V Ljubljani, četrtek, 18. maja 1922. Štev. 113. bhaja vsak de-lavnik popoldne CENE PO POŠTI: 24 celo leto Din 90 — 28 pol leta Din 45*— ^Upravi stane mesečno Din T- Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p Leto II. Uredništvo in upravnlštvo v Kopitarjevi ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon = upravništva štev. 328 = CENE PO POSTI: za četrt leta Din 22’50 za en mesec Din 7‘50 Noo ruski valjar. j. Brezumna francoska politika nasproti etti6iji in Rusiji je rodila uspeh, kalnega je morala: Rusija in Nemčija sta jj® zvezali na življenje in smrt. Nihče ne W°re dvomiti, da sta ti dve državi poleg azglašene gospodarske pogodbe sklenili u(u tajno vojaško pogodbo najdalekosež-®JS6ga značaja. Kaj to pomeni, je dovolj, v ° si predočimo dejstvo, da bi štela zdru-rusko-nemška armada v vojni do 20 Jijonov vojakov prve vrste in poleg tega a]dovi-šenejše orožje in opremo. To bi bil ' Pravi ruski valjar, kakor si strahotnega misliti ni mogoče, obrnjen topot tistim, ki so mu za njegovo delo v etovni vojni izkazali tako malo hvaležnosti, Kakor poroča francoski list »L’ Eclair« e. ie med Rusijo in Nemčijo podpisala J^aa konvencija 3. aprila 1922 v Berlinu, sebina konvencije je po navedenem listu ‘a-le: .i Nemški generalni štab se obvezuje, 0a opremi 180 ruskih pehotnih polkov z . r°2jem in pratežem in sploh z vsem, kar l.v vojni potrebno. Vse to pošlje na dojena mesta v Rusiji na lastne stroške in stno odgovornost. Razen tega opremi emški generalni štab 20 pehotnih divizij težko in lahko artiljerijo. Dalje izvede nemški generalni štab J; e°snovo črnomorskega brodovja, kate-®nju pošlje inštruktorje, temeljem najno-l8ih vojnih izkušenj. Nemci popravijo ru- vojne ladje in dobavijo Rusom 500 v roplanov. Nemci izšolajo ruske tehnične. iRo *n opremijo z vsem potrebnim za oO pehotnih polkov; razen tega ustanove Uri! racB°Postaj. Nemci izroče Rusom v Porabo vse najnovejše iznajdbe na po-CU .V°jnih PNnov in jim pošljejo po-8r i instruktorje. Nemci otvorijo v Rusiji 6 letos več tovarn za municijo. v Temu nasproti se ruski generalni lab obvezuje, da izpolni konvencije iz leta in 1921., glasom katerih odstopijo Pariz 885, ZUrich ^0> Berlin 33.50. Odločen Bdgoosr Rusije. Proti Wranglovcem v Jugoslaviji Genova, 17. maja. (Izv.) Na današnji seji politične podkomisije je predsednik ruske delegacije Čičerin odgovoril na predloge konferenčnih držav: Kar tiče sestave nove komisije, ki bodi ločena v dva dela, se to ne krije z ruskimi predlogi. Ta sistem je popolnoma napačen in mu gre v velikem delu zasluga, da konča genovska konferenca s tako neznatnimi uspehi. Za ta predlog ruska delegacija ne more sprejeti odgovornosti, vendar bo tudi v bodoče porabila vsako priložnost, da se doseže sporazum. Zato se bo Rusija tudi nove konference udeležila. — Proti izključitvi Nemčije iz nove konference Rusija odločno ugovarja, ker je njena udeležba pri reševanju kreditnih vprašanj, ki jih rusko-nemška pogodba sploh ne omenja, velikega praktičnega pomena, — Kar tiče kraja novega sestanka, je Rusiji na tem, da se vrši v državi, ki je z Rusijo zvezana potom pogodb in diplomatičnega zastopstva. Želela bi ali Stockholm ali Rigo, iz spravljivosti pa bi pristala tudi na London ali Rim. — Glede sklepanja pogodb z Rusijo zavzema ruska delegacija stališče, da so v tem pogledu vse države slej ko prej popolnoma svobodne. Ako bi hotele nekatere države drugim to svobodo omejevati, bi bila Rusija prisiljena vprašanje svojega ravnanja ponovno proučiti, posebno tudi vprašanje svoje udeležbe v bodoči komisiji, — Predlog, naj bi se države medsebojno obvezale, da druga druge ne bodo napadale, jemlje ruska delegacija z zadovoljstvom na znanje. Izjavlja pa, da bi smatrala Rusija vsak napad na katerokoli republik, ki so zvezane s sovjetsko Rusijo, za napad na Rusijo samo in bi odgovorila s sovražnostmi. Sicer pa se bodo tudi te republike držal© obveznosti gornjega predloga, kar v njihovem imenu izjavlja. Treba je pa ta predlog še izpopolniti s tem, da se vključijo vanj tudi napadi tolp. Ta dostavek je pereč posebno za Rusijo, ker ima ruska sovjetska vlada listine v rokah, ki razkrivajo, da pripravljajo bivše Wranglove čete, ki se sedaj mude v deželah južnovzhodne Evrope (Jugoslavija!) napad na rusko sovjetsko republiko. Na te izjave ruskega zastopnika je takoj odgovoril Lloyd George. Rekel je, da glede izključitve Nemčije nima ničesar več dodati, ker se je stvar že včeraj izčrpno pojasnila. Kar tiče sedeža za zborovanje strokovnjaške komisije je prav Haag naj-pripravnejši, ker ima potrebno mednarodno ozrač,e. Da se sedanji ruski sistem in sistem ostalih držav ne dasta spraviti v sklad, je dognana stvar. Vendar sta se oba sistema začela zbliževati. Na Ruskem kljub nacionalizaciji obstoja zasebna lastnina. Zemlja je last kmetov in jih nihče ne more z nje pregnati. Fašistouska akcija. Ljubljana, dne 18. maja 1922. Ko je padel včeraj dopoldne v »Mestnem domu« na zborovanju akademske oinladine iz samokresa dalmatinskega fašista strel, se je občni zbor PDJA po preteku par minut prekinil. Predsednik je odredil nadaljevanje istega na univerzi in je šel prosit univerzitetnega tajnika, da dovoli dvorano bivšega deželnega dvorca. Rektorat je, vpoštevajoč nevarni položaj, odgovoril, da bo zavzel svoje stališče na-pram prošnji do 2. ure popoldne. Med tem časom se je ostalo dijaštvo pripravilo za vse morebitne slučaje, da parira teror dalmatinske bande. Stvar najbrže ni ostala prikrita policiji, ker je ukrenila od svoje strani vse potrebno. Iz mirnega razpoloženja in preračunjenega hladnokrvnega vedenja slovenskih akademikov je bilo soditi, da bo nadaljni potek občnega zbora najbrže za Dalmatince silno nevaren. Vsled tega je rektorat do nadaljnih ukrepov ukinil predavanja in izpite ter zaprl univerzo. Ker pa se je občni zbor moral izvršiti, je pristal rektor na pogajanja z akademsko deputacijo in je dovolil vstop v avlo pod sledečimi pogoji: 1. Sporna točka se umakne z dnevnega reda. 2. Zastopniki vseh kulturnih skupin in še 20 akademikov jamči s svojimi podpisi za miren potek občnega zbora, ki se je nato mirno izvršil. Pri volitvah je zmagala lista katoliškega dijaštva, ki je dobila v celotnem odboru 20 mandatov od 28, v centralnem pa 6 od 9. Novi predsednik pravnik Mirko Jeršič je prevzel predsedstvo z izrečnim pridržkom, da z novim odborom ne odgovarja za številne nerednosti odstopivšega in vseh prejšnjih odborov. V PDJA je namreč do včeraj vladala neomejeno demokratska omladina Žerjav-Kra-mer-Ribnikarjeve struje in dokazala svojo popolno gospodarsko nezmožnost tako, da stoji novi odbor pred silnimi težavami. Dalmatinska »rasica« pa je zvečer po mestu patrulirala. Od Marijinega trga do Uniona, od Uniona do »Jutrove« tiskarne in nazaj. Gospodje fašisti so se krog polnoči vozili celo s fijakarji v nobel kočijah. Kakor se je izvedelo, so jugofašisti hoteli napasti »Akademski dom«. A so pravočasno prišli ob korajžo. In prav je tako! Doživeli bi bili nepričakovan teren; kajti katoliško dijaštvo bo obračunalo s fašistovskimi teroristi temeljito. Naša javnost je alarmirana. Fašisti naj se zavedo, da Kranjska ni Dalmacija in da bodo, če bodo še veliko izzivali, pošteno tepeni. S takimi napravimo Kranjci kratek proces in naj stoji za njimi kdor hoče. Slovenci na protektorje žvižgajo, protežirane pretepače pa zbiksajo. »Novi čas« v vsako Hišo! INrangel protestira. Belgrad, 18. maja. (Izvirno) Povodom oboroženih spopadov, do katerih je prišlo med Wranglovci in bolgarsko žandar-merijo, je general Wrangel odposlal brzojavko na zastopnika predsednika bolgarske vlade, kjer protestira proti postopanju bolgarskih oblasti in v kateri opominja Bolgare na 1. 1878., ko so ruske čete osvobodile Bolgarijo turškega jarma. Z ozirom na hvaležnost, ki jo dolguje Bolgarija Rusiji, on ne more odobravati postopanja bolgarske vlade in zato upa, da bo bolgarska državna oblast spremenila svoje držanje napram Rusom v Bolgariji. (Ta protest je velika nesramnost. Tuji vojaki se spopadejo z bolgarskimi orožniki in so tepeni. Nato pa Wrangel protestira proti bolgarski vladi.) , j j Ministerska odgovornost. V včerajšnjem zakonodajnem odboru, ki je pretresal zakonski načrt o ministrski odgovornosti, so imeli zastopniki opozicije dr. Hohnjec, dr. Šimralc in zemljoradnik Lazič stvarne govore, ki so napravili na vladinovce globok utis. Poslanec dr. Hohnjec je izjavil, da minister ne sme biti odgovoren samo po določilih ustave, marveč tudi tedaj, kadar je njegovo delo nevarno za interese države. Dokazal je v svojem govoru, da je celokupno delo sedanje vlade od 28. junija 1921 dalje en sam velik niz kršitev ustave, izžemanje prečanov in odklanjanja vsake odgovornosti, parlament pa se je povspel do narodnega glasovalnega avtomata. V istem smislu sta govorila ostala opozicionalna govornika, vladni zagovorniki pa so le slabo branili svoje stališče. Večina je načrt sprejela s 17 proti 5 glasom. Jugoslavija brez soli. Belgrad, 18. maja. (Izvirno) Znano je, da finančno ministrstvo ni odobrilo pravočasno predloga monopolne uprave za uvoz potrebne količine soli v našo državo. Trgovci, ki poznajo »delavnost« v finančnem ministrstvu, so pa nakupili v inozemstvu velike količine soli, jo spravili na mejo ter čakali na ugodno priliko, ko bo finančno ministrstvo vsled popolnega pomanjkanja soli primorano izdati dovoljenje za uvoz soli. Soli so nakupili 2000 vagonov. Ugodni trenotek je res prišel in Kumanudi je izdal dovoljenje za uvoz. Ko so pa v parlamentu Kumanudija o tej zadevi inter-pelirali, je Kumanudi dovoljenje za uvoz preklical. Sol čuka na meji, Jugoslavija pa bo ostala brez soli, ker je monopol nima, uvoz pa je prepovedan. (Jugoslovani bodo sedaj solili svoje jedi z demokrati, ki so »sol Jugoslavije«). politični dogodki + Da varčujemo? Sinočnji »Slov. Narod« se jezi nad tiste, ki so grajali, da bi se ukinila zagrebška bogoslovna fakulteta; pravi, da ti ljudje državi ne dovolijo varčevati, kar je vendar nujno potrebno. Dobro, Ne vemo, da-li stane državo bogoslovna fakulteta v Zagrebu četrt ali pol milijona ali celo milijon dinarjev, ki naj bi jih država porabila za najnujnejše stvari, nego je nravna vzgoja ljudstva in recimo, da je nujnejših potreb dejansko v državi. Toda »Narod« naj moško pove svoje pošteno mnenje tudi o tem-le računu: Nemški knez Windischgratz dobi za svojo vilo na Bledu 12 milijonov dinarjev (če ne še več?), a še poprave z opremo bodo ostale še najmanj 8 milijonov kron. Razen tega je država vrnila Windischgratzu še njegovo veleposestvo, vredno sto milijonov dinarjev. Vse to kralju za poročni dar. Sedaj pa štajmo: dva razkošna dvora v Belgradu, dvor v Dubrovniku, že projektirana dvora v Zagrebu in Ljubljani, grad na Bledu itd. Ali t e in t a k e izdatke zmore država, ki za 4 milijone katoliških Hrvatov ne more vzdrževati ene bogoslovne fakultete? Na to vprašanje naj nam odgovori »Narod«! -f Jugoslovanski klub ugotavlja korupcijo. Na včerajšnji seji parlamenta so bili z 148 proti 50 glasovom sprejeti trije zakoni: Zakon o državnem računovodstvu, zakon o državni glavni kontroli in zakon o volivnih listah. K vsem trem zakonom je podal Jugoslovanski klub stvarne odklonilne izjave. O državnem računovodstvu pravi izjava, da ga vlada ne izvaja, da vlada v upravi zmešnjava, uradništvo pa ne prejema svojih plač, tako kot jim gre. O državni kontroli pravi, da je iluzoren, ker ni podano nobeno jamstvo, da se v bodoče ne bo izvajal koruptni strankarski režim. Zakon o volivnih listah pa odklanja prvič načelno, specijelno pa še zato, ker je drugačen za oblastne, srezke in občinske volitve. — Klub je zadel pravo. Vsak zakon je pri nas odveč, kajti vlada je prva, ki ga ne rešpektira. + Neresnice »Jutra«. Kolikor poročil je prineslo »Jutro« do sedaj o akademskem gibanju, — vsa so bila tendencijozna in lažnjiva. »Jadranaši« so prav radi neresničnih poročil v »Jutru« prišli ob ves kredit med dijaštvom in v javnosti. Današnje »Jutro« pa naravnost laže, ko piše o včerajšnjem zborovanju PDJA. Med drugimi piše, da je nazval zastopnik katoliškega dijaštva ruske dijake »Wranglove privandrance«. Govornik pa je dejal, dokazujoč, da bi tudi za naprej ne bila v društvu izključena politika, dobesedno takole: »Kdo nam dalje jamči, da ne bo v društvu dobilo premoč 150 članov Wrang-love armade?« In to so ruski akademiki. Na druge neresnice niti ne reagiramo! -f- Robske duše. Naše stališče o spremembi naše notranje in zunanje politike jo našlo nemilost v očeh starega patriota »Slov. Naroda«. Posebno se zgraža nad federativno republiko, boječ se menda, da bo že jutri dovršeno dejstvo. Mnenja je, da se je ta ideja med Slovenci čisto na novo rodila. Mož je očividno prespal zadnja leta in našega lista doslej najbrže niti videl ni. Če bi ne bil »Slov. Narod« tako zaostal, bi kot nacionalist lahko vedel, da je za našo državo prevažna zveza z Bolgarijo, da je treba delati na zedinjenje vseh južnih Slovanov, kar pa je v monarhistični in centralistični državi nemogoče. Ta argument bo morda razumel. Sicer pa »Slov. Narodu« ne gre za argumente. Glavno je danes slinjenje navzgoraj. Na to meri ves »Narodov« včerajšnji uvodnik, v katerem sprašuje, zakaj se ideja republike ni sprožila že pod Avstrijo. On sam odgovarja tako-le: »Zakaj ne? Ker je žvižgal nad njihovimi glavami avstrijski korobač in ker se niso upali niti kihniti, ako niso v to dobili posebnega dovoljenja z Dunaja. Bili so robske duše, ki so pasje ponižno služili svojemu gospodarju, ako tudi je nad njimi neprestano vihtel svoj bič.« — Recimo, da je vse tako res. Potem je jasno, da so se eni — in teh je veliko — iz svetovne vojske nekaj naučili in da nočejo biti več robske duše, in da se drugi — in teh je malo, med njimi »Slov. Narod« — iz svetovne vojske niso nič naučili ter da hočejo še dalje ostati hlapci in lakaji. + Komunistje proti socialistom v Lip-skem. Na shodu stavbnih delavcev, ki se je vršil 12, t. m. v ljudskem domu v Lip- Stran 2. »Novi Čas«, dne 18. maja 1922. Stev. 113. skem, je prišlo do burnih prizorov, ko se je pričelo posvetovanje o predlogu, da bi komuniste izločili iz posvetovanj. Da so komunisti pričeli na to protestirati in demonstrirati, je umevno samo ob sebi. Po dovršenem delu se je zbralo več sto komunistov (zidarjev in tesarjev) pred Ljudskim domom in so shod s silo razbili, pri čemer je prišlo do dejanskih spopadov. ^Dnevni dogodki — Planet Merkur se te dni vidi na večernem nebu. Kmalu po solnčnem zahodu se zasveti Večernica, in ko se malo bolj stemni, se prikaže na desno on nje — malo nižje — Merkur, ki je izmed planetov soln-cu najbližji. Zahaja ob poldesetih. — Razkošna kuhinja. Zadnje čase z vso paro popravljajo kraljevo vilo na Bledu. Opremitelj se je odpeljal v Pariz, da tam prouči najmodernejši način opreme. Znano je, da je rumunski dvor s svojo bo-jarsko okolico najbolj razkošen v celi Evropi; to se sedaj prenese tudi v Jugoslavijo. Kakor pripovedujejo strokovnjaki, bo stalo popravilo Windischgratzove vile najmanj 8 milijonov kron. Kuhinja je že dogo-tovljena in sicer tako razkošno, da nima noben evropski dvor take, raz,en rumun-skega. — To z ozirom na vladajočo bedo in draginjo ne bo vplivalo posebno blažilno. Če pa bo to našo opombo smatral »Sl. Narod« za republikansko, naj radi nje prime tiste, ki so jo zakrivili, in ne nas! — Zlati rudniki v češkoslovaški republiki. Dasi se je produkcija zlata zvišala, se rudniki vendar ne izplačujejo. Vzrok izgub je nizka cena zlata. Največji rudnik, v Roudnem, da na leto 360 kg grobega zlata. Rudnika v Lipči in Milešovi sta bogata z zlato rudo in je upanje, da se bo tukaj pridobivanje zlata povečalo. — Povišanje in izplačilo dravinjskih doklad železniškemu osobju. Prejeli smo: Po dolgotrajnem zavlačenju poviSanja draginjskih doklad železniškemu osobju, so gospodje vendar enkrat uvideli njih bedo ter milostnim potom dovolili, da se razlika povišanih — in znižanih — doklad izplača. Kedo je bil deležen povišanja — seveda samo višji uradniki, katerim se je izplačalo na razliik povišanja od 1. 1. do 31. 5. 1922 po 8 do 16.000 K in še več, poduradnikom in nižjim uslužbencem so pa isto znižali, tako da ima vsaki po več sto dinarjev plačati še nazaj na preveč prejetih dokladah za 5 mesecev. Dobro se skrbi pri nas za nižje uslužbence, kateri se nahajajo že itak popolnoma v obupnem stanu in pomanjkanju. S tem so jih privedli do tega, da dan za dnem zapuSčajo državne službe, ker vsak navadni privatni delavec ima danes večji zaslužek. Po Členu 5 odredbe o novih draginjskih dokladah so uvrščene ženske pisarniške moči, katere imajo transportni izpit, med strokovno osobje, poduradniki in poduradniški pripravniki s srednješolsko izobrazbo in transportnim izpitom pa med nestrokovno osobje. Na podlagi tegs ima ženska moč z ljud-skošolsko zobrazbo draginjskih doklad dnevno 24 dinarjev, a poduradniški pripravnik s srednjeSol-sko izobrazbo in transportnim izpitom dnevno 17 dinarjev. Pisarniškim pomočnikom, kateri imajo istotako srednješolsko izobrazbo, so doklad« znižali od 16 Din na 14 Din, tako, da mora vsak plačati 600 Din nazaj. Od česa naj sedaj živi? To je nam kulturnim ljudem — p o v i š a n j e. Ali imamo danes tako svobodo, da smejo živeti le višje glave in drugi gre pa lahko s svojo stradajočo družino živ v zemljo? Gospodje na stolčkih, le tako naprej, a mi pa upamo, da bo tudi tega enkrat konec. — Uradne ure pri okrajnih glavarstvih. Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo je odredilo, da traja odslej pri oddelku za notranje stvari in pri okrajnih glavarstvih delovni čas od pol 8. do 14. ure, ob sobotah pa od polosme do pol 14. ure. Ob nedeljah in praznikih se s strankami ne občuje. — Preureditev selske službe pri poštnem uradu Juršinci, S 1. junijem t. 1. se preuredi pri pošti Juršinci dostavljanje poštnih pošiljk po sel-skem pismonoši v sledečih krajih: I. okraj: Strmec, Dragovič, Pesjak, Grlinci, Zagorci, Zagorski Zasadi, Senčak, Lakošak, Lešikovec, Botkovci, Oblačak in Oblaki. V II. okraju: Gradošak, Gabrnik, Most-jje, Klaponci, Kukova, Vinščak, Rotman, Reve-njak, Šlekar in Vodol. Dostavljalo se bo v I. okraju vsak ponedeljek, sredo in petek, v II. okraju pa vsak torek, četrtek in soboto. — Vlom. Dne 5. maja je vlomil na Žirov-skem vrhu skozi streho v hišo št. 64 neznani vlomilec, kateri je odnesel delavcu Pavlu Mravlji obleke in perila v vrednosti 9850 kron. ^ljubljanski dogodki, Ij Iz tobačne tovarne. Ker je celokupni jugoslovanski javnosti znano, kako skrbi država za svoje uslužbence, ki gladu hirajo in počasi umirajo, nameravajo delavci ljubljanske tobačne tovarne naprositi pokrajinsko upravo, da jim dovoli prirediti v kratkem cvetlični dan, pri čemer bi se pobirali prispevki za gladujoče tobačno delavstvo. Mislimo, da nam pojde v tem slučaju pokrajinska uprava na roko in da nam bo dovolila milostno pobiranje. Ker se dovoljujejo razne »svotice« Sokolom in fašistom, mislimo, da nam gospod pokrajinski namestnik ne bo odbil prošnje, za kar mu bo delavstvo tobačne tovarne do smrti hvaležno. — Več tobačnih delavcev, lj Roparski napad se je izvršil nocoj po noči v Ljubljani. Snoči okrog 9. ure zvečer se je pripeljal z gorenjskim vlakom v Ljubljano neki Breznik iz Ormoža. Pridružil se mu je Rudolf Lamut, bivši občinski tajnik v Sevnici. Ta je pred kratkim poneveril več denarja, vsled česar ga je iskala policija. Breznik se je, nič hudega sluteč, izdal Lamutu, da ima pri sebi okrog 70.000 kron denarja. Tega se je Lamut hotel polastiti. Priliko mu je Breznik nudil sam. Povprašal je Lamuta za svet, kje bi dobil prenočišče. Lamut mu je nasvetoval hotel Bellevue, kar je Breznik hvaležno sprejel. Šla sta skupaj do Koslerjevega zidu za gradom pod gozdom. Tu je Lamut naenkrat z nožem sunil Breznika v trebuh. Ta je sprožil v naglici revolver v zrak. Medtem se je Breznik nezavesten zgrudil na tla. Lamut je videl, da ne bo mogel pravočasno pobrati denarja, in je pobeignil. Kmalu nato je prispela na lice mesta policijska straža, ki je našla nezavestnega Breznika. Prepeljali so ga v deželno bolnico. Rana na levi gornji strani je precej težka. — Lamuta je potem policija še tekom noči prijela in ga odala v zapore deželnega sodišča. lj K našemu včerajšnjemu poročilu o prvem nastopu jugolašistov na občnem zbo- ru akademskega podpornega društva v Ljubljani moramo podati na podlagi avtentičnih obvestil nekaj stvarnih popravkov, ker naš poročevalec v splošnem dirindaju ni mogel presoditi situacije tako kot je bila v resnici, ker dejansko vedo za potek incidenta samo tisti, ki so se ga aktivno udeležili, ali pa so bili v neposredni bližini. 1. Strel ni bil oddan v vrste kat. di-jaštva, marveč v zrak, ker je bil signalen strel za splošen umik dalmatinskih fašistov, ki so se čutili za hrbtom ogrožene od slovenskih fantov. Akademik, ki je iz-prožil samokres, je bežal, kar so ga noge nesle, in naši ga niso mogli dohiteti. 2. Govornik ni padel v nezavest, marveč je ostal hladnokrven in se je po oddanem strelu odstranil kakor vsi drugi. 3. Pač pa je bil namenjen na govornika z viška silen udar s stolom, katerega pa je prestregel narodni socialist Baš s svojo roko, ki je vsled udarca v zapestje nevarno otekla. — V ostalem se je zgodilo vse tako, kot smo poročali včeraj in kot poročamo danes. lj Jugofašisti pri avstrijskem cesarju. »Jutro« priobčuje sledečo objavo: »Organizacija jugoslovenskih nacionalistov poživlja vse že prijavljene, kakor tudi vse, ki želijo vstopiti v organizacijo, da se čimprej prijavijo v pisarni. (Hotel »Soča«, št. 1, stara hiša.) Uradne ure od pol 12. do pol 13. in od 15, do 18. — Odbor Orjuna.« — Hotel »Soča« je namreč hotel »Pri avstrijskem cesarju«. Boljšega lokala si res niso mogli izbrati jugofašisti! Mi pa vemo sedaj dvoje: Za njihovo kotišče in pa to, da se hoče »J1!' trovcem« pretepaštva. Potrebno nam je lo oboje. V tem oziru je za našo protiakci* jo včerajšnji občni zbor PDJA velik*® pomena. Mislimo, da pojde vsa pošte#* slovenska javnost za nami. lj Policijska kronika. V Šelenburgovi ul*cl j1 nek nepreviden kolesar podrl na tla 72 letneg slepega gospoda Ivana Pajka, ki je bil poseb« na nogah hudo poškodovan. — V Šelenburgo* ulici je bil z avtomobilom povožen nek gospod. Šofer se ni za žrtev svoje neprevidno* nič zanimal in se je mirno odpeljal naprej. — "s ‘ be, katere so privedene na policiio, ker so M {.otnega lista ali vizuma prekoračile državno We' jo, morajo položiti kavcijo 200 do 500 kron, ka‘eI se sprejmejo tudi v tuji valuti. — Herbertu G*®‘ bergerju je vrgel kamen v glavo Franc 'lj in ga je močno poškodoval. — Posestnici M®" Klemenc v Trnovski ulici je bila ukradena °®Je v vrednosti 1500 K. — 4158 kron je bilo ukrad8" ali jih je izgubila v Ljubljani Vida Turkov® j* Drage pri Ribnici. — Iz ljubljanskega policijske* ckoliša je bil za dobo 3 let izgnan kot nevart tat Leopold Zupančič, rojen v Ljubljani, pristo)6 pa na Bled. _ lj Deželnemu muzeju v Ljubljani je pod1'" gospod Henrik pl. Schollmayer - Lichtenber* posestnik grada Uševk pri Rakeku, lepo »p čapljo, ustreljeno 21. aprila t. 1. Gospod Bunc, trgovec v Ljubljani, pa je daroval sev*f' nega slapnika in navadnega tetreva. Agitirajte za »Novi čas« od moža do moža! Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Urednik ln odgovorni urednik Franc Kremi*1, Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani- ■MM Ali ste že pridobili vsaj po enega novega naročnika? NOVI ČAS le odvisen le od Vaše pomoči in Vašega sodelovanja! »NOVI ČAS« ie glasilo krščanskega delovnega hudslva in Vaš listi Delujte neumorno, da se razširi in da se po njem razširijo ideie krščanskega socializma v vsako kočo I Tovariši! Aii sle že storili svojo dolžnosl? Ali sle že naročili dnevnik Novi čas? Pomnile I Lisi krščanskega delovnega ljudstva NOVI CAS? Mesnega oddelka .Gospodarske zveze* v Ljubljani V ploščah po 11 kg. Dnevna produkcija 2000 kg. Plošča ledu Din. 13*-- Večjim naročnikom dostavljamo led vsako jutro na dom. sprejema od svojih članov hranilne vloge v v vseh svojih prodajalnah, katerih je v Sloveniji 30 Obrestujejo se po 5(/#l Član ima pri tem dvakratni dobiček. Najpreje dobi 1 % več kot drugje, drugič ima korist njegova zadruga, ker pride ceneje do potrebnega kredita. Tunel. 50 Poslovenil Peter Roman, Spisal Bernhard Kellermann. Mlakar. »O, mister HobbY,« se je laskal črnec, »Vi ste dobri, pravijo — o, mister HobbY —« in poljubljal je Hobbyju vrat in ušesa. Ker pa ga je Hobby udaril po rokah, ga je v hipu obsedla blazna besnost: mislil je, da se ga hoče Hobbv olresti. Z vso silo je priklenil roke ilobbvju okoli vratu in hropel: »Misliš, da me moreš pustili tu poginili, tlobbyl Ti misliš —!« In padel je z glasnim krikom na Ha, kajti Hobby mu je bil potisnil palce v oči. »Hobbv, mister HobbY,« je moledoval, javkal ter dvigal roke, ne zapuščajte me, pri Vaši materi, pri Vaši dobri, slari materi —« Hobby je lovil sapo. Prsa so se mu krčila, olrpeval je, nategovalo ga je; mislil je, da je na koncu. »Pridi!« je dejal, ko je spet prišel k sapi. »Pro-kleti vragi Pod tem vlakom morava! Ako me boš še dušil, te ubijem.« »HobbY, dobri mister Hobbv!« In Jakson je lezel stokajoč in skomljajoč za Hobbvjem, držeč se z eno roko Hobbvjevega pasu. »Hurrv up you idioti — Podvizaj se, lepecl« Hobby-ju je hotelo raznesli senca. Rov je bil v dolžini treh milj skoraj popolnoma razdejan ter zasut od podbojev in kamenja. Povsod so plezale sence, krvave, razbite, kričeče, javkajoče, neme, ter hropele naprej, kolikor so jim dopuščale moči. Ljudje so plezali čez vlake s kamenjem in gradivom, ki so bili vrženi s lira, lezli po grmadah grušča navzgor in navzdol, potiskali se skozi tramovje, čim dalje so se rili, lem več tovarišev so srečali, ki so vsi hiteli naprej. Tu je bilo čislo temno in le bled sij se je včasi zalizal v rov. Dim je prodiral dalje, grizel v pljuča, in kakor hitro so ga čutili v nosu, so planili v obupen dir. Brutalno so drveli preko trupel počasi se plazečih ranjencev, pobijali se s pestmi, da pridobe samo kratek korak, in neki barvnopolti človek je vihtel svoj nož ter vsakega slepo zabodel, ki mu je prišel na pot. Pri nekem ozkem prehodu med prekucnjenim vagonom in križem zmetanimi podboji se je bila pravcata bitka. Revolverji so pokali in kriki zadetih so se mešali z besnim tuljenjem onih, ki so drug drugega dušili. Toda drug za drugim je izginil skozi razpoko in ranjenci so stokaje lezli za njimi. Na lo je proga postala bolj prosta. Tu je stalo manj vlakov napoti in eksplozija ni podrla vseh podbojev. Toda bila je popolna tema. Hropeč, škripajoč z zobmi, oznojeni in okrvavljeni so se ripsali in plezali begunci naprej. Zaletavali so se v tramovje in vpili, prekopicevali se preko vagonov in iskali. Naprej! Naprej! Besni nagon samoohranitve je počasi popuščal in polagoma se je spet vzbujal čut tovarištva, »Semkaj, tu je pot prosta!« »Ali se more tu skozi?« »Desno ob vagonih!« Tri ure po katastrofi so dosegli prvi delavci iz razbitega, z lesom opaženega rova vzporedni rov. Tudi fu je bila razsvetljava pretrgana. Bila je črna noč; tulili so od besnosti. Nobenega vlaka! Nobene luči! Moštvo vzporednega rova je bilo že davno pobegnilo in vsi vlaki so odpeljali. Pritisnil je dim in blazno drvenje se je začelo iznova. Tolpa je zdrsavala, tekla, gnala se dobro uro po temi naprej, potem so padli prvi opešani na tla. »Saj nima pomena!« so vpili. »Štiristo kilometrov ne moremo dirjati!« »Kaj naj storimo?« »Počakajmo, da pridejo po nas!« »Pridejo po nas? Kdo pride?« »Od lakote umremo!« ' »Kje so zaloge?« »Kje so zasilne svetiljke?« »Da, kje so?« »Mac —1« »Da, le čakaj, Mac —!« In namah je vzplamtelo v njih sovraštvo, »čakaj, Mac! Ko pridemo na svetlo —! Toda prišel je dim in planili so iznova dalje, dokler jim niso spet klecala kolena. »Tu je postaja, halo!« Postaja je bita temna in zapuščena. Stroji so stali, vse je panika iztrgala s seboj. Tolpa je drla v postajo. Postaje so dobro poznali. Vedeli so, da se tu nahajajo plombirani zaboji z živežem, ki jih je lrebalo le odpreti. Hreščalo in pokalo je v temi. Pravzaprav ni bil nihče lačen, kajti groza jim je lakoto pregnala. Toda sredi zalog se je v njih zbudil divji instinkt, da si nabašejo želodce in vrgli so se kot volkovi na zaboje. Natlačili so si žepe z živežem, še več, brezzmiselno so v grozi in besnosti raztresli vreče prepečenca in suhega mesa, razbili na tisoče steklenic. »Tu so svetiljkel« je vpil neki glas. Bile so zasilne žarnice s suhimi baterijami; trebalo bi jih samo odpreti. »Stoj, ne odpiraj, ustrelim!«- »Zakaj ne?« »Lahko eksplodira!« Samo ta misel je zadostovala, da so okameneli. Od groze so onemeli. Toda privil se je spet dim in pogon se je začel iznova. .. S' (Dal)«.)