J6. Snllln.
V UoMJml, v ponedeUeK. 5. aprila 1909.
XIII. leto.
.Slovenski Narod" velja.
9 Ljubljani na dom dostavljen:
i&o leto . . , ,..... K 24'—
sok leta......... 9 12-—
istrt leta......... 9 fr-
v»* mesec........ « 2* -
v tipravniitru prejemati:
celo leto......... K 22 -
pol leta........ , lt'—
četrt leta....... . 5*50
na mesec . .             . . 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopis) sv ne vračajo, vreanistvv i Knafiove ulice št. 5, (S. nadstropje levo), t*i*fvn »t. 84.
Izhaja vsak dan zvečer Izvzemii nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih Insercijah po dogovoru. Upravniitvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brea istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, „narodna tiskarna" t© I »fen *t. 85.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko :
celo leto . . .......K 25 —
pol leta.......... 13 —
četrt leta........., 650
.......- 2-30
na mesec.
za Nemčijo:
celo leto.........K 28*
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravnlfttvo : Knafiove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon šu 85.
Po mednarodni krizi.
Velika mednarodna kriza je vsaj za nekaj časa poravnana in nevarnost, da pride do vojne, se je če ne odstranila, vsaj odmaknila. Resen pa je položaj Še vedno, jako resen. Vidi se to iz dejstva, da drži Avstrija Še vedno ogromno večino pod zastave poklicanega vojaštva v shr/bi in da žrtvuje za to vsak dan pol milijona kron. Končni račun bo, kakor se kaže, tako masten, da bodo davkoplače-valei še prav debele solze pretakali.
Ta račun ji' konsekvenca impe-rijalistične politike, na katero so se zediniii v Berolinn in na Dunaju. V vprašanjih zunanje politike nimajo narodi avstrijski ničesar govoriti. Eno samo pravico imajo, pravico, prelivati za to politiko svojo kri in žrtvovati zanjo s trdim delom pridobljeni denar. Odločilni krogi prezirajo avstrijske narode tako. da celo zdaj, ko je mednarodna kriza poravnana, ne mislijo sklicati delegacij in jim predložiti obračune. Prav kakor bi stali na stališču, da bodo narodi že še dosti hitro izvedeli, kolikor sto milijonov jim je plačati za to »zmago« barona Aehrenthala.
Narodi avstrijski niso bili prav nic navdušeni za Aehrentbalov naskok ixa Brjgrto in prav aie niso bili navdušeni za vojno, ki bi bila v vsakem slučaju prava nesreča za vse ljudstvo, ki živi od dela. Navdušeno za vojno je bilo samo Aebrenthalovo časopisje in pa klerikalni politiki vseli vrst.
Nobena tajnost ni, da je vodstvo katoliške* cerkve ena glavnih moči, ki so potisnile Avstrijo v balkansko aventuro. Nemčija je iz pangerman-skib in ekonomičnih nagibov hotela, da bi njena podložniea Avstrija za-vojevala Balkan, Rim pa je to hotel, da bi dobil pravoslavno prebivalstvo na Balkanu v svoje kremlje in poslal nad to prebivalstvo različne Stadlerje.
Duhovit francoski škof je nekoč rekel: Katoliška cerkev ne lovi duš nič več z mrežami, marveč samo še na trnik. Na Balkanu je s podporo skozinskoz klerikalne Avstrije se mogoče, da Rim zadobi oblasl nad drugo vernim i narodi. Saj vidimo v Bosni, kjer je komaj ena četrtina prebivalstva katoliške vere, tri četrtine pa so pravoslavne in mohame-danske vere, kako dominira in poškoduje katoliška cerkev in kako se vsi faktorji, vsi elementi,   ki imajo
kaj moči in oblasti nad drugimi trudijo, utrditi gospodstvo katoliške cerkve in pokatoličaniti pravoslavno in oiohamedansko prebivalstvo. Ne na trnik, nego z mrežami hoče Rim pravoslavne in mohamedanske duše loviti in ker ve, da ji je Avstrijska državna oblast na razpolaganje v ta namen, zato ves klerikalni svet tako navdušen za zavojevanje Balkana.
Vsaka poštena stranka, vsaka stranka, ki spoštuje ljudske pravice, ki je količkaj naeijonalna, pravična in demokratična, mora priznati načelo: vsak slovanski narod ima pravico do svobodnega razvoja in do samostojnosti. Na tem stališču stoje vse poštene stranke, na stališču, da se godi Poljakom na Ruskem velikanska krivica. Tudi klerikalne, stranke priznavajo to glede Poljakov na Ruskem. A kar zahtevajo za te Poljake, ki so katoličani, tega nečejo priznati slovanskim narodom na Balkanu, ker so pravoslavne ali mohamedanske vere. Rusijo zasramujejo, ker dela Poljakom res vnebovpijočo krivico, Avstriji), ki postopa s Srbi glej zagrebški veleizdajski proces — vsaj ravno tako hudo, pa proslavljajo in zaradi tega podpirajo njeno južno slovnnstvo   ubijnjočo politiko.
Kdor je v zadnjih mesecih pazljivo čita! klerikalno časopisje, tiste-ga je moralo prešiniti največje ogorčenje. Že lakajski govor dr. Šusterši-ča v državnem zboru je bil skozinskoz neslovanski. »Slovenec« pa je samo prepisoval Slovanom sovražno ultraklerikalno »Reicbspošto«, za-sramoval Srbijo in srbski narod in se spozabil tako daleč, da je Avstrijo proglašal z slovanski Pijemont.
V teb mesecih se je pokazalo, kaj so klerikalci. Pebali so se za za-sužnjenje balkanskih Slovanov, delali na to, da bi prisil še balkanski Slovani pod kruti nemški in madžarski jarem in pritiskali so na to, da bi prišlo do vojne, do krvoprelitja, tlo uničenja samostojnih srbskih držav na Balkanu.
Slovanski Pijemont! Praški »Narodni Listy« so posvetili cel članek temu izbruhu »Slo\ enčeve« ho-jnželjnosti. Strmeli so in izražali svoj gnev nad takim početjem, kar pač kaže, kako malo še poznajo slovenske klerikalce. Ko bi jih bolje poznali, bi vedeli, da na njih še sence slovanskega mišljenja ni, da so pripravljeni izdati in prodati tudi najvitalnejšc interese slovanske za vsako ceno, če ima le Rim svoj dobiček.
Minola je kriza, ostalo pa je spo-
znanje, da imajo na Balkanu živeči slovanski in narodi ne le nemški in madžarski imperij al i zeni za svojega sovražnika, marveč da so tudi slovanski klerikalci v Avstriji njih sovražniki in da delajo z vsemi močmi na uničenje njih narodne samostalnosti in na oropanje vsega, kar jim je drago in sveto.
Če bi bilo šlo po volji klerikalcev, bi bila tekla kri na Balkanu v potokih in bi bili šli nešteti milijoni v izgubo, zakaj med najgršimi hujskači na vojno, so bili klerikalci.
Iztabora čeških radikalcev.
Praga, 4. aprila. Med češko narodno socialno in radikalno - državnopravno stranko, ki sta bili do-sedaj ozko zvezani ter tudi v parlamentu združeni v en klub, je nastal oster spor. Gre se za mandat, ki ga je odložil dr. Cernohorskv. Obe stranki sta v tem okraju postavili svoje kandidate, vsled česar je med njima izbruhnila ljuta borba, ki bo morda imela celo za posledico, da bo razpadel skupni parlamentarni klub. Narodni socialci so prekinili vsako občevanje z državnopravno stranko.
Praga, 4. aprila. Policija je izvršila hišno preiskavo pri pristašu narodno socialne stranke tiskarju .Janu VVimmerju. Ker so našli pri njem več spisov protlvojaške vsebina j*' preiskovalni sodnik odredil, da se ima VVimmerja aretovati. V Roudnicah so oblastveni organi izvršili hišno preiskavo pri raznih somišljenikih narodnosocialne stranke. Kakšen uspeh so imele te preiskave, ni znano.
Cirkularna nota o aneksiji.
B e r o 1 i n , 4. aprila. Danes se vroči velesilam cirkularna nota av-! stro - ogrske vlade, v kateri Avstro-Ogrska v smislu dogovora prosi za priznanje aneksije Bosne in Hercegovine. V diplomatskih krogih sodijo, da ne bo nobenih zaprek za priznanje. Ako skličejo velesile posebno konferenco za ratifikacijo aneksije, še ni gotovo.
D u n a j , 4. aprila. Avstro-ogr-ski poslaniki so dobili nalog vložiti pri signatarnih silah prošnjo, naj priznajo razveljavljenje člena 25. be-rolinske pogodbe.
Trgovinska pogodba med Avstro-Ogrsko in Srbijo.
B e 1 g r a d , 4. aprila. Avstro-ogrski poslanik grof Forgach je vče-
raj sporočil ministru  dr. Milovano-
vieu, da je Avstro - Ogrska pripravljena takoj pričeti pogajanja o trgovinski pogodbi s srbsko vlado in da mu je baron Aehrenthal v to svrho dal vsa potrebna pojasnila. Dr. Milo-vanovič je odgovoril, da bo ministrstvo v svoji prihodnji seji razpravljalo o temeljnih točkah teh pogajanj ter obenem imenovalo svoje delegate.
Srbski konzulati v Bosni
B e i g r a d , 4. aprila. V političnih krogih zatrjujejo, da bo Srbija prosila za dovoljenje, da sme v Bosni in Hercegovini ustanoviti šest konzulatov. V Sarajevu in Mostam se ustanovi generalni konzulat.
Srbska skupščina.
Bel grad, 4. aprila. Narodna skupščina je s 95 proti 15 glasovom sprejela predlog, da se produkcija špirita poveri neki inozemski tvrdki. Neposredna posledica tega bo, da se v Srbiji v najkrajšem času uvede državni monopol za proizvajanje špirita.
Izjava prestolonaslednika Aleksandra.
B e 1 g r a d , 4. aprila. Prestolonaslednik Aleksander se je napram dopisniku »Tribune« izrazil, da je prestolonasledstvo sprejel proti svoji volji in da še ne ve, ako bo mogel prevzeti nase odgovornost, da se kraljevič Gjorgje izključi od prcstolona-sledstva. Listi tolmačijo to izjavo tako, da se bo kraljevič Aleksander v ugodnem trenotkn odpovedal pravicam do prestola na korist svojemu bratu Gjorgju.
Poset pri cesarju.
B e 1 g r a d , 4. aprila. V politič-( nih krogih govore, da se bo prestolonaslednik Aleksander, čim bo sklenjena trgovinska pogodba z Avstro-Ogrsko, napotil na Dunaj ali v Pe-što, da se predstavi cesarju Franu Josipu kot novi prestolonaslednik srbski.
Črna gora vztraja pri svojih zahtevah.
Dunaj, 4. aprila. Ves trud italijanske vlade pregovoriti Crno goro, da bi vstregla zahtevam Avstro-Ogrske, je ostal dosedaj brezuspešen. Vojaška oprava vsled tega ne more še odpoklicati onih rezervistov, ki se nahajajo v južni Dalmaciji. Dasi je črnogorska    vlada     ostala dosedaj
vkljub vsem prigovarjanjem trdovratna, vendar se v diplomatskih krogih nadejajo, da se bo tudi knez Nikita v ugodnem trenutku vdal ter se sporazumel z Avstro - Ogrsko.
Deželno zveza branjsklh obrtnih zadrug.
i.
V petek, dne 26, marca t. 1. se. je vršil v sejni dvorani ljubljanskega občinskega sveta občni zbor Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug«. Ker je bil ta občni zbor splošne važnosti za slovensko obrtništvo, poročamo o njem obširnejše, zato se je poročilo tudi nekoliko zakasnilo.
Občni zbor je otvoril predsednik g.     Kngelbert     F r a n c h e t t i .
'pozdravi] navzoče pred vsemi župana g. Ivana H r i b a r j a in podpredsednika trgovski' zbornic«' g. Iv. M e j a č a ter predstavil zastopnika obrtne oblasti g. magistrat nega svetnika Š e š k a. Na to je poročal
o delovanju Zveze:
Dne 8, decembra 1902 se je ustanovila Zveza ter se, resnici na ljubo povedano, ne more ponašati s posebno uspešnim delovanjem. Glavno, kar je storila, je, da je dala incijati-vii, da se je vršila leta 1963. nad vse pričakovanje lepo uspela razstava vajenskih del v Ljubljani, za katero je sledila tudi ona v Radovljici, izdala je tudi vse potrebne tiskovino za razvidno in pravilno vodstvo obilnih zadrug, katere tiskovine je založila Blaznikova tiskarna. Konstatirati moram, da se omenjenih tiskovin poslužujejo vse na novo ustanovljene zadruge z največjim zadovoljstvom, kakor tudi, da si je nekaj starejših delavnih zadrug omislil > iste tiskovine.
Omeniti mi je treba, da je Zveza storila sklep, ustanoviti mojstrsko bolniško blagajno in sicer za vse obrtnike na Kranjskem, to je: da lahko pristopi vsaka obrtna zadruga obligatno z vsem svojim članstvom, ali pa da vsak obrtnik pristopi prostovoljno. Pa žalibog ta ideja se je za obrtnike na Kranjskem prezgodaj rodila, to pa radi tega, ker nimajo obrtniki na Kranjskem še pravega smisla /a socijalno življenje in njegove potrebe. Zakaj ne, tega ne bom preiskavah pač pa moram na žalost konstatirati, da je blagajna vsled ne zavednosti obrtništva storila žalosten konec s precejšnjim deficitom.
LISTEK.
U robstuu.
Slika. Ivo Trošt.
Kdo bi se tudi oziral za zvezdo sreče.' Solnce, toplo popoldansko solnce meseca malega srpana in ne zvezda je pogledalo skozi razbito okno šip ter radodarno razsulo svoje žarke po kupu gnile slame, po umazanih cunjah na golih ilovnatih tleli v borni koči na koncu vasi. Kakor okno so bila razbita in odprta tudi vrata v kočo in duri v stanico, ki je bila obenem kuhinja, spalnica, obed-aiea, jedilna shramba in svobodno prenočišče svobodnih otrok narave, ki iščejo tod zavetja pred nevihto, temo, strahovi in delom.
V koči je pa smrdelo po žganju in na slami med cunjami, ki se jim je komaj razločevala krpa od krpe iz umazanosti, ste smrčali dve človeški telesi. Glavi ste bili staknjeni skupaj tako, da se je teme tiščalo temena, noge, štiri noge — so molele na štiri strani sveta . . . Velike so bile tiste noge z mnogimi kurjimi očesi in pohabljenimi prsti. Edino Sv. Krištofu pripisuje naravna govorica tako obsežna stopala; menda za to, ker je bil — črevljar ka-li. — Le vešč
opazovalec, ki mu ne škoduje vsak smrad ali nevšečen položaj človeškega telesa, bi bil uganil, da je na kupu nesnage en par ženskih nog. Zakaj v izbi, kjer je bilo sicer okajeno kakor v kuhinji, ni bilo ognjišča, ne ščedilnika, ne peči, ne sledu reda. sledu ženske roke. Ogenj so kurili v kotu na samih tleh le v posamičnih slučajih. Koča sama kaže sicer tudi zunaj znamenja ognja - osmojeno zidovje — dokaz nekdanjega pogorišča. Zato tudi v izbi ni še dodelan strop, marveč se lahko dviga pogled skozi razbito opeko naravnost v nebo. Zunaj hiše pa porašca mali vrtiček samo plevel v najnujnejših oblikah.
Iz tega se da sklepati, da prebivalci te koče niso bili sitni in nenasitni sinovi matere zemlje, ker je niso silili z rovnicami in motikami, naj jim da živeža. Kaj šef To so bili državljani - zemljani drugačne vrste.
Račičeva koča na Osredku je bila pribežališče grešnikov. Tu so se zbirali prostovoljni izgnanci iz človeške družbe, ker se niso marali udeleževati priznanih človeških pravic. Mnogi so tudi že tako obnemogli v svoji volji, da so govorili, kako malo jim je mari več delo, ki ga nečejo, ne marajo, pa ga zares — niso več mogli opravljati. Življenje jim je krajšal edino le žganjček in sicer na podlagi popolne, neomejene enakosti: kdor ga je imel, ga je ponudil
trpečim sobratom in sestram. O, sladki žganjček!
Poleti se zateko k hišnemu gospodarju Švigarju dva ali trije, delajo tri, štiri popoldne, da je le dovolj za pijačo. Po zimi se piše hujša: tedaj se gre za spretnost in umetnost, kako dobiti denar za pijačo brez dela. Pomagati mora tatvina ali pa po-samičnikov osebni kredit, ki je pa v tem času v Račičevi koči padel pod 0. Po leti se kaj lahko izpreže delo: najti treba samo izgovor, da se odloži orodje, in tak izgovor se pa najde, oj, lahko!
Sedaj - le prihaja sem iz vasi osemleten deček, bled in suh, kakor tepka o Božiču, sicer še živahnih oči, toda okornega, počasnega vedenja. V eni roki ima šibo, v drugi kos domačega kruha, ki se mu ne prilega posebno. Stopi v kočo, pokliče očeta, pokliče mater, ošvrka zdaj tega, zdaj onega po bosih nogah, da bi se prebudila; a ko ne doseže ničesar, zavpije, kakor bi ga drl na meh: »Dajte žganja! Ne morem jesti suhega kruha! — Švigarjevi so naročili, da pridite grabit, pijanci, sicer vas za-poka gospodar izpod strehe, mene pa ne bo: pasem pri hiši. Le brž, barabe pijane, hitro! Žganje sta požrla, vse sta že požrla . . . Sedaj le že gre oče Švigar. Bosta že videla!«
Dečko stopa še nekaj časa po slami, pobira prazne, večinoma razbite steklenice, gleda, če je še v ka-
teri kaj mokrega, potem jih meče brezobzirno z močnim treskom v kot na kup, da je steklo močno zvenčalo in so kosi odletali na vse strani.
»Kaj pa delaš, ti seme ti salamen-sko! Ne veš, da si porežeš noge, ker boš stopal bos po steklenim. Si li pijan, kaj S tem pozdravom se je prizibal na prag koče visok, osivel mož nad sedemdesetih zim, dohro-voljnega pogleda, zanič! ji vo zaokroženih ustnic. Primerno zaokrožen trebuh so objemale obnošene hlače na umazanih ramnicah, srajco razpeto pod brado in z zavihanimi rokavi do komolcev, da so se videle ogo-rele, kosmate roke. Na glavi je čepel pokvečen klobuk, ki je videl že boljše čase kranjske dežele, a bi sedaj ne delal več posebne časti vrabčjemu strašilu v prosu. No, za delavnik je vse dobro. V nedeljo lahko Švigni* napreže kočijo in dene nase kaj boljšega.
»Matijec, ti slama ti slamasta, kaj pa slamaš, da ne greš grabit? Ali se še nisi iztreznil? Da more človek toliko zreti, kar je preveč. Vsta-nil Ali misliš, da boš zastonj pri hiši? Zdaj se mudi. Vreme je ugodno. Solnce se nam smeje prav gosposko z neba. A nad vami lenuhi se joče sam Bog cel teden. Vs*ani; boš spal, ko bo deževno!«
Nič glasa s kupa.
Gospodar se loti ženske:
»No, Urša! Ti klada pijana: Pa
včasih si bila za kaj. Vstnni! Žival v hlevu mi razgrize jasli. Pojdi jo oa krmit. Potem prideš za nami na travnik. Daj, zgani se! Oj, kako grda stvar na svetu je pijana ženska, ko bi ti vedela. Saj se ga ne hrn-nim požirek dva tudi jaz. Ali tako le, prosim, to je živinsko. To je že več kot preveč. Muhe pijane.
Na kupu se ne gane nič.
To ujezi   gospodarja,   da stopi bliže in dregne vsakega s črevljem v mečo: »Ti smrad ti smradljivi, ki ni si vreden pol krajcarja za last, sedaj se mi je še potuhnil. Le brž pokonci,
se mudi!----« Zopet sune vsakega,
a gori višje na kupu enega v trebuh, enega pod rebra . . .
»A — a - a!« sta jeknila oba in dvignila glavo: »Kdo je?«
»Vstani, pa boš videl, šavra šav rast a!«
»Oče, kaj ste vi? Pa ni treba brcati, saj slišim.«
»Pokaj ne vstaneš, če slišiš, slama. Mar meniš, da te bom danes klical le tri dni?«
»Danes je samo en dan«, ugovarja Matijec s hripavim glasom in menca knnižljave oči. Zabuhel obraz so pačile ostrižene brke pod nosom, kakor Dežmanove grabi je. Upadle, izpite prsi so hrople, koža na rokah se je svetila kakor iz voska: Matija je bil star, dozorevajoč pijanec. (Darje prtmodnjio
Poudarjati pa moram, da gled« žalostnega koaea bolniške blagajne ne zadene nobena krivda naeelstva Zveze, ki je blagajno ustanovila, kakor tudi ne naeelstvn blagajne, ki je stvar vodilo, lonrvee vso krivdo je pripisati obrtnikom samim, ki se ne zavedajo svojih dolžnosti in pravic« Važno se mi zdi, da omenim izdajo zveznega glasila »Slovenski obrtnika. Zveza je namreč sklenila izdajati svoje glasilo in s tem glasilom je poskušala pridobiti obrtništvo v svoj delokrog, kakor tudi mu dati priliko za dobro in koristno čtivo. v vseli obilnih zadevah. Pa tudi to ni šlo in tudi to ni prineslo Zvezi zaželjenega uspeha ; in po 16. številki je edino obrtno glasilo »Slov. Obrtnika izginil s sveta. Konstatirati moram, da jo /veza pri tem podjetju iz svoje blagajne doplačala 333 K. kar je bilo več kot preveč žrtvovanja. Moram pa tudi konstatirati,da je bilo lepo število obrtnikov, ki bi radi podpirali list in so bridko obžalovali,  da  se je  moral opustiti.
To je bilo delovanje Zveze v prvih štirih letih. Zadnja tri leta pa Zveza res ne more pokazati nič pozitivnega dela. Sklicalo se je precej od borovih sej, prve tri so bile sklepčne, od ostalih pa nobena več. Pritrdili mi bodete, da v takem slučaju izgine volja vsakomur, pa če ima še tako veselje do delovanja. E5n sam človek ne more biti predsednik in tajnik, ne more predlagati in obenem glasovati za predlog. In tako je tudi mene kot bivšega in sedanjega načelnika minila volja in veselje za sklicevanje odborovih sej in občnih zborov. Sram me je, ali priznati moram, da je zadnja leta pod mojim vodstvom na zunaj počivala Zveza. Xaj nikar pa ne pade vsa krivda na mojo osebo, naj vsaj deloma prevzamejo to krivdo tudi drugi gospodje.
A" času mirnega spanja Zveze sem pa le vedno zasledoval vse, kar bi Zvezi utegnilo kedaj kaj koristiti. In taki* je tudi dozorela vladna predloga, da ustanovi c. kr. trgovinsko ministrstvo obrt?:i svet. v katerega bodo volile svoje poslance trgovske in obrtne zbornice in pa take zveze, ki imajo svoj delokrog v področju ene trgovske in obrtne zbornice.
Ker se mi je pa od neke strani namignile da zveza kranjskih obrtnih zadrug vsled svojega nedelova-nja ne dobi zastopnika v imenovani obrtni svet, sem jaz brez odbora na svojo pest vložil na c. kr. trgovsko ministrstvo prošnjo, da se naj ozira na zvezo v Ljubljani in ji koncedira en mandat, ker je ravno upanje, da Zveza s tem oživi in pridobi veliko članov. Obrnil sem se tudi na državnega poslanca gospoda Ivana Hribarja s prošnjo, da izposljuje pri ministrstvu Zvezi en mandat.
C. kr. trgovinsko ministrstvo je želji Zveze ustreglo in izreči moram na tem mestu gospodu drž. poslancu Ivanu Hribarju in pa visoki trgovski in obrtni zbornici v kolikor sta k temu pripomogla, v imenu Zveze najsrčnejšo zahvalo.
C. kr trgovinsko ministrstvo je z odlokom z dne 21. januarja 1909 pod št. 493 naznanilo c. kr. deželni vladi, da naj sporoči potom mestnega magistrata Zveži, da ima pra-vico voliti svojega zastopnika v obrtni svet.
Ker pa Zveza ni imela dve leti svojega občnega zbora in je funkcijska doba načelstva potekla, je mestni magistrat v svrho zopet nega konstituiranja Zveze in pa izvolitve zastopnika v obrtni svet sklical občni zbor Zveze. Xa tem zboru, ki je bil izborno obiskan, se je izvolil nov odbor in pa zastopnik v obrtni svet.
S tem dnem, 11. februarja 1909, naj se prične nova doba Zvezi1, doba vztrajnega, resnega in uspešnega delovanja. Pozabimo preteklost in posvetimo vse svoje moči, vso svojo energijo pri hodnj osti.
Ker >i je pa treba tudi začrtati pota, po katerih naj Zveza koraka vprihodnje, naj mi bo dovoljeno, da stopim pred današnji občni zbor z načrtom bddočega Zveznega delovanja.
Ena najvažnejših točk Zveznega delovanja bodi, da temeljito vzame v pretres, kako stališče naj obrtniki zavzamejo glede socijal-nega zavarovanja za starost iu onemoglost.
Druga važna točka bode, da oživimo bolniško blagajno mojstrov.
Tretja važna točka je, ki je pa že danes na dnevnem redu, da delujemo za preorganizacijo obrtnih zadrug, ot v ar jam o razne tečaje, zlasti tečaj za pravilno vodstvo obrtnih zadrug, delamo na to, da dobi dežela Kranjska svojega lastnega zadružnega inštruktorja, da vplivamo na to, da se čimprej ustanovi obrtni pospeševalni urad, da se nekaj sedaj prostih obrtov uvrsti v rokodelske, oziroma koneesijonirane obrte, da se prirede razstave vajeniških del ne samo a" Ljubljani, marveč tudi po deželi, da delujemo nato, da se v do-
gledneni času vrši razstava del slovenskih obrtnikov.
Veliko pozornost bo treba tudi zvezi posvetiti obrtni pripravljalni in nadaljevalni šoli ter ustanovitvi zavetišča obrtuih vajencev in splošne Zvezne posredovalnice za vajence in obrtne pomočnike.
Vse to in še mnogo drugega dela čaka Zvezo. Da se pa to uresniči, je treba, da se odborniki poprimejo z vso odločnostjo resnega dela. Ali če hočemo kaj doseči, ni dovolj, če se odbor poprime svojega dela, marveč apelirati moram že danes na vse odločilne kroge, to je na mestni magistrat, c. kr. deželno vlado, visoko trgovsko in obrtno zbornico in ua vse merodajne dejanstvenike, da nam pripomorejo s svojim nasvetom in sodelovanjem.
Še nekaj je, kar moram posebno povdarjati. Deželna Zveza je ustanovljena v korist obrtnemu stanu in organizaciji obrtnih zadrug. Teh je pa sveta dolžnost, da vse, ki so že ustanovljene, kakor tudi one, ki se bodo šele ustanovile, pristopijo k Zvezi. Niti ene obrtne zadruge ne sme biti na Kranjskem, ki bi ne bila član Zveze, in nanje apeliram z vso resnostjo, da brez vsakih pomislekov pristopijo k Zvezi in tako ustvarijo celotno deželno organizacijo obrtnih zadrug. Le tako je pričakovati, da dobi Zveza ugled pri odločilnih krogih in meni kot zastopniku Zveze bo v čast in ponos v obrtnem svetu zastopati tako lepo število slovenskih obrtnih zadrug.
Poročilu je   sledilo vsestransko
odobravanje.
Nujno prošnjo.
Aljažev dom v Vratih je res popolnoma porušen. Rešiti se da le nekaj oprave. »Slov planinsko društvo" je postavilo A-jažev dom kot last slovenskega naroda, ki je bil lahko po-nosen na to najlepšo postojanko slovenske turisti ke. Promet po naših planinah silno narašča, in slovensko zavetišče v Vratih je naravnost potrebno, pa tudi plodonosno, ker je tam najboljše in najdivnejše središče za pohod po znamenitih gorskih skupinah (na Triglav, Križka jezera, Ba zor, Skrlatico itd ) Dolžni smo svojemu narodu in časti naše domovine, da posta7imo nov Aljažev dom v Vratih. Srce krvavi vsem nad nepričakovano silno nezgodo, toda naše delo ne sme opešati. „Slov. plan. društvo" prične takoj priprave za novo stavbo; pač se bo dalo porabiti nekaj starega materi sla in oprave — tudi vodovod je ostal — vendar pa bodo znašali troski za novi Aljažev dom nad 20.000 K. To je svota, ki jo je mogoče zbrati le po vsestranski pedpori.
»Slov. plan. društvo" se torej obrača do celotnega našega naroda iu
nujno prosi,
da mu blagovolijo slov. zavodi in društva ter rodoljubno občinstvo pripomoči z nabiranjem prispevkov za postavitev novega Aljaževega doma. Vsem darovalcem najprisrčnejša za hvala!
»Slovensko planinsko društvo v Ljubljani.
(Osrednji odbor) Pripomba. Podpore naj se blagovolijo pošiljati na naslov: Slovensko plan. društvo" v Ljubljani, ali pa uredništvu našega lista, ki bode prispevke tudi izkazoval.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 5. aprila.
— Narodno-napredni kandi« datfe za dopolnilne mestne občinske volitve« Na zaupnem shodu na-rodno-napredne stranke, ki je bil v soboto zvečer v »Mestnem domu", so bili za letešneje dopolnilne volitve v mestni občinski svet postavljeni ti-le kandidatje: V III. razredu: Fran B erga nt, Ivan P a vse k in Fcrdo Primožič. V II razredu: Jaroslav Hanuš, Karel Maver in Ivan Šu-bic. V I razredu: Ivan Knez, dr. Ivan O raž en, dr. Jos. Pipenba-cher, dr. Anton Švigelj m Matija R (31 h 1.
— Obravnava radi zaplembe
iiSla Naroda'. Jutri v torek 6 t. m. bo ob 11. dopoldne v razpravni dvorani deželnega sodišča obravnava radi zaplembe Klofačevega govora, ki ga je imel v avstrijski delegaoiji dne 30. oktobra, in 2) daevne vesti o demonstraciji Belgijcev pri Žitai-kovem pogrebu  Obravnava je javna.
— Neusmiljeno strahovanje Zaradi brošurice o nemški hranilnici v Ljubljani se je začela velikanska persekuoija pa celi deželi. Brošurioa obsega interpelacijo župana Hribarja v zadevi te nemške hranilnice in nobena oblast na svetu nima nič pravice nad njo. Ker pa te brošure ne morejo konfiscirati in zabraniti, obesili so se na £ 23. tiskovnega zakona, ki zabranjuje razdaanje tiskovin Ta § 23. je tako zastarel, da se zanj še ljudje ne menijo, ki imajo po poklicu
opravka s tiskovnim zakonom; tako je zastarel, da se sanj tudi ob las trnje še davno več ne menijo, ter postopajo tudi na Kranjskem, kakor bi bil ta paragraf ia veljave. Vsako leto se zgodi na stotisoče slučajev, da se ljudje ne ravnajo po tem paragrafa in nikoli ne pride nobeni oblasti na um, da bi se ob tem spodtikala. Toda interpelacija župana Hribarja ni všeč nemški Šparkasi v Ljubljani in zato so zjdaj po oeli deželi začeli preganjati ljudi po § 23. tiskovnega zakona, po paragrafu, ki ga na Kranjskem doslej še 50 oseb ni poznalo. In kako se to praktikuje. Ljudi ne kličejo k p r i -stoj ni sodniji, nego kličejo j>h v Ljubljano k sodniji, vsled česar imajo ne le veliko zamude časa nega tudi znatne stroške. To ljudi tako razburja, kakor že dolgo nobena stvar. Vlada se tu igra z ognjem; Če so tega nemŠkutarji vredni naj sama preudari.
— Nemški kranjski »Volka« rat" na delu. »N. L." poroča: »Neverjetno je, za kaj se naši kraujski bankerotni Nemoi vse brigajo. Pred nekaj časom je finančno ministra vo poklicalo v službovanje v računski oddelek finančnega ministrstva komisarja dr. Ellerja, ki je bil davčni nad zornik v Novem mestu Dekret za imenovanje je prišel že v Ljubljano in o tem je zvedel »Slovenec", ki je hitro prinesel notico o tem imenovanju. Ljubljanski Nemci so bili na ta način opozorjeni na to imenovanje, ki je posebno jezilo finančnega komisarja dr. Miihleisna, kateri je sam mislil na to mesto, ker mu smrdi delo davčnega nadzornika na deželi, kamor bi že po vsej pravici moral iti pred par leti. Dr. Miihleisen je naglo tekel v kazino, kjer se je se stavilo pismo na nemškega miuistra krajana dr. Schreinerja, naj prepreči imenovanje Slovenca dr. E lerja in izkuša uveljaviti imenovanje dr. Muhleisua, ki je starejši, Nemec, ter tudi zmožen slovenščine Dr. Sohreiner je seveda tekel nad Bilinskega kot finančnega ministra ter ga premotil tako, da je finančno ministrstvo brao javilo finančnemu ravnateljstvu v Ljubljano, naj ne izroči dekreta dr. jLillerju. Pismo nemškega »Volksrata" je namreč vsebovalo tudi denuncijacijo, da je dr Eller panslavist, ker je daroval nekaj kroni o za septembrske žrtve. K sreči je o tem zvedel neki slovenski parlamentarec, ki je ministra Bilinskega poučil ter dosegel, da se je prvotno imenovanje dr. Etierja potrdilo. Ako bi slučajno Bilinski ne bil finančni minister, ampak kak nemški birokrat, bi se Siovenou dr. Elerjn. jako zmožnemu veščaku na finančnemu polju zgodila velika krivica in bil bi imenovan dr. Miihleisen, ki kuje od fi nančae službe le sladkosti uživati, kakor Nemoi pri tej stroki sploh, odijozne službe na dfželi pa prav rad prepušča skromnim Slovencem. Vse to nas lahko pouči, kako minu cijozno delo izvršujejo Nemci na Kranjskem, da se brigajo za vsakega uradnika posebej ter tlačijo svoje ljudi v škedo slovenskim uradnikom na boljša mesta.
— Koliko le bilo v marcu dvignjenik vlog iz nemftke „Kran|» ske hranilnice51? Po izkazu, priob-čenem v uradni »Laibaoher Zeitung", je meseca maroa dvignilo 232 2 strank iz nemške »Kranjske hranil nioe" Z mliilona 848 739 kron, Stanje hranilnin vlog je padlo na 47 mi lij ono v kr o n Ker je stanje hranilnih vlog znašalo pred septembrskimi dogodki 6 7 mi lij o -no v, je s tem dokazano, daje bilo od septembra pa do 1. aprila t. 1. dvig-nena iz nemške »Kranjske hranilnic s** naravnost ogromna vsota 20 milja nov kron
— Dopolnilna dsželnozborsk« volitev v vipavsko idriiskam okraja
se je vršila v soboto. Izvoljen je bil klerikalni kandidat Bogomir Perhavo, ki je dobil 795 glasov. Gosp Grudnu je oddalo 119 voiiloev svoje glasove.
— Državna in dažalna podpora za šolske vrtove se razdeli tako, da dobe po 100 K, oziroma po 50 K : Anton Skala v Vipavi; Ferdinand Ju v a n e c v Postojni; Štefan Tomšič v Ribnici; Ivan Lackupr v Travi; Anton Pavčič v Kostenjevici; Ivau Malnarič pri Sv. Križu; Fran Ro-jina v Šmartnem pri Kranju; Ivan Jezeršek pri Sv. Križu; Fran L a v • ti ž ar v Šmartnem pod Šmarno goro ; Avgust K o r b ar v Preserju ; Fortunat Lnžar v Izlakah; Miha Debeljak v Šmartnem; And. Sest v Cerknici; Leopold Pun ču h v Zsj. Logatcu: Josip Žirovnik v Zg Gorjah; Ivan Š e m e r 1 v Lescah; Ivan K u t n a r v Žuženberku; Viljem Gebauer v Šmihelu pri Rudolfovem ; Julij S1 o p -Sak v Vodicah; Urh Konjar v Mot niku; Miha Kosec v Dragatušu; Konrad Barle v Metliki.
— Šolska nadzornika Maier in Janežič bodeta pomaknjena v 8. činovni razred.
— Ravnatelj o. kr. učiteljišča ▼ L|nbl|anl g- Anton Čer nivec se pomakne v VI. činovni razred.
— Na prvi driavni gimnaziji v
Ljubljani   se   bode aistimiralo pet novih učnih mest in sicer eno za fi lologijo, dve za nemiki jezik, eno za zgodovino in eno za naravoslovje.
— Imenovanje v poštni slntbi. Za vežbenika v Ljubljani sta imenovana zvršena gimnazijca Konrad Vi 6» n a r in Fran Vole.
— Is učite Make služba Ime novani so: Emil To m š i č za Šmartno pri Litiji, Marija Modio za B ibno polje, Justina Švingar za D Jenjo vas pri Ribnici, Ana Zamik za Moravče, Ivana Mrhar za Krasni o, Julijana Kocjančič za ^rzin, M« tija Pri muž za vodjo na dekliški Soli v K.čdvju, Vinceno Zaletel za Postijno,  Josip  Lampe za Ova 6*.
— Erika Kastreveo v Stari Loki pri Kočevju je izstopila iz službe. — Upokojeni so: Albina Preveo v Preddvoru (začasno), Amalija Pupis v Kotlušek. Ivana Jaklič v Dobrem polju. — UČno^ mesto v Beli peči se še enkrat razpiše. — Na mestnih ljudskih šolah v Ljubljani se sistemizira peto mesto veroučitelj* —
— Dekliška trirazrednica v Kamniku se razširi v Štirbazredaico.
— Iz šolske slnibe. Dež s l.
svet je odobril  namest.tev gosp. A. Dolenca   kot suplenta na I. drž gimn v Ljubljani  za  drugi tečaj 1 1908/09 — Provizorična učiteljica je postala bivša suplentiaja v Velikih Laščah gdč. Aua Somrak.
Politično in izobraževalno društvo za kelizej ki okraj je imelo včeraj dopoldne v gostilniških prostor h pri »Novem svetu" svoj ustanovni občni zbor. Bilo je navzočih okrog 40 oseb, med njimi dež. poslanca Knez in dr. Novak ter občinski svetniki Bergant, Gorše in Maver. Zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora, ki je poudarjal, da se je že za časa zadnjih državnozborskih volitev mislilo na ustanovitev politične organizacije za kolizejski okraj, da pa je stvar petam zaspala. V zadnjfm Času pa se je potreba političnega društva za ta okraj pokazala zopet kot neoi?r jljiva, sestavil se je pripravljata' odbor, kateri je pripravil pravila, jih vposlal v potrditev in med tem nabiral čla nov za novo druHvo. Priglasilo se je že dosedaj nad 40 člauov. Pripravljalni odbor je pri sprejemanju članov postopal zelo natančno, kajti b.lo mu je na tem, da bodo člani društva sami zanesljivi pristaši naroduo napredne fctiranke. Društvo bo politično in izobraževalno Imelo bo svojo lastao čitalnico. Skrbelo bo pa tudi za gospodarske koristi svojega okraja. Nato je poročal tajnik pripravljalnega odbora o delovanju pripravljalnega odbora, ki je imel 12 sej in pripravil vse za ustanovitev društva in nadaljno delovanje. Obč. svetnik Gorše je brezplačno dal druStvu ua razpolago prostor za Čitalnico, za kar se mu izreka zahvala. Vlada je potrdila pravila in društvo se more ustanoviti. N*to preč.ta pravila, ki se sprejmejo soglasno, na kar so se izvršile volitve odbora in računskih pregledovalcev. Nato je po zdravil dr. Novak občni zbor v imenu izvrševal nega odbora narodno-napredne stranke, izražajoč svoje veseje nad ustanovitvijo društva, katerega namen bodi utrditi napredao misel v koliaej-skem okraju, da se tudi tu cdpravi politična hmavščina. v katero se mar si kdo tako rad zavija, da tudi tu iz-pozna narodno napredna strauka svoje moči. Društvo pa ima tudi svoje izobraževalne in gospodarske oilje, pri čemer oa je gledati na to, da ne pride v koLflikt z drugimi okrajnimi orga-n;zacijami, kajti pred vsem je treba upoštevat* koristi sploŠnosti. Nasproti niki so mislili, da bodo v tem ekrsju v kalnem ribarili, in društvu je glavni namen, da prepreči to njih nakano. Potem so pozdravili novoustanovljeao društvo zastopniki šentjakobskega, dvorskega, vodmatskega in kolodvorskega okraja G Juvan je izrazil željo, da bi društvo delovalo tudi v prospeh slovenskega delavstva, katerega je v tem ekraju prav veliko. G. dr. Svigelj je v daljšem govoru poudarjal, kako nujno posebno je, da zahajajo politični voditelji med ijuistvo, kar seje v narodno napredni stranki vse preveč opuščalo In tu se ne sme delati nikake razlike med ljudskimi sloji in to tem manj, ker je ravno v ljudstvu najti največ značaja, največ poštenosti. Treba je podrobnega dela, agitacije od moža do moža, da se odpravi ena politična nesigurnost, s katero se hočejo okoristiti nasprotniki ravnotako v Ljubljani, kakor so to storili že na deželi! Ni res, da bi morala tudi Ljubljana pasti, in to se ne zgodi nikdar, ako bo politična organizacija delovala tihe, vztrajno, zna-čajno, od moža do moža. Ia če dežela uvidi, da so naši nasprotniki onemogli v središču, se bo tuli ona zdramila. Z boro v alci so z živahnim odobravanjem pokazali, da jim je govornik govoril prav iz srca, na kar je predsednik zaključil občni zbor.
Narodna založba ima v Četrtek, dne 8. t. m , v »Narodni Tiskarni" ob polu 6. zvečer svoj  občni zbor. Na
sporedu so: naznanila načehtva, poročilo o društvenem delovanju in o denarnem stanju, poročilo o reviziji Zveze slovenskih posojilnic, volitev odbora in slučajnosti.
Jutri začno na Opekarski cesti z nabijanjem samoslovenskih uličnih napisov. Delo se bo poslej nadaljevalo do konoa.
Cercle franco JHyrien: prvi sestanek je v torek, 6 t. m, ob polu 7. zvečer. Lokal: mestni dekliški lioej, pritličje v levo. čital bode g. prof. Friderik Ju v ančič: A'pqonse Daudet: Le čute de Cucugnan ter Fratc^is Coppee: La Gre ve des Forgerons. Olani in sploh prijatelji romanske kulture so vabljeni k obiii udeležbi. Društveni odbor opozarja na to, da je načrt za poučevanje sestaven in v interesu društvenega smotra in v interesu vseh društvenikov je, da ne zamudijo prvih ur.
Telovadno društvo „Sokol" v LJubljani priredi, kakor smo že poročali, na velikonočni ponedeljek, dne 12 t. m, v telovadnioi v »Narodnem domu" varijete večer. Vršil se bo pred pogrnjenimi mizami jako raznovrsten, bogat spored, za katerega se je posrečilo »Sokolu" pridobiti najboljše domaČe moči. Izvajale se b do godbene, pevske in telovadne točke, komični nastopi, mramornati kipi, kratka igra itd, navsezadnje bo pa p es. Za jed in pijačo bo pa skrbel restavrater »Narodnega doma" gosp. Kržišnik Začetek ob 8 Vstopnina za Člane in obitelj po 60 v, za nečlane po 1 krono. Ker je donos veselioe namenjen za nabavo telovadnega orodja, se bodo preplačila hvaležno sprejemala. Kdor se b jde hotel za bavati, naj ne pozabi priti na velikonočni ponedeljek na „Sokolov" varijete Na zdar!
Zabavni večer Sokola It. ki
se je vršil snoči v Bčrgantovi »Prvi jugoslovanski restavraciji", se je ob-nesel v vsakem oziru kar najboljše. 0očinstva je bilo toliko^ da so bili prostori preozki. Društvo pa je tudi res poskrbelo za to, da je bilo zabave. Pevske točke je izvajal kar najiz-bornejie oddelek pevskega društva »Slavoa" s predsednikom g. Draži.om na čelu, godbene točke pa ljubljanski sekstet. Mn go smeha je vzbudila veseloigra »Poljub", v kateri se je posebno odlikovala gdč Košakova, k čemur sta pa ji po s/ojih najboljših močeh pošteno pripomogla gg Mam in Žafran. Kemični prizor g. Mulka, ki je predstavljal najpristaejšega ljubljanskega postrešČka z vsemi njegovimi bridkostmi in težavami, zasluži vso pohvalo Nato se je vršila lioita. cja sodČia z vinom in kokoši v kur-niku. Gospodične članice so pa prav priduo prodajale dopi-nice in zalepke za Šaljivo poŠto in pa c ;etlice kar je društvu prineslo gotovo tudi lepih dohodkov. Prireditev je imela torej poleg moralnega tudi gotovo prav lep gmotni uspeh, in na obojem ča-titamo društvu bar najodkritosrčnejše, želeč, da bi še večkrat zbralo sveje č.ane in prijatelje k tako zabavnemu večeru G Bergant je prav dobro p > stregel z izborno pijačo in kuhinjo. Pevsko društvo „Ljubljanski
Zvon" je snoči priredilo v restavracijskih prostorih hotela »Štrukelj" svoj zabavni večer, ki je privabil toliko prjateljev društva, da so se prostori napolnili prav do zadnjega. Društveni pevski zb >r je pod izbor nim vodstvom svojega pevovodje g. Sachsa izvajal več pevskih točk med njimi pesmi »što čutiš Srbine tužui Sachsov »Veneo sloveskih pesmi"1, „Zvezdo" itd, v katerih *ta se posebno odlikovala teaor g Lumbar in pa bariton g Bslič. Za smeh j d poskrbel g. Zorko s svojim „Damjanom Šlapoo", g. Plut z »Vplivom hrane na duševno razpoloženje" in nOočinskim tepčkom" ter končno g. Molek s svo jimi „pijanci" in „plesalci". Zabava je dosegla vrhunec v lioitaoiji velikonočnega koštrunčka. Večer je torej u*pel kar najbolje in dokazal, da do b:va društvo čim dalje tem več simpatij med občinstvom. Le krepko tako naprej!
¥ „Akademiji" je v soboto zve
čer zopet predaval zagrebški vs^uči-liški prof. dr. Heinz in sicer o nim j biozi mravelj z rastlinami. Predavanje j je bilo nekako nadaljevanje zadnjega j njegovega predavanja o skupnem ž v i l)enju rastlinstva. Simbioza mravelj z rnstlinami se posebno jasno k&že pri neki vrsti akacije v centralni Ameriki. Ta akacija ima pri vsakem svojem listu po dva trna, enega ostro opiljenega, enega odebelega, topega in votlega. V tej votlini se je naselila posebna vrsto mravelj, ki z vso vnemo preganja resne gosenice in druge škodljivce  dreves,  zato pa ima na drevesu udobno stanovanje in dobiva od drevese v tako imenovanih  Mu -terjevih telescih,  ki jih je dobit' na vsakem listu, najboljšo slaščico. Kna-! ko je tudi pri nekem drugem dreve-| su, neki  vrsti  »oekropiju v Braziliji.
V strženu tega drevesa so votline, v ! katere se preje neka vrsta mravelj i u 1 si v njih ustanovi svoje bivališče. Od drevesa dobiva enake slaščice, kakor prej omenjeno, zato pa brani drevo
pred drugo vrsto mravelj „listorezoevu. Ti listorezoi pa iive v najožjem stiku ^ neko vrsto^gljiv, katere goje v svojih mravljinjakih na pravih »vrtovih", ki jih napravijo is listja oekropij. Te gljive se nahajajo leizključno hrano tem mravljam. Simbioza med mravljami in rastlinami je torej najpopolnejša. V prav lepem številu navzoče poslušalstvo je z napeto pozornostjo sledilo zanimi eruii predavanju in končno predavatelja odlikovalo z živahnim odobravanjem.
.Daielno pomožno društvo na
bolno na plfnftih" nam je pojasnilo, da se praviloma pri njega občnih zborih prečita ofioijalno poročilo, ki se ima vsako leto uposlati osrednjemu društvu na Dunaju za njega izvestje in pa slovenski prevol tega poročila. Tudi za letošnji občni zbor bilo je izgotovjeno letno poročilo v slovenščini, le radi pičlega števila udeleženoev in da se zborovanje preveč ne zavleče, zdelo se je predsedstvu zadostno, če se prečita zgolj oficijelno por:či!o. Generalni tajnik pa je koj ob pri-četku seje vročil zastopnikoma slovenskih dveh dnevnikov po en iz?od slovenskega poročila,
Nabor K današojemn naboru je bilo povabljenih 120 mladeniČev. Prišlo jih je samo 65 Izmed teh jih je bilo potrjenih 26.
Mlekarski tečaj na Vrhniki, Načrt za 5 mesečni mlekarski tečaj na Vrhaiki, kateri se otvori 15. t. m. je ministrstvo potrdilo iu nakazalo kranjskemu deželnemu odboru v svrho delnega pokritja stroškov 2000 kron podpore.
Izvanredni občni zbor ženske pcdružnice sv. Cirila in Metoda za Rudolfovo iu okolico se vrši v Eudolfovem v prostorih Narodne čitalnice dne 12 apri a 1909 ob 2. pop. z naslednjim sporedom: 1. Volitev cdbora; 2 slučajnosti. Odbor.
Tajnik občine Reka O S^eindi je poneveril tekom leta večje vsote uradnega denarje. Ko so mu prišli na sled, je zbežal. Osobito je črtil Hrvate, ter vsako priliko porabil, da jih je kaznoval z visokimi globami, katere je p;tem zatajil in sam porabil.
Učiteljsko društvo za radovljiški Okra i ima dne 15 t m. ob 2.
pop. na Jesenicah svoj občni zbor.
POStaJa „Soteska." Deželna vlada je dala stavbno dovoljenje za raz širjenje in povečanje postaje nSote-sktu na novi progi Jesenice-Trst in sicer v občini Nomenj v radovljiškem okraju.
Zlat zaslužni križec je dobil nadačitelj v Zg. Radgoni gospe d S. Erženjakza  431etno službovanje.
Otroški vrtec družbe sv. G.
In M. se otvori v Ormožu ob Dravi.
Pisma in poftiljatve mornarjem vojne ladje »S. M. S. Leopard1* naj se pošiljajo v P ulj.
U Ari Je v Trstu 54letni odvetnik dr E Fieischer.
Tramvaj Je povozil 4letuo M. Panofeo, v Trstu hčerko gališkega izseljenca, ki je Čakal z družino na odhod parnika. Deklica se je na tiru igrala, preslišala znamenje, voznik pa vsled klanca in mokrega tira voza m mogel ustaviti. Bila je na mestu mrtva.
Umrl Je na Dunaju dne 3 t m. po mučni bolezni vpokojeni meščanski učitelj g. Anton Lipovec, rojen na Koroški Beli, občeznan in priijub Ijen po oelem Gorenjskem.
Laški napisi na Reki Stalni odbor mestne uprave na Reki je sklenil iu odobril v svoji seji dae 31. sušca, da morajo biti vsi javni napisi na Reki napisani v laškem jeziku, če pa še kdo hoče napra viti napis tudi v slovenskem ali drugem jeziku, mu je to dovoljeno le pod laškim napisom s primerno manjšimi črkami. Prestopki se bodo kaznovali z globo od 1—100 kron. O tem skiepu, kateri tako jasno svedoči laške pojme in namene o prostosti obrta in trgovine, o katerih so tudi Nemoi peli svoječasno visoko pesem, so obvestili seveda tudi ministra notranjih zadev grofa Andrassvja.
Goreča nafta« V tovarni za petrolej v R?k> se je vnel kotel nafte. Vsled razstrelbe ni bil sicer nihče ranjen, pač se je do smiti opekel 1 delavec. Ogenj so pogasili na ta način, da so odvedli tok goreče nafte v morje.
Predsednikom diuštva hrvaških književnikov v Zagrebu je voljen pisatelj L. Babic Gjalski.
Srečkaaje« Glavni dobitek turskih srečk v znesku 600 000 frankov dobi št 606 149, drugi dobitek v znesku 60.000 dobi štev. 1971.639, civa dobitka po 20 0C0 fr. pa dobita št. 128.495 in št. 162.153.
April je začel s krasnim pomladanskim dnevom. 1. večer so se bile že oglasile žabe in krastače so lezle zvečer čez pota, da si mogel dobro paziti, da nisi kake pohodil. Toda drugi dan pa je že pokazal svoje muhe. Že zjutraj je začelo deževati m sneg se je ponujal. Cel dan je deževalo, po Dolenjskem pa je zapadlo snega kake štiri prste visoko. Dolenjski vlaki so še danes zjutraj prišli v
Ljubljano vsi beli. Bržkone tudi Gorenjci niso bili brea sneievja. Nekateri pravijo, da je spomiadanji sneg aa revnega kmeta gnoj No če je to res, bo kmetic lahko a »ta starim gospu-dom fajmašhtrom Wohlgemuthomtf lahko zapel: »E i mal gruatea s' hishzo zhe imam : Tak« fuam svoje dDy se preivti s*m: Ejo lubo fheako si per v farnem: Delam pridna: par pokoj oftanem.u
Nove kroglje dobe vojaške puške. Kr oglje so namreč na koncu pri-oj s trene v ostro ost, ter znaša njihova začetna hitrost 866 m proti starim 620 m, v sekundi. Sicer lep napredek, toda s stališča splošnega človekoljubja nekaj groznega.
Ponarejene krone krožijo po
mestu, pred Katerimi občinstvo v njih lastno korist opozarjamo. Krone so iz aluminija j a k o dobro ponarejene in se ločijo od pravih kron samo po tem, da so lažje, in jim manjka na obodu napisov, katere imajo prave krone.
Sodna preiskava proti mokar j u Josipu Lončarja, ki je bil obdolžen, da je ukradel pri šentjakobskem žup rJku Rozmanu neke hranilnične knjižice, je ustavljena.
Prijet velealepar. Kakor smo že svoječasno poročali, je prišel začet kom meseoa februarja v Ljubljano neki fino oblečen gospod z ženo iu dvema otrokoma v starosti od 7 d) 11 let ter se nastand z vso družino v hotelu »LlcydJ, Imeli so s seboj tudi psa. Vsa finesa je sobarioo tako premotila, da ni zahtevala sprotne pre nočnine, posebno Še, ker je tujec, ki seje podpisal na zglasilnioo za Warma, rekel, da bode toliko časa ostal v hotelu, dokler ne dobi pripravnega zasebnega stanovanja. Vse zaupanje si je pa tujec pridobil z izredno da-režljivostjo in prijaznostjo. Po dveh mesecih se je oela družina odpeljala na kolodvor z izvczčfeom, ne da bi bila poravnala svoj dolg v znesku 600 K. Med tem Časom pa \e tuji gospod spravil na led hotelskega na (emščka za 20 K, od drugih strank v mestu pa je z gotovimi pretvezami izvabil do 500 K. Ker družine le ni bilo nazaj, je sobarici začela zadeva slednjič postajati vedno sumijivejša in jo je če i nekaj dni naznanila policiji, a je bila takrat družina že davno odšla. Obvestile so se tedaj tuzemske in inozemske oblasti in dognalo se je, da je bil tujec prej v Monakovem, od tam je šel v Zagreb, potem pa v Ljubljano. Tudi pohištvo je dal za seboj pošiljati na ime Ramiing. Iz Ljnbljane je šel v Lino, od tam pa v Berolm. Tu je bil dne 16. sušca prijet Dognali so. da je slepar, ki se je izdajal tudi za Wurma, Worma in Wolfd, Teodor Budna po poklicu knjigovodja, rojen 26 oktobra 1870 na Vranskem, žena pa Elizabeta roj. Ramlingova. Premeteneo je izgoljufal v Monakovem po ponarejeni menici 6000 mark, potem jo pa zopet odku-ril v svojo očetnjavo. Ker so mu pa tudi tukaj postala tla prevroča, je zopet odšel, kakor že povedano v Ba-rolin, kjer ga je dohitela usoda.
Vojaško Obleko, katero so našli v soboto na Gradu, je popustil pro stak tukajšnjega 27. pešpolks, 14 stotnije Ivan Strieger. Fantu je bil dal njegov desetnik 200 K in hranil nično knjižico, da mu jih nese v hranilnico. Mesto tega pa si je kupil pri starinarjih civilno obleko, potem se pa šel preobleč na Grad na to pa je neznano kam pobeguil ter odnesel denar m hranilno knjižico. Obleko so izročili vojaštvu nazaj. Strieger se je svoj čas učil v kazini za kuharja
Železniški promet postaja že živahnejši. Navadni vlaki že ne za doščajo potrebi, ampak vozijo še po sebai. Tako je šel v soboto ob 6. zvečer J, ob polu 12. ponoči so se peljali s posebnim vlakom dunajski dijaki pod nadzorstvom profesorjev v Italijo, ob 3. zjutraj je Šel zopet eden, ob 6 pa drugi. Vsi gredo v smeri od Dunaja proti Trstu
Nasilen berač« Ko je prišel v
soboto zoani Ferdinand Gook k neki stranki na R mski cesti beračit in ker je bil že zelo nedelan in ni ničessr dobil se je tako raztogotil, da je razbil šipo t r s tem napravil stranki 3 20 K škode-
Čigava sta prstana? V soboto je dal nek nepoznan deček 8 letnemu S. J. dva zlata prstana, za katera je rekel, da mu ju je dala njegova mati, pa ju noče imeti. Ker sta prstana sumljive pro ven enoe, naj se lastnik zglasi pri policiji.
OrOŽalŠtVO jc v soboto pripeljalo z Gorenjskega nekega prostaka 27. pešpolka, ki je pre^ par dnevi po begnil od svojega polka.
Pogreša SO od četrtka zvečer 151etni trgovski vajenec Karel Mohor?, rodom iz Ljubljane.
Pobegni a Sta danes dopoldne od dela na P ijanski cesti prisiljenca Albert Raupnik in Fran Paner.
V BudapeitO se je včeraj odpeljalo 60, predvčerajšnjim pa v Kočevje 40 Lahov.
Izgubljeno iu najdeno. Mizarski pomočnik Fran Čuden je izgubil denarnico, v kateri je imel sa 7 K
denarja; Amalija Mavčeva pa denarnico b 5-6 K. — Primari j g. dr. Ivaa Jenko je našel denarnico s manjšo vsoto denarja. ,— Franja Srebrnjakova je našla rdečo denarnico a manjšo vsoto denarja. — Na južnem kolodvoru je bil izgubljen odnosno najden dežnik, 2 palici, ruta, slamnata torba, čepica, star klobuk, krtača, naramnice in negavioe.
Zatekel ae le mlad pes podga nar, ki Čuje na ime „SropM. Odda sa ga naj proti nagradi v viti češko, Erjavčeva oesta št, 18.
Narodne delavsko organizacije posredovalnica aa delo. Delo iščejo: 2 ključavničarja, 1 pe-carski pomočnik, več pisarniških in trgovskih slug, 1 strojni mazač, l mi zar 1 monter, 1 parni strojnik 1 sroj-nik za vse in 1 strojniški praktikant, 2 vrtnarja 1 modehr, več delavcev za stalna dala v Ljubljani, več knjigovodskih, uradniških ali pisarniških moči) in 1 občinski tajnik. Delo dobe: 1 vrtnar, samec v Bohinju, 2 kroj. pom, več poljskih delavcev m hlapcev, 1 sel na deželo, 1 strež-kicja za 1 uro na dan in več drugih moči. Nasloviti na "Narodno delavsfeo organizacijo Ljubljana Dunajska cesta 6. I
Drobne novice.
— Zveza med Nemčijo, Avstrijo in Turčijo? »Eeho de Pariš« javlja, da delujejo nemški diplomati na to, da bi se sklenila ofenzivna in defenzivna zveza med Avstro - Ogrsko, Nemčijo in Turčijo. Ta zveza bi bila naperjena v prvi vrsti proti Rusiji, v drugi pa proti Bolgarski.
— Vstaja v Albaniji? Kakor listi poročajo, je izbruhnila v Albaniji splošna revolucija. Uporni Albanci so se utaborili v Dobri ter jo moćno utrdili. Rusija, Francija in Anglija so svetovale turški vladi, naj takoj posije v Albanijo' močno armado, da v kali zaduši vstajo.
— Novo angleško brodovje v Avstraliji. Avstralska vlada je sklenila zgraditi posebno avstralsko vojno brodovje v spopolnitev angleške vojne mornarice. Poleg že zgrajenih treh torpedovk se ima v pri-hhndujih treh letih zgraditi 20 novih križark in torpedovk.
— Požari. V Dunaskem Novena-inest u je pogorela tovarna Grun-wald. — V Vcsprinu je požar v tamkajšnji trdnjavi uničil 20 poslopij. Zgorela je cerkev, škofijski seminar in hiše kanonikov. Škode je 300.000 kron. — V Satoralji na Ogrskem je v tamošnjem železniškem skladišču iz neznanih vzrokov nastal požar. Jelo je goreti 500 vagov premoga in 300 vagonov drv. Požar še sedaj ni pogašen. Škode je nad 300.000 K.
— Na Dunaju straši. Na Dunaju jo vladala v soboto velika — razburjenost. Raznesla se je namreč vest, da je dospel tjakaj — o groza — srbski kraljevič Gjorgje. Sprevodnik spalnih voz na južni železnici je namreč obvestil na kolodvoru službujočega detektiva, da se je z brzovlakom pripeljal na Dunaj kraljevič Gjorgje, ki je baje pred par dnevi priše! preko Črne gore in Dalmacije na Reko. Miadenič, ki ga je sprevodnik pokazal detektivu, je bil res docela podoben srbskemu princu zato se je detektiv takoj odpravil za interesantnim tujcem v mesto. Na splošno razočaranje pa je zvedel v hotelu, kjer se je tujec nastanil, da je interesantni mladenič neki italijanski aristokrat. In dunajski »pil-lierji« so si oddahnili.
— Zoper dvoboj je nastopil Sclieiclml-Islamat, ter izdal komunike v katerem se dvobojevniki glasom turškega svetega pisma označijo za morilec.
A— Svojo ženo je ubil v prepiru tirolski kmet iz Obernhot'a pri Telfsu. Zapušča dva nedorasla otroka. *
— Majnikovo praznovanje. Vodstvo soci jaldemokraiiene stranke v Berolinu je nasvciovalo pododse-kom na deželi naj vplivajo nato, da se letos majnikovo praznovanje opusti.
— Obravnava proti Siczvn-skemu,morilcu namestnika grofa Po-tockega, se je na prepUog njegovega zagovornika preložila za dobo prihodnjih porotniških zasedanj.
Morilec FDdranspers pred porotniki.
Po zaslišanju raznih prič je prišla na vrsto Karolina Horrer, ki je povedala, da je nekoč prišel Fodran sperg gledat njeno stanovanje in izjavil, da mu ne ugaja. Ko je odšel, sta si priča in hči oddahnile; obe sta mislili, da je nameraval storiti kaj hudega, morda ju umoriti!
Kmalu na to je dobila priča pismo, podpisano: »Julius von Fodran-sperg". svetoval ji je, naj mu izroči vsaj 5000 K,   ako hode podvojiti
svoj kapital, Šefi on je ravnatelj neke budimpeštanske banke. Ako nima denarja, naj mu da drag al je in druge vrednostne predmete in papirje.
Fodransperg je to razburjeno ta jil, vsled česar je prišlo do bornega prizora.
Priča Josip Prelo je bil nekoč napaden na ulici. Spoznal je v napadalca enega odjemalcev svojega go spodarja, ker je pa bil Šele malo Časa tam v službi, ni vedel imena. Imel je pri sebi 40 K v Ustnici in 5 K dro biža v telovniku. Napadalec mu ni vzel denarja, pač pa dve pismi. Ko je videl v listih sliko Fodransperga, je tega takoj spoznal in šel to povedat policiji!
Priča monsignor Peter F lego je povedal, da je Fodransperg prišel k njemu in se mu predstavil za diplo-matičnega kurirja avstrijskega poslaništva pri Vatikanu Rekel mu je, da potuje z Dunaja v Rim in ga vprašal za denar. Priča mu je pa svetoval, naj se obrne na n&mestništvo, ker škofijska pisarna nima fonda za take stroške. Svetoval je tudi Fodransper-gu, naj brzojavi na Dunaj ali pa v Rim, s Čimer pa ni bil zadovoljen, temveč je prosil, naj se mu pomaga iz zadrege. Ker ni nič dobil, je jezen odšel in med vratmi zagrozil, da bo ta stvar imela še posledioe.
Predsednik je na to preči t al razna pisma in spise, tičoČe se Fodransper-gove preteklosti. Pojasnil je tudi podrobnosti o dogodku z zabojem na Dunaju Dne 19. decembra 1902 sta dva težaka prinesla velik in težak zaboj na stanovanje gospoda Rudolfa Rothmunda na Dunaju. Ker ni bilo gospoda doma, ni hotela njegova sestra sprejeti prinesenega zabo a, vsled česar sta težaka pustila tega pred vratmi stanovanja. Težaka si a drugi dan povedala na policiji, kje sta dobila zaboj in osumilo se je Fodran-sperga, da je zaboj on poslal. Zaboj je bil prirejen tako, da se odpre in zapre od znotraj. (Ta zaboj se nahaja v porotni dvorani v Trstu) Sodi se, da je bil v zaboju skrit Fodransperg, heteč storiti v oni družini kaj zlega, kajti zvedelo se je, da on to noč ni spal doma. Zaboj je bil drugo jutro odprt in prazen.
Nato so bile preČitane razne informacije, med temi tudi ona obto-ženČeve občine Kostanjevice, ki pripoveduje, da je morala občina na lastne stroške prirediti pogreb za Fo-dranspergovo ženo in da mora vzdrževati njega hčeri.
Zaslišan je bil priča Fran Pir* man, ki je opisal prejšnjo pričo Prelca kot nezanesljivega, komur ni mnogo verjeti. — Nadalje sta bila zaslišana psihiatra dr. Xydias in dr. Pastrovioh in sioer vsak posebi. Oba sta izjavila, da je Fodransperg pri Čisti pameti in da je popolnoma odgovoren za svoja dejanja. Občinstvo je z napetostjo sledilo izpovedi psihiatrov.
Nato je predsednik preči tal pismo, ki ga je Fodransperg pisal svoji sestri Olgi leta 1903, v katerem pravi, da njegovo trpljenje Še ni končano, a on da se bo branil, kakor razkačen tiger. »Kar nisem nikdar želel postati, to bom postal sedaj, a maš Seval se bom nad onim, ki je bil glavni vzrok vseh mojih nesreč (stric Dolinar, brat matere). Ker nimam nikakih sredstev za pošteno življenje, ker že več dni živim ob samem kruhu in ker me muči misel na mojo bedo, na mojo prošlost in skrb za mojo brezupno bodočnost, za moje uboge otroke, so mi vsled tega odpovedale vse moje moči in z grozo si mislim, da bom postal tat. Nič ne maram za življenje, a hočem je prodati kar najdražje morem. Jaz nisem rojen hudoben, a ljudje so me storili ta&ega. Obžalovanja vredno, vendar resnično! Sedaj pa naj umrem lakote, ali pa naj umrem na vislicah, to je meni vseeno !u
Pročitano je bilo tudi izvestje o Fbdranspergovi rodbini. Rodbina Fodransperg je stara plemiška rodbina. Iz nje je prišlo mnogo imenitnih mož, ki so se odlikovali v orožju in v vedi. Še sedaj iive nekateri sorodniki ob-toženčevi, ki se nahajajo v imenitnem položaju. Rodbina je razdeljena v dve veji, v Kranjsko in Koroško in izhaja iz Gregorja Fodrana, viteza, poštarja, odvetnika in lastnika gradov. Tudi mati obtoženČeva Marija Dolinar, je iz imenitne rodbine.
O obtoženČevem očetu — ki je bil konjeniški stotnik — ve izvestje le malo poročati. Zdi se, da je umrl za jetiko. Mati, ki Še živi in ki je krepka, je dala opraviti justioi mnogo, in je prestala dolgo kaze a v ječi v Begunjah.
Od treh bratov je eden umrl še kot deček, drugi je umrl v 27. letu za tuberkolozo, potem ko je odsedel del j časa v ječi radi tatvine. Edina sestra obtoženČeva živi v divjem zakonu.
Porotaiki so spoznali Foiran-sperga krivim roparskega umora, na kar ga je sodišče obsodilo na smrt na veš a lih. Načelnik porotnikov je prosil, naj sodišče priporoči obsojenca v pomiloščenje, kar se je postavilo .v zapisnik.
Telefonsko h Brzojavni poročita.
Nemške marke za avstrijske Nemce.
Dona J, 5 aprila. Včeraj so imeli tu shod delegatje nižje a vatri jakih podružnic društva »Sudmark". Glavna točka zborovanja je bila posvetovanje o uspešnejših sredstvih v borbi proti Čehom na N žjeavstrijskem. Shoda se je udeležil tudi državni poslanec iz Nemčije Rudolf Herzog, ki je v svojem govoru naglašal, da so Nemoi v »rajhua enih misli in enega duha z avstrijskimi Nemei, ter zagotavljal, da bodo denarni zavodi v Nemčiji z izdatnimi denarnimi sredstvi podpirali avstrijske Nemce v njihovi b.orbi proti Slovanom.
Grof Forgach odide it Belgrade.
Dunaj, 5 aprila. »Montagsrevueu javlja, da se smatra v političnih krogih za gotovo, da bo poslanik grof Forgach odpoklican iz Bel grada, Čim bodo končana trgovinska pogajanja s Srbijo. Kdaj se zopet snlde parlament?
Dunaj, 5. aprila. Državni zbor bo zopet sklican v torek 27 aprila. V tem zasedanja predloži vlada parlamentu tudi zakon o zvišanju davka na špirit.
Avstro-ogrska cirkularna nota Dunaj, 5. ar rila. »Montags revne" javlja, da bo Avstro-ogrska poslala velesilam cirkularno noto, v kateri jih bo obvestila o gospodarskih koncesijah, ki jih namerava dovoliti Srbiji.
Razpust srbske skuošMne Dauilj 5. aprila. V dunajskih vladnih krogih so mnenja, da ostane za sedaj še na krmilu sedanja srbska vlada. Tekom poletja bo narodna skupščina razpuščena. Nove volitve se bodo vršile na jesen.
Cesar na velikonočnih počitnicah.
Dunaj« 5 aprila. Cesar odpotuje v sredo v Wallsee k svoji hčerki Mariji Valeriji, kjer ostane do velikonočnega ponedeljka.
Beg borzjanoa Daaai 5. aprila. Ni tukajšnji borzi je napravila veliko senzacijo vest, da je pobegnil eskompter Friderik Reioher, za pustivši 15 milijonov dolgov. V njegovem s banovanju so našli za 4 milijone ponarejenih menic. Reioher je zadnje doi izgubil na borzi 3 milijone kron.
Nemci naj ne prenapenjajo strune.
Lvov, 5. aprila „Dziennik Polazi" zavrača z nenavadno ostrostjo nemški manevar, da bi se prikazalo Nemce kot edine patriote in kot rešitelje Avstrije vzpričo avstrijsko-srbskega * pora. List konštatuje, da so Poljaki, Čehi in Jugoslovani vo tir al i vladi rekrute prav tako kakor Nemoi, dasi so vedeli, da vo tiraj o te rekrute za eventualno vojno proti slovanski državi — Srbiji. Ce bi se šlo za vojno proti Nemčiji, bi tega nemški poslanci prav gotovo ne bi storili. Nadalje naglasa list: Res je, da je Nemčija v srbskem sporu podpirala Avstrijo, toda storila je to iz egoističnih namenov, da utrdi že omajano zvezo z Avstrijo, ki je za njo življenskega pomena. Nemčija nima med velesilami niti enega prijatelja, zato si skuša ohraniti vsaj Avstro-Ogrsko kot svojo zaveznico, ker bi bila sioer popolnoma osamljena. »DziennikPolskiu končuje: Nemoi naj ne prenapenjajo strun v Avstriji in naj jim vedno le bdi pred očmi dejstvo, da je Avstrija po pretežni večini slovanska država, ki si lahko pridobi zaveznike pri drugih velesilah, kar pa je Nemčiji nemogoče.
Črna gora.
Cetiufe 5 aprila. Italijanski poslanik je imel danes dolgo konferenco s knezom Nikitom in ministrskim predsednikom dr. Tomanovicem. Do-sedaj Črna gora še ni odnehala od svojih zahtev.
Cetinje 5 aprila. Vest, da bi bil ustavljen poštni promet med Cetinjem in Kotorom, ni resnična. ..Misdoturski komite" se je razšel.
Carigrad« 5 aprila. .Jeni Ga-zetta" javlja, da se je »Mladoturški komite*4 prostovoljno razšel iu da se pre osnuje v politično stranko.
Evropske konference ne bo.
Pariz, 5 aprila. Ideja, da bi se radi priznanja aneksije Bome sklicala evropska konferenca, je definitivno pokopana. Velesile bodo priznale aneksijo brez konferenoe.
Pariz, 5. aprila. Francija in Anglija sta obvestili avstro ogrsko vlado, da priznavata aneksijo. Dr. Mdovanović poslanik v Berolinu.
Berolin, 5. aprila. »Lokalanzei-geru javlja iz Bel grada, da bo minister dr. Milovano vic v kratkem de-misioniral in da bo imenovan za srbskega poslanika v Berolinu. Priznanje neodvisnosti Bolgarska
Berolin 5. aprila »Vossisohe Zeituug" javlja iz Petrograda, da bo v kratkem turška vlada na slovesen način priznala neodvisnost Bolgarske.
* Vsak dan dela sam jemlje živčno moč. Jačenje živcev, t. j. dopolnitev rjih porabljene moči, je sa vsakega modernega poklionega človeka življeteko vprašanje in resna dolžnost. Od zdravnikov pripoznano in od znanosti preizkušeno zdravilo, ki tukaj bodi v pošte v, je „ San a to gen.u nSa natcgen" jači in jekleni oslabele in onemogle živce ker jih redi, s tem, da jim dovaja najvažnejše sestavine njih organiČne tvorbe in s tem nadomešča porabljeno moč. Naravna posledica tega je poživi jen je in pomla-jenje vsega organizma, osrečujoče dvignenje vseh njegovih sil in zmožnosti. Marsikdo bi se Čutil kakor prerojenega, ako bi se mogel odločiti, da napravi poizkus s nSanatogenomu. Navajamo izrecno na današnji številki priloženi prospekt izdelovalnio „Sa-na to gen e u Bauer & Comp., Berlin S. W. 48
Glavobol, težka glava, omotica, tesnoba v prsih, uiripanje sroa so dogodki, ki jih pogosto povzroča slabo telesno odvajanje. Povsod, kjer se porajajo take nepravilnosti, sezite po staro preizkušeni Franc ■ Jožef o vi grenki vodi. Zaužiti je lL vinske kapice zjutraj na teŠČi želodec. 695 1 d
tttns oene v Budlmpeitt
Dm 6 aprila 1939. E
Pšenica za april 1909 . za 50 kg K 14 03 Pšenica za oktober 19o9 za 60 kg K 11 42 Rž za april „ za 50 kg K to 15 Koruza za maj .     za 5C kg K  7 41
Oves    za april       .     za 50 kg K 8 76 Efekti*. Nespremenjeno.
MetcoroiostCDe posode
Vitja« n&d morjem 80« i. 8radnji traćnl tlak 7830 nun.
= o. M. j	Cas rallj£	Stanje L3L-0-taotra	it !•> a * -* 5 t** ±0	Vetrovi	Nebo
3	9. zv.	7418	04	m.svzh	oblačno
4. ■	7. zj. 2. pop.	742 9 j 743 7	- 02 S-6	m. jvzhod m. svzh.	n 1 m
m	9. zv.	7.51	11	ar. jvzhod	n
5. ■	7.zj. 2. pop	744*4 743'8	—06 29	p. m jvzh	m n
Srednja včerajšnja in predvčerajšnja temperatura r3 in 1-2^ norm. 7 o* in 7 5° Padavina v 24 urah 0 0 in ram 0 mm.
S 1376
Zahvala.
Za izkazano sočutje med boleznijo in ob smrti nepozabnega soproga, gospoda
umenta Hartlnoba
c. kr. sodnega svetnika v pok.
kakor za udeležbo pri pogrebu in za darovane krasne vence se naj-prisrčneje zahvaljuje.
V Ljubljani, dne 5. aprila i9 9.
ijeovika jrtartinak.
Zahvala.
1377
Za vse dokaze tolažilnega sočutja tekom dolge dobe bolezni, kakor tudi za mnogobrojno častno udeležitev pri posmrtnem opravilu in sprevodu našega soproga, ozir. očeta, tasta, starega očeta in strica, gospoda
Henrika Koma
in za podarjene krasne vence izrekajo najpresrčno, iskreno zahvalo.
Ljubljana, dne 5. aprila 9c9.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
1368
Ob bridki, nenadomestni izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata, strica, svaka, tasta in starega očeta, gospoda
franca jjahovec
posestnika in učitelja
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vse dokaze srčnega sočutja med boleznijo in za častno spremstvo dragega rajnika k večnemu počitku najsrčnejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo blag. gosp. dr. Levičnlku za požrtvovalno zdravljenje, preč. g. o. Albertu za tolažbo med boleznijo in častni sprevod, al. učiteljskemu zboru s šolsko mladino za častno spremstvo, slav. pevskim zborom za ganljivo, v srce segajoče petje ter vsem darovalcem krasnih vencev, vsem najsrčnejša, najvdanejša zahvala.
Ljubljana, 3. aprila 909.
Žalujoči ostali.
Znaten
postranski zaslužek
si lahko zagotove na deželi stanujoči agilni ljudje, ki pridejo z občinstvom mnogo v dotiko. Ponudbe pod nSOVo11 na uprav.
wSlov. Naroda". 1878-1
Mlad penzionist
popolnoma zmožen slovenskega, hrvaškega, laškega in nemškega jesika išče prilične stalne službe   1373 1 Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
Radi preselitve ao odda s L majem
stanovanje
s 3 sobami in pritiklinami Vpraša se na Rimski Cfcsti it 23,1 nadstr. ■T Ravnotem so proda voziček za bolnike in tudi drage stvari.
_1367
Razne prevode
Iz nemščine v slovenščino
drkularjev, pisem in dragih tiskovir oskrbi oono v tej stroki isvežba* ar a dni k.
Naslov   v   apravniltvu »Slov. Heroda*
Učenec
čez 13l/leta star, zdrav in Čvrst, z dobrimi izpričevali, se spre Ime v trgovino mešanega blaga pri J. Raz* borikn  v  Šmartnem  pri Litill.
Istotam se sprejme
močan hlapec
h konjem s dobro plačo. 1332-2
Pozor! Pozor! V sredo, dne 7. malega travna 1.1.
začnem prodajati
in potem vsako sredo in soboto
na Sv. Jakoba trp v Ljubljani
evoje IzdelUc 1359 2
5lamniI^op
rasnih xrmt za coipodr, deeke Ia dime, notr mode \r*t.
fran Jfojnik
slamnikarskl obrtnik v Domžalah Št 8.
Steckenpferd
liltjno-mkčno milo
JfajboljSe mlo za kožo in proti pegam! Dobiva se povsod! /
_964 5*0
Pasanslia perotnina in nje Jajca za valjenje.
Chochin -China, bele in rumene, Brahma, Hou-dan, Dorking, Langshahn črne in bele, Plymouth Roks, kokoši pritlikavke, eno pleme (1 petelin, 2 kokoli) K 18 do 50. 1 jajce za valjenje 30 do £0 vin. Peking, Ay-lesburg in Risamenten, pleme po K 45. i jajce *■ rfeuo* za valjenje K i. Bronce-v i barven i in virginski purani, emdenske orjaške gosi, pleme po K r0. l jajce za valjenje od 150 naprej. Pavi (prekr. živali) pleme od 60 K naprej. 1 jajce za valjenje od K i-5o naprej. Dalje velike zaloge različnih sadnih, lepotam dreves la lepotnih grmov itd.        1371—1
Ilustrovani glavni katalog posije gratis grofa Žigo Battbyanyja graščinska uprava Csendlak pri Hadgeai.
Poooal ao proda dobro ohranjeno
kolo
Več pove upravniitvo „Sloven-skega Narodau. 1369
/2/?
f
Kđor kočo varno, mirno in hitro
Mi sTSi
potrjenega glavnega zastopaika:
Jr. Seunig,
LJubljana, Kolodvorske ulice 28
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki „velikani'1:     2343 40
Kaise-in Aug. Victorra, nosi 25.000 ton
Amerika....., 24.000 „
President Lincoln . ,f 20 000 „ President Grant   . „ 20.000 „
Voinla  LJnbltana • Hamburg
traja e nanovo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave okroglo IV2 dni, ter ima potnik pravico porabo bnovlakov po celi črti od Avstrijske meje (Eger) naprej
Lekarnarja
veščega slovenskega ali hrvaškega jesika, ki bi bil zadovoljen nstsnovlti
tuke! lovno lekarno, tiče občina Nabreilna na Goriškem
Ponudniki naj se pismeno oglasijo pri županstvu. 1374—i
0. Bcrnatouič
Ljubljana, Mestni trg 5
priporoča odjemalcem na debelo
klobuke 301
po kron 12, 18, 24 tueat in višje.
slamnike
po 7 kron tueat in višje.
Velika izbira veleur klobukov   v j
različnih barvah po nizkih oenah.
Ribe.
Najbolje znani
1366
karpi in ščuka
iz voda itanske graščine so v bogati izbiri
na veliki petek
prodajajo
na tukajšnjem ribjem trsu
v vsaki množini.
Kdor ODOL rabi dosledno vgak dan. po dandanašnjem stanju znanosti najbolje neguje zobe in usta. i26i 4
Zaradi ogromne zaloge
sveže najmodernejše spomladanske in poletne konlekolje za dame, gospode, deklice, dečke m otroke prodaja že pričetkom
sezije tudi gojr pod lastno Ceno.
m   Jfa zahtevo pošiljam na deželo izbiro tudi brez povzetja. /.
Naročda po meri za dame in gospode bodo najhitrejše in najfinejše izvršena na Dunaju. 1169—9
»Angleiko skladišče oblek"
O  Berna« ović V LjUOlJOnl. MUtlll tU $16». 5.
i
Proda SO eleganten, bel
otročji voziček
Kje, pove upravniitvo „Slovenske ga Naroda". 1301—3
Za restavracijo „hotela pri Milicu 1
SO isČO dober i233- 5
gostilničar
na račun. Prednost ima tisti, katerega  soproga  je dobra kuharica.
Naprodaj imam at|skoraj popolnoma novo tri vrstno
ročno harmoniko
lastnega izdelka z oktavnim glasom in močnimi bombardon basovi. Cena po dogovoru — Jožef Šiba), mizar na Jesenicah, Gorenjsko.   i363—2
Prodajalka
za trafiko
se išče. Imeti mora majhno kavcijo.
Naslov pove upravniitvo „Slov. Naroda14. )365
Seno
V bližini litijskega kolodvora se proda 1-2 vagona sena najboljše
kakovosti
Naslov pove upravniitvo „Slov. Naroda". 1364 1
lojpodfe
sesprclmonihnino.
Naslov pove upravniitvo „Slov. Naroda14. 1323-3
Poljska vrtna semena
Cebulček liter 60 vin
Drevesni vosek Romsko Ude
priporoča
semenska trgovina
Mohso Sever
Ljubljana.
- Po pošti najtoč oje. -
Za vsili odjem ker milne pese zahtevajte ponudbo.
1375-1
po 30, 60 vin. in 1»20 K.
Kavarna
,Leon'
no Starem trsa št. 30.
je vsaki dan
oso noč odprto.
S92 28
V kavarni je
električni klavir.
Z odličnim spoštovanjem
Ln In Fant Pogačnik.
VP
jabljanska kreditna fcaaka _? Hnfnoljaiii
Podružnica v Spljotu. — -   - . ~
Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu.
„ ____________. gtrftarlev« sito« itev. t. w»t h»d k sa
•prejema vlOM M kaHUc« in BO t«kOd MČM« ter jih obrestuje od «*t Vlogt po ČUtib
" 11 O
e
14—£8
ttmafr hi
treOtt ia tM vitli vrst po datvatai karata.
iadajaUli ln odgovoru! urednik ■ a a t o K ua toaleailek.
Lastnina ia tlak »Narodne tiakarna«.
41