nevnik Plačana v gotovini Leto XVII. - Cena 40 lir TRST, nedelja 5. marca 1961 gruppo i zakonu ' "m ;■ •:? ,x Pred pogajanji “ Francijo? N« ^ ^ •e Vi *o6aj0 RT nam P°- je vpra- ■■ ""5« šole ko^0n^Ve sl°" •voto , 110110 Prišlo v j. ključno fazo; razpravlja poslan-? kar bi se ze leta 1955 a», kot pra-statut, se odvi-v letu 1961 Pokrajino pa ! občutne jšal. aw^o z zJaac,- 'tu ni k, '% k: L. "* tem. ! da je 'etik n^ega šolstva v pot ~. apravilo precejš-*? Prav četudi ka-v po- J* tisovi za Šolst^ J. ^ uoLmn°r:h odlo-4 ^ jasni1 56 P°vsem ^TVti Jk J™* K i! mini- Salto 15 /, d5f» u. ►fa yia~J>axa ie vsem r -». ** tisti VenSke iav' (Kinu ® Postal zakon — ifjji ^raite obsodbo slov^le'>krat sv« 11 nazor S Sefe Rossijev ! 4 Si ifo^0 nek; 2a - smo brez razlike in poli-enotno osnutek, nekateri po-nuali in dru-. Parlamentu i6; februarja njimi še po-in ' i 1«?^ i><5T se p 11>2?^ ASS Us *< ».1^ osj^ ^nutka sta na pra- ";itF’5nfeeila o wttavne' (ik; tT^bah -r,. likovnih li^V „/a dva osnut- •lit J® dovedu 6 JuSosla-, riado. da j ■ ki ov, 3 n°vi o-°! iSA]6 minister ;1w^mZ19- juli3a Ciw letne'ii*_ Potrebna vt Oljita „ tka ! Pr0učitev % a bi Merifd • u§otovi-i “S £** oo rJ^®7 osnu- e (i N ,Je tna,. ^Sllevecra Ro 3e te_ ^ znašli sio- e >i A®010 v od- .,<>■1 y ga osnut- 'Ji »sr« Wiala PretS1, ki se te eJ(u%kj k ®kl° sredo Veoi- bbsiji o, ftejem ngotav- se je v Poroče- ^ na. -'•ne*- ^ se CSh ^logu so- fg Vi - !ancev co- K? Je ta ngone- #1N^S venQaPaPredek k • SlvJs tem ne mo- % SS^iV”8™ «- wi*ta?«ehiJ 3« Posl n. & ne- kažejo, v pJStnVv. all3anskih i$t JS pridrjek 'tewcbitl{ Poslanec ofaVU k NiV>.0WUtku * Jbh A1 ki kai .P°VsA Pbblii ^o‘VntŠlntve veljak S'V^bcem f a bene- >do VCHn,Slovon- } C H f*«« pra- S ne ‘nateiinšoi-v^Cnika ob- V1 ie Vski 1 JPanjši- ,So.A0vsetn ^ajtni, ^•Ih-JSSS o?! .V Bene-«oim>ta 1868. Pa od lese be-Plebisci- ga je eeschini, Vi za Si I%ii8V^° Pri-Ž^ Vnji ’ !? v Be-Vij. ^'e. p0 ^taJale ob- ^%Vtva0^ka si-> ^ mo- sl°- 'le^ktB.^Po- Prve šof ci * V, kilesv mar kl Jih je «5 kasnejša državna intervencija v organizaciji in vodstvu šolstva zatrla. Slovenski pouk v Kanalski dolini (ki je pripadala prej Koroški in deloma Kranjski) pa je bil ukinjen šele leta 1918 s prihodom Italije v ro dolino. Toda pravica do slovenskega šolstva za otroke nase narodne skupnosti v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini ne izvira iz dejstva, da so take šole tam že bile. Tudi če teh šol zaradi kulturne zaostalosti, zaradi narodnostnega zatiranja aM kakega drugega vzroka ne bi nikoli bilo, je danes po splošnem razvoju na svetu, ko se povsod uveljavljajo demokratične človečanske pravice absurdno misliti, da je mogoče en del naše manjšine izključiti od uživanja teh pravic. Pa ne morda zaradi maloštevilnosti? Poslanec Franceschini se je menda skliceval na maloštevilnost beneških Slovencev. Tudi preko takega pojmovanja je šel danes razvoj že zelo daleč: v enakopravnosti so danes načelno izenačena veliki in mali narodi, velike in male države. To nar čelo mora zmagati tudi pri ocenjevanju številnosti beneških Slovencev, ki so končno le neprekinjen del enega samega narodnega telesa in jih kljub pokrajinskim mejam ne moremo ločiti v povsem drugačen narod od goriških in tržaških Slovencev. Kdo bi si upal trditi, da tičinski Italijani niso Italijani, ker jih '.oči od njihovin rojakov v matični domovini celo državna meja in povsem različen zgodovinski razvoj? Povsem nevzdržen, posebno v poslanski komisiji za šolstvo, kjer sedijo zelo izobraženi poslanci, pa je «argument» posianca Fran-ceschindja, da se v Nadiški in Kanalski dolini ne govori slovenski jezik, pac pa neko popolnoma svojevrstno narečje. Nihče hibi poslanec Franceschini ne bo mogel zanikati, da so ta narečja slovenska in književni slovenščini mnogo bližja kot marsikateri italijanski dialekt knjižni italijanščini. V uvodu k vladnemu o-snutku zakona beremo med drugim «Da se pripadnikom. slovenske etnične sku-p.ne more nuditi možnost ohranitve lastnega jezikovnega bogastva nedvomno sledi iz jamstva, ki ga določa člen 6. ustave po kar ttrem »Republika ščiti s posebnimi predpisi jezikovne manjšine*. To drži! To je ustava! In na osnovi naših moralnih, človečanskih pravic ne zahtevamo nič drugega, kot da se slei ko prej uresniči v praksi 6. člen ustave tudi za beneške in kanalske Slovence. Drugi pridržek, ki ga Je h Codignola — Marangone-jevemu osnutku iznesel poročevalec večine, je vprašanje državljanstva učencev slovenskih šol. Poslanec Franceschini zagovarja stališče, da bi bil dovoljen vpis v slovenske šole le italijanskim državljanom. Bolj kot vprašanje številnosti neitalij anskih državljanov ,ki bi obiskovali slovensko šolo stopa zt pet v (»spredje načelno vprašanje enakopravnosti sclstva pri postopku za vpis v šolo. O tem Smo mnogo razpravljali in pisali, ko je prvi, Rossijev osnutek imel v tem pog’edu diskriminacijske določbe. Tu gre za uvedbo povsem enakega postopka za vpis. če je za vpis v italijansko šolo brez vsakega pomena državljanska pripadnost učenca, potem mora veljati ta tudi za slovensko šolo. Politična modrost bo ocenila: ali se izplača ustvarjati diskriminacijske določbe zaradi kake desetine učencev nedta-lijanskega državljanstva. Seveda, razen če se ne pristaja na nacionalistične težnje, da, ostanejo na obmejnem ozemlju odnosi med obema narodnostnima skupinama napeti. Prepričani smo, da je ogromna večina članov poslanske šolske komisije temu nasprotna. Sicer bi bila omejitev, da smejo posečati slovensko šolo le italijanski državljani v nasprotju tudi s čl. 8 londonske spomenice, so na tržaškem ozemlju tuji državljani, ki imajo pc tem členu pravico, da uživajo «iste pravice kakor ostali prebivalci teh področij*. Nedvomno bo spadala med te pravice tudi pravica za vpis otroka v slovenske sole. Načelna vrednost tega vprašanja daleč prerašča njegovo praktično vrednost, zato bo modro, da se poslanska komisija z& šolstvo odloči za načelno rešitev, zlasti ce bo, kot izhaja iz zahteve nekaterih poslancev, da predloži vlada dokumentacijo o položaju italijanskega šolstva v Jugoslaviji, hotela uporabiti tudi načelo recipročnosti. Verujemo, da bo mogla vladna dokumentacija potrditi, da sprejemajo italijanske šole v Jugoslaviji tudi učence, ki nimajo jugoslovanskega državljanstva. Ugotovili smo že v uvodu, da je v vprašanju šol-■kega zakona viden pozitiven razvoj; zato menimo, da bi morala večinska skupina v poslanski komisiji za šolstvo ponovno proučiti stališči, ki ju je kot pridržek k socialističnemu o-snutku iznesel poslanec Franceschini. Potruditi bi se morala, da izvede v praksi čim popolneje 6. Člen republiške ustave. To bi bilo pomembno državniško dejanje v uresničevanju demokratične ustave m doprinos k stremljenju, da postanejo narodne manjšine činitelj zbliževanja in medsebojnega razumevanja med sosednimi narodi. DRAGO PAHOR k ■ SSSSKi Čeprav je še vedno v ospredju mednarodnih dogajanj Kongo, je zadnje dni še bolj prišlo v ospredje tudi vprašanje Alžirije. Zopet se govori o možnosti neposrednih pogajanj med alžirsko vlado in Francijo. Tunizijski predsednik Burgiba se je po dolgiti pripravah sestal pretekli teden v Parizu z generalom de Gaullom. Poročilo o razgovoru pravi, da sta se oba predsednika (istrinjala tn ugotovila možnost ter tipanje, ki obstaja zdaj za pozitiven in hiter razvoj alžirskega vprašanja». Burgiba je nato odšel v Rabat. Naneslo je, da je prav tedaj nenadoma umrl maroški kralj Mohamed V., in Burgiba je odšel v Rabat z izgovorom, da se udeleži pogreba. Znano je namreč, da so se bili odnosi med Tunizijo in Marokom zaostrili zlasti zaradi tega, ker Tunizija ni podprla pred OZN zahteve Maroka do Mavretanije. Ob obisku v Rabatu je imel Burgiba razgovore z novim maroškim kraljem Mulajem Hasanom, ki je prevzel ime Hasan II. Obravnavala sta tudi odnose med obema državama in sta potem poudarila, da so bila nesoglasja odstranjena. Medtem je prišel v Rabat tudi predsednik alžirske vlade. Ferhat Abas, ki se je sestal na skupni konferenci z Bur-gibo in s Hasanom. Burgiba je podrobno poročal o svojih razgovorih z de Gaullom. Po dolgih posvetovanjih so objavili uradno sporočilo, ki kaže precejšnji optimizem glede možnosti neposrednih stikov med alžirsko in francosko vlado. Poročilo pravi, da po mnenju treh državnikov ne bi smelo biti nobenih ovir proti začetku neposrednih pogajanj med alžirsko in francosko vlado v okviru popolne dekolonizacije. Razen tega so ugotovili popolno soglasje glede sredstev, ki naj zagotovijo neodvisnost Alžirije. Med posvetovanji so tri je državniki poudarili tudi svojo odločenost, da zgradijo veliki Magreb ter so izrekli zadovoljstvo zaradi napredovanja v tej smeri. Vse te izjave seveda še ne pomenijo, da bo odslej šlo vse gladko, posebno ker so dosedanje izkušnje pokazale, da je opreznost vedno na mestu. Zdi se namreč, da de Gaulle še vedno postavlja pogoj, da mora jo Alžirci položiti orožje, preden se začnejo pogajanja, kar v veliki meri pobija prvotni optimizem. Ker je tisk objavil številna tolmačenja in ugibanja glede stališča alžirske vlade, je ta objavila pojasnilo ki poudarja, da francoska vlada znova postavlja nekatere pogoje za začetek pogajanj, ki so nesprejemljivi za alžirsko vlado. ............................................................................................................................. Dekle med mandeljnovim cvetj'em. Prihodnjo sredo, 8. marca bo tudi njen praznik. Sedaj obiskuje učiteljišče in želimo ji. da bi postala vzorna vzgojiteljica (Foto A. Bubnič) Petodstotna revalvacija zahodnonemške marke Ukrep je prišel popolnoma nepričakovano - Nemški finančni in industrijski krogi so negativno reagirali - Danes tiskovna konferenca Erharda in Etzela Baje je bil ukrep sprejet na pritisk ZDA in Velike Britanije BOfNN 4 — Danes so uradno sporočili, da je zahod-nonemška vlada revalvirala marko za pet odstotkov v odnosu do dolarja. Predstavnik ministrstva za gospodarstvo je izjavil, da so to sklenili na včerajšnji seji vlade Novi tečaj marke v odnosu do dolarja bo znašal 3 97—4 03. Jutri popoldne bodo minister za gospodarstvo Erhard, finančni minister Etzel in funkcionar zvezne banke na tiskovni konferenci obrazložili pomen ukrepov. _______________ Kakor poročajo, bodo na podlagi novega ukrepa od ponedeljka dalje nemške banke prodajale marke po tečaju 3.97 za dolar, ku- povale pa jih bodo po tečaju 4.03 za dolar. Prejšnji tečaj je znašal od 4.17 do 4.23. Novi ukrep je prišel popolnoma nepričakovano v nemških finančnih in političnih krogih, ki so vedno nasprotovali taki rešitvi, ki so jo imeli za »nepraktično*. Do pred kratkim je sam minister za gospodarstvo Erhard bil mnenja, da je ta ukrep neizvedljiv in neumesten. Tudi on je tedaj trdil, da bi morebitna revalvacija marke, ki ao jo zahtevali od več strani, zla- Včerai je v naše mesto prispel državni tajnik za zunanje zadeve FLRJ Koča Popovič, ki potuje na zasedanje generalne skupščine OZN v Netv York. Kočo Popoviča so v Trstu pozdravili jugoslovanski veleposlanik v Rimu Mihajlo Javorški generalni konzul FLRJ v Trstu dr. Žiga Vodušek in konzul Aleksander' Oluič. Po kratkem zadržanju na konzulatu v Trstu so se vsi skupaj odpeljali v Devin, kjer so ostali na kosilu. Popoldne je Koča Popovič odpotoval z avtom v Benetke. sti pa iz ZDA in Velike Britanije, pomenila samo oviro za razvoj izvozne trgovine. Nemški finančni krogi se do sedaj niso še prepričali, da je sprejeti ukrep najbolj primeren, da se zmanjša dotok tujih deviz v Nemčijo. Po njihovem mnenju je bila revalvacija sklenjena bolj kakor pod vplivom notranjih gospodarskih činiteljev, predvsem pod vplivom zunanjih političnih činiteljev. Na revalvacijo marke so negativno reagirali tudi industrijski krogi, ki so zaskrbljeni zaradi posledic, ki jih bo lahko imela za nadaljnji nemški izvoz. Bojijo se namreč, da je zmanjšanje tečaja v odnosu do dolarja samo «prvi korak* na poti, ki jo narekuje tuja konkurenca, in da se pripravlja še močnejša revalvacija marke. Po mnenju industrijcev bodo prve posledice čutili tisti nemški izvozniki, ki so do sedaj lahko operirali računajoč samo na majhne dobičke. Spričo negativne reakcije, ki je nastala v državi, je minister za gospodarstvo Erhard podaj nocoj izjavo, s katero je zagotovil, da bo imel ukrep samo blagodejne učinke za zahodnonemško gospodarstvo. »Gre za ukrep, je dejal, ki je bil potreben, in ki sem ga jaz sam predlagal; omogočil bo stabilnost valute ter cen v notranjosti.* Čeprav je ukrep v notranjosti nepriljubljen, se zdi, da bo blagodejno učinkoval na poznejše perspektive nemškega gospodarstva. V prvi vrsti bo zaustavil dotok tujih deviz in spodbujal nemški izvoz denarja in kapitala ob upoštevanju položaja tudi v drugih državah, s katerimi ima Zahodna Nemčija aktivno trgovino. Toda zvezne oblasti upajo predvsem, da bodo z revalvacijo, ki sledi nedavnemu znižanju eskomptne mere od 4 na 3,5 odstotka, primerno znižale «kronični» aktivni saldo zahodnonemške plačilne bilance z drugimi državami atlantske skupine, kar ustvarja precejšnjo zadrego številnim državam pogodbenicam in tudi Nemčiji sami. Praktično pomeni revalvacija marke zmanjšanje cene za uvoz in podražitev nemškega izvoza. Za publiko pa pomeni zvišanje kupne moči v odnosu s tujino. Vsekakor bo ta ukrep prispeval k zaviranju neljubih posledic konjunkture v Zahodni Nemčiji. Pričakujejo tudi stabilizacijo notranjih cen. V bančnih krogih v Zahodni Nemčiji pa so mnenja, da bo zvezna banka morda s časom znova znižala eskomptno mero od 3,5 na 3 odstotke. Revalvacija marke bo občutneje vplivala na tržišče kapitala, deviz in vrednostnih papirjev. V nemških borznih krogih menijo, da bo v tujih špekulacijah z nemškimi vrednotnicami nastal zastoj. Nekateri strokovnjaki pa menijo, da tuji špekulanti predvidevajo no- vo petodstotno revalvacijo in da ne bodo likvidirali svojega valutnega imetja v Nemčiji. Nekaj zaskrbljenosti so pokazali zaradi novega u-krepa industrijski krogi v Porurju. Predstavniki velikih podjetij, ki se ukvarjajo predvsem z izvozom, pripominjajo, da bo položaj nemških izvoznikov težavnejši nasproti svetovni konkurenci. Pesimizem prevladuje zlasti v premogovni industriji, kjer ugotavljajo, da bo odslej uvoz tujega premoga in nafte še cenejši. V Londonu je sporočilo iz Bonna izzvalo presenečenje. Vendar pa je predstavnik britanskega zaklada izjavil, da sprejemajo ta ukrep z zadovoljstvom, ker kaže, kako resno bonnska vlada gleda na vprašanje neuravnovešenosti mednarodne likvidnosti, ki povzroča toliko zaskrbljenosti. V Amsterdamu so mnenja, da gre za ukrep, ki naj omogoči ZDA in Veliki Britaniji bolj uravnovešeno konkurenčno borbo z Zvezno Nemčijo na zunanjih trgih. Za Francijo, kakor tudi za ZDA, bo imel ukrep zanimive učinke. Nemčija je namreč največji odjemalec francoskega izvoza, in sicer za mesečno vrednost 40 milijard lahkih frankov. V Parizu predvidevajo, da se bo francoski izvoz v Nemčijo znatno povečal. Alžirska vlada dodaja, da sta povratek k miru in konec sovražnosti mogoča samo kot rezultat uradnih in neposrednih pogajanj med Alžirijo tn Francijo. Kakor vsakikrat do sedaj je torej tudi sedaj vse odvisno od de Gaulla, ki se stalno izogiba, da bi zavzel povsem jasno stališče. Po sprejemu zadnje resolucije Varnostnega sveta o Kongu ni mogoče reči, da jo je začelo poveljstvo OZN kakor koli izvajati. Ce pa M tu in tam sklicuje nanjo, je to vsakikrat, ko hoče nastopiti proti zakoniti kongoški vladi in njeni vojski. Prejšnji teden so enote zakonite vlade naglo napredovale brez bojev. Zavzele so mesti Port Frangui in Lulua-burg ter se približale Leo-poldvillu na 400 kilometrov. Mnogi Mobutujevi vojaki so se jim pridružili, prebivalstvo pa jih je zlasti v Luluaburgu z navdušenjem sprejelo. In glej! Poveljstvo OZN je spet ugodilo Kasavubuj u in Mo-butuju, ki sta protestirala, ter je dalo zasesti letališče v Luluaburgu. S tem je bilo redni kongoški vojski onemogočeno, da bi dobivala ojačenja m oskrbovanje. Ker se te čete niso hotele zaplesti v boje z enotami OZN. so se rajši u-maknile iz Luluaburga. Posledica tega je bila, da so Mobutujeve tolpe ob povratku v mesto izvršile pravi pokol nad prebivalstvom. Pobile so 44 ljudi, drugih H0 pa ranile Razen tega so zaprli okoli 700 ljudi. Več ujetih vojakov so odpeljali 2 letali v Leopoldville, kamor so prispeli popolnoma goli, po vsem telesu pa so se jim poznali znaki od udarcev. Vse to se je spet dogodilo pred očmi enot OZN: Hammar- skjoeld je znova pokazal, da ne misli menjati svoje politike podpiranja kolonialistov in imperialistov v Kongu, predvsem pa ameriške politike. Znova je dal ukaz za nastop proti zakoniti vojski z izgovorom, da «preprečuje državljansko vojno», čeprav je vojska prišla v Lutuaburg brez bojev in jo je prebivalstvo navdušeno sprejelo, kar je v svojem poročilu poudaril tudi predstavnik OZN Dajal, katerega je hotel Hammar-skjoeld odstaviti, a ni mogel dobiti «primernega» namest. nika. Naloga poveljstva OZN bi bila zaščititi tamkajšnje prebivalstvo in preprečiti sleherni vojaški napad Mobutu-jevih tolp. To bi bilo v duhu resolucije Varnostnega sveta. Medtem so se v Flisabeth-villu sestali izdajalci lleo, Combe in Kalondži, ki so podpisati sporazum o vojaškem sodelovanju proti zakoniti vladi in vojski. Takoj nato je Kasavubu s pomočjo svoji h tolp začel znova izsiljevati poveljstvo OZN. Njegove tolpe so začele v Leopold-villu napadati in zapirati vojake OZN ter civilne nameščence poveljstva OZN. In zopet se je Hammarskjoeld omejil na proteste. Zahodni tisk pa je skušal kolikor se ie dalo prikriti vse te dogodke, čeprav je znano, da zažene hrup vsakikrat, ko v Stan-legvillu aretirajo kakega izdajalca ali pa belgijskega vojaka, ali če pride do kakršnega koli incidenta med domačim prebivalstvom in belgijskimi priseljenci, ki stalno pomagajo ameriškim in belgijskim agentom. Spričo vsega tega je poveljnik kongoške vojske general Lundula, znova obtožil Hammarskjoelda, da je dopustil zločinsko pasivnost svetovne organizacije v odločilnih trenutkih. Poudaril je, da osrednja vlada zato nima zaupanja v akcije OZN. Vendar pa je pripomnil da bo vlada z vsem srcem sprejela vse ukrepe za mirno ureditev položaja v državi, ker je mir temelj njene politike. Lundula je dalje izjavil, da ogromna večina prebivalstva podpira osrednjo vlado. Dodal je, da namerava osrednja vlada ustanoviti močno tn resnično ljudsko armado. Vojaki narodne vojske so dobro razumeli dogodke v Kongu in so pripravljeni braniti svobodo, ki jo je izvojevalo kongoško ljudstvo. Res je, da od poveljstva OZN ni moč pričakovati mnogo, ker zahodne sile niso spremenile svojega stališča. Pričakovati je moč le toliko pozitivnih ukrepov, kolikor bodo v to prisiljene zaradi naraščajočega pritiska afriških, azijskih in drugih nevezanih držav ter kongoškega ljudstva samega. (Nadaljevanje na 2. strani Italija Kriza deželne vlade na Siciliji, občinski upravni odbor levega centra v Firencah in stališče glasila katoliške duhovščine «L'amico del clerj* o sodelovanju med katoličani in socialisti v organih krajevne uprave, so najvažnejši politični dogodki preteklega tedna. Fo ostavki dveh poslancev MSI v deželni vladi na Siciliji je predsednik baron Ma-jorana del la Nicchiara podal ostavke celotne vlade. S tem je bil končno likvidiran še zadnji vidnejši primer sode- (Nadaljevanje na 2. strani} •imo nevni — 2 — s - 5. marca Mobutujeve tolpe napadajo čete OZN Hudi spopadi s sudanskimi vojaki Negodovanje PSDI, PRI in levice KD zaradi pobude Malago^ Kongres italijanskih Pogoji Indije za pošiljatev novih čet v Kongo - Tudi Gizenga in Kašamura pojdeta v Tananarive? LEOPOLDVILLE, 4. — Predstavnik OZN je sporočil, da so Mobutujeve tolpe prisilile sudanske čete, ki so v sklopu OZN, na umik iz pomorskega oporišča Banane. Sudanci so zapustili oporišče ponoči po daljšem spopadu. Predstavnik OZN je izja- vil, da so poslali z letalom v oporišče Kitona blizu Banane na pomoč indonezijske vojake z ukazom, ki je prišel iz Nev? Yorka, naj o-porišče spet zasedejo. Boji na področju Banane so trajali skoraj vso noč. Po kratkem premirju so se nadaljevali. Baje je bil ubit en pripadnik Mobutujevih tolp, eden pa ranjen. Med Sudanci sta bila dva ranjena. Opoldne po srednjeevropskem času pa je prišlo do spopadov med četami OZN in Mobutujevimi tolpami v Ma-taaiju na atlantski obali. Boji so trajali več ko dve uri. Poveljstvo OZN se je začelo zatem pogajati za premirje. Zvedelo se je tudi, da je posvetovalni odbor OZN za Kongo, ki se je sestal včeraj pod predsedstvom Hammarskjoel-da, soglasno sklenil, da morajo sile OZN zasesti letališče Ndjili pri Leopoldvillu, kjer je tudi prišlo do spopadov nied sudanskimi četami in Mobutujevimi tolpami. Posvetovalni odbor je sprejel tudi na znanje sporočilo Indije, da bo poslala tri tisoč vojakov v Kongo, takoj ko bo poveljstvo OZN poskrbelo_ za prevozna sredstva. Indijski predstavnik pa je poslal Ham-marskjoeldu pismo, v katerem sporoča pogoje Indije za uporabljanje indijskih čet v Kongu. Pogoji so: 1. Za indij-ti na razpolago čete vtujini. sko vlado je skrajno težko da-Vendar pa je to storila zaradi resnega stanja v Kongu in ker hoče sodelovati, da se v celoti izvede zadnja resolucija Varnostnega sveta. 2. Indijska vlada je mnenja, da je rešitev kongoškega vprašanja odvisna predvsem od takojšnjega odhoda belgijskih vojaških in polvojaških elementov ter belgijskih političnih svetovalcev. Sleherno zavlačevanje bo samo poslabšalo položaj. 3. Indijska vlada se noče znajti v položaju, v katerem bi se morale njene čete boriti proti četam držav članic OZN, ra-če ne bo to nujno in s pooblastilom Varnostnega sveta. proti kongoškim vojakom, belgijskim vojaškim in polvo-jaškim enotam in plačancem cirugih narodnosti. 4. Indijske čete se pošiljajo v Kongo kot okrepitev in v nobenem primeru za nadomestitev čet, ki so jih druge države umaknile iz političnih razlogov. 5. Indijske čete se ne bodo smele v nobenem primeru uporabiti za eliminiranje političnih gibanj ali pa za podpiranje strank ali skupin, ki se postavljajo proti oblasti OZN. 6. Indijske čete se ne smejo ločiti ali pomešati z drugimi kontingenti. Nujno potrebno je, da ostanejo pod poveljstvom svojih častnikov. 7. Da se prepreči, da bi po umiku belgijskih vojakov oprema teh vojakov padla v roke skupin ali se uporabljala proti OZN, priporoča Indija inventar tega orožja. 8. Indijska vlada poudarja, da bodo stroški za vzdrževanje indijskih čet v Kongu v breme OZN. Kakor poroča dopisnik pariškega lista «Le Monde*, je Kasavubu dal ukaz svojim četam, naj streljajo, če bi jih skušale čete OZN razorožiti. V zvezi s konferenco v Tananarive poročajo, da so Com-be. Kalondži in njuni sodelavci že prispeli v prestolnico Madagaskarja. Tjakaj je prišla tudi delegacija iz Leopold-villa, ki jo vodi Ileo. Baje bo Kasavubu prišel v ponedeljek. Razširile so se govorice, da sta tudi Gizenga in Kašamura odpotovala z letalom v Eli-sabethville in da se nameravata udeležiti konference v Tananarive. To pa ni bilo do sedaj še uradno potrjeno. Vsekakor ni zakonita vlada v Stanleyvillu predloga za udeležbo na konferenci odbila. Tudi predsednik pokrajine Ltopoldville Kamitatu je izjavil, da je vedno pripravljen r.a pogajanja in da je treba izkoristiti vsako priložnost za razgovore, da se vidi, ali drugi pogajalci ne pokažejo, ali dejansko želijo konstruktivno diskusijo ali pa hočejo samo vsiliti svoje poglede. Kamitatu je brzojavil Gizengi in mu priporočil, naj 9prejme udeležbo na konferenci. Gizenga je baje načelno pozitivno odgovoril Kamitatuju ter sporočil, da je pripravljen oditi v Ta-ranarive, če dobi vsa potrebna zagotovila in letalo OZN, ker ne more imeti zaupanja v Čombeja in druge odpadnike, in tudi ne v katero koli letalsko družbo. Politični položaj v Maroku RABAT, 14. — Maroški minister za informacije Aloui je na tiskovni konferenci izjavil, da je Hasen II. nasledil svojemu očetu z vsemi oblast, mi, ki jih je ta imel. Postal je torej kralj in predsednik vlade. Razen tega bo Hasan ostal vrhovni poveljnik vojske in načelnik glavnega štaba. Hasan ni imel do sedaj nobenega sestanka z voditelji političnih strank. Prav tako ni prišlo do odstopa vlade. Na vseh sektorjih je zajamčena kontinuiteta. Glede možnosti vlade narodne enotnosti je minister izjavil, da se bo kralj obrnil do tistih, ki se mu bo zdelo potrebno, če bo mnenja, da je umestno reorganizirati sedanjo vlado ali pa sestaviti vlado narodne enotnosti. Minister je dalje izjavil, da bo kralj ostal zvest vsem načelom politike njegovega o-četa. Glavna opozicijska stranka, «narodna zveza ljudskih sil« (ki ima levičarske tendence) je objavila izjavo, v kateri pravi, da bo še dalje vztrajala, da doseže podporo vseh političnih organizacij v državi glede programa dveh točk: izvolitev ustavodajne skupščine in sestava prehodne vlade, katere glavna naloga naj bo priprava volitev. Burgibov sestanek z Ben Jusefom ZUERICH. 4, — Tunizijski predsednik Burgiba se je včeraj zjutraj sestal v Ziirichu s svojim največjim političnim nasprotnikom Ben Jusefom, ki je pred nekaj leti zbežal v Kairo in ki je bil v Tuniziji obsojen na smrt v odsotnosti. Pred dvema dnevoma je švicarska policija Ben Jusefa aretirala v okviru varnostnih u-krepov ob prihodu Burgibe. Burgiba je zaprosil policijo, naj mu dovoli razgovor z Ben Jusefom. Pripeljali so ga v BurgiboV hotel, toda razgovor je bil zelo kratek. Ni znano, kako je razgovor potekal. Vendar nekateri trdijo, da je bil zelo buren in da je Burgiba očital Ben Jusefu njegovo politično dejavnost proti sedanjemu režimu v Tuniziji. Pozneje je policija spremljala Ben Jusefa v Bazel, od tu Skupna Tita in N k rumaha Pa je odpotoval v Nemčijo. Ben Jusef je bil prva leta Burgi-bov sodelavec v borbi za neodvisnost Tunizije. Do spora pa je prišlo, ko so se začela fran-cosko-tunizijska pogajanja o avtonomiji. Od leta 1955 dalje je Ben Jusef živel v Kairu in deloval proti Burgibi. To je bil eden glavnih vzrokov za prekinitev diplomatskih odnosov med Tunizijo in ZAR. Leta 1957 je bil Ben Jusef obsojen na smrt v odsotnosti zaradi veleizdaje. ZDA in Laos WASHiNGTON, 4. — Predstavnik ameriškega državnega departmaja je v zvezi z Laosom izjavil, da se strinja s tistimi, ki trdijo, da Sovjetska zveza zaostaja kar se tiče prizadevanj za mirno rešitev lao-škega vprašanja, zato da bi okrepila svoj vojaški položaj v tej državi. Predstavnik je dodal, da se strinja s poročilom nekega zahodnega časnikarja, da pošilja Sovjetska zveza na področje Severnega Laosa vsak dan 45 ton vojaškega materiala. Dodal je, da ZDA vedno podpirajo predlog Iacškega kralja. Zanikal je, da je Velika Britanija načelno sprejela predlog mednarodne konference štirinajstih držav o Laosu. Po zadnjih vesteh je laoška zakonita vojska okrepila svoje položaje na večini ozemlja v Severnem Laosu. Predstavnik državnega departmaja je govoril tudi o navzočnosti kitajskih nacionalističnih čet v Severnem Laosu. Računajo, da znaša njih število okoli štiri tisoč mož. Kakor je znano, so ti vojaki pribežali v Buimo med držav, ljansko vojno na Kitajskem leta 1949. Pogostoma so te čete napadale burmansko red. no vojsko. V zadnjih mesecih so pred pritiskom burmanskih čet zbežale v Laos, kjer pomagajo uporniškim četam Bu-na Uma. Tito je včeraj odpotoval iz Gane na uraden obisk v Togo iitiiiitiiiiiiliiitiiiiittmiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim Po devetih dneh Od dneva, ko smo na dvorišču stavbe z uredništvom (•Primorskega dnevnika« našli bombo, ki po kdo ve kakšnem srečnem naključju ni eksplodirala, Je minilo devet dni. V tem času je policija uvedla preiskavo in zvedeli smo, da je bilo ztslišanih več oseb, predvsem iz stanovanjskega poslopja v Ul- dei Giuliani 48, ki meji na poslopje, v katerem Je naše uredništvo s tiskarno. Rezultati preiskave še niso bili objavljeni. Zaradi tega domnevamo, da policija še vedno ni izsledila krivcev. Ne vemo, ali se preiskava nadaljuje, ali Pa Je bil »primer« že arhiviran — tako kot aprl-mei« oskrunitve bazoviškega spomenika, ali pa bombe, ki Je bila vržena na dvorišče Glasbene Matice v Ul. R. Manna 29. Do kdaj bomo čakali na objavo poročila o rezultatih preiskave? Mislimo namreč na pozitivne rezultate, saj so vendar policijski organi že tolikokrat pokazali svoje sposobnosti, ko ni šlo za atentate na slovenske ustanove... Mnenja, smo, da bi se morali ti organi tokrat še bolj potrudili, ko Je zlikovca obsodil celo tisti, tisk, ki po navadi ob takih priložnostih govori o provokacijah. Končno pripominjamo, da smo čakali devet dni in šele danes postavili to vprašanje, tako da nam se ne more očitati nikakršno propagando izkoriščanje naj-novejše akcije v tej zadnji protislovenski ofenzivi, ki še vedno ni zamrla. AKRA, 4. — Predsednika Gane in Jugoslavije sta ponovno potrdila svojo popolno privrženost načelom neodvisnosti, suverenosti in enakosti, nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav kot osnove za mir in za utrditev miru r.a svetu. Tito in Nkrumah sta v svojem skupnem sporočilu po končanih razgovorih odločno obsodila zločinsko delovanje belgijskih kolonialistov in njihovih agentov zahtevata, da se belgijski Kolonialisti takoj umaknejo iz Kcnga ter da se organizatorji in izvršitelji političnih ubojev kaznujejo. Predsednika sta obsodila pokole Portugalcev v Angoli, rasno diskriminacijo v Južni Afriki in zagotovila podporo alžirskemu ljudstvu v njegovi borbi za svobodo. Tito in Nkrumah sta izrazila upanje, da bo petnajsto zasedanje generalne skupščine učinkovito prispevalo k zmanjšanju napetosti, da bo OZN upoštevala nove sile v mednarodnih odnosih, in sta izrazila prepričanje, da bodo napori lz-venblokovskih držav koristno prispevali v tej smeri. Predsednika Jugoslavije in Gane sta obsodila oboroževal-rw tekmo, ki cgroža mir, in sta ponovno potrdila svoje piepričanje, da mir in napredek afriških narodov lahko temelji samo na tesnem sodelovanju in enotnosti afriške celine, Tito in Nkrumah sta z zadovoljstvom ugotovila razvoj prijateljskih odnosov med Gano in Jugoslavijo in sklenila, da se ti odnosi z razvojem gospodarskega in kulturnega sodelovanja še nadalje , poglobijo. Danes dopoldne je predsed- I nik Nkrumah v spremstvu j mrršala Tita obiskal jugoslo-j vanski rušilec •Split«, kjer so | jugoslovanski mornarji izvedli alarmne vaje. Pri vrnitvi na »Galeb*, kjer je predsednik Tito priredil kosilo v čast Nkrumahu, sta si Tito in Nkrumah izmenjala darila. Popoldne je predsednik Jugoslavije Tito odpotoval z avtomobilom na tridnevni uradni obisk v Togo. Tita, njegovo soprogo Jovanko in člane jugoslovanske delegacije je na meji med Gano in Togom osebno pozdravil predsednik Silvanus Olimpio z najvišjimi voditelji Toga. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je trdil, da so ZDA večkrat opozorile formoško vlado, da so pripravljene sodelovati za rešitev tega vprašanja. Ameriška vla-j da se je odločila posredovati ' pri Cangkajšku, naj bi prepričal kitajske nacionalistične čete, ki še vedno operirajo v Burmi, da se vrnejo na For-mozo. Računajo, da je v Burmi okoli deset tisoč kitajskih nacionalističnih vojakov. Za to se je ameriška vlada odločila šele, ko je neko burmansko lovsko letalo sestrelilo formoško letalo ameriškega tipa. močju Makedonije dotlej, da so predali oblast bolgarskim okupatorjem. Kot v vseh delih Jugoslavije, so tudi tu izvajale prve ukrepe proti Zidom okupatorske e-note v okviru splošnih represalij nad prebivalstvom. Pozneje so to nadaljevali bolgarski okupatorji po »lastni pobudi« in po nalogu tistih, ki so Jim dali del Makedonije. Oktobra 1941 so izvedli okupatorji prve brutalnejše ukrepe proti Zidom. Tedaj so sprejeli sklep o likvidaciji židovskih podjetij. Zidom so prepovedali trgovanje. Novembra istega leta Je skopska policija izvajala , _______ akcije proti Zidom, ki so pribe-1 'ov Romaj mesecdnipo^ pre žali tja >z Srbije. Kennedy v sporu s katoliškimi kardinali NEW YORK, 4. — Prvi katoliški predsednik ZDA, John Kennedy, se je po zaslugi a-meriških katoliških kardina- Po ukazu so se morali Židje priglasiti »za registracijo«. Kako šestino emigrantov iz Srbije je bolgarska policija iz. ročila Nemcem, ki so Zide prepeljali v Beograd in jih v začetku decembra postrelili v Jajincih. Prva polovica leta 1942 je prinesla novo trpljenje makedonskim Zidom. Po zakonu, Iti so ga izdali sredi leta, so morali Židje oddati bolgarski državni oblasti petino premoženja. vzemu oblasti znašel pred kar precej nerodn’m in kočljivim vprašanjem. Kardinali so namreč postavili zahtevo, skupaj s katoliškimi nadškofi in hkrati približuje nekatere izmed tistih sil, ki so se upirale njegovi izvolitvi pra« iz verskih razlogov«. Tudi «Wa-shington Post« poudarja, da spravlja kardinalska izjava katoliškega predsednika v prepir s katoliško hierarhijo. Ostali ameriški listi pišejo, da bo Kennedy prekršil sklepe najvišjega ameriškega sodišča, če bo dopustil zvezno pomoč konfesionalnim šolam. Posledica bi bila, da bi mu mnogi izmed tistih voiivcev, ki so lani glasovali zanj, čez štiri leta odrekli svojo podporo. Če pa ne bo ravnal tako, petem bodo morali katoličani ugotoviti, da ni imelo smisla glasovati za katoliškega predsedniškega kandidata. Predsednik senatorskega pouodbora za šolstvo (demokrat) je predlagal nekak kompromis: vlada naj sestavi spreminjevalni predlog k programu za šolsko pomoč, na podlagi katerega, naj bi laične in zasebne šole prejemale posojila po nizkih obrestih za gradnjo svojih šolskih po- slopij. CJovelli obtožuje leerkev, da s podpiranjem KD vrši nedopustfl1 diskriminacijo na škodo njegove, prav tako «katoliške» strani PDI vabi demokristjane in liberalce v «organski desni center* Zadnja predkongresna zborovanja PSI (Od našega dopisnika) — Predsednik vlade Fanfani je danes spre-litelja PLI Malagodija, ki mu je poročal o skle-vodstva liDeralne strank«, i o vladnih ukrepih, ki liberalci snjfftrajo za nujne in neodložljive. Fanfani dejal, as. je dobršen del njegovih predlogov že vključen v madne načrte ali celo na tem, da jih uresničijo. Ta premišljen korak Malagodija je vzbudil precejš- nje nezadovoljstvo med socialdemokrati in liberalci, pa tudi v levem krilu KD, ker liberalci skušajo na ta način spremeniti značaj podpore, ki jo PSDI, PRI in PLI nudijo Fanfanijevi vladi. Te stranke so namreč v preteklem poletju podprle Fanfanijevo vlado samo zaradi tega, ker se je. po ostavki obvezala, da bo »branila demokracijo« pred radikalizacijo italijanskega javnega življenja, niso in ne sodelujejo pa pri vladnem programu. S svojimi predlogi zakonodajnega programa Malagodi skuša dati vsaj videz neposrednega sodelovanja liberalcev pri določanju vladnega programa, s čimer bi Fanfanijeva vlada zadobila centristični značaj. Qd tod jeza PSDI, PRI in levega krila KD spričo tega tako očitnega manevra voditelja PLI. Politični tajnik Moro je imei danes razgovor s svojima namestnikoma Scaglio in Saliz-zonijem ter nekaterimi drugimi prvaki KD. Razgovor se je sukal okrog Sicilije in Milana. Proučevali so možnost sestave enobarvne deželne vlade KD na Siciliji z zunanjo _ , . podporo drugih strank, vštev- Tambronijeve vlade , ? ^ g ^ y zyez. pa sg pripominja, da je ta možnost malo verjetna, ker v krajevni organizaciji PSI prevladuje Vecchiettijeva levica, ki bi težko podprla ta načrt KD. Danes se je začel v Rimu prvi kongres italijanske monarhistične stranke, ki se je leta 1954 razcepila v dve stranki; nacionalno monarhistično stranko in ljudsko monarhistično stranko; voditelj prve je bil Covelli, voditelj imiiimmiimmiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiimmitiiiiiiimiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiininiiiiuiiiiiiiiiiHiimiimimiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiii Francoska trma onemogoča začetek pogajanj z A Ilirci Francija še vedno vztraja pri zahtevi, da morajo Alžirci pred začetkom pogajanj položiti orožje - Masmudi nadaljuje posvetovanja v Parizu - Ferhat Abas je odložil odhod iz Rabata PARIZ, 4. — Tajni razgovori med francoskimi in alžirskimi predstavniki, o katerih trdijo, da so že nekaj časa v teku, so baje zašli v slepo u-lico. Glavna težava je v tem, ker Francija vztraja pri svoji stari zahtevi, naj se še pred zače kom uradnih pogajanj u-stavijo sovražnosti. Razen tega gre za spor tudi glede drugih važnin vprašanj; za prihodnost Sahare, kjer so bogata petrolejska ležišča, ter za izpustitev alžirskih voditeljev, ki so jih Francozi zaprli leta 1956. V Rabatu vztrajajo, da so se prva pogajanja že začela v Švici, dodajajo pa, da prvi rezultati niso nič It a j spodbudni. Francija odklanja zahtevo, naj bi neodvisna Alžirija imela popolno suverenost nad Saharo. Razen tega zahteva, naj se ji v primeru razglasitve neodvisnosti Alžirije prizna pravica do vojaških oporišč v tej državi. Ce se vse to poveže s francosko zahtevo o predhodni prekinitvi sovražnosti, pomeni, da Francija v bistvu ni menjala svojega stališča in vztraja pri svoji nepopustljivosti. Na vsak način sta obe strani sprejeli vsaj načelo neposrednih pogajanj, in prav za začetek teh pogajanj so že dolgo časa v teku tajni neuradni razgovori. Nekateri o- škofi da se mora zvezni pro- pazovalci so mnenja: ’ ■ ...... <4 o nvalzimitira €5 T* H 7 T"1 da bi gram za pomoč šolam spremeniti. Svojo izjavo so katoliški prelati postavili v četrtek, danes pa «New York Post« že piše, da je prava «i. ronija usode, ki postavlja v tem sporu prvega katoliškega predsednika naše države proti njegovi lastni cerkVi in mu do prekinitve sovražnosti lab ko prišlo samo de faeto, in s *em bi odipadel glavni pogoj, ki ga Francozi postavljajo za začetek pogajanj. Tunizijski minister za informacije Masmudi, ki se je včeraj vrnil v Panz, je izjavil, da je še vedno optimist ter da se bo prve dni prihod- Likvidacija Židov v Makedoniji SKOPJE, 4. — Usoda Židov v Makedoniji je bila tesno povezana s Hitlerjevimi načrti o razdelitvi tega območja. Na sestanku 21. in 22. aprila 1941 na Dunaju sta nemški j minister Ribentropp in itali- | janski zunanji minister Ciano ; • precizirala* Hitlerjev sklep glede Makedonije z dne 12. aprila. Dva partnerja Osi sta se dogovorila o razdelitvi Makedonije na dva dela, izmed | katerih je bil večji del priključen Bolgariji, drugi, manjši del pa Albaniji, oziroma I- j taliji. Takoj po zasedbi je beograjska EG poslala svoj Ein-satzkommando v Skopje. Ta ustanova je delovala na ob- i |KAU*ir KFf> ČM.AF« SOMAU AUAKM AK40LH S BFCHilAkA L ANJi UNio« ‘UO-ABUCA ATLMT|QU£ OtFAM fNMfcM njega tedna sestal z de Mur-villom in s predsednikom senegalske vlade. Iz Rabata poročajo, da je predsednik alžirske vlade zadnji trenutek sklenil, da bo o-stal v Rabatu še en dan ali dva. Baje ga je zaprosil glavni tajnik Araoske lige Hasu-na, naj odloži svoj odhod. Zaradi tega bo morda odložena napovedana seja alžirske vlade v Tunisu, ki je bila določena za prve dni prihodnjega tedna. t-redsednik francoske vlade Debre je danes govoril v La Rochellu. Izjavil je, da je najvažnejše vprašanje prav Alžirija. Dodal je, da je za sedaj potreben molk. «Venusik» PARIZ, 4. — Profesor Sedov. ki je sedaj v Parizu, je izjavil, da niso znani vzroki, zaradi katerih so zgubili stik z »Venusikom«. Vendar pa bodo sovjetski tehniki in znanstveniki skušali vzpostaviti stik s to vesoljsko postajo. Nadaljeval je: »Moje osebno mnenje je, da sovjetska vlada lahko pošlje človeka v vesolje kaj kmalu. Teoretično je zadeva | rešena; sedaj je treba samo s poizkusi verificirati načrte.« škodo atomske oborožitve; pa tudi svojim obrambnim obveznostim do Evrope se ne nameravajo odpovedati. Glede razgovora z de Gaul-lom je Harriman dejal, da je bil njegov cilj vzpostaviti zvezo med Kennedyjem in de Gaullom, ni pa pooblaščen pogajati se o določenih vprašanjih. Med razgovorom niso obravnavali možnosti sestanka med Kennedyjem in de Gaullom. Harriman je francoskemu predsedniku sporočil željo ameriškega predsednika, da bi se vzpostavili tesni od-nošaji med francosko in «-meriško vlado. Glede ukinitve jedrskih poskusov je Harriman dejal, da je «moč upati v možnost sporazuma, če bo SZ bolj razsodna in če bo obstajala gotovost, da bodo vse stranke spoštovale morebitne sporazu me o prekinitvi jedrskih poskusov«. druge pa Lauro. Leta 1959 sta se spet združili pod imenom Italijanska demokratična stran, ka (FDI), ki ima danes svoj prvi kongres. Na začetku so poslali pozdrav »Umbertu II.» in vzklikali «2ivel kralj!«. Ko je stopil v dvorano bivši predsednik deželne vlade na Siciliji baron in demokristjan Ma. jorana della Nicchiara, so ga delegati pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem. Svoje predstavnike sta na kongres monarhistov poslali MSI in KiFI, ostale stranke pa nimajo svojih predstavnikov; demokristjana Carmine de Martino in že omenjeni Majorana sta se kongresa udeležila iz osebnih nagibov. Na kongresu dis. kutirajo o zelo «važnih« vprašanjih, kakor n. pr. ali naj se stranka spet imenuje monarhistična ali ne, ali naj bo stranka v opoziciji nasproti Fanfanijevi vladi ali naj se le vzdrži itd. in temu podobno; delegat iz Trsta Grassi pa je celo izrazil željo, da bi vrnili Italiji ((italijanska o-zemlja, ki so prišla pod vr-hovnost Jugoslavije«! V svojem poročilu je Covelli poudarjal, da monarhisti niso na razpolago niti za cen-tristično politiko, ampak izključno za politiko desnega centra in zatrjeval, da PDI ne bo več podprl KD, dokler bo njena politika usmerjena v levo. V ta «organski desni center« vabi demokristjane ;n liberalce. Cerkvi zameri, da podpira le KD in pravi, da je to nedopustna diskriminacija, ker so tudi oni katoličani. Kongres se bo nadaljeval tudi jutri, zaključil pa se bo v ponedeljek. Jutri se bodo predkongresna zborovanja PSI vršila v 50 po. krajinskih federacijah. V 48 so se že vršila; prihodnjo nedeljo se bodo vršila še v Benetkah, Bologni, Reggio Cala-brii in Potenzi, 15. t. m. pa se bo začel v Milanu 3«. Kongres PSI. Med federacijami, kjer se bodo vršila jutri predkongresna zborovanja, so tudi Milan, Genova, Neapelj, Firence in Ferrara. A. P. Nov protest FLBJ Albaniji BEOGRAD, 4. — Jugoslovanska vlada je izročila danes odpravniku albanskega poslaništva novo noto zaradi prevratniškega in iredentističnega delovanja, ki je zilo ponovno dokazano na procesu proti alban-skim vohunom v Prizrenu. Jugoslovanska vlada v svoji noti, ki jo je albanski odpravnik poslov prebral, a je ni hotel sprejeti, ugotavlja, da alban- ska vlada vodi vražno politiko P j-jjj viji, kar vodi k ostritvi odnosov nju hladne voJ^jJ Dosedanji odP^^j^ v Albaniji Mihajlo je danes popoldo gjj letalom iz Tirane ^i' je izjavil novinarje ska policija staln^j, in izziva namesj.1; j, vanskega poslanis'”^ njihovih družin. .(/ in izzivanje se 1* jjrf povečalo po cetln ,m,’ ((Albanske Part.1J0„»eli ? albanski agenti tjm grožati življenja " #jj* jugoslovanskega PJ ——«»- T washingtoN, *• riški predsednik Rei 8. marca sprejel Gane Nkrumahai v Nevv York na skupščine OZN. Nemška B* • « I. ' j (Nadaljevanje V italijanskih J. jj! in finančnih kr°» čilo o revalvacih j, | jeli z zanimanje godno komentiraj ■ Na sestanku 6 I Denarnega sklada, ,. lanskega septett^jil Yorku, so Pr0 i,ae žaja zahodnone^^ j(l< zaključili s sOk*— «„(1 bi nemška valuta * nost, ki bi bila.**£ 1 du z njeno dej bodisi glede nje Ji trgu kakor tudi ^daD valutnih rezerv n jt-h čije. Te rezerve ,.i» P leto v Nemčiji zV1 To P°^ milijardi dolaUtVzla‘‘>1i da je glavni de* ( prišel v ZahodosPoi3‘U Po mnenju 1° e F j finančnih krog?v ^ jfj šitev revalvaciJ8’ jep K da je današnji atit(( J vlade povezan z mI , riške vlade in j-j jih * nih razgovorov, -pv von Brentano v' -jedi Po mnenju ° . jHaS gov je revalvacl jst je odločno ded*: drirfJ krep, ki naj u>e jji koliko zavre ne pf i skladu s splos® skim interesofli posveta. Razen > *:ne (*jj imel tudi blagod jo £ v notranjosti, * fin*1 val k večjemu ravnotežju. j«*#? Kar se ^“jtaliiSi - odnosov med * a hodno Nemčijo, J efti j toviti, da se bo jif, zmanjšala za Py ~b° " y j( vrednost izvoza^* it*^, ,, nemško dobila V strani - fl, proizvodnja v * arugi renCno moč večstranske izt° Demonstracije proti Wclcnskcmu LONDON, 4. — Rasistični predsednik vlade federacije Rodezije in Njase Welenski je prispel danes zjutraj z letalom v London na konferenco predsednikov vlad držav Com. momvealtha, in doživel hude demonstracije. Demonstranti so pred hotelom, kjer se je nastanil (gre za hotel «por-:i Dol- cherster«, v katerem leži j na tudi Elisabeth Taylor) metali petarde in smrdljive bom. be. Prišlo je tudi do spopa-I dov s policisti, ki so zahtevali pomoč policije na konjih. i Okrog sto petdeset demon-, strantov se je namreč odtrga-; lo od povorke, ki je mirno de-j mor.strirala med Oxford-Street : in Hyde Park in ki jo je vo-: dil laburistični poslanec Fen-i ner Brockway z drugimi vo-] dilnimi osebami protirasistič-nega gibanja. Povorka je štela več tisoč ljudi, med kate-| rimi je bilo največ študentov 1 in Afričanov. Na napisih, ki 1 so jih nosili, so bili tudi: «Werwoerd mora od tod*, • Spomnite se Shapervvilla*. NADAL3E VAN D E Kennedyjeva poslanica predsedniku de Gaullu Nova Afrika? fiz «L’Expressn) PARIZ. 4. — Potujoči ame-jlški poslanik Averell Harriman je danes izročil de Gaullu osebno poslanico ameriškega predsednika Kennedyja. De Gaulle je Harnmana sprejel danes opoldne. To vest je sp,> ročil Harriman sam na tiskovni konferenci in napovedal, da | se bo jutri sestal v Bonnu i i Adenauerjem, v sredo bo v I Berlinu, kasneje pa bo obiskal j predsednika Gronchija in Fanfani ja. Z de Gaullom se je Harri-| man razgovarjal poldrugo uro. - nato pa se je zadržal z njim na kosilu. Na tiskovni konferenci je Harriman dejal med drugim, da je vprašanje razorožitve »v rokah Hruščeva« in da se bodo EDA pogajale o določenih vprašanjih z »največjo odkritosrčnostjo in z največjo željo, da se doseže sporazum«. Harriman je hkrati potrdil, da ZDA nameravajo dejansko okrepiti «klasične« oborožene sile, seveda ne na lovanj: med Krščansko demokracijo in fašisti, hkrati pa je s tem nastala ena najbolj zapletenih kriz v povojnem političnem življenju Sicilije. Glavna tetkoča (vsaj s stališča desničarskih krogov KO in liberalcev) je namreč v tem, da centristične deželne vlade nt moč sestaviti niti v primeru, da bi v tako rešitev privalili tudi socialdemokrati, ker z demokristjani in liberalci nimajo večine v deželnem parlamentu. Edina rešit ev bi bila le naslonitev na socialiste. Toda demoknst-janska in liberalna desnica odločno odklanjata tako rešitev s pretvezo, da so socialisti na Siciliji še manj «u-porabni« kot drugod, ker je krajevna organizacija PSI v rokah leve struje Vecchietti-ja, ki jo desnica, in ne le desnica, ima za knptokomu-nistično. V političnih krogih prevladuje mnenje, da bodo rešitev krize skušati zavleči čim dlje, vsa stvar pa se bo zaključila verjetno tako, da bodo razpustili sedanji parlament in razpisali splošne volitve v upanju, da bo novi parlament «bo(jši» od sedanjega. Po dolgotrajnih pogajanjih med KD, PSDI in PSI, ki so Jih bili nenadno prekinili in nato spet obnovili, so v Firencah končno dosegli sporazum o skupni občinski upravi, in tako je bil ponovno izvoljen za župana prof. Gior-gio La Pira, ki so ga liberalci — zaradi njegove napredne socialne politike — bili pustili na cedilu m je moral podati ostavko, prefekt pa je bil imenoval komisarja. Spričo okoliščine da je kardinal Ruj/im, nadškof v Palermu, še pred krizo deželne vlade na Siciliji, zbral na konferenco vse sebi podrejene škofe in jim dat podpisati izjavo, s katero obsojajo vsakršno sodelovanje med katoličani in socialisti v krajevnih upravah, in da je ta sklep navdušeno pozdravil predsednik italijanske škofovske konference kardinal Sivi, je zanimivo stališče, ki ga je glede sodelovanja med KD in socialisti v nekaterih krajevnih upravah (kakor n. pr. v Milanu, Genovi, Firencah in drugod) zavzelo glasilo vsedržavne federacije katoliške duhovščine «L'amico del clero« Kar zadeva tako imenovane težavne upravne odbore, glasilo zatrjuje, da je «treba priznati, da je KD tudi t teh goč način jih volivcev, ki imajo pravico zahtevati od KD dosledno rešitev, kjer je možna, imau pa hkrati pravico zahtevati, da KD stori, kar ?e možno, kjer ni možna najboljša rešitev, da bi se ognili vsaj najhujšemu«. Kar pa zadeva «ofcuženje» med katoliškim .n marksističnim nau-k iro, omenjeno glasilo pravilno poudarja, da «eno je mešati ideološka stališča in popuščanje glede programskih točk, drugo pa preizkusiti v krajevnih upravah dobro voljo in stvarno avtonomijo nekaterih socialističnih skupin, zlasti kjer alternativa pomeni ali frontistično rešitev ali komisarsko upravo«. Tako je primerih na edini mo-1 sedaj zmešnJ®*’®, itlfo čin ščitila koristi svo- mamo škofe, h 1, , sodelovanje. ji * socialisti, škofe r jt -t« ločno naspro sojajo; imamOifn0 jšU sujuju; 'J,tir pirajo centrist,c $t « tranjega nunlS jjjfi*1 j|l spet škofe 1"-forS^ t J podpirajo des« . obrambneoa 11 ! obrambnega ottija, in celo .„„ J t nale, ki so od[.ieštfV fašistično usfl vlšdlp/ ga predsednika tegt p. nija. Tudi 32 izhaja, da se;rJ|i ?J/, *j devah ni ozi' oni cerkveni le j ker gre. prt * ,je, p vo oiebno m „a obvez«*' nika ni PHI2NAN0 MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO POOJEIJf LA GORiZlA GORICA • Ul Ouca d Aosta 68 . Tel 28-45 ’ PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVHS'11 TRSI Ul. Moreri 7 Telefon rt. 28 373 POŽAR ART TOVORNI PREVOZI r*‘‘ r JOŽEF &f$ i ivm-7 / J *'/ TVRDKA UVOZ ii> k#) / Til ST vsakovrstnega lesa za predelav* ter jamskega les*< llit/ii (iruintila it. 6-1 • V G. C. HjORNLEY natttt!vKentlal zaklenil »fložii DiJ^a stanovanja, *W« rSTi*1 seaA k Pi- ifat nrp,/ fotlei je še en-Z™**1 Pismo: Cr b°ste ** *» ^UttaTj-h 1)0211 pre- »n, casa vam dar Pet 1 javite denar, vsota - ni velika Ptetnožerii» 07 z vašim iJoste, J ' vPrašaU se * Pav2 vmOKia plača- ^ SPlr, k0111' P0- H% je • ^ašega o6eta. 1 Ponarfei 2l° z njim in *®W4te, J^6111 denarja? Vei'ega nihče več tke! ' Jaa Vem. da se mo *b^a’J* 5°®*» Plačali, at° nikomur. « dtvi „ denar č«z šbi-H Bankm,Ve°er’ Pvipvav- Stare. Drori Po en funt> ^ jezMc ^ Policij« J'te me sa" 1C1* namam rad. A. B. c. K .^e bil vznemir- ja a bih ’sedaj ie b°-casi’k0 Je deček je bil maj-j%Sj Camberu. je Poiicijo 7 -006 navzkriž ^ n LZadai v hiši je Sklito S 066 namreč 1J"' »w k Bevcev v • Stotine u. OAtf0 pa je neke- ^aia, j^ ClJa sobo pre-S*<£ ^ 1® nekaj ^tovai-i J^Q1 u so za- & ^ Sr?iela mla- je rw,.s® Je končala. »ta> kjer 6 12 r°dnega JSvo z?od?° Vsi poznali Vton. ™°- Odšel je v !V?r>J6e ni Poznal in SC Sevoril 0 svo-i neki t-J ZaPoslil se ie Svf **“ siuao v W 3® ii imel1 vadi. >>■ SeT.1®1 m srečo je v k §a Lj^1 ^ko. Oče jo ^^tujejo. fl i ?£em v zapo™ K*n*° Pozabi-se ^J naj stori? J,,.. °četu a^°dba o mo- S’ ^povSS13;’ -110111 sij naisiii u službo.* ttAj^ojo ,?T^n° varo- Sfr* tfSSTiJše po- •■ati ba ženi ne bi *St° Pvipovedo- ‘U ln družini in to je w S na mi- £} tče mu «6c . ■ b° nrih 1261 sto V >• B. c bodnji me. ^ č>n Prvem 06 za' V^av inTt Poizkusu. bo re„ Pjačam, ne •t K Čl nnl m°lčal. Naj jgarazv®delo. Ono Pred se u- t 'lmn S&in bridwnj v ka' k ” leta ,ol mislil: %J,konec, gral. je Ho s ■» ’ ^al naj Kma.i v ka^teijo. je keSoi 8°rei, A1I1U že zdav-bi. 'Je Vedei pr®den je štijj ’ kai bo sto-kt n dni , S8S Crnveie Je zve-,5> 6ri!aPeto ^ na istem S hh^bith v prisiuško-m ie S1' p0 0rakom' ki % Krat' Ha Phat Henry Je W Pra» . S”*,*: “■>« Sit r!!del s 'Henry je ki Sz in d J110 nato %drt ®a On trdih % dal?» °Pazovale. so- 6rostor,, čno 0Zi- ^h' jeStan°vani nieesar> ^o jo6d*ee h°- dgovorn na besedo. Sedel Je in spravil revolver v žep. S pogledom se je izogibal Henryjevim očem. «Torej boste plačali...* je dejal. «Prav je tako. Kaj bi dejali ljudje, če bi izvedeli čedno zgodbico o ponarejevalcu?* Zasmejal se je. «Veliko tvegate,* je mrzlo pripomnil Henry. «Lahko vas prijavim policiji. Z izsiljevalci ne ravnajo preveč obzirno in vaše pismo bo zadosten dokaz.* «Nikoli ne boste povedali. Preveč radi bi pozabili na preteklost. In končno tudi mojega imena ne poznate,* je odvrnil zakrinkani neznanec. «Mora biti prav pet sto funtov? To ni majhna vsota.* «To ni nič za vas. Lahko bi plačali še več. Kje je denar? Takoj mi ga izročite! » Kendal je odprl mizni predal. Neznanec je spet stiskal revolver v roki. Henry pa je mimo vzel zavitek bankovcev in jih molče ponudil izsiljevalcu. Bankovci so bili stari in pomečkani. «Dobro, prav je tako,* je zamrmral mož pod krinko in prešteval denar. «Da, to je pet sto funtov. Veseli me, da niste delali nobenih neumnosti. Kendal.* Mož je stopil k vratom, jih odprl in se na pragu ozrl: «Mogoče vas bom še kdaj obiskal, kar čakajte name. Midva še nisva dokončala kupčije. Lahko noč, gospod bančni ravnatelj!* Kendal je sam zase mrmral: «Da, midva še nisva dokončala kupčije, A. B- C.,» in prisluškoval porogljivemu smehu odhajajočega. čez kakih deset dni je Kendala v banki obiskal policijski komisar. «Kaj lahko naredim za vas?* ga je Kendal prijazno pozdravil. Komisar mu Je ponudil bankovec za en funt. «Bi si ga ogledali, prosim?* Kendal si je bankovec natančno ogledal. «Pona-rejem je,» je povedal komisarju. «Tudi nam se je zdelo,* je prikimal komisar. «Kje ste ga dobili?* «Oh, dobili smo več kot enega. V trgovinah in gostilnah, veste. Kaj pa v banki ste jih kaj zasledili?* «Zaenkrat ne,» je dejal Henry. «To je dobro. A le pazite. Kaže, da jih je precej v obtoku. Sicer pa smo razpečevalca že prijeli.* «Ko pa je?» «Allan Carol,* je povedal komisar. Kendal je napeto premišljeval. Ne, tega imena se ni spomnil. «Je denar sam ponarejal?* se je pozanimal. «Preiskava ni ničesar odkrila, vsaj na svojem domu ni delal.* «Noče povedati, kje je dobil ponarejeni denar?* «Molči kot riba.* «Kaj bo z njim?* je bil Henry radoveden. «Eh, kaj, za lep čas bo ostal za zapahi. Nekaj let bomo gotovo vami pred njim. Kakih pet ali še več mogoče. Toda ne bom vas več motil, ravnatelj.* Komisar se je dvignil. «Saj vem, koliko dela vam bo povzročilo moje obvestilo o ponarejenem denarju. Dobro pazite v banki, prosim.* Kendal je komisarja spremil do vrat. «Kako je že ime tistemu, no, razpečevalcu?* «Alan Brian Carroll.* »Poglejte no — Allan Bian Carroll — A. B. C.!» Kendal se je zasmejal. «Ah, saj res!* je vzkliknil v smehu še komisar. «A. B. C.! še spomnil se nisem — kar dobro se sliši!* Dobre volje je komisar odšel iz banke. še boljše volje je Hen-ry Kendal spet sedel za delovno mizo. «Pet let ali še več,* je premišljeval. »Dobro je to. Očetovi ponarejeni bankovci, ki sem iih skril in spravil, so mi kar prav prišli...* Danes popoldne bo v Avditoriju ((Sneguljčica« zopet navdušila občinstvo: vse tiste, k' je še niso videli in tudi tiste, ki jo žele ponovno videti. Na sliki Sneguljčica (Miranda Caharija) in kraljica (Zlata Rodoškova) OBET ZA PESNIŠKO PROIZVO V kratkem času so izšle štiri pesniške zbirke Medtem ko je lani na področju poezije vladala v slovenski književnosti pravcata suša, pa kaže, da bo letos precej drugače. Ze v kratkem času smo dobili štiri pesniške zbirke in to Franceta Pibernika, Franceta Filipiča, Mile Kačiče-ve in Janeza Menarta, napovedanih pa je še več drugih. Naj na tem mestu spregorimo najprej o zbirki Filipičevih pesmi «Ptice letijo v daljavo«, ki je kot prva izšla pri mariborski založbi Obzorja. 2e precej let je minilo kar se je France Filipič predstavil slovenskim bralcem. Zato obsega nova, sedaj izišla zbirka, dokaj široko obdobje pesnikovega ustvarjanja. Od tod tudi širok krog motivov in slogovna neenotnost nove pesniške zbirke. Poleg pesmi, ki poveličuje naš čas in ki jim je bila povod naša ljudska revolucija, obsega nova Filipičeva zbirka vrsto izpovednih pesmi in nekaj sodobnih balad. Čeprav je za to pesniško zbirko značilno nasprotje med objektivno, nekako kolektivno občuteno liriko in med subjektivno, intimno poezijo, (to naj bi bilo tudi izraz nesoglasij dobe, v kateri so pesmi nastale), pa ven- Nekaj besed o prvih dveh zbirkah: France Filipič, Ptice letijo v daljavo; Mila Kacičeva, Letni časi. dar velja, da je to knjiga razpoloženjske lirike, v kateri je nekaj pravih pesniških biserov. Pesniška zbirka Franceta Filipiča »Ptice letijo v daljavo« ima šestero ciklov. Za uvod je avtor v ciklus »Rojstvo svobode« uvrstil štiri pesmi, porojene ob zmagi naše revolucije, na koncu pa je spet dodal zborno recitacijsko pesem {(Bataljon na mrtvi straži«, pesem znano že iz raznih proslav. V okvir teh pesmi pa je avtor nanizal svoje lirične pesmi, razdelje ne v petero ciklov: Na stezi bolečine, Življenje drevja in neba, Srečanja s smrtjo, Medigra ljubezni, Odgrnje-ni obraz. V nekaterih pesmih, porojenih na bolniški postelji, (avtor se je nedavno zdravil zaradi posledic trpljenja v koncentracijskem taborišču), se pesnik z bridkim nasmehom ozira v življenje in ugotavlja bližino smrti. Pa tudi v drugih izpovednih pesmih je polno neke otožne melanholije, ki je močno značilna za celotno zbirko. Zanimive so zlasti pesmi, zbra- ne v ciklu Odrgnjeni obraz, v katerih se nam avtor predstavlja s popolnoma novim izrazom, s pesmimi kratkih verzov brez rim, ki spominjajo ne ekspresionistično liriko po prvi svetovni vojni. Vendar pa je v njih pesnik manj abstrakten, in so tudi po vsebini te pesmi bolj občutene in segajo globlje v pesnikovo duševnost. Te pesmi so zato morda najboljše stvaritve v celotni zbirki in pesniško najbolj dognane. Medtem ko so prve pesmi Franceta Filipiča izpred let še pesmi v duhu takratnega pesniškega realizma, odlikuje pesmi nove zbirke moderen verz, kratek, večkrat brez rim, poln metafor, čeprav tudi vedno ne povsem izvirnih .Res pa je, da celotna pesniška zbirka, kot omenjeno, ni uravnovešena, saj obsega na eni strani izrazito subjektivne, izpovedne pesmi, na drugi strani pa pesmi, ki so izraz današnje dobe in ljudske revolucije. Ne glede na to pa pomenijo pesmi, zbrane v tej novi Filipičevi zbirki, rast v pesnikovem umet- OB SEDEMDESETLETNICI, KI JE BILA NEKOLIKO SPREGLEDANA Pesnik in skladatelj Ivan Zorman nam malo znan, ima v ZDA spomenik Po rodu je iz Šmarja koncertnem odru. Izdal pod Ljubljano. S šestimi leti je že nastopal na je šest pesniških zbirk in napisal mnogo skladb. Pravkar sem prejel iz Chicaga, kjer je kulturno, izdajateljsko in organizacijsko središče Slovenske narodne in podporne jeinote in kjer izhajata največje slovensko glasilo - dnevnik • Prosveta, in slovensko-an-gleški mladinski list »(.Jlas mladih — The Voice of Young» poslednjo — zapoznelo (septembrsko) številko, kjer je objavljen prevod Prešernove pesmi Prevod je priredil slovenski izseljenec, zdaj že tri leta pokojni pesnik, prevajalec, glasbenik in kulturni organizator Ivan Zorman. Urednik mladinske revije, Louis Beniger, je objavil Prešernov prevod naročju. Ta gotovo ni imela časa, da bi mu pomagala. Dekleta: »Misliš, da kaj razume?* «Bi prej eksplodiral, kot da bi se naučil kaj » ((Sicer ni edini idiot u «’r!int„ m rekla precej na Spet se je sunkovito ozrl in jih divje pogledal. Bile so ose štiri enake. Niso bile blondinke, čeprav sc imele pšenične lase. Niso bile plavooke damice, čeprav, so bile njihove oči sij, košček p lave-ga neba v plavem morju. Bile so bitja, kt nimajo pravice da obstajajo. In srebrni glaski so ponavljali: ((Pazi, da ne pljuite nate, škoda b, bilo obleke!» Izstopile so. Ko se je tramvaj premaknil, se je osem oči zapičilo vanj, s protestom Toda on je ostal tog, ni uide! žttiljenju. «Gleda, kot bi nas hotel zaklati.» «Zame ne eksistira » Dami s psičkom sta se tudi ozrli kot za živalmi, ki so jim ušle. Gospod Uma je dejal: sGuardate le sciavette. .» Cesta, kot ogledalo svetla, je trzala pod kolesi, ljudje so se ozirali za njimi. Študent: «Kot štiri vodne boginje » Trgovec: sLepše kot modeli.» Umetnik. «Ko vas bom narisal, lahko umrem » Štiri deklice si pravijo: eZejna sem.« Zavijejo v bar. Sonce blišči v njihovih laseh, štiri silhuete se zliicio v razbiti jazz. glas. TUFA’A ŽERJAL •*. ■.'.V.V.V.VAV [mor nevnU — $ — 5. marci S Zanimiva doživetja na mednarctlnem folklornem festivalu v Asridentu I r=- GRAFOLOG ODGOVARJA] ■ jicf? I ji, OICA: — Radi dajete drugim nasvete; to J* "JI * zelo lepa navada, pazite pa se v tej zvezi vsakeg* r| Tekmovale so skupine iz 16 držav ■ Prvo nagrado je dobila folklorna skupina «Milenko Cvitkovič» iz Sarajeva f K/Oklfo Z najhitrejšimi vlaki sem do Agrigenta, kamor sem odpotoval «kot opazovalec* na svečanosti mandelj novega cvetja in v okviru le-teh na 8. mednarodni folklorni festival, porabil natanko 52 ur. če odštejem Rim, ki še danes — in zlasti danes — utripa po u-staljenih življenjskih normah «velemestnih kontra-stov» in kjer mimogrede žrtvuješ dva tisočaka zato, Ver si na postaji Termini čakal nekaj ur na zvezo z južnim delom italijanskega škornja, je bila vožnja na Sicilijo prav zabavna. Sicer pa: vse ceste vodijo v Rim! Ta maxima bi se v resnici morala glasiti: vsa takoimenovana «evropska turistična civilizacija* se konča v Rimu, kajti blišč in beda filmsko-romantič-ne »stazione Termini* impresivno dokazuje, aa Italijanom ne zmanjka tako hitro denarja za zunanjo podobo svojega »večnega mesta* in da se investicijska sredstva samodejno krhajo, ko gre za italijanski jug. Kako čudovit je pogled z vlaka, ko se Rimu bližaš ali od njega oddaljuješ: bazilika sv. Petra, zeleno-volkasta patina krasnih kupol, pa Kolosej in kilometri ohranjenega obrambnega zidu južno od Rima. Potem pa še druga, malo manj spodbudna plat: cela naselja kolibic, »oplemenitenih* s pločevi-mo starih konzerv, kakor ptičje kletke, med katerimi sem videl capljati napol nage, razkuštrane otročaje. Pa nikar ne mislite, da na takoimenovanih «strehah» teh monstruoz-nih podrtij nisem opazil televizijskih anten! če namenoma pozabim še zelo vidne napise «Du-ce-Fiihrer» na mnogih hišah ob progi na italijanski jug (saj pravim: to je genta, mesta na sredozem- | valu. Ko sem poskusil z ski obali Sicilije. V reklamnih prospektih sem našel kup zgodovinskih podatkov, ki pojasnjujejo neukemu turistu, da se je to mesto — tedaj A-kragas, pod Rimljani Agri-gentum — rodilo natanko leta 582 pred našim štetjem, in sicer na sotočju rek Akragas in Ypsas. U-stanovili so ga prebivalci dorskega mesta Gela na južni obali Sicilije. V dobi razcveta je to mesto štelo celč 800.000 prebivalcev (Diogenes Laertius), znamenita Dolina templjev pa je posledica zahvale Akragažanov, ki so v znani. bitki pri Himeri leta 480 pred n. š. temeljito ugonobili Kartažane. 80 let kasneje pa so le-ti spet ponovili svoj napad, tokrat z uspehom. Kartagina je vladala vse do prihoda Rimljanov, ki so s svojo roko (še bolj pa z mečem) ugonobili to mesto. V spomin tega civilizacijskega ugonabljanja stoji današnji Arigento s komaj kaj več kot 30 tisoč prebivalci in z velikim smislom za uspešno prodajanje turizma, številni templji, katakombe, grobnice in razvaline, ki se od daleč zde kot črnikaste škrbine v ustih metuzalemskega konkvistadorja, tvorijo Dolino templjev, do katere je speljana moderna asfaltirana cesta. Okrog tudi najbolj neznatnega dorskega stebra pa se košatijo male restavracije, kak hotel ali pa vsaj improvizirana stojnica, kjer dobiš vse, samo miru ne! Agrigento ima eno glavno ulico, in to Je Via Ate-nea. Sploh pa so tam vse ulice in trgi starogrški. Značilnosti, ki veljajo več ali manj za vso Sicilijo in oznako: 18. Sagra del Man-dorlo in fiore — nič! Z menoj je bil neki Tržačan, ki so ga še manj razumeli kot mene. Po treh minutah vožnje s postaje me je taxi odložil pred hotelom »Gellia* in računal 800 lir. Bravo, sem si mislil, lepa ouver-tura v sicilijansko avanturo. Naj o cenah v hotelu — resda I. kategorije, kajti drugam so mi iz pomembnih razlogov odsvetovali! — rajši ne govorim. Agrigento sem doživljal po svoje. In plačeval po svoje. Za vse znane in neznane ljudi, zlasti pa za hotelskega portirja, sem bil «signor Slavo*. In seveda deležen blazne vljudnosti, ki me je stala blaznih nar pitnin. No, seveda: ohranjal sem ugled! To pa ni tako poceni, kot bi si kdo mislil! In sploh je tamkaj, kar se ugleda tiče, vse življenje zgneteno na dva skupna imenovalca: prvo so »navadni ljudje* ali skratka «ljudstvo*. drugo pa so »dottori*. Le-teh je pa toliko, da me je bilo sprva sram plebejskega porekla brez akademskega prilastka, že koj drugi dan pa se mi je začel vzbujati sum nad vso to množico «dottorjev» in ko so tudi mene začeli označevati s to formulo, mi je postalo jasno, da pač tudi Sicilija ne sme zatajiti svoje grško-kartaginske preteklosti. dfl tlravanja in odgovornosti; vsakdo namreč gle“a J« -- , a dfjl C) nje s svojimi očmi in če ne gledamo vse z stališča je naš nasvet lahko prav usoden. Ne & se v prepire ne drugih ne v zvezi samega sebe. 10^ se veliko na svežem zraku in dajajte prednos j katere večina je sestavljena iz zelenjavne 0900*51 •okladi*^ jij napihujte malo pomembne stvari in jim ne po* V prevelike pažnje. Opustite preveliko tradiciom*1® || konserzativnost. * . rj (•! || CBLEJA: — Upoštevajte nasprotna mišljeni8 re v zvezi tega; prilagodite svoje načrte trenutni l ip ' jjuotj, ciji in ne skušajte zmagati za vsako ceno. Na ^ ugodnih z"ez in močne finančne osnove boste ^ to kar že dalj časa pričakujete. Že dalj časa ji __________<|______________- v. I S razpotju, končno pa se bo le treba odločiti, potrpežljivost, pa tudi ljubeznivost moremo - J W v črtah Vašega karakterja. Ne objokujte || zrite z zaupanjem v bodočnost, situacijo trdno v roki IDEALIST; — Ne mislite, da je s težavami ^ Tempelj sloge v Agrigentu || ko premostite ta ali oni problem. Ne uspavaj*® Muzejski prah in živa folklora \leo(JL 8. mednarodni folklorni festival v Agrigentu je trajal tri dni. Prva dva v veliki dvorani «.Supercine-ma» (približno 1.500 sedežev) s po dvema predstavama, tretji dan — v nedeljo — pa pred «Temp-Ijem sloge*, kakšnih 5 km is mesta. Da so Italijani lahko dobri organizatorji, je izpričala že lanskoletna olimpiada. Tokrat sem. sposnal, da je najpomembnejši stimulans njihove organizacije —» denar : pokrajinski Turistični urad v Agrigentu živi (in ne slabo!) od denarja, fci ga črpa is skladov ministrstva za turizem in gledališča. Stalno pa je v tem uradu (v mestu, ki nima več kot 30 tisoč prebivalcev) zaposlenih okrog 20 uslužbencev. S predsedni-italijanski Jug: neznosen 1 kom in še direktorjem na Avstrije, Belgije, Holandske in švedske. Sicer prikupni antilski črnci so ob očitno malodušnem prepevanju starih francoskih chansonov migali z boki in je bilo to — vsaj kar se deklet tiče! — še dovolj vznemirljivo. Kljub temu pa so občinstvu precej slabo solili pamet, kako se pleše mambo ali samba ali pa beguine. Edina ugotovitev: Sicilijanci nimajo rasnih predsodkov, ker so vzorno tolkli ob dlani in je bilo vsaj to precej imenitno. Avstrijci so pokazali od moljev menda že precej razjedene stalinske noše, cilindri na moških glavah, desetminutno disciplinirano korakanje ob zvokih franejožefovskega marša (menda mu je ku-moval celo Radtezkyi) in izraz onemogle svetaposti Folklorna skup ina iz Isernie »zdrav* smisel za komercialni turizem-Nemci naj se v Italiji počutijo kot doma!), je bila vožnja do messinskega trajekta še kar spodobna. V Messini pa se je moj potni načrt zmešal v štreno hudih nasprotij: s svojim nedolžnim vprašanjem postajena-čelniku, kako in s katerim vlakom bom najhitreje v Agrigentu, sem sprožil sprva ognjevito diskusijo, potlej pa še prepir med kopico službenih in nesluž-benih ljudi. Eden me je napotil na vlak proti Ca-taniji, drugi je dokazoval prednosti palermske smeri. Naposled sem vrgel dinar in sedel na vlak proti Palermu. Da bi nikoli ne bil...! Menjal sem pet vlakov in po devetih urah izstopil na ploščad Agri- hrup ob času, ko ugaša dan, odprte trgovine vse dotlej, ko je še kak človek na ulici. Tudi do polnoči. Vsaka tretja trgovina prodaja gramofonske plošče in sem tako na e-nem samem sprehodu po Via Atenea doživel natanko osemkrat reprizo celotnega letošnjega Sanre-ma. če je «temperament» to, da kdo govori hrupno in glasno, potem so prebivalci Agrigenta v tej disciplini olimpijski rekorderji. Kavam v smislu stare, resda že malo arterio-sklerotične Evrope, namreč kavam z mizami in stoli tam ne poznajo. Sploh pa je ta Sicilija zžtme še vedno mali tabu: na postaji v Agrigentu nihče ni imel pojma (!?) o kakšnem folklornem festi- čelu. In tako so si organizatorji tega festivala lahko omislili televizijskega režiserja Uga la Rosa in dva napovedovalca — ve-zalca folklornih nastopov. To sta bila Lilly Lembo (napovedovala je tudi v Samemu) in simpatični, duhoviti in res šarmantni Nuccio Costa. Folklorne skupine iz šestnajstih držav (in dveh kontinentov, kot je to s poudarkom vselej dodal konferancier!) so nastopale s programi, ki so trajali okrog 15 minut. Že v Agrigentu sem jih — zčse, kajpada! — zvrstil v tri kategorije, in sicer: klubi protestantskih pastorjev — muzejski prah, ki lega na pljuča — stilizirana, a živa folklora. V prvo skupino sodijo predstavniki Antilov, na obrazih pa so dokazovali globoko pripadnost minulemu stoletju. Belgijci so ponovili parado s cilindri (skupina «Tist en Triene» iz Rhode Saint Genese), ob slabo uglašeni harmoniki ^zaplesali* svoj €tist* in ttriene*, dvignili zastavo in samozadovoljno odkorakali. Holandci, skupina, iz Frisije, so do solz zabavali: spet v cilindrih, toda tokrat za spremembo na več ali manj plešastih, častitljivih glavah najmanj 50-letnikov in starinska garderoba na razmajanih figurah starih mamic. «Isspolka» (po naše tpolka na ledu*) je bila edina stvar, ki je od daleč dišala po tem, čemur pravimo splesni korak*, vse o-stalo (hakketonl, sktose trije, de Tiserne) je bilo nekakšno slovesno premikanje sprva v krogu, kasneje v dveh vrstah in tako dalje. Skupina «Svenka Vngdomshingen for Byde-kultur* iz Stockholma, kostumsko precej razkošna, je s prav tako radostjo kot ostale dokazovala pripadnost hladni nordijski rasi. Neverjetno, koliko polk je v vseh teh državah udomačenih : josseharadspolska, slangpolska. vastgotapol-ska... itd. In če še z grenkobo pomislimo, da je polka pravzaprav poljski ljudski ples...! Drugo kategorijo predstavlja «muzejski prah, ki lega na pljuča» in so ga na sončno Sicilijo prinesli Francozi, Grki, Španci in deloma tudi Amerikanci. Dve francoski sk.uvini — iz Alzacije in Provence — sta plesali starinske obredne plese in treba je reči, da so bili po studioznosti in stilistični čistosti izjemni. Zlasti plesi alzaške skupine iz Obermoderna, kjer so prišle do izraza v «l’in-glese* ženske solistične figure. Skupina Grkov z o-toka Krfa z garderobo, ki je blizu Makedonije, je ob glasbi na starih ljudskih instrumentih izvaiala. nekaj antičnih helenskih motivov. Španci (ki so prišli načičkani z žametom in mavrico trakov) iz Leride so bili komaj za spoznanje gibčnejši, a nosijo na duši napako vseh , «Lado* ali pa «Tanec*. RAI-TV je del jugoslovanskega sporeda posnel in prenašal, navdušen vezal-čev tekst pa je mlade Sarajevčane uvrstil med «naj-boljše jugoslovanske plesne ansamble*. No ja, dejal sem sam pri sebi: tem se niti ne sanja, kaj je prava jugoslovanska folklora. In me potlej sploh ni več čudilo, ko so deževala povabila za nastope po Sici- liji in so se menagerji kregali med seboj, kdo ima prednost in nudi boljše pogoje. Sicer pa: naj bo tako ali drugače — Jugoslovani so v Agrigentu pokazali samo delček, za naše pojme precej skromen delček žive in razvejane jugoslovanske folklore in odnesli prvo mesto. Lani so bili drugi, tik za čehoslovaki. Za letos so bili previdni: koreografijo so za spoznanje «razbohotili*, jo dekorirali z glasbenimi vložki in napravili tudi par sprememb zza oko*. Prvo mesto je vsekakor priznanje, nastop pred Templjem sloge v nedeljo popoldne, ko se je v čistem ozračju v daljavi modrila obala Sredozemskega morja, pa je to priznanje še potrdil. rt fjt reč na trenutnih uspehih, ampak bodite budni $ dalje. Nova odkritja v zvezi usode najbližjm vplivajo porazno na bodoče delo. Slaba v0 i ^ ji/, še tisto, kar smo preje ustvarili! Zato se 5Š zbegati, kajti so ljudje, katerim bi bilo ko || Vaše strani po volji. Cesto vsi pozabljamo, da j sij zasije vedno sonce. Ljubosumje moti srčni niir' gg "-“j * j ^ ^--------------- “J-----------J” * — . -g | 4* boste sprevidel:, da so dvomi in nezaupanja vem mestu. BELA KRAJINA; — Ne smete takoj vrečiJ^J koruzo. Ce bi bilo tako, potem bi bilo na jp malo posejane koruze... Svoje napore izkofl1-- ^ sli vsem za svoj praktični napredek, kajti s SSI°t)|j,lii , kateio ne boste načrtno in praktično upora || Vam ne bo posrečilo doseči tistega, za čem®* Osob sit te. Trenutne depresije preganjajte z menja ^e|S I* in navezovanjem stikov z novimi ljudni. , |ft: Vam bo to delalo težave, pa boste vseeno usp Vf « .... xe 'j PRIČAKOVANJE: — Ne smete si misliti..*^ »J ska, da so le drugim vrata oaprta na stežal e^, drugi lahko dosežejo zaželene uspehe. Pr p#! oraTe j* vl, možnost imate tudi vi, samo otresti se rn"" P | % nja, da boste kar danes ali jutri dosegli ^ & niste še dovolj močni, da bi se spustili v tofc ' I Lt* uiu Uit* *»(« *»!4< *J!4» .< MILAN LINDIČ OP Veljaven od 5. do 11. marca Lev (od 23. ^ do 22. 8.) V srč- Oven (od 21. 3. do 20. 4.) Ob začetku tedna \ nih zadevah nič boste v srčnih I ] novega. Ce se zadevah naleteli l »< v / hočete spustiti v na male ovire, J ljubezenske do- n n ca Vin 1 ffndi irčninn n nato pa se bo vse uredilo in boste imeli lepo zadoščenje. Zanimivi razgovori, ki bodo zelo koristni za vaš uspeh v poklicnem delu. Srečni dan četrtek. godivščine, morate še malo počakati. V poklicnem delu vam bodo zvezde naklonjene in boste dosegli zavidljive uspehe. Opustiti boste morali neki načrt. Obisk. LePutrdi‘eV za Utr. in ^ I za u--. jo a j ■ sten r“si-ni. *„ drago ^uliO-h jetne novosti. V P . delu nobene 0b®*a rf sicer pa se varn jelo % kaj, kar vam. b0 te J ristno. Uredili . 0bis»-zadevo. Pismo in |j Kozorog j) > 12. d° zad°v°ljneKi ker bo , Oo , Bik (od 21. 4. do 20. 5.) Ne razburjajte se zaradi malenkostnih sporov z drago osebo, ker boste razičistili neko važno zadevo in bo potem zavladal mir. Normalno poklicno delo. Dobili boste vabljive ponudbe in predloge. Službeno potovanje. Pismo. % Dvoička (od 21. 5. do 22. 6.) Nepričakovan obisk vas bo' spravil v zadrego, a boste kos položaju. V poklicnem delu morate biti bolj optimisti, vztrajni in spretni, sicer ne boste dosegli u-speha, ki si ga želite! Ne jemljite si k srcu zadeve drugih. Srečni dan torek. Devica (od 23. 8. do 22. 9.) Po tolažite se, ker se boste zaman trudili, da bi se pobotali z drago osebo. Krivda ni vaša. Vse se bo uredilo, ko se bo draga oseba o lem sama prepričala. Uresničili boste neke svoje načrte s pomočjo razgledane osebe. Imeli boste polne roke dela. Pismo. načrt s m di m 0 koli^° di >n ai ..«!* I ni. Nič za l0’^o^rl imeli drugo ^vfre‘6v ^°okH>^ Bodite vztrajni Srečen dan Pe tek- Rak (od 23 6. do 22. 7.) Zelo si morate prizadevati, da se ne boste sprli z drago osebo in tako pokvarili harmonijo, sicer vam bo žal. Zadoščenje v poklicnem delu, ker se bo vse razvijalo po vaših željah. Uresničili boste neki svoj načrt Pismo. f Tehtnica (od 23. 9. do 23. 10. Dosegli boste sporazum z drago osebo, kar bo zelo razveselilo vaše srce. Čaka vas vedno bolj intenzivno poklicno delo. Zelo vam bo koristila vaša intuicija, da boste dosegli prav lepe uspehe. Škorpijon (od 24. 10. do 22. 11.) Vse boste lepo uredili in dosegli sporazum z drago osebo, če boste ohranili mirne živce. Nepredvideni dogodki, ki bodo ugodno vplivali in vam omogočili uspeh v poklicnem delu, čeprav se boste znašli pred novimi nalogami. loi j.1 V'odn*r j}. do Čakalo ;„!na P je!n3Mal®nK nja. Mav ovire -- p-V II nem jih boste lahko f* t11 I Razgibani i'aZS vjSi > J prepiri, a ne P st * I d;. Lepa prilog I let. Pismo. L ‘IO,20u>V> b° 'j >->5 bolj . *ae lop* da b°.ili "f prepre pot */ ieten SP M ga osebo. US0 K°r/ za uresničiteY nejl> ,# pobud v P015'1;,, Pazite na sV?Lk- h Prijateljski ob dan nedelja- IN TTEXnT.,LLNUHI! 'vHlfR0.' MTROOO.,- Dl ŠE IN P I ŠE PO v/bšl žmSLOSl Bi mt PQDOVEDNi POLICIST )!>lt LfiHKO Že. hLSELT KILOMETROV Di)Lf.£! TRDMO ZVEŽITE S, POTEM P» V ŽpTOR Z Nji M/ MfiTEVŽEK NIMEV^EK 6E Si MEDTEM j VROČAL V TPBORlSČI 5 TOLMlM . NAROČJEM tJRV "'VTOEjTOK'.. KOKO so TO 5RVP TEŽKA-l. JOjtEk ME GOTOVO it NESTRPNO ČAKA . RA RO SO TElkA! zavedel : GOSPODAR NIKOč|AUN| VIDETI Iv: Al/ •*wA jojČkA TAM NI 'Bilo . JE JOJČLK <3A JEL KAR STISNILO V i Sl NI MOGEL ^'-rTi.U'1' / K- <1» ! " J V ULEjC-f. -n- A V 2 NEM IR la i-f nikar , oukO b .itS) JOjtEk , jooojtEK.A)u0ltUi;V KjE Sl?...douuUp...KAM Sl SE VTAKNIL?™ jopojčtk k NEŽNEMU S « J k m S KRIŽANKA 5KHKHHHH82HKK‘K&H&HKK'a&BBH«»!ffK«^KKK»MS»HMH»H«K»HK«KKHMHB88ŠSKKHKKH»KH®5SKE:S:S:SK»*&38 Od 27. maja do 4. junija v prostorih «Idroscala» Vlil. TRŽAŠKA RAZSTAVA CVETJA Vjnnogo večfem obsegu kot doslej Na razpolago skoraj še enkrat toliko prostora kot v Pomorski postaji - Naši cvetličarji naj pokažejo večje zanimanje paviljon tržaš kih cvetličarjev, ki so raz stavljali na lanski razstavi cvet j a ,^«SLn0gajanjih je raM?0' da bo tr-cvetia — Čl maj?af1po vrsti — «£? • juni ?•*'; .<5^. »iw btaia , rstl — žS5<*ih «£?*• Junija * oa>Lčasu k^Lnamreč’ tit3*ta cpi, bo razsta- Ho kar bo nedvn.a rmz' fazi vtivau VWnno u- Sfr- S° na obi*k W praznikm, ,ZaTadi to ■e# ^akuvm nam' t (ytP ‘Sk ti- mnogo W>lj6nlh jS in ljudi k Prw ^ večii letoš- K.^radam kdaiko-bosH^ sam^ Uma pa ni mož-Vtem na razpo- w kot 'e važncA® Prostora ^azstav-^epkSll1 namrer « at tohko štora na razpolago kot so ga imeli v Pomorski postaji. To bo tudi omogočilo ureditev raanih jezerc, postavitev dreves, vodnjakov in izvirov, kar bo nedvomno v največji meri pripomoglo k poživitvi in obogatitvi razstavnega o-kolja. Spočetka je obstajala bojazen, da bodo zaradi velike cvetlične razstave v Turinu odpadli številni tradicionalni razstavljavci, zlasti tuji. Toda bojazen se je pokazala za neutemeljeno, kajti doslej je odbor prejel že celo vrsto prijav. Tako lahko danes že z gotovostjo rečemo, da bodo med tujimi razstavljavci sodelovale naslednje države: Avstrija, Nemčija, Švica, Romunija, Brazilija, Španija, Francija in Anglija, medtem ko še ni gotova udeležba Amerike, Turčije in Urugvaja, če k številu razstavljavcev prištejemo še tradicionalna cve- ""mi "»um pro- I tiičarska podjetja iz Itali- """""miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiimiiiin 5>s in starine nik a drvi 5° *Pre ’ k®r um J111)«? W*"st še nedav- l ! Dn °bi' Tol i,In nanienila o° nkl b°h bri-° ‘^a m! i2 dobe, S uetrion P°me”'la le roč- J- Cetifn'e ^?osabfian,e V . ,e so prp*?brazbe (šo- V ' ^tej0j , obbkovale ka- “"Jo' vks. ln drugo snov S , n)e. A’ tim.tr, -, pnnst in i' Ush>nn°80 ten razpolovi 'Celiti sih r sodob• > ‘ Sll> manjka in Milj °l?t>0(io rQcil tega sta- NieVCko^' pb «b- *»SLcel° Ceni. Vsako vsak okraj k°‘ ‘Sv fcal"niih kTni>h i- r 'n star0s ??tanek kot Se kak- “Ijo-. sPoštn... Nan) zremo bovno moč- °Pni i* kot 'Onjern Ur ®° ZnJ'Tea »“rdedi«in°. nk tioi mi X ‘°»tj0 ttptjioe vezi s b, vsa- *rJ6e. ki r?elo je, zlasti še uprave raznih mestnih vrtov, potem smo lahko že v naprej gotovi, da bo razstava v vsakem pogledu uspela Tu pa bi radi omenili še vprašanje sodelovanja jugoslovanskih cvetličarjev. Osem razstav je že šlo mimo, a doslej še nismo videli niti enega jugoslovanskega razstavljavca, čeprav je dobro znano, da ima Jugoslavija dobro razvito cvetličarstvo. Saj ni treba stopiti daleč. Zadostuje, da pogledamo v Opatijo ali celo v bližnji Portorož, pa že lahko vidimo, da tam posvečajo cvetličarstvu veliko skrb. In kaj bi šele lahke rekli za Split ali pa Zagreb! Zato mislimo, da bi lahko tudi jugoslovanski cvetličarji začeli sodelovati na tižaški razstavi cvetja, ki iz leta v leto pridobiva na svojem mednarodnem pomenu. Za zaključek pa še nekaj l.esed o sodelovanju naših domačih cvetličarjev. Skoraj gotovo je, da bo tržaška pokrajinska uprava tudi letos prispevala določen znesek denarja (verjetno pol milijona lir) za ureditev razstavnega' prostora, v katerem bodo razstavljali domači cvetličarji, če je mio v prejšnjih letih zaradi zgodnje pomladanske dobe omogočeno sodelovanje le omejenemu številu naših cvetličarjev (predvsem onih, ki imajo cveti čnjake in rastlinjake ter teple grede), pa bo letos drugače. Tudi na odprtih gredah bo v času razstave mnogo cvetja, tako da bodo na razstavi lahko sodelovali tudi drugi cvetličarji. In zaželeno bi bilo, da bi ih bilo čim več. Prostora bo na razpolago za vse in zato priporočamo vsem našim cvetličarjem, da se že zdaj začnejo pripravljati na sodelovanje pri razsta- vi. Saj ni treba, da pripeljejo na razstavo gore cvetja: dovolj je, če izberejo nekaj najlepših primerov cvetja, ki ga gojijo. In če bo recimo petnajst takih razstavljavcev, bodo lahko vsi skupaj tudi nekaj pokazali. V teh dneh bo baje sklican sestanek vseh naših domačih cvetličarjev, na katerem se bodo pomenili o raznih vprašanjih, ki so v zvezi z bodočo cvetlično razstavo, če drugega ne, tedaj priporočamo vsem cvetličarjem, da se vsaj sestanka polnoštevilno udeležijo. In po tistem, kar bodo slišali na sestanku, naj sc šele odločijo za sodelovanje ali ne. Poudariti pa moramo še, da je dosedanje sodelovanje cvetličarjev na tržaški razstavi cvetja vzbudilo med obiskovalci samo pohvale in cvetličarji so bili vedno deležni zlatih in srebrnih medalj. Zato je vsaka skrb, da bi domača u-deležba ne mogla konkurirati s tujo — povsem odveč in neutemeljena. narčič. Vino je okusno. Končno naj omenimo, da so začeli popravljati šolsko poslopje, ki je v slabem stanju. Kako lepa in naravnost e-dinstvena hi bila naša obala, če bi bila tudi leva stran tako urejena kot je desna. A tamkaj je industrijski sektor - kamnolom Casale. Naglo ruši stene in se širi v notranjščino. Do kod in še koliko časa? Turizem in kamnolom v njegovi sredini se ne trpita. Prepričani smo, da če bi bilo to MEDJA VAS Ker se bolj redko javno oglašamo, nismo javili, da je kmetijsko nadzomištvo že konec lanskega leta priredilo pri nas 14-dnevni večerni kmetijski tečaj, ki ga je vodil dr. Baša. Pridružil se mu je še drugi predavatelj, ki je po njegovi uri po nekaj minut govoril o živinoreji v italijanščini, kar pa nismo dobro razumeli. Le predavanja preprosti domači govorici zaležejo in je čudno, da tega ne upoštevajo. Obisk je bil manjši kot običajno (okrog 15), in to zaradi prezgodnje ure predavanja. Staro napajališče sredi vasi bo ukinjeno in bosta namesto tega zgrajeni s sredstvi iz jusarskega zemljišča dve novi: eno na vzhodni, drugo ra zapadn-i s*rani vasi. Tako bo ustrežno enim in drugim gospodarjem. Potrebno pa bi bilo postaviti na drugem oključu proti Stivanu tablo z ustreznim o-pozorilom na nevarnost, da se preprečijo nesreče, ki pretijo voznikom-tujcem zaradi strega ovinka in močnega padca ceste. 2e nekajkrat so vozniki komaj ušli nesreči. Tudi smo že omenili, da bi bilo potrebno ob tej cesti nasaditi drevje (kot je že bilo nekoč), ki bi jo obsenči-lo. Cesta je namreč močno izpostavljena zlasti popoldanskemu soncu. Skozi vas gre več izletnikov na Grmado; ti bi se mnogo bolj zaustavljali v naši gostilni, če bi bila bolj sodobno urejena. Gospodar to vidi in bi prostore rad preuredil in opremil, a je vmes vprašanje izplačila vojne odškodnine, na katero še vedno čaka. Posestnik Radetič ima že vso zimo osmico in bo skoro pri kraju. Za njim bo obesil bršljanovo vejo posestnik Per- SESLJAN kakšno majhno, ali pa recimo slovensko podjetje, bi ga bil turizem že davno odgnal. Ovinek na državni cesti med starim in novim Seslja-nom bo kmalu urejen in bo olajšal promet, saj se bo cestišče razširilo za približno 2 metra. Tudi širjenje parkirnega prostora naglo napreduje. Tudi ta bo ob naraščajočem prometu sčasoma pretesen. Sesljanci, Vižovci, Cerovča-r.i in Mavhinjci pa zelo pogrešamo javno kopalnico. Vsakdo lahko vidi, kako potrebna bi ta bila. Prosimo občino, da bi to upoštevala pri sestavi proračuna za naslednje leto. BAZO Italija je država, v katero prihaja preko poletne sezone ogromno tujcev, ki pustijo tukaj lepe denarce, ki močno pripomorejo državnemu prora. čunu. Zaradi tega pa je potrebno iti tujcem na roko v vsakem pogledu, že zato, da se jih privablja. Pa poglejmo, kako je tu pri nas s to rečjo. Naša vas je povsem slovensko naselje in meji na vseh koncih na sosedno Jugoslavijo. Skozi vas gre vsak dan polno tujcev in se razume, največ Jugoslovanov. Mnogo jih pride preko medna, rodnega bloka na Pesku. Ze tu te neprijetno dirne v ušesa spakedranka «Pese», zelo ponesrečen in grd prevod za naselje Pesek, kjer živijo od vedno Slovenci. Voziš se dalje po lepi cesti v Bazovico. Na prvi hiši pa te v vseh mogočih jezikih pozdravi veli. ka napisna tabla. Seveda v slovenščini so napis «pozabili» dostaviti, pa čeprav pride iz Jugoslavije, največ slovensko ali slovansko govorečih ljudi. Ze iz vljudnosti do nas in še posebej do jugoslovanskih turistov bi moral biti poleg tistih pozdravov v nerazumljivih jezikih tudi pozdrav v slovenščini ali srbohrvaščini Tako početje je naduto ignoriranje sosedov in svoje manj. šine, ki živi tu ob meji. tudi mi deležni prometa za velemesto, a lihamo od tega le otopele živce. Vsak korak čez to ali ono cesto pa pomeni živčno napetost. Prečna pot med tržiškim in gc riškim cestnim trakom je urejena; potrebno bi bilo urediti (asfaltirati) še ono od te poti proti goriški cesti. Med vrelcema tik pod cesto e že četrto leto ribogojnica za postrvi, last nekega bivšega novinarja, ki se baje . u-kvarja s pisanjem knjig. Ce je tako, si je izbral posrečen kotiček. Vse je skromno in skoro neopazno, le nekaj pfcov-čuvajev vsako toliko mo-i z laježem to tihožitje. Za-r.'m_vc. a kot slišimo tudi cU.bc'-' nesno podjetje. STIVAN so bili čimbolj skrbno in čim lepše, v nekaterih primerih zelo natančno in tmeniško izdelani, zlasti, če je bil predmet iz kamna. Posebnost so bile kraške «hiše» (kuhinje) z izpahki in vsem, s čimer so bili ti opremljeni (ognjišče s % odognjiščem, lijast dimnik, težke ketne (verige), zglavnih, okna z omrežjem itd. Se ;e nekaj tega gradiva. Koliko takih bogatih drobcev je v teh navidezno še tako nepomembnih ostankih, ki ■jih tako brezbrižno prepuščamo razpadanju. Opozarjamo nanje vse rgne, ki razumejo njihovo vrbdnost in morejo kakorkoli prispevati pri zbiranju teh prič o žitju naše krvi. ........................................................... milim........................................................................ i....................................... slal je v Evropo svojim pri- Stivan lahko razdelimo na tri dele: na naše prvotno naselje, na ribiško naselje in na papirnico. Vsako od teh ima svoj življenjski pečat in vodi svoje ločeno življenje. Pravi Stivančanii imamo — skoro izključno kot delarvci — svoje težave, stalno odvisni od zaslužka pretežno v ladjedelnici in v papirnici. Najbolj r.as skrbi beseda ((brezposelnost«, ki pa nam trenutno prizanaša. Kot zavedni Slovenci smo na strani borcev za naše narodne pravice. Izpolnjujemo svojo narodno dolžnost in pošiljamo svoje otroke v slovensko šolo, kjer se s prizadevanjem naše gospodične učiteljice, ki jih vzgaja kot skrbna mati, pridno učijo in dobro napredujejo. Kot Devin in Sesljan smo VODORAVNO: 1. kemična prvina — kovina, 5. opravljam strugarjenje, 14. bojni klic, 18. trda trava, slaba krma, 20. izdelovalec ali prodajalec neke oblačilne potrebščine, 22. glasbeni pojem, 23. učenje, 24. lošč, 26. zajemam vodo, cepim, 27. stvar, zadeva, 29. dva enaka predloga, 30. kar je napeljano, 32. zelišče, zelenje, 33. preobračam se, letim navzdol, 34. medmet 3o. nagovarjam s ti, 38. krajevni prislov, 39. grška črka, 40. mesto v Belgiji, 42. pritok, privalitev, 44. gosposka soba, 45. del telesa, 46. del telesa, 48. netrpežen, nereden, 50. kmetijsko orodje, 51, zločin proti življenju, 52. počasen. zahtevajoč veliko časa, 53. orodja gozdnih delavcev, 54. grški mitološki junak, 55. diktiran, 57. severnoevropska reka, 59. premik telesa, 60. poškropljen, pomočen, 61. naročilo, 63. začetnici imena in priimka enega izmed voditeljev slovenskih partizanov, ki je sedaj član republiškega izvršnega sveta Slovenije, 64. sporočim, 66 neveljaven, brez vrednosti 67. nikalnica, 68. gosposka peč, 69. etiopski plemenski po glavar, 71. gnetem, obdelujem testo, 72. ako, 74. zahodnoevropska reka, 75. preproga, 77. reka v Angliji, 76. slovenski tednik, 79. enote ploščinske mere, 81. pismo znamenje, 84 predlog, 85. neoblečena, 86 manipuliranje, 87. del plezal-čeve opreme. NAVPIČNO: 1. s pohabljeno nogo, 2. potočna žival, ki živi tudi v morju, 3. reka v Sibiriji, 4. mešanec belih in črnih staršev, 6. avtomobilski znak za Turčijo, 7. termin, 8. povelje, nalog, 9. pripadnik ljudstva, ki je živelo za Rimljanov v Galiji, 10. menično poroštvo, 11. glavno mesto evropske države, 12. druga in prva črka besede pod 75. vod, 13. kraj v stari Grčiji, po katerem se danes imenuje najtežja disciplina v lahki atletiki, 15. del telesa, 16. ljubezen med jeleni, 17. območje okoli severnega tečaja, 19. židovsko moško ime, 21. regularen, 25. zapredek sviloprejke, 28. mikavnost, zagovor, ki naj izzove nadnaravne učinke, 31. stiskalen, zadrgovalen, 33. nekoliko poležim, postopam -brez dela, 35. z napori povzročim, da komu popustijo moči, 37. koljem, ubijam, 38. napolnjen; tudi pijan, 39. specifičen, 41. ime državnika Bur-gibe, 43. nebesni pojav, 44. staro, mesto v Feniciji, 45. premožen, 47. orožje, 49. čebula, 50. sovjetski državnik, po katerem se zdaj imenuje največje mesto v Vzhodni Prusiji, nekdanji Konigsberg, 54. prebivalec afriške dežele, 55. časnikar, 56. ki se dogaja ponoči, 58. eden izmed gričev v Rimu, 60. značaj, smisel, 62. vrsta začimbe, 64. dvojica, 65. brezploden, 69. moško i- me, 70. neke barve, 73. doba, 75. nakaznica za denar, 76. otok med Anglijo in Irsko, 78. število, 80. vas v okolici Ljubljane, 82. grška črka, 83. enaka soglasnika, 84. okrajšava za plemeniti. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. napor, 6. Begej, 11, skladen, 13. rovec, 15. st, 16. trezen, 18. Na, 19. VS, 21. strn, 23. kliring, 25. pika, 27. strina, 29. Alani, 30. volani, 32. trop, 33. B(oris) Z(iherl), 35. oda, 36, kobilar, 37. Rog, 38. pena, 40. golota, 41. up, 42, pacati, 43. komiji, 44. na, 45. sirena, 47. liti, 48. kol, 49. estrada, 51. pik, 53. kv, 54. kače, 55. neroda, 56. Klara, 58. enoten, 60. Roma, 61. predori, 63. ukan, 64. ja, 65. Er, 66. nemiri, 68. or, 69. nadih, 72. majaron, 74. ho- dim, 75. nekam. NAVPIČNO: 1. kk, 2. alt, 3. park, 4. Adela, 5. rezila, 7. Er, 8. gong, 9. Eva, 10. je, 11. strip, 12. nerada, 14. cviliti, 15. strog, 17. Nina, 20. skala, 21. strop, 22, NN, 24. ni, 25. poboji, 26. Ana, 27. strupen, 28. abeceda, 30. volitve, 31. irealen, 34. znana, 36. komik, 38. parada, 39. ata, 40. gol, 42. piroman, 44, nočem, 45. stroj, 46. diadem, 48. katar, 50 ser, 51. plen, 52. kroman, 54. kokon, 56. Kr, 57. arije, 59. nu, 61. prid, 62. Irak, 65 Edo, 67. Ira, 70. ah, 71. hi, 73. OM. Delo na polju je v polnem teku, saj je treba nadoknaditi zamujeno. Na sliki vidimo kmeta iz Sovodenj, ki koplje rodovitno zemljo V;” , ž'«!jenend,° P" rc Zah ’ ki i. 50 naših V' bo>*o5In’"Blon« « h 2 Je t Preds(a’> “nii ”Jeaa blaga. heuni« n°r°6ja ‘ 1,1 bišne kito ud. r°d in še !>o ,a 11 se to mož. ,, -te .‘tar; H„,Mt lai4o„ l9e o vi vsak, ern „ [.i *Bodbe ti, °tli S,rnjenP So4»3ene so kot zanimive njihovem Recimo s Porto* Cv Su‘ «0 vsem ;SkiSSa pose' VN.!'1* ,tro^p»- ^hkT0,? ,stebri nosu ^O. ste- Rad Oi vedel, če je pratrta res izumrla, kot sem nekje bral, oziroma če je res, da je ohranjenih samo nekaj irsov na celem svetu? Vinska trta se je razvila šele v zgodovinski dobi kmetijstva iz svojih divjih prednikov ali iz pratrte. Znan je njen prednik, ki ima znanstveno, botanično ime vitis silvestris. Ta rastlina izvira iz ledene dobe, to se pravi, da je stara najmanj dva milijona ali tri milijone let. Sčasoma je izumrla. Doslej je bilo znano, da se je str0* kovnjakom posrečilo ohraniti le šest rastlin pratrte (vitis j silvestris), in sicer v Pore-n-u (v Nemčiji), v središču znamenitega vinogradniškega okoliša. Nihče ni vedel, da bi se pratrta ohranila še kje drugje nezavarovana, Kaj šele, da bi bila precej razširjena. Zato je na lanskem vinogradniškem kongresu v Zahodni Nemčiji vzbudilo izredno presenečenje poročilo zagrebškega strokovnjaka Zdenka Turkoviča, ki jo povedal, da je pratrta razširjena v Hercegovini in dobro znana po imenu loznica. Turkovič VPRAŠANJA IN ODGOVORI fiOtia "‘ostouž i. dr. mogel poznati noben izmed vinarskih strokovnjakov iz drugih dežel, ali s pijačo, kakršno si je utegnil pripravljati človek, ko je še živel v podzemeljskih jamah... Turkovič je pratrto po naključju odkril v Hercegovini v Čapljini. Ugotovil je, da je v Hercegovini najmanj nekaj sto tisoč trsov pratrte, ki je sicer po svetu dandanes izredna redkost. Domačini zobljejo grozdičje pratrte ali tudi kuhajo iz njega žganje. Turkovič je v va-si Vojno pri Mostarju odkril okrog 250 let staro pratrto, to se pravi pravo drevo, ki ima deblo z obsegom 45 centi- metrov. Pratrta ima izreden pomen za vinogradništvo — za ustvarjanje novih sort. Loznica ima nekatere dobre lastnosti. To so že izkoristili preprosti hercegovski vinogradniki sami. Na podlago pratrte so cepili žlahtne sorte trte. Turje udeležencem kongresa celo kovič je odkril tako precep- postregel z vinom loznice, to lljeno pratrto s trsi >udaje- se pravi z vinom, ki fia ml jo na leto po — 120 kg gro zdja! Začel je že križati žlahtno trto z loznico in odbirati križance, ki so odporni kakor pratrta. Ce bo dosegel svoj namen, bo vinogradništvo dobilo vinsko trto, ki ji mraz ne bo mogel do živega. Nadalje Turkovič dela poskuse s kvasnicami loznice, iz mošta pratrte, ker kaže, da je mogoče s temi kvasnicami pridobiti iz vinskega mošta zelo dobro pre-vreto vino izvrstne kakovosti, kakršno uspešno tekmuje na zunanjem trgu. Nekateri nemški strokovnjaki so dvomili, da je v Hercegovini v resnici razširjena pratrta. Turkovič je ugotovil, da v Nemčiji gojijo in varujejo izmed tistih šestih trsov pratrte v resnici le tri rastline vitis silvestris, medtem ko so trije drugi trsi le divja domača trta. Nemci pa niso hoteli verjeti, da je v Jugoslaviji toliko partrte in so trdili, da gre za podivjano trto, do"ler se niso pre- Pnjatelj, ki je bil pred nedavnim na Holandskem, trdi, da živi vsa država v glavnem od cvetja. Nisem mu verjel in zato vprašujem, če je njegova trditev točna? Popolnoma sicer to ne drži, vendar je resnica, da je gojitev cvetja, predvsem tulipanov, na Nizozemskem eden glavnih virov dohodkov. Zato Nizozemsko imenujejo tudi deželo vrtov ali pravijo, da je vsa dežela en sam velik vrt. Pri tem ne smemo pozabiti, da je na Nizozemskem izredno dobro razvito še drugačno vrtnarstvo, povrt-ninarstvo ali zelenjadarstvo in da Nizozemci z zgodnjo zelenjavo, pa tudi s sadjem in celo z grozdjem tekmujejo že z Italijani. Imajo namreč zelo mnogo rastlinjakov, ki v njih vse leto pridelujejo določene vrste pridelkov, kakršne je v posameznih letnih časih najlaže prodati na svetovnem trgu. Na Nizozemskem je seveda tudi zelo raz- pričali na svoje oči, da so I vita živinoreja Turkovičeve trditve resnične. I Zgodovina cvetličarstva na Nizozemskem je zelo zanimiva. Letos so Nizozemci vzbudili tudi pri nas zanimanje za svoje praznovanje 400-let-nice, odkar so začeli gojiti tulipane. Ob tej priložnosti so namreč priredili spominsko potovanje s staro poštno kočijo, s kakršnimi so pred-namci potovali v Evropi prejšnja stoletja. Potovali so skozi našo državo. Napravili so potovanje iz Rotterdama v daljni Carigrad in nazaj kakor pred 400 leti. Kdor ve, kako zelo je razvita gojitev tulipanov na Nizozemskem in da Nizozemci razpošiljajo po vsem svetu čebulčke teh cvetic, ki so jih dobili pred Stoletji iz Turčije, lahko razume, zakaj so bile lani take slavnosti. V Turčiji so že zdavnaj gojili tulipane kot okrasne rastline. Toda tedaj še ni bilo takšne množice sort te rastline. Prvi je o tulipanih v Evropi pisal poslanik Ferdinanda I. na dvoru Sulejmana Velikega. To je bil Francoz Augier Ghislen Busbecq. Po- jateljem nekaj gomoljev. Ze prihodnja leta so se tulipani začeli hitro širiti v Evropi. Pozneje pa je gojitev tulipanov postala velika moda, celo nekakšna «bolezen». Gojitelji so se kosali, kdo bo vzgojil novo sorto z lepšim cvetjem. Nedosegljiv vzor jim je bil icčrni tulipan«, ki ga ni mogel nihče vzgojiti. Posamezne redke sorte tulipanov, posebno »modne«, so bile dražje od suhega zlata. Tako so leta 1609 prodali če-bulček sorte s škrlatnordečim cvetjem za 13.000 zlatnikov. Ta vsota denarja je bila tedaj pravo premoženje. Gomolj nekatere druge sorte pa so ob neki priložnosti zamenjali za štiri pitane vole. Vrtnarji so že v 17. stoletju začeli cepiti gomolje tulipanov, in sicer tako, da so spojili po dva čebulčka različnih sort v eno rastlino, da bi dobili novo sorto. Počenjali pa so še marsikaj drugega, da bi vzgojili kar najlepše cvetje. Toda šele v našem stoletju so učenjaki dognali, da najlepše barvne prelive povzročajo virusi, povzročitelji rastlinskih bolezni. Dandanes gojitelji tulipanov «oku-žujejo« tulipane, da bi vzgoji-, li kar najlepše cvetje... RECEPTI NADETA JABOLKA 10 srednje debelih jabolk, 6 dkg sladkorja, 6 dkg rozin, limonina lupina, pest sesekljanih orehov, žlička smetane. Olupljenim jabolkom izdolbemo peščišča, jih nadenemo in spečemo v dobro namazani kozici. Nadev: Sesekljane ore- he, limonino lupinico, sladkor in smetano dobro zmešamo KMEČKA OHCET 2 krvavici, 2 pečenici, 4ikg svinjskega stegna, sol, 2 stroka česna, ščep kumine, 5 dkg masti, lt/2 kg kislega teki, olje, mast, surovo rna- zin, pol pecilnega praška. Maslo dobro vmešamo, dodamo rumenjak in polovico sladkorja in znova mešamo. Ko je masa penasta, primešamo presejano moko s pecilnim praškom in trd sneg iz beljaka, med katerega smo vtepli preostali sladkor. Dodamo še očiščene rozine, znova zmešamo in denemo v dobro namazan model. Pečemo počasi % ure. GOVEJI BIFTEK PO LOVSKO 4 manjši za prst debeli bif- zelja, 1 žlica moke za podmet, 1 žlica paradižnikove mezge. Svinjsko stegno obdrgne-mo s soljo, s sesekljanim česnom in kumino, ga damo v kozico, polijemo z vročo mastjo in spečemo. Posebej spečemo tudi krvavice in pečenice. Zelje dušimo do mehkega, ga pod-metemo, mu dodamo žlico paradižniikoe mezge, na- šlo, 10 dkg šampinjonov ali lisičk, sol, limonin sok, smetana, zelen peteršilj. Bifteke zdrgnemo z o-ljem, zložimo na krožnik in pustimo najmanj pol ure. Nato jih pečemo 3-5 minut na vroči masti in jih med pečenjem stalno zalivamo. Pečene zložimo na topel krožnik k pripravljeni prikuhi (n. pr. cvetači). Med- kar ga dobro prevremo. Do- tem dušimo na surovem damo še mast, ki nam je ostala od pečenja klobas. Zelje, denemo v plitvo skledo, nanj položimo na rezine zrezamo svinino, ob njo pa na eno stran zrezane pečenice, na drugo pa na četrtine narezane krvavice. Kmečka ohcet ni popolna, če vsemu temu ne dodamo še kruhovih cmokov. JETRNI ZVITEK 6 dkg maščobe, 6 dkg moke, 3 jajca, za noževo konico pecilnega praška, ščep soli. Nadev: 20 dkg poljubnih jeter, poper. sol. Maščobo dobro vmešamo in ji počasi dodamo rumenjake. Ko vse to naraste, primešamo še trd sneg iz beljakov in moko, ki smo ji dodali pecilni prašek in sol. Vse skupaj rahlo premešamo in namažemo za pol prsta na debelo po dobro namazanem in z moko potresenem pekaču. Testo na pol spečemo v srednje vroči pečici, nakar ga namažemo z nadevom, še vročega zvijemo in znova denemo v pečico, da se vse skupaj dobro prepeče. Ohlajeno rulado zrežemo na prst debele rezine maslu očiščene in na koleščke narezane gobe. Ko se zmehčajo, jih osolimo, dodamo limonin sok in smetano. Z njimi obložimo bifteke in jih še potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem. MESNA ALI GOBOVA RULADA 6 rumenjakov, žlica smetane, žlica moke, ščep soli, poper, sneg 6 beljakov, mast za pekač, nariban sir; surovo maslo. Nadev: Poljubno meso (lahko tudi razne vrste mesa), sol, poper, mast, gobe, šunka. Dobro umešamo rumenjake, smetano in moko, osolimo, popopramo in dodamo še trd sneg iz 6 beljakov. Zmes vlijemo v dobro pomaščen vroč pekač in hitro spečemo pri močni vročini. Pečeno ploščo prevrnemo na prtič, potresen z naribanim sirom. Hitro jo pomažemo z nadevom, zvijemo v rulado, polijemo z vročim surovim maslom in potresemo z naribanom sirom. Nadev; naredimo ga iz zmletega ali na drobno sesekljanega mesa, ki smo ga prej dušili na masti. Po okusu osolimo in popopra- uCUlU lld prsi flcUclc lCžitnv, _ , jih denemo na krožnike in m°- DodaI"° *e sesekljane in prepražene gobe, šunko in sir. Z nadevom na hitro namažemo pečeno testo in zvijemo. Za nadev lahko uporabimo namesto mesa možgane ali same gobe. nanje nalijemo čiste kostne juhe. ROZINOV NARASTEK 12 dkg surovega masla, 12 dkg sladkorja, 14 dkg moke, 1 rumenjak, 1 beljak, pest ro- Pmiofsl”(Tnevmk — 6 — 5. mar« i Vre .ie včeraj: najvišja temperatura 12.3, najnižja 8.6, ob 19. liri 11 stopinj, zračni tlak 1034.9 se dviea, veter 18 km severovzhodnik, vlage 58 odst., nebo 8 desetin poobiačeno, morje rah-io razgibano, temperatura morja 9.8 stopinje, Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 5. “,IU Bogo # Sonce vzide ob 6.38 in Mj ^ 17.56 Dolžina dneva 2U'v ,ji vzide ob 21.0-' in zatone Jutri, PONEDELJEK, *• * Danica ^ Včeraj so podpisali sporazum na uradu za delo Po 47 dneh zaključena stavka v podjetju A F A Danes odpotuje v Rim delegacija kovinarjev na pogajanja o CRDA • Sklepi izvršnega odbora CGIL Po 47 dneh enotne stavke v podjetju AFA so včeraj na uradu za delo končno sprejeli zadovoljiv sporazum, s katerim so odstranili razloge za stavko, tako da bodo delavci pričeli v ponedeljek ponovno z delom. Včeraj dopoldne je urad za delo obrazložil sindikalnim predstavnikom nove sprejemljive pogoje podjetja, nakar so popoldne sporazum podpisali. Sporazum predvideva gle, de delavca-člana notranje komisije, ki ga je podjetje neupravičeno odpustilo, da bo član sam podal ostavko, podjetje pa mu ne bo samo izplačalo točno predvideno odpravnino, temveč tudi nakazalo določeno nagrado. Glede proizvodne nagrade, odnosno posebne vrste akordnega sistema, ki je v veljavi v podjetju, pa so sprejeli kompromis, ki predvideva izplačevanje nagrade sorazmerno z obsegom proizvodnje. Za rižje količine proizvodnje je odstotek nekoliko nižji, kot je bilo v začetku govora, ko se je razpravljalo o enotni tarifi, vendar pa je tak primer v praksi kaj malo verjeten. Dejansko bo torej prišla v poštev tarifa 50 centezimov za kg izdelkov iz jekla, v primeru ko podjetje izdela od 900 do 10C-2 ton jekla na mesec, 55 centezimov od 1000 do 1199 ton in po 60 centezimov za višjo proizvodnjo. Celotne tako izračunano vsoto nato razdele v obliki nagrade med delavce. Uredili so tudi vprašanje sedmih odpustov, katere so preklicali, saj so med stavko številni delavci podali ostavko. # * * V nedeljo zvečer odpotuje v Rim delegacija sindikalnih predstavnikov, ki se bo v ponedeljek popoldne sestala na intersindu in razpravljala o celotnem spornem vprašanju v podjetju CRDA. Predstavniki FIOM-CGIL so včeraj na skupščini ponovno sprejeli obvezo, da se mora spor naglo in zadovoljivo rešiti. * * * Na sedežu združenja indu-strijcev so bila pogajanja o uveljavitvi delovne pogodbe za tekstilno stroko za podjetje SNIA-VISCOSA v žaveljskem industrijskem pristanišču. To pogodbo so podpisali v vsedržavnem okviru že 5. decembra 1960 in predvideva povišanje plač za 6 odstotkov, česar pa delavci v SIA-Viscosa ne prejemajo. Na pogajanjih ni prišlo do sporazuma in so se samo dogovorili, da se pogajanja nadaljujejo v ponedeljek v podjetju in v četrtek na sedežu confindustrie. * * * V torek bodo na uradu za delo pogajanja med sindikalnimi predstavniki in podjetjem Cotonificio di San Giusto gle- de pfoizvodne nagrade, ki bi jo morali prejeti, ker ne prejemajo akorda. O temu so se dogovorili že julija lanskega leta, ko je bila v podjetju dvodnevna stavka in se je podjetje obvezalo redno izplačevati to nagrado. * * * V petek zvečer se je sestal izvršni odbor Nove delavske zbornice CGIL, ki je razpravljal o sedanjem sindikalnem položaju zlasti v zvezi s trdo borbo tržaških kovinarjev. Odbor je podčrtal uspeh enotne borbe delavcev CRDA in obsodil brutalno intervencijo policije proti upravičenim zahtevam demonstrantov. Taka politika je odkrit protidemokratični in fašistični napad. Odbor je tudi sprejel daljšo izjavo v zvezi s položajem državnih pomorskih družb pin. Ugotovil je, da je umaknitev iz prometa ladij: Conte Bianca-mano, Toscana, Vesuvio, Leme, Tripolitania in Conte Grande, kot je to sklenilo ministrstvo za trgovinsko mornarico, resno prizadelo vse pomorščake tudi v našem mestu. Razdobje, ko morajo ostati na suhem in ča- kati na vkrcanje se bo zato podaljšalo in brezposelnost zaostrila. Dejansko pa pomeni ta ukrep izvajanje postopnega načrta zniževanja pomena in obsega državnih pomorskih družb. To je samo eden izmed členov v vrsti ukrepov, da se državne pomorske družbe ošibi v okviru že predloženega zakonskega osnutka Tambroni, ki predvideva ukinitev šestih rednih prog in umaknitev iz prometa 32 ladij v tonaži 230.000 ton. Odbor je podčrtal stališče CGIL, da je treba v korist celotnega italijanskega gospodarstva okrepiti državne pomorske družbe. Doslej razdeljenih 44.000 prijav «Vanoni» Do sedaj so razdelili 44 tisoč prijav Vanoni, preostalih 6 tisoč pa bodo v kratkem. Urad v Largo Pamfili je do sedaj že prejel nekaj izpolnjenih prijav in opozarja, da zapade rok za vložitev prijav 31. marca. S sinočnje seje zgoniškega občinskega sveta Odobren letošnji občinski proračun Občinski svetovalci protestirali zaradi enojezičnih davčnih kartel Sinoči je bila redna seja zgoniškega občinskega sveta, na kateri so svetovalci predvsem obravnavali in potrdili letošnji občinski proračun. V prvi točki dnevnega reda so svetovalci potrdili občinska obračuna za leti 1958 in 1959, potem pa so še potrdili razlastitev zemljišč ob cesti Briščiki-Mali Repen-Zgomk-Sa-lež-Samatorca, ki so jih potrebovali za razširitev in popravilo ceste. Glavna razprava pa je bila v zvezi z letošnjim proračunom, ki so ga svetovalci soglasno odobrili. Za danes naj le omenimo, da predvideva proračun 10.303.264 lir rednih dohodkov in 30.521.083 lir izdatkov, kar pomeni, da bi morala država kriti 20.217.819 lir primanjkljaja. O proračunu bomo poročali v posebnem članku. Med sejo so svetovalci načeli tudi nekaj drugih vprašanj. Tako so na primer predlagali, da bi občina poskrbela za ureditev dohoda na pokopališče v Zgoniku. Prav take so odobrili predlog za osvetlitev partizanskih sporne- iiiiiiMiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Izpred kazenskega sodišča 80 prič na zanimivi razpravi o izrabljanju javnega denarja Eden od obtožencev naj bi dobil 100.000, drugi pa 80.000 lir od dobavitelja gradbenega materiala Na kazenskem sodišču se je včeraj nadaljevala razprava proti 8 osebam, ki se morajo zagovarjati zaradi raznih prekrškov, kakor trdi obtožnica, pri upravljanju prekvalifika-cijskih tečajev. Na zatožni klopi so osebe, ki so imele več ali manj pomembne funkcije pri prekvalifikacijskih tečajih ter ustanovah, ki so bile s temi povezane. Stvari so se dogajale še pod bivšo upravo ZVU. Vse obtožence dolžijo izrabljanja javnega denarja m javnih sredstev. Proces se bo verjetno precej zavlekel, tako zaradi števila obtožencev in obsega obtožnice, kakor tudi zaradi števila prič, saj je na seznamu kar 80 prič. Sodišče je včeraj najprej zaslišalo predstavnika pokrajinskega urada za delo, ki je dejal, da o zadevi ne zna ničesar povedati, saj se je od tedaj uprava spremenila. Nato le bil zaslišan Emanuele Stran* gers, ki spada med prizadete stranke. Strangers je najprej povedal, kako je ustanovil svoje podjetje in dobil naročila za razne dobave gradbenega materiala. Nato pa je počila ■llilimilllimiiltlliilfllHlimiiiimiiiiililliluiiHtmiiiimllliilluiKllllllllfllflimiinilllllHimiM Prihodnjo nedeljo volitve pokrajinske komisije obrtnikov Lista it. 4 je edina opozicijska - Dosedanji monopol vladno-demokristjanskih krogov V nedeljo 12. marca bodo volitve delegatov za izvolitev upravnega sveta bolniške blagajne obrtnikov in istočasno volitev delegatov za pokrajinsko komisijo za obrtništvo. Slovensko gospodarsko združe. nje je na teh volitvah prvič nastopilo in vložilo listo, ki ima št. 4, in na kateri kandidirajo znani in upoštevani cbrniki: Colja Srečko, klepar iz Nabrežine, Ferjančič Ferdinand, tapetnik iz Trsta; Renar Andrej, mizar od Banov; Kralj Danilo, mizar iz Boljunca; No. vak Ivan, kovač iz Trsta, in Smrdel Ivan, krojač iz Trsta. Dosedanji voditelji združenja obrtnikov se trudijo, da bi na volitvah ponovno zmagale njih liste, ki so pod odkritim vplivom vladnih demo. kristjanskih krogov in bi zato N PRIMCSISKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCH1 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANCI SKA št. 20 — Tel. št. 37-338 { i NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoieina 6400 Ur — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski HI), finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst J hoteli dobiti od obrtnikov ponovno glasove, da bi lahko ostalo vse pri starem. Znano pa je, da se njih obljube niso uresničile in da so ostala nerešena še vedno številna in pereča vprašanja. Ta. ko še vedno ni zakona, ki bi uredil in na primeren način zaščitil obrt upoštevajoč koristi vseh obrtnikov, Ker ni tega zakona, je položaj obrtnikov zelo resen. Blagajna za socialno skrbstvo in bolniška blagajna ne poslujeta na zadovoljiv način, potrebna so razna izboljšanja glede priznanja pokojnin obrtnikom. Posebno pa je pomembno doseči razne olajšave pri dodelitvi posojil za izboljšanje in obnovitev obrtniških podjetij. Center za teoretično atomsko fiziko Minister Colombo je kot predsednik vsedržavnega odbora za atomsko energijo sporočil županu, da bo vlada podprla kandidaturo Trsta, da bi pri nas zgradili center za teoretično atomsko fiziko mednarodne agencije. «»------ Razdeljevanje izkaznic za reveže Tržaško županstvo sporoča, da se je začelo razdeljevanje zelenih izkaznic za leto 1961 za osebe vpisane v seznam revežev. Interesenti naj dvignejo zadevne izkaznice na občinskih izpostavah najkasneje do čl. t. m. «»------ Ustavljeno delo pri gradnji pomola VII Državni svet je sprejel pritožbo nekega podjetja in potrdil, da je bil napačno izkli-can natečaj za gradnjo pomola VII. O tem se je pred časom mnogo pisalo in so padle ostre kritike na_ račun u-prave. Na vsak način je zaradi tega ustavljeno celotno delo pri gradnji pomola, bomba. Dejal je: «Ker sem prisegel, moram povedati nekaj, česar doslej nisem povedal« Razprava, ki je bilo do tedaj dolgočasna, je postala zanimiva. Strangers je izjavil, da je nekaj dni po tem, ko je izročil prve količine materiala in preden so mu ga plačali, odšel na urad za delo po nekih svojih opravkih. Tam ga je ustavil ing. Giovanni Raccogli, eden izmed obtožencev, in mu dejal, da mora dati njemu 100 lir od kv. m materiala, 50 lir pa Gui-du Cividinu, ki je tudi med obtoženci. Strangers je pripomnil, da ni takoj odgovoril na ta predlog, češ, da je bil presenečen. Na vprašanje predsednika, zakaj nj o tej zadevi govoril med preiskavo, pa je .z-javil, da ni tega napravil, ker ni hotel škodovati omenjenima obtožencema. Za nekaj dni, ko ga je srečal na cesti, je izročil ing. Rac-cogliju, potem ko je dobil izplačilo za prve dobave, kuverto, v kateri je bilo 100.000 lir. Kasneje je v njegovem uradu izročil Cividinu tudi na tak način približno 80.000 lir. Oba sta denar vzela in ga spravila, ne da bi kaj rekla. Pri tem se je razprava končala in se bo nadaljevala v torek ob 9. uri. * * * V ponedeljek se bo začelo novo zasedanje porotnega sodišča, ki mu bo predsedoval dr. Rossi. Prvi bo na vrsti Glauco Turco, ki je v zaporu že od 12. junija lani in je obtožen, da je povzročil telesne poškodbe javnemu funkcionarju, se mu upiral ter žalil italijansko nacijo. • • * Poveljstvo finančne straže v Vidmu je oktobra leta 1956 prijavilo javnemu tožilstvu v Pordenonu, da se neki Temavez in njegov prijatelj Gašperini ukvarjata s prodajo mamil. Da bi ju zasačili pri prodaji, se je z njima spoznal neki podoficir finančne straže, ki se je izdajal za kupca. Ko je ta podoficir prišel na določen kraj in sta mu Ternavez ter Gašperini izročila približno kilogram «kokaina», so nanje planili drugi financarji, ki so ju odpeljali na zasliševanje. Gašperini in Ternavez sta dejala, da sta podoficirja fi-nanče straže že prej poznala in da sta nalašč izročila omenjeno količino blaga, ki pa ni bil kokain, pač pa neka nedolžna zmes. Zaradi tega so blago analizirali in res ugotovili, da ni bil pravi kokain. Bilo je več analiz, da bi ugotovili odstotek morebitnega mamila. Sodišče v Pordenonu ju je obsodilo na eno leto zapora, nato je zadeva prišla na prizivno sodišče v Trstu, ki je odredilo ponovno analizo. Po analizi farmacevtskega inštituta v Bologni je o tem ponovno razpravljalo prizivno sodišče, ki je razveljavilo prvotno razsodbo sodišča v Pordenonu in oba obtoženca oprostilo, ker dejanje ni kaznivo. * * * Včeraj je bil na preturi proces proti Sergiju Valmastriju, ki je bil obtožen, da pri gradnji neke stavbe v Ul. Biaso-letto ni upošteval odobrenega načrta ter drugih predpisov m odredbe tržaškega župana. O-bramba je zahtevala, da obtoženca popolnoma oprostijo, češ da ravnatelj del ali projektant ne nosi nobene odgovornosti, če med gradnjo nekdo sprem ni načrte ali ne upošteva drugih predpisov. Spričo tega je pretor Valmastrija oprostil, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. «»-------- Smola kolesarja Včeraj ob 17 45 so pripeljali v bolnišnico 20-letno šiviljo Lauro Sterle s Školjeta št. :4 in 20-letnega delavca Sergia Zazlnoviča. Stcrlejeva se bo morala zaradi raznih odrgnin in lažjih ran zdraviti 8 dni, Za-i zinovič pa se bo zdravil samo štiri dni, ker se je malce udaril v nos in ličnico. Fant je povedal, da se je peljal s kolesom po Ulici Fabio Severo in da je vozil na drogu Ster-lejevo. Nenadoma so se zlomile vilice kolesa in oba sta padla na tla in se pri tem potolkla. ---(rj---- «Verižni» karambol Na obalni cesti se je pripetila včeraj prometna nezgoda, ki bi lahko imela hude posledice, pa se je na srečo končala le s precejšnjo materialno škodo, saj so bile pri tem potolčena kar štiri vozila. Qb 14.35 se je peljal po Mi-ramarskem drevoredu proti Grljanu z avtom »Fiat 600» Bruno Spogliarich, star 21 let, s Furlanske ceste 18, v avtu pa je bila tudi 20-letna prodajalka Marisa Kriščak iz Ul. Baiamonti 41, Pri baru «Pine-ta» je prehitel vozilo najprej avto «Fiat 1100», hkrati pa še «Volkswagen», ki ga je vozil ameriški vojak John Ahern iz Aviana, Pri tem je zavozil vojak popolnoma na levo stran ceste. Nenadoma pa je zagledal, da prihaja z nasprotne strani drug avto ter je zato naglo zavrl, tako da je zaneslo njegovo vozilo v Spo-gliarichev «Fiat 600», katerega je sunek zagnal na desni rob ceste, kjer je trčil v u-stavljeno «Giulietto». Pri tem je zagnalo tudi to naprej m se je zaletela v drugi «Fiat 600». Pri karambolu so preživeli potniki precej strahu, toda lahko se je udarila v križ le Kriščakova, ki bo ozdravela v treh dneh. «» „ Dve ženski žrtvi prometnih nesreč Neki kolesar je včeraj dopoldne podrl 78-letno Mario Peresin vd. Mahlig iz Ul. San Sergio 10, ko je šla s Trga Goldoni proti Predoru Sandri-nelli. Ženska se je pobila po levi nogi in si jo verjetno tudi zlomila. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek in pravijo, da bo okrevala v 40 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije. V Ulici Roma, kjer je prečkala cesto, pa je včeraj dopoldne neki motociklist povozil 65-letno Roso Artico iz Ulice F. Severo 10. Z zasebnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na opazovalni oddelek in se bo morala zdraviti dober teden, ker se je nekoliko pobila po telesu. nikov v Zgoniku in Saležu. Poudarili so nujnost ureditev vprašanja kmetijske strokovne šole ter zahtevali znižanje cene vodi za vrtnarske potrebe. Svetovalci so tudi predlagali, da bi občina in pokrajina posvečali več pozornosti snagi v vaseh in na cestah. V ta namen naj bi vsaj v sobotah očistili cestišča in kanale. Tudi prometne znake bi bilo treba nadomestiti z novimi. V tej zvezi je župan pojasnil, da so novi prometni znaki že v Nabrežini in da jih bodo kmalu tudi postavili na mesto starih. Poziv odbora ZDŽ vsem tržaškim ženam Vodstvo Zveze demokratičnih žena jz Trsta je izdalo poročilo, v katerem poziva žene vseh slojev i.n nazorov, naj e-notno proslavijo mednarodni dan žena, ki je hkrati dan borbe za njihove pravice in za mir. Geslo praznika žena je, da je treba družbo preurediti, tako da bodo zavzele žene v njej mesto, ki jim pritiče, in se bodo tudi uveljavile. Odbor meni, da morajo manifestacije 8. marca povezati žene v vseh mestnih četrtih m po vaseh v duhu antifašizma in zvestobe osnovnim vrednotam demokracije in miru. Zato se mora tudi nehati vsaka šovinistična manifestacija, ki teži za tem, da loči tukajšnja naroda. Hkrati pa je treba u-resničiti delavske zahteve po boljši prihodnosti, kar bo .z-boljšalo tudi gmotni položaj njihovih družin. Odbor izreka članicam in vsem ženam sploh ob prazniku žena najtoplejše želje ter jih vabi, naj se pridružijo SDž v borbi Za emancipacijo žena. Odbor izraža hkrati v imenu vseh žena popolno solidarnost z delavci CRDA in upa, da bodo oblasti in vodstvo ladjedelnic končno upoštevali pravične delavske zahteve. Odbor končno prisrčno vabi vse na manifestacije, ki se bodo pričele danes in končale 12. t. m. «»------------------ Izlet v Verono Kmetijske zadruge Kmetijska zadruga v Trstu organizira dne 18. marca 1961 tradicionalni izlet na velesejem v Verono. Za informacije se lahko oglasite na sedežu zadruge v Ulici Foscolo št. 1 in v poslovalnicah v Ul. Flavia in v Miljah. Premiera ▼ «Verdiju» E. WOLF-FERRA OŠTIRJE GROBIJANE Bil je včeraj v gledališču «Verdi» prav prijeten večer, za kiterega smo lahko upravi gledališča kar hvaležni. Na o-dru nam je z vso goldonijev-sko plemenito živahnostjo zaživela Wolf-Ferrarijeva opera «Štirje grobijani». Ermanno Wolf-Ferrari, po očetu Nemec, po materi pa l-talijan in rojen Benečan, je glasbeno prej zaživel v Nemčiji, kjer se je tudi šolal. Toda pozneje ga je vendar vedno bolj vleklo nazaj v mladost in k sončno lahkotni italijanski melodiji. Pri svojem opernem ustvarjanju se je o-kleril Goldonija. Temu beneškemu sorojaku pa se je približal tudi slogovno in zato se ob njegovi glasbi tolikokrat spominjamo na Mozarta m Rossinija, vendar pa nikoli tako, da ga ne bi od onih dveh ločili. V tej operi je Wolf-Ferrari svojo glasbo močno prilagodil preprosti komediji. V njej ni nikakih problemov, n ikakih zapletenih vsebin. In v glasbi ni tudi nič takega, pač pa je v njej polno vedrine, humorja, veselosti in nikjer — če-prav gre za štiri grobijane — grobosti. Dirigent Alfredo Simonetto je iz glasbe z orkestrom in pevci izluščil vse njene drago, cenosti, režiser pa je imel nalogo, da postavi na oder komedijo, ki ne sme nikoli iti v pretiravanje. In če nas mogoče kdaj Enrico Frigerio s kako svojo režijo ni povsem prepričal, mu pa moramo za režijo «Stirih grobijanov» dati vse priznanje, že na pr. za zaključek drugega dejanja. V operi nastopa vsega enajst oseb brez zbora. Štirje grobijani so bili Carlo Badioli (Lu-nardo) Silvio Maionica (Mau-nzio), Alessandro Maddalena (Simon) in Vito Susca (Can-cum). To je bila vseskozi odlična četvorica s primernimi glasovi. Prav prijetno pa je bilo poslušati Silvano Zanolli (Felice), zlasti v zadnjem dejanju, Mariello Adani (Lucie-ta). Ilvo Ligabue (Marina) ter Vittorio Palombini; manjšo vlogo je imela Liliana Hus-su. Od moških se je dobro odrezal s svojo kratko vlogo Luigi Alva kot mlad, neroden ženin, pa tudi Ezio De Gior-gi (Riccardo). Za lepe beneške scene je poskrbel Giovanni Grandi. Občinstvo je bilo predstave zelo veselo in ni štedilo s priznanjem vsem izvajalcem. Poštnina za sporočila in vabila Poštno ravnateljstvo sporoča, da je ministrstvo za pošto določilo novo poštnino za sporočila in vabila. Za običajna sporočila o rojstvu, smrti, poroki iiiiitiiiHiifiiiiiiiiitiiiiiitiiimiiiiiiHiiimiMitiiiiiiimimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiitniiiiitiiii! Huda prometna nesreča Smrt železničarskega pri trčenju lambrete z avtom Delavec je izdihnil med prevozom v bolnišnico Včeraj se je pripetila huda prometna nesreča, ki je terjala smrtno žrtev. Okrog 13.45 ure še je težak državnih železnic Pietro Tulliani, star 43 let, iz begunskega taborišča v Padričah št. 60 peljal s svojo lambreto proti Trgu Dalmacija. Nenadoma je zavil prednjim na levo s svojim avtom fiat 1100 Bruno Vestidello, star 44 let, iz Ul. sv. Frančiška št. 52. Zato se je Tulliani z vso silo zaletel v avto in si pri tem razbil lobanjo. Z avtom Rdečega križa so ga takoj odpeljali v glavno bolnišnico, toda med potjo je izdihnil, tako da ni preostalo zdravniku v bolnišnici drugega, kot da je ugotovil njegovo smrt. Zato so ga prenesli v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Nesreča na delu Zjutraj ob pol desetih so pripeljali v bolnišnico inštalater- ja Augusta Lussettija, starega 58 let iz Ul. Mantegna štev. 6. Zdravniki so ugotovili, da si je zlomil podlaket in se ranil v zapestje, zaradi česar se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku kakih 40 dni. Lussetti je povedal, da je delal za podjetje Rema na univerzi, kjer ga je udarila velika cev. Kolesar podrl starko Včeraj okrog 10. ure dopoldne je šla Marija Perisin vd. Machlig, stara 78 let, iz Ulice San Sergio 10 s Trga Goldoni proti Ul. Mazzini. Pri prečkanju ceste se je nenadoma zaletel vanjo neki kolesar, ki se je peljal proti predoru Sandri-nelli. Pri padcu se je ženska precej potolkla po levem boku. V bolnišnici, kamor so jo pripeljali z rešilnim vozom Rdečega križa, so zdravniki ugotovili, da se bo morala zdraviti okrog 40 dni, ker sumijo, da si je zlomila tudi kosti. itd., ki ne vsebujejo drugih sporočil, je bila določena poštnina 15 lir. Za ista sporočila, ki pa vsebujejo tudi razne pozive in vabila pa je bila določena poštnina 25 lir. Informacijski urad za davčne prijave Pri finančni intendanci v pritličju palače na Trgu Panfili, je s prvim marcem začel poslovati informacijski urad za davčne prijave «Vanoni». Ta urad, ki je odprt od 9. do 13. ure, bo obenem tudi sprejemal prijave. Podoben urad deluje tudi v tretjem nadstropju iste palače, in sicer v okrajnem uradu za neposredne davke. «»-------- O Tržaška prefektura je odobrila, da je rok za čiščenje borovega prelca podaljšan do 15. t. m., in sicer zaradi slabega vremena v preteklih mesecih, ki ni dovolilo, da bi pravočasno uničili gnezda borovega prelca. Trčenje vespe in avta Snoči se je 26-letni težak Giordano Pichel iz Ulice Pešce št. 2 peljal po nabrežju proti Korzu Cavour. Nenadoma pa se je znašel pred avtom «Fiat 1100», ki je zavil na nabrežje s Trga Unita, ter se je zaletel vanj in se prevrnil na tla. Z avtom RK so ga pripeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurškem oddelku. Zaradi ran po desnem stegnu se bo moral zdraviti 15 dni. Motocikel v žensko 65-letna Rosa Artico iz Ul. Fabio Severo 10, je včeraj okrog 10.30 prečkala Ulico Roma na vogalu Ulice Ghega, ko jo je nenadoma podrl motociklist. ki je takrat zavil iz Ul. Roma v Ul. Ghega. Žensko je pripeljal v bolnišnico neki zasebni avto. Zdravniki so ugotovili, da je dobila ženska u-darec v želodec ter jo bodo zato pridržali na opazovanju teden dni. «»—— Občni zbor Kmečke zveze Danes 5. marca ob 9. uri bo v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9 občni zbor Kmečke zveze. elani so vabljeni na točno ln polnoštevilno udeležbo. DAROVI IN PRINPEVKI CVKl) V, Debeljuh Marija daruje za Dijaško Matico (šipe za knjigarno) 530 lir. V počastitev spomina dr. Teodora Steguja ob 3. obletnici njegove smrti daruje družina Stegu 3000 lir za Dijaško Matico. C RAZNA ORVENTII.A Odbor Dijaške Matice bo 1-mel sejo v torek 7. t.m. ob 20. uri na sedežu v Ulici Geppa o. Filatelistični klub «L. Košir« vab, člane n? sestanek, ki bo v sieoo 8. marca ob 20.30 v Ulici Gep- a 9. Dr. Sonja Mašera (notranje in otroške bolezni) se je preselila v Ul. Machiavelli 28/1. Koristni naslovi in tel. številke Občinski davčni urad: Ulica Nordio 11 -- Urnik: od 8,10 do 12. V febiuarj", aprilu. Juniju avgustu, oktobru in decembru ko zapadejo roki za plačilo davkov, so uradi odprti v dneh od 10. do 18. tudi popoldne, in sicer od 15.30 do 17.30 Anagrafskl urad: Ul. A. Diaz št. 25 -27 tel. 35-425. Urnik: od 8,30 do 12 • • * Gasilci - 22-22 Rdeči krii — Trg V Veneto - 24-924 Prometna policija — 3V-777 Glavna bolnišnica — 93-743 •iiiiiiiiiciiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiatiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiaitii ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4. marca se Je rodilo v Trstu 8 otrok, umrlo je 15 oseb. V tednu od 26. februarja do 4. marca je bilo 12 porok. RODILI SO SE: Fiorenza Cec-coni, Franco Pen-na, Donatella Andrinu, Marisa Gossl, Aleksandro Borelli, Lucio Lauro, Paola Fontanella in Dario Škabar. UMRLI SO 78-letna Bernardina Aurelia Zendron vd Zabini, 73-letni Riccardo Vianello, 78-letni Pavel Zlooec, 45-letinj Marcelin Lanoaml, 56-letni Alberto Buffon, 76-letr a Virginia Ra-g-u-sin, 8o-letnl Filip.o Verzier, 74-letnr Silvia Fusillo vd. Del Bene, 70-letn i Agostlna Ferluga /d, H >u. 60-letm Renato Fer-leUi, 84-iet ,i Giovanni Fragiaco-mo, 79-leLn.i Giovanni Ghersinich, 7.t-ietna Lu-isa Ida Kappler, 76-leti.a inc Cesca por. Braco-ny m 78-letna Frančiška Gabrovez vd Ukmar. OKLICI: fotigraf Fernando Sallurti in urair.ica Anita Co-lon la, ladijski gradbenik Aldo Sirt.,1 in gospodinja Giovanna Gel si, uradnik Marino Siber-na in vezilja Anna Di Piazza, ladijski stroju.k Adolfo Del Pic-colo in uradnica Annamaria Be-iievnji, stavec Romedio Crisman in frizer'1., Vilma Degrassi, u-»adnik Sergio Andreolotti in delavka Grai'e".n Bernetti, posestnik Angelo Fanris in prevajalka Maria leraUa, pomorščak Gio-vai ,R Donato in uradnica Lucia Car i, geome'er Giorgio Galga-co in uradnica Lina Faneco, civilni ladijski izvedenec Romano paro,*] in gospodinja Biče M-a-laguti, prodaialec Dario Orel in prodaaika NRde Zeriali, uradnik Stello C risa to učiteljica OD VČERAJ DO DANES Grizla Bologna, uradnik Fer-ruocio Scrazzolo in učiteljica Mala VVeictiardt, slikar-dekorater Luigi Morosim in gospodinja Ed-da Nidi, stavbni izvedenec Gian-ni Chiavegnto in šivilja Alma Zega, krojač Onorio Dorissa in šivilja Lici a Cusma, tapetnik Guido Livan to prodajalka Glu-liana Ardito, krojač Cesare Gri-gio in gospodinja F.des Linar-don, i brtnlk Bruno Bettio in u-radnica Nives Vivan, brivec Gta-como Montalto in baristka Ma-riarosa Lanzolla, elektrotehnik Keatcn Alexander in gospodinja Veronika Praček, zidar Lino Gri-sonich in gospodinja Palma De-bernardi, strojni kapitan Mario Fonda in prodajalka Mana Lui-sa ApoUonio, kapitan dolge plovbe Delio Sitlani In diplomirana bolničarka Fulvia Vasari, strojni kaoitan Paolo Celli i,n gospodinja Maria Rosa Vizzi, trgovec Vito Zambon in šivilja Nilva Doz, delavec Ignacij Kramar in učitelUca Ivana Čebokli, svetnik pedjetla Glorgio De Forville to gospodinja Etlda Manteo, uradnik Mario Duca In uradnica Marija Sancin, mornariški oficir Roberto Longobardi tn učiteljica Blanca Lorenzi, dl jak Branislav Gosnodlinački in dijakinja Savina Milit, stražnik civilne polici-ie Claudio Oselladore in gospo-dinia Ines Andresani. meha-ik Odilo Oleotto In gospod'nja Ste-faria Cossutta, zidar Bruno Le-naz in šivilja I-lva Sgubin, ra- diotehnik Umberto Stanese to tajnica Marie Ernst, težak Antonio Soldatiich to gospodinja Genoveffa Candusio, Amedeo Tome in Ann Murray, pravni prokurator Giovanni dr. Ghezzi to gospodinja Flavia Raplsarda, pek Gualtiero Vidoms in gospodinja Francesca Orlando, Anton Mii-chaiik in Kveta Stastna. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cammello, Drevored 20 septembra 4; Godina, Trg sv Jakoba 1; Sponza, Ul. Mon-to-sino 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmaura 10; Vielmetti, Borzni trg 12. LOTERIJA BARI to 59 70 37 17 CAGLIARI 31 22 5« 18 32 FLORENCA 21 60 16 66 72 GENOVA 11 59 73 54 75 MILAN 77 65 69 59 87 NEAPELJ 33 85 4« 52 50 PALLRMO 67 83 60 37 46 RlM 83 79 32 57 43 TURIN 28 63 50 4 11 BENETKE 79 13 41 42 17 ENALOTTO 1X1 1 2 X 221 222 Kvote: Dve dvanajstici dobita vsaka po 9 373.000 lir, ensj-stice vsaka po 275.000 lir, desetice pa vsaka po 17.400 lir. LEKARNE ODPRTE DANES BenuSji, Ul. Cavana 11; Croce Verde, Ul. Settefomtane 39; Pic-c.ola. Ul. Oriaoi 2; Pizzul-Clgno-la, Korzo 14; Ravasinl. Trg Li--,eitš 6, Atla Salute, Ul. Giulia 1; Vernari, Trg Valmaura 10; dr. Miami, Barkovlje in Nicoli, Skedenj. VČERAJŠNJE CENE NA IHGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so naj. nižje cene v drugem najvišje. v 3. prevladujoče) pomaranče - . • • • 83 188 77 limone .............. 129 153 141 mandarini......... 224 259 235 jabolka 1........... 59 176 118 jabolka II........ 24 106 53 hruške L..........118 165 129 hruške II......... 47 59 47 pesa........... • • 21 200 88 artičoke . 26 35 30 zelje ................ 41 71 59 cvetača .............. 29 83 71 ohrovt .,••«••• 53 65 59 cikorija.......... 53 71 69 čebula 47 85 80 koromač .............. 85 83 77 razna solata . . . • 38 150 113 krompir .............. 25 71 41 rdečj radič . • • • . 225 525 275 zeleni radič I. . . . 400 500 450 zeleni radič II . . . 113 350 150 zelena ............... 77 160 94 špinača............. 94 250 118 Večina blaRa se puntala po prevlad, cem (3. stolpec). ttŽr 4814 -JCiK- 4(64 Ttij^ -StTv ^TlK1 Slovensko gledališče v Trstu Danes 5. t. m. ob 16. uri v AVDITORIJU PAVEL GOLIA SNEGULJČICA Opozarjamo občinstvo okoliških vasi, ki nimajo primernih dvoran, na to predstavo v Avditoriju. Uprava Slovenskega gledališča obvešča, da zaradi premajhnega odra se «Sneguljčica» v Borštu ne bo uprizorila. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave v Caffe Moscolin (nasproti Avditorija) SOLA GLASBENE MATICE Danes 5. t. m. ob 17. uri v dvorani prosvetnega društva «Igo Gruden« v NABREŽINI NASTOP GOJENCEV PODRUŽNICE GLASBENE SOLE V NABREŽINI Sodeluje tudi mladinski pevski zbor prosvetnega društva «Igo Gruden« pod vodstvom prof. Ambrozeta Erminija. Vljudno vabljeni MALI OGLASI OBIŠČITE VELETRGOVINO FELICE - Trst, Ulica Carducci 41. Kupili boste: bunde, dežne plašče, blače, srajce, Jope in mnogo drugih artiklov najboljših vrst po res konkurenčnih cenah. VELIKA inozemska tovarna želi poveriti generalno zastopstvo tali koncesijo) za Jugoslavijo za svoje proizvode: barve, firneže nasplošno — najboljši pogoji. Za vse podrobnosti pisati na upravo «Primorskega dnevnika«. Trst, Ulita S. Francesco 20 pod {(Barve«. 14—15-LETNEGA FANTA za trgovino jestvin išče Klun, Ulica Istria 2. DVE MAČKI siamske pasme, zelo lepi. ljubeznivi, se oddasta — i2ivzemši otrokom. Tel. 27-798. KROJACNICA KOŠUTA za dame to gospode sprejme takoj v službo vajemco. Trst, Drevored D’Anmunzio 12 (v hiši kina Ca-pitoi). Intereuropa Mednarodna špedicija in transport KOPER v r s i : — mednarodno špedicijo :n transport s svojimi kamioni in skladišči — posle na mednarodnih velesejmih in izložbah v tuzemstvu s svojo specialno organizacijo — kvantitativni prevzem blaga — redni zbirni promet z vsemi evropskimi centri — najemanje bookling prostora potoni svojih poslovnih enot: LJUBLJANA, SEŽANA. NOVA GORICA,KOZIN A, JESENICE, MARIBOR, PREVALJE, RIJEKA. ZAGREB, SARAJEVO, BEOGRAD, ZRENJ ANIN, NOVI SAD, SUBOTICA VERDI Danes ob 16 za dne^ ma predstava OP**® letto«. TEATRO NU0V° * Danes ob 17 stava Itala Sveva,4 J. (l!. iSopt^ dva ličtičt nri Prodaja vstopnic r liski blagajni. K I Ni Fenice 14.30 «V ('v0) čenjem« apitol 14 30 «D*w» " Clauaia Cardinalf- lt (* Garibaldi 15.00 «RotU!Wi, j.rtO " vi bratje«, A1 to1 ,0J to Salvatori. PreP°y dini. Zadnji dan. ^i. Cristalio 14.30 «Na[*L (P stertetzu«, techiiko Cardinale. Impero 15.00 «01in>P skiin mož«. Italia 14 30 {(Zlodej * (( Dirk Bogarde, willand, v *», Massimo 13.30 Strasberg, Emanue« e((i rent lerzieff. ^ mladini. , šK Moderno 13.30 «91. V technicolor, Riclii 4*1 Robert Riad. Za -ed^Sr Astra 15.00 ((Midv^i fiF. Astoria 14 00 Ji? fije«. Paul Ncvtrna^ Rusch. .,5 Fv Vittorio Veneto prtr Anthony Perku14- , mladini. * Marconi 14.00 «Z2V ^ roji«, technicolor, . 4 ter Costance Ideale 14.30 «PrebOO . povedano mladini |fl * Savona 14.30 “A®13 rt M,, ce», Simone 91®° mdr lo Miastroianni. a mladini. ..-im ' > Odeon 14.00 «SaWr j^dd. technicolor, Al* chard Conte. IZl®, pri<& PD i, Skamperie, aprila in 1. n2'M iziet v Maribor, > ,,eV. Ptu\ R. Slatino, l ljano. Vpisovan'“ do lj rves 5. t. m. od 1 f«Li 20.30 do 21.30 V ,e štorih. Za vpis*11!', m se nadaljuje osebna izkaznica ___. \rzaška I rki -171. »v- Telel«" 6 V, a T I' N O V O S * Vera AlbrehL^jnci ^ Nekoč pod Bratko KreIt: $ Balada o P°r°C 1 in Marjutki Trst, Ul. UrisP' 73 ljV,i o d*1? „ I^i Specializirana tf|tnčana, ^temonije ° nobene uradne ^'s^b?5!?8?6.13' s ka"> ° žave.j-Su soa„bnS0trKkemu prista-. e. ki bn ? .z.elezmsko voz- *se -ahko rartn^i^in ki b„n??eIez"iškS vozli* Potrebe 'n -v zadovoljilo ‘h >austrijSkihVlh nastajajo-P-Zal rasti!; Podjetij, ki lili' V načrtu inekam PraP°-J.k° vozlišče ?■ n?vo želez’ r !° lfi i,.?’. kl Uo zavze- No iTtli-, ki bo zavze- .železnb^fk0.!taL° fu: do 7pi: .r, lda*o staio fjkodo lahi?m?ih v°z in fc °krog 5oo Tn° mani- osiišre L °" Kasneje bo. ^ tudi » ..aeP°sred»o pove-jafbjskimi in- .J- So same Podjetji. Za sata!?0 aovo !l' *št,iri tire- ki «, da ie posta]o s stare. K V prihnV’eZ8no s tovai" 1; “Posuli x°Qnjlh dneh bor bodaPet tirov; W it Va' Ba k j8 razP°la?o dili°sta'e tire + namestili ^enenja blliS^fc\s» l°a\t h Petkom '“es S- *• m- ,rvsi jo Pb 16. uri stnemascope Možje fr ***> - •s^sg"terra Sest0 a^n ladd, ^JUra^GNINE, RE KELL^CKAI- rimi so zgradili novo poslopje: v katerem so uradi za prometno službo in za tovorni premet. Skupno pa bodo porabili okrog milijardo lir in računajo da bodo vsa dela dokončana že v nekaj mesecih. Postaja je začela delovati o-poldne, ko je prispel nanjo prvi tovorni vlak, naložen z blagom, za. razna, industrijska podjetja v'Zavljah. Včeraj so ojvorili v Zavljah tudi prevozno službo s posebnimi vozovi na nizka kolesa, ki prevažajo vagone do tovarn, v katerih nakladajo ali razkladajo blago. Kovinska cev padla delavcu na roko Na delu nri tržaški univerzi se je včeraj dopoldne ponesrečil 58-letni inštalater Au-gusto Lussetti iz Ulice Mante-gna 6. Na delavca je padla velika kovinska cev, ki so jo drugi delavci dvigali. Pri tem si je Lussetti zlomil desno roko." Sprejeli so ga na ortopedski 9ddelek in se bo moral ?draviti 40 dni. Vedno več tatvin motornih vozil Prijave zaradi tatvin motornih vozil se kar kopičijo na raznih komisariatih. Nekdo je ukradel avto Fiat 1400' z evidenčno tablico TS 23469, ki ga je 51-letm Mario Morpurgo s Trga Scorcola parkiral blizu svojega doma. Elido Step-cic iz Ulice Ronchetto 62 je prijavil, da mu je nekdo u-kradel v Ulici Conti lambre-to, ki jo je tam parkiral. V Ulici Genova je nekdo ukradel lambreto, ki jo je tam parkiral 28-letni Renato Gigli iz Ulice Vicolo dell’Ospe-dale militare 16. Neznanci so •ukradli avto Lancia-Ardea z evidenčno tablico TS 35039, katerega lastnik je Antenore Azzani iz Ulice Aleardi. Nekdo pa je ukradel lambreto, ki jo je 39-letni Bruno Rossi iz Ulice M. d’Angeli parkiral na cesti blizu svojega doma. ^SUMMMSk io Jutri ganfs 5- t m. z začetkom ob 14. url * *• m. 2 za f^etknm oh IR uri film VSI D0M (Tutti a casa) nl vlogi nasto ALBERTO SORDI Zakaj takšen molk? Nikakega dvoma ni več o tem, da je kriminalna policija v Gorici že v torek popoldne izročila prokuri zapisnik o zasliševanjih oseb, ki so bile na tak ali drugačen način zapletene v nepravilnosti v poslovanju družbe SICA v Gorici, ki ima koncesijo za prodajanje avtomobilov Fiat,-m da sta bila ob tej priliki prijavljena državnemu pravdništvu oba koncesionarja Giuseppe Cacin in Graco Muratti. Zadeva je že zdavnaj prešla ozke družinske meje in je na jeziku, v takšni ali drugačni verziji, skoraj vseh meščanov. Zato je poslanec KPI Franco Raffele naslovil na ministra za pravosodje vprašanje, v katerem ga sprašuje, zakaj je prišel pred dnevi v Gorico njegov inšpektor? Ne moremo razumeti, zakaj doslej na pristojnem mestu še nismo dobili nikakega uradnega obvestila o zaslišanjih in prijavah oseb prokuri, čeprav smo se za to že večkrat pobrigali, še manj pa moremo razumeti, kako je mogoče, da nekateri časopisi, ki se imajo za zelo obveščene, doslej o tej zadevi niso napisali ne v takšni ne v drugačni obliki niti besedice in trmasto molčijo. Kolikokrat smo v teh listih čitali pod velikimi naslovi poročila o nepomembnih zadevah (kurjih tatovih, n. pr.) sedaj pa, ko gre za stvari, ki se tičejo tako imenovane «boljše družbe», enostavno molčijo. Izražamo priznanje kriminalnemu oddelku goriške policije za njegovo naporno delo, da bi kljub zamolčanju tiska poiskalo najvažnejše krivce v tej aferi! Sprašujemo se, kako je mogoče molčati ob vsem tem, ko pa je vendarle dolžnost vsakega časnikarja, da piše resnico in jo brani, da je vedno na strani pravice, na strani tistih, ki se borijo proti korupciji, proti goljufiji, proti tatvinam, proti podkupovanju, proti ponarejanju listin, proti ustvarjanju naravnost neverjetnih poslovnih stikov, ki temeljijo na protizakonitosti? Saje so se vnele Včeraj okrog poldne so poklicali goriške gasilce v Stan-drež, kjer so se v hiši Rozalije Čebul, v Ul. Tagliamento št. 8, nenadoma vnele saje v dimniku. V dobri uri dela se je gasilcem posrečilo odstraniti vsako nevarnost brez kakšne večje škode. Mio StZj1* 4 i0; * S»Kibm'^0: Poslušali željah"881 Nedelja, 5. marca 1961 19.00: Bn dam z Bduardom de Fiiliippom; 19.30: Športni dnevnik; 20.00: Oha, oha, cha in calypso; 21.00; Koncert lahke glasbe; 22.05: Teden zanimi- 13.00: .I? 13:30; .- 14.45; 15.00: Zbor rnie‘‘,0‘MIu>el* is on- _________-___ :,ii *Jam-Jlls ila P Anka- Orkestri na nedeljo; 13.40: ? ia2zu-?on>> razmotr.’ «Oivertentissimo»; 15-°°; <i,sh(, 17.00: Glasba ln šport; 18.30: - -1 - glrtOUC, ttis.VO. 1CUU1 taiimn- > -- vosti; 22.35: Koncert Tržaške- kaj domačih viž; 20.05: Izbe ga tria; 23.30: Neapeljske sli ™ čice. //. program "■ !5.00: Trj-jtjj' 9 00: Jutranje vesti; 10.00: Ansambel; 1520' Glasba za praznični dan; 11.00: ti vi ; 5irKestra’ i 21 00; 3 Austin iz fil-Sport; Jkih",UU: ‘a in Wil- ,ealar,.n!8rodn,ih „ slo- u' 82 on ^6trta f"1’1 21-30: '°a i??rm 1 dav 'i3 v športu; 23.00; 5 ‘rSt h ?>etiJsk v 9 30: ^i^atnp^on ‘8r«lh; <‘8 vesteh 15; K( naee ?lian vesteh Športnih °Per i***.. 8- 1-05; .00: z nami; 20.30: Stare pesmi, 21.45: Večerna glasba; 22.30: Športna nedelja. III. program 16.15: Trodejanka Roberta Musila: »Vincenc in prijateljica pomembnih osebnostim 18.00: Na programu Hinde- mith, Debussy, Kodaly In Orlt; 18.30; Gledališki pregled; 19.00: Dve VVebrov! skladbi; 19.15: V biblioteki; 19.45: Vrednost in cena športa; 20.00: Vsako-večerni koncert; 21.30: Pe- tassijeva opera »II Cordova-no», ter Vladova »Storia dii una manama«; 23.00: Svoboda in družba: laburizem; 23.30; Beethovnova sonata štev. 8. 9.45: 10.15: Kmetij- ,«$*'£ Sr s: 1-15: ‘c ll.°0: - Na' Slovenija •Ms ' U on —•«: Na- nite. tovariši; 10.30: Marjan U- z*s*srss? ^ «5 jPPe®led; ‘ n ^" l^estn15-3«: Veim )Ub' t na pesnitev; 10.45: Z zabavno glasbo v novi teden! 13.30: Nace Grom:- Ljudje in čas prek Mure; 13.45: Koncert pri vas doma; 15.30; Kar radi po* imate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018 Specializirani tehniki tvrdke Radio TREVISANi « V urn lUijoiavljajo ta-kn jšnjo intprvenctio , kS n pro9ram ): ?30: " J*°ditei f,81[ov or" ^disiSL^betli slušate. 16.00: Humor *V*t reViia bdlo- "bum; tedna; 16.20: Majhni i«e ; 15J- ‘5.00- v Sa- 7.35: Pihalni orkester; 8.00: {*, do Nogom 8rlete Mladinska radijska igra; 9 slušate, 16.00: Humoreska tega zabavni od 17-3°: Sim-hiladino; .00: Iz albuma otroških skladb; 9.10: Vedri zvoki; 9.30: Orkestri tega tedna; 10.00: Se pom- ansambli; 16.40: Peli so jiih mati moja; 17.00: Za nedeljsko popoldne; 17.30: Radijska igra; 18.24: Frano Povia: Rapsodija za veliki orkester; 18.35: Ne- rite melodijo tedna!; 20.50: Plesni orkester Marty Gold; 21.00: Sprehodi po glasbeni galeriji; 22.15: Ples ob radijskem sprejemniku; 23.05: Nočni komorni koncert. Ital. televizija Oddaja za analfabete; Kmetijska oddaja; 15.30: Svetovno prvenstvo v hokeyu na ledu; 17.30: TV za naj- tnlajge; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Registriram športni do- godek; 19.35; Portret Marie Camlglia; 20.10: Cineselezione; 20.30: TV dnevnik; 21.15: De-tectivka »Omicidlo quiz»; 22.30: Vzdušje XX. stoletja; 22.55: Športna nedelja; 23.20: Sesti mednarodni festival jazza, ob koncu TV dnevnik. Ponedeljek, 6. marca 1961. 13 00: TV dnevnik 17.00: TV za najmlajše; 18.00: Tvoja bodočnost; 18.30; TV dnevnik; 18.45: Kako opremimo stano- vanje; 19.35: Oddaja za delavce- 20.05: TV šport; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Film »Prika- zen in gospa Muir»; 22.55: Oddaja »Viaggiare«; 23.25: Sve- tovno prvenstvo v hokeyu na ledu. Jug. televizija Ljubija..a 9.3U: Kmečka že- na včeraj in danes — kmetijska oddaja; 10.00: Filmska reportaža v smučarskih poletih v Oberstdorfu. Zagreb 11.30: Prvenstvo v jugoslovanski a-tletiki. Italija 15-30: Športno popoldne; 17.30: TV za otroke. Beograd 20.00: Sedem dni; približno ob; 20.45: Helena in možje — francoski celovečerni umetniški fi-lm. Ponedeljek, 6. marca 1961. Beograd 18.00: Medic — serijski film; 18.30: Znanost in tehnika. Zagreb 19.00: TV pregled; 19.30: Glasba in instrumenti baroka — glasbeni sestanek. Beograd 20.00: TV dnevnik; 20.15; Dokumentarni film ob festivalu kratkega filma v Beogradu; 20.45: Antonije Isakovič In Borislav MlhaJ-lovlč-Miihiz: «Vojak z dvema obrazoma«. Seja občinskega sveta v Sovodnjah Zaradi nesprejemljivih pogojev izstopajo iz veterinarskega konzorcija Preimenovali so ceste v Sovodnjah, Rubijah, Eabrjah, na Peči in v Rupi ■ Sklenili so novo pogodbo z 0NAIR V petek zvečer ob 19. uri se je sestal sovodenjski občinski svet. Razpravljal je o 8 tc-čk obsegajočem dnevnem redu. Najprej so podpisali pogodbo z ustanovo ONAIR, na podlagi katere je dolžna občinska uprava plačevati tej ustanovi 75.000 lir letno do leta 1962, od tega leta dalje do leta 1965 pa bo plačevala po 200.000 lir. Med sovodenjsko, števerjan-sko in goriško občino je bil ustanovljen konzorcij glede živinozdravnika. Sovodenjska m števerjanska občina zahtevata, naj se višina prispevka vsake občine za delovanje tega konzorcija plačuje na podlagi števila prebivalstva, kar goriški občini ni po volji in se zaradi tega tudi upira sklicanju sestanka konzorcija. Zaradi zavlačevanja omenjenega sestanka je sovodenjski občinski svet sklenil izstopiti iz konzorcija. Spremenili so pravilnik, ki urejuje službene odnose občinskih uradnikov, in jim mimo nekaterih poviškov priznali tudi pravico do neomejenega službenega napredovanja, po katerem imajo pravico do r.ajvišjih službenih mest. Vrhu tega so na podlagi zakona štev. 1954 od 22. decembra 1960 sklenili izplačati vsem tistim občinskim uslužbencem, ki prejemajo manj kot 50.000, po 1.000 lir doklade mesečno za vsakega družinskega člana, za katerega mora skrbeti. Odobrili so občinski inventar ter prešli na preimenovanje uht v Sovodnjah, Rubijah, Gabrjah, na Peči in v Rupi; za Vrh tega preimenovanja ulic ni bilo treba izvršiti, ker je vas razdeljena na zaselke, ki imajo svoja imena in hišne številke. Glavno cesto, ki pelje po Sovodnjah, so sklenili imenovati po »goriškemu slavčku« pesniku Simonu Gregorčiču. Ta ulica se je doslej imenovala «Via gia Impero*. To ime bi najbrž ne ostalo pod nobeno demokristjansko občinsko upravo, toda v Sovodnjah se je to ime sramotno držalo vseh hiš, ker je prefektura že pred leti razveljavila sklep sovodenjskega občinskega sveta, da bi dali ulicam dostojna dvojezična imena, ki bi nas spominjala velikih slovenskih mož. Ulica 24. maggio, ki pelje «v vas», naj bi se po novem imenovala Ul. 1. maja. V Rubijah naj bi se del ceste od Kranjca do postaje imenovala Ul. Lojzeta Bratuša. Potok naj bi postal Soška ulica (v italijanščini Via dellTson-zo/, »klanec« pa naj bi nosil ime sovodenjskega patrona sv. Ivana. Sklep občinskega sveta bodo odposlali prefekturi v odobritev. Na prihodnjo sejo so prenesli sprejem sklepa o namestitvi novih javnih svetilk po glavni sovodenjski cesti, vdovi po pokojnem občinskem tajniku Carlu Gallassiju pa so sklenili izplačati na račun njene pokojnine po 20.000 lir mesečno. V sredo debata o pokrajinskem proračunu , Kot smo poročali, je pokrajinski svet na svoji zadnji seji preteklo sredo zvečer po daljši diskusiji odobril obračun za leto 1S59, ki se je za- ključil s primanjkljajem nad 208 milijonov lir. Za obračun je glasovalo sedem svetovalcev KD in desnice ter zastopnik ZDZ, štirje predstavnimi levice pa so se vzdržali. Odbornik za finance doktor Chientaroli je prečital poročilo pokrajinskega odbora k proračunu za tekoče leto, nato pa se je pričela diskusija, katero bodo nadaljevali na prihodnji seji, ki bo v sredo 8 t.m, zvečer ob 20.30. «»-------- Dve vprašanji poslancev PSI in KPI Dne 2. marca sta socialistična poslanca Marangone in Bettoli poslala ministru za šolstvo Boscu pismo, v kate-lem zahtevata njegovo posre- dovanje v korist goriških dijakov, bodočih geometrov in računovodij, ki so bili krivično kaznovani z nekako začasno izključitvijo; ta ukrep bi utegnil škoditi učnemu usipe-hu celotnega šolskega leta. O tem svojem pismu sta poslanca obvestila goriško federacijo PSI, da bi z njegovo vstbino seznanila prizadete. Drugi pa so ministra za vzgojo vprašali, kakšne ukrepe namerava sprejeti pri ravnateljstvih italijanskih zavodov Fermi in Volta, da bi preklicali svoje drastične disciplinske ukrepe proti dijakom in pri tem upoštevali, da ob drugih prilikah, očitno manj upravičenih kot v tem primeru, dijake ne le, da niso kaznovali, ampak so jih spodbujali, naj zapustijo učilnice in se udeležijo manifestacij. Sindikalne vesti z Goriškega V lesnem podjetju IPL je prejela Delavska zbornica najwefc glasov Sindikati zahtevajo proizvodno nagrado v nekaterih lesnih podjetjih Podpis pogodbe o akordih za delavce opekam Včeraj so v lesnem podjetju IPL na Tržaški cesti izvolili novo notranjo komisijo. Medtem ko sta imeli Delavska zbornica in CISL v prejšnji komisiji vsaka po enega predstavnika, bosta v novi komisiji oba predstavnika za Delavsko zbornico, kajti CGIL je prejel 55 glasov (lani 46), CISL pa 24 (lani 31). Člana komisije sta Vittorio Loren-zon in Marta Vidmar, ki sta na kandidatni listi prejela rajveč preferenc. Delavska zbornica je poslala zvezi industrijcev in ostalim sindikalnim organizacijam pismo, v katerem zahteva sklicanje sestanka s predstavniki podjetij, kjer izdelujejo vezane plošče (Montiglio, IG I.EA, OCILD, Zulli in Siles), da bi proučili izplačilo proizvodne nagrade za leto 1961. V teh podjetjih se dela s polno paro, kar povečuje proiz- Na položna skalnata pobočja prilepljene kraške hiše, med katerimi se vijejo prašni kolovozi, zaplate njiv med ka. menjem in borovci, ki se zdijo kot da bi bile s kamenjem pritrjene, da jih ne bi burja odnesla proti furlanski nižini, vsenaokoli pa široko obzorje, ki se v večernih urah koplje v morju luči nižinskih mest. in trgov. To je Vrh, ki je zna. menit po krvavih borbah v prvi svetovni vojni, po svojih brhkih dekletih, ki pa se najraje možijo v dolino, in po fantih, ki odhajajo na delo v tržiško ladjedelnico. V tem kraju sta si pred 50. leti obljubila večno zakonsko zvestobo Jožef Cernic in Marija Devetak, oba iz gornjega Vrha. ki sta hotela ostati zvesta svojemu rojstnemu kraju. Ob tem jubileju sta imela naša zakonca pred dnevi lepo slovesnost, na kateri se je zopet zbrala na Vrhu skoro vsa številna družina njunih otrok in vnukov, 27 po številu, ki so po cerkveni slovesnosti v domači cerkvi imeli skupno kosilo tet potem še večerjo v gostilni «Pri Devetaku« ter so se ob zvoku harmonike tudi zavrteli, kakor se pač spodobi za pravo kmečko «0hcet». Oglasili smo se pri jubilan- iiiuiiiiniiiiiiiiimmiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiHiiiiiitiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiniiitiiii Pred pričetkom turistične sezone V Gorici imamo samo 500 postelj pa še te niso v celoti izkoriščene iiiiriiimiiiiiiitiiiiiimmiiimiiiiiiiimiimiminiiimiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiuniiiiiiiiiiiimmmimiiimimimiiiHmimmiiiii Zlata poroka na Vrhu Za 55 let težkega dela nekaj nad 9000 lir pokojnine Deset sinov in hčera je proslavljalo njun jubilej . Pet sinov je bilo pri partizanih . Lovski podvigi po težkem kamnarskem delu ukrenil marsikatero «1 ovsko«. Njegovo najljubše lovišče je bilo v Ušju nad Gabrjami in lepo število zajcev in fazanov je spravil v ponev. «Kako pa ste preživeli drugo svetovno vojno?« smo hoteli vedeti. eMidva z ženo sva ostala doma,)> je odgovoril mož na vprašanje, nsinovi pa so bili nekateri najprej pri vojakih, nazadnje pa so vsi končali pri partizanih. Kar štirje so bili tam in čeprav je bilo hudo, so se vsi vrnili zopet domov. Peti, najmlajši, pa je bil za terenca in je vozil živež ter druge potrebščine tod okoli, kamor je bilo treba. Včasih je bilo to zelo nevarno, zlasti leta 1944, ko so bili v Opatjem selu domobranci, Ti so napravili vsako toliko kakšno kazensko ekspedicijo tudi na Vrh in teh se je bilo najbolj bati.D Med pogovorom je prišel do, mov eden od sinov, ki delajo v Tržiču. Pravzaprav on ne dela, ker je v dopolnilni blagajni, torej brezposeln. Včasih gre pomagat sorodnikom v Palače, ali Bi strinja. V četrtek, ko je bilo na tržiških ulicah tako vroče, je bil tudi on tam. isNamesto dela nam pošiljajo policijo, ali je to pravica?» «Ce boste kaj pisali v časopisu,s je pri slovesu še prista. vila žena Marija, «povejte, da današnja mladina ni več tako zdrava tudi na Vrhu, kot so bili naši otroci, ki so zrasli ob polenti in mleku. Delo v tovarni, pa motorji in dolinske razvade jim škodijo.» Poslovili smo se od vedrih starčkov, ki, on pri 77 letih in ona pri 71, še vedno vedro in, z zaupanjem gledata na življenje in s ponosom na svo. je življenjsko delo in številno družino, «ki je zrasla ob polenti in ječmenovi kuhnji«. — ič. Marija Devetak in Jožef Cernic z Vrha, ki sta v soboto 18. februarja praznovala svojo zlato poroko. Ob tej priliki se Je okoli njiju zbralo 27 hčera, sinov in vnukov, ki so skupaj proslavili ta izreden dogodek Potrebno bi bilo usmeriti inozemske turiste za Gradež preko Gorice Mnogo se govori in piše, zlasti sedaj, ko se približujemo novi letni sezoni o tujskem prometu tudi na Goriškem, posebno glede na Gcrico. S tem v zvezi pa je važno vedeti, koliko sob ima na razpolago goriško gostinstvo za take goste, ki bi radi pri nas prenočevali. Po podatkih pokrajinske u-stanove za turizem (EPT) imamo v Gorici 25 javnih lokalov, ki lahko pridejo v poštev za prenočevanje gostov. Od tega je en hotel druge kategorije, eden tretje, ter esem hotelov četrte kategorije; dalje imamo dva penziona tretje kategorije in 13 gostiln s prenočišči. V teh loka. Uh je na razpolago 500 postelj, kar je absolutno premalo za tako mesto kot je Gorica, ki bi spričo svoje lege ob važnih prometnih zvezah na državni meji, lahko imela mnogo večji tujski promet, kot pa ga ima sedaj. Ta promet se je do sedaj o-mejeval v glavnem na udeležence raznih vojaških ali pa-triotičnih manifestacij, ki pa pridejo le po enkrat ali dvakrat na leto, v ostalem pa je prenočitvena možnost goriških lokalov preko leta izkoriščana le do 40 odst. Zato so merodajni krogi mnenja, da bi bilo treba s primerno propagando povečati obisk tistih, ki se tudi preko noči ustavijo v Gorici. Zlasti bi bilo umestno sporazumeti se z Jugoslavijo za tranzitni promet avstrijskih turistov, ki prihajajo v Italijo preko Trbiža in Vidma. Ti bi lahko potovali preko Predila in Soške doline ter se ustavili tudi v Gorici, zlasti na svoji poti proti Gra-dtžu. tih, da bi kaj več izvedeli o njunem polstoletnem zakonskem življenju. V prostorni kuhinji je pri štedilniku sedel «ženin» Jožef in morda smo ga zdramili iz premišlje-vanja. Kmalu je prišla tudi žena in zapleli smo se v zanimiv razgovor. ((Poročila sva se 18. februar, ja 1911,s je začel Jožef Cernic, ki ga nekaj tare naduha, drugače pa je še vedno čvrst in bistrega duha, ((Premoženja ni bilo bogve kaj, zato pa sva imela z ženo delovne roke in voljo do dela. Dvanajst otrok sva imela, od teh jih je 10 še živih, dva pa sta nama umrla med prvo svetovno voj. no, ko smo bili v begunstvu na Ceškem.s ::-£■ »liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiniiiiiiiMiiiiniiiitiiiiiiiiiHiiHiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Mednarodno smučarsko tekmovanje v Kranjski gori Avstrijec PepiStiegler prvi na vitranški progi veleslaloma Na drugem mestu Nemec Behr, tretji pa Italijan Gartner - Danes tekmovanje v slalomu KRANJSKA GORA, 4. maica. — Na velikem mednarodnem tekmovanju v veleslalomu, ki je biio danes na Vi-trancu nad Kranjsko goro, je zmagal 23-letni avstrijski smučar Pepi Stiegler, srebrna kolajna iz Sqwav Walleya. Startalo je vsega skupaj----------------------- 44 smučarjev iz devetih dr- žav. Proga z višinsko razliko 517 metrov je imela 65 vratič. IZIDI: L PEPI STIEGLER (Avstrija) 2’17’T; 2. Joseph Behr (Zah. Nemčija) 2’19”6, 3. Helmut Gartner (Italija) 2’22'T; 4. Vladimir Czarniak .(Poljska) 2’23”3; 5. in 6. mesto si delita Švicar Piteloud in Avstrijec Wu-kenschnabel s časom 2’23”7. Od 15 jugoslovanskih smučarjev, ki sj sodelovali na današnjem tekmovanju se je najbolje izkazal Peter Lakota, ki se je uvrstil na 12. me- HOKEJ NA LEDU Na atletskem tekmovanju «indoor» Valerji Brumel dosegel z 2,22 m ameriški rekord Thomas se je moral ustaviti pri 2,08 m uspeh olimpijca Kerra Odličen NEW YORK, 4. — Mladi lerji Brumel je zaključil serijo Amerike z novim in jasnim «i 2,22 m, medtem ko se je čan Thomas ustaviti pri 2,08 Brumel, ki je že v Leningradu s skokom 2,25 m dosegel svetovni «indor» rekord, je sedaj izboljšal tudi ameriški državni rekord skokov na pokritem prostoru, ki je do včeraj pripadal Thomasu z znamko 2,21. Crnopolti A-meričan pa je še vedno uradni svetovni rekorder s skokom 2,22 m na prostem. Brumel, ki je pravo čudo koncentracije v primerjavi z izredno nervoznim Thomasom, je preskočil znamko novega ameriškega rekorda pri drugem skoku. Zatem so postavili letvico do višine 2,26. Po prvem skoku, katerega je zgrešil la za malenkost, sta se mu ostala dva poskusa popolnoma ponesrečila. sovjetski skakalec v višino Va-nastopev v Združenih državah uspehom. Brumel je snoči sko-moral njegov tekmec Ameri- m. Thomas, ki je včeraj praznoval 20. rojstni dan, je vse do višine 2,08 vedno šel preko letvice s prvim skokom. Pri 2,13 je zgrešil prva dva skoka, pri tretjem pa je zdrsnil in padel pod letvico. Med včerajšnjim mitingom v prisotnosti 15.000 gledalcev v Madison Square Gardenu so tudi drugi atleti dosegli odlične rezultate. Brez dvoma je največ uspeh dosegel olimpijec Kerr (Angleški an-tilski otoki), ki je v teku na 600 jard dosegel najboljši svetovni čas «indoor» z 1’09"3, s čemer je za 2 desetinki znižal rekord, ki je pripadal Tomu Courtneyu in Malu Whit-fieldu. Zmaga Jugoslavije nad Nizozemsko na svetovnem prvenstvu FINSKA PREMAGALA VZHODNO NEMČIJO ŽENEVA, 4. — V nadaljevanju svetovnega prvenstva v hokeju na ledu in ostalih turnirjev B in C skupine, kjer bo šlo za plasma od 9. mesta dalje, Je Jugoslovanska reprezentanca dosegla nov uspeh. Danes je nastopila proti odličnim Nizozemcem, ki so v zadnji skupini strah in trepet. Jugoslovani pa niso obupali in so šli v borbo, ki jim je prinesla morda nepričakovano zmago. Jugoslovani so zmagal) 9:2 (4:0, 3:2, 2:0). V prvi tekmi A-skupine današnjega sporeda je Finska z težkočo odpravila odlično moštvo vzhodnonemške reprezentance, ki je znala nuditi zelo oster odpor. Finci so zmagali s 6:4 (1:2, 3:1, 2:1). si o s časom 2’28”8. Ostali uJ-goslovani so se plasirali takole: 18. Janez Sumi 2’32”2; 20. Limovšek 2’34’8; 22. Jam nik 2’38”5. Ostali Jugoslovani so dosegli slabše čase. Presenečenje današnjega tekmovanja je vsekakor diskvalifikacija poznanih avstrijskih reprezentantov Egona Zimmermanna in Helmuta Schranza, ki sta izpadla iz tekmovanja ker sta zgrešila prehod skozi vrata. SMUČANJE V LAHTIJU Premoč Norvežanov v teku na 15 km LAHTI, 4. — V smučarskem teku na 15 km, ki je bil v Lahtiju je zmagal Norvežan Harald Groenningen s časom 55’00”8 pred Švedom Asaarjem Roenlundom in rojakom Sverejem Stenheimom. Norvežani so plasirali med pr”o. devetorico kar šest tekmovalcev. Najboljši Italijan Alfredo Di Bona je zasedel šele 21. meto s časom 58’15”5, medtem ko sta De Florian in Steiner še bolj zaostala. V teku na 10 km za junior-je je zmagal Finec Esko Ha-kola, medtem ko je drugo mesto pripadlo edinemu tujemu tekmovalcu Italijanu Mariu Bacherju. Po sklepu kolesarske zveze Svetovno prvenstvo 1962. leta v Italiji PARIZ, 4. — Na svojem 117. kongresu je mednarodna kolesarska zveza sklenila poveriti organizacijo svetovnega kolesarskega prvenstva za 1962. leto Italiji. Istočasno so na kongresu razpravljali o podrobnosti letošnjega prvenstva, ki bo v Švici od 25. avgusta do 3. septembra. Cestne dirke v okviru svetovnega prvenstva, ki bo v Italiji, bodo v okolici Brescie, v dirkališčnih panogah pa v Vigorelliju v Milanu, Svetovno prvenstvo v ciklo-krosu 1962. leta bo v Luksem- burgu, leto Franciji. kasneje pa v NAMIZNI TENIS Jutri drugi del turnirja Istrie Jutri v ponedeljek se bo začel ob 20.30 v prostorih v Ul. S. Pellico 2 drugi del namiznoteniškega turnirja za pokal Istrie. Borove igralce opozarjamo na točnost, ker zamudniki po pravilniku ne bodo imeli pravico do nastopa in bodo izločeni iz nadaljnjega tekmovanja. OBVESTILO ŠZ BOR Za vpis v atletski odsek in tudi za pojasnila kakor tudi za sprejem novih članov bo član vodstva Bora uradoval vsak ponedeljek od 19.30 do 21. tire na sedežu športnega združenja, Ul. Mon-tecchi 6, III. nadstr. Italijanski nogometni pokal Razpored tekem lil. izločilnega kola MILAN, 4. — Tiskovni urad italijanske nogometne zveze je določil razpored III. kola izločilnih tekem za nogometni pokal 1960-61. Tekme bodo po naslednjem vrstnem redu: 8. marca ob 15.00: BARI-SAMPDORIA 15. marca ob 15.30: LAZIO-COMO in P ADO V A-TRIESTTN A 16. marca ob 15.00: INTER-BRESCIA Najnovejši izum moderne tehni!:e Superautomatic s 57 rubini Preko 50 vrst najboljših švicarskih ur Vam jamči: izredno natančnost izredno vzdržljivost izredno n:zko ceno (b ŠVICARSKA S tš\ SPLOŠNA PLOVBA PIRA« Expresna potniško.tovorna linija JADRAN — ZDA — JADRAN Odhod ladje vsakega 30. v me. secu direktno Trat. New York. Trajanje potovanja 15 dni Za vse informacije prosimo obrnite se na našega ijtt« AGENZIA MARITTIMA M EDITERRANEA, Vi* no 4-1, Trat — telefon 24-188 Gospodarstveniki vsega sveta sodelujejo na prireditvah. tf organizira v , f 1] ZAGREBŠKI VELESEJE* Mednarodni pomladanski zagrebški velesejem 14.-23. IV. 1961 * . Proizvodi široke potrošnje — Prehrana — Pohištvo ,^ « im konfekcija — Revija sodobnega oblačenja — “L-K* gostinstvo — Medicina im tehnika — Tehnika vaTK.i|j5V(>»8 nika merjenja im urejanja — Avtomatizacija — 811 . teratura. ,unfiP w Informacije: Zagrebački velesajam, Zagreb, Aleja driča, tel. 51-666. ... Pri MADALOSSO dobite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške v Trstu, Ul. T°rre vogal XXX Ottobrfc vožpt. žimnice — originalne PERMAFLEX —• Cen* uF VOZNI RED VLAKO! BENETKE-MILAJN -PARIZ-RIM-BARI ODHODI 6.12 R 6.40 D 7.14 A 8.45 R Bologna - Milan (*) Benetke - Turin -Rim Tržič (***) Benetke • Rim 10.14 DD Benetke - Milan -Genova (II) - Pariz Portogruaro Cervignano • Benetke Cervignano - Benetke Benetke - Milan -Pariz Tržič • Benetke -Bari 6.18 D 6.24 A 7.45 D 10.24 A 12.55 R 13.32 A 14.52 D 16.40 D 17.03 A 17.53 DD 18.38 A 19.25 A 20.50 R 22.17 DD 6.23 A 7.32 A 7.45 DD 9.22 D 10.22 R 11.33 DD 13.27 D 13.57 A 15.22 D 17.05 D 18.10 A 18.37 R 19.08 A 19.50 DD 21.20 R 22.35 A 23.42 DD Tržič - Portogruaro Benetke - Pariz (x) Tržič - Portogruaro Tržič - Cervignano Benetke Benetke - Milan • Turin * Genova -Ventimiglia - Marseille - Mestre - Bologna - Rim PRIHODI Cervignano * Tržič Portogruaro - Tržič Turin - Milan -Benetke - Rim Marseille - Ventimiglia - Genova -Turin - Benetke Benetke - Cervignano - Tržič Pariz - Benetke (xx) Rim - Bologna -Bari - Ancona - Benetke Cervignano Pariz - Milan - Benetke Benetke - Portogruaro * Cervignano Tržič (***) Bologna • Benetke (*) Portogruaro - Tržič Pariz - Milan • Benetke Rim - Milan • Mestre (*) Benetke - Tržič Turin • Milan - Genova (II) • Rim -Bologna • Benetke (#) samo I. razred; (#*) II. razred samo do Benetk; (##*) ne vozi ob nedeljah; (x) od 1.10.60 do 20.5.61; (xx) od 3.10. 60 do 28.5.1961 VIDEM-DUNAJ -SALZBURG -MUENCHEN ODHODI 3.45 A Videm - Trbiž 5.16 A Videm 9.45 A 12.20 D 12.30 A Trti* Videm • * Videm Videm * , (f Muenche® burg Videm Videm Dunaj Videm 13.55 DD Calalzo 14.26 A Videm (*) 16.17 A 17.37 A 19.10 D 20.16 D Bete! 20.27 A 21.37 A 7.15 A 8.00 A 8.23 A 9.12 A 930 D Videm Videm Videm Videm Muencheo Videm Videm PRIHOD1 Videm Videm Videm Videm Dunaj it*1 11.46 A 15.07 A 16.55 A Vide® v.d((1 Trbiž Videm Videm 1732 DD Dunaj Videm fr&' 19.43 A 21.05 A 22.20 D Videm Videm 23.20 A HarnbufKjJjj chen • v dem ________ Videm ^ fi 23.58 DD Calalzo * , Videm lVld(i? f „ 0.56 D Trbiž • „ *J, (*) Ob sobnih „ 12.1960 do 25' _a 1 ob nedelj«® ti 1960 do 26.2-lfJ NJ "“ES# ODHOD* Opčine Zagreb Opčine Opčine 0.19 D . v' geol 7.28 A 8.32 D 11.57 DD Opčine Lju' S, i; (f tl tl] V< it te 4; sp ti / l 13.37 A 16.04 D 17.58 A 2C.00 A 5.50 D grad stanbul Opčine Ljubije'18 grad Opčine Opč>"e . J PRIHOD1 pf Beogred . Opč‘ne Opčine Opčin* Beogre0 ljana :s So S®: ® r<>‘y 20.06 D Ljubi)8"8 21.48 A Opčin8 --------------, . P® R — rapMd^eCl zec; D potniški 7.05 A 11.24 A 13.18 D A i IRWIN SUAW: PO FRANCOSKO j Beados je prispel iz Egip-predpoldne. Odšel je v •oj stalni hotel, se roko-il z vratarjem in navrgel, i je bilo potovanje prijet-j, toda Egipčani so neznos-ljudje. Vratar mu je povedal, da • Pariz, kakor navadno, renaipolnjen, a hotel se je • kakor navadno — podra- — Turistična sezona tra-sedaj dvanajst mesecev, je rekel vratar, ko je >andosu izročal ključ od Ko je vstopil v sobo, je :ados odprl okno in za tre-ltek z zadovoljstvom o-izoval, kako teče Seina. O-»pal se je, se preoblekel , šele sedaj telefonično rklical Christino v njenem >telu. — Halo, — se je oglasila Kristina s svojim vznemir-■nim glasom. Vedno se je jgovarjala po telefonu, kot i noben poziv ne more bi- ti kaj drugega kakor dogovor za zabavo. — Hej, Chris, — je rekel Beados. — Kdo je tam? — Glas iz Egipta, — se je oglasil Beados. — Walter! — je vzkliknila Christina. — Kdaj si prispel? — Ta trenutek, — je rekel Beados in se zlagal, da bi jo razveselil. — Imaš visoke pete? — Kaj praviš? — Danes imaš visoke pete, ali ne? — Poslušaj, zdi se mi, da si postal v Egiptu nekoliko prismojen. — Nič nevarnega. Pol-vzhodnjaška mistika, nič več. Naučil bom tudi tebe, če hočeš. Ampak... kje bova obedovala? — Walter! Jaz sem obupa-na> — ja odgovorila Chri-stma. — Torej si žp z nekom dogovorjena! — Da, Walter! Kdaj se boš navadil, da me boš o prihodu obvestil s telegramom? — V redu, nič strašnega, — je rekel Beados nezain1 teresirano. Njegovo načelo je bilo, da je razočaranje treba vedno skriti pred ljudmi. — Dogovorila se bova pozneje, — je rekel z istim glasom. — Kako bi bilo, če bi nekaj popila popoldne? — je predlagala Christina. — To je dobra misel, — je rekel Beados. — Ob petih? — Morda bi bilo bolje ob pol šestih. — Kam bova šla? — je vprašal Beados, nejevoljen zaradi odlaganja —- Dobila bi se pri Stoalu. — Pri «Aleksandru»? — Izvrstno, — je rekla Christina. — Obljubi, da tokrat ne boš zamudil. — Bodi vljudnejša, — se nasmehne Beados. — Vsaj prvi dan, ko človek prispe. — O. K., Walter. Čudovita bom. Na svidenje. Sedaj re mi mudi. Slišal je, kako je obesila slušalko. Beados je svojo caložil zelo počasi in se vrnil k oknu. Opazoval je reko in razmišljal o Christi-ni Bilo je prvič, da Christina ni pritekla takoj, kakor hitro se ji je oglasil. Reka se mu je zdela sedaj hladna, drevje golo, a nebo je bilo videti sivo in kakor da že več mesecev ni spremenilo videza. Kljub temu je verjel, da se mu Pariz ne bo izneveril in da bo dobro preživel čas. Čeprav se je nekoliko zamudil, Christine še ni bilo v restavraciji. Sedel je na teraso, obdano s steklom, in opazoval okolico. Po ulici je korakala majhna četa veteranov iz prve svetovne vojne. Naročil je pivo in razmišljal. Pred tremi meseci je bil star petintrideset let in ko je v bližnjem zrcalu opazoval gube na svojem obrazu, se je počutil neprijetno. »Veterani«, ta beseda, ki mu je zvenela v ušesih, medtem, ko je opazoval parado, mu je postala sedaj zelo neprijetna in zaželel si je, da bi bivši heroji čimprej izginili z razgleda. Prav tako je želel, da Christina ne bi zamudila. Bila je ena redkih med dekleti, prihajala je točno ob dogovorjenem času. Spomnil se je, da je imela sposobnost, obleči se zelo hitro, a svoje plave lase, ki jih je strigla na kratko, je lahko počesala v pol minute. Misel na vrat, ki je ku- kal izipod pričeske, je razveselila Beadosa. Tisti večer, ko je odpotoval v Kairo, se je s Christino imel sijajno. Najprej sta obiskala nekaj ((bistrojev«, nato sta se ustavila v prijetnem baru, kjer so plesali. Spominja se, da je bila Christina prelepa. Bila je najlepša med številnimi lepimi ženskami v lokalu in on je bil tako dobre volje, da je celo zaplesal. Prvič po tolikih mesecih. Glasba je Christino napravila nekoliko romantično, kar se pri njej sicer ni dogajalo, in ko so za trenutek med točkami programa ugasnili luči, se je privila k njemu in ga poljubila. Oči so se ji napolnile s solzami, ko je omenila njegov odhod. — Kaj bom počela dva meseca brez tebe? — Bil je nekoliko za-ikrbljen zaradi njenega razpoloženja. To je imenovai ((Spogledovanje z zakonom« in bilo mu je ljubo, ker no jutri odšel. Mora biti previden na tej stopnji odnosov. Zlasti v Parizu v poznih nočeh, ko igrata planino in kitara v tesnih prostorih pesmi o mrtvem listju, mrtvih ljubeznih in zaljubljencih, ki jih je ločila vojna. Čudil se je Christininemu vedenju. Ni bila ženska, ki bi pletla niti okrog moških. Poznal jo je že nekaj let. V Parizu je občasno delala zr bogate Američane, ki so potrebovali med svojim krajšim bivanjem v Evropi tolmače. Videti je bilo, da nikdar ne potrebuje spanja, ii’. ni se jezila, *e jo je kdo poklical v katerem koli času in jo povabi! v družno. Bilo je užitek, opazovati, s kako lahkoto se je prilagajala vsakemu okolju, a njeno vedenje je bilo pravo zadovoljstvo za tistega, ki jo je povabil. Vedela je vse kar se je dogajalo v Parizu, v katerem gledališču je dober program, kateri bistro ima dobra vina, katero razstavo je vredno pogledati in... v glav-rem, čeprav ni bila dekle, rad katero bi se navdušila kaka babica, bila je — kakor je Beados rekel — pravo dete dvajsetega stoletja. Ko je Christina vstopila, je Beados vstal. Opazil je, da ima lase nekoliko daljše in temnejše. Poljubil jo je na obe lici, ko je prišla k mizi. — Dobrodošla! — Sedla mu je nasproti m se mu nasmehnila čez mizo. Lica je imela zardela od mraza, a oči so ji sijale od veselja. Bila je videti blesteče mlada. — Bova kaj popila? — jo predlagal. — Kaj boš naročila? — Caj, prosim, — je rekla. — Vesela sem, ker te vidim. — Caj? — se je namrščil Beados. — Mar si bolna? — Ne, je odkimala Christina. — Želim si samo čaja. Beados je skomignil z rameni in naročil čaj. — Kako je bilo v Egiptu? — je vprašala Christina. — Ah je reke) Beados, — Egipt je sončen in žalosten. Toda povej mi ti, kako je v Parizu. Zdi se mi nekam sumljivo. Kakor da ni vse v redu. Tvoji lasje, pa nohti brez rdečila? Kaj se je zgodilo? — Oh, si opazil, — je rekla Christina in se nezavedno dotaknila las. — Veš, odločila sem se, da bom postala naravna, Ali ti u-gaja? — Nisem še prepričan, — se je strokovnjaško namr-godil Beados. — Toda kako bi bilo, če bi pobegnila našim čudovitim znancem in bi večerjala..., beseda mu je zastala v grlu. — Kaj se je zgodilo? Ne moreva večerjati skupaj? — Veš, ni ravno tako, toda... sklonjene glave je mešala čaj. — Imam sestanek. — Odpovej ga! — Ne morem. — Christina ga je resno pogledala. — On bo vsak čas prišel sem. — Oh, — je rekel Beados presenečen. — To menja položaj, ali ne? — Da. — je rekla Christina. — Ampak... ali bi ga ne mogla pregovoriti, da boš danes prosta. Razumel bo. Drugič... in tako dalje. Ali hočeš, da bi jaz govoril z njim? — Ne, — je rekla Christina tiho. — Tega ne želim! — Oh, — precedi Beados. — S te strani piha veter. — Da, s te strani. Toda Walter, kaj ne bi mogli vsi trije skupaj večerjati? On je taki prijeten človek. U-gaja1 ti bo. Videl boš. Nekaj časa sta sedela brez besed, a Beados je z molkom pokazal, da mu ta misel prav nič ne ugaja. Spominjal se je, kako mu je Christina P° «č, i. sto rekla: «0. vjil p cer podobno ® V1 ,j odpovedala b°"jVe' bova ob osm‘" j i J - Dva rne^i F ali ne? - Je /sSe. jtj - TAJ liho in kakor — Ha'o, Čnrl pozdravil visolc’ človek, plavoie’ jan. Stal Je ^ 'jf držal klobuk v 'j ff se je h Chris'® ljubil na l'ce' ,«i. .. C*, Beados je — John, " stina’ " t0Hsy>ilf . Jj se dos, John Hayslip. Moška sta — On je Christiani«1 kla tina. -a! -ii i Hayslip plašč na ite*8! V°f (cr g ,i>» Li < sain“V' Hi je z enim — .. -ocenil. kaKo i» ti malo skl ")e vi »tev. Bilo mu 0[i ,t moral odtrga ^ }e , stine. Nenad0® J “bilo (I ve stine. Nenad°" Jf, nil k Beados®:,,, — Kako - Oh, se jesle « J dos. Vi pot°van)u? " (Nadaljeo** k