Učiteljski pravnik. —§ Uredba o stanarini državnih uslužs bencev, Tti imajo stanovanje od države ali samoupravnega telesa (člen 39. uradniškega zakona).1 Člen 1. Uslužbenec, ki ima stanovanjc od države ali samoupravnega telesa, bodisi v državni ali samoupravni zgradbi, bodisi v zgradbi, ki jo je najela država ali samo* upravno telo, prcjemajo stanarino, predpisano v člonih 35., 36., 37. in 38. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih usluž? bencih, po odredbah te uredbe. Člen 2. Stanovanje, ki ga ima uslužbe= nec od države ali samoupravnega telesa (stanovanje v naravi), sme biti tudi nje= govo službeno stanovanje, t. j. stanovanje, k'i pripada uslužbencu v korist službe same in v katercm mora stanovati po službeni dolžnosti. Glede vsakega stanovanja v naravi mora določiti pristojni minister, ali je to stanovanjc službeno- stanovanje ali pa stas novanje, v katercm n'i treba, da bi moral uslužbenec stanovati v korist službe, koli^ kor ne bi bilo to že predpisano drugače. Člen 3. Uslužbenci, ki imajo stanavas nje v naravi, prejemajo, ne glede na to, ali je stanovanje službeno ali ne, samo razliko med stanarino, ki jim pripada po zakonu, in vrednostjo stanovanja, v katerem sta^ nujejo. Če je vrednost stanovanja večja od stanarine, ne prejemajo stanarine, pa tudi ne plačujejo odškodnine za večjo vrednost stanovanja. Člen 4. Če stanovanje v naravi mi služs beno stanovanjc, sme dovoliti pristojni m\* nister uslužbencu iz veljavnih razlogov, da stanuje izven tega stanovanja. Če provzro* ča uslužbenec v stanovanju, ki ni njegovo službeno, nered in nemir, in sicer bodisi sam, bodrsi kdo iz njegovega hišnega go= spodarstva, mu sme prav tako minister od* vzeti stanovanje. V obeh teh pirimcrih pri* pada uslužbencu zakonska stanarina, če more država kako drugače ukoriščati do« tično stanovanje. Člen 5. Vrednost stanovanja se ugo^ tavlja po leg'i hiše in stanovanja, po §tevilu, velikostt, kakovosti in udobnosti prosto« rov (sob, jcdilne shrambe itd.), po eventus alnih drugih prejemkih (voda, kurjava, raz* svetljava, kopalnica itd.) im po površdni, kakovosti in kulturi zemljišča, ki pripada k stanovanju, in sicer po najemnini, k'i se plačuje ali bi se morala plačevati glede na krajevne razmere. Člen 6. Vrednost stanovanja se ugo^ tavlja na podstavi skupnega mnenja, ki ga oddasta starejšina urada, pri katcrem do= tični uslužbcnec službuje, in finančni urad* nik, ki ga odredi pristojno finančno obla« stvo. Če se omenjena organa ne zedinita, je treba postopati na podstavi mnenja, ki ga odda oblastno gradbcno oblastvo. Odločbo o ugotovitvi vrednosti stano* vanja izda pristojni minister ali njegov po= oblaščeni organ. Ta odločba je izvršna. Člen 7. Vrednost stanovanja v naravi se ugotavlja vsako pcto leto; vendar pa se sme v poedinih primerih, po 'izkazani po= trcbi, ugotoviti tudi izven tega roka. Člen 8. Razmcrje med državo (samo< upravnim telesom) in državnim uslužbens cem, ki uživa stanovanje v naraVi, ni na= jemniško. Člen 9. Vrednost vseh stanovanj v na* ravi državnih uslužbencev, ki imajo pravico do stanarine po zakonu o civilnih uradni« kih in ostalih državnih uslužbencih, se mora ugotoviti po odredbah te uredbe najkasne= je v enem mesecu od dne, ko stopi ta ured« ba v veljavo. Člen 10. Ta urcdba, izdana na podstavi pooblastitve v členu 251. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923., ima glede na odredbo člena 94. ustalve moč zakona ter stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službe« nih Novinah«. V Beogradu, dne 8. junija 1927.; št. 36.360.' Minister pravde: Minister pravde: dr. M. Srskič s. r. Ministrski svet je v seji z dne 6. junija, 1927. usvojil gorenji predlog gospoda mi' nistra pravde in odobruje, da se proglasi kot uredba ministra pralvde. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle: Velja Vukičevič s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) 1 »Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« z dne 17. junija 1927.. št. 133/XXXIX. Uradni list št. 67. 1. 1927.  § Kronski upokojenci, vdove in si*mom logike in psihologije, z narekovamjem rote. Ministrstvo financ je izdalo pod D. R.(!) pedagoških činjenic, o šolski reformi v br 88.808 od 11. julija 1927 uredbo o pre«današnjem smislu nisimo, sdišali ničesar. vedbi kronskih upokojencev*upokojenk naUobro sem podkovam v 5 formalnih stop* dinarskc pokojnine. Ta uredba, ki stopi vnjah Herbartijancev in dobro smo se na* veljavo s 1. avgustom 1927 (čl. 9.), je ob*učili delati učne slike po teb šablonah, o javljena v celoti v »Uradnem listu« od 30.modernih principih »delovne šole« smo julija 1927. Glasom čl. 2. te uredbe je naj*ostali neinformirani. O »praktični smeri« prej formalno prevesti kronske upokiojencešole nisem slišal bcscdice! 2alostno jc dej= na dinarske plače, enako kakor so bili pre*stvo, da nam niso vcepili niti veselja do vedeni aktivnd državni uslužbenci njihoveizpopolnjevanja in do nadaljnje izobrazbe, kategorije po odredbah in zakonih, ki soostali smo tujci v svetu šolske reforme in veliali predno je stopil v veljavo uradniškiostali bomo tujci, dokler nas ne najde zakon z dne 31. julija 1923. — Po formalniusmiljeni Samaritan ... Srce poskakuje člo= pi-evedbi na dinarske plače, se ima ponovnoveku, ko čita danes v stanovskih glasilili regulirati pokojnina po predpisih čl. 6. in 7.vse drugačne misli o samoizobrazbi, o re* zakona od 14. marca 1922 o prevedbi na di narske plače državnih uslužbencev izven Srbije in Crne gore (čl. 4.). Za reguldranje vdovnine in sirotnine je podlaga pre* ¦\edba pokojnega soproga ali roditelja na dinarsko plačo v smislu čl. 2. te uredibe formah in delovnih programih, kot smo jih bili vajend slišati preje. — Pozdravljeni bos ritelji novih idej,, sprejmite tudi nas naj= mlajše, tudi mi hočemo biti pionirji na novi poti! Tovarišd in tovarišice, prelomiimo s preteklostjo, proč z okostenelostjo in sta* ¦(čl. 5-)- — Regulirane pokojnine bodo v vsa* rokopitnostjo, vsi v boj za nove ideje pod kem slučaju višje 6d sedaejih, kar povdar^ praporom naše organizacije! Od 25.—30. z ozirom na razširjene govorice, da avgusta pohitimo v Ljubljano da se pres jamo, se s prevedbo znižajo pokojnine, vdovnine'orientiramo v novo smer! Pedagoško cen« in sirotnine. K temu primer: učitelj N. N.tralo v Mariboru pa prosljno, da organiizira ie bil upokojen leta 1908. s 40 službenimiv jeseni še poseben praktičen tečaj »delovs ~z . n _ii_. ~i tŁi :_ i..a~ min :rt.... x~lA _. \x !1 i_: ¦ _. . -x! leti. Po uredbi štev. 361. iz lefa 1919. mu je "bila zvišana pokojnina s 1. januarjem 1919 na 5100 K. Po novi uredbi se prevede na dinarsko plačo po čl. 33. izakana o narodinih šolah z dne 23. julija 1919, ki znaša letnih 5000 Din. Ker je bil upoikiojen s polno služ* l)eno dobo, mu pripada po tej uredbi od 1. avgusta 1927 dalje pokojnina letnih 5000 Din in v vsakem slučaju d»sedanja dra; ginjska doklada. Vdovnina. Vdova po -učitelju, ki je umrl leta 1909. z isto služ« "beno dobo kot v gornjem slučaju, je doslej uživala vdovnino letnih 1400 K. Pio novi -uredbi ji pritiče v smislu čl. 5. (po čl. 51. lirv. zakona) 50%... soprogove pokojnine, t. j. 2500 Din in dosedanja draginjska do* lclada. — Ker bodo potrebni za pTevedbo dokumenti, ki dokazujejo službeno dobo, svc+ujemo. naj si vsi prizadeti pripravijo te, da bodo zamo^gli talaoj zadostiti nalogu ministrstva ali oblasti, ki bo izvedla pre= vedbo in obenem regulacijo pokojndne. Upamo, da se bo piostopalo pri prevedbi in odmerjanju novih pokojnin po načinu, ki je sedaj uveden za odmero osebne in rod* i)inske pokojnine, t. j. na podlagi origdnaU nih dokumentov, Iki se po ugotovitvi vmejo takoj stranki. — Ustavitev preiskave proti Moderns dorferju. Okrajno sodišče je obvestilo tov. Moderndorferja, da je uvedena preiskava proti njemu ustavljena. — Ročni katalog za šolsko leto 1927./28. z vsemi najnirjvejšimi podatki je dzšel v Učiteljski tiskarni in stane 16 Din. Naro* čite si ga takoj — ker je možno, da zaradi velikega povpraševanja pio njem tudi letos poide zaloga. — Pomožni učitelji, ki so bili radi ne^ zadostne kvalifikacdje prvotno uvrščeni v III. kategarijo, a so pozneje izpolnili pred^ pise za stalnega učitelja II. kategorije, se prevedejo iz III. v II. kategorijo po odred« bah 51. 64. in 65. uradniškega zakona, a na= knadno se jim mora TačunatJi vsa doteda= nja državna služba in to za povišice osnov= ne in položajne plače. • —r Na osnovni šoli v Leskovcu. srez Krško, se razpisujcta v stalno nameščenje služba šolskega upravitelja in 1 služba za učiteljico. Prošnje je vložiti pr.i pristojnem ne šale« v Mariboru, kjer nas naj starejši preizikušeni tovariši seznanijo z moderno »delovno šolo« dn njeno literaturo. Zgoraj omenjeni članek o Vrančevem razredu v Studencih navdušuje tudi nas druge, ki nu smo v mariborskcm okraju in vendar bi se tudi mi radi vsestransko oborožili za preokret v novo smer! Eden najmlajših. —g Članom Učit. Samopomoči. V teh dneh ste prejeli položnice za 147.—149. smrtni slučaj za znesek 16 Din, zakonski pari 31 Din. Umrli so člani: 147. Jo^ip Ves« jak, Sv. Urban, 148. Magdalena Erker, Stara cerkev in 149. Hinko Paternoist, Mengeš. Društvena uprava prosi, da nakažete takoj te zneske, zlasti zamudnikr, ki dolgujcjo blagajni lepe tisočake. Prosimo! — Zaključek rokotvornega tečaja P. R. K. Učiteljski tečaj, ki ga je organiziral Pod» mladck Rdečega križa, se zaključi v saboto 6. avgusta. Tečaj, ki ga obiskuje 60 tovari« šev in tovarišic iz obeh slovenskih oblasti, se je začel 11. julija. Udeleženci so poraz* deljeni v 3 glavne stroke: Kartonažo, ple= tarstvo in mizarstvo. Razven tega so pri= sostvovali še specielnim skupinam: intarzija, gnetenje, modeliranje, barvanje na svilo, slikanje na steklo itd. Ob zaključku, t. j. v soboto 6. t. m. popoldne od 14. ure do 17. ure prirede tečajniki razistavo vseh preds metov, ki so jih v tečaju samd izdelald. Razs stava se vrši v obrtnd šold, glavni vhod, prdtličje, desno. Vabljeni vsi! Vstop protst. Da je tečaj dobro uspel, se bodo prepričali obiskovalci sami. Glavna .zasluga za uspeh pa gre g. ravnatelju Novaku, iki je bil du* ševni vodja tečaja ter je poučeval kartonažo in vse specielne skupine. Vodja mizar« skega oddelka je bil g. Mrcina, pletanskega pa g. Uršič. Visoko starost dosežete le, če" se ods poveste nepotrebndm strupom. Opustite redno uživanje prave ikave in pijte vsak dan ŽIKO! Dobi se povsod v rdečih za* vitkih. — E)RUŽBA SV. CIRILA 1N M.E> TODA je edina družba, ki podpira šo/* stvo in obmejno učiteljsfvo. Kaj ste sto* rili za njo? Ali ste poiskusili obuditi šolskem upraviteljstvu najkasneje do 10. ^onf c?r C- M- podruzmco? Pomagajte avgusta 1927. (Podrobneje v »Urad. listu«.) — Poučevanje učiteljstva na obrtno=na» ¦daljevalnih' šolah. Učiteljsko društva v Vas raždinu je imelo svoje zborovanje 2. junija 1927 ter je sklenilo v svoji resoluciji, da naj se ukjine odlok ppoisvetnega m!in'istr= stva z dne 15. marca 1927, br. 16.345 ter prepusti lOBnovnošolskemu i učiteljstvu še nadaljno poučevanje na obrtno=nadaljevaU nih šolah. — Razpis sprejema v Viš. ped. šolo v Zagrebu je objavljen v »Narodni Prosveti« štev. 57. z dne 28. julija 1927 in vsebuje po^ jasnila o proišnji in prilogah, navaja vse grupe predmetov, ter konča s čl. 137. fin. zakona, da dobi za študij na viš. ped. šoli učiteljstvo dopust brez pravice na plafo. ji, da Vam pomovel — Šolska reforma in m\ mlajši. (Dopis iz vrst najmlajšega naraščaja.) Pionirje šol= ske reforme vzpodbuja in kliče Br. R. v lepem članku »Eno leto delovne šole« (Učit. lov 28. julija 1927), kjex opisuje posrečenP°lzkus delovnega pouka v Studencdh. Me*llL i a*ia' neiiz|kušenega učitelja je ta pod.nte«« i .ntvdu5n'J?a čutim P°trebo ,na,E«te ii«- aj- besed-r KomaJ sem »zlezel« z, J lze %em frapdran nad vso dušev,"SkI«-^',!^4"0.8«"16 kot »"elega,zoHlil-n« n^ci J- xt **icicga zkt očitkov l1 V StV6t Ne n,ameravam de=— in hnnJ Va prrofes°rJem, ki so nas sicerčim »ananiem?6!."7 *Fmiil« z vsem mog°=bi se seznanili s problemi inlc+^r, \^ \giraio dandanes veVwt T •-•' & d^da"'SJ'i tet;l°Xansi m tova>rišice rcVn ni srnp in rvrii-"-*"""' •"' llJVUidH;,™i ^ l oclknto pnznajmo,dane«! K^ J g • H° ™ Zal- Se,godi šcsooznl 1? iT J-°- Le<v?J ,nTlgni1' da bispoznavall prrhke siroklh plasti našega na=DodeWl^ 1" -Jj ^T P°.trebe našegaPrebTviltv8a'lJ tn-J i^ -m m?tnegaSne nfnM kd? n'IsJe+keda.J u7Val v ™-nas -ePr?/e,-'eJ Zal^ftao >e. de-lstvo- d«zovane UČlteljlsče. P"stll° socialno neobra«in fioSnaHa 'f^6"801^0 deI° na kulturnemda je besaJ^eni-PO^U ~ ne^P«»obne! Sko*dostatek i ¦ - • prt'm.^"no ožlgosale ta ne^Mariboru •etosnja, vehkonočna amketa vmagalo ne h zavz?'avsv?Je stahšče, žal, po*za nami i\h -"fJ »rz nic' mi smo žrtve inglede dela" ~y ^- V^C'"" Ravno tako Jev soh. »Prtalw so nas z veibafa;