«r
Sten. 74.	O Ljubljani, g sototo. dne 30. marca 1906.	LGtO XXXII).
Velja po	^^^^	^^^ mm M ^HM KM mm ^mrn/^m ^^^^
imm v f AIIEUPP mm
V upravništvu:	■	■ ■	H ^BB	■
1 u in	■■	^H ^H	HHP IV^^H BM	noticah stane
H	H H	■	^ H	eno,»opna garmondvrsta
M	„ „	^ H H	H	O	H	H	a 26 pri
" rJ^ :: 170 m ■ V ■ ■ IV ■ ■ W ■ ■
Posamezne K) h. ^^^^	^^^	W AHB flk H BIH	ln
Za poŠt], na dom 20 h na
Izhaja
vsak dan, IzviemSI ntdcljc
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod lez
- dvoriSJe nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma sc n« sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ■i	Vsprejema naročnino, Inserate ln
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Kupčije z zemljišči.
V naši deželi se vrši sedaj velika narodno gospodarska kriza zlasti z ozirom na zemljiško posest. Propadanje grajščin Je rodilo kupčijo z zemljišči, ki je pokazala jako nezdrave izrastke v našem narodnem gospodarstvu, ki jih razni dogodki jako čudno razsvetljujejo.
Afera Prosenc-Hribar je pokazala le nekaj prizorov.
Sicer še ta zadeva ni končana, ker je g. Prosenc vložil priziv zoper prvotno obsodbo. A za javnost je ta zadeva dovolj pojasnjena, da se že sedaj lahko komentira. V gotovem pomenu je vsak človek jurist, ker ima v sebi čut, podeljen mu od stvarnika, ki mu pri vsaki priliki pove, kaj je prav in kaj ne. Že način, kako se je kupčija pričela, je sam na sebi odi-iozen.
Ideja posestvo kupiti se je rodila v Ratečah v dotičnih domačih krogih. Ti so se obrnili na »Kreditno banko« v Ljubljani za eventualno posojilo. Slučajno je zvedel Prosenc o tej kupčiji in takoj sta Hribar - Prosenc najboljša prijatelja pri tej kupčiji. Domačini, ki so se obrnili na »Kreditno banko«, katere predsednik je Hribar, so se pa — obrisali. Kupčija mora imeti kakor vsaka druga stvar svoj etični moment. Tako tudi tukaj — Hribar-Prosenc sta naredila lepo kupčijo. Oba sta zaslužila 150.000 kron. To je že svota s katero sta lahko oba zadovoljna, sosebno če se pomisli, da oba nimata toliko denarja na razpolago, da bi skupaj kupila deseti del tega posestva, Toda to nič ne stori, ker je končno kredit tudi denar. A denar ju jc zapeljal, da sta se začela pravdati in prijatelja sta postala nasprotnika. Ljudstvo sedaj ne govori o vsebini obtožbe Hribarja proti Prosencu, ne govori, da je bil Prosenc obsojen, govori le o kavalirskem obnašanju teh dveh gospodov, ter obsoja oba, Prosenca, kakor Hribarja^
Kako brezsrčno se je ravnalo z ubogim dolžnikom, s kmetom Grebencem! Moža sta zaslužila takorekoč čez noč premoženje, padlo jima je 150,000 kron kot zrelo jabolko v naročje. Nista imela toliko kavalirskega čuta v sebi, da bi imela potrpljenje z ubogim kmetom Grebencem, ki ju je prosil s povzdignje-nimi rokami, naj ga ne store nesrečnega, ker ne ve kam s svojo rodbino. — Lasje so mu osiveli, revež je bil skoraj na tem da — zbla-zne. — Toda ni našel usmiljenja. Gnala sta ga od enega sodišča do druzega, rubila, pro-vzročcvala mu velikanske stroške in vse to zaradi ubogih par tisoč kron! Odpravili so te-
lesno torturo, a odpravili niso - duševne. Kazenski paragraf tega ne more obsoditi. Poklicano je edino ljudstvo, da javno sodi o takem postopanju. Kaj bi sc tema kavalirjema poznalo, ako bi mu dala brezobrestno posojilo, ker sta videla, da ne more plačati, in da ga s tožbami popolnoma ugonobita. Nista imela čuta do svojega bližnjega, brez usmiljenja sta ga natezala — na duševno torturo, da je bil le dobiček poln.
Ali morejo taki ljudje v javnosti igrati še vodilne vloge?
A gode se še hujše stvari, ki se jih moramo dotakniti.
Spekulantje kupijo kako veleposestvo in ga začno razkosavati. Veseli smo, če se taka stvar izvrši od domačih ljudi poštenim potom. Kajti gledati moremo, da se ne polasti tujec naše zemlje in ne kupčuje z njo, da bi odnesel dobiček s seboj. Tudi dobiček, ki se pri tem naredi, je lahko pošten in hvalevreden, saj je le posledica kupčijskega načela, da se pri razprodaji doseže ugoden uspeh.
Vendar kako se včasih taka razprodaja izvršuje? Prodajavci pridejo z žganjem in s smodkami ter najprej upijanijo kmete. Ko so kupci že od žganja čisto ob pamet, jih obdelujejo na vse mogoče načine, in v pijanosti se podpišejo najbolj nepremišljene pogodbe. Ko je podpis v rokah, se pa začne neusmiljeno preganjanje.
Ko se kmet strezni, ponavadi ne ve, kaj jc podpisal ali pa neče priznati podpisa. A spoznanje je že prepozno. Tirajo ga pred sodišče in začno se dolgotrajne pravde, ki prisilijo kmeta, da mora izplačati podpisano vsoto, iu velikanski pravdni stroški ga pahi nejo v nove dolgove. Neštete družine, ki so si mislile z novim nakupljenim posestvom opo-moči, postanejo nesrečne, nekaj špekulantov pa pri tem ogromno obogati.
To je danes velevažno agrarno vprašanje. Zal, da so naši ljudski denarni zavodi danes še premladi, da bi mogli poseči v te velike kupčije, a z združitvijo vseh denarnih sil bi se dalo vendar doseči, da se ta nevarna kriza rešuje bolj ugodno za našega zemljiškega posestnika. Zadružna misel bo tudi tukaj morala rešilno nastopiti. Spominjamo se še, kako so se zbirali blejski kmetje, ko je bila na prodaj blejska grajščina z jezerom in krasnimi gozdovi. Radi bi bili kmetje vse kupili, bilo je tudi v njih dovolj kapitalne moči, a ker niso bili še organizirani, je vse kupil tujec. Naša dolžnost je, organizirati povsod zemljiške posestnike, da bodo po svojih zadrugah mogli sami nakupovati in razdeljevati propadajoča veleposestva.
Bodi ta zadružna misel podlaga in duša novemu agrarnemu gibanju, ki se bo začelo brez dvoma v naši domovini, ko staremo okove, ki sedaj ovirajo ljudsko organizacijo.
Jesenice.
Stranka politične in narodne hinavščine je narodno-napredna stranka. To je neštevil-nokrat že dokazala, to gledamo danes z lastnimi očmi na Jesenicah. Iz liste kandidatov lahko vsak pameten človek spozna, da tu ni bilo nobenega izdajstva od strani župnikove, ker sta bila samo dva Nemca kot kandidata postavljena, pa še ta dva v II. razredu, katerega so imeli Nemci popolnoma v oblasti in bi bili lahko vseh 7 odbornikov volili nemških, če bi bili hoteli. Slovensko in krščansko mislečih mož je bila večina v tej listi, ki nikdar ne bi zatajili svoje narodnosti. V III. razredu je bilo tovarniškim delavcem vsled kompromisa najbolj vstreženo. Ni se jim bilo bati zamere pri tovarni in so vendar lahko po svojem prepričanju volili brez vsakega strahu. Gotovo je nekaj posebnega to, če delavec in delodajalec skupaj volita — in sta oba zadovoljna z volitvijo! Strahovito so napred-njaki hujskali zoper tovarno in župnika celo leto. Raztrobili so po vsem slovenskem svetu, da je župnik Jesenice izdal Nemce m in se oni sedaj bore z vsemi silami, da Jesenice ostanejo slovenske. Le nekaj citatov naj priča o tem:
»Slov. Narod« z dne 1. aprila 1905: »Za-bukovec se je s svojo zvezo z Luckmanom, ki ga je podkupil z dragim denarjem, politično ubil. Njegovo"izdajalstvo bo zapisano s krvjo v zgodovini narodnega boja Slovencev.«
»Slov. NSrod« z dne 2. febr. 1906: »Jeseniški rimski priganjač Zabukovec in nemški liberalec Luckmann se bojujeta roko v roki proti napredni slovenski večini . . . (Zabukovec) zasluži, da mu pljune v obraz vsakdo, kdor se zaveda, da ga je rodila slovenska mati in ga je njegova dolžnost, ostati zaveden Slovenec«
»Gorenjec« z dne 17. febr. 1906, za njim vsi liberalni slovenski listi: »Župnik Janez Zabukovec ie Nemcem izdal leta 1906 Slovence na Jesenicah in s tem je izgubljena ne samo občina Jesenice, temveč vsa gorenjska dolina od Lesec naprej in s tem sc je moralno uničila tudi slovenska Koroška, ki se v par mesecih združi po železnici s Kranjsko« ... »V pošteni družbi ni več mesta zanj!«
»Judež Iškarijot predpodoba Zabukovca.«
Rdeči plakati 18. febr. 1906: Narodno izdajalstvo župnika Zabukovca! Zveza z Luck-mannom! Zloraba sv. vere! Prodani delavci!
»Soča« 14. marca 1906, št. 21: »Ta človek (Zabukovec) zasluži, da se ga izpostavi na sramotni oder, da mu lahko vsakdo v
obraz pljune, tak človek zasluži bič in ba-tinel«.
Volitve so končane. Naprednjaki so razglasili po svetu: »Jesenice so naše. Mi stojimo danes trdneje kot kdaj na Jesenicah!« Bahali so se, da imajo en glas večine v odboru, šteli so namreč za odbornike tudi može, ki niso bili izvoljeni, a se prištevajo h kapitalistom. Oglasili so se res ti možje za viriliste, a od zgoraj so jim pojlali črno na beletn, da ti inožje ne plačujejo toliko direktnega davka, da bi smeli stopiti v odbor kot virilisti, samo 4 virilisti bodo v novem odboru. Široka usta so na-prednjakom zamašena. Kaj naj store, da pridejo na površje ? Z v e ž i m o se z L u c k -m a n n o m . z v e ž i m o se z N e m c i 1 Zabukovca moramo uničiti. Toda, če nam Nemci ne pomagajo, zastonj bo ves naš trud, premalo nas je! Tako zdihujejo, in čujte, čujte! Kar so celo leto preklinjali kot narodno izdajstvo, to hočejo sedaj sami storiti! Postati hočejo Judeži Iškarijoti, Jesenice hočejo prodati Nemcem, stopiti na sramotni oder, da jim vsak lahko pljune v obraz, zapisati hočejo svoje izdajstvo s krvjo v zgodovini narodnega boja Slovencev!«
Ali je res to, ali je mogoče kaj takega?
Pisali so v »Slovenskem Narodu« še 16. dec. 1905 očitajoč župniku Zabukovcu zvezo z Nemci: »Ce bi hotela biti naša stranka tako nesramna, tako umazana, tako nizkotno izdajalska, kakor on, bi trebalo od naše strani le enega miglieja — gospodine Zabukovec. le enega migljeja — in vi ne spravite v odbor niti enega odbornika . . . lahko ste prepričani, pane Zabukovec, da nikdar ne bomo igrali take uloge «
ln sedaj jc dejstvo, da igrajo klavenio ulogo narodnih hinavcev!
V »Slovenskem Narodu« in »Gorenjcu« z dne 24. t. m. dajejo migljeje, kako radi bi sc zvezali z Luckmannom. Vrgli so krinko narodnosti proč in pokazali se kot gladni volkovi, ki jim je le zato, da uničijo župnika Zabukovca kot reprezentanta krščanske stranke na Jesenicah in jim je zato dobra vsaka pomoč, tudi pomoč Nemca, tudi pomoč tistega, o katerem so v volilnem oklicu pisali: »Kaj brigajo ravnatelja Luckmanna potrebe in koristi posestnikov in kmetov na Jesenicah, Plavžu, Hrušici in Rovtih? Ta gospod le edino namerava izkoristiti celo občino — — in končno se od Jesenic odtrgati ter z Javor-nikom ustanoviti občino, v kateri bi bil brezmejni gospodar.«
Da nam nihče ne bo mogel očitati obrekovanja, ponatisnemo, kako iščejo liberalci zveze z Luckmannom. Tako-le pišejo v »Sl. Narodu« in »Gorenjcu«: »Gospod Luckmann nam bo gotovo pritrdil, če povemo, da je večina njegovih najzavednejših volilcev odločno proti temu kompromisu (med tovar. vodstvom in jeseniškimi črnuhi). Kako pa naj bi tudi obstala zveza med ljudmi, ki jih ne ve-
LISTEK.
Poštni Jakob.
Spisal F. K.
Da bi ga le videli, tega poštnega Jakoba, tega veselega, brezskrbnega Jakoba! Ime je dobil, ker je prepeljaval s poštnim vozom ljudi iz malega trga L. v oddaljene vasi.
Bil pa je ta Jakob pravi veseljak prve vrste, izvrsten pevec in pivec, da mu ni bilo para daleč naokolu. Pri dekletih pa ni imel nič kaj sreče. Večkrat se je že oglasil v kaki hiši, toda nobena ga ni marala vzeti. Vsaka si je mislila: »Kdo bi jemal tega lahkoživca, ki vse zapije, kar prisluži.« Toda za vse to se Jakob ni nič zmenil. Poštno čepico je imel še vedno na levo uho pomaknjeno, brke zavihane, prav po vojaško. Pa zakaj ne, saj jc bil svoje dni vojak. V celi stotniji ga ni bilo fanta, ki bi bil bolj postaven od njega. Ničesar ga ni bilo strah, nikogar se ni bal. Večkrat je rekel: »Kje pa je strah? Kar pokažite mi ga!« In ob taki priliki se je udaril po svojih močnih, širokih prsih. In tovariši njegovi so dejali: »Če se le kdo ne boji strahu, Jakob Trpek se ga ne boji.«
Ko je doslužil vojake, šel je domov in dobil v trgu L. službo poštnega voznika.
In vendar se je temu neustrašenemu Jakobu, ki je trdil, da ni strahu, pripetilo nekaj čudnega. Le poslušajte, kaj!
Nekega pojioldne, pozimi je bilo, stopil je v poštni voz dolg, suh, črno oblečen gospod. V roki je imel velik kovčeg. Naročil je Jakobu, naj ga pelje v vas S.
Ura v trškem zvoniku je udarila štiri. Jakob je švignil z bičem po konju in poštni voz je zdrčal po bregu s trga. Nič kaj ni bil zadovoljen danes Jakob, ker je moral voziti. Tudi si danes ni privoščil požirek žganja, kar je bila njegova navada, kadar je vozil ljudi iz trga.
Jelo se je mračiti in kneg je začel nale-tavati. Polagoma se je stemnilo. Jakob je postajal dremoten. Prejšnjo noč je pil s svojimi tovariši v gostilni »Pri lisici« do jutra. Zato se mu tudi ni ljubilo voziti, res, nejevoljen je bil.
Začelo je prav pošteno mesti. Videlo se ni niti za korak naprej. Jakob pogleda na uro. »Kaj pa je to? 2e dve uri vozim, pa še ni nikjer vasi. Bolje pogleda in vidi, da je zavozil na napačno pot. Kaj pa zdaj? Kaj hoče početi?« Nič drugega mu ne preostaja, kot z vozom se obrniti in se peljati na pravo pot nazaj.
Stopi z voza, odpre vrata in pravi: »Gospod, zašli smo, sedaj moramo pa nazaj, da pridemo na pravo pot.«
Nič odgovora. Čudno se mu zdi, zakaj tujec nič ne odgovori in se nič ne jezi. Črna tema je bila v vozu. Še enkrat pove, da sta zašla. Vse tiho. »To je pa vendar čudno, da nič ne odgovori«, misli si Jakob. Gre malo naprej v vozu, kar se spodtakne ob nekaj,
pade po vozu in zagrabi nekaj kosmatega. Votel glas, ko iz groba se zasliši. Zona ga obide. Brž jo pobere na voz, udari konja po hrbtu in voz zdrči naprej. Jakob ne pogleda ne na desno, ne na levo. Tesno mu je pri srcu. Kaj je bilo neki v vozu, kar je zagrabil? Iu ta tujec! Njegova postava! Bledi njegov obraz! Ves črno oblečen. Kaj ko bi . . . Jakob sc jc stresel ob tej misli. Pa saj ni veroval v vraže, saj se ni bal nikogar, on, ki je bil vojak.
Kar se mu zazdi, da se odpirajo vrata pri vozu. Nič ne pogleda nazaj, še bolj požene konja. Zadoni mu čuden krik na ušesa. Zopet se mu zazdi, da so se vrata voza zaloputnila, in res, voz se je stresel.
Prikazale so se luči prvih koč v vasi. Konja vstavi pri prvi gostilni. Krčmar pride pogledat, kdo sc je pripeljal tako pozno. Osupel spozna poštni voz in Jakoba. »Kaj pa ti je, Jakob, da si tako bled?« praša ga krčmar. Ta ne zine besedice in pokaže na poštni voz. Krčmar stopi noter z lučjo v roki, toda ne vidi drugega, kot velik kovčeg.
»Kaj si samo ta kovčeg pripeljal?« vpraša ga krčmar. Jakoba oblije kurja polt po celem telesu.
»Saj sem nekega gospoda pripeljal, kaj ga ni ?« vpraša strahotna Jakob.
»Nikjer ga ni, le poglej sam!« pravi krčmar. Jakob pristopi in res, nič ni bilo v vozu drugega, kakor kovčeg. Nato pove krčmarju vse, da jc zavozil na napačno pot, pove tudi,
da se mu je zdelo, da so se vrata voza odprle, da je slišal nek čuden krik.
»Tu se je zgodila nesreča«, pravi krčmar. Morda jc padel tisti gospod na kak način iz voza; vse je mogoče. Brž skliče nekaj ljudi iz vasi in vsi naj gredo iskat tujca. Se-le proti jutru ga najdejo v snegu ležečega. Brzo ga spravijo v vas. Začno ga drgniti s snegom, in po dolgem času začne tujec res dihati. Ko se zave, pove okoli stoječim vse, kar se je zgodilo.
V vozu je bilo mrzlo, zato se je zavil v svoj kosmati kožuh, ki ga je imel zvezanega na kovčegu, (katerega pa Jakob ni videl) in »Kar naenkrat nekaj poči in obenem sem začutil, kakor bi me nekdo zgrabil za kožuh«, pripoveduje tuji gospod. »Vstanem, grem gledat, kaj je, odprem vrata pri vozu in se nekoliko nagnem ven. Tačas pa se voz strese na vso moč, jaz pa omahnem in padem iz voza. Priletel sem v sneg in se nisem, hvala Bogu, nič poškodoval. Potem sem taval in taval po snegu, a nisem zagledal nobene luči. Nekaj časa sem še hodil, potem pa sedel v sneg. Več se ne spominjam!« Tujca so dejali v jx>-steljo.
Kaj pa Jakob?
Nikdar več se ni bahal pred tovariši, da se strahu ne boji. Izučilo ga je dodobra. Tudi pijančevati je nehal in pravijo, da sc bo oženil po Veliki noči.
žejo nikaki skupni interesi. Na eni strani napredno misleči volilci, na drugi pa črni rimski priganjači, kdo naj si misli tako zvezo?! Upati smemo, da bo začel na Jesenicah ktnalu pihati drugi veter, ki požene črne krokarje v njihovo osamljeno farovško gnezdo. Želeti j c, da se s I i š i j o t e besede 11 a m e r o -daj nem mestu v tovarni!« Pa še b o 1 j jas 11 o sled i: » . .' . mi le želimo in hočemo delati na to, da bi kmalu mogli živeti z odločilnimi faktorji v tovarni v sporazum-Ijenju. Prepričani smo, da se tudi g. Luck-mann pridruži našemu mnenju. Skupna naša želja naj bo, da fajmošter Zabukovec izgine s površja!
Ali hočete še več dokazov, da so naprednjaki narodni hinavci in se ne ustrašijo tudi narodnega izdajstva, ker v prvi vrsti jim je vsj; »narodno« delo: boj zoper duhovnike, boj zoper katoliško cerkev?!
Slovenci, ki res nesebično ljubite svoj narod, varujte se 11 a r o d 11 i It hinavcev!
Tedenski pregled.
Shod liberalnih nezaupnikov poparjen. Bobnah so in šarili, a ko so šteli glave svojih dragih v »Narodnem domu«, jim je sape zmanjkovalo. Cela Ljubljana in cela Kranjska je premogla komaj 500 oseb, ki so šle kimat ali pa na tihem godrnjat na klaverni shodek, kjer je Triller pohlevno ponovil to, kar je dr. Tavčar-jev »Narod« dolgovezno že prej razpravljal. Prišli so velemožje skupaj, da osnujejo nov program, da vržejo stare, onemogle, sive glave med staro . šaro, razšli so sc potrti brez novega programa, brez glave. Dr. Tavčar je priznal, da je siv in okoren, a da je »Narod« njegov in da naj bodo liberalci hvaležni, če jim pusti pisati vanj. Na vprašanje, kaj je z zvezo z Nemci, sc jc odrezal, da je to malenkostna stvar. Župan Hribar je soglašal, da v »starih« ni več živahnosti; Jutraš iz Metlike,, »dobar muž« ga imenuje hrvaški list »Obzor«, se jc postavljal, da plačuje davek že 50 let ter da ima dva sinova pri vojakih. Drugi so pa molčali. V eni dobri uri je bil slavni kongres pri kraju. Sprejetih jc v izvrševalni odbor nekaj »mladih«, da so jim usta zamašili. Dr. Blei-w eis ni več izvoljen v odbor.
Avstrijska vlada je dovolila, da so jeli uvažati srbske prasce. Prva čeda je štela 5572 glav. — Afera Prosenc - Hribar se je začasno končala steni, da je Prosenc obsojen na 1000 K denarne globe. Plačati ne bo težko, saj jc. obsojenec tekom obravnave izjavil, da je Hribar najmanj za -10.000 več dobil pri radeški graščini, kot on. Prosenc je vložil proti razsodbi pritožbo. Generalna direkcija tobačnih tovaren na Dunaju je vsled posebno navodilo, ki meri na to, da omejqi vži-vanje alkoholnih pijač po tobačnih tovarnah, sredovanja društva »Abstinent«, Ifcdala postavka krojaških pomočnikov sc je pričela v pondeljek v Ljubljani. Pomočniki so res pičlo plačani, a tudi mojstrom prede, ker se množe konkurenčne konfekcije. — Pri občinskih volitvah v Sodražici je S. L. S. zmagala v dveh razredih. — Novoimcnovani francoski škofje so bili vstoličeni povsod slovesno ob veliki udeležbi ljudstva. — Nemška mornarica se pomnoži. — »Katoliško šolsko društvo« na Dunaju ima 60.735 članov. — Pri volitvah v okolici za tržaški mestni, oziroma deželni zastop je zmagalo vseh šest slovenskih kandidatov. Na občnem zboru »Katol. političnega in gospodarskega društva za Slovnice na Koroškem« je bila sprejeta tudi nezaupnica deželnemu predsedniku baronu Hein-u, ker ni znal varovati pravic koroških Slovencev pri razdelitvi mandatov. V nekem japonskem rudniku je umrlo vsled eksplozije plinov 250 oseb.
Čudne razmere morajo vladati v prote-stantovski verski občini ljubljanski, ker so pri zadnji volitvi izbrali za pastorja moža, ki je ločen od svoje žene, ker je agitator za veliko Germanijo in je še nedavno javno na neki piižnici na Češkem tajil božanstvo Kristusovo. Uradni list kranjske dežele pa agitira za »pa-sijonsko službo božjo« tega pastorja! — Nova železniška proga Sarajevo-lvac. ki vodi do
Pism iz liberalnga zaupnga shoda u Narodnmo dum u Iblan.
Lub muj gspud! Jest vem, de sa uni nafrigan in iz usm žaubam namazan in de maja šnajd, ampak tu nm use glih na vrjamem, če sa se prau u nhnh cajtngah čelustl, de b se uni upal pridet na naš iiberaln shod, k nisa mel puvabila. Zatu nej m pa derlaubaja, de primem jest u soja desna roka peru in nm pišem ene par besed, de uja vedi, kuku je blu prouzaprou na temo našmo shod. Ampak tu nm pa že naprej puvem in na srce pulužim, de nauja nobenmo puvedal, de sm jest nm tula pisu, ta nar mn pa mojmo per-jatle dr. Zanetc, zatu k vem, de b 111 011 usa larfa staušu, če b zvedu, de mu jest u zele hodni in se teb nč men nč u take rči utekujem, k men nč am na greja in slišja prouzaprou u negov rajon. Buh na przaden! Alstn, tu sm nm puvedu zatu, dc sc uja vedi rihtat!
Uni murbt še nazadne verjel na uja, de sm biu jest res na ta shod puvablen, še 11111 pa, dc sm biu zraun, zatu k misija, de je biu ta shod sam za furmane, mesarje in pa za doh-tarje prštiman; in za en tal maja tud prou, ampak tu m žihr verjameja, de sm biu zraun. Alstn, tu je blu pa tkula: Kokr veja, se zadne cajte Zane pudpiše tku, kokr kašn ta prau dohtar, k Idi u arest al pa pud zemla spraula. Gespud dohtar Taučar sa mu pa šli zavle tega res na litn in sa mu
turške meje in bo velike strategične važnosti, bo v kratkem dogotovljena. Dolga ie 170 km., ima 30 železniških mostov in 99 predorov. Nad en meter debel sneg je zapadel na Koroškem zlasti v Ziljski dolini. — Na otoku Formozi so se vsled potresa pokazale grozne razpoke; največja jc 1500 m dolga iu 350 111 široka. — Dne 25. marca je nečloveški delavec Ernest Thos v Plauen-u na Nemškem počel strašna grozodejstva. Ločen, jc bil od žene ter prišel v stanovanje, kjer je bivala žena, otrok, mati in sestra žene. Jezil se jc, zahteval denar, a ga ni dobil. Prinesel je seboj šest samokresov in stotine patron. Jel je streljati na ženske ter skozi okno na ulico in v nasprotna stanovanja. Razsajal je; tako dve uri. Nihče si ni upal blizu. Izstrelil, je tako 350 patron. Skozi strop so napravili!, luknjo, da so ga mogli ustreliti. — »Zadružni zvezi«, ki ima že 303 zadruge, je ministrstvo se je, zahteval denar, a ga ni dobil. Prinesel izplačalo za leto 1904 10.000 kron podpore.
■ Ogrski ministri so imeli v torek pod predsedstvom cesarjevim na Dunaju ministrski svet; cesar si je pridržal odločitev oziroma razpisa novih volitev na Ogrskem. — V Bukarešti! so hoteli dijaki s silo zabraniti neko francosko gledališko predstavo. Konec krvavih prizorov je bil ta, da sta mrtvi dve osebi, 300 ranjenih, 100 aretiranih.
Državni zbor. Pri debati o volilni reformi je govorilo 59 poslancev; v volilnem odseku so tudi dr. Susteršič, dr. Ploj in dr. Ivčevič. Za načelo, da se izprerneni sedanji volilni red, je v odseku večina zagotovljena. Bojazen je le, da nasprotniki enake volilne pravice z intrigami vso stvar zavlečejo. Iz tega namena so 11. pr. Vsenenici predlagali izločitev in avtonomijo Galicije. Predlog ni dobil dvetretjinske večine, vendar je pa dobil večino. Nato je nenadno sklican kranjski deželni zbor na dan 2. aprila. Domneva se, da vlada predloži volilno reformo za deželni zbor kranjski. Državni zbor bo vsled tega počival čez Veliko noč. Tiskovni odsek jc predložil zbornici poročilo o tiskovnem zakonu. Časopisje bo v prihodnje povečem pripadalo le razsodbi sodišč. Zaplenjenje časopisov se omeji. Kolportaža bo prosta. — Dunaj bo dobil monumentalen vodomet z električno svetlobo. Prestolonaslednik volilni reformi ni nasproten.
Godovi prihodnjega tedna.
Nedelja (tiha), 1. aprila: Teodora, Hugon; ponedeljek, 2.: Frančišek Pavi., Marija Eg.; torek, 3.: Rihard, Abundij; sreda, 4.: Izidor, Rozamila; četrtek, 5.: Vincencij F., Irena; petek 6.: Marija sedem žalosti, Sikst, Cele-stin; sobota, 7.: Herman.
Revizija ustave.
Dunaj, 30, sušca.
Ni ga razsodnega človeka, ki bi trdil, da je sedanja državna ustava dobra ali celo popolna. Možje ,ki so jo skovali v decembru 1867, so sami priznali, da je delo pomanjklivo, le provizorij za dogledno bodočnost. Možem sc jc mudilo, ker so iih priganjali Mažari. Tedanja vlada je z Mažari sklenila nagodbo in to kot »fait accompli« predložila avstrijskemu parlamentu, češ: Plavaj ali utoni! I11 tako-zvana nemška ustavoverna stranka ni hotela utoniti, marveč plavati v varno zavetje »du-alizma.« V tem pristanišču so sc zasidrali Nemci in Mažari ter skoraj štiri desetletja vladali državo. »Divide ct impera!« bilo je načelo. Razcepili so državo, da v Avstriji Nemci obdrže hegemonijo, Mažari na Ogrskem.
Toda stavba je bila zgrajena iz peska, brez temelja, brez obrambe. Na lepem pročelju te zgradbe sta vabljiva napisa: Paragraf 19, ki avstrijskim narodom priznava ravno-pravno s t, in na ogrski strani znani zakon, ki isto zagotavlja nemažarskim narodom. Toda ob vratih na levi in desni stojita nemški Mihelj in mažarski Miško, ki le svojim izvoljencem dovoljujeta vstop. In pričel se je boj pred vratmi. Narodi zahtevajo svoje pravice pod skupno streho. V obeh parlamentih se je vgnezdila obstrukcija. Parlamentarni krizi v Avstriji je sledila ogrska, posledica obeh jc državna kriza.
dal en ceu paklc tisth puvabil in ga puvrh šc nafehtal, dc nej jh med soje perjatle in kuma-ratc raztala zatu de u ta shod bi imenitn vn spadu. Na ta viža sm pršou holt tud jest h tem vabil in pa ene par kselu iz ta narodne pu-drukarije in tku tud na ta shod.
Sej men je prouzaprou ena figa za tak puvabil, ampak sem holt mislu, de u na nem res kakšn hec in trjatr in de sc uja res kej raufal na tem shod, kokr sa uni u nhnh cajtngah na douh in na šrok naprej prnašal, sm se pa res dau nafarbat in sm šou iz vesclatn notr in sni kumi čaku, de b pršla kašna legnat, de b kerga kc za kumat foknu. Pa člouk ubrača, gespud Turk, žepan in pa dohtar Taučar pa ubrneja in nata viža iz use raufarije nazadne ni blu nč.
De m jc žou kulkr mam šetin na glau, de sm tku cela nedela dupoune iz taka naumna-stja uktil prnesu, m žihr verjameja, zatu k res niblu nč. Ena dva gspuda sta vs cajt neki žle-bedrala, ta druh sma pa pr gmah sedel in se tku mulast držal, kokr jest al pa dr. Zane, kcdr maina kača u aržet in suša u gotanc. En cajt sm kitnu in kimu, kokr sa ta druh kimal, pol sm pa tku slatku zadremu, denkol tacga in b morbt ccu dan spau, če b gespud dohtar Taučar ne pršou h men, me pu ram putaplou in me prašu, če sc jest tud kcj na žvau, pu-sebn na kojne na zastopm. Jest sm sc zbudu na tu in sm gespuda dohtarja mal debel gledu, kuku prideja kojni na Iiberaln shod in kua
Nujno in pereče je torej vprašanje glede ustavne revizije v Avstriji, s katero je v tesni zvezi tudi revizija dualizma. Kdor pa misli, da jc mogoče to vprašanje rešiti v enem mesecu, ta sc jako moti. In kdor sedanjemu avstrijskemu parlamentu prisoja tolikp' moči, da more koncem svoje dobe poleg vol. reforme in drugih nujnih vprašanj izvršiti še revizijo ustave, ta jc politični abecedar. To vprašanje je bilo že večkrat na dnevnem redu, a zopet bilo položeno na led. Vladni načrt glede, volivne reforme pa je zopet sprožil stvar, ki je sicer velevažna in nujna, a sc ne da stresti iz rokava.
Dr. H e r o I d in, češki tovariši so v sredo nujno predlagali revizijo ustave. Govornik je v daljšem, jako zanimivem govoru utemeljeval predlog. Takoj v začetku govora jc naglašal, da predlog ni naperjen proti volilni reformi. Cehi zahtevajo splošno in enako volilno pravico. S to pa jc v tesni zvezi tudi revizija državne listavci Od 1 .1867 so se razmere v Avstriji temeljito izpremenile v narodnem, političnem in gospodarskem oziru. Deželni redi iz I. 1861 so že davno zastareli. Posamezne dežele potrjujejo in zahtevajo večjo avtonomijo. Dinastija sama je v prvi vrsti vezana vsled pragmatične sankcije na zgodovinske meje posameznih kraljevin in dežel. Ako so že v Kremziru določili deželam večjo avtonomijo, nego jo imajo danes, tembolj je sedaj opravičena ta zahteva. Centralizem je Avstriji zadal globoke rane. Zaceliti jih more revizija ustave, federalizem, ki so ga priporočali najboljši avstrijski državniki. V okviru deželne avtonomije pa se mora zagotoviti tudi narodna avtonomija, zakonito varstvo narodnih manjšin. Tako nimogoče dalje, država zabrede v nevarno krizo, ako se ne izprerneni ustava. To so poglavitne misli, ki jih je govornik podpiral z zgodovinskimi dejstvi.
Ker včeraj zbornica ni imela seje, jc danes češki radikalcc dr. S o b o t k a utemeljeval euak predlog. Rekel ie: Centralizem je nesreča za državo, ker nasprotuje zgodovinskemu razvoju države in potrebam posameznih dežel ter ovira pravično upravo.
Min. predsednik baron Gautsch je kratko izjavil: Oba nujna predloga sta le formalna, ker zahtevata volitev odseka, ki naj izdela revizijo ustave. Ako torej zbornica izvoli odsek, bode vlada v odseku označila svoje stališče.
Rusinski poslanec R o ma 11 c z u k je kratko izjavil, da Rusini niso prijatelji deželne avtonomije. Poljaki bi si v (ialiciji prilastili šc večjo oblast nad Rusini. Zato naj se preje zagotovi narodna avtonomija, potem je mogoče govoriti tudi o širši avtonomiji posameznih kronovin.
Dalmatinski poslanec B ia 11 k i 11 i je v najtemnejših barvah slikal centralizem iu nemško birokracijo. Kot avtonomist zahteva revizijo ustave, kot dalmatinski Hrvat pa združenje Dalmacije s kraljevino hrvatsko.
Poslanec P.achc r je kot glavni protigo-Vornik ponavljal stare stvari o nemški kulturi, »slovanski povodnji itd.
Poljski poslanec dr. S t a r z y 11 s k i je ponavljal včerajšnji svoj govor v odseku za vol. reformo. Poljaki so bili in so avtonomisti. Večja avtonomija dežel je nujno potrebna, zato tudi revizija državne ustave.
Zbornica pa jc odklonila nujnost predloga. Za nujnost so glasovali ic Poljaki, Cehi, češki veleposestniki, Jugoslovani in Rusini. Vprašanje je torej zopet na ledu.
NOTRANJE-POLITICN1 POLOŽAJ.
Včeraj je zboroval odsek za vinogradništvo. Predsedoval je posl. Robič. Sklenili so, da poslanca Ploj in Marchet preosnujeta vladni zakonski načrt v sporazumu z vlado z ozirom na poročevalčeve nasvete do 6. maj-nika. Vlada je izjavila da hoče sodelovati pri preosnovi zakonskega načrta. Včeraj so zborovali državni poslanci duhovniki. Poslanec Stojan je poročal, o sedanjem stanju predloge o kongrui in pojasnil predlog poslanca Urbana. Sklenili so, da naprosijo poslance v proračunskem odseku, naj razpravlja odsek o kongrui takoj po velikonočnih počitnicah.
Poslanci Wastian, Hoffman pl. Wellen-hof, Dobrnig in tovariši hočejo snesti 9000 K.,
maja žvali in pa Iiberaln zaupnki skp za upravt, pol sm sc pa le en mal zbrihtu in sm puvedu, de s kojnm nism mou še nkol nč za upraut, če mu je pa iz tem kej pumagan, de se na vosle zastopm, pol je pa dobr; če ne pa tud.
»Pol pa ni nič iz taba, perjatu!« je reku na tu gespud dohtar. Ce b se kej na kojne za-stopu, b te mi lohka dons u aušus spraul, tku triorma pa Turka, k je furman. »Kaj pa na bike, na vole, al pa saj na krave; a se tud prou nč na zastopš?«
. »Iz bikm mam že učash za upraut, kokr vidja; na krave, pa na vole se u pa še nar bi kašn mesar zastopu!«
»Alstn, pol pa ni nč iz taba. Pol m pa druzga na ustane, kokr še Kuzaka u udbor notr uzet, k Turk pa Kuzak nam uta šc ta nar mn zgage delala.«
»Zakaj pa nubenga pjomtarja notr na ma-raja; sej pjomtarji sa brihtneh buč!«
»Pejd se farbat iz pjomtrjm. Pjomtari b nam sam zgaga delal; mi črna pa take Idi, de nam daja gmah!«
»Tist maja pa tud prou, gespud dohtar! Gmah je še ta nar več uredn, zatu nh pa prosm, dc daja tud uni men zdela gmah!« sm reku, pa sm nazaj zadremu.
Kua sc šc use pol pučel, pa prou nč na vem, ampak tu jc pa prou gvišn, dc pusebnga špetaklna nimogl bt, k drgač b se jest preči zbudu, k mam b! tcnck spanje; tku sm pa ipu
ki iih jc postavila vlada v proračun za podporo slovenskih visokošolcev posvetnih fakultetah. Zato so zahtevali od finančnega ministra pojasnil.
VOLILNA PREOSNOVA.
Vlada je pričela včeraj zopet pogajanja s strankami, ki nasprotujejo volilni preosnovi. Uspeh je baje povoljen. Konservativno vele-posestvo in »Poljsko kolo« sta se odzvala pozivu. Gautsch sc jc posvetoval z načelnikom poljskega kola grofom Dzieduszyckim.in. posl. dr. Bobrzynskim. Na zopetno zbližanje poljskega kola je vplival gališki namestnik grof Potočki, ki 11111 je naročil Gautsch, naj izdela nov načrt o porazdelitvi volilnih okrajev v Galiciji iu pa moč demokraškega krila poljskega kola, ki bi nastopili proti šlahti in glasovali za volilno preosnovo ako dobi Galicija še 10 poslancev. Grof Sylva - Tarouca se je posvetoval z Gautscherti v imenu konservativnega veleposestva. Klub konservativnih veleposestnikov je imel takoj na to sejo, v kateri so razpravljali o izprenienjeneni položaju. Uspeh pogajanj ni še znan, a to jc gotovo že zdaj, da bo zboroval klub konservativnih veleposestnikov prve dni prihodnjega meseca v Pragi in da nameravajo nadaljevati pogajanja z baronom Gautschcm v Karlovih varili. Gautsch se je pogajal tudi z načelnikom nemške napredne stranke Pcrgcltoni, z Italijani in z Jugoslovani
O prestolonaslednikovem stališču z ozirom na volilno preosnovo poročajo listi, da je govoril nadvojvoda zasebno o,volilni preosnovi in je priznal, da jc potrebna korenita volilna preosnova. Rekel je pa, da jc Gautsch-eva volilna preosnova tako pomanjkljiva, da ue želi, da postane zakon. Nemški poslanci, ki so člani odseka za volilno preosnovo, so sklenili, da hočejo pozvati svoje zaupnike, naj jim o velikonočnih počitnicah vpošljejo zanesljive statistične podatke o razdelitvi volilnih okrajev.
Odsek neniško-čeških poslancev, v katerem so zastopani izvzemši Schonererjancev, vsi nemško-češki poslanci, jc včeraj razpravljal o.sedanjem stanju volilne preosuove.
Državni zbor.
Včeraj jc državni zbor še sprejel vladno predlogo o z v i š a n j u p o k o j 11 i 11 civilnih državnih uradnikov po samo-zavarovanju. Poslanec Choc je predložil celo vrsto želja državnih uradnikov posebno nižjih kategorij iu raznih slug. Za državne uradnike je posebno toplo govoril poslanec Liharzik. Finančni minister Kosel je med drugim izjavljal, da na skraišanjesltlžbenih let še ni misliti in ic dejal, da se deluje na predlogah o službeni pragmatiki in o spremenitvi disciplinarnega postopanja. Krščanski socialec Procha-zka je predlagal 35-lctno službeno dobo. Vladna predloga je bila nespremenjeno sprejeta, vsi drugi predlogi pa odklonjeni.
Zbornica jc sprejela tudi zvišanje pokojnin v d o v a 111 po civilnih drž. uradnikih.
Nato sc jc zbornica nujnim potom posvetovala o vladni predlogi o razširjenju začasnih oprostitev hišno najemninskega davka pri prezidavah.
Poslanec »Slovanske zveze« Biankini je vprašal načelnika proračunskega odseka, ako je predlog o z b o 1 j š a n j u položaja pisarniških p o m o č n i k o v voljan takoj razpravljati.
Poslanci VVastian, Hofmann, \Vellenhof in Dobcrnig so interpelirali vodjo naučnega ministerstva o podpori slovenskih visokošolcev na svetovnih fakultetah, češ, da jc v zadnjem proračunu 9000 kron zabeleženih v ta namen.
Poslanci Danielak in tovariši so interpelirali vlado o tem, da p o š t a v Nemčiji p i-s m a s p o 1 j s k i 111 i 11 a s 1 o v i 11 e d o s t a v-1 j a. lnterpelantje so zahtevali od vodje trg. ministerstva, naj to postopanje spravi v razgovor na svetovnem poštnem kongresu v Rimu.
Končno je predsednik Vetter poslancem voščil vesele velikonočne praznike in zaključil sejo ob 6. uri 30 min. zvečer. Ker jc bila seja tako pozno končana, je odpadla seja o d-s e k a za v o 1 i 1 u o r e f o r 111 o. Prihodnja
sladku spau, dokler nisa začel zaupniki usta-jat, iz stolni ruputat in ud jeze iz zubmi škripat, k sa jih iblansk liberalci tku nagraužn pu-tegnil.
K me je ta šundr iz spajna zbudu, sm prec mislu: zdela seu pa še le prau lontak začeu in u pršla kašna legnat soja muč pukazat. Pa mužje, k sa pršli ud deleč in sa bli še brez fruštka in se nm ni lebil iz iblančanm štraj-tat, sa lpu soj liberalizm skp pubral in sa šli raj h numara seks na pušrekane vampe. Jest ket iblanska srajca, sm ustou pa raj pr Iblan-čanh in pr nahterh bulšh rodolubh iz dežele u Narodnmo dom na kusil, kjer sma tud res hmal usak soja cinkasta žlica in pa usak soja šalca župce fasal.
Za kua nam je birt u Narodnmo dom tku vrnar žlice raztalu, jest na vem, ampak birt more že vedet, zatu pa jest raj gofla držim in nubenc žou besede na bieknem, de se nau kdu nazadne še kej gordržu in m kej naprej metu, de zmeri žlice u misu jemlem, k vndr žlice nubene role pr takmo vclikmo liberalnmo shod špilat na smeja.
Tok, moj lub perjatu! Zdej sma pa za dons fertik. De b nm še prpoudvou, kok sma se še pol pr Rož u rožcah tulažil, de uma čez dvanajst let, če Buh da, še bi imeniten Iiberaln zaupn shod sklical, tu b blu preveč in s lohka tku sami misija; zatu nh pa zdej še prou lpu puzdravlain in ustanem nhn perjatu, dokler se nauva skregala. Boltatu Pepe.
9. priloga 74. Stev. „Slovenca" dne 31. marca 1906
seja tega odseka bo 24. aprila ob 5. uri popo-ludne.
DELAVSKO ZAVAROVANJE.
Dne 26. in 27. t. m. jc imel svojo 9. sejo odsek za delavsko zavarovanje, ki ga jc izvolil delavski svet. Razpravljali so o organizaciji invalidnega in zavarovanja za slučaj nezgod. Izjavili so, naj se ustanove pokrajinski (teritorialni) zavarovalni zavodi za invalidi-tetno zavarovanje, ki naj upravljajo v samostojni!] oddelkih tudi zavarovanje za slučaj nezgod. Ustanovila naj bi se pa državna zveza pokrajinskih zavodov in pa državni zavarovalni urad kot najvišja zavarovalna oblast v vseh stvarnih zadevah delavskega zavarovanja. Prispevki za invalidno zavarovanje naj bi bili urejeni po razredih in veljavni za vso državo.
ZMEDE IN ZMEŠNJAVE NA OGRSKEM.
Fejervary namerava v torek predložiti vladarju v potrdilo oklic, v katerem naznanja, da ne razpiše volitev za ogrski državni zbor v postavni dobi. ()klic nabijejo po vsem Ogrskem. Ce objavi tudi opozicija oklic na ljudstvo, naznani vlada sodišču one, ki bodo podpisali oklic. Kristoffy namerava odstopiti baje 4. ali 5. aprila. Szell je došel na Dunaj baje, da posreduje na rešitev krize. A ogrski uradni brzojav naznanja, da so listi napačno poučeni, da dela Szell 3a rešitev krize.
VOLILNA REFORMA IN VELEPOSESTVO.
Nekateri listi poročajo, da se pripravlja preobrat v dosedanjem stališču velikega posestva proti volilni reformi. Veliko posestvo se čuti v vsenemški družbi kompromitirano.
SRBIJA.
Srbski ministerski svet je sklenil, da zdaj še ne odstranijo zarotnikov, kar želi Angleška. Vlada se je ozirala na neodvisne radi-kalce, ki so proti rešitvi zarotniškega vprašanja, dokler ne rešijo trgovinskih pogodb in ne najamejo posojila.
Milanski .Secolo' poroča o velikem škandalu, vsled katerega je odstopil kraljev tajnik polkovnik Milojevič. Polkovnik je videl, da je skočil iz njegovega okna neki častnik in zbežal. Polkovnik je obdolžil nekega častnika, da je bil pri njegovi ženi, a ta je dokazal, da je bil oni večer v častniškem klubu. Končno se je baje izkazalo, da je bil polkovnikov nočni obiskovalec — prestolonaslednik. Milo-icvič je odstopil, prestolonaslednika je pa obsodil kraij na 14-dnevni hišni zapor.
GIBANJE SRBOV V TURČIJI.
Turška zbira večje in večje čete in kakor jc videti, ne bo popustila svojih zahtev, kar se tiče davka. Srbi se pripravljajo na resen odpor. Pričakovati je, da pride do krvavega spopada med turškimi vojaki in upornimi Srbi, katerih število bolj in bolj raste. Postopanje Turkov vzbuja pri vseh Srbih-kmetih veliko ogorčenje. Ti so odločno odbili poziv srbskih prvakov, ki so jih nagovarjali, naj se pomirijo in vrnejo domov.
MORALNI IN VERSKI PROPAD NA FRANCOSKEM.
Francoska trpi na fizični in moralni je-tiki, kar ni čuda, ker delajo framasoni z vso silo že nad sto let, da uničijo v ljudstvu smisel za izvrševanje krščanske morale. Boj proti krščanstvu rodi žalostne posledice in propad francoskega ljudstva. Sedanje versko preganjanje je končna posledica verskega propada na Francoskem. Kakor so Francozi hodili manj v cerkve, tako se je znižavalo število prebivalstva, množila so se pa hudodelstva. Res da se vrši v mnogih krajih hud odpor proti novodobnemu ropu cerkva, a v kolikih krajih se za inventuro šc nihče ne zmeni ne. In ob volitvah meseca majnika bodo volili Francozi najbrže zopet svoje priljubljene judovske framasone. Evo številk, kako propadata na Francoskem verska misel in morala. Pariz šteje 2 milijona prebivalcev, svojo velikonočno dolžnost pa izpolni komaj 100.000 oseb, torej pet na sto, štiri ženske pa en moški! Brez duhovna so pokopali v Parizu 3000 oseb, a zdaj jih pokopljejo vsako leto 17.000, kar znaša tretjino vsakoletnih pariških pogrebov. Sodnijskih zakonskih ločitev je bilo leta 1884 na Francoskem 1657, a leta 1902 so ločili sodnijsko 8431 zakonov. Na 62 rodbin pride ena ločena! Na Francoskem nima dva milijona rodbin nobenega otroka, dva milijona pa le enega. Tu tiči rak rana na telesu francoske moderne družbe. V Parizu je rojenih vsako leto 18.000 nezakonskih otrok, 30.000 izpostavljenih in zapuščenih otrok vzgajajo po zavetiščih. Najnesramnejše spise razširjajo v 150.000 izvodih. Hudodelstev so našteli leta 1880 na Francoskem 167.000, a leta 1892 je naraslo število hudodelstev že na 700.000. Hudodelstva se osobito množe tudi med mladino. Mladoletnih hudodelcev so našteli leta 1880 šc 16.000, leta 1891 je pa bilo že 41.000 mladoletnih hudodelcev, med njimi polovica proti nravnosti. Pravijo, da se število mladoletnih hudodelcev pomnoži vsako leto za 2000. Samoumorov je bilo leta 1884 še 7500,1892 pa že 9000, med njimi 2000 ženskih samoumorilk. V desetih letih jc poskočilo število otrok samoumorilcev od 140 na 460! Goljufije so poskočile v tem času od 1000 na 3300, tatvine, ki so jih izvršili otroci, so se pomnožile od 5000 na 15.000, vsako leto sprejmejo v poboljševalnicc 1000 do 1200 otrok. V Parizu so spili leta 1885 57.000 hI absinta (pelinkovca), leta 1897 so spili že 160.000 hI in vsako leto se zviša množina spitega pelinkovca za 20.000 hI. Prostitutk je v Parizu 250.000. Telesni razvoj prebivalstva je zelo nazadoval, leta 1832 nista bila potrjena izmed 100 mladeničev dva k vojakom, leta 1892 je pa bilo izmed 100 mladeničev 32 nepotrjenih.
Pripomniti pa moramo, da se za potrditev k vojakom zahteva zdaj mnogo manj, kakor leta 1832. V velikih mestih ima izmed 100 rodbin le 50 sobico s 15 do 20 m3zraka. In to v državi, ki ima socialistične ministre, seveda ti možje nimajo časa, da bi se pečali z delavskim izboljšanjem, ker morajo skrbeti predvsem za protiversko gonjo. V 59 departe-mentih se je leta 1886 še pomnožilo prebivalstvo, a leta 18% se je pomnožilo le še v 24!
Tako daleč je privedlo liberalno frama-sonstvo ljudstvo na nekdaj cvetočem Francoskem. Številke bolj glasno govore, kakor vsako drugo dokazovanje, kam pripelje ljudstvo protiverski boj!
RUSKA ARMADA OSTANE V MANDŽURIJI.
Peterburg, 30. marca. Prevoz ruskih čet iz Mandžurije v Rusijo je nenadno po nalogu vojnega ministra ustavljen. Vzrok Slej odredbi je neznan. (Pa ne, da bi se zopet res kai kuhalo med Rusi in Japonci? Uredništvo.)
VERSKA VOJSKA NA FRANCOSKEM.
V	senatu je interpeliral poslanec Gandor notranjega ministra zaradi smrti Rcgisove v departementu Haute Loire povodom cerkvene inventure. Minister Clemenceau je rekel, da so streljali orožnika na Rogisa, da branijo nekega finančnega uradnika in orožnika, ki so ju pobili demonstrantje na tla. Hinavsko jc dostavil, da namerava izvesti ločitev pravočasno in da se noče igrati s človeškim življenjem pri štetju cerkvenih svečnikov, a obljubil ni nikdar, da bo rabil sile. Rekel je, da je že pokazal svoio zmernost, a da se katoličani ne smejo upirati zakonom.
VELIKE ANGLEŠKE VOJNE VAJE NA MORJU.
Angleži se zelo dobro razumejo na fran-cozko psihologijo; prepričani so, da ni varno Francoze z izmišljotinami dolgočasiti tistemu, ki hoče biti njihov prijatelj. Zato priredc letos pred očmi Francozov velike vojne vaje na morju med Gibraltarjem in bregovi Anglije v Atlantskem morju, kar še ni bil nikoli do zdaj slučaj. Zaman sc išče zato strategičnih vzrokov. Poseben pomen hočejo dati vajam steni, ker se jih vdeleži tudi angleško trgovsko brodovje. Trgovske ladje bodo služile večinoma kot oskrbovalne ladje, ali tudi kot navadne trgovske ladje, ki naj bi bile vsled napovedane vojske preplašene. Nekatere ladje, ki zapuste angleška pristanišča, dobe v Mil-fordu ali Flamonthu, druge, ki sc bodo vračale iz sredozemskega morja, v Gibraltarju posebna obvestila. Admiraliteta jih bo naprosila, da store kar največ mogoče, da uidejo sovražniku in prineso poročila, ki jih prejmo, vojnim ladjam, ki jih pričakajo v domačih pristaniščih. Takoj, ko se sovražna ladja približa na daljavo manj od treh milj, trikrat ustreli in da znamenje za vdajo, je smatrati drugo ladjo vjetim in je dovoljena na njej preiskava.
Občinske volilne u Sodražici.
Dne 27. in 28. marca sta se v Sodražici borili »Slov. Ljudska Stranka« in »neodvisna kmetska« reete liberalna za to, katera bo za dobo bodočih treh let imela občinsko opravo v svojih rokah. Boj gotovo ni bil manj ljut j kakor oni, ki se je pred kratkim bil v Knežaku ali na Jesenicah. Našim nasprotnikom je zlasti zadnja deželnozborska volitev, pri kateri so spravili skupaj 89 volilcev proti 63 našim, potiskala bojno kopje v roke; živeli so v nadi, da imajo še vse takratne volilce v svoji oblasti in da torej brez dvoma zmagajo, če nc v vseh treh, vsaj v dveh razredih. Res se jih je precej še za nadalje pri njih udinjalo, mnogo pa jih je zapustilo in so se to pot zopet borili pod našo zastavo zoper ljudi, kateri kmeta Ie takrat poznajo, kadar ga rabijo. Prav so storili. — Ne mislim popisovati zlobnosti nasprotne agitacije, ne prizorov iz volilne borbe, tudi nc bomo naštevali imen glavnih liberalnih junakov in tistih klavernih, ki celo v olilni dvorani niso mogli ohraniti ravnotežja, saj širši javnosti itak niso znani, dovolj je, da povemo, da so se liberalci pri štetju svojih glasov pred vo-litvijo malo zmotili. Pogoreli sov III. in II. razredu in si le prvega osvojili. Razun tega so si tudi že priborili zamo-staškega in sodraškega podžupana — zadnjega z večino treh glasov —, žimarski in vinaški sta pa naša.
V	tretjem razredu je naša stranka pripeljala na volišče 160 volilcev, nasprotna pa 72. Razume se, da je zadnjega svojca pritirala v volilno dvorano. Z m a g o je imel torej odločiti drugi razred. Dva volilca tega razreda so nam odtujili prav pred volitvijo na način, kateri jc znan le tistim, ki poznajo naše nasprotnike nekoliko od bližje. Vendar smo se kljub temu mi vrnili kot zmagovalci iz bojišča; naši k a 11 d i d a t j c so dobili po 39, nasprotni po 34 g I a s o v. Da kramarji ki so komaj čakali, kedaj pride zanje srečni trenotek, da razobesijo zastave iz svojih hiš in te razsvetle, ter začno zmago obhajati, ob razglasitvi volilnega izida niso bili najbolje razpoloženi, si vsakdo lahko misli. Sedaj se tolažijo s tem, da volitve ovržejo, kar upajo z lahkoto doseči, čeprav nimajo za nepravilnost med in pred volitvijo nobenih dokazov. Naš ne plaši zopetna borba, pač pa se je nekateri naših volilcev še vesele, ker bi radi takrat število liberalnih odbornikov še nekoliko zmanjšali. Ker so si prvi razred, v katerem volijo skoro sami nasprotniki »Kmetijskega društva«, in katerim je brez potrebe na pomoč prišla neka liberalka iz učiteljskih
krogov, z lahkoto osvojili, je sedaj razmerje med nami in njimi 16 :9. Mi smo z izidom popolnoma zadovoljni, zadovoljni pa naj bodo tudi naši »neodvisni kmetje«, ki pa, kar jim je šteti v zlo, v svoj sigurni razred niso postavili nobenega kmeta za kandidata; saj za svojo manjšino po proporcionalnem volilnem zistemu več odbornikov ne zaslužijo. Nezadovoljni so pa lahko tisti kmetje, ki so upali skozi liberalna vrata priti do mandata, pa so, kakor izid volive kaže, zastonj upali. Ali jih bo to spametovalo?
Slovensko jleduilHe.
Dostojno se je zaključila letošnja sezona z edno najlepših dramatičnih oper, kar smo iih čuli. To je »Toska« v resnici.
Predstava je bila nalik prejšnjim tudi včeraj dobra. — Toliko navdušenega odobravanja in glasne pohvale ni že dolgo bilo, zlasti kondem dejanja, ko je občinstvo poslavljajoče se člane opere zopet in zopet zvalo na pozor-nico.
Zlasti gospa Skalova in gospod O u-r e d 11 i k, ki zaslužita priznanje, da sta s svojo izredno vestnostjo bila glavna stebra naše opere, sta bila predmet presrčnim ovacijam. Teh ie bi! deležen tudi gosp. Oržclski, ki. še vedno uživa simpatije občinstva.
Če sc najde modus, da nam ostane opera, nadejamo se, da ni bilo včeraj slovo za vedno; potem bi zlasti dosedanje primadone in pa baritonista pač težko pogrešali.
Jutri je še predstava na korist osobju slovenske drame, kar smo že omenili in danes še enkrat na to opozarjamo.
O rezultatu sezone in o drugem izpre-govorimo morda kasneje.
Jesenice novice.
j V Bolgarijo odhajajo delavci s Hrušice. Delo v predoru se bliža koncu, delavcev potrebujejo zmerom manj, pa iščejo dela drugod. Tudi v Ture gredo nekateri, vendar večina jih gre v Bolgarijo. Kdor je opazoval življenje na Hrušici ob gradbi nove železnice, mora pomilovati reveže, ki si služijo vsakdanji kruh tako težko, pa so v največji nevarnosti, da se popolnoma izneverijo narodu in cerkvi vsi, kateri hodijo od kraja do kraja delat h gradbam železnic. Gnjiloba, ki se je ta leta na Hrušici ugnezdila, se bo še leta in leta poznala, ko bo že zdavnaj zadnji tuji delavec zapustil kraj.
j Stalno koncesijo za gostilniško obrt je dobil Martin Tancar na Jesenicah. Naprednjaki mu je niso pridobili.
j Poseben vlak je prišel po h r u -ševskega kralja v Kranjsko goro. Dober prijatelj njegov je raznesel po Hrušici, da uči na Dovjem gasilce, zato da ga ni, — pa je v Kranjski gori za vratmi ričet jedel. Seveda je bil inkognito zaprt, in da ne bi kak nepoklicanec izvedel, kje se je 14 dni mudil, ni se hotel z vlakom peljati domu, bi ga bil kdo utegnil vprašati, kaj je delal v Kranjski gori, pa je dober prijatelj prišel z vozom ponj in pravil je, da ga je pripeljal — z Dovjega, kjer je vadil gasilce. Seveda se Dovjani posmehujejo Hruščanom, da imajo takega kralja.
j Grdo napada Fabinc v „Narodu" in .,Straži" kar po vrsti može, ki niso volili z njegovo olikano gardo. Spravil se je tudi nad nadzornika gradbenega vodstva g. O p i t z a ter ga zasramuje, ker ne zatajuje svojega verskega prepričanja in se ne sramuje na cesti j odkriti se pred znamenjem sv. križa. Tako 1 pisarjenje se samo obsoja. In možje kakor Fabinc hočejo vladati občino! Jeseničani, kdaj Vas bo srečala pamet, da pustite Fabin-cu imeti prvo besedo v občini?!
j Zavratni napad. V sredo zvečer je peljal policaj K o r i t n i k nekega razgrajača iz Trevnove gostilne v občinski zapor. Ko-ritnik je imel razgrajača skoraj v zaporu, na kar začuti udarec po glavi. Tovarniški kovaški pomočnik Matija Grohar se je namreč skril za zid obč. zapora in s sekiro počakal policaja Koritnika. Hotel je baje Koritnika s sekiro nbiti, a posrečilo se mu ni, akoravno je dobil Koritnik močni udarec s sekiro po glavi tako, da je močno krvavel. Bil je vseeno še toliko pri moči, da je Groharja vklenil in peljal v žandarmarijsko kasarno, od tam so ga orožniki odvedli v kranjskogorski zapor. Grohar je bil radi Koritnika nedavno 4 mesce zaprt, ker je že enkrat Koritnika napadel, radi tega se je hotel nad Koritnikom maščevati in izrazil se je baje večkrat pred pričami, da mora ubiti policaja Koritnika, Grohar Matija je rojen 1. 1875 v Mavčičah, oženjen in ima dva mala otroka.
j Banka L. C. Luckmann podarila je vsled smrti g. Josipa Luckmanna 500 kron bratovski skladnici.
Po svetu.
Škandal Newyorške zavarovalnice. V
Ncvv Yorku so ukazale oblasti zapreti več višjih uradnikov tamošnje zavarovalnice. Prišlo se je na sled mnogim nerednostim v službovanju. Dognalo sc jc tudi, da sc je rabil denar zavarovalnice za razne politične svrhe.
Ras Makonen umrl. Umrl je intimni svetovalec abesinskega kralja, neguša Menelika, podkralj Ras Makonen. Ras je užival v mladosti skrbno uzgojo in je mnogo potoval po
Evropi. Ras Makonen jc osvobodil svojo domovino, ko je premagal Italijane pri Adui. Bil je med Abesinci pospeševatelj evropske kulture in zelo podpiral tuje trgovce.
Romantično zgodbo poročajo iz Brna. Decembra preteklega leta so našli blizu Brna na cesti mladega, komaj 201etnega moža one-sveščenega ležati. Zdravniki so dognali, da je onemogel vsled gladu in utrujenosti. Prenesli so ga v brnsko bolnišnico, kjer je le polagoma okreval. O sebi ni vedel povedati nič druzega, kot to, da mu jc Fran ime, da je bil še kot mali otrok od ciganov na Ogrskem ukraden iz domače hiše in da je z njimi prepotoval skoro vso Evropo, nedavno pa da je ciganom ubežal in gnan od hrepenenja po sta-riših, peš krenil proti Ogrski. Brnska policija je nato poslala sliko mladeničevo vsem ogrskim občinam. Sedaj se je pa javila neka žena iz Haraszta iz cipskega komitata, ki je spoznala svoje, pred dvajsetimi leti ukradeno dete. S sinom se je vrnila vsa srečna na Ogrsko.
Zverinski sin. V ogrski občini Kolosnama se je dogodil sledeči brutalni slučaj. 80-letna vdova Anka Demeter je prišla v rabsko bolnišnico, kjer so jo nekaj tednov lečili .in vzdrževali. Kar pride k njej sin Ignac in jo vzame seboj na dom, ker jc izjavil, da nc more plačati zanjo mesečnih 50 kron. Doma je svojo mater zaprl v hlev. Pozneje je v hlevu izkopal jamo in vanjo zazidal mater. Hranil jo je skozi malo odprtino s kruhom in vodo. Orožniki so to izvedeli po anonimnem pismu. Komisija se jc podala na lice mesta in pustila ženo izkopati. Na telesu jc imela dvajset ran, ki jih ji je prizadel zverinski sin z vilami. Mati je umrla, sina so pa zaprli.
Pariz kot morski zaliv. V novejšem času dobivajo kanali in prekopi vedno večjo važnost. Iz tega razloga se je oživila na Francoskem tudi misel, da bi se spojil Pariz z morjem in postal tako morski zaliv. Zc leta 1863. je bil napravljen v ta namen prvi načrt in kasneje I. 1888. drugi, ki je od prvega dosti boljši in o katerem se francoski strokovnjaki zdaj resno posvetujejo. Kanal bi bil 35—45 m širok in 185 km dolg. Pričel bi se v Roneiiu in končal v Chlichiru. Proračun za to znaša 150 milijonov. Celo ogromno podvzetje bi izvršilo privatno društvo in dobilo zato koncesijo, da pobira od ladij, ki ondi vozijo, mit-nino 99 let. To vprašanje je zdaj v Franciji aktuelno. Tudi vse ljudstvo je zato, da se zveže Pariz z morjem.
Misterijozen dogodek babice. V ogrskem mestecu Nyircgyhaza je 27. t. 111. doživela neka babica sledečo dogodbo: Prišel je k njej neki zelo elegantno opravljen gospod in jo pozval, naj gre ž njim, ker leži njegova so-rodnica v porodniških bolečinah. Babica je šla ž njim in sta se v kočiji peljala v grad, oddaljen kako uro od mesta. Babica stopi v grad in jo peljejo v sobo, kjer je ležala na porodniški postelji 16!etna deklica. Vsi navzoči v gradu so imeli maske na obrazu in babica je takoj slutila temne reči. Eden navzočih pa ji je zagrozil z revolverjem, češ da jo takoj ustreli, ako nc pomaga pri porodu. Babica je res intervenirala in v teku noči je deklica povila dečka. V grozo babicc pa je eden maski-ranih navzočih novorojenčka na mestu prebo-del z bodalom. Zena je za svoje delo dobila 200 kron. Zagrozili so ji še enkrat s smrtjo, ako da policiji kake podatke. V isti kočiji so jo nato prepeljali v mesto nazaj. Ker jo jc pekla vest, je o tem dogodku naznanila policiji, ki sedaj izkuša razjasniti misteriozno zadevo.
Nova kovina. Neki Mr. Birmingham iz Baltimorc jc izumil novo kovino, ki popolnoma nadomešča platino, v kolikor se namreč ta v tehnični praksi rabi. Barva kovine je si-vobela, a specifična težina je približno tolika kakor pri platini. Tali se pri 2000° C, pretvarjati pa se da tudi že pri nižji temperaturi. Da se raztegniti v žico poljubne debeline in stisniti v poljubilo tenko ploščo. Iz te kovine bodo lako napravili posode za talenje drugih kovin in podobne druge predmete, ki se rabijo v laboratoriju. Čudno je, da te nove kovine ne pretvarja nobena kislina. Njena cena je polovico manjša kakor cena platine. Kovina je torej velike važnosti za elektrotehnike, kemike in zobarje.
Električni koncerti so za enkrat po Nev Jorku najnovejše znamenitosti. Vso stvar jc izumil dr. TdaddSus Cochill iz Nove Anglije. Urejena je stvar tako, da iz ene centrale, kjer igra godba, posluša isto 1000 strank s pomočjo električne zveze. Tako si lahko dandanes vsak Nevjorčan napravi vse večere koncerte, katere posluša kar v svojem stanovanju. Glasba sc širi po žici in v stanovanjih, kamor so te žice napeljane, so napravljene baterije, ki godbo.ojačujejo in podajajo tako, kakoršna igra na centrali resnično.
Otročji vozički — avtomobili. V Bir-minghamu jc uvedel v javnost Mr. Dunkley zelo lepe otročje vozičke, ki se pomikajo dalje s pomočjo motorja. Ta motor ima moči za '/« konjske sile. Pestunja lahko hodi poleg vozička, ali pa tudi lahko zadaj sede in se tako pelje z otrokom vred polagoma dalje.
Hiše se polagoma pogrezajo v Cikagi iu to seveda največje, ki so obenem najtežje. Pod mestom jc namreč polno predorov, zemlja je mehka in brez skalovja in se zato udira in ponižuje. Strokovnjaki imajo velik strah, da bo tako za enkrat uničen velik del mesta. Na več velikih hišah in palačah so sc pokazale razpoke od strehe do temelja in so popokale šipe po oknih.
Prodana žena. V Altoni pri Hamburgu je deželno sodišče v tajni razpravi obsodilo nekega Kramerja na 1 leto težke ječe, ker je prodal svojo ženo za 2000 mark nekemu bogatašu.
Nekaj sumljivih rdečih pik na naiih socialnih demokratih.
Iz Zagorja ob Savi.
Zagorski rdečkarji niso prav popolnoma rdeči, pač pa se na njih prav lahko zapazi več manjših in večjih, jako sumljivih rdečih pik. Hočem jih nekaj našteti v prevdarek tovarišem, ki še niso popolnoma zaslepljeni.
Prva sumljiva rdeča pika je socialno-demokraška trditev, da so oni prijatelji ljudstva in da hočejo nižje stanove pripeljati do večje sreče. Vsi njih vspehi v tem oziru pa obstoje v naši dolini edinole v tem, da so ljudstvo razcepili.
V začetku so v svojih govorih opisovali trpljenje, bedo in pomanjkanje delavstva na eni strani, na drugi pa lišp, razkošje in potratno življenje višjih, ki prezirajo in zaničujejo nižje stanove. Bičali so Žide, ki imajo vsa večja podjetja v svojih rokah, da ž njimi izkoriščajo ubogega delavca. Pomilovali so ubogega trpina, ki zadnji svoj novčič pusti v žganjarni, da tako po trudapolnem delu v pijanosti pozabi svoje gorje. Delavci so z zanimanjem poslušali take govore in občudovali veliko socialnodemokraško srce. Vspod-bujali so drug drugega, naj se brž vsi zapišejo v novo društvo. Vse se je trlo ljudstva pri vsakem mesečnem zborovanju v nadi, da nam zašije pod rdečo zastavo res kmalu boljša bodočnost. Ko je bilo pa delavstvo po večini vse vpisano in bi sc morala pokazati dejanja tolikokrat obljubljene boljše bodočnosti, tedaj so voditelji pustili Žide pri miru ter se lotili cerkve in duhovščine, kakor bi bili ti krivi, da ima jud denar, delavec pa ne.
Tukaj je začelo ljudstvo na dvoje. Moč delavstva jc padla. Delavci so začeli boj med seboj, boj za načela, začeli so izgubljati svoje moči v boju, v katerem še do danes nismo na čistem. Socialna demokracija je hotela to imeti,saj si pri tem dela najboljše »kšefte«.
Druga sumljiva rdeča pika, ki se dovolj jasno kaže na vseh straneh, je ta, da so socialni demokratje povsodi v zvezi zjudi. Ni dolgo, kar je »Slovenec« prinesel celo vrsto socialnodemokraških zvezinih odbornikov s pristno judovskimi imeni, nad katerimi bi si moral pošten človek spomin zlomiti, ako bi jih hotel obdržati v glavi. In naši rdečkasti sodrugi morajo vsaki mesec pritrgati sebi in svojim družinam lepe groše in jih znositi skupaj. da jih odpošljejo taki judovski rdeče-pofarbani osrednji zvezi brez vseh pravic, brez zagotovila, da bi delavec vplačane zneske ali vsaj njih del katerikrat smel zahtevati nazaj. S tem se podpirajo večinoma Ic judje.
Tovariši-delavci! Vsak pameten človek se mora začuden vprašati: Kako gre to skupaj? Stranka, ki je napovedala boj kapitalizmu, pa drži z judi, ki imajo kapitale. In vendar je res. Stranka, ki jc napovedovala boj izkoriščevanju delavskega ljudstva,se brati s pijavkami. Stranka, ki je napovedala občno in večno bratstvo vseh narodov, se da voditi krivonosim voditeljem, kateri so polni sovraštva do vsakega naroda, ki je le količkaj krščanski. In taka stranka naj bi bila delavstvti v korist?!
Tretja sumljiva rdeča pika na naših soc. demokratih je nauk, da je č I o v e k samo za ta svet ustvarjen; »nebesa pustimo angeljem in vrabcem«. Nebesa vsem ljudem — pa le na tem svetu. Tukaj hočemo imeti raj za vse ljudi. Pa kako? Pomagajmo uajprej bogastvu do tega — tako računajo da bo požrlo vsa manjša posestva in obrti, da bo vsa lastnina v rokah bogatašev; in drugi bodo vsi delavci-nemaniči. Tedaj se bodo združili ti brezštevilni neinaniči in porečejo bogatašem: »Vse vaše je naše I« — Tedaj bodo imeli nebesa na zemlji vsi; samo to se še ne ve, ali tudi bogataši, ali samo reveži. Le to je gotovo pri soc. demokratih, da naj bogataši nebesa že sedaj vživajo in zlasti s pomočjo delavskih grošev, kakor sem že prej omenil, reveži pa naj nebes na zemlji šele čakajo in sicer še mnogo dalj, kakor do smrti . . . Vere pa res veliko zahtevajo od nas ti rdečepikarji!
idrijske novice.
i Veliko šuma in prepira je napravil »Slovenski Narod« zadnji ponedeljek z notico: »Politično društvo »Jednakopravnost« sklicuje javen shod na vrtu gospoda Janeza Trudna prihodnjo nedeljo z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o računskem zaključku mestne realke in ubožnice, poroča dr. Lapajne, 2. poročilo o skontriranju mestne blagajne , poroča župan Sepetavec. Ker je vsled bližajočih se občinskih volitev shod jako važen, naj se ga cenjeni voliici polnoštevilno udeleže.« — Saj so imeli dovolj časa in poživljalo se jih je javno, naj pojasnijo o mestni realki, ubožnici in blagajni 1 Obljubili so pisati, pa le niso. O čipkah je pač Lapajne pisal, a o računih molči. Sedaj pa naj na javnem shodu čez toliko časa pa o tem govori. Saj sc napredna stranka ne upa sklicati javnega shoda, je šc zadnji njih javen shod preveč v žalostnem spominu. Glasilo naših naprednja-kov se iz svojih pristašev Ic norčuje. — Kako? pravijo drugi. »Slovenski Narod« se bo norčeval iz takih mož? In to kar drugi dan po shodu v Ljubljani? Tako daleč pridejo počastit ljubljanske prvake in v zahvalo na taki dolgi poti in stroških naj jih pa javno imajo za norca? Take može se ne potegne kar tako. Lc verjemite, shod bo, in sicer javen, vsakemu pristopen, saj še v Čitalnico — kadar jc treba plačati vstopnino — vabijo vsacega, jeli ud ali ne. Kateri so pravo pogodili, poročamo prihodnjič.
i Rudarska bratovska skladnica jc prete-čeno nedeljo pri sklepnem računu izkazala nad 1 milijon premoženja. V obligacijah ima naloženih 958.472.50 in na hipotekah
118.2^3.30. Zbrani radarji so zadovoljstvom vzeli to na znanje. Zborovanje se R' vršilo mirno, le v nekaterih točkah se ni mogla direkcija zediniti z delavci. Tako se je rudar pritoževal, da se enemu članu ni podelila provizija, če tudi je načelstvo enoglasno sklenilo naj se mu nakloni. G. nadsvetnik ugovarja, da se je to zgodilo praviloma, ker dotični ni zdravniško dokazal trajne nezmožnosti ob času odstopa iz službe in tudi pozneje ni dokazal, da je bila njegova bolehnost v kaki zvezi z erarično službo. Zato naj bi se v pravilih kar dostavilo, da imajo člani, ki izstopijo kot bolniki v provizijo pravico do bolniških podpor iz brat. skladnice ako zdravnik označi, da je bolezen nastala vsled dela pri rudniku.
Enako naj bi se pristavilo, da dobi v službi težko poškodovani 15°/o dopolnilne dnine takoj s 1. tednom ponesrečenja, drugi oboleli pa po 4tedenski bolezni na podlagi zdravniškega izpričevala iste. — Poboljšek nasvetuje še nadsvetnik za dojilke in mleko celih 6 mesecev po 8 kron na mesec, ako je mati umrla, drugače pa po 4 krone; in provizjonisti naj bi imeli iste pravice glede preskrbninskih stroškov po bolnišnicah, kakor aktivni člani, do sedaj so morali sami plačevati. Bo sicer radi tega nekaj več izdatkov, a ko ima bratovska skladnica rezervnega zaklada 1,088.592.07 K. se ne bo toliko poznalo, in višja oblast bode tak sklep gotovo pritrdila.
i Za naše gozdne delavce se noče mini-sterstvo nič kaj ogreti, da bi jitn za slučaj bolezni in starosti zagotovilo vsaj malo odškodnino. Trdovratno se drži načela: 50 stalnih delavcev potrebujemo in te preskrbljujemo z vsem, drugi so le dninarji, katere vzamemo po potrebi. In vendar je veliko drvarjev, ki so nepretrgano delali po eraričnih gozdih celo 40 let. Ze nad tri leta so radi tega pri ministrstvu prošnje, da bi onega delavca, ki nepretrgano dela pet let v eraričnih gozdih za stalno sprejeli. Saj v tem času je erar dokazal, da ga stalno potrebuje in tudi delavec dokazal, da je zmožen in vreden zaupanja. A vsako leto podrezajo to zadevo naši poslanci, pa zadeva le noče naprej. Dne 19. t. m. je zopet dr. Žitnik izročil memorandum o tej stvari in pojasneval šc posebej ministru. Poklical je referenta o gozdnih zadevah g. Bubna, a bila je zopet stara tožba. V Bukovini, na Štajerskem in Gorenjem Avstrijskem bode morala kmalu država še doplačevati, v idrijskem okraju sicer nekaj neso državni gozdi, a če se za Idrijo naredi tak status, kakor se ga želi, se mora isti raztegniti tudi drugod. To bi znašalo pa milijone, katere država ne zmore. Ko bi ločili gozdne delavce od rudniške bratovske skladnice, bi se zanje kaj storilo. Minister jc nazadnje obljubil, da se boJS oziralo na Idrijo. Pripozna, da pogoji, katere stavijo delavci, niso prenapeti, tudi mu je že idrijski poslanec osebno vse pojasnil, zato bode storil, kar bode le v njegovi moči.
i »Slov. Narod« konstatuje, da se je g. Oswald odtegnil neprijetnemu substituiranju v Spodnji Idriji, zato je šel na topli jug. Naj bode g. dopisnik potolažen, gospoda ni nobeden silil, rad pa je pomagal, kakor se je sam izrazil: da bolnemu župniku, svojemu nekdanjemu katehetu, skažem nekoliko hvaležnosti za trud. katerega je imel zmenoj v šoli. Vem sam iz skušnje, kako naporna in odgovorna je taka služba, saj tam sem si sam tudi nakopal bolezen. Zato se je on prostovoljno ponudil na pomoč. Sicer pa če g. dopisnik vsa poročila v »Slovencu« piše g. Os-vvaldu na rovaš, se korenito moti. Tudi ako bi Osvvalda ali še katerega drugega ne bilo v Idriji bodo redni dopisi vse edno. Saj naša stranka ima več zmožnih moči za dopisovanje. Ne sodite sami po sebi druge. x
i Naša Vlncencljeva družba. Prejeli smo letno poročilo »Vincencijevih družb« na Kranjskem, ki je jako zanimivo, ker nam podaje natančno sliko, kolika dobrota so »Vincenci-jeve družbe« za ubogo ljudstvo. Nas seveda zanima v prvi vrsti poročilo o idrijski družbi. Iz računa povzamemo, da je imela idrijska konferenca 1. 1905 dohodkov 1169 K 69 h, med temi so zbirke v tedenskih sejah 644 K 84 h, darovi dobrotnikov pa 524 K 85 h. Med darovi dobrotnikov je vštetih tudi 257 K 20 h, ki jih je družba dobila kot čisti dohodek od veselice, ki so jo prijatelji revežev priredili dne 2. aprila m. 1. Stroški so znašali 1287 K 16 h, med temi jc tudi pritnanjklaj iz 1. 1904 v znesku 206 K 89 h. Dasi je imela družba precej lepe dohodke, za kar moramo izreči čast in hvalo vsem. ki so kai darovali, vendar jc imela koncem leta zopet 117 K 47 h primanjkljaja. Da se ta pokrije, sklenili so zopet nekateri dobri prijatelji ubogih, da prirede tudi letos v korist »Vincencijeve družbe« v nedeljo dne 8. aprila t. 1. veselico v pivarni pri »črnem orlu«. Vabimo vse, ki imajo kaj usmiljenja do ubozega trpina, da sc udeleže te veselice ter tako pomagajo zmanjšati primanjkljaj, a poleg tega pa tudi družbi omogočijo, še izdatneje podpirati uboge družine, kakor je bilo to doslej mogoče.
Vipavske novice.
v Vipavski liberalci sc jeze na vse mogoče načine in perejo svojega »zamorca«, ker dokazujejo svetu, da pevsko društvo ni liberalno. Napadajo in sumničijo vse mogoče osebe ter jim podtikajo dopise v »Slovencu«. Seveda si privoščijo tudi gospoda kapelana, ki še toliko vesti nima, da naroča fantom, naj zvečer spremljajo dekleta domov! Kdo se temu ne smeja? Tudi Mesesncl si je dal spisati članek in se jc spodaj podpisal. Vsakdo lahko uvidi, da je vsa ta liberalna jeza, ki se kaže v »Narodu«, skuhana v šoli, in da je glavni »kuhar« najbrže učitelj Mrcina. Njegova vnema bi zaslužila boljše stvari!
v Vipavska »Hranilnica in posojilnica« ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 1. aprila Iz letnega poročila posnamemo, da jc hranil-
1 nlca tudi v minulem poslovnem letu 1905 lepo napredovala. Čistega dobička je 6318K 48 h, prometa je bilo 1,259.363 K 26 h in rezervni zaklad je narasel na 36.055 K 52 h; tudi število članov je napredovalo in naraslo na 1163. Ta vspeh »Hranilnice in posojilnice« je najlepši odgovor na »Narodovo« klevetanje o pokanju obročev. Mi le želimo, da hranilnica v tem smislu napreduje in združuje v sebi vedno več in več članov. Njeno delovanje jo najbolj priporoča in opravičuje vse upanje, ki se v njo stavi. Končno naj bi omenjeni zavod ne pozabil, med svojimi člani gojiti vedno več zadružnega duha in smisla za vzajemnost, tako da se bo vsak član zavedal, da je ud mogočne organizacije. To se bo zlasti doseglo, če se skrbi za mnogobrojno udeležbo na občnih zborih.
v Nenavadna čast je doletela Vipavo, ker biva sedaj v njeni sredi član eksekutivnega odbora narodno-napredne stranke, naš »vrli« Anton Hrovatin, gotovo vreden član omenjene žalostne in brezupne korporacije.
v Slabo vreme tudi naši dolini ni prizanašalo, in opazili smo 19. t. m. celo led.
v Razdelitev skupnih gozdov je stvar, ki jo naš kmet najtežje pričakuje, in ki je tudi v resnici potrebna. Sicer se je gozdni odsek žc zelo trudil, da bi to razdelitev dosegel,pa se še ni posrečilo, ker so temu nasprotovali razni vladni organi. Sčasoma gotovo pojde tudi to! Dobra stran te razdelitve bo, da ne bo večnih prepirov radi gozda, in da bo vsak posestnik skrbel za svoj del in ga varoval, kar se sedaj ne zgodi. Imela bo pa ta razdelitev tudi slabe strani, ker bodo nekateri lahkomišljeno prodajali svoje dele; to se kaže že sedaj, ko hočejo nekateri prodati svoje »pravice« v gozdu, ko še gozd razdeljen ni.
v Pomanjkanje delavcev je na Vipavskem žc občutno, zlasti ker se vedno več vinogradov prekopuje in obnavlja. Ze sedaj odhaja vsako leto mnogo mladeničev v nemške kraje — nekateri so začeli tudi že v Ameriko siliti, češ, drugod se več zasluži." To pa ni popolnoma res, ker so tudi doma delavci imenitno plačani; toda če so doma, nočejo tako varčno in skromno živeti, kakor če delajo na tujem. Pa ne samo, da delavcev pomanjkuje, tudi gnoja, ki je prvi pogoj za dobro vspe-vanje vinogradov, ni dobiti. To ima svoj vzrok v tem, da se pri nas premalo živine redi, krma pa drugam prodaja. Vsled tega manjka za vinograde gnoja, za ljudi pa mleka, kar se lahko opazuje zlasti v Vipavi.
v Umrl je dne 27. t. m. v Vipavi hišna številka 123 spoštovani posestnikJožef Premrl, ki je bil član gozdnega odseka.
ZarotnIJko vprašanje v Srbiji.
(Izvirno poročilo.)
Belgrad, 28. marca.
Zarotniško vprašanje je v Srbiji zopet na dnevnem redu, ravno tako je na dnevnem redu vprašanje o diplomatskih odnošajih Srbije z Angleško, ki so pretrgani od 11. junija leta 1903 in to vprašanje je nerazločljivo z zarotniškim.
Vse srbske vlade od umora kralja Aleksandra do danes — sedanja je že deseta — so izkušale obnoviti diplomatske odnošaje z Angleško, kakor so se obnovili z drugimi državami. Angleška je kakor predpogoj za obnovitev zahtevala, da pridejo vsi zarotniki pred sodišče, čemur pa ni mogla ugoditi nobena vlada, in to tem manj, ker sta dve skupščini izrekli zarotnikom zahvalo. Razmere na Balkanu so se izpremenile in Angleška je uvidela, da ji je potrebna ožja zveza s Srbijo. To potrebo pa je še bolj čutila Srbija, ki ji je bilo prijateljstvo in pomoč mogočne Angleške še bolj potrebno. To se je kazalo v vsem srbskem javnem življenju. Srbska vlada jc potom svojega londonskega komisarja Nikole Jovanoviča-Amerikanca podvzela korake, da pridobi Anglijo zopet za prijaznejše prijateljske odnošaje. Počasi, a sigurno je deloval Amerikanec in resultat njegovega dela jc bil, da je Anglija definirala svoje zahteve, s katerimi je Amerikanec takoj odpotoval v Belgrad ter tu poročal kralju in vladi. Ker je re-šenje zarotniškega vprašanja velike važnosti za javno politično življenje v Srbiji, sem se zanimal za to zadevo in sem posetil svojega starega prijatelja, čislanega diplomata in časnikarja Amerikanca, da sc pri njem osebno in-formujem o njem. Gospod Amerikanec mi je res rekel, da je zadeva na zelo dobrem potu, ter jc izjavil svojo nado, da bo to vprašanje brez dvoma hitro rešeno. Načelno jc vlada že sklenila, da sprejme angleške pogoje, ki so pa še tajni za javnost. Izvedel sem le toliko, da so ti pogoji silno skromni v primeri s prejšnjimi. Srbija jih more sprejeti brez skrbi za svoj ugled. Z rešitvijo tega vprašanja pade s prsi srbskega naroda težak kamen. Oni pa, ki bodo to učinili ter odvrnili od Srbije nevarnost osamljenja v Evropi, si bodo za pozne rodove stekli zaslug.
Poslano.
TosUrno Turorano. Vsako ponarejanj« ia ponutiskoranje kaznivo.
Edino pristen je Thlerry]eT 2630 balzam 62—14
te t t r' 11:0 znamko .redovnica*. Btaraalavno ntprekosno
proti slabemu preliuTljanm, krfem » želode«, koliki, kataru, prsnim bolemim,
influ-rici itd. itd. Cena 11 majhnih ali 6 dTojnatih stekleni« ali 1 »elika specislna steklenica s patent, tamaflkom K fi*— frnnko.
Th4*rry)*v r*nU/oU)iko mamilo, por.«,i tnnno ko I no n plut utira
prnti »sem	starim ranam. rne'iem, ranitram, abscesnm ia
itekhaiim »M-h Trst. Cena: I ionfka K .TIK) »e poSje le preti po-rretjo ali <lenar naprej.
LekarnarA. Thierry»Pregradi pri Rogaški Slatini.
BrotSur» s tis.tfi niininsln h uhvalnih pisem frratis in franko. V u-Ingi t skoro »seli rečjih lekarnah in mtdiciualnih dr,,./« iiak
V pojasnilo.
Ker vzbujajo oznanil*, ki jih gospod Oton Seydl objavlja po časopisih in drugod mnenje, kakor da bi bil imenovani zobozdravnik, obvešča podpisano društvo zdravnikov p. n. občinstvo, da gospod Oton Seydl ni ne zobozdravnik, niti nima zobo-tehniške koncesije v Ljubljani.
643 2-2 Drnitvo zdravnikov na Kranjskem.
Poslano.
Z ozirom na v današnji številki pri-občeno .Poslano" izjavljam podpisani v pojasnilo, da je zobotehnika koncesijoni-rana obrt, da imam koncesijo v Kranju, vsled česar po obrtnem redu ne morem imeti še druge koncesije za zobotehniko.
Naslova »zobozdravnik* si nisem nikdar prisvajal; ako pa je zdravnik z mojimi deli tako zelo zadovoljen, da jih v svojih anoncah z imenovanjem mojega ateljeja iz-rečno navaja, tedaj morem biti na to le ponosen, tembolj, ker ni samo eden zdravnik, ki mu služim z izdelki iz svojega ateljeja.
Jaz sem koncesijoniran zobotehnik, kateri naslov mi je le v veliko čast, kajti znano je, da je bil bivši ministrski predsednik dr. pl. Kčrber pacijent zobotehnikov in tudi sedanji osebni zobozdravnik Nj. Veličanstva cesarja ni doktor medicine.
V Ljubljani, 31. marca 1906.
Oton Seydl
konces. zobotehnik.
666 2-8
GO t. =1= Š
"i t —' « 3
Lj- tS^TGO
KJ t. <U {/>
P*11 ju ^ «u
SE E —E
. c * O £
8
l «
naravna mineralna voda
Najčistejši
Natron-vrelec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem prebavi janju, trganju, diabetes, preobilici vod kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, ka-tarih v sapniku ali prebavnih
organih. Olavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah In
drožerljah 2510 ti /,:
ta-
II, priloga 74, itev. »Slovenca" dne 31. marca 1906.
Štajerske nouice.
š Smrtna kosa. Umrl je v Trnovljah pri Celju veleposestnik g. Martin B i n c 1; istotain je umrla soproga veleposestnika g, Franca Stožirjapo dom. Korena. V Dobrni pri Celju je umrla ga. B r a u n e r , žena dolgoletnega lastnika „ hotel Brauner", stara 83 iet.
š Samoumor dveh zaljubljencev. Včeraj so dognali identiteto obeh trupel, ki so jih našli pri St. Lovrencu blizu Maribora. Dunajski policiji je izjavil neki gospod iz Znajma, da sta odšla odvetniški koncipient dr. O t o H e r m a n n in kanclistka šefova Amalija Pelikan v jeseni iz Znajma neznano kam. Dognalo se je, da sta to trupli omenjenih oseb. 4. oktobra prošlega leta je odšel Her-mann iz Znaima, češ, da potuje samo za kratek čas na Dunaj. Dan pozneje je odšla tudi kanclistka. Potem se ni čulo ničesar več o obeh. Imela sta se rada, a upanja na združenje ni bilo. Iz žalosti nad tem in obupanja sta se usmrtila.
š Samoumor. Dne 28. t. m. je umrl v Mariboru I. 1884 rojeni profes sin Herman L e v i č n i k , ki sc je dne 25. t. m. zastrupil s fosforom. Zdravnik ga ni mogel več rešiti. Vzrok slabo napredovanje v študiju.
š Umrla je v Studenicah soproga delo-vodjevega namestnika pri južni železnici J u -lija Rechberger.
š Desno roko je zmečkal stroj ključavničarju Jakobu Arnušu v delavnici južne železnice v Mariboru.
Dnevne novice.
Kranjski deželni zbor sklican. — Državni poslanec dr. Šusteršič poroča.
Kranjski deželni zbor je nenadoma sklican na dan 2. aprila. Pred važnimi dogodki stojimo. Zozirom na to sklicuje „Slo-venska Ljudska Stranka" in krščansko-socialno delavstvo za nedeljo, dne 1. aprila točno ob pol 10. uri dopoldne shod svojih volivcev vveliko dvorano „Uniona" z dnevnim redom: Kranjski deželni zbor, državni zbor in volilna reforma. Govorita drž. in dež. poslanec dr. Ivan Susteršič in dr. Evgen L a m p e. Vhod v dvorano skozi Frančiškanske ulice. Z ozirom na Veliko važnost shoda opozarjamo vse somišljenike, da se shoda gotovo udeleže !
+ O sklicanju kranjskega dežel, zbora
priobčuje današnja »Laibacher Zeitung« po včerajšnjem »Fremdenblattu« naslednjo izjavo: Z ozirom na sklicanje kranjskega deželnega zbora se je v domnevanjih šlo celo tako daleč, da se je iskalo zveze med sklicanjem kranjskega deželnega zbora in z glasovanjem v državnem zboru o samostojni Gališki. Na ta izvajanja zadošča odgovor, da je cesarjev patent, ki sklicuje kranjski deželni zbor z dnč 27. t. m., torej pred glasovanjem o samostojni Galiciji. Ministerijalni tozadevni sklep je bil pa že storjen pred cesarskim patentom v prejšnjem tednu. Tako ni sklicanje kranjskega deželnega zbora v nikaki zvezi z glasovanjem v drž. zboru, niti to izraz kake želje, da bi se posvetovanja o volilni reformi zavlekla. Dež. zbor kranjski je v svoji zadnji seji pozval vlado, naj ga kmalu zopet skliče ali vsaj januarja 1, 1906 in vlada je sedaj ugodila tej želji. V parlamentarnih krogih sc poleg tega čuje, da sc bo kranjski deželni zbor prihodnji teden imel baviti z volilnim redom za kranjski deželni zbor.
+ Kranjski deželni zbor ima sejo dne 2. aprila, ob 11. uri dopoldne. Na dnevnem redu je: Branje zapisnika 12. deželnozborske seje dne 24. novembra 1905. Obljuba novoizvoljenega deželnega poslanca. Naznanila de-želnozborskega predsedstva. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagajo računski sklepi ustanovnih zakladov za leto 1904 in proračuni za leto 1906. Poročilo deželnega odbora o volitvi deželnega poslanca za volilni okraj kmetskih občin Kočevje-Ribnica-Velike I^ašče.
+ Nenadno sklicanje deželnega zbora kranjskega je senzacionelno, ker vse pričakuje, kaka bo vladna predloga za volilno reformo za deželni zbor. Stvar je v najožji zvezi z veliko državno reformo. Kranjski d e ž e I n i z b o r jebiiprvivAvstriji, ki je pozval vlado, naj mu predloži načrt volilne reforme na podlagi splošne in enake volilne pravice. Zato je pa prav verjetno, da si ga je izbrala vlada, da ravno v tem deželnem zboru nastopi s predlogo, ki utegne postati tipična za celo državo. Kakšna je ta predloga, ne vemo. Volilna reforma je odvi-
sna od tolikih spletk, da nam ni mogoče danes povedati, kaj bo g. deželni predsednik v ponedeljek razkril pred napeto javnostjo. Zatrjuje se nam, da je bilo tudi deželno predsedstvo iznenadeno. Dobilo je v sredo zvečer z Dunaja obvestilo, da je takoj obvestiti deželnega glavarja o sklicanju deželnega zbora. V prezidiju že ni bilo nobenega uradnika. Poklicali so okrajnega glavarja g. Haasa in ker ni bilo nobenega pisarja pri rokah, je moral gospod glavar sam na čisto spisati dotični dekret. Med tem so vlovili nekega oficijala in ta je potem ob 9. uri zvečer dostavil deželnemu glavarju dotični dekret. Vsekakor je stvar zanimiva ne le zaradi svoje dalekosežne važnosti, ampak zaradi izrednih in kompliciranih okoliščin, v kateri jo vlada izvaja.
+ Nečuvena izjava deželnega odbornika. Nenadno sklicanje kranjskega deželnega zbora je ubogo liberalno stranko še bolj zbegalo. Se ni prešel teden od zaupnega shoda, ki je pokazal vso slabost, nezanesljivost in razdra-panost te stranke, zdaj pa naj že stopi ta po-tepena armada na bojno polje! To je preveč, in dr. Tavčar, vkljub temu, da se njegov list sramuje biti glasilo liberalne stranke, izreka tudi jasno, kako so gospodje v zadregi. Deželni odbornik dr. Tavčar piše: »Nihče ni pričakoval, da se skliče deželni zbor. Najboljši dokaz tega je, da je vse stranke in vse faktorje presenetilo sklicanje deželnega zbora in da nima deželni odbor pripravljene ne ene predloge za to zasedanje, iz tega preprostega razloga, ker se mu še sanjalo ni, da skliče vlada deželni zbor.« — Tako torej! Na Dunaju dr. Tavčarja ni bilo v najvažnejši dobi. ker se je izgovarjal, da ima v Ljubljani preveč opravila. Zdaj pa deželni odbornik izjavlja,da nima pripravljene n i t i ene predloge! Kaj pa ste delali ves čas? Cemu pa vlečete od naše uboge dežele 4000 kron na leto, če prav nič niste storili ves čas? To je nečuveno! — Še več izdaja dr. Tavčar. On piše: »Puhla pretveza so tudi izgovori, da se je sklical deželni zbor zaradi uredbe deželnih financ. Vse kronovine so v finančnih stiskah, a uredba deželnih financ spada med najtežje finančne probleme. In pri nas naj se ta problem reši v enem tednu, naj se urede deželne finance, dasi pristojni faktorji niti časa niso imeli, da bi se o tem posvetovali in se z vlado dogovorili.«
Torej časa niso imeli pristojni faktorji dr. Tavčar, grof Barbo in Grasselli, da bi se bili posvetovali o deželnih financah. Za božjo voljo: Kaj pa je delal deželni odbor ves čas, če odborniki niso imeli časa od zadnjega zasedanja sem niti, da bi se bili posvetovali o najvažnejšem vprašanju dežele. Ali je GrasselJi ves čas spal? Take deželne odbornike je treba vendar poklicati brezobzirno pred sodbo javnosti ter jim odločno zatrobiti v uho: Kdor ne dela, naj tudi ne je iz deželnih jasli!
+ Nemci jokajo nad liberalnim Jeruzalemom. Nemci so stavili svojo zadnjo nado v zaupni shod narodno-napredne stranke, ker upajo, da se stranka ob tej priložnosti poživi in da se tako zopet nekoliko podpre rušeča se nemško-slovenska zveza. Ta up jim je šel po vodi. »Tagespost« naravnost priznava, da s slovenskimi liberalci ni nič. Njihov zaupni shod je vse prijatelje napredka hudo razočaral. Nobenega dejanja, same besede, pa še tiste inalovredne. Vse brez jedra in moči. — »Tagespost« bridko toži, da »klerikalci« delajo z veliko življensko silo in z izvrstnim vspehom, liberalci pa le suhoparno modrujejo med seboj, in medsebojna zavist njihovih voditeljev razdira še to, kar imajo. Zdaj pa pride lepi nauk iz te zgodbe: »Tagespost« očita liberalcem, da izvira vsa njihova nesreča samo iz tega, ker so se dali od »klerikalcev« prisiliti, da so prelomili v deželnem zboru pogodbo slovensko-ncmške zveze. Vsa nemška jeremi-jada ima torej slednjič ta namen, da bi liberalce potegnila v prihodnjem zasedanju deželnega zbora zopet v nemškutarski tabor, da bi slovenski lakaji branili grajščinske privilegije svojih nemških gospodarjev. Ali sc bodo liberalci zopet tako ponižali — to bomo kmalu videli!
+ Razpor med kmečkimi in mestnimi liberalci. Zaupni shod jc pokazal, da so liberalci needini v vseh važnih vprašanjih. Na .shodu zaupnikov so se ljubljanski voditelji postavili izključno Ic na stališče liberalnega meščanstva, ter so zato sklenili celo znižanje kmečkih mandatov. Liberalna stranka je to storila zato, ker je nad deželo že obupala in dobro vč, da na deželi ne pride nikdar več do moči, pač pa se bo morala še celo v mestih hudo boriti za svoj obstanek. Zato jc liberalna stranka kmečki stan i z d a 1 a i n z a t aj i 1 a n a z a u p n e m shodu.
Kmečki liberalci se niso upali na zaupnem shodu povzdigniti glasu za svoj stan. Zato so se pa po shodu sešli v hotelu »Iliriji« k posebnemu sestanku. Ta skrivni shodek je pa seveda bil še stokrat klavernejši nego oni v »Narodnem Domu«, in kmečke liberalce je tako sram, da se niti ne upajo povedati, kdo je govoril na tem shodu. Ustili so se nekateri učitelji, ki bodo pa kmeta ravno tako izdali, kakor so ga liberalni dohtarji. »Notranjec«, ki bi žalostni liberalni zaupni shod najrajši zamolčal, pa ponosno poroča, da se je vršil 25. t! m. shod kmetov. A ne pove, koliko jih je bilo in kdo je govoril ter kaj se je sklenilo. To so bili kmetje iz šole, katerih kmetovanje se vidi na — šolskih vrtovih! Tako imajo liberalci svoje ljudi za norca!
+ »Učiteljski Tovariš« je po dolgotrajnem pisanju opustil misel učiteljske pasivne rcsistence. S tako velikanskim hrupom napovedana akcija je torej v vodo padla. O voditelji! Gospod Jelenec namerava postati šolski voditelj v Postojni.
Razsodba o knežaški aferi je potrjena. Vprašamo zdaj, kako je s sorško afero!
—	Protialkohoino gibanje v Dolu pri Ljubljani se je začelo približno pred dvema mesecema, seveda v malem. Imeli smo sedem popolnih abstinentov, približno deset se je odpovedalo žganju, vsi za en mesec. Bila je že skrajna sila. V naši župniji z 1200 dušami je devet gostiln, na enajstih krajih se toči žganje. Ljudje precej zaslužijo pri vodnih zgradbah ob Savi, z domačo obrtjo in v tovarni, še več pa gre za alkohol, čegar zle posledice se kažejo v izseljevanju v Ameriko in duševno nerazvitih otrocih. Da se abstinentno gibanje razširi in utrdi, je priredilo društvo »Abstinent« 25. t. m. v prostorih izobraževalnega društva predavanje, katero je prevzel vč. g. L. Smolnikar. Bilo je za naše razmere dobro obiskano, črez 100, vspeh krasnega govora pa naravnost nepričakovan. Odpovedali so se vsemu alkoholu eden za dve leti, dva po eno leto, sedem za pol leta, več po četrt leta, mnogo po en mesec; vseh skupaj 35 popolnih abstinentov! In to so z malo izjemo sami fantje in dekleta! Žganju se jih je odpovedalo za razne dobe od enega leta do enega meseca deset. Priglašajo se še novi. Obstoj društva je zagotovljen. Železnica je uničila nekdaj povsod cenjeni in bogati Dol. Dana nam je nova podlaga, na katerej sc bode sedaj revna in nepozabna dolina prerodila v gospodarskem in duševnem oziru. Bog živi abstinente in njih posnemalce!
—	Kako izobraževalno vplivajo liberalni dopisi črnovrškega učitelja po listih, je pokazal Janez Nagode, ki vozi blago črnovr-škemu trgovcu J. Vidmarju. S kletvino je sunil v hudem snegu in metežu cestarja A. Homovca v sneg.
—	Nov živinski semen) bo v Spodnjih Gorjah nad Bledom vsako leto na cvetni petek v postu in na sv. Martina dan 11. novembra.
—	Flasko liberalnega zaupnega shoda.
Iz Litije se nam piše: Pred svetom velja Litija za domala liberalen trg. Ce je to resnica, pač dvomimo, kajti zaupnega shoda narodno-napredne stranke se je jedva udeležilo pet oseb iz Litije. Imeni ni vredno navajati, saj vemo, da jim je žal za to pot. Vračali so se tako kislih obrazov, kakor da so jedli v Ljubljani sam češenj pa čebulo. Takoj smo slutili fiasko. In zgodilo sc je res tako! Sedaj jih je sram, da se nikomur ne upajo povedati, da so bili v Ljubljani. Tako lepo molčijo, kakor bi se nič zgodilo, ln prav imajo. Da bi jih le to zmodrilo!
—	Novo društvo: »Prosta organizacija zdravnikov na Kranjskem« je izvolila načelnikom g. dr. P. Defranceschija v Rudolfovem, namestnikom pa g. dr. E. Schreyerja v Kočevju. To nedavno ustanovljeno društvo ima namen pospeševati in varovati interese svojih članov. Načelništvo organizacije bo zastopalo od sedaj vsakega člana pred raznimi korporacijami, ter ga podpiralo v njegovih stanovskih težnjah. Vsako prošnjo, oziroma pritožbo v stanovskih zadevah jc predložiti načelništvu, katero ukrene v imenu organizacije vse potrebno. Dne 25. t. m. sc je ustanovila na Dunaju državna zveza vseh avstrijskih zdravniških organizacij. Načelnikom je bil izvoljen dr. Janeczek - Herrnbaumgarten, namestnikom dr. Nekovič-Stamersdorf. Zastopanih jc bilo deset avstrijskih kronovin. Kranjski delegat dr. P. Defranceschi je predložil pravila državne zveze, katera so bila po daljši debati soglasno sprejeta. Delegati iz Češkega in Moravskcga so želeli, da se zavzame zveza osobito za gospodarski prospeh zdravnikov, ter v to svrho pristopi k zvezi nemških zdravnikov v Lipsiji. Sklenilo se jc, da se tej želji vstreže, kakor hitro bodo v tem smislu tesno organizirane vse avstrijske kronovine.
—	Italijanska vojna ladja „Ciclope" je priplula v Reko, da nanjo nalože sto torped, ki jih je Italija naročila pri \V h i t e-li e a d u.
—	2600 ogrskih Izseljencev jc odpotovalo na parniku ,Carpathia" iz Reke v Ameriko
—	Ubežnika, mornarja Friderika D e -b o r g a s s i iz c. kr. vojne ladje „Radctzky" so vjeli na Reki in ga zaprli.
—	Šib eniški laški liberalci nabirajo podpise za ^formo" zakona. Mislimo, da
vladi pcščica dalmatinskih renegatov ne bo preveč imponirala.
—	250 angleških turistov potuje po
Dalmaciji.
—	V Trstu si je končala mlado življenje hči tajnika laške kmetijske družbe Ana Z a r a t i n. Stariši so ji branili omožiti se z nekim vseučiliščnikom.
—	Otok bo izginil. Potresti na laškem otoku Usticase nadaljujejo. Prebivalstvo je zapustilo otok. 371 jetnikov so z otoka prepeljati v Palermo. Severnozahodni del se počasi pogreza v morje. Geologi so mnenja, da bo otok popolnoma izginil.
—	Vojaško veteransko društvo v Kranju je imelo v nedeljo 18. t. m. svoj občni zbor. Društvo šteje sedaj 65 rednih članov. Bolniških podpor se je razdelilo 1. 1905 308 kron. Precej denarja ima tudi že društvo nabranega za zastavo, ki jo misli razviti že letos v jeseni. V novi odbor so bifi izvoljeni sledeči gg.: F e r d. H 1 e b š (na-šelnik), S. pl. P r e m e r s t e i n (nač. nam.), J. P a p I e r (blagajnik), J. Weinberger (tajnik), I. K o r d a n (revizor), M. J a k o f -čič, F. Pogačnik. F. Š p e n k o , L. B I a z u i k , J. V i r a n t, K. D r i n o v e c, J. Š i n k , A. G r a š i č , A. C e 1 a r , L. P i k u š , F. \V e i t (odborniki). Za častna člana pa sta bila izvoljena društveni ustanovitelj g. T h e u e r s c h u h in g. župan ces. svetnik K. S a v n i k.
—	Zaročila se je učiteljica gdč. J o -sipina Schottova v Litiji z davčnim pristavom g. Jurijem Kramberger-j e m.
—Čudni prirodni pojavi. Iz Novega Mesta sc nam piše: Kdor je v zadnjem času nekoliko obračal svojo pozornost prirodi in vsakdanjim njenim pojavom, ta mora pritrditi, da je nastopila v zadnjem času, kakor drugod, doba čudnih naravnih pojavov. Danes neznosna vročina, jutri občutni mraz, zdaj najlepše solnce, naenkrat zopet sneženi viharji in plohe, blisk in gromenje in druge take nenavadne prikazni. Od petka pretečenege tedna sem, se je ponajveč na zapadnem, včasih popolnoma jasnem nebu, pozno v noč čudno in na široko bliskalo, zlasti pa v nedeljo zvečer od 10.—12. ure ponoči. Dne 26. t. m. je privrela globoko izpod zemlje voda v takozvano novo Jakšetovo rupo. Potem pa jc naenkrat zopet izginila. Ob tistem času je začela šumeti voda na močvirju vrli kapiteljskega hriba. Ves mali del močvirja jc bil hipoma tako razburjen, da se je vsak čas zdelo, da zdrči nizdoli v dolino. Dne 27. t. m., ko je bil poročevalec z nekim dečkom v veliki podzemeljski kotlini (prvotni rupi) sredi gozda, ie prihrumel naenkrat iz votline smrdeč plinast puh. Deček je izpovedal, da se jc ta puh tudi že preje tekom dneva pojavil. Zvečer je ležala ob pobočju hribovja med Sotesko in Stražo prozorna plinasta megla, oznanjevalka bližnjih viharjev. Nočno nebo je bilo močno z zvezdami posuto, ki so se zdele čudovito blizu in ki so čudno bajno migljale, zlasti večernica. V sredo ponoči je bila strašanska tema, ne koraka nisi videl pred seboj. V četrtek je pihala spodaj ledena burja, višje pa je prihajal krepki široko. Bliskalo se jc, a to pot na jugu, ko so sc južni gorki oblaki srečali z mrzlim spodnjim zračnim tlakom.
—Potresno nemirje. Iz Novega Mesta se nam piše 30. t. m.: Kakor vse dosedanje izkušnje spričujejo, je kraška votlina okolice Novega mesta nekak prehod vseh večjih podzemskih izbruhov bodi tudi v največji oddalji. Da ne dosežemo predaleč nazaj, opozarjamo lc na naša zadnja tozadevna poročila. Potresno gibanje oziroma lahke, kratke sunke v nedeljo na ponedeljek zjutraj, kar se je v obče tukaj le malokodi in le tam občutilo, kjer svet leži nad podzemskimi kraškimi votlinami, se mora tudi ta pot smatrati v zvezi z novim izbruhom Vezuva, oziroma z novimi potresi na Ustici na Južnem Laškem. To spričujejo ne samo vsa dosedaj z veliko pazljivostjo opazovana naravna znamenja, marveč tudi magnetna igla, ki je za opazovanje zemeljskega nemirja tudi v rokah nestrokovnjaka najzanesljivejše sredstvo za opazovanje. Igla jc bila ves ta dan v nemirju. Zlasti pa 26., 27. in 28. marca, posebno še 26. okrog 6. ure zvečer in 28. od 6. zvečer do I. ure ponoči. Ves ta čas sc jc pod kraškimi votlinami — opozarjamo, kdor je na to pazil občutilo votlo bobnenje, kakor odmev oddaljenega groma in na posebno ugodnih tleh so se zlasti ponoči občutili v enotner delujoči lahki kraški sunki, kakor bi poizkušali prodiranje zemeljske skorije. 1 udi danes, ob zaključku poročila, se kaže znatno nemirje na magnetni igli. Paznemu opazovalcu je mogoče dognati, da obstoji tu ali tam manje ali večje nemirje, že težje pa je domnevati, da pride v kaki približno določeni oddalji do kakega podzemeljskega izbruha in šarlantarija, ali nevednost, ali predrznost bi bilo koi kot določeno iu gotovo predoznanje-vati. To ie znano Ic Njemu, vladarju prirod-nih sil in zakonov.
—	Ciklon in snežni vihar. Iz Novega Mesta sc piše 30. t. m.: Čudo vseh čudov je prinesel današnji dan. Od juga sem jc pridivjal okolu 11. ure dopoludne strašanski sneženi vihar, ki jc zlasti po Gorjancih grozno divjal. Skoro uro dolgo je tudi po dolinah »medlo« zrnatih snežink, da se je kar kadilo. Opoldne pa jc kar naenkrat prenehalo. Nato jc bilo nekaj časa najlepše vreme. Okrog 2. ure popoludne pa pridivja ravno nasprotno od dopoludne, od severa sem, urnebesen ciklon, ki je po krajih, koder je segel curk vrtinca, silno razsajal, med tem, ko jc nC sosednih krajih naj-
lepše solnce sijalo. Pred ciklonom je bežal temnorjav plinasti dim in od daleč se je zdelo ravno tako, kakor bi po dotičnih krajih bili veliki požari. Eden najlepših prizorov se je občudoval na kočevskem pogorju. Med vseini temi prizori je bilo na mnogih krajih najlepše čc tudi mrzlo vreme. Bati se je zopet viharne noči. Sneg po dolinah se ni obdržal.
—	Velikega gada ubil je g. E. Pire v Jakšetovi rtipi pri Novem Mestu.
Stavke. V stavki krojače v na Dunaju sc je doseglo med pomočniki in mojstri spo-razumljenje in je zato končana. Nasprotno pa jc večje število stavkujočih čevljarskih pomočnikov, katerih zahteve za povišanje plač so mojstri odbili. Splošna stavka čevljarskih pomočnikov se prične na Dunaju dne 2. aprila. Stav k a 1 o b o 20.0(10 čevljarskih pomočnikov. Tudi uslužbenci pri trgovcih z jajci štrajkajo in nameravajo celo stavko razširiti po Ogrskem, Štajerskem in Bolgariji toraj po tistih deželah, ki izvažajo največ jajc.
—	V meščanski pivovarni v Plznu je pričelo včeraj stavkati 500 delavcev. Ko niso hoteli zapustiti pivovarne in so silili tiste, ki so delali dalje, naj se pridružijo stavkajočim, sta prišli policija in orožništvo in napravili mir in red.
—	Danes skoro gotovo izbruhne stavka delavstva na Reki.
—	Nasilni prlslljenec. Dne 26. t. m. je vzel paznik Papež prisiljencu Turku na Selu steklenico žganja. Radi tega sta nahujskala prisiljenca Turk in Egger prisiljence, da so vstavili delo in da so zahtevali, naj se jih pelje domov. Na dobrohotno prigovarjanje paznikov Umka in Papeža so začeli prisiljenci z delom zopet, 1'urk jc pa pobegnil proti Mostom. Unuiik jc tekel za njiin, a Turk sc mu je uprl in grozil, da ubije njega in Papeža. Le z veliko silo se je posrečilo ukrotiti predrznega prisiljenca. Na vozu so ga morali peljati nazaj v prisilno delavnico.
Umor iz ljubosumnosti. V Vnanjarjih, okraj Litija, živi 35 let stara vdova Marijana Ulčar v ugodnih preinoženskih razmerah. Pred enim in pol leta ji je umrl mož, zapu-stivši ji pet nedoraslih otrok. Kmalo po moževi smrti je vdovo pričel zasledovati 201ctni kočarjev sin Prane Bratun, a Ulčarjeva ga je zapodila in pričela razmerje z naddelavcem Jožefom Prošckoin iz Laz. Ko jc to Bratun izvedel, jc mislil na maščevanje. Ko sta se Ulčarjeva in njen ženin vrnila 26. t. m. iz semnja v Litiji domov in stopila v stanovanje Ulčar-jeve, je Bratun skozi okno dvakrat ustrelil na Prošeka, ne da bi ga bil zadel.
—	Novo oboroženje avstrijskega topništva. Po cesarskem odloku se dne 1. aprila izločijo iz orožja kornega topništva 9 cm. topovi, model 75/96. Vseh 14 kornih topniških polkov dobi nove 10 cm. poljske havbice, model 9. O tej novi poljski havbici poročajo sledeče: Teža granate znaša 14.3 kg. pri kalibru 10.4 cm. Kot razstreljivna snov se tu rabi nov preparat, ammonal, ki povzroči na cilju večji učinek, pač pa pri prezgodnji eksploziji ne napravi tolipo škode v topovski cevi, kot dosedanji ekrazit. Šrapnel je težak 12.3 kg. in ima v sebi 450 krogljic po 13 gramov. Patrona ima v sebi šest različnih nabojev. Granata in šrapnel dosežeta strelne daljave 5500 m. Cev obstoji iz srednje cevi iz kovanega brona, katero obdaja potem plašč iz vlitega brona. Oboje skupaj tehta 417 kg. Zaklopek je ekscentričen vijakov zaklopck. Konstrukcija lafete je bila silno težavna z ozirom na visoko elcvacijo cevi. Po dolgih in številnih poizkusih so. izbrali takozvano »Fe-derspornlafette«, ki je daljša in nekoliko drugačna, ko pri sedanjem modelu. Elevacija je mogoča do 43 stopinj. Hitrost streljanja znaša pri natančnem merjenju šest strelov, pri hitrem streljanju pa devet strelov. Topovski voz je pri havbici za 64 kg., prazen municij-ski voz za 204 kg. lažji, ko pri dosedanjem poljskem topu.
—	Proti volilni reformi protestujejo furlanske laške občine. Za Furlansko zahtevajo kar tri poslance, in sicer za tržiški in červi-njanski, gradiški in korminski okraj in za mesto Gorica. Vsi naj bodo Lahi. Kaj pa nameravajo storiti goriški Slovenci?
—	Usmrtil se je v Trstu kurator evan-geljske občine Herman H c i n c , šef tvrdke Behr in dr. Šel je v neki gozdiček v tržaški okolici, si tam prerezal vrat in se potem na bližnje drevo obesil. Našli so ga mrtvega. Star je bil 40 let in se je pred štirimi meseci ože nil. Vzrok jc nevrastenija.
Osebne vesti. C. kr. okrajni živinozdrav-nik gospod H u g o n Turk je prestavljen k veterinarskemu oddelku deželne vlade v Ljubljano, c. kr. veterinarski asistent gospod Jožef S t e g u v Ljubljani je prideljen v radovljiškem okrajnem glavarstvu kot živino-zd ravnik.
—	Podčastniški podporni zaklad. Toza devno ustanovitev vojno ministrstvo v prihodnjih dneh uradno razglasi.
—	Društvo slovenskih učiteljic ima svoj redni občni zbor dne 12. aprila t. 1., ob 10. uri dopoldne v slovenski osemrazrednici pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Spored prijavimo pozneje.
»-- Podružnica slovenskega planin skega društva za kranjskogorski okraj na Jesenicah bo imela v nedeljo I. aprila t. lobčnizborv gostilni g. I. Ilkauca „pri konjiču" na Javorniku. Spored: 1. Pozdrav načelnika; 2. Poročilo o društvenem delovanju; 3. Poročilo blagajnikovo ; 4. Volitev novega odbora. 5. Predlogi. Vpisovanje novih članov in pobiranje članarine. Vljudno se vabijo vsi gg. člani in prijatelji planinstva,
—	Unirl je v 86. letu svoje dobe posestnik g. Franc Kauschegg v Spod Šiški, oče g. K a r o I a Kauschegga
—	Za Strossmayerjev spomenik jc doslej nabranih 80 000 kron.
- Umrl je g. Čadež, župnik v Lukovem dolu viniške župnije na Hrvaškem. Zbolel je pretečeno nedeljo. Pogreb jc bil danes ob 9. uri dopoldne.
Ljubljanske novice.
lj Javno predavanje. Prihodnji torek točno ob pol 8. zvečer nadaljuje g. dr. Jos. J e r š e v „Slov. kršč. soc. zvezi" svoje zanimivo predavanje: .Turška vojska na Slovenske m." Vstop vsakemu prost.
Ij Javna izkušnja iz knjigovodstva. Sinoči je bil zaključen knjigovodski tečaj »Slovenske krščansko-socialne zveze« z javno izkušnjo. Poučeval ic g. J. Podlesnik, in izkušnja je pokazala, da je vrli gospod učitelj dosegel prav lep vspeh, za katerega so se mu tudi izkazali hvaležne njegovi učenci. Dr. Krek je v končnem nagovoru povdaijal, da bo »Slovenska krščansko-socialna zveza« še nadalje gojila praktični pouk za svoje člane, da bodo imeli res koristi za življenje, gospod R a v u i h a r pa je zahvalil g. Podlesnika ter mu kot zahvalo učencev izročil krasno darilo. Gospod P o d I e s n i k je obljubil, da bo v prihodnji sezoni zopet prevzel pouk v knjigovodstvu, kar so navzoči vzeli z veseljem na znanje.
Ij Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani.
Dne. 19. t. m. oglasila sta se predsednik in tajnik državne zveze hišnih posestnikov v Avstriji v finančnem ministerstvu, da naznanita eks. finančnemu ministru ustanovitev državne zveze. Finančni minister je jako uljudno de-putaciio sprejel in zagotovil, da predloži če le mogoče vlada predlog za reformo hišnega davka še tekom tega leta, akoravno je dotičen materijal ogromen. Strinja se popolnoma z nasvetom, naj se vrši poprej o tej vladni predlogi posvetovanje, h kateremu se tudi vabijo zastopniki državne zveze, da imajo ti priliko izraziti svoje želje in terjatve, in zagotovi, da se bode posvetoval o tem takoj z dotičniin sekcijskim šefom. Akoravno so žc posamezna društva hišnih posestnikov v Avstriji opeto-vano vložila peticije za reformo hišnega davka, ni bilo mogoče doseči konkretnih vspehov. Z ustanovitvijo državne zveze smo se pa rešitvi tega vprašanja približali in je pričakovati, da bodo prizadevanja konsolidiranega hišnega posestva v Avstriji imela več vspehov, kakor posamezna razkosana društva. Kakor hitro dobi vprašanje reforme hišnega davka konkretno obliko, se bo gotovo tudi takoj bavilo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani s to zadevo, predvsem pa stopilo v dotiko z državnimi poslanci. — Državna zveza mora pred vsem konkretne predloge formulirati, jih vsem društvom hišnih posestnikov poslati v pregled, ki se posvetujejo o teh predlogih in izid posvetovanja pošljejo državni zvezi v konečno redakcijo. Državna zveza določi na podlagi došlih informacij zahteve hišnega posestva glede reforme hišnega davka in jih naznani kot konkretne zahteve posameznim društvom. — Vsa društva se morajo potem solidarno o tem vprašanju razgovar-jati z državnimi poslanci svoje kronovine. — Ker je pa v to svrho treba veliko časa, je gotovo umestno, ako se odbor državne zveze že takoj prične s tem vprašanjem baviti, da nc stoji nepričakovano pred storjenim dejstvom. Ako se to zgodi, obvestilo bode društvo hišnih posestnikov v Ljubljani svoje člane o dotičnih obravnavah.
Ij Našel je sluga banke „Slavije" neki načrt cerkvenega zidu in ograje. Kdor ga je izgubil, ga dobi v banki „Slaviji".
Ij Skupne pevske vaje ženskega in moškega zbora „Glasbene Matice" ob
ponedeljkih in sredah pričnejo prihodnji p'o n e d e I j e k , dne 2 aprila ob 8. u r i zvečer v pevski dvorani „Glasb. Matice". Častiti člani se uljudno naprošajo, da pridejo točno in p o I n o š t e -v i l n o.
lj Občni zbor deželnega in gospej-nega pomočnega društva „Rdečega križa" za Kranjsko, določen na 30. dan marca se vsled nesklepčnosti ni mogel vršiti in se drugi občni zbor vršil ne glede na število navzočih članov dne 3. a p r i 1 a 1.1. o b 5. u r i popoldne v hiši kongresni trg š t. 7, 11, n a d s t r o p j e.
Ij Vlomila sta na Vrhniki v kovčeg na takarice Marije G r i I č e v e dva neznana va ganta in ji ukradla za 63 kron zlatnine.
Ij Tatvina in vlom. Ukradena je bila na Dunaju avbica iz čipk, staro benečansko delo iz 16. stoletja. Kdor jo najde, dobi 500 K nagrade). Istotako dobi 500 kron nagrade do-ličnik, ki bi provzročil, da pride tat, ki je v Mariboru vlomil v stanovanje zasebnic.e g. Fr. S c h e r b a u m o v e in ukradel 1400 kron, pred sodišče.
Ij Občinske volitve v Ljubljani. Od jako zanesljive osebe sc nam poroča, da se v Ljub ljani izvršuje žc dalj časa jako važen političen preobrat, za katerega je uredništvo »Slovenskega Naroda« še-le včeraj izvedelo. Vsi elementi drugega in tretjega razreda, ki so z dosedanjo diktaturo pri občinskih volitvah nezadovoljni, se združujejo v močno falango katero končno nc bode mogel premagati no ben terorizem »Narodove« klike. Namen temu nastopu je ta, da v občinski zastop pridejo le sposobni možje, nc pa kimavci in da bodo volivci odločevali o kandidatih in jih ne bo dik tirala klika teroristov. Zanimiva presenečenja niso izključena. Živela Ljubljana brez korupcije!
lj Občni zbor I. ljubljanske moške podružnice šolske družbe sv. Cirila in Metoda sc jc
vršil v sredo, dnč 28. marca t. I., v društvenih
prostorih v »Narodnem domu« v Ljubljani. Blagajnik dr. Ivan Svetina je predložil račun za leto 1905. Vplačali so štirje novi pokrovitelji in sicer: »Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani« 200 K. (zastopnik g. kanonik Andrej Kalan)' »Vzajemno podporno društvo v Ljubljani«, (zastopnik primarij dr. V. Gregorič), »Ljudska pesmarica« 201 K 26 v., (zastopnik prof. dr. Gr. Pečjak), »Zabavna družba na Dolu« (zastop. A. Gnus, nadučitelj na Dolu na Štajerskem). Za I. 1906 je vplačala pokrovi-teljnino 200 K »Kat. bukvama v Ljubljani«. To pride v račun prihodnjega leta. Osem novih vstanovnikov je vplačalo 166 K, 262 letnikov letnine 524 K in 37 podpornikov 37 K. Ciril-Metodovih darov so darovali stari pokrovitelji 41 K, stari ustanovniki 168 K 4 v., iu letniki 272 K. Podružnica je torej v letu 1905 nabrala 2009 K 76 vin. Udov je imela: 51 pokroviteljev, 41 ustanovnikov, 262 letni- , kov, 37 podpornikov, skupaj 391. Po tem poročilu se je volil znova odbor: Prvomestnik dr. V. Gregorič, primarij in posestnik; namestnik I. Sušnik, stolni kanonik in dekan; zapisnikar Fr. Novak, c. kr. giinn. profesor, namestnik A. Bartel, c. kr. gimn. prof.; blagajnik dr. 1. Svetina, c. kr. gimn. profesor, namestnik dr. 1. Hribar, odvetnik; odbornika: M. Bradaška, c. kr. fin. rač. asistent, in dr. J. Zmavc, c. kr. gimn. profesor. Za odposlance h glavni skupščini so bili izvoljeni: Bradaška, prof. Kenda, Novak, Svetina, Sušnik, dr. J. Tominšek, Zmavc. Podružnica sprejema tudi zunanje rodoljube kot ude, bodisi kot pokrovitelje, letnike ali podpornike, zlasti tiste, ki bivajo v tujini ali v takih krajih, ki nimajo lastne podružnice. Da ostane gmotno stanje tudi letos tako ugodno, kakor lansko leto, je le želeti, da bi se tudi rojaki izven slovenske domovine pridno priglašali (pri blagajniku prof. dr. 1. Svetini) kot člani prve najstarejše podružnice sv. Cirila in Metoda.
Književnost in umetnost.
* Fontes iiturgiae Glagolito - Romanae.
To obsežno delo prof. dr. Luka Jeliča, ki srno ga že lani omenili ob konferenci slovenskih in hrvaških škofov v Rimu, je izšlo sedaj v celoti. Obsega v kronološkem redu vse sgodovinske vire v glagolici od 13. do konca 19. stoletja. Za Slovence najvažnejše podatke je iz knjige nabral dr. Lampe v »Dom in Svetu« lanskega leta. To je zdaj najdovr-šenejše delo te stroke, zanesljiv kažipot skozi zamotano glagoljaško vprašanje. Knjigo dobe vsi kardinali in cerkveni dostojanstveniki, da sc iz nje pouče o dejanskem stanju glagoljske zadeve. Cena knjigi je 4 K.
Cerkveni letopis.
Škof Bonomelli baje namerava ob ve-likinoči izdati novi pastirski list, v katerem obsoja princip ločitve cerkve od države.
P. Hartmann se je odpovedal časti ka-pelnika pri cerkvi Ara coeli in se poda v samostan sv. Ana v Monakovem, da se ondi posveti višjim glasbenim študijam.
Iz slovanskega sveta.
sl Domača industrija na Bolgarskem. Bolgarska vlada je sklenila zgraditi v Sofiji več tovarn za monopolne izdelke. Tako je načrt za tovarno cigaretnega papirja že gotov ter se z gradbo v kratkem prične. V dveh letih bo domač bolgarski cigaritni papir popolnoma iztisnil iz dežele cigaretni papir iz drugih držav.
sl Umrla je v Zagrebu nadebudna hrvaška umctnica Slava Raškaj.
sl Pripravljanje Črne gore za vsprejem kralja Edvarda. Po črnogorskem primorju se vrše velike priprave za vsprejem angleškega kralja. Rimski listi poročajo, da je dobilo neko italijansko okraševalno društvo naročilo priti v Črnogoro, kjer naj bi okrasilo in razsvetilo s pomočjo elektrike Bar in luko, kamor prispe kralj Edvard.
Policaji — ponarejalci denarja. V Mislov-cih na Ruskem Poljskem je bila prijeta neka žena. ki je plačevala s ponarejenim denarjem. Zena je bila doma iz Sosnovic, kjer so nato prijeli celo tolpo ponarejalcev, enega policijskega nadstražnika, policaja, ključavničarja, trgovca in dve ženi.
Stavko raznašalcev časopisov imajo v Belgradu. Stavkajo raznašalci vseh časopisov v Belgradu._
Razne stvari. Najnovejše.
Nova z i m a. Iz Severne Češke prihajajo poročila o novem snegn. Temperatura jc povsod pod ničlo.
Nečloveška mati. Iz Poznanja poročajo: V Chojnici so aretirali neko deklo, katera je svojega novorojenega otroka vrgla svinjam.
Grad Miramar si vsak lahko ogleda od 1. aprila počenši zjutraj od 10—12. ure in popoludne od 3.—5. ure.
Strašen prizor se je vršil nedavno pri nekem pogrebu v Baltimore. Neki Waiter Potcr, ki so mu pokopali stričnika, je zblaznel ter napadel pogrcbce. Postrclil je osem ljudi. Potem je zbežal v svojo hišo in jo zažgal. Ljudje so na vse načine poskušali vdreti v hišo, toda blazni mož je streljal na vsakega, ki se jc hiši približal. Ko so vendar le pogasili ogenj, so našli blaznega mrtvega, napol zgorelega.
Najnovejše iz Rusije.
V P e t e r b u r g u so zmagali pri volitvah v gosudarstvctino dumo ustavoverni demokrati, v peterburškem borznem poslopju
je pa izvolilo 85 volilcev 12 članov za državni svet.
Poveljnik črnomorskega brodovja je ukazal izkopati trupla ustreljenega poročnika S c h m i d t a in treh mornarjev. Trupla utope v morjej da ne bo romalo prebivalstvo k njihovim grobovom.
Vse obale Finske bode Rusija blokirala in vsako ladjo, ki se bode približala obali, bo preiskana, ker se je zadnji čas iz inozemstva utihotapilo v Finsko mnogo orožja iz inozemstva. Vse hiše na Finskem bo vlada dala preiskati in orožje konfiscirala. Divizija iz Vilne pride vPeterburg,ker bo velik del peterburške garnizije odšel v Finsko, da zaduši revolucijo, ki se ondi pripravlja.
V ječah v Moskvi je polno ruskih častnikov, ki so se udeležili uporov.
„Novoje Vremja" poroča, da je sklenila četa revolucijonarjev na strašen način maščevati se nad kazaki, ki so jo zasledovali. Skle-nlia je namreč, da bo zanesla v ka-zaške vasi kužne bacile.
Pri postaji K o r s u n so neznani zločinci zažgali železniški most. Vlak, ki je pripeljal mimo, je skočil s tira. Škoda je velika.
""REŠENI RUDARJI V COURRIERESU.
Len s, 31. marca. Poleg včeraj še živih rešenih 13 rudarjev so rešili potem še štiri žive rudarje. Rešeni rudarji izgledajo grozno, obrazi so črni, oči mrtve, obrazi kažejo, da so veliko pretrpeli. Zdravnik je izjavil, da najbrže dobe rešeni rudarji mrzlico, ker so se živeli z lesom, ovseni in s pokvarjenim mesom, a upajo, da jih ohranijo pri življenju. Eden je ranjen na očesu. Rešeni rudarji niso nič spali, ker so vedno iskali izhoda iz jame. Zdravniki so morali zagrniti sobe, ker svetloba rešenim rudarjem preveč škoduje, ker so bili v jami dvajset dni.— Prebivalstvo je silno razjarjeno na inženerje, ki so rekli že pred tedni, da je brezvspešno vsako reševalno delo, in zahtevajo, naj pospešijo saj zdaj rešilna dela, ko je le mogoče, da dobe še kaj živih rudarjev. — Vseh darov za žrtve požara v courierskem rudniku je tri milijone frankov._
Telefonska in brzojavna poročila.
SKLICANJE KRANJSKEGA DEZ. ZBORA.
Dunaj, 31. marca. Razni listi pišejo, da bo vlada kranjskemu deželnemu zboru predložila načrt zakona v pokritje večjih stroškov za učiteljske plače in predlogo o spremembi deželnozborskega volilnega reda.
Dunaj, 31. marca. Deželni predsednik kranjski je imel danes daljši razgovor z mini-sterskim predsednikom (iaiUschem In ministrom notranjih zadev radi vladnih predlog kranjskemu deželnemu zboru.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 31. marca. Prihodnja seja drž. zbora bo dnč 24. aprila.
POŽAR V GORICI.
Gorica, 31. marca. Precejšen požar je uničil del skladišča drožerlje g. A. Jere-t i č a v Gorici. Skoda je velika, toda pokrita z zavarovalnino.
PREPOVEDANA IGRA.
I n o m o s t, 31. marca. Drugo predstavo »Eilia hospitalis« ie ces. namestnlštvo prepovedalo.
KRALJ PETER SE ODPOVE?
Z e m u n , 31. inarca. Tu se z gotovostjo naglaša, da se bo srbski kralj Peter v najkrajšem času odpovedal.
ŽRTVE V COURRIERESU.
Lens, 31. marca. Včera] opoludne so izvlekli na dan Iz courrlerskega rudnika več trupel, ki so bila kot mumificirana. Zdravniki zatrjujejo, da je smrt pri teh žrtvah nastopila še-le približno pred 20 urami.
VELIKE STAVKE V AMERIKI NE BO.
I n d 1 a n a p o 1 i s, 31. marca. Vodstvo delavske zveze je naročilo rudarjem, naj sprejmejo stavljene jim pogoje. Velike stavke rudarjev v Ameriki torej ne bo.
REVOLUCIJA NA KAVKAZU.
Odesa, 31. marca. V Kavkazu se v okraju Erivan širi revolucija. V gorskih vaseh so ogromni nemiri.
ATENTAT V RUSIJI.
S m o 1 e n s k , 31. inarca. V središču mesta je bil ustreljen pomočnik orožnlškega upravitelja Gladišev. Napadalec je pobegnil.
Abstinentom!
Abstinenčni krožek na Dunaju je založil tri vrste ličnih razglednic:
Ne v krčmo ! . . , Delirium tremens-Ifftjf Žrtev alkohola.
Društvo »Abstinent" si je nabavilo večje število teh razglednic ter jih svojim članom in prijateljem toplo priporoča v nakupovanje.
===== Komad 8 h. =====
Dobe se pri društvenem tajniku, Kopitarjeve ulice 2, v prodajalni kat. tiskovnega društva prej H. Ničman in v Katoliški bukvami.	2- 2


Solidno delo! Nizke cene!
Josip Stariha
692 F. S. Nolli-jev naslednik 62—1
Ljubljana) Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
kleparska in ¥odoFodna
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.

Prva in največja specialna raz-posiljalnica v monarhiji za kolesa in šivalne stroje ter njih dele
llitflcr A C«.
Dunaj XIH/5, Huttebergstr. 27 (v lastni hiši(
priporoča svoja najbolj znana in priljubljena
oklopna kolesa
Bogati ilustrovan cenik, 128 strani broječ, za 1.1906. zastonj in franko. Zastopniki in razprodajalci se 686 iščejo v vseh delih monarhije. 12—1
Nov živinski semenj
v Spodnjih Gorjah nad Bledom
vsako leto:	710 1-1
f. Na cvetni petek v postu, 2. Na sv. Martina dan II. nov.
K obilni udeležbi vabi
Županstvo v Gorjah.
Sprejmem takoj v trajno delo izurjenega
za stavbena dela. 694 l—l Ivan Suster, mizar v Novem Vodmatu st. 20.
Vabilo
na
občni zbor
društva za vzdrževanje
Elizabetine otroške bolnice v Ljubljani
dne 7. aprila 1906, ob 3. uri popoldne v mestni posvetovalnici
Dnevni red:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Zdravniško poročilo bolničnega ravnatelja.
3.	Upravno poročilo.
4.	Volitev načelnika.
5.	Volitev upravnega sveta.
6.	Slučajnosti.	709
OQL£S!
MEW-Y0RK in L0ND0I
nista prizanašala niti evropski c« lini ter je velika tovarna srebrnlc prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgo) proti majhnemu plačilu delavnih moč Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pc šiUam torej vsakomur sledeče predmet le proti temu, da se mi povrne
i Ud. 6*90 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih ne
{•V s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. »rebrnih Vilic ii
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrn!h Jedilni* Zllc;
12 kom. amer. pat. srebrnih Havni; žlic;
l kom. amar. pat. srtbrna zaltma? nlca ta Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zalemal nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlktorla čašIC za klado:
2	kom. efektnih namiznih sveCnIKor 1 kom. cedilnik za Sal; l kom. najlin. »Ipalnlce za Sladko*
42 komadov skupaj samo gld. #'90
Vseh teh 42 predmetov je popre stalo gld. 40 ter jih je moči sed«0 dobit po tej minimalni ceni gld. 6*90. Amc ričansko pat. srebro je znano, je sko» in skozi bela kovina, ki obdrži boj« srebra 24 let, za kar se garantuje. > najboljši dokaz, da leta inserat ne tt melji na nlkaKrinl sleparlll, zavem jem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bili blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasu garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovanjska in priložnostna darila
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	87 12
A. HIRSCHBERG-a
sksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaji
na Dunaji II., ltembranritstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture Jak zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolk i S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu Jak koristna, prosim, da mi pošljete še jedno Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo B6hm, okrožni in tovarniški tC\avnil
S poslanim namiznim orodjem sem ieI<S zfido-dfoljeu — Mihael Ko*afievid,ravnat, p >mo n urado» pn vl»di v Sarajevu. — Sarajevo 22 okt HO'
Biljard
še nov, se proda radi pomanjkanja prostora. — Kje, pove upravništvo „Slovenca".	70t 1-1
Ugodna prilika.
Žitna trgovina, dobro upeljana
se po nizki ceni takoj odda. Proda se tudi k trgovini spadajoča
hiša.
*** —m m 7Ui
Več v upravništvu »Slovenca«
705 1
700 2-2
Alojzija Jfunz naznanja potrta globoke ?alo?ti v svojem imcnu, kancr tudi v imenu vseh ostal h sondmkov. vsem rrijateliem in znancem, pr^iužno vest o smrti svoje iikrcno ljubljene hčere, ozir. sestre, tete in svakinje, gospodične
Marije Junz
ki ie po mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče danes, drč 30. marca ob ^12 uro dopoldne m rno zaspala v Gospodu
Zemski ostanki nepozabne pokojnice bodo v re*eljo 1. aprila ob 5. uri popoln^e v hiši žalosti, Gosposke ul ce št. 12 slovesno blagoslovljeni in nato na pokopališču pri sv. Kr št fu v lastnem gtebu položeni k večnemu počitku.
Sv. zadušne maše se bodo brale v župni stolni cerkvi sv Nikolaja.
Prosi se tihega sožalja.
Ljubljana, 30. marca 1006
Brez posebnega obvestila.
Karol Kauschegg kot sin in Berta Puteany pl. Drauhain kot hči, javljata potrta globoke žalosti v svojem imenu ter imenu vseh ostalih sorodnikov pre-tužno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo, niiju iskrenoljubljenega očeta, oziroma starega očega, pradeda, tasta, svaka in strijca, gospoda
Fran-a K&usehegg-a
c. kr. višjega davčnega nadzornika v pok., častnega občana Spod. Šiška, častnega člana prostov. gasilnega društva v Spod. Šiški, častnega člana vojaškega veteranskega društva v Domžalah, člana cestnega odbora za ljubljansko okolico itd. itd.
po dolgi mučni bolezni in prejemu svetih zakramentov za umirajoče danes ob 8'/4 uri zvečer v 86. letu njegove dobe poklicati v boliše življenje.
Zemski ostanki predragega^ pokojnika bodo v ponedeljek, 2. aprila, ob 3. uri popoldne v hiši žalosti v Spodnji S ški it. 07 blagoslovljeni in nato na pokopališču pri sv. Križtofu v lastnem grobu položeni k večnemu počitku.
Sv. zadušne maše se bodo brale v torek, 3 aprila, ob 10. uri dopoldne v cerkvi Marijinega oznanenja.
Pokojnika priporočava prijaznemu spominu.
Spodnja Šiška, dne 30. marca if)o6.
Venci se na željo pokojnikovo hvaležno odklanjajo.
Jakob Zalaznik
Slaščičarna ... ... } kavarna in pekarna Stari trg št. 21
■■■ ■■■

Slav. občinstvu priporočam ob priliki
velikonočnih praznikov
svojo veliko zalogo različnih cukrenih, kakor tudi galanterijskih pirhov. — V zalogi imam v vel ki izberi domača in inozemska vina v steklenicah, najfinejše likerje, pravi Maraskln iz Zadra, Benediktinec, Alaš in druge. 691 3—1
Vsak dan sveži
šark/ji, pince in titole.
Sveže blago!
\


i
Po naročilu izgotavljam raznovrstne
potice
mandeljnove, rozinove, medene, orehove i. t. d.
V kavarni
se dobiva bela in črna ka- ( va, čaj, fini likerji i. t. d. I
Točna postrežba!
Filijalkc :
Mestni trg 6. Sv. Petra cesta 26.
«1«
Pariz 1905. "Vn	|gr Zlata svetinja London 1904.pž
Grand Pri*
Tovarna za	{f
Oliventan -benediktinske opatije k Jožef na Tancenbergu K
pošta Gospa Sveta, Koroško (železn. in brzojavna postaja) priporoča vsem planinskim hotelom, planinskim kočam, ^
poletnim oskrbništvom, na deželi bivajočim zasebnikom, c. in kr. častnikom, ^ ^ lovcem, hribolazcem lastnega izdelka	684 6-1
konserve
mesne
„Monilo"
(beseda kot varstvena znamka)
Išče se za pivovarno v mestu
706 3-1
poslovodja.
Reflektuje se le na povsem značajno, energično moč, ki je ve?ča p:vovarniške in knjigovodske delovržbe, ki govori slovenski in nemški ter more položiti plači primemo varščino.
Plača po dogovoru.
Ponudbe do 10. aprila t. I. po šifro „A. f R." na upravništvo „Slovenca".
110.000 ki travnega semena |
^ sveže, ravnokar došlo s Škotskega, zelo mnogovrstno. Dobi se prav po ceni v ^ jn semenski trgovini v Šelenbugovih ulicah St. 5 pri
*	Alojziju Korzika $
iK 693 3-1	v Ljubljani.	^
^ Ondi se dobe tudi vsa druga krmila in zelenjadna semena. ^
Posteljno perje in puh
najskrbneje oprano in očiščeno ter po ceni	698 s-i
Prave Roskopf golddouble Savonnet remont, ure s sidro
so najnovejše Roskopf. ure. Te imajo Izborno In zajamf natančno kolesje z dvojnim pokrivalom In s tremi prav močnimi gulddouble plašči in avtom, zapiralom. Oolddouble je zlatu podobna kovina, ki te podobno sti nikdar ne Izgubi.Radi krasneopremc te ure splošno občuduje jo in jih ui lahko ločiti od pristno zlatih ur.
Cena 5 gld.
Tej primerna golddouble dvoina verižica za gosp. gld. 1-50 — Vsaki uri jc priloženo 3lctno pismeno
jamstvo. Razpošilja le proti povzetju
Josip Spiering
Dunaj I. Post g. 2 27
697 30-1
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pod ,.Narodno kavarno".
-°- 697
Od nedelje 1. aprila do uštele sobote J. aprila 1906:
Slikovita
južna Tirolska
Javna dražba.
Anton Mavsar iz Praproč in Alojzij Pavlin iz Trebnjega kot sedanja posestnika kupljenega posestva Janeza Zupančiča v Dernovcu, občina Kanderše, pol ure oddaljeno od Vače, si usojata naznaniti sl. občinstvu, da bodeta
v sredo dne 4. aprila t. I. ob 9. dopolne prodajala na
prosti dražbi
na licu mesta v Dernovc-u vso premičnino in pritikiino, in sicer 6 pitanih volov, 3 lepe breje krave, 5 lepih juneov, 3 lepe telice, 1 konja, okoli 500 stotov sena in detelje, okoli 500 mernikov raznega žita, 16 vozov, 1 stroj za čiščenje žita, 1 mlatilnica, pajtel, pluge, več pohištva in še drugega poljedelskega orodja. — Kupci se uljudno vabijo.	702 1—1
mrnmMmmmm

Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. Podružnica iz Berolina. ———
Od nedelje 1. orpiln do vštete sobote lazila 1906: 695 2-1
Slikovita
saksonska
Švica.
na
XXVI. občni zbor
ice 7
kateri se bode vršil
dne 19. aprila t. I. ob 3. uri popoldne
v zadružni pisarni na Dunajski cesti štev. 18.
DNEVNI REDt
1. Nagovor predsednika. 2 Poročilo tajnika. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobrenje letnega računa. 5. Volitev predsednika, njega namestnika, 3 članov ravnateljstva in 3 članov nadzorstva. 6. Predlogi zadružnikov. V Ljubljani, dne 31. marca 1906.	Ravnateljstvo.
Prejemki.
Denarni promet
od 1. januarja do 31. decembra 1905 = K 44,911.900 90.
Izdatki.
			K	h		
1	Račun	blagajne: Gotovina v blagajni 1. januarja 1905	276676	(6	1	Račun
2	n	deležev: Vplačani opravilni deleži ....	500	—	2	n
3	%	rezervnih zakladov: Dvignjene obresti glav-			3	0
		nega rezervnega zaklada........	2993	85	4	0
		Dvignjene obresti posebnega rezervnega zakla-			5	0
		da in doneski zadrružnikov.......	2483	39	6	T)
4	n	pokojcinskega zaklada: Dvignjene obresti in prispevki uradnikov..........	802	42	7	0
6	9	hranilnih vlog: Prejete hranilne vloge . . .	73036><6	29		
6	s	posojil: Vrnjena posojila........	1860035	51	8	0
7	m	denarnih zavodov: Dvignjena glavnica . . .	125645 5	10	9	0
8	w	zadružnega doma: Prejete najemščine . . .	12937	02	10	•
		1% odpis . . :...........	1956	46	11	0
9	9	upravnih dohodkov:Vplačani upravni dohodki	1324	75	12	0
10	3		327i >20	25	; 13	0
			6302	70	14	n
		Pretete obresti vrednostnih listin.....	11820	—	15	n
		Preiete obresti naloženega denarja ....	40784	80	16	0
11	n	prehodnih zneskov: Vrnjeni prehodni zneski	2360	05		
12	n	nepremičnin: Prejeta skupila......	39852	80		
			22455950	45		
hranilnih vlog: Izplačane hranilne vloge . .
posojil: Dana posojila.........
denarnih zavodov: Naložena glavnica . . . zadružnega doma: Davki, p> prave in l0/0odoisa upravnih stroškov: Upravni stroški v letu 1905 obresti: Izplačane obresti hranilnih vlog . Povrnjene obresti vrednrstnih listin . . .
Povrnjene obresti posojil.......
prehodnih zneskov: Izplačani prehodni znesk nepremičnin: Razna izplačila na stroških . vrednostnih listin: Nakup vrednostnih listin dividende: Izplačala na 100 glavnih deležev davka: Plačani davek za leto 1905 . . .
inventarja: Nakup inventarja.....
nagrad: Izplačcne nagrade......
dobrodelnih namenov: Razne podpore . . blagajne: Gotovina dnč 31. decembra 1905
K
44	—
5749244	34
3286567	28
129649 '6	66
3915	51
2'044	03
28195	19
1660	95
1088	87
5094	42
70«	05
1317*0	_
2000	—
7341	41
2427	50
3730	—
1435	_
238438	24
22456950 45
Debet.
Izkaz izgube in dobička
za upravno leto 1905.
Kredit.
		K	Ll
1	Račun obresti: Kapitalizovane obresti hranilnih vlog	317916	04
	Izplačane obre.-ti hranilnih vlog .....	28195	19
	Za leto 1906 predplačbne obresti posojil . .	23611	44
	V 1. 1905 za 1. 1904 prejete obresti posojil	102613	48
	Povrnjene obresti posoiil........	1088	87
	Za leto 19,)5 plačane obresti listin ....	1660	95
	V letu 1905 za leto 1904 vnovčeni kuponi		
	vrednostnih listin...........	2284	05
2	„ upravnih stroškov: VI. 1905 izplačani upravni		
	stroški ...............	21044	03
3	„ davka: V letu 1905 plačani davek ....	7341	41
4	„ zadružnega doma: Davki, poprave,predplačane		
	najemščine in 1 °/0 odpisa........	3915	51
5	„ vrednostnih listin: Izravnava kurznega do-		
	bička v letu 1904 ...........	375	—
6	„ inventara: 10°/„ odbitka za obrabo ....	659	48
7	« izgube in dobička: Č.sti dobiček za leto 1905	32481	96
		543187	41
Račun obresti: Prejete obresti posojil ....
V letu 1904 za leto 1905 prejete obresti posojil
Zaostale obresti posojil......
Preiete zamudne obresti......
prejete obresti naloženega denarja . . Prejete obresti vred lostnih listin . . . Nedvignjeni kuponi vrednostnih listin . „ zad užne^a doma: P ejete naiemšiine . „ vrednostnih listin: Kurzni dob ček . . „ upravnih dohodkov: Prejtti upravni dohodki „ izgube in dobička: Zapisani ostanek dobička iz leta 1904 .............
K	h
327020	25
24187	40
974( (0	68
6 <02	70
40784	80
11820	—
184i 8	—
12937	02
776	—
1324	75
2225	81
543187	41
Aktiva.
Bilanca
za upravno leto 1905.
Passiva.
		K	h				h
1 2	Račun blagajne: Gotovina dnč 31. decembra 1905 , posojil: a) Stanje vknjiž. posojil K 3," 57.335-48 b)	Stanje meničnih , „ ],985 817'2l c)	Stacjepos.nazaet. pis. „ 281.522 v6 d)	Stanje pos. v tek. rač. „ 844 36125	238438 6869036	24 20	1	Račun deležev: Stanje glavnih deležev dnč 31. decembra 19<>5 .......K 20.000- — Stanje opravilnih deležev dne 31. decembra 1905 .....„ 5 602- —	25602	
				2	„ hranilnih vlog: Stanje dnč 31. decembra 19i>5 ......K 8,384.05s< 84 Kapitalizovane obresti za 1.1905 „ 317.916-04		
3	„ denarn;h zavodov: Stanje naloženega denarja drii 31. decembra 1905 ......• . . „ vrednostnih listin: Stinje 31. decembra 1905 . Nedvignjeni kuponi.......... „ zadružnega doma: Stanje 31. decembra 1905 . „ obresti: Zaostale obresti posojil 31. dec. 1905 B prehodnih zneskov: Stanje 31. decembra 1905 r inventara: Stanje 31. decembra 1905 . , . . „ nepremičnin: Stanje 31 decembra 1905 . . .	979375	76			8702874	88
4 5 6 7 8 9		373936 18108 207497 974(10 4270 5935 1320^8	84 68 66 32 03	3 4 5 6 7	„ rezervnih zakladov: Stanje glavnega rezervnega zaklada 31. decembra 1905 ....... Stanje posebnega rezerv, zaklada 3t. dec. 1905 „ pokojninskega zaklada: Stanje 31. dec. 19i>5 „ obresti: Za 1.19"6 predplačane obresti posojil „ zadružneua doma: Za letj 1906 predplačane najemščine............. izgube in dobička: Čisti dobiček za leto 1905	70829 5549J 14185 23611 1251 32481	37 02 30 44 76 96
		8926326	73			8926326	73
090 1—1
Ravnateljstvo.
Letni računi in bilanca razpoloženi so v smislu § 25. zadruznih pravil zadružnikom v pregled.
Obleke, perilo
in vsaka vrsta veznlne se izvršuje Jlitro, dobro in po nizkih cenah v 5p« Slški 5t. H8. — Tu se tudi sprejmo 699 3-1
immh deklice i^hm
V pouk V Šivanju. Zunaje dobč v hiši dobro postrežbo in stanovanje.
Našel se je
briljantni aljan.
Dama, ki ga je izgubila, naj se oglasi pri meni v prodajalni. Prinese naj par od tega seboj.	704 1—1
Fr. Čuden, Ljubljana. Prešernove ulice.
Diujih Kostanjev,
rdeče in bele vrste, močnih debel, inia na prodaj kakih 100 komadov Jožef Bizjak, posestnik na Dra-ževniku, št. 5. poleg Dobrove.
703 3-1

Važno!

Yažno!
gcspodinje, trgovce in živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalite, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh v*e toaletne predmete, fotografiine aparate in po-trebSčine, kirurgična obve/ila vsake viute, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. - Zaloga svežih mineralnih l65e	vod iz soli za kopel. 62—21
Oblastr. konces. oddaja stropov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol. dvojna sol, soliter, encijan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija Anton Kane
Ljubljana, Šelenburjove ulice 3.
Gospodične
katere se že1£ izobraziti v šivanju in krojnem risanju
1828 62—44	sprejema
Franja Jesih, Ljubljana, Stari trg 28. Dobi se tudi
kro] po žlvotnl meri.
Mlinske kamne.
Pet črnih, dobrih mlinskih kamnov ima na prodaj Ivan Prevodnik v Selcih na Gorenjskem.	645 7-2
Merijo tako-le
2 kamna merita 9cm . . .	18cm.
1 kamen meri.....12cm.
1 „ „ .....42 cm.
1 „ „ .....2\cm.
Naprodaj
je p. d. Mihevovo posestvo y Kotljah
blizu trga Guštajn na Koroškem
obstoječe iz hlevov, novozidanega pohištva z 12 sobami, v katere se lahko sprejemajo kotoljski letovičarji. V kuhinjo je napeljana voda. Pri hiši je mlin in sadni vrt. Njiv, gozda in travnikov je skupaj 44 ha 86 a. Živine se lahko redi 30 repov.
Več povč posojilnica v Spodnjem Dravogradu, ki uraduje ob četrtkih od 9. do 4. ure.	503 8—6
Gostilna pri „Golobu" s
Šenčur pri tfranju «
se priporoča veleč, oblina tvu sa

botrinje in pogrebnine,
jagotuvljajcla ob vsakem la-u najboljša pristr-a vina in drugo pijalo, ijborno kuhinjo DO dosedanjih, ijredno ni^ih cenah. Ha razpolago dobro prenolišic. Velespoštovanjem Karo/ Stupica, gostilnilar.

h $
v
7*
Jfc ♦3
*5
1 %
rodpuana iuia v zalogi najrazuovmnejAe trpežno, Krasno
blago «a bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kaaule, plnviale, da Ima tika, ve-lume, albe, koretelje, prte itd.
•ploh ?»e, kar se rabi v oerkvi pri alužbi božji. — Prevzem* tudi Teženje, prenovljenje (tare obleke ln vsa popravil«. — Izdeluje rodno ln poBteno po najnižji eeui bandera ln vso drugo obleko.
Prefostite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, dra-Su:\ in potujočih agentov.
Zagotavijaje hitro in najpoMenejio postrežbo in najnižjo cen«, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. NajodličnejSim «poStovanjam se priporoča 2189 26 — 12
Ana Hofbauer,
žmejlteljica zaloge cerkvene obleke, orodja m posode
v Ljubljani, Wolfove nlloe 4.


C* t* t* t* C* C* t*
dfc
A
C*
c*
C* C* t* c* i*
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
Ljubljane v Ameriko
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „Cunard Line" to je geteve in se ne da vtajiti. Veliki moderne opravljeni snažni parniki te družbe odh^jaie iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in vozne liste daje oblastveno potrjeni zastnpnk Andrej Odlasek, d"slu*eni uradnik državnih želežnic inhišni posestnik v Ljubljani, Slomškove ulice 25 blizo cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več pmasn Ia, n*i tu p smeno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih in cestah nlkdo ne Čaka in
tudi na druge silne načine nihče ne vabi.	1969 27
AndroDotion" (,znaidiie,iP-Berr-
mano, zg. Poljskm.)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabranl izpadanje las in 781 48	odstrani prahaje.
Značilno Je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 6 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljate^ ▼ Ljubljani pri gosp. VdSO PBtrIČIČ-U.
V »logi lmijo tudi ge. U. pl. Trnkoczy, Anton Kane in Ernst Sark v LJubljani, n. Rant v Kranju, in lekarna ,.Prl angelju" v Novem mestu.
Oklic,
A I 113/6 12
s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
K c. kr. okrajnemu sodišču v Ljubljani, oddelek I.
naj vsi tisti, katerim gre kot upnikom kaka terjatev do zapuščine dne 9. marca 1906 brezoporočno umrlega g. KAROLA JANUŠ, zlatarja iz Ljubljane, Rožne ulice št. 21, pridejo zaradi napovedi in dokaza svojih zahlev	673 3—2
dne 13. aprila 1906, dopoldne ob 9. uri
ali pa naj do tega časa vlože pismeno svojo prošnjo, ker ne bi sicer imeli upniki do te zapuščine, če bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla, nikake nadaljne pravice, razen v kolikor jim pristoja kaka zastavna pravica.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek I., dne 26. marca 1906.
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
OOOOOOOOOOOOOOOOO NaJcenejša Pot za zdai!! S
o o o o o o o o o o o o o o o o o o
o
o
o o o o


§ „RED=STAR - LINE"®
■oi	—	<	•
* * :
> ■
v m
o o o o o o o
RDEČA ZVEZDA
o o o o o
______ o
v Ameriko §
O preko Antwerpna v New-York, O
©	Pliilatlelphla.	©
O	.jO
Z Hitra in varna vožja na moderno oprav- X
2 Ijenih, novih brzoparnikih te solidne jJ O družbe s pošteno in čisto postrežbo. O
© Natančen, zanesljiv pouk in veljavne © O vozne liste dobite v Kolodvorskih O O ulicah štev. 41 od južnega O
NewYopk
O O O
o o o o
innr*innni i§08(?5??°0000000000opd--«-<*»• ^o
UHHfeflUUUM ooooooooooooooooooooooooooooooooo
podfosfornoklsll
apneni=železni sirup.
Ta pred 36 leti vpeljani, od mnogo zdravnikov odobreni in priporočeni
prsni sirup
Je ilea odstranjujoče ln kaSelj pomirjajoče sredstvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek ln prebavanje in pospeiaje reditev. To za tvorjenje krvi tako važno leleco je v tem sirupu v lahko asimilirani obliki zastopano. Zelo koristno Je za slabotne otroke, posebno za utrjevanje kosti, ker Ima v sebi fosforovo apneno sol.
Cena eni stekleniei HerbabnjrJevega apnenega železnega sirupa K 2•."><!, po poBti 10 h ve« ih navijanje.	2307 D 14—9
Svarilo!
makim ali podobnim menom razširjene, car se tiče sestav] a n učinka našega originalnega preparata, iisto različne pona-redbe našega že 36 let oDstojecega tustornokisiega apneno-železnega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati „Herbabnjrjev apnenofelezni sirup" in na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vk^jižena varstvena znamka na steklenici nahajala. 2348 20-10
Idlm lidelofanje ln glavni rupoimitiv: Dr. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzlgkelt"
Wlen, VII« KaUeretraiac 73—15.
Zaloga akoro r vseh lekarnah.
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. MardetschlSger, I. Mayr, O. Piccoli, U. pl. Trnk6czy; B e 11 a k: L. Ass-mann, Jobst & Schneider; Breže: G. ElsSsser dediči; Celje: M. Rauscher, O- Schwarzl & Co; Celovec: P. Birnbacher vdova, P. Hau-ser S I. Pichler, V. Hauser & R. pl. Hillinger, H. Gutt; Črnomelj: P. Haika; Reka; M. Uizzan, F. Prodam, G. Prodam, A.Schindler; So vodenj: F. Kordon; Št. Vid: A. Reichel; Trbiž; I.Siegl; Trst: A.Filippi, E.pl.Leiter-burg, P. Prendini dediči, T. Pigatti, Dr. J. Sera vallo, A. Suttina, A. Siebich; Velikovec: L Jobst; Volšperk: I. Huth.
!!! Najnovejša iznajdba !!!
10.000 K za ko] boljšega I Zahtevajte za 12 vin. povsod le
Jekelinus
najcenejše najbrllantn-najčistejše
509 12-8
univerzalno vse /J prekosljlvo
idealno čistilo

kolodvora na desno.	Q
Za zastopstvo „Rdeče zvezde*:	O
franc Dolenc.	§
V našo pisarno pridite za gotovo vsai v	a
torek dopoldne, da rrestopite pravočasno	W
na barko v soboto zjutraj. — Nafti parniki	Q
Finland, Kr nlad, Vaderland, Zceland vozijo	a
do New Vorka osem dni To je prib to. Uljnd-	W
noat, snaga in zdrava hrana jc na njih	^
pri nas prvo in zadnje. Kod Star.	q
v podolgasti obliki
ne samo za vse kovine, marveč tudi za lesno in usnjato pohištvo, oljnate slike, igralne karte, marmornate plošče itd. itd.
Osrednja prodaja: Josip Zug, Dunaj 11/3,
Ober-Donaustrasse 101. Zaloga v Ljubljani: Henrik Kenda, I. Korenčan, Anton Krlsper, Vaso Pe-tričič, Viktor Schiffer.
Brivci pozor!
Na Jesenicah na Gorenjskem št. 118 je oddati	522 s—4
brivnica.
Najugodnejša lega. Ponudbe sprejema posestnik Ignac Morič.
Letna restauraclja **
v Laverci
]e ZOpet odprta.
Frančiška Dežman,
gostilničarka.
J'" 104—9
Leopold Tratnik
Ljubljana, Sr. Petra cesta 27
priporoča	$
visokočastiti du- P v hovščini in cer- j&jj kvcnim predstoj-ništvom svojo nai- '"tjiij starejšo tvrdko za izdelavo sa cerkvenih posod in p
orodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vsorce. Stare reči popravim, poslatim itd.
Velika zaloga elektr. svet i In kiparskih del.
5 kron!
Prva ivloarska sistem Roskopf patent remont, ara s sidro z masivnim solidnim antlma-gnetišklm kolesjem
na sidro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z var stveno plombo zavarovano pristno nl-kelnaatlm okovom, šanlr-pokrovom čez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5-—, s sekundnim kazalcem K 6-~, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10'—, s sekundnim kazalcem K 12'50.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar brez odbitka.
175 10-10
Razpošilja po povzetju
prva tovarna er
v Mostu (Briix) St. w 1157, (ČeSko.)
Oy tato ilustr. ceniki K nad iooo slikami se na aa btevo poiljejo tratiš in franko.
V večjem trgu na Spod. Štajerskem
se zaradi bolehnosti posestnika takoj proda dobro obiskana 460 io-s
večja gostilna
katera je v celem okraju na najboljšem glasu in vsakemu lahko dokaže, da se izvrstno obrestuje.	Kje, pove upravništvo.
Za 6000 pragov
(švelerjev)
bukovega lesa
se da v posekan je. Les je lep, dolg in popolno brez grč. Več pove Anton Kriišnik, posestnik Bukov vrh 26,
p. Poljane nad . kofjoloko. 671 2—2
= Veliko presenečenje! =1
Nikdar v življenju več take prilike! < 500 komadov <
I
680 3—2
Za gld. 1-95.
1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec t ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov,3naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. l-95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje.
Dunajska centr. rezpošlljalna tvrdka
P. Lust, Krakov št. 565.
NB. Za neugajajoče se vrne denar.
fw-
S Brez konkurence je bodisi kar se Jče blaga ali cen
i Jj Angleško skladišče oblek v Ljubljani
HH Glavni tr-gf At. S	brez podružnice, jjjj
c Kar doslej ni bilo mogoče, je odslej mogoče I Še nikdar tako nizke cene.
Brez konkurence v tej kvaliteti!
■r površnik za gospode
ali ulster	A gld 6
r najnovejši moderni dolgi paleto za dame „ Obleka za dame najnovejšega k roj p. ali j meter dolgi paleto „ i moška obleka ali ha
Vtlok	K
1 suknena obleka za
dečke	0
i višnjev naramnik z rdečo naglavnico (kapneo) za dečke v poljubnih velikostih „ Haveloki za dečke in dek.\ce, jopiči, volnena krila kakortudi elegantne lahke jopice (blnzč) vvsako-jakih hf.rvah	„ „ 7-50
5-
4'-
350
2 So
2 50
Suknene hlače naj no vejše obleke za dečke in gospode, modni klobuki	š. gld 1.20
Moderni klobuki, pique telovniki, srajce, oprava za dečke, obstoječa iz: hlač, ve-sljaškega telovnika in čepice	, „ /• —
Kostumiza tridodeset-
letne otroke	„ „ o 90
Otroški klobuki, obleke za prati, telovniki s pasom za gospode, bluze	„ „ 050
Cepiče, kravate, Moire-
pasi za dame,slamniki . 0 20 Najnovejši klobuki c in kr. komorne in dvorne klobučarne P. & C. Habig na Dunaju „ , 4•—
j| )K	Vsi predmeti so najokusneje izgotovljeni. Velika izber finega an-
afeSgC	gleškega in francoskega sukna za obleke po meri, ki se na Dunaju in v
SS	Berlinu po najmodernejšem kroju hitro izgotavljajo. Velespoštovanjem
WM	670 3~3_O BERNATOVIC. **
izurjenemu trgovskemu
urtnarjti
nudi prilika, da si ustanovi stalen, dober zaslužek, ako vzame v najem
večji rodoviten zelenjadni vrt
s 50 okni za gredičnjake (Mistbeetfenster) v nekem solnčnem kraju blizu železniška postaje, nedaleč od Ljubljane. Najemninski pogoji zelo ugodni. — Ponudbe pod šifro 676 na upravništvo tega lista. 676 2-2
Išče se do
40 dobrih tesačev.
Hosta je na lepem kraju, drevje lepo, plačilo od kubiinega čevlja po 12 vinarjev. 3/3, "V4, 4U od klaftre po 8 vinarjev. Delo je za celo poletje. Več se izve pri gospodu Ivanu Pajniču v Grčovcah, pri Ribnici na Dolenjskem.	578 5—5
Lepo posestvo
v prijetnem kraju Razburah pri Čatežu je naprodaj.
K temu pripada lepa prostorna kmečka hiša, pod to je obokan hlev in klet, druga stavba je prostorn p6d z obokan;m hlevom in obokano kletjo, vse shrambe imajo kamnite tianjgarje v prav dobrem stanu, pri hiši je velik vrt, kojega obliva gnojnica iz vasi, njiv za 38—40 mirnikov posetve in dva dela gozda 3 orale. Cena temu je 40u0 gld in se za polovico kupnine počaka 10 let s 5°/0 obresti. Kupci naj se oglasijo pri lastniku Mihu Omahen v Višnji gori.	620 5—5
prostovoljna prodaja
Prodaj-* se 1] i Ša, bivša last Mateja Štefančiča v Brodu na Kolpi (Gorski okraj). Podrobnosti pove dr. G. KomiUer, odvetnik v Karlovcu.
573 3 3
Proda se hiša št. 28 v Kranju
(Kokrsko predmestje) spadajoča v kOnkUrZHO mUSO tVrdke R. & E. ROOSS V KranjU, tvoreča vložek štev. 409 davčne občine Kranj, ki je sodno cenjena z vrtom vred na R 58.147.
Pismene ponudbe staviti je konkurznemu upraviteljstvu do vštevši 10. aprila 1906, katerim je priložiti tudi 10% varščine.
S to prodajo se nikakor ne krate zastavne pravice hipotekarnih upnikov.
V Kranju, dne 27. marca 1906.
681 3—3
Rudolf Kokalj, konkurzni upravitelj.

J!Otvoritev trgovine!!
Slavnemu občinstvu usojam si naznanjati, da otvorim s 1. aprilom na Sv. Petra cesti &t. 9, poleg hotela Lloyd v Ljubljani
trgovino s špecerijskim ter kolonijalnim blagom ter žganjem
pod protokolarno tvrdko
JO S. POLLAK.
Večkratna praksa v prvih trgovskih hišah v Ljubljani in Mariboru me vsposoblja, da bodem znal vpoštevati vse želje slav. občinstva.
Zaupanje slavnega občinstva si bodem skušal pridobiti s primerno nizkimi cenami in vedno svežim blagom najboljših vrst.
Priporočam se za poset obrti ter bilježim z odlič. spoštovanjem
Josip Pollak,
bivši knjigovodja pri Franc Čudnu.
689 2—2

(v. U
(O >
CJ »N
S	eo
S	U
c«	c
S	o
.S	5 I
jI	s
ta	v
u	-a	se
ot	.a	P-
«3	S	-
o	S	*>
b	2	°
«	.o	d
Z	S	£
Ceno Ceiko postelj n perji
Škot""!!
K »'M, bal
itn K12 -btlt««, m
mibki.a •kabl|tn»a K IS -; kron H . •ntinobtltga, mtbktfa, tkal Ijtntga K 30 -; kron	p,
ill|i it franko proll povitl|i Todl it tamtn|a ali naia| «ua
SroU povrnitvi poštnih itrotkoi •■edikt Saobtel, Lebe« 15 p. Plien na Ceiken 605 8
Iz portland-cementa In peska
UJčbutzmsrls Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj ccmentnin, Glince pri Ljubljani
Izurjenega
683 2— 'i
pomočnika
sprejme takoj ANTON ČEBULJ, krojači mojster, Jesenice, Gorenjsko
Prodaja na debelo. Prodaja na drobno.
C
o
■M (0 <o
N ®
J*
&
1 — ■ hi ? I-Jai^'
o
3
P 3 X O
i
Ustanovljeno 1832. Priznano najboljše in najizdatnejše SEST* oljnate barve "jJS firnež, edino le iz kranjskega lanenega olja, in 8ST najfinejše lake angleške, za vozove, kočije itd., barve za umetnike, fine oljnate bar ve ea študije dr.Schon-felda; akvarelne barve, trde in tekoče; tempera-barve v tubah za umetnike in šolo, pastelne barve, raznobarvne tinte, tuše in barve za obreze knjig, bronce, slikarsko platno in papir, palete, škatljo za študije, čopiče za umetnike, slikarje cerkva in sob, pleskarje 236433-22 in mizarje, najnovejši slikarski vzoroi,
prodaja in ima v zalogi:
Adolf Hauptmann
-W LM^ jj R» ■ Js»m A
Prva tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja.
Največja zaloga mavca (gips), karbolineja, kleja za mizarje hišnih fasadnih barv za apno In najboljših čoplčev za zidarje In vsako obrt.
SMS" Zahtevajte cenike!
J291 100
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnioa v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vse vrste ront, eastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devic.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K
Zamenjav« ln ekskomptuje	Daje predujme n« »r^n -me papirje,
izžrebane vrednostne papirje in vnovčt^je Zavaruje ereftfce proti kurzni
ju-
zapale kupone.	iz«ubi.
Vlnkuluje ln devlnkuluje vojaške ženltninuK-
Eakompt tu tnkaaao menlo. *>.»*.	•* "»■•o. oaroilla.
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vloine knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.
od
Stavbeno, umetno in konstruk- ^aTS^s cijsko ključavničarstvo.
Hldralične vidre in sesaike
Josip Weibl
J Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mlrodvoru obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verando, stolpne križe, Štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole itd. Specijaliteta: valjlčnl aastorl in solnone plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1609 52—33	oporami brez vijakov.
Najcenejša vožnja v Ameriko.
Vožnja traja _	_
dni g dni >>slnaPrili^apo+ov^-n0s^7
z najnovejšimi leta 1905 in 06 zgrajenimi veli!\_ansKimi parnih
jg	»■ »	v ^.iii^I ^u i 111	t~ Kj \Ufj\j\j
Pojasnila Jaje^astopniKi |f.£eUllig,
hubljana j£i0dvor%-uiice itv.28
^ Odhod izjjubljane vsaKj ponedeleK,torek in četrtek, v tednu.
Zaloga čevljev
Julija Šfor v Ljubljani
v Prešernovih ulicah šf. 5.
Največja zaloga moških, damskih In ofroSklh
-	čevlje«, čevljev za lawn-fennls In pristnih
h,	goisserskih gorskih čevljev.
Elegantna, skrbna Izvršitev po vseh cenah.
771 52—62
> >—<
tH
no
im
P
v 1
.i -11. v*>
v. o
N O
I
su
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki „Severonemškega Lloyda"	"
□ BremenD
NeiHorR
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Vfilhelm, Kaiser Vfilhelm d. ■m Grosse. mm
Mf Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. Hfe
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 1663 52-33
Edvard Tavčar-ju, v Kolodvorskih ulicah it.35.
nasproti občeznane gostilne »Pri siarem Tišlerju".
Odhod U Ljubljane je vsak torek, četrtek In soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Meiciko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in VVashington, nudi naš-- društvo posebno ugodno izvamtdno ctno čez Gahesion. Odhod ra itj progi i2 Brtnuna tokrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bd'tlvt)Of9 iu na vse ostale dele sveta, kakor! Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd
n j*
L
0)
E <
E. Kristan
oblastveno koncesllonl-rana potovalna pisarna
za
Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
>
3
(D 1
r
8)
118 52—13
(na dvorišču).
Svetovna razstava St. Louis 1904. Najvišje odlik. ,Grand Prix\
CS" Najcenejša vožnja v Ameriko.
I
Atelje prvega štajerskega slikarstva na steklo
EDUARD STUHL
speeittlitšit zu slikaiia cerkvena okna
GRADEC. Annenstrasse št. 39
nekdanji sotrudnik prvega štaierskega slikarja na steklo KAROLA SCHIRMER v Gmdcu
se priporoča p. n. prečastiti duhovščini za napravo
slikanih cerkvenih oken v vsakem slogu
v figuralni ornamentiki in navadnih preprognih vzorcih v umetni izpeljavi in po solidnih cenah. — Narise in proračune na zahtevo in zastonj.
Gosp. Eduard Stuhl, atelje za umetno slikarstvo na steklo iz Gradca, je izgotovil za župno cerkev na Črnučah pri Ljubljani dvoje velikih oken za presbiterij : Srce Jezusovo in Srce Marijino. Delo je res umetniško izvršeno, čudovito lepo in je v največjo zadovoljnost podpisanega in župljanov, da morem gospoda Stuhla za enaka dela pri neprevisokih cenah priporočati kar najtopleje.
Župni urad Črnuče na Kranjskem, dne 5. febr. 1903. 575 12-2	Jan. Kobilica, župnik.
Mnogo takih spričeval je znanih p. n. preč. duhovščini in prosim nadaljnje naklonjenosti
A. Kraczmer
LJubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno zalogo kratkih klavirje* mlgnonov m pian*ri
najbolj renomiranih firm po r ajnižjih cenah. Pre igra i klavirji, solidno in hh stanovitno prenarejeni so vedno v zalegi. —«
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bdsendor-fer. c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Sfingi, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji ae popravljajo, obirajo ln Izvršuje se pod-tatanje z usnjem atrokov-njaiko ln preakrbno ln zaračunavajo najcenejše.
2178 52-21
Dunaj-
«ke želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspeSno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K.
Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne ua bi povzročile bolečin. Škat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mo tu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov) : Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ad a-zobni prašek, Ada-voda za lase in Ada-pomada.	1*3 49—10
Spretna šivilja
in učenka se takoj sprejme.
Mestni trg 3, II. nadstropje. 669 2-2
Razglas.
Pri popravi farne cerkve v Ribnici se oddajo sledeča dela:
1.	Ometavanje zunanjih delov cerkve..... 5880 K — h
2.	Popravljanje kamenitih delov....... 560 „ 90 ,
3.	Ometavanje in barvanje stopnic na stolp . . . 140 _ — "
4.	Kleparska dela
5.	Lesen zimski tlak po cerkvi in zakristiji
6.	Pleskarska dela........
7.	Mizarska dela.........
8.	Poprava strelovoda.......
549 1289 332 300 300
28 h 75 .
9351 K 93 h
oziralo.
Pismene ponudbe se morajo vložiti do dne 15. aprila in se bo samo na iste
Stroškovnik se lahko ogleda pri županstvu v Ribnici ob uradnih urah. Pojasnila dajeta g. dekan F. Dolinar in Jos. Klun v Ribnici.
634 3—3
Stavbeni odbor v Ribnici, dne 21. marca 1906
Velika
eksportna tvrdka.
Ljubljana
punajska cesta št.12
Franc Keber
urar in trgivec z zlatnino in srebrnino
priporoča slavn. občinstvu svojo veliko zalogo ur, verižic, prstanov 1. t. d. po najnižjih cenah.	286 10—13
Št. 109, srebrna cil. rem. ura v kamnih tekoča . . gld. 3-75 „ 137. srebrna anker rem ura s tremi močn. pokrovi , 5*90 „ 155, srebrna cil. rem. ženska ura, močno kolesje „ 4-50
Zahtevajte veliki in najnovejši cenik, ki ga razpošljem brezplačno.
Kako se predrzneš prinesti mi kaj drugega, kot preizkušeno dobri
2265 52- IV 22
„Offoman"- papir za svalčice ali cevke.

cesta 27 J. Ložar
2461 52-16
Sv. Petra cesta 27
I
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo Izborno
krojaško delavnico
za izdelavo oblek po meri.
Elegantni kroj! Natančno — delo! Nizke cene 1-
Pivovarna d. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
———— v sodčkih in steklenicah. ——— NajstarejSa svečarska tvrdka. - Ustan. pred tOO leti
M
upeue
priporoma veleč.stltl duhovžčlnl ter slavnemu občinstva
zajamčeno pristne čebelno' voščene sveče
ia cerkev, pogrebe In proce.ljc,
voščene zvitke, Izbornl mčd-pitanec
ko)i K dobiva v steklenicah. Skatljah in iktfib v pol|nbni veli-
kosti ter poceni. Knpn|« K todl vaak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi voaek In anho aatovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za oblla naročita sc toplo priporoča in zagotavlja ločno In poiteno postreči.
1657 52-33 LtJUBllJAflA,
Prešernove (Slonove) ulice 7.	Perlesova hiža.
Zahtevajte zastonj
to Iranko moj veliki, bogato ilustrovan glavni cenik i nad 100 slikami vseh vrst nlkelnastlh, srebrnik In zlatih ur c znamko Boakopf, Haba, Ornega, gchafltiaasen, ♦JUnhutt«' kakor tudi vseb vrst solidnih r.latnln in arebrala po Iniralb toraraliklh cenah.
Nlkel. remont, ura......K 3'—
list. Roskopl patent ura . . . . . 4'— , , črna Jekl. rem ura . 4-— ivlc Izvir. Roskopl pat. ura . . . 5 — Ooldln rem. ura .Luna" koles|e . 7 50 •rebr. . . .Olorla* , . 7-60 . . . dvojni plati . . I '50 . oklep verlilca z rlnčlco na pero In karab., 15 gr. telka , 2 50 ruska Tala nlket. rem. ura s sidro t .Luna" kolesjem „ 9 50 ■ ra s kukovico K 8-50, budilka K J 90, kuhln|ska ura K 3 — ivarcvaldska ura K 1'—. Za vsako uro Ktetao pismeno Jamstvo 1 Hlkak risi ko I Zamena dovoljena, ali denar nazaj I
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brila) št. 843, Češko. 100—76
a*- Velikanska
pesa
zgodnji grah, visoki in pritlikovec, ruski lan,
vseh vrst detelje, posebno za čebelno pa&o, Pliacelia, E-parsetta in ranjak, vse vrste travnih semen za napravo ali zboljšanje senožetl, kakor tudi vse vrste zelenja (line cvetic zajamčeno kaljive, se dobi ■ pri	—:
Petru LnssniRu u Ljubljani,
Marijin trg. 2s5 12-7
Z" r« v je i<> nnivepjc hnanmv"!
t
♦
Kapljice sv. Marka.


Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za O notra.ije in zunanje bolezni. O
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedoseg^ivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubla-žujejo katar, urejiyejo izmeček, odoravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zborujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni Delile izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na Jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: fflestna lekarn«, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom:
mestna lekarna, Zagreb, Markom trg it. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4*- K. L 4 ducate (48 steklenic) 14 60 K.
2	ducata (24 shklenlc) 8-- K. C 5 ducatov (60 steklenic) 17 - K.
3	ducate (36 steklenic) II'- K. J
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kaprice sv. Marka ter popolnoma ozdravili Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčid, župnik; Iljja Mamič, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena I. 1360."
Mestna lekarna, Zagreb,
Ustanovljena I. 1360.
Markov trg St. 36, poleg cerkve sv. Marka. 28i 20-8
Zdravje je največi« bogastvo!
Preč. cerkvenim predstojništvom 1
Priporočamo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakristije, ]veže, kuhinje in hodnike, krasne
mozciicnc p!o$ec
iz cementa v raznih barvah (do 5) in okusnih vzorcih po K 3-6 loco Ljubljana za 1 m'. Imam tudi eleganten trotoar za pred in okoli hiše in cerkva. — Krasni so pokopališki križi iz imitiranega marmorja	463 4-5
Sl. cestnim odborom in podjetnikom priporočamo zalogo cementnih cevi (6, 10, 1*, 2o, 25, 30, 40 cm notr svetlobe) po jako ugodnih cenah, miljne kamne, raznovrstne stopnjice, podboje (bargerje), oklepe za okna itd.
Gg. kmetovalcem nudimo poleg imenovanega strt-šao cementno opeko, korita za prašiče (od 6 K naprej), grobne okvirje in spomenike iz cem. marmorja, 6 centimeter.>ke cevi (1 m po K. 12o) za napeljavo vode mesto drugih železnih in lesenih cevi pri vodovodih, podstavke za pred vodnjake in drugo cementno blago.
Anrlno! 7aion cementarna na Pe&ati, Hfiurej AiajeC) posta Dol p. Ljubljani.
iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ceniki in vzorci v naravi na zahtevo I iiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
J Marija Sattner, Jjj
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča preč. duhovščini za
izdelovanja
carfivenifi
para~ menfov.
239 26-31



Izdeluje oele orn&te kazale v vseh liturgičnih barvah, plnvij&le, obha-Jllne bnrze, Stole in vse
za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, t svilnatem in zlatem veze nju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvrSuje vsakovrstno ee r k v e n o perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobrs blago, cene po mogočnosti nizks, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro poBtreibo. Prenovljenje starih parameDtov tudii&do-voljno prevzame.

• h
t 1
bo
•sa
u 0
Novi salon
za klobuke
Za pomlad in poletje
klobuke
za dame in otroke
v veliki izberi priporoča modistinja
AM-Mozetič
trgovina modnega in perilnega blaga, LJubljana
m Stari trg 21. m
Moderniziranje in popravila klobukov okusno in ceno.
Zunanja naročila točno
in solidno. » -
flft 37
n«
5
o
6
(t
« Cvetlice in trakovi, fe
Pomočnik
pošten in marljiv se sprejme takoj večji trgovini na deiell. Specerist ima prednost. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo tega lista.	657 3—2
V.BAN

izdelovatelj vozovj
Ljubljana, Dunajska cesta 31
Priporoča svojo veliko zalogo lis,[raznovrstnih in obrabljenih ^
II fL _ od navadne do naj-■ " " finejše izdelave po najnižjih cenah.	674 17-2
Popravila se izvrše najtočnejše.
Sprejmejo se tudi 3 učenci za sedlarsko obrt.
Z
urarska 00 m pomočnika
675^2 -2 se takoj sprejmeta pri F. P. ZAJEC, urar, Ljubljana.
l Zašči ^ iii
Zaščitna znamka: „SZdro"
Liniment. Capsici comp.
Nadomestek za
Pain - Expeller
)e splošno priznano kot Izvrstno bol blaiujoče mazilo i cena 80 v., K t'40
in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatlah z našo zaščitno znamko „Sioro* iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek.
Richterjeva lekarna
pri „zlatem levu" v Pragi
Elizabethgas.se štev. 5 nova.
PV Z>w*mo rntpoiiljan)*.
I
Podružnice:
Praga z menjalnicami: Graben 25, Mala stran, Most ulica 17, Žlžkow, Husova ulica 37. Brno. Veliki trg 10 B.dfn, Olavni trg 4. CeSka l.lp«, CrAk» Kamnli-a, Mur.okl ZiimberK, Schlilerjeva cesta 3. Morillng, Fran Josipa trg 9. Nu»i JIMn, Črna cesta 8. Pli.n in SflUra.
Menjalnice na Dunaju:
I. WollzelIe 10, II. Taborstrasse 4, lil Ungargasse 69 (vogal Rennvega), IV Wle-dner Hauptstrasse 12, V. Schilnbrunnerstrasse 88 ., Vil Marlahlferstrasse 76, VIII Lerchenlelderstrasse 132, IX. Als»rsirasse 32, X. Favorltenstrasse 59, XVIII. Wihrlngerstrasse 82, XXI. Hauptstrasse 22.	_
Menjalnična delniška družba
67 150 -31
„MERCUR"
Dunaj, I., Wollzeile 10.
Ako. kapital K 12,000.000. Beser zaklad K 5,000.000.
Majkulantnejši
nakup in prodaja n
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, Biečk, deviz, valut in denarja.
Zamenjava iii cskoinptiranjc
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.