AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 74 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 28, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Vse komunistične vodje se bo vtaknilo v ječo, če ne bodo izdali imen vseh članov Diesov preiskovalni odbor je prepričan, da so člani komunistične stranke tajni agentje za Moskvo in pošiljajo tje industrijske in vojaške tajnosti iz Zed. držav. VSI KOMUNISTIČNI VODJE BODO POKLICANI V WASHINGTON Washington, D. C. — Kon-gresnik Dies, ki je načelnik vladnega odbora, ki preiskuje aktivnosti raznih tuje^emskih elementov v Zed. državah, se je izjavil, da bo vsak komunuistični vodja v Zed. državah poslan v ječo, če se bo branil dati odboru listo vseh svojih članov. Dies je rekel, da ima dovolj dokazov na rokah, da člani komunistične stranke pošiljajo v Moskvo razne industrijske in vojaške tajnosti. In da se to ustavi, je potrebno, da so odboru znana imena vseh 100,000 članov ameriške komunistične stranke. "čudno je," je rekel Dies, "da vlada ne more dobiti informacij od ljudi, ki žive v tej deželi, do-čim ima natančne informacije od njih tuja vlada." Pozvali bomo vse voditelje komunistov v Washington in jih vprašali za imena članov, če se ne bodo odzvali, bomo nastopili proti njim sodnijskim potom. In postava bo vladi dovolila obdržati jih v ječi, dokler ne bodo pripravljeni govoriti. Da mora vlada vedeti imena .članov komunistične stranke so trije vzroki: 1) Komunistični voditelji so sami izjavili pred Diesovim odborom, da bi v slučaju vojne med Zed. državami in ftusijo podpirali Rusijo in "storili vse v njih moči, da se nas oslabi." 2) Nobenega vzroka ni, zakaj bi imela kaka tujezemska vlada v posesti naše tajnosti in se ž njimi okoristila v našo škodo. 3) Vladne agencije in tovarne bi potem, če bi jim bila znana imena komunistov, lahko iste spoznala in jih pognala. --o- Vozniki premoga na stavki Mesto Cleveland se pripravlja z raznimi odredbami, če bo nastala stavka voznikov premoga, ki bo razglašena v pondeljek, če ne pride do sporazuma. Gre ra- I di plač, ki jih unija zahteva od j č premogarskih Združb. t Zadušnica r V soboto 30. marca se |ao bra- g la v cerkvi sv. Lovrenca ob sed- i mih sv. maša za pokojnim Fran- i kom Krovat. Sorodniki in prija-^ telji so prijazno vabljeni. ^ NAŠI DEMOKRATI DOl DA JE USPEH SAMO V V soboto večer pohite v Slovenski narodni dom na St. Clair : Ave. vsi slovenski demokrat je iz 23. varde na skupno veselico. Tukaj se ne bo reklo kdo je kdo in za koga je kdo. Vsi bodo prišli iz enega namena in cilja, da pokažejo slogo in zastopnost med seboj. Vršila se bo prijetna in družabna plesna veselica, za kater*) roka v roki delata "Klub za ponovno izvolitev Roosevelta," katerega predsedniki je John L. Mi-helich in demokratska organizacija 23. varde, katere vardni Med Francijo in Rusijo grozi diplomatski prelom Paris. — .Zdaj, ko je Francija izsilila od Rusije, da je odpo-klicala svojega poslanika iz Pariza, Jakoba Suritša, je začelo francosko časopisje poživljati vlado, naj zapre rusko poslaništvo in naj prekine z Rusijo diplomatske odnošaje. Francoski poslanik za Rusijo se je. že vrnil iz Moskve iz "zdravstvenih ozi-rov," Da so razmere med obema g državama napete, kaže tudi izjava novega premierja Reynauda, ^ ki je pred par dnevi izjavil, da Nemčiji pomaga izdajstvo Ru- . sije- . IV Francija je odgovorila na invazijo Rusije na Poljsko s tem, ^ da je razpustila komunistično U stranko v Franciji, napravila po- y lici j ski pogon na vse sovjetske agencije v Parizu in strogo nad-zorovala delovanje ruskega po- lj slanika. 44 bivših komunističnih st poslancev je pred vojaško sod-nijo, več komunističnim vodite- 111 ljev je bila odvzeto francosko dr- ni žavljanstvo. Francoska javnost zahteva, da v! vlada napove vojno Rusiji. Mor- f5 da bi jo že bila, da se temu z vso k: silo ne upira Anglija. Toda London se ni zganil, ko je Rusi-,11 ja vpadla v Poljsko in se ni zga-jv nil, ko je vpadla tudi na Finsko, it] To cincanje je vzbudilo pri n Francozih veliko ogorčenje. S tem, da je Francija izgnala11 ruskega poslanika upa doseči ve-1 ^ liko priznanje na Balkanu in,J' drugod. S tem se je najbrže pri-' ^ kupila tudi Italiji in Japonski,' ki še vedno zahtevata protiko-,^ munistično politiko. jr Pozor, Euclidčani! Zveza davkoplačevalcev v Eu-^r clidu sklicuje vse državljane na 1 javno sejo v petek 29. marca ob z osmih zvečer v avditoriju javne e šole v Noble, O., vogal St. Clair t Ave. in Babbitt Rd. Glavna to- c |čka na dnevnem redu je razmo-,1 trivanje in poročilo o namerava- š nem hišnem projektu in druga i gospodarska vprašanja. Vsake- « mu bo dovoljeno, da izrazi svoje ] mnenje ali da stavi vprašanja. < !Vsi državljani in državljanke ste < vabljeni, da pridete. : -o--i >KAZUJEJO, J EDINSTVU ■ vodja je Anthony Zakrajšek. To-! ' rej ni nobenega dvoma, da bo lep i : uspeh posledica te medsebojne . zastopnosti. ) Demokratje 23. varde prijaz- - no vabijo na to prireditev vse in' i vsakogar. Vsakemu je dano jam-1 1 stvo, daj se bo dobro počutil med našimi demokrati. Za ples je na- - jeta Jankovičeva godba, preskrb-) ljeno je pa tudi vse potrebno za - najboljša okrepčila. Torej v soboto večer 30. mar- - ca naj peljejo vsa pota v SND na - St. Clair Ave. v vas k našim deli mokratom. Anglija izvablja nemško mornarico na odprto morje za boj London. — Angleški rušilci in podmornice, ki so postavljeni ob južnem delu Norveške, kjer preže na nemške tovorne parni-ke, ki vozijo rudo iz Skandinavije, imajo poleg tega očividno še drug namen in ta je, da bi izvabili nemško mornarico, ki bi planila po teh malih angleških bojnih edinicah. Toda tedaj bi prihitelo mogočno angleško bro-dovje, ki čaka pripravljeno nekoliko višje na severu. V tem slučaju je gotovo, da bi se slaba nemška mornarica ne mogla ustavljati premoči. Očividno je začela Anglija z večjo akcijo, ker je začelo časo ANGLEŽI SO I ZAČELI Z VOJNO 1 V PACIFIKU v --'n' Zajeli so rusko ladjo ki je vozila baker za Nemčijo ■ ro šangaj, 27. marca. — Angle- n} ška mornarica je nenadoma za- S1' čela z blokado v Pacifiku, da kc ustavi prevažanje potrebščin iz Amerike v Nemčijo preko Sibi-rije. Včeraj je zajela rusko la-djo, ki je vozila baker iz San'dl Frančiška. Pričakuje se, da bo-'ce do Angleži pripeljali zajeto ladjo v v Hongkong. Angliji je bilo že' dolgo znano, da dobiva Nemčija ^ sirovine iz Amerike. Vozijo jih;0}: ruske ladje v sibirska pristani-šča in od tam preko Sibirije po 'a; železnici v Nemčijo. Rusija je pJ poslala protest v London z zago-1ne tovilom, da je blago namenjeno | Pc samo za Rusijo, toda Angleži te-jke ga ne verjamejo. ,nc -o__v Pesek v jezeru je last ™ naroda, zato bi država rada dobila denar zanj j T Columbus, O. — Postava dr- C1 žave Ohio jasno določa, da je voda v jezeru Erie in zemlja pod je njo last naroda v državi Ohio, jvj zato ima država pravico zahte-vati odškodnino za ves pesek, ki ]tj ga razne privatne firme izkop- je ljejo vsako leto na tisoče ton. U] Zato se je obrnil na državnega gj pravdnika za pojasnilo v tem V( oziru državni direktor za javna ge dela, Frank Raschig. S0 Direktor kaže na državo Indi- V( ano, ki dobi -za tak pesek nad je $100,000 na leto, medtem, ko dr- m žava Ohio ne dobi nič. Pač je t„ nekdaj tudi država Ohio dobila p( od neke firme po 5 centov od to- je ne za tak pesek in je dobila vse- jr ga skupaj $5,300. Toda ko je tvrdka videla, da drugi ne pla- ^ čaj o nič, je tudi ta nahala daj a- jj ti. Od tega časa se je pustilo pa k vse v nemar. Dve firmi v Tole- j<( do in ena v Sandusky izkoplje- j; jo vsako leto na tisoče ton peska g) iz jezera, ne da bi plačale en k cent za to. -o--J Hitler ne bo napadel, f razen v skrajni sili j Paris. — Javno mnenje v An- g Igliji in Franciji je, da se ne pri- ^ ičakuje nobenega večjega napa-, j, da na zapadni fronti še dolgo ča- j. sa. Tudi ni verjetno, da bi se za- r čel bojni ples na bližnjem vzhodu, Q v kratkem, čeprav so trenutno f obmiene oči vsega sveta v te g kraje. Vedno bolj se pojavlja dvom, da bi Hitler napadel Ma-, ginot linijo, ali zavezniško vojsko v Orientu, razen če bo pri-. siljen igrati svojo zadnjo karto: L da se odloči vse v boju. Zato se , pa sodi, da je sedaj položaj v i rokah državnikov in diplomatov 1 in ne v rokah vojskovodij. Kdor si bo pridobil več nevtralcev, tisti bo močnejši. 3 Mandel Hardware bo odprla I krasno prenovljene prostore j Stara slovenska trgovina z že-„ leznino, raznimi gospodarskimi _ in hišnimi potrebščianmi, Man-" del Hardware, 15704 Waterloo Rd., je prenovila svoje prostore na najmodernejši način. V pete! i- in poboto bo slavnostna odprtij £ e in prostorov in narod je prija ;i zno vabljen, da si ogleda prosto V ve. Dajalo se bo razna lepa da e rila vsem, kJ pridejo ta dva dni - trgovino. Davki so zmagali samo za 678 glasov pisje ža godrnjati, da se vse pre- ac več čaka. S tem, da čakajo An- ™ gleži pri ožini Skagerrak na P( nemške ladje, bo Nemčija zelo tc prizadeta, ker je to edina pot, po S£ kateri more dobiti potrebščine, zlasti rudo iz švedske. Skagerrak je morska ožina med Norve- P ško in Dansko in veže Severno z Baltiškim morjem. Zadnji teden je bil prvi teden f, te vojne, v katerem niso zavezniki izgubili nobene ladje, dočim je bilo potopljenih osem ladij d; nevtralnih držav. n -o--zi Ogrska je postala osnik vi v rimsko-berlinslfi osi * Rim.—Laški piWiier Musso- Z lini in madjarski premier Teleky p sta se po dveurnem razgovoru o: sporazumela, da je prijateljstvo d< med obema državama v popolnem soglasju z idejami rimsko- a berlinskega osišča. Dalje sta se "sporazumela," da bosta obe dr- ži žavi delali na tem, da ostane Bal- n .kan iz vojne. 0i Po tem razgovoru med obema n ministroma, je izdala italijanska g j vlada izjavo, da je razgovor po- f | trdil staro prijateljstvo med obe- č ma državama; prijateljstvo je v ti [soglasju prijateljskih odnošajev v 'med Italijo in Nemčijo, med d ' Nemčijo in Ogrsko in med Itali- j 'jo ter Jugoslavijo, trdi laška via- i: I da. c i -o-- Morilca pravita, da za | revne ni pravice j Včeraj je okrajni sodnik Mer- * rick odločil, da bosta morilca Di-; Marco in Cirasole na 26. julija'^ zadostila pravici z smrtjo na c električnem stolu. Obsojena sta c bila na smrt radi umora cleve- * danskega trgova Erdodya 24. ja- < nuarja letos. Ko sta morilca sli- 1 ■ šala obsodbo, sta se začela jokati ( ,1 in tožiti, da za revne ni pravice. 1 ■'John McCormick, ki je umoril ( : paznika Nicholsa je dobil samo 1 . dosmrtno ječo, ker je bogat, a 1 ! onadva pa električni stol, ker 1 sta revna. Cirasole ima ženo in dva otroka. Na 26. julija bo umrl na električnem stolu tudi Angelo Porello, ker je umoril Josipa Smeraldi. i f j Pobiranje asesraenta e Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo dahneš zvečer od 6 do 7 v stari šoli 11, sv. Vida v svrho pobiranja ases-'"'menta in drugih društvenih za- d dev. l- >- Nove ledenice a Norwood Appliance & Furniture vas vabi, da si ogledate nove r- modele F.rigidaire ledenice, ki ia imajo zopet mnogo izboljšav. V e- cenah so pa nižje kot so bile prejšne. V Warsavi je izginilo nad 2000 odličnih oseb Paris. — Iz Waršawe se poroča, da izvaja nemška vlada masne' aretacije poljskih profe-sionistov, odvetnikov, duhovnikov, učiteljev in inženirjev. Več kot 2,000 oseb teh profesij je izginilo iz njih domov v zadnjih dveh tednih. Mnogo katoliških duhovnikov in židovskih rabin-cev je nemška policija vtaknila v ječe. Nemški časopis, ki izhaja v Waršawi, Warschauer Zeitung, opravičuje aretacije s tem, da se kuje zarota proti nemškim oblastem. Obenem je časopis razpisal veliko nagrado za izročitev nekega židovskega dijaka, Kott po imenu, ki je baje umoril nekega nemškega policista. Ako ne pride ta nemški oblasti v roke v teku enega tedna, bo to občutilo vse židovsko prebivalstvo, svari vlada. -o- Turška napada nemške dr- cilje na Balkanu Istanbul, t— Turško časopisje je prišlo z ostrimi napadi na Nemčijo radi njenih zahtev napram Romuniji. Kdo more v takih razmerah še ostati nevtralen, vprašuje turško časopisje. V uredniških člankih, trdi časopisje, da so nemški izgovori radi vojne ena sama laž. Laž je, da se Nemčija vojskuje radi ver-saillske pogodbe. Laž je, da se vojskuje za meje, ki jih je imela leta 1914. Nemčija se bori samo za večjo posest, ne glede na to, kdo sedaj gospodari^ na tej posesti. In da to doseče, ne okleva potegniti sabljo in širi ogeilj in pokolje. Dalje pravi časopisje, da Balkan ni naprodaj ter da je Rusi- j P ji, Nemčiji in Italiji mir na Bal- ®' kanu samo v toliko mar, koli-Js kor je to njim v korist. Kadar M jim to ne bo več služilo v korist, v se ne bodo več obotavljali ta mir kršiti. _o--iP PEČLARJI KUPILI h RESTAVRACIJO 1 Chicago. — Osem pečlarjev je 11 redno hodilo na hrano v neko re- J ® stavracijo. Privadili so se do- s bre hrane in prostora, da niso . hoteli nikamor drugam. Kako so bili potrti, ko jim je oni dan last- ; ' nik naznanil, da bo restavra- v cijo prodal. Boječ se, da ne bi s prišlo podjetje v neprave roke, i so restavrant kupili pečlarji sa- \ mi. i Odprtija novih prostorov 1 Mr. in Mrs. Frank Race ml. c prijazno vabita, da pridete v ne- ( deljo na odprtijo novih krasnih i prostorov na 815 E. 185th St., t kjer bo takozvani ice-cream par- i lor. Prodajalna je ena najmo- t dernejših/ v Clevelandu, ki bo de- i lala east okolici in lastnikom. < Lastnikoma,' Mr. in Mrs.' Frank : Race ml., pa čestitamo k njih lepemu napredku. Nov grob i Včeraj popoldne je preminila - Mrs. Agnes Lucas, stanujoča na 3 9907 Prince Ave. Pogreb se bo e vršil v soboto dopoldne ob 10:30 k v cerkev Sv. Imena na Broad-a way in 89. cesta, članice podru- - žnice št. 15 SŽZ so prošene, da se i- udeleže jutri večer ob osmih i- skupne molitve na domu ranjke, v v soboto pa naj se udeleže pogreba. Naj ji sveti večna luč. Še nikdar se ni tako malo volivcev udeležilo glasovanja, čemer je krivo slabo vreme. Zamorske varde so zopet odločile za novo breme davkoplačevalcev. VSE SLOVENSKE VARDE SO VOLILE PROTI DAVKOM Dodatek k mestnemu čarter-' ju, da se dovolj stalne davke v višini 8.35, je včeraj zmagal z bore 678 glasov. Za davke je bilo oddanih 46,383 glasov in proti 45,705 glasov. Davki so dobili večino v 18 vardah, izgubili so pa v 15 vardah. Zlasti so se izkazale slovenske varde, ki so vse glasovale proti davkom, razen 10. varda, ki je potegnila z administracijo z malo večino. Največjo večino in zmago so odločile zamorske republikanske varde kot 11, 12, 17, 18 in 19. Varde kot 21, 23, 28, 32 in 33 so glasovale v veliki večini proti davkom. Splošno mnenje je, da je samo slabo vreme krivo, da je šlo tako malo volivcev na volišče in to je pomagalo k zmagi reakciji. Spričo tega, da je bilo vse ameriško časopisje za davke, da je šla v kampanjo vsa republikanska stranka, trgovska zbornica in delavske unije in da so davki zmagali samo za 678 gla,-sov, se lahko reče, da so davkoplačevalci jasno pokazali, da so bili proti. Slabo so prerokovali tisti, ki so kričali, da bodo davki zmagali z veliko večino. Slaba zmaga, ki so jo dobili davki postavlja župana Burtona v jako slabo luč, ker on je bil tisti, ki se je posebno trudil za sprejem teh davkov. In ker je župan Burton prav zdaj kandidat za senatorja to kaže, da ga ljudje ne upoštevajo. Največ večine proti davkom je dala 32. varda in takoj za njo je pa 23, varda. V vseh 33 vardah oziroma v 755 mestnih precinktih so ljudje glasovali sledeče: NAJNOVEJŠEVESTI Rim, 27. marca. — časopisje je prineslo vest, da se je potopila francoska bojna ladja Rail-leuse kmalu potem, ko je odplu-la iz Casablance, Afrika. Na ladji je nastala razstrelba, ki je prelomila ladjo na pol. Več kot 100 monarjev je izgubilo življenje. V Parizu zatrjujejo, da ne vedo o tej nezgodi ničesar. Berlin, 27. marca. •— Danes zvečer je izbruhnil silen požar v neki tvornici za vojne potrebščine, ki se nahaja v predmestju. Tukaj so najbrže izdelovali krogle za vojaške puške, ker je bilo slišati iz ognja pokanje nabojev. Bali so se že, da bi silen plamen privabil sovražna letala, če bi bila vi bližini. Vse nemške radio postaje so takoj prenehale z oddajanjem, da ne bi dale smeri zavezniškim letalom. Paris, 27. marca. — Frit? Thyssen, nemški industrialist je prišel sem iz Švice, kamor je bil pobegnil pred Hitlerjem iz Nemčije. Kot znano je bil Thyssen tisti, ki je postavil Hitlerja na čelo nemškemu narodu. Zdaj v mu je pa Hitler zapenil vse ogro- s> mno premoženje in vse jeklarne, s kjer je včasih delalo po 200,000 ž ljudi. Švica se je zdela Thyssenu d preblizu Hitlerja, zato je prišel jj v Pariz. Kot se poroča, bi rad v ! prišel v Zed. države, kjer bi bil v !še najbolj varen pred Hitlerjem, v • s katerim sta se sprla, ko je Hit- j lor začel okupirati sosedne drža- 7 ve- S i Boston, 27. marca. — Vlada \ j preiskuje govorice, da se je uti- ^ hotapilo več nemških mornarjev ^ iz Južne Amerike, ki so služili 1 , na potopljeni bojni ladji Graf ^ j Spee. Osem oseb so že zaprli, Jti 11 ' so- utihotapljali tujce v deželo. 1 Mehikance pripravljajo h > na volitve 1 Mexico City. — Prvo nedeljo 1 • v julija se vrše v Mehiki pred- 1 i sedniške volitve. Ker ima vlada 1 , izkušnje iz prejšnjih volitev, je 1 - podvzela korake, da bodo letošnje volitve nekoliko drugačne. Vlada je namreč ukazala arma- 1 . di, da pobere vse orožje, ki ga - dobi pri ljudeh, ki nimajo izreč- ' 1 nega dovoljenja za to. Ker je to , še vedno dežela, kjer se noben - mcški ne počuti dobro, če nima - ob strani ali za pasom samokre-!- sa, ali noža, bo imela armada 1. dober plen. Vlada je izdala k ukaz, da smejo nositi strelno h orožje samo vojaške in civilne oblasti, policija in vladni uslužbenci, ki imajo za to dovoljenje. a 15,000 MILJ DO a ZDRAVNIKA >0 Boston. — Louise Sheffer, sta-i0 ra 11 let je dospela sem iz Av-I- stralije, 15,000 milj daleč,, na kli-x- niko, kjer, jo bodo zdravniki pre-se iskali. Trpi namreč na neki skri-ih vnostni bolezni, da jo večkrat e, napada omotica in za dlje -ča-0- sa pade v nezavest, ž njo sta J prišla tudi njena starša. Yes No Ward 1.............. .. 1,623 1,539 Ward 2............. .. 1,348 2,346 Ward 3.............. . 1,546 1,066 Ward 4............. ... 877 843 Ward 5.............. ... 1,155 1,459 Ward 6............. ... 1,315 1,246 Ward 7............. .. 732 1,296 Ward 8............. .. 1,407 604 Ward 9............. .. 1,798 3,421 Ward 10............. ... 853 736 Ward 11.............. ... 2,465 303 Ward 12............- ... 2,066 165 Ward 13............. ... 940 1,377 Ward 14................ ... 562 1,814 Ward 15............. ... 1,342 1,640 Ward 16............. ... 1,164 893 Wa'rd 17............. ... 1,955 331 Ward 18............. ... 2,004 484 Ward 19............ ... 2,008 641 Ward 20............ ... 1,786 778 Ward 21............ ... 1,110 1,226 Ward 22............. ..... 1,450 794 Ward 23............. ... 827 1,800 Ward 24............. ..... 1,535 1,120 Ward 25............ ..... 1,580 1,094 Ward 26............ ... 1,198 1,649 Ward 27........... .... 1,141 1,098 Ward 28............ .... 1,022 1,827 Ward 29........... .... 1,240 2,190 Ward 30............ .... 2,044 3,358 Ward 31........... ..... 954 199 Ward 32........... .... 1,421 3,490 Ward 33........... .... 1,915 2,869 Cerrczin toži naprej Kot se nam poroča, je vložil odvetnik Cerrezin tožbo proti Grdinovi firmi zdaj na višjo sod-nijo. Torej je očividno izgubil na probatni sodni j i. "AMERIŠKA DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER r r $117 St. Clair Avenue. Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. » » » - « ■» <► - ■■»' ..■«.........- - ■-— • ■ BESE9A IZ mm Izlet S. Ž. Z. v Washington, D. C. članice Slovenske ženske zve- vilo že približno za dva avtobu- STJBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second clast, matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland. Ohio, undor the Act of March 3d, 1878. »83 No. 74 Thurs., March 28, 1940 Prepad med Rooseveltom in Lewisom Ali je delavski vodja, John L. Lewis, predsednik mogočne premogarske unije in načelnik CIO, podrl vse mostove za seboj, ko se je spri s predsednikom Rooseveltom in bo pri letošnjih volitvah vodil odprt boj proti Rooseveltu, če bo kandidat, ali proti vsakemu kandidatu, ki ga bo indorsiral Roosevelt? .. To je A^prašanje, ki zanima ne samo velike politične gla ve, ampak tudi navadne delavce, ki zvesto sledijo svojemu vodji, obenem pa tudi sledijo novemu delu oziroma glavi istega predsedniku Rooseveltu. Nekaj časa sem vlada v Lewisovem taboru velika tihota in se ne ve prav, ali je to mir pred viharjem, ali je začel Lewis uvidevati svoje prenagljene besede in bi prišel rad zopet v vrsto pravovernih. Ali bodo šla njegova pota na levo, ali bodo šla na desno, bomo kmalu videli, ko se bo razvnela kampanja. Zaenkrat poglejmo samo nekoliko v preteklost in preglejmo, kaj je bil vzrok, da je prišlo do razdora med Rooseveltom in Lewisom, in nam bo to morda dalo nekoliko jasnejšo sliko v vso stvar. iKo je svetoval John L. Lewis na konvenciji v Colum-busu svojim premogarjem, naj delujejo proti tretjemu terminu predsednika, je zagrešil tri neodpustljive grehe v ameriški politiki. Povedal je najmočnejšemu kandidatu za predsednika Zed. držav, da bo poražen, če bo kandidiral. Razgalil se je pred narodom kot nehvaležnež in si s tem zaprl pot tudi v republikansko stranko in pokazal je, da ni več oni mogočni car med premogarji, ker so ti pokazali navzlic Lewisu, da so v veliki večini za Roosevelta. Še več, Lewis bo morda privedel do razkola v CIO, kar se je v nekaterih podružnicah že pokazalo, ker je pri nekaterih Rooseveltov blok zelo močan in pripravljen za boj. Vojna v CIO bi zelo prav prišla republikancem in Ameriški delavski federaciji. V Lewisu se zrcalijo tri značilnosti: prvič, Lewis kot absolutni boss v premogarski uniji, drugič, Lewis kot junak dneva, ko se je senčil v milosti riovega deala in sedaj Lewis, ki je okusil preveč moči in ki je zamenjal vlogo uniorcista z vlogo nad silo opevane prima done. Lewis je zmešal pojme in zamenjal delavsko vprašanje s svojimi osebnimi ambicijami. V imenu delavstva je zahte- , val politično moč, ki mu je Roosevelt ni hotel dati. Tedaj , so počile med njima vezi. Lewisov glas se je precej slišal že v letu 1920. Že takrat je bil predsednik premogarske unije, ki se je mnogo boril za svoje delavce. Po političnem prepričanju je bil Lewis takrat republikanec in je bil pozneje zelo delaven za izvolitev1 Coo-lidga predsednikom. Coolidge mu je v zahvalo ponudil mesto v svojem kabinetu kot tajnik delavskega oddelka. Lewis je čast odklonil. Vodil je naprej boj proti premogarskim družbam, toda administracija v Washingtonu, ki jo je pomagal izvoliti, ga je pustna na cedilu in premogarske družbe so zmagale. Premogarji so postali zelo nezadovoljni z Lewisom, ker jim ni mogel priboriti zmage. Ko je prišla kriza leta 1929, so bili med drugimi sloji zelo tudi prizadeti premogarji. Premogarske družbe so prenehale z delom, ali vsaj veliko število istih, premogarji so bili vrženi na cesto. Mnogi so začeli dolžiti Lewisa slabega vodstva, nekateri so mu očitali krasno mesečno plačo, ki je bila tudi v času največje krize po $1,000 na mesec. Očitali so mu, da se vozi okrog v krasni limuzini s posebnim šoferjem. V več državah so zrevolt:'rali premogarji proti Lewisu in do leta 1932 je več kot dve tretjini unijskih premogarjev vrnilo svoje članske karte. Lewis je zrl temnim časom nasproti. Prišlo je pa leto 1933 in pojavil se je nov Lewis, ko je bil Roosevelt izvoljen predsednikom Zed. držav. Lewis je bil poklican v Washington. Tukaj je Lewis svetoval in poslušali so ga. Dosegel je izboljšave v premogarski industri-ii, kolektivno poganjanje in drugo. V teku enega leta je bil Lewis v premogarski uniji večji mož kot sploh kdaj prej. Leta 1935 je Lewis pretrgal vezi z Ameriško delavsko federacijo in organiziral CIO. Drugo leto (1935) je Lewis nametal tisočake za Rooseveltovo kampanjo ($500,000). In administracija je blagoslovila njegovo organizacijo in začel je z bojem proti odprtim delavnicam in s znanimi sedečimi stavkami. Lewis je bil na vrhuncu1 svoje slave in moči. Čislali so ga in bali so se ga obenem. CIO je korakala naprej z vihrajočimi zastavami in jemala postojanko za postojanko. Leta 1937 je Lewis napovedal boj jeklarski industriji. U. S. Steel se je udala brez boja, neodvisne kompanije so pa pokazale zobe. Na Spominski dan 1937 je prišlo bo pobojev v So. Chicagu. Policija je streljala, sedem delavcev je bil(\ ubitih in 64 ranjenih. Tedaj je bilo, da so začela iti pota med Rooseveltom in Lewisom narazen. Tedaj je bilo, ko je Roosevelt rekel: "Kuga naj pobere obe hiši" (CIO in A. F. of L.). Lewis je udaril nazaj in je izjavil, da se te besede slabo slišijo od človeka, ki je sedel "pri večerji za delavsko mizo." Trikrat je bil Lewis potem pri Rooseveltu in je hote! diktirati v demokratski politiki. Roosevelt se je uprl in obdolžil Lewisa nesloge med delavstvom. In tedaj je šel Lewis na premogarsko konvencijo v Columbus in svečano izjavil, da Rooseveit ne bo zmagal, če bo kandidiral v tretje. ze v Ameriki imamo vedno kaj novega na programu. In kaj neki je sedaj v načrtu? Nič manj kot izlet v Washington, D. C. prihodnji mesec, ko bodo češnje v cvetju, ker pravijo, da lepšega razgleda ni, kot je ob času, ko je vladna prestolica okinčana v pomladnem cvetju. Ako bi ne bilo ravno zaradi tega pomladanskega čara bi bil izlet malo kasneje v letu, mogoče v majniku toda, ker ne moremo naročiti, da bi cvetje počakalo na nam primerni čas, moremo se me ukloniti naravi ter iti tje že v aprilu in to že drugi teden v aprilu. Poročano je, da se vrši pomladni festival in parada dne 6. aprila, toda za nas je malo težko iti tja na soboto, ker smo povečini doma zaposlene. In pri vpoštevanju vseh ugodnosti smo določile za ta izlet 9., 10., in 11. aprila 1940. Izletu se lahko pridružite vse članice Slovenske ženske zveze iz Clevelanda. Lepo bo, če imamo nekaj članic od vsake podružnice, oziroma iz vsake naselbine. Torej vabljene ste v splošnem, da se nam pridružite. Sedaj bi pa že gotovo rade vedele koliko bo to stalo, kaj ne da? Dobili smo najboljše vrste avtobuse in vožnja, ki stane po vlaku več kot dvajset dolarjev bo za ta izled samo DEVET DOLARJEV IN POL ZA TJA IN NAZAJ. Torej najcenejše, kar bi si mogle preskrbeti. V tej svoti je vključen izlet v Vermont in po vsem mestu Washington tako, da ne bomo imele nobenih drugih stroškov pri vožnji. Ker bo treba prenočevati tam dva večera zato se je že vprašalo za rezervacije na hotelu in bomb dobile Wiz>ko centi $1.75 za osebo. To je res poceni za Washington hotel, ker tam so prenočišča precej "slana." Računa se, da ne bo stalo dosti več okrog $15 za vse skupaj za tri dni in v tem je vključena vožnja tja in nazaj, prenočišče in jedila. Sedaj je pa drugo važno vprašanje: Kdaj se odpeljemo? Za enkrat bo treba zgodaj vstati, pa nič zato, saj v starem kraju so vajeni vstati še bolj zgodaj kadar gredo na božjo pot in morajo še v temi hoditi po nekaj ur in zraven vsega pa še lačni. Toda za nas ni tukaj nobenih težkoč. Tre- sa, in če več nas bo toliko več bo družabnosti in ^abave. Pot v Washington D. C. je prav lepa in med potjo se bodo naše oči gostile nad krasnimi naravnimi prizori, ker ravno v pomladi človek občuti globoke j še naravno čudo ko vidi na vse strani, kako se prebuja iz dolgega spanja. Naročeno mi je, da se morate sglasiti vsaj do 1, aprila, ker hoje avtobusna družba imeti vsaj Cctsa, za pripraviti vse potrebno. V Newburgu in Garfield Heights se zglasite pri predsednici št. 47 gospej Louise Zidanic, 3905 Rosewood Avenue in od drugod pa lahko pokličete naravnost mene, številka je Hender-3on 1572, naslov pa 1135 E- 71st St. Izlet je v prvi vrsti za članice Slovenske ženske zveze od cleve-landskih podružnic toda pridružite se lahko tudi iz drugih mest in z vami gre lahko tudi vaša prijateljica. Torej članice SŽZ in prijateljice, pridružite se izletu v Washington D. C. kar vam gotovo ne bo nikdar žal, obratno pa se znate kesati zakaj se niste priglasili. Pomnite, da izlet je v prvi vrsti namenjen za našo izobrazbo in kar se tiče zabave, to je pa pristranska stvar, ki je odvisna od družbe, ampak če se ne motim, bo tudi luštno! Za izlet v Washington, D. C.: Vas pozdravlja, Albina Novak, urednica "Zarje" glasila Slov. ženske zveze. >.; 1135 E. 71st St., Telefon HE-1572. -o-^— cenijo take prireditve. Je pa to tudi velika čast za te narode. Dragi prijatelji, mi smo Slovenci, sicer majhen narodič po številu, a,veliki po svoji kulturi in izobrazbi. Torej v nedeljo pokažimo, da znamo tudi mi ceniti svoje kulturne delavce, ki nas pred drugimi narodi postavljajo v vrste izobražencev. Naši "Zvonarji" ne zahtevajo. petaka ali kaj podobnega za vstopnino, ker vedo, da smo vsi le navadni delavci, zato so napravili tudi vstopnino temu primerno—samo 50 centov, kar v resnici ni veliko. Na ta način pa je dana prilika vsakemu, da se lahko udeleži. Naj torej v nedeljo žalsije lepa pomlad vsakemu v obraz. Tukaj naj povem, da je bila zadnja Zvonova prireditev v resnici za nove zvonove pri naši fari. Imeli so tudi še poseben fond za nove zvonove, kar se je zbiralo med- članstvom in i to sem imel jaz v oskrbi in sem celo vsoto izročil v župnišču. Toliko naj bo tu povedano, da boste potem znali sami ceniti te naše požrtvovalne "Zvonarje" in se jim ob taki priliki kot je sedaj izkazali hvaležne, da se v kar največjem številu odzovemo njihovemu povabilu. Pokažimo se v nedeljo in napolnimo dvorano, da jim bomo dali s tem moralno priznanje in obenem pa bomo tudi malo pomagali zborovi blagajni, da si malo opomore. Koncert se prične ob 8. uri zvečer in po koncertu pa bo prosta zabava. Torej zabave bo dovolj ves večer in petja pa bo tudi še po koncertu, da bo v resnici lahko vsak vesel. S prijateljskim pozdravom, Anton Meljač. -o- mnogokrat se ne zavedamo, da je naš rojak naš prvi bližnji in prvi potrebuje naše pomoči in kadar pa bomo mi kaj potrebovali od naših trgovcev pa bomo tudi gotovo dobili. Torej, od sedaj naprej vselej poglejmo namerilo na avtomobilu, da bomo vedeli koliko imamo potrebnega goriva, če kaže bolj malo, zapeljimo naprej k Franku, na njegovo gasolinsko postajo na 78. cesti in Union Ave., on nam bo prav z veseljem postregel z vsem kar potrebuje naš avtomobili Kadar potrebuje vaš avto mazila, tedaj se z vsem zaupanjem obrnite k Franku, saj ima vso najnovejšo pripravo, ki je potrebna, da izvrši naročeno mu delo. Pozdravljeni, J. Resnik. -o- Pri fari sv. Kristine Društvo Najsvetejšega Imena pri fari sv. Kristine v Eucli-du bo obhajalo 10 letnico svojega., obstanka. Ob tej priliki bomo L imeli v nedeljo 31. marca skup- h no sv. obhajilo ob osmih zjutraj h pri fari sv. Kristine. Pričaku- h jem, da ne bo nobenega manjka- , lo pri tej lepi pobožnosti, če bi se udeležili člani tudi iz drugih ] fara, mislim, da bi ne bilo napačno. Pridružite se nam in vži- ; vajte to veselje in pobožnost z nami vred. Saj je zelo priporočljivo, da se kaj večkrat vidimo, da se bomo vsaj poznali med seboj, da se ne bomo tako po strani gledali, kadar zopet pridemo skupaj, kar se dogaja sedaj, ko se ne poznamo. Večkrta, ko bomo skupaj bolj bo rastla naša moč in ugled. Vem, da ne bo zaostajala tudi naša duhovščina in prepričan sem, da nas bodo posetili in navdušili, da bomo mogli korakati naprej ' za našim ciljem po začrtani poti. Saj veste, da je danes težko za človeka ostati svojemu Bogu 1 zvest, ko je pa toliko zapeljivcev > na vseh straneh. Saj komaj stopiš " malo na prosto, pa te že čaka in > te vabi, češ, kar pusti vse skupaj - pa pojdi z menoj po drugi poti, - ki je bolj prijazna kakor tvoja. Zatorej držimo se skupaj in delujmo za božjo stvar, da nas ■t ne bodo premagali hudobni na-3 sprotniki, ki si na vse načine pri- - zadevajo, da bi nas odvrnili od 3 božje stvari in nas postavili na kriva pota. Zatorej pričakujemo, da se i nam pridružite tudi iz sosednih i fara v nedeljo 31. marca ob os-e mih-zjutraj pri sv. Kristini. Vse a druge podrobnosti boste zvedeli 7 tam. Vas vabim in vam kličem o na svidenje v nedeljo zjutraj, n Janez Bolek, predsednik, n ____r>_ zapira še boljše kot do sedaj in na ta način prepreči kroženje zraka, ki bi povzročilo, da bi se vlažnost v tem prostoru zmanjšala in bi se živila osušila. Zato je ta izboljšava velike važno-1 sti za obdržavanje vlage v različnih slučajih." IZ DOMOVINE —Od stalnega .prebivalstva Ljubljane je lansko leto umrlo 863 oseb, od tega 417 moških in 446 žensk. Umrljivost na 100 prebivalcev je torej znašala lansko leto 10.2, napram 9.8 v letu 1938 in 10.86 v letu 1937. Demografski prirastek prebivalstva znaša torej lansko leto v Ljubljani 225. Razen domačinov je umrlo v Ljubljani preteklo leto še 499 nedomačinov, od tega 309 moških in 190 žensk. Ti so pomrli po ljubljanskih zdravstvenih 'zavodih. Ljubljanska bclnišni-;a je sprejela lansko leto 34,-500 bolnikov, dasiravno ima na razpolago samo 949 postelj. V žensko bolnišnico, ki ima 142 normalnih in 59 otroških postelj, pa je bil$%prejetih.2130 bolnic. —Umrl je v Celju 65 letni mizarski mojster in hišni posestnik Martin Pernovšek. Pogreb bo jutri, v sredo, ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti, Gledališka ul. 5, na mestno pokopališče. —Smrt 90 letnega starčka. V šmartnem v Rožni dolini je umrl v starosti 90 let Janez Videnšek. Pokojnik je bil 16 let župan v ^martnem v Rožni dolini in dolga leta cerkveni ključar. Zapušča 85 letno ženo Nežo in dva sinova ter dve hčeri, ki so že vsi srečno poročeni. —žrtve stare granate. Pri Sv. Mihaelu pri Opatjem selu se je dni zgodila velika nesreča. Skupina vojakov topničarjev je pobirala strelivo, katero je ostalo še izza svetovne vojne. Ko so nalagali na dvorišču Andreja Vižintina na voz težko granato, ie ta padla na tla in se razpoči-a. En vojak je bil takoj mrtev pet oseb, med njimi tudi pet-I lajstletna Emilija Devetakova n dveletni Mirko černi, pa huje ranjena. Pet drugih oseb je dobilo lažje poškodbe. ; —Iz maščevanja je zažgal gospodarsko poslopje. V Kosazah pri Petrovčah je nedavno ponoči zgorelo gospodarsko poslopje ;oljskega trgovca in gostilničarja Josipa Plavca. Orožniki so aretirali 60-letnega Plavčevega hlpaca Ledra Roka, ki je zažgal iz maščevanja, ker mu je bila odpovedana služba. Dela pa se neumnega, ker misli, da mu bo to koristilo. Le doni Zvon Newburgh, O.—Cenjeni dopisovalci v teift času navadno začno svoj dopis z poveličevanjem pomladi. Oj, to ljuba pomlad, kako si krasna in kako si vsa lepa, ali pa zopet opisujejo vračajoči'se ptičke, ki se sedaj na spohnlad vračajo v naše kraje in nam delajo veselje s svojim petjem. Kako se te besede lepo slišijo. Oj, ti zelena pomlad, kako te tudi jaz težko pričakujem, kakor tudi vsi drugi, da bi le že skoro prišla. No, pa saj bo kmalu tukaj in zopet bomo slišali lepo ptičje petje. Lepo Podjetje mladega Slovenca ba bo res vstati ob štirih zjutraj, ker se odpeljemo že ob petih, ker vzame približno dvanajst ur priti tja. Tako se bomo vozile ob zori in prišle tja pred mrakom. Potem se bomo lahko odpočile čez noč in v sredo, to je 10. aprila, bo pa za izlet. Obiskale bomo vse važne kraje, vladna poslopja, prav zagotovo tja, kjer delajo bankovce, (ena je rekla, da se hoče tam najdelj zamuditi), potem na Arlington pokopa-~ 'lišče ter do vseh velikih spomenikov in če bo mogoče dobiti stiko z Jugoslovanskim poslaništvom, lahko da obiščemo tudi njih urad. Malo je še prezgodaj, da bi vam dala natančne podatke kako in kaj se nam bo vse pokazalo, toda ste lahko brez skrbi zanese-te, da bo nekaj kar niste še v svojem življenju videle in glavna udobnost bo pa to, da bo vse aranžirano, da vam ne bo treba iskati prevoza, prenočišča ali drugih potrebščin. V kolikor bo mogoče vse pravilno urejeno. In pa živahna družba? Ko bi vam tukaj povedala kdo vse gre, bi se gotovo takoj odločile. Povem vam lahko samo toliko, da družba bo prvega razreda kar se tiče humorja in splošnega obnašanja. Važno za sedaj je to, da me takoj pokličete po telefonu ali pišete ali pa pridete osebno do mene in rezervirajte svoj sedež. Prostora na enem avtobusu je za •\7 c--.cb. Posedaj se jih je prija- petje, to je, kar radi poslušamo in zato pa nam bodo že v nedeljo lepo prepevali naši domači pevci. Saj veste, da so tukaj zbrani sami mojstri v petju in vem, da nam bodo zapeli še lepše kakor ptičice. Kdor hoče slišati, naj pride v nedeljo 31. marca v Slovenski narodni dom na 80. cesti. t Ta dan prirede fantje in. dekleta, člani pevskega društva Zvon, svoj pomladanski koncert najlepših: slovenskih pesmi in zato nas vabijo, da jih pridemo poslušat. Prav je, da se prirejajo koncerti naših lepih narodnih pesmi, saj je bil že precej časa molk v dvorani —ves postni čas. Torej sedaj pa zopet oživimo vsi: božja narava, robini in tudi mi ljudje. Torej sedaj že veste, da smo v nedeljo namenjeni v dvorano slovenskega doma na 80. cesti, da si poživimo in razveselimo dušo in srce. Krasno ubrano petje razveseli vsakogar. New-burčani bodo gotovo napolnili dvorano v nedeljo in vemo, da bodo prišli tudi gostje iz drugih, sosednjih naselbin, ker društvo Zvon ima povsod veliko prijateljev. Če pogledamo malo krog sobe, pri drugih narodih, bony) videli, kako oni cenijo take koncerte ali operne prireditve, da plačajo po pet ali celo več dolarjev za en večer. .To je že dovolj velik dokaz, da v resnici Dasiravno brije burja in sneg naletava, od streh vise sveče pa pomlad je tukaj. Kmalu pa bo posijalo sonce s toplejšimi žarki in cvetlice se bodo pokazale, drevje bo ozelenelo in razcete-io. Takrat pa bodo oživele "Liže," ki sedaj še počivajo v garažah. Kakor človek potrebuje hrane, jedi in pijače, da vstraja, tako tudi avto potrebuje hrane, namreč pijače. Tako močno pijačo pa prodaja naš mladi Slovenec, Mr. Frank Smrekar, ki ima svojo gasolinsko postajo na 78. cesti in Union Ave. To je v bližini cerkve, v sredini naše slovenske naselbine. Torej rekel sem, da prodaja pijačo za avtomobile, ampak ima tudi jedila in to so razna mazila. Veste, kadar vam France namaže vaš stari avto bo tekel kot novi. Podjetni mladi Slovenec, Fr. Smrekar, je sin poštovane družine Frank in Josephine Smrekar, ki stanujejo v fari sv. Lovrenca ves čas odkar so v Ameriki. Frank je pohajal in dokončal farno šolo pri sv. Lovrencu. Pohajal je tudi v višjo šolo, kjer si je pridobil 'potrebnega znanja, da vam ozdravi vaš avto, če mogoče kaj kaši j a ali dobi kakšno drugo bolezen. Če se vam kaj enakega primeri, da bi začel vaš avto bolehati, kar z zaupanjem ga peljite na Smre-karjevo gasolinsko postajo in Frank vam bo povedal kakšna zdravila so potrebna in kje je treba popravila. Večkrat se sliši: "Svoji k svojim!", to je naše narodno geslo/ Ko bi le polovico slovenskih av-tcmobilistov, kar jih je v naši fari, kupovalo svoje potrebščine pri svojem rojaku, pa bi podjetje brez dvoma lepo uspevalo, žal, da se tega narodnega gesla pre-mnogokrat ne zavedamo. Kakor držimo Slovenci skupaj pri fari sv. Lovrenca, pri SND pa še podpirajmo naše vrle slovenske trgovce. Saj menda vendar ni naše oko hudobno, če vidimo svojega rojaka, ki je mogoče v malo boljšem položaju kot pa smo mi sami. Ne, ni hudobije v našem očesu, ampak pre- Ce verjamete al pa ne "Kaj se zdravniku vse ne pri-neri," je pripovedoval nek zdravnik kolegom pri udobnem pogovoru. "Ko sem jaz odprl svoj jrad, so bili bolniki zelo redki. Bila je pa v moji bližini velika in bogata družina, kjer je bil vedno kdo bolan. Vselej so poklicali mene, kar mi je zelo prav prišlo. Nekega večera sem bil zopet poklican tje, ker je eden izmed otrok zbolel. Prav takrat je pa prišla na obisk teta in kot nalašč se je primerilo, da je dobila srčni napad. Razume se, da sem se zelo trudil okrog nje, ji dajal razne olajšave in ostal pri njeni postelji vso noč. Ne hvalim se, toda mislim, da sem ji rešil življenje. In veste, dragi kolegi, da je bilo to zadnjikrat, da sem bil poklican v tisto hišo. Zelo sem se čudil in nisem mogel razumeti, s čim sem se jim zameril. &ele po dolgem času sem po ovinkih zvedel, da je bila tista teta zelo bogata in tista družina je bila njen edini dedič. Spjravill sem jih ob dediščino, na katero morajo zdaj čakati. Saj pravim, človek nikdar ne ve, kako je prav." Izboljšane ledenice V preteklem letu so gospodinje spoznale popolnoma nove vrste električnega ohlajanja, ki| omegoči^da razna živila ostanejo sveža in ohranijo v sebi ves svoj naravni okus in svežost vse dotlej, da se jih uporabi. Vse to pa dosežejo potom poenostavljenega novega sistema ohlajanja. Ta prekoristni napredek v električnih ledenicah pa je vodil še do večje izpopolnitve. Tako pravi lokalni prodajalec Frigi-daire ledenic pri Norwood Appliance & Furniture Co., ki pravi, da je v najnovejših "Cold Wall" ledenicah, vključenih zopet nekaj novih izboljšav. "Na tisoče gospodinj in lepo število lokalnih gospodinjski že imajo "Cold Wall" ledenice v svojih kuhinjah, so se prepričale, da so v te vrste ledenicah prav za prav dve ledenici v eni," pravi Mr. John Sušnik. "Prostor v teh ledenicah je predeljen v dva dela, katera deli močna steklena plošča. Zgornji prostor se rabi | za jedila, katera se lahko ohladi j ,do zmrznenja in spodnji prostor j pa je pripraven za jedila, ki navadno hitro izgubljajo vlago, kar pa se v tem predelu prepreči. V letošnjih ledenicah pa je ta prostor -še bolj izpopolnjen ter izboljšan v toliko, da se ta prostor Alice Meglich: ši Po 23-letni preiskavi j; d Mnogokrat sem imela namen i: pisati vsaj mesečno v tem pri- n ljubljenem listu, katerega paz- z no berejo vse naše gospodinje p ter podati vsaj nekaj važnih j; podatkov o vsebinah mleka, s toda sem kakor mnogi v tem j oziru, čakala do prilike. Ker se pa'stem čakanjem samo za-is muja čas in pri tem izostajajo ,i vsa potrebna poročila do vas, j 2 zato sem se odločila pisati j 1 kratko in stvarno vsaj enkrat j} na mesec, da se boste vsaj ne- j s koliko seznanili s predmetom, jr ki ga imate vsak dan v svoji hi-1 ] ši in katero prinaša vaši dru- 1 žini zdravilno moč in vsakemu i posameznemu bitju krepost in ] odpor proti raznim boleznim. "Vsaka čreda goveje živine 1 v Združenih državah je preis- ; kana vsaj enkrat." To nazna- 1 nilo iz urada za živalsko obrt, U. S". Department of Agriculture (Oddelek za poljedelstvo), nam zagotavlja uspešno izpolnitev za izkorenitev goveje je-tike iz Združenih držav. Bili so časi, ko je bilo veliko nasprotovanja za take preiskave, posebno od farmarjev, ki se bavijo s živinorejo. Vzrok nasprotstvu je bila velika izguba pri živini, katero so morali takoj prodati po nizki tržni ceni. Toda časi so se spremenili in tisti, ki se bavijo s to obrtjo kakor tudi mi prodajalci in konsumenti, smo prišli do prepričanja, da so t&ke preiskave za splošno ljudsko kot živinsko korist. To veliko delo je v razvoju od leta 1917 ter je sedaj izven vseh zaprek in vse morebitne neprilike so premagane. Odkar je v teku ta obširna kampanja za preiskave po vseh Združenih državah, je bilo vpo-rabljenih preko 220,000,000 preiskav za jetiko med govejo živino. V tem številu so vštete ponovne preiskave kakor tudi spremembe v načinih preiskav ter spremembe v čredah, ki so sledile rojstvu, smrti in pa prodaji živine za vsakovrstne svr-he. Med tem časom je bilo opaziti čedalje manj j etike med živino, toda za to izpolnitev je plačalo približno 3,700,-000 krav, ki so našle svojo zadnjo-pot v klavnico. Te preiskave in preiskušnje proti jetiki med živino pazno sledijo vsi, ki se zanimajo za zdravo mleko, ki je največjega pomena za splošno ljudsko zdravje. V začetku je težko razumeti obširnost teh preiskav in kako velikega pomena je to za vsakega posameznika in posebno Harold E. Dahl, ki je služil v lojalistični špamki^armadi kot avijatidar. Na sliki ga vidimo z n jegovo že n o Edith Rogers iz New Yorka, ki je bila v svoji prošnji na generalissimo, Franca za oprostitev njenega moža priložila tudi svojo sliko. DRINK Je tako dobra sama .., tako dobra z jedjo Zato vidite več in več ljudi, ki z veseljem uživajo Coca-Cola pri jedi CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO. PRospect 0333______ «Tošk Zele in 8uiovi j POGREBNI XAVOD : Avtomobili Jn oolnlSki voss redno m ob vsaki viri ua .•aaoola««. ; Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo ■ 6502 SI. CIAIR AVENUE T«l.: RN-»'«t< «5*1 C O lil 1» w o o l> $ K I Vi i? A O: : «52 E. 1521" «TRKKT KKfltnnr- t H« ; IUmiimMIIMMI __ Bil je vroč, poletni dan v hribih. Vse jutro in dopoldne sem pridno prehodil in sem navzlic pripekajočemu soncu napravil lep kos poti čez drn in strn, ne da bi si bil mogel žejo pogasiti s čem drugim ko s prgiščem suhih sliv. Zatorej sem bil opoldne po-; šteno utrujen. ) Kar srečen sem bil, ko sem 1 slednjič v borni vasici iztaknil i krčmo, kakršne dobiš le po teh ) hribih, krčmo, ki je malce zastarana :n vegasta, pa vendar tako i domača in senčnata ko kozarec ) hladnega mleka. Vstopil sem v temačno sobo, 3 ki je imela lesen strop, bele mize in klopi in leseno omaro, ki so se! izza njenih šip svetili kozarci in'K; pisane steklenice z različnim d£ žganjem. Kratko in malo: bilo pc mi je ko na pragu nebes. nj Utrujen sem se sesedel v kotu oc na klop in sem mirno zdel in po- n; čival, ne da bi še pomislil, da bi la koga poklical, ali kaj zahteval ali še sploh pokazal, da sem tukaj. Majhen bel psiček je sedel na di pragu vrat za v kuhinjo, pa ni je ne bevsknil ne revsknil in sem si ga tudi jaz pustil v miru. Takile prvi 'trenutki blagodej- či ne utrujenosti po kaki dolgo ho- k ji so najdragocenejše plačilo za ji ves trud in vse težave. P Slednjič je pa le prišla krč- zl marica, čedna in snažna žena do- č< brotljivih oči in v modroproga- tc stem predpasniku. Ne da bi po- n slušal njena vprašanja, sem naročil pivo in juho in meso, pa mi s je bilo še zmeraj, ko da se mi sa- b nja. h žena je prinesla pivo, mi žele-, la dober tek in spet odšla. Poča- j si sem odpihnil pene in užival n , hlad in močo pijače kot resni- d ; čen dar božji. ; Tedaj sem se zbudil iz svojega i čara" in sem se polagoma oživ- c • ljal. Ozrl sem se po zelenkasten r . somraku sobe in pri tem sem o- j . pazil v kotu, prav nasproti sebe, c 3 človeško bitje, ki me je jako pre- t ! strašilo. i 1 Majhno, nebogljeno človeče je ; bilo, ki mu je čez mizo skoraj le - glava molela. A tako grde glave : - in tako ostudnega obraza pač do- 1 - slej in odslej še nisem nikdar vi- ; , del. Koža je bila rumena in uve-v la, kosti so povsod štrlele ven, 0 nos je bil velik in robat in potla-j a čen, in oči poševne, pa tako ne- 1 izmtlrno žalostne, kakor da bi se bil ta človek vše življenje sa- a mo jokal in jokal, k Ko še nisem prav vedel, kdo ,- je to, je že vstal in prišel k me-ni. Bil je Kitajec, ki je s'svojim e kovčegom prišel k moji mizi in mi s komaj slišnim glasom začel ponujati svoje zaklade: vaze in skodelice, .krožnike in svilene rutice. Vsemu se je poznalo, tudi če se nisi kdovekaj spoznal na . umetnost, da ni izviralo iz Ki-" tajske, pač pa da so bili to manj n vredni izdelki kake evropske lC . . v .. tvornice. Kovčeg m njegova sa-1 ra so bili tako grdi kot njihov lastnik. ^ Tedajci je prišla tudi krčma-rica in postavila kadečo se juho na mizo. m In medtem, ko sem jedel juho, il je Kitajec vso svojo pisano ša-ih ro razpostavil pi-ed menoj, vse a- tiste vaze in skledice in škatlice, co Rumeni človek je Venomer zrl 2c vame in je šepetal s svojimi brezbarvnimi ustnicami zmeraj le e-0, no in isto: "Ssina, Ssina," česar ze nisem razumel takrat, kar pa - zdaj vem, da je pomenilo Kina. Ko je bila že polovica mize jolna in sem mislil, da je kovčeg ;e izpraznjen, je tujec dvignil esen pokrov, in v kovčegu se je »kazala druga, doslej skrita >last, kjer je bila spet ista, pisala, cenena in pestra šara. Kos :a kosom je jemal iz kovčega in lih deval na mizo. Polagoma se mi je dozdevalo, 3a je ta človek zmešan. Odkimal sem in zamahnil z roko, češ da nočem ničesar kupiti. Takrat sva se spogledala, in njegove vdrte oči so tako milo zaprosile in me tako iz dna duše rotile, da sem ves zmeden povesil oči. Tedajci sem zapazil v drugem predelu kovčega majhen Budov kipec iz zelenega kamna, ki se je brez barve'in okraskov, a vendar tako čudovito lepo odražal od vse tiste ropotije, da sem iztegnil roko in ga prijel. Nikdar ne bom mogel pozabiti, kako me je Kitajec nagle zgrabil za roko in mi s svojim: mjrzlimii, koščenimi prsti izvil mali kipec iz roke. Na njegoven grdem obrazu se je pojavila pošastna groza. Na vso moč je stresel z glavo, zagrgral nekaj nerazumljivih besed, vstal, se prec menoj priklonil in si pritisni Budov kipec na prsi. To mi ni šlo v glavo. Tedaj je Kitajec pristopil k meni, tako da sem občutil njegovo vročo sapo, obrnil je kipec, ki je na spodnji ploskvi tičal zamašek v njem, v; odmašil ga je in je pustil, da je je na njegovo dlan počasi curlja- n la rumena prst. "Ssina," je za- o: šepetal in me pogledal, "Ssina!" p Tedaj sem razumel, da tega e- n dinega kipca ne more prodati, da p je v njem prst njegove, tako neskončno oddaljene domovine. s Poklical sem krčmarico, naro- ^ čil zanj južino in pijače in mu od-kupil pisan nalivnik s sliko zma- n ja od konice do debelega konca. v Plačal sem mu in mu pomagal ^ zlagati vse tiste predmete, pri g čemer sem se silno čudil, da ima toliko te šare prostora v takem majhnem kovčegu. čez noč sem ostal v krčmi, saj s sem bil preveč utrujen, da bi ^ bil šel naprej in sem odložil od- ^ hod za drugo jutro. Sredi noči je potrkalo na mo- E ja vrata; krčmarica je stala zu- 1 naj in plaho dejala: "Brž poj- 1 dite z menoj, 011 umira, umira!" 5 Odšel sem z njo v konjski hlev 1 in odtod v kamrico, kjer je si- 1 cer spal hlapec. Tam je na škop- 1 njeku slame ležal Kitajec in se je boril s smrtjo. Videti je bilo, ( , da mu je lakota in beda in vse to romanje s težkim kovčegom in njegovo silno domotožje pri- . , zadejalo smrt. Ko je prišel vaški zdravnik, ; je bilo že po njem. "Nemara su-šica," je rekel zdravnik in je . skomignil z rameni. Sklonivši se nad mrliča, sem opazil, kako je držal v voščeno !! bledi roki zelenega Budo s prst- . j jo domače zemlje. «< * * 1 Tega tujega človeka ne bom svoj živ dan pozabil. Zdaj pi-3 šem njegovo zgodbo z istim na-_ livnim peresom, ki sem si ga ta-j krat kupil od njega. 1 čez dva dni nato smo ga'po-. kopali kraj pokopajiščnega obzi-3 dja. Pogrebcev je bilo kaj ma-e lo: zdravnik, župan, orožnik, . krčmarica in jaz ter nekaj rado-a vednežev, ki so od daleč opazo-_ vali ta čudni pogreb. Zelenega j Budo smo mu pustili; vsaj v 3 smrti je imel še nekaj pri sebi, _ kar je bilo iz njegqve domovine. 9 ' (K. Flam) --o-- . PODPIRAJTE SLOVENSKE 0 TRCOVCE Kje iznajdejo angleško "skrivno orožje"? Lord Strabolgi je nedavno v visoki zbornici vprašal vlado, ali je v Angliji za preizkuševanje novih iznajdb kaka centralna organizacija, kakor obstoja skupno delovanje med znanstvenimi oddelki armade, letalskega in pomorskega brodovja. Lord Charfield, ki je minister skupne obrambe, je podal tozadevno pojasnilo, rekoč, da je vlada odklonila vprašanje o centralni oblasti vojnih ved. Raziskovalna dela so organizirana pri posameznih tozadevnih ministrstvih. Nastal je poseben obsežen oddelek raziskovanja v ministrstvu, ki upravlja oboroževanje. Vsega skupaj je tukaj 900 oseb, . ki delujejo v 5 modernih labora-torjih. Vodilne osebnosti angle-. ške tehniško-kemičnih ved pri-. padajo štabu, ki so mimo tega še t ■ . v zvezi v drugimi številnimi 1 znanstveniki Anglije. Povpre-' čno prejme ta raziskovalni od-. dejek po 300 novih iznajdb na . teden. Nedavno so za bolj intenzivno ' delavnost v raziskovanju ustanovili v ministrstvu posvetovalni odbor za znanstveno raziskovanje in tehnični razvoj. Odbor mora skrbeti za to, da se razis-' kovanje ozira na najmodernejši napredek znanstvenega dognanja. Najboljše tehnične glave v Angliji spadajo k temu posveto-n valnemu odboru, to so univerzi-0 tetni profesorji, vojaški strokovnjaki, inženirji in drugi strokovnjaki. Ti naj iznajdejo nove naprave za vojevanje, naj n stare izboljšajo, naj iznajdejo protisredstva zoper "skrivnost* ^ no orožje" sovražnika in naj tu-• di delujejo na to, kako bi se prisotne surovine nadomestile s po-? narejenimi, članov posvetovalnega odbora je 25. Med njimi so ~ tudi zastopniki mornariškega, }' letalskegaJA..domovinsko zaščit-^ nega ministrstva. :a Angleška znanost je v najo-v žjih stikih s francosko in ni med i, obema nobenih skrivnosti. Po e. vsem tem je razvidno, da je v Angliji mobilizirana vsa znanost v pomoč vodstvu vojne, ta-3 ko da so vse panoge osredočene v smotru za brambo domovine. New Record-Making Price! ?i 1275 For a 6 Cu. Ft. 1940 GENUINE FRIGIDAIRE ■ ) Greatest Frigidaire Value Ever I...All these advantages included at this low price! Famous Meter-Miser Mechanism • 1-Piece All-Steel Cabinet • Automatic Reset Defroster • Automatic Interior Light • Stainless Porcelain in Food Compartment • Gleaming White Dulux Exterior • 4 Big Ice Trays -with Automatic Tray Release on Every Tray • 5-Year Protectior Plan Against Service Expense on sealed-in Mechanism , . . And Many More of the Features That Mak« Frigidaire America's No. 1 Refrigerator! Price . . . beauty . . . features... all combine to make thi: the year's biggest refrigerator value! Highest quality Frigid aire construction throughout. .. and looks it! Every mode brand new. Come in now and see this big value. Pridite in oglejte si nove 1940 Frigidaire ledenice. Vzamemo tudi North American Mortgage & Loan bančne knjižice. —Lahka mesečna odplačila.— NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Avenue 819 East 185th Street JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK, lastnika "čisto dobro vem, kako glasno smem tod govoriti," sem mu odgovoril na njegove poučljive besede. "Odkod pa prihajate in kam ste namenjeni, master, če smem vprašati?" "Vražje malo vas briga!" Mož je bil nevljuden. Prav kakor njegova kobila. "MisKjte?" sem ga zavrnil. "Preveč vljudni ravno niste, master, to vam lahko z mirno vestjo potrdim, čeprav sem vas danes prvikrat videl in sva si komaj nekaj besed povedala. Odkrito pa vam moram priznati, vajen sem, da dobim odgovor,, če koga kaj vprašam!" "Hm, da —!" se je rogal. "Vidim, da ste najbrž zelo imeniten gospod. Zato pa vam moram seve na vaše vprašanje tudi točno odgovoriti, kakor se spodobi." Pokazal je s p'alcem črez ramo in pred sebe. "Od tamle prihajam. In tjale sem namenjen." Mož mi je ugajal. Vkljub temu, ali pa morebiti prav radi tega, ker me je tako prezirljivo pogledal in robato odpravil. Gotovo je mislil, da sem kak priložnostni lovec, da sem izgubil svojo družbo in si zašel. Zato mi je rekel, da sem "najbrž zelo imeniten gospod." V trdnjavi Wilfrs sem si nam reč pred nekaj tedni omislil novo trappersko obleko, za svoje orožje pa sem itak že od nekaj skrbel, da je bilo vedno negovano in snažno. In prav ta moja snažna zunanjost je bila tisto, kar me je moralo v očeh trap-perja djati ob vsako veljavo. Pravi westman ne da nič na lepo obleko in sploh odkrito mrzi vse, kar je novo in snažno, čisto razumljivo! Leta se potika po divjem zapadu, malokedaj ali pa sploh nikdar ne pride v obljudene kraje, po dnevu je v sedlu, po noči se valja ob taborskih ogli jih,, po tleh se plazi, po grmovju in po goščavi, kadar je treba sovražnika zalezovati, časa nima, da bi pogledal po svoji obleki, bi tudi nič ne izdalo, ker je lahko že drugi dan spet vsa po-blatena in raztrgana, — ni čuda/če v takem divjem življenju izgubi pojem snage in ličnosti. Narobe pa smatra tudi vsakega snažno in čedno oblečenega človeka za novinca, za greenhoma, ki je pravkar šele prišel na za-pad, ki nima izkušenj, ki ni pravi lovec, — ki skratka vobče ne spada v družbo pravega prerijskega lovca in ne na zapad. "In tak sem bil v očeh tega dobrega možeka tistikrat tudi jaz. Pa poznal sem te posebneže divjega zapada. Tale mali možek ni bil prvi svoje vrste, ki sem ga srečal. Prav nič mu nisem zameril njegove odurnosti. šele dobro zabaval sem se na njegov račun. Naredil sem prav kakor on, pokazal s palcem ven v prerijo in mu suho dejal: "Torej pa glejte, da tjale izginete! In čuvajte se tistih štirih rdečkarjev, ki so se oklenili važe sledi! Menda jih še vobče niti videli niste, kaj?" Njegove majhne, bistre oči so me ošinile s pogledom, v katerem sem bral začudenje in užaljenost, pa tudi precejšnjo mero porog-ljivosti. "Nisem videl, hihihihihihi —! Štirje rdečkarji jezdijo za menoj, pa da jih menda še niti videl nisem —! Čuden človek ste na primer, se mi zdi! Tile dobri ljudje že od davi postopajo za menoj, vkljub temu pa se še niti enkrat nisem ozrl za njimi. Tudi ni treba. Saj poznamo navade teh rdečih lopovov. Dokler bo dan, mi ne bodo prišli blizu, od daleč bodo hodili za menoj in me opazovali, šele zvečer me bodo zalezovali in napadli, ko se bom utabo-»il. Taki so ti ljudje, zahrbtni, prihuljeni, bojijo se odkrito napasti. Toda topot se bodo na primer zelo ušteli! Obšel jih bom v polkrogu pa jim prišel za hrbet. Bil bi že zdavnaj tako storil, pa mi svet ni bil primeren za tako zvijačo. Tule med temi valovi pa se jih bo dalo čisto lepo prevari-ti. Ako torej hočete Videti in se naučiti,. kako se takle star west-man splazi rdečkarjem za hrbet, le kar tamle gori ostanite in počakajte deset minut! Pa menda ne bodete, rajši se bodete skrili, kajti takele imenitne gospodiče pač na primer vražje malo miče, da bi od blizu vohali indijanski parfum. Come on, Tony!" Nista se več zmenila za mene, ne mož ne njegova Tony, obrnila sta mi hrbet in črez pol minute izginila v Valoviti preriji. Razumel sem njegovo namero. Tudi sam bi bil na njegovem mestu s tako ali slično zvijačo ukanil nasprotnika. Dejal je, da jih bo v polkrogu obšel. Ker v valoviti preriji dolinice ne potekajo vedno v ravni. črti, ampak se vijugasto zvijajo in prehajajo druga v drugo, je svojo namero čisto lahko uresničil. Le v dolinah mu je bilo treba ostati in na primernem mestu, kjer ga zasledovalci niso mogli videti, je moral zaviti v stransko dolinico, ki bi ga pripeljala nazaj na njegovo sled in sovražniku za. hrbet ali pa, kar je še boljše, v bok. Polkrog je moral biti seve čisto kratek, sicer so ga Indijanci prehiteli in opazili na njegovi sledi, kaj namerava. Indijanci so prihajali bliže. V gosjem redu so jezdili in oči so jim bile uprte v lovčevo sled. Mene niso opazili, ker sem ležal skrit za robom višine. Tudi lovca seve niso opazili, da je govoril z menoj, ker je ostal v doli ni. Ampak mojo sled so na vsak način našli —. In če so krenili po njej, so mi utegnili priti nevarno blizu, ako jih lovec ni prej napadel. Razen tega so bili štirjg prot;i enemu. Mogoče je vsekakor bilo, da se je zadeva iztekla drugače, nego je mali možek računal. Pregledal sem puški in samokresa, zrahljal nož in se za vsak slučaj pripravil, če bi bilo treba poseči vmes. Pa ni bilo treba. Približali so se že na kakih sto korakov točki, kjer sta se strnili lovcev,a in moja sled. Prvi Ihdijanec je nenadoma obstal. Obrnil se je k tovarišem, kazal po preriji in jim nekaj pravil. Najbrž se mu je le sumljivo zdelo, da belokožca ne vidi več pred seboj. Obstali so v tesni gruči in se menda posvetovali. S kro-•glo svoje medvedarice bi jih -bil lahko dosegel. Pripravil sem se. I Pa drug strel je počil nekje za valovi prerije in hip pozneje] še eden. Dva Indijanca sta o-j mahnila v travo. "O — hiiiiii!" je zmagovito! jiknil po preriji indijanski boj-' ni krik. Prestrašena sta Ogellalla obr-j nila konja. Pa ni bil Indijanec, ki je zagnal bojni krik, le mali lovec je skokoma pridirjal izza ovinka. Uresničil je svojo namero, jezdil je naprej, obšel v polkrogu nasprotnika in se pojavil za njim na lastni sledi. Glas iz Euclida Euclid, O.—V nedeljo, 31. marca bo društvo Najsvetejšega Imena fare sv. Kristine obhajalo 10-letnico svojega obstanka. Doba 10 let sicer ni ravno dolga, vendar pa, ko društvo, posebno pa cerkveno in to v novi fari dočaka ta dogodek, je nekaj posebnega; torej mislim, da je dobro, da se ga malo opiše. Društvo Najsvetejšega Imena se je ustanovilo za časa sv. misijona, katerega je vodil pater Odilo Hajnšek O. F. M., in sicer dne 30. marca, 1930. Lepo število mož ;se je vpisalo ob ustanovitvi; pa kakor marsikaj drugega, se je tudi pri tem dru-. štvu v kratkem število članstva skrčilo. S prihodom sedanjega župnika Rev. A. L. Bombacha se je pa pričelo v fari sv. Kristine novo življenje in tudi društvo Najsvetejšega1 Imena je pričelo znova napredovati v duševnem kakor tudi v materijal-nem oziru. Prvi in glavni namen tega društva je seveda duhovni, da skrbi za dušni blagor svojih članov že v življenju, posebno pa po smrti. Društvo ima seveda tudi svojo materijalno stran in naj tu omenim, da do konca leta 1939 je imelo društvo skupnih dohodkov $1,755.55, stroškov pa $1,635.48. Ta denar se je porabil v prvi vrsti za podporo fari, potem pa za druge dobrodelne namene. Če premislimo, da člani plačujejo samo po 10 centov mesečnine, in to le ako morejo, je razvidno, da je bilo članstvo j ako marljivo s svojimi prireditvami. Da ta dan 10-obletnice dostojno praznujemo, smo določili sledeči program: Zjutraj se skupno udeležimo sv. maše ob 7. uri ter vsi, to je dečki, mladeniči in možje med mašo prejmemo sv. obhajilo. Po sv. maši bo sprejem novih Članov. Vljudno vabimo vse člane, vse naše prejšnje člane, kakor tudi vse dobre katoliške može naše fare, da se nam pridružijo ta dan. Farani, pristopite k temu prepotrebnemu cerkvenemu društvu, ki je edino, ki vam daje posmrtnino ki bo šla z vami v večnost. Je že taka človeška narava, da človek hitro pozabi, kar več ne vidi, član društva Najsvetejšega Imena pa ni nikdar pozabljen; vedno se ga člani spominjajo v molitvah in pri darovanju sv. maš. Ali ni to vredno malo požrtvovalnosti? Seveda je! Zvečer bomo pa nadaljevali s praznovanjem, in sicer z banketom in to točno ob 6. uri. Banket bo prvovrsten, to nam zagotavljajo naše spretne kuharice. Kar je glavno, je pa to, da se ni treba nobenemu ustrašiti velikih govorov, istih ne bo, jamči se vam, da bo samo par govorov in ti bodo izvrstni in bolj kratki. Bo seveda tudi nekaj petja naših mladih kakor tudi starejših članov. Po banketu bo pa pristna domača zabava. Vstopnina za banket bo 75 centov za osebo,_ samo za ples pa 35 centov. Uljudno torej vabimo vse naše farane kakor tudi člane društev Najsvetejšega Imena sosednih župnij, da nas posetite na dan praznovanja naše 10 obletnice dne 31. marca ob 6. uri v dvorani sv. Kristine. Z vašo udeležbo si boste privoščili lahko nekaj veselja v prijateljski družbi, nam pa dali pogum še za nadaljno delovanje. Za društvo Najsvetejšega Imena fare sv. Kristine, Frank Hochevar, tajnik. -o- Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. Snubit je šel "Kam pa, botra, kam?" "Kar malo po svetu," je nejevoljno odgovorila vdova Lo-vračka zgovorni potovki Katri, ki jo je srečala na križpotu pred gozdom. Lovračka je hodila ves čas po bolj zapuščenih stezah, da bi nikogar ne srečala na tem važnem potu, tu pred gozdom pa je morala zaviti na glavno vozno pot. In kakor nalašč ji pride tale klepetulja pred oči. Namenjena je namreč bila Livračka k Bo-žičevim v Drago, da bi se pomenila zastran sina. Lovračev Miha se že bliža četrtemu križu, pa bi mu Lovračka rada izročila grunt, če bi znal najti ženo. Fant je priden, dela kakor ura, se zna vsega lotiti in se mu tudi vse obnese, samo žensk se boji kakor vraga. Brez gospodinje pa grunt ne more obstati; to vendar ve vsak pameten človek. Ker se torej Miha 'sam ne zmaje nikamor, se je mati Lovračka. odločila za to pot. Z Božičevko sta bili v mladih letih prijateljici in mlajša Božičevka je celo družičevala Lovrački na svatbi. Zakaj ne bi zdaj njena Marjeta prišla za mlado Lovračko v Log? Potovka Katra govori o jajcih in maslu. Kam je neki namenjena? Lovračka komaj čaka, da bi se je iznebila, Katra pa hiti: "Zdaj moram pa naravnost v Drago, da zaaram nekaj masla in jajc za veliko noč." "Aha," se namrdne Lovračka in si želi, da bi se razletela klepetava potovka na vse vetrove, samo da bi je za Drago ne ostalo nič. Med tem se že spet oglaša potovka: "Pravijo, da je taka stiska na svetu, ljudje pa le dobro živijo." "Kam si pa vse namenjena, Katra?" se je nazadnje morala Priljubljeno clelo. Vsak izmed nas ima kakšno delo, ki ga s posebnim veseljem vrši. V New Yorku je bila razstava takih del in eno izmed razstavljenih del vidimo na sliki, ki nam predstavlja Cinderella kočijo, katera je napravljena iz samih palčič kakršne se uporablja za čiščenje pip za kajenje. To kočija je napravil Dillard E. Long. Naredil se je, kot da misli bežati. Hipoma se je njegova mr-šava kobila vsa spremenila. Metala je noge. v zrak, da je ruša odletavala, visoko je dvignila glavo in položila ušesa v tilnik, vsaka mišica, vsaka kita njenega mršavega telesa se je napela. {Dalje prihodnjič.) Ob času odšli od doma, — Družina, tci je stanovala v tej hiši v Shreveport, La., se je-nahajala v gledališču, kjer so kazali film "Gone With the Wind." Med tem časom jejpn-hrlouel tornado in odnesel hišo. Ubitih je bilo v mestu 13 oseb. vdati Lovračka, da ne bi začela potovka sumiti, po kaj gre tudi ona v Drago. "Kar je večjih kmetij, bom morala kar vse obhoditi. Razen masla in jajc, ki jih bom pobrala, moram na več krajih sporočiti tudi nekaj novic. Saj veste, kako me znajo ljudje za vse porabiti, da potlej laže brusijo jezike na 'meni. Katra to, Katra ono, Katra sem, Katra tja. Če je pa potlej kje kaj narobe, je brž ogenj v strehi in je seveda Katra vsega kriva." "Tak novice imaš tudi? Za kam pa največ?" "Oh, za vsakega malo. Trda-nov Miha, ki dela v Ljubljani, mi je naročil, naj povem, da naj mu preskrbe doto, ker bi rad začel na svoje šivati in si je že tudi nevesto izbral. Cegnar-jevi Mici, ki služi v Kranju, se je nekaj pripetilo in je bila vsa iz sebe, ko sva se srečali: Deklina je hotela kar v vodo in sem jo komaj pogovorila. In k Božičevim moram tudi pogledati." "K Božičevim tudi?" "O, seveda, kjer so dekleta pri hiši, je zmeraj kaj narobe." Lovračka se je zdrznila, Katra pa je po svoji navadi brbljala: "Saj pravim res, kakor se kdo zasuče, ni prav. Oni s Preseka, ki je bil kaj vem kakšen gospod, tisti Trebarjev Lovro, če ste ga poznali, se je prekucnil z avtomobilom. Seve, ni nič čudnega, ko noče že noben človek živeti po pameti! Kaj vem, kod se je vozil. Za agenta je bil in je menda rad videl Boži-čevo Marjeto. Ondan sem ji prinesla od njega zavitek svile za celo obleko. Pa kakšne svile! Za Marijo v oltarju bi ne bila preslaba, tako se sveti!" "In kaj moraš povedati?" je skelelo Lovračko. "Oh no, saj nemara že vedo. Včeraj je Lovro izdihnil v bolnišnici." Lovračka si je oddahnila. Če je umrl, ji ne bo več v nadlego, jo je obšla tolažilna misel, med tem ko je kakor v sočutju zategnila : "Jej, jej, ali res? Oh no, kako vendar nesreča nikoli ne počiva! Bog mu daj dobro, tak ta je že prestal." "Saj tudi jaz pravim, sama ne vem, kako me bo pogledala Marjeta, ko pridem s tako novico." (Dalje na 5 strani) -O- Plesalke, ki ne smejo na plesišče Ko je japonski generalni ravnatelj električnega brzovlaka, [šiso Kobajaši, ustanovil dekliško opero "Takarazaku," je to storil iz zasebnega nagnjenja. In vendar je bil ta poskus leta 1913 na Japonskem nekaj jako drznega in novega. Zakaj, dotlej je vsebovalo japonsko gledališko življenje samo moške igralce, ki pa so igrali tudi ženske vloge. S tem novim gledališčem je bilo vse na glavo postavljeno. To je bilo pravo pravcato gledališče Amazonk, kjer so ženske igrale tudi moške vloge. Toda iz zamisli milijonarja se je razvila velikanska kupčija. Iz igrače je nastal koncem, ki ima na Japonskem 4 gledališča, razne igralske družbe in 630 mladih igralk in plesalk. Članice gledališča "Takarazaku" pa se ne pokoravajo navodilom koncerna samo na večere v pramenih žarometov. Zakaj te igralke in plesalke so hkratu gojenke internata. Vaak0 leto se VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika bodi izvlečenje zob polnjenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov : 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti Knausovo poslopje. (Mar. 28, 30) javi najmanj 1000 dvanajstletnih deklic k sprejemnemu izpitu, pa jih pripustijo samo 100 in od teh 100 je samo polovica sprejetih. Starši tistih srečnih deklic, ki prestanejo izpit, morajo podpisati pogodbo, da ostanejo njihove hčerke 9 let pri "Ta-karazuku." Prvih 5 let se samo izobražujejo, katera bo bodoča kraljica igralk. Vsako jutro se začne ob 9 pouk. Te dvanajstletne deklice se učijo japonskega leposlovja, zemljepisja, angleščine, glasbenega nauka, glasbene zgodovine, glasbene teorije, modernega plesa, japonskega plesa in baleta. Toda že drugo leto nastopi učenka kot igralka ali pa kot statistika pri vprizoritvah dekliške opere. Od leta do leta ji dajejo večje vloge in čez pet let je popolnoma izučena. Zdaj ostane še štiri leta pri družbi. Toda deklice, ki so se zavezale za 9 let, se ne smejo v tej dobi poročiti, razen če je njihov izvoljenec pripravljen plačati prav visoko odškodnino kot kazen. V "Takarazuku" so v internatu jako strogi predpisi. Mlade "dame," ki v Toki ju ali kje drugje tolikokrat zabavajo tisočgla-vo množico, ki povzročajo pozornost v lepih oblekah na odrih, morajo po predstavah sleči svojo pražnjo obleko, ki sestoji iz zelenega zgibanega krila in progaste bluze. Nikoli ne smejo priti v moško družbo in nikoli ne smejo na nobeno plesišče. Ob pol 9 zvečer ugasnejo luči v njih spalnicah in velikanska vrata internata se zapro. Noben moški ne sme stopiti v internat, niti ne brat ne bratranec. Ti strogi predpisi veljajo prav tako za primadone, kakor za najmanjše deklice, ki so pravkar pristopile k družbi. -o- —Velik požar sredi Maribo-bora. Nedavno zjutraj je nastal požar v hiši na Koroški cesti, kjer sta mizarska delavnica in skladišče mizarskega mojstra Poppa. Ogenj se je tako hitro širil, da je obstajala nevarnost za vso hišo, ki je že precej stara. K sreči pa so mariborski gasilci v neposredni bližini; zato so lahko hitro nastopili ter požar omejili. MALI OGLASI Stanovanje se odda Odda se 5 čednih sob, vse prenovljeno; kopališče in garaža; zgorej; odda se po nizki ceni. Stanovanje se nahaja na 1049 E. 62nd St. Poizve se na 4017 St. Clair Ave. (75) Izučen mesar Mlad izučen mesar si želi dobiti delo. Pokličite ENdicott 2269. (74) Imamo naprodaj 2,000 GALON OHIJSKEGA CONCORD VINA j v vašem galonu 69^ galon pripeljan 79^ galon TED MANDEL, lastnik ...... MANDELS WINERY 215 KEnmore 3445 : 891 F, 222nd St. Euclid. O. Delo dobi ženska, nad 25 let stara, dobi stalno delo pri pošteni družini .brez otrok. Lahko ostane čez noč. Splošna hišna dela in navadno kuhanje. Za več pojasnil vprašajte na 434 E. 157th St. (74) East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV Vse vrste premog in bukova drva dobite lahko po najnižjih cenah. Pokličite KEnmore 5374 — 4381. Jos. Kern 353 E. 156th St. (Thurs. x) ------■£ »»i»»»w»iimiiniimii»iii»iniHH»»H»niin»i»uxma WINNET0U . !>• nemikem tarlralka K. M»y» EASY TERMS ! ouse "Plačaj svoj jezik in ga prodaj na dno peklenskega brezna!" je zaloputnila Lovračka vezna vrata pred njo. "Saj sem vedela," se je na-mrgodila Katra, "da bom spet jaz kriva, če bo kaj narobe! Ali sem jaz rekla Trebarjeve-mu, naj se pobije z avtomobilom?" In potlej Mihi: "Kar potolaži se, fant, ti že še preskrbim nevesto, če pa vse popoka, se zmeniva midva." Spretno je odskočila, da je niso zadele vile, ki jih je Miha zagnal za njo, s svatbo pa vzlic temu pri Lovračevih ni bilo nič. Prva resna preizkušnja je Miho tako oplašila, da se ni šel nikoli več ženit in je ostal na gruntu rajši sam, kakor da bi mu še katera izvoljenka pobegnila v klošter. We've just unpacked another shipment oi popular 1940 Philcos. Come in — inspect all the beautiful new models . . . the greatest values in radio history! 1939 GRAND GAS RANGE ' (Close Out)................. $ 73.00 $ 54 95 1939 PHILCO MYSTERY Control Radio............... 198.00 114.95 1939 PHILCO RADIO ........... 82.95 54.95 NESCO ELECTRIC ROASTER . . 18.95 14.95 WESTINGHOUSE ELECTRIC ROASTER .................. 22.00 16.00 HAMILTON BEACH MIXER .... 23.75 16.95 ELECTROLUX REFRIGERATOR 1939 Model, 6 Cu. Ft......... 249.00 19950 ELECTROLUX REFRIGERATOR, 1939 Model, 8 Cu. Ft......... i289.00 22900 table model radio (White) (i Tubes ............ 13.95 10.95 ROYAL HAND CLEANERS .... 14.50 995 SPECIAL, HOUSE BROOMS .... .59 .24 SPECIAL, DUST MOPS.......... .69 .39 grand opening special, TABLE LAMPS ........... 2.29 1.19 PHILCO 180XF. Brings you the finest features ever offered at this price! Built-in Super Aerial System. Electric Push-Button Tuning. Clear, powerful American and foreign reception. Gorgeous a _ hand - rubbed OC Walnut cabi- f^Mrm, $37-50 BJg-Valuo » _ AMERICAN ^ and FOREIGN TABLE MODEL PHILCO 140T. Plug in anywhere! Built-in Super Aerial System brings you powerful, fine-toned American and foreign reception . . . even in noisy locations! Smart Walnut cabinct. SENSATIONAL NEW BEAUTY BSHiBBtfiv Lahka odplačila CUTS CURRENT COSTS Uses little current to cook lota of food. Complete meal for 5 can be cooked for about lc ... that's rea 1 economy 1 FOODS ACTUALLY TASTE BETTER That's because steady, even heat brings out all the delicious flavor . . . healthful minerals are retained with "waterless" electric cooking. CUIS FOOD COSTS Makes inexpensive meats tender and delirious. You can spend less for food and still enjoy healthful, appetizing dishes! Check these QUALITY featuresj Vi niste nobenkrat mi-« siili, da je pralni stroj takol "imeniten." Izgotovljen j el s "high bake enamel"' 50* procentov pralne zmožno-1 sti; to je vse novo, s a mol ime jo isto. Imamo na raz-i rc/a.go pralne stroje zal mestne ali farmske hiše.1 ...... Pridite jih pogledat, ali pal ^^^ffj^j^J^TfJSm pokličite po telefonu zal ^BMKKm^SšmUtm^K^ brezplačno demonstracijo! Regularna cena $109.50, y vagem domu> | sedaj za dva dni samo $88,50 in vaša stara peč. Striking new Westinghouse design... all-steel cabinet ... new FIBERGLAS "lifetime" insulation. PLUS big "Sanalloy" SUPER FREEZER, with extra space for frozen storage .. .fast-freezing EJECT -O- CUBE trnys . . . big, drawer-type MEAT-KEEPER . . , new TRUE-TEMP Cold Control ... the thrifty ECONOMIZER Mechanism—10 hours out of 12, it uses no current at all. But, come in and see this refrigeratorl It's a REAL BUY for the money. AS LITTLE AS • You can buy this now 1940 Magic Chef at a special low price during our sale. SO— Buy now and Save. will pay for a Westing. house Clactric Range. (Small Down Payment) *7Ae (2Ua*ttfuo*t. Big . 6-Foot Model $137.75 iAHDEL'S HARDWARE CO. 15704 Waterloo Rd. KEnmore 1282 Grand Opening Specials Regular Close-out MANDEL'S HARDWARE CO. 15704 Waterloo Rd. KEnmore 1282 NEW 1940 I Snubit je šel (Nadaljevanje s 4 strani) Polagoma je Lovračka izvedela, da si hoče Katra Božičevo ti! Miha mi ni storil še ničesar hudega, da bi mu morala lagati." "Bodi no pametna!" "Pametna sem in hočem biti hišo prihraniti prav na zadnje. Pa ji je še sama povedala, da je tudi namenjena k Božički, ker ima menda nekaj lepe mlade živine na prodaj. Katra je zvito prikimala, češ: "Mladetina je pa tam res kakor nalašč." "Prav ugoden trenutek sem naletela," si je oddahnila kmetica, ko je potovka zavila ko j v prvo hišo in je sama hitela k Božičevim. "Glej jo, glej, Lovračko! I, kdo bi si bil mislil, da bo tebe kdaj zaneslo k nam!" jo je sprejela Božička in se kar ni mogla načuditi obiska. "Prej bi se nadejala smrti kakor tebe." Sedli sta v sobi in začeli kramljati o nekdanjih časih in tegobah, ki jih življenje človeku sproti siplje na pot. Slabi časi so, kmetija je sama izguba. Če še gospodarja ni je dvakrat narobe. "Zakaj pa ne daš sinu?" je menila Božička. "Saj pravim tudi jaz. Fantu bom dala, pa bo mir. Za gospodarja in gospodinjo so moja pleča že prestara." Potem je pogovor zastal. Božička je pokašljevala. Lovrač-ki je zastajala beseda. Šli sta gledat v hlev, v kozolec in po vrtu, kjer jima je prišla Marjeta naproti. Lovrenčka jo je vešče ogledovala, če ni morda objokana, toda Marjeta je bila vedra in razigrana in je veselo pozdravljala kmetico. "Vidiš takele gospodinje bi bilo treba k nam, pa bi šlo." Zdaj je Božička razumela. Hitro je precenila, koliko je Miha star in kakšna je kmetija pa ji je misel ugajala. "No, no, naša je še mlada in ji roji včasih kakšna neumna po glavi. Če bi pa prišel pravi, ne bi se branila." Lovrački je odleglo. "Tako sem dejala, veš Božička; naš Miha je kakor olje. Dela za tri, hude besede pa ni nikoli slišati. Otročji res ni več, zato je pa skrben in dobrega srca." In govorili sta sem in tja in sta se že skoraj domenili, ko jima potovka Katra pride po dvorišču naproti: Dober dan, mati Božičeva! Jajčka in maslo bom letos plačala kakor žafran! Saj mi boste prihranili." "Ej, nekaj bo že." "Kje imate pa Marjeto?" "Vražja baba," se v srcu jezi Lovračka. "Da jo je moral zlodej prinesti sem!" Katra pa se samo zvito zasmeje in že hiti proti hlevu, kjer je ugledala Marjeto. Dekle pogleda potovko, nekaj si zašepečeta, potlej pa se Marjeta obrne in odhiti v svojo iz-bico. Lovračka se zdi, da sliši ihtenje od tam. Zato toliko bolj hiti in ne odjenja, dokler se z Božičko ne domenita. "Veš, Lovračka, če bi prišla kaka druga ne bi dekleta nič silila. Tebi pa zaupam, ker vehi, da si bila skozi pametna ženska. Naša Marjeta je še mlada in ji včasih roji gospoda po glavi. Saj veš, kako je v takih letih. Upam pa, da boš znala ti najti pravo pot." "Kakopak! O, nič se ne boj! Naš Miha, saj ti pravim, jo bo na rokah nosil. Zato sem tudi dejala da vsaki ne privoščim takega moža. Najprej sem rekla, povprašam pri Bo-žičevih. No, vidiš, tako je." Zmenila sta se, da bosta Miha in Marjeta na veliko nedeljo oklicana enkrat za trikrat, j v pondeljek pa stopita pred oltar. "To je kar sredi pomladnega dela. Takrat se človek najlažje privadi, ko ni dosti časa misliti na neumnosti," je modrovala Lovračka in ni niti marala, da bi Božička priklicala hčer. V svoji izbici je med tem obupno ihtela Marjeta. Veliki teden bi jo bil moral priti zasnubit Lovro, a namesto njega dobi tako novico. Še pred štirinajstimi dnevi ji je pisal. Potem nič več. In zdaj je mrtev, ona pa sama z upanjem pod srcem. Mati ji je pod večer povedala, po kaj je prišla Lovračka in kako sta se dogovorili. Marjeta pa je samo topo odkimala: "Za ves svet ne morem, ma-tudi poštena," je odvrnila hči in ni hotela nič več govoriti o tem. Prejokala pa je vso tisto noč in potlej ni mogla vstati nekaj dni. Ko pa je prvič spet prišla na dvorišče, je bila bleda in kakor omotična, prav nič več podobna nekdanji živahni Marjeti. Na cvetno nedeljo sta se Lovračka in Miha po maši pripeljala k Božičevim. Božička ju je veselo sprejela in ju začela gostiti za belo pogrnjeno mizo. "Saj mora tudi Marjeta vsak čas priti iz cerkve," se je opravičevala, ko hčere le dolgo ni bilo. "Je šla včeraj k spovedi in je bila danes pri obhajilu. Saj vesta, pred takim korakom in še nekaj bolehna je." "O, pri nas jo že pozdravimo," je hitela Lovračka, ki je skozi okno že zagledala prihajati Marjeto. "Danes si se pa dolgo zamudila," jo je sprejela mati. Miha je mencal. Vodeno sive oči so se mu svetile, ko je v zadregi pogledaval zdaj Božičko, zdaj mater. "Tak vsaj dober dan ji vošči," ga je nalahno s komolcem sunila Lovračka. \Til-i.-i «« ir. rtomtiifll in nnnn- dil Marjeti lopatsto dlan: "Bog daj srečo, Marjeta. Če Bog da, upam, da pojde vse po volji in kakor se spodobi." "Bog daj," je brez naglasa odvrnilo dekle. "Obljubljeno mi je in upam, da ne ostane pri prazni besedi." * "Tak si za to," se razveseli Miha. "Hvala Bogu! Vso pot me je skrbelo." "Mene tudi, a v župnišču so mi rekli, da bo v dobrem mesecu vse urejeno." "Kaj bi čakali cel mesec," seže Lovračka vmes. "Jaz mislim, da bi med tednom opravili pri notarju, v nedeljo bi vaju pa kar oklicali enkrat za trikrat, a na veliki pondeljek bi lahko stopila pred oltar." "Tisto pa kar, če imate nevesto! Jaz nimam nič proti temu, ker grem k usmiljenkam." Miha je- prebledel in omahnil na klop. Božička je sklenila roke. Lovračka pa se je premagala, češ: "Če koga Bog kliče, potem seveda ljudje nimamo besede." In se je hitro odpravila s sinom proti domu. "Sem vedela, da ne bo sreče, ko mi je ta pošast prišla na pot!" "Kdo?" je topo vprašal sin. "Tiste pol Katre zanikarne!" , Ko je Miha doma izpregal konje, je prišla Katra: "Boste tudi vi, mati Lovračka, imeli kaj masla na prodaj ? Jajčka plačam kakor žafran." / Sa,e ^ '( Price <3 1C$9'50J New trUE-TEMP Control | "Kaj takega pa še ne!" je vzkliknil tolsti gospod. "Draga gospa Maylijeva, Bog bodi z menoj, pa v nočni tišini povrhu, kaj takega pa še "nikoli ne!" S temi izrazi sočutja je tresel debeli gospod obema damama roke, si pritegnil stol in vprašal, kako jima je. "čudno se mi zdi, da nista u-mrli, kar umrli od strahu," je rekel stari gospod. "Zakaj niste poslali k nam? Moj Bog, moj sluga bi bil tisto minuto tukaj. In jaz tudi. In mojega asistenta bi bilo gotovo veselilo, in vem da vsakega v takih okoliščinah. Moj Bog, moj Bog! Tako nepričakovano! In še v nočni tišini povrhu!" Doktorja je po vsej priliki zlasti vznemirjalo, da se je zgodilo tako nepričakovano in da so poskusili ponoči ylomiti, kakor da imajo gospodje vlomilci sploh navado opravljati svoj posel o-poldne in svoj prihod dan ali dva prej po pošti naznaniti. "In vam, gospodična Roza?" se je okrenil zdravnik do mlade dame, "jaz —" "O, prav dobro!" ga je prekinila Roza. "A zgoraj je siromak, ki želi teta, da bi ga pogledali." "A, saj res," je odgovoril zdravnik. "Delo vaših rok, Giles, sem slišal." Gospodu Gilesu, ki je z mrzlično nestrpnostjo urejal skodele, je šinila kri v obraz, in rekel je, da je njega doletela ta čast. Pogosto je zvonil, in služinčad je skakala brez prestanka po stopnicah gori in doji: znamenja, iz katerih še je dalo po pravici sklepati, da se vrši zgoraj nekaj posebno važnega. Naposled se je vrnil in v odgovor na plaho 'vprašanje po bolniku je gledal zelo skrivnostno in oprezno zaprl vrata. "To je pa nekaj čisto izrednega, gospa Maylijeva," je rekel doktor, ko se je postavil s hrbtom pred vrata, kakor da jih hoče držati zaprta. "Upam, da ni nevarnosti," je rekla stara gospa. "Hm, to bi ne bilo tako izredno, kakor stvari stoje," je odgovoril doktor. "No, nevarnosti, u pam, da ni. Ali ste videli tega tata?" "Ne," je odgovorila stara gospa. "Tudi nič o njem slišali?" "Tudi ne." "Oprostite, ma'am," je posegel gospod Giles vmes, "pravkar sem vam hotel pripovedovati o njem, pa je prišel doktor Losber-ne." Stvar pa je bila ta: sprva se gospodu Gilesu kar ni dalo priznati, da je obstrelil samo dečka. Njegov pogum je bil tako pove-ličan, da ni mogel pod milim Bogom drugače, kakor da je odkritje odlagal, pa če samo za nekaj dragocenih minut; vzdržati se je hotel do zadnjega na vrhuncu svoje kratke slave in velikega junaštva. "Roza je želela moža videti, je rekla gospa Maylijeva, "meni pa to ni bilo prav." "Hm," je odgovoril doktor "njegova vnanjost nima nič strahovitega. Ali imate kaj zoper to, da ga pogledate vpričc mene?" "Če je potrebno," je odgovorila stara gospa, "gotovo ne." "Potem mislim, da je potre- bno," je rekel doktor. "Vsekakor sem prepričan, da bi vam bilo pozneje zelo žal, če bi tega ne bili storili. Sedaj je popolnoma miren in brez bolečin. Dovolite, gospodična Roza! Prav nič se vam ni bati, častno besedo za to!" TRIDESETO POGLAVJE Pripoveduje, kaj sta mislili dami o Oliveru. Gostobesedno je zatrjeval doktor, da ju bo pogled na razbojnika prijetno iznenadil. Podal je mladi dami roko, ponudil drugo gospe Maylijevi in ju odvedel zelo ceremoniozno in zastavno po stopnicah. "No,"' je zašepetal doktor, ko je nalahno pritisnil na kljuko na vratih v spalnico, "radoveden sem, kaj porečete o njem. Bril se resda ni zadnje čase, vendar ni videti divji. Pa, stojte! Naj še pogledam, ali more sprejeti obisk." Stopil je pred njima v sobo, |se ozrl po njej in jima mignil, jiiaj stopita naprej; potem je za-iprl za njima vrata in tiho odgr-nil zavese od postelje. Namesto zakrknjenega, mrkega hudodelca, ki sta si ga bili v svesti, je ležalo na postelji v trdnem snu dete, izmučeno od bolečin in trpljenja. Ranjena roka mu je počivala obvezana na prsih, glava mu je ležala na drugi roki, na !pol zakrita od dolgih las, ki so 'se usipali po blazini. Vrli gospod je držal zaveso z roko in minuto ali kaj molče gle-|dal. Mlajša dama pa je stopila tačas potihem mimo njega, sedla na stol poleg postelje in pogla-dila Oliveru lase z obraza, in ko se je sklonila čezenj, ji je kanilo nekaj solz na njegovo čelo. i Deček se je v spanju zganil in nasmehnil, kakor da so mu zbudila ta znamenja usmiljenja in sočutja prijetne sanje o ljubezni in prijaznosti, kakršne ni ni- kar poznal. Zvoki lahne godbe ali kroženje valov v tihotnem kraju ali vonj cvetja ali že sama omenitev znanega imena — vse to nam včasih hipoma prikliče nejasne spomine prizorov, ki jih ni bilo nikdar v tem življenju in ki minejo kakor dih — spomine, t ki vstajajo iz srečnejšega, dav- \ 110 minulega življenja, zakaj no- ] bena moč človeškega duha jih i ne more samovoljno priklicati na dan. f "Kaj naj to pomeni?" je vz- < kliknila starejša -dama. "Tega < ubogega otroka niso nikoli vzga- i jali razbojniki." "Pregreha," je vzkliknil zdrav- ; nik ter spustil zaveso, "se nastani v marsikaterem svetišču, in i kdo more reči, ali se ne skriva; pod lepo vnanjostjo?" "Ampak v tako mladih letih!" je oporekla Roza. "Draga gospodična," je odgovoril zdravnik in žalostno zmajal z glavo, "zločin pa smrt! Ne omejujeta se samo na velo starost. Pogosto si izvolita za žrtve najmlajše in najlepše." "Toda, ali morete — o, sir,| ali morete zares verjeti, da je bil ta nežni deček sam rad zaveznik najslabšega i^vržka človeške družbe?" je dejala Roza. Zdravnik je zmajal z glavo na način, ki je razodeval, da je po njegovem kaj takega prav mogoče. Nato je opomnil, da bi u-tegnili dečka motiti,, in je peljal ; dami v sobo zraven, •j "Pa tudi da je izprijen," je . nadaljevala Roza, "pomislite, kako mlad je. Pomislite, da morda ni poznal nikdar materine lju-Ibežni, ne doma in njega dobrin; • slabo ravnanje, šiba ali stradanje .. . mogoče ga je gnalo vse 10 v družbo ljudi, ki so ga potem prisilili v zločin. Teta, ljuba te- i ta, za božjo voljo te prosim, pre-■ misli prej to, preden daš odvle- • či to bolno dete v ječo, kjer je na vsak način pokopano vsako upanje, da se še kedaj poboljša, o O, saj me imaš rada in veš, da j< ob tvoji dobroti in prijaznosti u nisem nikoli pogrešala staršev, n Brez tega pa bi bilo z menoj mogoče prav tako, in bi bila prav r tako zapuščena in brez vsega \ varstva, kakor to ubogo dete. . . .! s Daj, usmili se ga, dokler še ni r prepozno!" ji "Ljuba moja," je rekla starejši ša gospa in si pritisnila jokajo- c čo deklico na prsi, "ali misliš, i da mu dam skriviti le en las na i glavi?" , jI "O, na!" je odgovorila Roza j goreče. "Ne," je dejala stara gospa s . tresočimi ustnicami. "Moji dne-; vi se nagibajo h koncu, in naj i najdem usmiljenje, kakor ga iz- ] kazujem jaz drugim! Kaj mi je i Storiti, da ga rešim, sir?" i "Stojte, da premislim, ma'am," > je rekel doktor, "čakajte, naj 1 premislim." Gospod Losberne je vtaknil reke v žep in večkrat premeril j sobo. često se je ustavil, se po-J 'zibal na prstih in nabral čelo v, strahovite gube. Večkrat je i 'vzkliknil "Takole bo!" in zopet1 i 'Ne, tako ne gre!", večkrat zopet stopil po sobi in nagrbal če-, lo, nazadnje se je pa le ustavil in rekel takole: "če mi daste neomejeno do- ■ voljenje, da uženem Gilesa in te-[ ga pobiča Brittlesa v kozji rog, pa mislim, da izvedem to sivar. : Zanesljiv dečko je in služi že ■ dolgo pri hiši, vem; pa saj to lah- - ko poravnate na tisočero nači- - nov in lahko ga še nagradite, ; ker je tako spreten strelec. Ali - nimate nič zoper to?" i "Če ne moremo otroka druga-i če rešiti," je odgovorila gospa - Maylijeva. "Drugače ni mogoče," je re- - kel doktor, "ni mogoče, mojo be-i seda na to." "Potem vam da teta popolno oblast," je rekla Roza, smehljaje se skozi solze. "A ne bodite z ubožcema trši, nego je neogibno potrebno." "Kakor se mi zdi," je odgovoril doktor, "mislite, da je danes vse nagnjeno k trdosrčnosti, gospodična Roza, razen vas. V prid moškega pomladka pa sploh u-!pam samo to, da vas najde tako (rahlo in mehkočutno prvi mladič, ki bo goden za izbor in vam potrka na srce. Sam bi bil rad mlad fant, da bi pri tej priči iz-i koristil tako ugodno priliko." ! "Vi ste prav tak velik otrok, | kakor je ubogi Brittles sam," je odgovorila Roza zardela. "No," je dejal doktor s prisrčnim smehom, "to pač ni tako težka stvar. Pa da ne pozabimo dečka. Poglavitna točka našega dogovora šele pride. V eni uri ali kaj, bi dejal, se prebudi; in čeprav sem rekel tistemu topo-glavnemu stražniku tam spodaj, da ga ne smemo, premikati niti govoriti z njim, ker je to zanj smrtno nevarno, mi mislim, lahko brez škode govorimo z njim. Ne, jaz stavim ta pogoj: izprašal ;'ga bom pred vami. če iz njego-vih besed presodimo in če tudi . vas dovolj jasno prepričam, da i je docela izprijen (kar se mi zdi več ko verjetno, potem se vsaj . jaz vsekakor ne bom več dalje mešal v to stvar, in prepustimo ga usodi." ' "O ne, tetka!" je prosila Ro-3 za. "O da, tetka!" je rekel dok- - tor. "Velja?" | "Saj ne more biti zakrknjen zločinec," je rekla Roza, "to ni mogoče!"' i "Dobro!" je odvrnil doktor. "Torej še laže sprejmete moj - predlog." (Dalje prihodnjič) "čast, e?" je dejal zdravnik. d j "No, ne vem, nemara je prav F tako častno, ustreliti tata v zad-nji kuhinji, kakor zadeti nasprotnika na dvanajst korakov. r Mislite si, da je streljal oni v zrak, pa ste izbojevali dvoboj, r Giles." , * To lahkomiselno obravnava- F nje njegove zadeve se je zdelo t gospodu Gilesu krivičen poskus, zmanjšajti njegovo slavo, zato je £ odgovoril spoštljivo, da si on ne more lastiti sodbe o tem, da pa ■ misli, da za nasprotnika stvar ni | i bila šala. i "Da te! To je res!" je rekel s ■ zdravnik. "Kjje pa je? Vedite J me k njemu! Ko pridem doli, se i spet oglasim, gospa Maylijeva. - To je torej lina, ki je skoznjo j ) zlezel, e? No, tega bi ne bil ver- i - iel!" i Vso pot kramljaj e je šel za ! i gospodom Gilesom po stopnicah. ; - To čas pa naj razodenem bral-i cu, da je izhajala debelost gospoda Losberna — ranocelnika iz , ' soseske, znanega deset milj na-3 okrog pod imenom "doktor" — bolj iz njegove dobre volje nego - iz dobrega življenja' in da je bil , tako priljuden in dobrodušen,, ' zraven pa tudi tako čudaški pri-1 leten samec, kakršnega bi težko , zasledil v petkrat večjem okrožju. Doktor se je zamudil mnogo i, dalje, nego so pričakovale dame i, ali on sam. S koleslja si je dal prinesti veliko plosko skrinjico. Oliver Twist C. DIckens-O. Župančič GRAND OP ENING FRIDAY & SATURDAY, March 29-30 1 9 i 4 o i 9 0 9 CHRIST MANDEL, SR. Eno in trideset let je poteklo, odkar se je odprla Mandel Hardware trgovina. Skozi vsa ta leta smo poiskusili vse, da postrežemo svoje odjemalce z dobrim prvovrstnim blagom po poštenih cenah. Zahvaljujemo se najlepše vsem za naklonjenost v preteklosti in se toplo priporočamo v bodoče. Obenem pa vas vabimo na OTVORITEV MODERNO PRENOVLJENIH PROSTOROV V PETEK 29. MARCA IN SOBOTO 30. MARCA MR. in MRS. KRIST MANDEL, starejši Dajali bomo lepa darila vsem, ki nas obiščejo MR. in MRS. KRIST MANDEL, mlajši Appliance Department managed bv J. Zurlo, who is well known in this district _ With Our Compliments PLATE GLASS, CARRARRA GLASS, METALS and PAINTS Furnished by PITTSBURGH PLATE & GLASS COMPANY 3849 Hamilton Ave. ENdicott 3520 With Our Compliments ELECTRICAL WIRING and FIXTURES Furnished and Installed by HOME ELECTRIC COMPANY 1320 Hayden Avenue GLenville 4686 With Our Compliments * . ELECTRICAL NEON SIGN Made and Installed by NEON SIGN COMPANY 11717 Euclid Avenue GArfield 7760 Call Mr. Sietrel With Our Compliments ALL REMODELING and CARPENTER WORK , Done by MR. WM. BACHER GENERAL CONTRACTOR 1772 Hayden Avenue MUlberry 0150 MII MMff'Q 01B M! t B V M km Waterloo rd. MANUEL S Mil W A ft i Vk