Poštnine ->to£onc • <o»ovmi
Leto XX., št. 249
Ljubljana, sreda 25» oktobra 1939
Cena 2 Din
Jpravništvo: iiubliana, Knafljeva t - Telefon štev 3122, 3123. 3124, 3125 3126. (nseratni oddelek: Ljubljana. Selen-burgovo ul. - Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg $». 7.
Telefon st 2456. 'odružnico Celje Kocenova oRca 2
Telefon st. 190. Računi Dri oošt ček. zavodih: Ljub-Ijono §t 11.842 Praga čislo 78.180, VVlen It 105 241
rhajo *sal< dan razen ponedeljko Naročnino znaša mesečno 25 din.
Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: tiubliana, Knafljevo ulico 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125 3126;*Maribor, 3ra|ski trg štev 7 telefon štev 2455i Celje. Strossmayerieva ulico štev. 1, telefon štev 65.
Rokopisi se ne vračajo
Nova bolgarska vlada
Istega dne, ko je bila v Ankari podpisana trozvezna pogodba med Turčijo, Anglijo in Francijo, je iz Sofije prišla vest, da je vlada dr. Kjoseivanova podala ostavko. Zaradi te neposredne časovne zveze so se sama po sebi pojavila ugibanja o povezanosti bolgarske vladne krize z novim mednarodnim dogodkom, katerega vpliv sega v veliki meri tudi na ves Balkan. Iskale so se vse mogoče zveze med obema dogodkoma in se je bolgarski vladni krizi pripisovalo predvsem zunanjepolitično ozadje.
Bolgarija je ob izbruhu sedanje vojne proglasila svojo nevtralnost, ne da bi se zaradi tega odrekla pozornemu zasledovanju mednarodnih dogodkov. Osnove bolgarske zunanje politike pa so ostale nespremenjene. Označili bi jih lahko na kratko z naslednjimi gesli: nevmešavanje v spore med velesilami. čuvanje državne neodvisnosti in nedotakljivosti mirna rešitev nekaterih sporov, ki ovirajo ureditev dobrih odnošajev s sosedi ter nadaljevanje dosedanje politike prijateljstva z Jugoslavijo. Bolgarska politika je v zasledovanju teh ciljev polagala seveda veliko važnost na nekatere nove čini-telje, ki so se pojavili v splošni evropski politiki m posebej na Balkanu. Tako se je v zadnjem času naglo boljšalo zlasti bolgarsko razmerje do Rusije in ugodno rešitev nekaterih svojih teženj so v Sofiji pričakovali predvsem od ugodnega zaključka turško-ruskih pogajanj. Tudi italijanski činitelj v smislu prizadevanj za širše sporazumevanje med balkanskimi državami ni ostal brez vpliva na bolgarsko politiko, saj se je prav v zadnjem času mnogo pisalo o umaknitvi bolgarskih in turških čet s skupne meje, napovedovalo pa že tudi podobno umaknitev čet z bolgarsko-rumunske meje. Vse to naj bi se zgodilo pod vplivom novega ma-džarsko-rumunskega pomirjenja, ki se je izvršilo z jugoslovenskim posredovanjem in italijanskim odobravanjem.
Seveda pa so se vzporedno s temi težnjami po medsebojni izravnavi na vsem balkanskem področju pojavljali tudi pritiski za rešitev nekaterih spornih vprašanj- Bolgarska politika je razne možnosti v tej zvezi gotovo upoštevala in čakala na nadaljnji razvoj, ne da bi se med tem izneverila svoji liniji stroge nevtralnosti, ki jo je zavzela že takoj ob izbruhu sedanjega konflikta, ko se novi činitelji v evropski politiki niso še pojavili na balkanskem obzorju. Nemško-rusko sodelovanje je potem odprlo Rusiji pot do večjega vpliva na Balkanu, istočasno pa je" tudi Italija aktivnejše posegla v razvoj dogodkov v tem pasu, predvsem z željo, da ga povsem izloči iz sedanjega konflikta. Ankarski pakt je kenčno utrdil tudi angleške in francoske pozicije na evropskem jugovzhodu, tako da je vseh pet velesil naenkrat poudarilo svojo prisotnost na tem važnem področju, vseh pet pa vsaj zaenkrat z željo, da bi se vojna na ta predel Evrope ne razširila, dasi so seveda za vsako izmed njih odločali v tej politiki posebni razlogi.
Po vsem tem razvoju so mnogi sklepali na zunanjepolitično ozadje bolgarske vladne krize in na možnost nove bolgarske orientacije. Ne zdi se pa, da bi rešitev krize in sestave nove vlade dr. Kjoseivanova, ki ne kaže pomembnejših osebnih sprememb, potrjevala te domneve. Nasprotno, vse kaže, da se tudi po rešitvi krize smernice bolgarske zunanje politike ne bodo spremenile in da bo skušala Bolgarija v skladu s svojo nevtralnostjo in večkrat poudarjeno miroljubnostjo najti primerno ravnovesje tudi med silami, ki se sedaj pojavljajo v balkanski soseščini. To pa lahko vodi samo k poglobitvi odnošajev s sosedi in s tem k splošnemu balkanskemu sodelovanju, ne pa narobe. Za to jamči že sama osebnost Kjoseivanova na čelu nove vlade. Realno gledanje Kjoseivanova na položaj se je že doslej izkazalo koristno tako za bolgarske kakor tudi za širše balkanske interese.
V kolikor pa gre v sedanji krizi tudi za notranjepolitično ozadje, sodimo, da pomeni ostavka šeste in imenovanje sedme vlade dr. Kjoseivanova samo eno izmed postaj postopnega notranjega urejevanja naše sosede. V dneh krize, ki je trajala štiri dni, so se tudi v tem pogledu pojavila razna ugibanja razširjenja vlade na nekakšni koncentracijski osnovi ter v smislu večjega sodelovanja s sobranjem. Proti verjetnosti politične koncentracije je govorila okolnost, da bi to nasprotovalo novemu ustavnemu stanju. V pogledu sodelovanja s sobranjem pa se je Kjoseivanov že doslej skušal približati željam narodnih zastopnikov, ki so že večkrat pokazali mnogo zdravega kriticizma. Tako je Kjoseivanov v juliju lanskega leta izjavil v sobranju, da ni njegova vlada nikdar mislila na to, da bi v Bolgariji uvedla nedemokratični režim, ki bi bil v nasprotju z
Druga faza pogaiani s Finci
Glavna finska delegata dr. Paasikivi in tinanini minfs*^r dr. Tanner bosta znova odpotovala iz Moskve v Helsinkef da sooroiita f.nski vladi pismene ruske predloge — O ruskih zahtevah še vedno nic točnih poročil
London, 24. okt. s. Po poročilih iz Moskve so razgovori, ki jih je imela finska delegacija snoči v Kremlju, trajali do treh zjutraj." Danes dopoldne se je razširila govorica, da bo finska delegacija poslala v Helsinke svoje zastopnike, ki naj finski vladi poneso ruske predloge, postavljene pismeno. Pozneje je bilo uradno javljeno iz Helsinkov, da se vrneta v Helsinke voditelja delegacije dr. Paasikivi in finančni minister Tanner, ostali člani delegacije pa ostanejo v Moskvi. Zastopnik finskega zunanjega ministrstva je izjavil, da ne pomeni odhod voditeljev delegacije iz Moskve ničesar alarmantnega, da pa ni še sigurno, ali se bo dr. Paasikivi še vrnil v Moskve in ali se bodo pogajanja z Rusijo nadaljevala po diplomatski poti. O vsebini finsko-ruskih razgovorov še vedno ni nobenih avtentičnih podatkov.
V	angleških uradnih krogih opozarjajo, da rusko-finska nenapadalna pogodba iz leta 1932 poteče šele leta 1945; do tedaj sta v smislu pogodbe Rusija in Finska obvezani, da vsa medsebojna vprašanja uredita na miren način.
V	splošnem prevladuje v finskih uradnih krogih glede pogajanj optimizem. Kakor poročajo iz zasebnih virov, Rusija nikakor ne zahteva Aalandskih otokov, temveč samo garancijo od Finske, da bodo ostali neutrjeni. Rusija res hoče odstop nekaj manjših otokov v Finskem zalivu, ne namerava pa nastaniti svojih posadk na finskem ozemlju.
Moskva, 24. okt. z. »Exchange Tele-graph« poroča: Rusko-finska pogajanja so bila včeraj obnovljena. Kakor kaže, je šlo tokrat samo za politične razgovore, kjer niso bili navzoči ne vojaški, ne gospodarski strokovnjaki. Kakor se doznava, je finski finančni minister prinesel v Moskvo tudi dokument, ki ga je na nekem kongresu 1. 1917 podpisal tudi Stalin, ki se v tem dokumentu skupno z ostalimi podpisniki zavzema za svobodo Finske in zagotavlja neomejeno podporo v boibi za osamosvojitev. Finski krogi se nadejajo, da bo ta dokument mnogo pripomogel k olajšanju pogajanj. Vrhu tega spominjajo na to, da je finančni minister Tanner 1. 1905. rešil Stalinu življenje, česar Stalin gotovo še ni pozabil.
Nevv York, 24. okt. s. Po poročilih iz Helsinkov je finska delegacija odpotovala iz Moskve zato, ker na podlagi svojih pooblastil ni mogla brez posvetovanja s svojo vlado sprejeti zahtev, ki jih je postavila ruska vlada.
*
Nemčija bo vrnila Litvi Klajpedo
London, 24. okt. z. Pred par dnevi razširjene vesti, da bo Nemčija vrnila Litvi Klajpedo, dobivajo sedaj docela konkretno obliko. »Times« poročajo iz Kovna in iz Rige, da se o tem že vodijo pogajanja. Zaenkrat bo sklenjen sporazum, po katerem bo Nemčija prepustila Klajpedo Litvi za dobo 55 let. Ta pogoj je stavila Rusija pri pogajanjih z Nemčijo in to je tudi vzrok, da so Nemci že porušili vse utrdbe, ki so jih začeli graditi takoj po zasedbi Klajpede.
London, 24. okt. s. Litovsko vojaško poveljstvo je odredilo, da litovska vojska začne z okupacijo vilenskega ozemlja. Pričakujejo, da bo Vilna zasedena jutri. Ru-sko-litovska vojaška pogajanja se nadaljujejo. Rusko vojaštvo bo zasedlo odrejene garnizije v Litvi najbrže prihodnji teden.
Razočarani Rusi
London, 24. okt. s. Po poročilih iz Moskve so Rusi zelo razočarani nad estonsko luko Baltiški port. ki so jo te dni zasedli. Po arhivskih podatkih bi bili morali najti tam močno utrjeno pristanišče, v resnici pa se je izkazal Baltiški port samo kot drugovrstna ribiška luka s peščinami in na pol dograjenim obrežjem.
Rusike čete, ki še vedno prihajajo na Estonsko, spijo kljub hudemu mrazu pod šotori.
Izseljevanje Nemcev iz Baltika
London, 24. okt. s. Skupno število Nemcev, ki se bodo iz baltiških držav morali izseJiti v Nemčijo, oziroma na Poljsko, znaša okoli 100.000. Njihovo premoženje cenijo nad 1,200.000.000 nemških mark.
razpoloženjem naroda. Seveda pa se mora tudi demokratična oblika vlade prilagoditi novim potrebam in ne sme biti v nasprotju s težnjami po solidarnosti vseh zdravih političnih in socialnih sil v narodu.
Ta razvoj za površno oko ni bil posebno viden, med drugim tudi zato ne, ker ni bilo večjih notranjih pretresov. Zahteval pa je vendarle nič manj kakor s sedanjo vred šest rekonstrukcij vlad, ki jim je bil od 23. novembra 1935' na čelu dr. Kjoseivanov. V novi vladi sta ostala oba parlamentarca, ki sta bila pritegnjena « njo že pri predzadnji rekonstrukciji. Razen štirih novincev, ki so politično še več ali manj nepopisani listi, so vsi ostali ministri bili že člani dosedanje vlade.
London. 24. okt. s. Po poročilih iz Ko-danja je doslej odšlo iz Talina v Nemčijo 4000 Nemcev, nad 6000 pa jih odide jutri.
Libava — glavno rusko oporišče na Letonskem
Stockholm, 24. okt. z. Kakor se doznava, bodo Rusi zgradili v letonski luki Libavi svoje glavno oporišče. V luko je prispelo že več ruskih vojnih ladij, iz Talina pa je na poti nadaljnjih 15 ruskih vojnih ladij.
Ruski poslanik m Stockholmu odpotoval v Moskvo
Stockholm, 24. okt. s. Ruski poslanik pri švedski vladi je odpotoval za krajši čas v Moskvo.
Rusko-nemški gospodarski posveti
Amsterdam, 24. okt. AA (Štefani). Spričo pomanjkljivih železniških zvez prouču-
jeta Rusija in Nemčija možnost povečanja prometa z ladjami. Rusija misli zboljšati vodne poti med Volgo in Severnim morjem ker upa, d abo tako lahko podvojila prevoz med Kaspiškim in Baltiškim morjem
Saradzoglov ekspoze o razgovorih v Moskvi
Ankara. 24. okt. AA. Zunanji minister Saradzoglu je podal parlamentarnim klubom republikanske stranke ekspoze o svojih moskovskih razgovorih, ki je trajal dve uri Nato je izšel naslednji komunike:
Jasnost in točnost izmenjave misli glede stvari, k| so bile na dnevnem redu, in vzajemne izjave, ki so potrdile iskrenost prijateljstva med Turčijo in Rusijo, je klub republikanske stranke z zadovoljstvom sprejel.
Rumunski poslanik v Ankari pozvan v Bukarešto
Ankara, 24. okt. br. E.umunski poslanik v Ankari je bil nujno pozvan v Bukare-
što. Danes je z letalom odpotoval v Ankaro. V Rumuniji se bo mudil le nekaj dni.
Kam je bilo poslano rusko zlato?
L°ndon, 24. okt. AA. Štefani: Pred 14 dnevi so angleški časopisi objavili vest, da je sovjetska vlada poslala nemški vladi 17 in pol tone zlata v palicah. Ta vest je zbudila globok vtis pri onih osebnostih v VeUki Britaniji, ki so se nadejali, da bodo odnesli zmago nad Nemčijo s pomočjo zapore. Diplomatski urednik »DailyTe-legrapha« pa zdaj trdi. da je zvedel, da zlato, o katerem je bilo govora, ni bilo poslano v Nemčijo, pač pa da je bilo deponirano v holandski banki in sicer ne na račun nemškega rajha. pač pa na račun ruske vlade, ki se ga bo poslužila, kakor piše omenjeni list. za nakup blaga v Zedinjenih državah, za kar ne obstojajo rukake težave, ker je Rusija v sedanji vojni nevtralna.
Ribbentropovi očitki Angliji
Nemški zunanji minister je imel snoci v Gdansku govor, v katerem je vehementno napadal Anglijo in z vračal nanjo vso odgovornost za
sedanjo vojno
Gdansk, 24. okt. br Nocoj ob 20.15 je na velikem zborovanju v Gdansku ob priliki proslave dneva bivših bojevnikov govoril nemški zunanji minister Ribbentrop, ki je prispel davi z letalom iz Berlina. Govor je trajal dobro uro.
Uvodoma je Ribbentrop opozoril na razvoj narodno-socialističnega gibanja v Gdansku, nakar je obeležil razvo* poljsko-nem-ških odnošajev od leta 1934 dalje, posebno pa od 24. oktobra preteklega leta, ko je poljskemu poslaniku Lipskemu prvič stavil predloge za novo ureditev odnošajev s Poljsko, priključitev Gdanska k Nemčiji in ureditvi eksteritorialnih prometnih zvez med Poljsko in Nemčijo. Ker je sedaj poljski problem po njegovem mnenju rešen, bo nemška država skrbela za to. da bo njena nova interesna sfera na evropskem vzhodu na novo razdeljena tako kakor odgovarja pravim interesom občega miru. Za vzdrževanje miru na tem področju bosta odslej jamčili obe evropski velesili Nemčija in Sovjetska Rusija.
Zatem je Ribbentrop kratko obeležil razvoj odnošajev do Francije. Že leta 1933 se je pripravljal na nemško pobudo sestanek Hitlerja z Daladierom, na katerem naj bi se razčistili francosko-nemški odnošaji in uredilo razmerje orožja obeh držav. Daladier pa je v zadnjem hipu odpovedal 5n nekaj tednov pozneje je moral podati ostavko na svoj položaj, kar je povzročila angleška diplomacija. Lani je Ribbentrop v Monakovu Daladiera na to opozoril in Daladier mu je tedaj dal odgovor, ki je mnogo pomenil: Komu to pravite?
Tudi vse naslednje poskuse za sporazum s Francijo je Anglija onemogočila.
Tudi sporazum z Anglijo je bil zmerom osnova Hitlerjeve zunanje politike. Že od 30. januarja 1933 Hitler ni nehal delovati za sporazum. To je dokazal v vseh svojih govorih, dejanjih in tudi v tem, da je poslal s posebno misijo v London Ribbentro-pa, ki je stavil odgovornim angleškim politikom čisto konkretne ponudbe:
1. Angleško-nemški sporazum o pomorskih oboroženih silah v razmerju 35 proti 100. 2. Zagotovitev nedotakljivosti meja Belgije, Holandske in Francije po Nemčiji. 3. Spoštovanje britanskih interesov po vsem svetu po Nemčiji ter nemških interesov v vzhodni Evropi po Angliji. 4. Pogodba o vzajemni pomoči med obema državama, po kateri bi se le Nemčija obvezala, da bo Angliji priskočila na pomoč s svojim brodovjem in z določenim številom divizij svojega vojaštva, če bi bilo treba zaščititi imperij. Anglija je to odklonila in je trdovratno zasledovala politiko proti Nemčiji.
gele po končnem spoznanju te angleške politike je Hitler izvajal realne konsekven-
Dr. Kjoseivanov, ki je že skoro štiri leta predsednik bolgarske vlade in obenem zunanji minister, je vodil doslej in bo gotovo vodil tudi v bodoče boigarsko zunanjo in notranjo politiko v tesnem sporazumu s krono, katere zaupanje uživa. V dobo njegovega predsednikovan j a pada tudi poglobitev jugoslovensko-bolgarskih odnošajev in sklenitev pakta o večnem prijateljstvu med obema bratskima državama. Odmev tega pakta v najširših plasteh narodov na obeh straneh ie zgovorno potrdil, da je ta politika uživala zaupanje ljudstva Trdno smo prepričani, da bo zato tudi nova Kjoseivanova vlada nadaljevala to popularno politiko, ki postaja nova tradicija naših narodov.
ce iz nastalega položaja. Dosegel je zbližan je z italijanskim sredozemskim imperijem in prijateljstvo z Japonci na Daljnem vzhodu. Pred kratkim se je končno priključila nemškim prijateljem še Rusija, kar predstavlja novo načelno orientacijo nemške politike.
2e od januarja 1933 se je angleška vlada tajno in načrtno pripravljala za borbo proti Nemčiji. Monakovska konferenca se je lani napak razlagala kot veliko mirovno delo Chamberlaina. Angleži Čehom niso pomagali le zaradi tega, ker niso bili dovolj oboroženi. Hkratu s svojo mirovno ponudbo v poslanski zbornici je Chamberlain takoj po monakovski konferenci v spodnji zbornici predložil tudi gigantski angleški oboroževalni program. Chamberlain ni prišel v Monakovo, da bi vojno preprečil, nego jo je le odgodil do trenutka, ki bi bil za Anglijo najbolj primeren.
Nesmisel je Nemčiji očitati imperializem. Nemčija hoče le zagotoviti nemškemu narodu življenje in bodočnost v življenjskem prostoru, v katerem si bo lahko razvil primeren življenjski standard in kulturni razvoj. Versajski diktat je padel, na vzhodu ima Nemčija sedaj prostor, na katerem se bodo lahko naselili njeni državljani in tudi drobci nemških manjšin iz raznih držav. Hitler hoče na ta način ustvariti nove etniške meje in odpraviti sleherno možnost novih sporov. Meje nemške države na vzhodu, severu, jugu in zapadu so dokončne. Razen kolonij, razen nujnega kolonialnega razmaha, ki je za velesilo kot Nemčija potreben, Nemčija nima nobenih zahtev več. Da so se v Evropi ustarile tako stabilne razmere, je zgolj zasluga Hitlerja.
Anglija pa je začela sedaj vojno na življenje in smrt. Njena vlada je pričela nevarno igro z usodo angleškega imperija. Odklonila je tudi poslednjo velikopotezno ponudbo, ki jo je Hitler stavil pred kratkim. Chamberlain je to ponudbo odklonil z zločinsko gesto.
Dne 30. sept. 1. 1938 je Chamberlain sklenil v Monakovu na lastno pobudo s Hitlerjem dogovor, po katerem se angleški in" nemški narod nikdar več ne bosta vojevala. Že nekaj dni pozneje je imel v Londonu prave hujskaške govore za vojno proti Nemčiji in končno je 3. septembra 1939 Nemčiji napovedal tudi vojno. Chamberlain je Hitlerjevo ponudbo tolmačil kot znak slabosti Nemčije. Popolnoma je prezrl visoko etično vrednost Hitlerjevih izjav ter ponujeno roko zavrnil. Zato je prevzela Anglija tudi popolno odgovornost za vojno. Nemčija sprejema to vojno napoved ter je odločena dovesti jo ne samo do miru, temveč z vsem svojim orožjem do svoje popolne zmage, dokler nebo popolnoma °nem°gočen vsakršen napad na njen obstoj.
Chamberlain je preglasil odstranitev nemške vlade. Meni ne prihaja na misel, da bi proglašal odstranitev angleške vlade, ker sem prepričan, da bo angleški narod že sam z njo obračunal, ko bo spoznal, kam ga je dovedla.
V popolni zavesti, da je pravica na njegovi strani, da je do poslednjega trenutka podvzel vse za preprečenje te vojne, bo nemški narod dovedel to vojno z vso silo do zmagoslavnega konca. To jamči tudi njegov vodja Hitler!
Posvetovanja v Berlinu
Nemški politični krogi zanikafo, da bi imeli setlanji Hitlerjevi razgovori kako izjemno važnost
London, 24. okt. s. Po poročilih iz Berlina so nemški okrožni vodje, ki so bili zbrani na razgovoru s kancelarjem Hitlerjem, zopet odpotovali iz Berlina na svoja službena mesta. O vsebini njihovih razgovorov ni bilo izdano nobeno poročilo.
Rim, 24. okt. z. Po informacijah nevtralnih opazovalcev se nagibajo rimski politični krogi k naziranju, da pomenijo Hitlerjeva posvetovanja z vojaškimi in političnimi krogi pripravo za novo diplomata sko akcijo. Hitler se je odločil za to zaradi tega, ker niti Italija, niti Rusija zaenkrat nočeta spremeniti svojega dosedanjega stališča. Kljub vsem pomislekom Italija pozitivno ocenjuje ankarski pakt, zlasti kar se tiče varnosti na Balkanu, Anglija in Francija pa s svoje strani storita vse, da Italijo v tem prepričanju še okrepita.
Nemci o razgovorih
Berlin, 24. oktobra. AA. (DNB) Tukajšnji politični krogi smatrajo, da so vse inozemske vesti, da je imel vodja rajha Hitler te dni odločilne razgovore z zunanjim ministrom v zvezi z mednarodnim položajem, le gole domneve in kombinacije, ki nimajo stvarne podlage. Isti krogi pripominjajo, da tuje časopisje od časa do časa objavlja domneve o dogodkih v Nemčiji, a predvsem tik pred dnevi, kadar kdo od odgovornih nemških državnikov govori Cisto naravno je, da je vodja rajha Hitler v stalnem stiku s posameznimi ministri, predvsem z zunanjim ministrom. V merodajnih krogih poudarjajo, da te dni nt bilo dogodkov tolikšne važ-
nosti, da bi zahtevali kako posebno konferenco, oziroma sklepe izjemne važnosti.
Tudi vesti, ki se nanašajo na poročila, katera so podali voditelju rajha veleposlaniki v Moskvi, v Rimu in v Ankari, so pretirane ali lažnive. Končno se more reči isto tudi za vesti, ki govore o sklicanju vojnega sveta Nemško stališče je po zadnjem Chamberlainovem govoru dokončno določeno, kajti Chamberlain je zavrnil nemške pobude za mir. Nemčija zdaj tudi ne vidi nobenega razloga, da bi stavila nove predloge za mir ali da bi podvzela kako podobno pobudo.
Majski o skorajšnji
sklenitvi miru
London, 24. okt. z. V londonskih krogih mnogo komentirajo dejstvo, da ruski poslanik Majski v vseh krogih, s katerimi pride v stike, izredno mnogo govori o skorajšnji sklenitvi miru. V londonskih krogih smatrajo, da dela to po izrecnem navodilu iz Moskve.
Sven Hedin demantira
Berlin, 24. oktobra. AA. (DNB) Nemško časopisje objavlja naslednjo Sven Hedi-novo izjavo: »Nevvs Chronicle« je objavil razgovor, ki sem ga imel s stockholmskim dopisnikom lista o svojem obisku pri kan-celarju nemškega rajha. Moram ugotoviti, da je popolnoma netočno reproduciral moje izjave in moja pojmovanja prikazal nepravilno kot izjave nemškega kancelarja Hitlerja Posebno ona mesta, ki se nanašajo na Rusijo, niso izjava kancelarja nemškega rajha, pač pa moje zasebno mnenje.
Položaj in vloga Rusije v sedanji vojni
Švicarska „National-Zeitung" o pravili razlogih angleškega optimizma po ankarski pogodbi
fca a, 24. okt^b;a b. Tukašn.,a National Ze-lung« objavlja daljše poročilo o osno-tah angleškega optimizma v položaju, ki p nus.al po sklenitvi ankarskega pakta navzlic omejitvi dodatnega prutukoia, da se s turške strani ca pakt ne bo izvajal piui. Rusiji. Poročevalec prav. med drugim: Ako ima kaka nevtralna država namero, da opusti svojo nevtralnost, ali pa mLl;, da utegne biti k temu prisiljena v ra	dogodkov, poskrbi pač za to. da
je njen položaj v takam primeru kar najbolj ugoden. Način in smernice izboljšanja položaja so v takih primerih najbolj ot-p.jiv znak mor eb. t nih namer take nevtralne države v vojni. Položaj, ki si ga je ustvarila Rusija z izboljšanjem svojih ipozicij v Evropi, bi se dal po mnenju londonskih krogov takole označiti: Ako se imisli Rus ja udeležiti vojne proti zapadnima velesilama, potem je vse, kar je dosegla od začetka vojne dalje, brez večjega pomena. Ako pa se Rusija obrne proti Nemčiji, potem je njen sedanji položaj neprimerno boljši, kakor pa je bil 1. septembra. Ako bi Rusija hotela prisiliti zapadni velesili, da sprejmeta nemške pogoje, bi se moral spustiti v krvavo vojno. Ako pa bi se odločila za pritik na Nemčijo, da sprejme ta angleško francoske pogoje miru, potem bi enostavno zadostovalo. da stisne okoli Nemčije blokadni obroč. Spričo njene ekspanzije proti severu in jugu bi to do neke mere prisililo tudi skandinavske in podunavske države, da bi se udeležile blokade. Morebitno vojno proti Nemčiji lahko Rusija likvidira z eno samo potezo, medtem ko bi vojna z zapadnima velesilama pomenila začetek splošne svetovne katastrofe.
Prav iz teh razlogov smatrajo Angleži i ankarski pakt za velik uspeh ne glede na
njegovo rusko klavzulo. In prav zaradi tega tudi mislijo, da se bo Turčiji posrečilo urediti tudi njene odnošaje z Italijo ter tako ustvariti sredozemski blok miru.
Zbližale Italije z Grčijo in Turčijo
Rim, 24. oktobra, b. V tukajšnjih krogih so z velikim zadovoljstvom pozdravili vest iz Aten, da je Grčija poslala v Tira-no generalnega konzula. To gesto grš".e vlade tolmačijo tu kot dokaz, da je med Italijo in Grčijo nastopilo v zadnjem času popolno pomirjenje, ki obeta še nadaljnje zbližanje obeh držav. Znano je namreč, da so se italijansko-grški odnošaji pred meseci poslabšali predvsem zaradi Albanije. Istočasno prinašajo italijanski listi dolga poročila iz Aten o avd:enci italijanskega poslanika pri grškem kralju, kar prav tako tolmačijo kot znak izboljšanja medsebojnih odnošajev po nedavnem sporazumu o umaknitvi grških in italijanskih čet z grško-albanske meje Zbližanju z Grčijo pripisujejo v Rimu še poseben pomen v zvezi z znanimi italijanskimi prizadevanji za splošno pomirjenje Balkana. Razume se samo po sebi. da ves ta razvoj ne bo ostal brez posledic tudi za italijan-sko-turško zbiranje, saj si tudi v Ankari utira pot prepričanje, da Turčiji z italijanske strani ne grozi nobena nevarnost. Sleherni sum v tem pogledu ie skušala Italija odhiti od ®ebe 5e s tem, da je tudi z Do-dekanor? o^nnklicala vso prekomem« w i jašk^ posadko.
c novega na zapadu
Samo praske med izvidniškimi patruljami
Pariz, 24. okt br. Vrhovno poveljstvo
francoske vojake je davi objavilo 101. vojno poročilo:
Ponoči ni bilo nobene pomembnejše akcije na fronti.
Pa 24. okt. s. Po nekaj dneh popolnega miru, je bilo na zapadni fronti včeraj bolj živahno. Nebo ie bilo popolnoma jasno, tako da je bilo vreme za letenje najugodnejše od začetka vojne Voda. ki je poplavila zadnje dni večje predele, odteka in tla ponekod zmrzujejo. tako da bodo terenski pogoji kmalu omogočali večje akcije. Angleški n francoski vojaki so po ogromni večini v zelo dobri fizični kondiciji.
Včeraj je bilo precej spopadov zapadno od Forbacha. Boji so se razvijali za malo vas, ki leži na nemškem ozemlju na podnožju griča, na katerega vzhodni strani se razprostira gozd Warndt. Na ostalem delu bojišča je bilo mirno.
Ponekod so bile manjše praske, ki niso bile večjega pomena. Slabo vreme in neprestano deževje otežkoča operacije in delno tudi službo v zaledju Zapadno od Forbacha so Nemci večkrat poskušali izvesti napade na francoske postojanke, toda vsi njihovi napadi so bili odbiti Francoske čete so to vas obdržale Pri bojih je bil ujet tudi en nemški artilerijski poročnik. Na odseku vzhodno od Mozele ie bilo o priliki francoskega napada ujetih nekaj nemških vojakov in zaplenjena strojnica težjega kalibra.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 24. okt. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo:
Na fronti ni bilo nikakih važnejših bojev.
Francija naročila 2.000 tovornih avtov v Ameriki
New York, 24. okt. s. Francoska vlada je naročila v Zedinjenih državah za svojo vojsko okoli 2000 tovornih avtomobilov, že doslej pa so Zedinjene države poslale
Novi nemški letak rešeni na odprtem
Pri zadnjih svojih podvigih so Nemci zgubili 17 do 18
bojnih letal
za francosko vojsko čevlje, obleke itd Kakor je izjavil francoski poslanik v Wa-shingtonu. plačuje Francija vse svoje dobave v Ameriki takoj v gotovini. Francija namerava v kratkem naročiti v Zedinjenih državah tudi večjo množino konj. po odpravi nevtralnega zakona oa tudi vojni material.
Kdo je zastrupil nemške vojake na Foljsksm
London, 24. okt. s. Današnji »Times« objavljajo razgovor svojega dopisnika z dr. Staehelinom, profesorjem na medicinski fakulteti v Baslu. Dr. Staehelin je potrdil, da se je mudil na Poljskem, da je v Jaslu ugotovil pri devetih nemških vojakih zastrupljenje z iperitom oziroma strupom žoltega križa Staehelin je obenem pripomnil, da on sam ni našel nobenih znakov na kakšen način so se vojaki s plinom zastrupili. Tedaj se je bal, da bo njegova diagnoza zlorabljena. Nikdar tudi ni podal kakršnekoli izjave, da bi se bila poljska posluževala teh plinov, ali da bi jih bila dobavila Poljski Ang ija. Po njegovem mnenju obstoji bojazen, da pomeni zloraba njegove diagnoze začetek priprav za uporabo strupenih plinov s strani Nemčije v vojni.
Odstranitev otrok iz okoliša angleških vojnih luk
London, 24. okt. s. Državni tajnik za Škotsko je sporočil, da bodo evakuirani vsi otroci iz mest Queensferry in Inver-keithing, ki ležijo ob obeh dohodih k železniškemu mostu čez Firth of Forth.
Vprašanje izmenjave vojnih ujetnikov
London, 24. okt. s. V zgornji zbornici je izjavil podtajnik v vojnem min;strstvu lord Cobham. da doslej še ni bilo načeto vprašanje izmenjave vojnih ujetn;kov V Angliji sedaj ni več nego skupno 110 nemških vojnih ujetnikov, in sicer mornarjev in letalcev v Nemčiji pa je samo peščica angleških letalcev.
Oslo, 24. oktobra. AA. (Reuter) Letalsko eskadriljo neznane narodnosti so opazili nad fjordom Varanger v polarnem morju ob norveško-finski meji.
Grški parnik torpediran v Severnem morju
London, 24. okt. s. V Severnem morju je bil danes potopljen grški parnik »Kon-stantinos Hadjipateras« (5960 ton). 15 članov posadke se je z rešilnim čolnom rešilo na angleško obalo. Med njimi je tudi kapetan ladje, ki pravi, da je po njegovem mnenju ladjo potopila podmornica. Osem nadaljnjih članov posadke je rešila neka ladja. Pogrešajo tri člane posadke in angleškega pilota, ki je bil na ladji.
Dva nemška letalca tri dni v gumijastem čolnu
London, 24. okt. s. Angleška vojna ladja je danes v Severnem morju rešila dva nemška letalca, ki sta bila že tri dni v gumijastem čolnu na morju. Letalca sta izjavila, da je bilo njuno letalo sestreljeno od nekega angleškega letala in da se je njuno letalo potopilo.
Dva druga nemška letalca sta se danes izkrcala v južnem Seelandu na Danskem Njuno letalo je padlo v morje v bližini ribiške ladje, ki je oba letalca rešila. Eden izmed njiju je bil ranjen od strela iz strojnice. Oba bosta internirana.
London, 24 okt. s. Nemški letalci ki jih je danes v Severnem morju rešila angleška vojna ladja, kakor tudi oni. ki so se rešili na Dansko, so najbrže pr padali skupini nemških letal, ki so v soboto napadla angleške ladje v bližini York-shirea S tem se celokupne nemške izgube letal v preteklem tednu povečajo najbrže na 17 ali 18.
Angleška pilota o uničenju dveh nemških padmomic
London, 24. oktobra. AA. (Reuter) Pilot britanskega letala, ki je uspešno napadlo neko nemško podmornico v Severnem morju, je podal naslednje poročilo o okoliščinah, v katerih je izvršil svojo nalogo: »Zagledal sem nemško podmornico m jo takoj napadel. Podmornico smo zasuli z bombami, ki so padle pred periskopom. Podmornica se je potopila skoraj navpično. Naš topniški častnik je kategorično izjavil, da je videl, kako je na podmornici, ko je bila že pod vodo. nastala po eksploziji bomb še druga eksplozija. Nato se je letalo v zavojih spustilo nižje in letelo nekaj časa nad morsko gladino okoli kraja, kjer se je utegnila nahajati podmornica Pri tem je letalo spustilo novo vrsto bomb. 2e po prvem zadetku smo opazili na moir ski gladili sledove olja, ki se je še bolj razlilo pP drugem napadu, a nato sploh ni bilo vetf sledu za podmornico.«
Pilot ^atrolnega letala, ki je opravljalo službo fad Atlantikom, je pa sporočil tole:
»Pri našem poletu smo v drugič opazili sovražno podmornico. Vrgli smo nanjo nekaj bomb. Prva bomba je bila po naši sodbi direkten zadetek. Na morski gladini so se pokazali temni madeži in zračni mehurčki. Nato smo iz kar največje bližine izvršili še drug bombni napad ter letali nekaj časa nad krajem, kjer je bila prej podmornica, a nismo ničesar več opazili. Podmornica se je potopila.«
Nemci zaplenili
ameriško ladjo
London, 24. okt. s. Ruska uradna agencija Tas je danes javila, da je ameriški parnik »City of Flint« pod nemško zastavo in nemško posadko priplul v Murmansk. Ruske oblasti so parnik zaplenile in posadko 18 mož internirale. Parnik »City of Flint« je znan po tem, da je svoječasno rešil velik del posadke potopljenega angleškega parnika »Athenie«. Pred tremi tedni je parnik iz Zedinjenih držav odplul v Liverpool in Glasgow. Na odprtem morju ga je zadržala nemška patrolna ladja, ki je izpremenila zastavo in menjala posadko z Nemci »City of Flint« je nato pod nemško zastavo odplul najpreje v norveško luko Tromso, odtam pa v Murmansk.
Po poročilih iz Moskve izjavljajo v ruskih uradnih krogih, da bo ameriška ladja »City of Flint« samo začasno zadržana in da bo potem zopet smela odpluti. Ni še podatkov, kje se nahaja ameriška posadka
ladje.	v<
Washington, 24. okt. s. Ameriška vlada je naročila svojemu poslaniku v Berlinu, da zahteva od nemške vlade natančno pojasnilo o okoliščinah in vzrokih zaplembe ladje »City of Flint«.
Washington. 24. okt. s. Ameriški poslanik v Moskvi Steinhard je danes posetil podkomisarfa za zunanje zadeve Potemki-na in prosil za informacije o zaplenitvi ameriške ladje »City of Flint« v Murman-sku. Potemkin je odgovoril, da bo ruska vlada dala vse potrebne polatke. čim jih bo zbrala. Razgovor je potekel v prijateljskem duhu.
Tajnik predsednika Roosevelta Early Je izjavil, da je imela ladja City of Flint po ameriških zakonih na krovu izkliučno dovoljen tovor, da pa je imela nemška ladja po mednarodnih zakonih pravico da parnik »City of Flint« preišče. Ameriška vlada še proučuje, če je bila nemška ladja upravičena, da je odvedla parnik »City of Flint« v nevtralno pristanišče.
Parnik »City of Flint« ie vozil okoli 4000 ton blaga in sicer traktorjev, strojev asfalta, svile, bombaža, živil itd.
Potopljen švedski parnik
London, 24. okt. s. V Severnem morju je nemška podmornica potopla švedski parnik »Albania« (1241 ton). Dva člana posadke sta utonila, ostali so se rešili na angleško obalo.
Boston, 24. oktobra AA. V Boston je prispel kapitan ladje »Black Hock« z 38 rešenimi brodolomci z britanske petrolej-I ske ladje »Emil Niget«, ki jo je pred 10 ' dnevi potopila v Atlantiku neka nemška
i podmornica.	___
Washington, 24. oktobra. AA. (Havas) ' Po poročilih iz Paname tamkaj uradno i zavračajo vesti, da bi bile ameriške vojne ladje ustavile nemški parnik »Hufeland«.
Izredno zasedanje francoske zbornice
Pariz, 24. okt. AA. (Havas). Francoski parlament bo sklican na izredno zasedanje v drugi polovici meseca novembra Predsednik vlade Dalad er je sporazumno s finančnim ministrom Reynaudom sporočil. da bo finančni min ster predložil proračunski predlog za leto 1940 orora-čunskemu odboru poslanske zbornice sredi novembra.
Nova bolgarska vlada
Sofija, 24. okt AA Dr Georgij Kjosei-vanov je snoči seslavil naslednjo novo vlado:
Predsednik vlade in zunanji minister dr. Kjoseivanov: notranji m n'ster general v rezervi Nedev: prosveta prof. Ki lov finance Božilov; p-avos d e Mitakov vojn minister general Daskalov; min'ster za delo prof. Zagorov; kmetijstvo Bagrija-nov; gradbe inž. Vasilijev; promet Ga brovski.
Razen pravosodnega delovnega, gradbenega in prometnega m:n;stra s"> vs: dosedanji ministri obd^al1 svoje resore
N >va v^da ie ž" prisegla r»re N' Vel kraliem 'n se bo predstavila pa lam >ntu dne 28. t. m.
\vJience pt;	"^"K1
London, 24. okt s. Z ečer je spie.^ kralj v avdienco mi listrskcga predsedn.ka Chamberlaina. Nadalje sta bila danes sprejeta pri kralju novi londonski škoi Fisher in sheffie'dski škof Hunter.
London, 24 okt s Kr li Jurij VI ie danes sprejel v a\d'enco vodjo ODOziciie Attleeja To je bila prva Atfesje a ~vd -enca od začetka vojne Ime'-* ie samo namen, da kra j obdrži osebni kontakt z opozicijo.
GiVor b^ifsVeff* kralja za Ameriko
Bruselj, 24. oktobra. AA. (Reuter). Kralj Leopold III. bo imel v četrtek ob 2.15 po polnoč: govor po radiu. Ta govor bo namenjen Združenim ameriškim državam
V petek odločitev v ameriškem senatu
Washington, 24. oktobra AA (Reuter). Več vidnih članov senata je obvestilo predsednika Roosevelta. da bo najbrž že v petek sprejet v senatu predlog o ukinitvi embarga za vojni materijal.
70 ton poljskega zlata prispelo v Pariz
pariz, 24 oktobra.. AA. (Reuter). 70 ton poljskega zlata je prispelo danes v Pariz. List »Pariš Soir« naglaša da je to poljsko zlato prešlo pot 10.000 km. in da so ga prenašali z letali po železnici in z ladjami
Postani in ostani član i Vodnikove družbe!
Protektor Neurath
o razmerah na češkem
Razgovor z urednikom „Berliner Borsen-Zeitung" o obnovi v češko-moravskem protektoratu
Berlin, 24. okt. AA. (DNB). Dr. Neu-rath, nemški državni protektor za Češko in Moravsko je dal poročevalcu Usta >>Ber-liner Borsen-Zeitung« intervju o obnovi v protektoratu. Glede na angleško zahtevo o obnovi Češke države je dejal: če bi bilo Angliji zares do blagostanja češkega naroda, bi morali biti popolnoma zadovoljni s stanjem, ustvarjenim v protektoratu v teh 6 mesecih. Pravi interesi Cehov ne sestoji v ločenem življenju od Nemčije, temveč v organski skupnosti v srednjeevropskem prostoru. Veselim se, ker lahko ugotovim, da češki narod to postopno sprevideva. V tem pogledu preo-njači češko vodstvo. Uvidevnosti p rez den-ta dr. Hache, s katerim me veže pravo človeško razmerje, se ima Češka zahvaliti, da ji je ostala prihranjena usoda Poljske. Češko vodstvo sodeluje s svobodno voljo brez slehernega zunanjega pritiska
pri nadaljnji izgraditvi skupnega življenja Cehov in Nemcev za novo ured tev
političnega in gospodarskega razmerja v protektoratu, a tudi prebivalstvo je po zaslug, svojega realizma začelo sprevide-vati, da so njegove koristi najbolje zavarovane v novem sistemu.
Protektor je nato omenil angleške tr-ditve o čedalje večjem nezadovoljstvu v protektoratu, kjer so se baje pripetili odkriti upori in spori med Cehi in oblastmi. V vsej deželi vlada popoln mir in vsakdo se lahko neovirano posveti svojemu delu. In dela se mnogo, že 6 tednov po uvedbi novega sistema je na češkem popolnoma izgin la nezaposlenost. Na deset tisoče čeških delavcev dela danes v rajhu. Češki narod živi pod krepkim varstvom rajha. Češki narod uživa na vseh področjih kulturnega življenja skoro neomejeno svobo> do.
Konferenca japonskih
poslanikov v Berlinu
Nasveti tokijski vladi, da naj bo v svoji zunanji politiki glede Evrope zelo previdna
Tokio, 24. okt. s. (Agencija Domei): Japonska vlada je imenovala za novega poslanika v Berlinu dosedanjega bruseljskega poslanika Kurusuja. Novi poslanik, kakor tudi dosedanji poslanik v Berlinu Ošima in japonski poslanik v Moskvi Togo so imeli v Berlinu dvodnevno konferenco na podlagi katere so soglasno priporočili japonski vladi, da naj svojo evropfko zunanjo politiko radi neprestano menjajočega se položaja v Evropi formulira s kar največjo previdnostjo.
Japonska vlada je nadalje razrešila svojega generalnega konzula v Tiencinu Toši-ro, ki je sprejel mesto podtajnika za zunanje zadeve v vladi Mandžukua.
Tokio, 24. oktobra AA. Bivši japonski pomorski ataše v Italiji, podadmiral Sege-jusi, je imenovan za načelnika štaba japonske eskadre v kitajskih vodah.
Pariz, 24. okt. s. Japonski poslanik v Moskvi Togo se iz zdravstvenih razlogov mudi v Berlinu. Do njegove vrnitve se japonsko ruska pogajanja glede vprašanj Zunanje Mongolije najbrže ne bodo nadaljevala.
Odnosi Japonske
do Amerike
JVashington, 24 okt s. Po poročilu iz Tokija naj b? se v kratkem pričeli med zunanjim ministrom Nomuro in ameriškim
poslanikom Grewom razgovori glede ame-riško-japonskih odnošajev in sklenitve nove trgovinske pogodbe. V zvezi s tem po-ročilom jc izjavil včeraj ameriški zunanji minister Hull novinarjem, da nima še nobenih podatkov o vsebini razgovorov ameriškega poslanika, ki jih bo imel z japonskim zunanjim ministrom Nomuro. Tudi mu ni znano, če bo Nomura res načel vprašanje sklenitve nove trgovinske pogodbe po poteku sedanje pogodbe v januarju, in čez Sredozemsko morje.
Posredovanje Amerike med Kitajsko in Japonsko
To«io, 24. okt. AA. (Štefani). Po obvestilih, ki so prispela iz Kitajske, je maršal Cangkajšek na posredovanje ameriškega veleposlanika v čungk ngu stav J gotove predloge ameriški vladi. Vsebina predlogov sicer ni znana, mislijo pa. da se nanašajo na možno posredovanje Zedinjenih držav med Kitajsko in Japonsko.
Ruske vojne dobave Kitajski
Tokio, 24. okt. br. Japonski listi danes spet poročajo o velikih ruskih dobavah orožja in streliva kitajski vladi. Prvi transporti ruskih vojnih potrebščin so ie prispeli v pokrajino Sečuan. Kitajska vlada bo Rusom v zameno dobavljala olje, svilo in srebro.
škofovska konferenca v Zagrebu
Zagreb, 24 okt. o Davi se je v nadškofijski palači pričela konferenca katoliškega episkopata Jugoslavije. Posvetovanja bodo trajala do petka, ko bo izdan o njih komunike. Današnja posvetovanja so bila dopoldne in popoldne. Prisostvoval jim je tudi nuncij msgr. dr. Ettore Felice. Konferenci predseduje zag:ebški na škof dr. 'tepinac.
Razmejitev bolniškega zavarovanja odložena
Zagreb, 24 okt. o. V zvezi z akcijo da o. se v skladu z ustanovitvijo banovine Hrvatske reorganiziral Suzor in omejilo delovanje Merkurja samo na Hrvatski so tukajšnji listi izvedeli, da je minister za socialno politiko dr. Budisavljevič sklrnil oočakati z ureditvijo teh vprašanj, dokler ie bodo izvedene volitve v delavske in na-meš^enske ustanove. Do nadaljmjega bosta torej Suzor in Merkur poslovala v dosedanjem obsegu.
Lidija hoče dobiti dominionski statut
London, 24. okt. s. Gandhi je včeraj objavil izjavo, v kateri pravi, da je spomenica podkralja lorda Linlithgowa o bodoči ustavi Indije sicer obžalovanja vredna, toda ne nepreklicna. Delovni komite indijske kongresne stranke je s tem. da ie kot protest proti spomenci pozval samo indijske provincialne vlade k odstopu, pustil odprta vrata za sporazum z angleško vlado. Nacionalne zahteve Indije so slej ko prej, da dobi Indija statut domini-
ona.
Iz prometne službe
Beograd, 24. okt. p. Premeščen je na p jo ta jo S.ov. Bistrica višja kontro.or v cikovcu Karel Regoršek, na postajo v Ča-.ovcu pa Mate Ostojič iz Konjščine.
UpoKojeni so: pri direkciji drž. železnic ■^eo^iad jug inšpektor Anton Vtičar, pri 7ent aln; direkciji drž. žcleznic višji svetnik Fran Lamp.eht, inšpektorji Friderik Rajh, Ernest Jeras, Oroslav Ilešič, Maks Mihelčič Dragutin Komp, Fran Pesek, Josip G: ilč Rudolf Šegula, Avgust Prinčič, ,-ižji kontrolorji Josip Cijan, Karel Rudel, Pavel. Ješe, Viljem Klemene, višji poslovodja Franc Soklič, pri direkciji drž. železnic v Zagrebu inšpektor Jakob Černja-vič pri generalni direkciji drž. železnic višja svetnika inž. Ivan Muller-Petrič in Karel Zupančič, pri zagrebški železniški direkciji višji svetniki Ludvik Liht, Josip Obad in inž. Bertold Wolf svetnik Josip Simihen, inšpektorji Alfred Rajh, Ljudevit Denk, Josip Mekinda, višja kontrolorja Aleksander Mulej in Fran Breceljnik, višji nadzornik proge Josip špac, višji prometnik Vaclav Kučera. višji revizor vlakov Ivan Bačič, pri železniški direkciji Beo-grad-sever inšpektorji Ignac Hekš, Alojzij Kovačič Rudolf Začek. višji strojevodja Fran kapi, kontrolor Andrej žele, višji prometnik Leopold Pavlič, pri železniški direkciji v Sarajevu prevajalec Josip Arhar.
Premeščen je administrativni uradnik oddelka za kontrolo dohodkov s sedežem v Subotici Fran Rijavec h komercialnemu oddelku generalne direkcije državnih železnic.
Iz poštne službe
Beograd, 24. okt. p. V poštni službi so premeščeni: k 3. sekciji Ljubljana inž. Stane Podboj, tehnični tajnik mestnega inšpektorata v Ljubljani, k poštni direkciji v Ljubljani Lavoslav Brus. inšpektor 3. sekcije Ljubljana, k mestni sekciji Ljubljana inž. Pavle Lovrenčič, tehnični tajnik v Splitu, k pošti v Celju višji kontrolor Ciril Novak doslej pri pošti Maribor L
Sikorski med poljskimi legionarji
s. Poljski ministrski
je danes v spremstvu misije posetil oddelke
s. Poljski generalni je pozval vse poljske Angliji, od 18. do 45. javijo na rekrutacijo legiji v Franciji.
Pariz, 24. okt. predsednik Sikorski francoske vojaške poljske legije.
London, 24. okt. konzul v JLiOndcnu vojne obveznike v leta starosti, da se za službo v poljski
Obsodbe vohunov
Pariz, 24. okt. s. Pred vojnim sodiščem v Nancyju je bil danes radi špionaže obsojen na dosmrtno ječo neki inženjer iz Posarja. Po poroč lih iz Berlina sta bila dva Francoza, istotako radi špionaže, v Nemčiji obsojena na 9 oziroma 10 let ječe.
Kontribucijski davek Židov povišan
Berlin, 24. okt. AA. (DNB). Lani v novembru so nemški Zidje dobili nalog, da plačajo eno milijardo mark kontribucije. in sicer v obliki 20°/o obdavčenja premoženja vsakega Zida. Nemška oblastva so izdala uredbo, da bo ta odstotek povečan ali znižan, če bi se znesek ene milijarde mark ne dosegel ali pa prekoračil. Po dosedanjih vplačilih se vidi, da milijarda še ni dosežena. V zvezi s tem je finančno ministrstvo izdalo uredbo, da se ima dosedanji 20% davek povišati na 25% od celotnega premoženja. Prihodnji obrok, ki zapade 15. novembra, bodo morali nemški Zidje plačati po novi uredbi, to je v višini 25%.
Neurje v Hercegovini
Sarajevo, 24. okt. o. Nad delom Bosne in Hercegovine je bilo danes hudo neurje. Orkanski vihar je povzročil veliko škodo zlasti v Mostarju in okolici, kjer je ruval drevesa, porušil mnogo dimnikov in razbil tudi več streh. Močno je poškodovano tudi učiteljišče. Voda je naplavila ha železniško 'progo kupe gramoza, tako da je bdi promet več ur prekinjen. Hudo neurje je bilo tudi v Dubrovniku in Boki Kotorski, kjer je v bližini Hercegncuvega nastala poplava.
Vremenska napoved
ZemunsKa: Hladno, po večini jasno na zapadni, d dno oblačno na vzhodni polovici države. Megla ▼ dolinah m kotlioab,
Naši kraji in ljudje
Odhod bolgarskih gostov
Ljubljana, 24. oktobra.
Jugoslov.-bolgarska liga je priredila snoči članom bolgarske delegacije, ki je ob otvoritvi razstave bolgarske knjige obiskala Ljubljano, prijateljsko večerjo v hotelu »Slon«. Večerje so se udeležili poleg gostov tudi mnogi odborniki in odbornice lige ter nekateri člani častnega razstavnega odbora.
Ob skrbni postrežbi in v animiranem razpoloženju, ki se je kmalu razvilo za mizami, je začel vrsto napitnic predsednik naše JB lige, g ravnatelj Rasto Pusto-slemšek, ki se je z zanosnimi besedami spominjal častne tradicije jugoslovensko-in posebej še slovensko-bclgarskih stikov, zlasti še pionirskega dela prof. Antona Bezenška. V svojem govoru je izrazil zadoščenje vseh, ki verujejo v naše bratstvo in delajo za njegovo poglobitev, da je razstava bolgarske knjige v Ljubljani dosegla takoj ob otvoritvi izreden uspeh. V tem vidi dober znak za nadaljnje delo lige, ki skrbi za razširjenje naših stikov in medsebojno spoznavanje. Za predsednikom se je oglasil k besedi g. načelnik dr. Hubad, ki je izročil gostom pozdrave bana dr. Natlačena, nato pa je g. inšpektor Silvo Kranjec spregovoril nekaj lepih besed o slovanski Ljubljani v imenu župana dr. Ad-Iešiča. Za Bolgare je prvi spregovoril predsednik sofijskega Bolgarsko-jugoslov. društva. bivši minister g. Nikola Zahariev, ki je s temperamentno besedo in s svojo toplo vero v bodočnost bolgarsko-jugoslov. prijateljstva izzval dolgotrajno odobravanje. V imenu Južnoslovanske pevske zveze je goste pozdravil nje predsednik g. dr. A. Svigelj, navdušeno pozdravljen je prepričevalno spregovoril o naših dosedanjih uspehih in o bodočem sodelovanju tiskovni ataše bolgarskega poslaništva v Beogradu g. Miša Georgiev.
Pozdrave bolgarskih pisateljev je izročil v lepem govoru pesnik g. Dimitri Pante-lejev, ki je zlasti poudaril naloge pisateljev pri medsebojnem spoznavanju in smotre njihove duhovne politike, ki sega preko časovnih in strankarskih gesel k splošnim idealom narodov. Bolgarskemu književniku je odgovoril prvak slovenskih poetov g. Oton Župančič, ki je med drugim obujal spomin na bolgarskega literarnega znanstvenika šišmanova, s katerim
sta pred desetimi leti delala načrte za vzajemno literarno zbližan je; bilo je to v Oslu na Norveškem, kjer je Šišmanova kmalu na to presenetila smrt. Predsednik ZTOI g. Ivan Jelačin je vneto govoril zlasti o gospodarski, praktični potrebi našega zbliževanja in tesnega sodelovanja. Tople besede o naši vzajemnosti z balkanskimi brati je izrekel šentjakobski župnik g. Janko Barle. Za bolgarske žene se je oglasila h kratki besedi ga Todorova, možata in krepka je bila napitnica sofijskega industrijalca in našega posebno vnetega prijatelja g. Vlada Georgieva iz rodbine, Id ji pripada tudi bivši ministrski predsednik Kimon Georgiev. Za redakcijo revije »Misel in delo«, ki je posvetila zadnjo številko Bolgariji, je spregovoril temperamentno in vzpodbujajoče g. urednik dr. Branko Vrčon, na to pa se je oglasil k besedi Se predsednik celjske JB lige, znani prevajalec iz bolgarščine, g. prof. Alojzij Bolhar. Dolgo vrsto navdušenih napitnic je zaključil neumorni ligin tajnik, publicist g. Ve-koslav Bučar, ki je med drugim poudaril razveseljiv uspeh bolgarskih jezikovnih tečajev v Ljubljani, še dolgo so ostali v prijateljski družbi, ob pesmi in zaupljivem kramljanju gostje in domačini.
že ob pol petih zjutraj pa so Bolgari zapustili Ljubljano in se vrnili naravnost ▼ Sofijo. Kljub slabemu vremenu, ki se je zjasnilo žal šele po njihovem odhodu, so bili s kratkim obiskom prav zadovoljni in so nam soglasno zatrjevali, da ob prvi ugodni priliki zopet obiščejo »najzapadnej-šo in morda najlepšo krajino« nerazdru-žljivega slovanskega juga.
Ob otvoritvi razstave bolgarske kn fige v Ljubljani je bila poslana vdanostna brzojavka Nj Vel. kralju Petru 11. in pozdravna brzojavka Nj Vel bolgarskemu kralju Borisu Ul. Predsednik Jugosloven-sko-bolgarske lige je prejel danes to-le brzojavko: Sofija, carski dvor, 24 okt. Blago-darja srdečno na vsički vi za ljubeznoto vnimanje po slučaj izložbata na blgarska-ta knjiga v Ljubljana Boris.« (Zahvaljujem se prisrčno vsem vam za ljubeznivo pozornost ob priliki razstave bolgarske knjige v Ljubljani.)
Trbovlje In nov železniški vozni red
Vpoštevanje želja velikega industrijskega kraja je tudi
v korist železniški upravi
Trbovlje, 24. oktobra
Z novim voznim redom 28. t. m nameravana ukinitev jutranjih vlakov štev. 614 in 513, ki vozita na progi Celje—Zidani most—Ljubljana, je izzvala pri nas nezadovoljstvo. Jutrnji vlak, ki je odhajal iz Trbovelj ob 6.17, je bil zelo prikladen za naše potujoče občinstvo, ki se vozi po opravkih v Ljubljano. Zlasti je bila ta ju-trnja zveza ugodna za trgovce, obrtnike in dijake, ki so po prihodu v Ljubljano brez posebne izgube časa lahko šli po svojih opravkih, oziroma v šolo. Ukinitev tega vlaka pa bo gotovo pogodila občinstvo vsega Zasavja, ki potuje proti Ljubljani, nič manj pa ne bodo prizadeti s tem tudi potniki na progi Celje—Zidani most, kajti omenjeni vlak jim je bil pri opravkih v Ljubljani najugodnejša zveza. Vlak štev. 530, ki je bil prav za prav uveden šele z letošnjim letnim voznim redom, ter vozi le iz Zidanega mosta, za zasavske postaje vse do Litije ni prikladen, ker odhaja prezgodaj. V Trbovljah je imel vedno le malo potnikov. Vse se je raje vozilo z drugim jutrnjim vlakom. Prvi jutrnji vlak odhaja iz Trbovelj že ob 533. Prihod v Ljubljano je mnogo preran in tratijo potniki po nepotrebnem čas v Ljubljani. S čakanjem so zvezani tudi stroški. Posebno neprijetno bo to v zimskem času za dijaštvo, ki je v Trbovljah samih že številno. Kje naj ta mladina, ki je po večini siromašna, postopa v Ljubljani poldrugo uro? Poleg tega vozi prvi jutrnji vlak le iz Zidanega mosta. Potniki na progi Celje—Zidani most pa bodo z ukinitvijo drugega iutrnjega vlaka izgubili edino dobro zgodnjo zvezo z Ljubljano. Iz teh tehtnih razlogov prosijo Trboveljčani, naj železniška direkcija obdrži v prometu drugi jutrnji vlak štev. 614, odnosno 513 ter ukine prvi jutrnji vlak, ki je neprikladen sa vse Zasavje.
Poleg tega naj se raje uvede ugodnejša
nočna zveza iz Zidanega mostu proti Ljubljani. Sedanji poslednji vlak ki odhaja iz I Trbovelj že ob 21 gre mnogo prezgodaj zlasti ob priliki tukajšnjih večjih večernih prireditev, katerih se gostje iz Zasavja ne morejo udeležiti zaradi neprikladnih noč-nih zvez, tisti pa, ki pridejo, so primora- i nl da v Trbovljah prenočijo. Neprijetna J je dosedanja večerna zveza tudi za potnike, ki pridejo z zadnjimi večernimi vlaki ; iz mariborske in zagrebške smeri ter mo- ! rajo potem na Zidanem mostu čakati na zvezo z Ljubljano tri do štiri ure. Za progo Zidani most—Ljubljana naj se torej uvede vlak, ki bo vozil o polnoči ali ob enih. Morda bi se ta vlak dal spraviti v zvezo z zadnjimi mariborskimi in zagrebškimi večernimi vlaki, ki dosedaj niso imeli priključka v Zidanem mostu proti Ljubljani
Trbovlje so največji industrijski kraj v Sloveniji s številnim prebivalstvom ter imajo pri živem osebnem železniškem prometu, ki se razvija na vse strani, zlasti na ljubljansko, pravico pričakovati, da se bodo na merodajnem mestu upoštevale njihove želje glede zboljšanja železniškega prometa. Z upoštevanjem trboveljskih želja pa bo železniška direkcija ugodila brez dvoma tudi željam vsega Zasavja.
— Osebam, k! se ne morejo zadostno kretati pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno 1 čaža »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku.
Ogl reg. S. bt. MKT4/M.
Ob petdesetletnici dr. Lava čermelja
V »Jutru<r smo že s par vrsticami zabeležili, da je prof. dr. Lavo čermelj te dni učaked 50-letnico svojega življenja. Marsikdo njegovih znancev se je začudil ob tej vesti, saj mu njegovih let skoro ni verjeti, tako fantovski je Se po svoji zunanjosti, po
svojem duhu, temperamentu ln svojem delu A v ponedeljek so mu prijatelji in sodelavci pri njegovem, tako razpredenem javnem udejstvovanju priredili prijateljski večer in bo zato že res, da se je srečal z Abrahamom.
Kakor za malokoga drugega velja za dr. Čermelja, da mu je življenje delo in samo delo. V polni meri izpolnjuje svoj poklic, a pri tem se neprestano in polno udejstvuje tudi v izvenpokličnem javnem življenju. Ze kot študent je bil tak. V Trstu, kjer je bil doma, je na gimnaziji vodil borbeno slovensko mladino, na Dunaju, kjer je študiral filozofijo, je bil med naj-agilnejšimi člani »Slovenijenekaj časa tudi njen predsednik, v Trstu pa v vseh počitnicah eden prvih delavcev v akademskem »Balkanu«, ki je bil žarišče vsega podrobnega narodnega dela na predvojnem Primorskem. Pri tem je svoje študije ab-solviral v najkrajšem mogočem roku, čeprav se je moral preživljati sam z instruk-cijami.
Enako neumoren, vztrajen in vedno iniciativen je ostal dr. Čermelj vse kasnejše življenje. Bil je dobrih 15 let profesor v Trstu. Prirejal in vodil je trgovske tečaje, tečaje za slovenščino, bil duša tržaškega Ljudskega odra, organiziral je predavanja in sam predaval povsod po deželi, pri tem pa še redno sodeloval pri tržaških in goriških listih med vojno in po vojni, dokler so izhajali. Ob prevratu je bil član tržaškega Narodnega sveta. Vedno se je izkazal kot mož realnega, plodnega dela.
Svoje strokovno in narodno delo je nadaljeval tudi po preselitvi v Ljubljano, kamor je prišel leta 1930. Sestavljal je učne knjige, objavljal študijo za študijo iz svoje stroke, zlasti dragocene pa so njegove znanstvene študije o naših narodnih, manjšinj-skih problemih. Pregled njegovih spisov in knjig, ki ga objavljamo danes na drugem mestu, je najboljša priča o njegovi delavnosti. železni volji in vztrajnosti, pa ob sedanjem njegovem malem jubileju ne moremo — ne toliko njemu, kakor našemu narodu — boljšega želeti, kakor da bi bilo tudi delo njegovih bodočih desetletij tako bogato in plodno, kakor je bilo dosedanje.
Slavje moža dela
Zagorje, 24. oktobra.
Kar verjeti nismo mogli, da je te dni obhajal svojo 601etnico mož dela. ki ga pozna vsa zagorska dolina. To je France Ri-ter, ki je že nad 40 let v službi pri rudniku, vedno na važnih in odgovornih mestih. Kot vodja ekspedicije premoga, dokler se je ta nalagal na »rampah«, in apna je deloval blizu 30 let. Uslužbenci na »rampah« ga čislajo kot vzornega in dobrega voditelja ter mu bodo vedno hvaležni. Odgovorno delo, ki ga še zdaj ima, opravlja z dobro voljo ter ga cenijo in
spoštujejo tudi delavci v kamnolomu in v apnenicah. Dolga leta je bil obratovodja rudniškega kamnoloma, ki ga še vedno vodi, čeprav je v zadnjih letih ta naslov prepuščen drugim Splošno so znane in priznane njegove velike strokovne sposobnosti. V javnem življenju ni nikdar iskal naslovov in časti, a je vsikdar zvesto izpolnil svojo dolžnost v naprednih vrstah. »Jutro« ima naročeno, odkar izhaja, in zavzet je za vsa nacionalna in kulturna stremljenja.
Veliko veselje ima do petja in gledaliških predstav. Ko je bil mlajši, je nastopal v glavnih ulogah, zdaj pa mu dela veliko veselje sin France, ki vodi pevski zbor naših rudarjev. Želimo iskreno, da bi mož dela preživel še mnogo srečnih let v krogu svoje ljubljene družine!
Jesen v planinah
Jeaen je s svojimi pestrimi barvami prekrila doline in planine. V gozdovih tiho stoje stoletna drevesa ter polagoma trosijo listje na rosna tla. Solnce vliva svoje tople žarke na jesensko naravo, ki nosi v somraku jesenskega gozda čar starodavnih pravljic. Noge zmagujejo na jesenskih izletih z lahkoto vse strmine in s poletno toploto prežeto telo skopari z močmi. Jesenski dan v gorah poživi človeka in ga navda z radostjo in vedro voljo. Sedaj srečaš v planinah le samotnega popotnika, ki uživa v čarobnih lepotah jesenske prt-rode, v tihih planinskih kočah ali v okajenih oglarskih in drvarskih bajtah, Jesenski večer v planinah je nepozabno doživetje. Gozd se pogrezne v neprodirnost, doline se zavijejo v vijoličasto meglo, vse leži v barvastem morju. Vzdolž obzorja se vlečejo samotne oblačne krpe ter zastavljajo sinjino neba. Hitro se spušča jesenska noč, vetrovi zabuče od nekod. V daljnih dolinah migljajo luči kakor zvezde na prevrnjenem nebesnem svodu.
Ali je vsakomur dostopen raj v jesenski naravi? Seveda: v soboto si je treba izbrati gorske predele, ki jih želiš posetiti, pripraviš oprtnik, določiš čas odhoda in nedeljsko jutranje jesensko solnce te že pozdravlja visoko v planinah. Slovensko planinsko društvo skrbi s svojimi postojankami, da najde planinec na svojih jesenskih izletih zavetišče pred nenadnimi viharji. Potrebno je določiti izlet tako, da v soboto ob večernih urah oziroma v nedeljo v opoldanskih urah dosežete ono pla-
ninsko postojanko, ki je oskrbovana. Tam ae primerno okrepite za nadaljno pot. Oskrbovane so še nekatere planinske koče in sicer stalno »Zlatorog«, ki služi kot izhodišče za vse vrhove Bohinjskih p^nin, Dom na Komni. ki se že pripravlja na zimsko sezijo. Dom na Krvavcu, ki nudi pestro sliko jesenskih gozdov proti dolini Kokre, koča na Veliki Planini, tiha planota polna pozno jesenskega cvetja, Dom v Kamniški Bistrici, izhodišče za planinske izlete v Jermanova vrata in na Kokrško sedlo, kjer so postojanke SPD še oskrbovane ob sobotah in nedeljah. Pod Stolom čaka Val-vazorjev dom na posetnike, da si razgle-dajo prostrano Savsko dolino. Planinci izrabite lepe jesenske dneve ter pohitite v jesensko naravo, kajti kmalu pride zima, takrat pa bodo priklenjeni za zapečke vsi oni, ki niso smučarji. Informacije dobite v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/L
Smrt grofa Ladislava Szaparyja
Spomini Prekmurcev na nekdanjega velikaša in na
minljivost oblastništva
Murska Sobota, 24. oktobra Kakor je kratko poročalo že ponedeljsko »Jutro« je na Dunaju v starosti 76 let umrl grof Ladislav Szapary, zadnji veli-kaš iz mogočne Szaparyjeve rodbine, ki je imela ogromna posestva v Murski Soboti in po Prekmurju. že pred tremi leti so časopisi po pomoti objavili vest o njegovi smrti. Zdaj o resničnosti vesti ne more biti več dvoma ker so mnogi Sobočanci prejeli smrtna oznanila. V njih je navedeno, da je grof Ladislav Szapary umrl 12. oktobra, pokopali so ga pa začasno 16. oktobra v Hotzendorfu pri Dunaju. Besedo »začasen« tolmačijo Sobočani tako, da je stari grof najbrž želel v oporoki, da ga pokopljejo v rodbinski grobnici v Mursiki Soboti, kjer počiva 10 članov Szaparyjeve rodbine. V cerkveni kripti jih je pokopanih 6, v kapeli na pokopališču pa 4 Za prenos telesnih ostankov pokojnega grofa sedaj ni primeren čas, zato so dediči to odložili za kasneje.
Ob smrti starega soboškega velikaša vzbujajo Prekmurci spomine na dobo, ko so še Szaparyji neomejeno vladali v Murski Soboti in v velikem delu ravninskega Prekmurja. Soboški grad je kupil madžarski grof Szapary v dobi protireforma-dje. Bil je mož strogih katoliških načel in je z veliko vnemo zatiral z Luthrov nauk. Njegov sosed grof Bathiany v Mo-ravcih pa je bil nasprotno velik zaščitnik protestantov. Zato je tudi ostala za vse čase meja med katoliškimi in evangeličanskimi Slovenci v Prekmurju meja posestev obeh grofov. Grad grofov Szaparyjev v Murski Soboti je bil zidan zelo trdno v obliki četverokotnika in je predstavljal za časa turških vpadov neosvojljivo trdnjavo. Zvesti načelom svojega deda so bili Sza-paryji vso dobo do današnjega stoletja nasprotniki evangeličanov, zato so ti po verski svobodi zgradili evangeličansko cerkev vprav nasproti gradu kakor navkljub zad-! njemu Szaparyju, da je iz okna svojega | gradu videl samo vitki stolp evangeličanske cerkve.
I Grof Ladislav Szapary je zavzemal v j predvojni Ogrski visok položaj in je bil ' splošno znana osebnost. Imel je ogromna I posestva v Prekmurju, poleg tega pa še v
Szechy Szigetu, v Szaparyju in Letenyju na Madžarskem. Več let je bil gubernator svobodnega mesta Reke in ogrski poslanik v Londonu. Dosegel je tudi čast dosmrtnega člana madžarske visoke zbornice. Oženil se je šele v svojem 46 letu z grofico Ireno Ungnad. Otrok ni imel zapustil je samo pohčerjenko Maritto. ki bi bila verjetno tudi naslednica grofovih posestev v Prekmurju.
O pokojnem grofu vedo naši Prekmurci mnogo povedati. Smatrali so ga za velikega lahkoživca in o njegovem vsakoletnem bivanju v lovskem gradiču Mačkov-cu poleg Sv. šebeščana še zdaj krožijo pripovedovanja. Kot velik bogataš si je tudi lahko kupil jahto, s katero je hotel potovati okoli sveta. Ob indijski obali se je jahta menda razbila in potopila.
Szaparyjeva posestva v Prekmurju so bila po agrarni reformi razdeljena, grad s parkom in zemljiščem ob Radgonski cesti pa je kupila mestna občina za 2,125.000 din, s čimer je preprečila, da ni prišel v roke kakega zasebnika, ampak da je tudi krasni park s Fazanerijo postal obča last in dostopen vsakemu, žal so šle skoro vse dragocene starine in pohištvo iz gradu čez mejo. čeprav je dobil grof veliko odškodnino za svoja posestva, se je njegovo premoženje v zadnjih letih občutno zmanjšalo. Trdijo celo, da o milijonih ni bilo več govora. Umrl je po dolgi in mučni bolezni, potem ko se je v zadnjih dveh letih še bolj mogel uveriti, da sta oblast in mogočnost na tem svetu kaj spremenljiva. Stari grof bo verjetno kasneje našel svoje poslednje bivališče v Murski Soboti v rodbinski grobnici Szaparyjev ob čijih mogočnem gradu je v teku stoletij zrasla prestolnica Prekmurja, ki je v zadnjem desetletju z gradom, v katerem so nastanjeni okrožno sodišče in poleg občine še drugi uradi, in z ogromnim kompleksom Szaparyjevih njiv in travnikov dobila dovolj prostora za mogočen razmah in napredek v svobodni domovini.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
turni pregled
Znanstveno in publicistično delo dr. L. čermelja
(Bibliografski oris)
Dr. Lavo Čermelj je izdal v knjižni obliki naslednja dela iz fizike, astronomije in sorodnih" ved:" Materija in energija v .sodobni fiziki (Ljubljana, Tiskovna zadiu-ga, 1923); Boškovičev nauk o materiji, prostoru in času v luči relativnost31® tec£ rije (Ljubljana 1923); Roger J. Bosc*?"1^ als Relativist (ponatis iz »Arhiv fiir die Geschichte der Mathematik, der Natur-vvissenschaft und der Technik, Leipzig,
1929);	Ljudska astronomija (Ljubljana
1930);	O razvoju ladijskega pogona (Trst 1932); Nikola Tesla in razvoj elektrotehnike (Ljubljana 1933); Spominu slovenskega matematika Jurija Vege (Ljubljana 1933); Kozmografija za višje razrede srednjih šol (Ljubljana 1934). Skupno s prof. VI. Lapajnetom je sestavil štiri učbenike geometrije. Kot specialist za manjšinska vprašanja je objavil naslednje spise: »L' Italie et la minorite yougoslave« (Ljubljana 1931, tudi angleška izdaja); Life and death strugle of a national mi-nority (Ljubljana 1936); »La minoritč slave en Italie« (Ljubljana 1938); Slovenci in Hrvatje pod Italijo (demografska študija, Ljubljana 1938, ponatis iz »Misli in dela«); Bilanca našega naroda za mejami (Ljubljana 1939, ponatis iz »Misli in dela«).
Dr. Lavo čermelj je nadalje uredil zbor-
nik »Luč« (Trst, zv. 1.—5.), zfoornik »Julijska krajina« (Ljubljana, 1930) in »Naši onstran meje« (Ljubljana 1933). Sodeloval je pri sestavi knjige »Die Nationalitaten in der Staaten Europas« (Dunaj 1931— 1932). Sodeloval je pri sledečih periodnih publikacijah in listih v Trstu: »Edinost«, »Novice«, »Naš glas«, »Novi rod«, »Nji-»Učiteljski list«; v Gorici, »Jadran-X,- almanah«; v Ljubljani: »Omladdna«, ^':;racija<, »Slovan«, »Ljubljanski » N~?va doba«, »Misel in delo«,
profesorskog društva«, tu- »Jadranska straža«; v Sarajevu: »Pregled«.	a*®®.
Skrivnostni dr. Sagar (Žagar)
pod naslovom »Tajemny doktor Sagar« je objavii E. A. Hruška ▼ praških »N£r. Listih« z dne 20. oktobra t. L št. 286 zanimiv feljton, ld posega v slovensko kulturno zgodovino toliko, kolikor gre za slovenskega rojaka, pri nas doslej menda še neznanega medicinskega pisatelja dir. Sagarja. Iz citiranega članka posnemam poglavitne odstavka.
Na vogalu zapadnega zidu tretjega ol-šanskega pokopališča v Pragi je pritrjen ostanek plošče iz črnega litega železa. Kljub temu. da je znaten del plošče odlomi jen, je mogoče prebrati nemški in delno latinski napis, ki pravi zvedavemu obiskovalcu.
»Tu leži Johann Sagar, ki je bil v svoji mladosti pastir in je kot študent živel od miloščine, naposled pa je postal doktor — fizik in pisatelj. Zato je bil povišan v plemiški stan. živel je siromašno, stalno preganjan, in siromašen leži tudi tu. Bil je previden s tolažili za umirajoče, 18. julija 1813 ob dvanajsti uri, umrl je za starostno oslabelostjo, zaspal z blaženim srcem v 81. letu svojega zaslužnega in slavnega življenja.«
Ko sem prvič ugledal to črno in razbito črepinjo nagrobne plošče, sem bil fascini-ran po njenem romantizmu. Zdelo se mi je, da je usoda namenoma ohranila ta ostanek, na katerem je skrbno obvarovala ime, da bi ga nekoč kdo otel iz pozabe. Morda celo zato, da bi bilo deležno večje slave, kakor jo je za življenja užival njegov no-jdtelj. Nemara je doktor Sagar mož, čigar ^">i»:ena danes niti ne slutimo; lahko da <,ca kakšnimi velikimi odkritji iz /i "T^e stroke, ne da bi bilo njegovo zdravnisk „ave<jeno v tej zvezi. Vsekako mne kdaj »*«no deio. če bi kdo revidiral bi balo zasluior :eno kovanje in odkril to, njegovo znanstva^ Q Q njem Njeg0vo
kar danes še ne	snov za diser-
življenje M samo pran«. ^ ^^ ali
tacijo o širjenju epidem,4 strokovnja-o delu starega znanstven* nrenroste-ka, marveč je mikavno tudiV* PreProsie
^J^!1*^	___Vdoiktor Sa-
?T teVnajonje-gar? Novi leksikona sploh ne T* dobro
govega imena. Pozna pa ga dolfi\^—
dr. Constant von Wurzbach v svojem »Bio-graphisches Lexikon des Kaiserthuims Oesterreich« (Dunaj, 1874). Toda gospod Wurzbach nam prej zastavlja novo uganko, kakor da bi nas pomiril z zanesljivimi podatki. Piše namreč, da se je Sagar rodil 1. 1702 in da Hecker navaja kot leto smrti 1778. če pa se je Sagar rodil 2. novembra 1702. bi moral biti L 1813 po napisu na nagrobni plošči v letu svoje smrti star 111 let. Toda .plošča trdi, da je umrl i v 81 letu kar bi kazalo, da se je rodil | L 1732. Nekdo potemtakem laže: ali Wurz-bach ali nagrobna plošča. Ali pa je nemara mogoča še neka podmena, ki bi pojasnila zmoto in o kateri povem besedico trenutek pozneje.
Sagarjevo ime močno spominja na ime skrivnostnih doktorjev v fantastičnih romanih predvojne dobe. (Opomba poročevalca: Mar ni to navaden slovenski Žagar, kakor jih še danes precej hodi po naši deželi? Sloivencu zveni to ime mnogo manj fantastično kakor Čehu!). BS1 je po rodu Slovenec iz Kranja, kjer se je rodil
_ verjetno kot kmečki sin — v Poellan-
du. (Opomba poročevalca: Poelland so Poljane. Leksikon krajevnih imen pozna na kranjskem kakih deset sehšč z imenom Poljane vendar so Poljane nad Skofjo Loko i edina večja vas z župnijo. Treba bi bilo 1 v župnijskem arhivu dognati, ali je dofc-tor Sagar — Žagar iz te vasi. Poljanski rojak in kronist g. Lovro Perko mi je povedal, da so starejše župne listine v Poljanah zgorele, ohranjena pa je neka žup-na kronika. Tudi priimek Žagar da v Poljanski dolini ni neznan). Kakor ni gotovosti glede njegovega rojstva, je tudi ln glede njegovega krstnega imena. Sam ae je pisal Michael Sagar, krščen pa je mi togi oa ime Janez. Nekateri zgodo-
vinarji ga navajajo pod imenom Johan Ba/pt. Michael, drugi pišejo tudi Joh. Bapt. Melhior. šele kot petdesetletnik je Sagar napravil doktorat na Dunaju, nakar je postal fizik v Jihlavi in član cesarske akademije (naturae curiosorum). Deloval je v jihlavskem okraju v Dlouhi Brtnici in v Ranciofovem, kjer je v letih 1771—1773 uspešno zatiral Typhus famelicus in razne živinske nalezljive bolezni, o katerih je tudi pisal. Takisto je ustanovil prvo vojaško bolnišnico. Pisal je latinske in nemške spise iz zdravniške stroke, njegova knjiga »Systema morborum symptomati-com« »Viennae 1762) je doživela L 1784 drugo izdajo. (Op poroč. Sedaj E. A. Hruška navaja bibliografijo Sagarjevih del, ki jo moram zaradi nedostajanja prostora izpustiti. Nato pravi:) Verujem, da bi oni. ki bi imel veselje in pogum, da bi se preril skozi to učenost, lahko spisal Sa-garju prav zanimiv članek in morda bi tudi dokazal, da je bil Sagar na sledovih odkritij, ki so bila izvršena šele nekaj desetletij pozneje.
Nemara pa mož, čigar kosti so nekje tu pod nagrobnikom in čigar grob je že zdavnaj izginil, sploh ni ta — doktor Sagar! Kako prihajam do tega čudnega sklepa? Prav gospod vod Wurzbach mi je vsilil to misel. Navaja namreč še nekega Sagarja, ki se je rodil 1. 1718 v Zagrebu. Skušajmo še enkrat primerjati letnice. L. 1702 se je rodil doktor Sagar, njegov imenjak, takisto Janez, pa šestnajst let pozneje. Prvi je umrl L 1813, po drugi verziji L 1778, datum smrti drugega je pa neznan. Doktor je bil Star bodisi 111 ali v drugem primerni 76 let, noben datum pa se ne ujema z 81 leti, kakor jih navaja nagrobna plošča. Drugi Sagar se je rodil i, 1713, kar j» že za, 16 Jot htože L 1813,
r-
SEDAJ SO VAM NAJPOTREBNEJŠE]
۩ vesti I GUSAR l a f i t t e
*	V spomin srbskega pedagoga in pisatelja. Poročali smo že o življenju in delu srbskega pedagoga in književnika Srete-na Adžiča, ustanovitelja in prvega ravnatelja učiteljišča v Jagodini. Hvaležni učenci in javnost so mu odkrili doprsni kip, ki je lepo delo kiparja Stojanoviča. Odkritje spomenika in vse svečanosti so zaposlile Jagoai.no kar dva dneva. Siavnosti so se udeležili učitelji in znanstveniki iz vse države. Zelo številno je bilo odposlanstvo iz prestolnice. Vse nacionalne, kulturne in stanovske organizacije so poslale svoje delegate, zastopnik prosvetnega ministra pa je odkril spomenik. Več govornikov je orisalo velike nacionalne in prosvetne zasluge pokojnega Sretena Adžiča. Njegov spomin poveličuje tudi učiteljišče v Jagodini, ki stoji tam. kjer je bila nekdaj smodnišr niča. Zgledni rodoljub in vzgojitelj Adžič je mnogokrat poudarjal načelo: Narodna piosveta zavzema v vseh kulturnih državah najodličnejše mesto. Tako mora biti tudi v Srbiji! — Dosegi tega cilja je posvetil vse svoje življenje in zanj tudi deloval z velikimi uspehi. Iz njegove šole so izšle generacije prosvetnih delavcev, ki so zdaj naši »prosvetni generali«, je upravičeno naglašal eden izmed govornikov. Lepo so počastili spomin velikega pedagoga tudi z ustanovitvijo Adžičevega sklada za podpiranje revnih in marljivih učiteljiščni-kov.
*	Ustanovitev muzeja v Sremski Mitro. vici. Občinski odbor v Sremski Mitrovici je bil dolgo časa v krizi. Nekajkrat so ga izmenjali, a so se vselej tudi novoimeno-vani odborniki skregali med seboj. Zaradi tega so ostale nerešene razne važne zadeve, med njimi tudi vprašanje ustanovitve mestnega muzeja, v katerem naj bi se združile zgodovinske znamenitosti, ki so že last občine, ali pa bi se dale odkupiti od privatnih lastnikov. Pod novo občinsko upravo bo rešeno tudi to vprašanje. Izvoljen je bil odbor, ki bo izvedel ureditev muzeja. Občina je določila za muzej primerne prostore v nekem svojem poslopju.
*	Šibenik izgubil najvažnejše železniške zveze. Z novim železniškim voznim redom, ki stopi v veljavo 28. t. m., bo šibenik hudo prizadet, ker bo izgubil svoje najvažnejše zveze. Ukinjen bo vlak, ki je odhajal fe šibenika ob 10.20 v Perkovič—Livno in je imel zvezo s Splitom. Prav tako bosta ukinjena dva vlaka, ki sta imela zveze z vlaki, ki so prihajali iz Splita. Predstavniki gospodarskih in drugih ustanov so se že obrnili na merodajna mesta, da bi se vozni red še v zadnjem času popravil v korist šibenika
*	Začasna omejitev sprejema bolnikov v ljubljansko bolnišnic®. Zaradi gradbeno-tehničnih del v času od sobote 28. t. m. do ponedeljka 6. novembra se sprejem bolnikov v tem času omeji na težko poškodovane in nevarno obolele, katerim je pomoč in oskrbovanje res neobhodno potrebno. Javnost se o tem obvešča v izogib nepotrebnim potnim stroškom in pritožbam. Uprava Obče državne bolnice v Ljubljani.
*	Velik požar v samostanskih gozdovih pri Despotovcu. V velikih gozdovih starega samostana Manasije blizu Despotovca je na treh krajih nastal ogenj, ki je kmalu zajel velike komplekse gozdnih nasadov. Razširitev nevarnega ognja je pospešil močan veter. Oblasti so takoj organizirale gašenje, pri katerem se udejstvujejo okoliški kmetje pod vodstvom strokovnjakov in orožnikov. Po povprečni cenitvi je ogenj uničil že okrog 70 ha gozda. Preiskava je ugotovila, da so nesrečo povzročili v svoji nemarnosti pastirja ki so ob gozdu kurili, a potem, ko so odšli, ognja niso pogasili.
*	Huda nesreča kmečke družine. Iz Vač poročajo o dveh nesrečah, ki sta zadeli priljubljeno Brodarjevo družino. Ko je gospodar spravljal drva, je prišel pod kolesa in mu je voz šel preko prsi. Nesrečnež je v četrt ure poškodbam podlegel. Naslednji dan pa je družini zgorel kozolec, ki je bdi poln zaloge. Menda ga je po neprevidnosti zažgal kak berač, ki je v njem prenočeval. Vsa soseska pomiluje ugledno družino. Posestnik Brodar je bil star 53 let in si je nedavno kupil malo posestvo. Mož je bil cestar, a ko si je kupil posestvo. so mu službo odpovedali, čeprav mu je manjkala samo še kratka službena doba do pokojnine. Kozolec, ki je bil na pet oken, je ogenj uničil do tal. Brodarjevi niso bih zavarovani, ker od skromnega posestva pri vsej pridnosti še niso imeli toliko dohodkov, da bi mogli misliti na kake izdatke.
*	Pojasnilo. Na nekatere očitke, da vodstvo konjskih dirk na Krškem polju ni pripustilo k dirkam poročnika g. B. s kobilo Valencijo, pojasnjuje vodstvo konjskih dirk na Krškem polju prvič: da se poročnik g. B. za dirke v predpisanem roku sploh prijavil ni, drugič: da je Va-
lencija od centrale kasaških društev diskvalificirana od vseh dirk v Jugoslaviji, in tretjič: pa tudi radi tega, ker se je g. B. kakor tudi g. P. proti pravilom udeležil dirk z Valencijo in Adamom v St. Jerneju med navadnimi netreniranimi kmetskimi konji, baje samo radi tega. da sta odnesla prve nagrade. Toliko v pojasnilo onim, ki se radi tega razburjajo.
*	Od poplav povzročena Skoda na Vteu. Občina Vis je izvedla cenitev škode, ki so jo povzročile pred 10 dnevi poplave, pri katerih je imel največ škode oni del Visa, ki mu pravijo »Kut«. Nad Visom se je utrgal oblak in so med strašnim nalivom v kratkem času pridrli s hribov hudourniki, ki so s peskom in kamenjem zasipali ulice. Po nekaterih ulicah je voda vdrla celo v prostore prvega nadstropja; iz pritličja in kleti pa je odnašala tudi velike sode, polne vina. Mnogi rodovitni vinogradi so popolnoma uničeni, ker so jih hudourniki razorali. Povprečno so občinski organi cenili škodo na poldrugi milijon. Na »Kutu« dela že 10 dni kakih 50 delavcev, a se z velikim naporom še ni posrečilo očistiti vseh zasutih ulic in cest. Ponekod so od hudournikov nanešeni skladi peska in kamenja, visoki do dva metra. Občina je prosila bansko upravo v Zagrebu za pomoč.
*	Mladinski odsek društva Narodni dom v Zagrebu priredi v nedeljo 29. t. m. ob 17. v društvenih prostorih v Berislavičevi ulici 11, svojo prvo letošnjo čajanko. Pozneje bo društvo redno prirejalo čajanke ob nedeljah z začetkom ob 17. ter bo skrbelo za ples in druge zabave ter za dobra okrepčila.
*	Trem vlomilcem na sledu. Policija in žandarmerija iščeta krojaškega pomočnika Franceta Benčino, ki je doma od nekod v novomeški okolici. Pred dnevi se je vtihotapil v stanovanje učitelja Ernesta Ma-jerja v Laškem in mu ukradel kovčeg, v katerem je bil siv ženski plašč za motorne kolo ena siva in karirasta moška obleka in sive moške hlače, da trpi Majer okrog 3500 din škode. Benčina je 37 let star, srednje postave, podolgovatega obraza, kostanjevih, nazaj počesanih las in precej šiljastega nosu. Novomeško okrožno sodišče ej izdalo tiralico za 191etnim Mihaelom Belino, ki je zagrešil več vlomov po Dolenjskem. Belina, ki je doma iz Stoparcev v šmarskem okraju, se je pojavil pred dnevi tudi v celjski okolici in Savinjski dolini Z nekim pajdašem je vlomil v trgovino Boža Strupiha na Polzeli, kateremu sta odnesla celo zalogo usnja, sukna, platna, klota perila, žemperjev. čepic, klobukov in druge drobnjave, da trpi Strupih blizu 8000 din škode. Mimogrede sta na Polzeli obiskala še mesnico mojstra Albina Luznarja in mu ukradla nekaj suhe mesnine. Nedavno je bilo vlomljeno v hišo posestnika Ivana Pristavca v Pra-serju. Tatovi so odnesli nekaj obleke in perila, srebrno moško uro z verižico in nekaj denarja. Kot vlomilca zasledujejo nekega Leopolda Zupana iz okolice Kranja, Zupan je že star grešnik — med drugim je zagrešil več vlomov v kranjski okolici.
*	Planine Slovenije so pobeljene s prvo snežno plastjo, ki bo naraščala tako, da bo v drugi polovici decembra letošnjega leta že ugodna smuka po smučiščih v naših planinah. Slovensko planinsko društvo vabi smučarje, da izrabijo ugodno priliko ter se v čim večjem številu udeležijo smu-ške telovadbe, ki jo vodi smuški učitelj g. Cernič vsako sredo od 19. do 20.30 ure v telovadnici H. drž realne gimnazije na Poljanah, vhod iz Strosmajerove ulice. Smuška telovadba privadi mišice vseh onih gibov, ki jih potrebujemo pri smučanju ter pride v poštev tako za začetnike kot za izvežbane smučarje. Prijave se še sprejemajo tik preo telovadno uro v telovadnici. (—)
*	Ugodnosti članom S. P. D. nudi avtobusno podjetje Vehovec, ki vzdržuje redno avtobusno progo med Ljubljano in Polhovim Gradcem. Člani SPD plačajo v eno smer le din 10.—, ako se izkažejo s člansko izkaznico, ki je veljavna za tekoče leto. Razen tega nudijo ugodnosti članom SPD še sledeča avtobusna podjetja: a) Ljubljana—Cerklje avtopodjetje žužek: člani SPD uživajo 33'Vo popust od normalne vozne cene pri vožnji tja in nazaj, ako se izkažejo, da so posetili Dom na Krvavcu, b) Ljubljana -Celje, Ljubljana—Gornji grad—Logarska dolina in Ljubljana— Domžale—Moravče avtobusi Avtopromet-ne družbe: člani SPD uživajo na teh progah 25% popust od normalne vozne cene (pokazati člansko izkaznico), c) Na progi Bohinjska Bistrica—»Zlatorog« avtopodjetje »Triglav« za člane SPD znižana voz-nina. d) Na progi Kranj—Jezersko za člane SPD voznina din 20.—; znižana povratna cena din 30.—. e) Celje— Mozirje—Logarska dolina. Za člane SPD znižana voz-
KINO MATICA, tel. 21-24 — ob 16., 19. in 21. uri
FREDRIC MARCH Film drznih pustolovščin, herojskih bojev na morju in romantika velikega gusarja. Rež. Cecil B. de Mille
I
Danes premiera filma izredne napetosti, v katerem Ima glavno vlogo veliki simpatični orjak VIKTOR Mc. LAGLEN
VRAŽJA DRUŽINA
Napeta drama iz življenja velemestnega podzemlja, kjer je doma siromaštvo, beda, strast in zločin... Petorica mladih ljudi v borbi za obstanek! Njihove prijateljstvo, njihova vera v samega sebe in njihova zvestoba! V bedi in bogastvu, v revščini in sijaju ostanejo isti — drug drugemu udani do smrti! KINO SLOGA, teL 27-30. — Danes ob 16., 19. in 21. uri. — Najnovejši žurnal!
nina 24% za tour-retour vozovnice, f) 2u-žemberg—Stična, avtopodjetje Vehovec: člani SPD imajo 30% znižano voznino. Slovensko planinsko društvo se trudi, da izposluje svojim članom dim večje ugodnosti pri vožnjah z avtobusi ter pričakuje v najkrajšem času ugodne rešitve še od drugih avtobusnih podjetij v Sloveniji. (—) * Avtomobilisti, motocikliti, šoferji, prevozniku Ne pozabite naročiti A-ZET kompas. A-ZET, Ljubljana, p. pr. 350. (—)
Iz Lfubljane
u— Bolgarska pianistka prof. Ženi Kovačeva bo koncertirala v mali Filharmo-nični dvorani v petek 27. t m Na sporedu ima odlična bolgarska pianistka naslednja dela: Mozart Fantazija v c-molu, Beethoven: Sonata op. 78. Schumann: Karneval op. 9. V II. delu koncerta bo zaigrala Chopinov Nokturno in Impromptu bolgarskega skladatelja Cankova bolgarske motive in Vladigerov Valček ter pe Fallov Ples. Umetnica pride v Ljubljano direktno iz Sofije samo zaradi ljubljanskega koncerta, ki bo v tednu, ko imamo v Ljubljani razstavo bolgarske knjige. Vabimo koncertno občinstvo, predvsem pa narodno ženstvo, da se koncerta udeleži v velikem številu. Koncert bo v mali Filharmonični dvorani, začetek ob 20., prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
u— Za mestne reveže je daroval g. Josip Christof, šolski upravitelj v p., 200 din v počastitev svoje blagopokojne soproge ge. Josipine; g. Jože Kurent s soprogo, Tyr-ševa c. 62, je poslal 200 din v počaščenje spomina g. dr. Ivana Geigerja, sanit. žel. nadsvetnika; Kemična tovarna v Ljubljani je pa darovala 100 din mesto venca svojemu uslužbencu Ivanu Findeisenu, a mestni socialni urad je v znamenje zadnjih dveh daril položil na krsti preprosta venca. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v Imenu pod-piranih. Počastite rajne z dobrimi deli!
DANES VSE
v kavarno »Central«
DAMSKI KONCERT. ODPRTO VSO NO<5.
u— šmartinska cesta zaprta. Ker so
davi pričeli šmartinsko cesto posipati in jo bodo nato še povaljali, so jo zaprli za vozni promet in ostane zaprta do sobote, 28. t. m. zvečer. Promet je preusmerjen po Pokopališki ulici, Ljubljanski ulici, Ob zeleni jami nazaj na Šmartinsko cesto, na drugi strani pa po Pokopališki ulici in Savski cesti nazaj na šmartinsko "esto.
u— Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica otvarja letošnjo zimsko sezono predavanj danes s predavanjem mestnega vrt. asistenta g. Pirnata Franca: O vzgoji in sortah krizantem. Predavanje bo v skladu s časom ko krasimo grobove svojih dragih, in bo spremljano s predvajanjem čim obilnejšega naravnega materiala. Začetek točno ob 19. (7. zvečer) v kemijski dvorani I. dr. realne gimnazije v Vegovi ulici (realki) pritličje. Tudi nadaljnja redna predavania bodo tu. Člani in gostje so vljudno vabljeni.
n— Na plenarno sejo Vrhovnega socialnega sveta za vsesvetsko akcijo, ki bo danes v sredo ob 17. v sejni dvorani mestnega poglavarstva, so povabljene zastopnice in zastopniki vseh dobrodelnih organizacij vendar se pa je lahko zgodilo, da kako vabilo ni bilo dostavljeno, in zato prosimo, naj se te važne seje udeleže prav vsi, ki s svojim sodelovanjem pri vsesvetski akciji hočejo pomagati mestnim revežem Predvsem pa prosimo, naj se seje zanesljivo udeleže župni uradi zaradi organizacije oddaje sveč in vencev pred vsemi ljubljanskimi pokopališči, torej razen pred poko-! pališčem pri Sv. Križu tudi pred pokopališči v štepanji vasi. v Dravijah in na Viču in na Navju Ker so lani z res mladeni-škim idealizmom vsesvetski akciji pomagali naši skavti, iih vabimo da pošHejc na sejo vsi stegi svoje zastopnike prav tako pa tudi druge mladinske oreanliaciie. ki bi s svojo pomočjo vsesvetski akciji rade pokazale svojo vnemo za počastitev rajnih z dobrimi deli. Tako so lar.i vsesvetski akciji izkazale prav izdatno oo^oč čete naših vrlih gasilcev in prav tako tudi bojevniške organizacije da s« Trotovo tudi letos z vso pripravljenostjo zanesljivo udeleže današnje seje.
NE ZAMUDITE!	Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri.
* •> w * T » V vr IT/« I	najnovejši triumf najslavnejšega
U A L J U D L J L M V A	pevskega para na svetu!
Kivn imirnv 22.21	JEANETTE MAC DONALD
KINO UNION — tel. 22-21	in EDDY NELSON
Čudovita revijalna opereta opojnega petja,	čarobnega razkošja in bleska, film
zabave in humorja, film, kl je izdelan	v prelestnih naravnih barvah!
kakor pa datum doktorja Sagarja. Ne vemo, kdaj je umrl drugi Sagar, vendar je laže verjeti, da je nekdo star 95 let nego 111 let. Napis na plošči sicer govori o dr. Sagarju, ni pa izključeno, da je Marija Veronika Guitlerjeva (ki je označena na plošči, kakor da je ona dala postaviti ta spomenik, op por.) zamenjala obe imeni. Ker pripisuje Sagarju 81 let življenja, kar se ne ujema z Wurzbachovimi navedbami. je gotovo, da je nekje pomota: ah se moti Guitlerjeva, ali pa Wurzbach in ostali zgodovinarji, po katerih je leta posnel svoje podatke.
Je li bil drugi Sagar sorodnik dr. Sagarja? Težko je reči, vendar pa je tudi življenje tega Jugoslovana, ki je bil v Pragi c. kr. grajski glavar, pisatelj pravnih spisov in več veseloiger, dokaj zanimivo. Enako zanimivo je tuidi življenje njegove žene Marije Ane, ki je bila takisto pisateljica. Njen grob kakor tudi grob njenega moža ni znan in morda odkrije kdaj golo naključje, da se tako razreši literarno-zgodovinška »detektivka«, ki smo jo pravkar obravnavali.
Zapiski
P. Strmšek, Ljudje iz naše vasi Zvezna tiskarna v Celju je pravkar izdala v brošuri na 96 straneh črtice prof. dr. Pavla S t r m š k a »Ljudje iz naše vasi«. Pisatelj te knjižice, znani celjski kulturni delavec, je povezal v zbirko osemnajst kratkih pripovednih proz, ki so mu nastajale bodisi v spominih na mladost, bodisi ob opazovanju stvarnega življenja na vasi. Črtice so spisane brez večjih literarnih pretenzij, a jasno in iskreno. Iz najboljših se oglaša piščeva topla ljubezen do domače grude in dobro opazovanje ljudi, ki žive v tesni odvisnosti od zemlje in njenih
večnih zakonov. V opisih krajine in ljudskega življenja je nekoliko prijetnega ko-lorita naše Štajerske. Knjižico priporočamo!
Dr. Vladeta Popovič, anglicist beograjske univerze, ki je med drugim spisal obsežno knjigo o Shakespearu, je objavil v zbirki »Ljudi 1 dela« svojo novo knjigo. »Bernard Shaw i drugi eseji«. Prvenstvenega pomena je Popovičeva daljša študija o nemirnem avtorju »Hudičevega učenca«.
V zbirki so tudi eseji o R. Kiplingu, o Galsworthyju, o Th. Hardvju ter več esejev književno-moralnega značaja.
Hrvatsko enciklopedijo pripravlja Matica Hrvatska v zvezi s posebnim konzorcijem Prvi zvezki naj bi izšli sredi prihodnjega leta. Uredništvo vodi Mate Uje-vič.
»Matica Rada«, časopis, ki ga izdaja enako imenovani beograjski institut za znanstveno organizacijo dela, prinaša v pravkar izišli oktobrski številki članek drja. Bogumila Vošnjaka »Sporazum i evropski rat«. Pisec poudarja v luči novih dogodkov potrebo organiziranega dela za socialni prerod naše države in kaže na primeru Poljske, kako se narodu v usodnem trenutku njegove zgodovine maščuje za-nemarjenje smotrnega organizacijskega prizadevanja. V splošne meni pisec, da se bo evolucija, ki se je v socialnem pogledu začela 1. 1918, pod vplivom sedanjih vojnih dogodkov le še bolj razmahnila, »svet se ne bo več mogel vrniti v stare oblike gospodarskega in socialnega življenja, »apokaliptični jezdeci pa bodo širili po vsej zemeljski krogli strah in trepet, smrt in kugo, bedo in glad...« Psihometrični strokovnjak M. Agapov nadaljuje svojo razpravo o izbiri poklica, nadaljnji članek
se bavi s problemom cen. dr Vladimir Dvornikovič razpravlja o vprašanju »Jesu li Jugosloveni len narod?«, dr Fedor A a-nicki piše o dinamiki v zunanji trgovini. Bogumil Vošnjak pa karakteriz:ra v članku »Prodjoše vremena vitezovr.njr>» roman M Pavičeviča in M Hanžekovič:-> Na prelomu«. Številko zaključuje informativni drobiž.
Iz beograjskih revij. V novem zvezku »S r p s k e g a književnega glasnika« je izšla pripovedna prota dr M;loša N. Gjoriča in Petra S Petroviča, s pesmimi pa so zastopani Božidar Kovičevič. Milivoj Bosanac in Vlad'mir P:'o č Mrko Zeželj priobčuje prvi de' svoje študije o znanem pisatelju Miošu Crnja^sk^m. dr Rostisiav Pletnjev piše o epu erozijskega pesnika Sote Rustavelija »Vitez v tigrovi koži«, dr Jovo Toškovč objrvlja črtice »Iz stare beogradske ča š'je. Kre-šimir Georgijevič poroča o zborniku »Slovanska vzajemnost« (Praga 1938V dr Julka Chlapec pa o novostih v češki književnosti. V članku »Ruski glumei med ju Jugoslovenima« (M P.) sta ponatisnjen dve pismi Antona Aškerca iz 1. 19p#/'za-stran nastopa ruskih isralcev v Ljubljani Med zapiski so Potok^.rjeva Pf r^č:la o nekaterih slovenskih izdajah/ (miniaturni Gregorčič. Bevkove Legende in I^ačenk-v va razprava Slovenski v?rz). — V zamudno izišlem septembrskem zvezku ^Letopisa Matice, ^ r p s k e« so med dru-g:m objavljeni' č'anki Radivoia Vrhivca »Srpski narod/Miietiču«. dr. Milana Markoviča »Fraacusfca j Francuzi«. dr. St. Jo-sifovica o / Montesquieuovem umevanju rimske zgfodovine in razprava dr. Kojire Milanov^ »Filozofija Bečkoga kruha« (drugi del)/
(i '
Šentjakobska knjižnica v LJubljani,
Kongresni trg 7. je odprta odslej tudi ob sobotah dopoldne od pol 10. do 12. Popoldne posluje vsak delavnik od pol 4. do pol 8. Vstop v knjižnico ima vsakdo, knjige se izposojujejo vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Kupujemo zlasti predvojne slovenske knjige.
u— Kap prometnih nesreč. Prometne nesreče so zadnji čas v mestu in okolici iz dneva v dan bolj pogoste. Po Stritarjevi ulici je proti trimostju s kolesom privozil poročnik Andrej Barborič, za nj m pa na motociklu gradbeni tehnik Stanko Ogrin. Pred mostom je hotel Barborič zaviti na Cankarjevo obrežje, prav tedaj pa je Ogrin zavozil vanj, da sta padla oba. Na srečo se vozača sama nista poškodovala, Ogrin pa je imel na motociklu nekaj škode. Neki trgovec je z avtom skušal na Tyrševi cest: prehiteti tramvaj. Na vogalu v Prešernovi ulici pa je prišel med dva tramvajska vozova, a nasproti sta mu privozila še šofer Pavel željko na kolesu in delavec Franc Suhadolc z dvoko-lesnim vozičkom, na katerem je vozil omaro. Avtomobil st je podrl kolesarja, z vozička zbil omaro, nazadnje pa se je še sam zaletel v tramvaj ter poškodoval blatnik in vrata, da ima nad 2000 din škode. V bolnišnico pa se je v ponedeljek in torek zatekla tudi lepa vrsta kolesarjev, ki so se jim bile pripetile nezgode na cesti. Med njimi je bil brivski pomočnik Milan Medic z Vrhnike, ki je padel s kolesom in si zlomil nogo, 40-letni uslužbenec mestne cestne železnice Leopold Oražem, ki mu je na spolzki cesti spodrselo, da je padel in se poškodoval po obrazu ln po rokah, strojevodjeva žena Ivanka Ponik-varjeva, ki 9e je vam jo zakadil pes, ko se je peljala s kolesom, da je padla in si poškodovala roko in nogo, in tovarn ška delavka Marija Jakopičeva z Ježice, ki se je peljala proti Ljubljani, pa je padla in obležala z zlomljeno desno nogo. Podobni nesreči sta doživela tud': 7-letni posestnikov sinček Karel šparovec iz Križ pri Tržiču, ld je padel na cesti pod voz in si zlomil desno nogo, in posestnikov sin Anton Turk iz Sodražice, ki mu je kolo šlo čez levo nogo in mu jo zlomilo v stegnu.
u— Odstranite navlako! Pišejo nam: Mestni uslužbenci so očistili in pospravili razno preostalo ropotijo, ki se je je po lanskem in letošnjem renoviranju Mestnega in Starega trga Florijanske in Kar-lovške ceste, kakor tudi po obnovitvi ljubljanskega tramvaja nič koliko nakopičilo po vseh stranskih ulicah in potih. Stanovalci naše stare Ljubljane smo skoraj že hoteli pohvaliti mestno občino za vestnost in skrb s katero ureja in lepša lice našega mesta. Vendar bi bila taka pohvala preuranjena. Ce kreneš čez šentjakobski trg. mimo vogala šobrove trgovine, ugle-daš v Trubarjevi ulici, ki so jo pred tedni na nov način posmolili, tri preostale sode — dva prazna, na katerih razposojena mladina kaj rada uganja svoje norčije, in enega, še s katranom napolnjenega Na Krakovskem nasipu stoje že par let tiste nesmiselne rogovile ki so namenjene pravični meri in pravilnemu skladanju na trg pripeljanih drv, pa služilo le za bud3losti navihanih šolarjev s Cojzove ceste. Kakor poročajo drvarji še noben kmet. pa tudi noben kupec ni vložil ali meril drv na tej meri. Zato bi bilo najlx>liše, da se te rogovile odstranijo, zlasti še. ker stoje na tistem bregu Ljubljanice, ki je nasnroten trsu za drva In še tretji nedostatek ugle-daš v sos»*činii. Na začetku Krakovske uliev kier so pred meseci podrli staro za človeka neuporabno hišo. so menda za ' vzor reda in sraee pustili to smetišče ne-i dotf>kni<?no Nič čudnega ni. če si stanovalci iz b!"žine dovol:jo svobodno odlagati ' na kupu odvišni material. Končna ureditev t°«ra prostora bi Hip. nujno prin~>ro*lii-"a še p~ed r-'mo zlas+i ker hf bilo delo j zv°7"no z m:?vrr>a'n'mi stro5ki.
11— Posnemanja vreden zgled gospodarskim kro^on je da'a Kolinska tovarna ka-.nih primesi v Ljubljani, ko je dokazala mcoffo spodbudnega smisla za sploSne | potrebe mestnega prebivalstva to tudi j mro?o upoštevanja težkega mestnega go spodarstva sr^ch s sv0"0 hvf^evredno po-mirtV< i" tudi s svoio obvezo, da bo brez-r*:-*-io ir, br«*- vseh stroškov imela stfllno na zr. ••• gi vso za T tubUano predpisano kocino reze:vne hra.ne ki s^ada v njeno stroko 'Testr. mu za£č'tn"mu uradu se je tq ,,0-i^ 'na dorn^ča tvr "ka sama ponudila in se zavezala prevzeti vso skrb za predpisano brano in ie s tem mestnemu zaščitnemu urilu prihranila prav veliko drla. mastni občini pa mnogo deipsrja Kolinska frn-am' zaSIuž5 iavno pohvalo, zlasti pa tudi splc'no posnemanje!
u— Dobavo kostanjevih drOg©v je raz-n.sp.ia ljubljanska mestna elektrarna v Službenem 1 stu«. Potrebuje jih 500. (—)
u— JASO — Plesne vaje. Namer, letošnjih plesnih vaj v Trgovskem domu, ki jih prireja Jugoslovenska akademika smučarska organizacija, je velikega pomena. Dom na Krvavcu, ki bo zgrajen, spada nedvomno med Oiie institucije, katere naš dijafcr za svoje zdravje nujno rabi. 2al pa se ravno v tem kaže veliko pomanjkanje in potreba, kateri hoče Jaso odDomoči Eno izmed sredstev za dosego tega cilja so mu tudi njegove plesne vaje. ki se vršijo vsako soboto. Vodi jih mojster gosp. Jenko, igra pa Adamičev plesni orkester.
(—)
u— Vsem bruculjam Jnad Jugoslavije.
Okriljena oneta, ki frfotajo po promenadi in društvenih prostorih, naj se zglase v sredo 25. t. m ob 17. v društveni posvetovalnici pri pedelu, da jih popelje pred slavno, visoko in nezmotljivo komisijo. Okriljena oneta, ki se kani j o v kratkem preleviti v ženske, bo slavna, visoka in
nezmotljiva komisija izprašala to in ono ter jim bo izpukala nežni, smrdljivi mah. Napovedan je obisk duha Slavnega Mu-holoveckega (Slava Mu!), ki se za okriljena oneta, še bolj pa seveda za njihovo znanje, izredno zanima! — Ex canceJaria brutii maioris. (—)
u— JNAD Jugoslavija. Vsi novinci naj zasledujejo obvestila v društveni dopisni knjigi in oglasni deski! Članski sestanek bo v četrtek ob 20. Predava univ. prof. dr. Veber: Masa in individiuum. Sestanek je za vse članstvo strogo obvezen! (—)
u— Gospode, ki imajo veselje do petja, vabi na podlagi začrtanega dela k sodelovanju pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Dobrodošli danes in jutri med 18. in 20. uro, Mestni dom, desno, I. nadstropje. (—) u— Oglejte si zalogo na jnovej ih pletenin po ugodnih cenah pri K. S o s s, Mestni trg št. 18. (—)
u— JNAD Jugoslavija: Drevi ob 20 seja centralnega odbora. (—)
lz Celfa
e— Gasilsko predavanje. Drevi ob 19 30 bo predaval v celjskem gasilskem domu kapetan g. Franjo Toš o bojnih plinili n o obrambi pred sovražnimi napadi iz zraka.
e— Mestni stavben:k g. Karel .lezcrnik je daroval ob svoji 501etn ci strokovni nadaljevalni šoli v Celju 1.000 din. šo'ski odbor mu izreka za velikodušno darilo najiskrenejšo zahvalo.
e— Skupna vaja za petje na pokopališčih. V četrtek 26. t. m ob 20 bo v pevski sobi v Narodnem domu skupna vaja vseh celjskih moških zborov za petje na pokopal'ščih o Vseh svetih.
e— Dve žrtvi napadalcev. V soboto okrog 21. je hlapec Jože Rakovnik v V-tanju v prepiru napadel 33-letnega posestnika Andreja Ošlaka iz Vitanja ter ga zabodel z nožem v levo stran hrbta in levo roko. V Novi cerkvi je dninar Iskrač iz Socke napadel 41-letnega dninarja Mihaela Smrečnika iz Nove cerkve in mu z udarcem s kolom zlomi levo roko. Oba poškodovanca so oddali v celjsko bolnišnico.
e— Umrl je včeraj v celjski bolnišnici 13-letni kočarjev sin Ivan Glažer z Dobrne.
e— V celjsKem gledališču bo uprizorilo maribor sko Narodno gledal šče drevi r b 20. znano dramo Bratko Krefta »Celjski grofje«. Predstava je za abonma.
Iz Maribora
a— Kulturne novice. V petek 27. t. m bo predavala v Ljudski univerzi v Mar:-boru profesorica Adeia 2gur o ustroju angleških univerz s posebn m ozirom na znamenito univerzitetno mesto Cambridge, ki ga je predavateljica dodobra spoznala za časa večtedenskega študija v tem mestu tik pred izbruhom vojne. Zanimivo predavanje, ki nudi vpogled v način, kako se formira duhovna elita angleškega naroda, spremljajo skioptične slike. — Studenška ljudska univerza pa otvarja jutri v četrtek 26. t. m. svojo novo predavalno sezono. Otvoritveno predavanje ima urednik »Jutra« g. dr. Fran Vatovec, ki bo predaval o temi: »Razmišljanja ob 150 letnici francoske revolucije«. Vstop je prost Pričetek ob 19.
a— V delavski zbornici bo drevi ob 20. v okviru »Vzajemnosti« predavanje o plinski vojni. Predava prof. St. Modic, ki bo pokazal tudi par eksperimentov.
a— »Navihanka« na mariborskem odru Se pred vsemi svetimi bo premiera znane Beneševe operete »Navihanka«. Poleg zbora in baleta nastop: še 20 oseb. Vodilno vlogo Sally Barringtonove igra Lubejeva. ki je imela tudi v Ljubljani v tej vlogi lep uspeh. V glavn;h pevskih vlogah nastopijo še Igličeva kot Besi, Manoševski kot Fred. Verdomk kot Andy Doodle. Go-rinšek kot Filip Webster, Kovičeva kot njegova žena. V ostalih vlogah še sodelujejo Nakrst, Košuta. Ha rakovi č. Rasberger. Starčeva. Kosič, Crnobori, P. Kovič, Gorrškova itd. __
N O 6 A V I C E,
perilo kupite najbolje pri »LAMI«, Jurčičeva ulica 4. — Prost ogled.
a— Nov premogovnik. Pod tem naslovom je »Jutro« v soboto 21. t. m. prineslo pod mariborskimi novicam: vest o novem rudn ku Holmcu pri Preval jah. Kakor nam zdaj poročajo, to poi^čilo ni bilo povsem točno. Na rudniku so v gradnji sedaj razni objekti (strojnica, mehan čna mokra separacija. delavnica itd.), tako da bo rudm k prav moderno urejen. Čeprav je rudnik šele v razvoju in se više šele pripravljalna dela, producira dnevno že preko 20 ton premoga prav dobre kakovosti. za kar je najboljši dokaz v tem. da je premog sproti oz. že v naprej razprodan. Premog se začasno separ ra ločno na provizorični separaciji in se hkrati pere z vodnimi prhami.
a— Za Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju so darovali v počastitev spomina pokojne gospe Olge Balonove gdč. M. Lorger 50 din., Jadranska straža 100 din., lekarnar Vidmar 200 din_, A. Vertnik 100 d'n., F. Skaza, gL tajnik Združenja trgovcev, 100 din.
a— Specialist za kotne in *p»Ine bolezni dr. Milavec Vladimir, vodja dermat, oddelka, zopet redno Ordinira Tyrševa 2. (—)
a— Razočarani. V zadnjem času se vračajo preko meje številni delavci, ki so svoj čas skrivaj prekoračili mejo. Vrnili so se med drugim tudi zaradi tega, ker niso mogli pošiljati svojcem nobenega de*
narja.
a — Specialist. 23letni Vincenc Markež ! se je specializiral na posebno stroko. Izposojal si je kolesa ter jih prodajal. Tako si je 2. avgusta t. 1. izposixiii od trgovca Rudolfa Lotza 1600 din vredno koio. Markež je izposojeno koio prodal nekemu posestniku pri Ptuju za 550 din. Tudi od svojega znanca Rudolia Petka -z Ptuja si je Markež izposodil kolo, ki ga je potem prodam za 250 din. Mali kazenski senat je obsodil včeraj dopoldne Markeža na 2 meseca m 15 ani strogega zapora, na globo 120 din ter na izgubo častnih državljanskih prav.c za dobo 2 let.
a — Usodna nesreča gospe Pavle Sto-kove, trgovčeve žene iz Kamnice, je vzbudila toplo sočutje v krogih znancev in prijateljev. Pavla Štokova, o katere nesreči smo poročali \čeraj, se od časa nesreče ni več za.edla. Iz splošne bolnišnice so jo prepeljali na njen dom v Kamnici. Esv.ca je bila tudi včeraj dopoldne ves čas v nezavesti. Popoldne pa se je njeno obupno zdravstveno stanje tako poslabšalo, da je pričakovati najhujšega. Skoraj ni nobenega upanja, da bi se vzorna žena in mati spet zavedla.
a — Kako je s starim mestnim pokopališčem. Ekshumacija in prevoz telesnih ostankov iz grobnic in grobov starega mestnega pokopališča, ki bo s 1 jan 1940 zaprto, je možen samo še v času od začetka novembra do konca decembra t. 1. Te:e ni ostanki pokojnikov, ki jih nameravajo prepeljati svojci preko meje, kar pa v sedanjih prilikah ni mogoče, se bodo po 1 jan. 1940 lahko prepeljali samo na tezensko pokopališče, ki se bo dotlej primerno uredilo. V Mariboru je vzn kla pobuda da bi se na delu starega pokopališča uredil neke vrste »Gaj zaslužnih mož«, kjer naj bi bili pokopani vsi za osvobo-ienje in razvoj Maribora zaslužni možje.
a — Pojasnilo mestnega poglavarstva glede starega mestnega pokopališča. Ker se glede starega mestnega pokopališča v Strossmayerjevi ulici pojavljajo netočne vesti, je mestno poglavarstvo primorano, da točno informira mariborsko prebivalstvo o dejanskem stanju Mestni svet mariborski je z odločbo dne 6 februarja 1914 odredil zatvoritev pokopališča Končna odstranitev vseh spomenikov, križev. ogra5 itd. pa bi se morala izvršiti po 40 letih Mestni svet si je takrat pridržal pravico, da odredi lahko opustitev pokopališča tudi v prejšnjem terminu. Te pravice se je mariborski mestni svet iz zdravstvenih, posebno pa iz regulacijskih ozirov tudi po-služil in je na svoji seji z dne 6. decembra 1928 skrajšal rok do 1. januarja 1940 Ker je sklep pravomočen in končnoveijavno potrjen od banske uprave, se mora pokopališče s 1. januarjem 1940 končno opustiti, to se pravi, da pren°hajo s tem terminom vse pravice privatnikov na tem pokopališču in da se po tem terminu odstranijo vsi spomeniki, križi, ograje itd Vzdrževanje grobov po tem terminu je torej nemogoče in nedopustno Prav tako ne bo moslo mestno poglavarstvo po tem terminu dovoljevati ekshumacij. ker je mestno poglavarstvo vezano na pravomoč-
ni sklep mestnega sveta.
a_ v Mariboru ukradli, v Ptuju prodali. V zvezi z večjim vlomom pri g. Karolu Nov?aku v Metelkovi ulici, ki so mu neznani zlikovci ukradli zlatnine in druge predmete v vrednosti okoli 9000 d':n, se je sedaj ugotovilo, da so bili nekateri zlatninski predmeti prodani v Ptuju, kjer se sedaj vodi preiskava. Sledovi vodijo v to smer, da so zl'kovci prodali nekatere predmete pri tamošnji tvrdki Akerman & Kindl. Upati je, da bodo na podlagi rezultatov preiskave krivci kmalu izsledeni.
Naš«
DRAMA
Sreda 15 Kaeiianar Red Sr^da t^ptrfpi, <?6 Antigona Red A.. Petek, 27.: zsuprto.
Sobota, 28.: Hudičev učenec. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja. 29. ob 15.: Neopravičena ura. Izven Znižane cene od 20 din navzxlol. Ob 20.: Kozarec vode. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Drevi za red sreda bodo odigrali Medvedovo žaloigro »Kacijanar«, ki riše Kacija-narjevo usodo in njegov padec za časa cesarja Ferdinanda. Drama ni toliko trenje med osebnostmi, temveč spopad med dvema širšima zgodovinskima voljama, v katerih ne ustvarjajo dogodkov toliko osebnosti, temveč vzgibi temnih zgodovinskih moči. Kacijanarja bo kreiral g. Levar, ostala zasedba običajna
Prva repriza izvrstno uspel« Sofokleje-ve tragedije »Antigone« bo v četrtek za red A. V naslovni vlogi bo nastopila ga. šaričeva. »Antijoaa« je delo, s katerim je ustvaril Sofokiej pred -'500 leti psihološko tragedijo Edipove hčere, plemenite požrtvovalne mladenke, ki zna umreti za svoje prepričanje kot žrtev avtokratskega Kreonovaga zakona. Delo je zrežiral Fran L^ab.
OPERA
Četrtek, 26.: Glumač Matere božje Reci četrtek.
Petek, 27. ob 15.: Poljub Dijaška predsta
va Globoko znižane cene. Sreda, 25.: Kjer škrjanček žvrgoli. Red B. Sobota. 28.: Prodana nevesta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Nedelja, 29.: Pri belem konjičku. Izven Znižane cene od 30 din navzdol. Za red B se bo drevi igrala lepa Lehar-jeva opereta »Kjer škrjanček žvrgoli« z gdč. Igličevo, ki nastopa k. g. v vlogi vaškega »škrjančka«, ljubke Margit, in z go. Vidalijevo, Barbičevo, Zupanom, San-cinom, Jankom in Pečkom v ostalih vlogah. Dirigent D. žebre. Režija je Zupanova.
Za red četrtek se vprizori 26. t. m. Mas-3enetov »Glumač Matere božje«, ki je tako po svojem glasbenem delu, kakor po prikupni, čeprav zelo preprosti zgodbi, vreden vsega zanimanja. Čudovito vlogo neznatnega popotnega glumača Jeana. ki zajde v samostan in potem kot svetnik umre kreira g. Svetozar Banovec. Ostali sodelujoči: Lupša, Janko, Zupan, Sancin. Dolničar in ravn. Betetto. ki poje tudi znamenito legendo o blagoslovljeni kadu-Iji. Dirigira N. Neffat. režiser Ciril Debe-vec.
¥
Rf ARTBORSRM (iT !5T»AUIftCB
Sreda, 25. oktobra. Zaprto. (Gostovanje v
Celju).	.
Četrtek, 26. oktobra, ob 20. uri: »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Red A. CELJSKO GLEDALIŠČE
Sreda. 25. oktobra, ob 20. uri: »Celjski grofje« Gostovanje mariborskega gledališča.
spodarstvo
Trgovinski sporazum z Italijo
Včeraj je bil ob 14. uri podpisan trgovinski sporazum med Italijo in Jugoslavijo V imenu italijanske delegacije je sporazum podpisal predsednik italijanske deiegac je g. Masi, v imenu Jugoslavije pa pomočnik trgovinskega ministra dr. Obra-dovič.
S protokolom o zasedanju ožjega odbora jugoiiovsnsko-italijanskega gospodarskega je izvršena revizija dosedanjih kontingentov in so ustvarjeni potrebni pogoji za odstranitev težkoč, ki so nastale zaradi sedanjih političnih razmer v Evropi. Naša deiegac ja se je predvsem zanimala za dobavo bombažne preje. To vprašanje je povoljno rešeno in je naši tekstilni industriji zagotovljena redna oskrba z bombažno prejo. Prav tako je rešeno vprašanje uvoza italijanskega riža, oluščenega kakor tudi neoluščenega. Bombažno prejo in riž nam bo Italija dobavljala izključno na podlagi plačila v kliringu. Prav tako pa bo tudi naša država svoje proizvode v Italija izvažala proti plačilu v kliringu. Italija se zanima predvsem za uvoz naše živine, za les in pšenico, kakor tudi za naše rude in kovine. Znatno so povečani kontingenti za izvoz našega lesa in živine v Italijo. Italijanska delegacija je pristala na to, da bomo izvažali v Ital'jo tudi govejo živino, ki tehta manj kakor 600 kg. Na podlagi novega sporazuma je verjetno, da se bo trgovinski promet med obema državama povečal, zlasti pa, da se bo povečal naš izvoz v Italijo v zvezi z likvidacijo našega klirinškega salda, ki znaša okrog 130 milijonov.
O rezultatu pogajanj je bilo izdano naslednje uradno sporočilo:
V ministrstvu za trgovino je bil danes podpisan protokol petega zasedanja stalnega italijansko-jugoslovenskega gospodarskega odbora. Ob tej priliki je dal trgovinski minister dr Ivo Andres zastopnikom tiska sledečo izjavo:
Jugoslovensko- italijanski stalni gospodarski odbor, ki se ie sestal v Beogradu pred tednom dni. ie končal svoje delo Odbor je imel nalogo, da v okviru splošnega pregleda sedanjih možnosti izmenjave
med našo državo in Italijo revidira trgovinski sporazum z dne 3. avgusta t. L ter ga prilagodi spremenjenim gospodarskim razmeram. Protokol, ki je bil danes podpisan, potrjuje, da ostane kliring še naprej osnova za ureditev trgovinske izmenjave med obema državama. Mi bomo iz Italije še naprej uvažali blago po kliringu, italijanske oblasti pa bodo izdajale potrebna izvozna dovoljenja za vse vrste blaga v količinah, ki ustrezajo našim dosedanjim nabavkam glede na naš uvoz v letu 1938-1939. Mi pa bomo dovoljevali izvoz v Italijo pod pogojem plačevanja v kliringu v mejah kontingentov za razne vrste naših proizvodov, za katere so bili kontingenti sporazumno določeni. Glavni kontingenti ostanejo v višini, ki je bila določena s sporazumom 3. avgusta t. 1. z izjemo nekaterih poviškov pri lesu. Načelo ravnotežja v izmenjavi je ponovno poudarjeno v protokolu italijansko-jugoslovenskega odbora. Kliring kaže do sedaj pasivni saldo. Zato bomo morali povečati naš izvoz v Italija Protokol določa, da je pogodbenica, ki dolguje v kliringu, dolžna izdati ukrepe z namenom, da se poveča izvoz ter izravna saldo. Ako bi nastal v trgovinski bilanci, kakor se lahko pričakuje, preobrat salda v našo korist, bi se lahko računalo tudi z zvišanjem našega uvoza iz Italije.
če se pa saldo ne bi mogel izravnati, potem bi moral gospodarski odbor razpravljati o zmanjšanju izvoza. Mi smo večkrat naglašali željo, povečati promet a Italijo da pridobimo na italijanskem trgu postojanke, ki jih je naša trgovina izgubila pred leti. Po odstranitvi težav, ki so se pojavile pred dvema mesecema, bomo vsekakor z izvajanjem novega italijansko- jugoslovanskega sporazuma dosegli nov napredek in bomo povečali obseg naše trgovine z Italijo. Trudili se bomo, da te pridobitve za medsebojni trgovinski promet ohranimo ter smatramo, da bodo tudi z Italijanske strani podvzetd vsi potrebni ukrepi, da se zavaruje širša in intenzivnejša trgovina med obema državama. Solidarnost gospodarskih interesov med našo kraljevino in kraljevino ItaHjo se je tudi ob tej priliki izkazala.
Revizija karfelnih sporazumov
Kakor smo že v včerajšnji številki poročali je trgovinski minister izdal na osnovi §§ 31. in 16. uredbe o kartelih v zvezi s § 5. uredbe o pobijanju draginje pravilnik o reviziji kartelnih sporazumov. Uredba o pobijanju draginje določa, da se bo izvršila revizija sporazumov, ki so pravilno registrirani ali se registrirajo pri trgovinskem ministrstvu po uredbi o kartelih, kolikor se ti sporazumi nanašajo na ceno in na prodajne pogoje. Nadalje določa uredba o pobijanju draginje, da opravijo ta pregled organi, ki jih imenuje trgovinski minister v sporazumu z ministrom za socialno politiko in ministrom za kmetijstvo. Novi pravilnik o reviziji kartelnih sporazumov, ki je objavljen v »Službenih novinah« od 23. t. m., vsebuje določbe o tem. kako se ima izvršiti ta revizija. Med drugim določa:
Karteli so dolžni predložiti trgovinskemu ministrstvu 10 dni pred sklepanjem kartelnih organov: 1. vse predloge sprememb in dopolnitev kartelnih pogodb, s katerimi se spreminjajo cene, tarife in pogoji za prodajo, nabave in usluge; 2. vse predloge za seje o spremembah cen, tarif in pogojev za prodajo, nabave in usluge. Ako se s temi spremembami povišujejo cene in tarife ali se določajo manj ugodni poslovni pogoji, se morajo predložiti dokumentirane pismene utemeljitve, ki upra-vičujejo te spremembe. Sklepi o gornjih spremembah se lahko izdajajo samo na se-
jah, ki so prijavljene trgovinskemu ministrstvu po določbi 1. odstavka 10. člena pravilnika o izvajanju uredbe o kartelih, (ki določa, da morajo karteli pošiljati kontrolnim oblastvom pozive na zborovanja ob istem času, ko jih pošljejo Članom, predstavništvom ali organom, tako da utegne kontrolno oblastvo pravočasno odrediti svojega organa, da prisostvuje zborovanju ali seji). Na osnovi § 7. uredbe o kartelih se bo prepovedala uporaba ukrepov in odločb, ki niso tako izdane.
V trgovinskem ministrstvu se ustanovi odbor za revizijo kartelnih sporazumov, člane tega odbora postavlja in razrešuje trgovinski minister. V odbor predlagajo po enega člana in namestnika minister za kmetijstvo, minister za socialno politiko in ban banovine Hrvatske. Poleg teh članov imenuje trgovinski minister predsednika ' tajnika ter njegovega namestnika. O delu in sklepih predlaga odbor referate in poročila trgovinskemu ministru, članstvo v odboru je častno ln člani nimajo pravice do kake denarne nagrade ali sejnine. Dolžnost odbora je pregledati vse sporazume, ki so pravilno registrirani ali bodo Se registrirani, v kolikor se ti sporazumi nanašajo na cene, tarife, na prodajne pogoje, nabavke ali usluge. Odbor lahko stavi trgovinskemu ministru predloge zaradi ukrepov za pobijanje škodljivih kartelnih odločb.
Sporazum o izvozu živine .
v Švico	'
Kakor smo že poročali, je v Beograd prispela švicarska delegacija zaradi trgovinskih pogajanj z našo državo. Dosežen je sporazum glede izvoza naših svinj, nakar so bila pogajanja začasno prekinjena. švicarska delegacija je odpotovala v Budimpešto, od tod bo potovala v Bukarešto in se bo 1. novembra zopet vrnila v Beograd zaradi nadaljevanja pogajanj o ostalih vprašanjih našega medsebojnega trgovinskega prometa.
Pri pogajanjah glede izvoza svinj je bilo treba odstraniti večje ovire, ker naše cene niso ustrezale pričakovanjem švicarskih uvoznikov. Končno je prišlo do sporazuma glede količine uvoza in glede cen. V prihodnjih štirih tednih bomo izvozili v Švico po 1000 komadov živih mesnih svinj. Cena je določena na 1.15 švicarskega franka za kilogram žive teže; od tega dobe naši izvozniki 1 švicarskih frank (12.3 din), ostanek pa gre v kompenzacijski fond Novi sporazum je stopil takoj v veljavo.
Kakor smo že poročali je izvoz živine in živinskih proizvodov v Švico stavljen pod kontrolo Zavoda za pospeševanje zima nje trgovine. Po mnenju izvoznikov pa ta centralizacija našega izvoza ni po godu švicarskim izvoznikom, ki so doslej le od ča-ča do časa uvažali svinje iz naše države. Švicarji smatrajo, da so naše cene previsoke. Švicarski trg zahteva predvsem svinje jorgširske pasme, ki pa jih v naši d'žavi nimamo dovolj in se dobe predvsem v za-patfnam delu države in nekaterih predelih Vojvodine. Za okus švicarske publike imajo naše svinje mangališke pasme preveč masti.
Kontrola iznosa dividend v inozemstvo
Kakor smo že poročali je finančni minister na predlog deviznega odbora pri Narodni banki izdal odlok, da morajo vse domače delniške družbe, katerih delnice so bile ali so v celoti ali deloma v rokah ino-zemcev do 30. novembra izvršiti prijavo devizni direkciji glede inozemskih lastnikov delnic, in sicer po stanju iz leta 1919, 1925, 1930 in 1938. Na delnice, ki so bile ali so last inozemcev se brez predhodnega odobrenja devizne direkcije ne sme izvršiti nobeno izplačilo kupona. Razlogi za izdajo tega ukrepa so v glavnem naslednji. Precejšnjo število delniških družb v naši državi je v posesti inozemcev kot delničarjev Njihove dividende se po večini izplačujejo preko kliringa. številni lastniki del-
nic n?ših podjetij pa so svoje delnice depo nirali v državah, s katerimi se plačilni promet vrši na podlagi plačila v svobodnih devizah. Tako so imetniki delnic naših delniških družb iz klirinških držav dobiva li dividende izplačane v svobodnih devizah. Narodna banka je na ta račun dajala na leto desetine milijonov din deviz. Namen gornjega ukrepa je torej predvsem ta, da se uvede kontrola glede iznosa divi-dend iz naše države. Preprečiti je treba, da bi imetniki delnic lz klirinških držav dobivali svoje dividende izplačane v svobodnih devizah. Vrhu tega bo imela Narodna banka kontrolo o spremembah v lastništvu delnic Inozemskih delničarjev. Verjetno je, da bodo napravljeni koraki, da se prenos delnic imetnikov iz klirinških držav ne bo mogel izvršiti v korist delnlčevjev iz deviznih držav brez odobrenja pristojnih oblastev.
Finančni minister je nadalje Izdal odlok, ki pravi, da se plači a v svobodnih devizah ne morejo izvršiti brez odobrenja devizne direkcije za blago, ki je bilo uvoženo v našo državo pred 1. januarjem 1938
"35«rV<» Vf»f?t?
= Koliko smo uvoz5!! plnd'-*orj<». Kikor znano, sta izšli v jun'ju in juliju -ve ur d-bi, s katerima jc b'lo državnima tvor--i^a-ma v čukarfoi in P-M ju dovoTeno brez pačila carine uvoziti skupaj 1202 vagonov sladkorja, in sicer za kritje potreb konzu-ma do nove sladkorne kampanje. Navzlic uvozu pa je že v avgustu pevsod primanjkovalo sladkorja in d žajvne tvonrce niso izvrš-rvsle naroČi. ki so jih dob!vale od strani trgovcev. Prodajni uradi državnih tvornic so vedno zatrjevali, da je sladkor na potu vendar slarkorja m bilo. Kakor je sedaj razvidno iz naše uvozne statistike, je pomanjkanje nastopilo le zaradi tega, ker so državne tvornice izkoristile le majhen del kontingenta, ki je bil določen za uvoz. Uvozili so namreč le 482 vagOn®v sladkorja v vrednosti 17.7 milijona din čeprav so imele po uredbi možnost, da carine prosto uvozijo 1202 vagona.
— Podaljšanje veljavnosti uredbe o ugodnostih za tvornico aluminija v Lozovcu. Na podlagi S H3 finančnega zakona za 1939/40 in na predlog trgovinskega in finančnega ministra je ministrski svet predpisal uredbo, s katero se podaljšuje do 9. maja 1940 veljavnost uredbe o olajšavah za zgraditev tvornice aluminijevega oksida, tvornice aluminijevih zlitin in razširjenje tvornice aluminija od 14. aprila 1938. S to uredbo se do 9. maja 1940 podaljšuje veljavnost vseh pravic iz | 1. te
uredbe, ki bi po uredbi oziroma avtentičnem tolmačenju (objavljenem v Službenih novinah 30. maja 1939) morale prenehati 9. novembra 1939..
= Podružnica Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Beogradu. V beograjskem trgovinskem registru je bila te dni registrirana ustanovitev podružnice ljubljanskega Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo. Za ravnatelja podružnice je postavljen g. Avgust Pivan, bivši bančni ravnatelj v Beogradu.
—	Carine prost uvoz semena sladkorne pese. Ministrski svet je na svoji seji 23. t. m. na predlog finančnega ministra in na podlagi čl. 15 zakonskega osnutka o splošni carinski tarifi sklenil, da se prodajna centrala za sladkor oprošča plačevanja uvozne carine na uvoz 55 vagonov semena sladkorne pese iz št. 33., točke 3. uvozne carinske tarife pod pogoji, ki jih predpiše finančni minister.
= Japonski jen Je odslej vezan na dolar.
Japonska vlada je odredila, da veže jen na ameriški dolar tn da se ukine dosedanja vezava jena na angleški funt. Bodoča relacija znaša: 23 sedem šestnajstink dolarja enako 100 jenov.
—	Ruska avtomobilska industrija. Po
najnovejši statistiki je sedaj na ozemlju Sovjetske Rusije 15700 avtomobilov ruskega izvora. Glede proizvodnje tovornih avtomobilov je Rusija za Zedinjenimi ameriškimi državami na drugem mestu.
Borze
24. oktobra Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Grški boni so se trgovali v Zagrebu po 32.75 in v Beogradu po 32.50. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču so se tečaji državnih papirjev danes ponovno precej okrepili, in sicer pod vtisom beograjske borze, ki je zabeležila še višje tečaje. Vojna škoda se je trgovala po 435 (v Beogradu po 435—439) V ostalih državnih vrednotah na zagrebški borzi ni bilo prometa. Na beograjski borzi pa je bil promet znaten in se tečaji približujejo stanju pred pričetkom vojne v Evropi.
Devize
Ljubljana. Oficieini tečaji: London 177.25—180.45, Pariz 100.22—102.52, New York 4408—4468, Curih 995—100d, Amsterdam 2348—2386, Bruselj 742.50— 754.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 218.95—222.15, Pariz 123.86—126.16, New York 5480—5520, Curih 1228.18— 1238.18, Amsterdam 2899.93—2937.93, Bruselj 917.03—929.03.
Curih. Pariz 10.1450, London 17.90, New York 446. Bruselj 74.75, Milan 22.50, Amsterdam 236.75, Berlin 178, Stockholm 106.2250, Oslo 101.35. Kobenhavn 86.10.
Efekti
Zagreb. Državne vrenote: Vojna škoda 435—436, 4% agrarne 33 den.. 6°/« begluške 80 den., 7°/o stabiliz. 96 bi., 7°/o Blair 87 den., 8°/« Blair 90 den.; delnice: Trboveljska 195 den., Gutmann 37.50 den., Sečerana Osijek 85 den., Osiječka lijevao-nica 150 den.
Beograd. Vojna škoda 439.50-^41 (435— 439), za dec. — (436), 6°/o begluške 79.75— 80-50 (79.50), 6°/« dalm. agrarne 75 den., 6% šumske 74—75 (72—75.50), 7% stabiliz. — (98.50), 7% invest. 101 bi. (99 50), 7% Se-ligman 98.50 den., 7% Blair 89—91, 8V« Blair 92 den., PAB 200—202, Narodna banka 6925 den.
Blagovna tržišča
Žito
+ Chicago, 24. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 84.50, za maj 84.125, za julij 82.75; koruza: za dec. 49.125, za maj 51.875.
+ Winnipeg, 24. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 70.50, za maj 71.875, za julij 76.75.
-f- Novosadska blagovna borza (23. t. m.). Tendenca prijazna. Pšenica: baška okol Novi Saa ln Somboi 157; gornjeba-ška 159 Slep Tisa I. 165; rž: baška 127 — 129 Oves: baški. sremski in slavonski 140
—	142 50 Ječmen r haški in sremski 64 65 kg 142.50 — 145. Koruza: baška 112 — 114; banatska 110 — 112; pariteta Indija 114 — 116. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 237.50 — 247.50; »2« 217.50
—	227.50; »5« 197.50 — 207.50; »6« 177.50
—	187.50; »7« 162.50 — 172.50; »8« 120 — 130. Fižol? baški. sremski beli brez vreč 312.50 — 322.50 Otrobi: baški in sremski 105 — 106, banatski 103 — 104.
Posledice velike produkcije žganja
Velike nevarnosti uvoza in tihotapske prodaje
Ljubljana, 24 oktobra
Letošnja poplava žganja bo zastrupljala mlado in staro, pa naj se izvede še toliko treznostnih akcij. Mnogi trgovci bodo letos pokupili velike količine žganja, a najbrž ga bodo po večini skušali takoj na drobno spet prodati z dobičkom. Tudi Slovenija je bila letos deležna obilnega Pridelka sliv in se bo zaradi tega kuhalo toliko več žganja Ako bi oblast hotela omejiti žganjekuho. bi morala dati vse kotle pod kontrolo, občine pa bi morale skrbeti da bi se zgradilo čim več novih sušilnic ra sadje.
Za naše kraje predstavlja vel:ko nevarnost tudi uvoz žganja iz drugih banovin. Ker je domače žganje dražje, se je pojavilo več tujih trgovcev, ki hočejo pri nas prodajati uvoženo žganje po prav nizkih cenah Pred nekaj dnevi je v litijskem in laškem srezu ponujal zastopnik neke tuje tvrdke 45 odstotno žganje do 7. 35 odstotno pa po 5 din za liter. Naš kmet svojega žganja po takih cenah ne more prodajati in ga bo raje doma popil, ali oa ga bo skušal na drobno prodati po tihotapskem
načinu. Verjetno je. da bodo uvažali k I nam razni trgovci vedno večje kol čine žganja. Po Gorenjskem so zdaj organi finančne kontrole uvedli stroge poizvedbe, j kdo je kupoval uvoženo žganje in koliko ga je kupil. Finančni organi so doznali, . da ie bilo brez kontrolnih izvidov uvože-1 no dosti žganja v velik industrijski kraj. ! Dalje so ugotovili, da so z nekim tovornim j avtomobilom pripeljali čez 30 hektolitrov žganja in da je ta avto prevozil več banovin, a ni bil nikjer ustavljen. Preiskava bo menda spravila na dan marskai neprijetnega za nekatere, ki se pri kupčijah z žganjem prav dobro zaslužili. V Ljubljani poznajo nekega petičnega moža. ki je pred dnevi iskal zastopnika, da bi mu prodal okrog 100 hI uvoženega žganja.
Kakor se vidi. bodo imeli naši kmetje t prodajo žagnja velike težave. Po sedanjih cenah ga sploh ne bodo moffli prodati, dokler bo dopuščen uvoz iz drugih banovin. Nekaj je treba nujno ukreniti v zaščito domače prodaje in seveda tudi omejitev konzuma.
Cigani pod Krimom
Ljubljana, 23. oktobra
Odkar je imel zloglasni tat in vlomilec Ju že Lenič, ki se rad druži s cigani, precej sreče na Rakitni pod Krimom, kjer je Mariji Mikuševi odnesel nekaj nad 7000 din francoskega in našega denarja, se cigani, očitno vzpodbujeni po njegovem zgledu na vso moč radi oglašajo po Notranjski, zlasti še po podkrimskih vaseh. Kmetje na Rakitni so ciganske ženske in otročad komaj sproti odganjali od p m ga Ko so nazadnje še orožniki posegli vmes, so cigani za nekaj časa izginili iz vasi. m medtem ko so poprej poizkušali srečo pri belem dnevu, so se zdaj začeli vračati v zavetju noči.
Tako se je zadnjič skupina mlajših ciganov vtihotapila v hišo Josipa Brenceta na Rakitni. Ravnali so tako po tihem, da jih nihče ni opazil a odnesli so štiri nove mo^ke obleke, dve rjave barve, pa modro in sivo površnik in črne hlače in precej perila, pa še nekaj ženske obleke, pletenih jopic, otroškega perila in gotovine, da je vsa škoda znesla okrog 3000 din. Ko so opravili pri Brencetovih, so poizkušali srečo še v dveh bližnjih hišah, a brez uspeha. Z Rakitne so krenili v notranjsko smer, a ustavili so se šele v Topolu v begunjski občini. kjer so vdrli v hi5o posestnika Antona Cimpermana in mu odnesli svetlosivo in temnosivo ob'eko. več parov čevljev kroj katoliške telovadne organizacije, dva ženska p'ašča, dva hubertusa, dva moška površnika, precej ženskega perila in brisač, dve srebrni verižici, a mimogrede so vzeli še ce'o vrsto predmetov, kakršni so potrebni pri po'as?anju pokojnika na mrt-varki oder. V celem trpi Cimperman okrog 5000 din škode. Odtod so krenili k posest-nici Mariji Zalarjevi na Gori pri Begunjah, kateri so spet odnesli tri tno,vke, dve ženski obleki, par novih nizkih črnih čevljev, nekaj srajc in drugega osebnega, posteljnega in namiznega perila dve odeji in nekaj drugih predmetov v skupni vrednosti 2500 din.
Orožniki so takoj uvedli strogo preiskavo in ugotovili da so bili na delu cigani, 18-letni Andrej Levakovič 28-letni Dera-nja Hudorovič in njegov brat Marko. Za predstražo so na tatinskih pohodih imeli 20-letno Tončko, ljubico Marka Hudorovi-ča, in 50-letno Ljubo Hudorovičevo Orožniki so tatinskim ciganom za petami.
Ii Zaeorla
s— Lep uspeh domače živinoreje, čeprav je zagorska občina bolj industrijska, prebiva v njej veliko število trdnih kmetov in dobrih živinorejcev. Velike so zasluge kmetijske podružnice, a tudi gospodarji sami so zelo pridni ter vneti za napredek. Od Sv. Urha je prignal oni dan posestnik Šinkovec v Zagorje tri leta starega bika, ki je tehtal 1.026 kg ki zaradi
debelosti in teže ni mogel prehoditi vse poti. Naložiti so ga morali na tovorni avtomobil ter ga odpeljati kupcu. Posestnik je dobil za bika nad 5.000 din, težko se je poslovil od krotke živali, vesel pa je bil splošnega priznanja svojih lepih uspehov v živinoreji.
Iz Kranfa
r— Francoski krožek na gimnaziji bo tudi letos pričel s tečaji francoskega jezika in sicer začetniškimi ter nadaljevalnimi. Prijave sprejema gimnazijski sluga g. Semen.
I? Pt«i|a
J— Zvočni Idno predvaja danes v sredo in jutri v četrtek obakrat ob 20. velefilm »Požar nad Angleško«, ki prikazuje dobo iz časov kraljice Elizabete. Kot dodatek kulturni film.
J— Pre rezal mu je trebuh. Aleksander Korošec, natakar iz Maribora, se je po odpustu od orožnih vaj spri z nekim svojim tovarišem. Ta je pograbil nož in ga zasadil Korošcu v trebuh. Težko poškodovanega so pripeljali v ptujsko bolnišnico. Njegovo stanje je zelo nevarno.
J— Vlom. Te dni je neki potepuh vlomil v stanovanje železniškega uradnika Jožefa Počkaja na Cojzovi cesti ter tam vse premetal. Odnesel je 1335 din gotovine in raznih drugih predmetov v skupni vrednosti 3.500 din.
R
1
Sreda 25. oktobra
Ljubljana 7: Plošče. — 7.15: Napovedi, poročila. — 7.30: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Češki operni napevi (plošče). — 12.20: Poročila, objave. —13.05: Iz Schubertove beležnice (plošče). — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: A. Adamič: »Jurij baron Vega«, poučna igra (člani rad igr. družine). — 18.40: Kmet in gruda (g. Ludvik Puč). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Jesen in jugoslovenski gospodarstveniki. — 19.40: Objave. —19.50: Reportaža z razstave bolgarske knjige. — 20: Cerkven koncert. Sodelujejo: Sattnerjev pevski zbor p. S. Majhenič (orgle). — 21.10: Kvartet »Šaljivi bratje«. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Samospevi ge. Štefanije Petek Pavlovič, pri klavirju prof. M. Lipovšek.
Beograd 18.20: Operne arije in plošče. — 19.40: Narodne pesmi. — 20: Prenos opere iz nar. gled — Zagreb 20: Plošče po željah. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 20.15: Lahka godba. — 20.30: Simf. koncert Češke filharmonije. — 23: Češka glasba. — Sofija 18: Pester spored. — 18.45: Zbori na ploščah. — 19: Instrumentalna glasba.
—	19.50: Prenos opere »Traviata«. — 22.30: Lahka glasba. — Dunaj 20.15: Koncert dunajskih simfonikov. — 22.50: Lahka godba. — 24.10: Nočni koncert. — Berlin 20.45: Stari napevi. — 50: Simf. glasba.
—	24.10: Nočni koncert.
Pred Maginotovo linijo
.	v V w

j* ' ? nečim* A >-:, . r 1
; f. :
:	%	.-s
'.V. -. Oi«^
T*- .vsfisr'
*	'i ■V-.-.tmi)	Z*??'- - i
iljimi
~ , ^	* | iSaV	%
- ki :	If-
& i h	-.i . . -
jk:' > * »
.: SSŠSsSK 5S SsSSSiilK^^®«®®	—
L__
Francoski vojaki utrjujejo prednjo obrambno črto na sektorju pred Maginotovo linijo
Pismo lz Pariza
„KupiSe mornarja!" — Konjunktura za zložljive stolčke in spalne vreče — Vpliv vojne na modo
P. N. Pariz, 10. oktobra
Pri vhodu v podzemsko železnico prodaja krošnjar mimoidočim majhne lutke, predstavljajoče francoskega mornarja, in hri-pavo hvali svoje blago: »Kupite mornarja! To je stvarca, ki prinaša srečo! Neobhodno potrebno za primer zračnega bombardiranja!« Mimoidoči se smehljajo in ne verujejo prav naivnemu zatrjevanju, zato trgovina s temi lutkami ne uspeva dobro. Ideja mornarja očividno ni zelo posrečena, kajti kakih posebnih zmag mornarice še ni bilo. Zato pa so drugi prodajalci iznajdljivejši ter prodajajo predmete, ki so morda res potrebni za sedanji čas. Zelo gredo v denar listi celofana, s katerim se maše okna, še bolj pa se kupuje oni celofan, ki naj služi za zavijanje živil za primer plinskega napada iz zraka.
Komaj so se pojavili novi 10-frankovski
bankovci, že trg poln posebnih listnic za spravljanje tega denarja. Glavna iznajdljivost pa še vedno velja torbam, v katerih se nosijo plinske maske. Doslej so jih nosili v nerodnih pločevinastih škatlah, zdaj pa je že povsod videti nekoliko novih suk-nenih modelov, torbic iz povoščenega platna ali zelo enostavnih jermenčkov, usnjenih torbic ali celo majhnih kovčkov. Neki pod-jetnež je iznašel poseben zložljiv stolček žepne oblike in zelo lahek, zelo primeren za posedanje po kleteh ln zatočiščih med letalskimi alarmi. Pojavilo se je takisto močno povpraševanje po pohodnih zložljivih posteljah, kajti treba je preskrbeti kolikor toliko udobnih postelj za mnogoštevilne begunce, za evakuirance, za bolnice in za otroške kolonije. Tudi povpraševanje po ne-premočljivih spalnih vrečah je zelo živo ln take vreče se trenutno precej težko dobe, dasi so vse delavnice zaposlene z njih izdelovanjem. Nekoč so jih kupovali samo oni, ki so iz naslade prenočevali pod milim nebom, danes pa si hoče vsakdo preskrbeti spalno vrečo za vsak nepredviden primer, če pojde to tako dalje, bo vsak Parižan kmalu otovorjen s celo vrsto predmetov, ki jim pravijo »predmeti prve nujnosti za nepredvidene primere«.
Nihče si ne more predstaviti, kakšne množine posebnih žepnih nožev, ki so opremljeni z raznim orodjem, so bile potrebne takoj prve dni mobilizacije. Nožarji so imeli posla čez glavo in še vedno ni pokrita vsa potreba. V enakih množinah so bile potrebne vojaške male pipice, kakor da se je vsa francoska vojska tisti trenutek odločila, da bo pušila samo še iz pipic. Na drugi strani pa povpraševanje po nekaterem »vojnem« blagu že pojema. Za papir, potreben za zadelanje oken, se ljudje ne tepo več, kakor prve dni. Kdor ni dobil papirja, ki je bil tedaj v modi. je zalepil okna z drugačnim papirjem ter s tem dosegel isti uspeh. Osobito pa je močno ponehal lov za žepnimi baterijami, ki je prve tedne obvladoval ves Pariz kakor epidemija mrzlice. Tovarne so vrgle na trg dovolj tega blaga in vsakdo se je že založil z dvema ali tremi baterijami, kar zadostuje za precej časa, sicer pa je tega blaga sedaj povsod dovolj.
Nedavno so Parižani močno kupovali zemljevide Poljske. Zdaj je povpraševanje seveda prenehalo. Knjigarne pa prodajajo razna navodila, kako se je vesti o priliki zračnega napada, kako se je treba čuvati dušečih plinov, močno se kupuje brošurica »Kako se obvarujem plinov brez maske?«
Zlati veletok Anglije
Zlata zaloga ameriškega zakladnega urada je pravkar prekoračila dosedanjo mejo 17 milijard dolarjev. To pomeni nič manj nego 67 odstotkov vsega zlatega denarja na svetu.
V zadnjih štirih mesecih se je odteklo v Ameriko 4 in pol milijarde dolarjev, od začetka tega leta do tedaj 2 in pol milijarde. Mejo 16 milijard dolarjev so prekoračili prvič 9. junija tega leta, tako da je v zadnjih 4 mesecih priteklo v zvezne zakladnice zlata za 1 milijardo dolarjev.
Znano je, da prihaja ta zlati veletok večinoma iz Anglije in njenih posesti. Od 4 in pol milijarde zlata, ki so ga v zadnjih 14 mesecih uvozili v Zedinjene države, je prišlo nič manj nego tri milijarde iz Velike Britanije, torej dve polni tretjini.
črne žarnice v Nemčiji
Kakor poročajo nemški listi, so tramvajske družbe v nemških mestih začele uvajati na tramvajskih vozovih črne električne žarnice. Te žarnice pa niso iz črnega stekla, marveč samo prepleskane s črno barvo. Na dnu imajo majhen Krog, ki je prost barve in daje dovolj razsvetljav ve, ki je potrebna za opravke med vožnjo.
Postani in ostani član Vodnikove družbo!
Kraljica na kolesu
Pogled na VHno
Nekatere pariške tiskarne se bavijo sedaj izključno s tiskanjem dopisnic za vojake, saj vsak dan odhaja iz Pariza na stotisoče dopisnic na fronto, od tam pa zopet prihaja najmanj toliko odgovorov. Za ljudi, ki ne ljubijo gneče in skupnih množestvenih zaklonišč, je izšla knjižica o gradnji individualnih zatočišč in je čudno, da jo kupujejo tudi tisti, ki sploh ne mislijo graditi posebnih zaklonišč, pač pa radi obširno govore o tem pri vsaki priliki.
Pariške modisterije se seveda že skušajo prilagoditi vojnim časom in inspiracijo za nove klobučne kreacije jim nudi voi. šlem. Takih modelov, ki dobro stoje mladim kodrastim glavicam, — in katera glavica dandanes ni skodrana? —, se vidi že mnogo v izložbah in na ulicah. Rue St. Honore skuša prodreti s klobučkom, ki je kopiran po čepici poljskih ulancev, delavnice za perilo so izgotovile že silne množine perila v modni barvi khaki. Največje pa je sedaj povpraševanje po pavoli. Ves ženski svet namreč plete doma nogavice, pahovke in volnene jopice za vojaštvo in vsak dan se cele gore tega blaga pošiljajo v vojaška skladišča. Ves ženski Pariz se je posvetil pletenju z navdušenjem in ljubeznijo. To zimo francoski vojaki gotovo še ne bodo zmrzovali.
Holandska kraljica Viljemlna Je že od nekdaj navdušena biciklistka. To ji je prišlo prav v današnjem času, ko se je morala njena država zaradi pomanjkanja bencina omejiti v uporabi motornih vozil
Evakua?!J?ki ukrepi na Finskem
Zgoraj: Dolge vrste ljudi čakajo potrpežljivo pred trgovinami z Svili — Spodaj:
Priprave za odhod iz Helsinkov
Ruske vojaške oblasti so te dni Izročile Vilno Litvi. Naša slika prikazuje središče
mesta s katedralo
Torpedo - stara beseda
Izvira iz stare latinščine, poznala sta jo med drugim
že Cicero in P linij
Naj si bo torpedo še tako novodobno orožje, beseda izvira vendarle iz stare latinščine in dovolj čudno se nas dojmi, če srečamo to besedo n. pr. v Ciceronovem delu »De natura deorum« ter v Plinijevih in Varonovih spisih.
Latinski torpedo je pomenil prvotno omrtvelost telesnih in duševnih življenjskih sil, omamljenost, otrplost. V prenesenem pomenu je označeval električnega skata (raja torpedo), ki deli s svojim kratkim repom električne udarce, ki te spravijo v stanje »torpeda«, omrtvičenosti, otrplosti.
Prvič se je ta beseda uporabljala v vojaškem pomenu okrog L 1780., ko je Ame-
ričan Bushnell s pomočjo podmorskih čolnov skušal privijati peklenske stroje k trupom sovražnih ladij- Ta beseda je sprva le životarila in tudi tedaj, ko je sloviti Robert Fulton izboljšal Bushnellovo idejo ter imenoval svoje novo razstrelilno telo torpedo, je bila znana komaj najožjim strokovnim krogom, še Mayerjev konver-zacijski leksikon iz 1. 1851. navaja pod besedo torpedo le električnega skata. šele ameriška državljanska vojna je beseoo posplošila, treba pa je bilo še nekoliko desetletij, preden so jo začeli uporabljati samo za ofenzivne podmorske izstrelke in ne tudi za mine ter zažigalne stroje vseh vrst.
Oči na bojišču
Kaj pripoveduje dopisnik nemškega poročevalskega urada o svojem obisku v prvi črti
Posebni dopisnik nemškega poročevalskega urada je obiskal neko opazovališče v Siegfriedovi črti. Dan je bil miren, na fronti je vladala skoraj nevojna tišina. V takšnih dneh imajo opazovalci v svojih daleč spredaj pomaknjenih postojankah posebno odgovorno službo. Po tem. mogoče varljivem miru, piše dopisnik, se ne dado zmotiti. Na videz mrtva fronta ima na stotine oči, ki z napeto pozornostjo zasledujejo vsako gibanje na nasprotni strani Možje, ki stoje ob svojih daljnogledih, skrbno zakriti, in gledajo v jesensko pokrajino, so na svojem položaju že mnoge dni, večkrat tudi tedne.
Poznajo vsak grm in vsako stezico v svojem opazovalnem odseku.
Poročevalec se je skozi jarek previdno splazil do daljnogleda. Opazovalec mu je na svoji skici pokazal dve trikolori, ki so jih Francozi postavili na svojem ozemlju. Pogled z neoboroženim očesom v nasprotnikovo deželo ni pokazal ničesar, šele z daljnogledom je bilo nekaj razločiti. Opazovalec je dejal, da stoje Francozi žc dve uri tam in sekajo drva. Zaviti so v debele plašče in stopajo sem in tja Videti jih je v skupinah po dva, po tri, kako postajajo
25 let Je čakala
na zaročenča
Z mnogimi drugimi je bil odšel tudi Italijan Camillo Horti iz okolice Milana v svetovno vojno. V svoji domači vasi je pustil zaročenko in nezakonskega otroka. 1916 so ga Avstrijci ujeli in ga poslali na rusko fronto. Od tedaj je zmanjkala za njim vsaka sled.
Sedaj, ko je od velike vojne prešlo že 20 let, pa se je vrnil v domovino. Horti pripoveduje, da mu je uspelo pobegniti iz ujetništva v Rusijo. Tam je doživel ob mnogih težavah in trpljenju zlom carske vladavine in boljševiško revolucijo, dokler mu končno ni uspelo, da je preko Cejilona prispel v Indijo. Od tam se je po 241etni odsotnosti vrnil domov. Doma je srečal svojo zaročenko z otrokom ter jo je po-vedel končno pred oltar.
očitno zdolgočaseni, nekateri pa sekajo debla in žagajo veje. Očitno hočejo svoje položaje še utrditi.
Opazovalec pripoveduje natančno, kdaj se tam preko izmenjavajo straže, kdaj si delijo hrano. Ko je dopisnik pogleda! skozi daljnogled malo bolj na desno, je opazil ob robu nekega gozda celo četo Francozov, ki se niso prav nič skrivali. Tudi v bližnji carinami so stopale francoske straže ne-ženirano sem in tja. Ali je to vedno tako? je vprašal novinar. — Seveda ne, je odgovoril opazovalec s smehom. Ko se prične streljanje, ni navadno nikogar več videti.
ANEKDOTA
Voltaire se je nekoč napram nekemu obiskovalcu izrazil zelo prijazno o svojem sodobniku, švicarskem naravoslovcu, pesniku in zdravniku Albrechtu von Hallerju. Obiskovalce se je začudil tei prijaznosti, češ Haller se izraža o Voltairu popolnoma drugače. »N;u, da«, ie odvrnil Voltaire, »mogoče je, da se oba, Haller in jaz, motiva.«
VSAK DAN ENA
»Prosim, ali je gospodična hči doma?«
(»College Humor«)
M. BRAND
zla lili angelo %
Roman	71
Na pragu ju je srečal natakar z naročeno kavo — Ravenna je vzel skodelico z deske in zaklical Ryderju:
»Plačajte ta čas račun, bogati mož!«
Potem je krenil za Lesliejo Cartoh.
»Ali plača gospod res ves račun?« je vprašal Giulio.
Ryder je raztreseno prikimal.
»Takoj spišem vse,« je odvrnil natakar, odšel iz sobe in zaprl vrata za seboj.
Ta čas, ko si je Charles prižigal cigareto, mu je iznenada prišlo na misel, da je čakal prav v tej sobi tudi grofice Lalo, ki je morala mahoma nekam telefonirati. Vsekako so se stvari kaj čudno ponavljale...
Stopil je k vratom, da bi pogledal venkaj, a vrata so bila zaklenjena. Stresel jih je za kljuko in se uprl vanje z ramenom, a v tem je zunaj Giulio zaklical:
»Zdaj ne morete iz sobe. gospoda imajo ta mah opravka, a pozneje pridete tudi vi na vrsto.«
Aparat v telefonski celici v pritličju ni bil na
samodejni priključek, marveč tiste zastarele vrste, pri kateri je treba, da posreduje urad. Luigi Ravenna, ki je pritiskal uho na steno celice, je slišal, kako je znotraj Leslie Carton rekla: »Prosim, dajte mi kriminalno policijo.« Z naglo potezo žepnega noža je Italijan prerezal žici, ki sta vodiil ob vnanji steni celice, se globoko oddahnil, spravil nož v žep in jel potrpežljivo hoditi sem ter tja.
Čez nekaj časa je Leslie obupala nad tem, da bi dobila zaželeno zvezo, in stopila iz celice, rekoč:
»Tu nekaj ne more biti v redu — najprej se je urad oglasil/zdaj je pa vod kakor mrtev.«
»Res čudno,« je menil Ravenna. »Nu, saj je tu, v spodnjem prostoru, še en telefon, poizkusiva tistega.«
Tako govoreč je odprl vrata, skozi katera jima je udaril naproti zatohel kletni zrak. Ko je vključil luč, je Leslie zagledala dokaj strme stopnice, pred katerimi se je nehote odmaknila, a Ravenna je bil že zaloputnil težka vrata, ki so se tako natanko prilegala v okvir, da je siknilo, ko so se zaprla.
»Ne maram tu dol,« je rekla.
»Zakaj ne, dragica?« je vprašal z dozdevnim začudenjem. »Daj, opri se name — samo prve stopnice so malce nerodne.«
Nato jo je prijel okrog pasu ter jo odvedel dol, v prostorno klet. Na obeh straneh širokega hodnika so stali velikanski leseni odri, kjer se je prašilo brez števila vinskih in šampanjskih steklenic. Cementni tlak se je na koncu spuščal
proti vodi, ki je bilo pod širokimi dvojnimi vrati videti njen lesket. Hiša je bila prejšnje čase nedvomno trgovska stavba, in njeni lastniki so spravljali blago, ki so ga dobivali po ceneni vodni poti, skozi to klet naravnost v skladišča — o tem je pričala tudi široka brv iz deska, ki je slonela v enem izmed kotov.
Leslie Carton je z grozo pogledala okrog sebe.
»Torej moram umreti?!« je vprašala.
Ravenna, ki je bil sedel na sod, je pokazal na drug sod, ki je stal tistemu nasproti.
»Najprej sedi, otrok. — Ali moraš umreti ali ne, bo odvisno od tega, kako odkrito mi boš odgovarjala. Da tu lahko vpiješ kolikor hočeš, ne da bi te kdo slišal, si lahko misliš — upam torej, da boš pametna. Zame prav res da ni veselje, ugonobiti tako lepo dekle, kakor si ti, a če je tako, da ne gre drugače, pač ne gre.«
Vzel je z bližnjega odra steklenico, ji odbil grlo in jo ponudil Leslieji.
»Na — okrepčaj se,« je rekel.
»Ne — ni potreba.«
»Kakor ti drago,« je odvrnil, napravil krepak požirek in pričel zasliševanje.
»Kdaj se ti je oglasil prvi sum zoper mene?« je vprašal.
»Ko sem zapazila, da je Charles Ryder v nevarnosti.«
»A, zanj trepeče tvoje srčece?« je smehljaje se odvrnil Ravenna. »Pa to ni tisto, kar mislim — že mnogo prej si morala nekaj zaslutiti.«
»Seveda, takoj, ko sem prišla v New York. —
Dejala sem si, da je mogel biti izmed vseh ljudi, ki so poznali Dorrito, samo eden dovolj zavržen, da ji je storil zlo — namreč Gonelli, in da je moglo biti samo enemu do tega, da Dorrit izgine — namreč tebi.«
Gledal jo je in majal z glavo.
»Človek ne bi verjel, da sta ti in Dorrit sestri,« je rekel nazadnje, »kajti ti si prav tako resna, kakor je bila ona razposajena in vesela... Kako si vobče vedela, da je Dorrit mrtva?«
»Ker sem vsak dan hodila v mrtvašnico in sem jo po nekaj tednih res zagledala tam.«
»Ali, dete, to skoraj ni mogoče,« je odvrnil, »ko so jo našli, sem se vendar sam prepričal, da je nikakor ni moči spoznati.«
»A jaz sem jo vzlic temu spoznala po znamenju«, je rezko odvrnila. Kako si mogel umoriti takšnega dobrega, nedolžnega otroka, Luigi Ravenna?«
»Prav njena nedolžnost in otroškost sta bili krivi tega,« je odgovoril s surovo odkritostjo, »kajti s tem dvojim je vplivala na Leggetta toli močno, da se je resno mislil oženiti z njo — in to bi bilo pomenilo zame izgubo milijonov.«
»Nikoli se ne bi bila prodala staremu možu!«
»Morda imaš prav — a tvegati tega nisem mogel.«
»In kaj ti je storil Porter Brant?« je vprašala.
Ravenna se menda vobče ni zavedal, da sta bila zamenila vlogi in da je bil postal iz zasliševalca , zasliševanec.
Dr. Krnjevič o razmerah in položaju na Hrvatskem
Izjava agenciji Havas — »Obnovljena in konsolidirana Hrvatska pomeni novo in močno Jugoslavijo4'
Pariz, 24. oktobra. AA. Havas poroča iz Zagreba: »Glasovi, ki se razširjajo o položaju na Hrvaškem, so zlobni in izhajajo od zainteresirane strani«, je izjavil dopisniku agencije Havas generalni tajnik HSS dr. Juraj Krnjevič. Res so gotovi nedavni incidenti na Hrvaškem, ki jih je podpirala agitacija protisrbskih elementov, kateri bi radi preprečili srbsko-hrvaški sporazum in politiko dr. Mačka, dali povod za vznemirljive glasove o splošnem položaju na Hrvaškem. Dopisnik agencije Havas se je obrnil na dr. Krnjeviča, ki je potem, ko je povedal, kaj je resničnega na teh glasovih, dejal:
»Nihče bolje ne pozna strukture niti notranjih razmer HSS kakor dr. Maček. Odkar sem se vrnil iz emigracije, sem osebno prevzel službo za organiziranje stranke. Sem stalno v stikih z vsemi hrvatskimi kraji. Morem vam potrditi, da stranka nikdar ni bila bolj zedinjena in lK>lj udana svojim voditeljem, kakor je danes. Moč naše organizacije je priznana tudi od Beograda, kjer vedo, da reda ni mogoče ohraniti na Hrvatskem brez sodelovanja s Hrvatsko seljačlto stranko. Zato je bil poslan poziv za sodelovanje našima organizacijama za samoobrambo, hrvaški kmečki in hrvaški meščanski zaščiti, ki zelo srečno opravljata svojo nalogo.
Gotova mučna dejstva, v kolikor jih je bilo, se pojasnjujejo z delovanjem elementov, ki so igrali znatno vlogo za časa prejšnjih režimov in ki žele, da bi se vrnilo staro stanje, od katerega so oni imeli koristi. Podali smo celo vrsto dokazov o delavnosti teh elementov, ki hočejo izzivati nerede in jih izkoristiti, v kolikor ti elementi ne bi s tem celo želeli dokazati, da vlada na Hrvaškem anarhija in da je potrebno ponovno uvesti režim sile. Danes so vsi ti incidenti likvidirani. Mir vlada na Hrvatskem, tako na podeželju, kakor tudi v Zagrebu samem.«
Dr. Krnjevič je končal z besedami: »Smo na poti, da uvedemo nov režim po 20 letih protihrvatskega režima. Treba je mnogo storiti in popraviti. V prehodni dobi, v kateri živimo, ni mogoče, da ne bi prišlo do neizbežne reakcije od strani ljudstva proti onim, ki so imeli koristi od prejšnjih režimov. Po zaslugi organizacije naše stranke preživlja Hrvatska to krizo razmeroma zadovoljivo. Trdno sem prepričan, da bodo prizadevanja kronana z uspehom in da bo v kratkem času Hrvatska popolnoma obnovljena in konsolidira-na Z ozirom na pomembnost Hrvatske v okviru Jugoslavije bomo s tem videli tedaj tudi Jugoslavijo obnovljeno in močnejšo, to je novo in močno Jugoslavijo.«
Finci v Kremlju
Vodja finske delegacije o svojih vtisih iz Moskve
Samostojna demokratska stranka
o položaju
Glavni odbor Samostojne demokratske stranke se je, kakor smo že poročali, v nedeljo na svoji seji v Zagrebu na novo konstituiral ter izvolil za predsednika ministra dr. Srdjana Budisavljeviča. Iz svoje srede ie glavni odbor izvolil poseben izvršni odbor stranke, ki mu bo tudi v bodoče predsedoval Večeslav Vilder. glavni tajnik pa je Sava Kosanovič. Po obširni razpravi o notranjepolitičnem položaju je glavni odbor SDS sprejel resolucijo, v kateri uvodoma obeležuje zgodovino politike stranke do skupščinskih volitev 1. 1938. Čeprav povodom sporazuma SDS ni mogla izpolniti svojega poslanstva v vsem obsegu, se vendar z njim pričenja uresničenje programa KDK od 1. avgusta 1928. Nato pravi resolucija:
»In tako se sedaj nahajamo na začetku tretje faze. Menja se nadaljnje delo, toda misija SDS postaja še mnogokrat iačja zaradi vojnih dogodkov, ki besnijo okrog
nas, misija složnega dela in duhovne har-monizacije Srbov, Hrvatov m Slovencev v državni celoti, v obrambi Jugoslavije ter neodvisnosti in svobode Balkana. Izvršni in glavni odbor SDS se bosta v svojem pozitivnem in odgovornem delu v smislu ideologije kmečke demokracije tudi nadalje zavzemala za pravilno in pravično rešitev težav vasi in kmeta. Agrarna reforma, davčna reforma, občinska, kreditna socialna in gospodarska politika se morajo voditi po interesih kmečkega delovnega naroda. V mednarodni politiki bo SDS zastopala stališče mednarodnega sodelovanja, v tem času pa stališče stroge nevtralnosti.
SDS je po svoji preteklosti, po svoji sestavi in pojmovanju pobornik sodelovanja in solidarnosti Srbov, Hrvatov in Slnven-cev ter tako pričakuje od sporazuma demokratizacijo vse naše državne zajednice v njeni končni preureditvi.«
Pretep med Srankovci in komunisti na zagrebški univerzi
Zagreb, 24. okt. o. Okrog poldneva je
prišlo na univerzi do pretepa, ki pa k sreči ni zahteval večjih žrtev, čeprav je izgledal zelo resen. Frankovski akademiki so skušali s silo preprečiti razširjenje nekega lista, ki so ga prodajali komunisti. Pri pretepu se niso obdelovali samo s palicami in kar je pač kdo dobil v roke, marveč so streljali tudi z revolverji.
O dogodkih je bila obveščena policija, pozvali pa so na pomoč tudi reševalno društvo. Policija in člani meščanske zaščite so obkolili poslopje univerze. Oddelek meščanske zaščite je okrog pol 14., ko so
ostali vsi pomirjevalni poskusi in vsa svarila zaman, vdrl v univerzo ter vzpostavil red. Aretiranih je bilo 52 dijakov, ki so jih odpeljali na policijo.
Ranjeni so bili pri pretepu štirje akademiki, vendar nobeden ne nevarno. Meščanska zaščita pri svoji intervenciji ni uporabljala orožja. Precejšnja pa je škoda, ki so jo levičarji in frankovci povzročili na opremi. Rektor univerze je odredil, da se univerza za en dan zapre. Okoli univerze patrulirajo policisti in člani hrvatske meščanske zaščite.
Gobbels In Churchill
Srdita vojna na kratkih in dolgih valovih zaradi potopitve velikega potniškega parnika „Athenie"
Dne 4. septembra zjutraj je bila zapadno od Orknejskih otokov potopljena angleška potniška ladja »Athenia«, ki se je nahajala na potu iz Anglije v Ameriko. 93 potnikov je utonilo, druge so rešili. Angleška admiraliteta je objavila, da je bila »Athenia« torpedirana od nemške podmornice. Ogorčenje je bilo po vsem svetu ogromno, zlasti tudi v Zedinjenih državah, ker se je vozilo z ladjo več sto Američanov. Nemške oblasti so takoj Izjavile, da »Athenie« ni potopila nobena nemška podmornica.
Pričela se je polemika, ki jo je zaključil prvi lord angleške admiralitete Win-ston Churchill z objavo podrobnih podatkov in izpovedi prič. Afera je povzročila Nemčiji mnogo politične in moralne škode in nemška vlada se ves čas trudi dokazati, da so angleške trditve lažnive.
V nedeljo se je spravil nad Winstona Churchilla nemški minister propagande dr. Gobbels ter je v skoraj tričetrturnem govoru preko radia postavil, kakor je dejal, prvega lorda angleške admiralitete Churchilla »pred sodišče svetovne javnosti«. V silno ostrem govoru je dr. Gobbels obtožil Churchilla, da je glavni hujskač sedanje vojne, ki da je njegovo delo. Postal da je evropska opasnost. Churchill da se ni samo zlagal, da je nemška podmornica potopila »Athenio«, nego da jo je dal celo sam od treh angleških rušilcev potopiti. Vse to zato, da bi izzval v Ameriki podobno ogorčenje, kakor je nastopilo leta 1917. po potopitvi »Lusitanie«, in da bi s tem Zedinjene države zapletel v evropsko vojno. Gobbels dolži Churchilla, da je najel priče, ki so trdile, da je nemška podmornica torpedirala »Athenio«. Očita mu tudi, da je preprečil, da bi se na »Athenii« vozili Nemci, ki so bili že najavljeni kot potniki, ker se je na ta način že v naprej hotel odkrižati neprijetnih prič. V dokaz, da Athenie« ni potopila nemška podmornica, temveč granate angleških rušilcev, navaja Gobbels izpoved ameriških državljanov nekega Andersona in neke Macdonaldove, ki sta bila na krovu »Athenie« in ki sta baje dobro videla, kako so streli iz angleških rušilcev zadeli »Athenio«. Končno je zahteval Gobbels, 8a Churchill osebno odgovori na njegove obtožbe, ker bo sicer svet smatral njegovo molčanje za priznanje krivde.
še isti večer so angleške in francoske radijske postaje objavile glavno vsebino Gobbelsovega govora in jo z ostro ironijo
zavračale kot propagandistično izmišljotino. Gobbelsov govor so oddajale tudi nekatere ameriške postaje. Francoski in angleški listi so vedeli povedati, da je govor v Zedinjenih državah, katerim je bil v prvi vrsti namenjen, izzval splošen odpor in da so tamkajšnje radijske postaje že med prenosom dobivale proteste, naj prenehajo z oddajo. Sam Churchill je novinarjem v ponedeljek zjutraj izjavil, da je govor poslušal, da pa na Gobbelsovo propagando ne želi odgovarjati.
Angleško in Angležem naklonjeno ameriško časopisje sedaj navaja, da je v Ameriki vse polno prič, ki so pod prisego potrdile, da so videle podmornico, ki je izstrelila usodni torpedo. Angleški rušilci, ki so prihiteli na pomoč, so res streljali, toda ne na »Athenio«, temveč na okolico, da bi z modernimi protipodmorniškimi granatami uničili podmornico. Med potniki so bili tudi Nemci (ladja je odplula tik pred izbruhom vojne iz angleškega pristanišča) in sicer je bilo na krovu 29 Nemcev, od katerih so celo 4 utonili. (Včerajšnji nemški listi že odgovarjajo, da so bili to nemški židje). Zapadno časopisje ostro napada Gobbelsa in zatrjuje, da je riegov govor dosegel ravno nasprotno od tega, kar je nameraval.
Zanimivo je, da gotovi angleški krogi priznavajo, da se morda Nemčija nahaja v dobri veri, ko trdi da nobena nemška podmornica ni torpedirala »Athenie«. Znani novinar King Hali domneva, da je komandant nemške podmornice smatral »Athenio« v meglenem ozračju, ki je motilo vid. za angleško vojno ladjo ter jo torpediral. Potem pa je videl, da se je zmotil in je s podmornico naglo pobegnil daleč v stran ter o svojem podvigu ni obvestil nemških vojnih oblasti.
Napadi na Winstona Churchilla so po poročilih zapadnih listov še bolj dvignili v Angliji popularnost tega moža, ki ga smatrajo Angleži za najmočnejšo osebnost v svojem vojnem kabinetu. Angleški kralj mu je sedaj podelil tudi častno mesto v angleški suhozemski vojski s tem, da ga je imenoval za častnega polkovnika nekega artilerijskega polka. Nemško časopisje je zaradi te demonstracije še posebej ogor čeno in »Voelkischer Beobachter« pravi, da je Churchill dobil položaj častnega artilerijskega polkovnika samo zaradi tega ker še ni ustanovljeno mesto »angleškega častnega lažnjivca«.
Posebni poročevalec milanskega lista »Corriere della Sera« v Helsinkih je imel priliko, da se je pred odhodom finske delegacije v Moskvo k nadaljevanju pogajanj razgovarjal z njenim voditeljem Ju-hom Kustom Paasakivijem. Ta mu je med drugim pripovedoval:
»Imel sem tri razgovore s sovjetskimi državniki, vse tri v delovni sobi Molotova v Kremlju, ki je tik Stalinove delovne sobe. Prvi razgovor je bil 12. oktobra ob 17. in je trajal poldrugo uro, drugi 14. oktobra ob 16., tretji pa istega dne ob 21. Drugi je bil le kratek, tretji pa je trajal tri ure. Ugotoviti sem mogel, da revolucija, ki je spremenila toliko stvari, ni spremenila veselja, ki ga občutijo Rusi do ponočnega dela. izven običajnega urnika. Pri razgovorih sta bila s finske strani navzoča tudi naš minister v Moskvi ter polkovnik Paasonen. ki pa ni nikdar posegel v besedo, z ruske pa šef kabineta Molotova ter polkovnik Uriukosden, ki prav tako ni nikdar posegel v razgovore Stalin je prišel le tu in tam, da vidi. kako daleč smo.
Pokazal se je zelo vljudnega. Z zadovoljstvom se je spominjal časov, ko je živel kot izgnanec v naši deželi, na primer v Tamperu, kjer je bil več časa skrit, da se je izognil zasledovanju policije ob nemirih leta 1906. Oblečen je bil v svoj običajni beli jopič, zaprt do vratu, in nosil je škornje; tudi Molotov je bil v škornjih, Vorošilov se ni nikdar pokazal. Samo enkrat smo ga videli v predsobi. V ostalem pa sta se Stalin in Molotov smatrala za kompetentna tudi v vojaških zadevah.
Izven teh razgovorov sem bil gost našega poslaništva v Moskvi in sem porabil proste ure za ogled razstav in drugih prireditev. Želel sem srečati katerega izmed svojih starih nasprotnikov iz Tartuja, kjer so leta 1920. določili mirovni pogoji med Rusijo in Finsko, toda ni se mi posrečilo izslediti nobenega. Samo o Leninovem prijatelju Brzinu. ki je bil delegat v pogajanjih, pri katerih sem jaz zastopal našo državo, sem izvedel, da je še živ, da pa se je umaknil iz političnega življenja. O ostalih mi nihče ni vedel kaj povedati.«
L
Beležke
člani vodstva JNS
pri predsedniku vlade
V ponedeljek so obiskali predsednika vlade g. Dragišo Cvetkoviča člani izvršnega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke dr. Kosta Kumanudi, Ilija Mihajlovič in Jeremija Protič. V daljšem razgovoru so mu pojasnili izvestne zadeve, ki so v zvezi z delom JNS na terenu in s cenzurnimi razmerami
Kandidature za senat
»Vreme« poroča, da so se v Beogradu sestali šefi vseh strank, koaliranih v vladi g. Cvetkoviča. Razpravljali so o sestavi skupne kandidaturne liste za seiatske volitve 12. novembra. Po informacijah »Vremena« so vse skupine načelno pristale na skupno listo.
Zagrebški »Jutarnji list« poroča v zvezi s to konferenco, da so se razgovori tikali samo kandidatov Jugoslovenske radikalne zajednice. Doslej je bila od vodstva JRZ potrjena samo šele kandidatna lista 2a dravsko banovino, ki je bila medtem že tudi vložena pri ljubljanskem okrožnem sodišču. Liste JRZ za ostale banovine šele sestavljajo. V zetski banovini so nastale težave, ker zahtevajo tam eno mesto zase pristaši zemljoradniške stranke. Glede kandidatne liste v banovini Hrvatski je skoraj gotovo, da bo vložila Kmetsko demokratsko koalicija svojo listo na kateri bodo imeli pristaši HSS 10 kandidatov, pristaši SDS pa 3. Vodstvo JRZ je sicer predlagalo za banovino Hrvatsko sestavo skupne liste na kateri bi imela HSS 7, SDS 3 in JRZ 3 mandate. V krogih KDK pa stoje na stališču, da tokrat ne more postaviti v banovini Hrvatski kandidatnih list nobena druga stranka kakor HSS in SDS. Vodilni krogi JRZ pa Ie želijo, da bi tudi JRZ postavila v banovini Hrvatski svojo kandidatne listo, ki naj bi ji bil nosilec Stanoje Mihaldžič, minister notranjih del Po poročilih nekaterih listov je minister Mihaldžič pred dnevi vstopil v JRZ.
Napovedi zemljoradstiškega ministra dr. čubriloviča
V	nedeljo je bila v Bosanski Gradiški kon ferenca zemljoradnikov. Govoril je na nje; tudi kmetijski minister dr. Branko Čubri lovič. Napovedal je skorajšnjo objavo no vih zakonov o skupščinskih in občinskih volitvah. Oba zakona bosta uvedla tajne glasovanje. Vlada bo nadaljevala z demokratizacijo javnega življenja, vendar ps se bo odločno borila proti lažni demokraciji in njenemu izrastku — demagogiji Vlada pripravlja znižanje cen petroleja in tobaka. Pripravlja se tudi revizija zakona o trošarini, pri čemer bodo med drugim povprečno za polovico znižane vse mestne trošarine na kmečke pridelke. Končno je napovedal dr. čubrilovič osnovanje velikega kmečkega pokreta širom države, ki naj bi ga vodili dr. Maček, Cvetkovič in prvak zemljoradnikov dr. Milan Gavrilovič.
Pred zaključkom se je minister dr. čubrilovič še ostro izjavil proti raznim hujskačem in netilcem nesloge med ljudstvom. Dejal je, da vlada budno zasleduje delo raznih tajnih radijskih oddajnih postaj, ter širjenje letakov in brošur.
Staroradikali v Južni Srbiji
V	Skoplju so se sestali v nedeljo delegati staroradikalne stranke iz 32 srezov var-darske banovine. Poročeva ca sta bila člana glavnega odbora Krsta Miletič in bivši minister inž. Miloš Bobič. Po skoraj triurni razpravi je bilo soglasno sklenjeno takoj pričeti z reorganizacijo strankinih organizacij v Južni Srbiji, kjer je imela stranka pred letom 1929 dokaj močne postojanke. Obenem so delegati izvolili začasni banovinski odbor Narodno radikalne stranke z odvetnikom Trifunccm na čelu.
Ostra kazen
Zagrebški listi poročajo, da je prišel upravnik mestne elektrarne v Glini Štefan Šuh pred nekaj dnevi v spremstvu svojih prijateljev v gostilno. Suh se je napil in pijan pričel zabavljati na dr. Mačka in bana dr. šubašiča. Gostilničar ga je vrgel na cesto ter ga prijavil. Sreski načelnik je obsodil Šuha zaradi napadov na dr. Mačka na denarno globo, občina pa ga je na mestu odpustila iz službe kot upravitelja mestne elektrarne. Po zagrebških informacijah so ljudje s kaznovanjem Šuha zelo zadovoljni.
Rusini na Slovaškem
Pod tem naslovom je objavila slovasKa polslužbena agencija »Slovak Press« naslednji članek:
»Vprašanje rusinske manjšine na vzhodnem Slovaškem še ni razčiščeno. Nekateri govore, da so Rusini, drugi, da so Ukrajinci, tretji pa hočejo biti Rusi, dasi vsi seveda govore isti jezik. Slovaške oblasti priznavajo vsem tem pravico, da se sami izjavijo, kaj so. Te dni so se pojavile vesti, da zahtevajo Rusini na SlovaSkem i pravice narodnih manjšin v kultu nih,
gospodarskih in drugih vprašanjih. Te njihove zahteve so pri merodajnih slovaških krogih naletele na popolno razumevanje. Usoda Slovakov je namreč tesno povezana z usodo Rusinov, odnosno Ukrajincev, pa je zato za obe strani potrebno, da se najde popoln kompromis ter vzpostavita strpnost in medsebojna ljubezen. Kar je slovaško, bo ostalo slovaško, kar pa je rusinsko. ukrajinsko ali rusko, pa naj ostane to, kar je.«
Posveti v Beogradu
Beograd. 24. okt. p. Z zagrebškim brzim vlakom sta prispela danes v Beograd podpredsednik vlade dr. Maček ter novi predsednik SDS dr. Srdjan Bučisavljevič. Na kolodvoru jih je sprejelo večje število prijateljev ter hrvatski ministri. S postaje so se odpeljali v hotel »Bristol«, kjer so imeli dopoldne konferenco podpredsednik vlade dr. Maček, ministri dr. Budisavljevič, dr. šutej, dr. Torbar in dr. Smoljan, predsednik zemljoradniške stranke dr. Milan Gavrilovič in minister za kmetijstvo dr. čubrilovič.
Ob 10. dopoldne se je pričela v predsed-ništvu vlade seja, ki so se je udeležili za JRZ Dragiša Cvetkovič, dr. Korošec ln minister Kulenovič, za KDK dr. Maček in minister Budisavljevič, za zemljoradnike pa minister dr. čubrilovič. Prisotna sta bila tudi ministra dr. Markovič m Boža Maksimovič. Ta konferenca šefov skupin, ki so zastopane v vladi, je trajala do 13. ter 9e je ob 18. nadaljevala. Na njej so razpravljali o kandidaturah za volitve v senat.
i Negujte lase s S Trilysinom, da I odpravite prh-| Ijaj in izpadanje $ las. Nova učin-J kujoča tvarina, fdodana Trily-| sinu, čuva Vaše - lase.
MASTEN ALI BREZ MASTI
Visokošolski studi) v Nemčiji
Na nemške konzulate v Jugoslaviji prihajajo vedno na novo vprašanja kako je sedaj, med vojno, z visokošolskim študijem v Nemčiji in s študiranjem inozemcev na nemških visokih šolah. Nemški konzulat v Ljubljani objavlja v pojasnilo vsem, ki jih zanima, naslednje podatke:
1)	Učni obrat v polnem obsegu nadaljujejo:	, , . _
univerze Dunaj, Monakovo, Leipzig, Jena, Berlin in Praga; tehniške visoke šole Praga, Brno, Berlin in Monakovo; veterinarska visoka šola Hannover; gospodarska visoka šola Berlin; kmetijski visoki Soli Tetschen-Liebvvert in Dunaj.
2)	Vse strokovne šole z izjemo strokovnih šol na zapadu države (n. pr. Karlsruhe, Mannheim) nadaljujejo svoj učni obrat.
3)	Na vseh visokih šolah in univerzah vštevši one, ki so za učni obrat zaprte, se morejo pospešeno napraviti izpiti.
4)	Namesto semestralne razvrstitve je stopila delitev v trimestre. Trimester traja tri in pol mesece, med posameznimi tri-mestri so počitnice 14 dni.
5)	Tekoči trimester, ki konča nekaj dni pred božičem, se je oficijelno pričel dne 11. septembra. Učni obrat pa se je zaradi prehoda začel šele konec septembra. Inozemski slušatelji naj torej takoj odpotujejo v mesto, kjer hočejo študirati.
6)	Poslovanje inozemskih klubov, menz, posredovalnic za stanovanja, vodstev in družabnih prireditev za inozemce ter delo za oskrbo in podpore obstoji v polnem obsegu in je deloma še povečano.
7)	Kakih obtežilnih posebnih določb za državljane nevtralnih držav ni.
8)	Ogražanja inozemskih dijakov po sovražnem zračnem napadu ni.
9)	Zadostna prehrana je za inozemske dijake ravno tako zagotovljena kakor za vsakega nemškega državljana.
Razprava o umoru pri Brežicah
Obsodba na dosmrtno robijc
Celje, 24. oktobra.
Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal danes 31-let-ni posestnik Franc Cirnski iz Sel pri Brežicah, obtožen, da je letos 30. maja po zrelem preudarku in zi koristoljubna usmrtil svojo teto Marijo Lapuhovo. Z ostrim predmetom ji je prizadejal na raznih mestih telesa več ran vreznin in vbodnin. Rani na levi strani vrata in na desni strani uhan je sta bili smrtonosni
Franc Cirnski se je 1. 1931 poročil z Veroniko Horvatičevo. Oba sta začela po poroki gospodariti v Selih pri Brežicah na posestvu. ki ga je Cirnski prevzel od svojega očeta. Pozneje sta kupila posestvo Ivana Jeršeta in njegove žene Berte v Bukovšku. Na tem posestvu sta imela preužitkarja Ivan Lapuh in njegova žena Marija že od prej vknjiženo pravico do brezplačne dosmrtne oskrbe, ki sta jo Cirnski in njegova žena s pogodbo prevzela. Zakonca Cirnska sta ostala na posestvu v Selih. Jeršetova sta se preselila v Zverinjak pri Brežicah, Lapuhova pa sta bi%-ala do 2 januarja 1937 v Bukovšku v hiši, v kateri jima je pripadalo brezplačno stanovanje. Ta hiša je meseca januarja 1937 pogorela. Preužitkarja sta ostala brez strehe. Marija Lapuhova je nazadnje stanovala približno mesec dni do svoje smrti pri Ani Bevčevi v Zakotu. Zaradi preužitka pa so se začeli kmalu pojavljati prepiri med Cirnskima in Lapuhovima. Ko je pogorela hiša, v kateri sta imela preužitkarja svoje stanovanje, je postalo razmerje zlasti med Cirnskim in Lapuhovo čedalje neznosnejše. Sodne rešitve niso odpravile sporov zaradi preužitnih dajatev. Stranki sta sklenili pri sreskem sodišču v Brežicah poravnavo, a kljub temu ni prišlo do pomirjenja.
Obtožnica pravi, da je imel Cirnski že dolgo časa namero, da se kakor koli reši dajatev preužitka, ki ga je Lapuhova odločno zahtevala, ker je bila zaradi nerednega in nezadostnega prejemanja preužitka prišla skoraj na beraško palico. Po podatkih preiskave je utemeljen sum, da je hotel Cirnski že pred nekaj leti spraviti preužit-karico s sveta. Leta 1937. je bil osumljen, da je zažgal hišo. v kateri je stanovala Marija Lapuhova, ki se je v zadnjem hipu rešila iz gorečega poslopja. Lapuhova je bila prepričana, da je zažgal hišo Franc Cirnski. Zaradi pomanjkanja dokazov pa je bilo postopanje proti Cirnsketnu ustavljeno Lapuhova je večkrat omenila Mihaelu Robku, da ji Cirnski streže po življenju.
Letos 30. maja okrog 17.30 se je oglasila Marija Lapuhova v pisarni odvetnika dr. Josipa Zdolška v Brežicah. Tam je povedala koncipientu Josipu Zdolšku, da jo je Cirnski na poti proti domu že dvakrat zalezoval. Dejala je, da se boji Cimskega, da bi ji kaj storil, češ da je vsega zmožen. Lapuhova je hotela takoj napraviti oporoko glede denarja, Zdolšek pa jo je miril in ji odgovoril, da bosta že napravila oporoko kak drug dan. Nato je šla Lapuhova k šmarnicam v brežiško cerkev. Ko se je po šmarnicah vračala domov, se je glasila pri Robkovih v Brežicah. Tam je prosila pastorka Viljema Dobovičnika, da bi jo spremljal proti domu Dobovičnik pa ni ugodil njeni želji, ker je preveč deževalo.
J Lapuhova je vzela s seboj dežnik brez ro ' čaja, steklenico blagoslovljene vode in po-1 sodo z juho.	^
Istega večera je bil pri šmarnicah v Bre-j žicah tudi Cirnski. Cirnski pravi, da je pri-! šel popoldne v Brežice in je stopil v pisarno I dr. Zdolška, pisarna pa je bila zaprta. Na-! to je stopil v gostilno, ob 19. pa v cerkev j k šmarnicam. Po šmarnicah je dohitel La-• puhovo na cesti blizu bolnišnice. Na cesti je srečalo Cirnskega in Lapuhovo več ljudi Deklici Hervolova in Keržanova sta na križišču opazili, da hodita Cirnski in Lapuhova pred njima .Ko sta hodila Cirnski in Lapuhova ob gozdu Hrastinci, sta deklici opazili, da je Cirnski potegrui Lapuhovo s ceste v gozd. Čuli sta ženski krik, nakar je vse utihnilo. Hervolova je tik pred tem dogodkom opazila, da je Lapuhova bežala nekaj korakov pred Cirnskim.
Drugi dan so našli Marijo Lapuhovo v približno pol metra globoki vodi in grmovju. kamor jo je bil morilec očividno zavlekel. Na kraju umora so našli kaveljčast že-belj. Morilec je vsekakor udaril Lapuhovo z ostrim predmetom po glavi. Kmalu se je raznesel glas, da ie Cirnski umoril Lapuhovo. Cirnski se je drugi dan po zločinu peljal po opravkih v Zaprešiče. Tam je kupil velik kos slanine in nekaj kruha. Ko se je vrnil domov, mu je žena povedala, da ga ljudje označujejo za morilca. Cirnski je nato pobegnil v svoj gozd, kjer se je skrival pet dni in živel ob slanini in kruhu, ki ga je bil kupil v Zaprešiču.
Cirnski odločno zanika krivdo. Pri razpravi je skušal dokazati svoj alibi. Priznal je, da je bil usodnega večera pri šmarnicah v Brežicah, trdil pa je, da se ni vrnil domov po cesti, po kateri je šla Lapuhova, marveč po drugi poti. Zaslišanih je bilo nad 10 prič. Franc Lapuh, mož umorjene, je izpovedal, da je na dan Valentinovega sejma leta 1936., približno mesec dni po onem dnevu, ko je Cirnski kupil Jeršetovo posestvo v Bukovšku, čul Cirnskega in njegovega bratranca Kavčiča, ki sta se pogovarjala v hlevu Cirnskega v Bukovšku. Cirnski je vprašal Kavčiča: »Kako bi tega hudiča spravil s pota?« V mislih je imel očividno Lapuhovo. Kavčič mu je odgovoril: »Počakaj, sredi zime je bo gotovo zmanjkalo.« Nekatere priče so izpovedale, da je bil Cirnski v sporih z Lapuhovo spravljiv in da je Lapuhovima tudi ponudil del svojega zemljišča, da bi se rešil njunega preužitka. Lapuh ki je stric Cirnskega, je bil v teh sporih pasiven, Lapuhova pa je bila prepirljiva. Najbolj obte-žilno za Cirnskega sta izpovedali deklici Hervolova in Keržanova.
Popoldne je bilo zaslišanih še več prič, nakar se je pričelo čitanje dokazilnega gradiva. Po govoru državnega tožilca in zagovornika se je umaknil senat k posvetovanju, ki je trajalo pol ure. Ob 18.15 je predsednik senata s. o. s. Božič razglasil sodbo: Senat je spoznal Franca Cirnške-ga za krivega umora in ga obsodil po paragrafu 167/H. točka 1 in 4 kz. na dosmrtno robijo in trajno izgubo častnih pravic. Plačati mora Francu Lapuhu pogrebne stroške za pokojno Marijo Lapuhovo v znesku 281 din. Cirnski je po razglasitvi obsodbe izjavil, da ni kriv in da n« ■prejme kazni.
HALI OGLAS
CENE MALIM OGLASOM.
Po 50 par z& besedo, Din 3.- davka sa vsak oglas to enkratno pn etojblno Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni. ki Iščejo Služb. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi io ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.- davka ea vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5 za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din J.— za besedo, Din 3. davka ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din
Sobico
oddam gospodu. Vil 104.
28752-23
i 3, III.
28695
Mladega	Miss Farler
raznašalca Englisb (essons Dvorakova fraznašalko) po možnosti «. lastnim kolesom sprejme — cvetličarna Roža, Frančiškanska ulica.
28765-1
Dva čevljarska
pomočnika
za mešano delo sprejmem takoj. A. Čater. Brežice T06 28760-1
Služkinjo
zmožno, pcrfektno v kuhi in drugih hišnih delih, — iščem za boljšo družino štirih oseb. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra.
28761-1
Brivski pomočnik
mlajša moč, dobi službo takoj. Filipina Kobal, Gorje pri Bledu.
28726-1
Za rafinerijo kristalnega stekla
iščemo takoj kvalificirane brusače. Nujne ponudbe na Publicitas, Zagreb, pod br. 54570.
28723-1
Nemščino
poučuje mlaiša gospa Gre tudi na dom. — Sprejme otroke čez popoldan v var stvo z nemške konverzacijo. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod /načKo »Zmeren honorar 100«.
28757-4
Dama poučuje
angleščino in nemščino, — Uspešna metoda. Zmeren honorar. Naslov: Levstikova nI. 16. telef. 30-96.
28287-4
Nemško in rusko
govoriti in teorije se nauče hitro vsi po moji metodi (v skupinah ceneje). Informacije dnevno od 9.—10 in od 6. do 7. zvečer. K. Lju-tova, Salendrova 4. II.
26714-4
Natakarico
(tudi mlajšo ločenko) z nekaj kavcije sprejme gostilna v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Simpatična I«.
28753-1
Pekovskega
pomočnika
mlajšega in raznašalca, — sprejme pekarija Kovač, Rožna dolina, Cesta V.
28773-1
Dva čevljarska
pomočnika
sprejme takoj v stalno delo Ivan Rovšnik, Trbovlje I.
28774-1
Takoj sprejmemo
irvežbano prikrojevalko za predpasnike in veziljo (šti-karico) za kravate. Ponudbe pod »Konfekcija« na ogl. odd. Jutra.
28767-1
Frizerko
dobro moč. za samostojno delo, išče za takoj Lipuš Miro, Črnuče pri Ljubljani.
28732-1
Absolventka
trgovske šole
X malo maturo, išče namestitve v pisarni kakršnegakoli podjetja. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva«.
28720-2
■a
Vafenci(ke)
......M'"'!«i!t!|iiii,!ir«rt"
Šiviljsko
vajenko
sprejme takoj salon Korče, Mestni trg 20, II.
28736-44
1M
VsaliJvTstno
zlato
drage kamne, srebro, »sa-ko vrstne Mti1cWteie kupuje po najvišji ceni
A. Božič
Ljubljana, frančiškanska ».
310-56
Angleščina
tečaj za začetnike prične v četrtek 26. oktobra ob pol. 8. na učiteljišču, Res-ljeva.	28756-4
Hijacinte in
tulipane
kakor tudi vse druge čebulice, ki se sedaj sadijo, je prejela iz Holandske tvrdka M. BERDAJS (prej Urbanič) trgovina s semeni Ljubljana. Miklošičeva c. 8 telefon 24-40.
28745-6
Hm
Motor
do 250 ccm kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
28738-10
Mali Fiat avto
4 motorna kolesa, novejše modele in pisalni stroj (kovček) prodam za vsak denar. Aero, Kolodvorska, 18.	28764-10
Gostilno
bufet ali vinotoč vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »1940« 28739-17
Parno pekov, peč
s prodajalno
in delavnico, oddam ugodno v najem. Pismene ponudbe pod »Brez stanovanja 500« na ogl. odd. Jutra 28769-17
Frizerji, pozor!
Lepa prilika za dobro eksistenco se vam nudi s prevzemom renomi-ranega frizerskega salona v sredini Ljubljane. Naprodaj je zaradi bolezni. Le resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmerna cena«
28749-19
Parcele
na prodaj v Vodmatu, skupaj 5 parcel od 500 do 700 kv. m, nadalje 4 parcele na Selu od 400 do 500 kv. m. Poizve se pri J. Ora-žem, Predovičeva ul. 5, Moste.	28740-20
Stavbeno parcelo
kupim na solnčni legi in na lepem prostoru ali ob Tyrševi in Celovški cesti. Planinšek, Ljubljana, Beethovnova 14. telef 35-10.
28747-20
Dvosob.
komfortno
november
Bežigrad.
stanovanje
oddam za 1. Beograjska 18,
28735-21
Enosob. stanovanje
s pritiklinami, voda v kuhinji, elektrika, oddam 1. decembra. Orlova ul. 19, pri dolenjskem kolodvoru.
28737-21
Stanovanje
solnčno, 3 sobe, kabinet, kuhinja, kopalnica, terasa in vrt, oddam za november. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
28744-21
Dvosob. stanovanje
pritiklinami oddam v mestu za 1. november 1939 Naslov v vseh poslovalo! cah Jutra.
28770-
Trisobno stanovanje
s kopalnico, iščem za 1. december. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Čisto - solnčno«.
28766-21a
Veliko sobo
opremljeno, takoj oddam s souporabo kopalnice. — Dvoržakova 13, II.
28733-23
Opremljeno sobo
v bližini glavnega kolodvora oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
28731-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, svetlo, zračno, z 1 ali 2 posteljama, blizu tramvaja, poceni oddam. Sp. Šiška, Černetova ul. 31, I. nadstr. vrata 3.
28755-23
Lepo svetlo sobo
oddam s hrano in vso oskrbo dvema solidnima boljšima osebama. Ogled od 10.—12 ure in od 16. do 18; ure. Strossmayerjeva 4, I. desno. Nasproti Poljanske gimnazije.
28754-23
Sobo s hrano
in vso oskrbo za dve osebi takoj oddam in sostanovalca sprejmem. Sv. Jakoba trg št. 5.
28763-23
Sobo za pisarno
oddam. Kralja Petra trg 8,
I. nadstropje.
28775-23
6 ali več sob
od katerih eno zelo veliko
išče v sredini mesta trgovsko zastopstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zastopstvo«.
28704-23a
V Celju
iščem za prvi december eno opremljeno sobo in eno prazno, prikladno za zobo-tehnični laboratorij. — Po možnosti v pritličju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	28725-23a
Sobo
s posebnim vhodom išče gospod po zmerni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Okolica Mirja«.
28748-23a
Sobo
z dvema ali eno posteljo, po možnosti s posebnim vhodom, išče akademik. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirje«.
28751-23a
Gospod
išče mirno sobo s sepa-riranim vhodom ne predaleč od sodišča. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Do 350«
čakam četrtek stotam.
Marko
pridem 18 dopoldan Mar-kica.	28727-24
»Gospodinja«
[>'smo prepozno dvignila, 26. t. m.
28776-24
Zlata zapestnica
drag spomin, se je izgubila v nedeljo 22. okt. okoli 9-od stolnice do Starega trga. Naiditelj se naproša, da jo proti nagradi vrne v ogl. odd. Jutra.
28772 28
Preklic pooblastila
Povše Frančiška, pos. šte-panja vas pri Ljubljani, Okiškega ulica 12, razgla-šujem, da sem že 14. septembra 1939 preklicala notarsko overovljeno splošno pooblastilo, ki sem ga bila dala 13. julija 1939 svojemu možu Povše Ivanu, skladiščniku v Javnih skladiščih v Ljubljani in da je vsled tega to pooblastilo neveljavno. Ljubljana, dne 24. oktobra 1939- — Povše Frančiška.
28759-31
Namizna jabolka
gospodarska ter za prešo kupujem po najvišji ceni. Ponudbe na poštni predal št. 1 Maribor.
28728-34
SNSERIRAJ V „JUTRU"!
Kupujemo SIPEK
plod s semenom v dobro posušenem stanju. — Pošljite takoj vzorec na: JUGOFARMACIJA d. d., Zagreb, Jukičeva ul. 12.
ŠPORT
Reorganizacija na slabi poti
V Beogradu niso zadovoljni z naglico, s katero so se v Zagreba lotili urejevanja našega športa
Od nedavnih dogodkov v naši notranji politiki, ki so dali državi novo politično ureditev in prinesli ustanovitev banovine Hrvatske, so se tudi v športu pojavile struje, ki so hotele čimprej spraviti tudi ureditev našega športa v okvir notranjepolitičnih zakonov. Pri tem so bili najbolj agilni v nogometu, v katerem so se že dolgo pred tem pokazala resna nasprotstva in težnje za osamosvojitev in izločitev iz osrednjega nogometnega saveza v Beogradu. Za njim pa so potem začele prihajati tudi ostale športne panoge in v zadnjih tednih skoraj ni minila nedelja, da ne bi v Zagrebu — središču banovine Hrvatske — imeli rednega ali izrednega občnega zbora, ki so vsi imeli eno samo točko dnevnega reda — ustanovitev hrvatskega tega ali onega športnega saveza. Temu zagrebškemu vzgledu so pred zadnjim sledili tudi v Beogradu in nedavno smo čitali o ustanovitvi samostojnega srbskega zimskosportnega in boksarskega saveza. Skratka, v vseh športnih forumih vre in povsod čutijo bodisi potrebo ali pa možnost, da zdaj lahko ustanavljajo športne instance na novo in tako »pomagajo« pri reorganiziranju našega športa.
Organizacija našega športnega življenja je stara 20 let in ima torej že veliko tradicijo in globoke korenine. Problem reorganizacije v športu je prav gotovo aktualen in bo njegova rešitev brez dvoma v korist njegovega nadaljnjega razvoja, toda tako, kakor so ga zdaj začeli reševati, po mnenju vseh objektivnih poznavalcev ne bo dosegla pravega cilja. O tem problemu se je precej obširno razpisal športni urednik beograjske »Politike« Bora Jovano-vič, ki ugotavlja v svojem včerajšnjem članku med drugim naslednje: »Po vzorcu nogometašev so začeli s spremembami tudi v ostalih športnih vrstah. Da celo tamkaj, kjer ni nobene potrebe za to. Zaradi spremenjenih razmer je večji del višjih športnih forumov prenehal vzdrževati zveze s podrejenimi organizacijami. Konec je vsakega nadzora, konec medsebojnega posvetovanja... Športne organizacije iz banovine Hrvatske so se izločile od ustanov, ki so ostale izven te banovine po ostalih delih države. So pa tudi primeri, ki so popolnoma drugačni. Res je le to. da druga o drugi nočejo ničesar več slišati.
Ta situacija, ki bi lahko privedla do zmede v športnem življenju, verjetno ne bo trajala dolgo. Saj bodo športniki sami spoznali, da je samo v prijateljskem sodelovanju njihova moč in boljša bodočnost.
V zadnjem času beležimo iz Zagreba razne poizkuse v zvezi z reorganizacijo našega športa. Zagrebškim športnim forumom se silno mudi na izredne občne zbore, na katerih rešujejo vprašanja usode posameznih športnih panog in organizacij. Na teh zborih se sprejemajo važni in Cesto tudi nepremišljeni sklepi, obenem pa se menjajo pravila brez pravega proučevanja, ali so te spremembe sploh potrebne in kakšne bodo njihove posledice.
NAJSLAJŠA bi NAJBOLJŠA
krepilna pijača je
BERMET—VINO
CBN IN A IZ FRUSKE GORE.
Sremski Karlove! — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja
B. MARINKO V,
Sremski Kar lovci — F ruška gora. □□□□□□□□□□□□mi 'OZODDOCODCOCIO
§ I in U železo g
P	večje količine na skladišču	g
□	Vprašati: POKRET a. d., Beograd, □
□	Kralja Aleksandra 69	g
Ujetnika v deželi lam
9
Pot je šla venomer navzgor, dokler mi nosač priplezal do vdolbine, komaj dovolj velike, da je bilo v nji prostora za odraslega človeka. Previdno je postavil Johna na tla in mu snel obvezo z oči; ker je bila pa okrog njega malone tema, je fant šele čez nekaj časa razločil, da sta v vhodu rova, ki vodi globoko v notranjost gore. Kako dolg je bil rov, ni mogel presoditi; najbrže je segal precej daleč, zakaj svetloba, ki jo je John nazadnje opazil na drugem koncu, je bila zelo slabotna. Vse, kar je sicer še videl, so bili doktor in spremljevalca, ki sta ju bila nosila prinesla semkaj. Ostali so bili gotovo že krenili naprej, vedoč, da jim ujetnika zdaj ne moreta več uiti. Nosača sta pokazala naprej in s tem velela doktorju in Johnu, naj kreneta v rov, naprej proti šibki svetlobi, ki sta jo videla v daljavi.
Glasbila
Pozor pevska
društva in šole
Pianine in harmonije najceneje dobavlja tvrdka Ivan KACIN. Domžale. Sprejemajo se tudi popravila, uglašenje. Najnižje cene! Zahtevajte cenik.!
28640-26
Razno
,0NT1NENTAL
aa ugodne meseCne obroke
Ivan Legat
LJUBLJANA
Prešernova ulica 44
MARIBOR
Vetrinjska ulica 30
Hubertus
plašči a din 250.-vse vrste dežnih plaščev, trenško-tov, sukenj toplega perila itd. nudi po priznano nizkih cenah
PRESKER,
Sv. Petra c. 14.
POSLOVODJA
(W erkfiihrer)
za srednje veliko
TOVARNO USNJA
(Na Hrvatskem)
za nadziranje izdelovanja podplatov, mastnega gornjega usnja in blanka po lastnem sistemu tovarne, vsekakor pa vešč v izdelovanju vsega usnja za vojaštvo in z veliko prakso v renomiranih podjetjih.
SE IŠČE
za takojšen nastop. — Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja, s spričevali (v originalu ali prepisih) in z navedbo zahtevkov je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hrvaško«.
t
Umrl nam je naš dragi dobri oče, gospod
IGNAC SITTAR
BIVŠI ŽUPAN IN VPOKOJENI URADNIK V TRBOVLJAH
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 26. oktobra ob pol 16. uri iz hiše žalosti.
Žalujoči ostali
Treba je ugotoviti, da se zagrebfiki športni voditelji v zadnjem času trudijo na vse kriplje, da bi ohranili in še bolj ojačili svojo športno hegemonijo, ki so jo po številu vrhovnih savezov s sedežem v Zagrebu do pred kratkim tudi imeli.
Vsa ta prizadevanja sama po sebi niso čudna, kajti pravilo je, da oni, kdor ima oblast, tudi stremi; da bi jo čim dalj obdržal. Nelogično in čudno pa je postopanje zagrebških športnikov v tem, da hočejo obdržati centralistično ureditev višjih športnih forumov v Zagrebu, medtem ko so včasih najbolj ogorčeno protestirali proti takim forumom, če njihov sedež ni bil tamkaj. V takih primerih zahtevajo v Zagrebu popolno samostojnost in izločitev iz centrale.«
G. Jovanovič piše v nadaljnjem še o problemu omejitve hrvatskih nogometnih organizacij na kraje, ki spadajo po novem v območje banovine Hrvatske ter pravi pri tem, da hočejo Hrvati za športna društva iz Srema, Banata, Bačke, Bosne in Hercegovine imeti še glasovanje, ki naj bi odločilo o tem, ali naj se športni klubi iz teh krajev priključijo srbskemu ali hrvatskemu savezu. V zvezi s tem omenja značilni pojav na nedavni skupščini srbskega boksarskega saveza, na kateri je neki predstavnik iz Niša predlagal, da Srbi iz juga prav za prav nočejo biti v srbskem savezu, temveč bi hoteli svoj posebni »Ju-žno-srbijanski savez«, ki bi bil nazadnje po godu tudi zagrebškim športnikom.
Take težnje in taka pravila — tako pravi pisec h koncu — ki jih hočejo zdaj uvesti, so naletele na srbski strani na veliko nezadovoljstvo. Odobritev takih pravil je nemogoča, ker bo zadela na odpor in na utemeljeno reakcijo. Take reakcije pa bodo brez dvoma dale povod za nove spore in trenja, ki se v nobenem primeru ne morejo končati v dobro športa v naši državi.«
Tako piše srbski športni tisk! Mi Slovenci glede reorganizacije našega športa po svoji številčni moči v jugoslovenskem športu nismo prizadeti v toliki meri kakor Srbi, čeprav moramo pripomniti kar takoj, da smo v nekaterih panogah dali v državne reprezentance najboljši material, v zimskem športu pa smo imeli tudi sedež vrhovne organizacije v Ljubljani. Ne glede na to, da pri tej novi ureditvi našega športnega življenja ne bomo imeli odločilne vloge, pa vendar načeloma zavzemamo stališče, da reorganizacija našega športa po prenagljenih metodah Zagreba ne bo prinesla zaželenih uspehov in bo šlo vse, kar se bo sklenilo brez preudarka in prenaglo, našemu skupnemu športnemu uspehu v škodo. Zato bi bilo dobro, da bi športniki sami ta način reorganizacije zavrli ter rajši v vsaki športni panogi proučili dejanske razmere ter nato trezno in mirno določili smernice za bodoče delo.
Plavalni stadion v Helsinkih
Kakor smo že ponovno zapisali, se Finci niso dali prestrašiti zaradi zadnjih dogodkov po svetu in še zmerom marljivo nadaljujejo priprave za prihodnjo olimpiado. Pravijo pač, da bo v skrajnem primeru vse to ostalo in bodo stadion in ostale naprave potrebovali pozneje.
Med zadnjimi so začeli v Helsinkih graditi v začetku letošnjega leta plavalni stadion. Osnutek je izdelalo mesto, ki je prevzelo tudi gradnjo. K stroškom je samo mesto Helsinki prispevalo okoli 17 in pol milijona finskih mark.
Plavališče, ki ga je bilo treba deloma izsekati iz skale, bo zgrajeno iz železobe-tona in obloženo s ploščami. Velikost znaša 50X20 metrov, globok pa je 2 m. Skakalna naprava je posebej nad bazenom, ki meri 20X20 m in je globok 4.5 m. Oba bazena ležita drug za drugim v smeri od severa proti jugu, stolp sam je na severnem koncu.
Za olimpijske igre bodo na treh straneh bazena — razen na severni — zgradili tribune za gledalce, med katerimi pa bo ostala trajna samo tribuna na zapadni strani. Na tej tribuni bodo tudi prostori za častne goste in zastopnike tiska ter napovedovalce po radiu. Na zapadni in vzhodni tribuni in podaljšku na vzhodu bo vsega nad 10.000 sedežev, razen tega pa bo v stadionu še prostora za preko 2500 stoječih gledalcev.
Pod zapadno tribuno, kjer bo tudi pozneje še ostalo 2000 sedežev, bodo zgrajene garderobe za 3000 kopalcev. Tamkaj bodo tudi potrebni prostori za osebje, pisarne itd. Med olimpiado bo vse prvo nadstropje v tej tribuni na razpolago tekmovalcem, in sicer državam s številnimi udeleženci skupne oblačilnice, onim z manj udeleženci pa v skupinah z ostalimi. Tudi sodniki bodo v tem nadstropju dobili dve posebni sobi, medtem ko bo vse drugo nadstropje rezervirano za upravo, ob koncu stadiona pa bodo okrepčevalnice. Kletni prostori imajo naprave za čiščenje vode, razne stroje in črpalke, električni kotel za gretje vode in podobno.
Voda v bazenu bo imela povprečno temperaturo od 20 do 22 stopinj, tako da se bodo v Helsinkih v tem bazenu ob ugodnem vremenu lahko kopali tudi 5 mesecev v sezoni.
Na severni strani plavalnega stadiona bo zgrajena zaščitna streha, pod katero bo nameščena kavarna, obenem pa bo ta streha deloma ščitila ves bazen pred ostrimi severnimi vetrovi
Crnomeljski klub je pridno na delu, potrebuje pa nujne pomoči, če bo hotel še dalje gojiti nogomet v teh krajih. Z. B.
Crnomeljski nogomet
Črnomelj, 23. oktobra.
Na igrišču v Črnomlju sta v nedeljo odigrali nogometno tekmo enajstorici SK Bele Krajine in SK Hajduka iz Karlovca. Dež je mnogo škodil tej igri, kajti gostje so pokazali prav prikupen nogomet. Bili so v tehničnem pogledu mnogo boljši od domačinov in bi bili na suhih tleh prav gotovo absolutno gospodarili na polju. Tako pa so Eelokranjci že do odmora z glasno podporo občinstva zabeležili vrsto zgodit-kov, zato po odmoru zaradi težkega terena niso več vzdržali. Rezultat je bil 8:2 za domačine. Med njimi se je posebno dobro držala obramba in pa napadalni trio.
»Dustrovane športne novosti« št. 43 so
izšle. Vsebina: Neukrotljivi temperament je zakrivil prekinitev najvažnejše ligaške tekme. — Hašk je pustil točko v Subotici.
_ Srečanje dveh Slavij. — Beograjski
gledalci nogometa so razočarani. — Silva Palme, naša mlada prvakinja v umetnem drsanju. — 40 letni Mantikas je napovedal, da bo nastopal, dokler ga ne bo zamenjal sin. — Na kongresu v Atenah je bila ustanovljena balkanska plavalna liga.
_ Kriza v slovenskem ligašu je začasno
rešena. — Preveliki handicap na dirki v Zagrebu itd. Vmes je še mnogo pestrega drobiža in raznih podrobnosti o zadnjih športnih dogodkih, predvsem o nedavno izgubljeni tekmi proti Nemčiji. Posamezne številke so po 1 din.
Iz življenja na deželi
NOVO MESTO. Kino »Dom« v Sokolskem domu do prika-ova! danes v sredo zvočni film »Gospodar Sahare« (Molk). Globoko znižane cene od 1 do 5 din. Jutri v četrtek predavanje v Sokolskem domu ob 20. »Sedanji mednarodni položaj«. Predava: g Andrej Uršič ZKD. (—)
SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Ker se prireditev I. efektne loterije Sokolskega društva Sv. Jedert dne 1. t. m. zaradi nastalih razmer ni vršila, bo prireditev iste pravočasno objavljena.
Diplomatski slovar
V	zvezi s trgovino nevtralcev v pomorski vojni ter z vprašanji, ki se tičejo izvajanja blokade, čemur sem posvetil svoje poslednje sestavke, sem ostal čitateljem dolžan še razlago o »sodiščih morskega plena«, ki sem jih že večkrat omenil, ne da bi bil navedel o njih podrobnosti.
»Sodišča morskega plena«
2e večkrat sem naznačil tri stopnje kompetenc (pristojnosti ali pravic) vojskujočih se strank v pomorski vojni v odnošajih do nevtralcev, odnosno njihovih trgovskih ladij: preiskava, zajetje in zaplemba. Znano nam je tudi že, da postane zajetje trgovske ladje (tako sovražne kakor nevtralne) dokončno ali definitno šele, ko se spremeni v zaplembo, a zaplemba pravno nastopi šele po izreku posebnega »sodišča morskega plena«, ki mora najprej ugotoviti pravilnost postopanja pri zajetju ladje, nakar šele odloči o tem. ali naj pripade državi, katere vojne ladje so izvršile zajetje, bodisi zajeta ladja sama, bodisi ves tovor ali samo njegov del (namreč oni, ki spada pori pojem vojnega tihotapstva) ali pa ladja in tovor. Sodišče morskega plena ima torej dve nalogi: 1. presoditi pravilnost zajetja trgovske ladje, 2 odločiti o nadaljnjem lastništvu ladje ali tovora, odnosno ladje in tovora skupaj.
Dolžnosti vojnih ladij pri zajetju trgovskih ladij
Pravilnost zajetja trgovskih ia-dij se presoja po tem, ali so vojne ladje, ki ga izvrše, izpolnile vse dolžnosti, ki jih jim nalagajo mednarodne določbe v pogledu njihovega postopanja pri zajetju. Glavna njihova dolžnost pa ie — ugotovitev zastave trgovske ladje ali ugotovitev njene nacionalnosti, odnosno ugotovitev o lastništvu tovora na njej. Kako morajo vojne ladie v tem pogledu postopati, sem omenil v včerajšnjem sestavku. Sodišče morskega plena pa mora presoditi, ali so vojne ladje v tem pravilno postopale ali ne. Stopnje njihovega ugotavljanja so naslednje:
Najprej morajo ugotoviti, ali gre za s o -vražno ali nevtralno ladjo. Nato je na vrsti blago: a) v primeru, da je ladja sovražna, je treba pregledati, ali gre za nevtralno blago ali ne; v primeru, da je na ladji nevtralno blago, je potrebno nadalje ugotoviti, ali gre za blago vojnega tihotapstva ali ne; b) v primeru, da je ladja nevtralna, pa je treba takoj ugotoviti, ali gre za tihotapsko blago in v pozitivnem primeru, ali gre za blago absolutnega ali pogojnega tihotapstva. V ta namen je seveda potreben tudi pregled >krovnih dokumentov«, da se ugotovi na-menjenost ali smer trgovske ladje.
Sodni postopek
Pred svojim izrekom o zaplembi, odnosno o novem lastništvu zaplenjene ladje mora torej sodišče morskega plena preveriti pravilno st in zakonitost postopanja vojne ladje, ki je izvršila zajetje trgovske ladje, in sicer v skladu z naznačenimi dolžnostmi postopanja vojnih ladij. Presojo vseh navedenih ugotovitvenih dejanj vojne ladje izvrši sodišče z istočasnim zaslišanjem obeh interesiranih strank, ki sta neposredno: ona. ki je izvršila zajetje, in ona, ki je postala žrtev zajetja; posredno pa obe državi, katerih ladje prihajajo v poštev.
V	tem postopku pa je velika pomanjkljivost tako v pravnem pogledu kakor v pogledu pristojnosti sodišč. Spor, o katerem morajo sodišča morskega plena razsoditi, je spor s področja mednarodnega prava in se morajo potemtakem uporabiti za njegovo rešitev pravila mednarodnega prava. 2e v tem pogledu pa nastane prva težkoča: pravila mednarodnega prava, ki prihajajo tu v poštev, veljajo kot enotna pravila samo v knjigah in posameznih predlogih ali deklaracijah mednarodnih konferenc, medtem ko se dejansko vse pozitivna (veljavno) mednarodno pravo v tej snovi omejuje samo na določbe, ki jih smatrajo posamezne države s svojih vidikov za pravilne in ki so jih uveljavile kot svoje notranje pravo. Razume se samo po sebi, da je to izvor stalnih nasprotij in sporov, kajti država, katere ladja je bila na primer zaplenjena, ima lahko povsem drugačna pravila o zajetju in zaplembi kakor država, ki ta dejanja konkretno izvrši. Prav zaradi prepogoste samovoljnosti na tem področju so se nevtralne sile večkrat odločile za tako zvano »oboroženo nevtralnost«, da bi branile svoje trgovske ladje proti prehudim kršitvam splošno veljavnih mednarodnih pravil.
V	čem so z objektivnih vidikov še druge pomanjkljivosti v postopku sodišč morskega plena, bom govoril v naslednjem sestavku.	Scrutatoj;
Urejuje Davorin Bavjjea, — Izdaja ga konzorcij »Jutra« Stanko Viraot, — Za Narodno tiskarno d. d. Jut tlakama rja Fran Jeran. — Za inaeratni del js odgovoren Alojs Novak. — ys| f Ljubljani.