PRIMORSKI DNEVNIK
		
^eT^;Ploto^ - Cena 70 lir	Leto XXV. Št. 187 (7381)	TRST, sreda, 13. avgusta 1969
poslanci /v senatorji so odšli na dopust
, V SENATU DOKONČNO IZGLASOVANA
zaupnica enobarvni demokristjanski vladi
Za vlado je glasovalo 179 senatorjev, proti 115, dva sta se vzdržala - Zaključni govor predsednika vlade Humorja
gP«ico^p 12' 7~ Senat J’e danes z javnim glasovanjem izglasoval proti . "Umorjevi vladi. Za zaupnico se je izreklo 179 senato
za-
proti 11'“",urlevl viaai. La zaupnico se je izreklo 179 senatorjev, Ilopol, 5' dva pa s,a se vzdržala S tem je zaključen celoten polj*., za ‘esfavo vlade in je končana tudi zadnja formalnost.
čilo j-8*"0 P3 se je tudi zaklju------------------------
lut,rJ*8 , 0 politično življenje, do
letju 9	,e. Pnšlo v letošnjem po-
tere -Zaradi vladne krize, do ka-Pitvi ** .0r.malno prišlo ob razce-1 dol *.0c!a*'s,'čne stranke in nato IHj0 .9lm' Pfipetijami, ko so z ve-Ho V|e/V0 obnovili sicer enobarvna ? °> R' pa se sklicuje na do-^ )0 Politiko levega centra.
Vi LLn?delj° so odšli po odobrit-danes "mce na Počitnice poslanci, "dpotovafi ?° tak°j P° glasovanju Pariam.* se senatorji. Oba doma do 23 nla s8a tako prekinila delo 86 bnri septembra. nekaj prej pa Tudi ° S6Sta'e nekatere komisije. ?auDnLvlada, J'e takoj po sprejeti RiiaJj * odšla na dopust in je v tranjp °dstal samo minister za no-vljdp ,zadeve Restivo, predsednik *n ostali ministri pa bodo
Prišli
»vroče* jeseni, ki jo bodo označe-
vale resne sindikalne borbe, saj so na dnevnem redu obnovitve pomembnih delovnih pogodb. Istočasno pa se bo nedvomno tudi nadaljevala polemika med obema socialističnima stran oa, saj gre v bistvu za priprave za upravne in deželne volitve, ki bodo morda še to jesen, prav gotovo pa spomladi in od katerih nedvomno tudi zavisi nadaljnja splošna politična usmeritev v Italiji.
Današnja razprava v senatu ni bila živahna, saj je v bistvu šlo za ponovitev stališč, ki so bila že izrečena v poslanski zbornici in se je debata o zaupnici vršila bolj formalno brez odločnejših posegov, saj je bilo dejansko že vse izrečeno prej.
Danes je uvodoma še govoril republikanec Ciffarelli, ki je obrazložil, da se bo njih stranka tudi v senatu vzdržala, kot so to že napravili v poslanski zbornici repu-
tdh prestolnico samo ob poseb-
PMoznostih.
Je ,^atka. Popolno počitniško ozrač-Pripravah in pričakovanjih
l,luini|i!i„i,murnu, nmmnimHHiHHHHnHiiimmMHuimnnminmmHHumimHHHHiiHHHM
SILOVITI BOJI V VSEM JUŽNEM VIETNAMU
n*ed novo ofenzivo osvobodilnih sil?
e FNO so obstreljevale več kot sto zavezniških postojank - Veliko 10 mrtvih na obeh straneh pri spopadih v bližini kamboške meje
Je bi?01*, 12, _ Juani Vietnam i tostg.ppo delnem zatišju tednov> ponovno prizorišče tkedvs” bo-lev' do katerih je prišlo «tofeji etn na področju med pre-Utefo 0 Sajgonom in kamboško °^0b°dilne sile in — po Poročilih — nekatere se->fS|^Vletnamske enote, so sprožile kftj ^Padov proti zavezniškim če-♦	?45 kilometrov dolgi fronti
iti j*. apnah Tay Ninh, Binh Long o	L°ng- Z bojišč poročajo
eh ^^^kih žrtvah na obeh A* v®ndar ni obračun žrtev
j^°k°pfen,
PriSi0 ^Silovitejšega spopada je ^efno <^Uan Loio, 108 kilometrov •bdi]. otJ Sajgona, kjer so osvo-Uato n. ^ najprej obstreljevale in SPMle bazno taborišče tretje ke brigade. Napadalci so sam*™21 ot^ambni obroč v ba-% j9* kjer so vrgli veliko šte-Sele po posegu težkega N a tankov so se partizani n'ii- Po ameriških poročilih ^vih j1 Ci pustil'i na terenu 78 W' .^eričani pa so imeli šest KW\42 ^njenih.
Ju tvtrij st°časno je bilo napade-ameriško - sajgonsko ta-Vrov v Phuoc Binhu, 96 ktlo-S , ®®vemo od Sajgona. Napa-S,, L bil° tudi letaUšče v Ka-Ju Od ^ kilometrov sevemozapad-% pitana. O podobnih napa-JJUftrijiiSfaJ0 tudi iz petih drugih topniških oporišč. Par-611016 80 poleg tega še ^ in *-6 most med mestoma Hod BuJ*n«ng.
Siloviti spopadi med katoličani in protestanti v Severni Irski
~n0 , — vlada Je odredila za J°uti jTl.Poiioijo stanje pripravlje-J^jj^eakuje se, da so današnji
1	^kj t^arn° Prvi znaki ofenzive,
IJj* v	osvobodilne sile spro-
fJUHar^nodnjih dneh. V tej zvezi
2	2. Li?' da bosta 19. avgusta Jkl ^tembra dve važni oblet-v, bij Jevwnc Vietnamce in da jrdko * 6n od teh dveh datumov
£**!*■» *
n 1945 s® j« namreč Ho-
za začetek ofenzive.
'1 na oblast, 2. sep-a leta pa je bil uradno Lrr«teit]' Za Predsednika.
5^1^	noč je prišlo tudi do
^VUiaiiiuiJkdatrltve bombardiranja J *o ^ p oporišč. Osvobodilne si-2® 50vr„/e<' oibstreljevale več kot postojank, kar po-v Wv«Je število napadov po i^lif^j..	etos, ko sta bili bom-
bor,/.,,1?2 oporišči. Po amerdš-Je bilo 45 od teh na-izf8?membnih», kar v vojaš-Slov-iu pomeni, da so ifckbio	človeške žrtve ali ma-
\
Med drugimi so bila in “j*, talska oporišča v Shu bi Tt» 6n Hoi, generalna štaba
bi ^ vizije marincev v Dong tfc?ki In.60811811' Pehotni taborišči »	i*1	Dong Tamu ter
AStab konjeniške brigade C1 fal/*,Shau- Dve 122 - milime-blkfeo	sta	padli tudi na
!kv^r^?if6rlJo Sajgona, ne da b*kb°diln» žrtve. V Danangu so i^,6 enote obstreljevale vo-2o .n,Snico ameriške moma-v Watneričanov le bilo ranje-h!0 ha milimetrskih raket je Ub^bn« i v’° Prestolnico Hue. »)'; 24 mtenzivna je bila v zad-dejavnost amerl{k!h oombnutov ((B-R9,, w so '•niu	iTtrt-''Ui skoraj
8 '"'liJon kg bomb.
LONDONDERRY, 12. - London-derry v Severni Irski je bil danes ponovno prizorišče silovitih spopadov med katoličani in demonstranti, v katere je posegla tudi policija. Dvainšestdeset osib. med njimi kakih štirideset agentov, je bilo ranjenih.
Povod za nerede je dala povorka, ki so jo priredili protestanti ob 280. obletnici zmage protestantov nad katoličani. Ko je šla povorka mimo katoliške četrti Bogside, ki jo je stražilo veliko število policijskih agentov, so začeli katoliški mladinci izza policijskega bloka metati kamne na protestante. To je seveda povzročilo takojšno reakcijo, ki se je kmalu sprevrgla v pravi boj. Spopadi med katoličani in protestanti ter obeh skupin s policijo so trajali do noči. Katoliška četrt j? bila opustošena, sani katoličani pa so zažgali nekaj trgovin, last protestantov. V trenutku, ko poročamo, se neredi še niso polegli.
blikanski poslanci. Predstavnik PSU Zannier pa je utemeljeval rojstvo svoje stranke, češ da prihaja do enotnosti levice, ki pomeni zmagoslavje KPI in da so morali prestreči ta proces. Po njegovem enobarvna vlada v celoti odgovarja sedanjim potrebam in da je PSU zvesta politiki levega centra, ki bo veljala še več let.
Rumor v svojem zaključnem odgovoru ni povedal nič posebno novega in se je omejil na polemike s posameznimi izjavami senatorjev, odnosno predvsem z izjavami opozicijskih senatorjev. Dejal je, da ni točno da vlada temelji na nejasnem programu, ker gre za jasen program, ki temelji že na sprejetih obveznostih prejšnje vlade, pa tudi sile, ki vlado podpirajo so povsem jasno opredeljene.
Glavni cilj vlade je obnoviti so delovanje levega centra in to z organsko vlado, za kar se bodo z vso odkritosrčnostjo zavzemali. De-jaj je, da ni utemeljena trditev Revija, češ da je_ vladni program istočasno «siromašen in ogromen». V resnici se je skliceval na program prejšnje vlade, hotel pa je podčrtati nekatere ključne obveznosti, ki so statut delavcev, reforma univerz, davčna reforma, zakon o izvajanju načrta za dežele, s čimer hočejo dokazati, da hočejo iti naprej po poti reform in stvarne pre. osnove države.
Rumor je obsežneje govoril tudi o gospodarskih vprašanjih, pri čemer je omenil razvrednotenje franka in ponovil stališče, da vlada z določenim razumevanjem sprejema na znanje ta sklep, da pa pričakuje od francoskih oblasti, da bodo izvedle ukrepe, da preprečijo nadaljnje neravnovesje in da bi se težave prenesle na vse države čla niče Evropske gospodarske skupnosti. Glede zunanje politike pa je Rumor ponovil že znana stališča o zvestobi zavezništvom s prav tako znanimi izjavami o naporih Italije za pomirjenje.
Glede deželnih volitev je Rumor dejal, da ne more nič drugega, kot da ponovi obveznosti, ki izhajajo iz 22. člena volilnega zakona, ki določa, da bodo deželne volitve istočasno z upravnimi.
Zanimivejša je bila izjava predsednika vlade o Južni Tirolski, o čemer sta med razpravo govorila senatorja Bergamasco in Volgger. Rumor je izrazil pričakovanje, da bo lahko parlament čimprej proučil globalni predlog vlade za rešitev vprašanja Južne Tirolske. Zaključena je bistvena faza o določevanju ukrepov, ki jih je treba iz. vesti. V tej zvezi je govoril o sporazumevanju s predstavniki manj šine in dejal, da je vlada mnenja, da je treba v enaki meri upoštevati interese manjšin in večine prebivalstva.
Ob zaključku seje je imel krajši govor predsednik senata Fanfa-ni, ki je podčrtal, da je senat v enem letu opravil pomembno delo in pri tem navedel, da se je 163-krat sestal, komisije pa so se sestale 665-krat. Odobrili so 232 zakonov, medtem ko je bilo predloženih 822 zakonskih predlogov.
Osrednji statistični urad sporoča, da je znašal junija uvoz 081 milijard lir, izvoz pa 633 milijard lir. V prvih šestih mesecih je znašal uvoz 3.770 milijard lir, izvoz
pa 3.716 milijard lir. Deficit trgovinske bilance je dosegel pasivni saldo 54 milijard lir, medtem ko je znašal v istem lanskoletnem razdobju 16 milijard lir.
Jordanska vlada podala ostavko
AMAN, 12. — Jordanski ministrski predsednik Abdel Moneim Ri-fai je predložil kralju Huseinu ostavko svoje vlade. Posvetovanja za sestavo nove vlade so se že začela. Domneva se, da bo kralj podelil mandat Bahjatu Talhouni-ju, ki je predsedoval amanski vladi do 24. maja letos, ko ga je nadomestil Rifai. Vzroki ostavke Rdfadve vlade niso znani.
Pozno zvečer se je zvedelo, da je Bahjat Talhouni že sestavil novo vlado, v kateri je dosedanji ministrski predsednik Rifai prevzel funkcijo podpredsednika in zunanjega ministra. Novo vlado sestavlja osemnajst ministrov, od katerih je polovica iz Cisjordanije, ki jo je Izrael zasedel po šestdnevni vojni.
V BRUSLJU SPREMI SKLEPI 0 CENAH FRANCOSKIH KMETIJSKIH PRIDELKOV
Francoski sindikati zahtevajo prilagoditev plač s povišanjem življenjskih stroškov
Delodajalci pa sc zavzemajo za zmanjšanje davka na proizvodnjo in za zamrznjenje plač
Francoski minister za kmetijstvo Duhamel (levo) v razgovoru v Bruslju z zahodnonemškim ministrom za gospodarstvo Schillerjem (v sredini) in nizozemskim ministrom za finance Mhitteveenom (desno).
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiittiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiaiiiiii||||||l||||||||||l||||||||,|,|||l|||||||||||||||,|l|,,,||ll|,ll|,,,|||||||||||l|
ZAKLJUČEN DESETI KONGRES ROMUNSKE PARTIJE
Delegati so navdušeno pozdravili zaključna izvajanja Ceausestuja
V resoluciji podčrtujejo osnovna načela avtonomije vsake partije, ki je temelj enotnosti komunističnega gibanja
BUKAREŠTA, 12. — Danes se je zaključil kongres romunske komunistične partije, ki je izvolil nov centralni komite in soglasno sprejel zaključno resolucijo. Na kongresu so neposredno z velikim odobravanjem ponovno izvolili Ceause-scuja za generalnega tajnika partije.
Zanimiv je poziv vsem komunističnim partijam, da se prepreči razkol in da se iščejo sprejemljive rešitve za enotnost. V tej resoluciji je rečeno, da romunska partija zaupa v moč argumentov, v razum komunistov in da bo mogoče izkoriščajoč ta orožja in samo ta orožja, preprečiti razkol. V resoluciji je poleg tega rečeno, da ima vsaka partija pravico izdelati v polni neodvisnosti svojo politiko, lastno strategijo in taktiko na osnovi ustvarjalne uporabe splošnih resnic marksizma-leninizma.
V zaključni resoluciji je govor o SEV in se izraža za okrepitev sodelovanja med državami članicami, toda se zavrača ustvarjanje nadnacionalnih organizmov in SEV se ne sme vmešavati v nacionalne načrte in ne sme omejevati gospodarske neodvisnosti posameznih držav. Treba je okrepiti gospodarske odnose z vsemi socialističnimi državami pa tudi z državami drugačnega družbenega ustroja in torej s kapitalističnimi državami in državami v razvoju.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
TRIJE OSVAJALCI LINE PO KARANTENI
HOUSTON, 12. — Trije astronavti «Apolla 11» so imeli včeraj tiskovno konferenco, na kateri so 300 časnikarjem obrazložila svoje potovanje na Luno in nazaj. Konferenco so oddajali tudi po televiziji. Astronavti so se danes razgovarjali
s časnikarji, potem ko so preživeli 21 dni v karanteni.
Na tiskovni konferenci so prikazali filme in slike, ki so jih razlagali časnikarjem in govorili o «ču-dovitem poletu in pristanku na Luni*. Ko je Armstrong razlagal film,
ki prikazuje, kako se spušča po lestvi s «pajka» na Lunina tla, je vzkliknil: «To mi je lažje uspelo kot pri simuliranih poskusih». Dejal je tudi, da je treba pri sprehodu po Lunini površini zelo paziti na številne male kraterje.
za pet minut prekinili delo, avtomobil naj bi se ustavil, prižgal žaromete in podobno.
Poziv OZN Južni Afriki
Glede zunanje politike je romun- i poldne pa predvidevajo, da Dodo ska partija zainteresirana glede od-	1 “1 *
nosov z vsemi socialističnimi državami in za enotnost komunističnega sveta, toda treba je zasledovati in okrepiti tudi mirno sodelovanje z vsemi državami.
V resoluciji je rečeno, da je treba posvetiti vso pozornost oborožitvi in obrambni moči države ter sodelovanju z ostalimi silami varšavskega pakta.
Glede notranjih vprašanj resolucija podčrtuje sklepe, ki jih je sprejel aprila 1968 centralni komite in obvezuje novi centralni komite, da se spoštuje socialistično zakonitost in da se «podobne stvari» ne bodo več dogajale. V okviru partije morajo imeti vsi člani možnost, da svobodno izrekajo kritike in svoja stališča.
Ceausescu je imel na kongresu zaključni govor, katerega so delegati večkrat prekinili z navdušenimi aplavzi, večkrat so se dvignili in skandirali njegovo ime. Podobno navdušenje je bilo tudi na trgu pred kongresno palačo, kjer so z zvočniki predvajali njegov govor in kjer se je zbrala velika množica ljudi. Ceausescu je večkrat skušal prekiniti val navdušenja, ki je dosegel vrhunec, ko se je pojavil na balkonu v spremstvu delegata sovjetske partije Katuščeva in predsednice španske partije Dolores Ibarruri.
NEW YQRK, 12. — Varnostni svet OZN je danes odobril resolucijo', v katera zahteva od Južne Afrike, naj do 4. oktobra letos opusti upravljanje Jugozahodne A-frike (Namibije). V primeru, neupoštevanja resolucije, ki so jo predložile afriške, azijske in latinskoameriške države, se bo var nostai svet takoj sestal in sklenil «u6inkoviite ukrepe«, ki jih predvideva listina OZN.
Slovesen pogreb Toneta Seliškarja
LJUBLJANA, 12. — Danes so pokopali v Ljubljani književnika Toneta Seliškarja. V Društvu književnikov Slovenije je bila komemora-tivna slovesnost, na kateri je o liku pokojnega Toneta Seliškarja govoril Ivan Potrč.
PARIZ, 12. — Takoj po sestanku s prvim ministrom Del Massom, ki je bil danes popoldne, so predstavniki kmetijstva izjavili, da se bodo sedaj povišale cene govejega mesa in mleka za 4 oziroma za 2 odstotka. To je prva posledica razvednotenja franka v zvezi s cenami kmetijskih pridelkov. Strokovnjaki so sicer izjavili, da ome njeno povišanje cen ne bi sme*o vplivati na življenjske stroške.
Predstavniki kmetijstva, čeprav zadovoljni z zagotovili, ki jih je dal predsednik vlade, da bodo nadzorovali trg kmetijskih pridelkov, so vendar izrazili bojazen, da bc razvrednotenje franka povzročile povišanje cen mnogih uvoženih pro izvodov (kmetijskih strojev in gnojil), kar naj bi po njihovem mne nju vplivalo na višjo proizvodno ceno.
Minister za delo pa se je danes sestal s sindikalnimi predstavniki, s katerimi je razpravljal o vladnih ukrepih glede zamrznjen j a plač in cen do 15. septembra, ter o dru gih vprašanjih, ki neposredno zani majo delavce Predstavnik splošne zveze dela je po sestanku z ministrom Pontanetom dal zelo negativno oceno o razgovorih. Tajnik sindikata Luis Možnost, ki je na razgovorih z ministrom nadomestc val generalnega tajnika Seguya, je izjavil časnikarjem, da minister ni dal nobenega konkretnega odgovora na vprašanja, lri so mu jih postavili. Moynot je poudaril, da ni dobil nobenega jamstva, da se vlada želi pogajati predvsem glede neizbežnega povišanja cen, kakor tudi v pogledu zahteve sindikalnih organizacij, da se plače prilagodijo življenjskim stroškom po juniju 1968.
Srečanje z ministrom, je poudn ril, nd bilo pozitivno, ker je vlada pokazala le to, da je pripravljena vzeti na znanje vprašanja razvred notenja in njegove posledice za ds lavce, o čemer naj ba konkretno razpravljali morda šele septembra Toda na vsa naša vprašanja, je poudaril Mojmot, nam minister ni dal nobenega točnega odgovora. ne bo v kratkem prišlo do pozi tivnih in konkretnih odgovorov, bo bližnja prihodnost v Franciji zelo razburljiva, je zaključil predstavnik Splošne zveze dela.
Po drugi strani pa so se danes sestali v Parizu predstavniki delodajalcev. Ob koncu sestanka so izdali sporočilo, v katerem izražajo zadovoljstvo, da je vlada dala pobudo za zamrznjenje cen samo do 15. septembra. Hkrati pa postavljajo zahtevo, da je treba za ozdravitev francoskega gospodarstva zmanjšati javne stroške in omiliti davčni pritisk na cene vseh francoskih proizvodov. Poleg tega predstavniki delodajalcev izražajo željo, da bi vlada čimprej sprejela ukrepe, da se upravljanje javnih zadev prilagodi mednarodni konfe renči. Nato pa zahtevajo, da je treba zmanjšati proizvajalne stroške, ki naj ba bilo edino sredstvo, da se vzdrži mednarodna konkurenca, poveča izvoz, ohrani zaposlitev in okrepi kupna moč Fran cozov.
Kot torej vidimo, postavljajo de-
Položaj v CSSR
PRAGA, 12. — Partijsko glasilo «Rude pravo« objavlja tajni partijski dokument o sestanku de. želnih tajnikov, ki je bil 12. in 13. maja lanskega leta in na ka. terem je Dubček opozoril tajnike, da obstaja nevarnost «ultra-progresistov«, ki nameravajo pri. vesti do spopada s partijo. Isto. časno je tudi Dubček zavrnil bojazni o oboroženi Intervenciji s strani držav varšavskega pakta. V komentarju piše list, da ta dokument potrjuje, da so v resnici ob. stajale kontrarevolucionarne sile. Po sovjetski okupaciji je Dubček zavrnil, da bi obstajala stvarna nevarnost kontrarevolucionarnih sil, kar so sovjetske sile Izkoriščale kot pretvezo za okupacijo In o če. mer se sedaj ponovno na veliko piše, da bi se preprečili inci-denti, do katerih se boje, da bo prišlo 21. avgusta na prvo obletnico zasedbe CSSR.
V tej zvezi je tudi značilen ko. mentar lista »Rude pravo«, češ da iz omenjenega dokumenta Izhaja, da je v resnici obstajala nevar. nost za vodilno vlogo partije, čeprav pa je mnogo boOj logičen drugačen zaključek, da je partija ze. lo dobro poznala položaj In tudi resnične nevarnosti.
Danes so prekrili šopki rož grob Jana Palacha po sedmih mesecih njegovega sežiga, na nekaterih me. stih Prage so se pojavile njegove slike.
Mnogo se govori o tajnih letakih, ki Jih širijo in s katerimi se poziva prebivalstvo na pasivno rezistenco ob obletnici 21. avgusta, dan ki ga nameravajo proglasiti za «dan sramote«. Aretirali so šte. vilne delivce letakov, v katerih Je govor o Izdajstvu Husaka in korupciji drugih voditeljev. Predlaga se, da bi 21. avgusta izvedli nekako tiho zaporo, tako da se ljudje ne bi posluževali javnih pro. metnih sredstev, bi omejili nakupe tei okrasili spomenike vidnih mož is češkoslovaške zgodovine. Okrog
UiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiimiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
PO ATENTATIH NA ITALIJANSKIH VLAKIH
Dosedanje ugotovitve policijske preiskave
Papir, v katerega so bile bombe zavite, je izdelalo neko tržaško podjetje
RIM, 12. — Načelnik policije prefekt Vdoairi je danes predsedoval dvema sestankoma, v Milanu in Rimu, na katerih so mu funkcionarji in častniki policije in karabinjerjev poročali o položaju preiskave o atentatih, do katerih je prišlo v noči med petkom in soboto na italijanskih vlakih.
Atentatorji so še vedno neznani, pač pa so preiskovalni organi prišli do nekaterih ugotovitev, ki u-tegnejo biti bistvenega pomena za nadaljnji potok preiskave. Policija je med drugim mnenja, da sta bila teroristična »komandosa« samo dva in sicer eden v Rimu, drugi pa v Benetkah. Vsi vlaki, na katerih je prišlo do atentatov, so namreč šli istega dne skozi eno od teh mest.
Druga zanimiva ugotovitev zadeva papir, v katerega so bile zavite bombe. Ugotovljeno je bilo, da so ta papir, zlate barve z rdečimi rožicami in zelenim listjem, izdelovali v Trstu, in sicer v papirnic; Sami Sadoch, ki ima svoj sedež blizu hipodroma na Montebelu. Košček tega papirja so že poslali načelniku političnega oddelka tržaške kvesture dr. Zapponeju, ki jih bo pokazal funkcionarjem podjetja Ti bodo lahko ugotovili dobo, v kateri je bil papir izdelan, in mogoče tudi kupca. Podjetje je trenutno zaprto zaradi poletnih počitnic in bo začelo spet obratovati 25. avgusta.
Glede ur, ki so jih uporabili za tempiranje bomb, je bilo potrjeno, da so znamke »Ruhla« in da so
vzhodnonemške izdelave.
Verjetno je. da policija razpola ga še z nekaterimi drugimi elementi, o katerih pa noče ničesar sporočiti. Sam prefekt Vicari je časnikarjem izrazil upanje, da bodo atentatorji v čim krajšem času identificirani. Na vprašanje, če so atentatorji Italijani ali južni Tirolci, je prefekt odgovoril, da ne kaže za sedaj izključevati nobene možnosti. Zdi se pa vedno manj verjetno, da bi bili krivci atenta tov teroristi iz Gornjega Poadižja
Na pol humoristično noto je pri-
lodajalca diametralno nasprotne zahteve od sindikatov, ki zahtevajo prilagoditev plač povišanju cen. medtem ko delodajalci zahteva.o zmanjšanje davkov na proizvodnjo, zamrznjenje plač in prosto oblikovanje cen.
Danes v zgodnjih jutranjih urah se je po dolgi seji, ki je trajala 18 ur, zaključilo zasedanje ministrov Evropske gospodarske skupnosti, ki so v Bruslju razpravljali o cenah kmetijskih pridelkov v zvezi z razvrednotenjem francoskega franka Se.ja se je zaključila s kompromisnim sporazumom med predlogi izvršne komisije in stališčem holandskih predstavnikov.
Ta kompromisni sporazum v bistvu določa odložitev za leto dni uveljavitve skupne kmetijske politike. Po sporazumu bo francoski kmetijski brg izločen iz trga ostalih petih držav gospodarske skupnosti.
Holandska delegacija Je skušala do zadnjega trenutka uveljaviti svoje stališče in preprečiti, da bi sprejeli sklep, ki ni v skladu z dosedanjimi dogovori, kar bi lahko predstavljalo veliko nevarnost za obstoj skupnosti. Kot poročajo iz Bruslja, bodo ukrepi, ki so Jih sprejeli ministri, preprečili, da bi imeli francoski kmetje konsti od razvrednotenja franka, ker so cene kmetijskih pridelkov v državah Evropske gospodarske skupnosti določene na osnovi ameriškega dolarja v vrednosti nacionalnih valut. Ob razvrednotenju franka je bilo takoj jasno, da se bodo s tem francoski kmetje okoristili in je pretila nevarnost, tako so ugotovili v krogih evropske skupnosti, povečanja kmetijskih pridelkov v Franciji na škodo kmetijstva v ostalih državah skupnosti.
Francoski minister za kmetijstvo Duhamel je po sklepih v Bruslju izjavil po televiziji, da se cene žitaric, oljnih semen in sladkorne pese ne bodo povišale. Potrdil pa je, da se bodo nekoliko spremenile navzgor cene govejega mesa in mleka. Minister je poudaril, da bo denar, ki ga bo Francija dobila za davke na izvoz kmetijskih pridelkov, upravljala Francija in ne EGS Ta denar pa bodo uporabili v socialne namene za razvoj kmetijstva. Poudaril je, da je Francija dosegla v Bruslju, kar si je želela, in sicer, da ne bo prišlo do povišanja cen. Po drugi strani pa predstavljajo sklepi, ki so bili sprejeti v Bruslju, v nekaterih primerih korak nazaj, kar je minister pripi sal dejstvu, da se je kmetijsko tržišče v okviru skupnosti hitreje razvijalo, kot bi se morala razvijati evropska monetarna združitev. Zato je minister dejal, da bo treba storiti vse, da čimprej pride do monetarnega sodelovanja med šestimi državami. Glede vstopa Velike Britanije v EGS pa je Duhamel poudaril, da mora London spremeniti svojo sedanjo politiko in sprejeti socialne razmere, ki vladajo v skupnosti. Velika Britanija se bo morala odločiti, ali za novozelandsko ali pa za evropsko maslo.
V krogih italijanskega ministrstva za kmetijstvo poudarjajo, da je bilo nujno sprejeti ukrepe v zvezi s kmetijskimi cenami v Franciji, po razvrednotenju franka. Ge bi tega ne storili, bi se Francija takoj znašla v položaju, da oi morala povišat* na notranjem trgu cene kmetijskih pridelkov za 12.5 odstotka z vsemi hudimi posledicami za življenjske stroške. Zaradi tega, menijo v krogih italijanskega ministrstva za kmetijstvo, je bila Francija pooblaščena, da postopno uskladi cene svojih kmetijskih pridelkov do konca kmetijskega leta 1971-1972 in da se ji prepusti, da ohrani sedanje nominalne cene za kmetijsko leto 1963-1970. Ce bi tega ne storili, poudarjajo v omenjenih krogih, bi francoski izvoz pritiskal na cene ostalih petih partnerjev in bi se Francija s tem okoristila na račun članic gospodarske skupnosti. Italijan, ski delegaciji pa je uspelo, da je zavarovala pred morebitno konkurenco svoje pridelke sadja in povrtnine.
V italijanskih krogih so nekoliko zaskrbljeni tudi za škodljive posledice razvrednotenja francoskega franka na turističnem področju. Minister za turizem Scaglia je v tej zvezi izjavil, da so francoski turisti po nočitvah v Italiji na drugem mestu. To predstavlja zelo pomembno postavko v turistični in drugih gospodarskih dejavnostih, ker omogoča tudi razvoj trgovine in obrtništva, ter nekaterih industrijskih in kmetijskih dejavnostih na turističnih področjih. Francoski
SVoKkaL°	f-ist; kupujejo v Italiji mnogo ita-
janskih časopisov. V pismu, ki ga podpisuje «polkovnik Mont Blanc, šef začasne vojaške vlade Valdi-stanske republike«, je rečeno, da se je 1. avgusta začela v Italiji «operacija modri orel« z vrsto atentatov po vsem italijanskem ozemlju. Te atentate naj bi izvedli «vai-dostanska m južnotirolska separati stična vojska, zaveznici v boju za narodno osvoboditev«. Pismo se za ključuje z gesli: »Živijo OZN! Živijo samoočločanje narodov! Referendum in svobodo za zatirane na rode Aoste in Bočna! Svobodo za etnične in jezikovne manjšine!« Pismo nosi tudi žig z napisom «Ar-mee Valdotaine, Republique Valdo taine, Gouvemement militaire«.
V zvezi s pismom je policija sporočila, da se za ((polkovnikom Mont Bloncom« skriva neki gra-foman, ki je že v preteklosti pošiljal osebam in ustanovam podobna pisma.
lijanskih izdelkov. Razvrednotenje franka, je poudaril minister, pa je prišlo prav v času ko smo že itak zabeležili v Italiji zmanjšanje števila francoskih turistov zaradi valutnih omejitev v Franciji Zaradi tega, je dejal Scaglia, bo treba sprejeti potrebne ukrepe pred nevarnostjo nadaljnjega upadanja števila prihoda francoskih turistov. Hkrati pa je treba pričakovati, da se bo zaostrila francoska konkurenca na mednarodnem trgu. Kljub temu je dejal minister, ta zaskrbljenost ne sme povzročiti panike med italijanskimi turističnimi operaterji, saj ima Italija na turističnem področju velike prednosti, ki jih lahko izkoristi, da nadomest* morebitno izgubo, ki io bo utrpel na račun zmanjšanja števila tu stov z onstran Alp.
PREMIKI V ZEMELJSKI SKORJI
Hud podmorski potres na vzhodnih obalah Japonske
Okvare na občutljivih seizmojrafskih inštrumentih observatorija Rendandi pri Faenzi - Potres povzročil le silno valovanje morja
TOKIO, 12. — Hud podmorski potres je danes razdivjal vode na se. verni obali Japonske ter otokov Kurili Do sedaj niso še sporočili, če je potres povzročil škodo ali pa zahteval smrtne žrtve.
Številni prebivalci mest in vasi ob severni japonski obali so zapustili svoja bivališča takoj potem, ko je japonska vremenoslovska služba obvestila prebivalstvo, da se obali bližajo veliki valovi, ki jih je povzročil potres.
Domnevajo, da je bilo središče potresa, za katerega menijo, da je dosegel sedmo stopnjo Richterjeve lestvice, kakih 150 km vzhodno od otoka Hokaido.
Prvi val, ki ga je povzročil potres na morju, je prišel do vzhodne obale otoka Hokaido v bližini kraja Nemuro okoli 23.58 (po ital. času), se pravi 31 minut po potresu. Valovi so bili visoki približno
1,30 m ter niso baje povzročili škode in niso niti zahtevali človeških žrtev. Plimsko valovanje, ki ga je povzročil potres, pa je trajalo na tihooceanski obali glavnega otoka Honšu v presledkih od 15 do 30 minut. Tudi v tem primeru ni morje zalilo notranjih predelov in tudi ni povzročilo škode. Vremenoslovci domnevajo, da bo to izredno valovanje morja trajalo več ur.
Vest o potresu v daljni Japonski je posredoval prvi v Evropi občinski potresni observatorij Bendandi v Faenzi. Iz poročila tega observatorija je razvidno, da so ponoči vsi inštrumenti geofizikalne sekcije zabeležili potres katastrofičnega obsega. Po mnenju opazovalcev iz Faenze se kaj takega ni zgodilo že več let. Potresni pojav se je začel ob 23.40 ter se je nadaljeval čez polnoč. Dvajset minut po polnoči so prišli do seizmološkega observatorija najhujši sunki, ki so povzročili okvare na najobčutljivejših instrumentih. Zgodilo se je celo, da so potresni sunki odbili iz valjev peresa, ki beležijo nihanja. Pripominjajo, da so beležke na valjih dosegle širino 80 cm, smer iz katere pa so potresni sunki prihajali je bila v glavnem vzhod-zahod. Potresna katastrofa je bila po mnenju opazovalcev observatorija Bendandi oddaljena 9.100 km od Italije. Potresomeri so beležili potresne sunke več kot štiri ure.
Medtem potrjujejo, da potres, ki je prizadejal včeraj mesto Perugio in okoliško pokrajino ni povzročil človeških žrtev. Kot smo že spo ročili, so bile ranjene samo štiri osebe. Najtežje je zdravstveno stanje 20-letnega vojaka Emilia Morettija, ki so ga sprejeli v bolnišnico, ker je dobil hude poškodbe na lobanji. Potres je prizadel posebno naslednje vasi: Spina, Con-tignano, Mugnano, Poggio alle Cor-ti. San Biagio della Valle, Monta-le. Pila, Ponte della Pietra in Ca-stiglione della Valle. škoda na po-
slopjih pa je v nekaterih primerih precejšnja. Zidovi nekaterih hiš so se razklali, čeprav se poslopja niso porušila. Razpokline so ugotovili tudi na nekaterih cerkvah.
Arsen Dodič je zmajal na festivalu «Split 69»
SPLIT, 12. — Zagrebški kompozi-tor Arsen Dedič je bil najuspešnejši na letošnjem mednarodnem festivalu glasbe «Spldt 69». Njegova pesem »Vračam se», ki jo je pel v altemaciji z Italijanom Ginom Paolijem, je dobila največ priznanj festivalske žirije, ki so jo predstavljali 11 glasbenikov, glasbenih, kri-
tikov in časnikarjev. Kompozicija «Vračam se» je dobila tudi «zlati grbu mesta Splita. Po oceni publike je za drugo kompozicijo festivala bila proglašena pesem Nikice Ka-lodjere «Nono, moj dobri nono», ki sta jo pela Terezija Kasovija in Italijan Olaudio Viha. Avtorju pesmi je bil dodeljen ((srebrni grb» mesta Splita, žirija gledalcev je dala pesmi «Nooo, moj dobri nonov) največ glasov, tako da je kompozi-tor dobil tudi ((bronasti grb« mesta Splita. Prvi dve nagrajeni pesmi ((Vračam se» in «Nano, moj dobri nono» bosta zastopali Jugoslavijo na inozemskem festivalu, ki bo danes zvečer. Po včerajšnem finalu je Olaudio Vdlla priredil na Trgu Republike svoj show, ki ga je publika navdušeno pozdravila.
Razkošna vila zakoncev La Bianca
PO STRAŠNEM UMORU V BEL AIRU
<dSOLOTTO» SPET V OSPREDJU
Z«
Srečanje kard. Florita
uporniškimi»duhovniki
Prebivalstvo je Florita toplo pozdravilo, toda je zahtevalo, da se Maszi vrne v «Isolollo»
FIRENCE, 12. — Nadškof kardinal Ermenegildo Florit je danes obiskal župnijo v predmestju «Iso-lottov) ter se je razgovarial več kot eno uro z bivšim pomočnikom župnika Gomitijem. Razgovoru je prisostvoval tudi duhovnik Cacdolli, ki je župnik v bližnji župniji. Pozneje se je izvedelo, da je nadškof Flo-rit govoril tudi z bivšim župnikom «Isolotta» Mazzijem. Spočetka so mislili, da se je razgovarial z njim samo po telefonu, toda pozneje Te sam Mazzi izjavil, da se je osebno razgovarial z visokim cerkvenim dostojanstvenikom.
O vprašanju župnije v idsolottu« smo že svoj čas poročali. Bivši župnik Mazzi pripada napredni skupini italijanskega klera ter ie zato prišel navzkriž z navodili višjih forumov katoliške oerkve. Pred čar som je nadškof Florit ukazal zar preti cerkev v (dsolottu«, ker se ni mogel sporazumeti ne z Mazzijem, in ne, kar je naibol.1 značilno z verniki v «Isolottu».
V zadnjih časih pa ie prišlo do ponovnega spora med bivšim župnikom in nadškofom. Kljub prepovedi so «upomiški» duhovniki maševali na trgu pred cerkvijo. S tem so seveda grobo prekršili nadškofov ukaz. Zdelo se je v prvem trenutku, da bo višja cerkvena oblast sprejela najstrožje ukrepe, ki zadevajo predvsem tako imenovano «suspensio a divinis«, se pravi absolutno prepoved prizadetim duhovnikom, da bi lahko opravljali svoj duhovniški poklic. To se ni zgodilo, verjetno zato, ker se je nadškof Florit zbal morebiti h posledic. Njegov današnji sklep, da obišče
skoraj izobčenega duhovnika, je treba pripisati prav tej zaskrbljenosti.
Ko je kardinal Florit odhajal iz hiše, kjer stanujejo Mazzi, Gomiti in Caciolli, so ga župliani sicer prisrčno pozdravili, toda obenem so zahtevali, naj se župnik Mazzi vme na svoje mesto. Kardinal Florit ie nekoliko v zadregi dejal: »Bomo videli, bomo videli«.
Ta nova pobuda kardinala Florita
je verjetno povezana z neko izjavo, ki so jo dali udeleženci verskega srečanja, ki je bil te dm v kraju Camaidoli. V dokumentu, ki so ga iz srečanja poslali nadškofu Flori-tu ter prizadetim duhovnikom «Iso-lotta«. udeleženci srečanja pozivajo na strpnost ter na upoštevanje duha ljubezni, ki mora vladati med kristjani.
Do sedaj še niso izsledili morilcev petih oseb
Policijski organi so izpustili na svobodo 19-letnega Garretso-na - Izključujejo povezavo s sorodnim zločinom v Silverlakeju
LOS ANGELES, 12. — Preiskava o skrivnostni smrti filmske igralke Sharon Tatejeve in drugih štirih oseb, ki so jih neznanci ubili ponoči med petkom in soboto prejšnjega tedna, je še vedno v polnem teku. Zdi pa se, da policija ni do sedaj našla nobenega sledu, ki bi vsaj kolikor toliko usmerjal preiskavo na določeno pot. Neki prijatelj pokojne igralke je izjavil, da policisti iščejo sedaj nekega prijatelja Vojteha Frikovskega in Abi-gail Folgerjeve, se pravi dveh o-seb, ki sta skupaj s Tatejevo izgubili življenje.
Da bi Ja ne ostrijli j« raje šel v zapor
LEGNANO (Milan), 12. - Da bi mu pri vojakih ne ostigli bujnih las, je 20-letni Raffaele Fina tve-
gal najhujše. Ko je dobil poziv, da gre h vojakom, ga je namerno prezrl ter se ni prijavil. Seveda ni minilo mnogo časa, ko je vojaško pravdništvo v Turinu izdalo zaporno povelje. Karabinjerji so poiskali mladeniča ter ga priprli. Fina sc je zagovarjal, češ, da se ni javil na pristojnem vojaškem poveljstvu, ker je vedel, da ga bodo ostrigli.
liiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiimmiiiiiiiiniiiiHHiiiiiiiimiiiiimiiiiiimninniiiiiiiiiiiniinniiiiiiiinniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiimiiMiiiiminiiiiiiiiiiiiniiiimiHH«
ROMUNUA NA PRAGU DVEH NOVIH PETLETK
Krčeviti napori Romunov za sodobno ureditev družbe
Na prvem mestu energetiku, strojegradnja, metalurgija in kemija Škarje med industrijo in kmetijstvom se še vedno odpirajo
BUKAREŠTA, avgusta — «V luči dosedanjih dosežkov in stvarnih perspektiv lahko pričakujemo, da se bo leta 1980 naše gospodarstvo po ravni razvoja, po strukturi ter po glavnih količinskih in kakovostnih pokazateljih znatno približalo gospodarstvu, kakršno Je značilno za industrijsko razvito družbo«. Tako vidi gospodarske perspektive Romunije premier Maurer.
Takšna ocena je trezna in hladna, brez pretiravanja. Romuni sicer nikakor ne pozabljajo opozarjati na velike uspehe, ki so jih dosegli doslej, predvsem pri industrializaciji države, hkrati pa tudi mimo priznavajo, da še vedno močno zaostajajo ne le za razvitimi zahodnimi državami, ampak tudi za nekaterimi socialističnimi.
Objektivno zaostajanje za razvitimi industrijskimi državami je osnovno spoznanje, ki v največji meri vpliva na romunsko gospodarsko politiko. Njen glavni cilj je čim hitreje zmanjševati razliko, ki Romunijo loči od razvitih držav. Temu cilju je podrejen sedanji petletni gospodarski načrt (1966-1970), podrejena mu bosta tudi oba naslednja, ki zajemata obdobje do leta 1980.
Tako določen glavni cilj seveda v veliki meri določa tudi načine in pota za uresničevanje. Po romunski oceni osnovne industrializacije še niso dovolj široke. Zato bo tudi za prihodnje desetletje značilen ekstenzivni razvoj: velika investicijska vlaganja, proizvodnja sredstev za proizvodnjo. Z drugimi besedami: težka industrija bo še dalje imela znatno prednost
številkah pa to vendarle ni zmanjševanje, kajti osnova, s katere bo startaja prihodnja petletka, bo znatno višja kot ona iz leta 1966. Ena glavnih značilnosti romunskega gospodarskega razvoja bo torej še vedno zelo hiter tempo naraščanja proizvodnje.
Visoko nad navedenim poprečjem bodo v prihodnji petletki štiri temeljne industrijske veje: energetika, metalurgija, strojegradnja in kemija.
Naraščanje proizvodnje v teh vejah bo ena in pol do dvakrat večje od poprečja za celotno industrijo Izbor prednostnih vej kaže, da želijo Romuni zagotoviti najhitrejši razvoj tam, kjer najbolj prihaja do izraza sodobni znanstveni in tehnološki napredek.
Lahka in prehrambna industrija dobivata pomembnejše mesto kot prej, vendar sta še vedno podrejeni težki. Proizvodnja potrošnega blaga bo naraščala za 7 do 7,7 odst. letno, proizvodnja prehrambne industrije pa za 6,2 • 7 odst. Odstotki se torej precej približujejo onim za težko industrijo, toda ker obstaja v konkretnih količinah velik prepad med proizvodnjo obeh skupin se škarje med lahko in težko industrijo dejansko še vedno odpiralo, ne pa zapirajo. Dodajmo še, da bo porast kmetijske proizvodnje dosegel predvidoma 6 odst letno
Na osnovi teh številk ie mogoče dokaj zanesljivo sklepati tudi o dinamiki živlienjske ravni v prihodnjem desetletju. Romunom se obeta, da bodo imeli več potrošnega in orehranskega blaga kot zdaj, razkorak med povnraševaniem in
Industrijska proizvodnja bo v pri- proizvodnjo pa bo še vedno ostal, hodnji petletki - 1971 do 1975 — Pri tem je treba tudi upoštevati, naraščala poprečno za osem in pol da bosta zlasti kmetijstvo in pre-do devet in pol odstotka letno, hrambna industrija delala veliko za Tempo naraščanja je torej nižji j izvozš Romuniji so krvavo potreb-kot v sedanji petletki, kio je v ne devize in na konvertibilno pod-prvih treh letih znašal poprečno1 ročje najlaže prodira prav s kme-12,3 odstotka letno. V absolutnih tijskimi pridelki in predelanimi ži-
Igralkin mož Roman Polanski ži vi sedaj v neki vili v Beverly Hill-su, kakih 8 km daleč od razkošne vile v Bel Airu, kjer je prišlo do strahovitega umora. Romana Polanskega stražijo policijski oddelki. Eden izmed funkcionarjev policijskega odseka za umore pri policiji v Los Angelesu, ki se ukvarja s tem strahotnim primerom, je izjavil, da so zasliševali filmskega režiserja ure in ure. Polanski je posredoval preiskovalnim organom številne informacije, ki bodo mogoče zelo koristne za nadaljnjo preiskavo. Roman Polanski pa je v zelo razrvanem duševnem stanju in je sploh vedno pod zdravniškim nadzorstvom.
Pri vsem tem pa je treba pripomniti, da je preiskava zašla v slepo ulico v trenutku, ko so bili policijski organi prisiljeni, da izpustijo na svobodo 19-letnega vratarja v Bel Airu Garretsona. Kljub najhujšemu pritisku, je mladenič vedno zanikal, da bi sploh kaj vedel o tem kar se je zgodilo v vili, kakih 100 metrov daleč proč od hiše, kjer je on stanoval. Mladenič je prišel na svobodo v spremstvu svojega odvetnika, ki je baje celo izjavil, da bo tožil policijo zaradi neopravičene aretacije svojega varovanca.
Na drugi strani pa policija še vedno preiskuje zagonetni dogodek v vili pri Silverlakeu, ki spada prav tako v neko predmestje Los Angelesa in kjer so neznanci umorili dva zakonca. Leno La Bianca, ki je bil lastnik številnih supermarketov na tistem področju in njegova žena Rosemary, sta nedol.
bodo pokopali žrtve strahovite tragedije v Bel Airu. Ve se samo, da bodo danes pokopali Jaya Sebringa.
V krogih filmskih igralcev im umetnikov v Los Angelesu vlada zaradi zagonetnih umorov v Bel Airu in Silverlakeu velik strah. Ta se je včeraj še povečal, ker je treščila kot strela z jasnega neba vest, da so neznanci umorili očeta sester Lennon, ki so zelo priljubljene pevke na ameriški televiziji. 52-letni William Lennon je bil u. streljen s pištolo na nekem igrišču golfa v bližini Los Angelesa. Moški, ki ga je ustrelil, je zbežal. Policijski organi so izjavili, da je Lennon zapustil po igri Igrišče ter je tik pred umorom spravljal palice v svoj avto. Nenadoma se mu je približal neki moški, ld ga je začel zmerjati. Takoj nato je ne. znanec potegnil pištolo iz žepa ter petkrat ustrelil. Lennon je bil pri priča mrtev. William Lennon je bil zastopnik.«-ansambla svojih šti. rih hčerk.
«Zelene čepRe»
v Rordeauxu
Hčerka umorjenih zakoncev Bianca
go po umoru v Polanskijevi vili postala žrtvi zagonetnega napada neznancev. Tudi v tem primeru je imel Leno La Bianca pokrit obraz s krinko (to pot bele barve), a na bližnjem hladilniku so preiskovalni organi našli napis, ki je na las podoben tistemu, ki so ga izsledili v Polanskijevi vili. Kljub temu pa preiskovalni organi menijo, da med obema dogodkoma ne obstaja nobena povezava in da je verjetno morilec, ki je ubil zakonca La Bianca hotel le posnemati prejšnji zločinski dogodek v Bel Airu.
Do sedaj še niso sporočili, kdaj
BORDEAUX, 12. — Ameriškega filma »Zelene čepice* ne bodo predvajali v Bordeauxu. Vest je sporočil ravnatelj kinematografa, kjer so film nameravali predvajati. Sklep je bil sprejet potem, ko so predstavniki sindikata CGT zahtevali, naj oblasti prepovejo predvajanje.
Župan je v tej zvezi objavil sporočilo v katerem se pohvalno izraža glede sklepa ravnateljstva kinematografa. »Ta sklep je bil — pravi župan — realističen in pameten ter bo po svoje prispeval k po. zitivnemu zaključku mirovne Konference v Parizu.*
Kot je znano, je film »Zelene če. pice* izdelal John Wayne, ki je v njem nastopil tudi kot igralec. Film pripoveduje dogodivščine nekega a-meriškega komandosa v Vietnamu.
Film predvajajo v teh dneh v Parizu kljub številnim protestnim nk cijam študentov in sindikatov.
vili. Temu je treba dodati, da je predvideno znatno povečanje proizvodnje gradbenega materiala in razširitev gradbenih del, kar bo imelo ugoden vpliv na tisti del življenjske ravni, ki ga zdaj obremenjuje stanovanjska stiska.
Realni dohodki se bodo povečali za 18—20 odst. do konca leta 1975. Veliko to vsekakor ni.
Jasno je razvidno, da Romunija plačuje razmeroma visok davek prejšnji nerazvitosti in da dohitevanje razvitih terja napore in odrekanje. Vendar politika forsiranega razvoja ne povzroča večjih razprav. Hladni realizem sedanjega romunskega vodstva razpolaga z dovolj prepričljivimi dokazi za obrambo' take usmeritve. Brez gospodarske razvitosti in moči ni nacionalne ne- , odvisnosti in suverenosti, družba, ki ni bogata, ne more zagotoviti ne , blaginje ne resnične demokracije in j možnosti za uveljavitev človekove | osebnosti. Ti nacionalni in — če lahko tako rečemo — «osebni» cilji i pa so seveda popularni. Sedanje j romunsko vodstvo uživa široko podporo prav zato, ker je za svojo politiko razglasilo prav te cilje in ker si tudi resno prizadeva, da bi jih doseglo.
Zaradi takih nacionalnih in »osebnih* ciljev je prišlo romunsko vodstvo v zelo občutljiv položaj, ko je prisiljeno iskati podporo samo doma, pri lastnem ljudstvu. To podporo nedvomno v veliki meri uživa, jasno pa je, da podpora ljudstva nikoli ni enkrat za vselej dana »bianco* menica.
Usodna povezanost interesov je, po vsem sodeč, važno jamstvo, da bo napeti gospodarski razvoj in žrtve, ki jih zahteva, v resnici posvečen uresničevanju nacionalnih in »osebnih* ciljev, za katere se izreka romunska javnost, ko daje podporo prizadevanjem sedanjega vodstva.
«Miss avto* Silvija Grunwald
Opica je izdala bcžcčeja konja
LODI (Milan), 12. - Majhna o-pica je izdala konja, ki je ušel iz železniškega vagona s katerim se je pripeljal, skupaj z drugimi živalmi, na železniško postajo v Lodiju.
»Bombna psihoza«
V kavarno na Trgu stare mitnice je prišel včeraj popoldne, ne-
kaj pred 18. uro neki elegantno opravljeni moški z usnjeno torbo pod pazduho. Moški, ki naj bi bil po izjavah lastnika kavarne Avstrijec, se je za kratek čas ustavil v lokalu. Torbo je medtem prislonil k zidu ter nato v vsej naglici od šel iz kavarne. Vse se je odigralo tako nepričakovano in skrivnostni), da se je v mislih presenečenega lastnika kavarne ter ostalih usluž bencev in klientov začela preple tati tesnobna slutnja — kaj pa če je v torbi bomba.
Nekdo je torbo privzdignil in njena teža se mu je zdela sumljiva, drugi je spet pripomnil, da niso zadnje čase bombni atentati nič nenavadnega. Sugestija je začelo delovati na vse ljudi v lokalu. Nihče si ni upal torbe odpreti, mar sikdo je nemudoma odšel iz loka la ter od daleč opazoval, kaj s« v njem dogaja, lastnik pa je tedaj telefoniral na kvesturo.
Pred prihodom agentov letečega oddelka, se je pred kavarno zbrala že precejšnja množica ljudi in pričakovala, kaj se bo pripetilo. Do tedaj se na srečo ni zgodilo nič nenavadnega, vendar so si ljudje oddahnili, ko so agenti vzeli torbo ter odšli z njo v neki osamljen kraj pri gradu sv. Justa. Neki častnik je tam torbo počasi in previdno odprl in v njej odkril kovinsko posodico, v kateri je bilo pet litrov črnega vina.
BELR .nCRM**
RFRIKfl
* STI\DH J
KONGO
v"
Sola za pranje možganov
26
Prvi se je odkril Kasavubu, predsednik republike. Po radiu je obtožil Lumumbo, da je vrgel deželo v bratomor-sko vojno. On, Kasavubu, ki je že dvakrat zahrbtno oslabil osrednjo oblast z grožnjami secesije, ki so povzročile pokole in poglobitev plemenskih razdorov, on je obtoževal Lumumbo, da je povzročil vojno v Katangi in Kasaiu.
Kasavubu se je postavil na stran kongoškib izdajalcev in tujih plačancev odkrito in od tedaj je dosledno nadaljeval po tej poti.
Lumumba je govoril na leo-poldvilskem radiu uro za Kasavubu jem. Dejal je, da Kar savubu ni več predsednik republike in da je on sam prevzel vso oblast. Državni udar torej. To je bil začetek Lu-iaumbovega konca. Bil je prešibek, da bd se oprl na vlado. Nasloni; bi se lahko na ljudstvo, a plemenski razdori in politična nezrelost so jemali ljudstvu vsako moč.
Nekaj ur kasneje je napravil Kasavubu protiudar. Sestavil je novo vlado in odstavil Lumumbo.
Naslednjega dne, 6. septembra je Lumumba sklical izredno sejo zbornic, da bi dobil njihovo zaupnico. Kasavubu je nahujskal množico in neredi so trajali vso noč.
V tem odločilnem trenutku je odvrgel krinko tudi OZN. Čete v Kongu so dobile ukaz, naj zaprejo letališča vsem letalom, ki ne pripadajo Združenim narodom, in naj prevzamejo tudi radijske postaje.
Sovjetska letala niso smela pristati, a štiri leta pozneje so lahko pristala ameriška letala z belgijskimi padalci, s privoljenjem OZN, da zatrejo upor Simb, ker je ogrožal osrednjo oblast.
Čete OZN niso zaprle ka-tanških letališč, ker jih je
čombe potreboval; v tistih
Mobutuju, ld ga je gledal precej prijazno. Četrtina čet OZN
se je borila proti Balubov cem v Katangi. Mobutu je zgradil koncentracijska taborišča za lumumbovce in bel gijskl vojaki so mu prišli vežbat vojsko v upravljanju oklepnih vozili. Belgijci so se začeli vračata v Kongo na svoja vodilna mesta.
Stanje v Kongu je bilo takrat sledeče: jug, to je Ka-tanga je bil protilumumbov-
rokat'
ski, v Combejevdh "Ta vzhod, tretjina države, J« ^ naklonjen Lumumbi;
(Kasai in Kasavubujeva
movina), kjer je bila turi% stolnica in ujeti Lumumo*«
so bili proti njemu.	m
28. novembra je	^
zapustil svoje zavetišče ** ^ brez spremstva odpeljal j
sebnim avtomobilom vzhodu, v Stanleyville,
na pogreb hčerke, v •-pa se je umikal na nas*
5»
no področje.
Zbežal je medtem y Mobutu in Kasavubu P*"*^ vala v Brazzavillu,
reke Kongo, neko -Komaj sta bila obvešče dogodku, sta skočila na" in se lotila iskanja. 2.
bra je bil Lumumba uj^Jj
je skoro dosegel prija"J
ozemlje.
yf>
Odpeljali so ga zopet poldville in zaprli v voja®^.
kjer je imel svoj stan tu. Kasavubu je takoj 0l" vf.
in mu menda s f
Lumumbo
toval, naj sodeluje P.rl okrogli mizi kongoškib Ijev; to je, naj sede E® Mobutu j a, Kasavubuja, .j beja in Kalonji j a, enak "g. enakimi, in mogoče h' seJ|j šlo kako varno mestece 1 zanj, kljub vsem ((napa*, katere je zagrešil do tedaj- j Lumumba je imejte,
možnost, da si reši
če pristopi na stran sV -
w.
sovražnikov, in njegov o j vor je bil: «Ne!»
dneh mu je Belgija poslala 25 vojnih letal z nad sto tonami orožja. Nekatere afriške dežele so se temu uprle, a niso mogle nič.
8. septembra je Lumumba dobil z 41 glasovi proti 2 pooblastilo, da ostane na vladi. Zahteval je odprtje letališč in vrnitev radijskih postaj, ki so bila edino sredstvo neposredne povezave med njim in ljudstvo. OZN je zahtevo odbila.
10.	septembra nova strela z jasnega: kongoška vojska je dobila ukaz, naj preneha boje na vseh področjih. Ukaz ie dal načelnik glavnega štaba Joseph Mobutu. Mobutu je izjavil, da je ustanovil novo vlado, v kateri so bili Kasavu-bujevi odpadniki in celo sam Kalonji. Zahteval je, naj se OZN ne posvetuje več z Lumumbo in naj kar obdrži v svojih rokah letališča in radijske postaje, ker kongoško ljudstvo noče nobene pomoči razen OZN.
To je bil tretji državni udar v petih dneh. Tokrat je šlo zares, ker Mobutu je imel največjo oblast izmed vseh ostalih politikov.
11.	septembra je skušal Lumumba govoriti po radiu, a čete OZN mu niso dovolile. Egipt je iz protesta ukazal urnik svojih 500 mož v okviru OZN v Kongu.
Večina zakonitega parlamenta je poslala OZN poslanico, v kateri je zanikala oblast Mo-butejeve vlade v korist Lu-mumbove, a OZN je imela druge skrbi po glavi, da bi poslušala zakonite kongoške predstavnike. Njene čete na letališčih in na radiu so izročile vse naprave v roke Lu-mumbovim sovražnikom. Ko je on skušal spet govoriti po radiu, ga je Kasavubujeva policija odgnala, kot so storili prej vojaki OZN.
14. septembra je Mobutu u-radno proglasil udar in ga imenoval ((revolucija« po zgledu drugih polkovnikov na svetu, ki se bavijo s takšnimi osebnimi revolucijami. Oblast je prevzela vojska, to je on.
Nova vlada je najprej ukazala vsem sovjetskim državljanom na ozemlju, da v 24 urah zapustijo Kongo. Lumumba je bal v hišnem zaporu, OZN je medtem imela opravka v New Yorku z neko resolucijo.
Lumumbo so na domu varovali vojaki OZN, ker so ga mobutovci večkrat skušali od peljati. Branili so ga samo doma; če je hotel drugam, je moral na lastno odgovornost. Voditelju prejšnje Kasavubu-Jeve vlade pa je OZN dala na razpolago celo letalo, da se Je dal odpeljati na varno pred Mobutujem.
Combe je medtem ponujal In obljubljal svojo podporo
dni so že govorili, da i®a $ bit obraz, in takrat ga le. zadnjič videla njegova m Skupaj z njimi sta bila jj še dva njegova sodelavca- s sta tudi bežala z njim, 1® 0 od teh, Okito, je umrl v J zaradi pretepanja.	.^
7. decembra je prišel 0|(i vor na Lumumbovo are1": ^ Vzhodna pokrajina, k®1!:, s« je skušal zateči Lumarn^*-^, je uprla Mobutujevi °" gj-Gvineja in Maroko staj" ^ nili svoje čete iz OZD, jV# sta trdili, da je OZN so*1
Lumumbove aretacije. ^
Vzhodno pokrajino J® y ju:
Gizenga, podpredsednik j*
mumbove 'vlade, katere®^
uspelo, da se je pravo
.J" .LTakoj * d naj Se m
sosedne Ruande oprem®
umaknil. Mobutu je	jt
čel pripravljati napad	j)
2. januarja 1961 so Brisu jjo
butujeve padalce, a njib°v pad ni uspel.	. 1jgfl
OZN je medtem spet opravka z resolucijami- ^ Gizengovo vlado so Povile Kitajska, ZAR, Gana« ^ neja, Jugoslavija, Kuba, y. rija, Indonezija, CSSR, j) ska, Romunija, Mongolu « banija in Vietnam.	jjil*
Mobutujeva oblast precej šibka, zato se Je zal s Kasavubu jem ® njijem Droti Gizenei, ko je Combe stal na skrbel za brezhibno dei° naprav Union Miniere. m) Gizenga je našel Se y somišljenikov: Kasarn®^ je načeloval pokrajin1
in Lundulo ,ki" je skušal d novo
noviti v Katangi_____	0 ,.
bovško« državo Lualabo, ^ teri se je govorilo le dni.	!>•
OZN je poslala v0| -ovlj^
vzhod, da prepreči dr
sko vojno; 13. januarja ^1 uprli vojaki vojašnice, je bil zaprt Lumumba, butu ga je nemudoma r v «na varno« v Katangb , ^
talom, katerega so vo'
gijci
OZN se je razburjala p nost belcev v StanleV®1^ so pa v Katangi izKrc pri" mumbo iz letala, ki Sa J,o <? peljalo iz Leopoldvilla, W jaki OZN bili zraven, so presunljive krike 11 niti mignili.	.
V Leopoldvillu se )e^ P, napovedana okrogla ®gcj!>: kateri so se zbrali 5# vseh pokrajin in vseh j# razen lumumbovcev, 1 ferenca se je končala 5 nim pretepom.	... Iri:
Medtem so katanšk® jie la in njihovi belgljs® JM, bombardirali naselja nih balubovcev, in urn^P pošiljala Combeju PL;l.
letališč pa mu niso zaff A 10. februarja je čo® vil, da so Lumumba n* u* ' erib & v
dva jetnika, od kate „„ eden proglašen za tuf* #3 dva tedna prej, zbežal*
im avtomobilom, vljiof1:,,
denim
je tudi nagrado 4	/
lir zanje, a nihče »u ll0ol jel. Trik je že star. w . ljali so ga tudi fašist*-
Tri dna pozneje )e „ tri • izjavil, da so našli (" bežnike mrtve 375 ki|0w od Elizabethvilla, \e prestolnice. Lumumba . star 36 let, zapustil J tri otroke in testomen šel bo dan, ko si bo sama pisala zgodovino- j F.
Sedaj, ko je bil 8IdV -sprotnik Belgijcev *n
izkoriščanja sploh o«
so se Kalonji, Conib®« vubu in Mobutu lahKUj:
zumeli o sodelovanj®
SiUiiicii u auunuvtM.j- ^ jy
so svoja ozemlja v nea j deracljo in ZDA so ,nLjo^. slale izraz svojega stva nad potekom d™
(Nadaljevanje
A
L. Na današnji dan pred 25 leti se je začel sedem dni trajajoči pohod...
Tri brigade XXXI. divizije so prenesle ranjence iz bolnišnic «Franje» in «Pavle»
Dve uri hoda je bila dolga kolona borcev, voz in strežnega osebja
KOROŠKI SLOVENCI VZTRAJAJO
Ponovna zahteva po slovenski javni kmetijski šoli
da bi ji pristojne oblasta priznale pravico do javne slovenske kmetijske šole. Nato v tej vlogi navajata kratko zgodovino borbe koroških Slovencev za to šolo, in sicer začenši z letom 1947, ko je Slovenska kmečka zveza vložila !u-strezno prošnjo pri koroški deželni vlada v Celovcu, leto pozneje pa na ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju. Tema dvema vlogama so pozneje sledile prošnje, zahteve in tudi spomenica, ki Jo je podpisalo 2000 slovenskih kmečkih ljudi s Koroškega. Sledile so nato osebne intervencije predstavnikov Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenskih organizacij tako pri koroški deželni vladi v Celovcu, kot tudi na ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju.
vsi tl napori pa niso privedli do nikakega uspeha, kolikor ne vzamemo v poštev tega, da je koroška deželna vlada, po nalogu pristojnega dunajskega ministrstva, razpravljala o tem vprašanju s predstavniki Slovenske kmečke zveze, kar pa ni privedlo do nobenega konkretnega rezultata
Zato je Slovenska kmečka zveza 1953. leta ustanovila zasebno slovensko kmetijsko šolo, kar pa ustreznih organizacij ni motilo, da bi ne nadaljevale z napori za u-stanovitev lavne kmet'iške šole za koroške Slovence Leta 1957 je vodstvo zasebne slovenske kmetijske šole prevzelo Slovensko šolsko društvo
Napori za dosego slovenske kmetijske šole z javnim značajem so nadallevali, žal vedno brez uspeha, morda celo z obratnim učinkom, kajti avstrijske oblasti — kakor ugotavljalo v ((Slovenskem vestniku« iz Celovca, so kazale težnjo celo po zadušitvi zasebne slovenske kmeti iške šole
Zato sta Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev ponovno naslovila zahtevo na ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, da končno ustanovi slovensko kmetijsko šolo, odnosno da v sporazumu s sedanjim vodstvom šole spremeni zasebno kmetijsko šolo v javno ali da vsaj že obstoječi slovenski kmetijski šoli podeli pravico javnosti.
Elektronski računalniki v staro železo
Ko so se Armstrong, Aldrin in Collins vrnili na Zemljo, so mnogi komentatorji rekli, da so tri junake varno vodili po vesolju v glavnem računski stroji, ki da jih je bilo za to priložnost toliko, kot še za noben dosedanji tovrsten podvig. Sicer pa je znano, da postaja naša doba, doba elektronskih strojev, da postaja naša doba doba nibemetike, ko najrazličnejši elektronski stroji vedno pogosteje zavzemajo položaje, ki jih je prej imel človek, prvenstveno umski delavec.
V Aflolternu v Švici pa imajo že prvo švicarsko - pokopal,st e računskih strojev, torej nekaj podobnega. kot imamo ob večjih mestih pokopališča avtomobilov, kamor lastniki izrabljenih vozil zapeljejo svoje vozilo, ki ne u-streza več, ker so vzdrževalni stroški preveliki Seveda ne gredo računski stroji «na pokopališče« pod enakim kriterijem, kajti računski stroj je nekaj povsem drugega kot motorno vozilo Z druge strani pa se samo ob sebi postavlja vprašanje, kako to, da se meče med staro šaro računski stroj, ki stane težke, težke milijone, da gre «na pokopališče« elektronska naprava, ki je še pred enim ali dvema letoma veljala kot vrhunec tehničnega napredka
In vendar je v sodobnem svetu možno ali oelo nujno tudi to in švicarski trgovec s starim železom živi prav od tega, da ((sortira« sestavne dele elektronskih naprav, ki so jih vrgli v staro že-iezo Ta trgovec in še nekaj njegovih pomočnikov dobi tedensko od 10 do 20 ton materiala, v glavnem aluminija, cinka in bakra, ki ga sortira pri razstavljanju izrabljenih elektronskih računskih strojev Na koncu, ko se računski stroj «obdela.) ostane od njega le nekaj sodov raznih vrst kovin.
Kako to, da računski stroji že v petih, šestih letih pridejo med staro šaro? Izvedenci pravijo, da zato ker verjetno v nobeni drugi znanstveni panogi ni napredek tako nagel kot v panogi elektronskih računskih strojev.
Za sedaj moremo razliaovatl tri generacije teh računal Trenutno je še povsem veljavna le tretja generaoiia Naprave te vrste delujejo povsem drugače kot so delali računski stroji prvih dveh generacij Za razliko od preišntih se moralo računalniki tretje generacije dopointevati. popravljati, naknadno DroeranPrati zn druge naloge, medtem ko so prejšnje računske stroje uporabljali le «na enem tiru« Po računih strokovnjakov ho možno tretjo generacijo računskih strojev uporabljata dalj časa in ne le pet do šest let.
Do tega sklepa so prišli tudi zato, ker se velikim podjetjem ne Izplača vežbati ljudi na starih napravah, na starih elektronskih računskih strojih, ki se ne bodo dolgo uporabljali.	,
gostejših eksplozij peklenskih strojev ali drugih atentatov, katerih tarča postajajo zadnje čase vedno bolj Američani, ki so najbolj izraziti zaščitniki grške polkovniške vlade. Od maja do konca julija je v Atenah eksplodiralo 100 peklenskih strojev.
Po trditvah grške vojaške vlade, ti peklenski stroji niso domačega izvora, pač pa so prišli v Atene in Solun iz tujine, predvsem iz Španije in iz Norveške. Seveda so to le bledi in nič kaj prepričljivi izgovori, ki si jih grški polkovniki izmišljajo, ko pač ugotavljajo, da so jim tla vedno bolj vroča.
Sicer pa bi bilo zares nesmiselno, da bi bombe in peklenski stroji prihajali iz Španije, kjer bi bili prav tako potrebni za zrušenje tamkajšnje diktature.	|
Obe organizaciji, ki predstavljata slovensko manjšino na Koroškem, in sacer Zveza slovenskih organizacij na Koroškem ter Narodni svet koroških Slovencev, sta drugega tega meseca naslovili na avstrijsko ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo skupno vlogo, v kateri opozarjata na še vedno nerešeno vprašanje državne slovenske kmetijske šole, za katero se koroški Slovenci potegujejo že 20 let. Svojo zahtevo koroški Slovenci utemeljujejo na e-ni strani s pravicami, ki jim pripadajo kot nacionalni skupnosti, nadalje z obveznostmi, ki jih je Avstrija prevzela s sadntgermain-sko pogodbo, in končno s členom 7 avstrijske državne pogodbe.
Osrednji organizaciji koroških Slovencev v svoji vlogi ugotavljata, da se slovenska manjšina na Koroškem že od leta 1947 trudi,
IIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIII
IZ JUGOSLOVANSKIH KROGOV PRIHAJA VEST
Leta 1970 iste cene za hotelske storitve
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vsi vaši napori bodo zaman. Pa se vendarle nekaj premika. Obisk ali pismo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Zagotovite si trdnost in šele nato začenjajte z novim delom. V družini bo huda nevihta.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vsakršni uspeh naj vas ne zadovolji, ker ste sposobni tudi kaj težjega. Mučno vzdušje doma in v družbi.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Dokažite, da znate držati besedo, tudi kadar to m lahko. Nevšečnosti v družini.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Odlična priložnost za uveljavitev vaših poslovnih sposobnosti. Tudi v družbi se boste obnesli.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Negotovi boste in to bo vplivalo na razvoj vaših poslovnih zadev. Nevšečnost v družini.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
Kaj malo volje za sodelovanje In temu ustrezni neuspehi. Glede ljubezni nekoliko več realizma.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Vsako besedo pretehtajte, preden jo spregovorite. Neka oseba, ki vam je pri srcu, bo spremenila svoj odnos.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) O koliščine niso Slabe, bolj malo pa je resnične volje ln zavzetosti.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Kdor ima pogum, bo danes uspel. Drugi bodo zaostali. Ne računajte z lahkim uspehom v ljubezni.
VODNAR (od 21.1. do 199.) V zamudi ste in to se bo odražalo na slabem uspehu vašega dela. Držite obljubo, ki ste jo dali.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Primeren trenutek za oživitev načrtov, I ki ste jih že op"st!li Z»lo srečni boste v doma'eni krogu.	i
ZAGREB, 12. — Čeprav je do konca letošnje turistične sezone še razmeroma daleč, saj povsod računajo ali morda le upajo, da se bo, ali da naj bi se sezona podaljšala skozi ves september tja globoko v oktober, v Jugoslaviji že ne najdejo več besed, da bi se pohvalili z dosedanjimi uspehi, ko po vseh obmorskih letoviščih že nimajo več kam spraviti domačih in tujih gostov. Podobno je tudi v italijanskem in španskem turizmu, saj smo že pred nekaj dnevi mogli zaslediti v dnevnem tisku vesti, ko so se mnogi turisti morali čez noč zadovoljiti s svojim vozilom, kajti v nobenem hotelu jih niso mogli sprejeti pod streho. Gostince je torej uspeh presenetil.
Zdi se, da se jugoslovanski gostinci začenjajo pripravljati že sedaj na prihodnje leto, da bi jih razmere ne presenetile, da bd jih čas ne prehitel. V zvezi s tem je vredno zabeležiti vest, da bo poslovno združenje jugoslovanskih hotetirjev v prihodnjih dneh že objavilo cenike za prihodnjo turistično sezono, torej za leto 1970, ko bodo, kot se govori v gostinskih krogih, cene ostale na sedanji ravni. Podrobnejša pojasnila bodo turistične poslovalnice imele na voljo v
bližnjih dneh, v septembru pa bodo o podrobnostih poučene tudi tuje turistične agencije.
To poslovno potezo Združenja hotelirjev podpirajo in pozdravljajo predvsem gostinska podjetja vzdolž Dalmacije in Kvame-ra, ki pa se zanašajo tudi na to, da v prihodnjem poslovnem letu ne bo bistvenih sprememb v gospodarskem sistemu, kot je bilo tudi zagotovljeno v nekaterih pristojnih krogih. Nadalje hotelirji vztrajajo na tem, da naj bi osrednje in tudi periferične oblasti šle na roko gostinstvu, predvsem novim hotelskim objektom, z določenimi davčnimi olajšavami, s podaljšanjem rokov za odplačevanje kreditov in podobno, da bi mogla hotelska podjetja biti kos vedno bolj ostri konkurenci na turističnem področju
Vsaka sprememba v odnosu na cenik in vsaka sprememba, ki bi prinesla nova bremena — pravijo v gostinskih krogih — bd privedla do izgub, do primanjkljajev, kajti v tekočem letu so hotelirji sicer dobiti večje možnosti investicij, toda hkrati so se povečale tudi dajatve In v letu 1970 bi se znale razmere še poslabšati.
SREDA, 13. AVGUSTA 1969
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 šopek pesmi; 11.50 Duo Santo in Johnny; 12.10 Vodeb: «Trg Čudežev v Piši«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah;
17.00	MandolinsM ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Ljudske pesmi; 18.50 Modem Jazz Quar-tet; 19.10 ((Higiena in zdravje«;
19.15	Melodije; 20.00 šport; v odmoru: Za vašo knjižno poEco; 22.10 Zabavna glasba.
TRST
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	«E1 caicio«; 13.50 Iz Perg> lesdjeve opere «La serva padrona«.
KOPER
7.30,	8.30, 12.30, 14.30, 15.00, 17.00,
20.15	Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Prijetna glasba;
9.00	Pod senčnikom; 10.00 Glasbeni vrtiljak; 10.15 Plošče Zeta; 10.45 Četrt ure uspelih motivov;
11.15	Pesem sledi pesmi; 11.30 Nove plošče; 11.45 Znani pevci; 12.00, 12.45 Glasba po željah; 14.00 Kulturne aktualnosti; 15.00 Iz priljubljenih oper; 16.00 Prenos RL;
16.30	Primorski zbori; 17.40 Glasbeno srečanje; 18.00 Otroški kotiček; 18.15 Poje Little Tony; 18.30 Iz Mascagnijevih oper; 19.00 in
20.30	Prenos RL; 20.00 Trio Hord-wel; 23.10 Jazz; 23.35 Komorna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Zvočni trak; 10.05 in 11.00 Ura glasbe; 11.30 Sopranistka M. L. Cioni; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Plošča za poletje; 14.37 in 15.10 Nove pesmi; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Folklora v salonu; 17.05 Program za mladino; 19.30 Radijska priredba; 20.15 V. Cal-vlno; Quando saremo feUci; 21.00 Luglio muslcale a Capodimonte;
22.00	Simi. koncert.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročala; 8.40 Nove plošče; 9.05 Vprašanja in odgovori; 10.00 Roman; 10.40 Telefonski pogovori;
13.00	Pisan spored; 13.35 Kvartet Čebra; 14.00 Juke box; 15.00 Izbrani motivi; 15.18 Koncert; 16.00 Program z Mirando Martina; 16.35 Glasbene počitnice; 17.10 Pesmi z neapeljskega festivala; 17.35 Cmi
Orfej; 18.20 Poljudna encikloped: ja; 20.00 Pisana glasba; 21.00 Lah ka glasba; 22.40 Nove pesmi; 23.1(’ I Ameriške nove plošče
lil PROGRAM
10.00	Schuman in Chopin; 10.40 Lisztovi simfonični poemi; 11.1(' Polifonija; 12.20 Vzporedna glas ba; 13.40 Vivaldi m Verdi; 14.30 Gluck, ((Ifigenija na Tavrldi«; 15.30 j Čajkovski, variacije; 17.20 Schu \ bertova sonata; 18.15 Lahka glas ba; 18 45 Turizem v Italiji (an keta); 19.55 Beethoven, Fideliu1 j (prenos iz Salzburga)
FILODiFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.45 Plošče resne glasbe; 10 10 Ghedi rEjeve skladbe; 11.55 Sodobna ita' glasba; 12.30 Baroški klavičerr
j3 3o simf koncert
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 8 00, 11.00, 14 00, 16.00
20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.25 Telesna vzgoja; 8 45 Inform oddaja; 9.08 Glasbena matineja 10.05 Pisan svet pravljic; 10.20 Majhni ansambli; 10.45 Poftitrnšk1 pozdravi:	11.15 Pri vas doma ,
13.10 M. Kozina: iz opere «Ekvi nokcij«; 13.30 Kmetijski nasveti, j
13.40	Od vasi do vasi; 14.30 Pri i poročajo vam..; 15.05 Koncert
16.40	Dve popularni uverturi; 17.0P
Vsak dan za vas; 18 05 Mladine sebi in vam; 19.15 Iz solistična glasbe;	19.45 Kulturni globus •
20.00 Lahko noč, otroci!; 20,15 Glasbene razglednice; 21 00 Oper ne melodije; 22.00 Zabavne melodije ; 23.15 S festivala jazza; 24.05 A. Videtič: Pesmi: 24 15 Godala v ritmu.
ITAL. TELEVIZIJA
18.15 Program za mladino; 19.45 šport in ital, kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Afrika po kolonialni dobi; 22.00 športna sreda; 23.00 Dnevnik.
It KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Film ((Grandi magazzind«; 22.45 Kino na podeželju.
JUG TELEVIZIJA
21.00,	23.35 Poročila; 18.45 Oddaja za otroke; 19.30 Velika pustolovščina — film; 20.00 Pisani trak; 20.15 Jazz portret; 20.45 TV prospekt; 21.35 Za klobuk dežja — film; 23.20 Ob bienalu grenkega smeha; 23.40 Glasbena medigra; 23.50 Atletski troboj Jugoslavija - Italija - Poljska.
težko pričakovana zoritev, ki končno le prihaja v deželo. Dogodki dozorevajo. Jesen je tu. Vojna se bliža svojemu koncu. To se že pozna na obrazih naših borcev, ki niso več trpki, grudni in molčeči. Iz vseh žari velika vera, radost in nasmejanost. Nobeno sporočilo o dogodkih in mučnih pokretih jim ne vzame veselja in zadovoljstva. Tudi oni so zaslutiH, da zori v žetev njihovo trpljenje. Da se bliža rešitev iz muk in težav.
«Tudi ranjenci, iri morajo z nami in jim obraze razjeda bolest, so danes čisto spremenjeni. Premagujejo svoje bolečine, med solze bolesti se mešajo solze radosti nad dočakanjem teh lepih trenutkov. Prsi hoče raznesti neko prijetno notranje čustvo radosti in hrepenenja. Tej notranji zgoščenosti do sprostitve da duška naša pesem, ki se utrže iz vseh grl, da odmeva iz gore v goro kot velika molitev, čutimo se svobodne, ker smo svobodo začutili z vso našo bitnostjo — z najskrivnejši-mi odtenki naše duše.«
Po osvoboditvi je bilo tudi v knjigah zapisano, da je XXXI. divizija takrat sprejela 180 ranjencev in invalidov. To število je pretirano. Osebno imam v spominu, da je divizija sprejela v Cerknem in potem še na Otlici toliko ranjencev, da je od tam odpeljala naprej proti Loški dolini skupno 84 ranjencev in invalidov.
Naj za primer napornosti prevoza navedem, da je dolga kolona z ranjenci iz Cerkna preko
ke. Tedaj je s konja skočil načelnik štaba Gradnikove brigade Blaž Ostrovrhar — Vrhunec Oto. S klicem: »Naprej za svobodo!« je dal zgled borcem in se skupno z njimi uprl od zadal v lojtrnice voza. Voz za vozom so potem s potiskanjem spravili na drugi breg I-drijce.
Dolga kolona se je oddahnila, ko smo zjutraj prispeli v Jagar-šče. Čeprav utrujeni in neprespani, smo nadaljevaE pot proti Strž-nici, kamor iz Jagaršč pelje strm in od poletnih nalivov ves razdrapan klanec. Med Stržnico in Še-breljskim vrhom je šlo malo laže. Ob poti sta se v zasilno narejenih kozolcih sušila jara pšenica in oves. Nisem se mogel vzdržati vabljivosti kratkega oddiha. Zlezel sem pod snopovje pri tleh in tako udobno legel, da je vsa trud-nost v petih minutah odnehala. Zlezel sem izpod snopovja in kmalu dohitel kolono, ki se je oddaljevala proti kmetu Hribarju.
Kolona z ranjenci se je s še-breljskega vrha spustila na Oblakov vrh in nato nadaljevala pot na Vojsko, kamor je prišla po štirinajsturnem napornem potovanju. Na Vojskem je en dan počivala, nato pa nadaljevala pot proti Otlici, Ko so tja pripeljali še ranjence iz bolnišnice «Pavle», so borci vse naložili na kamione, tako da so se malo oddahnili od napornega nošenja.
Gradnikova brigada je dne 16. avgusta odšla naprej proti Colu, Podkraju in Hrušici. Dobila je nalogo, da zavaruje orehnd ko-
Grobovi v bolnišnici «Franji» umrlih partizanov
Vas Jagoršče, skozi katero je XXXI. divizija 14. avgusta 1944 vozila ranjence.
Želina do Jagaršč potrebovala celih 12 ur. Pešec v mirnem času napravi to pot v dveh urah. Višek požrtvovalnosti so borci pokazali pri prehodu čez Idrijco pri Jagarškem mostu. Vozovi z ranjenci so obtičali sredi Idrijce. Konji jih niso mogli izvleči iz re
Ione z ranjenci čez železniško progo med Planino in Postojno. Za pomoč je bila Gradnikovi brigadi dodeljena še Kosovelova brigada, ki je z močnimi zasedami zavarovala prehod. Borci so pri prehodu čez glavno cesto naložili ranjence in invalide na nosiila in jih v dve uri dolgi koloni prenesli čez cesto.
Nemci v bunkerjih so zaslutili, da se nekaj dogaja in so začeli obstreljevati progo, vendar so jih gradnikovci tako držah v šahu, da niso mogli iz bunkerjev. Pri prehodu proge so -ih ranjeni trije borci Vojkove brigade. Na drugi strani proge so ranjence in invalide znova naložili na vpzove, ki so že čakali pripravljeni, da jih sprejmejo in odpel j a jo proti Sta-
remu trgu na Notranjskem, kjer je bilo zasilno partizansko letališče. To letališče je delovalo od julija do septembra 1944. V treh mesecih so zavezniški letalci odpeljali s tega letališča okrog 600 partizanskih ranjencev v Bari v Italijo.
Zvečer, 20. avgusta, je enote XXXI. divizije pregledal sam komandant glavnega štaba NOV Slovenije general Franc Rozman — Stane. Borcem se je tako izpolnila želja, da so z lastnimi očmi videh legendarnega junaka slovenske partizanske vojske. Potem je kulturniška skupina Gradnikove brigade priredila zelo uspel miting. Kronist Gruber Viljem — Drago je o mitingu zapisal naslednje ugotovitve:
»Občinstvo je ploskalo neprestano po vsaki točki ter vzklikalo brigadi, komandantu in borcem.
»Borci se dobro počutijo tu med zavednimi Notranjci, posebno v duševnem oziru je tu zanje res pravi počitek. In kakor je bilo doslej še vedno, bo tudi tukaj »Gradnikova« ostala ljudstvu v najboljšem spominu. Notranjcem kličemo krepak Zdravo! Radi se bomo vračali med vas v svobodnih dneh, ko bo združena vsa Slovenija v demokratični in zvezni Jugoslaviji.«
Po petindvajsetih letih smo dolžni dati zasluženo priznanje vsem takratnim ranjencem in invalidom, zdravnikom, strežnikom in vsem partizanom, ki so jih s tako požrtvovalnostjo nosili, spremljati in jih branili tudi z orožjem. Vsi so ohranili mimo kri tudi takrat, ko je sovražnik usipal nanje rafale iz strojnic in jih obstreljeval z minami. Zdravniki in strežno osebje so v času pohoda pokazati vso predanost NOB in svojemu človečanskemu poklicu.
Prav tako so se izkazati komandanti brigad in komandant divizije Potočar Stane-Lazar. Njemu je bil zaupan prenos in prevoz ranjencev. Nalogo je izpolnil z vso vojaško odgovornostjo, vestnostjo in Človečnostjo. V najbolj kritičnih trenutkih je ohranil mimo kri in dajal povelja svojim podrejenim, da ni prišlo do najmanjše zmešnjave ati zamude. Kronist Gradnikove brigade Viljem Gruber-Drago je o svojem komandantu majorju Radku zapisal naslednje:
»Videl sem komandanta majorja Radka, kako je neumorno skakal od glave do repa dolge kolone. Povpraševal je tu pa tam, svetoval to in ono in zraven dajal povelja. Skrbel je tako rekoč za vsakega borca posebej, da ga obvaruje nesreCe, ki je pretita iz teme tako njemu kot nam vsem.«
Sedem dni je z vmesnimi oddihi trajala pot iz Cerkna preko Vojskega, Otlice in Pivke do proge in nato čez progo pn Rav-barkomandi pri Postojni do Starega trga. Sedem dni ponod in podnevi, v avgustovski vročini, v dežju, v temni noči, ko je sovražnik usipal točo krogel na dolgo kolono z ranjenimi borci in njihovimi spremljevalci. Sedem dni in noči so borci, komandanti, zdravniki in strežno o-sebje z vso človečansko skrbjo spremljali zaupana jim življenja ranjenih borcev. Svojo nalogo so opraviti z največjo natančnostjo in odgovornostjo. Očuvati so življenje vsem ranjencem, da so potem pod mirnejšim italskim podnebjem ozdraveli ln se zdravi vrnili v osvobojeno domovino. Tisti, ki še živijo, naj ba se po 25 letih zbrali in izrekli tovariško zahvalo vsem takratnim spremljevalcem, ki so biti pripravljeni žrtvovati tudi svoja življenja, za to, da bi jim rešiti življenje.
A. PAGON-OGAREV
V Atenah je dvakrat vroče
Vesti iz Grčije so bolj skope. Na eni strani zato, ker grški pol kovniki vesti »filtrirajo«, z druge pa zato, ker agencije, ki do teh vesti morejo, marsikaj raje za ; molčijo, da bi se ne zamerile pol- : kovnikom. In tako del sveta zve : iz Grčije bolj malo in še to le toliko, kolikor ugaja polkovnikom. |
In v Atenah, v prestolnici Grčije, je vroče, dvakrat vroče: za radi poletja in zaradi vedno po
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiipimiiimmiiiii||||,n,,|l|in„IIU|j||ll„ul|lu||||||||||||||||||m|||||||||||||||||||UI|||||||||||||||
tiku,	VT
“»tuu v,tl- kamor je dolga kolona z ranjenci prišla s Sebreljskega vrha, ki je viden v ozadju.
pelje ekozi gozdove na Sebreljski vrh in dalje na Idrijske Krnice in Jelenk, spodnja pa proti Spodnji Idriji.
času bele zime
njenim borcem? Odgovor na to vprašanje je dal pesnik, doma na skalnatih višinah nad Trstom, Igo Gruden:
Na skrajnem zapadu slovanske [družine,
zvesto ste branili poslednjo
[stopinjo
te zemlje, ki naša je že od
[davnine.
ste čuvali jezik kot drago
[svetinjo,
za ceno v trpljenju prelite krvi
in v zmago verjeli pravičnih [moči.
Napisal sem ta doJg uvod, da sem tako povezal pot, ki so jo potem napraviti borci XXXI. divizije, ko so iz Primorske na Notranjsko spremljati iz obeh omenjenih bolnišnic prevzete ranjence. Hotel sem s tem poudariti skrb, ki so jo prebivalci posvečati ranjenim borcem v obeh bolnišnicah. Naj povem, da sem tudi sam ležal ranjen v levo koleno v bolnišnici »Franji« nekako štirideset dni v začetku leta 1944. Zelo sem se začudil, ko me je nekega jutra bolničarka vprašala, če bi rad jedel — med! Za ranjene borce ni smelo manjkati nobene stvari,
tako so ljudje skrbeti zanje.
* * *
Dne 13. avgusta 1944 — torej pred točno 25 leti — se je v Cerknem zbrala vsa XXXI. divizija. Na travniku pred vhodom v vas je komandant divizije pregledal borce. Bil je lep prizor, ko so bile v zadnjih žarkih zahajajočega sonca zbrane vse tri brigade: «Gradnikova», «Prešernova» in »Vojkova«. Cerkljani so si radovedno ogledovali zbrano vojsko in si niso mogli predstavljati, da šteje divizija toliko borcev.
Vojni dopisnik Gradnikove brigade Viljem Gruber — Drago je takrat v daljši reportaži opisal odhod dolge kolone borcev z ranjenci na vozovih:
»V dolgi nepregledni vrsti so bile zbrane brigade v lepi dolinici, ki se od Želina vleče proti Cerknem ob potoku istega imena. Vrsta za vrsto zagorelih borcev čaka na povelja za premik. Potem bledijo vozovi z ranjenci. Za njimi pa spet dolga kolona borcev. Vsa cesta je eno samo mravljišče.
«Obilno naložene hruške in jablane sklanjajo svoje veje do tal. Po njivah se bohotno zelenje koruze in fižola meša z zelenjem okoliške trave. Vsa narava odraža kipenje življenja, ld naznanja zorenje. Vse to vrvenje v naravi harmonično prehaja v duše naših borcev, ki so tudi pripravljene na bližajočo se zoritev. To je tista
Bolnišnica «Franja» v
je ^narodnoosvobodilno borbo Upanj 111 tistim, ki so iim biti zala gi V Varstvo ranjeni borci, bi-*>biliV?.skrb’ da ranjencev, ki stoDni, skriti v bunkerjih, v nepristni deskah in v barakah, ni Zgodn,■ rok? sovražnik. V vojaški ke Dri ni ta le težko zasledili ta-valnosKlefe iunaš-va in požrtvo-Itazova]’ kot so jih med NOB iz-tUjni r rani6oim soborcem par-
'fažnn °P?tnn?rao se samo IV- so'
2S°(iovm0 xf!zivo’ ki Je prešla v ka 2,.1110 NOB pod imenom «Bit-
43 ranjence«.
ta fa^m°rskem pa se je «Bitka «%hJefce!.odvijaia v vse dru-tenCev olcotiščinah. S pomočjo te-je hy ’ aktivistov in partizanov Wstotw?a skritih krajih, v ne-k°tičkih . ^^skati in samotnih Več pa,.tihih gozdov zgrajenih bolj rižanskih bolnišnic. Naj-^leskiu ■sl'a SVPB «Franja» v klj^ , Fasjc Pri Novakih na Cer-Sitetii1 *n «Pavla» pod Hudim 0	~~ Mrzla rupa.
S. yj?^tanku SVPB »Franja« je »V te- Volčjak zapisal: toru , zagati nam je z nasve-Ijigjsj.	na pomoč odbornik
^Semoi- asd vas‘ Novaki Janez tako va" Njegov nasvet je bil tasti j-**?1’ da njegove pomembno i nanos ne moremo oceniti * znali zasluži. kaj šele, da bi btttvani Peniti takrat. Brez pre-btez hj0a ba nioram poudariti, da vsega { g0vega nasveta ne bi bilo j®tn ’rJ?a* kar obsega danes po-Jbirita Sij® Franja’.« (Knjižna ljubijo, dokazi«, zavod «Borec», 0	1960).
fiir Si >sruci »Pavli« pa je Črto-n naovec zapisal v knjigi »Ob-SiO; sončno deželo« med dru-«2a
“11° n brebivalce Mrzle rupe je Hišnic da so delili usodo z fbrejenior Skupine ranjencev so "kirn s.;1 P°d svojo streho z ve-*vi, « ,Us'vovanjem. Omevnikar-n Jancev], Bajtovi in Tratenji;	brez godrnjanja
*®lt noč^h’ ko so v mrzlih zim-^Mjali’ ab v visokem snegu itiojjii n.°n ranjence, a jih niče,;:	^koj odpremiti v bol-
Svitpiz^0 svetlih primerov i VoJli Požrtvovalnosti bi lahko « 0 sod i ludeh, ki so tako ali SdeSr |!JVali z bolnišnico. Seti ,°b no?0? Fokvarica je s cu PJov T bcj hodila z ranjenci, -ftzivj °«ek -i® padel v zadnji *o je nesel ranjencem
Sž bila tista siIa. ki je pre-(ja na Primorskem dajala ■Sfli, ri(l So 2 vsem, kar so prelagali partizanom in ra
HOROSKOP
Vreme včeraj: Naj višja temperatura 27, najnižja 21, ob 19. uri 25.4 stop., zračni tlak 1015,5 stanoviten, veter 7 km/h severni, vlaga 59 odst., nebo Jasno, morje rahlo razg bano, tem. peratura morja 22.8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 13. avgust«
LILIJANA Sonce vzide ob 6.03 in zatone
_ Dl-ob
20.17 — Dolžina dneva 14.14 na vzide ob 5.56 in zatone
Jutri, ČETRTEK, 14. avgust« DEMETRIJ
NA SESTANKU Z OBČINSKIM ODBORNIKOM CESCHIO
Izročeni predlogi Gropajcev za poimenovanje ulic v vasi
V razpravi so prišla na dan tudi vprašanja ohranitve slovenskih imen vasi in dvojezičnih napisov - Med predlogi tudi ulice Ivana Trinka, Jurčiča, Martina Krpana in več ledinskih imen
V Gropadi je bil včeraj zvečer prvi posvetovalni sestanek za poimenovanje ulic v vasi. Predstavniku občinske uprave, odborniku Lucianu Ceschii in članom komisije za toponomastiko, poUk. Fondi Savlu, prof. Faragunovi, dr. Pesan. teju, dr. Mestroniju so vaščani izročili dvanajst predlogov, ki so bili Izdelani na predhodnih sestankih.
Omeniti moramo, da je odbor, nik Ceschla poskrbel, da se je sestanka v vaški šoli udeležila tudi občinska prevajalka za slovenski jezik dr. Mara Debeljuh, ki mu je siovensko pisane predloge prevedla in obrazložila. Njena prisotnost je vaščanom dala možnost izražanja v lastnem jeziku, kar je — seveda — predpogoj za stvarno sprostitev vzdušja, za katerega me. nimo, da je bilo še preveč «zapeto».
Predlogi Gropajcev so, naj se ulice in klanci v vasi poimenujejo po Ivanu Trtniku . Zamejskem, Josipu Jurčiču, Martinu Krpanu, vaškemu patronu Sv. Roku, Hiirih, neka pot naj bi ohranila ledinsko ime »pot v Gajo», druge pa «Na Ropavou«, škofova ulica, Klanec v Drago, «Za Vrti», Na rovnici, Na Kokalce.
O predlogih in na splošno o ob. činski toponomastičmi politiki, kakor tudi o nekaterih plateh od. nosa oblasti do slovenske narodnostne skupnosti sploh se Je nato razvila živahna diskusija, v katero Je poseglo nekaj vaščanov in dru. gi, ki so se udeležili tega sestanka.
Vprašanja, ki so se načela so bila v marsikaterem primeru skrajno važna. Tako je na primer prišlo do krajše polemike glede te. ga. če je umestno, da ulica v Gro. padi nosi Jurčičevo ime. Domačin je odborniku, ki je vprašanje načel, odgovoril, da Je Jurčič opisoval v svojih delih življenje preprostega, kmečkega človeka, in da Je prav to vez, ki veže Gropajce nanj.
Odbornik Je načel tudi drugo vprašanje, čemu ni med predlogi tudi Franceta Prešerna, na kar so mu prisotni izrekli mnenje, da bi moral največjd slovenski pesnik i-meti ulico v mestnem središču, ker da se to bolj spodobi. Izgovori tehničnega značaja, češ da so v mestu vse ulice že poimenovane se dajo s politično voljo premostiti, saj se daljše ulice dajo presekati v dvoje, kot se je to že delalo v drugih primerih. Pri tem Je bila zanimiva pripomba inž. Josipa Pečenka, da Je v Ljubljani Toscaninijev trg, ki dela Ljubljančanom čast, prav tako kot bi Prešernov trg ali ulica delal čast Tržačanom. Sicer pa je tako večina Slovencev naseljena v mestu in ne, kot se marsikdaj zmotno misli, na Krasu. Inž. Pečenko, za njim pa tudi občinski svetovalec Dolfi Wilhelm sta se izrekla tudi za spoštovanje domačih krajevnih imen ne samo glede ledinskih nazivov, temveč tudi pri imenih samih vasi.
Odbornik Ceschia je namreč predlagal, naj bi se domača vaška imena ohranila tako, da bi se po ena ulica v vsaki vasi poimenovala z njenim imenom (Ulica Prosek, Ulica Gropada, Ulica Kontovel itd.), s čimer pa se prisotni niso strinjali. Wilhelm je poudaril, da se morajo ohraniti domača slovenska imena za vasi, na kar je Pečenko pripomnil, da bi se morala v nekaterih primerih spremeniti tudi italijanska imena, ki jih celo sami Tržačani ne uporabljajo (Trebče so po tržaško Trfebic’, Padriče pa Pa-dric’).
V	razpravo je posegel nato prof. Samo Pahor, ki je najprej povabil komisijo za toponomastiko, naj spoštuje «toponime», t. j. domača ledinska imena v njihovi slovenski obliki. Polemiziral je nato glede poimenovanja ulic v Bazovici, ki bi po njegovem ne smele nositi Kettejevega imena, ker je Kette živel nekaj časa v vojašnici na Trgu Oberdan, pisal pa o pomolu San Cario, danes «Audace». Prav bi torej bilo, če bd se po njem poimenovala ulica v tistem delu mesta.
Glede ledinskih Imen Je svetovalec Wilhelm dodal še pripombo, naj se tudi imena ne prevajajo, kar je iz openskega patrona Sv. Jerneja napravilo «San Bartolo-meo». Zahteval je tudi, naj bi se v komisijo za toponomastiko pri tržaškem občinskem svetu imenoval en slovenski strokovnjak, česar sicer odbornik ni mogel sprejeti, je pa povabil prisotne, predvsem prof. Pahorja, naj s komisijo sodelujejo. «Sicer pa služijo temu namenu prav ti posvetovalni sestanki)), je zaključil.
Domačini so začeli več stvarnih vprašanj, tako tudi zahtevo, naj bi se na hišne tablice in mar. momato ploščo napisal tudi slovenski izraz »ulica« in ne samo «vla» (nekdo je dejal, da ga ta izraz preveč spominja na pr ega. njanje s »proč!«). Propadel pa je predlog nekaterih vaščanov, naj bi se ena ulica v vasi poimenovala po Gregorčičevi brigadi, v kateri se je borila večina parti. zanov v vasi, ker ga večina ni 9-svojila.
Občinski odbornik Ceschia, ki Je večkrat posegel v razpravo in od. krito odgovarjal na razne pripombe prisotnih vaščanov in gostov, je končno izrekel mnenje, da bi ne smela biti neka posebna italijanska in druga slovenska toponomasti. ka. Komisija bo preučila predloge vseh vasi in izbrala najpr.imer. nejše. Marsikdaj se ne bodo poimenovali vsi klanci in uličice, tem. več glavne ceste in trgi, zato je tudi Gropajce prosil, naj bi sestavili prednostno lestvico sedmih i. men, ki naj bi bila komisiji vodilo v izbiri.
V	kratkem bo odbornik Ceschia obiskal več drugih vasi, kjer bodo podobni sestanki in o katerih bomo poročali. Omeniti pa moramo,
Deželni proizvajalci pohištva se pod pokroviteljstvom deželne u-stanove za razvoj obrtništva v ve. likem številu udeležujejo celovškega sejma, na sporedu kakor znano do 17. t. m. To je najvaž. nejša tovrstna specializirana prireditev na tem področju ter je za. to razumljivo, da so se obrtniki iz Furlanije - Julijske krajine ra. de volje odzivali vabilu ESA, ki je letos vzela v svoje roke organizacijo deželnega nastopa na sej. mu. Avstrijsko tržišče je, kar zadeva les, lesno industrijo in lesno trgovino, posebno zanimivo za vse proizvajalce in trgovce, ki se nameravajo udeležiti in uveljaviti v današnji mednarodni konkurenci s temi proizvodi. Tako se je naša proizvodnja pohištva v Ce. lovcu znašla tako rekoč z ramo ob rami s kakovostno proizvod, njo Zahodne Nemčije, Romunije, Jugoslavije, Danske, Poljske in Madžarske, da domačih avstrijskih proizvajalcev ne omenimo posebej.
V paviljonu, v katerem Je nameščena razstava deželnih podjetij, nastopajo štirje konzorciji pro. izvajalcev in sicer s pohištvom v stilih, ki se najbolj ujemajo s ču. tam [»prečnega srednjeevropskega potrošnika, v večini primerov pa obsega njihova razstava blago visoke kakovosti in zelo dobre izdelave. Posebno močno je zastopan konzorcij tržaških obrtnikov in iz. delovalcev notranje opreme CA AT, ki je zavzel večji del 300 kv. m
....................................................mm....................................m
BLAGOVNI PROMET PO KOPNEM V PRVIH ŠESTIH MESECIH
da je bila udeležba na sestanfku vsekakor pod pričakovanjem, ker zasluži pobuda in vprašanje o po. imenovanju ulic mnogo večje zanimanje in aktivno udeležbo vseh.
Natečaj za mesto ravnatelja umobolnice
Pokrajinska tržaška uprava spo. roča, da so podaljšali rak za pred. ložitev prošnje za javni natečaj na podlagi znanstvenih naslovov za mesto ravnatelja pokrajinske psihiatrične bolnišnice v Tnstu, do 20. oktobra. Za informacije se je treba obrniti na glavno tajništvo tržaške pokrajine v Ul. Geppa 21 vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure.
Vse bolnišnic« v deželi opredeljene po zakonu
Uradni vestnik Furlanije - Julijske krajine, ki je izšel te dni, objavlja med drugim odloke predsednika Berzantija, s katerimi se šest civilnih bolnišnic na desnem bregu Tilmenta proglaša za bolniške ustanove na podlagi državnega zakona štev. 132 z dne 12. februarja 1968, ki mu pravijo tudi «zakon Mariotti«. Gre za bolnišnice v Pordenonu, v San Vitu al Tagliamen-to, v Avianu, Mandagu, Sacileju in Spilimbergu. 2e prej je predsednik proglasil z odlokom za bolniš-mške ustanove tržaške združene bolnišnice in bolnišnice v Gorici, Tržiču, Krmami, Vidmu, Palmanovi, Čedadu, Latdsani, Toimeču, San Da-nieleju in Huminu. Na eni izmed prihodnjih sej bodo predložili tudi sklep o bolnišnici v Gradežu.
Tržaška otroška bolnišnica «Bur-lo Garofolo« je bila uvrščena med deželne specializirane bolnišnice, ker jo je ministrstvo priznalo za znanstveni zavod. Bolnišnico Fatebene-fratelli v Gorici pa so proglasili za bolnišnico kronično obolelih, niso pa je proglasili za bolnišniško ustanovo, ker je zasebna.
S tem so v naši deželi v celoti uveljavili «zakon Mariotti« in so vse bolnišnice juriddčno opredelili. Sedaj bodo morali še uresničiti razne gradbene načrte, uveljaviti notranjo sanitarno ureditev ter urediti tudi položaj osebja.
BAZOVICA
Občina bo poskrbela za tablice z novim napisom
Odgovor odbornika Ceschie svetovalki Grbčevi Zakaj samo «Via» in ne tudi «Ulica» S. Kosovel?
Občinski odbornik Lucaano Ceschia je te dni poslal komunistični svetovalki Jelki Gerbec odgovor na vprašanje v zvezi z zgrešenim napisom v Ulici Srečka Kosovela v Bazovici, ki ga je bila naslovila županu še pred časom.
Odbornik Ceschia trdi, da Je »pristojni organ, takoj ko je izvedel za napako storjeno pri pisanju diakri-tičnega poudarka (strešice, op. ur.) na ime pesnika Srečka Kosovela, to popravil tako na marmornati tabli, kakor tudi na tablicah za hišne številke. 2al ni barva, ki je bila pri tem uporabljena, bila odporna proti vremenskim neprilikam, zaradi česar se je pokazala potreba naročiti nove tablice, ki bodo postavljene prav te dni».
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je občina poskrbela za nove tablice in torej popravila izvirno napako glede pisanja imena slovenskega pesnika. Radi bi pa opozorili na to, da so tako Bazovci, kakor tudi druga slovenska javnost, kritizirala občinsko upravo, ker ni na
■ IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfUlllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllHIIIIIII
V PAVIU0NU ESA NA CELOVŠKEM VELESEJMU
Močno zastopan konzorcij tržaških obrtnikov CAAT
Tržaški konzorcij je prisoten na razstavi z vrsto garnitur, ki odkrivajo poseben tržaški pohištveni slog
Promet s tovornjaki pošiljke blaga po
je prekosil železnici
S tovornjaki so namreč prevozili 1.062.815 ton, po železnici pa samo 835.742 ton, to je skoraj 157.000 ton manj kot lani v istem obdobju
V blagovnem prometu po kopnem je cesta v prvi polovici letošnjega leta znatno prehitela železnico:	promet	s tovornjaki je
namreč dosegel 1.062.815 (lani v istem Času 992.583) ton, železnica pa je prevzela le 786.425 (v u-streznem razdobju lani pa 835.742) ton. Letos se je po vsem tem nadaljeval proces počasnega prehajanja blagovnega prometa z želez-
Rude
Premog
Mineralna olja
Drugo razsuto blago
2ita in oljčna semena
Les
Drugo blago
niče na cesto, kar čedalje bolj zgovorno opozarja na nujnost izgradnje operativnega področja pri Fernetičih, o čemer se je mnogo razpravljalo zlasti spomladi letos.
Katere vrste blaga se poslužujejo ceste? Na to vprašanje odgovarja naslednja razpredelnica, v kateri so navedeni podatki (v tonah) o prometu v prvi polovica letošnjega in lanskega leta.
januar - junij
1968	1969	tudi pri železnici prevladuje (za
55.912	70217	Italijo) Avstrija, in sicer s 195.169
4.163	10.735	(lani 194.632) tonami; na drugem
541.478	555.943	mestu pa ni več Jugoslavija, ka-
36.700	56.449	kor pri oestnem prometu, temveč
19.802	6.188	Zahodna Nemčija, in sicer s 95.859
16.866	16529	(lani 103.219) tonami; Jugoslavija
317.662	346.754	Je na tretjem mestu s 60.362 (lani
Skupaj
Iz razpredelnice je razvidno, da •o se letos povečale skoraj vse postavke, razen postavke »žita in oljčna semena«, ki je nazadovala na eno tretjino lanske vrednosti, in postavke »les«, ki je ostala praktično nespremenjena. Kar zadeva udeležbo posameznih zalednih dr-
992.583
1.062.815
na prvem mestu Avstrija, in sicer s 181.302 (lani 168.173) tonami, na drugem pa že daleč za njo sosedna Jugoslavija, in sicer z 31 tisoč 696 (lani 45.720) tonami.
Blagovni promet po železnici pa je bil v prvi polovici letošnjega in lanskega leta razdeljen takole (v
žav na tem prometu pa naj omenimo, da je glede tega (za Italijo)	tonah);	januar - junij
	1968	1969
Rude	57.763	84.708
Premog	6.375	.	. ' .	14.837
Mineralna olja	83 698	59.277
Drugo razsuto blago	20.939	,	'	20.442
Žita in oljčna semena	34.684	23.012
Les	52.138	46.199
Drugo blago	580.147	537.950
Skupaj
835.742
786.425
Nazadovanje prometa po železnici je nastalo zaradi manjšega gibanja pri postavkah »mineralna olja«, »žita in oljčna semena«, «les» in »drugo blago«, medtem ko Je ostal promet z «drugi m razsutim blagom« praktično nespremenjen ln ko se je nasprotno promet z rudami in premogom nekoliko povečal. Kar zadeva delež posameznih zalednih držav na tem prometu pa Je iz podrobnejše proučitve podatkov razvidno, da
39.952) tonami: sledijo po vrsti Švica, Češkoslovaška, Francija, Madžarska in nekatere druge zaledne države.
Berzanti sprejel predsednika «Famec Furlane* iz Toronta
Predsednik deželnega odbora Berzanti je včeraj sprejel v Trstu predsednika »Farne« Furlane« iz Toronta Ottavia Vatrija, ki ga je spremljal svetnik združenja «Friuli nel Mondo« Di Natale. Med prisirč nim pogovorom je Vatni orisal načrte in pobude najstarejšega fur lanskega združenja v svetu. Berzanti se je gostu prisrčno zahvalil
obsegajoče razstavne površine. Pri. šotni so še konzorcij, ki združuje obrtnike izdelovalce pohištva iz Sutria (CAMS), konzorcij proizvajalcev pohištva in opreme iz Gorice (OMA) in konzorcij, v katerem so združeni izdelovalci stolov v Sv. Ivanu ob Nadiži (CONSEG).
Deželna ustanova za razvoj o-brbnišbva, ki jo vodi agilni pred. sednik prof. Di Natale, je v mar. sičem že pomagala domačim obrtnikom in večjim delavnicam za proizvodnjo pohištva, da so se že krepko uveljavili. 2e pred nastopom ESA sta delovala v Furlaniji . Julijski krajini dva konzor. cdja s tega področja, ki sta se s -pomočjo deželne ustanove v zadnjem času znatno razvila, medtem ko sta se prav tako ob podpor: deželne ustanove poleg njiju ustanovila še dva nova konzorcija. Hkrati s tem se je tudi proizvodnja deželnih obrtniških delavnic kakovostno izboljšala ter so številni proizvajalci polagoma začeli pre. hajatd s splošne na specializirano proizvodnjo pohištva. Tako se dogaja, da naša dežela uspešno prodaja domače pohištvo celo na izbirčnem tržišču, kakršno Je avstrijsko. V prvem trimesečju letošnjega leta je vrednost izvoza lesenega pohištva iz Italije v Avstrijo dosegla 74 milijonov lir, od česar je na izvoz stolov odpadlo 11 milijonov, na izvoz obloženega pohištva 36 milijonov, na jedilnice 9 milijonov, na spalnice 6 milijonov, itd.. Praksa je pokazala, da avstrijsko tržišče absorbira le pohištvo visoke kakovosti in brezhibne izdelave, to pa je značilno prej za proizvodnjo v obrtniški delavnici kakor pa za proizvodnjo v tovarni. Odtod tudi uspeh naših obrtnikov v Avstriji in njihovo zanimanje za celovško razstavo.
Tržaški konzorcij je na prireditvi prisoten z vrsto garnitur, ki odkrivajo tržaški stil, hkrati s tem pa že napovedujejo nove premike stala v prihodnje. Ta konzorcij Je nastal pred tremi leti in šteje danes 41 članov proizvajalcev, ki se odlikujejo po skrbnosti izdelave svojih proizvodov. Konzorcij se trenutno bori s težavo, ld Jo pred stavlja neustrezen sedež ter ima v načrtu za prihodnje zlasti globlji prodor na nekatera tuja tržišča.
Proizvajalci pohištva iz Sutria so na sejmu prisotni z dvema spalnicama, eno sprejemnico, z enoposteljno sobo in kombinirano garnituro študi j-dnevna soba za štu denta. Tudi to pohištvo je okusno izdelano in odkriva vsestransko prizadevnost furlanskih proizvajalcev. V Sutruu predstavlja konzorcij med proizvajalci pohištva že tradicionalno ustanovo, ki se že daij časa lahko pohvali tudi s stalnr, razstavo domačih izdelkov. Gre za skupino 35 podjetij, v okviru katerih je danes zaposlenih nekaj nad 150 delovnih moči, ki Je že dosegla visoko kvalificirano specializacijo v proizvodnji. Lansko leto Je konzorcij organiziral tudi lasten komercialni urad, ki se ukvarja Izključno s prodajo pohištva trgovcem.
Goriški konzorcij proizvajalcev pohištva in opreme Je prisoten Celovcu s samsko sobo in dvema garniturama za otroško sobo. V tem koiMorciju je včlanjenih 21 delavnic, ki razpolagajo kakor furlanski proizvajalci s stalno razstavo domačih izdelkov, organizirano pod pokroviteljstvom in ob podpori goriške trgovinske zbornice.
Stol kot proizvod pohištvene industrije in obrti iz trikota Sv. Ivan ob Nadiži — Como di Rosazzo — Mariano se Je že uveljavil ne le na domačem tržišču, temveč tudi v tujini. Petnajst podjetij iz tega trikota je za letošnji celovški sejem izbralo dvajset modelov sodobnih stolov, med katerimi so nekateri tudi v kmečkem ln antičnem stilu. Ta razstava bi bila lahko znatno
širša, saj se s proizvodnjo stolov na omenjenem področju ukvarja nič manj kot 143 delavnic. Konzorcij proizvajalcev stolov se bo gotovo še bolj uveljavil potem, ko bo začel delovati zadružni odkupni urad, ki bo skrbel za nabavo surovin in polizdelkov za vse člane konzorcija. Prav tako namerava ta konzorcij, ki je že dobro znan zlasti v Združenih ameriških državah, Franciji, Belgiji in Luksemburgu, organizirati v deželi stalno razstavo domačih izdelkov, da bi se še bolj uveljavil tudi na domačem tržišču.
Mimo deželnih konzorcijev so v Celovcu prisotni še nekateri proizvajalci pohištva iz naše dežele, ki niso organizirani v stanovskih skupinah in ki nastopajo posamezno. Tako n. pr. delavnica R. CSnelii iz San Vita al Tagliamento, ki razstavlja nekaj lepih sprejemnic in podjetje S. Alta iz Cervignana, ki razstavlja nekaj posrečenih kombinacij študij - bar in študij - knjižnica. Tudi te garniture vzbujajo zanimanje obiskovalcev celovškega sejma.
marmornati tabli, kakor tudi na tablicah tudi napisa »Ulica«. V Bazovici obstaja, kar zveni še kar nenaravno, samo »Via Srečko Kosovel«. In vendar bi res ne stalo preveč pristojne organe, če bi izkoristili prav to priliko, ko morajo zamenjati vse tablice v omenjeni bazovski ulici, da popravijo še to drugo napako, ki je še bolj načelnega značaja, kot način, kako se ime slovenskega pesnika piše. Tudi na marmornatih tablah le dovolj prostora, kamor bi Mesar lahko vMesal in nato vlil s svinčenimi črkami besedo »Ulica« poleg besede «Via».
Razpis za prijave v slovenski dijaški dom
1.	Dijaki in dijakinje, ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1969-1970 v Slovenski dijaški dom v Trstu kot redni ali zunanji gojenci morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih 'dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ulici Ginnastica št 72 ali Čampo S. Luigi 11 (avtobusa štev. 25 in 26) ali pri Podpornem društvu Dijaška matica v Ul. Geppa 9/11 (pri SPZ).
2.	Prošnje za sprejem v Dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpolnitve vseh razpoložljivih mest.
3.	Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdrževalnino, naj vložijo pri Podpornem društvu Dijaška matica posebno prošnjo.
4.	Vsa druga pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri naslovih navedenih v točki štev. 1 ali po telefonu štev. 93-167 (Slovenski dijaški dom).
JkdhUi utecUtitUiM
Spoštovano uredništvo!
Sinoči ob 18 58 sem hotel oddati na glavni pošti priporočeno pismo s slovenskim naslovom. Uslučbenec je vztrajal pri trditvi, da pisma ne more sprejeti, če mu ne povem, kam je namenjeno (pismo je bilo opremljeno s številko poštnega kodeksa) in da on ni dolžen znati slovensko. Končno me je napotil k načelniku oddelka. Ta, nazivali so ga gospod Lopez, je z vidno nejevoljo začel razlagati, da tudi Tirolci pišejo dvojezične naslove in če mi pišemo samo slovenske je to samo trma (pervicacia). Nazad nje pa je naročil nekemu uslužbencu naj pismo sprejme (treba bi bilo slišati ton).
Gospodu Lopezu in njegovim na drejenim bi rad preko vašega lista povedal, da so prav oni tiste nepoboljšljive trme, ki že skoraj petnajst let nočejo in nočejo posk.r beti, da bi v njim podrejenih uradih ne bile dan za dnem teptane naše pravice.
Trst, 12. avgusta 1969 s. p.
Prispevajte za
DIJAŠKO MA 11(0!
DANES V TREBČAH Danes ob 20.30 bo v osnovni šoli v Trebčah skupščina v zvezi s poimenovanjem vaških ulic ob u. deiežbi komisije za toponomastiko in odbornika Ceschie.
PREJŠNJO NOČ V ULICI FORNELLI
Policisti ujeli v gostilni mladega tatu med krajo
Drugi tat je zbežal skozi okno, a bo pač kmalu padel v roke pravici
V Ulici Fomelli je bilo včeraj ponoči orog 4.30 navidezno vse mirno. V resnici pa se je dogajalo nekaj nenavadnega. Pred gostilno «All'antica ghiacceretta« s hišno številko 2 in okrog nje so tiho krožili agenti javne varnosti. Iz gostilne same pa so kljub pozni uri od časa do časa prihajali nerazločni glasovi. Nekaj časa je trajalo tako. nato pa je pred gostilno prišel še njen lastnik, 47-letni Bruno Ugo, ki sicer stanuje v Ulici Cia-mincian št. 22. Potihoma se je z agenti nekaj zmenil, nato pa gostilno odprl. Glasovi v njej so pri priči utihnili, agenti pa so brez obotavljanja stopili vanjo. Kar se je nato dogajalo v notranjosti go stilne, ni bilo zaradi teme mogoče videti, vsekakor se je razločno slišalo glasno ropotanje, pomešano z nerazločnimi človeškimi glasovi. Nepričakovano se je zaslišalo tudi odpiranje nekega okna, ki gleda na Ulico del Pešce, ter korake nekoga, ki se je skozenj pognal na cesto ter izginil proti Sv. Justu. Ko je lastnik končno odprl luč, sta ob točilni mizi stala eden od agentov in neki neznani moški, ki je imel na rokah lisice.
Nenavaden dogodek, z vsemi značilnostmi napelega kriminalnega filma, se je začel okrog 4 ure z anonimnim telefonskim sporočilom. Neznani glas je agentom na kvesturi povedal, da okrog gostilne v Ulici Fomelli postopajo sumljive osebe. Policijska patrulja je takoj posed la v svoj avtomobil ter odbrzela v navedeno ulico. Kar se je zatem dogodilo, smo že opisali. Agenti so se pač oprezno razmestili okrog gostilne ter medtem poklicali lastnika, da bi lokal odpri. V gostilni sta bila dva tatova, enega je neki agent zapazil, ko je skušal zbežati škod okno in ga je pravočasno
ujel. Medtem pa je drugi izrabil priložnost, ker so imeli agenti o-pravka s prvim in dosegel cesto.
Aretirani moški je 22-letni delavec Claudio Bertoli iz Ulice Sca-linata št. 8. Med zasliševanjem na kvesturi, kamor so ga odpeljali, je povedal, da se njegov pajdaš piše Emilio Štirn in da je bil organizator tatvine, ki sta jo nameravala izvršiti. Na srečo pa so agenti njune naklepe pravočasno preprečili in tatova nista iz gostilne odnesla ničesar. Nasprotno, na točilni mizi sta pustila par nogavic, ki naj bi jima služile kot denarnica. Bile pa so'še prazne, ker jima še ni uspelo vanje spraviti denarja iz predala točilne mize. ki sta jo odprla in v kateri je bilo nekaj tisočakov in drobiža.
Štirna pa doslej še niso ujeli, čeprav so skrbno preiskali vso okolico Sv. Justa.
XI. KMEČKI TABOR
V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH
PETEK, 15. avgusta — veliki šmaren ob 9.30 začetek, slavnostni govori, ob 17.30 nastop godbe na pihala iz Trebč, ob 18.30 nastop folklorne skupine Balarins de Rivi€r® iz Tarčenta,
nato do 24. ure igrajo «Veseli planšarji«.
SOBOTA, 16. avgusta
ob 19.30 predavanje z naslovom:	»Kongres vsedižavn«
zadružne zveze in kmetijsko zadružništvo«, ob 20. uri nastopi «Briški oktet«, nato do 24. ure igrajo »Veseli planšarji«.
NEDELJA, 17. avgusta
od 17.30 do 20. ure igra godba na pihala iz Trebč, . ',-Sj ob 19. uri zaključni slavnostni govori, nato do 24. ure igrajo »Veseli planšarji«.
PRODAJA VINA DOMAČE PROIZVODNJE
RAZSTAVA STROJEV IN KMETIJSKEGA ORODJA
Don Carlos v rimskem gledališču
V rimskem gledališču uprizarjajo od ponedeljka Schillerjevo tragedi jo iDon Carlos», ki jo je zrežiral Giancarlo Sbragia. Don Carlos (1545-1568), sin Filipa II., mrkega španskega kralja, strastno 'jub i svojo mlado mačeho Elizabeto Valois ter strašno trpi zaradi te brezupne ljubezni. Toda ljubezen ni e-dina vsebina zapleta drame, kajti Carlosovo srce tudi strastno bije za svobodo, ki je zatiralno okolje dvora ne more trpeti. Enakih misli je tudi njegov prijatelj marki Po-sa, ki bo plačal z glavo svojo uporniško nrav in svobodoljubno miselnost.
Tragedijo je napisal svobodoljubni Schiller pred dvesto leti, toda bistvo spora med zatiranjem in svobodo je še vedno pereče in še bolj je aktualno nasprotje med starši in otroki, to je njihovo oporekanje proti starševski oblasti. Ravno to kontinuiteto je pač moral imeti pred očmi ter jo je poudaril režiser, ki je izbral pri režiji sodobne prijeme ter poskrbel tudi za sodobne kostume in sceno, kar je pač nekoliko motilo starejše gledalce, ki sc zato niso mogli vživeti v dejanje. Gledalec mora pač imeti precej domišljije, da vidi na odrskem prizorišču (stene so iz plastike) nekdanji dvor, v, rekli bi, abstraktnih kostumih, pa oblačila nekdanjih španskih velikašev. Vendar ne more nihče odrekati scenografu in režiserju domiselnosti in znatne u-metniške iznajdljivosti in fantazije. To pride zlasti do izraza pri kardinalu inkvizitorju, ki se pokaže na odru v vsej svoji grozotnosti.
Režiser Sbragia pa ni bil le zelo izviren v svoji režiji, marveč je tudi zelo učinkovito nastopil v vlo gi Filipa II. Zelo so se izkazali tudi Valentina Fortunato kot Elizabeta. Tino Schirinzi v vlogi mar kija Pose in Silvia Morelli kot grofica iz Ebolija. Zadovoljivo je nastopal tudi Gabriele Lavia v vlogi Dona Carlosa.
V splošnem je Igra lepa ln se jo splača ogledati. Ponovi se še danes in jutri.
PARK MIRAMARSKEGA »Luči in zvoki«. Ob 21.°°	,
Kaisertraum von Miramam	(
nemščini; ob 22.15 «MassJ« '• e Carlotta« v -italijanščini. bus «M» vozi iz Barkovelj. v,irJ. jališče tramvaja «6» in 0<* nj(j, mara pred predstavo in P°
RIMSKO GLEDALIŠČE
Tretja igra »dramskega PPjŽjjS za katero sta dala pobudo letoviščarska ustanova in rg-Stabile je Schillerjev <lDotL i« los«. Ponovitev predstav ^ danes in jutri ob 21. uri v ^ skem gledališču na prost eni. ^ bo slabo vreme pa v bližni?' jjj. ditoriju. Delo je zrežiral G. 6 ki bo nastopil v vlogi kralji*^!: V drugih vlogah bodo n*fp Valentina Fortunato 'kraljic« $<■ za beta), Gabriele Lavia ,*'rposS| los), Tino Schirinzi (maria . ^ in Franco Parenti (Velita tor) Scene in kostume J« _ i3 vil Gianni Polidori. Predsum ^ dosegle velik uspeh najpr«J roni nato pa v drugih it8UJ ^1° mestih. Abonenti gledališč* “ pro-znaten popust. Rezervacije ‘ IM da.ja vstopnic pri osrednji v Pasaži Protti, tel. 36-372 ta
-a-n
Teatro Stabile bo uprizoril igro «Dundo Maroje»
Gledališka skupina iTeatro Stabile« v Trstu, ki jo vodita Giulio Bosetti in Sergio d'Osmo, bo zače la v prihodnjih dneh vaje za uprizoritev komedije tDundo Maroje» (italijanski prevod nosi naslov *I nobili ragusei*), s katero bo nastopila v olimpijskem gledališču v Vi-cenzi prihodnjega septembra v okvi ru jesenskih klasičnih iger. Igro sta «predelala» v italijanski jezik (ne gre namreč za prevod marveč za prireditev) časnikarja Lino Car-pintieri in Mariano Faraguna. Zrežiral jo bo ravnatelj zagrebške igralske šole Kosta Spajič, ki je hkrati ravnatelj dubrovniškega festivala. V igri pa bodo nastopili Gianrico Tedeschi, Gianni Musi. Franco Mezzera, Giorgio Biavati, Lino Savorani in Donatella Cecca-rello.
Novi izraelski ladji na progi Ashdod-Trst
Izraelska pomorska družba ZIM je naročila v neki evropski ladjedelnici gradnjo dveh ladij vrste roli on - roli of, ki ju namerava postaviti na redno progo Ashdod — Trst. Vsaka ladja bo stala okoli 8 milijonov dolarjev, njuna hitrost pa naj bi znašala 20 vozlov. Vsaka e-nota bo lahko sprejemala na krov do 72 tovornjakov s prikolico in 180 osebnih avtomobilov. To blago bo pretežno potovalo v smeri Trst — Izrael, v nasprotni smeri pa bodo prevladovale pošiljke agrumov in drugega sadja. Zato bosta ladji opremljeni tudi z večjimi hlajenimi skladišči. Računajo, da bosta obe enoti lahko opravili prvo vožnjo v začetku leta 1971.
Kraški teden od 8. do 14. septembra
Včeraj se Je predsednik zadru ge «Naš Kras« Egon Kraus pogo voril s časnikarji o »kraškem tednu«, ki bo od 8. do 14. septem. bra, ter o drugi »kraškl ohcetl«. O stvari bomo obširno poročali v nedeljski Številki našega dnevnika.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 12. avgusta 1969 »e Je v Trstu rodilo 20 otrok, umrlo pa Je 7 oseb.
UMRLI SO: 76-Ietnl Antonio Ses-sa, 63-letnl Giorgio Baodelli, 87-letnia Goseffa Krizmancich vd. Mlac, 50-leina lolanda Hervatlc por. Fabbrt, 71-Jetni Orazio Scbiania, 63-letnl Alberto Stanco, 33-letni Renato Stop-per.
Nazlonale 16.00 »AJcune ra*s-'
oi/
fanno». Richard Johnson Lavi, Beba Lončar.
Penice 16.00 «Quel maledetto sulFElba« Tab Hunter, n Ross. Eastmancolor.	»v)'
Eden 16.30 »Una plllola Technicolor. Prepovedano m pod 18. letom.	. pro*’
Ezcelsior 16.00 «E’ severam*nlc t bito servirsi della toilette le fermate«. S. Dionisio, Acampore.	jot1'
Rltz 16.30 »Facrie senza DWpLp0»f Cassavetes. Technicolor. f" dano mladini) pod 18. l©t' Filodrammatico 16.30 «11 ""Jr S# perfetto«. E. Christian, ”• Prepovedano mladini pod njr1*'1 Alabarda 16.30 »Guardia, scelta, brigadiere e mar*
A. Sordi. Peppino De Fl !P jiof3' Aurora 15.30. 18.30 , 21.30 ROo«rl piu lungo«. Richard Burton-Ryan. John Wayne.	„c *
Cristallo 16.30 «Le spie veni" cielo«. Technicolor.	.. co**
Capitol 16.30 «Vacanze sta« smeralda« Silvia Dionisio. cio Amendola, Little Tonj-Impero — Zaprto	, aojt|r,
Vlttorio Veneto 16.30 chiavi«. Gunther Ungevej" .n) fr Schvviers. Prepovedano ml* , 14. letom.	^
Ideale 16.30 »Missione Car««*"^ Carter, Saro Urzi, Mir*11 ^ Technicolor.	-h l"
Abbazia — Zaprto. Jutri «11 clarlatano«.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do II. ure)
Barbo - Carniel, Trg Garibaldi 4 ; Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); Oo dna, AUTgea, Ul. Ginnastica 6; G Papo, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojzij).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 1».3« do 1.31) AlFAlabarda, Istrska ulica 7; Al Galeno, Ul. San Cillno 36 (Sv. Ivan); de Leltenburg, Trg San Glovannl 5; Mizzan, Trg Venezla 2.
Prosvetno društvo Slavk®nodA perle priredi 7. septembra . .^IL-ni izlet na Gorenjsko na v Kropo. Vpisovanje ta Jr ij na tel 70 834 od 9. do 16 do 20.30.	»e
■skednJ?
Prosvetno društvo v s« K redi v nedeljo 24. avgust« ,jel »jj v Dobrno. Vp.sovanje °b P° ^ I torkih, četrtkih in petkin do 21.0C na sedežu društv*'
P. a »Vesna« priredi fjjVi gusta izlet po istrski ob*'* vanje v prostorih LJudsj‘t:*e(ei in v domu «A. Sirk« vsak 20.30 do 22. ure.
Slovensko prosvetno dr,l*L|ji> \ bor« z Opčin priredi v nJK0|j<> j avgusta enodnevni Izlet v s VP'(pP ko In v Kamniško Bistrico- ^ t nje od ponedeljka 11. t. ta- " od 21 do 22 ure v prosvet' na Opčinah.	p
SPDT obvešča vse IzlotaJJSŽj
odhod izleta na Veliko P |t|, f/T 15. t.m. ob 6.30 z začetka |K»" ji Severo (pri bencinskih c rv,5»i0'
Nadalje se izletniki o»P lfti-poravnajo vpisnino do 1J- ^ /I
Športno društvo Veso* 0/L ^
t.m. izlet v Tolmin ob pr" metne tekme s tamkaJSnJta p b Vpisovanje v gostilni LJU“ ma ter v tobakarnl pri Jaku.
Sporočamo žalostno ve*t'I0. ^ je za vedno zapustila U- ** draga
Jožefa Mij#
(MAKSOVA)	J
DO
Pogreb drage pokojnic« ob 16. uri Iz mrtvašnic« če pokopališče.
Žalujoči brat. sin pastorka, in drugo “	^9
Bazovica, Trst, Melbota11®
V NEDELJO V GRUI)E.\CI NAD MOSTOM NA SOČI
Odprli so novo lovsko koto na pogorišču Kofolove domačije
Kora razpolaga z 20 ležišči - V lovski sobi je med trofejami tudi medved, ki ga je ustrelil Medved
u . Partizar‘ski vasi Grudencanad Drli'111 na Sofil 80 v nedeljo od-
KcJK>V0 lovsli:o ko*°-
v	na pogorišču nekda-
Iti . Volove dcanačije na kraju,
kodJe 850 m nad morjem in 0(1 n,“er se odipira pogled na bliž-
Pr>iTh0Ve in Tolmin-11	24 zgraditev koče so da-
sta ^ 'ovskega društva z Mo-1^ s°či približno pred enim lt0,j ' poleg potrebe po podobni tovci ^ so 1° čutili predvsem h0vr sarni. pa so člani drultva s;;L na lcalc način poživiti turi-sšj dejavnost v teh sicer do-t0’rs, ^oemarjenih krajih, polnih fc.L 6 romantike, neprecenljivega i in'*?5- bogastva, kjer so se v čovin^-^0 *e-'b odvijali važni zgo-‘J/*1 dogodki. Vsak kamen go-krvj ad Grudenco je napojen s j^v,’ k' so jo zavedni in trdni sketnValci vasi prelili v partizan-Jih , .osv°bodilnem boju na krami J6r ie četrt stoletja pred njl->,lhlhPr^je pokolenje dolga leta tr0nt°val° na mejnikih «soške Bo^.^^Pod poveljstvom generala
Koc«
kjer • Je Posivljena na kraju, nekoč stala Kafolova do-^ovaH ^°mačini so nam pripojen e, da je stari Kafol, zave-^rtšker^Venec’ zasut v)t,nekem »itio^j111 rodniku, doma so ostali 81^ n eden od teh je nekega tkeva	dne ustrelil nekega nem-
Pator tTcir’a’ ki se je kot oku-1» m."tdril po poti, ki je vodd-feos J”0 biie. Fanta niso ujeli.
Je [n Je spustil z okna domači-Pod , . ,lz?inil v zasneženo reber fel n.,3®' Nemci so hišo preiskali Shali?*105111- Sestro so bili odbila n,utbausen, kjer je zgu-j^rijenje.
jfUitv' ^ so ga člani lovskega J* litnn Postavili na tem mestu, tkojto z?rajen. Spodaj so štirje ^iša dnevna soba z mizo, Joba, s°b:ca, kuhinja in tretja kateri so razstavili več ‘-'ti v ,.ro£ej članov društva. Med vsda, lriJa °meniti predvsem med-Ka je pred leti ustrelil lk lovske družine Ivo
JV so
S5Pll „ 0 v glavnem opravili kar I'°V’ ki 1)001 °čj° podjetnih va«ča-JJšter _*° uredili poldrugi ltilo-T°vsri °d križišča s cesto za *Ni sv ' Za to so vaščani prega-kovnihfa'' ^°°° delovndh ur. 1150 J-1 koče ? 80 opravi« pri grad-(lt6l]l n t ani '°vske družine, lju-55» Ur narave z Mostu na So« pa
koče
so člani lovske
sfc1* ■ __ I
>?, e»iakH^redl,i v ned«jo. ko je ^ trak i najstarejši član prere-ln dal možnost Številnim ^ai-i n domačinom, da so si
^°lk)lCtr^j0St koče
P® so se vsi, ki so ™ travni °dpntja koče, razpršili v lh' v prijetno senco ’ stojnicam ali na plesd-
Pogled na kočo
šče pred kočo, kjer jim je domača glasba zavrtela pete.
Zvečer so lov« okusili srnjaka, ki ga je za priložnost podrl član lovske družine v pičli pol uri zasledovanja: drugje je to morda rekord, kaže pa, da v goščavah nad Grudenco ni to prav nič posebnega.
Prepričani smo, da bodo kočo, ki razpolaga z 20 ležišči in ki jo bodo dajali tudi v najem tujim in domačim turistom oz. lovcem, radi obiskovali predvsem ljubitelji narave in divjadi z Goriškega, ki jim ta objekt res ni predaleč.
Se za pot naj povemo: v Grudenco se pride po poti, ki vodi nrmo železni’ke postaje na Mostu na Soči v hrib do prve planote, k!er je kažioot na razcepu, takoj po skupini hiš, na katerem jasno piše «Lovska koča«.
St. Sp.
Malikovalstvo avta
Bilo je v soboto zvečer. Na srečo ni bilo posebnih hudih posledic. razen močnega «šoka» in bo lečine udarca, ki je brez dvoma trajala nekaj ur; zato pa tudi ni bilo posega policije ali mestnih stražnikov in ' so' imena protagonistov neznana.
Za voznika rumenega fiata 850 je to brez dvoma v korist, kajti objava njegovega imena bi ga iz postavila pravičnemu preziru someščanov, tako pa — za zaveso brez-imenosti — ostaja samo kot nelep primer človeSke nečlovečnosti, suženjstva potrošništvu in fetiSizma avtomobila, tega stroja, ki je prevečkrat cilj in ne sredstvo.
Bilo je na križišču uličic za kvesturo, kjer prodajajo kramarji sta re knjige in časopise. Levo stoji cerkev, ob njej pa se ulica nada ljuje k anagrafski palači. Del ulice h kvesturi pa je za premet v tisti smeri zaprt. Na križišču je ved no polno ljudi, žensk, otrok, ki se igrajo, kramljajo, ogledujejo razstavljene knjige.
Tako se je z drugimi otroki igrala ttidi devetletna deklica. Zraven nje je bil deček, očitno mlajši, s kolesom. Živahno sta se pogovarjala in deklica ni opazila fiata 850, ki je neprevidno, čeprav ne hitro, privozil na križišče. Ko ga je zagledala, je bilo prepozno, ko lo prijatelja ji je zapiralo pot in prednji del avta jo je močno udaril in jo podrl na tla.
K ponesrečeni deklici, ki ji je dih zastal in se ni mogla izjokati, so priskočili prisotni, moški, dve ženski, prijatelj in jo spraševali, kaj ji je, če jo kaj boli in po dobno.
Gledal sem voznika, elegantnega moškega srednjih let. Odprl je vrata in jezno izstopil. Obraz je kazal, da mu je nerodno in žal... toda ne za otroka: stopil je k prednjemu delu svojega avta in si ga začel skrbno ogledovati, če ni telesce deklice povzročilo škode na njegovem novem avtu. Za deklico, ki je še vedno sedela in ni mogla vstati, niti pogleda.
Prizor je opazovalo nekaj moških, ki so izstopili iz bližnjega bara. Eden izmed njih se je pri-
'('■miimiiiiiiiiii, m, mn, ■■■„„ m, nul, ■milil, iiiiiiii„iHiiniifiiiimiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiii>
VČERAJ V SESUflNSKEM KOPALIŠČU
Avstrijski železničar ® je hudo ponesrečil
^ ne?nil0 mu ie na betonskem mostičku, udaril je z glavo ob rob Vesten padel v morje - Zdravniki so si pridržali prognozo
obmorskem ko.
			
ra, -u !t.lAuuiiursuiciii
- ‘ al,‘trat a c&ravella» se je vče. i ’1®k«(J pred 11. uro prl-a nesreča avstrijskemu -'d * pred dnevi prišel
vtWinaSe kraJe se Je ^1. er*J nekoliko osvežiti v
Hot,fel?2nl^aT Jz Nurszuglaga tu ^bor,’ kt Je s svojo druži.
Sevalec DomenIco Zonta. Zonta je zdravniškemu osebju povedal, da je Avstrijec hodil po betonskem mo. stlčku ob kopališču ter mu je na njem nepričakovano zdrsnilo. Pri tem je padel na tla ter z glavo udaril ob kamniti rob mostička. V trenutni nezavesti pa se je ne. nadoma zakotalil z mostička v mor. je in izginil pod vodo. Na vpitje pretresenih kopalcev, ki so bili priča nesrečnega dogodka, Je pritekel omenjeni reševalec ter potopljen-ca povlekel na suho, kjer mu Je skušal pomagati z umetnim diha. njem. Iz Sesljana Je kmalu nato prispel rešilni avto ter nesrečnega turista odpeljal proti Trstu Tudi med prevozom so mu bolničarji neprestano Izvajali umetno diha. nje, ki se Je nato s popolnejšim KTU * —6“ do v Duimmiivu sistemom nadaljevalo v bolnišnici. (. reSHntm avtom Rdeče. Zdravniki so si vsekakor pridrža-
*bremllo.i V/.-naUs^l F/»- lil pro«no*9i
»m	-	------- --------
1».	0 v bližnjem kampin.
58dajjkl Prijatelji narave«, n* oddelku za oživlja-I>1 /biki ^5**a*te bolnišnice ln sl
0Hra^ium:>č Prizadevajo, da Prl *£v-ljenju. Nje-*l,‘■ UaL Je namreč zelo kri. t^‘1 so mu udarec v J® &ot0p||*,e znake zadušitve
<š^fell‘so v bolnišnico
bližal brezsrčnežu in ga ostro pograjal. Toda ne graja, samo grožnja, da zna pest razbiti avtomobil tako, kot telesce otroka ne more, je «gospoda» odgnala nazaj v njegov preljubljeni avto, s katerim se je odpeljal.
Deklico so pospremili v bar, ji dali vode, da je nato spregovorila in šla domov, k mami.
—n—č
Obvestilo Acegata
Uprava ACEGATA obvešča svoje naročnike, da bodo v soboto 15 avgusta, dan po velikem šmarnu, njeni urada v Ulici Genova 6 zaprti za občinstvo.
Vsi naročniki so zaradi tega na-prošend, da prijavijo svoje najnujnejše zadeve v omenjenih uradih do srede 13. t.m., da jih bo ustanova lahko pravočasno rešila.
Istega dne bodo prevozna sredstva vozila po umiku praznikom, z razliko, da bodo proge nekoliko okrepljene. Na progah «5», «9» in «11» bodo avtobusi vozili brez spre vodnika, proga «22» pa bo imela navaden potek.
OB PRISOTNOSTI MINISTRA ZA TRGOVINSKO MORNARICO
V Italcantieri v Tržiču splavitev 140.000-tonske turbocisterne
Svečanost je danes ob 11. uri ■ Družba ESSO je že naročila petrolejsko ladjo za 250 tisoč ton
Danes ob 11. uri bodo v Italcantieri v Tržiču splavili 140.000-tonsko cisterno «Esso-Augusta». Poleg najvdšjih predstavnikov podjet-
toliko bolj pomembna. Sedanje kapacitete ustrezajo 320 tisoč tonam, vendar jih je z malenkostnimi popravki v doku moč dvigniti na
ja bo splavitvi prisostvoval tudi 380.000 ton, kar daje Italcantieri
minister za trgovinsko mornarico Vittorino Colombo. Minister bo dospel na ronsko letališče ob 9.45 ter bo takoj nadaljeval potovanje v ladjedelnico, kjer si bo med drugim ogledal naprave za proizvodnjo ladij.
Cisterna, ki jo bodo danes splavili, je doslej največji plovni objekt, ki so ga kdajkoli v Italiji izročili valovom preko tradiaonal-nega splavišča, se pravi, da so jo gradili na suhem ter jo potem spustili v morje. Po novem gradijo ladje velikanke v dokih, ki po dograditvi ladijskega trupa spustijo vanje vodo.
Da bi se rastema zaradi velikega vgreza ne dotaknila morskega dna, so ga od sedanjih 13 poglobili na 14 metrov in pol. Ladjo bodo obtežili z verigami, ki jih bo ob splavitvi vlekla za seboj ter jo bodo ustavile. Verige bodo težke 650 ton. Ze nekaj dni, posebno pa danes bo 300 delavcev opravilo še zadnja dela, ob napovedani uri pa bodo sprožili mehanizem za splav-Ijanje.
Ladja je dolga celih 294 metrov, široka 40, s polnim bremenom znaša vgrez 16 metrov ter lahko razvija 17 vozlov na uro. Njena avtonomija znaša 12 tisoč milj.
Medtem so sporočili, da bodo za isto družbo pričeli graditi 250 ti-sočtonsko rastemo ter jo bodo izročili v letu 1971. S to poslednjo ladjo bo družba ESSO dala Ital-cantieriju naročil za 83 milijard lir.
Specializirana japonska revija «Zosen» je objavila podatke o velikosti splavišč in dokov, ki so jih zgradili doslej na svetu. Italcantieri je s. svojimi 380 tisoč tonami na desetem mestu na svetu. Na prvem mestu je Verolme na Nizozemskem, kjer lahko gradijo ladje z nosilnostjo 950 tisoč ton. Ker jih je med temi precej, ki nimajo doka, ampak splavišče, potem je sposobnost tržiške ladjedelnice
peto mesto v Evropi. Doslej po oceanih še ne plovejo ladje nad
326.000	ton, vendar pa so težnje v tem pogledu izredno ambiciozne, ker se tarife zelo zmanjšajo. Se celo so ladje velikanke pomembne v zadnjem razdobju, ko morajo zaradi zapore Sueškega prekopa voziti petrolej za Evropo in zlasti za sredozemske države okoli južnoafriškega rtiča.
Obvestilo za vinogradnik«
Slovenska Kmečka zveza v Gori-« obvešča vinogradnike, da morajo uporabljati za vpise in Izbriše vinskih količin nove vpisne liste (schede dd produzdone).
Za vsa pojasnila in za dvig novih tiskovin naj se obrnejo na urad Kmečke zveze, Gorica, Ul. AsooJl 1, tel. 24-95, ki posluje v avgustu samo v jutranjih urah.
iiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiuimiimiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiMiii
OBVESTILO ŠOLSKEGA SKRBNIKA V GORICI
UČITELJSKI NATEČAJ ZA SLOVENSKE ŠOLE
Z natečajem bodo izpolnili eno stalno in tri nadštevilčna mesta - Rok za vložitev prošenj zapade 25. septembra
..	^ * ' '•*	'^*■**<**»»* ^ '•v#«'*** #	A • ..
Nekaj misli ux pripomb za razvoj turizma na Krasu
Zanemarjana Škocjanska jama in njen okoliš ter cesta in koča na Slavniku
Ko govorimo o razvoju turizma v Sloveniji in zlasti na Primorskem, lahko ugotovimo, da se razvija v okviru naslednjih prirodnih dejavnikov: gor, Krasa, morja, zdravilišč, in kar je posebno pomembno, lahko izkorišča izredno prometno vlogo v evropskem merilu. Vse to je prišlo do izraza tudi preteklo nedeljo, tako da se ni vse trlo le ob slovenski obali, ki doživlja invazijo turistov, marveč tudi na kra-ški planoti, vse od postojnskih vrat, mimo kraške oaze Lipice in svetovno znanih Škocjanskih jam. Sko. zi postojnska vrata gre poprečno na dan do 25.000 avtomobilov. V postojnski jami pa se ustavljajo ljubitelji podzemeljskega Krasa. Tako jo je v nedeljo po neuradnih podatkih obiskalo nad 6.500 gostov, tako da so turistični in gostinski delavci imeli polne roke dela.
Škocjanske jame so še vedno nepripravljene, čeprav jih obišče ob nedeljah tudi do 500 gostov. Obisk bi bil še znatno večji, če bi bila boljša cesta od Divače naprej. Manjkajo osnovni komunalni objekti, tekoča voda, sanitarije in kar je v vročih dneh še posebno važno, gostišče, saj če hočeš sprati grlo, moraš po prašni cesti v dva kilometra oddaljeno Naklo.
Dalje me je pot vodila na Slavnik, ki so ga v poslednjem času nekam zanemarili. Ko je bila pred nekaj leti zgrajena gozdna cesta do vrha, so iz Trsta romale kolone avtomobilov na ta naš prekrasni hrib. V zadnjem času pa je turistov manj, ker je cesta precej zapuščena, koča pa tudi ni najbolje vzdrževana. Vsekakor bi kazalo tudi to turistično točko popestriti, saj bi potem tskočib gor marsikdo, ki pride čez kozinski blok, preko katerega je vedno več prometa. Seveda bi moralo biti za to tudi več turistične propagande.
Naj bo kakorkoli že. Kras je poln lepot, ki jih nudi sleherni letni čas. Zato ne bi smeli te slikovite pokrajine zanemarjati.
Vojko Krpan
Odobren videmski regulacijski načrt
Na zadnji seji je deželni odbor izrekel ugodno mnenje o odobrit-venem sklepu splošnega regulacijskega načrta videmske občine, ki ga je predlagal odbornik za urbanistiko De Carli. Videmski občinski svet je odobril načrt 5. novembra 1958, kasneje pa ga je spremenil z raznimi sklepi v maju 1964, v maju 1965 in v januarju 1967. Na ta način se torej konča dolgotrajni postopek, pri čemer je treba upoštevati, da je videmska občinska uprava sprejela večino nasvetov in
predlogov deželnega urbanističnega odbora. Sedaj mora še predsednik Berzanti podpisati odlok o odobritvi načrta, nakar ga bodo poslali računskemu dvoru.
sA/xtta
Šolski skrbnik za goriško pokrajino prof. Giovanni Simonrani je razpisal natečaj na podlagi izpitov in naslovov za posebni seznam ter poučevanje na slovenskih osnovnih šolah v goriški pokrajini. Kandidati se bodo lahko potegovali za eno stalno mesto ter tri nadštevilčna mesta.
Kandidati morajo svoje prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti, predložiti najkasneje do 25. septembra 1969 na šolskem skrbništvu. Prošnje bo sprejemalo najkasneje do 14. ure. Ce bi kdorkoli zakasnil s predložitvijo dokumentov, četudi po krivdi javnih uradov, bo izključen iz natečaja. K prošnji bo potrebno predložiti, kot določa člen štiri, pravilnika o natečaju, vse potrebne dokumente. Kandidati naj se pred izročitvijo dokumentov prepričajo o točnosti podatkov, ker pozneje ne bo moč zamenjati nobenega dokumenta.
Kakor je razvidno iz natečaja, lahko h& njem sodelujejo samo «pripadniki slovenske jezikovne skupnosti«, ki zadoščajo sledečim predpisom:	italijansko	državljan-
stvo, starost med 18 in največ 35 leti (razen izjem, ki jih predvideva člen 2), potrdilo o dobrem vedenju, primerna zunanjost, ki jo zahteva opravljanje učiteljskega poklica ter spričevalo o usposohljenostnem izpitu. Za moške velja tudi predpis, da so upoštevali zakon o služenju veiaškega roka.
V kolikor nam je znano, se takšni konkurzl običajno vršijo vsaki dve leti ter imajo namen Izpolniti izpraznjena mesta na šolah zaradi upokojevanja ali drugih razlogov, zaradi katerih so se mesta izpraznila.
Huda Drometna nesreča v Gradiški
V GradišM se je včeraj ob 18.30
Na zelenjavnem trgu na debelo
pripetila prometna nesreča, v kateri se je ranil EHo Paviot, star 24 let, doma iz Borgniana 7. Fant se je pri nesreči udaril v glavo ter zadobil tudi šok. V bolnišnico so ga pripeljali v nezavestnem stanju. Ponesrečil se je pri vojašnici Ugo Bologno v Gradiški, kjer mu je nudil prvo pomoč vojaški zdravnik O njegovem zdravstvenem stanj« se zdravniki niso hoteli izre«.
Do 14. avgusta dvignite bencinske bone
Vodstvo Avtomobilskega kluba v Gori« javlja, da 14. avgusta zapade nepreklicno rok za dvig bencinskih bonov proste cone za tretje tromesečje tekočega leta.
IZ NOVE GORICE
Zanimiva razstava
uporabne umetnosti
V prodaji so okusno izdelani predmeti iz keramike in fesa - Prvi izdelki iz kovanega železa iz Lokovca
Trgovsko podjetje Manufaktura j Novi Gorici je odprlo v svojem trgovskem lokalu v stolpnici, kjer prodajajo «souvenirje», razstavo likovnih izdelkov. Razstavo so letos priredili tretjič ter prireditelji tipajo, da bodo z njo dosegli velik uspeh. Razstavljeno blago si je moč ogledati — in ga seveda tudi kupiti — v sami trgovini kakor tudi v kletnih prostorih, ki so preurejeni v okusno opremljen razstavni prostor. Svoja dela razstavlja 27 umetnikov, ki imajo veliko izdelkov iz gline, lesa in železa. Zelo zanimivi so kipci iz keramike, ki upodabljajo stilizirane narodne noše. Ker imajo dokajšnjo mero umetniškega izraza, bodo z uspehom izpodrivali kinč, ki se je že zelo usidral v tovrstno obrtniško dejavnost.
Prvič so se letos predstavili Lok-varji, ki so znani na Primorskem po obdelovanju železa. V povojnih letih so se usješno uveljavili z izdelovanjem žebljev in svedrov, sedaj pa so se lotili kovanega železa ter hočejo v malem konkurirati že-lezarjem v Kropi. Manufaktura razstavlja kovani lestenec, delo enega samega kovinarja, ki je vanj vložil kakih 200 delovnih ur. Gre za prvi železni lestenec, ki so ga izdelali v Lokavcu ter je zato tudi svojevrstna redkost. Vrhu tega so izdelali tudi stojalo za cvetlične lončke in pripravo za spravljanje dežnikov.
Povabljence, med katerimi je bil tudi predsednik Nove Gorice Rudi Šimac, so sprejeli predstavniki podjetja, med katerimi sta bili tudi prodajalki oblečeni v slovensko in šumadijsko narodno nošo. Povedali so nam, da sta obe noši v prodaji in da velja slovenska — zaradi peče, ki stane 150.000 dinarjev — o-koli pol milijona din.
PSI zahteva ostavko župana Portcllija
Prejšnji večer se je v Gradiški sestal izvršni odlbor PSI ter sklenil zahtevati od župana Portellija, da poda ostavko na svoj položaj. Svoje stališče stranka utemeljuje s tern, da Portelld ne predstavlja
iiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Gradnja športnih objektov v Gorici
Prvi klasi bogate setve goriške občinske uprave na področju grad. nje športnih objektov. Letošnjo jesen bodo dogradili veliko športno balo v parku v dolini Koma, kjer bodo mogli goriški otroci vaditi kotalkanje. Okoli lokacije za ta objekt je bilo dosti polemik, ker okosteneli branilci zelenih površin niso spoznali koristnosti in potrebnosti takšnega športnega ob. jekta, ki ga je edino mogoče po. staviti na zeleno površino. Pred
nevarno točko. Bolgarski tovornjak, ki je vozil steklo, je med obračanjem zavil z zadnjim desnim kolesom prikolice z asfalta v en meter globok odtočna kanal. Ker je prikolica zelo dolga (približno 20 metrov), se je spiralno zavila vzdolž podolžne osi. Praktično je pokvarjena. Z vozilom po vsi priliki ne bodo mogli nadaljevati po ti, ampak bodo morali tovor razložiti in prikolico popraviti.
Vendar pa bd bilo koristno, če
nekaj dnevj so praznovali «llkof»; bi tisti del jarka ogradi«, ker se prek štirih zidov so postavili že- lahko pripetijo še druge nesreče
lezno ogrodje za streho ter so nanj	-----------
pritrdili valovite plošče za streho, j Padec v Ul. Morelli Dela opravlja gradbeno podjetje j Včeraj ob 11 uri Je padla na StfUbin.	cesti Francesca Dugar, vdova Faj-
Letošnjo Jesen bodo Izročili go-, letič, stara 49 let, doma iz Ul. Ba-riški občini športni objekt na Roj. j iamonti 22. Udarila se je v glavo
Vsako jutro je na zelenjavnem trgu dolga vrsta branjevk, ki so pripeljale na trg svoje pridelke. Gre povečini za okoličanke in tudi za vrtnarice iz mesta, ki prinesejo na trg po nekaj košev sadja in zelenjave. Kljub vročini je bilo blaga vedno dovolj, v zadnjih dneh pa ga je nekoliko manj, ker smo prav sredi počitnic, ko je povpraševanja po zelenjavi s strani gospodinj vedno manj in ker si tudi proizvajalci privoščijo nekaj dni počitka. Kadar je dobra sezona, stoji pod streho na zelenjavnem tr-
gu na debelo tudi več desetin prodajalk, na drugi strani pa prodajajo svoje blago na debelo proizvajal« sadja in zelenjave, ki so prav tako vsakodnevni obiskovalci trga. Ker je občevalni jezik povečini slovenščina, moremo iz tega sklepati, da je ta gospodarska ve ja pretežno domena naših ljudi. Slovenski človek pa se uspešno a-veljavlja tako v nadrobni prodaji na zelenjavnem trgu (kjer so stojnice), kakor tudi v trgovini na de belo. (Na sliki sklepanje kupčij")
cah v Standrežu, kjer gradijo no. gomehno igrišče. Zaradi nepredvidenega zastoja se je gradnja nekoliko zavlekla. Največ dela je bi. lo s tribuno, na kateri bo 4.000 prostorov. Na eni strani so ce. mentne tribune, na nasprotni strani pa stojišča. Osrednji del tribune je zgrajen v dveh nadstropjih, stranska pa v enem. če ne bi bilo težav zaradi trave, bi IgrL šče mogli uporabljati že letos; ker pa morajo počakati, da se le. po zarase, bo objekt popolnoma nared za športno sezono 1970-71. Pred tribuno bodo slačilnice ln bar.
Občinska uprava se sedaj u-kvarja s postopkom, da bi dobila dovoljenje za gradnjo dveh baze. nov, pokritega ln odkritega, za ka_ tera je že izdelala načrte ln jih morajo odobriti pristojni organi. Za en del gradnje je že zagotovljeno finansiranje.
V kratkem bodo pričeli graditi telovadnico budi v Standrežu. Pred dnevi so na seji občinskega sveta odobrili manjše popravke načrta, ki jih Je zahtevala deželna uprava. Telovadnica bo dolga 40 ter široka 28 metrov ter bo koristno služila športni dejavnosti v tej vasi.
^Počitniški mosf» v nekaterih uradih
Pokrajinska bolniška blagajna za obrtnike sporoča svojim članom, da bodo njeni uradi zaprti v soboto 16. avgusta, ker so dali uslužbencem pravico, da si naredijo «po čdrtniški most« med velikim šmarnom ln nedeljo
Avtomobilski klub sporoča, ds bodo njegovi uradi zaprti v soboto 16. avgusta; izjema bo urad za plačevanje pristojbin., M bo delo val normalno. Uradi avtomobilske ga kluba v Tržš&u, Krminu ln Gra-dežu bodo odprti v soboto dopoldne.
Prevrnjen tovornjak na tovornem kolodvoru
Včeraj popoldne se je pripetila na tovornem kolodvoru lažja prometna nesreča, Id je opozorila na
ter levo koleno. V bolnišni« so jo pridržali na zdravljenju s pro gnozo okrevanja v 8 dneh. Zenska je povedala, da je padla v Ul. Mo relli, vendar pa so jo bolničarji rešilnega avtomobila dobili pri pošti, kjer ji je postalo slabo.
fiteverjansko prosvetno društvo Briški grič priredi v nedeljo, 24. avgusta avtobusni izlet na Gorenjsko. Ogledali si bodo Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, kovaški muzej v Kropi, muzej talcem v Begunjah, Bled in njegovo okolico. Vpisovanja sprejemajo Bruno Ste-kar, Franc Maraž, Milena Korenova, Nevina Rožičeva in Ferdinand Komjanc. člani in sodelav« imajo popust.
Slovensko planinsko društvo v
Gorici priredi 23 jn 24. avgusta izlet na Jalovec Podrobnejše infor-ma«je o tem izletu dobijo zainteresirani pri tajni« Smetovi, na sedežu prosvetne zveze, Ul. Ascoli 1, tel. 24-95.
več stranke in volilnega zbora, ki ga je izvolil v občinski svet. Por-telli se po socialdemokratskem razkolu ni opredelil za PSI ali PSU, ampak se je proglasil neodvisnim Izvršna odbor je pooblastil sekre tar j a sekcije, naj se pogovarja s predstavniki KD in PSU ter sesia-vi večino v občinskem svetu, da bi lahko nemoteno zaključili u-pravno dobo.
Župan Portelli je na seji občinskega sveta prejšnji teden sporočil svetovalcem, da jim izroča svoj mandat, vendar na seji ni bil sprejet nikakršen sklep, verjetno tudi zavoljo tega, ker demokristjanski svetoval« nimajo interesa spreminjati mesta župana v tem kraju. Vsekakor je kriza še vedno odprta.
Še en odličnjak
Nekoliko z zamudo objavljamo sliko še enega goriškega odličnja. ka, ki obiskuje slovenske srednje šole. Imenuje se Silvan Bevčar, stanuje na Oslavju ter je končal prvi razred nižje srednje šole. Bil je zunanji gojenec Slovenskega dl. jaškega doma. Ob vstopu v drugi razred Izrekamo tudi njemu najboljše želje za nadaljnje učne u-spehe.
CORSO. 17.30—22.00: «La ruota di scorta della signora Blossom«, S. McLaine in J. Both; barvni film.
MODERNISSIMO. 17.30-22.00: «Og-gi a me... domani a te», M. Ford in J. Cameron; italijanski barvni film.
V1TTORIA. 17.15—21.30: «Rocco e i suoi fratelli«, A. Delon in A. Gi-rardot; italijansko-francoski film, mladini pod 16. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.30 — 21.30: «Špara gringo špara«, B. Kelly in E. Blanc ; ameriški kinemaskopski film v barvah
VERDI. 18.00—22.00: «L’alibl», V. Gassman in T Aumont; italijanski barvni film.
/ r:ič
AZZURRO zaprt
EXCELSIOK. 17 30—22.00 ((Vincitori e vinti.), M Dietrich, B Lanca-ster.
PRINCIPE. 18.00—22.00 «Uno st-ra-niero a Sacramento«, Barbara Frey. V barvah.
'ur« (.orica
SOČA (Nova Gorica): »Champagnskl
morilci», francosko - ameriški barvni film — ob 18.30 in 20.30.
DESKLE: «Neprekosljivi», ameriški barvni film — ob 20.
SVOBODA (Šempeter): «Sos zakonolom«, ameriški barvni film — ob 18.30 in 20.30.
ŠEMPAS: Prosto.
PRVAČINA: Prosto.
RENČE: «Tarzan in otrok iz džungle«, ameriški barvni film — ob
20.30.
KANAL: «Nevaroa linija 7000», ameriški barvni film — ob 20.30.
DE2CRNI LEKARNI GORICA
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Pontoni Bassi, Ra-štel 26, tel. 33-49
TRŽIČ
Danes ves dan in pono« bo odprta lekarna «Rismondo», dr. Ri-smondo, Ul. Toti 52. tel. 72-701.
V Doberdobu postavljajo temelje za spomenik padlim borcem. Kot smo že pisali, pomagajo pri teh delih tudi pristaniški delavci Iz Tržiča, kakor kaže gornja slika.


NA SVETOVNIH IGRAH GLUHONEMIH V BEOGRADU
V rokometu prva zlata kolajna za Jugoslavijo
Številni svetovni rekordi gluhonemih
BEOGRAD, 12. — Na 9. sve- deske zmagala Bruna Rossi pred tovnih igrah gluhonemih v Beo- Wally Waisovo iz Bočna, gradu je včeraj in danes padlo
kar dese, moških in ženskih sve. tovnih rekordov. Nekaj izidov:
PLAVANJE
Moški
Fred Savinski (ZDA) na 100 m prosto 1’00”4 in 200 m metuljček 2'27”3
Ar».hony Valla (ZDA) 400 metrov prosto 4'49”3
Arthur Renold Trumbie 400 mešano 5’33”9
100 m prosto — Ana Robinson (Kanada) 1'00”6
200 m hrbtno — Katarina Sallade (ZDA) 2’21”7
100 m hrbtno — Katarina Sallade 1’21”5
200 m mešano — J Ann Robin, son (Kanada) 2’53"1
ATLETIKA
Moški
3000 m ovire — Adam Kot (Poljska) 9’18”0
Krogla — Wilhelm Heriikson (švedska) 15.83
Hoja na 20 km — Gerhard Sper-lig (Vz. Nemčija) 1.17’04”
400 metrov ovire — Vjačeslav Sko.
morov (SZ) 51”4 Troskok — Viktor Judelevič (SZ) 15.72 m
Disk — Thomas Hemes (ZDA) 46.86 m ženske
80 m ovire — Nina Ivanova (SZ) 400 metrov — Rita Windvrake (Z. Nemčija) 57”6
STRELJANE
Malokalibrska puška (ekipno pr-vensbvo)
1.	češkoslovaška 1736 krogov
2.	Italija 1729
3.	Jugoslavija 1717 Posamezniki
1.	Giovanni Palisano (It.)	691
krogov
2.	Jaroslav Dedič (ČSSR) 581
3.	Joseph Pem (ČSSR) 580
NAMIZNI TENIS ženske
1.	Madžarska
2.	Japonska
3.	Romunija 6. Jugoslavija Moški
1.	Madžarska
2.	Zah. Nemčija
3.	Romunija 6. Jugoslavija
ROKOMET
ženske
Jugoslavija si je danes osvojila prvo zlato medaljo in sicer v rokometu, kjer je brez poraza o. svojila prvo mesto pred češkoslovaško In Italijo.
1.	Jugoslavija
2.	češkoslovaška
3.	Italija KOLESARSTVO
Hitrostna dirka na 1000 metrov
1.	Lee Johnson (VB)
2.	Tiziano Passoli (It.)
3.	Milnko Jerman (Jug.)
KOŠARKA
V izločilnih borbah so bdi danes v košarki zabeleženi naslednji rezultati:
Italija — Argentina 72:34 ZDA — Belgija 57:29 NOGOMET
Jugoslavija — češkoslovaška 1:0 Romunija — Madžarska 1:2 SZ — Vel. Britanija 3:1.
REUTLINGEN, 12. — Zahadno. nemška plavalna zveza že določila skakalce, ki jo bedo zastopali na tekmovanju za evropski pokal v skokih v vodo, ki bo od 22. do 24. avgusta v Bocou. V ženski reprezentanci so Krause, Miohael, Sapp in Herweg, v moški pa Huda, Hselzl, Schvvemmer in Reff.
KOLESARSTVO
LODI, 12. — Italijanski amaterski kolesarji so danes pod vodstvom tehničnega vodje Rimedla odpotovali Iz Linateja. Z letalom so odpotovali na Dunaj, od koder bodo pot v CSSR, kjer se bodo udele. žili svetovnega prvenstva, ki bo v Brnu, nadaljevali z avtobusom.
ŠPORTNE VESTI Z ONSTRAN MEJE
Zmaga koprskih plavalcev v dvoboju z Mestrino
Ob veliki udeležbi gledalcev je bil v nedeljo popoldne v bazenu Žu-sterna pri Kopru prijateljski plavalni dvoboj med domačim klubom Koper in plavalnim klubom Mestrina iz Mester pri Benetkah. Koprčani, ki so prvo srečanje v Mestrah izgubili, so tokrat močno presenetili in zmagali z visoko razliko 84:58.
Od individualnih rezultatov je treba izdvojiti uspeh Marka Bertoka, ki je kot prvi Koprčan preplaval 100 metrov prosto izpod ene minute, točneje 59” 8/10. Drugi rezultati: 400 metrov prosto moški — 1. Bertok 4’55”4;
iaiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiimiiliiiiiiiim,||ti|l|l„,imi|lll|||||l„„„|
Včeraj so uradno sporočili
Razpored nogometnih tekem prvenstva B lige 1969-70
SKOKI V
mm
PESCARA, 12. — Klaus Dl,bi asi je osvojil tiudi drugi italijanski naslov v skokih v vodo. Po zmagi s trimetrske deske je skakalec iz Bočna osvojil naslov italijanskega prvaka tiudi z lOjnetrskega stolpa. Med dekleti pa Je s trimetrske
MILAN, 12. — Italijanska nogometna zveza je objavila razpored tekem prvenstva B lige 1969-1970,
ki je naslednji!
1. kolo (14. 9. 1969)
Arezzo — Catania Casertana — Piša Catanzaro — Piacenza Po-ggia — Atalanta Temana — Genoa Mantova — Como Modetna — Monza Perugia — Reggiana Reggina — Cesena Varese — Livorno
2.	kolo (21. 9.)
Catanzaro — Cesena Como — Catania Genoa — Livorno Monza — Mantova Piacenza — Perugia Plsa — Foggia Reggiana — Modena Reggina — Atalanta Ternana — Casertana Varese — Arezzo
3.	kolo (28. 9.)
Arezzo — Reggiana Atalanta — Piacenza Casertana — Varese Catania — Catanzaro Cesena — Como Genoa — Foggia Mantova — Temana Modena — Livorno Perugia — Monza Piša — Reggina
4.	kolo (5. 10.)
Casertana — Atalanta Catania — Mantova Como — Modena Foggia — Catanzaro Livorno — Perugia Monza — Genoa Piacenza — Arezzo Reggiana — Piša Ternana — Reggina Varese — Cesena
5.	kolo (12. 10.)
Arezzo — Perugia Atalanta — Livorno Catanzaro — Casertana Cesena — Reggiana Genoa — Como Modena — Varese Monza — Foggia Piacenza — Piša Reggina — Mantova Temana — Catania
6.	kolo (19. 10.)
Atalanta — Temana Casertana — Catania Como — Catanzaro Foggia — Cesena Livorno — Arezzo Mantova — Modena Perugia — Varese Plsa — Genoa Reggiana — Piacenza Reggina — Monza
7.	kolo (26. 10.)
Catania — Atalanta Cesena — Casertana Genoa — Perugia Livorno — Catanzaro Mantova — Arezzo Modena — Foggia Monza — Reggiana Piacenza — Reggina Temana — Como Varese — Plsa
8.	kolo (2. 11.)
Arezzo — Ternana
Atalanta — Genoa Casertana — Mantova Catania — Piacenza Catanzaro — Modena Cesena — Monza Foggia — Como Perugia — Reggina Piša — Livorno Reggiana — Varese
9.	kolo (16. 11.) Catanzaro — Atalanta Como — Piša
Foggia — Reggiana Genoa — Cesena Livorno — Monza ' Modena — Catania Piacenza — Casertana Reggina — Arezzo Temana — Perugia Varese — Mantova
10.	kolo (23. 11.) Atalanta — Modena Casertana — Foggia Cesena — Piacenza Como — Livorno Mantova — Catanzaro Monza — Varese Perugia — Catania Piša — Arezzo Reggiana — Temana Genoa — Reggina
11.	kolo (30. 11.) Arezzo — Casertana Catania — Monza Cesena — Atalanta Foggia — Perugia Livorno — Reggiana Reggina — Modena Piacenza — Geona Piša — Mantova Temana — Catanzaro Varese — Como
12.	kolo (7. 12.) Atalanta — Arezzo
Catania — Foggia Catanzaro — Monza
Como — Piacenza Genoa — Varese Mantova — Cesena Modena — Casertana Perugia — Plsa Reggiana — Reggina Temana — Livorno
13.	kolo (14. 12.)
Arezzo — Cesena Casertana — Livorno Catanzaro — Genoa Monza — Como Perugia — Modena Piacenza — Mantova Piša — Temana Reggiana — Catania Reggina — Foggia Varese — Atalanta
14.	kolo (21. 12.) Arezzo — Catanzaro Atalanta — Perugia Cesena — Catania Como — Reggiana Foggia — Piacenza Genoa — Casertana Livorno — Mantova Modena — Piša Reggiana — Varese Temana — Monza
15. kolo (28. 12.) Casertana — Reggiana Catania — Varese Cesena — Temana Como — Reggina Mantova — Foggia Modena — Genoa Monza — Arezzo
Perugia — Catanzaro Piacenza — Livorno Piša — Atalanta
16.	kolo (4. 1. 1970) Arezzo — Como Atalanta — Monza Casertana — Perugia Catanzaro — Piša Genoa — Catania Livorno — Reggina Modena — Cesena Reggiana — Mantova Temana — Piacenza Varese — Foggia
17.	kolo (H. 1.) Arezzo — Modena Catania — piša Catanzaro — Varese Cesena — Livorno Ccmo — Atalanta Foggia — Temana Genoa — Reggiana Mantova — Perugia Monza — Piacenza Reggina — Casertana
18.	kolo (18. 1.) Atalanta — Reggiana Foggia — Arezzo Livorno — Catania Mantova — Genoa Monza — Casertana Perugia — Como Piacenza — Modena Piša — Cesena Reggina — Catanzaro Temana — Varese
19.	kolo (25. 1.) Arezzo — Genoa Atalanta — Mantova Casertana — Como Catania — Reggina Cesena — Perugia Livorno — Foggia Modena — Ternana Piša — Monza Reggiana — Catanzaro Varese — Piacenza
100 metrov prsno — 1. Slapernik (Koper) 1’22”3;
100 metrov delfin — 1. Milkovič (Koper) 1’14’T;
100 metrov hrbtno — Dignoto (Me-trina) 110”;
štafeta 4 x 100 m — 1. Koper 4’52”5.
ŽENSKE
400 metrov prosto — Savelj (Koper) 5’31”3;
100 metrov prsno — Donolato (Mestrina) 1'32”3;
100 m delfin — Donolato (Mestrina) 1’42”9;
100 m hrbtno — 1. Štok (Koper) 1’18”2;
100 m prosto — 1. Kramberger (Koper) 1’10”5;
štafeta 4 x 100 m mešano — 1 Koper 5’39”7.	.
Tudi v vaterpolu so zmagali Koprčani in sicer 6:4. Pred začetkom srečanja je bila skromna slovesnost, ko je goste pozdravil predsednik plavalnega kluba Koper Miran Bertok ter med drugim izrazil željo, da bi se stiki z italijanskimi športnimi društvi še poglobili in da bi prišlo še do nadaljnjih srečanj.
nogometaši ne bodo razočarali in da bodo dosegli svoj cilj, to je obstanek v ligi.
KOLESARSTVO
AUXERRE, 12. — Selektor fran. coske amaterske reprezentance Robert Cubron je javil imena kolesarjev, ki bodo nastopili na sve. tovmem prvenstvu v Brnu. V cestni vožnji bodo nastopili Damguillame, Botherel, Rouxel, Lapebie, Dele-pine in Duoereux, medtem ko bodo v ekipni vožnji na 100 km vozili Roques, Hezard, Proust in Lebas.
V Kopru je bila še ena pomembna prireditev: republiško prvenstvo v jadranju za jadrnice razreda Sni-pe in Star. Udeležba je bila prav dobra, saj so razen domačinov na stopili še gostje iz Splita, Opatije, Pulja, z Reke in iz Trsta. V razredu Snipe je osvojila prvo mesto posadka Labuda iz Splita, drugo mesto pa sta zasedla Koprčana brata Cerkvenik. Kot najbolje uvrščena domačina sta s tem tudi osvojila naslov slovenskih prvakov. V tekmovanju jadrnic Star pa sta prepričljivo zmagala brata Kosmina iz Kopra. Tekmovanje je bilo prav dobro organizirano in si ga je razen domačinov ogledalo tudi več tujih turistov
* • *
Novi član republiške nogometne bge Izola se že marljivo pripravlja na prvenstveno sezono. V nedeljo se je Izola pomerila na domačem igrišču z dekanskim Jadranom in zmagala s 5:2. To je bila prva tekma po dolgem odmoru in poznalo se je, da moštvo še ni povsem konsolidirano. Najboljši igralec Gregorič je bil sicer trikrat uspešen, vendar je napravil tudi precej napak in še zdaleč ni v taki formi, kot so ga vajerfi. Prav dobro pa je igral Dobrin in tudi oba mladinca Bembič in Kordiš. Izola bo začela zdaj forsirane treninge, ima pa v načrtu tudi več prijateljskih srečanj, med drugim s sežanskim Taborom in s Koprom. Ljubitelji nogometa v Izoli so prepričani, da jih
minimum......................................m,,,,.„„..........
MEDNARODNI NOGOMET
BASL, 12. — Prirediteljskd odbor nogometnega pokala sejemskih mest je danes objavil razpored prvih in povratnih tekem prvega kola turnirja. Razpored in datumi tekem so naslednji:
Charleroi . NK Zagreb (3.24.9.) Liverpool - Dundalk (6.-30.9.) Arsenal - Glentoran (9.-29.9.) Dundermline - Bordeaux (16.9-1.10 ) Rosenborg Tromdheim - Southampton (17.9.-1.10.)
Aris Solun • Cagliari (17.9.-1.10.) Dinamo Baku - Floriana Malta (17.-28.9.)
Partizan Beograd - Uj-pest Budimpešta (18.9.-1.10.)
Inter . Spairta Praga (17.9.-1.10.) Loasanme - Vasas Gyoer (16.9.-1.10.' PC Zuerioh - Kilmamock (17.9.. 1.10.)
Las Parmas - Hertha Berlin (17.9 -
1.10.)
VFB Stuttgart - FF Malmoe (17.9 •
1.10.)
Anderledht - FC Valur Islandija (10.-lfl.-9.)
Jeuenesse Esch - FC Ooleradne (S
Irska) (18.9.-1.10.)
Juventus - Lokomotiv Plovdiv
(17.9.-1.10.)
BERN, 12. — Danes je FIFA določila razpored tekem za pokal pokalnih prvakov in za pokal prvakov. Milan bo nastopil v prvem kolu turnirja za pokal prvakov 10. septembra v S. Siru proti luksemburški enajsterici Avenir Beggen. Povratna tekma bo 24. istega meseca v Beggenu. Ostale tekme prvega kola turnirja za pokal prvakov bodo 17. septembra ln 1. oktobra. V okviru tega turnirja bosta odigrali Palloseura Turku in BK Kopenhagnu dve predturnirsk! tekmi in sicer 21. avgusta v Turkuju in 28. istega meseca v Kopenhagnu.
Tudi v okviru turnirja za pokal pokalnih prvakov bosta dunajski Rapid in moskovski Torpedo odigrala dve izločilni tekmi in sicer 27. avgusta na Dunaju in 2. septembra v Moskvi.
BERLIN, 12. — Vzhodnonemška kolesarska zveza je objavila se. znam kolesarjev, ki bodo nastopi, li na svetovnem prvenstvu v Brnu Barve Nemške demokraitične republike bodo branili:
V	cestni vožnji — Dieter Mickeln, Klaus Ampler, Bemd Kndspel, Axel Pesehel in Siegfried Huster.
V	hitrostni vožnji in tandemu — Juergen Gesohke, Weimer Otto in Juergen Sohuetze.
V	zasledovalni vožnji — Heinz Richter.
V	hitrostni vožnji za ženske — Heidi Blobner, Hannelore Mattig in Karin Steuwe. V zasledovalni vožnji za ženske — Hannelore Mattig.
,v.:.................:.................. .............
S SP profesionalcev. Zgoraj: Ottenbros pred Stevensom na črti. Spodaj: Ottenbros, Stevens in Dancelli na odru za zmago''*1
m
1 i I a
.......................................................................■iiiniiiiiimiiiiimimiiiiiiimiiiiiiiimuui.I1"1""
PO MEDNARODNEM ŽENSKEM TURNIRJU ZA 3. TROFEJO SOKOLA
Zaključno poročilo tajnika priredileljskega odbora
Prejeli smo s prošnjo za objavo: Ko pregledujem organizacijsko delo za III. trofejo Sokola, ne morem mimo dejstva, da je bil ta turnir letos najvažnejša' in najbolje obiskana športna manifestacija organizaciji kakega slovenskega društva v zamejstvu. Kot taka pa je vsekakor odlično uspela in to z vseh vidikov.
Pred dvema letoma je naše društvo priredilo zabavni večer s plesom, obenem pa tudi manjši odbojkarski turnir. Odziv občinstva je bil že takrat zadovoljiv in ugotovili smo, da naša publika bolj ceni kvalitetno športno tekmo kot uro plesa. Zato smo se odločili, da bomo odslej prirejali odbojkarski turnir brez vsakršnih obrobnih prire ditev. Tudi delovanje bifeja smo skrčili na minimum, poskrbeli smo le, da bi se gledalci, k' so bili prisiljeni k štiriumemu gledanju, lahko okrepčali. Šlo je torej za izključno športno manifestacijo, ki je, kljub spodrsljaju zaradi odsotnosti Romunk, odlično uspela. Obžalujem le, da se niso mogle ekipe predsta viti s svojimi najboljšimi postavami. Bor, CUS Parma in Partizan so igrali brez najboljših igralk; poglavje zase pa je naša ekipa, ki se je zaradi obolelosti dveh standardnih igralk morala zateči po pomoč k ŠD Breg, kateremu se moram za sodelovanje zahvaliti. Predvsem pa me veseli rezultat, ki ga je ta ekipa dosegla; upam namreč, da smo s tem naredili prvi korak k skupni slovenski zamejski ekipi, ki bi se lahko kaj kmalu prerinila v A ligo in tam zastopala manjšinske barve.
Organizacijsko delo, ki je bilo povezano s tem turnirjem, se je začelo že 3. februarja in je bilo zelo zamotano. Povem naj samo, da smo prejeli in odposlali skupno nad 100 dopisov: toliko postavk ne vsebujejo niti letni arhivi nekaterih naših
sov kršitve naše suverenosti. Ne zdi se mi pa vredno, da bi se globlje spuščal v to vprašanje in tako z odgovarjanjem na izzivanja vzbujal nove polemike.
Zadovoljiv je bil odziv tiska. O poteku turnirja nismo direktno obveščali tiska, pač pa smo dah časnikarjem na razpolago vso potrebno dokumentacijo. Za obširno poročanje se moram zahvaliti predvsem Primorskemu dnevniku in radijski postaj« Trst A, pa tudi dnevnikoma II Piccoio in La Gazzetta dello Šport, tržaški radijski postaji ter italijanski televiziji, ki je predvajala krajši posnetek otvoritvene tekme turnirja. Pomanjkljivo je bilo poročanje tiska iz Slovenije. O pr vih dveh dneh turnirja je poročala tudi tiskovna agencija ANSA.
v Preden preidem na finančni obračun, se želim zahvaliti za sodelovanje italijanski odbojkarski zvezi, lastnikom restavracij, kjer so bile igralke na hrani, še predvsem go s podu V. Metlikovcu za odlično po strežbo in res domač sprejem, vsem darovalcem nagrad, med katerimi naj kot edinega zasebnika omenim zlatarja g. Sedmaka ter upravi Slovenskega dijaškega doma, ki je nudila ekipam prenočišče.
Jasno je, da taka organizacija terja izredne finančne žrtve. Naš odbor se je zato obrnil na razne javne in zasebne ustanove s proš njo za podporo. Mnogi so razumeli naše težave in nas po svojih močeh podprli, med temi uprava devinsko-nabrežinske občine, SKGZ in EPT ter številni zasebniki oziroma pod jetja, katerih točen seznam je na vpogled pri blagajniku. Vsem se za prispevek zahval.ujem z obžaiova njem pa ugotavljam, da je še vedno preveč ljudi, ki žive tako rekoč na ramah Slovencev, ki pa na našo prošnjo sploh niso odgovorili Letos smo prvič uvedli pobiranje vstopnine,^ ki se je popolnoma ob-
' I Iv MU, 1 J
vili število gledalcev. Skupno .7: ju
si j!
turnir ogledalo okoli 1500 du j£ sicer 200 v četrtek, po 350 v r
in soboto ter 600 v nedeljo- j« Finančni obračun turnirja P" naslednii:
DOHODKI:
Inkaso pri blagajnah Dobiček pri bifeju Podpore javnih ustanov Prispevki zasebnikov
SKPUNO
ir
77#'
990?“,
IZDATKI:
Prehrana ekip Prevozi ekip Prenočevanje ekip Nakup trofeje, kolajn, zastavic
Tiskarski stroški Lepljenje lepakov SIAE in ostale prošnje Poštni stroški Telefoaski stroški Honorar sodnikov Razsvetljava Razno (točen seznam je Prl .rM' blagajniku)
SKUPNO
Izgubo lir 174730 — je ^
Sokol iz svoje blagajne.
Preden zaključim to svoj« čilo, bi rad dodal še nekaj prepd
zvezi s prihodnjim letom-
čan sem, da bo društveno
ponovno sklenilo organizira*1. nir, ki je postal ze trad'^0^^
So
»o
k
le
tet
So
9oi
!?
HI
Obstaja tudi že predlog za sicer od 31. julija do 3.
Na turnirju bosta seveda j1, ekipi Partizan in Sokol, kl	p*
pravico do nastopa, polura".^ J
smo povabili	tudi mlado	fr.-
Parme. Končno pa bi bilo ^ 19 da bi na turnirju sodelovala ^ e ka močnejša vzhodnoev-roP5 kipa.	^
Zaključujem torej svoje r tJ z željo, da bi	se čez leto	jg*
vsi srečali na odbojkarskem
Nabrežim.	^
e^
i:::::::::::: iiii:
V RREZlh_
društev. Pri organizacijskem delu je na žalost prišlo tudi do interferenc v naše delovanje in do posku-1 neslo. TalaTsmo tahko^M‘ugoto-
N
ki
GEORGE SAND
Indiana
42.
«Mati moja,» je začel in segel po suhi in prosojni roki, ki mu jo je pomolila, ((neznansko nesrečen sem, pomagajte mi. Rešite me gorja, ki me nadleguje. Saj veste, da ljubim gospo Delmarejevo...«
«Nisem vedela,« je nežno očitaje rekla gospa de Remič-reova
«Nikar ne poskušajte zanikati, dobra moja mati,« je rekel Raymon, ki ni utegnil zapravljati časa, ttvedeli ste in vaša čudovita obzirnost vam je branila, da bi mi prvi spregovorili o tem. No, ta ženska me tira v obup, glas mi zatajuje...«
«Govori vendar,« je rekla gospa de Remičreova mladostno živahno v vnemi svoje materinske ljubezni.
«Ne bom vam ničesar prikrival, toliko manj, ker to pot nisem kriv. 2e nekaj mesecev poskušam pomiriti njeno romantično glavo in jo vrniti njenim dolžnostim; toda vsa moja prizadevanja samo dražijo njeno poželenje po nevarnostih, potrebo po pustolovščinah, ki kipi v možganih ljudi njene domovine. Zdaj, ko govorim z vami, Je tukaj v hiši, v moji sobi, proti moji volji, in ne vem, kako naj jo odpravim, da bi šla.«
«Nesrečnl otrok!« je rekla gospa de Ramičreova in se hitro oblekla. «Ona, tako plaha in tako mila! Takoj pojdem k njej, spregovorim z njo! Saj si prišel k meni zaradi tega, kajne?«
«Da, da,» je odgovoril Raymon, ki ga je materina nežnost
samega raznežila; ((prigovarjajte ji pametno in dobrotljivo. Gotovo ji bo prijala čednost iz vaših ust, morda se bo vdala vašemu milovanju in se bo zopet obvladala, nesrečnica! Neznansko trpi!«
Raymon se je pogreznil v naslanjač In se razjokal, tako so mu razna razburjenja tega jutra zrahljala živce. Mati se je jokala z njim vred in se ni odločila oditi dol, preden ga ni pregovorila, da je srknil nekaj kapljic etra.
Indiana se ni več jokala, ko je prišla k njej, ampak Je mirno in dostojanstveno vstala, ko jo je prepoznala. Takega plemenitega in trdnega obnašanja nikakor ni pričakovala, zato je bila kar v zadregi pred mlado gospo, kot da Je nespodobno, da jo je zalotila v sinovi sobi.
Globoka in resnična rahločutnost srca Jo Je premagala, razširila je roke, da bi Jo objela. Gospa Delmarejeva je planila, obup se ji je zrušil v grenko ihtenje, dolgo sta se ženski jokali v medsebojnem objemu.
Toda ko je hotela gospa de Remičreova spregovoriti, Jo Je Indiana ustavila.
«Ne recite mi ničesar, gospa,« je rekla In si brisala solze; «ne bi našli besede, ki me ne bi zabolela. Vaše zanimanje in vaše rahločutje zadostujeta, dokazujeta mi vašo plemenitost in naklonjenost; moje srce je potolaženo kot more sploh biti. Odhajam, ni mi treba prigovarjati, že vem, kaj mi je storiti.«
((Nisem prišla, da bi vas odslovila, ampak da bi vas potolažila,« Je rekla gospa de Ramičreova.
«Ne morete me potolažiti,« ji je odgovorila ln Jo objela; «imejte me radi, to mi bo mnogo bolj pomagalo, toda ne govorite mi. Zbogom, gospa; vi verujete v Boga, molite zame.«
«Ne boste odšli sami!« Je vzkliknila gospa de Ramičreova; «sama vas bom spremila k vašemu soprogu, vas opravičila, branila in ščitila.«
«Blaga gospa!« Je rekla Indiana ter Jo pritisnila na svoje
srce, «tega ne smete storiti. Samo vi ne veste za Raymonovo skrivnost, nocoj bo govoril o njej ves Pariz, in vi bi igrali v tej zgodbi neumestno vlogo. Pustite, da spotiko prenašam sama; ne bom dolgo trpela zaradi nje.«
«Kaj hočete povedati? Pa ne, da bi si nakopali zločin in si vzeli življenje? Ljubi otrok! Tudi vi verujete v Boga.«
«Tudi, gospa, čez tri dnd se odpravim na otok Bourbon.«
«Daj, da te objamem, ljuba moja hčerkica, daj da te blagoslovim. Bog poplačaj tvoj pogum...«
Gospa de Ramičreova je hotela poslati vsaj po kočijo, toda Indiana je odklonila. Vrniti se je hotela sama, brez hrupa. Nič ni pomagalo, da se je Raymonova mati prestrašila, ko je videla, da se odpravlja Indiana vsa oslabela in razburjena na dolgo pot peš.
v/
mrzlim treskanjem ob nabrežnem kamenju. Zelenkasta Je vplivala na Indianine čute s privlačno močjo. ClovfV privadi strašnim mislim, čim bolj jih dopušča tem ‘
godijo. Ze dolgo časaje minilo, odkar je blažil ure b-O
obupa zgled Nouninega samomora, odkar si je naprt il1'
«Močna sem,« ji je odgovorila, «ena sama Raymonova beseda mi je dala moč.«
Ogrnila se Je s plaščem, spustila črno čipkasto tančico na obraz in odšla iz hiše pri stranskem Izhodu, kamor Jo je odvedla gospa de Ramičreova. Ob prvih korakih na ulici je imela občutek, da ji bodo trepetajoče noge odpovedale, vsak hip Ji je bilo, ko da grabi po njej robata roka pobesnelega moža, jo meče na tla ln vlači k potoku. Kmalu sta se ji vrnili moč in mirnost ob zunanjem hrupu, ob brezskrbnih obrazih, ki so se križali okoli nje, ob predirnem jutranjem hladu, toda boleča moč in mračen mir, podoben tistemu, ki se razprostira nad morskimi vodami in se ga izkušen pomorščak bolj boji kot viharnih valov. Hodila Je po nabrežju od Instituta do Corps legislativa, toda pozabila Je zaviti čez most, hodila je vzdolž ob reki kar naprej, zamišljena v neumno sanjo, v premišljevanje brez misli, ln stopila brez cilja kar naprej...
Naenkrat se Je znašla na bregu pri vodi, M je metala ledene plošče k njenim nogam ter Jih razbijala s suhim in
samomora nekakšno zapeljivo naslado. Samo ena m>se1'/ sel na Boga ji je branila, da se ni dokončno odloči18, ^ v tem trenutku ni •vodila njenih izčrpanih možgafl popolna misel. Komaj da se je spomnila Boga, » vedno bliže je stopala k bregu, pokoma nagonu ne$te^ privlačnosti trpljenja.
Ko je začutila pekočo mrzloto vode, ki ji je že iV' čevlje, se je prebudila kot iz nekakšne mesečnosti, se V; naokoli, da bi dognala, kje je, zagledala je za seboj Seine pa je bežala pod njenimi	nogami	in odnašala	*	^
oljnati gmoti beli odsev hiš in	sivkasto	modrega	,
nehno premikanje vode ln nepremičnost tal sta se motnih zaznavah, bilo ji je, kot da voda spi in zeTflW v V tem trenutku omotičnosti se	je naslonila na zid,	5	#'
uročena sklonila k tistemu, kar	se Ji je	zdelo trdna	S	p F
Toda zmoti] jo je lajež psa, ki Je poskakoval okoli zadržal, da bi spolnila svoj namen. Tedaj je prihit«1 M/ ki ga je privabil pasji lajež, jo prestregel v životu, f in položil na razbitine zapuščenega čolna na nabre« gledala ga je v obraz, a ga nd prepoznala. Pokleknil ie f0n* . nim nogam, slekel plašč in jo zavil vanj, vzel njen« ff svoje, da bi Jih ogrel, in fo Doklical do imenu. To« . » '
jih ogrel, in jo poklical po imenu. T°^lcet možgani so bili prešibki za kak napor; oseminšt-1^ ni bila ničesar zaužila.	,e f
Ko se ji Je nekoliko vrnila toplota v olesenele ude- V1* gledala pred seboj Ralpha na kolenih; držal je njep v svojih in prežal, kdaj se bo vrnila k zavesti.
(Nadaljevanje sle
S
«1
7
\
£
#1»
S
s
s
$
5
s
£
\
zrs-ru trat,«	ti;	a snsejszsr.
Tr“ ~	6ju	žfcgrs	t rr s	'
S
$
l
%
S
%
s
$S