Jteu. 9. V Ljubljani, v petek, dne IZ. januarja 1906. Leto XXXIV. Velja po poŠti i U telo leto naprej K 26'-— m pol leta „ „ 131-M četrt leta „ „ 6-50 M «1 mese« „ „ 2-20 V upravnlStvu: na celo leto naprej K 20*-aa pol leta „ „ 10*-~ četrt leta „ „ 5"— m «n mesec „ » Ka poJIlj. n« dom 20 b aa mesec. Posamezne Stev. 10 h. Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm)i za enkrat . ■ • > 13 h za dvakrat .... 11 » za trikrat .... 9 „ u v«Č ko trikrat . 8 * V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-jivljenju primeren popust Izhaja vsak dan, Izvzcmšl nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo J« V Kopitarjevih ulkah Št 2 (vhod če, __ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se gte vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo i« v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — ' Vsprejcma naročnino, Inserate In reklamacije. Upravnlškega telefona štev. 180. Tore-Korooonke in Adriin. Dr. I. Lanz-Liebenfels. Pod tem zaglavjem prinašajo celovške »Freie Stimmen", glasile nemških nacijonal-Cev, last državnega poslanca Doberniga, čanek, ki se nam zdi vreden, da ga ponatisnemo v eeloti Č anek jasno kaže, k*j nameravajo Nemci glede naše slovenske Adrije in česa pričakujejo od nove državne železnice. Članek se glasi: »Jesenska megla, mračna in turobna pada po nemškem s«etu, napovedovalka prihajajoče zime. Liudje, ki potrebujejo zdravja, bolniki in potovanja željni turisti, ki imajo dovolj časa in denarja, hitijo proti solnč-nemu jugu. Ksm ? Kam gredo vsi ti denar deleči nemški romarji ? Tisoč let stara usoda vleče Nemca v laško deželo. — Ta gre na francoske Riviero, drugi v Italije. Posebno razvajeni postopači pa gredo še dalje proti jugu, v Aižir ali Egipt. Nihče izmed toliko Nemcev, ki grede take daleč, pa ne pomi sli, da je »dobro tako blizu — lepa avstrijska, brez skrbi se sme reči nemška (?) Adrija. Da, Trst ia Adrija sta nemška, in če zastavimevse svoje sile, da zagotovimo T r s t, P r i m o r j e in Dalmacijo zanemško posest, zagotovimo sebi in svojim otrokom najlepši dobiček 1 Da si zagato v i m e A d r i j o , ni trebamno-go truda, izrabiti m o r a m o 1 e eaergično to, kar nam je v prilog Strokovnjak prve vrste, kakor je major Karol pl. Bruchhausen, pravi v upoštevanja vrednem članku odličnega tednika »Der Dcutscbe" takole o stališču Avstrije ob Adriji: „Da, Avstrija ima eb Adriji boljše stališče kakor pa Italija! Avstrijska obala v dolžini 1680 kilometrov je zelo čleaovita in izkazuje veliko število dobrih luk, v katerih se lahko zasidra celo močno brodovje; predležeči otoki in deloma prav strmo, razorano skalnato obrežje olajšuje obramba V severnem delu Adrije p% potem močne zavarovana, moderno opremljena bojna luka Pulj; trdo ob južni meji avstrijske posesti pa drugo oporišče, Boka ko-terska, s svojimi prostornimi zajedami, ki se dajo prav lahko braniti in so v zadnjem desetletju iz lahko umljivih vzrokov zado-bili povišan pomen Pred par meseci je bile čitati v »Oesterreichiscbes Armeeblatt", da se je začele z izvršitvijo sklepa, zgraditi ob Boki kotorski aa suhem in na morski strani večje število utrdb za težko topništvo. Se- veda je naredile to v Italiji slab vtis in neprijetni čut se je še poslabšal, ko se je obenem zaznalo, da Avstrija namerava približno med obema oporiščima ob Atriji zgraditi še tretje in sicer pri Sibeniku. Na skalovi-tih otokih pred omenjeno luko se zgrade utrdbe in šibeniški predir, t. j. med suhim in otoki vodeča morska pot bo bodoči bojni luki pristanišče. Ce se Avstrija še polasti Albanije, potem bi si lahko ustanovila še eno oporišče ob vhodu v Jadransko morje, namreč v etrantski morski cesti. So ljudje, ki pravijo: Potemtakem se mora pravzaprav reči e Adriji, da je »avstrijsko morje" . . . Brez vprašanja: Ako ne e »gospostvu", pač pa se more govoriti o »pretežju* Avstrije ob Adriji." Tako trezno misleč strokovnjak brez predsodkov. In Adrijo. avstrijsko Pri-morje, kako malo je upoštevaje notranji Nemci. Brezumno smo pustili dosedajta bo g a t i in o gremni kapital ležati brez obresti Kakšni nepolitični in nepraktični nespamet-niki smo vendar mi Nemci. Ne bo več dolgo ia trdna in nepre-trgljiva železna vez skozi turške karavanske prepore bo trajno vezala srce Nemčije s Trstom i b A d r i j o. Niso zastonj vsi sovražniki Nemcev take besno bujskali in ro^eborili proti turški železnici. Kajti s turško železnico je bila nadvlada Nemcev zagotovljena za n e d o g 1 e d n e č a s e in alpski Nemci, s katerimi se je tolike časa ravnalo po mačebinsko in se jih go spodarsko hudo pritiskalo, so dobili krepko dejansko in materijelno podporo. Vsakemu dalje zročimu polit 'h u mura biti jasno, da bo železnica od Trsta sem privabila v nemške alpske dežele reko zlata, ki se sedaj še ne more ceniti. Avstrijske velike banke, ki slede take mogočnosti vedno pravočasno, že začenjajo ob Levanti ustanavljati svoje podružnice. Ne bo dolgo in iz Tur, iz katerih se je vse rudninsko zlato že zdavnaj izkopalo, bo prišle zopet zlato v deželo, ali sedaj kovana Cele ezemlje okrog Sredozemskega morja nima dobrega suro vega masla in mleka. Tu se odpira avstrijskemu planinskemu gospodarstvu imeniten trg, na katerem se mu ni bati tekmeca. Vse bi imelo pri tem svoje korist, svoj dobiček, prebivalstvo alpskih dežel, dižavna železnica, avstrijski Llcyd. Ali Adrija ima za nas še drugo vrednost Primoije in Dalmacija sta krajevne in zgodov nsko zelo zanimivi pokmjini, treba je le z naše strani nekoliko, čisto malo iniciative in energije, in v doglednem času imamo rivijero, kateri je ni na celem svetu enake. Zakaj bi metali svoje groše Lahom v žrelo, ko ima Mali Lošinj, Veliki Lošinj itd. ne samo vse prednosti francoske in italijanske rivijere, temveč še nekaj več hi-steričae. pristno pomorsko helenske romantike ? To je tip grškega otočja, ono krasno pokrajinstvo, s katerim se odlikuje naše istrsko in dalmatinske otočje, katero ga tvori neprimernim graguljem. Gotove je na Lošinju ia dalmatinskih otok h še mnogo dela. Tudi francoska Rivijera je imela pred 50 leti še drugačno lice Ce je torej doma lepše kakor v tujini, zakaj bi še potem plačevali davek n»š>m sovražnikom? Tu pokaži Nemec svoje nemštvo; nihče te ne ovira! Ako si kupiš vGdnika za Lošinj, namesto da potuješ na Francoske, v Italijo ali Egipt, in tudi potuješ tja doli, si več storil za nemštvo, kakor pa da si bog vedi kolikokrat prisegel v lepih frazah in govoril bogvedi koliko lepih govorov. Praktično mora postati naše nemštvo, doktrinarnega nemštva imamo dovolj !« — Tako članek. Bolj jasno še ni nikdar noben Nemec izpovedal naklepov Vsenemcev glede naše Adrije. Nekaj dobrega pa je le v vsem tem, namreč odkritosrčnost, s katero razkriva »praktični" Bismarkovec svoje srčne želje. O vsebini članka bomo še izpregovorili. Volivna izprememba. Včeraj popoldne se je posvetoval Steinwender z B y 1 a n d t Rheid t o m. Načelnik mladočeškega kluba dr. P a c a k se je včeraj dalj časa posvetoval z načelnikom poljskega kluba grofom Dzieduszyckem in načelnikom »Slovanske zveze" dr. S u s t e r š i č e m. Ogrska kriza. Listi poročajo, da poizkuša F e j e r -v a r y pridob ti vladarja za spravo s koalicijo. Fejervary bi rad preprečil razpustitev zbornica, ki bi ji sledila daljša doba brez ustavne zbornice, v katerem času bi poiz kušala vlada rešiti vprašanje o vojaških no vincih in o davkih. Kakor znano, koalicija ni voljna dovoliti, da vlada zepet odgedi zasedanje ogrskega drž. zbora, a nove volitve bi najbrže izpadle šs bolj neugodno za vlado, kakor so izpadle zadnje volitve. »Budap. Hirlap" pa poroča, da namerava vlada še pred 1. marcem razpustiti zbornico, nakar bi sledilo absolutistična vlada. Vlada pa to poročilo zanikuje, češ da se še ni resno pečala z vprašanjem, kaj naj stori, ko se snide zbornica. Potrjuje se poročilo, da se je posvetoval grrf Andrassy z vojnim ministrom P i 11 r e i c h o m , za kar je vedel tudi vladar. Andrassy je bil baje zadovoljen in zato niso izključena nadalina pogajanja ogrskih koalicijskih voditeljev z ministri Danes ima sejo izvrševalni odbor ogrske koalicije, ki jo bo vodil Košut. Posvetovati se nameravajo o političnem položaju. Bije hočejo izdati nova navodila glede narodnega odpora. Posebni pododbor bo imel dolžnost, da stopi g'ede odpora v dotiko z vodilnimi osebami v posamiznih stolicah. Košut je izjavil včeraj da se zadnji časniizpremenil položaj. V stanovanju grofa Lassberga so se posvetovali včeraj dopoldce vsi novo-imenovani višji župani, kako naj postopajo, d« preprečijo v bodoče žalitve in napade. O svojih sklepih so poročali ministru za notranje zadeve. V Debrecinu so zaprli odvetnika dr. Ludvika Vargo. Italija pomnožuje vojaštvo ob italijanski meji. Ko je nastopila n«va ita lanska vlada, so trdili listi, da nova italijanska vlada ni avstrijska prijateljica. Državnikom in oso-bito onim v Berolinu ta poročila niso bila všeč. Tudi novi italijanski vladi ne. V svojih listih so izjavljali, da ta poročila niso lesnična, dasi niso mogli utajiti dejstva, da je bivši italijanski zunanji minister Tittoni padel, ker je bil po mneniu iredente preveč prijazen in odjenljiv nasproti Avstriji. A nova italijanska vlada je že pokazala svojo veliko naklonjenost, ki jo ima do Avstrije, v dejanju, ki gotove re bo všeč avstrijskim politikom in tudi morebiti ne b.rolinskim diplomatom. Italijansko vojno ministrstvo namerava namreč pomnožiti svoje posadke ob avstrijski meji. V Palmanuovi namestijo cel pthotni polk, v Cbiusaforte pa cel bataljon. Cbiusa-forte dobi tudi nove utrdbe. Vojaško skladišče v Vidmu pa nameravajo prtmestiti v Sacile, ki je bolj oddaljene od meje, kakor je Videm. Socialnodemokraška demonstracija v Berolinu- Pruska socialna demokracija namerava 31. t. m. sklicati po vsem Prusktm volivne shode in poulične demonstracije, da praznujo obletnico, ko je izbruhnila vstaja na Ruskem. Vlada ne namerava prepovedati shodov, pač pa razpusti vsak shod, ako bi nastali nemiri. VBerolinu skličejo 80 shodov, po shodih pa nameravajo korakati preddvor. LISTEK. Amu el Baht. Is italijanskega prevel F. K. (Konec.) Amu el Biht vsedel se je s prekriža-nima nogama na tla, pokril tkanino popolnoma s peskom, začrtal potem s kazalcem vanj nekaj vsporednih črt ter jih mestoma svezal zopet z ravnimi črtami. Te čite je nato narisal z rdečilom na papir, premišljeval nekaj časa in nato na drugo stran papirja napisal nekaj v arabskem jeziku. Z besedami: „To je vaša usoda" mi je izročil papir in odšel, ne da bi bil sprejel od mene kako darilo. ,Res čuden človek", dejal sem d'Au-rentelu ter ga prosil, naj mi raztolmači prerokovanje. Videl sem, kako je ta prebravši list izpremenil barvo in opazil sem na njegovem obrazu izraz zaničevanja. »Kaj je vendar pisane", ga vprašam. »Ničesar", mi odgovori; »Arabec vas je hotel imeti za norca". Na mojo ponovne prošnjo, naj mi ven- dar prestavi vedeževalčeve besede, udal se je in jaz sem izvedel, da me sicer ne bodo zadela telesna trpljenja, pač pa mi bodo ogrenili življenje težki udarci usode. Cez devet let oženil se bedem s krasno esern-najstletne deklico, katero bom pa kmalu potem na morju izgubiL V tem zakonu rodil se mi bode krasen deček, ki bode pa končal svoje življenje v vojski in točno čez dvanajst let sledil mu bom v večnost tudi jaz. Zapustivši d'Au-rontela, domislil sem se, da bo njegova hčerka čez devet let slučajne ravno osemnajst let stara. Sim sebi sem se smejal tem-bolje, ker na ženitev niti mislil nisem, ampak sem hotel ostati vedno samec. Po preteku 14 dni sem zapustil Egipt in tudi po zabil cel dogodek. « o » Svojega nadaljnega potovanja vam ne bodem opisoval, zate preidem takoj na svoje drugo potovanje v Ameriko, kjer sem nameraval preučevati botaniko ob Misisipiju. Stanoval sem v Ntw O.leansu pri neki nor-manski rodbini, ki je štela le tri osebe, soproga, soproge ter njihovo gujenku. B li so nad vse prijazni z menoj ter name obračali vse pozornost; dozdevalo se mi jc le, da se mi Julija — tako se je zvala njihova go-jenka — namenotra izogiblje . . . Ko sva bila nekoč sama, vprašal sem jo odkrito za vzrok njenega obnašanja. Opazil sem, kako je prebledela, a se je takoj zopet zavedla in se opravičila. Od tega dne pa se mi je zdelo, da se ji je razjasnilo lice, postajala je vedno ljubezniveja in rada občevala z menoj. Odslej sva bila vedno skupaj. Toda kolikorkrat sem jo hotel iz-praševati o njeni preteklosti, je postala otožna, in tega hipnega pojava si nisem mogel raztolmačiti. Vkljub temu, morda ba§ zaraditega, vplivala je lepa devojka name tako, da sem bil prisiljen sam sebi pripoznati, da so vsi moji lepi sklepi in obeti, ostati samec, že davno omajani Naposled sem jo vprašal, hoče li združiti z mojim svoje življenje. Le trenotek sem opazil v njenih lepih očeh žirek radosti, ki pa je takoj ugasnil, nato pa je počela na tihem plakati. Skrajno presenečen sem jo prosil, naj mi vse zaupa. Izpovedala mi jc, kar mi si cer ni nameravala nikdar odkriti. Bila je Sara d'Aurontel, hči mojega prijatelja, s katerim sem bival ravno pred devetimi leti v mestu Kairo v Egiptu. Po nesreči svojega očeta so jo vzeli k stbi daljni sorodniki v Ntw Orleansu, kjer je živela kaki dve leti. Sedaj sem razumel vse. Pred d vena letoma sem namreč čital v časnikih, da se je d'Aurontel, ki je bil postal glavni blagajnik, radi nekih neredaosti usmrtil. Pretreslo me je, ko sem se domislil Amu el Batha, in ves takratni dogodek mi je stopil živo pred oči. Ali naj se njegovo grozno prorokova-nje vendarle uresniči ? Sara je smatrala moje obotavljanje za nevoljo ter počela iznova plakati, rekoč: »Pustite me, vsaj uvidevate, da ne morem nikdar postati vaša soproga." Nisem se mogel dalje zadržavati; objel gem ji obe roki ter dejal: »Sara, usoda sama naju je združila; ko sem vas ugledal, seveda nisem izpozi al, da ste ona lepa in vesela deklica iz Kaire, toda ke sem pogledal v vaše oči, sem vedel takoj, da sem vas že moral nekje videti. — Msrda v sanjah' U verjet* sem. da naju ie Soc;a1nodemokraško strankarsko vodstvo je izjavilo, da hode skrbeti za vzdrževanje reda. Policiji so ukazali, da ne moti mirnih delavskih čet, azavsakdrugslučaj je pripravljeno po vojašnicah vse vojaštvo, tudi konje-ništvo in topničarji. Državni kancler gr< f Bix'ow je izdal odlok, v katerem naglaša, da pri velikih ljudskih demonstracijah ploskovni udarci z orožjem in streli, oddani nad glavami množice, ne po mire, pač pa še b»lj razburijo ljudstvo. Zato ukazuje, da morata rabiti vojaštvo in polioija orožje pra ▼ilno, če nastane potreba, torej udarjati z ostrino po ljudeh in streljati na ljudi in ne v zrak. Maroška konferenca. »Petit Parisien" poroča, da namerava Viscenti Venosta predložiti maroški konfe renči p< sredovalni p edlog, s katerim b »sta zadovoljni tako Nemčija kakor tudi Francoska. »Gi^rnale d' I alia" poroča, da pričakuje Vatikan od maroške konference tudi versko svobodo v Maroku Francoska. Senat je izvolil za predsednika F a l -1 i e r e s a s 173 izmed 249 oddanih glasov. »Splošna delavska zveza" je dala ponoči 10. t. m. nabiti oklic, ki ostro napada militarizem in obsoja vsak* vojsko. .Zveza" izjavlja, da hoče delavstvo za vsako ceno mir. Oboroževanje Nemčije. Angleški listi poročajo iz Berolma, da se Nemčja hitro pripravlja na vojsko. Nenoci opravičujejo svoje priprave & tem, da se tudi Fiancozi pripravljajo na alzaški meji na vsjsko z Nemčijo. Angleži mislijo, da Nemčija hrče le imponirati Franciji in podpreti svoje maročanske zahteve. Srbsko-bolgarska carinska zveza. Sffiiski vladni list „Novi Vek" izjavlja, da ima carinska z^eta med Srbijo in Bolgarijo zgolj namen zbližati oba naroda. — Avstroogrskih konstij Bolgari niso nameravali »škodovati. L st pravi, da upa na odobritev carinske zveze po srbski skupščini. Srbska vlada še ni obvestila avstrijske, da je opustila carinsko zvezo z Bolgarijo. Malone vsi srbski listi s« zanjo tudi za slučaj, da povzroči carinsko vojsko med Srbijo in našo državo. Za carinsko zveze z Balgarijo nameravajo Si bi prirediti mnogo shodov. Srbski ministrski predsednik Steja-r.ovic se je udeležil demonstrativno v prilog c rinske zveze z Bolgarijo pojedine pri bel-grajskem buigsrsken agentu Ricovu Nemiri In upori u Rusiji. Iz Novega Rosijska poročajo, daje 9. t. m. nastal mir na južnem Ruskem. Stavka poštnih in brzojavnih uradnikov bo kmalu končana. Preiskovalna komisija o u p e r i h v Sevastopelu i n O c k o v u je izpolnila svojo nalogo. Obtoženih je 250 mornarjev, šest zasebnikov in poročniki Smidt, Veronm in Čontorovm. Obtožence bode zagovarjali najbol;ši odvetniki. Sedna razprava bo v trdnjavi Kerč, ker hoče vlada preprečiti nemire, ki bi morebiti izbruhnili, ako bi sodili upornike v Sevastopolu Vsi peterburški listi poročajo, da namerava vlada razveljaviti pomiloščenie za politične hudodelce. Zadnja dva meseca je pobegnilo mnogo hudodelcev v inozemstvo, a so dnšli nazaj v Rusijo kot politični zločinci, da fci jih pomilostili. Iz R;ge poročajo, da so se polastili vstaši parnika .Mi-c h a e 1 a", ki je rriplul iz Londona. Vstaši se zaplenili tudi erežje, ki je bilo na par-niku. VRečici so zaprli vojaki 10. t m. 15 leških u s t a š k i h voditeljev, enega so ustrelili, glavni voditelj je pa ušel Pravijo, da se po-miruje prebivalstvo tudi v obbaltiških pokrajinah. V R i g i so stre'jali iz treh h S na neki bataljon, ki je korakal po cesti. Vojaki se tudi streljali in prije'i 13 oseb Ke so nato preiskav«li hiše, so ntfili mnoge orožja. Vst aši s o i z d a 1 i v riškem okrožju svoje bankovce s podobo svojega voditelja. General O lov oblega mesto T e m z e 1 v volnškem okraju Car je izdal 24. decembra m. I. ukaz, ki določa, naj gosudarstvenna duma sama petrdi izvoljeae poslance. W i 11 e je prepričan, da pospeši mandžursk« armada pomirjenje, ko dospe v demovino. Uporni duh je r a z š i r j e n I e m e d onimi četami, ki so za hrbtom armade W tte sodi, da je 30% vojakov mandžurske armade nezanesljivih, 70 % je pa popolnoma zanesljivih in dobro discipliniranih. O Gaponu poročajo, da je najbrže zato zapustil Pariz, ker želi biti navzoč pri obletnici krvavega peterburškega klanja d e 22 januarja, ki je hočejo delavci pra znovati. V Pariz j je zapustil Gapen svojo mlado ženo. „Slowo" poroča da niso priobčili celega poročila kavkaškega namestnika Položaj na Kavkazu je zelo vznemirljiv. Vsa pota so v »bUsti vstašov. „TsgebIatt" pa trdi. da je označil kavkaški namestnik svoje stališče za nevzdržliive. Obdajajo ga vohuni, ki prenesejo vsako njegovo besedo vstašem. Sumljivi so oelo gubernatorji. Namestnik zahteva naj odpošlje vlada na Kavkaz dva armadna zbora. Iz b i b i r i j e inMandžurije prihajajo, kakor poročajo, Rusom neprijazni poročevalci, jako resna poročila. Generalu Cakomelenskemu se naročili, naj napravi red na S birski železnici. A general je brzo-javil vojnemu ministru, da ne more prekoračiti Urala, ker so se uprli vojaki ob železniški progi. „Tnnes" poročajo, da nameravajo oborožiti peterburško policijo s puškami. Uradno poročajo, da so prevzele francoske banke pokritje ruskih bankovcev v vsoti 266 in tri četrt milijona rubljev brez vsakega posebnega jamstva. Dnevne novice. Kje pa smo? Dobili smo iz občinstva dopis: Te dni je prišel v Ljubljano neki Prus v čisto privatnih zadevah — pravijo, da je st tnik črne vojske. — Morda ji bil pruski častnik res presenečen in iznenaden, ko se mu je naznanilo, da ga mislijo sprejeti ljubljanski častniki korporativne z najvišjimi vojaškimi častmi. Res so mu napravili časten večer s popolno vojaško grdbo, ki je pri njegovem vstopu zasvirala čisto in gladko nemško himno „Heil dir im Siegeskranz". Najvišji vojaški dostojanstveniki so ga v bombastičnih govorancah pozdravljali in vsemu se je burno in navdušeno napijalo. Na pruskega hauptmana so te cflcijslne ovacije tako vplivale, da je tudi en dal duška svojemu navdušenju in v rfbijelno politični govo-ranoi po vda rja 1, da se čuti presrečnega, ker se je njemu in pruski armadi na čast napravil tako slavni srn j-m v Liubljani . . . „«n diesem sil d lic h sten Boll-werk des Deutsohtums". — Kako *ažno misijo pa mora imeti veniar le ta v čisto privatnih zadevah v Ljubljane doš'i pruski častnik, da povzroča toliko hrupne devotnosti ljubljanski garniziji ? Vsa njegova diplematična važnost obdoja v Um da spremlja na snubaškem potovanju ženina hčerke občeznaae ljubljanske rodbine .... To je menda dovolj značilno za nazore ljubljanskih vojaških krogov, ki se i flei-jelno klanjajo v privatnih zadevah došltmu pruskemu častniku; temu pa moramo ven-dar-le povedati, da ne ponese krivih pojmov : na Pruspa Fani H i n t e r. — Odvetništvu se Je odrekal bivši načelnik mesta PuijH ar. L. R i z z i. — Predavanje. V nedeljo, dne 14. t m boac priredil« strokovno društvo na Savi javno predavanje v svojih prostorih pri »Jelenu. Ž.li se obilne ude leibe. — Prostovoljna požarna bramba v Planini ie izvolit« častnim Članom Kneza VVindischgrStza, včukega dobrotnika tega prckoristnega društva, v svojem rednem občnem zb >ru. — Češko agrarno banko nameravajo u.m«nviti češki agraici. — »Luč«, list hrvatskog katoličkog djašt a Ravnokar smo sprejeli prvo števil k* tega lista. Ker „Zora°, glasile slov. kat dijašfa ne more prin^šiti hrvaških člankov, sklenili so hrv. kst. akademiki izdajati svoj list v Kiku — TZ ira" priporoča .Luč" <"aj> topleje vstm svoj m naročnikom »ndijtštvu. — Zi d i sike velja na leto 1 K 70 vsn., za ostale 3 K — Orientni ekspresni vlak. Deželno d«usi»o za pospeševanje promet* na Nižie Avstrijskem je obvestilo dunajske liste, da ne odgovarja istini por< č'lo o preložitvi orient ebspresa. Ako bi se preložila ta proga, bi sadtla občutna škoda Dunaj in Budimpešto -- Toda tu ai govora o preložitvi črte, ampak le onsmerivani zgradbi nove črte prek® Italije. C i na eni strani avstrijska in ogrska vlada podpirata Dunaj in Bud'mpešto, zakaj ne bi južne dežele delovale na to, da bi se zgradila zveza preko Italije, Kranjske. Hivašu« na Balkan. S cer se ta proga res ža nahaja v prvem Stadiju projekta, a treba je že sedaj storiti vse, kar ima kako vrednost za uresničitev te ideje. V Fra»ciji re razvija živahna skcija za progo skozi Simplontu^el r Gor. Italija, Kranjsko in Hrvaške na Balkan. V ta namen bodo na Francoskem »krad li še eno posebno progo. — Kobilice. Noš rojak piše iz Bra zilije, da so se ondi pojavili letos velikanski roji kobilic, ki ustavljajo kar cele vlake. Kamor pridejo, vse unič'js; posebno trpe kavini nasadi. Drpgmja je vsled tega velikanska. Ea liter riža velja že 80 krajcarjev. Ljudstva se polašča "Njo. — ŽelezniSki promet s Trstom. O i danes, dne 12 prosinca naprej se zopet soreiema in odpošilja tovorno blago xa Trst južne in Trst c. kr. drž. železnice izvzemši pošiliatve rezanega in dolgega lesa UvtavljtH© je še sprejemanje tovornega bUga za Trst prosto luko, železuiško skladišče Pivo iss lahko pokvariajoče se stvari za Trst prosto luk« železniško skladišče se spreje imajo in odpošiljajo. — Kakor dozdaj ostane tudi zsaaprej ustavljeno sprejemanje in od-pošilianje lesa za Trst c kr. drž. železnico. Za Trst prosto luko južne in Trst prosto luko c kr. drž. železnice se sprejema in od pošilja : sladkor, slamagnezija, premog, pločevina, špirit v reservouj h in les na slovljen na trgovno transportno družbo v Trstu. -— Prihodnjo sredo, dne 17. ja tiuarja ima godal. Sc. C ljubljanske deka nije 8voi mesečni sestanek. — Samoumor v Trstu. V Trstu se je zrs rupensK* farna nožnica v Celju katero tako iskreno želi neki dopisnik v dopisu z dne 9 t nI., se je že osnovala, istočasna z semŠKo farno knjižnico. Treba še je le urediti obe knj'ž-nici in potem imajo slovenski, kakor tudi nemški farani dovolj priložnosti sesati po dobrih knjigah, da ne bode zajemali svoje modrci iz brezb >?n h knjig i* časnikov. š Avstrijski državljan ie postal preti pristoioini 200 K trgovec M o r i C B r a u n v M-rib ru Š Iščejo se dediči. I s zakona hivgtga manoorskega pi»m-noše Jožefa Eberla in pa hčere nekega 1. 1878. v Z"g>ebu umrlega sedlarja B i n d e r j a iz virajoči potomci se pozivljejo da se zgla-sijo na mariborskem magistratu zaradi ded-ščine. š V srečni Radgoni imijo več krat evnngeij-.ko službo DoZje. Tako tudi prihndni^ nprfelio. š Predavanja v Mariboru. V Maribi su bodo od 21. jan naprej vs*Ko nedeljo od 10 do 12 ure prepoldat v Narod, domu v sobah Bralnega društva poučna predavanja za kmečko in delavsko 1 udstvo. Pridite, okoličani, že 21. jan. v obilnem šte vilu k predavanju! š Samoumor v uradu. V Konjicah so je radi domačih pnpirov obesil 61 let Rt>ri pisar Anton M a r g u č š Okič v Mariboru. Znani Knaj-povec O k i 6 že noitaj oni v Mariboru. V okolici namera1 a napraviti Knajpovo zdravilišče najbrže v Framu. Tudi namerava iz dajati v Mariboru med c nski mesečnik Domači zdravnik." š Učinki alkohola so sc krvavo pok?z^li pii dcUvcib nekega vinogradnika v St. Petru pri Mariboru. Ta jim je dal v okrepčilo žganja, a delavci so se ga tako nalezli, da so se stepli in entga tovariša smrtno npva>n« pretepli, š Učiteljstvo protestira proti morebitnemu imenovanju naducitelja Bren-ceta za okr. šol. nadzornika namestu dosedanjega g. Bizjaka. Koroike novice. k Gregor Einspieler, župnik Padktošuom. je bil lz-oijen v cenilao ko misijo za osebno doh^dn n-.ki davek. Uvolil ga je drugi razred beljsšfctga »Irija. Njegov nr> mestnik pa je župnik Ruppnig iz Smartna pri Beljaku Sedaj je zopet jok in stok v .nrepro-th štimeah". k Celovške ,Freie btimmen' so se zelo iačele zau miti Zi Sli>vei.Ce v Celovcu Tako pišejo, da se poC-lovcu, po ulicah, na najpredrznejši način kaže kranj sko „gigrlstvsa. To je treba po mnenju „Freie St." odpraviti. I.ti list tudi prinaša več vesti iz .M ra" potsemčenib, dasiravno sa baje svoj čas sklenili vsi trije nemSko-nscionalni celovški Ii->ti, da se ne bodo več ozirali na to, fenr piše „Mir". Pa j h le tako prime, d* »e morejo melčati. S asoma se be de že navadili ua ds^jstv©, da so Slovenci v Celovcu tudi čiuitelj, s katerim mora računati nemškonacionalna ošsbr,ost. k Obesil se je na pokopališču v Smartaem pri Celovcu celovški g«3tilničar in hišni p^s^stnik Jožef Kopper. k Silno predrzno tatvino sta izvršila v Celovcu dva moža Stv*r s« jima je posreč la le deloma. Ko je včiraj zjutraj ob pol treh patruljiral stražnik po Ljubljanski cesti, je zapazil pri nekem hlevu dva moža, ki st* čisto mirno nakladala seno na svoj voz Ko sta pa zagledala stnžuika, sta planila na *oz in oddirjala v najhujšem diru. Kakor kažejo sledovi, je voz prišel iz Be-Ijaka. k Velika nesreča se je zgodila 8. t. m. posestniku vuigo Hslterju v Velikih Garicah pri Timenicah. Ko so domači ravno s strojem mlatili žito, je zašli 31etna hčerka med kolesje stroja. Ko so na njeno klicanje prihiteli domači, je bila uboga dekliea že mrtvp k Abesinski cesar in koro-ške puške. Abesinski cesar Menelik je kupil pri t e t r u W e r n i g u , c kr. iz delovatelju orožja na Koroškem, čvetero-cevno puško, izdelovano po zistemu, ki ga je iznašel Wernig sam Ta dogodek je za domačo avstrijsko pušksrsko industrijo zelo zanimiv. in članica hrvatskega zem*lj. kazaliSta ga. Mila Dimitrijevideva. K» je igrala Katjušo v „Vstajenju", je pisal .Ob zor": .Gdia Dimitrijev ^ kao Katjiši stvo-rila je siajnu kreac ju kojom serataumjet-nest može pravom ponos ti. Sv m f zama mšto romanskog razveji Katjušme sudbine j mi potpuno odeovsra dubinom svoga sbva čanja i rekom fiiom sent mentalnoidu pro-pale žene, koja ohtežuie strašmje ni go naj brutalmji čin. Glju. Dimitrijev č nagradilo je o|čnstvo Sivim povl»djiv»nj' m i dojema krasnim kitama cvijid«." — .Agramer T a g b 1 a 11" pa je pisal, da je „rj no igranje mojstersko" ter da .je predstavila prizor v ječi z nedostžno bravuro". Nadejati se je torej posebnega umetniškega užitka ! Ij Vabilo k proslavi obletnice ustanovitve že&sKcga oda tka ,Sio-venske krščansko-socijalne zveze", ki se vrši v nedeljo, dne 14. jan. 1906 Z j u t r a j ob 7. uri v Knževni-ški cerkvi sv. maša s cerkvenim govorom in skupnim obbaiilom društven e Zvečer ob 6 uri v društveni dvorani, Frančiškanske u ice, društven? veselica po sledečem spoiedu : Pozdrav, petje, go^or, govori prof. dr. J J a n e ž i č , d> kl*macije, .Jeza nad petelinom in kes", veseloigra v dveh dejanjih. Po igri prosta zabava. Vstopn na: Sedeži I. vrste h 60 vinar.; II. vrst ' k 40 vm; stojišča k 20 vin. K obilni udeležbi vabi odbor. Ij V slabem stavb, stanji so po>lopja c. Kr ksneiih&ts diužbe n* Po-lianab in treba bo z dotifn mi faktorji enkrat radikaiao govoriti Od potresa sem je še vse r&zpokand in razpokaao pa se za to uzorno gospodarstvo n hče ne pobriga ! Ij Pogre&a se od 27. dec. gospa Marija fecsr iz Vodmata štev. 77. Doma je zapustila nedorasle otroke. Kdor ve, kje b'va, naj n>ziani policiji. Ij Divja vožnja. Prevozniškemu hlapcu Jožefu Škufiju se je včeraj v Flori-jansk h ulicah splašil kenj. Dma! je z vozom po Starem in Mestnem trgu tako, da ji bil® groza gledati. Hlapec, ki je obdržal zavest, je imel toliko moči, da je vodil konja, skozi trg, ne da bi se bil kam zadel, dasi je srečoval električne vozove. V Spitalskih ulicah, pred kreditno banko se je pa voz prevrnil. V vozu je bila neka dama, ki se pa k sreči ni poškodovala, ampak zelo prestrašila. Hlapec je nekoliko opraskan, voz pa le malo poškodovan. Ij Ljubljanski grad. Kaker zna no, kupna ie mesiaa obema od finančnega erarja ljubljanski grad s pripadajočim po sestvom vred za 60 000 K ter se obenem zavezala, di namestu sed?njfga skladišča za smodnik, ki se ima v kratkem podreti, na ljubljanskem polju na svoje stroške zg-adi nov® skladičče, kar bo stale približno deset tisoč kr«n. Grad je že prešel v mestno last, in trtba bo torej občini skrbeti za to, da se obsižia poslopja preurede tako, da postane grad v resnici privlačna točka ne le za domačine, ampak tudi za tujce. Krasen raz gled, ki se nudi obiskovalcu z ljub janskega gradu, privabi že sedaj lepo število tujcev, a treba bo poskibeti tudi za primerno občilo, ki bi olajšalo pristop. Kakor slišimo, utegne se ta splošna želja v bližnji prihod-njosti uresničiti. Načrti za naprave električnega dvigala iz mestae hiše na grad so baje že izgotovljeni ter se še tekom letošnjega leta ta projekt predloži ebč. svetu v odo-brenje. Kakor se nam p&roča, p r o j e k -tovana je v grajskem poslopju moderna restavracija z verando in razgledom na prelepe naše planine. Stanovanja Ee bodo adsptovaia, uvedel se bo vodovod ter uredili nasadi. Gotovo bo priteklo še nekaj let, predno sc vse to izvrši; želeti pa je, da se prenov-ljenje gradu kolikor mogoče pospeši ker bi to gotovo jako ugodno vplivalo na tujski promet. Ij Pristen Michelangelo Ljubljani? Včeraj smo omenili, da je v ulužbcntm oknu knjigarne Schwendtner na ogled izpostavljena majhna s'ika, snemanje Kristusa s križa, katero je, kakor poroča „Laibacher Zcitung", slikar in restavrator Moretti razstarit kot sliko Michelangela (1475 — 1564). Pristen M chelangelo v Liub-1 am ? Ako bi bilo to res, bi postala Ljub ljana radi teg* odkritja takoj svetovno znana Kaili Michelangelovih manjših slik (Tafel-bilder) je silno malo. Le tri take njegove slike so znane: dve nedovršeni p*bg*nje Kristusovo v grob in takozvana Madonna manehesterska v nacijonalni galeriji v Londonu ter slika sv. družne v ufbijih v Flo-renci. In zdaj ljubljanska slika ? Iz zunanjih in notranjih razlogov je nemogoče pripisovati to sliko Michelangelu Mmogram, če je res enak Micbelangelovtmu Ua&ljfinsKe novice. Ij Gostovanje gospe Mile Dimitrijevičeve iz Zagreba. V soboto, dne 1 3 t. m. g»*tuje v Tolstega /vstajenju" odlična si bika igralka česar se v izložbi ne more dog-ati, ni še dokaz za pristnost, ker so prav Lhko ponaredi. Slika samaposebi je lepa in zanimiva; izvršil jo je gotovo spreten slikar, ki jc bil vajen stikati marjše slike, celo miniature. Priznati se pa mora, da se opazi na siiki tuintam posnemanje petss Michelangelovega risanja, če- prav se kaže v tem mnogo negotovosti, Slika tud< n«jb'že še ni st*r» bl>zu 400 let Ij Izprememba posesti. Kakor se nam puioca, Kupil ie niSu g. dr J >sipa S t a r e t a na Marije Terezije ot-sti štev. 7 tukpjšnii pekovski mojster g. Avg. Jenko za 76000 K. — Najden je bil 9 t m dežnik. Kdor ga je uguoii, ga dob pri g. A Po-tokar, Pri voz št. 3. Telefonska In Drzolaona porotna. Praga, 12 jan. „Pr«-ger Tagblatt" prinaša podrobnosti o volivni ref trmi. Po teh podatkih dobe Slovenci 19 mandatov. Dunaj, 12. januarja. Fejervary je bil danes ob 10. uri sprtjet v avdijenci pri cesarju. Pri cesarju je bil dve uri, Poročal je o njemu znanih mirovnih pogajanjih Cesar je milostljivo spr jel poročilo na znanje in naročil F.;jervaiyu naj pod vsakimi pogoji skrbi da zopet nastane red in da red vzdrži. Tudi c flcijelni komunike pore č >, da se vrše mirovna pogajanja, ki bodo baje vspešna, ker koalicija ne namerava več kroni na-pravljat težkoč pri njenem vojaškem programu. Rudimpe&ta, 12. januarja. Visoko-šolci snuitjo visokošalške bataljone, ki naj )i bili urejeni po vojaško. Na tak način naj bi se pokazale vojaške zmožnosti Mad-; arov. Trenčin Sv. Martin, 12. jan. Za inštalacijo velikega župana so storjene od straši oblasti velike varnostne odredbe. Došlo je 80 orožnikov, 211 pešcev in 56 konjenikov. Ve'iki župan pride danes. Balassa Gyarmat, 12. januarja. Sem je doSel včeraj veliki župan Artur Berchtold. Občinstvo, ki ga je čakalo na kolodvoru, so vojaki razgnali. V spremstvu 80 orožnikov je veliki župan šel v mesto. Stanovanja ni dobil nikjer. Prenočiti je moral v županijskem poslopju. Danes se vrši inštalacija. Lvov, 12 januarja. V Wmiki je radi tatvin v tobačni tovarni aretiranih zopet nekaj oseb. Policija je prišla na sled mnogim zakotnim tovarnam, v katerih so se izdelovale cigarete za tobačae trafike v Lvovu in Winiki. Berolin, 12. jan. .Voiwarts" demontira vesti, ki trdijo, da bodo soa deme-kratje pri svojem sp-evodu 21. t. m korakali pred kraljevo palačo. Sklenjeno je, da se vrši vse v polnem redu in da se izogiba spopadov z vojaštvom. Tokio, 12 jan. Japonska vlada je dala zgraditi novo bojno ladje, ki bo imela 20 000 ton in bo tako največja vojna ladja sveta. Peterburg, 12 januarja. Peterbur-ška polic ja bo odslej oborožena s puškami. Berolin, 12. januarja. Iz baltiških ruskih pro.mc se poroča, da so obhsti ta-kozvaneg* predsednika „republike", krojaškega mojstra Sulca, prijele in da jo bil takoj ustrel en. Kiev, 12. januarja. Božič je mirno prešel. V arzenalih delajo. Guverner je uverjen, da bo 22. t. m. obletnica Gapo-nove man festacije prešla mirno. Peterburg, 12. jan. Vsled carjevega ukaza, da se naj prebivalstvo udeležuje pregleda proračuna, je proračun za L 1906. zadnji, katerega je odobril ministrski svet sam. Peterburg, 12 januarja. Redni promet se zopet vrši na vseh železnicah, izvzemši mandžurske in transibirske železnice. Trgovski promet se zopet vrši. Peterburg, 12. jan. Uradno je vlada obvestila delavske voditelje, da bode drugi dan prenehalo izjemno stanje, ake bo 22. januar miren. Peterburg, 12. januarja. Volitve za državno dumo so določene za 28. t. m. Peterburg, 12. jan. Revolucija na Livskem je zadušena. Guverner je dovolil vsa zborovanja. Varšava, 12 jan. Mesto Novi Minski je ob&olil polk vojakov ter mesto zasedel. Vse hiše so bile preiskane. Zaplenjeno je mnogo orožja in mnogo oseb aretiranih. Meteorologično poročilo. ViAina n. morjem 306 2 m, urednji zračni tlak 7*6-0 mm I Čil »pa-nvuja 8to ry« Ur»-■*«r* Tempe-raiar. C.1 Jmlja V* t/0 T i ■•fc* fli 1** 11 9 »več 43 7 1 2 si. svzh del. jasno 18 7. yuU. 2. pop. 744 6 744 7 -07 22 sL jzah. brezvetr. pol obl. sk. obl. 00 Srednja včerajšnja tem p. 0 7*, norm. —2 6». Borzna poročila. Ljubljanska (Kreditna banka* v Ljubljani. Uradni kurzi dunajske borze 12 janaurja 1906 bioib.nl papirji 4*/. majeva renta...... 4*/. srebrna renta..... 4*/. avstrijska kronska renta . 4'/. , zlata renta . . . 4*/. ogrska kronska , ... 4 •/. . »lata , . . . 47. posojilo dežele Kranjsko . 4'/,7, posojila mesu Spljet . . *WL d . , Zader . . 4 V/. bosn -herc. žel. pos. 1902 . 47. češka dei. banka k. o. . . 4*/. . . . J.o. . . 41|17, zast pisma gal. d. hip b. . 4'1,7. pešt. kom. k. o. z lu7, pr. 4,/,,L zast pisma Innerst hr. . 4l/,7. , , ogr. cen. dež. hr. 47,*/. . „ . ba^e 4 V/. »M- »P" lokalnih žel. d. dr. 4V/. <>W- ie^ke ind. banke . . 4*1, prior. Trst-Poreč lok. . . 47. prior. dol žel...... 3*). , Jut. žeL kup. 7, V, • ■ 4*1,7. avstr. pos. za žel. p. o. . ■ r . t k «. Srečke od 1.1860'/,..... . . . 1864 ...... „ tlzske....... zem. kreditne I. emisije . a- » • , ogr. hip. banke .... „ srbske i frs. 100 — . . u turške ....... Baslllka srečke . . . Kreditne . ... lnomo&ke , ... Krakovske , ... Ljubljanske „ ... Avstr. rud. krita , ... Ogr. , . . ... Rudolfove , ... SalcburSke , ... Dunajske kom. , ... Delale.. Južne železnice ....... Državne železnice..... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke .... Ogrske „ „ .... Zivnoetenske . .... Premogokop ▼ Mostu (Brtts) . Alpinske montan...... Praške žel. indr. družbe . . . Rima-Murlnyi ....... Trbovljake premog, družbe . . Avstr. orožne tovr družbe . . Češke sladkorne družbe . . . Talil«. C. kr. cekin........ 20 franki......... 20 marke......... Severeigne........ Marke.......... Laški bankovci...... Rublji.......... Dolarji.......... Ito.u Blaco 1011 JL 10 in IS, Dunal. I., Strfibfileasse 2. Pojasnila v vseh gospodarskih In ftnandnlh stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ftpekolaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovala pri popolni varnosti naloieoth fflavnio. 67 180-6 Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignaoij Žitnik. Tuk jKaiuliško tiskarne* v LJubljani.