150. številka. * MJ Trst, v soboto 5. julija 1902. Tečaj XXVII JCAlBMt*4 rh tU •■krat >• 4aa. ruot itdal^ ta pr tujko? ob 4. ari »»•<«, Virtfilit iitlk : •a *mlo leto i* pol leta ■ « z* fatrt leta *:r jčai»c •• platautl naore* *"rn »Hlotaaa naročnin* »■ aonn • aira __ 'o t "•afamaJb v Tratu h p t riaja>o po !■;(£( 1» vilka po C stotini f3 as?.*; rrM Tnu p« po 8 stotiak (4 »*£.) TeJefoa itv. HTU. Glasilo političnega druStva ,,Edinost" za Primorsko. V ediaoatl je »alt Ofikii •■ račaaajo po vratah ▼ petita. Za »ei-kratao aaročilo a primernim popu/tom Poalana, oamrmioe in javne sakvalt; do-načt oglaai itd. ae računajo po pogodba Vai dopiai naj ae pofiiljajo areislitva Kafraakovani dopiai ae ne aprsjemajo Bokopiai ae ne vračajo. Haročnino, reklamacije in oglasa sprejema apraTBiltTo. Naročnino in ogiaae je plačevati loco Trat. Uradalitvo in tlakama ee nahajata v alici Oarintia hv. 12. I praTnlilvo, U aprejemanje laaeratvv v alici Moliš piocolo itv. 3, II. naiiHtr. aiafstal) »o odgovorni oTedcik F r a ■ Oodnik Laatnik konaoreij liata Kdinost" Natisnila tiskarna konaorcija lista „Edinoat,, v Trst Vola preosnova v tržašKem de-želnem zbora. (Zvršetek.) P.jsl. dr. V e d e z i 8 d izjavlja, da je že poroil argumente stranke, v katere imenu je govoril p«»#l. dr. Gregorin, * e r j i h je d o z n a 1 že iz tukajšnjih slovenskih časnikov m kateri ar- : trumenti da so bili predočeni pozornosti viših j n širših krogov v zagrebških in dunajskih j *t.b. Kadi te umetne politično-narodne agi-tac je naj si deželni zbor ne dela prevelikih -krb«, ker - meni govornik — v ada, od matere je odvisno potrjenje tega zakona, go i«vo ni imela namena govoriti na usta posl. dr.a Gregoma. Na vsaki način da bo lahko pobijati navedene prigovore. Govornik očita svojemu predgovorniku (»regorinut, da ni umel duha zakonske osnove; nam n iste da je bil ravno: utesni t i kolikor m<»g"če podvojeno volilno pravico. Skrbeti za. to, kolira ne trgovske rime po razmeri davka nahajajo tako v drugem. kakor v prvem volilnem razredu, kateri so, ker plaču;ej<> veči davek, itak dolžni upioati j*e v trgovinski register, radi česar da e le pravično, ako imajo, z ozirom na večo trgovsko odgovornost, tudi večo pravico v javni upravi. Kar se tiče delitve okolice v zgornjo in spodajo okolico, je to naravna po-fied.ca različnemu razvitku teh dveh delov v zadnjih časih. Dočim se je mesto razvijalo proti spodnji okolici, utelesi vši naravnost nekatere dele ter davši jim se stanovanji in tvornicami značaj mesta, je zgornja okolina ostala za se z vaškim značajem z lasten m; potrebami in običaji. Sicer pa je ta določba vo-!ne preoenove le reprodukcija okrajne raz-ielitve, pred nedjlgitn časom vspre ete od mestnega sveta in — ako se ne moti — tudi <>d manjšine. (Prigovori na klopeh manjšine). >ploh pa okoličani radi tega ne bi *meli bili razžaljeni, ampak nasprotno. Število poslancev v naši volilni osnovi «e drži razmerja me*tofga statuta od 1. 1850, na vstalega is volje cesarjeve. To razmerje se e vzdržalo, da si je mesto vsled zakona od l^K) naraslo na dvakrat veče površje, nego e bilo 1. 1850 ter bi se bilo moglo na tej l>odlagi izvajati dosti bolj ugodne posledice za mesto. Ni se pa hotelo motiti ravnotežja, določenega 1. lHfiO: 48 svetovalcev iz mesta nasproti 6 svetovalcem iz okolice v starem zakonu stoje v istem razmerju, kakor 56 nasproti T v novem zakonu. Sicer pa ni pogrebno, da vedno odloča le pojui razmerja. Na Dunaju določa najnoveji volilni zakon, da ima na podlagi občne volilne pravice vsak • kraj voliti jednega ranega svetovalca in si-«-er brez obzira, ali je okraj več ali manje obljuden, aer se je hotelo imeti idealno zastopstvo poiam.eaih okrajev brez obzira na prebivalstvo. Sicer pa da se je imelo tudi ozr* na Htaro tradicijo okoličanov, kateri so že vajeni, da imi vsaki okraj svojega poslanca, do katerega se zaupno obračajo v vsaki potrebi, in je bolje, da ta tradicija ohrani. — Iz vseh teh razlogov je govornik proti predlogu, da se izk>ere posel>en odsek, kateri, ako ne bi obstajal ravno iz samih členov manjšine, itak ne bi mogel storiti druzega, nego predložiti isto osnovo, katero govornik pri poroča vspre-jetju zbornice in potrjenju vlade. Posl. dr. Gregorin replicira, izjavivši najprej, da }>oslancem okolice ni na te n, da bi se svojimi predlogi uganjali politično propagando n agitacijo, ampak le na tem, d a uveljavijo načelo pravičnosti. Kar se tiče trditve predgovornika. da on (dr. Gregorin) ni čital natančno poročila o volilni preosnovi, mora izjaviti, da je isto nataučno čital in umel, da pa predgovornik ni njega umel, kar se tiče izvajanja glede člena 4. osnovnega državnega zakona od 1. 1867. — Govornik n» citiral tega člena, da bi dokazal enako volilno pravico konsortov (državljanov, stanujočih in plačujočih davke v kaki občini, v katero niso pristojni), ampak citiral je ta člen le radi tega, ker isti daje v načelu enako volilno pravico onim, ki plačujejo dohodninski, oziroma sedaj osebni davek, kakor jo imajo oni, kateri plačujejo davek od nepremičnega posestva in obrti. Ker gospod predgovornik ni odgovoril na stavljeno mu vprašanje: zakaj da predložena volilna pre-osnova ni vsprejela mej volilce 1., 2. in 3. telesa tudi take davkoplačevalce, ponavlja on (Gregorin) dotično vprašanje. Kar se tičeonih, ki plačujejo obrtni davek, je re-», da se v prvem in drugem telesu nahajajo protokoli-rani trgovci, ki plačujejo viši davek, ali isto-tako je da taki trgovci ne predstavljajo se vseh visoko obdačenih obrtnikov. Je namreč obrtnikov, ki plačujejo vise davke, nego protokolirani trgovci, ki pa vendar po predloženem načrtu spadajo brez izjtme le v tretje telo. Kakor za ene, tako bi morala biti tudi za druge odločilna visokost predpisanega davka. Glede okolice mora ostati pri zahtevi, da se ista ne razdeli. Kar se pa tiče razmerja mestnih in okoličanskih poslancev, določenega v sedanjem statutu, ni dvoma, da je isto absolutno krivično ter da bi bilo se bolj krivično oveko v e -čiti obstoječo krivico. Sicer pa ni res, da se je mesto v zadnjem času bolj razširilo, nego okolica. Ako pri tem predgovornik misli na teritorijalno razširjenje, katero bodi podlaga razdelitvi mandatov, potem bi morala imeti okolica gotovo več mandatov, nego mesto, ker je njeno obsežje mnogo veče, nego ono mesta ! Ce pa misli predgovornik na pomno-ženje prebivalstva, stoji dejstvo, da se je v tem obziru spodnja okolica v zadnjem desetletju neprimerno bolj pomnožila, nego mesto, radi čtsar je govornik zahteval, ravno z obzirom na razmerje prebivalcev, veče zastopstvo za okolico. Obstaja torej pri svojem predlogu. Posl. Iv. G o r i u p : Na motivacijo dr. Veneziana, da se razdelitev na okraje v doljni okolici ohranja tudi z ozirom na to, da je bolje, da vsaki okraj ima svojega zastopnika, ki je nekaka veljavna oseba in posreduje lahko med volilci in magistratom, moram opaziti, da Venezian nf bil vedno tacega mnenja. Ko se je svoječasno od naše strani zahtevalo tudi za okolico mesto v delegaciji, je izjavil isti Venezian, da on ne zahteva mesta v delegaciji kakor zastopaik ulice Fontana, kjer stanuje, da so vsi svetovalci, oziroma poslane', enaki ter da no(>eden njih ne zastopa določenega kraja. — Da so se okraji ohranili le v spodnji okolici, ne pa v zgornji, to ima drugi skriti namen, ki je vendar prozoren in katerega nočem tukaj razkladati, da se mi ne bo očitalo, da ins;* liram — a vem, da ga gospodje poslanci poznajo tako dobro kakor jaz. Motivacija Veneziana glede te neskladnosti (nesi-metrije) je jako slaba — in se jej pač ne pozna, da je njegova. Mislim, da so me gospoda od večine dobro umeli. Posl. D o 1 1 e n z (nemir mej svetniki in na galeriji) izjavlja, da je volilna preo-snova reakcijonarna. Da se daje okolo 3000 volilcem v okolici samo sedem svetnikov, ne odgovarja današnjim razmeram. Razdelitev okolice v 6 okrajev v starem štatutu je posledica bivših 6 stotnij okoličanske milice. Danes je opravičena zahteva, da se za vso okolico volitev poslanca določa v enem skupnem telesu ter je opravičena zahteva, da se da okolici najmanje 14 svetovalcev. Na to je izjavil deželni glavar, da je zaključena splošna razprava. Poročevalec dr. Venezian je zatrjeval nasproti izvajanjem posl. Goriupa, da se deželni odbor o sestavljanju te volilne preosnove ni dal voditi od strankarskih ob-zirov. Njegova stranka, da ni mogla računati na možnost, da bi si v spodnji okolici priborila mandate, ker se je zadnja desetletja izkazalo, da je iBta volila vedno skoraj izključno slov. poslance. Slednjič je skušal še jedenkrat izpodbiti izvajanja dra. Gregorina. >a Venezianova izvajanja hotel je posl. dr. Gregori n še odgovarjati, česar mu pa deželni glavar ni dovolil ozirom na to, da je debata zaključena. V podrobni razpravi stavil je poslanec dr. Gregorin k posamičnim paragrafom načrta volilne preosnove spremenjevalne predloge v zjaislu ntčel, izvajanih v splošni razpravi. K členu I. je stavil predlog, da se izpusti oni del člena, kateri razveljavlja člen II. zakona od 1. aprila 1882 o razdelitvi okolice v 6 okrajev, katera razdelitev naj bi se pridržala v svrho izvrševanja volilnega čina v sekcijah. K § 1. je stavil predlog, da se število poslancev določi na 64, namesto na 63, od katerih naj bi volilo mesto skupaj 48 in ne 56, kakor je predloženo v načrtu, a skupna okolica naj bi volila 16 poslancev in ne 7, kakor predlaga isti načrt. K § 2. je predlagal, da naj odpade razdelitev volilcev v volilce spodnje in gornje okolice. K J? 3. je predlagal, naj se isti glasi tako, da voli vsako telo v mestu po 12 svetovalcev, a v okolici 1. telo (davkoplačevalci f 1- poslancev, 2. telo (volilci s splošno volilno pravico) 4 svetovalce. K £ 4. je predlagal primerne spremembe glede vrstenja posamičnih teles mesta in okolice v izvrševanju volilnega čina, s pri-stavkom. da se volitev v okolici ima vršiti v sekcijah, katere naj bi volile v glavnih krajih šestih okrajev, ustanovljenih v statutu. K $ 5. je predlagal glede posestnikov vknjiženih glavnic, ki imajo volilno pravico v 1. mestnem razredu, aRo plačujejo na leto rentnega davka vsaj 600 K, da se odpravi privilegij za vknjižene posestnike glavnic ter razširi volilna pravica sploh aa posestnike glavnic, ki plačujejo rentni davek, brez ozira na to, ali so glavnice vknjižene ali ne. Nadalje je predlagal k istemu da se sprejmejo kakor volilci 1. mestnega razreda vsi oni, ki plačujejo osebni ali pa obrtni davek v znesku 600 K, brez ozira na to, ali so protokolirani v trgovinskem registru ali ne, vsled česar naj odpade privilegij ustanovljen za protokolirane trgovce. K $ 6. je predlagal z ozirom na to, da se v 2. razredu predlaga volilna pravica za župnike in kurate z župnisko jurisdikcijo priznanih krščanskih udruženj in za rabine,, da se raztegne volilna pravica tudi na vse više cerkvene dostojanstvenike, kakor je to določeno v dunajskem občinskem redu, ker ni nikakega povoda za to, da bi imeli tak privilegij župniki, kurati in rabini, da bi pa bili izključeni kanoniki in celo škof, kateri po tržaškem volilnem redu nima volilne pravice. K istemu § je predlagal, da se kakor za 1. razred, tudi za 2. razred prizna volilna pravica vsem onim, ki plačujejo obrtni in osebni davek v znesku najmanje 100 K, brez ozira na to, so li protokolirani v trgovinskem registru ali ne. Nadalje Je predlagal k istemu kakor glede volilcev 1. razreda, da se glede posestnikov glavnic odpravi privilegij na korist onim, kateri so vknjiženi. K § 7. je predlagal, da se glede lastnikov zemljišč, ki imajo po načrtu volilno pravico v 3. razredu, ako plačujejo hišnega ali zemljiškega davka od 100—20 K, glede posestnikov glavnic, ki istotako plačujejo rentnega davka od 100— 20 K, in glede brodo-laBtnikov, ki posedujejo brode od 300—150 tonelat, odpravi predpisani minimum ter da Be jim da volilna pravica v 3. razredu, brez ozira na visokoBt davka, 6ziroma brez ozira na število tonelat brodov, kakor to določuje sedaj v veljavi stoječi statut. Slednjič je predlagal k istemu da se da volilna pravica v 3. razredu vsem onim,, ki plačujejo osebnega davka pod 100 K. K § 9. je predlagal primerno stilizacijo z ozirom na od njega predlagano povišanje števila poslancev v okolici in z ozirom na združenje istih v dve volilni telesi, vsled česar naj bi popolnoma odpadel § 10, kateri govori o volilni pravici v spodnji in zgornji okolici. K § 11. je predlagal, da se za odloče-nje, v kateri razred spada kak volilec z ozirom na da«rke, ki jih plačuje, seštejejo hiša-rina, zemljarina, rentni davek, obrtni davek in osebni davek. K § 12., vsled katerega so izključeni od volilne pravice oni, ki uživajo oskrbo iz občinskih ali drugih javnih sredstev, je predlagal, da se doda dostavek, po katerem bi ne bilo smatrati kakor taka oskrb, ako je kdo v posamičnih slučajih dobival zastonj zdravniško pomoč ali pa zdravila. Vsem tem predlogom se je protivil poročevalec posl. Venezian iz razlogov, že navedenih v splošni razpravi, ter so za iste vsakikrat glasovali le štirje navzoči okoličan-ski poslanci, dočim so bili predlogi poročevalca — z nekaterimi malimi spremembami, predlaganimi od poslanca D o r i a glede volilne pravice avtoriziranih arhitektov in absol-viranih tehnikov — sprejeti z vsemi glasovi večine. Po dovršeni podrobni razpravi o posamičnih §§ zakonske predloge, je dal dež. glavar brez tretjega čitanja takoj glasovati o vsem zakonu ter so naglo vstali vsi poslanci večine. Ali takoj je vstal poslanec I. G o r i u p, kije konstatiral nepravilnost takega postopanja ter zahteva 1, da se vrši, kakor je to parlamentarna navada, pravilno tretje čitanje. Gospodi od večine to ni bilo po godu ter sta bila o prvem hipu tako deželni glavar kakor poročevalec posl. Venezian v vidni zadregi. Poročevalec Venezian si je skušal pomagati s tem, da je trdil, da ni bila nikdar navada v deželnem zboru tržaškem, da bi b« vršilo tretje čitanje, na kar je poslanec Goriup zopet odločno zahteval, da se isto izvrši. P<> kratkem potnenku mej vladnim zastopnikom, namestmštvenim svetov. Jettmar-jem in poročevalcem posl. Venezianom. je preti lagal Venezian, da se vsprejma zakon kakor nujni predlog, v katerem slučaju odpade tretje čitanje, kateri nujni predlog (potem, ko se je izvršila splošna in pod robna razprava) je bil vsprejet od večine. Na to je izjavil p>sl. dr. Gregorin v imenu manjšine, da je manjšina, glede na to, da s o s e odbili vsi njeni opravičeni predlogi, — prisiljena glasovati proti zakonu v celoti. Da-si bi lahko preprečili sprejem zakona v današnji seji stem, da bi se odda-Ijili, v katerem slačaju ne bi bilo doseženo zakoniti predpisano število poslancev (3/t vseh poslancev) za veljavnost glas »vanja o spremembi statuta oziroma vol. reda, vendar da se manjšina ooče posluževati takega sredstva, da se jej ne bo predbacivalo, da je ona preprečila volilni zakon, s katerim «e razširja volilna pravica na nižje sloje, prepuščaje vladif da vspreje-tega zakona ne potrdi, ako se prepriča, da je krivičen. S tem je bila završena razprava o pre-osnovi volilnega reda. Na koncu je poslanec S p a d o n i še predlagal, da «e spremeni mestnega -tatuta v zmislu, da zgubi mandat, kd r se neopravičeno ne udeleži petih sej zaporedoma, ter je motiviral ta predlog s tem, da se je en člen sedanjega mestnega zastopstva mislil je dr.a Dompierija) pokazal samo erkrat v mestnem svetu, da je torej s tem zanemarjal svojo dolžnost kakor zastopnik. Posl. V e n e z i a n je na to pojasnjeval, da ta predlog »pada v preosnovo statuta spioh, katera se predloži gotovo tekom enega leta, in ne v preosnovo volilnega reda, ki »e ima pečati le z volilnim činom kakor takim, na kar je -*pad>ni odtegnil svoj predlog ter istega vzdržal le kakor priporočilo. Na to je deželni glavar zaključil sejo ob 9 uri 4U min. zvečer. Politični pregled. V Trstn. 5. julija 1902. Deželni zbor tržaški imel je sinoči «vojo tretjo sejo. Že pripravljeno poročilo o tej seji, v kateri je z lepim vs|»ehom nastopil tudi naš poal. g. dr. Gregorin, morali smo radi pomanjkanja prostora odložiti za prihodnjo številko. Trozveza in dvozveza. Mnogo in v vseh možn h varijacijah se ugiblje sedaj, je li ravn >kar obnovljena trozveza res še tista, ka*or je bila ? Bese lilo pogodbe je sicer ostalo isto, na tem ni dvom'ti. Kar se tiče — črk v pogodbi, moramo že verjeti, da je trozvezna politika ostala nespremenjena. Steklenica in etiketa sti ostali isti, nespremenjeni, da h pa je vino v steklenici ostalo iste kvalitete? Je li so vsebina pogodbe, duh, tehtnost in nameni ostali isti pri vseh treh zaveznicah? To je kočljivo vprašanje, o katerem se mnogo ugiblje. Menenja gredo močno navskriž, ali pretežna večina se n?g'bije k menenju, da je seda ibno vijena trozveza le bled, meiel od-tisek prvotne trozveze. Osobito se povdarja razlika med razmerjem, v katerem so bile Nemčija, Avstro Ogrska in Italija prvotno ]>rot Franciji oziroma Rusiji, in med razmerjem. v katerem so trozvezne države — vsaka posebej — nasproti d v o z v e z i, v kateri sti ista Francija in ista Rusija ! Ost prvotne trozveze je bila — to je neutajljivo — naperjena proti Rusiji in Franciji, danes pa je Avstro Ogrska členiea trozveze, v dogovor h z Rusijo glede na prevažno vprašanje Balkansko, a Italja, tudi členiea trozveze, v najbolj prijateljskih odnošaj h z Francijo. V tem pogledu j« prišlo v francozki komori dne 3. t. m. do jako važnih pojasnil. Na neko stavljeno mu vprašanje — da-li bo obnovljenje trozveze kaj u plivalo na razmerje meol;šanju razmer do Italije. Italijanska vlada je sama skrbela, da se je položaj pojasnil in je izjavila, da radi nje zvez ni njena politika ne direktno in ne indirektno naperjena proti Franciji, d a Italija ne bo nikdar in v n i k a k i o b1 « k i služila kakor orožje za napad na Francijo. Izjave Italije da opravičujejo tudi uver-jenie, da se bo pr jateljstvo med Italijo in Francijo dalje razvijalo. To §o senzacijonelne izjave, ki pričajo, da je Italija formalno v trozvezi (v kolikor pričakuje od tega koristi), faktično pa na strani d voz veze. Naravno je torej, da so pojasnila franc zkega ministra imela v Nemčiji učinek kakor curek mrzle vode na glavo. Nemški listi Bi ne vedo pomagati drugače, nego da — kakor posnemljemo iz brzojavnih poroči! — vrše nasilje na zdravi logiki. Jeden teh listov si privošča n. pr. trditev, da je izjavo Italije, da ne bo nikdar in nikomur služila kakor orožje za napad na Francijo, umeti tako, da se Francija obvezuje, da nikdar ne da povoda, da bi se morala proti njej uporabiti obrambena moč trozveze! Bog jo razumi to nemško logiko! Po tej logiki je torej rečeno: s tem, da Italija noče napasti Francije, je garantirano, da Francija nikdar ne napade Nemčije ! Ta logika šepa na vseh nogah, kolikor jih ima. Ce kdo zagotovlja meni, da mene nikdar ne napade, ni še rečeno, da jaz ne pridem s kom drugim v konflikt. Zdrava logika pravi marveč, da iz izjav Italije sledi le to eno, da v slučaju vojne med Nemčijo in Francijo nima Nemčija računati na pomoč Italije!! Ali z drugimi besedami : trozveza bo branila mir, dokler ne bo isti v resni nevarnosti ! V slučaju pa, da bi trozveza morala »braniti mir« proti Franciji — trozveze ne bo več. Ali so torej še veljavni tisti prvotni razlogi, radi katerih je navstala trozvezi ? Ali ni vendar v staro steklenico s staro etiketo prišlo novo vino ? ! Vsakako pa izhaja iz pojasnil Delcas*č-a, da je dvozveza danes solidneje fundirana, nego pa trozveza. Potovanje italijanskega kralja v Petro grad in Berolin. Listi, ki so na razpoloženje oficijelnim krogom italijanskim, reagirajo na komentarje, ki jih prinašajo listi o dejstvu, da kralj Viktor E nanuel pač obišče dvor, ki je v dvozvezi, ne pa dvora monarhije, s katero je Italija v politični zvezi. L sta »P.»tria« in »Giornale d* Italia« povdarjata posebno, da je smešno in otročje, ako se kralju italijanskemu pripisujejo slavo-filne ali cel<5 panslavistične simpatije. Temu verujemo. Politika kraljeva da hoče služiti le Italiji in ne drugim državam. Takega zatrdila pa res ni trebalo. Saj se j>o vsjj politiki Italije vleče kakor rudeča nit najskrajneja sebičnost, težeča vedno za tem, da jej drugi pobirajo kostanj iz žrja-vice. O tem kriči izlasti leto lBl><>. Sij je {»ostalo že v pregovor, da je bila Ital'ja skupaj stepena, to je, da je v svoji zavrat-nosti tudi iz vsakega poraza skušala vleči dobičke. Klasičen je izrek v »Patriic, da ne treba, da bi se čini prisrčnosti pokrivali s potrebami poli Like. Po slovenski povedano se glasi to: prijateljstva z dunajskimi dvorom ne potrebujemo, pač pa ne odklanjamo dobrot od strani Avstrije, ki nam jih jamči zveza z njo. Potem pa je rečeni list toli m'lostljiv, da nam v poetični prispodobi ohranja nado, da bi Italija mogla kedaj postati tudi »prisrčna« do naše monarhije. Pravi namreč, da politika je le risarija, podlaga dobri sliki, prisrčnost pa je barva, ki daje sliki luč in življenje. Italijani obžaljujejo, da njihov kralj za sedaj ne more osebno spoznavati dobrega mišljenja narodov A vstro-Ogrske. Za sedaj se zadovoljujejo z dobro risarijo — čitaj : politiko dobičkarije — in čakajo, da-li pride tudi »barva« zraven?! Na prisrčnost moramo torej še čakati! V Rimu menijo morda, da pot do »prisrčnosti« vodi preko — Trenti na in Primorja______! Ali se umejemo ? Hvala lepa ! Tržaške vesti. Praznik sv. Cirila in Metodija Sinoči so predvečer današnjega praznika sv. Cirila in M^todija kaj le|»o proslavili po vsej oko-lici. Ta praznik zadobiva v naši okolci vsako leto veče dimenzije in sinoči je dospel že do nepričakovanega sijaja. Oitoličanske vasi so med seboj kar tekmovale, katera da lepše proslavi pre I večer tega našega praznika. Od sv. Ivana, iz S-iednja, Barkovelj, Rojana, bv. Mar. Magdalene in drugih okoličanskdi vasi prihajajo nam jako radostna poročila o sin očni em večeru. Posebiim zedoščenjem smo pozdravili poročilo iz S-sednja, kjer so bile z malimi izjemami razsvetljene skoraj vse hiše, posebno pa po gUvnih ulicah. Bila je to v pravem pomenu bese le razsvetljena ona bajka o nazadovanju narodne zavesti v Skednju in se je v »pravi luči« pokazal odločno naroden značaj te vasi. Sv. Ivan nam je pa pokazal, da je ne le še vedno, ampak da postaja vedno bolj, ista trdna, nepremagljiva narodna trdnjava, na katero smo upravičeno ponosni. Tudi Barkovlje so Be odlikovale mimo prejšnjih let. Sploh pa je vsa okolica hotela sinoči nekako pokazati Bvojo trdno narodno zavest, ki jo vsposoblja, da mora vojevati ljuti boj se Bvojimi zatiralci. Slava zavednim okoličanom, ki bo b sinočnjo manifestacijo podali nov dokaz svoje zavesti in železne vstrajnosti. Tak narod ne sme propasti in ga s ponosom stavljamo vsporedno vsem našim rojakom v drugih pokrajinah. Le pogumno naprej, po geslu: »samo napried, samo složno!« Kako je moralo priti! V »šolskih programih- človek navadno ne išče reHeksij in akcentov, ki bi bili v zvezi z vsakdanjimi narodnimi in političnimi borbami. Zato tudi notica, ki jo je prinesel včerajšnji »Piccolo« pod zaglavjem »Šolski pogrami« v prvi hip ni vzbudila v nas tiste pozornosti, kakor jo vzbujajo tiste notice njegove, katerih naslovi že zvene kakor bojni klici. Ne da bi nas ne zanimale te šolske stvari. Nasprotno: zanimajo nas v veliki meri. Ali take stvari ne silijo toliko in jih puščamo običajno na strani, da jih čitamo v času, ki nam je na razpolago potem, ko smo zadostili zahtevam vsakdanje borbe. No, na omenjeno notico v »Piccolu« pod zaglavjem : »Šolski programi« smo bili posebno opozorjeni. In — kakor smo se pre-pričali, prečitavši to notico pozorneje — po vsej pravici. Pripoznanje, ki je obseženo v njej meče kaj interesantno luč ter ilustruje jako informativno, tiste sile, to je motive ali nagibe, ki gonijo mlinske kamene v mlinu naših italijanskih sodeželanov oziroma kako politiški so jim vzreki tudi tedaj, kadar gre za najnepolitičneje stvari — kakor je n. pr. šola, kulturelni nameni. (irozni hrup, ki je navstal po vsej deželi radi zasnutja hrvatskega gimnazija v Pazinu, je nam vsein še v živem spominu. Uprizorili so hrupno akcijo, vse možtvo italijanskega tabora {je bilo pozvano na krov, lazvili so svojo prorokovo zastavo in pod to zastavo je moralo prihiteti vse do zadnjega — maroierja. Vsa italijanska pljuča so trpela za dokaz, da hrvatski gimnazij ni potreben, da to ni kulturna potreba, da zahtevo po takem gimnaziju narekajo hrvatskim — agitatorjem le politični agitatorični nameni, in vse skupaj da je le : neodpustna provokacija italijanskega prebivalstva vseg-a Primorja. Ko pa so videli, da z vso to uprizorjeno revolucijo proti fakt'čni neoporečni kulturni potrebi delajo le luknje v vodo in da je ni nade, da bi vspeli in dosegli svoj cilj, sosezmislili šele, da velika kulturna potreba bi bil — italijanski realni gimnazij v i-item Pazinu! Ta »kulturna p »treba« Italijanov je kar čez noč postala tako nujna, da je postanku misli neposredno sledilo nje uresničenje. Proti resnični najnujneji potrebi dotlej popolnoma zanemarjenega ljudstva hrvatskega in slovenskega so ustanovili — kljubovalen zavod, čegar osnutje je sta'o tisoče in tisoče in ki požira dalje tisoče in tisoče na leto! In kar je najhuje, nečuveno, neodpustno, vnebovpijoče : te tisoče «o naprtili toli ubogi, izmozgani deželi, kjer bi se vsaki novčič deželnega denarja - moral porabljati za gospodarsko resu rek sij o, v [k)vspeševanje resnično kulturnih namenov. Te tisočake za kljubovalni zavod so naprtili — in to ogorča, ker je naravnost brezvestno — istemu narodu, preti kateremu je kljubovalni zavod naperjen ! ! I) kljubovalni zavod — ker je povsem nepotreben. Na hrvatski strani so trdili takoj, da bo novi gimnazij, ako bo hotel imeti učencev, neizogibno škodoval že obstoječemu italijanskemu gimnaziju v Kopru, da bole ta gimnazij moral oddajati učencev, da se bodo polnili prostori onega v Pazinu ! To prorokovanje se že uresničuje. Prišlo je, kakor je maralo priti, k:i*or pa absolutno ne bi bilo prišl", ako bi bil «ttž- Ini italijanski gimnazij v Pazinu resnična kulturna potreba Italijanov Istre. K-»r pa ni, pada število učencev v Kopru, zato, da prostori v Pazinu ne ostajajo prazni. To je tisto, kar pripoznava »Pi^cnloc v svoji notici »Silski program«! I/, letini**:;* ravnateljstvenega sjK»ročila gimnazija v Kopi u citira namreč : »Kakorje bilo pričakovati v b 1 e d otvoritve in sukcesiv-nega spopolnjevanja dežel- nega gimnazija v Pazinu, seje število učencev na tem zavodu (koperskem) občutno znižalo. Začetkom šolskega leta 1-S98—1899 je gimnazij v Kopru štel 284 učencev ; ali od tistega časa se je število stalno manjšalo, ko so se odpirali novi razredi na deželnem zavodu«. Začetkom šolskega leta 1898 — IS99 je imel torej gimnazij v Kopru *2S4 učencev, ob zaključku tega šolskega leta pa le *22*'. In še od teh jih je 37 došlo iz druzih p>-krajin. Prišlo je torej, kakor je moralo priti. — Številke govore! In te številke pravijo, kje je bila kulturna potreba in kje le kljuboval-nost! Jasno je sedaj, da so narodno politični agitacijski motivi bili le na italijanski j strani. Hrvatski gimnazij v Pazinu vapeva lepo narodu na korist in nikomur na škodo. Italijanski gimnazij istotam pa dobiva učen-| cev le drugemu italijanskemu zavodu na škodo ! 0 dogodku v sv. Križu. Iz sv. Križi nam pišejo : Poročilo, ki ste je objavili v sinočnji številki »Elinosti« o dogodili s komisijo, ki je prišla cenit še nekatera zemljišča (16 parcel) eksproprijirana za že il o -vršeni vodovod »Brojenca«, odgovarja resnici, samo da Vaše poročilo ne pripoveduje še vse resnice. Krivica, kise godi Križanom, je še huja, nego je povedano tam. Dovolite torej, da rečeno poročilo nekoliko spo-polnimo. Komisija je bila sodna ter jo je vodil svetovalec in vodja okrajnega aod šča goBp. Lettich. Takoj tu moramo konstatirati, da je bilo vedenje tega gospoda pravično in objektivno. Ko se je na dotični parceli, kjer se je pripetil dogodek z inženerjem Dimmerjem, lastnik iste pritožil pri vodji komisije z uljudno zahtevo, naj se kamenje, ostalo na zemljišču od gradbe vodovoda sem, o Istrani, in da se poškodovani zid pod gornjim delom razkosanega zemljišča uredi, je načelnik komisije pozval inženirja Dimmerja k sebi in mu je prijavil pritožbo kmeta. Inž. D.mmer pa je prigovarjal, da je spodnji zid star in da je kamenje padlo s tistega zida doli, da je torej odgovoren kmet sam. Kar se pa tiče zgornjega zida, kjer se ruši zemlja, da za to ni odgovorna »Aurisina«. Ti prigovori gosp. i. . . . „ . . inženirja so neopravičeni m se j m moramo čuditi tem bolj, ker je gosp. inž. zaupnik sodišča. Sploh moramo konstatirati, da je g. inženir doslej vedno in dodedno, ko so Be zemljišča cenila, kolikor je le ni >g«l kršil ceno. Že po tem dejstvu se ni čuditi, ako so križki kmetje ozlovoljeni nanj. Dalje moramo konstatirati v greh židovski Aurisini, da so se po dovršenju vodovoda že dogodile nesreče, oziroma poškodovanja trt in pridelkov na zemljiščih ob vodovodu, in da se je tudi v takih slučaji-i ta družba branila dati [odškodnino, prisojeno od i z v edence y- c e n i tel j e v. Vsaki poškodovancev je bil prisiljen še le t )žiti, ako je hotel priti do svojega in je s tem trpel škodo v gotovini in na izgubljenem času. Denarja za odkup zemljišča v namene vodovoda pa sploh še nobeden ni dobil!! In prosimo — po dveh letih ! ! Še nekaj kričečega ! Prvotna cenilca, g g. Košuta Kristijan in Valeutin Cibic, sta bila pooblaščena od e. kr. politične oblasti. Ona dva sta bila pred dvema letoma osem dni hodila s komisijo, kamero je vodil pokojni namestni-štveni svetovalec vitez Sclnvarz, in sta cenila svoji pošteni vesti. Ali za židovsko previsoko cenila. po družbo Aurisina sta Družba je zahtevala drugo komisijo, v kateri sta bila tudi inž. Finetti in naš ljubi Dim mer. T;i dva moža sta ceniia vnovič, a sta potrebovala za vse to delo kake — štiri ure. Morete Bi misliti, kako — temeljito so si ogledali zemljišča! Kar preletala sta ves kompleks, potem pa sta vzela knjigo in sta cene, določene od Košute in Cibica, enostavno skrčila pri mizi v T r s t u za 3—5 gld. na vsaki kvadratni seženj ! ! Proti taki cenitvi so seveda kmetje uložili protest, vsled katerega je bila razprava na okrajnem sodišču pri gosp. svetovalcu Lettichu. Tudi na tej razpravi je bil gosp. inženir Dimmer dosledno na strani »Au-risi ne«. Kar pa se tiče dogodka na komisiji predvčerajšnjim, radi katerega je »Piccolo« zagnal tak hrup, je resnica ta le : V sle d postopanja inženirja Dimmerja je bilo par kmetov silno razgretih. V pričkanju je jeden kmetov malo pahnil Dimmerja z roko v ramo. Dimmer se je opotekel 'n padel. Pa ne z zida, kakor nesramno laze Picco'o'. ampak na gladki poti Padši seje malo zadel z nos<»m ob tla m si malce zvil pr3t ! To je bilo vse. Ziačiloo je, da se komisiji ni prav nič žalega zgulilo, kakor tu li ne inž. družbe, Demeo.tu. ki je celo potem ostal med Križani. Sedaj prepuščamo vsakemu poštenemu in objektivnemu človeku, naj sodi o postopanju »Piccola« in inž. D mm*rja ter o tem, kako je bil * križkim kmetom pri srcu, ko so morali gledati, kako so tadi takega dogodka orožniki odveli dva kmeta takoj na to iz vasi v — zapore, kakor da sta storila naj-huji zločin ! Konianje v »Mariji Poinairaj« na Brezje in na Blfd. Slovenska Marijina družtia nas prosi, da naznanimo, da priredi dne 1'*'. julija pose!>en romarski vlak na Brezje in Bled. Komarji bodo odpotovali iz Trsta v sredo dce Irt. julija okoli 1. ure popoiu Ine in pridejo okoli ure zvečer na Brezje, kjer se l*jdo preko noči odj»očiii. Drugi dan bodo pobožnosti na Brezju in na 1» edu. Točen vspored se prijavi pravočasno. Odhod iz fKistaje I^esce Bled nazaj v Trst bo v četrtek dne 17. julija ob uri zvečer. Železniški vlak bo čakal na jMjstaji Lesce na one, ki bodo na Bledu in na postaj: Otoče na ene. ki bodo na Brezju. Prihod nazaj v Trst bo okoli enajste ure po noč'. Za to romanje je nastalo živahno zanimanje med tržaškimi delavci in delavkami. Pts-ben oddelek Marijine družbe priredi iz Brezja v lepi procesiji poseben izlet k »Mariji Devici« na Bled, kjer bo imel -mašo in govor č. g. Fur'an. Navzočen bo tudi pevski zbor Marijine -družbe. To romanje l>o gotovo najlepše, kar so lih dosedaj napravili tržaški Slovenci. Vozni listki se vdobivajo pri voditelju »Mar i ne družbe*, č. gosp. A. Stemberger, ulica S. Giovanni št. >. — pri mestnih ka-pelanodo izdajali do nedelje dne 13. julija zvečer. Priporoča se vsem, da si pravočasno preskrbi isto. Kdor ne bo imel listka, ne bo pripuščen za nol»en denar na vlak. Drsibe premičnin. V poned., dne 7. jul: a ob 10. un pre«l|K>tuf1ne -** Imh1o vsleo •aredbe tuk. c. kr. oferajnega sodišča m viine si vari vršile »lede** premi ni a : v ulici BJvedere štev. .S h šaa oprava ; v ulici det Bofcco št. 30, Vu*; v ulici Petronio 4, hišna oprava ; v ulici Molin a vapore št. 5, hišaa oprava : v ulici Foscolo ii v ulici Amai.a, kamenite stopo c*; v ulici S. Laz 2aro št. 6, šivalni stroji; v ulici Torrente št. 6, 1 bnffct; v ubci Conti št. pohištvo; na V rdel i št. 496, slike. treKecsti TMiuit Včeraj: toplo n r oo uri zjutraj 27° 0 ob 2 ur1 pof*>< • « L'^*. C.' — Tlakomer ob «. uri zjutraj 762.4 — Danes plina ob 10.5 predp id o* 8 pop.; oMia ob 3 predpoludn« o oi 2 po pol udM. Društvene vesti. Tržaški NokoU v»f*»z*rja še enkrat da bo danen zvečer ob 8. in (»al v društveni telovadnici (ulica Coroneo lo) letni redni občn zl>or z ob čajnim dnevnim redom. Jatršnje slavje »Slave«. »Trgovsko izobraževalno društvo« se u leleži korpora-t;vi*> tega lepega slavja. O ih >d ob o uri in pol iz kavarne »Commercio«. Kakor moremo j*reaoditi l>o u leležba na slavju desetletn o- »Slav*« tolika, da pri-deio častno do izraza vse prisrčne in zaslužene simpatije, ki jih to društvo uživa pri menn.ii in ok< ličanskih Slovencih. Opozarjamo še enkrat, da bodo sodelovala mnoga pevska drušiva (nekatera tudi v ofienelnem, druga na neoficijelnem delu.) — »Tržašni Sokol« pa se je te dni prav pridno oripravljal, da iglast o tej priliki d »kaže svoj veliki, res razveseljivi napredek v zad njem času. Torej na ves^'o svidenje jutri in v velikem številu pri sv. M. Magdaleni spodnji. Začetek slavju bo ob n. uri. Za možko podružnico družbe sv. Cirila in .Metodija so darovali gg. : Hrvatin A., ker se ni mogel udeležiti p greba pok. gospe Macakove 1 K, Gerk Ivanka nabrala na dan svojega godu v veseli družbi pri ; »S gmundi« 4 K 4«» st., Gerk I. dodal 60 st., Vrabie Anton i> K, v gostilni »pri Francu« nabrali 2 K 40 st. — Srčna hvala ! Blagaj ništvo. Za podružnico družbe sv. Čiri a in Hetodija na 4»reti je daroval gospod Ve-koslav Gor up jih Prošeku 10 kron. — Pevsko društvo »Hajdrih« s Prošeka pa je doposlalo 70 kron od čistega dobička veselice dne min. m. Srčna hvala ! Zahvala. Podpirani o I bor izreka najsrčnejšo zahvalo vsem. ki so kaj žrtvovali na naši veselici dne m. m. Posebno zahvalo pa izreka dičnim intraklm poslancem na obisku, toli čtstnem za nas. Zahvalo izreka nadalje gospodom iz mesta in bližine, slavnemu pevskemu društvu »Zvon« z Opčin vsem gospi-cam igralkam in g. Ivanu VerŠa za daros*ano krasno trobojnico. ODBOR pev. dr. »Hajdrih«. Zavod SV. Nikolaja opozarja že sedaj vsa slavna društva iu slavno občinstvo na slavnostno umeščenje v novem svojem domu, t. j. v lastni hiši v Rocolu. Veselica ali sploii slavn«»st s? bo vršila prvo nedeljo septembra na vrtu lastne hiše v Rocolu. Odb« r »e že sedaj pripravlja, da bo dostojno slavil ta pomembni dan, kjer je na-vstala zopet nova trdnjava, ki bo hrabro z drugimi, branila It st in pravico Sloveucev. Odbor prosi prav uljudno vse, da si zapomnijo ta dan ter da se vsa društva udeleže istega. Več pride pozneje. Ženski podružnici družbe sv. Cirila ill Metodija je podarila er.a JelNIava Guiič 3 K, ker t*e ni mogla udeležiti »štrukljevega semnja« v Barkovljah. Gospića R. pridobila je podružnici sledeče nove udinje: ir.a N. X., g.a Marija Tomšič, g a Marija Vouk in g.^a M. K »vač. Presrčna hvala vsem. X-j bi našle si obilo posnemalk ! Vesti iz Kranjske * Sokolska slavnost v Idriji. Vse kaže, da ta slavnost postane pravo narodno s'avje in impozantna mauif sracija jugoslovanskega sokolstva. Do sedaj so se priglas la na»le Inja sok. društva; »Sokol« v Varaždinu in »prvi istarski Sokol« v Pulju po deputaciji, »S >kol« v Ljubljani, Celji, Zagorji in Kranii korpo rativno s prapori. Zadnjih šest »Sokolov« udeleži se tudi javne telovadbe. Skupne proste vaje izvajalo bo tako do 100 telovadcev na orodju pa nastopi do 1- telovadnih vrst. Opravičeno upamo, da bo to najlepša in največja javna telovadba, kar jih je doživelo slovensko sokolstvo. Pričakuje *e. da se tako z mogočnim nastopom pokaže resnični in globoki zmisel naroda našjga za z Iravi in krepki život, za sestavno vsestransko vzgojo telesno : da misel naša ne upa la. M a ideja sokolska, hrepeneča k visokim idealom, povznesti vse sile narodne, verna prevzeti nalogi, vstrajno in neodoljivo sf»«-je k novim v^pehoua v prospeh in korist drage nam domovine! Treba je, da so zastopana, prav vsa slovenska s »kolska društva na slavnosti, ki bo gotovo imela le ti >bre posledice za nadaljni vspešni razvoj so-kolstva med Jug -slovani. Z radostjo beležimo vest, da se teslavnc»sti udeleže tu li brat. hrvatski S ikoli. Zbrana O > torej na tej lepi narodni slavnosti v-tn >sti interesov in ideal »v, in v utrjenje vernih pobratim-»kih vezij, v katerih nas spaja krvno sor>d«tvo in pokoljenje slovansko. I lr;ja vsprejme, drage slovanske goste naj [»risrčneje in prizadevala si bo, da si ohranijo prjeten spomin na to slavnost. T«>rei na vedelo <*viden:e b-at e »Sokoli« v Idriji dne 20. julija ! Na zdar ! brzojavna poročila. Deželni zbor soriški. GORICA 5. (B.) V s,n»čnji večerni seji deželnega zl»ora so v s prejel i zak«>n*«ki načrt, tičoči se »lov »zn;h cest k železnicam. Posl. dr. Faidutti jn ute;neljeval svoj predlog za uvedenje pom-žne akcije p »vodom toče, kije dne ~2'2. junija pobila v K »rminu in < k diei. Potem ko sta deželni glavar in vladni zastopnik odgovorila na več interj»elacij, je bila seja zaključena. — Prihodnja seja bo v petek. Deželni zbor istrski. KOPER 5. (P) Današnja seja je bila viharna. G »vorili so posl. Mandič, dr. Dinko Trinajstih in Andrijčid. Galerija je divjala in je bila konečno izpražnjena. Vsled nekega nerazumljenega mejklica posl. Mandiča je navstal grozen škandal. Naši niso pustili večini do besede. Sejo so morali prekiniti. Prihodnja seja bo v torpk. ! Radi dn?odkov v krajskem deželnem zboru. DUNAJ 5. (P.) Govori se, da je dr. Ivan S isteršič proti listoma »Reicln\vehr« in »Neue Freie Presse« u lož d tožbo radi žaljenja na časti radi člankov o znanih dogodkih v kranjskem deželnem zb"»r«i. Bolezen kralja angiežkesa. LONDON 5. (o.) Danes izrfano poročilo pravi : Kralj je irn^-l z »pet izborno noč, je vedrega razpolož^uja in se čuti veliko kreokej**ga. Veselt »as, da moremo priobčiti, da je kralj izven nevarnosti. Večerna poročila se ne bodo več izd^inla. Dosrodki v Turčiji. CARIGRAD 4. (B.) Ru«ki in francoski poslanik (*ra svetovala p »rti rali dogodka v Seresu, naj t*e pogodi. Porta je odgovorila, da odgovori jutri bolgarskemu d'plomat-skemu agentu. Ruski poslanik Sinovjev je zahteval od turške vlade, naj se imenuje komisija, ki naj prouči še ne zadovoljene za ■ hteve ru-»k b državljanov jz/.h časa zadnje vojnp. Alafleiično društvo „Triilar v Gradcu. St. H3. firadec, 1. julija Cenjeni g g. abiturijentje ! Slovencem najveći idejal, slovensko vse učilišče na domaČih tleh, žal še ni uresničen, in slovensko rlijaštvo je raztnšeno po vseh avstrijskih univerzah, ki «e n>»haj»jo, z edino izjemo zlate Prage, v nemških meetdi, kjer vlada duh nemškega šovinizma in se tekmuje v sovražnosti proti Slavenom. E lina zavetišča slovenskemu dijaku, prišetlšemu na univerzo, szivom, da pristop te druirvn. Tekom sedem in dvaj-**-tb t «ega obstanka \zg>»jil i** »Triglav« lepo štev lo slovenskih mož kremenitega znneaja, ki so danes radi ognjenega rodoljubja in glo'njke naro2/3 dne 15. julija, in F>e piično ob uri dopoldne. Učenci, ki želijo delati ta izpit, naj s oglase v spremstvu svojih starišev ali nj namestnikov dne 13. julija med 8. in 12. uro pri ravnateljstvu ter -seboj prlneso krstni list in «• iskovalno izpri če val o. Pristojl>;ne ni plačati nobene, kakor je tudi jKnik brezplačen. Vnanji učenci se lah k - ogdasč k sprejemnim izpitom tudi pismeno, ako j ošljcjo pravočasno gf»ri naverieni list ni. Ravnateljstvo mestne tlžje realte. V Idr ji, dnč 27. juu-ja 1902. V soboto 21. junija odprla se je gostilna „Andemo de Rocco'' JV ulica Erta št. II (pod lekarno Godina) v kateri se toči goriško vino prve vrste belo in črno po 28 nvč. liter. Podpisani se priporoča za obilen ob *k ter že v naprej zahvaljuje Rok, 1? st n ■ k. KXXXXKKKXX HttKH K K X X X MIZARSKA Z A n P rr G A v &0HICI H z nifllOTlai jamstvi«« JJ X DHKDiri'fl jI. »v« ^t* i?«m u n'i^imt.vu, d.t X X j« prevzel* X i prvo sin? zaloecc »mi?a * X iz odlikovanih in sveto ""i znanih to- X X varn v Snlkanu in borici X X X X Antona Cernšgoj-a x X Kaierri ms naiinin X v Tratu. Via veoohia ^C X (Rovario) št. 1. X X , ft (na de«<«< «tr*ni e»rkf irj.i po Hiijni/jih fciitili. Zaloga se u.*il tuja v ulici V al dir ivo 11. (zraven „Hotel Nazionale). I dani Vatorec Jakob. Svoji k svojim! Velikanski izbor raznega pohištva -palne in jedilne sol>e. svetlo ali megleno politirane. iivanov, okvirjev, ogledal, »tolie, stenskih ur se nahaja v dobroznani zalogi pohištva L Rafael Italia Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trst. A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjem t:ij «carij vseh MSt, ročnih kovčekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih želfzniž. NaroTbe sprejema za kompletne e toli v mestu koli za odposiljanje po železnici ali morju. r > > Tržišta posojilnica io taraoiloica ■MH^I > i ? ; rmmiTau lttnn i iittm htmitoi ulica 8. Fr&ncesco itev. 2. I. Telefon 952. Hrssllse sloge se sprejemajo od vsakega. če tudi ni ud zadruge in »e obrestujejo po 4*/# Rentni davek od hraniinib ul<»c plačuje ta vod sam. Vlaga se lahko po 1 kruoo. Posojila dajejo *e samo zadružnikom jn sic«r na uknjižbo po 51 na menjie« po 6 */, ca zastave po 51,*'.. I rado r are s«: od 9—12 dopoludne ir ik1 J—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki dan ob uradnih urab ob nedaljah in praznikih je uratJ. zaprt. Poštno hranilnični račun 816.004. Vela zaloga tmm Mm. Krojaška zadruga vpisana zadruga z omejeno zave/o GORICA Gosposke ulice 7 GORICA lJri|K>n»ča vse v to mtroko spadajoče r>lag»» Vkt jamči za pošteno in solidno po-nrežl»o. Cene stalne brez pogajanja. O PODJETJE ZIMOLO - TRST O Prvo podjetje q za pogrebne sečanasti Q ustanovljen« leta 1876. Pisarna: ( or-o 41 Telefon 6t. 141 Zaloga: al. I«tituto li Telofon St. 145 Sprejemaj« se pogrebi v veliki gali in I., II., III. IY. r»zr*»da ; prev zi mrličev v tu-ia iLozemM .o ; kai&falki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje p- grel*- v popolno črni, v zlato- ćn>i, iiirbrno-rrni in zlato-modri barvi. Velika zaleg* k>>wnskih krst, navadnih in najbogatejših; ki »t iz trdega lena s ko-vinsk n,i ( kraški z vloženo cinasto krsto ali biez nje; lednih krst; belo in črno lakira i ih ; vencev iz umetnih cvetlic v porot lanu ali biserih. Pr«4aja na drobit" in na debelo oblek iz atlasa orgautin, umetnih cvetlic, napisov zlau>-«»rebn>ib in splob vsakovrstnih po-grebmh prr-iujn»>v. OCOOOOCOOOOOI Mui tonsko podjetje Ljubljana. 1 mm za mizarsko orodje in parkete, stavbMo in umetno kiparstvo. Delalnica za konstrukcijo železa itd. "»C Sj»ria na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in dražega pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh rrst kakor: desćiee, parkete, od jermeim in navadnega lesa. Kompletna stavbinska kovaška dela, stopnice, obrije, žične mreže, železna zntcormce na vreteno ita. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. Najboljše stiskalnice za grozdje in OLJK!] so naše stiskalnice 55 tc najnovejšega in najboljšega sestava z dvojno in uepretigano prltiskaluo močjo: zajamčeno najboljše delovanj)-. ki prekaša druirc slirtkalniee. Niijl.fdjše automat ičiie paten-tovane t rt ne brizga 111 i ce „S V P H O N I A" Automatična ki delujejo r-iin.e • <1 i-eb.--, ne da jih galnica. l»ilo treba goniti. _ f Stroji za grozdje, sadje in oljke. Mlin za Stiskalnica za grozdje, mastiti grozdje. Plugi za oranje in og-ra- j vodo. Stroji za sušenje sadja in družili vejeta In ih-, življenskih in j minem Ini h pridelkov. Stiskalnice za seno. slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita. čistilnice, rešetalnice. Slamoreznica, ročni mlini za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo. Izdelujejo in |»ošiljajo na jamstvo kot najnovejše posebnega, izbor-nega, uresničenega, najbolj pripoznanega in odlikovanega FH. MATFARTH & Co. c. kr. izklj. privilegovana tovarna za poljedelske in vinske stroje Dunaj. II. Taborstrasse št. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 450 zlatimi, srebrnimi in pohvalnimi kolajnami. Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Bazproflajalci in ZcStopniH se iščejo poTsodi, kjer se nismo zastopani. „Čuvati se pred ponarejanjem". ^^^Trgovsko-obrtna registrovana zadrugaT^^^ z neomejenim jamstvom v Gorici. Hranilne vloge obrestuje po 4'.;",,, večje stalne, naložene najmanj na jedno leto. po 5"0. — Sprejema hranilne knjižice d-ugil» zavodov br- z izgube obresti. llentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na r>-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na lu-letno odplačevanje. Zadružniki vplačujejo vsak za delež po L krono na teden, t- j. i^iO kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 krou. Stanje 1. junija : Deleži: a> podpisani........K 1.179.3U0.— Lbl vplačani........„ 5*>l.t»33.18 Dana posojila...........1.2i>4.738-23 Dopolnilni zaklad........ 191.11*V57 Vloge..............„ 417.40±0o V tremi za mosKo moflno hlap „pri prehranjevalnem viru" vkupite najlažje najboljše blago. Na stotine ostankov snovij za moške obleke 330 m po -M. 3.60. 5.60. 6.80 in 7.20. Najboljše srajce za moške g^ld. 1 .30 Angleške srajce o5 cefirja gld. 1.50 5 kratili najboljši ovratniki po 15 nvt . Kravate, spodnje hlače, srajce za po noči. nogovice, žepne rute po najnižjih cenah in v velikem izboru. E. Rottenberg ul. poste vecchie 16 (municipalna nova palača) - Zahtevajte povsod voščilo (biHs) v korist družbi sv. Cirila in Metoda, katero je najho lje in uajeeneje. V Trstu je prodajajo ■ gg. trgove .1. Prelog, Anton Furlan. Žgur & Popatnik. Matija Milonig. Andrej Urdich. .-\iojs Plesničar, Bambiv Jakob. Kranjc Josip, Koejančič Josip. Ivan Tomaž ir, Anton Cek. Krnil Cnuiar itd. Glavna zaloga: Tvrdka J. l)ru to v ka v Gorici. •OOO-OO-OO-OOOf o M. Aite o 0 trgovina / mani takt urnim blagom 0 ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st 5 o 0 o si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in eeuj. odjemalce, da je jako pomnožila ^vojo zalogo kakor tudi povečala prostore s tem, da je ustanovila zgorsij omenjeno podružnico z:»t< . da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam ce ij. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago najbolše kakovasti in najmodernejše i t prvih tovarn, posebno pa snovi za mo^ke in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice , tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in prtičkov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali pltttna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake. Sprejema naročbe na moške obleke po meri. katere izvrši najtočneje in najnatau-neje po cenah, da se ni bati konkurence Poskušaj, da se prepričaš ! 0 0 C o o o ooot Trarovina z izgotovljeninii oblekami. Q I ; ; Ponte della Fabbra 5tv 2, vogal Odidi 1111 ul. Tor rente. Podružnica Piazza Pozzo deli Mare Št. 1. Zaloga izgotovljeuih oblek za moške in dečke priporoča posebno za binkoštne praznike in birmo; obleke za moške od gld. »>.5<» do 24, za dečke o 1 gld. 4.50 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do 8. suknene hlače od glo. 1.80 do 4, volnene goldinarjev 4.50 do 9. Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. 9 do 16. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 dc 9, od platna ali satena v raznih barvah od gld. 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih ceaah. Hlače od moleškina ^lodjeva k uža) za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu oi gld. 1.30 do 2. Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1 20. Velika zaloga snovij za moške na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovijo z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24. urah. Anton Breščak v Gorici, Gosposka ulica št. 14 in ulica Vetturini ima v zalogi v veliki ;zberi pohištvo vseh slogov za -vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in šipe, ogledala, žime palatno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke. Deček z dežele ki je dovršil 4 razredno ljudsko š do, /eli vstopiti v kako prodajalnic » /. jestviuioii kot vajenec. Naslov po v 6 uprava »Edinosti«. □dlitovana 1894. Odlikovana 1894. 1891. Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva Iran DoM r Manu pri Gorici. Samostojna t\idka biez \s-ake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1S81> V lastni hiši. Lastne žage. Tovaica razpolaga z mizarji, -veščimi cd najnavadnejših do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrt-tnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetaiji. tako, da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tudi mebiiranje vil, prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. -===== Za mizarje. — Velika zbirka obkladkov iremeša), slrugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega le»>a, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vs*-h drugih mizarskih potrebščin. Tsaka L <>i 1 m tata bkljuMiia. 1-er s-e tltla f-fmo iz lesa, posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postrežbi. Vrhu tega se jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan. Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-]tfetodijevo cikorijo. it • T T 'V W V GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr. v lastni hiši. -š«;- Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega. če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/2°/o» ue da bi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo član >m in sieer na menjice po 6 °/0 iu na vknjižbe po 51ft C rad U je vsaki dan oil y. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj .in praznikov. ataiije uran. Hoe leta 1900. Kron 1,263.563 poštiio-Hraii. račun stv. 831315.