Po&toina plaćana ▼ Cotovlnt Uto LXI. štev. Z6Z. ) 0 lluiiimi. u uirieit 15 njemUrn I9Z8. cen: om i LOfENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemii nedelje in praznike. _ Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4,— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej •Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica It 5, pritličje. — Telefon 2304. Slovenske zadeve pred Narodno skupščino Živahna debata o občinskem komisarijatu v Mežici - interpelacija poslanca Petejana - Nastop ljubljanske policije proti patrijotičnim manifestantom — Beograd, 15. novembra. V Narodni skupščini je bil danes po dolgem času zopet enkrat mterpelacijska dan. Skoro vso dopoldansko sejo je okupirala debata o interpelaciji socialističnega poslanca Josipa Petejana glede razpisa občinskih volitev v Mežici. Debata je zopet enkrat pokazala, kako pojmujejo klerikalci svobodo in voljo naroda, kadar so sami na oblasti. Seja je kakor običajno pričela z veliko zamudo. Skupščinski tajniki so dolgo časa letali po vladnih poslanskih klubih in priganjali poslance, naj pridejo k seji. Šele ob pol 11. se jih je zbralo toliko, da je mogel predsednik otvoriti sejo. Takoj po prečkanju zapisnika je prišla v razpravo Interpelacija posl. Petejana na notranjega ministra, ki naglasa: Mariborski veliki župan je dne 4. nov. 1936 razpustil občinski odbor v Mežici na podlagi čl. 96 zakona od 15. marca 1. 1S64, kor. dež. zak. št. 5, češ, da s svojim razsipnim gospodarstvom ne nudi dovolj jamstva za nepristransko in splošno pospeševanje občinske blagajne, s čemer ogroža javne interese občine. Do izvolitve novega občinskega zastopa so bili poverjeni občinski posli kot komisarju vladnemu tajniku pri sreskem poglavarstvu v Prevaljah Ivanu Milaču. Poslanec Petejan naglasa v interpelaciji, da se ne spušča v to, v kolikor so bili razlogi omenjene odredbe mariborskega velikega župana tehtni, ugotavlja pa, da je od razpusta občinskega odbora v Mežici do danes preteklo že 19 mesecev, pa še vedno niso razpisano nove volitve, kakor bi se morale na podlagi tozadevnega zako-na. Iz tega je razvidno, da nadzorne oblasti niso postopale po lasnih določbah zakona, temveč samovoljno In proti volji velike večine občinarjev, kajti v komisarjevem sosvetu ni niti enega zastopnika skupine, ki je imela v razpuščenem občinskem svetu večino. Zavlačevanje novih volitev z motivacijo saniranja občinskega gospodarstva se vrši v veliko škodo občine same. Znano je, da se od dneva postavitve komisarja ni odplačevalo niti najmanjših dolgov, doč:m se je občina obremen'la n. pr. za okrog 50 tisoč dinarjev s stroški komisarja, 10 tisoč dinarjev za cerkovnika, 400 tisoč dinarjev za prezidavo župnije itd. Ker je iz navedenga jasno, da je nadalj-no zavlačevanje novih volitev protizakonito in v materljelno ter moramo škodo občine, vprašuje posl. Petejan notranjega ministra, ali je pripravljen izdati nalog, naj se takoj razpišejo volitve v občini Mežica. «Samo» 24 komisarjev!! V odgovoru je dr. Korošec naglašal, da je bil občimski odbor 1. 1926. razpuščen zaradi tega, ker je napravil velike dolgove. Občina Mežica ima 1800 prebivalcev, občin-ski odbor pa je napravil 5 milijonov dolga. Zato je nadzorna oblast postavila komisarja, da uredi občinske finance. Komisar je doslej prihranil že pol milijona Din, vrhu tega pa nima nobene plače in si zaračuna samo potne stroške. Posl. Petejan: In koliko znašajo ti potni stroški? Dr. Korošec: Toliko kakor plača župana. Vsa skupščina je prasnila v smeh, ker je dr. Korošec s svojim odgovorom priznal, da komisar ni prav nič cenejši kakor pa ž-upan. Voja Lazać: G. Korošec, koliko je pod vašim režimom v vsej državi občinskih komisarjev? Dr. Korošec: Vsega jih je samo 24. V skupščini je nastal ponovno krohot. Zemlioradniki Da so proti temu odgovora burno protestirali, kar ie dovedlo do hudega prerekanja. Slišati je bilo klice poslanca Petejana in zemljoradnika Vujića: Ni res! Vi si upate skiroščino farbati! Dr. Korošec: Vseh komisarjev je samo 24. Od teh je na Hrvatskem in Slavoniji 16, v SlovenlH. kjer je 2800 občin. 2, ostalih 6 odpade na Vojvodino. Posl. V u ji ć: To ni res. V vsakem selu v Banatu je po najmanj eden komisar. V splošnem prerekanju je dr. K o r o š e c zaključil svoj govor z izjavo, da ne more sprejeti predloga posl. Petejana in ugoditi njegovi zahtevi po razpisu oubčinskih volitev v Mežici. Nato je povzel besedo interpelant posl. Petejan, ki je v daljšem gevoru točko za točko zavrnil izjave ministrskega predsednika in notranjega ministra dr. Korošca, iraglašajoč, da dr. Korošec samo zato ne dovoli razpisati občinskih volitev v Mežici, ker tam klerikalci nimajo volifcev in ker jim komisarijat omogoča, da proti volji večine prebivalstva lahko gospodarijo v občini po mili volji. V svojih izjavah se je posl. Petejan govoreč o delovanju dr. Korošca kot notranjega ministra, dotaknil tudi krvavih de-monstracij v Ljubljani in naglasil, da ni nikjer na svetu primera, da bi še kaka vlada nastopala proti lastnim državljanom, ki manifestirajo za svojo lastno državo. K besedi se je prijavil nato še zemljoradnik Drljača, ki je opozarjal na to, da zatira Korošcev režim vse povsod voljo naroda in da so se tudi ob priliki volitev v Bosni in Hercegovini vršila nezaslišana nasilja, samo da bi ne prišla do izraza volja naroda, ki bi enkrat za vselej pometla s tem nesrečnim režimom. Seja ob 13.30 še traja. Politično ozadje kraljevega bivanja v Parizu V pariških in beograjskih krogih zatrjujejo, da bodo nastopile po kraljevem povratku iz Pariza važne spremembe. — Reži-movci se pripravljajo na pogajanja s KDK. — Pariz, 15. novembra. Včeraj je kralj Aleksander posetil predsednika francoske republike Doumergnea v EIvseeju. Poset se je vršil po običajnem ceremomjelu. Pred palačo je pe-šadijski bataljon izkazal predpisano čast. Popoldne ob 5. ie Doumergue vrnil kralju obisk. Kakor poroča «Petit Parisien». je trajal sestanek med kraliem Aleksandrom in predsednikom Doumerguejem nad eno uro. List nag-laša, da je hotel kralj s tem v prvi vrsti dokazati, da še vedno obstoia enako čvrsto staro iugo-slovensko - francosko prijateljstvo, kakor je bilo v prošlosti in ki se je tako sijajno potrdilo v svetovni vojni. «Petit Parisien» pa tudi povdarjajo, da je Imel kraljev poset velik polifčen pomen. Ju jaroslo venski vladar ie hotel očividno razpršiti razna sumničenja glede jugoslovenske državne politiko, ki so posledica gotove propagande v francoskih uradnih krogih, zlasti, kar se tiče značaja srbsko-hrvatskega spora. Kralj je v razgovoru orisal higoslo-vensko politiko, k? teži za edinim ciljem, to ie ohranitvijo miru. «Petit Pa-risien» končuje, da ni potreba še po sebej povdarjati. da ie bil rargovor dokaz izredno velikega zaupanja in naj-prisrčnejših odnošaiev med obema državama. V poučenih političnih krogih se po-vdarja. da ie bil sestanek med iugosjo-venskim vladarjem in predsednikom francoske republike izredno važnega političnega značaja. Gre predvsem za končno rešitev težke notraniepolitične krize v Jugoslaviji. Jugoslovenski kral' bo tekom prihodnjih dni sprejel tudi francoskega ministrskega predsednika Poincareja in zunanjega ministra Bri- anda, da sliši tudi njuno mnenje, na kar bo odpotoval v Beograd. V francoskih političnih in diplomatskih krogih napovedujejo, da bo takoj po povratku kralja Aleksandra v Beograd prišlo do te-meJjitegn oreokretn v jugoslovenski notranji pol;tik?. Odstop sedanjega režima smatralo v teh krogih za neizbežen. — Beograd. 15. novembra. Tudi v tukajšnjih političnih krog'h pričakujejo, da bo prišlo po povratku kralja do važnih političnih sprememb. Domneva se celo. da bo morala vlada odstopiti, da bi se na ta način omogočila pogajanja med Beogradom in Zagrebom. V vladn'h krogih se že na vse strani pripravljajo na spremembe, ki jih smatralo za neizogibne, prizadevajo pa si, da rvokreneio razvo? docrodk-ov v svoj prid. Tako radikali kakor demokrati so pripravljeni pristati na gotove koncesije KDK. vendar pa le pod pogojem, da pristane na razširjenje sedanje vladne koalicije v koncentracijski kabinet. V demokratskem in rad'kalskem klubu se vrše vsakodnevne konference, na katerih razpravljajo o situaciji. V osprediu stoji vprašanje revizije ustave. V demokratskih krogih izražajo pripravljenost, pristati na pogajanja s KDK na osnovi nienih sklepnv z dne 1. avgusta v cilju razširjenja samoupravnih oblasti v tem smislu, da bi imele samouprave kar največjo avtonomijo :n popolno samostojnos-t v reševanju lokalnih problemov. Kakor se zatrjuje v informiranih krogih, sestavljajo tako radikali kakor demokrati tozadevne predloge, s katerimi bodo stopili na plan šele. če bo prišlo do napovedanih sprememb. Dr Maček • možnosti sporazuma in reviziji ustave Pogajanja in sporazum je mogoč samo na osnovi sklepov KDK od 1. avgusta. — Brez revizije ustave in rešitve. — Beograd, 15. novembra. Današnje «Vreme» objavlja razgovor svojega sotrudnika Čede Mitrinoviča s predsednikom HSS dr. Mačkom. Mi-trinovič se je več dni mudil v Zagrebu in se je zlasti zanimal za stal'šče, ki ga zavzemajo prvaki KDK glede možnosti rešitve notranjepolitične krize odnosno rešitve spora med Beogradom in Zagrebom. Na vprašanje, ali je sporazum mogoč in na kaki bazi, je dr. Maček odgovoril: Mislim, da je sporazum še vedno mogoč, vendar pa samo na bazi sklepov, ki jih je sprejela KDK na svoji seji dne 1. avgusta 1.1, v Zagrebu, k? sem jih komentiral tudi v svojem govoru na shodu v Zaprešiču, dasiravno moram odkrito priznati, da ie krenilo mišljenje Hrvatov in Srbov na Hrvatskem po 1. avgustu znatno na levo. V ostalem pa moram naglasiti, da vprašanje ni bilo dobro zastavljeno, ker ne gre za sporazum med Hrvati in Srbi, nego za sporazum med Hrvati in prečanskimi Srbi na eni in Srbijanci na drugi strani. Sporov med Hrvati in Srbi ni: to se ie najbolj videlo na shodu v Sisku, prav posebno pa še na shodu v Gospiču. kjer ie bilo 20.000 ljudi, med temi polovica Srbov, polovica pa Hrvatov, ki zavzemalo do srbijancev popolnoma enako stališče.» Kako si zamišlja vodstvo KDK revizijo ustave? «Tud; na to vprašanje je dala KDK odgovor že 1. avgusta. Toda o tem je zaenkrat še preuranjena vsaka diskusija. » Kako interpretirate potem svobodne Hrvatske? «Pojem svobodne Hrvatske razumem jaz in vsi Hrvati tako, da dobi Hrvatska popolno suvereniteto v legislativi in eksekutivi. Reci moram, dn me zelo preseneča, da smatrajo Srbi to našo zahtevo za rušenje države, kakor da ni vzgleda v Veliki Britaniji, ki je baš zato tako velika in močna, ker sestoja iz samih svobodnih in samostojnih držav.» Ali vas ne more zadovoljiti široka samouprava? «Vprašanje samouprav bo rešil hrvatski narod sam. To spada popolnoma v našo kompetenco in rešili bomo to vprašanje z zadovoljstvom vseh Hrvatov in prečanskih Srbov.* Dr. Maček ie svoj razgovor, ki se ie kretal nato še okrog priznanja sklepov okrnjene Narodne skupščine in so* cijalnega boikota. zaključil z izjavo, da mora priti iniciativa za rešitev krize od kralja, ker ie sltuaciin danes prav taka, kakor ie bila takrat, Vnebovpijoče davčne neenakosti Vojvodinske banke proti davčni neenakosti. — Pogum, ki manj ka našim gospodarskim predstavnikom. V nedeljo se je vršil občni zbor udruženja vojvodinskih bank. Na dnevnem redi' je bilo poročilo o delovanju udruženja v pro-šlem letu Občni zbor se je vršil v prostorih beograjske trgovske zbornice. »Politika« objavlja, da je udruženje ugotovilo naslednje davčne neenakosti, ki se nanašajo deloma na I. 1927, (SLS v vladi) deloma na vsa dosedanja leta. Na področje vse države ie bilo 1. 1927 plačanih neposrednih davkov 1.712.9S7.977 dinarjev 24 par. Od tega v Srbiji in Črni gori 443 262.157.03 Din (25.88%). v Bosni in Hercegovini 219.063.120.64 Din (12.80%). v Dalmaciji 55,271.649.64 Din (3.23%). na Hrvatskem in Slavoniji 355.136.302.20 Din (20.73%), v Sloveniji 227.825.911.01 Din (13.30%), v Vojvodini in Sremu 412,428.837 Din 6 par (24.07%). Istočasno pa je prejela Srbija in Orna gora kreditov Narodne banke za 737.183.900 dinarjev (49%), Bosna in Hercegovina 119 milijonov 774.000 Din (8%). Dalmacija 32 milijonov 154.000 Din (2%). Hrvatska in Slavonija 343.411.500 Din (23%), Slovenija 171,545.000 Din, (H.50%). Vojvodina in Srem 98.706.000 Din (6.50%). Od U 1919 do konca 1927 je bilo plačanih neposrednih davkov v vsej državi 9.476 milijonov 999.025.62 Din. Od tega odpade na Srbijo in Crno goro 2.207,112.530.31 Din (23.29%), na Bosno in Hercegovino 1.271 milijonov 549.288 Din 92 par (13.43%). na Dalmacijo 272,559.679.77 (2.87%). na Hrvatsko in Slavonijo 1.993,122.651.76 Din (21.05 odstotkov), na Slovenijo 1.321,351.908.98 Din (13.95%), na Vojvodino in Srem 2.411 milijonov, 302.965.88 Dir! (25.47%). Nadalje je udruženje protestiralo, da se z novimi pravilniki k davčnemu zakonu, ki stopi v veljavo s 1. januarjam 1929, uvajajo zakonski predpisi, ki direktno nasprotujejo davčnemu zakonu in uvajajo nove obremenitve. Po § 83. davčnega zakona se n. pr. samoupravne dajatve morajo odbijati od davčne osnove. Pravilnik Pa te samoupravne dajatve sprejema v davčno osnovo, kar nasprotuje docela jasnemu besedilu zakona. Še strašneiše so gornie številke o plaćanih neposrednih davkih in kreditih NaroJnc banke, ako si predočimo nasledivc relacije: Srbija in Črna gora je plačala 1. 1927 le 25.88% vseh neposrednih davkov. Ostalo so plačali prečanski kraji. Istočasno pa je Srbiia s Črno «oro prejela od Narodne banke 49rć vseh razpoložljivih kreditov Vsi prt-čV^ki kraji skupa; pa Ie 51%! Ce se pri temu upošteva, da so prečanski kraji kakor dokazuje statistika prejšnjega odstavka {razmerje neposrednih davkov 25% v Srbiji napram 75% v prečanskih krajih!), hrb'enica nase države, potem znamo, kako daleč sega in kako krivična je davčna neenakost v naši državi Končno ne smemo pozabiti, da ie statistika za 1. 1927 značilna tudi zato. ker je bila to leto na vladi SLS in je ta stranka s svojimi gospodarskimi podrupniki v Sloveniji danes čvrsta zaslomba hegemor.istov in pfjbčkašev kreditov Narodne banke. Res žalostno, da si naši predstavniki gospodarskih institucij ne upajo povedali niti ono, kar si drznejo vojvodinske banke sredi Beograda v prostorih tamošnje trgovske zbornice. Ti se ne boje zamer?, kaknr tudi ne. da bi se jim omajali stolčki upravnih mest in skisali obrazi visokih guvernerjev in drugih gosprdov v Beogradu Sklepi profesorskega kongresa na Sušaku Zahtevajo izenačenje plač s sodniki, znižanje službene dobe, vvrstitev Ljubljane v I. draginj ski razred in reparacijo vseb krivic. Na kongresu profesorskega udruženja na Sušaku je bila sprejeta obširna resolucija, ki zahteva: 1. Vse krivice in zapostavljanja se naj reparirajo v najkrajšem času zakonskim potom, 2. profesorske plače in stanovanjske doklade naj se izravnajo s plačami in prejemki sodnikov, kakor to odgovarja posebnim razmeram profesorskega stanu. 3. napredovanja naj se vrše avtomatskim potom. . . 4. službena doba za polno pokojnino nai se zn*ža na 30 let, 5. ministra prosvete :n trgovine se pozivata, naj čimprej oskrbita svoje zavode s potrebnimi učili, 6. profesorji trgovskih akademij naj se izenačijo z gimnazijskimi profesorji, 7. še pred predložitvijo srednješolskega zakona se nai uvedejo stalne doklade na plače. 8. število maksimiranih ur naj se uredi tako, kakor je bilo pred 1. aprilom 1928, Deklaracija Poincarejeve vlade — Pariz, 15 novembra. Debata v zbornici o vladni -zjavi bc trajala najbrže dva dni. Večuiske stranke so vložile že dva dnevna reda. v katerih se izreka vladi zaupanje. Izključitev Caiilauxa iz finančne komisije je v senatu povzročilo veliko razburjenost. Pričakuje se, da se bo senatska frakcija radikalnih socijalistov razdelila v dve skupini, ker del radikalno socialističnih senatorjev očita Caillauxu. da je pro-vociral drugo glasovanje na kongresu v Angersu, da na tak način izzove krizo kabineta. Caillau* namerava sedaj ustanoviti v senatu radikalno socijalistično skupino, ki se bo strogo držala v Angersu določenega programa. Praski laži-zdravnik — Praga, 15. novembra. Včeraj dopoldne se je pustolovec Ivan Stampfel. ki se je v praških bolnicah in pri praških tvrdkah izdajal za zdravnika, sam javil pri policijski direkciji- Svoj prihod je najprej telefonieno naznanil za trinajsto uro. Ob tem času pa je še enkrat poklical policijsko direkcijo ter se opravičil, da bo mogel priti šele ob 15. uri, ker ima Še nekaj posla. Pri zasliševanju je izjavil, da se ni hotel več skrivati. V zadnjem času je živel v praškem predmestju pod napačnim imenom. Stimpfel je pri-7-na! večji del tatvin in goljufij, katerih je osumljen. 9. Doklade omoženih profesoric naj se iziednačijo z dokladami neomoženili, 10. takse za profesorske izpite naj se znižajo. 11. mesta Zagreb. Ljubljana, Split in Novi Sad nai se uvrste v I. draginiski razred. Glede višjih pedagoških šol je bil sprejet kompromisni predlog zagrebške sekcije, ki posreduje med stališčem ljubljanske sekcije in centralne uprave. Predlog" prlstaia na ohranitev in na-dalini obstanek višjih pedagoških šol. toda z omej-itvijo. da se nai diplomirani absolventi teh šol nameščajo prvenstveno na meščanskih šolah in kot šolski nadzorniki, na učiteljiščih pa le v primeru, da so mesta izpraznjena in da zanje ni akademično izobraženih kompetentov. Končno ie kongres sklenil izdati v spomin dvodnevnega zborovanja na Sušaku večje delo o «VpHvn Čakov-cev (čakovsko narečje) na našo kulturo*. Žrebanje razredne loterije Zadružna hranilnica, r. z. z o. z. v LJubljani javlja, da so bili danes dopoldne izžrebani sledeči večji dobitki: 400.000 Din M. 114.126, 100.000 Din št. 106.623. 30.000 Din št. Sl.9o4. po 10.000 Din št. 36.711 71.052 S7.700. 98.619. po 4000 Din 30.04-1 -!0.(-:»-,. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0—22.850. Berlin 13 55— 13.58 (13.565). Bruselj 0—7.9134, Budimpešta 0— 9.9284. Cuxih 1094.10—1097.10 (1095.60). Dunaj 7985—815 (8.00). London 275.67—276.47 (276.07). Newyork 56.84 —57.04 (56.94), Pariz 0—222.41. Praga 168.37—169.17 (168.77). Trst 297 32— 299.32 (29832). Efekti: Celjska posojilnica 158—0. Ljubljanska kreditna 128—0. Praštediona 920—0. Kred;t-ni 175—0, Vevče 110—0, Stavbna 56—0. Sesir 105—0. Kranjska industrijska 308, Ru5e 260 280. Les: Tendenca Svrsta. Zaklju5k:: 1 vagon bu-hovih mettišč, 1 vaigon škoret. 2 vagona bukovih drv in 10 vagonov olorozleza lesa. Žito: Tendenca neifZJpremenjena. Brez zaključkov. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 800, Berlin 13.56o. Milan 298.32 London 276.07, Newyork 56 94. !'ari* 222.42; Praga 68.74, Curih 1095 6. Efekti: Vojna škoda 434.5 — 43r>. INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.1265. Dunaj 73. U.j.lnn-oesta 90.65, Berlin 123.72. Praga 15.40. Milan 27.22 Pariz 20.295, London 25.1875, \W-york '519.65 Stran Z «Š L O VENSKI NAROD« dne 15. novembra 1928. Stev. 262 WIMPASSING snežni čevlji - so zdravju v največjo zaščito. - Pred dežjem Vas var jejo, snegom, — pred mrazom ie osobito — ■■■■■■■■■■■ lerikalni umik pred kritiko oblastnih davščin Oblastni odbor je predložil nor proračun, v katerem je nekatere oblastne davščine umaknil odnosno znižal. Kako se je uporabljal denar za razne podpore in kdo jih je dobival? Pod vtisom kritike in velikega odpora vseh prizadetih gospodarskih krogov v javnosti je klerikalna večina v ljubljanski oblastni skupščini morala pristati na »nižanje proračuna oblastne samouprave za 1. 1929 in rudi na delno znižanje predlaganih davščin. Včeraj popoldne je bila seja finančnega odbora oblastne skupščine, na kateri je oblastni odbor predložil nov proračun s finančno uredbo. Po tej uredbi se zmanjšuje prvotni proračun izdatkov od 74,046.306 Din na 70,011.306 Din ter se ima za kritje izdatkov pobirati: 1. 200% oblastna doklada k državni taksi za gostilniške in kavarniške pravice, 2. 25% oblastna doklada k državnemu davku na dohodek od podjetij, obratov in poklicev prve skupine in druge skupine Ia in 2a, 3. 25% oblastne doklade k državnemu davku na dobiček podjetij, zavezanih Javnemu polaganju računov, 4. 25% oblastna doklada k državnemu davku na dohodek od nesamostalnesa dela in poklica, izvzemši samoupravne uslužbence, 5. Oblastna davščina od lovišča In ribolovov, 6. 6% oblastna taksa od kinematografskih vstopnic, 7. oblastna taksa na javne plese in nočne zabave, 8. oblastna taksa na motorna vozila, 9. oblastna trošarina na potrošnjo premoga, 10. oblastna naklada na vino In mošt ter oblastna doklada k državni trošarini na ostale alkoholne tekočine. Povsem je klerikalna večina v strahu pred kmetskim ljudstvom Črtala predlaga* no 30% oblastno doklado k državnemu davku na dohodek od zemljišč, kakor tudi oblastno davščino od zaposlitve inozemskih delavcev, ki bi prizadela zlasti naše ljudi iz Primorja in Koroške, ki iščejo pri nas dela in še niso mogli dobiti našega državljanstva. Ostale predlagane oblastne doklade na državne neposredne davke so bile znižane od 30 na 25%. Oblastni odbor je predložil tudi novo uredbo o oblastni nakladi na vino in vinski mošt in oblastno doklado k državni trošarini na ostale alkoholne tekočine, po kateri se ima pobirati oblastna doklada na navad- I na vina Po 65 par od litra, na vinski mošt I po4 5 par in na fina vina po 10 Din od litra. Na vse ostale vrste alkoholnih pijač, ki se potrošijo v ljubljanski oblasti, se ima pobirati 100% oblastna doklada k državni trošarinu V prvotnem predloženem načrtu uredbe je bilo določeno, da se ima od navadnega vina pobirati oblastna doklada 1 Din od litra, ter 100% oblastna doklada na ostale alkoholne pijače. Oblastni odbor je znižal predlagano oblastno doklado na navadno vino za 35 par, kolikor znaša državna trošarina, tako da se bo plačevalo za navadno vino oblastne davščine In državne trošarine po 1 Din od litra. Kljub temu je oblastna doklada za navadno vino povišana za 30 par pri litru. Novo le tudi to, da si oblastni odbor pridržuje pravico, da sme trošiti Izdatke v okvirju proračuna ne glede na dotok dohodkov na ta način, da najame po vsakokratni potrebi kratkoročna posojila pri Kranjski hranilnici. Kljub delnemu znižanju oblastnih davščin, na katero so klerikalci pristavi po splošnem odporu v javnosti in tudi svojih lastnih pristašev, ostanejo oblastne davščine, ki se uvajajo z novim proračunom za 1. 1929, še vedno zelo visoke. Za gospodarstvo klerikalne večine v ljubljanski oblastni skupščini pa je predvsem značilno,, da na seii finančega odbora oblastne skupščine sploh nI hotela dati nobenih pojasnil, kdo ie dobil razne podpore, in da oblastni odbor niti ni predložil računskega zaključka za L 1927, čeprav zakon to izrecno predpisuje. Klerikalna večina se je Izognila kontroli nad delom oblastnega odbora s tem, da ni dala opoziciji nobenega zastopnika v oblastnem odboru, sedaj pa odreka celo pojasnila, kako ie gospodarila z ljudskim denarjem. To baš ne dokazuje, da imajo klerikalni veljaki čisto vest. Kakor za 1. 1927, tako oblastni odborniki na seji finančnega odbora tudi za 1. 1928 niso hoteli dati nobenih pojasnil, kako so se uporabljale raze podpore, določene v proračunu. Iz navedenega je razvidno, kako važna je zahteva opozicije, da morajo biti posamezne postavke izdatkov v proračunu specificirane, da se bo vsaj vedelo točno, kdo pije, ako že moramo plačevati \isoke oblastne davščine. Pisane zgodbe iz naših krajev Bogata beracica. — Senzacijonalna poneverba. — Tragična smrt mornarja. — Obsodba zagrebških komunistov« — 10 vagonov moke zgorelo« — Tragedija družinskega očeta. Iz Karlovca poročajo, da je tam •uanrl pred dnevi neki mestni ubožec. Njegova žena je bila hid^i mestna reva in je beračila od hiše do hiše. Ob smrti ubožca Frana Ferkovića se je javila njegova žema^beračica pri humanitarnih društvih in jih naprosila, naj ji pomagajo, da pokoplje svojega moža dostojno. Ona da nima niti pare. Ko so razna društva nabrala za pogreb in je bil Ferković dostojno pokopan, kakor si je beracica želela, je pa zbolela tudi ona. Pisala je svoji hčerki, ki je omo-žena nekje v karlovški okolici z ubogim kočarjem, naj pride k njej, če jo hoče še videti pred smrto. Hčerka se je res nemudoma napotila k materi, ki io je pa našla že mrtvo. Na svoje veliko začudenje je pa našla pod njenim zglavjem 60 tisoč Din. Beracica, ki je živela samo od milodarov, je bila torej premožna. Iz Osijeka poročajo, da je včeraj policija nepričakovano aretirala mladega davčnega pripravnika Josipa Ra-deka, ki je bil dodeljen finančnemu ravnateljstvu. Aretacija se je izvršila na ovadbo inšpektorja ministrstva financ Mataka, ki je prišel nenadoma v Osijek in pregledal poslovne račune davčnega urada. V oddelku, kjer ie bil zaposlen Josip Radek, je namreč ugotovil primanjkljaj 250 tisoč Din, za katere v knjigah ni bilo kritja. Radek je brez nadaljnega priznal, da je poneve-ril denar, trdil je pa, da ne ve natančno, koliko je poneveril. Že iz tega je razvidno, kako lahkomiselno je ravnal z državnim denarjem. Zanimivo je, da ie Padek šele četrti mesec v službi pri davčnem uradu. Kljub termi mu je ravnateljstvo zaupalo znamk in kolekov za 22 milijonov Din. Defravdant je potrošil denar za razkošno življenje, ki bi si ga ne mogel privoščiti z mesečno plačo 1500 Dm. Oženil se ie zelo mlad in ie s svojo mlado in lahkomiselno ženko udobno živel in pohajal po kavarnah in barih. Imel je tudi luksuzno urejeno stanovanje, v katerem si je privoščil na državni račun vse udobnosti. Po končanem pregledu se je ugotovila pomota defravdantu v prid. Poslal je namreč davčnemu uradu v Slatini znamk in kolekov za 600 tisoč" Din, v knjige je pa zabeležil samo 500 tisoč Din. tako da primanjkuje v blagajni vrednot za 150 tisoč Din. Radek je sin bogatih staršev, ki So baie pripravljeni poravnati primanjkljaj. Kljub temu bo moral lahkomiselni uradnik pred sodnike zaradi poneverbe. Aretacija de-fravdanta Radeka je izzvala v mestu splošno senzacijo. * S Sušaka - poročajo, da so našli predvčerajšnjim pri postaji Sv. Kuzma ob železniški progi truplo neznanega moškega. Obvestili so policijo na Sušaku in v Bakru, ki je ugotovila, da je neznanec prišel na še ne pojasnjen način pod vlak, ki ga je povozil. Desno nogo j-e imel odrezano, levo pa zdrobljeno. Pri preiskavi žepov so našli legitimacijo na ime Jeronim Jurkovič, 50 letni mornar iz Bakra. V denarnici je bilo še 220 Din. Policija je kmalu ugotovila, da je ponesrečenec res Jeronim Jurkovič, star mornar iz Bakra. Pokojni je oče dveh nepreskrbljenih otrok. Pred dnevi ie dobil sina, ki naj bi ga krstili včeraj. Sodi se, da je mornar zamudil potniški vlak na Sušaku in je zato skočil na prvi tovorni vlak, ki se pa ni ustavil na postaji Sv. Kuzma. Zato je skočil na tej postaji iz drvečega vlaka in prišel pod kolesa, ki so mu odrezala nogo. Nesrečnež je ob progi izkrvavel. Jurkovič je bil znam v Bakru in na Sušaku kot dober družinski oče. Zagrebški komunistični proces, ki so ga imenovali tudi »bombaslci« proces, je včeraj končal z vzklikom glavnega obtoženca Josipa Broza, ki se je po prečkanju obsodbe obrnil k občinstvu in trikrat na vse grlo zakričal: Živela komuni stična stranka! Živela tretja imteniacijonala! Njegovi tovariši v dvorani se pa vzkliku niso odzvali. Po teh vzklikih so navdušenega komunista odvedli v zapore. Sodišče je spoznalo za krive Broza, Frana Novoselića in Andrijo Božičkovića. Josip Broz je bil že obsojen po zakonu o zaščiti države v Ogulinu. Kot član ilegalne komunistične organizacije je pred meseci poslal v Božičkovićevo stanovanje prepovedane komunistične in propagandne letake ter jih siril s svojimi tovariši po mestu. Razen tega je v svojem stanovanju skrival municijo in orožje in je tako zagrešil zločin po zakonu o zaščiti države. Fran Novoselić je kot Član ilegalne komunistične organizacije vršil propagando 1. 1927. Organiziral in prisostvoval je sejam v celicah organiziranih komunistov, ki se hočejo polastiti oblasti. Andrija Božičković je pa dal na razpolago svoje stanovanje komunistu Brozu, ki ga je uporabil za poslovne prostore, od koder so razpečavali in širili komunistične letake po Zagrebu in drugih krajih države. Josip Broz je bil obsojen na 5, Novoselić na 3, Božičković pa na 2 leti ječe. Predvčerajšnjim je nastal v banaški vasi Dragotin velik požar v mlinu, ki je last Karlovške paromlinske družbe. Požar je uničil poslopje in zalogo moke ter je povzročil, v kolikor se je moglo dosedaj ugotoviti, okoli 2 milijona Din Škode. Požar je nastal na podstrešju, kjer je bilo skladišče žita. Ko so požar opazili, je bil v plamenih že ves mlin. Gašenje je bilo zelo otežtočeno, ker ni bilo dovolj vode in gasilnih priprav. Razen tega je pihal močan veter, ki je zanašal iskre na vse strani. Obstojala je celo nevarnost, da se požar razširi še na sosedne hiše, pokrite z deskami. Gasilcem so pomagali delavci v mlinu. Skupnemu naporu se je zahvaliti, da se požar ni razširil na vso vas. Obvarovali so tudi sosedna skladišča žita in moke, mlin je pa pogorel do tal z vsemi stroji in orodjem. Požar je uničil tudi 10 vagonov moke v mlinu. Pozvali so na pomoč gasilce iz Vel. Kikinde, ko so pa Prišli, je bil mlin že uničen. Posebna komisija je ugotovila škodo požara, ki je le deloma krita z zavarovalnino. * Pred meseci je bil premeščen posta-jenačelnik postaje Dobo j v Sarajevo. Pri predaji poslov je novi postajenačel-nik ugotovil nerednosti v računih. Tudi poslovne knjige niso bile v redu. Zato je prosil železniško direkcijo v Sarajevu, naj mu pošlje strokovnjaka, ki bo pregledal račune. Komisija je dognala velik primanjkljaj v blagajni. Že pred tremi leti je v blagajni zmanjkal del mesečnih dohodkov. Po tem je pa vsak mesec blagajna izkazovala primanjkljaje in ugotovila, da znašajo 183.000 Din. Sum je padel na bivšega postaje-načelnika, ki so ga aretirali in zaprli. Bil je zaslišan in je priznal, da je vsak mesec jemal iz blagajne denar, ker bi sicer moral živeti v bedi. Postajenačel-nik ima namreč 8 otrok, ki jih mora preživljati s skromno plačo. Šest otrok hodi v šolo. Trije so v Sarajevu, trije pa v Visokem. Postajenačekiikova plača ni zadostovala za kritje velikih izdatkov in tako je posegel po državnem denarju. Denar je poneveril po dolgem premišljevanju in v velikih duševnih mukah. Slednjič se je spozabil; vendar je upal, da pride čas, ko bo lahko vrnil poneverjeni denar. Nesrečnega moža so izročili sodišču. Tvrrflm Julio Meiti! uvoz kave in čaja priredi v svoji podružnici Šelenburgova ulica št. 3 dne 16 t« m. poskusno kuhanje kave in dne 17. t. m. poskusno kuhanje čaja Poskušnje se dele brezplačno in ob tej priliki se lahko naši cenj. odjemalci prepričajo o pravilni pripravi kave in čaja. Tem potom opozarjamo naše cenj. odjemalce, da se prodaja Meinlovih izdelkov nahaja samo v podružnici Šelenburgova ulica št. 3 ter posebno opozarjamo odjemalce svoječasno druge, sedaj neobstoječe podružnice za po-trebni nakup. Čudna sodba ljubljanske Kakor nam poročajo, je bil pozvan na policijsko ravnateljstvo ugleden ljubljanski meščan, ki so mu sporočili, da je osumljen udeležbe pri demonstracijah, zlasti pa, da je klical oodoli Italija*. Čeprav je izpovedal službujočemu policijskemu uradniku, da se demonstracij ni udeleževal, najmanj pa, da bi kaj klical, in čeprav ni bil konfrontiran z ovaditeljem, je bil brez zaslišanja prič, ki bi lahko potrdile njegove izpovedbe, obso* je na pet dni zapora po § 11. cesarske na* redbe z dne 20. aprila 1. 1884. drž. zakonik št. 96. Popoldne je bil pozvan ponovno na poli* cijo, kjer so mu povedali, da se je zgodila pomota in da ni bU obsojen zaradi klica «cdoli Italija* na pet dni zapora, ampak za* radi klica FausU pa je ostal Ali je tudi letos na repertoarju samo zato, da se izkaže ta nova solista? Vodstvo baleta je v novi sezoni prevzel prejšnji drugi plesalec g. Gol^vin, mesto prve plesalke pa srde. Moharjeva, ki je spomladi že tudi nastopala v inozemstvu, dočim je ostal isti baletni zbor skoro neokrnjen. Dandanes vejo v inozemstvu, da balet ni več samo nekak odrski rekvizit, temveč da zavzema v umetnosti popolnoma samostojno mesto. Pri nas pa velja še vedno kot nekaj postranskega kljub pažnje vredni višini baletnega zfcora. In naši kritiki (ki imajo že navado povedati samo podatke o navadnih predstavah, kdo nastopa in koliko vencev dobi in one, ki so se »se posebno« izkazali) omenijo na koncu samo — tudi balet je povsem zadovoljeval, kot bi se tako hoteli najbolje ogniti skladateljevim muham, da je v delo vtaknil i nekoliko baleta. Ako pa balet ni zadovoljeval ali pa več kot rado-voljeval jjm je vseeno. Če v občinstvu še ni dovolj razumevanja za to panogo umetnosto, se ne sme po tem ravnati, temveč baš vzbuditi to razumevanje. V letošnjem VFaustu- sta imela nova predplesalca v daljšem plesu prvo priklad-nejšo priliko, da se pokaže ta občinstvu. (Zrli se mi, da se je dodalo še nekaj več, kot je odmeril skladatelj). Isti baletni zbor smo videli že lani, le v sliki podzemlia je bil ali nov ali pa se ni tako eksaktno izvajal kot preje. V gibih, ki so mrtvi in neobvladani, je neka praznina, ki radi daljšega trajanja "i posebno ogrevajoča, in pri tej sceni še posebno ne. Muzika je v tem delu za ples težka in neprikladna, oživiti pa bi se dala slika kot lani s svetlobnimi efekti. V novo naštud i ranem plesu pa sta nastopila solista. Nastop je vsekakor presenetil radi izvajanja pne. Moharjeve, ki je v občinstvu tn-koj našla dopadenjte. 2e začetna fisura obeh plesalcev se je povzdignila z novo in pri nas izredno konstrukcijo. V nekako konstrukti-vističnem smislu se je potem nadaljeval njiju ples. Karakterizira! bi se p sestavo skun-nih figur, zvezanih s kratkimi vmesnimi gibi. Ves potek je miren, figure vsestransko plastične, le da se preveč ponavljajo. (Nekatere smo videli že v drugih operah, kar ni dobro, ker se gledalci naveličajo.) Solist partner ni na isti višini kot solistka. Njegov soloples ne more vzbuditi razumevanja, dober je le v hitrih gibih, drugače pa slabo karakterizira ono, kar naj predstavlja maska. Tudi ta namreč ni završena. Zlati roži-čki za kakršnegakoli favna ne vplivalo dobro, posebno ne. Če je njih nenaravnost dobro vidna. Obraz bi bilo treba bolj zak-iti z ostro, tudi pretirano masko, ki bi Hala ple-su več izraza. Vsekakor pa niso v skladu črni baletni čevlji — bose noge bi se bolje podale. Naš oder ni posebno velik in malenkosti padejo gledalcu hitro v oči. Posebni zato mora solist masko primerno in dovršeno naštudirati. Za finale nastopi zopet ves baletni zbor in zaključi plesno sceno s hitro in dobro učinkujočo figuro, ki se je odlikovala po svoji sestavi in skupinski razdelitvi. Novi prvi plesalec se je pač bolje ;zkazal s koreografijo samo. Vsekakor pa se vidi, i a *o bo znal naš balet obdržati na tisti višini, do katere ga je privede! baletni mojster Vlček. To je višina, na kateri se lahko prične z umetniškim udejstvovanjem. In misliti si moramo, da pride to delo iz ljudi samih.^ da ni predpisano kakor pri pevcu. M. s. Smrtna penil (Looping the Loop) je velefilm, izdelan s sodelovanjem najboljših svetovnih artistov. Najdrznejše dresure slonov, levov in divjih zveri! Pride: Pride: ELITNI KINO MATICA. Prpsoeta Pri nocojšnji predstavi «Tosce» poje ga. Zmtoa Vilfan Kunčeva vlogo Tosce v nemšoini, kec ima del svojega repertoarja naštoidiranesa tudi v tem jeziku. V petek 16. t. m. se bo po no viki Ca.pko« va komedija »Tajna dolgega žrvijenja.* (Stvar Makropulos). V vlogi Emilije Ma.rty gospa Marija Vera. Režija: g. pro. Sest. Red A. V soboto 17. t. m. je na sporedu spet • Dobri vojak Švejk*. ti se je v novi scenično predelani in lokalizirani obliki z iz*vrstnrmi tipi m originalnimi dialekti občinstvu zelo priljooil-Naslovno vlogo igra z- Cesar (v dolenjSčinn). re-žiijo pa ima g. prof. Sest. Predstava }c izven abonmaja. V nedeljo 19. t. m. popodne se bo vprizo-rila Pitl-lywoodska era. ki je objela kinopodj.^tja vsega sveta. Film za filmom rešuje -uski probloni s pomočjo znanega reka: >ej uh-nem«, ki po bengaličnem revolucijonnr-nem ognju ohladi ustnice rdečega boljševika in njenega prevoshoditeljstva velike k negi-nje ali narobe. Ljubila sta se in trpela, naj-prej jo bila na površju ona. on pa zapostavljen in zaničevan, potem se je položaj iz-premenil, on je prišel na površje, ona pa jo morala med preganjano in osovraženo bur-žuazijo. Kljub temu sta pa ostala oba plemenita, požrtvovalna in idealna. Velika kn*-ginja jp rešila ubogo boljševiško matuško rarske knuie, za kar se ji razcapani rdeče-armejec revanžira z rešitvijo ubogega ba-lu>ke velikp kneginjo, ki ga nočejo bolj$e-viki ustrelili. Mntuskf igrajo nalašč v ta namen vzgojene in negovano HebHuške. do-cim pri batuški no igra tako važne vlog© igra sama, kakor bradavice na nosu. S tem je ruski etnografiji zadoščeno. Navadno se pojavita v teh filmih še dva nasprotujoča si tipa, nekaki carsko-boljšv-viški strelovodi komunističnega ali rojalisličnega naziranja publike. Kajti liolly\voodska filozofija uči, da «o bile napake storjene na obe!: straneh in da ie denar komunistov za kinovstopnire prav tako dober, kakor d^nar konservativne publike. Toda s lemi revolucionarnimi filmi zanimanje Hollywooda za Rusijo še ni izčrpano, če že pačimo in mrcvarimo rusko življenje, ga zmrcvarimo vsaj pošteno, ?o si mislili hollywoodski režiserji in lotili so se Tolstega. Skoda bi bilo pustiti režati ru^ke nagajke. carske uniforme, ikone, samovar-je in obsežna nedriia matušek. Seveda je treba Tolstega malo popraviti in modernizirati. Mr. Smith in missis Johne? bi se lepo zahvalila, če bi jima pokazali do najmanjših podrobnosti to. kar se je godilo v ^lavi, ki je mislila za vse človeštvo. Kako zna HoJly\vood mrcvariti Tolstega, se vidi najbolje na filmu >Ana Kareninac. Č'eprav jo nam pr*v=em nerazumljiva emocija, ki se rvobsti naših očetov, če samo slišijo imo tega aristokrata, na stopa joče^a pred seboj in pred svetom v vlogi mužika, Čeprav prepustimo avtoritetam kinematografske etikete, da zavzamejo svoje stališče napp*am sistemu predelave romanov v filme in čeprav se prištevamo med ljudi, ki jim nudi dober film enak užitek kakor dobra knjiga, vendar nam mora biti v interesu človeškega razuma neznosno videti Ano Karenlno tako, kakor si jo predstavlja mali ameriški Mo-ric. Tudi vsi čari najdražestnejše žene sveta, čudovito lepe Greto Oarbo, ki igra naslovno vlogo, nas ne morejo sprijazniti f lem. Takoj spočetka pričara mali Moric iz usodnega slučajnega srečanja na kolodvoru nekako nedovršeno dragonsko pustolovščino v zakotni krčmi s potrpežljivo kremarico, ki postavi k postelji moške in ženske čevlje, da bi ja kdo ne mislil, da nima dobrih namenov. Duh filma za silo le sledi atmosferi romana, toda v veČini prizorov vidimo prej afektadjO: nego afekt. Tudi lepota Greto Garbo ue more izbrisati sledov malega Mo-rica na Ani Karenini. Igralka sklepa -oke, poljublja srastno Vronskega, preliva solze nad svojim sinčkom, toda vse to je bolj privlačno, nego resnično doživljanje njene duše. Konec filma je višek mrcvarske umetnosti malega Morica. Ana Karenina se sicer proti vsemu pričakovanju ne poroči z Vron-skim in se po vseh predpisih res vrže pod vlak, toda motiv samomora še daleč ni motiv iz Tolstega. Ameriški Moric pač ne mote dovoliti kaj tako nelimonadnega, kakor je fizična prenasiČenost v ljubezni. Ameriškemu režiserju ne gre v glavo, da bi mogla igralka kakršna je Grete Garbo, igrati strasno sramoto in tragiko spoznanja, da je postala zoperna možu, kateremu je žrtvovala svojo zakonsko srečo in materinsko ljubezen. Hollywoodska Ana Karenina se žrtvuje samo za karijero svojega ljubčka. S tem postane ves problem tako jasen, kakor je ma-jorska zvezdica in poljub, ki ga pritisne V renskemu njegov poveljnik. Manjka samo še, da bi oficirska družba proslavila ta dogodek v oficirskem kazinu. Smrtna pentlja (Lcoping the Loop) je največji cirkušk šlager. Drzne vožnje z avtomobilom izpod cirkuške kupole v areno! Pride! Pride! ELITNI KINO MATICA. Stev. 262 tSCOVENSKI NAROD* dne 15. novembra 1928. Stran 31 i_ halo. dnevne vesti. Nekronani kralj Kitajske Konfucij je bil srn siromašnih roditeljev. — Hotel je spraviti Kitajsko na pravo pot, pa se mu ni posrečilo. — Šele po smrti so Kitajci ocenili njegovo delo. 552 let pred odhodom treh kraljev v Betlehem je stari Kitajec zasnubil lepo devojko. Poročil se je in žena mu je rodila devet hčera in enega sina. Rod-bLna je bila siromašna. Toda mož, ki se je poročil z lepo Kitajko, je bil potomec stare kitajske rodbine, čije rodovnik je segal 1200 let nazaj. Lepa Cing-Tsai se je brez oklevanja poročila z njitn in drugo leto se je rodil mladi ženi in staremu možu najslavnejši srn, kar jih pozna dežela vzhajajočega solnca. To ie bil Konfucij. Časi so bili takrat na Kitajskem burni. Že dvesto let je vladal v deželi splošen kaos. Konfucija je skrbelo, kaj bo s Kitajsko in sklenil ie posvetiti svoje življenje domovini. 2e v zgodnji mladosti se je zanimal za znanost in njegovi tovariši so strmeli nad njegovim znanjem. Pregovorili so ga, da je vstopil v službo kitatf-skiih bogatašev kot pastir. Kot 17 letni mladenič je bil pri nekem visokem uradniku za domačega učitelja. Pozneje je ustanovil sam šok> za siromašne Kitajce in vabil je vse, kar jih je veselilo studiranje. Čez dve leti mu je mati umrla in to ga je tako potrlo, da se dolgo ni mogel otresti obupa in melanholije. Konfucijevo učenje je prvi univerzalni zakonik morale v zgodovini človeštva. Svojo doktrino je zgradil na dveh glavnih trditvah, da je Človek po svoji naravi dober in da je vse odvisno od njega samega. Konfucij je hotel učiti prince vladati, podložnike pa ubogati. Kot 30 letni mož je odšel po svetu, da bi našel princa, ki bi vladal po njegovih naukih. Kitajska je ječala takrat pod političnim, moralnim in družabnim razvratom. V času, ko ni bilo politika, ki bi se mu posrečilo zbrati raztresene narodne sile in spraviti državo na pravo pot. je nastopil Konfucij s svojimi nauki. Dolgo je zaman oznanjal resnico in učil ljudi, kako je treba živeti. Sele ko je bil star 52 let, je zaslovel kot največji reformator Kitajske. Ministrski predsednik države Lu Ting kung. čigar sina je Konfucij poučeval, ga je imenoval za guvernerja v Čang-Tu. Kot guverner ie Konfucij kmahi tako uredil državo, da so začeli posnemati njegove metode vsi guvernerji sosednih držav. Sam vladar države Lu je vprašal Konfucija, če bi se dala po njegovih metodah urediti vsa Kitajska. Konfucij je pritrdil in Ting kung mu je poveril resor ministrstva javnih del, obenem ie pa postal Konfucij njegov svetovalec. Konfuciju se je res posrečilo napraviti v državi red in dvigniti njen ugled tako, da so postale sosedne države ljubosumne in da so ga hotele odstraniti. Vladar države Tsna je poslal Ting-kun-gu 80 najlepših deklet in tako je izpodrinil Konfucija, ki je odstopil in zapustil dvor. Celih 13 let je Konfucij iskal novega vladarja, ki bi mu pomagal urediti državo in preprečiti njeno katastrofo. Toda vse njegovo prizadevanje je bilo zaman. Vsi princi so se ga bali. Opetovano je bil tudi v smrtni nevarnosti, ker so ga hoteli umoriti. Slednjič ga je pozval vladar Enghai kung nazaj v domovino, kjer se je pa prepričal, da se njegovi ideali ne dajo uresničiti. S tem spoznanjem se je pomiril in začel je Študirati glasbo in literaturo. Umrl je kot 72 letni starec. 40 njegovih učencev si je zgradilo pri njegovem grobu kolibe in bivalo v njih tri leta. Takoi po smrti je pa Konfucij zaslovel in postal je nekronani kralj Kitajske. Celih 2500 let so se ohranili njegovi nauki na Kitajskem, kjer imajo milijone privržencev. — Odlikovanje. Na predlog prosvetnega ministra je kralj odlikoval z redom sv. Save IV. stopnje ravnatelja Kolinske tovarne v Ljubljani Fiantiška Cirvatala in dirigenta opere v Ljubljani Antonina Bala tko, z redom sv. Save V. s topo je pa predsednika češkoslovaškega udruženja v Mariboru Franti-ška Buresa in ravnatelja podružnice Ljubljanske kreditne banke v Sarajevu Josefa Vlacha. — Iz prosvetne službe. Za suplenta na moškem učiteljišču v Mariboru sta imenovana diplomirana slušatelja višje pedagoške šole v Zagrebu Gustav Šilih in Ante Rubeš; oblastni šolski nadzornik Ivan Vračaj je reaktiviran in imenovan za profesorja moškega učiteljišča v Mariboru. — Prepovedana lista. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi fašistični list »La volonta d* Italia« in fraacoski tednik »Le Cri de peuples«. — Vzorna administracija. Poročali smo že, da je v državnem svetu 5 izpraznjenih mest, ki jih bodo popolnile režimske stranke po polrtičnern ključu. Hrvatsko in Slavonijo zastopa v državnem svetu samo en državni svetnik in sicer dr. Maksimilijan Ro-fič. Slovenija ima v državnem svetu dva zastopnika, Južna Srbija 2. Bosna 4, Vojvodina 1 in Dalmacija 1. Državni svet šteje 24 članov, kar je najboljši dokaz, da imajo v tej najvišji administrativni ustanovi ogromno večino Srbijanci. Kakor vse druge državne ustanove, tako je tudi državni svet skrajno zanemarjen. Do 1. novembra je bilo v državnem svetu po raznih podatkih 16.753 nerešenih aktov. Še iz lanskega leta ima državni svet 6355 nerešenih aktov. Zato nI čuda, da morajo oni, ki se obračajo nanj, zaman čakati mesece in mesece in da vlada tak kaos v državni administraciji. Če trpi najvišja administrativna instanca tak nered, se ne smemo čuditi, da imamo tako škandalozno administracijo. — Zahteve srbijanskih sodnikov. Na ne. davnem zborovanju srbijanskih sodnikov je neki sodnik zahteval, da se v Beogradu čimprej zgradi sodna palača, v kateri bi bila poleg pravosodnega ministrstva tudi vsa beograjska sodišča. Stroški bi znašali 10 milijonov dinarjev. Beograjska gospoda lahko gradi palače, saj pridno molze prc-čanske kraje. Božanski film „ŽEN A" z nepozabno GRETO GARBO je himna neskončne ;jubezni, ki slavi triumfe sreče, ki pa prinaša tudi muke, bol in trpljenje. jutri! Jutri! Premijera! KINO iDEAL — Same komisije. Poljedesko ministrstvo je odredilo dve komisiji, ki bosta ponujali v Italiji, Švici, Franciji in Cehoslo« vašk: našo svilo. Na nedavni anketi so ugotovili velike zlorabe v tovarnah svile in zato bo ministrstvo imenovalo posebno komisijo, da zadevo preišče. Vsa naša odmini-s traci ja in tudi narodno gospodarstvo temelji na komisijah, ki dobivajo mastne dnevnice, koristi na ne prinašajo nobene. Na* mesto da je ministrstvo takoj poseglo v sršenovo gnezdo in napravilo v tvornicah svile red, bo šele imenovalo komisijo, ki bo zlorabe »preiskala«, seveda po tem, ko bo že prepozno in ko bodo krivci zabrisali sledove svojih manipulacij. Če bi bila naša administracija v redu. bi komisije sploh ne bite potrebne. — Odkritje spominske plošče dekanu Koblarju v Kranju. V nedeljo bo v Kranju na svečan način odkrita spominska plošča pokojnemu dekanu Koblarju. — Gostilničar]| in kavarnarji proti na-^ ijanju davkov. V nedeljo, H. t. m. ob dveh popoldne se je vršil občni zbor gostilniške in kavarniške zadruge za novomeški politi čim" okraj v prostorih načelnika Josip Zurc-StembuTja v Kandiji. Razpravljalo se je o gostilniških in kavarniših težkočah, ki pre-te z ozirom na ogromne davke tema stano* voma. Razvila se je živahna debata. Po-vdarjalo se je tudi, da se pobira zelo krivičen davek od oblasti in občin na petijot in noćna taksa, ki se naj od gostov pobira po občinskih organih. Vršila se je rudi volitev načelnika, podnačelnika, 12 odbornikov in 12 namestnikov. Izvoljeni so bili soglasno: Jožef Zurc-Štembur, načelnikom, Gašper Pelko. Toplice, podnačelnikom, Anton Kuš-Ijan, Kandija. blagajnikom, Jožef Vindišer, Andrej Hudokliri Ivan Koklič. Mihael Žagar, Rudolf Smola, Alojz Drenik. Jožef Brdavs, Ivan Košak, Ivan Kastelic. Franc Kastelic, Franc Grmovšek. — Manifestacije v kinu. Pri predvajanju filma Stjepan Radić in njegovo življenje v kinu v Travniku se je pripetil incident, ki jasno priča, kakšna je mentaliteta današnjega režima. Ko se je namreč prikazala med predstavo slika grobov hrvatskih mučeni-kov, je vzkliknil narodni poslanec svečenik Milan Rakita: Slava narodnim mučenikom! Ko sta se pa prikazala dr. Maček in Pribiče-vič, je vzkliknil: Živela voditelja KDK! Zaradi tega vzklika je policija v Travniku prepovedala predvajanje Radičevega filma in obsodila Milana Rakito na 25 dni zapora in 500 Din kazni — Škrlatlnka in pegavica v Dalmaciji. V nekaterih okrajih Dalmacije se je razširila škrlatinka, ki je zahtevala že več žrtev. Pojavil se je rudi pegasti tifus. V šibe-ruškem okraju je brlo doslej prijavljenih 50 slučajev škrlatinke in trije slučaji pega vi-ce, v simjskem okraju pa 17 slučajev pega-vice in 5 slučajev Škriatinke. V knrnskem okraju je nad 90, v biogradskem okraju pa nad 70 bolnikov, Id so oboleli na škrlatrnki. — Cvetka Iz beograjske presveto« oprave. Na meščanski Šoti v Beogradu je padel v enem predmetu neki Zivko Momkovič in je po počitnicah ponavljal izpk iz dotične ga predmeta ter ga položil z dobrim uspehom. Nato je prosil za nameščenje v ministrstvu pravde, ki ie odgovorilo, da bi ga sprejelo, če bi ne imel nezadostnega reda. Momiro-vič je odgovoril, da je izpit naknadno polo-ŽH z dobrim uspehom, kar je zabeleženo na zadnji strani spričevala, ker spredaj ni bilo prostora. Prosvetno ministrstvo ie pa na to pritožbo odgovorilo, da mora dijak še enkrat pred izpitno komisijo, ker ocena na zadnji strani spričevala ne velja. — Vreme. Kljub nizki temperaturi se nebo ne more zjasniti. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno fn da padavine niso izključene. Včeraj ie bilo lepo samo v Splitu, povsod drugod pa oblačno in megleno. V Splitu je bilo včeraj 16, v Skoplju, Mariboru in Beogradu 11, v Ljubljani 9.8, v Za-grebu 9 stopinj. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 766 mm. temperatura je znašala 6 s topimi. — Sokolsko gledališče ▼ Radovljici Prihodnjo nedeljo točno ob pol 4. popoldne se ponovi romantični igrokaz Mamice Romanove »Prisega o polnoči«. Občinstvo ponovno prosimo, naj prihaja točno, ker se predstava točno prične m bo vhod po pri-četku zaprt. Prepozno prihajanje moti predstavo in spravi točno došle obiskovalce v, slabo voljo. 864-fl — Pri pokvarjenem želodcu, slabem okusu v ustin, glavobolu, vročini, zaprtju, bluva-nju, diareji deluje kozarec naravne »Franz-Josef< grenčice hitro in ugodno. Znameniti ;nternisti priporočajo »Franz-Josef« greači-co kot najbolj uspešno odvajalno sredstvo. Hnhi l*: Ljubljana, Aleksandrova c. 12. —lj Na simfoničnem koncertu, ki ga priredi pod vodstvom višjega vojaškega kapelnika dr. Josipa Čerina muzika dravske divizijske oblasti, se izvaja med drugim tudi znamenita Paunovičeva jugoslovanska simfonija. To delo, ki je posvečeno dr. Čeri-nu, je bilo prvikrat izvajano na koncertu Muzike dravske divizije leta 1924. ter želo takrat splošno priznanje in velik uspeh. Delo je pisano za veliki orkester, polno prelepih idej in motivov pristno jugoslnv. kolorita, krasno instrirmentirano tako, da nosi po praviti naslov Jugoslovanske simfonije. — Žal, da je mladi avtor, bivši vojaški kapelnik, par dni po ljubljanski prvi izvedbi umrl nenadne smrti. Koncert se vrši v ponedeljek, dne 19. t. m. ob 20. uri v Unio-nu — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. —lj Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V petek zvečer odborova seja. v ponedeljek skupna vaja. —li Predavanje v društvu »Soča«. V soboto 17. t m bo predaval v salonu pri Levu g. prof. losip Bačič o svojem potovanju, ki ga je imel v preteklih počitnicah po Južni Srbiji in črni gori, pod naslovom »Vtisi s potovanja po Južni Srbiji ia črni gori«. Predavanje bo zelo zanimivo, zato pričakujemo polnoštevilne udeležbe. Začetek predavanja ob pol 9 zvečer. Vstop prost. 863-n —lj Tatvina koles. Tatvine koles so v Ljubljani na dnevnem redu. Ni vredno, da bi pogrevali ono večno pesem, naj kolesarji pazijo na svoja kolesa in jih ne puščajo pred hišami ali v vežah, saj svarilo itak nič ne zaleže. Včeraj sta bili zopet ukradeni dve kolesi. Eno je bilo odpeljano posestniko-vemu sinu Francu Rebolju iz Trzina. Pustil ga je samo za hip pred Možinovo točilnico na Vidovdanski cesti, ko je pa izstopil, seve o koksu ni bilo duha ne sluha. — Drugo kolo je bilo odpeljano včeraj med 14. in 15. uro, in sicer oficijalu Feliksu Schlechii iz veže št 9 na Dunajski cesti. Kolo je bilo znamke >Puch<, vredno 1000 Din, dočim je bilo Reboljevo kolo znamke >lka«, vredno 1300 Din. —lj Vlom v podstrešje. Neprijeten doživljaj je imela sinoči natakarica Minka Vi-denič, uslužbenka v restavraciji pri >Levus na G os posve ts ki cesti. Ko je zvečer stopila v svojo podstrešno sobico, je takoj opazila, da jo je v odsotnosti posetil ne vabljeni gost in vlomil v kovčeg. Odnesel je iz kovčega 1600 Din in nekaj robe. Sobo je šiloma odprl, dočim je v kovčeg vlomil s škarjami, ki jih je pozabil v sobi. —Ij Ogenj v stojnici. Sinoči okoli 23. je opazil stražnik Ivan Pucihatr, da se iz stojnice za pečenje kostanja na vogalu BIeiwei-sove in Gosposvetske ceste močno kadi. Stražnik ie dognal, da se je vnela košara, stoječa v stojnici. S pomočjo poštnega kontrolorja Toma Vidmarja je ogenj kmalu pogasil in preprečil večjo škodo. Stojnica ie last Ivana Grošlja z Dunajske ceste. —U Zlobnost. Neznan zlikovec je te dni razbil veliko šipo v kavarni »Prešeren« na Marijinem trgu in povzročil lastniku g. Polajnarju nad 1OO0 Din škode. Zlikovca išče policija. Piratski čilimi so zopet dospeli v večji množini na zalogo, na kar ljubitelje teh pristnih preprog opozarjam. Cene izredno ugodne. J. KOSTEVC, LJUBLJANA !z Celja —c Mestno gledališče. V sredo zvečer so Mariborčani priredili opereto »Gejša«. Gledališče je bilo popolnoma razprodano. Ker mnogo ljudi ni dobilo vstoipnic, je splošna želja, da bi se priredila repriza. —c Božjastni napad na cesti. V torek, dne 13. t. m. je našel stražnik na občinski cesti v Gaberju 30-letnega ključavničarja rvan štrausa, ki se je zvijal v napadu bož-jasti. Reveža so takoj spravili v bolnico. —c Stanovanjsko hišo mestne občine pri »Kroni« so te dni spravili pod streho. Na vogihi hiše je postavljen velik mlaj z dolgo trobojnico. — Tudi stavba Ljudske posojilnice na Kralja Petra cesti bo prišla te dni pod štreno. —c Aretacija na kolodvoru. Te dni je bil na celjskem kolodvoru aretiran krojaški mojster J., ki je pri odhodu iz Celja v vinjenosti hudo razgrajal in vzbujal s svojim vedenjem Javno r>ohujsarrje. Noč je prebil v zaporu, sedaj pa sledi še denarna kazen. Originalna tožba Z originalno tožbo se je te dni pečalo dunajsko sodišče. Avstrisko zvezno zakladnico je tožil bivši kaznjenec Franc Schumacher in zahteval 30.000 šilingov (okrog 240.000 Din) odškodnine, češ, da ie po krivdi kaznilniških zdravnikov izgubil levo oko. Schumacher je bil letos v juliju v preiskovalnem zaporu v Kremsu. Bil je obdolžen raznih vlomov in tatvin. 15. julija ponoči mu je baje z novo vdelanega okna padk) med spanjem negašeno apno v oko. Schuimacher je v tožbi navajal, da so ga zdravniki zanemarili in da mu očesa niso pravilno zdravili. Radi površnosti zdravnikov je izgubil levo oko, dočim je bilo desno resno ogroženo. Zastopnik zvezne zakladnice je izjavil, da so kaznjenca zdravniki pravilno lečili. Schumacher je baje tik pred nesrečo svojim sotrpinom izjavil, da si bo z apnom namazal oko, da bi se tako rešil zapora. Iz bolnice bi pač lažje pobegnil. Sodišče je obtožbo zavrnilo z motivacijo, da krivda zdravnikov ni bila dokazana in če bi tudi bila, bi država za njo ne bila odgovorna. Najbrž si je Schumacher sam poškodoval oko, da bi se tako rešil zapora. Obtoženec je vložil priziv. Noblove literarne nagrade Švedska akademija znanosti je prisodila Noblovo nagrado za literaturo za 1. 1927 članu Francoske akademije Henry Louis Bergsonu. Bergson je bil rojen 18. oktobra 1859 v Parizu. Postal je učitelj literarne zgodovine, od 1. 1900 je bil pa profesor na pariški College de France. Literarna kritika prišteva Berg-sona zdaj med natjodličnejše francoske pisatelje, mislece in zastopnike modernih smeri v francoski književnosti. Bergson je načelni nasprotnik filozofske smeri, ki razlaga življenjske dogodke rn pojave na mehaničen način. V svojem delu «L* Evolution Creatrice* se je odrekel Bergson vseh filozofskih naziranj in krenil na novo pot mišljenja. Tej knjigi pripisujejo enak pomen, kakor Kantovemu delu o croveSkem razumu. Drugo odlično Bergsonovo delo je «Le Rire». v katerem skuša pisatelj rešiti problem komičnosti. Bergson je član «Academie des Sciences moraies». Noblova nagrada za literaturo za letošnje leto je bila podeljena norveški pisateljici Sigridi Undsetovi. Undsetova ie bila rojena 1. 1882 v Kalhindborgu na Danskem in je hčerka znanega norveškega arheologa Ingwalda Undseta, ki je bil več let ravnatelj narodnega muzeja v Osk>. Oče ji je pa kmalu umrl in zapustil rodbino v bedi. Srgrida se ie morala preživljati v zgodnji mladosti kot uradnica mestne elektrarne. Že takrat je začela pisateljevati in prva njena dela so pokazala, da dobro pozna žensko življenje. V svojih prvih delih nastopa kot energična zagovornica ženskih pravic. L. 1910 je izdala knjigo cS stališča žene», v kateri odklanja svoje prvotno bojevito stališče napram raznim ženskim problemom. Njeno glavno delo ie trilogija «Christin La-vransdotter», ki je izšla v 1. 1920—1922 in v katerih ie opisana usoda norveške žene. Ta roman, ki je preveden tudi v nekatere evropske jezike, je vzbudil na Norveškem veliko zanimande. Sigri-da Undsetova je poročena s slikarjem Svarstadtom. Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše! Pizarrova palača obnovljena Slavni osvajalec dežele Peru Fran-cisco Pizarro je ustanovil 1. 1533 mesto Lima. Zase in za vlado v novi deželi je zgradil v tem mestu palačo, ki se je deioiia ohranila do dandanašnjih časov. Pozneje so palačo razširili in zgradili več stranskih poslopij tako, da ie nastala cela skupina hiš, ki so videle marsikaj zanimivega iz burnih časov te dežele. Francisco Pizarro je bil v svoji palači I. 1541 umorjen. Umorili so ga prijatelji njegovega tekmeca Almagra, ki ga je bil dal tri leta poprej umoriti. Na kraju, k.er je slavni osvojalec umrl, je zdaj velika s^ejemna dvorana. Na dvorišču raste še zdaj figovo drevo, ki ga je vsadil Pizarro. Družba Fon-dation Company je izdelala načrt, po katerem hoče obnoviti palačo, v kateri so stanovali vsi vladarji republike Peru. V notranjosti palače bodo nadomestili vse iesere naprave z betonskimi in okrog notranjega dvorišča bo zgrajena namesto sedarre lesene galerije betonska kolonada. Ta trakt je najstarejši del palače. Sredi notranjega dvorišča it star vodnjak iz modrega in rdečkastega kamenja, zgrajen v Španskem kolonijainem slogu. Tu se izprehajn. po delu prezident Lequia, ki so mu poleg konjskih dirk izprehodi po dvorišču edino razvedrilo. Leta 1921 je uničil požar dvorano, v kateri so prezidenti sprejemali zastopnike tujih držav. Zadnjih 20 let so bili tu trikrat zaprti prezidenti. Leta 1909 je bil odveden iz palače prezident Le-guia. ki mu je bilo dano na prosto voljo, da odstopi ali umre Pozneje so ga vojaki osvobodili Leta 1912 je prisilil general Benavides v tej palači prezi-denta Billmghursta k odstopu. Benavides živi sedaj v izgnanstvu v Ecua-dorju. Letu 1919 je pa organiziral Le-guia državni prevrat. Ujel je v palači prezidenta Perda in se polastil državnega krmila GRETA GARBO edina, očarljiva in ne dosegljiva predstavnica strasti in lju bavne naslade v prekrasnem najnove šem filmu „ŽENA" Jutri premijera v KINU IDEAL iSCOVFNSn N A R O D» dne 15. novembra 1928. Stev. 62 Rojjer de Beaovolr: Sužnja Roman. — Žid ostane živ, to vam prisegamo, — so odgovorili inkvizitorji po kratkem posvetovanju. — Stražar ga odvede v postetovalnico in čim zvemo, kdo je pravi krivec, bo Žid izpuščen. — Visokost! — je vzkliknil žid in sklenil pred dožem roke. Alessandro ga je prijazno pogledal in stražar inkvizicije ga je odvedel. Dož se je obrnil k svojim sodnikom, rekoč * — Plemič ie zakrivil ta zločin, gospoda. — Plemič? Ali ga poznate? — je vprašal Grimani. — Poznam ga. — Pri vasi glavi, dož, vas pozivam, da ga imenujete. — Da, imenoval ga bom, strgati hočem krinko z njegovega obraza in ko izgovorim njegovo ime, boste vsi po-bledeli. — Govorite! — Čujte torej, vi, ki se proglašate za njegovega sodnika! Benetke so bile na robu propada, izgubljene brez pomoči. Glodala jih je njihova razuzdanost, :zročene so bile verižništvu, ki je odiralo to, nekdaj tako mogočno in slavno mesto. Ponižanje je težilo nas vse. Nase starodavne palače in n^ša slavna imena so propadala, nasi najeti vojaki so se upirali, ker niso dobivali plače. Ljudstvo se je zbiralo na trgih m kričalo, da je gladno. V tem obupanem, malodušnem in obubožanem ljudstvu ni bilo sile, poguma, ne sramu. In nada je izginila iz naših vrst.^Poslanec, kaj pravim, pirat je prispel iz Tunisa, da se na lastne oči prepriča o našem obupnem položaju. Dete Benetk, dedič slavnega doma. mož, ki je občutil ponižanje svojega mesta, kakor da je ponižana njegova mati, je pa ta čas razmišljal, kako bi vsaj začasno ohranil pred Evropo gnilo ogrodje te največje sreče, ki bi se moralo vsak hip sesuti v prah. Hotel ie rešiti svojo domovino bede in pogina. Treba je bilo zlata, da bi moglo naše brodovje uničiti moha-medansko gospodstvo in se vrniti z novo zmago da bi moglo brodovje odpluti iz pristanišča, v katerem so ga držali dižavn: dolgovi. Ta mož se je obrnil najprej na beneško plemstvo. Njegova prošnja ie bila sprejeta z zaničevanjem Pozval je nebo. toda tudi nebo je blo gluho. Blagajne beneških Židov so bile prazne in ti lakomni upniki so z gnusom posojali plemičem denar, videč, kako ga razmetavajo. Zato je šel ta mož k zidu Ottalu, ponoči in z masko na obrazu. In tam, ne da bi ga mogel žid videti ali slišati, je dvignil zlato, zakopan zaklad. — Ponarejen denar, — je pripomnil Grimani zaničljivo. — Beneški židi so se z njim zado-Aoljili in brodovje je od plulo. Ladje so razpele jadra, lev sv. Marka se Je otresel okužene atmosfere, razprostrl je svoja krila nad Jadranom. — Ime tega moža, njegovo ime? — so vprašali Trevisani. Grimani in Močeni go v en glas. — Čakajte, nisem še vsega povedal. Seveda niste vi tisti, ki so delali noč in dan, saj niste vi tisti, katere so imele Benetke za svoje prvoboritelje in ki bi bili tvegali drzen korak, kakor ga je ta mož, da reši to osramočeno in ponižano deželo, ki je postala jama razuzdanosti in mehkuižnosti. Ne, .vi ste pravi predstavniki razuzdanosti, ki uničujete Italijo, vi ste trije vtelešeni simboli Benetk na robu propada. Vi. Mocenigo, ki ste poosebljeno kvarto-pirstvo, vi, Trevisani, ki ste požrešnost, in vi, Grimani, ki ste razuzdanost — To je pa že od sile! — so vzkliknili inkvizitorji in vstali. Vi žalite senat. — Dož, — je dejal Grimani, — imenujte krivca. — Krivec sem jaz! — Vi? — so vzkliknili presenečenx — Jaz, jaz, vaš dož! Zdaj me Vd kaznujte. Izbrišite ime iz zlate knjige, zapovejte krvniku, da razbije moj grb. Prav pra* te, — je nadaljeval z v-dno večjo ironijo, — pravico imam umreti, ker vas nisem mogel rešiti. Dožev gias se ie tresel, njegove če-h se je ponosno zjasnilo In fkvizitjrj: so drfeteii oied obtožencem. — Zdaj veste vse, — ]e nadaljevai, — Obtožil sen' se, moral se;n storiti to. Toda rešiie ž:da, on je neOoižen, Grimani. Tega starca morate izpustiti, on čaka. Inkvizitorji so se spogledali. Grimani je vstal in stopil k oknu. — Prisegli smo vam. Visokost, da zidova kri ne bo prelita. In obrnil se je k biriču ter mu nekaj zašepetal. — Takoj boste videli žida odhajati iz ječe, — je dejal Grimani. Komaj je ■ izgovoril te besede, je dož res opazil, kako stopa žid iz ječe za možem s črnim pajčolanom. Tudi Ottale je imel zastrt obraz. Za hip je dvignil pajčolan in se zanjič ozrl na doževo okno. — Stojte! — je vzkliknil Alessandro. — Ne, to se ne sme zgoditi. — Oprostite, Visokost, žid mora plačati za vladarja. Benetke morajo videti žrtev. Ottala bodo vodili po vsem mestu. Po tem ga odvedo v novi Lazaret, kjer ima neomejeno oblast prior, kakor veste. Tam bo vse življenje delal do d zemljo. Ker je star in na dobrem glasu, ga ljudstvo ne bo linčalo. — Podle duše, brezbožni sodniki, pošljite me na morišče, toda ne zapirajte tega nedolžnega starca v večno temo. Pravim vam... je zakričal dož in planil od okna k vratom. Toda Mocenigo in Trevisani sta ga zadržala, dočim je stal Grimani prekrivanih rok na pragu in mirno opazoval ta prizor. — Dož, — je dejal Grimani in stopil k Alessandru, — zdaj ste v rokah tričlanskega sodišča. Kakšna je vaša zadnja želja? — Samo eno željo imam, — je odgovoril dož z drhtečim glasom. — In ta je? — Da bi smelo ljudstvo ... moje ljudstvo ... da bi sm^v k mojemu mo-rišču in da bi se mogel pred smrtjo še enkrat ozreti na Benetke. To je vse. Grimani je odprl vrata in poklical dva sodna biiriča, stoječa na hodniku. Inkvizitorji so se nekaj časa posvetovali, potem so pa sporočili biričema svoj sklep. Ko sta biriča odšla, je stopil Grimani k dožu, rekoč: — Čujte, kaj je sklenilo sodišče: Kazen in zločin beneškega vladarja ostaneta tajna. Dočim bo beneško ljudstvo paslo svoje oči na zidu Ottalu, označenem kot edini krivec, oznani glasnik po mestu doževo smrt. Benetke se zavijejo v črno, ljudstvo bo mo- lito po vseh cerkvah republike za vašo dušo. Patrijarh opravi pogrebne obrede. Requiem bo z običajnimi ceremonijami v baziliki sv. Marka. Vašo krsto poneso iz doževe palače v cerkev sv. Janeza m Pavla. Veliki svet se sestane, da izvoli vašega naslednika. — Čul sem vaš sklep, — je dejal doz mirno. — Zdaj bi r>a rad vedel, kakšno smrt ste mi določili. Kaj me čaka — voda, meč ali strup? — Dož, — je odgovoril Grimani, — nikoli več ne prestopite praga te sobe. Vsa vrata in okna bodo zazidana. — O, razumem vas, glad je krvnik, ki ne zrna govoriti . — če vas v Benetkah še kdo ljubi in če vas hoče posetfti, lahko pride, toda ostati bo moral tu. — Dož, — ie pripomnil Mocenigo tiho in stopil k Alessandru, — rešiti hočemo vašo čast. — Dož, — je nadaljeval Grimani stfDgo. — nri nismo pozabili, da ie bil zločinec naš prijatelj. — Trevisani, Mocenigo, je odgovoril dož in se nasmehnil, — v pomanjkanju drugih čednosti ste vsaj to pri-zn.al!\ ttvala vam- Toda če bi malo pomislili nazai in se zamislili v nedavno preteklost, bi se morda spomnili, da ie neznani dobrotnik opetovano poravnal vaše dolgove, odkupil vaša zastavljena posestva im pnSr>eva] ^ot skrbni in dobri oče k vašem/u razkošju. Ta dobrotnik sem bil jaz. — Vi! — so vzkliknili plemič; presenečeno. — Kaj še dvomite o tem? — je vprašal dož in zbral po mizi raztresene Estine. — Glejte. Grimani. tu ie vaše posestvo Boveredo. ki ga je odkupil žid Samuel. Glejta. Trevisani in Mocenigo. tu ie tajna potrpežljivost vajinih upnikov. — Res je, — so pritrdili doževi sodniki in se prestrašeno spogledali. — No torej, na enem kraju ie pretrgan zastor, ki ie zakrival ljudem moje življenje. Ali me zdai razumete? Jaz. dož. sem stanoval v tej tesni sobici, ležal sem na tej postelji, ki jc tako trda, da bi noben vojak ne bil zamenjal z menoj svojega ležišča. Kadar ste vi bedeli za zabavo, sem bedel jaz za delo. Vzhajajoče solnce je nas našlo pogosto izčrpane, mene od napornega dela. vas pa od razuzdanosti in zabave. Ah. moje življenje, za katero so me mnogi zavidali misleč, da se valjam v bogastvu in razkošju, je bilo zelo težko, zelo grenko. Kakor ta božji sin. ki visi tu na križu, sem se tudi iaz često čutil pribitega na kriz s krvavečimi nogami in rokami. Prosil sem nebeškega očeta, naj gre kelih bolesti mimo moiih ust. Slednjič me je n slišal, zdaj sem rešen! Dož je umolknil. Ozrl se je na nebeški simbol žalosti in trpljenja. Na njegovih trepalnicah se ie še lesketala solza, toda žrtev je bila doprinesena. Ta čas so začeli zidarji zazidavati okno na trg. razbijanje se je čulo v sosedno dvorano, v kateri je vlada običajno s črnimi preprogami naznaniala vladarjevo smrt. Zunaj se je začulo zvonenje. DELITEV DELA. — Med menoj in mojim možem ni denarnih sporov. Imava celo skupni bančni konto. — To je imenitno. — Kaj ne, da je res? On denar nalaga, jaz ga pa dvigam. Kako je Američanka prezimovala na Spitz- bergih Mlada Američanka Gilson je spremila svojega moža na Spitz-berge in ostala tam čez zimo. — Kaj pripoveduje o svojih doživljajih. Površina Spitzbergov znaša 25.000 kvadratnih milj, od katerih je nad 15 tisoč stalno pokritih s snegom in ledom. Do 1. 1917 Spitzbergi niso imeli stalnih naseljencev. Zdaj biva na Spitzber-gih čez poletje okrog 1500, Čez zimo pa okrog 900 naseljencev. Všteti so tudi lovci, ki se slučajno ustavijo na tem otočju. Največja naselbina na Spitzber-gih je Longyear City na Advent Bayu v Ice Fjordu, oddaljena kakih 12 stopinj zapadne širine od severnega tečaja. Američanka Gilsonova je prezimovala lani na Spitzbergih in opisuje svoje doživljaje v članku pod naslovom »A womans winter on Spitzbergen«. Gilsonova je spremljala svojega moža, ki je potoval v premogovnike v Lon-gyear City. NTa Spitzberge sta prispela v avgustu iz Norveške na mali ladji posebnega tipa za arktično morje, kajti večji parniki ne morejo voziti po Ledenem morju. Gilsonova priznava, da ne bo nikoli pozabila groze, ki se jo je polastila, ko je zagledala v pristanišču v Tromso leseno »posodo«, gugajočo se na valovih. Prvi tri dni sploh ni prišla na krov. Krčevito se je držala postelje, da ne bi padla. Po dnevi se je držala tal, ponoči pa svojega moža, ki je spal na tleh. Četrti dan je zavozila ladja med ledene gore. Gilsonova se je oblekla in odšla na krov. Daleč na okrog je videla samo ledene gore najfantastičnejših oblik. Visoko gori na jamboru je čepel »ledeni pilot, ki je moral paziti, da ladja ne zadene ob ledeno goro. Ko je pustila ladja za seboj led, je plula ob zapadni obali mimo neskončne puščave. Spitzbergi niso brez vegetacije. Na nekaterih krajih raste mah in manjše rastline, drevja pa ni videti nikjer. Ob 10. zvečer sije solnce kakor pri nas čez dan. V Longyear City so zakonca Gilson gostoljubno sprejeli. Seveda pa niso mogli nuditi Gilsonovi tople kopeli in mehke postelje, po kateri je najbolj hrepenela. Takoj je spoznala, da bo osamljena in da Spitzbergi niso Newyork. Nekateri moževi kolegi Norvežani so za silo sicer govorili angleško toda bila ie med njnirni edina ženska, a med ženami rudarjev ni bilo nobene, s katero bi mogla občevati Kljub temu se je pa mlada Američanka kmalu prilagodila razmeram in zdelo se ji je. da je na Spitzbergih doma. Longyeai City leži v dolini med dvema gorama, pokritima z večnim ledom in snegom. Premogovniki so v gori za naselbino. Rudarji delajo tudi čez zimo in premog vozijo iz rudnikov naravnost na ladje. Ta premog na Norveškem že uspešno konkurira angleškemu. Norveška se je formalno polastila Spitzbergov 1. 1925. Letna sezona na Spitzbergih je kratka in včasi zabarikadira led tudi čez poletje morje tako, da morajo čakati ladje na odprtem morju do avgusta. Zadnje ladje morajo zapustiti Spitzberge najpozneje 1. oktobra, drugače riskirajo, da spotoma zamrznejo ali obtiče čez zimo v Ledenem morju. Gilsonova je hotela spoznati življenje v polarnih krajih in zato se ni zmenila za proteste moža in njegovih tova- rišev, ki so ji prigovarjali, naj se vrne v Ameriko. Iz Norveške je naročila najnujnejše potrebščine in sprijaznila se je z življenem v neskončni ledeni pokrajini. 23. avgusta opolnoči je solnce zašlo pod obzorje. Noči so bile še vedno svetle, toda polnočno solnce se ni več videlo. Polagoma se je začelo temniti in 20. septembra je bilo treba že ob 6. uri zvečer prižgati luč. Prvi sneg je zapadel začetkom septembra. Gilsonova sta imela na razpolago hišico s tremi sobami, spalnico m kopalnico. Toda če sta se hotela kopati, sta morala ves dan pripravljati kopel. Mož e moral z vedroim nanositi vode v kotel in zakuriti, potem je pa prelival toplo vodo iz kotla v kad. Pozimije bila procedura še težja. Zadnja ladja je odplula na Norveško začetkom oktobra. Mekaj mili od obale je pfl zamrznila h morrarii so morali z dinamitom razstreljevati led, da so si delali pot Pritiskal je vedno hujši mraz. Temperatura je dosegla 50 stopinj pod ničlo. Gilsonova je vodila gospodinjstvo, kuhala in šivala, čitala romane in igrala z možem karte Sveže hrane, zelenjave in sadja sploh ni bilo dobiti. Namesto jajc je morala rabiti jajčni prašek. Toda za ta nedostatek so jo bogato nagradile čarobne noči. Luna sije pozimi celih 24 ur tako, da se lahko čita in fotografira. Božič je čas. ko vlada na Spitzbersrili popolna tema. Cele tri mesece ni dnevne svetlobe. Noč in dam je treba kuriti, toda vsa toplota izpuhti skozi dimnik. Na vratih se napravi debelo ivje in droben sneg prodira skozi okna. Vefer je tako močan, da razmetava karte po mizi Sele koncem januarja postane svetlo. V januarju je bilo že iKkaj toplih dni in sneg se je začel tajati Sredi januarja obseva solnce gorske vrhove in 9. februarja se prvič prikaže solnce. Mnogi naseljenci po trimesečni temi ne morejo brez temnih očal na prosto. Eden je čez zimo oslepel in ie n^oral več dni sedeti z obvezanimi očmi v temni sobi. Začetkom aprila ie sneg v dolini izginil. Koncem aprila je bilo solnce zopet ves dan in v^o noč nad obzorjem. Vso zimo naseljenci nimajo razen radia nobenih stikov z zunanjim svetom. Zato ni čuda, da nestrpno pričakujejo prve ladje. 8 iunija se je pokazala daleč na obzorju prva ladia, ki je pa morala ostati 40 milj od pristanišča. V pristanišče je prispela šele 21 julija, kajti led se je staja! šele sredi julija. Prihod ladje je bi lnajvažnejši dogodek v življenju naseljencev. Celo možje so plakali, ko so dobili po dolgem času od svojcev iz domovine prve vesti. GRETA GAKBO v filmi- , Ž E N A" e božanska in nepozabna.' Njene oči poljublja o, njeni poljubi omamijo, njeni pogledi vžigajo sleherno srce! Jutr premijera v KINU iDtAl mmii brnsm blosou zajamčeno čisto volneni moški m damski Nosovi Zadnje novosti za jesensko in zimsko sezono nazpošilja starorenomirana zaloga tvornice sukna Siegei - Imhof. Brno Palackeho tfr. 12 iCeškoscven>ka) Na.večja izbira. Najnižje tvormske cene. :: Najsolidnejša izvršitev vseh naročil :: Ma zahtevo zorci zastoni ir» poštn. prosto Obleka temna, za srednjo jx>stavo, skoraj nova, poceni na prodaj. Naslov pove trprava «Skxv. Naroda*. 2194 Dvodružinska hiša (novo), z vrtom, pol ure od centra, vodovod v hiši, se ugodno proda. Ponudbe na opravo lista pod «Snbo stanovanje»/2196. Strojepiska zmožna slov. ki nemškega jezika, prevzame đelo na dom. Ponudbe na upravo lista pod «Sfcrc4episJe». 2195 Gospodična s prakso, zmožna vseh pisarniških del, išče službo event. gre tudi za blagajničarko. Nastop po dogovoru. Ponudbe na upravo lasta pod «Izurjena*/1986. Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprtju in drugim te ž koča m želodca priporoča dr. O. PiccoH, Iekatrnar v Ljubljana. 102/T Slike za legitimacije izdelale najhitreje totograt HugoD tlibSer. Ljubi lana. Sv Petra cesta St. 25. 89/1 Uradnica z večletno prakso, vajena vseh pisarniških del, išče službo, sre tudi za blagajničarko. Ponudbe na Bsta pod «Vestna*/2201. Stanovanje dveh sob, kuhinje m pritikJ&n, tsče mirna uradniSka družina. Vselitev takoj aH pozneje. Ponudbe na opravo lista pod «Stanovanje*/2200. Stanovanje obstoječe iz dveh sob in kuhinje se odda s 1. decembrom. Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod «December»/2202. Stružnice razne stroje tn orodle. avtomobile a motorje kupim Ponudbe poslati na F. Batjei Ljubljana, Karlov sk a cesta 5t 4 82-T Krasna bukova drva zdrava, popolnoma suha, iz pokritega skladišča dobavlja promptno Cebin, Volfova 1, tel. 2756. 93/T Ekonom z večletno prakso, zmožen slov. ni nemškega jezika, išče službo na večjem posestvu a!n graščina. Nastop l. decembra. Ponudbe na upravo ista pod eEkono»er»tai del (teta: Oton Ovirat - v* t Ljubljani.