L l/
/
(r
C//v

J 80
JST
SO CIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 1	Ljubljana, ponedeljek 14. januarja 1980	Cena 50 dinarjev	Uto XXXVII
. 1.
Na podlagi 335. člena, 2. alinee prvega odstavka 342. člena in 1. alinee 345. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee prvega razdelka 71. člena, 72. člena in 240. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1979 sprejela	\
RESOLUCIJO
o	politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1980
1. Pod vplivom mnogih zapletenih procesov in značilnosti družbenoekonomskih gibanj v Jugoslaviji in v svetu je razvoj v letu 1979 na nekaterih bistvenih Področjih odstopal od nalog, dogovorjenih z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana za obdobje 1976 do 1980 v letu 1979, kot tudi od usmeritev in ciljev družbenega plana. Temeljni vzroki za odstopanja pri uresničevanju dogovorjenih usmeritev izvirajo deloma iz preambicioznih in ponekod nedorečenih usmeritev v samem planu, iz nedoslednosti in slabosti pri izvajanju dogovorjenih usmeritev, pa tudi iz prepočasnega prilagajanja tega plana spremenjenim razmeram v svetu. Zato bodo v letu 1980 kot zadnjem letu tega planskega obdobja oziroma izhodiščnem letu za naslednji srednjeročni plan prisotni številni problemi, zlasti na tistih področjih, kjer se počasi ali le formalno uveljavljajo samoupravni družbenoekonomski odnosi in kjer so še vedno prisotne močne težnje za reševanje problemov po administrativni poti in manj s samoupravnim prevzemanjem odgovornosti za izvajanje dogovorjenih nalog. Vse dosedanje analize in ocene so pokazale, da so med njimi z razvojnega vidika v letu 1980 najpomembnejši zlasti naslednji problemi:
MS — nezadostna rast izvoza blaga in storitev ob velik,! uvozni odvisnosti in prepočasnem uresničevanju nalog pri racionalni substituciji uvoza;
—	neustrezna struktura proizvodnje in novih investicij z neugodnimi plačilno-bilančnimi učinki, poslat,. anje učinkovitosti investiranja ob relativnem zaostajati, i vlaganj v prednostne dejavnosti; razdrobljenost investicijskih objektov in njihova premajhna Povezanost s surovinsko osnovo;
—	velika' odvisnost od. uvoza nafte za potrebe energetike, prometa in petrokemije, ki ob izredno visoki rasti cen nafte na svetovnem trgu povzroča dodatne probleme v plačilni bilanci in narekuje ukrepe ,a racionalnejšo porabo vseh virov energije, in po-n°vno preverjanje nekaterih investicijskih odločitev;
—	neustrezne struktura proizvodnje, ki pogojuje v*soko dinamiko in neustrezno strukturo zaposlovanja, 0hranja elemente "ekštenzivnosti in neracionalnosti, ob *em ko pomanjkanje kadrov že pomeni omejitveni dejavnik kvalitetnega razvoja na nekaterih področjih;
—	nizka lastna akumulacija temeljnih organizacij združenega dela, ki, kljub ugodnejšim razmerjem v razporejanju dohodka v letu 1979, pomeni skupaj z amortizacijo le dobro polovico vseh sredstev za reprodukcijo v materialni proizvodnji; zato se ohranja velika odvisnost procesa razširjene reprodukcije od drugih, zlasti kreditnih virov sredstev;
—	zaradi visoke rasti življenjskih stroškov so, ne glede na rast dohodka, prisotni pritiski na rast osebnih dohodkov in s tem v zvezi tudi na rast sredstev za skupno in splošno porabo, ki utegnejo poslabšati v letošnjem letu doseženo izboljšanje delitvenih razmerij ;
—	kljub visoki rasti cen v letošnjem letu, se poglabljajo nesorazmerja med cenami posameznih proizvodov, kar bo imelo za posledico večje pritiske na rast v prihodnjem letu;
—	zaostajanje pri samoupravnem organiziranju in delovanju samoupravnih organizmov, kar poglablja neskladja in omogoča še vedno močno administrativno urejanje problemov na nekaterih ključnih področjih.
V zapletenih pogojih razvoja v svetu na prehodu v letu 1980, ko se vse bolj izrazito kažejo znaki upočasnitve proizvodnje in zlasti zaostrujejo energetski' problemi, terja gospodarski položaj v celotni Jugoslaviji in Sloveniji odločnejšo usmeritev na intenzivnejši razvoj, na racionalnejše gospodarjenje in varčevanje na vseh področjih v tesni medsebojni povezanosti z uresničevanjem in razvijanjem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in izdelavo samoupravnih mehanizmov za usmerjanje nadaljnjega razvoja.
2. V pogojih, ko se predvideva v celotnem gospodarstvu SFR Jugoslavije relativno nizka stopnja gospodarske rasti, bo politika izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1980 osredotočena na ustvarjanje pogojev za ekonomsko stabilizacijo, zlasti s spodbujanjem večje produktivnosti in boljšega dela ter z doseganjem skladnejših razmerij v razporejanju dohodka in omejevanju vseh oblik porabe v okvire rasti dohodka. Hkrati pa bo dan pdseben poudarek izvajanju tistih nalog, pri katerih smo v dosedanjem razvoju najbolj zaostajali:
—	učinkovitejše gospodarjenje in upravljanje z družbenimi sredstvi, ustvarjanje večjega dohodka in njegovo skladnejše razporejanje za vse namene porabe;
—• uresničevanje samoupravnega sistema ekonomskih odnosov s tujino in ha tej osnovi učinkovitejše spodbujanje izvoza ter smotAio omejevanje uvoza;
—	postopen prehod na samoupravno urejanje cen na podlagi načel in meril novega zakona o temeljih sistema in družbene kontrole cen;
—	dograjevanje samoupravnega sistema razširjene reprodukcije na osnovi dohodkovnih povezanosti in s tem dolgoročnejša uskladitev možnosti in pogojev za oblikovanje sredstev za investicije in za usklajevanje investicijskih namenov;
—	uveljavljanje sistema samoupravnega družbenega planiranja in priprava novih srednjeročnih planov za obdobje 1981—1985, kar bo pomenilo eno izmed osnov za odpravljanje strukturnih problemov v proizvodnji in za trajnejše izboljševanje odnosov v plačil-no-bilančnem položaju republike;
—	uveljavljanje odgovornosti delavcev v združenem delu in vseh nosilcev razvoja za dosledno" Izvajanje zakonskih in samoupravno dogovorjenih obveznosti ter uveljavljanje sankcij zaradi neizpolnjevanja obveznosti.
'3. Analiza dosedanjega Izvajanja družbenega plana ter medsebojne prepletenosti in odvisnosti osnovnih dejavnikov razvoja kažejo, da sorazmerno visoke gospodarske rasti zadnjih treh let, ki je slonela na domačem povpraševanju in imela dodatni impulz v rastočem deficitu plačilne bilance in povečani zadolženosti, ni moč nadaljevati brez težjih posledic. To hkrati z izvajanjem politike ekonomske stabilizacije terja umiritev domače konjunkture in večjo usklajenost vseh oblik domače porabe z realnimi možnostmi.
V takih pogojih je v letu 1980 moč pričakovati naslednje okvire razvoja:
—	_rast—£ealnega. družbenega proizvoda v združe-nem delu za 3—4 “/o. V tem okviru bi se povečala in-dustrijsEaT proizvodnja za 3—4 “/o, pri čemer bo njena rast v prvi polovici leta pod vplivom sprejetih ukrepov za umiritev konjunkture še skromnejša. Kmetijska proizvodnja se bo predvidoma povečala za okoli 3 %. Takšna gospodarska rast bo pogojena s povečanjem izvoza blaga in storitev, vlaganj v osnovna sredstva gospodarstva na podlagi dogovorjenih kriterijev ekonomske stabilizacije, zlasti z večjim upoštevanjem plačilno-bilančnega kriterija in kriterija učinkovitosti naložb ter s skladnejšimi razmerji v domači porabi;
—	nizka gospodarska rast in močne omejitve v porabi zahtevajo intenzivno družbeno aktivnost za produktivno zaposlovanje in večjo racionalnost pri gospodarjenju z živim in minulim delom ter zelo restriktiven pristop do dodatnega zaposlovanja na vseh področjih združenega dela. V dejavnostih izven proizvodnje (družbene dejavnostlj-delovne skupnosti organov družbenopolitičnih skupnosti, banke in druge finančne organizacije, samoupravne interesne skupnosti, delovne skupnosti skupnih služb, poslovne skupnosti in druge asociacije) ter trgovskih organizacijah na debelo in zunanjetrgovinskih organizacijah bo moč povečati število zaposlenih le tam, kjer je to" neogibno, zlas.tt zaradi aktiviranja novih zmogljivosti. Za izvajanje te usmeritve so odgovorni samoupravni organi v organizacijah združenega dela, skupščine samoupravnih interesnih skbpnosti in skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Hitrejša rast zaposlenosti bo možna le na manj razvitih območjih; na razvitih območjih pa je treba prenehati z zaposlovanjem, ki presega okvire naravnega prirasta aktivnega prebivalstva ter se odločneje usmeriti na podlagi sovlaganj in dohodkovnega povezovanja v ustvarjanje možnosti za zaposlovanje na tistih območjih v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji, kjer so še razpoložljivi delavci;
—	povečanje družbenega proizvoda, zlasti še industrijske proizvodnje, bo v največji meri pogojeno z realnim povečanjem izvoza blaga, ki se mora povečati za najmanj 6 “A. Možnosti za uvoz reprodukcijskega materiala, opreme in blaga za široko potrošnjo bodo manjše kot v letu 1979 in odvisne predvsem od doseženih rezultatov pri izvozu blaga in storitev. Pokritje uvoza blaga z izvozom bo potrebno povečati. Plačilno-
bilančni položaj SR Slovenije v Ifetu 1980 bo moč izboljšati tudi na podlagi večjega priliva deviznih dohodkov od izvoza storitev in zmanjšanjem neblagovnega deviznega odliva;
—	v pogojih manjših možnosti za zadolževanje v tujini in omejenih sredstev za razširjeno reprodukcijo bo znašala rast investicij v osnovna sredstva gospodarstva in v stanovanjsko izgradnjo ter komunalno dejavnost okoli 4 °/o; obseg investicij izven proizvodnih dejavnosti pa bo bistveno nižji kot v letu 1979;
—	rast sredstev za vse druge oblike porabe bo znatno nižja od rasti družbenega proizvoda. Realni osebni dohodki na zaposlenega bodo lahko ostali enaki ali se povečevali le v tistih organizacijah združenega dela, kjer bo to dopuščala rast produktivnosti dela ter rast dohodka in čistega dohodka na podlagi boljšega gospodarjenja in aktiviranja notranjih rezerv in ki bodo izvajale politiko produktivnega zaposlovanja;
—	izvajanje politike ekonomske stabilizacije terja, da bodo v letu 1980 sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb rasla znatno izpod rasti družbenega proizvoda. Ta usmeritev zahteva izvajanje predvidene politike osebnih dohodkov- in zaposlovanja ter vsestransko varčevanje pri materialnih stroških in restriktivno politiko na področju investicij;
—	ob izvajanju stabilizacijskih ukrepov na vseh področjih in ob postopnem prehodu na samoupravno urejanje cen bo rast cen podrejena kriterijem, opredeljenim v družbenem dogovoru o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji v letu 1980, s čimer bo v letu 1980 moč doseči najmanj za petino nižjo rast cen na drobno in življenjskih stroškov kot v letu 1979.
Ž vidika razpoložljivih zmogljivosti obstajajo materialne možnosti tudi za doseggnje višje gospodarske rasti, Zlasti industrijske proizvodnje in s tem možnosti za hitrejšo rast vseh oblik porabe. To pa bo moč doseči le ob večji izvozni usmeritvi in s tem večjih možnostih za uvoz reprodukcijskega materiala in opreme ter ob hitrejšem aktiviranju novih zmogljivosti, zlasti tistih, ki izboljšujejo plačilno-bilančni položaj SR Slovenije.
4.	Problemi pri izvajanju družbenega plana v tekočem srednjeročnem obdobju so pretežno take narave, da jih ni moč rešiti v enem letu. Zato bo njihovo reševanje moralo biti vključeno v srednjeročne plane za obdobje 1981—1985, ki jih bodo v letu 1980 sprejele > samoupravne organizacije in skupnosti ter republika ‘ J in občine.
Pri snovanju in usklajevanju novih usmeritev bodo nosilci planiranja izhajali iz nujnosti preusmeritev • združenega dela v intenzivnejši razvoj in usposobitev za izvoz. V te namene bo treba doseči tesnejše povezovanje organizacij združenega dela, ponekod pa oblikovati tudi planske poslovne skupnosti in drur« pblikc povezovanja v okviru republike in z org-.itzacljanii združenega dela iz drugih republik, da bi rako ustvarili organizacijske, kadrovske in materialne pogoje za uresničevanje dogovorjenih nalog in usmeritev. Pri oblikovanju svojih razvojnih možnosti in usmeritev bodo delavci v združenem delu v večji meri upoštevali j vidik vključevanja v mednarodno menjavo, zlasti s povečanjem izvoza in neposredno odgovonifešt združenega dela in republike za stanje v plaeilno-djilančnem položaju Slovenije v enotni projekciji plačilne bilance Jugoslavije.
Nosilci planiranja bodo pripravili in sprejeli sa- ■ moupravne sporazume in dogovore o temeljih planov !
na. način in po vsebini, ki naj omogoči napredek pri razvijanju družbenoekonomskih odnosov in uveljavljanju interesov delovnih ljudi glede razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju.
V	teh procesih bo treba zagotoviti, da bo odločanje slonelo na potrebnih strokovnih osnovah in da bo potekalo samoupravno v skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije.
5.	Uveljavitev novega sistema ekonomskih odnosov s tujino in večja izvozna usmeritev ter zmanjševanje uvozne odvisnosti našega gospodarstva v letu 1980 terja zlasti naslednje naloge:
5.1.	Dosedanji sistem vezave uvoza z izvozom bo nadomestilo sporazumevanje, samoupravno planiranje in usklajevanje planov v okviru Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, in sicer neposredno v okviru enot in med enotami.
Na podlagi že sklenjenega samoupravnega sporazuma o temeljih planov ekonomskih odnosov s tujino do leta 1980 in na osnovi splošnih meril za planiranje m usklajevanje, ki bodo sprejeti v skupščini Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, ter posebnih meril po enotah samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino bodo temeljne organizacije združenega dela in drugi člani Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino medsebojno usklajevali plane ekonomskih odnosov s tujino za leto 1980 ter v postopku usklajevanja ugotovili in prevzeli vsak svoje obveznosti izvoza in možnosti uvoza ter odgovornost za uresničevanje projekcije plačilnobilančnega in projekcije devizno-bilančnega položaja SR Slovenije v enotni projekciji plačilne bilance in projekciji devizne bilance Jugoslavije za leto 1980.
Že v postopku usklajevanja planov ekonomskih odnosov s tujino, posameznih temeljnih organizacij združenega dela v okviru samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino je nujno zagotoviti na trajnejših osnovah povezovanje in samoupravno sporazumevanje med tistimi organizacijami združenega dela, ki ustvarjajo, in tistimi organizacijami združenega dela, ki trošijo devize tako, da se zagotovi nemotena proizvodnja in prepreči stihijska kupoprodaja deviz.
V	usklajevalnem postopku bodo člani Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino izhajali iz nujnosti izboljšanja pokritja uvoza blaga in storitev z izvozom blaga in storitev ter večje odvisnosti vseh namenov uvoza od ustvarjenega izvoza. Pri usklajevanju planov bo imel prednost tisti del uvoza, ki ga temeljne organizacije združenega dela pokrivajo z lastnim izvozom. Gibanje uvoza bo odvisno od realizacije izvoza; organizacijam združenega dela, ki bodo realizirale večji izvoz od planiranega, se za vrednost povečanega izvoza povečujejo možnosti uvoza; kolikor pa bo dosežen manjši izvoz od planiranega, bo treba zagotoviti v okviru Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, da se ne prekorači obseg dogovorjenega deficita SR Slovenije v enotni projekciji plačilne bilance Jugoslavije za leto 1980.
5.2.	Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki medsebojno trajno 'sodelujejo pri proizvodnji blaga in opravljanju storitev, se bodo intenzivneje sporazumevali o udeležbi pri ustvarjenem deviznem prihodku ter v zvezi s tem uveljavljali skupno planira-
nje, skupno odgovornost, pa tudi skupno tveganje za poslovanje s tujino. Prek samoupravnega sporazumevanja o združevanju dela in sredstev pa bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela združevali ustvarjene devize z izvozom blaga ter opravljanje storitev, s katerimi prispevajo k večjemu deviznemu prilivu. Za zagotovitev nemotenega poteka reprodukcije in za racionalno proizvodnjo bo potrebno pospešiti povezovanje in sporazumevanje med organizacijami združenega dela v celotnem jugoslovanskem prostoru.
Devizna sredstva za plačilo predvidenega uvoza bodo organizacije združenega dela zagotavljale z lastnim deviznim prilivom in z združevanjem deviz po 67. in 68. členu zakona o deviznem poslovanju in kreditnih poslih s tujino ter z nakupom deviz na deviznem trgu na podlagi samoupravnega sporazuma o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1980. Tudi uvoz opreme in možnosti zadolževanja bodo odvisne od ustvarjenih lastnih deviznih sredstev in od združevanja deviznega dohodka v skladu s 67. in 68. členom zakona o deviznem poslovanju in kreditnih poslih s tujino.
5.3.	Sistem planiranja ekonomskih odnosov s tujino bo potrebno v letu 1980 dograjevati in izpopolnjevati tako na področju deviznega kot tudi materialnega bilanciranja in usklajevanja. Se bplj bo treba zagotoviti samoupravno sporazumevanje med temeljnimi organizacijami združenega dela v okviru enot in med enotami Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za enkonomske odnose s tujino in tako opredeljevati in usklajevati skupne interese in razvojne potrebe ter dograjevati in izboljševati samoupravni sistem pridobivanja in razpolaganja z devizami.
V	letu 1980 bo intenziviran proces preoblikovanja enot v okviru Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino tako, da bodo v enoti organizirani in povezani tisti člani, ki v medsebojni proizvodni, prometni in storitveni soodvisnosti ustvarjajo in uporabljajo devizni prihodek, ali, ki so medsebojno povezani v okviru svobodne menjave dela.
5.4.	Osnovni napori organizacij združenega dela in ekonomske politike bodo usmerjeni v povečevanje izvoza višje stopnje predelave, kar bo med drugim terjalo intenziviranje proizvodnega in dohodkovnega povezovanja v okviru SR Slovenije in na enotnem jugoslovanskem tržišču.
V	okviru omejenih možnosti uvoza bo imel prednost potreben uvoz surovin in reprodukcijskega materiala nižjih stopenj predelave, da bi tako bolj vključevali lastno delo, znanje in domači material v končne proizvode za izvoz in za jugoslovansko tržišče. Uvoz za potrebe proizvodnje, ki pretežno sestavlja končne proizvode iz uvoženih sklopov in podsklopov, bo v takih razmerah mogoč le v obsegu, kot ga zagotavlja lasten izvoz.
5.5.	Večjo usmerjenost organizacij združenega dela v izvoz bodo v letu 1980 podpirali ukrepi tekoče ekonomske politike
—	v okviru davčne politike bodo še hgdalje veljale oprostitve pri davku na dohodek temeljne organizacije združenega dela ter druge olajšave za izvozno usmerjene temeljne organizacije združenega dela;
—	v okviri* kreditne politike bodo temeljne banke upoštevale izvozni kriterij in zagotavljale ugodnejše pogoje, zlasti nižje obrestne mere in ugodnejše roke odplačil za vse oblike izvoznega kreditiran ia Kreditirale pa bodo tudi tisti del prihodka, ki ga pred-
stavljajo izvozne stimulacije, do končnega izplačila teh stimulacij;
—	pri kreditiranju programov modernizacije bodo banke dajale prednost tistim investicijskim projektom, ki bodo pomembno povečevali izvoz in izboljševali plačilno-bilančni položaj republike;
—	dopolnilna zunanja sredstva bodo usmerjena v razvoj izvozno usmerjene proizvodnje ter za uresničevanje drugih dogovorjenih prednostnih nalog.
Poleg tega bodo Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, Gospodarska zbornica Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije proučili možnosti za olajšave pri prispevkih samoupravnim interesnim skupnostim materialne proizvodnje za proizvodnjo, namenjeno v izvoz ter v skladu s tem sprejeli ustrezne ukrepe,
5.6.	Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino si bo prizadevala, da bo instrumentarij samoupravnega sporazuma o pospeševanju izvoza, sklenjenega v Interesni skupnosti Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino, slonel na medrepubliško dogovorjenih ciljih, elementih in programu pospeševanja izvoza blaga in storitev. Samoupravni sporazum bo moral zagotoviti predvsem večje izenačevanje pogojev gospodarstva pri nastopu na tujih tržiščih s pogoji tujih ponudnikov na teh tržiščih, pospeševanje izvoza blaga višje stopnje predelave ter izvoz blaga in storitev, s katerimi dosegamo večje devizne učinke in kjer je vgrajenega več,domačega znanja in tehnologije.
Za pospeševanje izvoza bodo temeljne organizacije združenega dela združevale tudi sredstva za različne oblike izvoznih spodbud v okviru delovne organizacije in drugih oblik dohodkovnega povezovanja. Poleg teh oblik bodo temeljne organizacije združenega dela v okviru dohodkovnih povezav, zlasti znotraj enot Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino uveljavljale dodatne spodbude za izvoz, ki bodo temeljile na prevzemanju skupne odgovornosti in tveganja pri ustvarjanju skupnega deviznega prihodka.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se bo zavzemal za to, da bodo, skladu Interesne skupnosti Jugoslavije za pospeševanje izvoza zagotovljena zadostna sredstva za pospeševanje izvoza, oblikovana na podlagi, uvoznih dajatev ter zagotovljeno tekoče izplačevanje izvoznih stimulacij.
5.7.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije si bosta prizadevala za tako politiko blagovnih režimov, določanja in razdelitve blagovnih in deviznih kontingentov, da bo blagovni režim usmerjen le v zaščito domače proizvodnje in da razvrščanje blaga in določanje kontingentov ne bo več uporabljeno kot instrument dodatnih plačilno-bi-lančnih omejitev.
5.8.	Organizacije združenega dela, ki se vključujejo v ekonomske odnose s tujino, bodo z večjo specializacijo izpolnjevale svojo organiziranost za enotno nastopanje na tujih tržiščih, za povezovanje izvozno-uvoznih tokov, za nudenje kompleksnih objektov in za nadaljnje usposabljanje delavcev v zunanji trgovini.
5.9.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo pripravil v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in Samoupravno interesno skupnostjo SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino program uresničevanja sklepov konference neuvrščenih držav v Colombu in Havani; naloge iz tega programa bodo vsi nosilci raz-
voja vključili v svoje srednjeročne plane za prihodnje petletno obdobje.
Organizacije združenega dela bodo okrepile gospodarsko sodelovanje z državami v razvoju, predvsem s povečanim izvozom blaga in storitev in z neposrednimi nakupi njihovega blaga, s pospeševanjem višjih oblik gospodarskega sodelovanja ter ustanavljanjem lastnih in mešanih podjetij v državah v razvoju.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, Gospodarska zbornica Slovenije in poslovne banke si bodo prizadevali, da bodo zagotovljene ustrezne in trajne sistemske rešitve za stabilne pogoje gospodarjenja v lastnih ali mešanih podjetjih, ustanovljenih v deželah v razvoju in v obmejnem gospodarskem sodelovanju, kot tudi za vzpostavitev in potek dolgoročnih uvoznih in izvoznih povezav z deželami v razvoju in širšega proizvodnega, investicijskega ter drugega gospodarskega sodelovanja z njimi.
Temeljne organizacije združenega dela, interesne skupnosti za obmejno gospodarsko sodelovanje, Gospodarska zbornica Slovenije in družbenopolitične skupnosti bodo v okviru obmejnega gospodarskega sodelovanja pospeševale proizvodno usmeritev, industrijske kooperacije, skupna vlaganja, širjenja sejemskih sporazumov ter sodelovanje na področju turizma, prometa, skupne uporabe voda, energetike in bančništva. V letu 1980 sc bodo nadaljevale priprave za gradnjo proste industrijske cone pri Sežani in uresničevanje drugih obveznosti iz Osimskih sporazumov.
Organizacije združenega dela si bodo prizadevale za povečanje izvoza v razvite zahodne države in za zmanjševanje odvisnosti od uvoza surovin, reprodukcijskega materiala, opreme in tehnologije iz teh držav ter za bolj usklajeno rast in večji obseg menjave s socialističnimi državami,
5.10.	Za hitrejšo uveljavitev novega sistema ekonomskih odnosov s tujino je potrebna celovita, popolna, primerljiva in ažurna evidenca izvoza in uvoza blaga in storitev, vseh deviznih prilivov in odlivov ter odnosov .s tujino. Zato bodo v letu 1980:
—	temeljne organizacije združenega dela, njihove interne banke oziroma njihove finančne službe vodile pri pooblaščeni banki devizne prilive in odlive prek svojih deviznih računov;
—	temeljne banke in. Narodna banka Slovenije bodo vodile in spremljale plačilni promet ter kreditne posle s tujino po temeljnih organizacijah združenega dela oziroma po internih bankah in njihovih finančnih službah;
— Narodna banka Slovenije bo v sodelovanju z Zvezno upravo carin zagotovila spremljanje uvoza in izvoza po temeljnih organizacijah združenega dela.
Informacije je potrebno zagotoviti z racionalnejšim koriščenjem in nujnimi popravki obstoječih evidenc, ne pa z njihovim širjenjem ali celo podvajanjem. Hkrati si bomo prizadevali za poenostavitev obrazcev v zunanjetrgovinskem poslovanju.
6.	j Za ustvarjanje večjega celotnega prihodka in dohodka in s tem za zagotavljanje možnosti za krepitev osebnega in družbenega standarda bodo delavci v organizacijah združenega dela na področju materialne proizvodrtje in družbenih dejavnosti sprejeli ukrepe za racionalno in bolj učinkovito izrabo materialnih, naravnih, kadrovskih in drugih proizvodnih pogojev in jih podrobneje opredelili oziroma kvantificirali v svojih planskih dokumentih za leto 1980.
6.1.	V letu 1980 bodo zadržani in dopolnjeni ukrepi za varčevanje s tekočimi gorivi in sprejeti ukrepi za varčevanje z električno energijo na vseh .področjih porabe. Za zmanjševanje materialnih stroškov bodo delavci v organizacijah združenega dela sprejeli dodatne ukrepe za racionalnejšo porabo energije. Zato bodo stimulirani tudi z ugodnejšimi pogoji (nižja ob^ restna mera, daljši odplačilni roki) pri najemanju kreditov za rekonstrukcije in modernizacije, ki zmanjšujejo porabo energije v proizvodnji in pri ogrevanju stanovanjskih in drugih zgradb. Uvedene bodo olajšave v proizvodnji in porabi pomembnejšega termoizolacijskega materiala in v proizvodnji naprav, ki znatno zmanjšujejo porabo energije. Raziskovalne skupnosti in organizacije združenega dela bodo s posebnimi ukrepi spodbujale raziskovalno delo in inovacije, ki zmanjšujejo porabo energije in prispevajo k izboljšanju okolja.
V	odvisnosti od tehnoloških in drugih pogojev dela bodo v vsaki organizaciji združenega dela sprejeli konkretne naloge za varčevanje s surovinami in reprodukcijskim materialom in za substitucijo' surovin in reprodukcijskega materiala iz uvoza.
Za zmanjševanje udeležbe prevoznih stroškov v vrednosti proizvodnje in zlasti še za varčevanje s tekočimi gorivi bodo nosilci prometne politike bolj usmerjali prometne tokove blaga s ceste na železnico in hitreje usposabljali železnico za sprejem dodatnih tovorov, hkrati z racionalizacijo cestnega prometa. To narekuje tudi večjo vključitev organizatorjev pretoka blaga pri oblikovanju kompleksnih prometnih ponudb ter boljšo samoupravno organiziranost in dohodkovno povezanost v promfetu.
6.2.	V letu 1980 bo posebna pozornost posvečena proizvodnji hrane kot prioritetni nalogi tega srednjeročnega obdobja'. V ta namen bodo nosilci kmetijske politike pospeševali intenzifikacijo in povečanje tržne kmetijske proizvodnje, zlasti proizvodnjo žit in sladkorne pese ter proizvodnjo mesa in mleka in postopno izboljšali prehransko bilanco SR Slovenije z osnovnimi kmetijskimi proizvodi.
V	letu 1980 bodo proučeni ukrepi za oživljanje kmetijstva v hribovitih območjih in za povečanje vlaganj v zemljiško-prostorske ureditve na podlagi združenih sredstev in sprejeti ukrepi za učinkovitejšo organizacijo kmetijske pospeševalne službe in za racionalizacijo mesno-predelovalne industrije.
Za hitrejše pospeševanje kmetijstva v prihodnjem srednjeročnem obdobju bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ob osnutku družbenega plana glede na poseben značaj kmetijstva za skladen gospodarski, socialni in prostorski razvoj SR Slovenije predložil Skupščini SR Slovenije izhodišča za ekonomsko politiko na tem področju v obdobju 1981—1986.
6.3.	Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih bodo pri planiranju in uresničevanju zaposlovanja izhajali iz zaposlitvenih bilanc, ki jih bodo pripravili v vsaki organizaciji združenega deta in v družbenopolitičnih skupnostih ter jih usklajevali v skupnostih za zaposlovanje. Pri tem bodo uresničevali politiko produktivnega zaposlovanja novih in že zaposlenih delavcev. Prek samoupravnih organov bodo zagotavljali, da se ne bo povečajo število delavcev na režijskih in administrativnih delih ter tako zmanjšali delež teh delavcev v razmerju do proizvodnih delavcev. Zagotavljali bodo smotrnejši izkoristek delovnega časa in znanja delavcev ter spoštovanje delovnih obveznosti.
Le v izjemnih primerih bodo pristajali na podaljšanje delovnega razmerja delavcem, ki pridobijo pravico do upokojitve, ter omejevali vse oblike dela po pogodbah.
Za uresničevanje ciljev kadrovske politike bodo udeleženci družbenih dogovorov o kadrovski politiki zagotavljali pogoje za kvalitetno izvajanje kadrovskih nalog v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter spremljali uresničevanje dogovorjenih nalog in obveznosti. Med temi nalogami bodo zlasti zagotovili potrebne strokovne podlage za dolgoročnejše planiranje kadrovskih potreb m izobraževanja kadrov.
Skupnosti za zaposlovanje bodo izpolnjevale svojo družbeno vlogo tako, da bodo uveljavljale:
—	kvalitetne spremembe v tokovih zaposlovanja;
—	aktiviranje notranjih rezerv s prekvalifikacijo in prerazporeditvijo delavcev iz manj produktivnih na produktivnejša dela v okviru posamezne organizacije združenega dela in med organizacijami združenega dela; optimalnejše vključevanje nezaposlenih in invalidnih oseb v delo ter hitrejše vračanje in delovno angažiranje delavcev na začasnem delu v tujini;-
—	tak sistem solidarnosti in vzajemnosti, ki bo, v skladu z določbami zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela, omogočal zadovoljevanje potreb po usmerjanju, pripravi za delo in nadomestilih za čas nezaposlenosti v občinskih in medobčinskih skupnostih za zaposlovanje.
Za dosego ciljev družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov o minimalnih standardih za življenjske in kulturne pogoje pri zaposlovanju delavcev bodo udeleženci tega dogovora in samoupravnih sporazumov:
—	dosledneje uveljavljali, zahtevo, da se prek samoupravnih organov, zlasti prek samoupravne delavske kontrole v organizacijah združenega dela, zagotovi uresničevanje dogovorjenih minimalnih standardov za zaposlene delavce in da se ne zaposlujejo novi delavci, če hkrati nc bodo zagotovljeni dogovorjeni minimalni standardi;
—	zagotovili, da k občinskim samoupravnim sporazumom o minimalnih standardih pristopijo vse organizacije združenega dela;
—	uveljavili zahtevo, da se pri pripravi dokumentacije zn nove investicije upoštevajo, in zagotavljajo tudi sredstva za reševanje stanovanjskih problemov zn nove delavce, za vlaganje v povečanje zmogljivosti na področju družbenih dejavnosti ter za njihovo delovanje, ob tem pa tudi zagotavljali sredstva za potrebno povečanje lastnih objektov družbenega standarda.
6.4.	Delavci v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje in drugih organizacijah bodo pri sporazumevanju in dogovarjanju o razporejanju ustvarjenega dohodka in pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke v temeljnih organizacijah združenega dela v svojih planskih dokumentih za leto 1980 zagotovili, da bo delež sredstev, ki se iz čistega dohodka oblikuje za razširitev, materialne osnove dela, raael hitreje od rasti osebnih dohodkov ter da bo rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v temeljni organizaciji združenega dela počasnejša od rasti dohodka.
Pri tem bodo izhajali Iz usmeritve, da morajo v celotni SR Sloveniji sredstva za osebne dohodke v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje naraž	jr>%> počasneje od rasti dohodka in po-
časneje od rasti čistega dohodka.
URADNI LIST SRS 1
merja med osebnimi dohodki za enaka ali podobna dela v drugih organizacijah združenega dela, pogoje za pridobivanje dohodka v temeljni organizaciji združenega dela in doseženo raven in rast produktivnosti dela.
Najpozneje do sprejema novih srednjeročnih planov bo sprejet in uveljavljen družbeni dogovor, ki bo na trajnejših osnovah za naslednje srednjeročno obdobje opredelil skupne osnove in merila za razporejanje čistega dohodka ter oblikovanje sredstev za osebne dohodke in prisvajanje osebnih dohodkov. Na osnovi tega dogovora bodo delavci v organizacijah združenega dela dograjevali tudi svoje samoupravne sporazume o razporejanju čistega dohodka in delitv/ sredstev za osebne dohodke. Z dogovorom in sporazumi bodo postopoma zagotavljali ustreznejše vrednotenje proizvodnega dela in odpravljanje uravnilovke v osebnih dohodkih, zlasti še v skupini intelektualnih in administrativnih delavcev, katerih delovni prispevek se meri le s pavšalnimi osnovami.
Zveza sindikatov Slovenije bo v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami tudi v letu 1980 nadaljevala z dejavnostjo za povečanje odgovornosti delavcev pri gospodarjenju s sredstvi družbene reprodukcije. V tem okviru bo sodelovala pri obravnavanju zaključnih računov za leto 1979 in periodičnih računov v letu 1980 z namenom poglobljene analize gospodarjenja in na tej podlagi celovitejše obravnave razporejanja dohodka in čistega dohodka.
Osebni dohodki na zaposlenega v neproizvodnih dejavhoštih iz 2. alinee 3. točke bodo rasli v skladu z I rastjo osebnih dohodkov na zaposlenega v materialni K proizvodnji, vendar v masi največ za 16 “/o v primer- J javi z letom 1979,
Sredstva za skupno porabo v organizacijah združenega dela se bodo povečala največ za 15 °/o glede na leto 1979.
Te usmeritve morajo delavci v organizacijah združenega dela uveljaviti v svojih planskih dokumentih za leto 1980. S predvidenimi planskimi proporci razporejanja dohodka in čistega dohodka ter stalnim spremljanjem njihovega uveljavljanja glede na dejansko ustvarjeni dohodek morajo zagotoviti, da se med letom in v letu 1980 kot celoti uveljavijo te usmeritve.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije in izvršni sveti skupščin občin bodo skupaj z Republiškim svetom Zveze sindikatov Slovenije, Go-spodarsko zbornico Slovenije in Službo družbenega knjigovodstva Slovenijo sklenili dogovor o svojih cb-Vi pri ure ničovanju teh usmeritev v letu 1980 v planskih dokumentih družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela. V tem dogovoru se bodo dogovorili zlasti o merilih in postopkih za:
■— spremljanje izvajanja obveznosti organizacij združenega dela, da v svojih planskih aktih za leto 1980 predvidijo razmerja v razporejanju dohodka in čistega dohodka, kot jih predvideva ta resolucija;
—	redno spremljanje uresničevanja predvidenih razmerij v razporejanju dohodka in čistega dohodka po tej resoluciji v organizacijah združenega dela;
—	družbeno presojo razporejanja dohodka in čistega dohodka v organizacijah Združenega dela, ki je v nasprotju z usmeritvami po tej resoluciji;
—	ukrepanje v skladu z določbami zakona o združenem delu o družbenem varstvu samoupravnih pravic in družbene lastnine, kadar v organizacijah združenega dela ne bodo uveljavili delitvenih razmerij, predvidenih s to resolucijo.
Ta dogovor bo	ir ju 1980.
Glede na gibanje ustvarjenega dohodka v primerjavi s planiranim dohodkom bodo delavci prilagajali tudi politiko razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke, tako da bodo uresničevali interese in cilje glede krepitve materialne podlage dela kot tudi glede stimulativnih osebnih dohodkov in skupne porabe.
Pri tem bodp upoštevali naslednja načela:
—	ob doseganju planiranega dohodka bodo zagotavljali tudi planirana razmerja v razporejanju dohodka;
—	če bo ustvarjeni dohodek manjši od planiranega, bodo ustrezno zmanjševali tudi obseg sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v primerjavi s planiranim;
—	če bodo dosegli večji, dohodek od planiranega, kot rezultat boljšega gospodarjenja, bodo zagotovili relativno hitrejšo rast sredstev za razširitev materialne podlage dela in relativno počasnejšo rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo od planiranih razmerij.
Glede na povečani ali zmanjšani dohodek bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela pri določanju konkretnih razmerij v razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke upoštevali zlasti doseženo ravsaj osebnih dohodkov, dosežena raz-
6.5.	Samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti bodo izvajale že sprejete anekse k samoupravnim sporazumom na ta način, da bodo zneske za leto 1980, po teh sporazumih, ki so dogovorjeni v cenah leta 1978, revalorizirale na podlagi določb 23. a člena dopolnila dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 (Uradni list SRS, št. 24/76), upoštevaje tudi nižjo rast družbenega proizvoda v letu 1980 v primerjavi s predvideno rastjo ob sprejemu samoupravnih sporazumov in zahtevo, da sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb (razen sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) lahko porastejo v letu 1980 naiveč za 16%-
kladu s to zahtevo morajo skupščino samoupravnih interesnih skupnosti v januarju 1980 proučiti in ustrezno znižati prispevne stopnja Udeleženci samoupravnih sporazumov Bodo dosledno upoštevali, da tak obseg združevanja predstavlja zgornjo mejo možnih sredstev v letu 1980. Zato ne bo moč uresničiti vseh nalog v dogovorjenem obsegu. Udeleženci sporazumov bodo v okviru teh sredstev zagotovili izvajanje prioritetnih nalog iz posameznega programa ob večjem varčevanju pri materialnih stroških. Ponovno pa bodo proučili druge naloge in jih ali opustili ali prenesli v naslednje obdobje. V letu 1980 bodo udeleženci sporazumov proučili ustreznost veljavnih normativov in standardov izvajalcev storitev glede na realne materialne možnosti in jih n^ bodo izboljševali. Na področju investicij je treba izločiti vse nove investicije, razen tistih investicij na osnovi samoprispevkov, ki imajo v celoti pokrito finančno konstrukcijo; že začete investicije pa izvajati selektivno le v okviru materialnih možnosti oziroma nekatere deloma prehesti v naslednje srednjeročno obdobje.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo pospešeno pripravil predloge zakonov o svobodni menjavi dela na tistih področjih družbenih dejavnosti posebnega družbenega pomena, kjer teh zakonov še ni, in jih predložil Skupščini SR Slovenije. Pristojni republiški

upravni organi pa bodo pripravili vse potrebne podzakonske predpise.
Izobraževalna skupnost Slovenije bo skupaj z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi, Gospodarsko zbornico Slovenije in splošnimi združenji ter z ustreznimi upravnimi organi zagotovila dokončno izoblikovanje in uveljavitev posebnih izobraževalnih skupnosti za vsa področja združenega dela, vključno na področju družbenih dejavnosti tako, da bodo ustvarjeni vsi pogoji, da bo v letu 1981 združeno delo, organizirano v občinskih in posebnih izobraževalnih skupnostih, v celoti lahko prevzelo vse naloge za samostojno progra-miranje usmerjenega izobraževanja ter za ustrezno združevanje sredstev.
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje bo v sodelovanju z ustreznimi organizacijami in skupnostmi do srede leta 1980 dokončal vse potrebne strokovne in organizacijske priprave, da bi reforma izobraževanja lahko stekla z začetkom šolskega leta 1980/ 1981.
6.6.	Sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb v republiki in občinah se bodo povečala največ za 16 Vo glede na leto 1979. Glede na nove obveznosti, ki jih Prevzemajo republiški in občinski proračuni (povečanje kompenzacije za določene živilske proizvode, nadaljevanje reorganizacije pravosodnega sistema, izvajanje zaostalih nalog iz srednjeročnega plana na področju splošne ljudske obrambe in oblikovanje rezerv) se bo morala proračunska poraba z racionalizacijo 'dela in varčevalnimLukrepi prilagoditi dohodkom iz obstoječih virov.
6.7.	Obveznosti, SR Slovenije' za pokrivanje potreb za odpravo posledic potresa v Crni gori bodo v letu 1980 pokrite s sredstvi iz skladov skupne porabe, Iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, iz sredstev delovnih ljudi in občanov in iz drugih možnih virov.
7.	Za uveljavljanje samoupravnega sistema razširjene reprodukcije in za bolj smotrno gospodarjenje z denarnimi sredstvi bodo organizacije združenega dela in banke pospeševale sodobnejše načine plačevanja in smotrnejše organiziranje denarnih služb oziroma internih bank.
Banke bodo s svojim kreditnim potencialom zagotavljale nemoten potek tekoče reprodukcije. Glede na skromnejše materialne možnosti za oblikovanje kreditnih sredstev in omejitvene ukrepe na področju kreditiranja bodo banke selektivno glede na kriterije, dogovorjene v tej resoluciji, povečale zahteve po ude-Ifižbi lastnih oziroma združenih sredstev investitorjev ter zaostrile kriterije pri odobravanju kreditov za investicije. Pri tem bodo dajale prednost investicijam, ki so energetsko in surovinsko manj zahtevne in ki temeljijo na proizvodnih in dohodkovnih povezavah.
Investitorji, sovlagatelji in banke bodo usmerjali ivn ivdstva predv e m v dokončanje že za-■jeflh objektov, pri reprogramiranju že sprejetih investicijskih odločitev in pri novih investicijah pa bodo Poleg navedenih izhodišč upoštevali še naslednja merila;
—	v letu 1980 ne bodo začenjali novih investicij y neproizvodne objekte, že začete investicije pa bodo Izvajali selektivno le v okviru materialnih možnosti;
—	pri kreditiranju zagotoviti prioriteto tistim programom modernizacije, ki bodo pomembno povečali
1 Obseg sredstev še ni dokončno dogovorjen.
izvoz proizvodov višje stopnje predelave in storitev, ki vključujejo večjo stopnjo domačega znanja in teh-nalogije ter trajneje izboljšujejo plačilno-bilančni in devizno-bilančni položaj republike, ali racionalno nadomeščali uvoz surovin, reprodukcijskega materiala in opreme oziroma v večji meri izkoriščali domače vire, in program, ki bodo'omogočali racionalnejšo porabo energije;
—' tudi v dejavnostih posebnega pomena selekcionirati investicije, tako da imajo prioritetni vrstni red zmogljivosti, ki zlasti s povečanjem izvoza zmanjšujejo plačilnobilančni primanjkljaj in imajo nadpovprečni narodno gospodarski učinek;
—	zmanjševati zaostanke pri izvajanju prednostnih nalog v kmetijstvu in proizvodnji hrane;
—	v delovno intenzivnih dejavnostih s podporo bančnih kreditov povečevati zmogljivosti le na tistih območjih, kjer so na razpolago delavci;
. — obveznosti SFR Jugoslavije in SR Slovenije iz mednarodnih pogodb za leto 1980 (Osimski sporazumi, predor Karavanke);
—	pri novih investicijah že ob pripravi celotne finančne konstrukcije zaostriti zahtevo po obveznem prikazu realnega obsega virov dinarskih in deviznih sredstev za uvoz opreme in druge potrebe investicijske izgradnje, kot tudi za uvoz reprodukcijskega materiala in surovin za potrebe nove proizvodnje;
—	pri rekonstrukcijah in modernizacijah dajati prednost tistim investicijam, kjer se uvaja z vidika varstva okolja čista tehnologija.
Banke v SR Sloveniji bodo ta merila vključevale v svoje letne plane za leto 1980 in podrobneje konkretizirale svoje naloge s področja kreditiranja tekoče in razširjene reprodukcije.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije bosta proučila in predlagala potrebne organizacijske in druge ukrepe za izboljšanje narodno-gospodarske učinkovitosti investicij, za usklajevanje investicijskih namenov in za celovito vrednotenje posameznih investicijskih projektov s širših družbenih vidikov.
Izvršni sveti občinskih skupščin bodo ob sodelovanju stanovanjskih in komunalnih oziroma stavbno-zemljiških interesnih skupnosti Vložili vse napore v pripravo urbanistične in izvedbene dokumentacije za pravočasno pripravo gradbenih zemljišč v naslednjem planskem Obdobju. Skupaj z bankami bodo pripravljeni tudi ukrepi, ki ob večji lastni udeležbi občanov zagotavljajo kontinuiteto financiranja graditve na podlagi sprememb predpisov s področja financiranja gradRve stanovanj.
8.	S plasmaji na podlagi denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti, ki jih Narodna banka Slovenije daje brezobrestno temeljnim bankam, bodo temeljne banke:
—	omogočile primernejše "kreditne pogoje pri določenih naložbah v skladu z določbami posebnih skupščinskih odlokov;
—	zagotovile s. samoupravnim sporazumom, da se del sredstev družbenopolitičnih skupnosti, ki ne bo usmerjen s skupščinskimi odloki, predvsem uporablja za pospeševanje izvoza za nakup kratkoročnih vrednostnih papirjev oziroma za dajanje kratkoročnih kreditov z ugodnejšo obrestno mero organizacijam združenega dela — izvoznicam ter hkrati razporeja tako, da bo tistim temeljnim bankam, ki so v preteklih letih nalagala sredstva po nižjih obrestnih merah v km e-
tijstvo in v turizem, zagotovljeno nadomestilo izpadlih aktivnih obresti. ,
Za skladriejše odnose v razporeditvi sredstev med temeljnimi organizacijami združenega dela in samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja materialne proizvodnje m družbenih dejavnosti bo Republiški sekretariat za finance ob sodelovanju Narodne banke Slovenije in Službe družbenega knjigovodstva pripravil predpise, ki bodo zagotovili, da bo dinamika priliva sredstev v večji meri prilagojena realni dinamiki uresničevanja dogovorjenega programa in onemogočili oblikovanje presežkov na računih samoupravnih interesnih skupnosti.
Banke se bodo s samoupravnimi sporazumi dogovorile, da bodo odobravale potrošniška posojila le v višini priliva odplačil zapadlih posojil. SR Slovenija se bo zavzemala za to, da se ta usmeritev sprejme tudi v zveznem merilu.
9.	S celovitim izvajanjem politike ekonomske sta-biližđcije, zlasti na področju pridobivanja in razporejanja dohodka, kreditno-monetarne politike in davčne politike ter z ukrepi organizacij združenega dela bodo ob uveljavljanju in dograjevanju samoupravnih odnosov na vseh področjih in ravneh družbene reprodukcije in ob postopnem uveljavljanju novih sistemskih rešitev na področju cen ustvarjeni pogoji, da bo rast cen na drobno in življenjskih..atrpŠkov..v letu .1680 za najmanj petino nižja od rasti, dosežene v letu 1979,
9.1.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije si bo pri-' zadeval in v okviru svojih pristojnosti ukrepal, da bo i! dosedanji način urejanja cen postopno zamenjalo samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje o cenah ter oblikovanju cen pod vplivom odnosov na tržišču. Pri tem bo tudi politika cen spodbujala napore organizacij združenega dela za večjo produktivnost in smotrno
j gospodarjenje z družbenimi sredstvi.
1	Politika cea v letu 1980 se bo znotraj posameznih sektorjev izvajala selektivno in diferencirano na osnovi meril, opredeljenih v medrepubliškem in republiškem dogovoru, da bi se tako doseglo čim bolj usklajena razmerja v cenah in pogojih pridobivanja dohodka,, hkrati ipa tudi zagotovilo upoštevanje družbeno priznanih meril za oblikovanje cen. S tem se bodo pri odločanju o cenah in izvajanju politike cen začela postopno uveljavljati načela samoupravnega sistema na področju cen v skladu z novim zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen.
Da bi ustvarili normativne pogoje za celovitejšo uporabo določb zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, bodo v republiki in občinah "pripravljeni in sprejeti ustrezni predpisi, hkrati pa se bosta novim pogojem prilagodila tudi organizacija in delo organov 2a cene.
9.2.	Za stabilne pogoje proizvodnje osnovnih kmetijskih pridelkov in bolj učinkovito delovanje tržišča s kmetijskimi pridelki in živili se bodo vsi odgovorni dejavniki za preskrbo na vseh ravneh v republiki aktivno zavzemali za hitrejše oblikovanje tesnejših in učinkovitejših povezav organizacij združenega dela s področja proizvodnje, predelave in trgovine ter večjih porabnikov hrane. Na ravni republike je pri tem pomembna vloga poslovnih skupnosti v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, ki morajo postati osnovni nosilci organizirane proizvodnje in preskrbe. Na tej podlagi bodo pomagale občinam pri samoupravnem organiziranju preskrbe v skladu s sprejetimi izhodišči.
Družbenopolitične organizacije in skupnosti bodo spodbujale delovanje organizacij potrošnikov, zlasti v smeri večjega angažiranja pri dogovarjanju o preskrbi. Za organiziranje nemotene preskrbe z, osnovnimi živili bo v primpru nezadostne ponudbe na enotnem jugoslovanskem tržišču potreben interventen uvoz osnovnih prehrambenih proizvodov.
Za skladnejša razmerja med ponudbo in povpraševanjem osnovnih živil' in izdelkov, pomembnih za vsakdanjo rabo, bo na republiški ravni okrepljena vloga tržnih rezerv. Program tržnih rezerv bo redigiran tako, da bo vključeval le izdelke, pri katerih med letom prihaja običajno do večjih nihanj v proizvodnji in. porabi. Pristojni organi v republiki in občinah bodo do februarja 1980 pripravili program tržnih rezerv.
9.3.	V skladu s sprejetim programom se bo nadaljevalo oblikovanje republiških stalnih blagovnih rezerv živil. S sistemsko rešitvijo virov sredstev za oblikovanje rezerv se bo v letu 1980 pospešilo tudi oblikovanje republiških stalnih rezerv industrijskih izdelkov, pri čemer bo dana prednost oblikovanju rezerv' naftnih derivatov in gradnji rezervoarskega prostora za lastne derivate. Tudi občine bodo z dodatnimi sredstvi pospešile oblikovanje stalnih rezerv živil v skladu s svojimi programi, pri čemer bodo dajale prednost tistim, pri katerih so deficitarne.
9.4.	Da bi ob odpravljanju neskladij v cenah kme-
tijskih proizvodov ublažili pritisk na rast življenjskih stroškov, bodo v letu 1980 zadržana nadomestila v kmetijstvu ter po potrebi povečan obseg kompenzacij ■v potrošnji.	<
10.	V letu 1980 se bodo nadalje izvajale naloge, ki so opredeljene v dogovoru o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980. Zaradi zaostajanja nekaterih dejavnosti pa bodo Še zlasti:
— Gospodarska zbornica Slovenije, medobčinske gospodarske zbornice, banke ter občine, skupaj z organizacijami združenega dela sodelovale pri iniciranju in usklajevanju projektov, ki bi bili lahko osnova za skupna vlaganja . organizacij združenega dela iz razvitejših in manj razvitih območij. V ta namen bodo banke pospeševale samoupravno združevanje dela in sredstev za investicije na teh območjih z nadaljnjim izboljšanjem kreditnih pogojev, proučile pa bodo tudi možnosti kreditnih olajšav pri investicijah za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč ter zemljišč, ki so predvidena za gospodarske objekte;
— samoupravne interesne skupnosti na področju gospodarske infrastrukture bodo z ukrepi v okviru samoupravnega mehanizma zagotovile, da bodo v čim večji meri nadoknađeni dosedanji zaostanki pri uresničevanju dogovorjenih nalog.
V letu 1980 bo oblikovan samoupravni sistem pospeševanja skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji, ki bo v veljavi za obdobje 1981—1985.
11.	Podrobneje so naloge in ukrepi na posameznih podrbčjih izdelani v naslednjih spremljajočih dokumentih:
1.	Projekcija plačilno-bilančnega položaja SR Slovenije v letu 1980, sprejeta v Skupščini SFR Jugoslavije.
Hkrati bo Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino predložila k
projekciji plačilno-bilančnega položaja SR Slovenije v letu 1980 tudi samoupravne sporazume, in sicer:
—	samoupravni sporazum o temeljih planov ekonomskih odnosov s tujino;
—	samoupravni sporazum o merilih in postopku za uresničevanje kreditnih odnosov s tujino;
—	samoupravni sporazum o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev, ter odliva deviz v letu 1980;
2.	Zakon o proračunu SR Slovenije za leto 1980;
3.	Družbeni dogovor o izvajanju politike cen v SR Sloveniji v letu 1980;
4.	Program izvajanja nalog iz dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije v letu 1980 na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti;
5.	Energetska bilanca SR Slovenije za leto 1980;
6.	Bilanca zaposlovanja za leto 1980.
Razen zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1980, ki je predložen Skupščini SR Slovenije istočasno s to resolucijo, bodo ti dokumenti predloženi Skupščini SR Slovenije po tem, ko bodo usklajeni z usmeritvami zvezne in republiške resolucije in jih bodo sprejele pristojne samoupravne interesne skupnosti oziroma podpisniki dogovorov oziroma sporazumov.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo tekoče spremljal izvajanje -s to resolucijo dogovorjenih nalog in do 30. junija 1980 predložil Skupščini SR Slovenije poročilo o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije v obdobju 1976 do 1980 ter prvo oceno možnosti za razvoj v letu 1981.
Na podlagi stališč, ki jih bo sprejela Skupščina SR Slovenije o tem poročilu, bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije pripravil osnutek resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 ter ga predložil Skupščini SR Slovenije v oktobru 1980.
St. 30-34/79
Ljubljana, dne 26. decembra 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
2.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične ^ republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja
Razglaša se zakon o svobodni menjavi dela na Področju vzgoje in izobraževanja, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 21. novembra 1979, na seji zbora občin dne 21. novembra 1979, na seji Družbenopolitičnega zbora dne 21. novembra 1979 in na seji Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije dne 19. decembra 1979.
St. 0100-75/79
Ljubljana, dne 19. decembra 1979.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem zakonom se urejajo osnove družbenoekonomskih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja ter določajo načela za samoupravno organiziranje udeležencev v svobodni menjavi dela.
2.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje ter občani v svojih temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ugotavljajo svoje osebne, skupne in celotne družbene potrebe in interese na področju vzgoje in izobraževanja ter jih v skladu z dohodkovnimi možnostmi uresničujejo s svobodno menjavo dela v neposrednih odnosih ter v samoupravnih interesnih skupnostih za vzgojo in izobraževanje (v nadaljnjem besedilu:	izobraževalne
skupnosti) in po njih.
3.	člen
Uporabniki v svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in drugi samoupravno organizirani delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: uporabniki).
Izvajalci v svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo vzgojnoizo-braževalno dejavnost kot svojo glavno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: izobraževalne organizacije) in delavci v drugih temeljnih organizacijah združenega dela, ki na podlagi posebnega zakona opravljajo določeno dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja, oziroma s svojo dejavnostjo sodelujejo pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje, lahko pa tudi delovni ljudje in dbčanl organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno dejavnost oziroma s svojo dejavnostjo sodelujejo pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje (v nadaljnjem besedilu: izvajalci).
Učenci in študenti, ki so udeleženi v vzgojnoizo-braževalnem delu, skupaj z delavci izobraževalne organizacije sodelujejo v samoupravnem sporazumevanju o uresničevanju svobodne menjave dela tako, da si zagotavljajo pogoje za pridobivanje znanji in izkušenj ter prispevajo k uresničevanju vzgojnoizobra-ževalnih smotrov.
4.	člen
Uporabniki in izvajalci omogočajo uresničevanje samoupravno ugotovljenih osebnih, skupnih in celotnih družbenih potreb in interesov na področju vzgoje in izobraževanja tako, da zlasti:
—	opredeljujejo potrebe na področju vzgoje in izobraževanja ter možnosti in načine uresničevanja teh potreb v planih svojih organizacij in skupnosti;
—	zadovoljujejo potrebe uporabnikov na področju vzgoje in izobraževanja s svobodno menjavo dela v neposrednih odnosih (v nadaljnjem besedilu: neposredna svobodna menjava dela);
—	se združujejo v izobraževalne skupnosti ter s svobodno menjavo dela v izobraževalnih skupnostih
in po njih uresničujejo skupne in celotne družbene potrebe in interese na področju vzgoje in izobraževanja.
5.	člen
Uporabniki in izvajalci planirajo vzgojnoizobra-ževalno dejavnost v svojih temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v izobraževalnih skupnostih.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter pogoje in načine uresničevanja svobodne menjave dela urejajo uporabniki in izvajalci s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana, drugimi samoupravnimi sporazumi in pogodbami.	<
6.	člen
Uporabniki in izvajalci urejajo medsebojne obveznosti, pravice in odgovornosti iz neposredne svobodne menjave dela s samoupravnimi sporazumi in pogodbami v skladu s plani svojih temeljnih organizacij in skupnosti.	,
Uporabniki, ki uresničujejo neposredno svobodno menjavo dela z izvajalci, sodelujejo v upravljanju izobraževalne organizacije v skladu s samoupravnim sporazumom, samoupravnim splošnim aktom izobraževalne organizacije in z zakonom.
7.	člen ,
Za uresničevanje skupnih in celotnih družbenih potreb in interesov na področju' vzgoje in izobraževanja, zlasti za sporazumevanje o uresničevanju svobodne menjave dela, o vzajemnosti in solidarnosti, o drugih ukrepih za pospeševanje razvoja vzgoje in izobraževanja in za dvig izobrazbene ravni delovnih ljudi ter za sprejemanje vzgojnoizobraževalnih programov, ustanavljajo uporabniki in izvajalci izobraževalne skupnosti.
Izobraževalne skupnosti so: občinske izobraževalne skupnosti, posebne izobraževalne skupnosti za usmerjeno izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: posebne izobraževalne skupnosti) ter Izobraževalna skupnost Slovenije.
Dejavnost izobraževalnih skupnosti je posebnega družbenega pomena.
8.	člen
V	občinsko izobraževalno skupnost se v skladu s tem zakonom združujejo uporabniki in izvajalci na območju občine.
V	posebno izobraževalno skupnost se v skladu s tem zakonom združujejo uporabniki, zainteresirani za usmerjeno izobraževanje določenih usmeritev, in izvajalci, ki izvajajo ustrezne vzgojnoizobraževalne programe na območju SRS.
Za oblikovanje skupnih osnov politike vzgoje in izobraževanja v Socialistični republiki Sloveniji in za uresničevanje nalog skupnega pomena se uporabniki in izvajalci po občinskih in posebnih izobraževalnih skupnostih združijo v Izobraževalno skupnost Slovenije.
II.	ODNOSI MED UDELEŽENCI SVOBODNE MENJAVE DELA
9.	člen
Uporabniki in izvajalci skupno in enakopravno planirajo vzgojnoizobraževalne dejavnost, sprejemajo vzgojnoizobraževalne programe ter se sporazumevajo o
svojih pravicah, obveznostih in odgovornostih tako, da uresničujejo enakopraven družbenoekonomski položaj.
10.	člen
Predmet svobodne menjave dela na področju vzgoje in izobraževanja so storitve, potrebne za izvedbo posameznega vzgojnoizobraževalnega programa v skladu z zakonom (v nadaljnjem besedilu: program storitev).
Predmet svobodne menjave dela so lahko tudi posamične vzgojnoizobraževalne in druge storitve, s katerimi se zadovoljujejo potrebe in interesi uporabnikov.
11.	člen
Udeleženci v svobodni menjavi dela vrednotijo rezultate dela izvajalcev in njihov prispevek k ustvarjanju nove vrednosti, k povečanju produktivnosti in k razvoju družbe v celoti kot samoupravno dogovorjeno povračilo za opravljen program storitev oziroma kot ceno posamične storitve.
Povračilo za izvajanje programa storitev oziroma ceno posamične storitve sestavljajo:
—	materialni stroški v skladu z normativi in standardi za opravljanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti, dogovorjenimi v izobraževalni skupnosti v skladu z zakonom;
—	amortizacija osnovnih sredstev po stopnjah, predpisanih z zakonom oziroma po povečanih stopnjah, če tako določijo s samoupravnim sporazumom uporabniki in izvajalci;
—	sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge obveznosti in izdatki, ki se na podlagi zakona pokrivajo iz dohodka;
—	sredstva za osebne dohodke in skupno porabo . delavcev izvajalca glede na vrsto, obseg in zahtevnost dela v skladu s samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom in z zakonom ter dogovorjeno povečanje ali zmanjšanje v skladu z doseženo učinkovitostjo dela;
—	dogovorjena sredstva rezerv v skladu z zakonom;
—	dogovorjena sredstva za zagotavljanje življenjskih in študijskih pogojev učencev in študentov, posebnih pogojev za opravljanje storitev in druge dogovorjene sestavine v skladu s samoupravnim sporazumom in z zakonom;
—	del sredstev za razvoj materialne osnove dela izvajalcev v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana izobraževalne skupnosti.
12.	člen
S standardi za opravljanje vzgojnoizobraževalnega dela se določijo za izvajanje vzgojnoizobraževalnega programa potreben obseg, vrsta in zahtevnost vzgojnoizobraževalnega dela, število učencev oziroma študentov v oddelkih in učnih skupinah pri posameznih oblikah vzgojnoizobraževalnega dela, nujna opremljenost ter delovni, varnostni in drugi pogoji, v katerih se opravljajo določeni programi storitev .
Z normativi se v skladu s standardi določijo višina materialnih stroškov, potrebnih za izvršitev istovrstnih oziroma sorodnih programov storitev, količina, vrsta in zahtevnost dela, potrebnega za izvršitev istovrstnih programov storitev, obseg in sestava potrebnih osnovnih sredstev ter drugi pogoji za opravljanje vzgojnoizobraževalnega dela.
13.	člen
Potrebna sredstva za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja se zagotavljajo iz naslednjih virov:
—	iz materialnih stroškov temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti za sprotne potrebe strokovnega izobraževanja, ki se opravlja v okviru delovnega procesa;
—	iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter iz dohodka in prihodkov drugih delovnih ljudi:
a)	za potrebe usmerjenega izobraževanja v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana posebne izobraževalne skupnosti,
b)	za potrebe osnovnega šolanja in druge naloge, Id se uresničujejo v občinski izobraževalni skupnosti in po njej v skladu z zakonom in s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti,
c)	za naloge skupnega pomena, ki se uresničujejo v Izobraževalni skupnosti Slovenije v skladu z zakonom in s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Slovenije;
—	iz osebnih dohodkov delavcev in iz sredstev sklada skupne-porabe temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter iz dohodka oziroma prihodkov drugih delovnih ljudi za dodatne potrebe na področju vzgoje in izobraževanja v skladu s samoupravnim sporazumom;
—	iz sredstev za razširitev materialne osnove dela v temeljni organizaciji združenega dela za povečanje zmogljivosti izobraževalnih organizacij, kadar je povečanje potrebno zaradi uveljavljanja novih potreb oziroma posebnih interesov določenih uporabnikov v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana 'izobraževalne skupnosti.
14.	člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana izobraževalne skupnosti se lahko določi, da učenci oziroma študenti in drugi občani, ki se izobražujejo, prispevajo iz svojih sredstev za vzgojnoizobraževalne in druge storitve v skladu z zakonom.
Pogoje in merila za prispevke iz prejšnjega odstavka določajo uporabniki in izvajalci v izobraževalni skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana izobraževalne skupnost5
15.	člen
Za uresničevanje z zakonom določenega obsega obveznega osnovnega šolanja (v nadaljnjem besedilu: zagotovljeni program) v občinah, ki po svojih dohodkovnih možnostih tega ne morejo zagotoviti, uporabniki s samoupravnim sporazumom solidarno združujejo sredstva po občinskih Izobraževalnih skupnostih v Izobraževalni skupnosti Slovenije.
Obseg združevanja sredstev po prvem odstavku tega člena in pogoji za njihovo uporabo morajo omogočati uresničevanje zagotovljenega programa pod naslednjimi pogoji:
—	da programi storitev, ki se zagotavljajo iz solidarnostnih sredstev glede standardov, normativov in cene ne presegajo meril, dogovorjenih v Izobraževalni skupnosti Slovenije v skladu z zakonom;
—	da upravičenci do solidarnostnih sredstev prevzemajo za uresničevanje zagotovljenega programa naj-
manj enake obveznosti kot udeleženci, ki prispevajo sredstva za solidarnost;
—	da sredstva za osebne dohodke na območju občine, kjer prejemajo solidarnostna sredstva, ne presegajo višine, ki je določena na podlagi dogovorjenih meril v skladu z doseženo družbeno produktivnostjo dela na območju te občine.
S samoupravnimi sporazumi o temeljih planov občinskih izobraževalnih skupnosti se uporabniki lahko dogovorijo tudi za solidarno združevanje sredstev na območju več občin ali republike za uresničevanje osnovnega šolanja v večjem obsegu, kot ga določa zagotovljeni program.
S samoupravnimi sporazumi o temeljih planov občinskih izobraževalnih skupnosti se določijo:
—	pogoji in merila za združevanje oziroma upravičenost prejemanja solidarnostnih sredstev;
—	obseg potrebnih solidarnostnih sredstev in način združevanja teh sredstev.
16.	člen
Za ureničevanje osebnih in skupnih potreb upo- . rabnikov ter celotnih družbenih potreb na področju vzgoje in izobraževanja uporabniki in izvajalci skupno planirajo vzgojnoizobraževalno dejavnost.
Pri planiranju vzgojnoizobraževalne dejavnosti uporabniki in izvajalci poleg ugotovljenih tekočih in razvojnih potreb upoštevajo tudi potrebe, ki izhajajo iz planiranih dolgoročnih usmeritev družbenoekonomskega razvoja in kulturnega razvoja, razvoja znanosti, tehnologije in organizacije dela ter potreb razvoja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Uporabniki in izvajalci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s smernicami za plan in elementi za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov opredelijo potrebe na področju vzgoje in izobraževanja.
Uporabniki in izvajalci usklajujejo potrebe na področju vzgoje in izobraževanja zlasti s sodelovanjem pri pripravi in sprejemanjem samoupravnih sporazumov o temeljih planov, z usklajevanjem planov izobraževalnih skupnosti ter s sodelovanjem pri pripravi in sprejemanju dogovorov o temeljih planov družbenopolitičnih skupnostL
17.	člen
Uporabniki in izvajalci zagotavljajo uresničevanje potreb na področju vzgoje in izobraževanja z neposredno svobodno menjavo dela v skladu z zakonom in plani svojih organizacij in skupnosti, zlasti potre- , bc posameznih organizacij združenega dcia, njihovih združenj in skupnosti, potrebe po posameznih vzgoj-noizobraževalnih storitvah ter posebne potrebe uporabnikov v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih.
Udeleženci neposredne svobodne menjave dela s samoupravnim sporazumom ali s pogodbo določijo medsebojne obveznosti, pravice in odgovornosti tako, da pri določanju cene storitev in pogojev za opravljanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti praviloma upoštevajo merila, standarde in normative, dogovorjene za enake ali podobne storitve v izobraževalnih skupnostih.
18.	člen
Za zagotavljanje tistih skupnih potreb in interesov po vzgoji in izobraževanju, ki jih zaradi uveljavljanja širših družbenih interesov, uveljavljanja vzajemnosti in solidarnosti, izenačevanja možnosti za izobraževanje ali iz drugih razlogov ni mogoče zagotoviti z neposredno svobodno menjavo dela, se uporabniki in izvajalci združujejo v izobraževalne skupnosti ter se v njih sporazumevajo o zagotavljanju teh potreb.
Izvajalci in uporabniki v izobraževalnih skupnostih zagotavljajo uresničevanje skupnih in celotnih družbenih potreb na področju vzgoje in izobraževanja s tem, da zlasti:
—	sprejemajo vzgojnoizobraževalne programe v skladu z zakonom;
—	določajo programe storitev oziroma posamične vzgojnoizobraževalne in druge storitve, ki jih zagotavljajo s svobodno menjavo dela v skupnosti;
—	določajo standarde in normative v skladu z zakonom;
—	določajo osnove in merila za ugotavljanje cene posamične vzgojnoizobraževalne storitve oziroma povračila za program storitev, določajo oblike povfačil in način uresničevanja medsebojnih obveznosti;
—	sprejemajo ukrepe za odpravljanje motenj v vzgojnoizob raže valni dejavnosti, ki so nastale zaradi nepredvidenih sprememb v gibanju dohodka pri uporabnikih ali sprememb materialne in kadrovske zmogljivosti pri izvajalcih;
—	določijo postopek in način vračila oziroma poračuna presežkov sredstev, potrebnih za izvedbo sprejetih programov storitev vzgojnoizobraževalne dejavnosti;
—	določajo postopke za ugotavljanje in ocenjevanje izvrševanja medsebojnih obveznosti, zlasti za ugotavljanje in ocenjevanje kvalitete vzgojnoizobraževal-nega- dela;
—	se sporazumevajo o programih naložb za razširitev zmogljivosti temeljnih organizacij združenega dela izvajalcev za usposabljanje njihovih delavcev ter za strokovno in raziskovalno delo v zvezi z razširjanjem, izboljšanjem ali spremembami vzgojnoizobraže-valnega dela.
19.	člen -
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske oziroma posebne izobraževalne skupnosti se uporabniki in izvajalci dogovorijo, katere skupne naloge bodo uresničevali s svobodno menjavo dela v svoji skupnosti, katere pa po svoji skupnosti v drugih izobraževalnih skupnostih oziroma v Izobraževalni skupnosti Slovenije.
Za naloge skupnega pomena, ki se po drugem odstavku 40. člena tega zakona uresničujejo v Izobraževalni skupnosti Slovenije, uporabniki zagotavljajo sredstva s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Slovenije po svojih občinskih izobraževalnih skupnostih.
20.	člen
S samoupravnimi sporazumi o temeljih planov izobraževalnih skupnosti uporabniki in izvajalci v skladu z zakonom opredeljujejo in usklajujejo skupne in celotne družbene potrebe po vzgoji in izobraževanju.
Samoupravne sporazume iz prejšnjega odstavka oblikujejo uporabniki in izvajalci na podlagi elemen-
tov za pripravo samoupravnih sporazumov, o temeljih planov izobraževalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: elementi), ki jih sprejemajo po metodologiji, ki jo določijo v Izobraževalni skupnosti Slovenije v skladu z zakonom.
21.	člen
Uporabniki sprejemajo zlasti naslednje elemente:
—	vrste vzgojnoizob raže valnih programov, ki jih v skladu s svojimi potrebami in odgovornostjo zagotavljajo v izobraževalni skupnosti;
—	programe storitev za uresničevanje izobraževanja po posameznih vzgojnoizobraževalnih programih, število učencev in študentov oziroma občahov, ki se bodo predvidoma izobraževali po teh programih ter pričakovano kvaliteto oziroma učinkovitost izobraževanja;
—	razmestitev izobraževalnih zmogljivosti v skladu z zakonom določenimi pogoji za opravljanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti;
—	sredstva, ki jih bodo uporabniki združevali za izvedbo sprejetih programov storitev in za razširitev materialne osnove izobraževanja;
—	druge elemente v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti.
22.	člen
Izvajalci sprejemajo zlastt naslednje elemente:
—	vrste vzgojnoizobraževalnih programov, ki jih lahko izvajajo;
—	obseg in kvaliteto programov storitev, ki jih lahko opravi izvajalec ob razpoložljivi opremljenosti, strokovno usposobljenih delavcih in veljavnih normativih in standardih za opravljanje vzgojnoizobraže-valnega dela;
—	predloge za morebitne spremembe veljavnih normativov in standardov s prikazom vpliva teh sprememb na kvaliteto in učinkovitost vzgojnoizobraže-valnega dela ter na obseg in ceno storitev;
—	povračilo za posamezne programe storitev oziroma cene posamičnih vzgojnoizobraževalnih storitev.
23.	člen
Samoupravni sporazum o' temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti temelji na usklajenih ustreznih elementih iz 21. in 22. člena tega zakona in obsega zlasti:
—	potrebe po osnovnem šolanju v skladu s predvidenim razvojem občine;
—	programe storitev za zagotavljanje obveznega osnovnega šolanja v občini in za uresničevanje drugih nalog občinske izobraževalne skupnosti;
—	posebne pogoje za delovanje osnovnih šol in drugih izobraževalnih organizacij (razmestitev osnovnih šol in njihovih enot, delovni čas, prevozi in oskrba učencev itd.);
—	druge naloge, s katerimi se zagotavljajo pogoji za uresničevanje nalog občinske izobraževalne skupnosti (naložbe v razširitve zmogljivosti temeljnih organizacij združenega dela izvajalcev, ki niso vključene v ceni storitev, posebni dogovorjeni programi izobraževanja in štipendiranja delavcev izvajalcev, ki ni zajeto v ceni storitev, strokovno in raziskovalno delo za potrebe razvoja izobraževanja, zagotavljanje razširjenih pravic učencev osnovnih šol, zagotavljanje pogojev, ki jih osnovne šole omogočajo za življenje in delo mladine v krajevni skupnosti, itd.); y
—	merila za ugotavljanje povračila za opravljene programe storitev oziroma cene posamičnih vzgoj-noizobraževalnih storitev;
—	potrebna sredstva za izvedbo nalog skupnosti;-
—	osnove in merila za združevanje sredstev, zavezance in način združevanja sredstev in ukrepe za preprečevanje motčnj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti ;
—	obseg in način združevanja sredstev za solidarno zagotavljanje obveznega osnovnega šolanja;
—	načela za soudeležbo staršev oziroma občanov, ki se izobražujejo;
—	način ugotavljanja potrebnih sredstev za posamezna leta v planskem obdobju;
___ način ugotavljanja kvalitete storitev.
Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka obsega tudi skupne naloge, ki jih uporabniki po občinski izobraževalni skupnosti uresničujejo v drugih izobraževalnih skupnostih ter obseg in način zagotavljanja sredstev v ta namen.
24.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana posebne izobraževalne skupnosti temelji na usklajenih ustreznih elementih iz 21. in 22. člena tega zakona in obsega zlasti:	v .	.
_______ potrebe po usmerjenem izobraževan,!u na področju skupnosti, upoštevaje pri tem tudi potrebe uporabnikov v drugih posebnih izobraževalnih skupnostih in potrebe razvoja posameznih območij in občin;
—	programe storitev za zagotavljanje načrtovanega obsega usmerjenega izobraževanja v skupnosti in sicer po posameznih vzgojnoizobraževalnih programih oziroma skupinah sorodnih vzgojnoizobraževalnih programov;
—	druge naloge, s katerimi se zagotavljajo pogoji za usmerjeno izobraževanje v skupnosti (razširitve zmogljivosti, domovi za učence in študente, izvenšol-ske dejavnosti učencev in študentov, strokovno m raziskovalno delo, itd.), kolikor niso zajete v ceni storitev;
—	merila za ugotavljanje povračila za opravljene programe storitev oziroma cene posamičnih storitev;
—	način ugotavljanja kvalitete storitev;
_______ posebne pogoje delovanja izobraževalnih organizacij (razmestitev izobraževanja, dislocirani oddelki, posebni pogoji izobraževanja ob delu, izvajanje praktičnega pouka v temeljnih organizacijah uporabnikov, minimalna višina nagrad učencem in študentom na praktičnem pouku itd.);
—	načela za soudeležbo učencev in študentov oziroma občanov, ki se izobražujejo;
—	obseg potreb po usmerjenem izobraževanju in druge naloge, ki jih uporabniki zagotavljajo po svoji skupnosti v drugih posebnih izobraževalnih skupnostih in v Izobraževalni skupnosti Slovenije, ter na tej podlagi nastale obveznosti;
—	osnove in merila za združevanje sredstev, zavezance in način združevanja sredstev in ukrepe za preprečevanje motenj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti;
—	potrebna sredstva za izvedbo nalog skupnosti;
—	način ugotavljanja potrebnih sredstev za posamezna leta v planskem obdobju.
25.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Slovenije obsega zlasti:
—	programe storitev za zagotavljanje nalog skupnega pomena, ki se v skladu s 37. členom in drugim odstavkom 40. člena tega zakona uresničujejo v Izobraževalni skupnosti Slovenije;
—	merila za ugotavljanje povračila za opravljene programe storitev oziroma cene vzgojnoizobraževalnih in drugih storitev;
—	potrebna sredstva za izvedbo nalog skupnosti;
—	način ugotavljanja potrebnih sredstev za posamezna leta v planskem obdobju;
—	način zagotavljanja sredstev po občinskih izobraževalnih skupnostih za uresničevanje nalog, ki se po tem sporazumu in v skladu z zakonom uresničujejo v Izobraževalni skupnosti Slovenije, in ukrepe za preprečevanje motenj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti.
26.	člen
V postopku priprave samoupravnih sporazumov o temeljih planov občinske in posebne izobraževalne skupnosti uskladijo: vsebinske in razvojne usmeritve, s katerimi se zagotavljajo splošni družbeni interesi na področju usmerjenega izobraževanja za skladen gospodarski in družbeni razvoj posameznih področij združenega dela, območij in občin, zlasti še potrebe, ki izhajajo iz planiranega razvoja proizvajalnih sil in družbenih odnosov; celotne potrebe za usmerjeno izobraževanje po posameznih vzgojnoizobraževalnih programih ža pridobitev strokovne izobrazbe; razmestitev izobraževalnih zmogljivosti ter uvajanje novih vzgojnoizobraževalnih programov oiiroma ustanavljanje novih izobraževalnih organizacij.
S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka se uporabniki in izvajalci sporazumejo tudi o medsebojnih obveznostih iz 38. člena tega zakona.
27.	člen
Ce se v postopku priprave in usklajevanja samoupravnih sporazumov o temeljih planov izobraževalnih skupnosti ugotovi, da se zaradi uveljavljanja posebnih interesov posameznih uporabnikov oziroma posebnih interesov posameznih območij pomembneje povečajo stroški izobraževanja, se uporabniki lahko dogovorijo za ustrezne dodatne obveznosti uporabnikov, ki uveljavljajo take zahteve.
Sredstva za dodatne obveznosti po prejšnjem odstavku, uporabniki zagotavljajo iz virov po 3. in 4. alinei 13. člena tega zakona.
28.	člen
Na podlagi samoupravnega- sporazuma o temeljih plana sprejmejo uporabniki,in izvajalci v izobraževalni skupnosti plan skupnosti, v katerem opredelijo zlasti:
—	politiko in cilje razvoja vzgoje in izobraževanja, ki se izvaja v skupnosti;
—	naloge, obveznosti in sredstva, prikazana Po sestavinah samoupravnega sporazuma o temeljih plana;
—	naloge, ki jih prevzema izobraževalna skupnost po drugih sporazumih, dogovorih ali predpisih;
—	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog.
29.	člen
Če niso bili sklenjeni samoupravni sporazumi o temeljih planov izobraževalnih skupnosti ali k njim niso pristopili vsi člani skupnosti in zaradi tega ni za- ' goto vi j eno uresničevanje z zakonom določenega obsega obveznega osnovnega šolanja na vsem območju Socialistične republike Slovenije ali ni zagotovljeno uresničevanje nalog iz drugega odstavka 40. člena tega zakona, ali ni zagotovljeno uresničevanje dogovorjenih programov usmerjenega izobraževanja določenih v dogovoru o temeljih družbenega plana se z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine na podlagi zakona ugotovi nujni obseg potrebnih sredstev za te namene ter predpiše obveznost plačevanja prispevkov in način uporabe teh sredstev.
III.	SAMOUPRAVNO ORGANTZtrANJE UDELEŽENCEV V SVOBODNI MENJAVI DELA
30.	člen
O uresničevanju neposredne svobodne menjave dela se uporabniki sporazumevajo z izvajalci po svojih delegatih v organu upravljanja izobraževalne organizacije, ki s svojo dejavnostjo zadovoljujejo njihove potrebe in interese.
Delegati uporabnikov iz prvega odstavka v skladu z zakonom in samoupravnim splošnim aktom izobraževalne organizacije soodločajo o uresničevanju skupnih ciljev, o cenah storitev, o namenu uporabe sredstev in o drugih zadevah v zvezi z uresničevanjem neposredne svobodne menjave dela.
31.	člen
V	izobraževalnih skupnostih in po njih, se uporabniki snorazumevajo z izvajalci po svojih delegatih v skupščinah izobraževalne skupnosti.
32.	člen
V	občinsko izobraževalno skupnost se s samou-pravniirt sporazumom o ustanovitvi združijo delavci po svojih temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in drugi delovni ljudje po svojih samoupravnih organizacijah ter občani po krajevnih skupnostih, kot uporabniki vzgoj noizobraževalne dejavnosti skupaj z delavci temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno dejavnost kot svojo glavno dejavnost in delavci v drugih temeljnih organizacijah združenega dela, ki na podlagi posebnega zakona opravljajo določeno dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja oziroma s svojo dejavnostjo sodelujejo pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje v občini, kot izyajalci.
V	občinsko izobraževalno skupnost se lahko združijo kot izvajalci tudi delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo vzgoj noizobraževalno dejavnost oziroma s svojo dejavnostjo sodelujejo pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje.
33.	člen
V	občinski izobraževalni skupnosti uporabniki in izvajalci ugotavljajo in obravnavajo celotne potrebe in interese po vzgoji in izobraževanju v občini in jih v skladu s potrebami družbenega razvoja uresničujejo s svobodno menjavo dela v svoji skupnosti in po njej, z usklajevanjem olanov izobraževalnih skunnosti ter
z oblikovanjem in sprejemanjem dogovora o temeljih plana družbenopolitične skupnosti.
S svobodno menjavo dela v občinski izobraževalni skupnosti uporabniki in izvajalci zadovoljujejo skupne ter celotne družbene potrebe in interese na področju osnovnega šolanja, izobraževanja in usposabljanja šoloobveznih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, osnovnega glasbenega šolanja, splošnega družbenega izobraževanja delavcev in občanov ter druge potrebe po vzgoji in izobraževanju, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti.
V	občinski izobraževalni skupnosti uporabniki in izvajalci ugotavljajo tudi družbene potrebe po usmerjenem izobraževanju in sodelujejo pri planiranju razvoja usmerjenega izobraževanja ter pri usmerjanju izobraževanje.
34.	člen
V	občinski izobraževalni skupnosti uporabniki in izvajalci:
—	usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana;
—	usklajujejo predloge programov storitev oziroma posamičnih vzgoj noizobraževalnih storitev s področja skupnosti;
—	usklajujejo predloge meril za vrednotenje programov storitev oziroma posamičnih vzgoj noizobraževalnih storitev;
—	ugotavljajo obseg sredstev za izvedbo programov storitev oziroma posamičnih storitev v posameznih planskih obdobjih in sprejemajo ukrepe za zagotavljanje teh sredstev;
—	zagotavljajo solidarnostna sredstva za uresničevanje obveznega osnovnega,šolanja;
—	zagotavljajo sredstva za razširitev zmogljivosti šol in drugih izobraževalnih organizacij, kolikor ta sredstva niso vsebovana v ceni storitev;
—	sprejemajo plan občinske izobraževalne skupnosti;
—	sodelujejo pri planiranju usmerjenega izobraževanja;
—	se sporazumevajo o drugih zadevah, določenih z zakonom in s samoupravnimi splošnimi akti občin--ske izobraževalne skupnosti. 1
35.	člen
V	posebno izobraževalno skupnost se s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi združijo delavci po svojih temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter drugi delovni ljudje po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih kot uporabniki skupaj z delavci izobraževalnih organizacij usmerjenega izobraževanja kot izvajalci.
Posebno izobraževalno skupnost ustanovijo uporabniki, ki so trajneje zainteresirani za usmerjeno izobraževanje določene usmeritve ali več sorodnih usmeritev, oziroma uporabniki, ki so med seboj tehnološko ali dohodkovno povezani, skupaj z izvajalci, ki izvajajo ustrezne vzgoj noizobraževalne programe usmerjenega izobraževanja.
Uporabniki iz prvega odstavka tega člena se združujejo v posebne izobraževalne skupnosti glede na svoje pretežne interese za usmerjeno izobraževanje po vzgoj noizobraževalnih programih določenih usmeritev, najmanj pa v eno posebno izobraževalno skupnost. Izvajalci se združijo v vsako posebno izobraževalno skupnost, za katero izvajajo ustrezne vzgoj noizobraževalne programe usmerjenega izobraževanja.
V	posebno izobraževalno skupnost se lahko združijo kot izvajalci tudi delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki s svojo dejavnostjo sodelujejo pri vzgojnoizobraževalni dejavnosti oziroma pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje.
Posebna izobraževalna skupnost se Ustanovi za območje SR Slovenije tako, da zagotavlja usmerjeno izobraževanje za pridobitev vseh stopenj strokovne izobrazbe v določeni usmeritvi oziroma v sorodnih usmeritvah.
36.	člen
Na podlagi celotnih potreb po usmerjenem izobraževanju, ki so jih ugotovili uporabniki v svojih temeljnih organizacijah in skupnostih, se v posebni izobraževalni skupnosti skupaj z Izvajalci v skladu z zakonom, sporazumejo, katere potrebe bodo zagotavljali s svobodno menjavo dela v svoji posebni izobraževalni skupnosti oziroma po njej v drugih posebnih izobraževalnih skupnostih.
S svobodno menjavo dela v svoji posebni izobraževalni skupnosti uporabniki in izvajalci zadovoljujejo potrebe uporabnikov po usmerjenem izobraževanju v tistih usmeritvah, za katere je skupnost ustanovljena, ter potrebe, ki jih za usmerjeno izobraževanje v teh usmeritvah izrazijo uporabniki v vseh drugih posebnih izobraževalnih skupnostih
37.	člen
Izjemoma se lahko za tiste vzgojnoizobraževalne programe usmerjenega izobraževanja, kjer zaradi majhnega obsega potreb pri posameznih uporabnikih, posebnosti izobraževanja ali zaradi drugih razlogov ni smotrno organizirati posebne izobraževalne skupnosti, uresničuje svobodna menjava dela v Izobraževalni skupnosti Slovenije,
Vzgojnoizobraževalne programe iz prejšnjega odstavka določi skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije, po tem, ko je ugotovila celoten družbeni interes za te programe in obseg potreb za izobraževanje Po teh programih.
38.	člen
Uporabniki v posebni izobraževalni skupnosti zagotavljajo tudi tisti del potreb po usmerjenem izobraževanju, ki se uresničuje v drugih posebnih izobraževalnih skupnostih in sicer z medsebojnim usklajevanjem planov posebnih izobraževalnih skupnosti, s sodelovanjem pri oblikovanju vzgojnoizobraževalnih programov in s prevzemanjem ustreznih medsebojnih obveznosti.
Posebne izobraževalne skupnosti za področja družbenih dejavnosti uskladijo svoje plane tudi v skupščinah ustreznih republiških samoupravnih interesnih skupnosti za ta področja dejavnosti.
39.	člen
V	posebni izobraževalni skupnosti uporabniki in izvajalci:
, — usklajujejo elemente za pripravo samouprav-nega sporazuma o temeljih plana;
—	usklajujejo celotne potrebe po usmerjenem izobraževanju, ki se uresničujejo v tej skupnosti;
—	se sporazumevajo z drugimi posebnimi izobraževalnimi skupnostmi o zagotavljanju tistega dela svojih potreb po usmerjenem izobraževanju, ki se ures-bičuje v drugih posebnih izobraževalnih: skupnostih
ter 6 medsebojnih obveznostih v zvezi s tem;
—	usklajujejo predloge programov storitev oziroma posamičnih vzgoj noizobraževalnih in drugih storitev ter druge naloge, s katerimi se zagotavljajo pogoji za usmerjeno izobraževanje s področja skupnosti;
—	usklajujejo predloge meril za vrednotenje programov storitev oziroma posamičnih vzgoj noizobraževalnih storitev;
—	zagotavljajo sredstva za razširitev zmogljivosti izvajalcev, kolikor niso ta sredstva vsebovana v cenah storitev;
—	ugotavljajo obseg sredstev za izvedbo programov storitev oziroma posamičnih storitev v posameznih planskih obdobjih in sprejemajo ukrepe za zagotavljanje teh sredstev;
—	sprejemajo plan posebne izobraževalne skupnosti;
—	v skladu z zakonom sprejemajo vzgojnoizobraževalne programe, ki se uresničujejo v tej skupnosti;
—	opredeljujejo skupne naloge, ki jih v skladu s samoupravnim sporazumom uresničujejo v drugih izobraževalnih skupnostih in zagotavljajo sredstva za ta namen;
—	se sporazumevajo o ustanavljanju izobraževalnih organizacij in o uvajanju novih vzgoj noizobraževalnih programov;
—	se sporazumevajo o drugih zadevah, določenih z zakonom in s samoupravnimi splošnimi akti posebne izobraževalne skupnosti,
40.	člen
V Izobraževalni skupnosti Slovenije uporabniki in izvajalci oblikujejo skupne osnove politike vzgoje in izobraževanja v Socialistični republiki Sloveniji, usklajujejo razvoj vzgoje in izobraževanja s potrebami družbenega razvoja in opravljajo naloge skupnega pomena. V ta namen zlasti oblikujejo predloge za usklajevanje planov izobraževalnih skupnosti, določajo enotne osnove standardov in normativov za opravljanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti, se sporazumevajo v skladu s tem zakonom o pogojih in merilih za solidarnostno zagotavljanje obveznega osnovnega šolanja in o obsegu in načinu opravljanja nalog skupnega pomena ter soodločajo o vprašanjih, za katere je na področju vzgoje in izobraževanja pristojna Skupščina Socialistične republike Slovenije.
Naloge skupnega pomena iz prvega odstavka tega člena, ki se uresničujejo v Izobraževalni skupnosti Slovenije, so:
—	obveznosti Socialistične republike Slovenije do šolstva narodnosti in dvojezičnega šolstva;
—	izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v organizacijah za usposabljanje, ki jih določa samoupravni sporazum o temeljih plana Izobraževalne Skupnosti Slovenije v skladu z zakonom;
—	dopolnilno šolanje otrok naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini;
—	dogovorjeni program mednarodnega sodelovanja Socialistične republike Slovenije na področju vzgoje in izobraževanja;
—	podeljevanje nagrad in priznanj Staneta Žagarja;
—	strokovno, raziskovalno in razvojno delo, ki ima skupen pomen za celotno področje vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji;
— prevozi učencev in študentov v usmerjenem izobraževanju;
__ druge naloge skupnega pomena, s katerimi se
zagotavljajo splošni pogoji za napredek vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji v skladu" s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Slovenije.
Uporabniki in izvajalci v občinskih in posebnih izobraževalnih skupnostih se lahko v Izobraževalni skupnosti Slovenije sporazumejo tudi o drugih skupnih nalogah za pospeševanje razvoja izobraževanja, izenačevanja možnosti za izobraževanje in omogočanje vsestranskega razvoja mladine ter določajo obseg in način združevanja sredstev za te namene.
41.	člen
Uporabniki storitev ene ali več vzgojnoizobraže-valnih organizacij lahko skupaj z delavci te organizacije in z drugimi izvajalci za uresničevanje svobodne menjave dela ustanovijo enoto občinske izobraževalne skupnosti, v kateri izvajajo .določen vzgojno-izobraževalni program oziroma posamezne naloge iz delovnega načrta izobraževalne organizacije.
Za kar najbolj neposredno uresničevanje medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela na posameznem področju vzgojnoizo-izobraževalne dejavnosti;se uporabniki in izvajalci lahko v občinski izobraževalni skupnosti organizirajo v temeljno skupnost.
V	posebni izobraževalni skupnosti se uporabniki in izvajalci za uresničevanje svobodne menjave dela lahko organizirajo v enoto, v kateri izvajajo posamezen vzgoj noizobraževalni program oziroma skupino sorodnih vzgoj noizobraževalnih programov ali posamezne naloge iz vzgo j noizobraževalnega programa oziroma delovnega načrta izobraževalne organizacije.
V	posebni izobraževalni skupnosti, kadar se le-ta ustanovi za več usmeritev usmerjenega izobraževanja, se za kar najbolj neposredno uresničevanje medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela za posamezne usmeritve usmerjenega izobraževanja. uporabniki in izvajalci lahko organizirajo v temeljno skupnost, zlasti za oblikovanje in izvajanje posameznih vzgojnoizobraževalnih programov.
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi ali s statutom občinske oziroma posebne izobraževalne skupnosti se določijo pogoji za organiziranje enot in temeljnih skupnosti ter načela za njihovo samoupravno organiziranost.
1	42. člen
Za usklajevanje dela, dogovarjanje o skupnih nalogah ter za uresničevanje skupnih ciljev izobraževalne skupnosti, njihove enote in temeljne skupnosti sodelujejo med seboj in z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti na področju raziskovalne dcjhvnosti, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega skrbstva in otroškega varstva. V ta namen ustanavljajo skupne organe.
Posebne izobraževalne skupnosti in Izobraževalna skupnost Slovenije usklajujejo z raziskovalnimi skupnostmi pogoje svobodne menjave. dela in programe storitev, ki jih opravljajo visokošolske organizacije, kadar ti programi vsebujejo tudi raziskovalne naloge.
43. člen
Izobraževalno skupnost upravlja skupščina.
Skupščina izobraževalne skupnosti ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.,
Delegate v zbor uporabnikov občinske oziroma posebne izobraževalne skupnosti delegirajo delegacije uporabnikov, ki so člani skupnosti.
Delegate v zbor izvajalcev občinskti oziroma posebne izobraževalne skupnosti delegirajo delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti.
Delegate v zbor uporabnikov Izobraževalne skupnosti Slovenije delegirajo zbori uporabnikov občinskih in posebnih izobraževalnih skupnosti, v zbor izvajalcev pa zbori izvajalcev teh skupnosti.
Ce se uporabniki in izvajalci prek občinskih izobraževalnih skupnosti združijo v izobraževalno skupnost v posebni družbenopolitični skupnosti, delegira delegata v zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Izobraževalne skupnosti Slovenije tudi taka skupnost.
V zbor izvajalcev Izobraževalne skupnosti Slovenije delegirajo svoje delegate tudi izobraževalne organizacije, ki izvajajo vzgo j noizobraževalne programe iz 37. člena in druge alinee drugega odstavka 40. člena tega zakona.
Pri delegiranju delegatov izobraževalnih organizacij v zbore izvajalcev izobraževalnih skupnosti je treba zagotoviti ustrezno zastopanost učencev oziroma študentov. Če izobraževalne organizacije volijo za delegiranje delegatov v zbore izvajalcev izobraževalnih skupnosti posebno, združeno ali splošno delegacijo, volijo v to delegacijo svoje člane tudi učenci oziroma študenti v skladu s statutom ali drugim splošnim aktom izobraževalne organizacije.
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi izobraževalne skupnosti oziroma s statutom se določi število delegatskih mest v zborih skupščine in način delegiranja delegatov uporabnikov in izvajalcev.
•	44. člen
Enoto oziroma temeljno skupnost izobraževalne skupnosti upravlja skupščina, ki ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi enote oziroma temeljne skupnosti se določi število delegatskih mest v zborih skupščine enote oziroma temeljne skupnosti ter število in način delegiranja delegatov, ki jih delegirajo delegacije uporabnikov in izvajalcev, v skladu z merili, ki jih določa samoupravni snorazum o ustanovitvi izobraževalne skupnosti.
45.	člen
Delegati v skupščini izobraževalne skupnosti sprejemajo plan izobraževalne skupnosti; enakopravno in sporazumno oblikujejo politiko na področju vzgoje in izobraževanja; se sporazumevajo o programih storitev, pogojih za opravljanje vzgojnoizobraževalnih storitev, cenah oziroma povračilih, samoupravnem nadzoru in o drugih pogojih uresničevanja svobodne menjave dela in drugih medsebojnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi izobraževalne skupnosti in njen statut.
46.	člen
Skupščina izobraževalne skupnosti pripravlja predlog samoupravnega sporazuma o temeljih piana, predloge drugih samoupravnih sporazumov in samoupravnih splošnih aktov ter odloča o kadrovskih ter organizacijskih zadevah skupščine.
47.	člen
Kadar skupščina izobraževalne skupnosti odloča, sprejema svoje odločitve na zasedanjih svojih zborov.
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi izobraževalne skupnosti in njenim statutom se določijo zadeve, o katerih odločajo delegati v skupščini po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Delegati v skupščini izobraževalne skupnosti odločajo na skupni seji obeh zborov: o sprejemu zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov, o splošni politiki, razvoju ter o drugih pomembnih vprašanjih s področja vzgoje in izobraževanja, kadar ta soodloča enakopravno z zbori skupščine družbenopolitične skupnosti o teh vprašanjih, o volitvah članov organov skupščine, o imenovanju in razrešitvi vodje delovne skupnosti iz tretjega odstavka 57. člena tega zakona ter o drugih zadevah, določenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi izobraževalne skupnosti.
Delegati v skupščini izobraževalne skupnosti odločajo v obeh zborih enakopravno o sprejemu statuta skupnosti, plana skupnosti in o ukrepih za njegovo uresničitev, o usklajevanju elementov za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana, o sprejemu drugih samoupravnih splošnih aktov in o drugih zadevah, določenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi izobraževalne skupnosti.
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi izobraževalne skupnosti se določijo zadeve, o katerih odloča posamezen zbor samostojno.
48.	člen
V zadevah, o katerih odločata oba zbora skupščine enakopravno, so odločitve sprejete, če so bile sprejete z večino glasov v vsakem zboru in v enakem besedilu v obeh zborih.
Če ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek, ki je določen s statutom izobraževalne skupnosti.
Če tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje in bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje ! vzgojnoizobraževalne dejavnosti, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti začasno uredi to vprašanje.
\	49. člen
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi izobraževalne skupnosti se v skladu z zakonom opredelijo: namen in cilji ustanovitve izobraževalne skupnosti; pravice, obveznosti in odgovornosti uporabnikov in izvajalcev; predmet svobodne menjave dela; delovno področje; samoupravna organiziranost skupnosti, sestava, pooblastila in odgovornosti skupščine in drugih organov skupnosti; pogoji za organiziranje enot oziroma temeljnih skupnosti; vsebina, način in postopek sporazumevanja; način odločanja; nadzor nad delom organov in strokovnih služb, ter druge zadeve in vprašanja skupnega pomena za člane skupnosti.
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi izobraževalne skupnosti in njenim statutom se določi tudi način delegiranja delegatov uporabnikov v organe upravljanja izobraževalnih organizacij v skladu z zakonom. S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi izobraževalne skupnosti in njenim statutom se določi način sodelovanja s predstavniki organov drugih organizacij in skupnosti v skupščini izobraževalne skupnosti,
Samoupravni sporazum o ustanovitvi izobraževalne skupnosti in njen statut začneta veljati, ko da k njima soglasje skupščina pristojne družbenopolitične skupnosti.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi in statut izobraževalne skupnosti se objavita v uradnem glasilu ustrezne družbenopolitične skupnosti.
50.	člen
Za izvrševanje odločitev skupščine in za pripravo predlogov iz njene pristojnosti ima lahko skupščina izobraževalne skupnosti skupne organe uporabnikov in izvajalcev.
Število teh organov, delovno področje posameznega organa in' njihovo sestavo določi skupščina izobraževalne skupnosti v skladu s statutom tako, da jih sestavljajo samo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov oziroma izvajalcev za skupščino izobraževalne skupnosti.
Posebne ižobraževalne skupnosti s statutom določijo sestavo organov iz /prvega odstavka tega člena tako, da so v njih ustrezno zastopani tudi delegati učencev in študentov.
51.	člen
Za pripravo vzgoj noiiobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja xin za druge strokovne naloge v zvezi z načrtovanjem obsega, organizacije in vsebine usmerjenega izobraževanja imajo uporabniki in izvajalci v posebnih izobraževalnih skupnostih strokovni svet kot skupen strokovni organ.
Skupščina posebne izobraževalne skupnosti v skladu s statutom določi število članov strokovnega sveta ter imenuje njegove člane izmed uporabnikov in izvajalcev, združenih v skupnosti, izmed uporabnikov iz drugih zainteresiranih posebnih izobraževalnih skupnosti ter izmed znanstvenih in družbenopolitičnih delavcev.
Posebne izobraževalne skupnosti s statutom določijo sestavo strokovnih svetov tako, da so v njih ustrezno zastopani tudi učenci in študenti.
52.	člen
Strokovni svet posebne izobraževalne skupnosti:
—	pripravlja predloge vzgo j noizobraževalnih programov za pridobitev in za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe ter pri tem sodeluje z uporabniki in izvajalci ter z ustreznimi raziskovalnimi organizacijami;
—	obravnava pomembnejša strokovna vprašanja v zvezi z načrtovanjem in uresničevanjem usmerjenega, izobraževanja, ki se uresničuje v okviru skupnosti, in dajo predloge skupščini skupnosti in njenim organom
53.	člen
S statutom posebne izobraževalne skupnosti se v skladu z zakonom določijo naloge strokovnega sveta pri pripravljanju vzgojnoizobraževalnih programov, opravljanje strokovnih nalog v zvezi z njihovo pripra-' vo, postopek usklajevanja predlogov z drugimi zainteresiranimi posebnimi izobraževalnimi skupnostmi ter postopek sprejemanja vzgojnoizobraževalnih programov.
Zavod SRS za šolstvo sodeluje s strokovnimi sveti pri posebnih izobraževalnih skupnostih in opravlja zanje strokovna in administrativna opravila v skladu s posebnimi predpisi.
,	54. člen
S statuti občinskih izobraževalnih skupnosti na območju občin, kjer živijo pripadniki italijanske ozird-ma madžarske narodnosti, se določijo zadeve, o katerih enakopravno z zboroma skupščine občinske izobraževalne skupnosti odloča samoupravna interesna skup-
nost za prosveto in kulturo italijanske oziroma madžarske narodnosti.
S statutom Izobraževalne skupnosti Slovenije se določijo zadeve v zvezi z vzgojo in izobraževanjem v jeziku narodnosti, o katerih skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije odloči potem, ko je dobila mnenje samoupravnih interesnih skupnosti za prosveto in kulturo italijanske oziroma madžarske narodnosti.
55.	člen
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi izobraževalne skupnosti se oblikuje organ samoupravne delavske kontrole za opravljanje nadzora nad izvajanjem sprejete politike, nad uveljavljanjem pravic in obveznosti delavcev in drugih delovnih ljudi, združenih v skupnosti, nad uresničevanjem sprejetih samoupravnih odločitev, nad uporabo sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti in njene strokovne službe.
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi ter njenim statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti se v skladu z zakonom določijo sestava, volitve in odpoklic ter število članov organa samoupravne delavske kontrole.
56.	člen
Spore iz družbenoekonomskih odnosov, iz samoupravnih odnosov pri sprejemanju in izpolnjevanju planskih odločitev in iz drugih samoupravnih razmerij, ki jih delovni, ljudje samostojno urejajo v izobraževalni skupnosti, rešuje posebno sodišče združenega dela.
Posebno sodišče združenega dela lahko ustanovijo uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom pri izobraževalni skupnosti, lahko pa več izobraževalnih skupnosti s samoupravnim sporazumom ustanovi skupno posebno sodišče združenega dela. Skupno posebno sodišče združenega dela lahko izobraževalne skupnosti ustanovijo tudi skupaj s- samoupravnimi interesnimi skupnostmi podobnih družbenih dejavnosti.
Skupno posebno sodišče združenega dela rešuje tudi spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov med skupnostmi, ki so ga ustanovile.
57.	člen
Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del lahko občinska izobraževalna skupnost oblikuje delovno skupnost ali si zagotovi opravljanje teh del z dogovorom z drugo izobraževalno skupnostjo, samoupravno interesno skupnostjo, organizacijo ali organom.
Posebne izobraževalne skupnosti in izobraževalna skupnost Slovenije ustanovijo za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del skupno strokovno službo. *
Če izobraževalna skupnost za opravljanje del iz prvega in drugega odstavka tega člena oblikuje delovno skupnost, imenuje in razrešuje vodjo te delovne skupnosti skupščina, izobraževalne skupnosti po tem, ko je dobila mnenje organa upravljanja delovne skupnosti.
Vodja delovne skupnosti je za svoje delo odgovoren skupščini izobraževalne skupnosti.
58.	člen
K določbam statuta, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih se delovna skupnost obli- .
kuje, programu njenega dela ter k razvidu del in nalog, je potrebno soglasje skupščine izobraževalne skupnosti, ki je tako delovno skupnost oblikoval?
59.	člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja in dela občinskih izobraževalnih skupnosti opravljajo za zadeve vzgoje in izobraževanja pristojni občinski upravni organi, nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja in dela posebnih izobraževalnih skupnosti in Izobraževalne skupnosti Slovenije pa za zadeve vzgoje in izobraževanja pristojni republiški upravni organ.
IV.	STROKOVNI SVET SR SLOVENIJE ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE
60.	člen
Za opravljanje z zakonom določenih nalog na področju vzgoje in izobraževanja se ustanovi Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje.
61.	člen
Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje:
, — obravnava pomembnejša strokovna vprašanja v zvezi s sistempm in vsebino vzgoje in izobraževanja in daje predloge izobraževalnim skupnostim;
—	sprejema vzgojni program za vzgojo in varstvo predšolskih otrok;
—	sprejema program življenja in dela osnovne šole;
—	določa vsebino in obseg skupne vzgojnoizobra-zbene osnove v usmerjenem izobraževanju;
—	sprejema okvirni vzgojni program za domove učencev v usmerjenem izobraževanju;
—	določa načela za oblikovanje vzgojnoizobraže-valnih programov za pridobitev strokovne izobrazbe
—	daje mnenje k posarrieznim vzgojnoizobraževal-nim programom za pridobitev strokovne izobrazbe;
—	opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
Odločitev iz 2., 3. in 4. alinee prvega odstavka tega člena sprejme Strokovni svet SR Slovenije, za vzgojo in izobraževanje po tem, ko je dobil mnenje Skupnosti otroškega varstva Slovenije oziroma Izobraževalne skupnosti Slovenije.
Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejme poslovnik, s katerim določi oblike svojega dela, način sprejemanja sklepov in druge zadeve v zvezi z delom sveta.
Strokovno in administrativno delo za Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje opravlja Zavod SR Slovenije za šolstvo.
62.	člen
Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sestavljajo strokovni in drugi delavci izmed uporabnikov in izvajalcev, iz Gospodarske zbornice Slovenije, iz visokošolskih in raziskovalnih organizacij ter iz družbenopolitičnih organizacij, strokovnih društev in organov družbenopolitičnih skupnosti.
Skupščina SR Slovenije enakopravno s skupščino Izobraževalne skupnosti Slovenije na predlog Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije določi število članov Strokovnega
sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje in imenuje predsednika in člane sveta za dobo štirih let.
Strokovni svet SR .Slovenije za vzgojo in izobraževanje je za svoje delo odgovoren Skupščini SR Slovenije in Skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
63.	‘člen
Izobraževalne skupnosti uskladijo svojo organizacijo in delo ter samoupravne sporazume o ustanovitvi in druge samoupravne splošne akte z določbami tega zakona najkasneje do 31. decembra 198P
64.	člen
Določbe 13. člena tega zakona se uporabljajo od
1.	januarja 1981.
65.	člen
Dokler ne bodo ustanovljene posebne izobraževalne skupnosti za vsa področja usmerjenega izobraževanja, opravlja njihove naloge Izobraževalna skupnost Slovenije.	'
36. člen
V primerih, ko za posamezne srednje, višje ali visoke dole oziroma posamezne vzgoj noizobraževalne programe usmerjenega izobraževanja posebne izobraževalne skupnosti niso izrazile interesa in jih niso vključile v svojo skupnost oziroma ti vzgojnoizobra-ževalni programi niso bili v skladu s 37. členom tega zakona s samoupravnim sporazumom o temeljih plana izobraževalne skupnosti opredeljeni kot naloga skupnega pomena, so izvajalci dolžni zagotoviti dokončanje izobraževanja vsem učencem oziroma študentom, ki so bili na dan uveljavitve tega zakona vpisani v teh šolah oziroma se izobražujejo po teh vzgojno izobraževalnih programih.
Potrebna sredstva za dokončanje izobraževanja zagotovijo uporabniki v Izobraževalni skupnosti Slovenije kot nalogo skupnega pomena
'	67. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/7^ In 31/76) ter 14. in 15. člen zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16/691
68. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 025-2/79
Ljubljana, dne 19. decembra 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
3.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o zdravstvenem varstvu
Razglaša se zakon o zdravstvenem varstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 19. decembra 1979, na seji Zbora občin dne 19. decembra 1979, na seji Družbenopolitičnega zbora dne 19. decembra 1979 in na seji Skupščine zdravstvene skupnosti Slovenije dne 17. decembra 1979.
St. 0100-74/79
Ljubljana, dne 19. decembra 1979.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o zdravstvenem varstvu
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Ta zakon določa enotna načela za sistem zdravstvenega varstva, njegovo vsebino, družbenoekonomske odnose med udeleženci svobodne menjave dela na tem področju, organizacijo in delo samoupravnih interesnih zdravstvenih skupnosti, zagotavlja pravico do zdravstvenega varstva, določa načela za samoupravno organiziranje delavcev na področju zdravstvenega varstva ter ureja druga vprašanja na tem področju.
2.	člen
Zdravstveno varstvo po tem zakonu obsega zdravstvene storitve, programe zdravstvenih storitev ali določene zdravstvene dejavnosti, ki jih opravljajo delavci v združenem delu, Samoupravno organizirani v organizacijah združenega dela na področju zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena organizacija) in v drugih organizacijah in skupnostih, ter določene pravice do socialne varnosti.
Zdravstveno varstvo je sestavni del družbene reprodukcije in eden od pogojev za rast produktivnosti dela ter obrambne sposobnosti in bistveni element socialne politike ter življenjske ravni delavcev v združenem delu, drugih delovnih ljudi in občanov.
v t
3.	člen
Zdravstvene storitve opravljajo strokovno usposobljeni delavci, samoupravno organizirani v zdravstvenih organizacijah ter v drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, za katere zakon določa, da poleg drugih dejavnosti lahko opravljajo tudi zdravstvene storitve.
Zdravstvenih storitev ni mogoče opravljati z osebnim delom samostojno kot poklic.
4.	člen
Določene naloge na področju zdravstvenega varstva opravljajo organizacije Rdečega križa Slovenije in druge organizacije, v skladu s posebnimi predpisi.
5.	člen
Zdravstveno varstvo je dejavnost poscbziega družbenega pomena.
6.	člen
Delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani morajo skrbeti za svoje zdravje in za svoje zdravstveno varstvo in so zanj odgovorni. To skrb in odgovornost uresničujejo tako, da si na podlagi eečel vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo zadovoljevanje potreb in interesov po zdravstvenem varstvu v obsegu, ki ga zagotovi ta zakon, samoupravni sporazum o te-
melj ih plana ter drugi samoupravni sporazumi in pogodbe. Pri tem si po načelih vzajemnosti in solidarnosti s socialnim zavarovanjem v okviru samoupravnih interesnih zdravstvenih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena skupnost) zagotovijo pravico do zdravstvenih storitev in druge pravice v primeru bolezni in poškodb, materinstva in zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, članom svoje družine pa pravico do zdravstvenih storitev. Te pravice in obveznosti uresničujejo shmoupravno organizirani v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, v družbenih organizacijah in društvih, v drugih organizacijah in skupnostih ter kot posamezniki.
Zadovoljevanje potreb in interesov po zdravstvenih storitvah si delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani zagotovijo s svobodno menjavo dela z delavci v zdravstvenih in drugih organizacijah združenega dela, ki te storitve opravljajo, uresničevanje določenih pravic do socialne varnosti pa z združevanjem sredstev v okviru organizacij združenega dela ter v zdravstveni skupnosti.
7.	člen
Opravljena zdravstvena storitev je neposredni rezultat vloženega dela izvajalcev, namenjen varovanju, krepitvi in povrnitvi zdravja, zbol j Sevanju zdravstvenih razmer, preprečevanju bolezni in poškodb ter invalidnosti, odkrivanju, diagnosticiranju in zdravljenju bolezni in poškodb in rehabilitacija obolelih in poškodovanih ter ustvarjanju zdravstvenih pogojev za rast življenjske, delovne in obrambne sposobnosti.
Pravica do socialne varnosti po tem zakonu obsega pravice do nadomestil in povračil v primerih, ko je sposobnost za pridobivanje dohodka zmanjšana zaradi sprememb v zdravstvenem stanju oziroma v primerih smrti.
Samoupravno organizirani uporabniki in izvajalci opredelijo obseg in način zadovoljevanja potreb in interesov po zdravstvenih storitvah v samoupravnih sporazumih o temeljih plana zdravstvenih skupnosti in v drugih samoupravnih sporazumih ali pogodbah. Delavci in drugi delovni ljudje določijo obseg in način uresničevanja pravic do socialne varnosti po tem zakonu v samoupravnih splošnih aktih organizacij združenega dela oziroma zdravstvenih skupnosti ter v samoupravnih sporazumih o temeljih plana zdravstvenih skupnosti.
8.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani v Socialistični republiki Sloveniji imajo pravico do obsega zdravstvenega varstva, ki ga zagotavlja ta zakon.
Delavci, drugi delovni ljudje in občani si v samoupravnih sporazumih o temeljih plana zdravstvenih skupnosti zagotovijo tudi širši obseg pravic do zdravstvenega varstva, kot ga določa ta zakon.
Glede na potrebe in interese ter dohodkovne možnosti delavci in drugi delovni ljudje v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in zdravstvenih skupnostih določijo tudi druge pravice do zdravstvenega varstva, ki niso zajete v prvem in drugem odstavku tega člena.
9.	člen
Delavci zdravstvenih organizacij morajo s svojo organiziranostjo in delom zagotoviti uporabnikom zdravstvenega varstva zadovoljevanje potreb in interesov po vrstah in številu (obsegu) zdravstvenih storitev, določenih v samoupravnih sporazumih o temeljih plana zdravstvenih skupnosti ter v drugih samoupravnih sporazumih in pogodbah z uporabniki.
II.	ODNOSI MED UDELEŽENCI V SVOBODNI MENJAVI DELA NA PODROČJU ZDRAVSTVENEGA
VARSTVA
10.	člen
Svobodna menjava dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev se uresničuje v neposrednih odnosih med njimi ter v zdravstvenih skupnostih oziroma po njih.
11.	člen
Uporabniki zdravstvenih storitev so:
—	delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih,
—	delavci in družinski člani, katerih dopolnilno delo uporabljajo kmetje in drugi delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, oziroma delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo druge osebe,
—	drugi delovni ljudje in občani,
—	delovni ljudje iz Socialistične republike Slovenije, ki delajo ali se strokovno izpopolnjujejo v tujini, pa niso zavarovani po tujih nosilcih zdravstvenega zavarovanja.
Izvajalci zdravstvenih storitev so delavci v zdravstvenih organizacijah ter delavci v drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, za katere določa zakon, da poleg drugih dejavnosti lahko opravljajo tudi zdravstvene storitve.
Izvajalci zdravstvenih storitev so tudi delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, kadar opravljajo določene programe na področju zdravstvenega varstva in pridobivajo sredstva za opravljanje teh programov s svobodno menjavo dela.
12.	člen
Uporabniki zdravstvenih storitev ter izvajalci zdravstvenih storitev uresničujejo svobodno menjavo dela na podlagi, samoupravno ugotovljenih osebnih, skupnih in celovitih potreb in interesov na področju zdravstvenega varstva, dohodkovnih možnosti uporabnikov ter na podlagi strokovnih, tehničnih, kadrovskih in drugih zmogljivosti izvajalcev.
13.	člen
S svobodno menjavo dela pridobivajo zdravstvene organizacije prihodek v obliki povračil za opravljene zdravstvene storitve, zdravstvene organizacije, ki opravljajo tudi izobraževalno in raziskovalno dejavnost, pa tudi v obliki povračil za opravljanje te dejavnosti.
14.	člen
Udeleženci v svobodni menjavi dela se sporazumevajo zlasti o programu zdravstvenega varstva, ki obsega vrste in število zdravstvenih storitev, o standardih zdravstvenih storitev, o normativih ter drugih pogojih izvrševanja zdravstvenih storitev, o zagotavljanju pogojev za znanstveni, strokovni, kadrovski in materialni razvoj izvajalcev, o ceni oziroma povračilu, o medsebojnih jamstvih za prevzete obveznosti in odgovornosti ter o drugih vprašanjih uresničevanja medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti.
15.	člen
Udeleženci v svobodni menjavi dela določijo kot predmet svobodne menjave dela zdravstvene storitve na naslednjih področjih:
— osnovna zdravstvena dejavpost;
—	ambulanta specialistična zdravstvena dejavnost;
—	bolnišnična zdravstvena dejavnost?
—	zdraviliška zdravstvena dejavnost;
—	zdravstvena dejavnost univerzitetnih zdravstvenih organizacij;
—	preskrba z zdravili, sanitetnim materialom, ortopedskimi pripomočki in konzervirano krvjo, krvnimi derivati in krvnimi proizvodi;
—	nujna medicinska pomoč in reševalni prevoz.
16.	člen
Standarde zdravstvenih storitev ter kadrovske, strokovne, delovne, materialne, tehničhc, varnostne, higienske in druge pogoje oziroma normative, ob katerih je še mogoče opravljati zdravstvene storitve, določi zakon.
17.	člen
Udeleženci v svobodni menjavi dela se dogovorijo o cenah oziroma povračilih (v nadaljnjem besedilu: cena) za opravljene zdravstvene storitve s samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo. V ceni upoštevajo poleg elementov in meril, ki so določeni z zakonom, tudi dogovorjeni del sredstev za razširitev materialne osnove za delo izvajalcev ter za zagotovitev raziskovalnega dela in izobraževanja delavcev zdravstvenih organizacij.
V zdravstveni skupnosti dogovorjene cene zdravstvenih storitev veljajo za uporabnike na območju te zdravstvene skupnosti kakor tudi za uporabnike iz drugih zdravstvenih skupnosti, če z njimi niso posebej dogovorjene cene zdravstvenih storitev.
Za tujce iz držav, s katerimi je sklenjena konvencija, veljajo v samoupravnih sporazumih o temeljih plana zdravstvenih skupnosti in drugih v zdravstvenih skupnostih sprejetih samoupravnih sporazumih dogovorjene cene, če konVbncije oziroma mednarodni sporazumi ne določijo drugače.
Za tujce iz držav, s katerimi ni sklenjena konvencija ali mednarodni sporazum, določijo zdravstvene organizacije cene na podlagi načel reciprocitete ob upoštevanju cen, ki so mednarodno običajne za ustrezno vrsto, število in kakovost zdravstvenih storitev.
18.	člen
Sredstva za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela se zagotavljajo:
—	iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, iz dohodka delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, in iz dohodka delovnih ljudi ter iz sredstev drugih oseb, ki uporabljajo dopolnilno delo delavcev, za obveznosti, ki izhajajo iz uresničevanja obsega zdravstvenega varstva, ki ga določa ta zakon in samoupravni sporazum o temeljih plana zdravstvene skupnosti (prvi in drugi odstavek 8. člena), kakor tudi za del sredstev za razširjeno reprodukcijo, ki je s samoupravnim sporazumom o temeljih plana zdravstvene skupnosti dogovorjen v ceni storitev;
—	iz osebnih dohodkov delavcev oziroma iz sredstev sklada skupne porabe ter iz osebnih dohodkov delovnih ljudi za izpolnjevanje obveznosti v zvezi ? zadovoljevanjem drugih potreb in interesov po zdravstvenem varstvu, sprejetih v samoupravnih sporazumih (tretji odstavek 8. člena).
Iz materialnih stroškov temeljne organizacije združenega dela sc zagotavljajo sredstva za izpolnjevanje tistih obveznosti v svobodni menjavi dela, ki nastanejo
zaradi z zakonom določenih potreb varstva pri delu in varstva delovnega okolja.
Pravice do nadomestil osebnih dohodkov v času nezmožnosti za delo ter druge pravice do socialne varnosti po tem zakonu se zagotovijo iz osebnih dohodkov delavce", in delovnih ljudi.
Sredstva za razširitev materialne osnove za delo zdravstvenih in drugih organizacij iti skupnosti, ki niso zajeta v ceni zdravstvenih storitev, so pa posebej dogovorjena v samoupravnem sporazumu o temeljih plana zdravstvenih skupnosti, se zagotavljajo:
—	iz sredstev za razširitev materialne osnove dela organizacij in skupnosti za povečanje zmogljivosti zdravstvenih organizacij, kadar je takšno povečanje potrebno zaradi povečanih potreb ali uveljavljanja drugih posebnih interesov določenih uporabnikov;
—	iz sklada skupne porabe organizacij in skupnosti;
—	s samoprispevkom delovnih ljudi in občanov.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo pod
pogojem, da so v samoupravnem sporazumu o temeljih plana zdravstvenih skupnosti zagotovljena sredstva za nove obveznosti, ki nastanejo zaradi spremembe obsega, količine in kakovosti dela izvajalcev.
19.	člen
Udeleženci v svobodni menjavi dela urejajo medsebojne obveznosti v tisti občinski zdravstveni skupnosti oziroma po njej, v katerih so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana.
Pri sklepanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti upoštevajo udeleženci v svobodni menjavi dela tudi potrebe in interese tistih delavcev in njihovih družinskih članov, ki imajo stalno prebivališče na območju druge občinske zdravstvene skupnosti. O obsegu in pogojih zadovoljevanja teh potreb in interesov ter o količini sredstev se sporazumeta zainteresirani občinski zdravstveni skupnosti neposredno ali v širši zdravstveni skupnosti.
Ce se občinska zdravstvena skupnost, v kateri se sklepa samoupravni sporazum o temeljih plana in občinska zdravstvena skupnost, na območju katere imajo delavci oziroma njihovi družinski člani stalno prebivališče, ne sporazumeta o obsegu in pogojih zadovoljevanja potreb in interesov po zdravstvenih storitvah ter s tem povezanih medsebojnih obveznostih, poravna občinska zdravstvena skupnost, v kateri je šklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana, obveznosti za opravljene zdravstvene storitve zdravstveni organizaciji, ki je opravila storitev, na podlagi izstavljenega računa.
20.	člen
S samoupravnim sporazumom ali pogodbo se lahko določi, da prispevajo posamezni uporabniki za zadovoljevanje skupnih potreb ali k plačilu za določene zdravstvene storitve iz svojega osebnega dohodka oziroma iz drugih svojih sredstev.
Prispevka posameznih uporabnikov ni mogoče določiti v zvezi z uveljavljanjem pravic do zdravstvenega varstva, ki jih zagotavlja ta zakon (prvi odstavek 8. člena in 46. člen).
21.	člen
V temeljnih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v krajevnih skupnostih samoupravno organizirani uporabniki s svobodno menjavo dela, ki jo uresničujejo v neposrednih odnosih z izvajalci, zagotavljajo zadovoljevanje posebnih interesov in potreb po zdravstve-
n ih storitvah oziroma posebne pogoje opravljanja zdravstvenih storitev v primerih, ko to omogočajo strokovne, tehnološke in organizacijske značilnosti teh storitev ter zmogljivosti izvajalcev, in se s tem ne zožuje ali ne onemogoča zadovoljevanje potreb in interesov po zdravstvenih storitvah v obsegu, o katerem so se uporabniki in izvajalci sporazumeli v občinski zdravstveni skupnosti.
Samoupravno Organizirani uporabniki se sporazumevajo z izvajalci o neposrednem uresničevanju svobodne menjave dela po organih upravljanja organizacije združenega dela in delovne skupnosti uporabnikov in izvajalcev, samoupravno organizirani uporabniki v krajevni skupnosti pa po organih krajevne skupnosti.
22.	člen
S svobodno menjavo dela v občinski zdravstveni skupnosti delavci in delovni ljudje po načelih vzajemnosti in solidarnosti zadovoljujejo svoje osebne, skupne in splošne potrebe in interese na področju zdravstvenega varstva v obsegu, določenem v tem zakonu in v samoupravnem sporazumu o temeljih plana zdravstvene skupnosti (1. in 2. odstavek 8. člena).
Zadovoljevanje potreb in interesov po zdravstvenih storitvah, ki jih zaradi strokovno-tehnoloških, organizacijskih in dohodkovnih pogojev, celovitosti zdravstvenega varstva ter nujnega širšega solidarnostnega združevanja in razporejanja sredstev med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi ni mogoče zagotoviti s svobodno menjavo dela v občinski zdravstveni skupnosti, zagotovijo udeleženci v svobodni menjavi dela po občinski zdravstveni skupnosti z usklajevanjem predlogov samoupravnih sporazumov o temeljih plana občinskih zdravstvenih skupnosti in s sklepanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana medobčinske zdravstvene skupnosti in Zdravstvene skupnosti Slovenije:
23.	člen
Pri določanju elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana zdravstvene skupnosti upoštevajo ude-deleženci v svobodni menjavi dela zlasti:
—	potrebe in interese prebivalstva po zdravstvenem varstvu, ki izhajajo iz zdravstvenega stanja in zdravstvenih razmer prebivalstva;
—	strokovne, kadrovske, tehnične, materialne, organizacijske in druge zmogljivosti zdravstvenih in drugih organizacij in skupnosti, ki opravljajo zdravstvene storitve;
—	dohodkovne sposobnosti uporabnikov;
—	obseg zdravstvenega varstva, ki ga zagotavljajo.
24.	člen
V postopku družbenega planiranja udeleženci v svobodni menjavi dela usklajujejo zlasti naslednje elemente:
—	program zdravstvenega varstva, ki obsega vrste in število zdravstvenih storitev, standarde in normative za opravljanje zdravstvenih storitev, pogoje dostopnosti do zdravstvenih storitev in posebne pogoje dela v zdravstvenih organizacijah, potrebne rezerve zdravil, sanitetnega materiala, drugega potrošnoga materiala in nadomestnih delov;
—	predvideni obseg potrebnih sredstev za izvedbo programa zdravstvenega varstva;
—	pričakovane rezultate dela izvajalcev;
—	pravice do socialne varnosti;
—	ukrepe za odpravljanje motenj na področju zdravstvenega varstva, ki nastanejo zaradi nepredvi-
denih sprememb v gibanju dohodka pri uporabnikih ali zaradi sprememb materialnih in kadrovskih sposobnosti pri izvajalcih;
—	postopek in način vračila oziroma proračuna presežkov sredstev, potrebnih za izvedbo sprejetih programov zdravstvenega varstva.
25.	člen
Samoupravni sporazum o' temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti temelji na usklajenih elementih iz prejšnjega člena in obsega zlasti:
—	program zdravstvenega varstva, v katerem je določen obseg zdravstvenega varstva, ki se zagotavlja s svobodno menjavo dela v občinski zdravstveni skupnosti ter po njej v medobčinski zdravstveni skupnosti in v Zdravstveni skupnosti Slovenije;
—	osnove in merila za določanje cen zdravstvenih storitev;
—	osnove in merila za oblikovanje sredstev ter količino sredstev, potrebnih za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela ter za zagotavljanje pravic do socialne varnosti;
—	obseg in način solidarnostnega združevanja in razporejanja sredstev;
—	način in roke izpolnjevanja medsebojnih obveznosti.
26.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana medobčinske zdravstvene skupnosti, kadar je ta ustanovljena, obsega zlasti:
—	skupne razvc«ine usmeritve zdravstvenega varstva na območju medobčinske zdravstvene skupnosti;
—	del programa zdravstvenega varstva občinskih zdravstvenih skupnosti, ki ga uresničujejo s svobodno menjavo dela v rpedobčinski zdravstveni skupnosti;
—	osnove in merila za določanje cen zdravstvenih storitev in količino sredstev, ki so .potrebna za izvajanje programa po prejšnji alinci;
—	obseg in način zadovoljevanja potreb in interesov po zdravstvenih storitvah na območju občine, v kateri ima delavec oziroma njegov družinski član stalno prebivališče, in za to potrebna sredstva;
—	obseg in način solidarnostnega združevanja in razporejanja sredstev med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi.
27.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana Zdravstvene skupnosti Slovenije obsega zlasti:
—	skupne cilje na področju zdravstvenega varstva v Socialistični republiki Sloveniji ter program zdravstvenega varstva za uresničevanje teh ciljev;
—	skupne razvojne usmeritve na področju zdravstvenega varstva z določitvijo prednostnih nalog, ki so skupnega pomena za vse delovne ljudi in občane v Socialistični republiki Sloveniji;
—	uresničevanje z zakonom zagotovljenega obsega zdravstvenega varstva in s tem povezanega solidarnostnega združevanja in razporejanja sredstev med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi;
—	uresničevanje svobodne menjave dela v zvezi z opravljanjem zdravstvenih storitev na področju zdravstvene dejavnosti univerzitetnih zdravstvenih organizacij in drugih zdravstvenih storitev skupnega pomena za vse uporabnike v Socialistični republiki Sloveniji;
—	usklajevanje načel za delitev dela zdravstvenih organizacij v Socialistični republiki Sloveniji;
—	zadovoljevanje drugih skupnih potreb in interesov po zdravstvenih storitvah ter opravljanje drugih skupnih nalog;
—	izvajanje konvencij in mednarodnih sporazumov s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja;
—	strokovno-raziskovalno in razvojno delo, ki ima skupen pomen za celotno področje zdravstvenega varstva v Socialistični republiki Sloveniji
28.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana zdravstvene skupnosti sprejmejo uporabniki in izvajalci v zdravstveni skupnosti plan skupnosti, v katerem opredelijo zlasti politiko in cilje razvoja zdravstvenega varstva, ki se uresničuje v skupnosti in po njej; naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah samoupravnega sporazuma o temeljih plana; naloge, ki jih prevzema zdravstvena skupnost po drugih sporazumih, dogovorih ali predpisih ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev ter organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog.
Uporabniki in izvajalci v temeljnih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s smernicami za plan in elementi za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana opredelijo potrebe po zdravstvenih storitvah ter temeljne cilje in usmeritve razvoja za srednjeročno obdobje na tem področju.
III.	SAMOUPRAVNE INTERESNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
1.	Naloge in vrste samoupravnih interesnih zdravstvenih skupnosti
29.	člen
Uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev uresničujejo v samoupravni interesni zdravstveni skupnosti svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva, si po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo zdravstveno varstvo, odločajo o vrstah in obsegu pravic do zdravstvenega varstva, določajo politiko razvoja teritorialne razporejenosti zdravstvenih organizacij, zagotavljajo možnosti in skrbijo za raziskovalno delo ter za vzgojo in izobraževanje delavcev, ki opravljajo zdravstvene storitve, in uresničujejo druge skupne interese na področju zdravstvenega varstva.
i
30.	člen
V zdravstvenih skupnostih si delovni ljudje in občani zagotavljajo najmanj tiste pravice do zdravstvenega varstva in v takem obsegu, ki je določen s tem in drugimi zakoni, s samoupravnim sporazumom o temeljih plana zdravstvene skupnosti ter z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami.
31.	člen
Zdravstvene skupnosti so: občinska zdravstvena skupnost in Zdravstvene skupnost Slovenije.
Občinske zdravstvene skupnosti se lahko združijo v medobčinsko zdravstveno skupnost.
2.	Občinska zdravstvena skupnost
32.	Člen
Uporabniki in Izvajalci zdravstvenih storitev se zaradi zagotovitve zdravstvenega varstva združujejo v občinsko zdravstveno skupnost s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi.
V	občinski zdravstveni 'skupnosti uporabniki in izvajalci obravnavajo in ugotavljajo celovite potrebe in interese po zdravstvenem varstvu in zagotavljajo njihovo zadovoljevanje s svobodno menjavo dela v tej skupnosti in po njej.
V	občinski zdravstveni skupnosti se lahko ustanovijo enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti s samoupravnim sporazumom, pod pogoji, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti.
33.	člen
Občinsko zdravstveno skupnost upravlja skupščina. Sestavljajo jo delegati uporabnikov, delegirani v zbor uporabnikov, in delegati izvajalcev, delegirani v zbor izvajalcev.
Delegati v zbor uporabnikov delegirajo delegacije delavcev v temeljenih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter drugih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije delavcev v zdravstvenih organizacijah, ki opravljajo zdravstvene storitve na vseh področjih zdravstvene dejavnosti po programu zdravstvenega varstva občinske zdravstvene skupnosti kot tudi delegacije delavcev v drugih organizacijah in skupnostih, za katere določi zakon, da lahko opravljajo zdravstvene storitve, organizacije Rdečega križa in druge družbene organizacije in društva, ki izvajajo programe na področju zdravstvenega varstva.
34.	člen
V	enoto oziroma temeljno zdravstveno skupnost se lahko organizirajo uporabniki na območju ene ali več krajevnih skupnosti oziroma delavci ene ali več organizacij združenega dela in delovnih skupnosti skupno z delavci zdravstvenih in drugih organizacij, ki zadovoljujejo del potreb in interesov teh uporabnikov po zdravstvenem varstvu.
V	enoti oziroma temeljni zdravstveni skupnosti uresničujejo uporabniki in izvajalci zlasti naslednje skupne interese:
—	usklajujejo predloge elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti in predlog programa zdravstvenega varstva uporabnikov na območju krajevne skupnosti oziroma v organizacijah združenega dela, ki ga bodo uresničevali v občinski zdravstveni skupnosti, v mejah z zakonom in samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti zagotovljenega obsega zdravstvenega varstva po merilih, določenih v občinski zdravstveni skupnosti;
—	določajo pogoje in način uresničevanja medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti v zvezi z zadovoljevanjem potreb in interesov, ki so zajeti v obsegu zdravstvenega varstva, o katerem so se sporazumeli v občinski zdravstveni skupnosti, urejajo pa neposred-nejšo dostopnost do zdravstvenih storitev in drugih pravic do zdravstvenega varstva ter ne pomenijo dodatnih materialnih obveznosti uporabnikov;
— določajo dodatni program zdravstvenega varstva in program zdravstvenih storitev na določenem področju zdravstvene dejavnosti zaradi zadovoljevanja posebnih potreb in interesov uporabnikov na območju krajevne skupnosti oziroma v organizacijah združenega dela, ki ga uresničujejo s svobodno menjavo dela v enoti oziroma v temeljni zdravstveni skupnosti in ki presega obseg in standard zdravstvenih storitev, dogovorjen v občinski zdravstveni skupnosti.
Uporabniki in izvajalci uredijo v enoti oziroma v temeljni zdravstveni skupnosti medsebojne pravice, obveznosti in odgbvomdsti s samoupravnimi sporazumi.
Enoto oziroma temeljno zdravstveno skupnost občinske zdravstvene skupnosti upravlja skupščina, ki jo sestavljajo delegati tistih uporabnikov ir^ izvajalcev, ki v enoti oziroma temeljni zdravstveni skupnosti uresničujejo svobodno menjavo dela.
3.	Medsebojno sodelovanje občinskih zdravstvenih
skupnosti
35.	člen
Zaradi uresničevanja solidarnosti pri zagotavljanju pravic do zdravstvenega varstva, zagotovitve zdravstvenih storitev, katerih opravljanje ni organizirano na območju posamezne občinske zdravstvene skupnosti, zaradi usklajevanja in delitve dela zdravstvenih organizacij, usklajevanja razvoja zdravstvenih zmogljivosti ter uresničevanja drugih skupnih interesov in potreb, občinske zdravstvene skupnosti med seboj sodelujejo.
V	ta namen lahko občinske zdravstvene skupnosti na geografsko strnjenem in gospodarsko povezanem območju tet glede na razvitost in organiziranost zdravstvene dejavnosti ustanovijo medobčinsko- zdravstveno skupnost.
Če 'se ustanovi medobčinska zdravstvena skupnost, usklajujejo v njej svoje potrebe in interese na področju zdravstven»sa varstva uporabniki in izvajalci po ob-4roskih zdravstvenih skupnostih tako, da v njej v postopku planiranja usklajujejo predloge samoupravnih sporazumov o temeljih plana občinskih zdravstvenih skupnosti.
V	medobčinski zdravstveni skupnosti se delegati občinskih zdravstvenih skupnosti sporazumevajo o zadevah, o katerih so se v občinskih zdravstvenih skupnostih dogovorili, da jih bodo uresničevali na medobčinski ravni. Pri -tem upoštevajo zlasti tiste zdravstvene dejavnosti, ki jih iz strokovno-tehnoloških in organizacijskih ter dohodkovnih razlogov ni smotrno organizirati na območju vsake občinske zdravstvene skupnosti.
36.	člen
Medobčinsko zdravstveno skupnost upravlja, skupščina. Sestavljajo jo delegati, ki jih v zbor uporabnikov delegirajo zbori uporabnikov občinskih zdravstvenih skupnosti, v zbor izvajalcev pa zbori izvajalcev občinskih zdravstvenih skupnosti.
4.	Zdravstvena skupnost Slovenije
37.	člen
Zaradi uresničevanja z zakonom zagotovljenega obsega zdravstvenega varstva in s tem povezanega solidarnostnega združevanja sredstev, zadovoljevanja skupnih potreb in interesov po zdravstvenih storitvah in opravljanja drugih skupnih nalog ter uresničevanja svobodne menjave dela v zvezi z opravljanjem zdravstvenih storitev na področju zdravstvene dejavnosti
univerzitetnih zdravstvenih organizacij in drugih zdravstvenih storitev, ki so skupnega pomena za vse uporabnike v Socialistični republiki Sloveniji, zaradi sprejemanja programa zdravstvenega varstva v republiki ter izvajanja mednarodnih pogodb s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja se občinske zdravstvene skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji združijo v Zdravstveno skupnost Slovenije s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi te skupnosti
38.	člen
Zdravstveno skupnost Slovenije upravlja skupščina. Sestavljajo jo delegati, ki jih v zbor uporabnikov delegirajo zbori uporabnikov občinskih zdravstvenih skupnosti, v zbor izvajalcev pa zbori izvajalcev občinskih zdravstvenih skupnosti.
5.	Skupne določbe
39.	člen
Skupščina zdravstvene skupnosti je mesto sporazumevanja delegatov uporabnikov in izvajalcev
, 40. člen
Za izvrševanje odločitev skupščine in za pripravo predlogov iz njene pristojnosti ima skupščina zdravstvene skupnosti lahko skupne organe uporabnikov in izvajalcev.
Delovno področje posameznega skupnega organa in njegovo sestavo določi skupščina zdravstvene skupnosti v skladu s statutom zdravstvene skupnosti tako, da jih sestavljajo samo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev.
41.	člen
S sporazumom obeh zborov skupščine zdravstvene skupnosti se:
—	usklajuje in sprejema skupni predlog elementov plana, ki ga zdravstvena skupnost predlaga delavcem v združenem delu, drugim delovnim ljudem in občanorh v krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih;
—	določa predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana;
—	usklajujejo planski elementi in samoupravni sporazumi o temeljih plana med občihskimi zdravstvenimi skupnostmi in tako nastale medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz usklajevanja planskih elementov in samoupravnih sporazumov o temeljih plana z drugimi zdravstvenimi skupnostmi;
—	določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz Sodelovanja zdravstvene skupnosti z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi skupnostmi ter z drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana.
Z večino glaSov vseh delegatov obeh zborov odloča skupščina zdravstvene skupnosti zlasti o:
—	zadevah, o katerih odloča enakopravno s pristojnim zborom skupščine družbenopolitične skupnosti;
—	izvolitvi skupnih organov uporabnikov in izvajalcev za izvrševanje določenih nalog;
—	imenovanju poslovodnega organa delovne skupnosti, ki opravlja dela in naloge za zdravstveno skupnost;
—	imenovanju organov, ki jih skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ustanovijo za izvrševanje skupnih nalog.
V zboru uporabnikov se delegati sporazumevajp zlasti o:
—	usklajenem predlogu elementov plana na področju zdravstvenega varstva in o predlogu osnov in meril, na osnovi katerih zagotavljajo sredstva za obveznosti, ki jih prevzemajo v svobodni menjavi dela z izvajalci;
—	obsegu in načipu zagotavljanja pravic do socialne varnosti na načelih vzajemnosti in solidarnosti in s tem povezanih medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti, o količini sredstev, ki jih solidarno združujejo in razporejajo za te namene ter o osnovah in merilih za določanje teh sredstev.
42.	člen
Občinske zdravstvene skupnosti si zagotovijo opravljanje administrativnih in drugih strokovnih pomožnih in tem podobnih del tako, da sklenejo samoupravne sporazume z delovno skupnostjo, ki jo oblikujejo v ta namen. Delovno skupnost oblikujejo skupno z občinsko skupnostjo socialnega skrbstva, občinsko skupnostjo otroškega varstva in z občinsko skupnostjo socialnega varstva, lahko pa tudi skupno z drugimi občinskimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti.
Delovna skupnost mora zagotoviti zdravstveni skupnosti administrativno-tehnične pogoje za delo njenih organov, opravila v zvezi s posebnim postopkom za uveljavljanje pravic ter določena strokovna in druga opravila in naloge, brez katerih delovanje zdravstvene skupnosti ni možno.
Izvrševanje določenih strokovnih in administrativnih del lahko zagotovijo občinski zdravstveni skupnosti tudi organizacije združenega dela ih delovne skupnosti uporabnikov in izvajalcev na podlagi samoupravnega sporazuma, ki ga sklenejo med seboj.
Določbe prejšnjih odstavkov veljajo tudi za zagotavljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in drugih del skupnega pomena za potrebe Zdravstvene skupnosti Slovenije.
Medobčinska zdravstvena skupnost si opravljanje administrativno-tehničnih in drugih opravil skupnega pomena praviloma zagotovi tako, da sklene samoupravni sporazum ali pogodbo z eno ali več delovnih skupnosti, ki za občinske zdravstvene skupnosti izvršujejo tovrstna dela in opravila.
Delovna skupnost, ki opravlja dela za Zdravstveno skupnost Slovenije, daje strokovno pomoč delovnim skupnostim, ki opravljajo dela za občinske in medobčinske zdravstvene skupnosti, če je takp določeno v samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela.
K določbam statuta, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih se delovna skupnosti oblikuje, programu njenega dela ter k razvidu del in nalog, je potrebno soglasje skupščine zdravstvene skupnosti, ki je tako delovno skupnost oblikovala.
Na delovne skupnosti ali organizacije iz tega člena ni mogoče prenesti pravic, pooblastil in odgovornosti zdravstvenih skupnosti oziroma njenih članov.
43.	člen
Zdravstvene, skupnosti sodelujejo med seboj in z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti s samoupravnimi interesnimi skupnostmi vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva, družbenega varstva otrok, socialnega skrbstva, zaposlovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, raziskovalnega dela in te-
lesne kulture zaradi usklajevanja planskih dokumentov in dela, dogovarjanju o skupnih nalogah in izvajanja le-tch ter uresničevanje skupnih ciljev. V ta namen ustanovijo skupne organe.
6.	Posebna sodišča združenega dela na področju zdravstvenega varstva
44.	člen
Za odločanje o samoupravnih pravičan in oovez-nostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v zdravstveni skupnosti, za odločanje v sporih med zdravstvenimi skupnostmi ter zaradi sodnega varstva pravic iz zdravstvenega varstva in pravic do socialne varnosti ustanovijo uporabniki irj izvajalci zdravstvenega varstva s samoupravnim sporazumom posebno sodišče združenega dela (v nadaljnjem besedilu: posebno sodišče).
Uporabniki in izvajalci lahko ustanovijo skupno posebno sodišče za več zdravstvenih skupnosti oziroma skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi podobnih družbenih dejavnosti.
Pristojnosti posebnih sodišč, postopek za njihovo delo in za uveljavljanje pravic iz njihove pristojnosti, sestavo ter druga vprašanja, pomembna za delo teh sodišč, določijo sporazumno ustanovitelji * aktom o ustanovitvi posebnega sodišča oziroma z drugim samou-upravnim splošnim aktom.
IV.	ZAGOTAVLJANJE PRAVIC DO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
45.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje ter občani s stalnim prebivališčem na območju Socialistične republike Slovenije imajo zagotovljeno zase in za svoje družinske člane pravico do zdravstvenih storitev in socialne varnosti v skladu s tem zakonom ter samoupravnim sporazumom o temeljih plana zdravstvene skupnosti.
Svojim družinskim članom morajo zagotoviti zdravstveno zavarovanje tudi delavci iz Socialistične republike Slovenije, ki delajo in so zdravstveno zavarovani v tujini, če z njihovim zavorovanjem ni zagotovljeno zdravstveno varstvo družinskih članov v Jugoslaviji.
Zdravstvena skupnost zagotavlja zdravstveno varstvo tudi družinskim članom delavcev organizacij združenega dela v Socialistični republiki Sloveniji, ki stalno prebivajo v drugih republikah in nimajo pravic do zdravstvenega varstva po drugih predpisih, in drugim osebam, ki imajo te pravice po ratificiranih mednarodnih sporazumih.
Tujci, ki prebivajo v Socialistični republiki Sloveniji so upravičeni do zdravstvenega varstva ob pogojih kot drugi delovni ljudje, 'če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno. Zdravstvena skupnost mora zagotavljati zdravstveno varstvo tudi drugim tujcem, za katere to določa zakon ati mednarodni sporazum.
46.	člen
S tem zakonom je zagotovljen najmanj naslednji obseg zdravstvenega varstva:
1.	pravica do zdravstvenih storitev v zvezi s preprečevanjem, zgodnjim odkrivanjem, zatiranjem, zdravljenjem in medicinsko rehabilitacijo nalezljivih bolezni, rakastih obolenj, sladkorne bolezni, zvišanega krvnega
pritiska, multiple-skleroze, mišičnih in živčno-mišičnih obolenj ter hemofilije, vključno s pravico do zdravil, ortopedskih pripomočkov in potnih stroškov;
2.	pravica do zdravstvenih storitev in zdravil v zvezVz nego in zdravljenjem duševnih bolnikov;
3.	pravica do zdravstvenih storitev v zvezi:
—	z zdravstvenim varstvom novorojenčkov, dojenčkov in predšolskih otrok;
—	z zdravstvenim varstvom mladine do dopolnjenega 19. leta starosti ter učencev in študentov, ki niso v delovnfem razmerju;
—	z zdravstvenim varstvom žensk v zvezi z nosečnostjo, porodom, materinstvom in v zvezi z uresničevanjem pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok;
—	z zdravstvenim varstvom delovnih invalidov in drugih invalidnih oseb ter njihovih družinskih članov in invalidnih otrok;
—	z zdravstvenim varstvom upokojencev in njihovih družinskih članov;
—	z zdravstvenim varstvom varovancev v socialnih zavodih;
—	z zdravstvenim varstvom prejemnikov družbenih denarnih pomoči;
—	z zdravstvenim varstvom ostarelih kmetov, ki prejemajo starostno pokojnino ali preživnino in njihovih zakoncev;
—	z nego na domu, patronažno obravnavo in ambulantnim zdravljenjem drugih starostnikov nad 65 let;
—	z zdravstvenim varstvom brezposelnih oseb, prijavljenih pri skupnosti za zaposlovanje delavcev in njihovih družinskih članov;
4.	pravica do zdravstvenega varstva:
—	imetnikov Partizanske spomenice 1941, odliko1-vancev z_ redom narodnega heroja in drugih borcev narodnoosvobodilne vojne, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem, trajanju do 15. maja 1945;
—	borcev španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936—1939;
—	udeležencev narodnoosvobodilnega gibanja Grčije;
—	borcev za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskih vojnih dobrovoljcev iz vojn 1912—1918;
—	odlikovancev z redom Karadjordjeve zvezde z meči, z redom Belega orla z meči in Zlato medaljo Obi-liča;
—	vojaških invalidov;
—	civilnih invalidov vojne;
-<u uživalcev stalne republiške ali občinske priznavalnine;
5.	pravica do organizirane zdravstvene vzgoje prebivalstva.
Natančnejšo opredelitev j^-avic iz prejšnjega odstavka ter način in pogoje njihovega uresničevanja, pravice, odgovornosti in obveznosti v zvezi s tem ter zagotavljanje sredstev zanje, določijo udeleženci v svobodni menjavi dela s samoupravnim sporazumom o temeljih plana in v drugih samoupravnih sporazumih, ki jih sklenejo v Zdravstveni skupnosti Slovenije.
Upravičencem iz 4. točke prvega odstavka tega člena so zagotovljene pravice do zdravstvenega vačstva po tem zakonu v obsegu, ki presega pravice zagotovljene z drugimi zakoni. Ožji družinski člani teh upravičencev imajo pravico do zdravstvenega varstva po tem zakonu, če jim niso zagotovljene po drugih predpisih oziroma samoupravnih sporazumih.
47.	člen
Do zdravstvenega varstva iz prejšnjega člena imajo pravico vsi delavci, drugi delovni ljudje in občani nji območju Socialistične republike Slovenije ne glede na dohodkovne sposobnosti svoje organizacije združenega dela oziroma zdravstvene skupnosti.
Ta obseg zdravstvenega varstva zagotovijo uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev po načelu vzajemnosti in solidarnosti v zdravstvenih skupnostih.
48.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih morajo zagotoviti sebi, udeležencem usmerjenega izobraževanja v svojih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in osebam na usposabljanju, kazenski poboljševalni zavodi, prevzgojni domovi in vzgojni zavodi jpa obsojenim osebam oziroma svojim varovancem pravico do zdravstvenih storitev v zvezi:
—	s preventivnimi zdravstvenimi pregledi;
—	z zdravstvenim varstvom pri delu;
—	z ukrepi za utrjevanje zdravja in sposobnosti za delo;
—	s posebnim zdravstvenim varstvom delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo.
Uresničitev teh pravic zagotavlja organizacija združenega dela s samoupravnimi splošnimi akti in s samoupravnimi sporazumi ali pogodbami v neposrednih odnosih z zdravstvenimi organizacijami. Pravice iz tega člena morajo svojim delavcem, udeležencem usmerjenega izobraževanja in osebam na usposabljanju zagotoviti tudi nosilci samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občana, ter organizatorji prostovoljnih javnih del za udeležence teh del.
49.	člen
Delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje si morajo zagotoviti pravice do zdravstvenih storitev v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in zdravljenjem poklicnih bolezni in poškodb pri delu ter medicinsko rehabilitacijo obolelih in poškodovanih. Ce obseg tega zdravstvenega varstva presega dohodkovne sposobnosti temeljne organizacije združenega dela, si delavci zagotovijo te pravice s solidarnostjo v okviru delovne organizacije, sestavljene organizacije združenega dela oziroma druge širše oblike združevanja dela in sredstev, lahko pa tudi v okviru občinskih ali drugih zdravstvenih skupnosti. Pogoje za upravičenost do solidarnostnih sredstev in merila za ugotavljanje obveznosti za dajanje teh sredstev določijo s samoupravnimi sporazumi.
Pravice delavcev iz prejšnjega odstavka obsegajo tudi pravico do nadomestila osebnega dohodka ob začasni nezmožnosti za delo zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
50.	člen
Delavci v združenem delu in drugi delovni Jjudje si z združevanjem dela in sredstev zagotovijo najmanj naslednje pravice do socialne varnosti:
—	denarna nadomestila osebnega dohodka ob začasni zadržanosti od dela zaradi medicinskih preiskav, bolezni ali poškodbe; transplatacije živega tkiva ali organov v korist druge osebe, dajanja krvi, nege obolelega družinskega člana ter izolacije ali spremstva, ki ju odredi zdravnik;
—	povračilo potnih stroškov v zvezi z uresničevanjem pravic do zdravstvenega varstva;	(
—	pogrebnino in posmrtnino.
Materialni obseg teh pravic ter način in pogoje za njihovo uresničevanje določijo udeleženci v samoupravnih sporazumih o temeljih plana in v drugih samoupravnih sporazumih. Pri tem zagotovijo nadomestilo osebnega dohodka v višini 100 odstotkov od osnove vojaškim invalidom, udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1. januarja 1945 do 15. maja 1945, borcem španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936—1939 ter udeležencem na-rodnosvobodilnega gibanja Grčije,
51.	člen
Pravice do zdravstvenih storitev ter pravice do socialne varnosti, ki presegajo s tem zakonom določeni obseg, zagotovijo delavci v temeljnih organizacijah združenegd dela in delovnih skupnostih ter drugi delovni ljudje in občani v samoupravnih sporazumih o temeljih plana zdravstvene skupnosti. Pri tem določijo zlasti pravice do zdravstvenih storitev, zdravil in ortopedskih pripomočkov v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in zdravljenjem bolezni in poškodb in z medicinsko rehabilitacijo obolelih in poškodovanih. Pravice do teh in drugih zdravstvenih storitev ter do socialne varnosti zagotovijo zase, za svoje družinske člane in za druge upravičence ter določijo merila za status upravičenca do teh pravic in pogoje za pridobitev in prenehanje 'pravic.
•	52. člen
Postopek in način uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva in s tem povezanih obveznosti natančneje določijo uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva v samoupravnem splošnem aktu občinske zdravstvene skupnosti po poprejšnji uskladitvi v Zdravstveni skupnosti Slovenije. V tem samoupravnem splošnem aktu se določijo tudi organi, ki odločajo o pravicah in ugovorih posameznih uporabnikov v zvezi z .uresničevanjem pravic do zdravstvenega varstva.
53.	člen
Če si delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje ne zagotovijo pravice do zdravstvenega varstva iy 45. do 50. člena tega zakona ter do tistega dela pravic iz 51. člena tega zakona, ki je določen v dogovoru o temeljih plana družbenopolitične skupnosti, skupščina družbenopolitične skupnosti določi obveznost zagotavljanja teh pravic v zdravstveni skupnosti in določi obveznost plačevanja prispevka tej skupnosti ter osnove in merila za plačevanje prispevkov.
V.	SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANJE DELAVCEV NA PODROČJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
54.	člen
Osnovna oblika dela in upravljanja na področju zdravstvenega varstva je zdravstvena temeljna organizacija združenega dela (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena temeljna organizacija).
Zdravstvena temeljna organizacija je lahko v sestavi zdravstvene delovne organizacije ali v sestavi druge delovne organizacije, ki ni zdravstvena organizacija. Zdravstvene delovne organizacije se lahko združujejo v sestavljeno organizacijo združenega dela ali v druge oblike združevanja dela in sredstev.
Zaradi boljše organizacije dela ter lažjega in neposrednega uresničevanja samoupravnih pravic in obveznosti se delavci v zdravstveni temeljni organizaciji lahko organizirajo v delovne enoto, delovne skupine ali v druge dele zdravstvene temeljne organizacije.
55.	člen
Delavci na področju zdravstvenega varstva morajo s svojo samoupravno organiziranostjo zagotoviti uporabnikom strokovno pravilno, pravočasno, celovito, učinkovito in racionalno zadovoljevanje potreb in interesov po zdravstvenih storitvah. Pri tem upoštevajo program zdravstvenega varstva in pogoje za njegovo uresničevanje, ki so opredeljeni v samoupravnih sporazumih. V zvezi s tem morajo zagotoviti kadrovske, strokovne, tehnične, organizacijske in druge pogoje za uresničevanje v samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela prevzetih pravic in obveznosti.
Delavci morajo pri organiziranju zdravstvenih temeljnih organizacij in pri združevanju v zdravstvene in druge delovne organizacije, v sestavljene organizacije združenega dela ali v druge oblike združevanja dela in sredstev svoje delo pri opravljanju zdravstvenih storitev organizirati tako, da zagotovijo izvrševanje svojih nalog in obveznosti tudi ob naravnih in drugih' hudih nesrečah ter v pogojih splošnega ljudskega odpora.
56.	člen
V	zdravstveno temeljno organizacijo na področju osnovnega zdravstvenega varstva se organizirajo delavci v delu zdravstveno delovno organizacije, v katerem se opravljajo zdravstvene storitve pozamezne ali več strokovno-tehnološko povezanih modicinskih strok oziroma v katerem se opravljajo zdravstvene storitve za območje ene ali več sosednjih krajevnih skupnosti ali za določene organizacije združenega dela in delovne skupnosti.
V	zdravstveno temeljno organizacijo na področju ambulantne specialistične in bolnišnične zdravstvene dejavnosti se organizirajo delavci v delu zdravstvene delovne organizacije, v katerem se opravljajo zdravstvene storitve posamezne ali več strokovno-tehnološko povezanih medicinskih strok oziroma stacionarna zdravstvena oskrba ali vzdrževalna, tehnična in druga strokovna opravila in dela skupnega pomena.
V	zdravstveno temeljno organizacijo na področju zdravstvene dejavnosti univerzitetnih zdravstvenih organizacij in zdraviliške zdravstvene dejavnosti se organizirajo delavci v delu zdravstvene delovne organizacije, v katerem se opravljajo zdravstvene storitve posamezne ali več strokovno-tehnološko povezanih medicinskih strok.
V	zdravstveno temeljno organizacijo se lahko organizirajo tudi delavci v dolu zdravstvena delovne oiva-nizacije, ki opravljajo zdravstvene storitve na področju preskrbe z zdravili, sanitetnim materialom in ortoped- 1 s kimi pripomočki, na področju preskrbe s konzervirano krvjo, krvnimi derivati in krvnimi proizvodi ter na področju nujne medicinske pomoči in reševalnega prevoza, če so za to dani organizacijski in strokovni razlogi ter potrebe in interesi uporabnikov.
57.	člen
V	zdravstveni delovni organizaciji zagotavljajo delavci zadovoljevanje potreb in interesov po zdravstvenih storitvah kot skupen rezultat dela zdravstvenih temeljnih organizacij, ki so v sestavi delovne organi-' zaci j e.

58.	člen
V zdravstveni sestavljeni organizaciji združenega dela ali v drugi obliki združevanja dela in sredstev zagotavljajo delavci celovito zadovoljevanje potreb in interesov po zdravstvenih storitvah glavnih medicinskih strok na več temeljnih področjih zdravstvenega, varstva. V njej uresničujejo boljšo organizacijo in delitev dela ter določene skupne interese na področju informatike, razvoja, nabave opreme in potresnega materiala ter zadovoljevanje poslovnih in drugih skupnih potreb ter interesov, zlasti pri usklajevanju planov in skupnem planiranju zdravstvenih temeljnih organizacij.
59.	člen
Delavci zdravstvene temeljne organizacije se lahko združijo'v delovno organizacijo na potiročju materialne proizvodnje ali družbene dejavnosti v primerih, ko so njihove zdravstvene storitve sestavina oziroma dopolnilo osnovne dejavnosti, ki jo takšna organizacija zdru-. ženega dela opravlja.
Delavci zdravstvene temeljne organizacije se lahko združijo v delovno organizacijo na področju materialne proizvodnje ali/ družbene dejavnosti tudi v primerih, ko je opravljanje zdravstvenih storitev namenjeno pretežno rdi v celpti zadovoljevapju potreb in interesov delavcev te delovne organizacije, zlasti v zvezi z ustvarjanjem zdravstvenih pogojev za rast produktivnosti ter izvajanjem zdravstvenih ukrepov v zvezi z varstvom pri delu.
Delavci, ki opravljajo. zdravstvene storitve, ki so pretežno ali v celoti namenjene zadovoljevanju potreb in interesov delavcev določene organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, se lahko organizirajo kot posebna delovna enota v sestavi delovne skupnosti, ki opravlja za organizacijo združenega dela oziroma delovno skupnost dela skupnega pomena.
Zdravstvena temeljna organizacija v sestavi delovne organizacije, ki ni zdravstvena organizacija, se mora strokovno povezati z drugimi zdravstvenimi organizacijami in se z njimi dogovoriti o zagotavljanju tistih storitev, ki jih sama ne opravlja, ter o drugih oblikah medsebojnega povezovanja in sodelovanja.
Določbe tega zakona, Ja se nanašajo na zdravstvene organizacije, veljajo tudi za delavce, ki v sestavi delovnih organizacij materialne proizvodnje ali družbene dejavnosti ali delovnih skupnosti opravljajo zdravstvene, storitve.
60.	člen
Republiški upravni organ za zdravstveno varstvo in zainteresirana zdravstvena skupnost lahko da prek organov pristojne družbenopolitične skupnosti oziroma neposredno organom upravljanja zdravstvene delovne organizacije pobudo za organiziranje zdravstvene temeljne organizacije, če so za to podani v zakonu določeni pogoji.
61.	člen
Merila za uporabo v zakonu določenih pogojev za organiziranje zdravstvenih organizacij bodo natančneje razčlenjena z družbenim dogovorom.
Družbeni dogovor iz prvega odstavka tega člena sklenejo Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo, Zdravstvena skupnost Slovenije, Skupnost za medsebojno poslovno in plansko sodelovanje iz 84. člena tega zakona, Republiški odbor sindikata ■ delavcev zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti.
VI.	USTANOVITEV IN STATUSNE SPREMEMBE ZDRAVSTVENIH ORGANIZACIJ
62.	člen
Zdravstveno delovno organizacijo lahko ustanovijo organizacije združenega dela, samoupravne ' interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbene pravne osebe.
Delovni ljudje, občani in civilne pravne osebe ne morejo ustanoviti zdravstvene organizacije.
Če je zdravstveno delovno organizacijo ustanovilo več ustanoviteljev, uredijo svoje pravice in obveznosti do zdravstvene organizacije in medsebojne odnose s samoupravnim sporazumom.
Ustanovitelj zdravstvene delovne organizacije si mora za njeno ustanovitev priskrbeti mnenje zdravstvene skupnosti in soglasje pristojne družbenopolitične skupnosti.
63.	člen
Za ustanovitev zdravstvene delovne organizacije je potrebna ugotovitev za zdravstveno varstvo pristojnega organa družbenopolitične skupnosti, da je vsebinska in programska zasnova bodoče zdravstvene delovne organizacije usklajena z dogovorom o temeljih plana družbenopolitične skupnosti, s programom zdravstvenega varstva in z družbenim interesom na tem področju.
Zdravstvena delovna organizacija sme začeti delati, šele ko za zdravstveno varstvo pristojni republiški upravni organ ugotovi, da izpolnjuje strokovno-organi-zacijske in kadrovske ter higiensko-tehnične pogoje glede prostorov in opreme, ki zagotavljajo varnost izvajalcev in uporabnikov.
Določbi prejšnjih dveh odstavkov veljata tudi, če se spremeni obseg oziroma namembnost opravljanja zdravstvenih storitev v zdravstveni organizaciji.
64.	člen
Univerzitetno kliniko oziroma inštitut je mogoče ustanoviti, če so poleg pogojev iz prejšnjega člena izpolnjeni še naslednji pogoji:
—	potrebno število za opravljanje zdravstvene, izobraževalne in raziskovalne dejavnosti usposobljenih delavcev in potrebna tehnična opremljenost;
—	utemeljena potreba za dejavnost te vrste, Ju jo ugotovi ustrezna izobraževalna in raziskovalna skupnost, Zdravstvena skupnost Slovenije ter za zdravstveno varstvo pristojni republiški upravni organ;
—	soglasje ustrezne visokošolske organizacije s področja medicine, naravoslovja in tehnologije ali druge z zdravstveno dejavnostjo povezane visoke šole
65.	člen
Zdravstvena delovna organizacija ali zdravstvena temeljna organizacija v sestavi zdravstvene ali druge delovne organizacije preneha pod pogoji in po postopku, ki je določen z zakonom ter v soglasju s pristojno družbenopolitično in zdravstveno skupnostjo.
Če bi bil s prenehanjem zdravstvene temeljne ali zdravstvene delovne organizacije prizadet družbeni interes ter zdravstvena varnost uporabnikov na določenem območju, odredi pristojna družbenopolitična skupnost, v soglasju z zainteresirano zdravstveno skupnostjo, potrebne ukrepe za zavarovanje interesov uporabnikov in širše družbene skupnosti.
66.	člen
Temeljna zdravstvena organizacija se ne more izločiti iz zdravstvene delovne organizacije, če bi to v nasprotju s splošnim interesom bistveno otežilo ali onemogočilo delo v drugih zdravstvenih temeljnih organizacijah v sestavi zdravstvene delovne organizacije oziroma strokovno raven zdravstvene delovne organizacije ter delo in pravice delavcev v drugih delih zdravstvene delovne organizacije, če bi enostransko Spremenila medsebojne obveznosti, če bi prekršila z zakonom predpisane pogoje oziroma z družbenim dogovorom opredeljena merila za samoupravno organiziranje ter prizadela splošni družbeni interes.
Zoper izločitev zdravstvene temeljne organizacije lahko sprožijo poleg v zakonu pooblaščenih upravičencev spor pred sodišči združenega dela: ustanovitelj zdravstvene delovne organizacije, zainteresirana zdravstvena skupnost ter republiški upravni organ za zdravstveno varstvo, če bi izločitev bila v nasprotju s splošnimi družbenimi interesi.
67.	člen
Če zdravstvena temeljna organizacija ne izpolnjuje v zakonu predpisanih pogojev, ali če ni pogojev, da bi še naprej opravljala svojo dejavnost oziroma je njen obstoj strokovno ali družbenoekonomsko neutemeljen, lahko organi upravljanja te zdravstvene temeljne organizacije, ustanovitelj zdravstvene delovne organizacije, v katere sestavi je,' republiški upravni organ za zdravstveno varstvo ali zainteresirana zdravstvena skupnost začne postopek za njeno odpravo.
VII.	VSEBINA IN ORGANIZACIJSKE OBLIKE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI
68.	člen
Da se zagotovijo pogoji za boljšo organizacijo dela, poenoti postopek uveljavljanja standardov zdravstvenih storitev ter normativov in drugih pogojev za delo in da se poenoti poimenovanje, temeljno področje in glavne funkcije zdravstvenih organizacij ali njihovih delov, ki opravljajo enake ali pretežno enake zdravstvene storitve, upoštevajo delavci pri organiziranju zdravstveno-tehnoloških postopkov temeljno področje in glavne funkcije posameznega tipa zdravstvene ali druge organizacije oziroma njenega dela. Tip zdravstvene ali druge -organizacije oziroma njenega dela ne opredeljuje družbenoekonomskih odnosov in celovitosti pogojev za samoupravno organiziranost delavcev, ki opravljajo zdravstvene storitve.
69.	člen
Zdravstveno varstvo obsega storitve na naslednjih področjih:
1.	osnovna zdravstvena dejavnost obsega preprečevanje bolezni in poškodb, odkrivanje, diagnostiko, zdravljenje in rehabilitacijo na ambulantni in dispanzerski način v zdravstveni organizaciji, na terenu, na domu bolnika in v socialnem zavodu, ter osnovno hi-giensko-epidemiološko dejavnost;
2.	ambulantna specialistična zdravstvena dejavnost obsega specialistično obravnavo poškodovanega in obolelega na ambulantni ali dispanzerski način ter specialistične zdravstvene storitve na področju higiene, epidemiologije in socialne medicine;
3.	bolnišnična zdravstvena dejavnost obsega diagnostiko. zdravljenje in medicinsko rehabilitacijo, medicinsko nego, nastanitev in prehrano V bolnišnicah in v drugih stacionarnih zdravstvenih organizacijah;
4.	zdraviliška zdravstvena dejavnost obsega zdravljenje in medicinsko rehabilitacijo obolelih in poškodovanih z uporabo naravnih zdravilnih sredstev ter drugih medicinskih terapevtskih in rehabilitacijskih postopkov;
5.	dejavnost univerzitetnih klinik in inštitutov obsega zdravstvene storitve, ki jih zaradi najzahtevnejših strokovno-tehnoloških in organizacijskih pogojev dela in racionalnosti ne opravljajo druge zdravstvene organizacije, zdravstvene storitve, ki jih opravljajo zaradi visokošolskega izobraževanja po izobraževalnih programih, dogovorjenih v ustrezni izobraževalni skupnosti in zdravstvene storitve, ki jih opravljajo po posebej dogovorjenih raziskovalnih programih;
6.	preskrba z zdravili obsega izdelavo in promet galenskih preparatov ter promet gotovih zdravil in drugih farmakoloških sredstev za zdravljenje in varovanje zdravja, preskrbo s konzervirano krvjo, krvnimi derivati in krvnimLproizvodi ter preskrbo s sanitetnim materialom in ortopedskimi pripomočki;
7.	nujna medicinska pomoč in reševalni prevoz obsega neodložljive zdravstvene storitve oživljanja, ohranitve življenja in preprečitve poslabšanja zdravstvenega stanja ponesrečenega ali obolelega na mestu, kjer je prišlo do poškodbe, zastrupitve ali nenadne obolelosti, reševalni prevoz ponesrečenega ali obolelega do zdravstvene organizacije ter zdravstvene storitve med prevozom, kakor tudi neodložljive zdravstvene storitve v zdravstveni organizaciji..
Opravljanje zdravstvenih storitev iz prejšnjega odstavka obsega tudi preučevanje in spremljanje zdravstvenega stanja prebivalstva, njegovih potreb po zdravstvenem varstvu ter učinkovitosti zdravstvenega varstva in zdravstveno vzgojo.
70.	člen
Delavci, ki so strokovno usposobljeni za opravljanje zdravstvenih storitev določene medicinske specialnosti, ki zahteva posebno poglobljeno znanje, izkušenost, določene pogoje tehnične opremljenosti ter ustrezne kadrovske, delovne in druge normative, so v strokovnem pogledu povezani v ožjo medicinsko stroko (npr.: splošna medicina, kirurgija, interna ipd.).
Uporabniki in izvajalci v občinski zdravstveni skupnosti s samoupravnim sporazumom o temeljih plana določijo kadrovske, Strokovne in tehnične zmogljivosti posameznih medicinskih strok ter obseg zdrav-stvenih storitev na področju teh strok. Občinske zdravstvene skupnosti na območju medobčinske zdravstvene skupnosti in na območju Socialistične republike Slovenije z usklajevanjem samoupravnih sporazumov o temeljih plana uskladijo tudi delo zdravstvenih organizacij po strokah in dejavnostih. Pri tem izhajajo iz strokovnih podlag za usklajevanje . in delitev dela zdravstvenih organizacij, o katerih so se samoupravno sporazumele občinske zdravstvene skupnosti v Zdravstveni skupnosti Slovenije.	'
71.	člen
Zdravstvene storitve v osnovni zdravstveni dejavnosti opravljajo delavci zlasti v ambulantah, dispanzerjih, zdravstvenih postajah v delovnih organizacijah oziroma delovnih skupnostih, v zdravstvenih postajah v krajevni skupnosti, v socialnih zavodih, v zdravstvenih domovih ter v ustrezno organiziranih delovnih eno-tdh drugih zdravstvenih organizacij. Pri tem uporabljajo zlasti dispanzersko metodo dela.
<
72.	člen
Ambulanta opravlja zdravstvene storitve na področju splošne medicine in splošnega zobozdravstva.
Dispanzer opravlja zdravstvene storitve po dispanzerski metodi dela za posamezne skupine prebivalstva glede na določene biološke, socialne in bolezenske značilnosti.
Zdravstvena postaja v organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti opravlja najmanj zdravstvene in zobozdravstvene storitve osnovne zdravstvene dejavnosti, zlasti na ožjem strokovnem področju zdravstvenega varstva pri delu za potrebe uporabnikov v organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti.
Zdravstvena postaja v krajevni skupnosti opravlja najmanj zdravstvene storitve na področju splošne medicine, zobozdravstva in patronaže v osnovni zdravstveni dejavnosti za potrebe uporabnikov na območju ene ali več sosednjih krajevnih skupnosti.
Zdravstveni dom opravlja na območju občine najmanj zdravstvene storitve osnovne 'zdravstvene dejavnosti na področju splošne medicine, zdravstvenega varstva žensk, otrok in mladine, zdravstvenega varstva borcev narodnoosvobodilne vojne, medicine dela, prometa in športa, pnevmoftiziologije, mladinskega in splošnega zobozdravstva, psihiatrije, patronaže ter osnovne higiene in epidemiologije, če te za območje zdravstvenega doma ne organizira zavod za socialno medicino in higieno.
V	zdravstvenem domu je organizirano tudi opravljanje zdravstvenih storitev v zvezi z laboratorijsko in rentgensko diagnostiko in na področju fizikalne medicine na strokovni ravni osnovne zdravstvene dejavnosti, če teh potreb ni mogoče zadovoljevati v okviru zmogljivosti specialistične in bolnišnične zdravstvene dejavnosti.
Delavci zdravstvenega doma lahko organizirajo v okviru dejavnosti zdravstvenega doma tudi opravljanje konziliarnih specialističnih storitev, če so za to izpolnjeni potrebni kadrovski in tehnični pogoji in je opravljanje teh storitev sestavni del programa zdravstvenega varstva.
Zdravstveni dom mora zagotoviti tudi zdravstvene storitve nujne medicinske pomoči in reševalnega prevoza, če izvrševanje teh storitev ni organizirano drugače.
Delavci zdravstvenih organizacij iz tega člena zagotavljajo v primeru potrebe tudi zdravstvene storitve na domu bolnika.
V	socialnih zavodih opravljajo zdravstveno dejavnost ambulante, ki jih organizirajo socialni zavodi ali zdravstvene organizacije.
73.	člen
Bolnišnica opravlja specialistične zdravstvene storitve pri ambulantno ali stacionarno obravnavanih bolnikih oziroma poškodovanih, oddelek bolnišnice pa specialistične zdravstvene storitve določene medicinske stroke ali več med seboj strokovno' povezanih medicinskih strok.
Po svojem namenu so bolnišnice lahko: splošne bolnišnice za zdravljenje več vrst obolenj, specialne bolnišnice za zdravljenje posameznih vrst obolenj ali obolenj določenih bioloških skupin, ter univerzitetne klinike, ki poleg zdravljenja opravljajo raziskovalne naloge za visokošolske organizacije s področja medicine.
Splošna bolnišnica mora zagotoviti uporabnikom na svojem območju najmanj zdravstvene storitve kirurgič-
ne, intemistične, ginekološko-porodniške in pediatrične stroke, če pa zagotavlja zdravstvene storitve za uporabnike širšega gravitacijskega območja, pa še storitve infektološke, pnevmoftiziološke, otorinolaringološke, okulistične, urološke, travmatološke, ortopedske, nevro-loško-psihiatrične, dermatološke in nukleamo-medicin-ske stroke.
Splošna bolnišnica ima lahko tudi druge specialne dejavnosti ih ambulanto za borce narodnoosvobodilne vojne, če opravlja svojo dejavnost za širše gravitacijsko območje in če je taka dejavnost v skladu s programom zdravstvenega varstva, s kadrovskimi in drugimi zmogljivostmi bolnišnice ter z načelom delitve dela.
Delavci splošne bolnišnice zagotavljajo uporabnikom tudi potrebne zdravstvene storitve rentgenološke, laboratorijske, anesteziološke, transfuziološke, fizioterapevtske, lekarniške in patološko-anatomske stroke, prehrano, namestitev in osebno higieno'ter nujno medicinsko pomoč in reševalni prevoz.
74.	člcn/
Poliklinika opravlja specialistične zdravstvene storitve na področju več medicinskih strok pri ambulantno obravnavanih bolnikih oziroma poškodovanih.
75.	člen
Zavod za socialno medicino in higieno opravlja specialistične zdravstvene storitve na področju socialne medicine in epidemiologije ter ekologije in higiene, lahko pa tudi storitve dezinfekcije, dezinsekcije, deratizacije in dekontaminacije, če so za to izpolnjeni kadrovski, strokovni, tehnični, materialni in varnostni pogoji.
76.	člen
Zdravstvene storitve na področju preskrbe z zdravili in sanitetnim materialom opravljajo zdravstvene organizacije na področju osnovne, ambulantne specialistične in bolnišnične ter univerzitetne zdravstvene dejavnosti, kadar to terja način zdravljenja, način uporabe zdravila ali pa nujna prisotnost delavca zdravstvene organizacij e med zdravljenjem, ter lekarna.
Lekarna opravlja zdravstvene storitve na področju preskrbe prebivalstva in drugih zdravstvenih organizacij z zdravili, sanitetnim materialom ter farmakološkimi sredstvi za zdravljenje in za varstvo zdravja.
Lekarna in druge zdravstvene organizacije, ki opravljajo zdravstvene storitve na področju preskrbe z zdravili, drugimi farmakološkimi sredstvi za zdravljenje in za varstvo zdravja ter s sanitetnim materialom, morajo imeti stalno na zalogi potrebam primerne količine in vrste zdravil ter farmakoloških sredstev za zdravljenje in za varstvo zdravja in zagotoviti to preskrbo tudi v izjemnih razmerah.
Potrebam primerne vrste In količine zdravil, ki morajo biti na zalogi po prejšnjem odstavku, najnujnejše pogoje za skladiščenje in uporabo ter način posredovanja zdravil uporabnikom določi za zdravstveno varstvo pristojni republiški upravni organ
77.	člen	>
Zdravstveni center opravlja zdravstvene storitve osnovne, ambulantne specialistične in bolnišnično zdravstvene dejavnosti ter nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze, lahko pa tudi zdravstvene storitve preskrbe z zdravili in sanitetnim materialom.
78.	člen
Univerzitetna klinika ali inštitut opravljata zdravstvene storitve posamezne ali več sorodnih medicinskih strok ter vzgojno-izobraževalno in raziskovalno delo v povezavi z visokošolskimi organizacijami s področja medicine, naravoslovja in tehnologije ter z drugimi zdravstvenimi šolami in zdravstvenimi • organizacijami.
Univerzitetna klinika in inštitut strokovno pomagata drugim zdravstvenim organizacijam, jih seznanja-ta z novimi medicinskimi dosežki ter posredujeta nove postopke in metode strokovnega dela, v sodelovanju z visokošolskimi organizacijami s področja medicine in z drugimi zdravstvenimi, razikovalhimi in vzgojno-izo-braževalnimi organizacijami oblikujeta strokovno medicinsko doktrino kot obvezno strokovno podlago za opravljanje zdravstvenih storitev.
Univerzitetna klinika in inštitut opravljata strokovno instrukcijo in nadzorstvo nad strokovnim medicinskim delom drugih zdravstvenih organizacij in zdravstvenih delavcev.
79.	člen
Univerzitetna klinika in inštitut morata v sodelovanju z ustrezno visokošolsko izobraževalno organizacijo zagotoviti pogoje za uresničevanje visokošolskega izobraževanja delavcev na področju zdravstvenega var-' stva po izobraževalnih programih, določenih v ustrezni izobraževalni skupnosti.
Univerzitetna klinika in inštitut morata zagotoviti tudi podiplomsko strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje delavcev na področju zdravstvenega varstva po programih, določenih v posebni izobraževalni skupnosti za zdravstveno varstvo in v ta namen po potrebi zagotoviti izmenjavo delavcev z zainteresirano zdravstveno organizacijo.
80.	člen
.^Univerzitetna klinika in inštitut morata pri zaposlovanju delavcev, ki opravljajo zdravstveno, vzgojno-izobraževalno in raziskovalno dejavnost, uporabljati merila, ki veljajo za pedagoške in raziskovalne delavce visokošolskih organizacij.
81.	člen
V univerzitetni zdravstveni center sc povezujejo zlasti univerzitetne klinike in inštituti, ki opravljajo raziskovalno in vzgojno-izobraževalno dejavnost v povezavi z ustrezno visokošolsko organizacijo.
82.	člen
Naravno zdravilišče opravlja zdravstvene storitve medicinske rehabilitacije bolnikov, poškodovanih in re- ' konvalescentovi z uporabo naravnih zdravilnih sredstev ter ob uporabi diagnostičnih, fizioterapevtskih in drugih terapevtskih metod in sredstev.
Naravno zdravilišče zagotavlja tudi druge zdravstvene storitve, ki so uporabnikom potrebne glede narave xbolezni a^i poškodbe, ter storitve namestitve, prehrane in osebne higiene.
Naravno zdravilišče sc v skladu z zakonom lahko ukvarja z zdraviliškim turizmom.
83.	člen
Zdravstvene organizacije morajo izpolnjevati strokovne in tehnične pogoje, ki zagotavljajo varno delo izvajalcem in varnost uporabnikov zdravstvenih storitev. Njihovo izvrševanje nadzorujejo pristojne inšpekcije.
84.	člen
Zdravstvene organizacije in druge organizacije ter delovne skupnosti, ki opravljajo zdravstvene storitve, lahko ustanovijo skupnost za medsebojno poslovno in plansko sodelovanje. V tej skupnosti zlasti pripravljajo strokovne podlage za samoupravno sporazumevanje o usklajevanju planov in delitvi dela, zagotavljajo uresničevanje skupnih interesov pri nabavi in vzdrževanju medicinske opreme ter drugih osnovnih sredstev in potrošnega materiala, pripravljajo strokovne podlage za standardiziranje zdravstvenih storitev in določanje normativov, uresničujejo skupne interese na področju razvoja in organizacije poslovanja delovnih skupnosti skupnih služb ter drugih organizacij v sestavi zdravstvene organizacije, ki ne opravljajo medicinskih dejavnosti, pripravljajo predloge za samoupravno sporazumevanje o poenotenju in tipizaciji medicinske opreme, aparatur, instrumentov in potrošnega materiala ter zadovoljevanje drugih skupnih interesov v zvezi z pospeševanjem strokovnega napredka, dela in poslovanja zdravstvenih organizacij.
Zdravstvene organizacije, ki opravljajo preskrbo z zdravili in sanitetnim materialom, lahko skupno s proizvajalci zdravil ter organizacijami, ki opravljajo promet z zdravili, ustanovijo skupnost' za medsebojno poslovno in plansko sodelovanje.
Načela, naloge in organizacijo skupnosti iz prejšnjih odstavkov ter medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti se določijo v samopravnem sporazumu o ustanovitvi te skupnosti.
85.	člen	*
Zdravstvene organizacije sodelujejo z izobraževalnimi oganizacijami, ki izvajajo usmerjeno izobraževanje zdravstvenih smeri pod pogoji in na način, kot se v skladu z zakonom dogovorijo neposredno in v okviru ustrezne izobraževalne skupnosti.
86.	člen
Zdravstvene skupnosti, zdravstvene in druge organizacije združenega dela ter druge zainteresirane samoupravne organizacije in'skupnosti skupno določijo ali ustanovijo zdravstveno ali drugo organizacijo, ki opravlja analitične, planske, strokovno-administrativ-ne, evidenčno-statistične, informacijske, razvojne, znan-stveno-raziskovalne in instruktažne naloge na področju organizacije dela, ekonomike, družbenoekonomskih odnosov, planiranja in informatike za potrebe uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva, organov družbenopolitičnih skupnosti in drugih zainteresiranih.
VIII.	SAMOUPRAVLJANJE V ZDRAVSTVENIH ORGANIZACIJAH
87.	člen
Delavci zdravstvenih organizacij uresničujejo svoje pravice samoupravljanja z osebnim izjavljanjem ter po delegatih v delavskem svetu zdravstvene organizacije v skladu z ustavo, zakonom, samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev in statutom.
88.	člen
V zadevah posebnega družbenega interesa sodelujejo v delavskem svetu zdravstvene organizacije in enakopravno odločajo skupaj z delegati delavcev zdravstvene organizacije tudi delegati ustanovitelja, družbenopolitične skupnosti, krajevnih skupnosti, družbeno-
političnih organizacij ter drugih samoupravnih organi-; zacij in skupnosti in uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: delegati družbene skupnosti).
Ustanovitelj v soglasju s skupščino družbenopolitične skupnosti določi, katere samoupravne organizacije in skupnosti delegirajo svoje delegate v delavski svet zdravstvene organizacije in koliko jih vsaka delegira.
Kadar zdravstvena organizacija odloča o svobodni menjavi dela v neposrednih odnosih, soodločajo v njenem delavskem svetu poleg delegatov iz prvega odstavka tega člena tudi uporabniki, ki sodelujejo z zdravstveno organizacijo v teh neposrednih odnosih. Delegati teh uporabnikov soodločajo o uresničevanju skupnih ciljev, o cenah zdravstvenih storitev, o namenu uporabe sredstev in o drugih zadevah neposredne svobodne menjave dela.
V	zdravstveni Organizaciji, ki ima manj kot 30 delavcev, soodločajo v zadevah iz prvega in tretjega odstavka tega člena delegati skupaj z delavci te zdravstvene organizacije.
89.	člen
Zadeve posebnega družbenega interesa so zlasti: sprejemanje določenih samoupravnih splošnih aktov, ki imajo širši interes, razvojni programi in razširjena reprodukcija, določanje pogojev za pridobivanje dohodka, finančni načrt in zaključni račun zdravstvene organizacije, cene zdravstvenih storitev, statusne spremembe, kadrovska politika, imenovanja in razreševanje ter odgovornost individualnega oziroma kolegijskega poslovodnega organa in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter obravnavanje stanja in dela ter problematike zdravstvene organizacije s stališča izpolnjevanja njenih nalog.
90.	člen
Poslovodni organ zdravstvene organizacije je individualni ali kolegijski.
Individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa zdravstvene organizacije mora imeti visoko strokovno izobrazbo; izjemoma ima lahko višjo strokovno izobrazbo individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa tiste temeljne zdravstvene organizacije, ki ne opravlja zdravstvenih storitev kot svojo osnovno dejavnost.
Zdravstvena organizacija, v kateri individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa nima njeni dejavnosti ustrezne zdravstvene izobrazbe mora določiti delavca z visoko zdravstveno izobrazbo, ki je odgovoren za medicinsko delo.
Individualni poslovodni organ oziroma člane kolegijskega poslovodnega organa zdravstvene organizacije imenuje delavski svet.
91.	člen
Zdravstvena organizacija ima statut in druge samoupravne splošne akte, ki jih določa zakon; sprejmejo jih delavci zdravstvene organizacije po postopku in na način, ki ga določa zakon.
V	statutu zdravstvene organizacije določijo delavci poleg zahtev, ki jih določa zakon, tudi pogoje in način izvajanja dejavnosti- zdravstvene organizacije in njeno notranjo organizacijo, upoštevaje posebni družbeni interes, ki ga uresničujejo.
Statut zdravstvene organizacije velja, ko da nanj svoje soglasje izvršni svet skupščine pristojne družbenopolitične skupnosti.
IX.	STROKOVNOST DELA IN NADZORSTVO
92.	člen
Delavci v zdravstveni organizaciji zagotavljajo strokovnost dela s stalnim spremljanjem razvoja medicinske znanosti, s poglabljanjem znanja in praktičnih izkušenj, s stalnim in programiranim strokovnim izpopolnjevanjem delavcev, z ustrezno notranjo organizacijo in z razporejanjem delavcev na posamezne naloge in opravila, z ustrezno tehnično opremljenostjo, z izmenjavo strokovnjakov, s stalnim strokovnim nadzorom, s spremljanjem, preverjanjem in ocenjevanjem svojega dela ter s sodelovanjem z drugimi zdravstvenimi organizacijami, predvsem z univerzitetnimi klinikami in inštituti ter z ustreznimi visokošolskimi in drugimi izobraževalnimi organizacijami
93.	člen
Nadzorstvo nad delom zdravstvenih organizacij in delavcev, ki opravljajo zdravstvene storitve, se opravlja kot strokovno nadzorstvo ali kot upravno nadzorstvo.
94.	člen .
Strokovno nadzorstvo ima namen, da se izboljša strokovnost dela zdravstvenih organizacij in delavcev, ki opravljajo zdravstvene storitve, da se odredijo ustrezni ukrepi in da se odpravijo ugotovljene nepravilnosti.
Strokovno nadzorstvo organizirajo in izvajajo univerzitetne klinike in inštituti na osnovi programa, ki ga sprejme Zdravstvena skupnost Slovenije v soglasju z republiškim upravnim organom za zdravstveno varstvo.
Sredstva za strokovno nadzorstvo zagotovijo uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev v skladu s pogoji uresničevanja medsebojnih pravic, obveznosti ih odgovornosti v samoupravnih sporazumih
95.	člen
Upravno nadzorstvo nad delom zdravstvenih organizacij in zdravstvenih delavcev izvaja za zadeve zdravstvenega varstva pristojni upravni organ družbenopolitične skupnosti.
96.	člen
Zaradi učinkovitega opravljanja upravnega nadzorstva opravlja za zdravstveno varstvo pristojni republiški upravni organ strokovne preglede dela zdravstvenih organizacij in zdravstvenih delavcev. Ta pregled se izvaja po določenem programu ali kot izredni pregled, če je podan sum, da gre za kršitev predpisov o zdravstvenem varstvu. Strokovni pregled se opravlja na natin, ki ga določi predstojnik za zdravstveno varstvo pristojnega republiškega upravnega organa
97.	člen
Pregled v primerih iz prejšnjega člena lahko zahtevajo uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev, družbenopolitična in zdravstvena skupnost, ustanovitelj zdravstvene organizacije, državni organ in sama zdravstvena organizacija ter prizadeta organizacija združe-
nega dela ali druga organizacija oziroma prizadeti občan.
Izredni strokovni pregled na zahtevo posameznega uporabnika ali izvajalca oziroma občana odredi predstojnik za zdravstveno varstvo pristojnega republiškega upravnega organa po tem, ko je presodil utemeljenost zahteve.
98.	člen
Za zdravstveno varstvo pristojni republiški upravni organ na podlagi ugotovitev strokovnega pregleda odredi ustrezne ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in za izpolnjevanje strokovnih, delovnih, materialnih, tehničnih, varnostnih, higienskih in drugih pogojev, ob katerih je še mogoče opravljati zdravstvene storitve.
Ce opravlja strokovni pregled posebna strokovna komisija, lahko izjemoma ukrepa tudi sama, da se prepreči neposredna nevarnost, ki bi utegnila nastati za zdravje ljudi ali za zdravstvene razmere.
Zoper ukrepe, ki jih odredi strokovna komisija, ima zdravstvena organizacija v osmih dneh pravico ugovora na republiški upravni organ pristojen za zdravstveno varstvo. Ugovor ne zadrži izvršitev ukrepov.
99.	člen
Stroške strokovnega pregleda nosi praviloma tisti, ki ga je zahteval. V primeru ugotovljenih nepravilnosti nosi stroške prizadeta zdravstvena organizacija.
• Če je strokovni pregled zahteval posamezni uporabnik ali 'izvajalec zdravstvenega varstva oziroma občan in niso bile ugotovljene nepravilnosti zdravstvene organizacije, nosi stroške pristojna družbenopolitična skupnost.
Ce 'je strokovni pregled zahteval organ zdravstvene skupnosti in pri tem niso bile ugotovljene nepravilnosti, nosi stroške pregleda zdravstvena skupnost.
100.	člen
Pri Zdravstveni skupnosti Slo veni j p se ustanovi poseben strokovni organ, ki daje ocene in mnenja o strokovni utemeljenosti določenih zdravstvenih storitev, strokovno vrednoti pobude za izboljšavo načina in metod dela izvajalcev zdravstvenih storitev ter daje druga medicinska strokovna mnenja v zvezi z izvajanjem zdravstvenega varstva. Sestavljajo ga priznani strokovnjaki, ki jih imenuje skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije.
Pri oblikovanju in sprejemanju svojih ugotovitev, mnenj in ocen je strokovni organ iz prejšnjega odstavka neodvisen. Kadar daje mnenja in ocene v spornih zadevah, ne morejo v njem sodelovati delavci prizadetih zdravstvenih organizacij.
X.	POSEBNI POGOJI DELA TER PRAVICE IN OBVEZNOSTI PRI IZVAJANJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
101.	člen
Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva in dolžnost zagotavljati možnost za njegovo uresničevanje.
Vsakdp je dolžan skrbeti za svoje zdravje; nihče ne sme ogrožati zdravja drugim.
Vsakdo ima pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvene organizacije. Uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva s samoupravnim sporazumom uredijo način uveljavljanja pravice do proste izbire zdravnika
in zdravstvene organizacije. Pri tem ne morejo sprejeti In izvajati ukrepov, s katerimi bi preprečili uresničevanje te pravice.
102.	člen
Zdravstvena organizacija in delavci, ki opravljajo zdravstvene storitve, izvajajo zdravstveno varstvo po načelih sodobne medicinske in drugih znanosti, po preizkušeni medicinski doktrini ter po načelih enotnosti medicine s preventivnega, kurativnega in socialno-me-dicinskega vidika, ob upoštevanju etičnih meril samoupravne socialistične družbe ter po načelih kodeksa etike zdravstvenih delavcev.
103.	člen
Pri uveljanju zdravstvenega varstva je edino merilo prednosti nujnost zdravstvenega posega, težavnost bolezenskega primera in usposobitev za življenje in delo.
Pri izvajanju zdravstvenega varstva morajo zdravstveni in drugi delavci, ki opravljajo zdravstvene storitve, upoštevati bolnikovo osebnost in spoštovati njegovo človeško dostojanstvo.
Zdravstveni in drugi delavci, ki opravljajo zdravstvene storitve, morajo ravnati z bolniki ob enakih pogojih enako.
104.	člen
Pri uveljavljanju zdravstvenega varstva je vsakomur zagotovljena:
—	pravica do ugovora na pristojni organ zdravstvene organizacije oziroma zdravstvene skupnosti, če bolnik meni, da niso bila uporabljena zadosti učinkovita sredstva za njegovo zdravljenje ali da so bila kršena etična načela;
—	pravica, da lahko bolnik zahteva konziliarni pregled, posvetovanja z zdravnikom, ki ga sam izbere, ter preizkus strokovnosti dela zdravstvene organizacije oziroma njene strokovne enote oziroma zdravstvenega delavca;
—	pravica, da izve za diagnozo bolezni in za prognozo zdravljenja, če to po mnenju zdravnika, Id ga zdravi, ne bi poslabšalo njegovega zdravja ali zmanjšalo možnosti zdravljenja; podatke o diagnozi in prognozi zdravljenja da bolniku in njegovi družini oziroma skrbniku le zdravnik;
—	pravica, da so kirurški in drugi medicinski posegi dovoljeni samo z vnaprejšnjo privolitvijo s posegom in z morebitnimi posledicami seznanjenega bolnika oziroma staršev, drugega zakonitega zastopnika oziroma skrbnika, če je bolnik mladoleten ali nima opravilne sposobnosti. V nujnih primerih, ko je v nevarnosti bolnikovo življenje, so kirarški ali drugi posegi dopustni tudi brez vnaprejšnje privolitve bolnika, če je v takem stanju, da ne more odločati sam oziroma zaradi nujnosti ni mogoče dobiti privolitve staršev, drugega zakonitega zastopnika oziroma skrbnika.
105.	člen
Za mladoletne osebe in za osebe pod skrbništvom lahko zahtevajo zdravstveno varstvo tudi njihovi star-* ši, drugi zakoniti zastopniki oziroma skrbniki, za delavce njihove organizacije združenega dela, za delovne ljudi in njihove družinske člane — upravičence do zdravstvenega varstva pa tudi organ pristojne zdravstvene skupnosti.
Mladoletne osebe ali osebe pod skrbništvom na zahtevo zakonitega zastopnika oziroma skrbnika ni
mogoče odpustiti z zdravljenja, če bi bilo s tem huje ogroženo njeno zdravje ali zdravje drugih in če s tem ne soglaša zdravnik, ki tako osebo zdravi.
106.	člen
V celovitem procesu prevencije, diagnosticiranja, zdravljenja in medicinske rehabilitacije se morajo uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev ravnati tako, da med zdravstvenimi storitvami, pri katerih je upravičeno pričakovati enak učinek, izvršujejo tiste, ki pomenijo manjšo materialno obremenitev uporabnikov. Pri tem se ravnajo po načelih stopenjske obravnave in postopkov na strokovno zahtevnejših področjih zdravstvenega varstva po tem, ko so izčrpane vse druge možnosti.
Zdravstvenim delavcem morajo biti na razpolago vsi dokumentirani podatki in izvidi prejšnjih faz obravnave bolnika.
107.	člen
Zdravstveni in drugi delavci, ki opravljajo zdravstvene storitve, so pri opravljanju le-teh in v mejah njim določenega delovnega področja in strokovne izobrazbe samostojni in neodvisni ter za svoje delo odgovorni.
Vodje ekip zdravstvenih in drugih delavcev, ki opravljajo zdravstvene storitve, in predstojniki delovnih enot. ki zanemarijo potrebno nadzorstvo ali zaupajo opravljanje določenega dela delavcu, ki za to ni strokovno uposobljen ali ki ni pokazal potrebnih osebnih lastnosti za opravljanje takšnega dela, so za to odgovorni.
Zdravstveni in drug delavec, ki opravlja zdravstvene storitve, lahko zaradi izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja zaupa drugemu delavcu posamezna zdravstvena opravila, za katera se ta usposablja, vendar ga mora pri tem strokovno nadzorovati in je za njegovo delo odgovoren.
Delavci v zdravstveni organizaciji v svojih samoupravnih splošnih aktih določijo kršitve delovnih in drugih obveznosti ter nespoštovanje odločitev, sprejetih v zdravstveni organizaciji, ter stopnjo odgovornosti v zvezi s tem, kolikor le-te že niso urejene v veljavnih predpisih.
108.	člen
Zdravstvena organizacija in zdravstveni ter drugi delavci, ki opravljajo zdravstvene storitve, morajo dati vsakomur nujno zdravstveno pomoč v okviru svoje strokovne uposobljenosti. To velja za delavce na področju zdravstvenega varstva tudi dunaj njihovega rednega dela in ne glede na to, ali so za tako pomoč izrecno zaprošeni ali ne.
Za nujno zdravstveno pomoč se ne sme vnaprej zahtevati plačila.
Dolžnost občana je, da v nujnih primerih po svojih zmožnostih daje drugemu prvo pomoč.
109.	člen
Pri opravljanju nalog zdravstvenega varstva so zdravstveni in drugi delavci, ki opravljajo zdravstvene storitve, dolžni varovati poklicno skrivnost.
, Za poklicno skrivnost se šteje vse, kar zdravstveni in drugi delavci pri opravljanju svojega poklica izvedo o bolezni ter o osebnih ali družinskih razmerah bolnika.
K varovanju poklicne skrivnosti so zavezani tudi drugi, ki so pri opravljanju svojega dela izvedeli za podatke, ki so poklicna skrivnost.
Dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti lahko razreši zdravstvenega ali drugega delavca prizadeti bolnik.
Zdravstvene organizacije in zdravstvene skupnosti morajo urediti svoje strokovno poslovanje In dokumentacijo tako, da je poklicna skrivnost vselej varovana; to velja tudi za njihovo poslovanje z državnimi organi in organizacijami združenega dela, če v posebnih predpisih ni drugače določeno.
110.	člen
Preizkušanje in uveljavljanje novih metod preprečevanja, odkrivanja, diagnostike, zdravljenje in medicinske rehabilitacije bolezni in poškodb lahko opravljajo zdravstvene organizacije na podlagi dovoljenja posebne komisije, ki jo imenuje za zdravstveno varstvo pristojni republiški upravni organ izmed priznanih strokovnjakov in znanstvenih delavcev na področju zdravstvenega varstva.
Komisija iz prejšnjega odstavka da dovoljenje"'ter po potrebi določi pogoje in varnostne ukrepe na podlagi podrobne preveritve raziskovalnega načrta zdravstvene organizacije, ki namerava izvesti raziskavo, medicinsko-etične neoporečnosti raziskave, njene umestnosti in upravičenosti.
Predno komisija da dovoljenje, mora preveriti strokovno usposobljenost delavcev, ki bodo opravljali raziskovalne naloge, njihovo medicinsko-etično neoporečnost ter ustrezno opremljenost zdravstvene organizacije, ki mora zagotoviti psihično in fizično varnost oseb, na katerih se izvaja medicinska raziskava.
Medicinska raziskava po prvem odstavku tega člena se lahko opravi, če je prizadeta oseba oziroma njen zakoniti zastopnik na to pristal, po tem, ko je bil opozorjen, da gre za medicinsko raziskavo in seznanjen z morebitnimi posledicami.
111.	člen
Bolnik, ki umre v zdravstveni organizaciji, mora biti obduciran. Izjemoma lahko na željo svojcem umrlega predstojnik strokovne enote odloči, da se obdukcija opusti, če je vzrok smrti nesporen in če se zdravnik, ki je zdrAvil umrlega, s tem strinja.
112.	člen
V skladu z določbami tega zakona in kodeksa etike zdravstvenih delavcev samoupravni splošni akt zdravstvene organizacije in zdravstvene skupnosti podrobneje določi splošne obveznosti in odgovornosti zdravstvenih in drugih delavcev, ki opravljajo zdravstvene storitve, ter uredi pravice in dolžnosti bolnikov pri uveljavljanju zdravstvenega varstva ter postopke in način uveljavljanja teh pravic.
103.	člen
Zdravstveni in drugi delavci, ki opravljajo zdravstvene storitve, ne smejo zapustiti svojega delovnega mesta, dokler ne dobe nadomestitve, čeprav je njihov delovni čas potekel, če bi to pomenilo nevarnost za zdravje ljudi.
114.	člen
Delovni čas in poslovni čas zdravstvene organizacije ter njuno razporeditev v dnevu in tednu določajo uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev s samoupravnim sporazumom tako, da zagotavlja potrebam uporabnikov najlažjo dostopnost.
V samoupravnem sporazumu določijo uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva tudi zdravstvene organizacije, katerih zdravstvene storitve morajo biti uporabnikom dostopne v vsakem času; pri tem se do-
govorijo in določijo, v katerih zdravstvenih organizacijah ali delih zdravstvenih organizacij se organizira delo neprekinjeno, v izmenah oziroma v deljenem delovnem času.
115.	člen
Delavci v zdravstvenih organizacijah morajo svoje delo organizirati tako, da izpolnijo svoje delovne obveznosti do uporabnikov iz samoupravnega sporazuma o temeljih planov in drugih samoupravnih sporazumov ter pogodb v okviru polnega delovnega časa (42-urnega delovnega tedna).
116.	člen
Delo v podaljšanem delovnem času se lahko opravi:
—	če nastopijo izjemna in nepredvidena stanja, ki bi lahko onemogočila izvršitev delovnega procesa;
—	če je zaradi nujnosti in neodložljivosti medicinski ukrep oziroma intervencijo treba pričeti izvajati, ko je zanjo nastopila medicinska indikacija, ne glede na to, kdaj bo intervencija zaključena;
—	če zaradi začasne odsotnosti delavcev, ki jo z ustrezno organizacijo dela in razporeditvijo ostalih delavcev ni mogoče nadomestiti, ni mogoče izpolniti delovnih obveznosti ali ne pravočasno izvršiti medicinske intervencije ali drugega neodložljivega zdravstvenega ukrepa oziroma opravila, s čemer bi bilo ogroženo zdravje ali pa povzročena večja materialna škoda.
Dežurstvo je poseben pogoj dela delavca v zdravstveni organizaciji, ki mora na ta način zagotoviti neprekinjeno delo, če tega ni mogoče organizirati v izmenah ali drugače. Med dežurstvom mora biti delavec prisoten v zdravstveni organizaciji in v nujnih primerih izvrševati zdravstvene storitve.
Stalna pripravljenost je poseben pogoj dela delavca zdravstvene organizacije, med katero mora biti vsak čas dosegljiv zaradi morebitne potrebe po zdravstvenih storitvah v nujnih primerih.
Obveznost dežurstva in stalne pripravljenosti se pri določitvi osebnega dohodka delavca in drugih pravic iz delovnega razmerja upošteva kot poseben delovni pogoj glede na pogostnost izvrševanja te obveznosti ob delavnikih, ob dnevih tedenskega počitka in ob praznikih.
117.	člen
S samoupravnim splošnim aktom delavci zdravstvene organizacije v skladu s pogoji zakona in v skladu z obveznostmi, prevzetimi v svobodni menjavi dela, določijo dela, ki jih je treba opraviti v podaljšanem delovnem času, v dežurstvu in v stalni pripravljenosti ter pogoje za opravljanje teh del in nalog.
V	primerih iz prejšnjega člena morajo delavci v • zdravstveni organizaciji ob koncu vsakega trimesečja opraviti analizo in preveriti upravičenost ter potrebo po takem delu, da bi uvedli ustrezne ukrepe za organizacijo dela in določitev delovnega časa.
118.	člen
Za opravljanje zdravstvenih storitev v podaljšanem delovnem času, med dežurstvom in stalno pripravljenostjo veljajo enaki strokovni, delovni, materialni, tehnični, varnostni in higienski normativi ter pogoji, kot za opravljanje zdravstvenih storitev v rednem delovnem času.
V	primerih, ko pri posameznem delavcu na osnovi teh normativov ugotovljen porabljeni delovni čas skupno z delom v rednem delovnem času preseže 42-urno tedensko obveznost, se razlika šteje kot delo v podaljšanem delovnem času in kot poseben delovni pogoj.
119.	člen
Pri izvajanju zdravstvenega varstva sodelujejo zdravstvene organizacije zlasti z družbenopolitičnimi in zdravstvenimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, s sanitetno službo Jugoslovanske ljudske armade, s sanitarno in z drugimi inšpekcijami, z Rdečim križem Slovenije in z Gorsko reševalno službo, z organizacijami za izobraževanje delavcev, ki opravljajo naloge zdravstvenega varstva, s strokovnimi društvi zdravstvenih delavcev in z drugimi društvi.
120.	člen
Samoupravno organizirani uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva v zdravstvenih organizacijah in zdravstvenih skupnostih ter organi družbenopolitičnih skupnosti in druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti spremljajo in preučujejo zdravstveno stanje in higienske razmere prebivalstva, potrebe in interese po zdravstvenem varstvu, razvitost, organiziranost in učinkovitost zdravstvenih organizacij, družbenoekonomske odnose in druga vprašanja s področja zdravstvenega varstva s posebnim zdravstveno-infor-mativnim sistemom, ki je sestavni del družbenega' sistema informiranja.
Najnujnejši obseg potrebnih informacij in podatkov, enoten način evidentiranja, zbiranja in obdelave podatkov ter obveznosti uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva določi poseben predpis.
XI.	DELAVCI, KI OPRAVLJAJO ZDRAVSTVENE STORITVE
121.	člen
Zdravstvene storitve opravljajo' strokovno usposobljeni delavci, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo za opravljanje medicinskih del in nalog, drugih z zdravstvenim varstvom povezanih strokovnih del in nalog, oziroma ustrezno usposobitev za opravljanje določenih opravil v zvezi z zdravstvenimi storitvami.
Poleg predpisane strokovne usposobitve morajo delavci, ki opravljajo zdravstvene storitve, izpolnjevati tudi druge pogoje, določene v zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih in v samoupravnem splošnem aktu zdravstvene organizacije.
122.	člen
Delavci, ki opravljajo zdravstvene storitve oziroma strokovna dela in naloge v zvezi z zdravstvenimi storitvami, morajo imeti srednjo, višjo ali visoko strokovno izobrazbo na področju medicinskih oziroma drugih strok.
Delavci, ki opravljajo določena opravila v zvezi z zdravstvenimi storitvami iz prejšnjega odstavka, imajo lahko tudi nižjo strokovno izobrazbo oziroma ustrezno usposobitev na delu.
123.	člen
Opredelitev del, nalog in opravil delavcev na področju zdravstvenega varstva z določitvijo načina in stopnje izobraževanja in usposabljanja ter opis dela posameznih poklicev določi posebna izobraževalna skupnost za zdravstveno varstvo v soglasju z republiškim upravnim organom za zdravstveno varstvo.
124.	člen
Delavci, ki opravljajo strokovna dela in naloge zdravstvenega varstva, smejo samostojno opravljati' te
naloge in dela po tem, ko so določeno dobo delali v zdravstvenih organizacijah kot pripravniki in opravili strokovni izpit. Pripravnik dela pod vodstvom mentorja.
Pripravništvo traja za delavca s srednjo strokovno izobrazbo šest mesecev, z višjo strokovno izobrazbo devet mesecev in z visoko strokovno izobrazbo dvanajst mesecev.
Pripravništvo zagotavlja zdravstvena organizacija, š katero je pripravnik v delovnem razmerju. Pripravništvo se opravlja po programu in v skladu s katalogom znanja, ki ga na predlog ustrezne visokošolske oz. druge izobraževalne organizacije sprejme ustrezna izobraževalna skupnost. Ta skupnost na predlog teh izobraževalnih organizacij določi pogoje, ki jih mora izpolnjevati zdravstvena organizacija, v kateri se pripravništvo lahko opravlja, in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati mentorji. Zdravstvena organizacija, ki ne izpolnjuje pogojev za opravljanje pripravništva, mora omogočiti svojim pripravnikom opravljanje pripravni-š-tva v drugi zdravstveni organizaciji.
Mod pripravniško dobo se sproti preizkuša praktično znanje pripravnika. Po preteku pripravniške dobe opravljajo delavci iz prvega odstavka tega člena strokovni izpit pred izpitno komisijo. Strokovni izpit obsega teoretični, strokovni in splošni del. Vsebino strokovnega izpita določi ter izpitno komisijo imenuje za zdravstveno varstvo pristojni republiški upravni organ. Vsaj eden izmed članov komisije mora biti pooblaščeni delavec visokošolske organizacije s področja medicine.
125.	člen
Delavci, ki opravljajo strokovna dela in naloge zdravstvenega varstva, imajo pravico in dolžnost, da se strokovno izpopolnjujejo.
Strokovno izpopolnjevanje mora biti y skladu s programom zdravstvenega varstva in z razvojem medicinskih in drugih znanosti ter s potrebami uporabnikov zdravstvenega varstva na določenem območju.
Delavci iz prvega odstavka tega člena so dolžni dopolnjevati svoje znanje tudi za delo v izjemnih razmerah.
Zdravstvene organizacije zagotovijo strokovno izpopolnjevanje svojih delavcev v skladu s svojimi razmerami in potrebami ter določijo s samoupravnim Splošnim aktom obseg, način in trajanje strokovnega izpopolnjevanja za posamezne vrste delavcev.
126.	člen
Delavci, ki opravljajo naloge zdravstvenega varstva, imajo visoko strokovno izobrazbo, se lahko po vzgojnoizobraževalnem programu za pridobitev podiplomske strokovne izobrazbe specializirajo za posamezno ožje področje medicine ali drugih strok na področju zdravstvenega varstva in tako pridobijo potrebno teoretično in praktično znanje za opravljanje najzahtevnejših in specializiranih del in nalog.
Specializacija se izvaja v skladu s programom zdravstvenega varstva in s sprejeto kadrovsko politiko in se odobrava za potrebe določene zdravstvene organizacije.
Pravico do specializacije ima delavec iz prvega odstavka tega člena, ki ima strokovni izpit in lastnost delavca v združenem delu in ki je opravil najmanj dve leti dela na področju osnovne zdravstvene dejavnosti.
Specializacijo odobri organ upravljanja zdravstvene organizacije po tem, ko za zdravstveno varstvo pristojni republiški upravni organ ugotovi, da so za to
izpolnjeni pogoji iz tega zakona in da je specializacija v skladu z zakonom oziroma samoupravnim sporazumom o temeljih plana ter z določenimi kadrovskimi in drugimi normativi ob upoštevanju skupnega števila tovrstnih strokovnjakov na območju Socialistične republike Slovenije in možnosti za njihovo razporeditev.
Ustrezna izobraževalna skupnost določi ožje medicinske in druge stroke, v katerih je mogoča specializacija, v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za zdravstveno varstvo, na predlog visokošolske organizacije ustreznega področja.
Program specializacije določi ustrezna izobraževalna skupnost na predlog visokošolske organizacije ustreznega področja.
Specializacije so temeljne in usmerjene. Temeljna specializacija lahko traja praviloma tri, izjemoma pa največ štiri leta, usmerjena pa po končani temeljni specializaciji najmanj eno leto in največ dve leti.
Program specializacije ter katalog znanja in storitev za posamezno^specialnost sprejme ustrezna izobraževalna skupnost na predlog ustrezne visokošolske izobraževalne organizacije. Ta skupnost določi na predlog ustrezne visokošolske izobraževalne . organizacije pogoje, ki jih morajo izpolnjevati mentorji ter zdravstvene ali druge organizacije, v katerih se specializacija lahko opravlja.
Izpitno komisijo za specialistični izpit določi ustrezna visokošolska organizacija v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za zdravstveno varstvo.
127.	člen
V	primerih, ko je zaradi odsotnosti zdravstvenih delavcev ogroženo zdravstveno varstvo prebivalcev in zdravstvena organizacija ne zagotovi nadomestila, naloži za zdravstveno varstvo pristojni organ družbenopolitične skupnosti tej ali drugi zdravstveni organizaciji, da zagotovi ustrezno nadomestilo.
V	primerih, da obveznosti iz prejšnjega odstavka zaradi nezadostnega števila zdravstvenih delavcev na območju občine ni mogoče uresničiti, naloži to obveznost za zdravstveno varstvo pristojni republiški upravni organ tisti Zdravstveni organizaciji na območju Socialistične republike Slovenije, ki jo sam izbere, če tega
sporazumno ne uredijo zainteresirane oziroma prizadete zdravstvene organizacije oziroma družbenopolitične skupnosti.
Na podlagi tega člena izvršena začasna premestitev posameznega zdravstvenega delavca lahko traja največ šest mesecev.
XII.	ZDRAVSTVENO VARSTVO V IZJEMNIH RAZMERAH
128.	člen
Zdravstvene skupnosti 1 in zdravstvene organizacije morajo v svojih samoupravnih splošnih aktih v skladu z zakonom opredeliti tudi svoje naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter določiti organiziranost in odgovornosti na tem področju.
Načrti zdravstvenih organizacij, zdravstvenih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti za zagotavljanje zdravstvenega varstva v izjemnih razmerah (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna) morajo biti med seboj usklajeni in so integralni del ustreznih obrambnih načrtov družbenopolitične skupnosti.

129.	člen
Zdravstvene skupnosti in zdravstvene organizacije se za usklajeno in učinkovito načrtovanje dela za izjemne razmere povezujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi.
130.	člen
Zdravstvene skupnosti in zdravstvene organizacije morajo v samoupravnih sporazumih ( o temeljih plana in v drugih planskih aktih zagotoviti sredstva, potrebna za kritje materialnih, kadrovskih in drugih potreb za delo zdravstvenih skupnosti in zdravstvenih organizacij v izjemnih razmerah.
131.	člen
Zdravstvene skupnosti in zdravstvene organizacije morajo pri usklajevanju elementov plana ter,sprejemanju samoupravnih sporazumov o temeljih plana in v svojih planih upoštevati tudi plementc za delo v izjemnih razmerah.
132.	člen
V	primeru izjemnih razmer so zdravstvene skupnosti in zdravstvene organizacije dolžne prilagoditi svoje delo načrtom za delo v teh razmerah in ukreniti vse potrebno za nemoteno delo ter za odstranjevanje posledic takega stanja.
133.	člen
Pri načrtovanju in izvajanju dela v izjemnih razmerah sodelujejo za zdravstveno varstvo pristojni organi družbenopolitičnih skupnosti, zdravstvenih skupnosti in zdravstvene organizacije z organizacijami Rdečega križa in z drugimi družbenimi organizacijami in društvi ter z družbenopolitičnimi organizacijami.
134.	člen
V	izjemnih razmerah naravnih in drugih hudih nesreč lahko predstojnik za zdravstveno varstvo pristojnega republiškega upravnega organa odredi mobilizacijo zdravstvenih delavcev in določi zdravstvenim organizacijam posebne naloge, ki sicer ne sodijo v njihovo redno dejavnost.
V	posebno nujnih primerih lahko odredi ukrepe iz prejšnjega odstavka tudi izvršni svet skupščine občine.
XIII.	KAZENSKE DOLOČBE
135.	člen
Z denarno kaznijo od 5000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela:
1.	če v svojem samoupravnem splošnem aktu ne uredi zadev, ki jih mora urediti po tem zakonu oziroma po samoupravnem sporazumu o temeljih plana, drugih samoupravnih sporazumih in pogodbah zdravstvene skupnosti;
2.	če odreče ali omeji pravice, ki gredo osebi na podlagi tega zakona oziroma po samoupravnem sporazumu o temeljih plana, drugih samoupravnih sporazumih in pogodbah zdravstvene skupnosti;
3.	če omogoči uživanje pravice komu, ki mu po tem zakonu oziroma po samoupravnem sporazumu o temeljih plana, drugem samoupravnem sporazumu ali pogodbi pravica sploh ne gre ali mu ne gre tolikšna;
4.	če ne da organom zdravstvene skupnosti predpisanih podatkov, če da nepravilne podatke in obve-
stila ali če prepreči ogled na samem kraju ali pregled poslovnih knjig in eVidenc, ki se nanašajo na delo v zvezi z zagotavljanjem pravic do zdravstvenega varstva ;
5.	če organom zdravstvene skupnosti oziroma delovni skupnosti skupnih služb zdravstvene skupnosti ne dostavi v predpisanem roku podatkov o posameznih upravičencih do zdravstvenega varstva in drugih podatkov, pomembnih za delovanje zdravstvene skupnosti in za zagotavljanje medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti uporabnikov in Izvajalcev, ali pa če dostavi napačne podatke.
Z denarno kaznijo od 1000 do 5000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, organa družbenopolitične skupnosti oziroma drugega državnega organa, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Oseba, ki opravlja samostojno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov, oziroma oseba, ki uporablja dopolnilno delo delavcev, in ki stori prekršek iz 2. do 5. točke prvega odstavka tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo od 2000 do 10.000 dinarjev.
136.	člen
Z denarno kaznijo od 5000 do SO.OOO dinarjev se kaznuje za prekršek zdravstvena organizacija:
1.	če prepreči občanu uveljavitev pravic, ali mu pomaga v nezakonitem uživanju zdravstvenega varstva in drugih pravic do socialne varnosti (45. do 51. člen);
2.	če omogoči uživanje zdravstvenega varstva in drugih pravic do socialne varnosti komu, ki nima pravice do tega.
Z denarno kaznijo od 1000 do 10.000 dinarjev se kaznuje tudi zdravstveni ali drug delavec, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
137.	člen
Z denarno kaznijo od 1000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki zaradi pridobitve pravic do zdravstvenega varstva oziroma do določenih pravic socialne varnosti:
1.	namenoma povzroči nezmožnost za delo;
2.	namenoma preprečuje zdravljenje ali usposobitev zli delo;
3.	med bolezenskim dopustom prejema zaslužek ali se ukvarja s pridobitno dejavnostjo.
138.	člen
Z denarno kaznijo od 5000 do 10.000 dinarjev se' kaznuje za prekršek zdravstvena organizacija, ki ne da nujne zdravstvene pomoči ali ki za tako pomoč zahteva vnaprejšnje plačilo (108. člen).
Z denarno kaznijo od 1000 do 5000 dinarjev se kaznuje odgovorna oseba zdravstvene organizacije ali drug delavec, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
139.	člen
Z ‘denarno kaznijo od 2000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek zdravstvena organizacija:
1.	ki v nasprotju z določbami tega zakona neupravičeno ne da zdravstvenega varstva oziroma ne da zdravstvene pomoči osebi, ki to zdravstveno varstvo oziroma pomoč upravičeno zahteva;
2.	ki krši določbe o pravici do proste izbire zdravnika in zdravstvene organizacije (tretji odstavek 101. člena) in določbe 105. člena tega zakona.
/
Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo od 1000 do 5000 dinarjev tudi odgovorna oseba zdravstvene organizacije.
140.	člen
Z denarno kaznijo od 5000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek zdravstvena organizacija, ki v nasprotju z določbami 110. člena tega zakona opravi preizkušanje in uveljavljanje novih metod zdravljenja.
Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo od 1000 do 5000 dinarjev tudi odgovorna oseba zdravstvene organizacije.
Zdravstveni delavec, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo od 2000 do 10.000 dinarjev.
141.	člen
Z denarno kaznijo od 5000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek zdravstvena organizacija:
1.	če začne delati, preden pristojni organ ugotovi, da so za začetek dela izpolnjeni pogoji (63. člen),
2.	če preneha delati v nasprotju z 65., 66. in 67. členom tega zakona.
Z denarno kaznijo od 1000 do 5000 dinarjev se kaznuje za prekršek jz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba zdravstvene organizacije.
142.	člen
Zdravstveni delavec, ki v nasprotju z drugim odstavkom 3. člena tega zakona opravlja zdravstveno prakso z osebnim delom samostojno kot poklic, se kaznuje ze prekršek z denarno kaznijo do 5000 do 10.000 dinarjev.
V primerih iz prejšnjega odstavka se sme izreči poleg denarne kazni tudi varstveni ukrep odvzema predmetov, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek. Poleg tega se kot varstveni ukrep lahko izreče tudi odvzem premoženjske koristi, ki je bila dosežena s prekrškom.
143.	člen
Z denarno kaznijo od 2000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek zdravstvena organizacija:
1.	ki onemogoča ali otežuje strokovno nadzorstvo oziroma strokovni pregled (94. in 96. člen),
2.	ki ne prijavi primera, ki terja strokovni pregled (96. člfen).
.3. ki ne izvrši odrejenih ukrepov strokovnega pregleda (98. člen),
4.	ki odredi pripravniku samostojno delo (124. člen),
5.	ki onemogoča strokovno izpopolnjevanje delavcem. ki opravljajo zdravstvene storitve (125. člen),
6.	ki odredi specializantu samostojno delo specialista (126. člen).
Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo od 2000 do 5000 dinarjev tudi odgovorna oseba v zdravstveni organizaciji.
XIV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
144.	člen
Zdravstvene organizacije in zdravstvene skupnosti morajo uskladiti svoje samoupravne splošne akte ter organizacijo in delo z določbami tega zakona v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
145.	člen
Delavci, ki opravljajo zdravstvene storitve, in jim je bila po prej veljavnih predpisih priznana strokovna
izobrazba oziroma so si strokovno izobrazbo pridobili v ustreznih zdravstvenih šolah in jim je bil priznan temu ustrezni naziv oziroma imajo naziv po 79. členu zakona o zdravstvu (Uradni list SRS, št. 26/70), obdržijo svoj naziv in lahko opravljajo zdravstvene storitve, za katere se zahteva strokovna izobrazba, ki jo imajo po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona.
146.	člen
Dokler ne bodo izdani ustrezni novi predpisi, se še uporabljajo, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom:
1.	pravilnik o minimalnih pogojih za ureditev in delo obratnih ambulant (Uradni list SRS, št. 11/63),
2.	pravilnik o prijavi in kontroli rakavih bolnikov in o drugih tehničnih vprašanjih boja proti raku (Uradni list SRS, št. 4/66),
3.	pravilnik o minimalnih strokovnih in tehničnih pogojih za delo oddelkov za transluzijo krvi v bolnišnicah in Zavodu SR Slovenije za transluzijo krvi (Uradni list SRS, št. 25/68),
4.	pravilnik b minimalnih strokovnih in tehničnih pogojih za delo reševalne službe (Uradni list SRS, št. 31/69),
5.	pravilnik o strokovnih in tehničnih pogojih glede opreme in kadrov v lekarnah ter o načinu, postopku in rokih 'za izpolnitev pogojev za verifikacijo lekarn (Uradni list SRS, št. 17/71),
6.	pravilnik o izdajanju zdravniških spričeval in potrdil v zdravstvenih delovnih organizacijah (Uradni list SRS, št. 28/71),
7.	pravilnik o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev (Uradni list SRS, št. 33/71),
8.	pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstvene delovne organizacije, da lahko opravljajo praktično strokovno izobraževanje učencev in študentov šol za izobraževanje zdravstvenih delavcev (Uradni list SRS, št. 47/72),
9.	pravilnik o strokovnih in tehničnih , pogoj ih glede opreme in kadrov naravnih zdravilišč ter o načinu, postopku in rokih za izpolnitev pogojev za verifikacijo naravnih zdravilišč (Uradni list SRS, št. 54/72),
10.	pravilnik o mrliški pregledni službi (Uradni list SRS, št. 15/73),
11.	pravilnik o strokovnih in tehničnih pogojih glede opreme in kadrov v zavodih za zdravstveno varstvo ter o načipu, postopku in rokih za izpolnitev pogojev za verifikacijo zavodov za zdravstveno varstvo (Uradni list SRS, št. 23/73),
12.	pravilnik o pripravništvu in o strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev (Uradni list SRS, št, 16/75),
13.	pravilnik o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev (Uradni list SRS, št. 16/75),
14.	pravilnik o izvrševanju varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja spolne bolezni (Uradni list SRS, št. 23/75),
15.	pravilnik o zdravstvenih pregledih voznikov motornih vozil in kmetijskih traktorjev in o izdajanju zdravniških spričeval (Uradni list SRS, št. 18/76),
16.	pravilnik o določitvi zavodov za opravljanje zdravstvenih pregledov in analiz za ugotavljanje, če je bil voznik pod vplivom alkohola, drugih mamil' in psi-hoaktivnih zdravil (Uradni list SRS, št. 18/76),
17.	pravilnik o specializaciji delavcev na področju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 5/78 in št. 9/78),
URADNI LIST SRS
Stran 39
St. 1 — 14. I. 1980
18.	pravilnik o reševalni službi in o službi prve pomoči na smučiščih (Uradni list SRS, št. 5/78 in št. 1/79),
19.	navodilo za izvrševanje zakona o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (Uradni list SRS, št. 15/77),
20.	odredba o obveznem zdravljenju tuberkuloznih bolnikov (Uradni list LRS, št. 16/56),
21.	odredba o oprostitvi od izpita iz prve pomoči kandidatom za voznika motornih vozil (Uradni list SRS,, Št. 14/76 in št. 20/77).
Izvršilni predpisi, ki jih določa ta zakon, morajo biti izdani najpozneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.
147.	člen
Dokler ne bo določena ali ustanovljena zdravstvena ali druga organizacija iz 86. člena tega zakona, opravlja naloge iz tega člena za območje Socialistične republike Slovenije, poleg svojih nalog iz zakona o Zavodu SR Slovenije za zdravstveno varstvo (Uradni list SRS, št. 8/73), Zavod SR Slovenije za zdravstveno varstvo.
e	148. člen
Specialni zavodi in inštituti se v skladu z določbami tega zakona (78. do 80. člen) preosnujejo v univerzitetne inštitute. Ce ne izpolnjujejo za to predpisanih pogojev, obdržijo status'zdravstvene organizacije.
149.	člen
Kjer ta zakon govori o dejavnosti zdravstvenih organizacij ter o pravicah in obveznostih delavcev, ki opravljajo zdravstvene storitve, veljajo te določbe tudi za organizacije združenega dela in delovne skupnosti, za katere zakon določa, da poleg drugih dejavnosti lahko opravljajo tudi zdravstvene storitve.
150.	člen
Dokler ne bodo določeni standardi in normativi ter drugi pogoji za izvrševanje zdravstvenih storitev, se pri določanju cen zdravstvenih storitev uporabljajo merila, ki so bila v veljavi na dan uveljavitve tega zakona oziroma določena v samoupravnih sporazumih o temeljih plana zdravstvene skupnosti.
151.	člen
Osebe, ki so na podlagi 189. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, št. 1/75 in št. 31/76) obdržale pravico za opravljanje zdravstvene prakse z osebnim delom samostojno kot poklic, obdržijo to pravico, če izpolnjujejo druge pogoje po dotlej veljavnih predpisih.
152.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, št. 1/75 in št. 31/76) in zakon o plačevanju stroškov za zdravstveno varstvo nezavarovanih oseb (Urad-dni list SRS, št. 36/64).
153.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 50-6/79
Ljubljana, dne 19. decembra 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
Na podlagi 3. točke ^379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije	)
U K A Z
™ razglasitvi zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije
Razglaša se zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. decembra 1979, na seji Zbora občin dne 26. decembra 1979 in na sejiDruž-benopontičnega zbona dne 26. decembra 1979.
St. 0100-77/79
Ljubljana, dne 26. decembra 1979.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije
I.	SPLOSNE določbe 1. člen
(1)	Z družbenim planiranjem v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih skupnostih zagotavljajo delavci in delovni ljudje, organizirani v samoupravno združenem delu v razmerah ekonomskih zakonitosti socialistične blagovne proizvodnje in enotnega jugoslovanskega trga:
—	ekonomsko in družbeno kontrolo nad celoto družbene reprodukcije ter nad pogoji, sredstvi in rezultati združenega dela; uresničevanje pravice dela z družbenimi sredstvi, svobodo in enakopravnost pri delu s temi sredstvi in svojo odločilno vlogo v socialistični samoupravni družbi;
—	usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in družbe ter materialnih in denarnih tokov v celotni družbeni reprodukciji in v njenih posameznih delih, obvladovanje stihijskega delovanja trga in razvojnih neenakomernosti v delovnih pogojih in pridobivanju dohodka, da bi ustvarili najugodnejše pogoje za razvoj proizvajalnih sil družbe in produktivnosti dela, uveljavljali pravico do dela, nenehno zboljševali materialne in druge življenjske razmere in delovne pogoje, razvijali socialistične samoupravne odnose v družbi ter vsestransko razvijali osebnost delovnega človeka kot svobodnega družbenega proizvajalca in ustvarjalca;
—	usklajevanje in usmerjanje medsebojnih družbenoekonomskih, socialnih, prostorskih in drugih samoupravnih odnosov in interesov delavcev in drugih delovnih ljudi oziroma posameznih delov združenega dela.
(2)	Delavci, delovni ljudje in občani v samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih uresničujejo družbeno planiranje na temeljih, določenih z ustavo, z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon), z drugimi zakoni in s tem zakonom.
(3)	Pri določanju ciljev in interesov, ki jih uresničujejo z družbenim planiranjem, so delavci in vsi
delovni ljudje dolžni opirati se na znanstvena spoznanja in na njih temelječe razvojne možnosti, pri čemer jih mora voditi uresničevanje socialističnih načel delitve po delu, vzajemnosti in solidarnosti.
2.	člen
Nosilci družbenega planiranja so delavci, delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v. družbenopolitičnih skupnostih. Pravico in dolžnost planiranja uresničujejo tako, da sprejemajo temelje plana temeljne organizacije, sklepajo samoupravne sporazume o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti in dogovore o temeljih planov družbenopolitičnih skupnosti, da sprejemajo plane in da ukrepajo in delujejo za njihovo uresničevanje.
3.	člen
Zadeve družbenega planiranja so splošnega pomena za republiko.
4.	člen
Pravico in dolžnost sprejemati plane samoupravnih organizacij in skupnosti imajo delavci, delovni ljudje in občani:
1.	v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih organizacijah in sestavljenih organizacijah združenega dela;
2.	v skupnostih organizacij združenega dela in drugih oblikah združevanja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki so povezane z interesi trajnejšega vzajemnega sodelovanja in združevanja dela in sredstev in so oblikovale. ustrezne skupne samoupravne organe;
3.	v bankah;
4.	v skupnostih premoženjskega in osebnega zavarovanja ter drugih finančnih organizacijah;
5.	v delovnih skupnostih v organizacijah združenega dela, organizacijah poslovnega združevanja, skupnostih premoženjskega in osebnega zavarovanja in bankah;
6.	v samoupravnih interesnih skupnostih, kot tudi v njihovih enotah in temeljnih skupnostih, če uporabniki in izvajalci v njih sprejemajo poseben program in zanj zagotavljajo tudi sredstva;
7.	v krajevnih skupnostih;
8.	v pogodbenih organizacijah združenega dela;
9.	v kmetijskih in drugih zadrugah ter drugih z zakonom določenih oblikah združevanja in kooperacije delovnih ljudi, ki delajo z delavci, s katerimi združujejo svoje delo na področju kmetijskih, obrtnih in podobnih dejavnosti z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov.
5.	člen
(11 Pravicb in dolžnost sprejemati plane imajo tudi delavci, delovni ljudje in občani v družbenih organizacijah in društvih ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delavci v delovnih skupnostih v organih družbenopolitičnih skupnosti, organih družbene skupnosti, v družbenopolitičnih organizacijah, v samoupravnih interesnih skupnostih ter družbenih organizacijah in društvih.
(2)	S statutom oziroma drugim splošnim aktom samoupravne organizacije oziroma skupnosti ter s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah ob-
veznostih in odgovornostih delovnih skupnosti in uporabnikov njihovih storitev s» uredita vsebina in postopek planiranja.
6.	člen
(1)	Za samoupravne organizacije in skupnosti iz 5. točke 4. člena in iz prejšnjega člena tega zakona, za katere ni pogojev, da bi sprejemale svoje plane, določi skupščina občine ali od nje pooblaščen organ način, kako bodo planirale in kako se bodo vključevale v družbeni plan občine. Ta akt se sprejme hkrati z odlokom iz 50. člena tega zakona.
(2)	Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem s predpisom določi, kdaj se šteje, da samoupravna organizacij a. oziroma skupnost ne izpolnjuje pogojev za sprejmanje svojega plana.
7.	člen
Plani samoupravnih organizacij in skupnosti ter plani družbenopolitičnih skupnosti vsebujejo skupne interese in cilje, ki se nanašajo zlasti:
—	na razvoj proizvajalnih sil družbe, večanje produktivnosti dela, socialno in materialno varnost delavcev in vseh delovnih ljudi in občanov ter kulturni napredek;
—	na družbeno reprodukcijo in razvoj socialističnih samoupravnih produkcijskih odnosov;
—	na smotrno in enakopravno vključevanje v med-narodno delitev dela;
—	na smotrno rabo prostora ter varstvo in zboljšanje življenjskega okolja;.
—	na ustvarjanje materialnih in' drugih pogojev za uresničevanje in razvoj splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite.
8.	Člen
Plane družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji sprejemajo v skladu z ustavnimi pravicami in dolžnostmi republika, občine! ter mestne in regionalne skupnosti kot posebne družbenopolitični: skupnosti.
9.	člen
Družbeno planiranje temelji na.
—	pravici in dolžnosti delavcev, da v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri delajo in pridobivajo dohodek, odločajo o njenem dohodku in njegovem združevanju, da skupaj in enakopravno z drugimi delavci in delovnimi ljudmi organizirajo in pospešujejo družbeno proizvodnjo, da odločajo o reprodukcijskem procesu v celoti in o celotnem dohodku, da kontrolirajo razpolaganje z dohodkom na vseh stopnjah in v vseh oblikah združevanja dela in sredstev ter da v temeljni organizaciji združenega dela in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev opravljajo zadeve in sredstva v celoti odnosov družbene reprodukcije;
—	na pravici delavcev, delgvnih ljudi in občanov,
da v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih, občinah in skupnostih občin samostojno odločajo o svojih in družbenih interesih, ki jih v mejah svojih, v ustavi določenih pravic in dolžnosti uresničujejo v teh skupnostih;	,
—	na pravici delavcev, delovnih ljudi in občanov, da v republiki samostojno odločajo o pogojih, sredstvih in rezultatih dela, da določajo politiko družbe-
nega razvoja republike, da skupaj in enakopravno z delavci, delovnimi ljudmi in občani v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah določajo na načelih medsebojnega sporazumevanja in dogovarjanja skupno politiko ekonomskega in družbenega razvoja v Socialistični federativhi republiki Jugoslaviji, in da tako zagotavljajo ekonomsko, socialno in kulturno svobodo ter enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije;
—	na vzajemni odgovornosti in obveznosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, da v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih skupnostih, s samoupravnim sporazumevanjem in dogovarjanjem usklajujejo svojo, plane, da bi preprečevali motnje v gospodarskem, socialnem in prostorskem razvoju družbe, zagotavljali enakopravnost delavcev in vseh delovnih ljudi ter samoupravnih organizacij in skupnosti v medsebojnih socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosih, zlasti pri pridobivanju dohodka, da bi uresničevali načelo delitve po delu, povečevali produktivnost svojega in celotnega družbenega dela ter svoj in celotni družbeni dohodek, kakor tudi, da bi uresničevali skupaj določeno ekonomsko politiko;
—	na pravici in dolžnosti skupščin družbenopolitičnih skupnosti in drugih državnih organov, da v mejah svojih, v ustavi določenih pristojnosti, izdajajo predpise in sprcjmajo ukrepe, s katerimi se zagotavlja uresničevanje pravice in dolžnosti planiranja, strokovno pripravljanje planov, njihovo usklajevanje in uresničevanje.
10.	člen
(1)	Dohodek je temeljna kategorija planiranja, ekonomskih analiz in ocen uresničevanja planov' samoupravnih organizacij in skupnosti ter planov družbenopolitičnih skupnosti. Dohodek je tudi osnova za planiranje in zn prevzemanje materialnih in finančnih obveznosti s samoupravnimi sporazumi in dogovori o temeljih planov.
(2)	S planiranjem delavci, delovni ljudje in občani v samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih zagotavljajo pogoje za ustvarjanje in povečevanje dohodka, opredeljujejo dohodek v planiranem obdobju ter planirajo razporejanje dohodka in čistega dohodka za uresničevanje svojih družbenih interesov in potreb.
(3)	Planiranje dohodka v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih obsega planiranje pogojev in osnov za doseganje in večanje dohodka in njegovo razporejanje za osebno, skupno in splošno porabo, za razširitev materialne osnove dela in za rezerve.
(4)	S planiranjem se opredeljujejo pogoji za povečevanje dohodka, zlasti pa:
—	večja produktivnost dela In dosledno izvajanje načela delitve po delu;
—	prilagajanje obsega in kvalitete proizvodov in storitev zahtevam domačega in tujega trga;
—	boljša uporaba obstoječih in aktiviranje potencialnih pogojev dela in razvoja na podlagi znanstvenih spoznanj in tehnološkega napredka;
—	razvoj kadrov, izobraževanje in nenehno izpopolnjevanje znanj in sposobnosti delavcev glede na potrebe razvoja družbenoekonomskih odnosov, tehnologije, raziskovalne dejavnosti in kulture;
—	boljša organizacija in racionalizacija dela;
—	skladnejša razmestitev proizvajalnih sil in dejavnosti v prostoru;
—	naloge v zvezi z varstvom okolja.
11.	člen
(1)	Pri planiranju dohodka in čistega dohodka upoštevajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela zakonitost in celovitost odnosov med ustvarjanjem celotnega prihodka in dohodka ter njuno odvisnost od produktivnosti dela.
(2)	S planiranjem sredstev za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela zagotavljajo delavci razširjeno reprodukcijo v temeljni organizaciji združenega dela in v družbi sploh in uresničujejo cilje ekonomske politike določene v družbenih planih ter razvojne cilje, naloge in obveznosti, ki so jih določili v samoupravnih sporazumih samoupravnih organizacij in skupnosti ter v dogovorih o temeljih planov družbenopolitičnih skupnosti.
(3)	Pri tem upoštevajo, da sta družbena produktivnost in razvoj proizvajalnih sil odvisna od izboljševanja delovnih in življenjskih pogojev delovnih ljudi glede na gospodarske, socialne, kulturne, prostorske in druge možnosti razvoja.
(4)	Pri planiranju osebnih dohodkov upoštevajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela osnovne usmeritve glede politike razporejanja dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov, določenih v družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti ter medsebojne pravice in obveznosti, določene v sprejetih samoupravnih splošnih aktih.
12.	člen
Obvezni sestavni del planskih aktov družbenopolitične skupnosti je splošna bilanca sredstev te skupnosti, iz katere so razvidne obveznosti temeljnih organizacij, delovnih ljudi in občanov do vseh oblik snloš-ne in skupne porabe.
13.	člen
(1)	Da bi sc uresničevala politika ekonomskega in družbenega razvoja, omogočala stalna primerjava izbranih ciljev z dejanskimi možnostmi in pogoji za razvoj, usklajevala celota družbene reprodukcije z napredkom znanosti in tehnologije ter spremembami v mednarodnih ekonomskih odnosih, kot tudi, da bi bilo vsem nosilcem družbenega planiranja omogočeno sočasno planiranje in medsebojno usklajevanje planov, sc uporabljata pri planiranju načelo sočasnega planiranja in načelo kontinuiranega planiranja.
(2)	Načelo sočasnega planiranja pomeni, da vsi nosilci družbenega planiranja v mejah svojih pravic in dolžnosti plane sočasno pripravljajo, jih med seboj usklajujejo in sprejemajo, da bi delavcem v temeljnih organizacijah zagotovili hkratno in celovito odločanje o pridobivanju, ustvarjanju in razporejanju dohodka za vse namene porabe.
(3)	Načelo kontinuiranega planiranja pomeni, da morajo nosilci družbenega planiranja nenehno analizirati in predvidevati svoj razvoj in vselej imeti plane in programe za delo ni razvoj za ustrezno plansko obdobje, kot tudi da morajo pri analiziranju uresničevanja tekočega srednjeročnega plana upoštevati tudi naslednje Mo oziroma kakšno drugo ustrezno obdobje prihodnje#! srednjeročnega planskega obdobja, da bi pri ukrepih, s katerimi se zagotavlja uresničevanje te-
kočega srednjeročnega plana, upoštevali pogoje in možnosti za družbenoekonomski razvoj v omenjenem srednjeročnem planskem obdobju.
(4)	Nosilci planiranja morajo v procesu planiranja pri opredeljevanju politike in ciljev družbenega razvoja ter za njihovo uresničevanje potrebnih ukrepov upoštevati celovitost odnosov v družbeni reprodukciji in medsebojno soodvisnost gospodarskih, socialnih, prostorskih in drugih njenih sestavin te ustvarjati pogoje za njihovo usklajeno delovanje in razvoj.
14.	člen
Nosilci planiranja so dolžni v postopku priprave samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana opredeliti svoja stališča glede pobud za sporazumevanje in dogovarjanje in nanje odgovoriti.
15.	člen
(1)	Pristojni upravni organi in organizacije ter službe družbenega sistema informiranja so dolžni, na način, ki ga določajo predpisi o družbenem sistemu informiranja zagotavljati podatke, pomembne za sporazumevanje o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter dogovarjanje o temeljih planov družbenopolitičnih skupnosti in za pripravljanje, sprejemanje, uresničevanje in spremljanje planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti.
(2)	Službe družbenega sistema informiranja in pristojni organi družbenopolitične skupnosti so v mejah svoje pristojnosti dolžni dajati delavcem, delovnim ljudem in občanom tudi druge podatke na njihovo zahtevo.
(3)	Organi, organizacije in službe iz prvega odstavka tega člena skrbijo, da so podatki za potrebe družbenega planiranja točni, pravočasni, celoviti in dostopni.
16.	člen
(1)	Delavci v temeljni organizaciji združenega dela (v nadaljnjem besedilu: temeljna organizacija) so odgovorni drug drugemu in družbeni skupnosti v celoti za redno in pravočasno izpolnjevanje obveznosti in dolžnosti, ki so jih prevzeli v samoupravnih sporazumih oziroma dogovorih o temeljih plana.
(2)	Delavci v temeljni organizaciji so dolžni smotrno gospodariti z družbenimi sredstvi, ki jih upravljajo tako, da dosegajo planirani dohpdek, izpolnjujejo prevzete obveznosti v dogovorjenem obsegu, rokih in na dogovorjen način in da ga razporejajo ustrezno prevzetim obveznostim.
(3)	Če delavci v temeljni organizaciji ne dosegajo planiranih rezultatov in ne morejo izpolnjevati v samoupravnem sporazumu o temeljih plana prevzetih obveznosti, so dolžni sprejeti ukrepe za odpravo vzrokov, zaradi katerih niso izpolnjevali svojih obveznosti. Če s temi ukrepi ne zagotovijo izpolnjevanje obveznosti sprejetih v samoupravnih Sporazumih o temeljih plana, so dolžni začeti postopek, da skupaj z ostalimi udeleženci teh sporazumov ugotovijo vzroke za neizpolnjevanje sprejetih obveznosti in da skupaj z njimi sprejmejo ukrepe za njihovo odpravo.
17.	člen
Poslovodni organi v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter odgovorne osebe v upravnih organih
in službah družbenopolitičnih skupnosti so odgovorni za to, da so opravljene zadeve in naloge, ki se nanašajo na uresničevanje plana samoupravne organizacije in skupnosti in družbenopolitične skupnosti. Kršitev teh obveznosti pomeni kršitev njihove delovne obveznosti, pri poslovodnem organu pa tudi kršitev njegove samoupravi j alske funkcije.
18.	člen
(1)	Če bistveno spremenjeni pogoji poslovanja in razvoja zahtevajo spremembe in dopolnitve samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov, se te spremembe in dopolnitve opravijo na način in po postopku, kot so bili sprejeti.
(2)	Vse spremembe in dopolnitve samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov morajo biti zasnovane na spremembah in dopolnitvah temeljev plana temeljne organizacije.
19.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih skupnostih sprejemajo srednjeročne plane, ki zajemajo celoto družbenih odnosov. Poleg tega lahko sprejemajo programe, projekte in druge akte, da bi podrobneje razčlenili usmeritev in naloge na posameznih področjih oziroma območjih, v skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov, dogovori o temeljih planov in srednjeročnimi plani. Zakon oziroma odlok družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, lahko predpiše samoupravnim organizacijam in skupnostim s posameznih področij oziroma območij obveznost sprejemanja programov in projektov.
20.	člen
(1)	Srednjeročni plan je temeljni plan družbenega razvoja in se sprejema za obdobje petih let. Nosilci družbenega planiranja sprejemajo srednjeročne plane za enako obdobje.
(2)	Sprejemanje srednjeročnih planov je obvezno za vse nosilce planiranja.
21.	člen
(1)	V srednjeročnih planih določijo samoupravne •organizacije in skupnosti tudi tiste naloge na posameznih področjih družbene reprodukcije, ki se izvajajo v daljših obdobjih od pet let.
(2)	Program dela, način zagotavljanja sredstev za izvedbo nalog iz prejšnjega odstavka ter materialne obveznosti določajo delavci, delovni ljudje in občani v samoupravnih organizacijah in skupnostih s samoupravnimi sporazumi o temeljih srednjeročnih planov.
22.	člen
Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev srednjeročnih planov sprejemajo samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične skupnosti letne planske akte, s katerimi določijo politiko, naloge in ukrepe v posameznem letu. Tl akti so temeljni izvedbeni akti srednjeročnih planov in tudi osnova za kontinuirano planiranje.	z
23.	člen
(1)	Za spoznavanje dolgoročnejših možnosti za družbenoekonomski razvoj se sprejema dolgoročni plan za obdobje desetih in več let.
(2)	Dolgoročni plan določa splošno orientacijo za razvoj gospodarstva in družbe, dolgoročne cilje in smeri tega razvoja, spremembe v strukturi proizvajalnih sil družbe in razvoj samoupravnih socialističnih produkcijskih odnosov, ki jih je treba uresničiti v obdobju, za katero se sprejema dolgoročni plan; politiko za usmerjanje procesa urbanizacije temeljne usmeritve za razvoj mest in naselij; politiko prostorskega urejanja in posegov, razvoj in varstvo kmetijskih zemljišč in gozdov, varstvo in Izboljšanje življenjskega okolja in ohranitev 'ter razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, pogoje za delo, bivanje, kulturo in rekreacijo in za preprečevanje zdravju škodljivih posledic, ki nastajajo v proizvodnji, porabi, prometu blaga in storitev in se odražajo v človekovem okolju; dolgoročne razvojne usmeritve kadrov in politiko zadovoljevanja osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in občanov.
(3)	Dolgoročni plan je podlaga in splošna orientacija za opredelitev in usklajeno reševanje nalog v srednjeročnih planih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti ali za njihovo urejanje z zakoni in drugimi akti teh skupnosti. V dolgoročnem planu se izjemoma lahko določi, da so nekatere sestavine (na področju prostorskega urejanja, itd.) obvezno izhodišče za pripravo in oblikovanje srednjeročnih planov.
24.	člen
(1)	Pripravljanje in sprejemanje dolgoročnih planov je obvezno za samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena ter za SR Slovenijo in občine ter mestne in regionalne skupnosti kot posebne družbenopolitične skupnosti.
(2)	S predpisom skupščine družbenopolitične skupnosti se lahko po potrebi obveznost dolgoročnega planiranja razširi tudi na druge nosilce planiranja.
25.	člen
(1)	Za postopek pri pripravljanju in sprejemanju dolgoročnega plana se smiselno uporabljajo določbe zveznega in tega zakona o postopku pri pripravljanju in sprejemanju srednjeročnega plana.
(2)	Z odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti o pripravi dolgoročnega plana se podrobneje določijo postopki za pripravljanje in sprejemanje dolgoročnega plana.
26.	člen
(1)	Gospodarske zbornice in splošna združenja v skladu 1Tvojo vlogo in funkcijo sodelujejo pri družbenem planiranju tako, da dajejo pobude za samoupravno sporazumevanje o temeljiti plana, posredujejo informacije o razvoju ter nudijo drugo strokovno pomoč pri izdelavi, sprejemanju in izvajanju planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter. Pri. njihovem povezovanju za zagotovitev usklajenega poteka družbene reprodukcije.
(2)	Gospodarske zbornice in splošna združenja spremljajo gospodarska gibanja,_ analizirajo poslovno rezultate, posredujejo informacije o stanju na tržišču, ^iveščajo o razvoju tehnologije ter koordinirajo sodelovanje organizacij združenega dela s področja gospodarstva, z ustreznimi i^pbralevaTnlmi. raziskovalnimi in drugimi strokovnimi organizacijami.
(3)	Gospodarske zbornice sodelujejo z organi družbenopolitičnih skupnosti za planiranje pri oblikovanju skupnih interesov in ciljev družbenih planov družbenopolitičnih skupnosti in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi prevzemajo tudi organizacijske obveznosti za pripravljanje in uresničevanje dogovorov o temeljih planov družbenopolitičnih skupnosti.
27.	člen
(1)	Splošna združenja in Gospodarska zbornica Slovenije sodelujejo pri družbenem planiranju zlasti glede ustvarjanja pogojev za dviganje produktivnost^ dela in racionalizacijo proizvodnih stroškov. V ta namen sodelujejo pri programski usmeritvi proizvodnih skupin, pri pospeševanju specializacije in delitve dela, pri razvijanju mednarodnih ekonomskih odnosov in organiziranem nastopanju na zunanjih tržiščih, da bi zagotovili usklajeno delovanje in razvoj vseh elementov družbene reprodukcije, ki so odločilnega pomena za skladno gibanje denarnih in blagovnih tokov in cen ter povezovanje v družbeni reprodukciji in ustvarjanje skupnega prihodka in dohodka.
(2)	Gospodarska zbornica Slovenije sodeluje tudi pri ugotavljanju, pripravi in usklajevanju razvojnih možnosti za nadaljnji in skladnejši razvoj slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva.
28.	člen
(1)	Družbenopolitične organizacije sodelujejo pri družbenem planiranju v skladu s cilji in nalogami, ki jih določa njihov statut.
(2)	Za učinkovito uveljavljanje in razvijanje družbenega planiranja ter omogočanje usklajenega in sočasnega delovanja vseh nosilcev in udeležencev v pripravah planov prevzema Socialistična zveza delovnega ljudstva skupaj z Zvezo sindikatov in gospodarskimi zbornicami naloge koordinatorja družbenopolitične aktivnosti pri oblikovanju planov, s ciljem da se omogočijo možnosti za neposredno izražanje in usklajevanje samoupravnih interesov nosilcev planiranja v procesih pripravljanja in sprejemanja planov v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih.
(3)	Sindikat sodeluje pri družbenem planiranju s tem:
—	da daje pobude za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje o temeljih planov;
—	da se udeležuje sporazumevanja in dogovarjanja pri določanju osnov in meril za pridobivanje in razporejanje dohodka.
(4)	Sindikat je nosilec družbenopolitične aktivnosti pri planiranju v temeljnih organizacijah, udeležuje se sporazumevanja in dogovarjanja pri določanju osnov in meril za pridobivanje in razporejanje dohodka ter glede drugih pogojev za delo in življenje delavcev v temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih. pomembnih za uresničevanje družbene funkcije sindikata.
(5)	Cč se z dogovorom o temeljih plana določajo naloge, ki so pomembne za uresničevanje družbene funkcije sindikata, je sindikat udeleženec v dogovoru o temeljih plana. e
II. PLANSKI AKTI, NJIHOVA PRIPRAVA IN SPREJEMANJE
1.	Planski akti
29.	člen
Temeljni planski akti, ki se sprejemajo kot srednjeročni akti so:
1.	smernice za družbeni plan družbenopolitične skupnosti;
2.	temelji plana temeljne organizacije;
3.	samoupravni sporazum:
—	o temeljih plana samoupravne organizacije oziroma skupnosti,
—	o temeljih skupnega plana,
—	o usklajevanju planov;
4.	dogovor:
—	o temeljih plana družbenopolitične skupnosti,
—	o skupnih temeljih planov družbenopolitičnih skupnosti;
5.	plan samoupravne organizacije oziroma skupnosti; skupni plan samoupravnih organizacij oziroma skupnosti;
6.	družbeni plan družbenopolitične skupnosti.
30.	člen
(1)	Smernice za družbeni plan družbenopolitične skupnosti opredeljujejo izhodišča, skupne cilje, usmeritve in okvire družbene politike za naslednje plansko obdobje. Smernice opredeljujejo tudi vprašanja, ki so temeljni pogoj za uresničevanje skupnih interesov in politike družbenega razvoja v obdobju, za katero se sprejema plan.
(2)	Smernice za plan upoštevajo analizo in skupno ocenjene možnosti družbenega razvoja kot strokovno analitično osnovo, ki ima zlasti naslednje sestavine:
—	analizo dosedanjega družbenega razvoja, z opredelitvijo nerešenih problemov . in njihovih vzrokov;
—	projekcijo nadaljevanja dosedanjih razvojnih značilnosti, z analizo problemov, ki jih zaradi takšnega razvoja pričakujemo v naslednjem planskem• obdobju;
—	različne možnosti družbenega razvoja in potrebne ukrepe za njihovo uresničevanje.
(3)	Oceni možnosti družbenega razvoja se priloži dokumentacijsko in drugo gradivo, ki je pomembno za razumevanje te ocene.
31.	člen
Temelji plana-temeljne organizacije so osnova in materialna podlaga za razvoj temeljne organizacije, ter skupnih interesov in potreb delavcev, ki jih uresničujejo v temeljni organizaciji in podlaga za prevzemanje obveznosti, pravic in odgovornosti delavcev temeljne organizacije v vseh oblikah sporazumevanja in dogovarjanja z delavci, delovnimi ljudmi in občani v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter z družbenopolitičnimi skupnostmi.
t
32.	člen
(1)	Temelji plana temeljne organizacije, so zasnovani na smernicah za plan temeljne organizacije in na elementih za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana •
(2)	Smernice za plan temeljne organizacije so zasnova temeljnih ciljev in interesov delavcev, ki naj bi jih v planskem razdobju s svojo dejavnostjo dosegli pri ustvarjanju dohodka z uresničevanjem osnovne dejavnosti temeljne organizacije ter pri razvoju gospodarskih, socialnih, prostorskih, obrambno-varstvenih in drugih pogojev dela in življenja, ki se uresničujejo v temeljni organizaciji.
(3)	Z elementi za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana delavci temeljne organizacije opredeljujejo interese, potrebe in naloge, ki jih uresničujejo v delovni organizaciji, sestavljeni organizaciji združenega dela oziroma v drugi obliki združevanja dela in sredstev, na področju delitve dela, medsebojnih pravic in obveznosti pri pridobivanju dohodka ter materialne in finančne obveznosti za uresničevanje teh skupnih interesov, potreb in nalog. Elementi za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana opredeljujejo tudi interese, potrebe, naloge in okvire za materialne in finančne obveznosti gospodarskega, socialnega, prostorskega in obrambno-varstvenega značaja, ki jih temeljna organizacija usklajuje z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v samoupravni interesni skupnosti, krajevni skupnosti in v družbenopolitični skupnosti.
(4)	Z elementi za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov še določajo tudi interesi, naloge in obveznosti ter potrebe glede rabe in gospodarjenja s prostorom, varstva in zboljšanja življenjskega okolja ter organizacije in opremljenosti širšega prostora v skladu s predvidenim razvojem in primernostjo prostora.
(5)	Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za pripravo smernic za plan *i elementov za sa-r moupravno sporazumevanje o temeljih plana krajevne skupnosti.
33.	člen
(1)	S temelji plana temeljne organizacije delavci temeljne organizacije določajo:
—	planirani dohodek temeljne organizacije z njegovo strukturo upoštevajoč kazalce za izkazovanje dohodka po zakonu o združenem delu;
—	'pravice, obveznosti in odgovornosti za ustvarjanje prihodka temeljne organizacije v vseh oblikah združevanja dela in sredstev;
—	temeljna razmerja glede razporejanja dohodka za osebne dohodke, skupno in splošno porabo, razši-s ritev materialne osnove dela in rezerve;
—	pravice, obveznosti in odgovornosti materialnega in finančnega značaja.
(2)	Pravice, obveznosti in odgovornosti materialnega in finančnega značaja, ki so zasnovane na elementih za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov se nanašajo zlasti:
—	na pogoje in način pridobivanja dohodka v temeljni organizaciji;
—	na obseg in pogoje oblikovanja, združevanja ter uporabe sredstev, namenjenih za razširitev materialne osnove dela v temeljni organizaciji, delovni organizaciji, banki ali v drugih oblikah združevanja dela in sredstev (planirana akumulacija);
—	na osnove in način zadovoljevanja skupnih potreb delavcev v temeljni organizaciji, v organizacija^ s katerimi je temeljna organizacija neposredno združena, v krajevni skupnosti in v samoupravnih interesnih skupnostih:
—	na obseg izločanja oziroma združevanja sredstev iz dohodka in čistega dohodka ter iz osebnih dohodkov delavcev temeljne organizacije zaradi zadovoljevanja skupnih potreb delavcev po načelih svobodne menjave dela;
—	na obseg izločanja sredstev iz dohodka in čistega dohodka temeljne organizacije zaradi zadovoljevanja splošnih družbenih potreb, zagotavljanja socialne varnosti delavcev ter za krepitev materialnih in finančnih rezerv;
—	na obseg sredstev za zaposlovanje novih delavcev ter za zboljševanje izobrazbene ravni zaposlenih delavcev;
—	na obseg in pogoje združevanja sredstev v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje zaradi razširitve materialne osnove dela;
—	na obseg izvoza in uvoza blaga in storitev, oblike gospodarskega sodelovanja, na pravice in obveznosti temeljne organizacije pri razpolaganju z lastnimi in drugimi deviznimi sredstvi, zadolževanje v tujini, kreditiranje v tujini, prenos znanja in tehnologije, razvoj organiziranosti zunanjetrgovinske dejavnosti ter regionalno usmeritev vseh oblik ekonomskih odnosov-s tujino;
—	na osnove in obseg zadovoljevanja potreb po naravnih virih, na obseg sredstev za pridobivanje in opremljanje zemljišč za planirani razvoj ter za sanacijo in preprečevanje škodljivih vplivov na okolje;
—	na druge naloge glede gospodarjenja s prostorom ter glede varstva in zboljšanja življenjskega okolja;
—	na obveznosti za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite.
34.	člen
• (1) Samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne organizacije oziroma skupnosti je planski akt, s katerim delavci v temeljni, organizaciji z delavci v drugih temeljnih organizacijah, ki so se z njimi združili oziroma povezali v samoupravno organizacijo oziroma skupnost določajo na podlagi temeljev plana za plansko obdobje skupne naloge razvoja ter medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti za njihovo uresničevanje.
(2)	Samoupravni sporazum o temeljih plana določa izvajalce posameznih nalog, medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti materialnega in finančnega značaja udeležencev ter njihove konkretne obveznosti glede ustvarjanja in razporejanja dohodka ter razpoložljivih sredstev za izvrševanje nalog,,ki so jih posamezni udeleženci sprejeli v zvezi z uresničevanjem samoupravnih sporazumov o temeljih planov ter dogovorov o temeljih planov in sprejete ekonomske politike. opredeljene v družbenem planu.
(3)	S samoupravnim sporazumom o temeljih plana se določata tudi način spremljanja njegovega izvajanja in organ, ki je za to- odgovoren.
35.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana delovne organizacije, sestavljene organizacije in drugih oblik združevanja dela in sredstev, v katerih delavci temeljnih organizacij združujejo delo in sredstva, določa za plansko obdobje skupne naloge za uresničevanje ciljev, zaradi katerih je bila samoupravna organizacija
oziroma skupnost ustanovljena ter obveznosti in naloge temeljnih organizacij za njihovo uresničevanje.
36.	člen
(1)	Samoupravni sporazum o temeljih skupnega plana sklenejo organizacije združenega dela, ki so trajneje delovno, poslovno ali dohodkovno povezane za organiziranje družbene proizvodnje in ustvarjanje skupnega prihodka ter ustvarjanje skupnega dohodka, niso pa združene oziroma povezane v samoupravno organizacijo oziroma skupnost z lastnimi samoupravnimi organi.
(2)	Samoupravni sporazum o temeljih skupnega plana sklepajo tudi organizacije združenega dela, če tako določata zvezni zakon in ta zakon. S tem sporazumom določajo v skladu s samoupravnimi interesi, svojimi možnostmi in predvidenim razvojem medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter razmerja v združevanju dela in sredstev in pri ustvarjanju in razporejanju skupaj ustvarjenega dohodka.
(3)	Organizacija združenega dela lahko sklene enega ali več samoupravnih sporazumov o temeljih skupnega plana. Obveznosti, pravice in odgovornosti, prevzete s tem sporazumom, so sestavni del temeljev plana temeljne organizacije oziroma samoupravnega sporazuma o temeljih plana organizacije združenega dela.
37.	člen
(1)	Samoupravni sporazum o usklajevanju planov sklenejo organizacije združenega dela, ki so med seboj povezane v procesu družbene reprodukcije, niso pa združene oziroma povezane v samoupravno organizacijo oziroma skupnost z lastnimi samoupravnimi organi. S tem sporazumom določajo v skladu s skupnimi interesi, možnostmi in predvidenim razvojem medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter medsebojna razmerja glede usklajevanja proizvodnje in opravljanja drugih dejavnosti po potrebah trga, glede delitve dela in vključevanja v mednarodno delitev dela ter drugih pogojev za delo in poslovanje.
(2)	Organizacija združenega dela lahko sklene enega ali več samoupravnih sporazumov o usklajevanju planov. Obveznosti, pravice in odgovornosti, prevzete s temi sporazumi, so sestavni del temeljev plana temeljne organizacije oziroma samoupravnega sporazuma o temeljih plana organizacije združenega dela.
(3)	Določba prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi za sklepanje samoupravnih sporazumov o usklajevanju planov samoupravnih interesnih skupnosti.
38.	člen
(1)	Dogovor o temeljih plana družbenopolitične skupnosti je planski akt, s katerim se udeleženci v skladu s smernicami družbenopolitične skupnosti dogovorijo o svojih obveznostih, pravicah in nalogah, ki so skupnega pomena za razvoj družbenopolitične skupnosti.
(2)	Dogovor o temeljih plana družbenopolitične skupnosti temelji na samoupravnih sporazumih o temeljih plana samoupravnih organizacij in skupnosti in drugih sporazumih iz 29. člena tega zakona ter na temeljih plana temeljne organizacije, kadar temeljna organizacija v dogovoru o temeljih plana neposredno prevzema obveznosti. Dogovor vsebuje materialne, kadrovske, finančne, normativne in druge pravice in obveznosti udeležencev glede izvajanja dogovorjenih
nalog skupnega pomena. Dogovor vsebuje tudi organizacijske in druge ukrepe, zlasti glede razvoja gospodarske infrastrukture, sprememb v strukturi gospodarstva, razvoja družbenih dejavnosti in glede drugih nalog, ki so opredeljene kot osnovne naloge v obdobju, za katero se sklene dogovor in od katerih je v največji meri odvisno uresničevanje v družbenem planu določene razvojne, ekonomske, socialne in prostorske politike.
(3)	Dogovor lahko zajema tudi načela za združevanje sredstev ter merila, ki jih bodo udeleženci upoštevali pri svojih odločitvah v zvezi z uresničevanjem družbenega plana.
(4)	Izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti je pri oblikovanju dogovora odgovoren skupščini družbenopolitične skupnosti za Izvajanje politike, določgne s smernicami za plan družbenopolitične skupnosti, kot udeleženec dogovora pa je odgovoren tudi za izvajanje nalog, ki jih je z dogovorom prevzel.
39.	člen
Podlaga za dogovarjanje o temeljih plana družbenopolitične skupnosti so zlasti: '
—	smernice za pripravo družbenega plana družbenopolitične skupnosti;
—	elementi temeljnih organizacij, ki z dogovorom neposredno prevzemajo obveznosti;
—	elementi temeljnih organizacij, ki se usklajujejo v samoupravnem sporazumu o temeljih plana različnih oblik združevanja dela in sredstev;
—	elementi v zvezi z organiziranjem dejavnosti v prostoru in rabo prostora, ki jih pripravijo temeljne organizacije ter krajevne skupnosti in uskladijo v samoupravnih interesnih skupnostih;
—	elementi temeljnih organizacij in krajevnih skupnosti za področje splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite na podlagi posebnega dogovora.
40.	člen
(1)	Z dogovorom o temeljih plana družbenopolitične skupnosti lahko temeljna organizacija sprejme tudi posebne obveznosti, ki so pomembne za družbeni razvoj ter za usklajenost družbene reprodukcije.
(2)	Posebne obveznosti in naloge posameznih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za uresničevanje skupnih interesov in ciljev v obdobju, za katero se sprejme plan družbenopolitične skupnosti, se smejo z dogovori o temeljih tega plana določati le na podlagi soglasja teh organizacij in skupnosti.
(3)	Samo skupščine družbenopolitičnih skupnosti smej o v mejah svojih ustavnih pristojnosti določati temeljnim organizacijam in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim planske obveznosti brez njihovega soglasja.
41.	člen
(1)	Pri pripravi dogovora o temeljih plana družbenopolitična skupnost upošteva tudi obveznosti, ki jih je prevzela V dogovoru o skupnih temeljih planov z eno ali več družbenopolitičnimi skupnostmi.
(2)	Z dogovorom o skupnih temeljih planov prevzemaj o družbenopolitične skupnosti, v skladu s svojimi interesi, naloge in obveznosti, ki so pomembne za skladno delovanje in razvoj pogojev družbene reprodukcije na gospodarskem, socialnem, kulturnem, prostorskem in obrambnem področju.
(3)	Družbenopolitična skupnost lahko sklene enega ali več dogovorov o skupnih temeljih planov.
(4)	Za postopek sklepanja dogovora o skupnih temeljih planov se smiselno uporabljajo določbe zveznega zakona in tega zakona o postopku sklepanja dogovora o temeljih plana.
' •	42. člen
Z dogovorom o temeljih plana družbenopolitične skupnosti določijo udeleženci organ, ki tekoče spremlja izvajanje nalog in obveznosti, sprejetih z dogovorom, obravnava pobude izvršnega sveta skupščine družbenopolitične "skupnosti in drugih udeležencev dogovora za njegove spremembe in dopolnitve ter v zvezi s tem daje pobude za spremembe in dopolnitve družbenega, plana družbenopolitične skupnosti, daje pobude za skupne in posamične ukrepe za zagotovitev izvajanja dogovora, razpravlja o odgovornosti in materialnih posledicah neizvajanja obveznosti ter obravnava pobude za spremembo samoupravnega sporazuma o temeljih plana, kolikor se nanašajo na sprejete dogovore.
43.	člen
Plan samoupravne organizacije in skupnosti je planski akt, s katerim delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov; usmerjajo razvoj proizvajalnih sil in razvijajo materialno podlago združenega dela; zagotavljajo povečanje produktivnosti dela; izboljšujejo izobrazbeno in zaposlitveno sestavo, socialno in materialno varnost delavcev in delovnih . ljudi; določajo smotrno rabo in gospodarjenje s prostorom in naloge s področja varstva življenjskega okolja ter ustvarjajo materialne in druge pogoje za razvoj splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite.
,	44. člen
Plan samoupravne organizacije in skupnosti, v kateri temeljne organizacije združujejo delo in sredstva, temelji na samoupravnih sporazumih o temeljih njihovega plana ter določa za plansko obdobje skupne naloge za uresničevanje ciljev, zaradi katerih je bila ustanovljena samoupravna organizacija oziroma skupnost ter obveznosti in naloge temeljne organizacije za njihovo uresničevanje.
45.	člen
(1)	V plan samoupravne organizacije in skupnosti se vnesejo obveznosti nosilcev družbenega planiranja iz temeljev plana temeljne organizacije in iz samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravnih organizacij in skupnosti in dogovorov o temeljih plana družbenopolitičnih skupnosti oziroma iz zakona in na njem temelječih odlokov skupščin družbenopolitičnih skupnosti.
(2)	Plan samoupravne organizacije in skupnosti določa tudi ukrepe za uresničevanje s samoupravnimi sporazumi in dogovori o temeljih plana prevzetih pravic, obveznosti in odgovornosti.
46.	člen
Skupni plan je planski akt, ki ga sprejemajo organizacije združenega dela na podlagi sklenjenega samoupravnega sporazuma o temeljih skupnega plana.
47.	člen
(1)	Družbeni plan družbenopolitične skupnosti je planski akt, s katerim zagotavljajo delavci, delovni ljudje in občani v družbenopolitični skupnosti v skladu z njenimi ustavnimi pravicami in dolžnostmi uresničevanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in skupne politike družbenega razvoja ter pogoje za skladnost odnosov v družbeni reprodukciji.
(2)	Družbeni plan družbenopolitične skupnosti vsebuje cilje ter skupne interese družbenega razvoja družbenopolitične skupnosti določene z enim ali več dogovori o temeljih njenega plana, ter obveznosti, ki so jih prevzele posamezne samoupravne organizacije in skupnosti na podlagi svojega soglasja v dogovorih o temeljih planov kot svojo obveznost.
(3)	Družbeni plan družbenopolitične skupnosti vsebuje usmeritve in okvire za ukrepe ekonomske politike in druge ukrepe, ki jih organi družbenopolitičnih skupnosti skladno s svojimi ustavnimi pravicami in dolžnostmi sprejemajo, da uresničujejo na enotnem jugoslovanskem trgu usklajene skupne interese in cilje samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti. ,
2.	Postopek pri sprejemanju plana
48.	člen
Plani samoupravnih organizacij in skupnosti se sprejemajo po postopku, ki ga določata zvezni zakon in ta zakon, ob uporabi enotne, obvezne metodologije in minimuma enotnih obveznih kazalcev ter na osnovi analiz dosedanjega razvoja in možnosti razvoja v prihodnjem obdobju,
49.	člen
Oblikovanje in sprejemanje planskih aktov v postopku družbenega planiranja si sledi, upoštevajoč načelo sočasnega planiranja, po naslednjem zaporedju:
1.	sprejemanje odlokov družbenopolitičnih skupnosti oziroma sklepov samoupravnih organizacij in skupnosti o pripravi planov;
2.	določanje smernic za družbeni plan družbenopolitične skupnosti:
3.	določanje smernic za plan temeljne organizacije in elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov kot predhodne faze sprejemanja temeljev plana temeljne organizacije; določanje smernic za plan in elementov za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana krajevne skupnosti;
4.	usklajevanje elementov in oblikovanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti;
5.	sprejemanje temeljev plana temeljnih organizacij ter sklepanje samoupravnih sporazumov o tefhe-Ijih planov samoupravnih organizacij in skupnosti, sprejemanje dogovoro.v o temeljih plana družbenopolitičnih skupnosti ter osnutkov plana družbenopolitičnih skupnosti;
6.	sprejemanje planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti.
50.	člen
(11 Odlok o pripravljanju družbenega plana družbenopolitične skupnosti sprejme skupščina družbenopo-
litične skupnosti na predlog njenega izvršnega sveta.
(2)	Odlok skupščine družbenopolitične skupnosti o pripravi družbenega plana določa:
—	roke, do katerih morajo posamezni nosilci planiranja na območju družbenopolitičnih skupnosti izvršiti vmesne faze planskega postopka, da bi bilo možno pravočasno usklajevanje in medsebojno dogovarjanje med njimi;
—	rok, v katerem mora izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti predložiti skupščini osnutek oziroma predlog družbenega plana;
—	naloge in odgovornosti izvršnega sveta skup—-v ščine družbenopolitične skupnosti v zvezi s postopki planiranja in pripravo planskih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti v tej družbenopolitični skupnosti.
(3)	Z odlokom iz prejšnjega odstavka se lahko določijo tudi organizacijske in druge naloge, pomembne za pripravo plana.
51.	člen
(1)	Skupščina družbenopolitične skupnosti sprejme smernice za družbeni plan družbenopolitične skupnosti za naslednje obdobje vsaj leto dni pred potekom zadnjega leta tekočega srednjeročnega plana te skupnosti.
(2)	Smernice za družbeni plan družbenopolitične skupnosti predlaga skupščini družbenopolitične skupnosti njen izvršni svet.
52.	člen
(1)	Za pripravo družbenega plana družbenopolitične skupnosti je odgovoren izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti.
(2)	Izvršni svet določi delovni program pripravljanja družbenega plana; organizira in usmerja delo organov in služb družbenopolitične skupnosti v postopku pripravljanja plana; zagotavlja dogovarjanje o temeljih plana; določa kdo naj v imenu družbenopolitične skupnosti sodeluje v dogovarjanju; usmerja in usklajuje delo ter skrbi za usklajevanje obveznosti, ki se določajo z dogovori o temeljih plana.
53.	člen
(D Izvršni svet je odgovoren, da sc pravočasno določi delovni program pripravljanja družbenega plana in opravijo vsa dejanja, ki so nujna za dogovarjanje o temeljih plana, kakor tudi za pripravo ih pravočasno predložitev osnutka oziroma predloga družbenega plana družbenopolitične skupnosti.
(2)	V delovnem programu pripravljanja družbenega plana izvršni svet v sodelovanju z ustrezno raziskovalno skupnostjo posebej opredeli raziskave, potrebne za pripravo plana.
(3)	Delovni program pripravljanja družbenega plana družbenopolitične skupnosti določa: organe, ki so odgovorni za pripravo analize razvoja v preteklem obdobju in razvojnih možnosti v obdobju, za katero se sprejema plan, ter drugega analitično-dokumentacij-skega gradiva; roke, v katerih mora biti gradivo poslano vsem udeležencem v postopku dogovarjanja o temeljih plana in drugim nosilcem planiranja v družbenopolitični skupnosti; naloge in obveznosti organov in služb pri pripravi ih strokovnem usklajevanju planskih aktov v postopku dogovarjanja ter roke za njihovo izpolnitev.
(4)	Delovni program pripravljanja družbenega plana družbenopolitične skupnosti se določi v dogovoru z ustrezno gospodarsko zbornico in ustrezno organizacijo
zveze sindikatov in Socialistične zveze delovnega ljudstva.
54.	člen
Sklep o pripravi plana samoupravne organizacije oziroma skupnosti sprejme delavski svet organizacije združenega dela oziroma ustrezen organ upravljanja druge samoupravne organizacije in skupnosti na predlog organa samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki ga določa njen statut.
55.	člen
S sklepom o pripravi plana samoupravne organizacije oziroma skupnosti se določi organ, ki je odgovoren za pripravo njenega plana in rok, v katerem mora predložiti predlog plana. S tem sklepom se lahko določijo tudi druge zadeve, pomembne za pripravljanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana in plana samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
56.	člen	,
(1)	Organ, ki je odgovoren za pripravo plana samoupravne organizacije oziroma skupnosti, določi delovni program pripravljanja plana, organizira in usmerja delo organov in služb samoupravne organizacije oziroma skupnosti v postopku priprave plana, zagotavlja samoupravno sporazumevanje o temeljih plana, določa kdo naj v imenu samoupravne organizacije oziroma skupnosti sodeluje pri samoupravnem sporazumevanju, usmerja in usklajuje delo teh organov ter zagotavlja usklajevanje obveznosti, ki so določene v samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
(2)	Organ iz prejšnjega odstavka je odgovoren za pravočasno določitev delovnega programa pripravljanja plana samoupravne organizacije oziroma skupnosti ter za vsa dejanja, ki so nujna za samoupravno sporazumevanje o temeljih planov, kakor tudi za pripravljanje in pravočasno predložitev predloga plana.
57.	člen
Delovni program pripravljanja plana samoupravne organizacije oziroma skupnosti določa organe oziroma organizacije, ki so odgovorne za pripravo analize razvoja v preteklem obdobju in razvojnih možnostih v obdobju, za katero se sprejema plan, ter drugega analitičnodokumentacijskega gradiva, roke, v katerih mora biti gradivo poslano vsem udeležencem v postopku samoupravnega sporazumevanja o temeljih plana, obveznosti organov in služb v postopku samoupravnega sporazumevanja ter roke za izpolnitev teh obveznosti.
58.	člen
(1)	Organi upravljanja in drugi organi organizacij
združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter pristojni organi družbenopolitičnih skupnosti, gospodarske zbornice in sindikat so dolžni v okviru svojih pravic in odgovornosti pravočasno sprožiti, organizirati ih usmerjati pripravljanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma dogovorov o temeljih planov družbenopolitičnih skupnosti, dajati v fazi njihovega pripravljanja nosilcem družbenega planiranja ustrezne predloge za usklajevanje posameznih planov z bistvenimi skupnimi oziroma družbenimi potrebami, interesi in cilji. ’	,
(2)	Organi iz prejšnjega odstavka so dolžni poskrbeti, da se opravijo potrebne analize in raziskave, da
so delavci, delovni ljudje in občani in družbenopolitične organizacije obveščeni o dejstvih in podatkih, ki so potrebni za pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje planov.
59.	člen
(1)	Organ upravljanja in drugi pooblaščeni organi samoupravne organizacije oziroma skupnosti ter pristojni organi družbenopolitične skupnosti zagotavljajo potrebne raziskave pogojev in možnosti za razvoj samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitični!] skupnosti, skrbijo za izdelavo analjtičnodoku-mentacijskega gradiva, ki je potrebno za pripravo plana samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenega plana družbenopolitične skupnosti, in ukrepajo za stalno medsebojno obveščanje z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, s katerimi so povezane v procesu družbene reprodukcije, oziroma z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi.
(2)	Organ, ki je odgovoren za pripravo plana, je dolžan ob pripravah samoupravnih sporazumov in dogovorov b temeljih planov poskrbeti, da so pravočasno na razpolago strokovno utemeljeni predlogi glede bistvenih vprašanj, zlasti glede politike razvoja, ki jih ti sporazumi oziroma dogovori rešujejo, in ovrednotiti možne inačice.
60.	člen
(1)	Organ upravljanja in drugi pooblaščeni organi samoupravne organizacije oziroma skupnosti in družbenopolitične skupnosti sodelujejo pri pripravljanju dogovorov o temeljih plana.
(2)	Izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti obvešča skupščino družbenopolitične skupnosti v rokih, ki jih ona določa, kako poteka dogovarjanje o temeljih plana in o drugih vprašanjih v zvezi s pripravljanjem družbenega plana ter se pri pripravljanju ravna po njenih usmeritvah, priporočilih in sklepih.
61.	člen
(1)	Plan samoupravne organizacije oziroma skupnosti pripravlja organ, ki je odgovoren za njegovo pripravo, na podlagi temeljev plana in samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
(2)	Plan samoupravne organizacije in skupnosti sprejme delavski svet oziroma njemu ustrezen organ upravljanja na način, ki ga določa samoupravni sporazum, statut in zakon.
62.	člen
Osnutek in predlog družbenega, plana družbenopolitične skupnosti pripravlja izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti na podlagi enega ali več dogovorov o temeljih plana družbenopolitične skupnosti in ga predloži skupščini družbenopolitične skupnosti.
63.	člen
Družbeni plan družbenopolitične skupnosti sprejme skupščina družbenopolitične skupnosti na podlagi poprej sklenjenih samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.
3.	Plani samoupravnih organizacij in skupnosti
A.	Temeljna organizacija združenega dela
64.	člen
(1)	Temeljna organizacija samostojno pripravlja in sprejema svoj plan ter pripravlja elemente za sa-
/
moupravni sporazum o temeljih plana delovne organizacije, sestavljene organizacije združenega dela, samoupravne intei'esne skupnosti in krajevne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, s katerimi jo neposredno ali . prek njene delovne organizacije vežejo dohodek, združevanje dela in sredstev ter drugi interesi.
(2)	Temeljna organizacija pripravlja tudi elemente za dogovor o temeljih, plana družbenopolitične skupnosti, kadar s tem dogovorom prevzema neposredne naloge in obveznosti.
65.	člen
(1)	Temelji plana temeljne organizacije se sprejemajo v dveh fazah:
—	na podlagi sklepa delavskega sveta o pripravi plana in analiz razvojnih možnosti določi delavski svet predlog smernic za pripravo plana in elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o
, temeljih planov, o katerih razpravljajo in sklepajo delavci na zboru delavcev;
—	na podlagi smernic in elementov, določenih na zboru delavcev, predlaga delavski svet temelje plana temeljne organizacije. Pri tem upošteva poročila delegatov delavskega sveta o rezultatih sporazumevanja v delovni organizaciji, sestavljeni organizaciji^ in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v bankah in drugih finančnih organizacijah in skupnostih, v katerih združujejo svoja sredstva in s krajevnimi skupnostmi, v katerih delavci temeljne organizacije uresničujejo skupne potrebe, upošteva pa tudi poročila o rezultatih dogovarjanja o temeljih plana družbenopolitične skupnosti.
(2)	Za strokovno utemeljenost in realnost temeljev plana temeljne organizacije je odgovoren poslovodni organ.
(3)	Temelje plana temeljne organizacije sprejemajo delavci temeljne organizacije z referendumom.
66.	člen
Poslovodni organi v organizacijah združenega dela in pristojni organi ter službe gospodarske zbornice in splošnih združeni, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti so dolžni dajati delavcem v temeljni organizaciji analize"razvdjnih možnosti, druge strokovne podlage in podatke, ki so pomembni za odločanje pri sprejemanju temeljev plana temeljne organizacije in pri sklepanju samoupravnih sporazumov oziroma dogovorov o temeljih plana.
67.	člen
(1)	če delavski svet temeljne organizacije ne predloži delavcem predloga temeljev plana do roka, ki je določen s sklepom o pripravljanju plana, lahko da zbor delavcev temeljne organizacije, organ samoupravne delavske kontrole, sindikat, služba družbenega knjigovodstva, ali pristojni organ skupščine družbenopolitične skupnosti pobudo občinski skupščini za začasne ukrepe družbenega varstva zoper temeljno organizacijo.
(2)	če delavci v temeljni organizaciji z referendumom ne sprejmejo temeljev plana temeljne organizacije do roka, ki je določen s sklepom delavskega sveta o pripravljanju plana temeljne organizacije, delavski svet sprejme začasno odločitev o temeljih plana temeljne organizacije za obdobje največ šestih mesecev in o tem obvesti skupščino občine in družbenega pravobranilca samoupravljanja.
(3)	Družbeni pravobranilec samoupravljanja je v primerih iz tega člena dolžan predlagati skupščini družbenopolitične skupnosti ustrezne ukrepe. •
68.	člen
Organ za pripravljanje plana pripravi predlog plana temeljne organizacije, ki ga sprejme delavski svet, ko ugotovi, da je v skladu s temelji plana temeljne organizacije.
69.	člen
(1) Plan temeljne organizacije vsebuje zlasti medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev, ki so jih sprejeli v odnosih samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja med seboj, z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ter družbenopolitičnimi skupnostmi:
1.	glede programa in organiziranja proizvodnje oziroma poslovanja, proizvodnih in poslovnih stroškov, realizacije proizvodov .in storitev, raziskovanja in uvajanja nove tehnike in tehnologije, organizacije dela in izrabe delovnega časa, produktivnosti dela in učinkovitosti poslovanja;
2.	glede izvoza in uvoza blaga in storitev, deviznih prilivov in odlivov, obsega zadolževanja v tujini oziroma akreditiranja tujine, regionalne in valutne usmeritve uvoza in izvoza, višjih oblik gospodarskega sodelovanja organiziranosti žunanjetrgovinske dejavnosti in razvoja kadrov doma in v tujini, združevanja deviz, participacije pri skupno ustvarjenem deviznem prihodku druge temeljne organizacije oziroma odstopanja deviz drugi temeljni organizaciji, ki je sodelovala pri skupno ustvarjenem deviznem prihodku;
3.	glede pridobivanja dohodka in njegovega razporejanja, temeljnih elementov cen in pogojev za menjavo oziroma opravljanje storitev, glede kreditov in pogojev za kreditiranje, združevanje dela in sredstev z drugimi organizacijami in skupnostmi za skupno doseganje dohodka;
4.	glede zagotavljanja pogojev za proizvodnjo oziroma za uresničevanje nalog (zagotavljanje prostora, surovin, energije in izkoriščanja zmogljivosti, investicij, osnovna in obratna sredstva, ekonomičnost in smotrnost pri uporabi sredstev za družbeno reprodukcijo) z združevanjem dela in sredstev z drugimi temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela;
5.	glede zagotavljanja varstva in zboljševnnja življenjskega okolja (naravnih in z delom ustvarjenih vrednot človekovega okolja);
6.	glede izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja Za opravljanje proizvodnih in samoupravljalskih funkcij, zaposlenosti in zaposlovanja, razvoja in usposabljanja kadrov;
7.	glede oblikovanja in izvajanja programa raziskav, potrebnih za planiranje in uresničevanje razvojne politike;
8.	glede reševanja stanovanjskih vprašanj, družbene prehrane, zdravstvenega varstva, otroškega varstva, počitka, rekreacije ter drugih delovnih in življenjskih potreb delavcev, ki se uresničujejo v temeljni organizaciji ter v krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih;
9.	glede obveznosti do drugih organizacij ali skupnosti, s katerimi je združena ali povezana za skupno pridobivanje dohodka oziroma zadovoljevanja osebnih in skupnih ter splošnih potreb in interesov v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnosti;
10.	glede načina obveščanja in informiranja o uresničevanju planskih nalog.
(2) Plan temeljne organizacije vsebuje tudi naloge s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. Podrobnejšo razčlenitev teh nalog določa poseben akt.
70.	člen
Plan temeljne organizacije določa politiko in razmerja:
—	glede pridobivanja celotnega prihodka oziroma dohodka;
—	glede razporejanja celotnega prihodka oziroma dohodka in glede razporejanja čistega dohodka.
71.	člen
Z razmerji za razporejanje dohodka in čistega dohodka so dolžni delavci v temeljni organizaciji zagotoviti izpolnjevanje obveznosti, ki jih je temeljna organizacija sprejela s temelji plana temeljne organizacije, s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana v raznih oblikah združevanja dela in sredstev ter z dogovori o temeljih plana družbenopolitične skupnosti, kadar z njimi sprejema konkretne materialne obveznosti.
B.	Delovna organizacija, sestavljena organizacija zdruienega dela in poslovna skupnost
72.	člen
(1)	Planiranje v delovni organizaciji zajema pripravljanje in sprejemanje:
—	samoupravnega sporazuma o temeljih plana delovne organizacije,
—	plana delovne organizacije.
(2)	S temi akti delavci temeljnih organizacij v sestavi delovne organizacije urejajo odnose in vprašanja, ki so določena s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo.
73.	člen
(1)	Organ, ki je odgovoren za pripravljanje plana delovne organizacije, določi delovni program pripravljanja plana delovne organizacij^; organizira in usmerja delo v postopku priprave plana ter je odgovoren za pravočasno določitev delovnega programa in za strokovne podlage za oblikovanje elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana delovne organizacije.
(2)	Predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana delovne organizacije določi delavski svet delovne organizacije na podlagi elementov za pripravljanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana, ki so jih sprejeli delavci temeljnih organizacij, združenih v delovno organizacijo.
74.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana delovne organizacije sklenejo delavski sveti temeljnih organizacij, če je ta sporazum v skladu s temelji plana temeljnih organizacij.
75.	člen
(1) Samoupravni sporazum o temeljih plana delovne organizacije vsebuje:
1.	pravice, obveznosti in odgovornosti za doseganje skupnega prihodka in skupnega dohodka (dinarskega in deviznega), skupne osnove za njegovo razporejanje in za razporejanje čistega dohodka za plansko obdobje;
2.	pravice in obveznosti iz skupnega poslovanja temeljnih organizacij na domačem in tujem trgu;
3.	pravice in obveznosti v zvezi z dogovorjeno delitvijo dela ter razširjanjem materialne osnove dela, uvajanjem novih tehnologij in raziskovalnih dosežkov in nastopanjem na trgu pri izvajanju skupne proizvodne in razvojne usmeritve;
4.	solidarnostne pravice in obveznosti pri uresni-
čevanju pravic dela z družbenimi sredstvi in pravic iz dela.	i
(2) S samoupravnim sporazumom o temeljih plana se urejajo tudi:
—	obveznosti in naloge pri izvajanju programa raziskav;
—	obveznosti in naloge v zvezi z uresničevanjem sprejete kadrovske politike;
—	pravice in obveznosti v zvezi z zagotavljanjem pogojev za delo delovne skupnosti;
—	obveznosti in naloge v zvezi z urejanj m prostora ter varstvom in zboljšanjem življenjskega okolja;
—	skupne obveznosti pri ljudski obrambi, varnosti in družbeni samozaščiti;
—	druge skupne obveznosti pri zagotavljanju pogojev za delo in življenje delavcev.
76.	člen
S planom delovne organizacije zagotavljajo temeljne organizacije v njeni sestavi na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana delovne organizacije povezovanje in uresničevanje svojih skupnih interesov pri delu in drugih skupnih interesov, stabilnost svojega dela in poslovanja ter skupno doseganje in razporejanje dohodka, ustvarjanje pogojev za razširjanje materialne osnove dela, uresničevanje pravice dela in drugih samoupravnih pravic ter zadovoljevanje skupnih interesov in potreb delovnih ljudi v sami delovni organizaciji ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
77.	člen
(1)	Plan delovne organizacije sprejme njen delavski svet potem, ko so ga poprej sprejele temeljne organizacije v njeni sestavi na način, ki ga določa njen statut.
(2)	Če eden ali več delavskih svetov temeljnih organizacij ne sprejme plana delovne organizacije, sprejme delavski svet delovne organizacije začasen plan in o tem obvesti občinsko skupščino in družbenega pravobranilca samoupravljanja. Začasen plan sprejme delavski svet delovne organizacije največ za 6 mesecev.
(3)	Če organ, odgovoren za pripravljanje plana, ne pripravi predloga plana delovne organizacije, do roka, ki je določen s sklepom delavskega sveta delovne organizacije, lahko organ samoupravne delavske kontrole delovne organizacije, sindikat, služba družbenega knjigovodstva, ustanovitelj delovne ogranizacije, oziroma pristojni organ skupščine družbenopolitične skupnosti da pobudo za začasne ukrepe družbenega varstva zoper delovno organizacijo.
(4)	Družbeni pravobranilec samoupravljanja je dolžan v primerih iz tega člena predlagati skupščini družbenopolitične skupnosti ustrezne ukrepe.
78.	člen
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na plan temeljne organizacije se uporabljajo tudi za plan delovne organizacije, ki nima v svoji sestavi temeljnih organizacij.
79.	člen
Določbe 72. do 77. člena tega zakona se smiselno uporabljajo za planiranje v sestavljeni organizaciji združenega dela, kot tudi v poslovni skupnosti.
C.	Zadruga in pogodbena organizacija združenega dela
80.	člen
Določbe 72. do 77. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za planiranje v kmetijski zadrugi in drugi organizaciji združenih kmetov ter v obrtni in drugi zadrugi.
81.	člen
V kmetijski in drugi zadrugi s v skladu s samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo o združitvi v zadrugo in s statutom urejajo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana in s planom pravice in obveznosti glede pridobivanja in razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke v zadrugi zaposlenih delavcev, kakor tudi način delitve dohodka, sorazmerno s prispevkom k temu dohodku, ki so ga dali kmetje oziroma delavci in delovni ljudje s svojim delom in združitvijo svojih sredstev.
82.	člen
(1)	S samoupravnim sporazumom o temeljih plana in planom kmetijske zadruge se določijo tudi medsebojni odnosi, pravice in obveznosti glede:
1.	programa, obsega in organiziranja skupne kmetijske proizvodnje;
2.	pridobivanja, urejanja in zbolj Sevanj a kmetijskih zemljišč ter varstva življenjskega okolja;
3.	skupne nabave in skupne uporabe kmetijskih priprav in kmetijske opreme, reprodukcijskega materiala za lastno in skupno kmetijsko proizvodnjo;
4.	skupne graditve kmetijskih objektov in njihove uporabe za kmetijsko proizvodnjo;
5.	dejavnosti proizvodnih skupnosti in zadružnih enot;
6.	skupne prodaje kmetijskih proizvodov;
7.	virov sredstev za zagotavljanje skupne in individualne proizvodnje;
8.	obveznosti pospeševalne službe v kmetijski zadrugi;
9.	socialnega varstva individualnih kmetijskih proizvajalcev.
(2)	S planom kmetijske zadruge se določajo tudi ukrepi za uresničevanje s samoupravnim sporazumom o temeljih plana kmetijske zadruge prevzetih pravic, obveznosti in odgovornosti.
83.	člen
Kmetje, obrtniki in drugi delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom, z delovnimi sredstvi v lasti občanov, in svoje delo in delovna sredstva združujejo neposredno, po zadrugi ali drugi obliki združevanja dela in sredstev ali v drugih oblikah poslovnega sodelovanja z organizacijo združenega dela in z njo trajno sodelujejo, urejajo s samoupravnim sporazumom o temeljih skupnega plana oziroma s skupnim planom način upravljanja skupnih zadev z delavci te' organizacije, skupaj odločajo o skupno doseženem dohodku in so skupaj udeleženi pri njegovi delitvi ustrezno svojemu prispevku k temu dohodku.
84.	člen
(1) V pogodbeni organizaciji združenega dela (v
nadaljnjem besedilu: pogodbena organizacija) delovni človek in delavci s katerimi je združil v skladu z zakonom svoje delo in sredstva, pripravljajo in sprejemajo elemente za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana ip plan pogodbene organizacije.
(2)	S planom pogodbene organizacije se za plansko obdobje določajo v skladu s pogodbo o ustanovitvi pogodbene organizacije, s samoupravnim sporazumom o združitvi v pogodbeno organizacijo in z zakonom;
—	program obsega in organiziranja poslovanja,
—	osnove in obveznosti za ustvarjanje, celotnega prihodka pogodbene organizacije;
—	razmerja in obveznosti glede razporejanja čistega dohodka na del, ki pripada poslovodji in na del, ki je družbena lastnina,
—	razmerja in obveznosti glede razporejanja dohodka za osebne dohodke posebej za poslovodjo in posebej za delavce, s katerimi je združil delo in sredstva — kakor tudi za skupno in splošno porabo, razširitev materialne osnove dela in rezerve;
—	amortizacija delovnih sredstev,
—	obseg in namen sredstev za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, kakor tudi namen sredstev, ki jih poslovodja ponovno združi v pogodbeni organizaciji,
—	pogoji za uresničevanje nalog in aktivnisti na področju splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite.
(3)	S planorn. iz prejšnjega odstavka se glede ita potrebe in specitičnosti dejavnosti, ki jo opravlja pogodbena organizacija, lahko določijo tudi druge zadeve.
(4)	Elemente za sklepanje safrioupravnih sporazumov o temeljih plana in plan pogodbene organizacije sklepajo poslovodja in delavci z osebnim izjavljanjem v skladu z zakonom.
Č. Posebne določbe za določene organizacije združenega dela
85.	člen
Organizacije združenega dela, ki opravljajo dejavnost na področju infrastrukture in so med seboj povezane v procesu družbene reprodukcije, niso pa Združene v skupnost, so dolžne začeti postopek za sklepanje samoupravnih sporazumov o usklajevanju svojih planov, s katerimi urejajo medsebojne obveznosti.
86.	člen
(1)	Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev ter proizvajalne in druge organizacije združenega dela, s katerimi poslujejo in vzpostavljajo odnose na načelih sodelovanja in samoupravnega združevanja dela in sredstev v njegovem okviru, urejajo s sklepanjem 'samoupravnih sporazumov o temeljih skupnega plana, oziroma če ne sprejemajo skupnega plana, s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov, medsebojne obveznosti, medsebojni vpliv na poslovno in razvojno politiko, prevzemajo skupen riziko, zagotavljajo skupno odgovornost za razširjanje materialne osnove in za večanje produktivnosti dela v proizvodnji in prometu ter so udeležene pri dohodku, doseženem s tem sodelovanjem, glede na prispevek k njegovemu doseganju oziroma glede na delovni prispevek in skupno vložena sredstva (združevanje sredstev in dela).
(2)	Samoupravni sporazum o temeljih skupnega plana med temeljno organizacijo, ki se ukvarja s prome-
tom blaga in storitev, ter proizvajalno organizacijo, vsebuje tudi določbe o delitvi skupnega prihodka, doseženega z njunim sodelovanjem ter temelji na samoupravnem sporazumu o trajnejšem poslovnem sodelovanju na podlagi združevanja dela in sredstev.
87.	člen
(1)	Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z izvozom in uvozom, s prometom blaga in storitev na debelo in z drugimi, v zakonu določenimi posli blaga in storitev, ki na podlagi zakona obvezno združujejo delo in sredstva s proizvajalnimi in drugimi organizacijami združenega dela, s katerimi poslujejo, skupaj dosegajo dohodek in ga delijo, sklepajo samoupravne sporazume o temeljih skupnega plana in sprejemajo skupen plan.
(2)	Organizacije združenega dela iz prejšnjega odstavka s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana določijo zlasti razvoj proizvodnih in prometnih zmogljivosti, izpopolnjevanje in zboljševanje proizvodov oziroma storitev, možnosti, za njihov plasman, standarde materialnih stroškov in merila za ugotavljanje amortizacije, strukturo in način oblikovanja cen ter druge splošne pogoje za prodajo proizvodov in storitev v skupnem poslovanju.
88.	člen
(1)	če poslujejo organizacije združenega dela na področju prometa blaga in storitev s potrošniki na podlagi njihove udeležbe v dohodku, sklepajo z organizacijo potrošnikov samoupravne sporazume o temeljih plana in z njo sprejemajo plan. •
(2)	S sporazumi iz prejšnjega odstavka določijo zlasti razvoj trgovske mreže, asortiment, količino in kakovost blaga, medsebojna razmerja glede določanja cen, pogoje in način prodaje blaga ter merila za udeležbo potrošnikov pri doseženem prihodku.
89.	člen
(1)	Ko organizacije združenega dela skupaj z drugimi organizacijami oziroma skupnostmi sklepajo samoupravne sporazume o temeljih skupnega plana, oziroma samoupravne sporazume o usklajevanju planov, lahko sporazumno oblikujejo skupno delovno telo za pripravo teh planskih dokumentov in za spremljanje njihovega uresničevanja.
(2)	Za sprejemanje planov na podlagi sporazumov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe tega zakona o sprejemanju planov, če ni s posebnim zakonom drugače določeno.
90.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti in druge oblike združevanja dela in sredstev, ki so s samoupravnim sporazumom povezane v skupnosti združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje, usklajujejo in zagotavljajo svoje proizvodne, delovne, poslovne in druge v reprodukciji povezane interese s samoupravnimi sporazumi o temeljih skupnega plana in skupnim planom ali s samoupravnim sporazumom o usklajevanju planov.
D.	Banke ' j	91. člen
S planiranjem v bankah uresničujejo delavci temeljnih organizacij ter drugih samoupravnih orgtmiza-cij in skupnosti (članic) svoje interese in združujejo sredstva. V ta namen sklepajo samoupravne sporazume
o temeljih plana bank v skladu s temelji plana svoje temeljne organizacije oziroma s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana samoupravnih organizacij in skupnosti v katere so združeni.
92.	člen
Sklep o pripravljanju plana temeljne banke sprejme zbor temeljne banke na predlog organa temeljne banke, ki ga določa njen statut.
93.	člen
S sklepom o pripravljanju plana temeljne banke se določi organ, ki je odgovoren za pripravljanje plana in rok, v katerem mora predložiti predlog samoupravnega sporazuma v temeljih plana temeljne banke in predlog plana temeljne banke. S tem sklopom se lahko določijo tudi druge zadeve, pomembne za pripravljanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana temeljne banke in plana temeljne banke.
94.	Sen
Organ, ki je odgovoren za pripravljanje plana temeljne banke, določi delovni program pripravljanja plana temeljne banke, organizira in usmerja delo v postopku priprave plana ter je odgovoren za pravočasno določitev delovnega programa in za strokovne podlage za oblikovanje elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana temeljne banke ter za pravočasno predložitev predloga plana.
95.	člen
(1)	Elemente ,za samoupravni sporazum o temeljih
plana temeljne banke določajo delavci članic temeljne banke.	I
(2)	Te elemente usklajujejo članice banke na zboru temeljne banke, upoštevajoč smernice za družbeni plan družbenopolitične skupnosti.
(3)	Predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana temeljne banke določi zbor temeljne banke na podlagi elementov za pripravljanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana temeljne banke.
96.	člen
(1)	S samoupravnim sporazumom o temeljih plana temeljne banke se članice temeljne banke dogovorijo o skupnih interesih in ciljih, o medsebojnih pravicah in obveznostih glede združevanja dela in sredstev, o ustvarjanju dohodka in skupnem zagotavljanju denarnih sredstev za opravljanje, zboljševanje in razširjanje svojih dejavnosti.
(2)	Samoupravni sporazum o temeljih plana temeljne banke vsebuje zlasti:
' — naloge temeljne banke pri uresničevanju skupnih ciljev in smeri razvoja članic temeljne banke ter kriterije za združevanje, zbiranje in pridobivanje sredstev doma in v tujini za uresničitev teh nalog;
—	ukrepe in kriterije za usklajevanje potreb članic temeljne banke z možnostmi za združevanje, zbiranje in pridobivanje sredstev;
—	združevanje dela in sredstev za uresničevanje planov, dogovorov in samoupravnih sporazumov;
—	način in kriterije za poslovanje s tujino;
—	osnove in merila za uporabo sredstev, za dajanje avalov in garancij;
—	pogoje kreditiranja;
—	način in ukrepe za ohranitev likvidnosti banke;
—	združevanje sredstev v sklade banke;
—	razmerja pri oblikovanju in razporejanju skupaj ustvarjenega dohodka ter ukrepe iji način prevzemanja rizika v poslih temeljne banke;
—	naloge v zvezi z materialnim razvojem temeljne banke ter program razvoja njene delovne skupnosti.
97.	člen
Podlaga za plan temeljne banke je samoupravni sporazum o temeljih plana temeljne banke.
98.	člen
Plan temeljne banke sprejme zbor temeljne banke na način in po postopku, ki ga določa njen statut.
99.	člen
Plan temeljne banke določa zlasti:
—	skupne interese in cilje razvoja članic temeljne banke;
—	obseg združevanja in ukrepe usmerjanja sredstev;
—	zbiranje in pridobivanje sredstev;
—	usmerjanje sredstev za uresničevanje prevzetih obveznosti;
—	usmerjanje sredstev za uresničevanje razvojnih planov in programov tekoče aktivnosti združenega dela;
—	način oblikovanja in uporabe sredstev združenih v banke ter oblikovanje in razporejanje skupaj ustvarjenega dohodka kakor tudi ukrepe in način za prevzemanje rizika v poslih temeljne banke;
—	program materialnega razvoja temeljne banke.
(2) S planom temeljne banke se določijo tudi drugi ukrepi za uresničevanje s samoupravnim sporazumom o -temeljih plana temeljne banke prevzetih pravic, obveznosti in odgovornosti.
100.	člen
Za planiranje v interni banki sc smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za temeljno banko, če ni s predpisi drugače določeno.
101.	člen
(1)	Plan združene banke določa naloge za tiste dejavnosti in posle, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o združitvi v združeno banko ali v posebnem samoupravnem sporazumu temeljnih bank, ki so članice združene banke.
(2)	Plan združene banke lahko določa tudi skupno poslovno politiko združene banke ter bank, ki se združujejo y njej.
E Skupnosti premo£enjskega in osebnega zavarovanja ter druge finančne organizacije I	:
102.	člen
Plan skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja temelji na samoupravnih sporazumih o temeljih planov rizičnih skupnosti, ki jih sklepajo samoupravne organizacije in skupnosti s tistimi rizičnimi skupnostmi, v katerih združujejo del svojega dohodka zaradi zavarovanja pred nevarnostmi, ki jih ogrožajo. Temeljne rizične skupnosti in druge oblike združevanja in organiziranja v skupnostih premoženjskega in osebnega zavarovanja sprejemajo plane na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov rizičnih skupnosti na način, ki ga določajo njihovi samoupravni splošni akti ter zakon.
-	.	103. člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana rizične skupnosti vsebuje zlasti:
—	način in pogoje za izvajanje preventivne in represivne dejavnosti;
—	namer), pogoje in način uporabe začasno prostih sredstev;
—	namene in pogoje združevanja začasno prostih
sredstev za preventivno dejavnost in za usmerjanje naložb v prednostne dejavnosti, dogovorjene s temelji planov zavarovdncev v skladu s plani družbenopolitičnih skupnosti; •	'	,
—	"naloge v zvezi z materialnim razvojem rizične skupnosti ter program razvoja njene delovne skupnosti.
104.	člen
Plan temeljne rizične skupnosti, območne skupnosti, rizične skupnosti, zavarovalne skupnosti in drugih oblik združevanja in organiziranja v skupnosti- premoženjskega in življenjskega zavarovanja določa zlasti:
—	število zavarovanj in višino združenega dohodka v obliki zavarovalnih premij po vrstah zavarovanj;
—	razvojno usmeritev zavarovdlnih pogojev in temeljne poslovne politike zavarovalnih premij;
—	ukrepe za odvrnitev ali zmanjšanje neugodnih učinkov, vzrokov, ki' utegnejo povzročiti škode, in sredstva za njihovo uresničevanje;
' — način uporabe začasno prostih zavarovalnih sredstev;
—»druge ukrepe za uresničevanje s samoupravnim sporazumom o temeljih plana rizične skupnosti prevzetih pravic, obveznosti in odgovornosti.
105.	člen
Določbe 102. do 104. člena tega zakona se uporabljajo smiselno za planiranje v pozavarovalni skupnosti.
10G. člen
Plani drugih finančnih organizacij temeljijo na samoupravnih sporazumih, ki jih sklepajo samoupravne organizacije in skupnosti z drugimi finančnimi organizacijami, v katerih združujejo sredstva, oziroma uresničujejo svoje interese.
F.	Delgvne skupnosti
<	107. člen	'
(1)	S sklepom o pripravi plana delovne skupnosti določi svet delovne skupnosti roke, do katerih morajo biti planski akti pripravljeni in kdo' mora te planske akte pripraviti.
(2)	Delovna skupnost sprejema plan delovne skupnosti.
108.	člen
Delavci delovne skupnosti v samoupravnih organizacijah in skupnostih enakopravno z. delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter skupnosti, v katerih sestavi so, pripravljajo planske akte teh organizacij in o njih sklepajo.
109.	člen
'Delavci delovne skupnosti sprejemajo elemente za sklepanje sporazumov o temeljih planov, s katerimi opredeljujejo svoje interese in obveznosti v svobodni menjavi dela v samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih.
110.	člen
Plan delovne skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih vsebuje:
—	vrsto, obseg storitev in njihovo kakovost;
—	pridobivanje in razporejanje celotnega prihodka oziroma dohodka in čistega dohodka;
—	sredstva za tekoče poslovanje in način njihovega zagotavljanja po dogovorjenih kriterijih, ki služijo kot osnova za svobodno menjavo dela;
—	sredstva za razširjanje in razvijanje materialne osnove dela v skladu z naravo storitev, ki jih opravlja delovna skupnost in s skupnimi interesi, zaradi katerih je ustanovljena, če je tako dogovorjeno s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih;
—	planiranje materialnih pogojev življenja in dela delavcev in drugih pogojev;
—	kadrovski razvoj in program izobraževanja delavcev;
—	zagotavljanje pogojev za urejanje stanovanjskih razmer;
—	varstvo pri delu in zdravstveno varstvo;
—	naloge s področja splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite.
111.	člen
(1)	Plan delovne skupnosti sprejmejo delavci delovne skupnosti z osebnim izjavljanjem.
(2)	S samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delovne skupnosti in uporabnikov njihovih storitev se določa v delu, ki se nanaša na izvajanje nalog delovne skupnosti za samoupravno organizacijo, skupnost oziroma organ, za katere delovna skupnost opravlja dela, da je plan delovne skupnosti sprejet, ko da nanj soglasje organ upravljanja te samoupravne organizacije oziroma skupnosti; pri delovnih slmpnostih v organih družbenopolitičnih skupnosti in organih družbene skupnosti pa izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti, če ni s predpisom drugače določeno.
G.	Samoupravne interesne skupnosti
112.	člen
(1)	Skupščina samoupravne interesne skupnosti določi s sklepom o pripravi plana roke, do katerih morajo biti planski akti pripravljeni, in organ, ki je odgovoren za pripravljanje plana. Ta organ pripravi delovni program pripravljanja plana.
(2)	V organu, ki je odgovoren za pripravljanje plana morajo biti enakopravno zastopani uporabniki in izvajalci.
113.	člen
(1)	Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila ustanovljena samoupravna interesna skupnost.
(2)	Samoupravne sporazume iz prejšnjega odstavka sklepajo udeleženci na podlagi elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov.
114.	člen
(1)	Organ, ki je odgovoren za pripravljanje plana samoupravne interesne skupnosti, pripravi strokovne podlage za oblikovanje elemente v za samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti.
(2)	Elemente za sporazum sprejemajo udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne, interesne skupnosti, ter jih po svojih delegatih usklajujejo v skupščini samoupravne interesne skupnosti.
(3)	Udeleženci, ki sklepajo sporazum kot uporabniki, sprejemajo zlasti elemente, s katerimi opredeljujejo:
1.	obseg potrebe po posameznih vrstah proizvodov, storitev oziroma programov storitev ali dejavnosti ter njihovo kvaliteto, kakor tudi obseg socialnih pravic;
2.	pogoje in kriterije, pod katerimi naj bi jim bile te potrebe zadovoljene;
3.	prostorsko organizacijo in lokacijo zmogljivosti;
4.	sredstva, ki naj bi jih združevali za uresničitev svojih potreb v okviru samoupravne interesne skupnosti.
(4)	Udeleženci, ki sklepajo sporazum kot izvajalci, pa sprejemajo zlasti elemente, s katerimi opredeljujejo:
1.	obseg in kvaliteto proizvodov ali storitev, ki jih lahko zagotovijo ob danih zmogljivostih ter po veljavnih normativih in standardih;
2.	predloge za morebitno spremembo veljavnih normativov in standardov;
3.	merila za določitev cene oziroma povračila, za proizvode ali storitve, ki naj bi jih zagotavljali po sporazumu.
115.	člen
(1) Samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti vsebuje:
1.	obseg, vrsto in kvaliteto posameznih storitev, programov storitev ali dejavnosti;
2.	normative in standarde, ki jim morajo ustrezati storitve;
3.	pogoje in kriterije, pod katerimi bodo storitve na razpolago uporabnikom (razpored delovnega časa, razmestitev zmogljivosti itd.), vštevši morebitna doplačila ob neposredni uporabi storitev;
4.	kriterije in merila, po katerih se bo ugotavljala cena proizvoda oziroma storitve*;
5.	objekte in posebno opremo, ki se bo pridobila po sporazumu z navedbo lokacije, zmogljivosti in rokom dograditve ter višino sredstev, ki se združujejo;
6.	opredelitev programa za katerega se združujejo sredstva po načelu solidarnosti, pogoje za uveljavitev pravice do skupnosti, pogoje za uveljavitev pravice do solidarnosti ter znesek, ki ga udeleženci sporazuma prispevajo v ta namen; opredelitev programa, za katerega se združujejo sredstva po načelu vzajemnosti ter znesek, ki ga udeleženci sporazuma prispevajo v ta namen;
7.	skupne obveznosti udeležencev po sporazumu;
8.	osnove in merila za združevanje sredstev;
9.	ukrepe za odpravljanje motenj na področju
družbene dejavnosti, ki nastanejo zaradi nepredvidenih sprememb v gibanju dohodka pri uporabnikih ali zaradi sprememb materialnih in kadrovskih sposobnosti pri izvajalcih;	/
10.	postopek in način vračila oziroma poračuna presežkov sredstev, potrebnih za izvedbo sprejetih programov družbene dejavnosti;
11.	nač:n nadzora nad izvajanjem sporazuma.
(2)	Ce se s :^noupravnim sporazumom o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti zagotavljajo socialne pravice v obliki nadomestil vsebuje samoupravni sporazum tudi določbe:
1.	o vrstah socialnih pravic;
2.	o pogojih, kriterijih in merilih, po katerih bodo uveljavljali te pravice;
3.	višino sredstev, ki jih v ta namen združujejo.
(3)	Samoupravni sporazum lahko vsebuje tudi druge določbe, ki se nanašajo na pravice,- obveznosti in odgovornosti udeležencev sporazuma.
116.	člen
(1)	Samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne interesne .skupnosti s področja materialne proizvodnje vsebuje:
1.	fizični obseg proizvodnje oziroma materialnih storitev;
2.	standarde in normative, ki jim morajo ustrezati proizvodi, oziroma storitve;
3.	kriterije in merila, po katerih se bo ugotavljala cena proizvoda oziroma storitve;
4.	posebne pogoje, pod katerimi bodo proizvodi ali storitve na razpolago uporabnikom;
5.	objekte, ki se bodo gradili po sporazumu, lokacijo in rok dograditve ter znesek, ki se združuje po sporazumu za posamezen objekt;
6.	združevanje sredstev za uresničevanje programa ttir osnove in merila, po katerih bodo udeleženci združevali sredstva za ta program;
7.	skupne denarne obveznosti udeležencev;
8.	način nadzora nad izvajanjem sporazuma.
(2)	Samoupravni sporazum lahko vsebuje tudi druge določbe, ki se nanašajo na pravice, obveznosti in odgovornosti udeležepcev sporazuma.
117.	člen
Če izvršni svet skupščine družbenopolitično skupnosti meni, da samoupravni sporazum o temeljih plana ali plan samoupravne interesne skupnosti bistveno ogroža temeljne interese skladnega razvoja družbenopolitične skupnosti oziroma če na področju, ki je posebnega družbenega pomena, sploh ne pride do sporazuma, je o tem dolžan obvestiti skupščino družbenopolitične skupnosti in ji predlagati ustrezne ukrepe.
118.	člen
(1)	Plan samoupravne interesne skupnosti sprejme skupščina te skupnosti.
(2)	Plan samoupravne interesne skupnosti, katere skupščina odloča enakopravno z zbori skupščine družbenopolitične skupnosti, sprejme skupščina te samoupravne interesne skupnosti v soglasju s skupščino druž-benopolitične^skupnosti.
119.	člen
Plan samoupravne interesne skupnosti vsebuje:
1.	srednjeročne cilje razvoja dejavnosti, za katero ie bila samoupravna skupnost ustanovljena;
2.	naloge, obveznosti in sredstva iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti;
3.	naloge, ki jih prevzema samoupravna interesna skupnost po drugih sporazumih, dogovorih in predpisih, ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev;
4.	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev samoupravnih sporazumov o temeljih plana.
120.	člen
Za samoupravne sporazume o temeljih plana in plan temeljnih skupnosti ali enot v samoupravni interesni skupnosti, zvez ali drugih oblik združevanja samoupravnih interesnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe 112. do 119. člena tega zakona, skladno s pravicami in obveznostmi, ki jih imajo temeljne skupnosti, enote, zveze, združenja in druge- oblike združevanja po statutu samoupravne interesne skupnosti, sporazumu o njeni ustanovitvi oziroma združitvi in zakonu.
121.	člen
(1)	Članice Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino sklepajo samoupravni sporazum o temeljih plana te skupnosti.
(2)	Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za 'ekonomske odnose s tujino:
> — ureja medsebojne odnose, pravice in obveznosti ter odgovornosti članic skupnosti glede uvoza in izvoza blaga in storitev, priliva in odliva deviz, najemanja in dajanja kreditov tujini, regionalne usmerjenosti ekonomskih odnosov s tujino, skupnih vlaganj in dolgoročnega poslovnega sodelovanja z domačimi in tujimi partnerji;
—	opredeljuje kriterije razvojne politike ter pogoje za sklepanje samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev z namenom povečanja deviznega priliva in racionalne nadomestitve uvoza ter za doseganje drugih nalog, določenih v tem sporazumu.
(3)	Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino se sklepa na podlagi v Interesni skupnosti Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino dogovorjenih skupnih ciljev in elementov po pogojih in na način, ki je določen v zakonu.
(4)	Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino sprejme skupščina skupnosti vsako leto zadolžitve po plačilno-bilančmh in dcvizno-bilančnih pozicijah zbirno za vse člane skupnosti in po enotah skupnosti. Te zadolžitve so ena od osnov za oblikovanje projekcije plačilno-bilančnega in devizno-bilančnega položaja republike v enotni projekciji plačilne in devizne bilance Jugoslavije.
122.	člen
Plan Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino ureja odnose, ki jih določa akt o njeni ustanovitvi in so konkretizirani v samoupravnem sporazumu o temeljih plana, zlasti pa:
—	skupne interese in cilje članov na področju uvoza in izvoza blaga in storitev, priliva in odliva deviz, kreditnih odnosov s tujino, višjih oblik gospodarskega sodelovanja, prenosa znanja in tehnologije ter regionalno in valutno usmerjenost ekonomskih odnosov s tujino;
—	obveznosti, odgovornosti in pravice članov na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino;
—	skupne cilje in elemente, ki imajo poseben pomen za plačilno in devizno bilanco Jugoslavije.
123.	člen
Po sprejemu projekcije plačilne bilance in projekcije devizne bilance Jugoslavije in v njenem okviru projekcije plačilno-bilančnih in devizno-bilančnih položajev republik in avtonomnih pokrajin v Skupščini SFRJ, se v Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino izvede postopek usklajevanja planov s projekcijo plačilno-bilančnega in devizno-bilančnega položaja SR Slovenije.
H.	Krajevne skupnosti
124.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani se v postopku priprave plana krajevne skupnosti povezujej1o s temeljnimi organizacijami, kjer ebčani krajevne skupnosti ustvarjajo dohodek, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter S samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki ne glede na njihov sedež s svojo dejavnostjo in razvojem neposredno vplivajo in posegajo v delo in razvoj krajevne skupnosti. S tem zagotavljajo in razvijajo socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose in usklajujejo ter uresničujejo druge skupne interese in potrebe.
125.	člen
(1)	Skupščina oziroma organ, določen v statutu krajevne skupnosti, zadolži s sklepom o pripravljanju plana svet krajevne skupnosti, da pripravi smernice za plan krajevne skupnosti in elemente za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje o temeljih plana. S sklepom ustanovi tudi organe ali delovna telesa, ki so odgovorni za pripravljanje plana za posamezna področja družbenega dela in življenja; zadolži jih, da povežejo dejavnost vseh zainteresiranih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenih organizacij in društev, da bi zagotovili njihovo usklajeno delovanje in sporazumevanje v pripravah in sprejemanju planov za njihovo področje; določi roke za izdelavo plana krajevne skupnosti.
(2)	Pristojni organi občine, na območju katere je krajevna skupnost, so dolžni krajevni skupnosti strokovno in organizacijsko 'pomagati pri pripravljanju planskih aktov.
126.	člen
(1)	Svet krajevne skupnosti pripravi smernice za plan krajevne skupnosti s sodelovanjem družbenopolitičnih in družbenih organizacij na območju krajevne skupnosti, občinskih organov ter samoupravnih organi-i zaci j in skupnosti, ki s svojo dejavnostjo in razvojnimi usmeritvami neposredno in bistveno vplivajo in posegajo v delo in razvoj krajevne skupnosti.
(2)	Svet krajevne skupnosti pripravi elemente za samoupravno sporazumevanje v samoupravni interesni skupnosti in za dogovor o temeljih plana občine ter zbere in usklajuje elemente temeljnih organizacij, ki sodelujejo pri samoupravnem sporazumu o temeljih plana krajevne skupnosti.
(3)	Skupščina krajevne skupnosti ali drug s statutom določen organ krajevne skupnosti določa smernice za plan krajevne skupnosti ter elemente za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter za sklepam j e dogovora p temeljih plana občine.
(4)	Svet krajevne skupnosti v skladu z njenim statutom pripravi predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plama krajevne skupnosti.
(5)	Svet krajevne skupnosti predloži predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana krajevne skupnosti v poprejšnjo obravnavo zboru delegatov vseh samoupravnih organizacij in skupnosti, njihovih enot, temeljnih skupnosti ter družbenih organizacij in društev ter delegatom občinske skupščine z območja te krajevne skupnosti.
127.	člen
(1)	Samoupravni sporazum o temeljih plana krajevne skupnosti določa medsebojne odnose udeležencev tega samoupravnega sporazuma, pravice in vzajemne obveznosti ter naloge in odgovornosti glede urejanja naselij in drugega prostora na območju krajevne skupnosti, izgradnje in uporabe stanovanj, zaposlovanja, otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, javnega obveščanja, telesne kulture, komunalnih in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov ter potreb družin in gospodinjstev, trgovine in drugih storitev, ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, varstva človekovega okolja, kulturnih in zgodovinskih spomenikov, kakor tudi ukrepe in aktivnosti za izpolnjevanje v samoupravnem sporazumu določenih nalog ter njihove nosilce.
(2)	Samoupravni sporazum o temeljih plana krajevne skupnosti določa tudi obseg in način zagotavljanja sredstev, ukrepe in aktivnosti za izpolnjevanje v samoupravnem sporazumu določenih nalog.
(3)	Samoupravni sporazum o temeljih plana krajevne skupnosti vsebuje tudi določbe o zbiranju sredstev občanpv, njihov namen in pogoje za izvedbo, če je za uresničevanje določenih nalog v srednjeročnem obdobju to predvideno.
128.	člen
(1)	Samoupravni sporazunh o temeljih plana krajevne skupnosti sklepajo na način, ki ga določa ta zakon delovni ljudje in občani, ki žive v krajevni skupnosti, delavci temeljnih organizacij, ki ne glede na njihov sedež s svojo dejavnostjo neposredno in bistveno vplivajo in posegajo v delo in razvoj krajevne skupnosti ter samoupravne interesne skupnosti.
(2)	Šteje se, da temeljna organizacija, ne glede na njen sedež, neposredno in bistveno vpliva na razvoj krajevne skupnosti:
1.	če* zaposluje oziroma namerava zaposlovati delovne ljudi, ki živijo v krajevni skupnosti ali živijo v njej njihove družine, in katerih pogoji dela, življenja in razvoja so pomembni za pridobivanje dohodka, produktivnosti dela in razvoj te temeljne organizacije;
2.	če trajno opravlja storitve za neposredne potrebe delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti;
3.	če s svojo dejavnostjo posega v rabo prostora oziroma ekološke razmere na območju krajevne skupnosti.
129.	člen
(1) Samoupravna organizacija oziroma skupnost, ki z razvojnimi interesi in usmeritvami posega v razvoj posamezne krajevne skupnosti, uskladi s krajevno skupnostjo svoje elemente v samoupravnem sporazumu o temeljih plana krajevne skupnosti.
(2> Če samoupravna organizacija oziroma skupnost ne začne postopka za sklenitev samoupravnega sporazuma o temeljih plaha krajevne skupnosti, ji lahko občinska skupščina na pobudo krajevne skupnosti to naloži.
(3)	Če do samoupravnega sporazuma iz prejšnjega odstavka ne pride v predpisanem roku, ukrepa občinska skupščina v okviru svojih pristojnosti.
130.	člen
(1)	Samoupravni sporazum o temeljih plana krajevne skupnosti sprejema skupščina krajevne skupnosti oziroma drug s statutom določen organ krajevne skupnosti; če delavci, delovni ljudje in občani neposredno prevzemajo materialne obveznosti, ga sprejemajo z osebnim izjavljanjem na način, ki ga določa statut krajevne skupnosti.
(2)	Za temeljne organizacije iz 128. člena tega zakona sklepa ta sporazum delavski svet, če je sporazum v skladu s‘ temelji plana temeljne organizacije; za samoupravne interesne skupnosti, njihove enotč oziroma temeljne skupnosti pa sklepa samoupravni sporazum o temeljih plana krajevne skupnosti skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma njej' ustrezen otgan, če je v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana te skupnosti.
131.	člen
Delovni ljudje in občani krajevnih skupnosti, ki so povezane v skupnost krajevnih skupnosti, ali kako drugače povezane s skupnimi interesi, v skladu s svojimi statuti na samoupraven način določajo skupne interese, ki jih bodo usklajevali in uresničevali v tej skupnosti in postopek planiranja v njej. Hkrati določijo organe, roke in postopke za pripravljanje planov v teh skupnostih.
132.	člen
Dve ali več krajevnih skupnosti z območja iste ali različnih občin lahko sprejme samoupravni sporazum o usklajevanju planov. Pobudo za sklenitev takega samoupravnega sporazuma da svet krajevne skupnosti, lahko pa tudi občinska skupščina, na območju katere je krajevna skupnost, ki bi tak samoupravni sporazum sklenila. Svet krajevne skupnosti, na katerega je naslovljena pobuda za sklenitev samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov, je dolžan obravnavati pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov in do nje zavzeti stališče.
133.	člen
(1)	V plan krajevne skupnosti se vnesejo naloge za uresničevanje skupnih interesov in solidarnega zadovoljevanja skupnih potreb, o katerih je bilo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana krajevne skupnosti doseženo soglasje.
(2)	Plan krajevne skupnosti vsebuje cilje in naloge, medsebojne obveznosti in sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb ^na področju urejanja naselij, stanovanjskem področju, področju komunalnih dejavnosti, urejanja zemljišč, varstva in zbolj Sevanj a življenjskega okolja, ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, otroškega varstva, socialnega skrbstva, socialnega varstva in na drugih področjih življenja in dela. Plan krajevne skupnosti vsebuje tudi naloge na področju prostorskega razvoja in razmestitve proizvajalnih sil, ki so bistvene za pogoje življenja in dela občanov v krajevni skupnosti in so predvidene v planih samoupravnih organizacij in skupnosti ter planih družbenopolitičnih skupnosti.
(3)	Plan krajevne skupnosti vsebuje tudi ukrepe za izvršitev plana in njihove nosilce
134.	člen
(1) Plan krajevne skupnosti sprejme skupščina ali drug s statutom določen organ krajevne skupnosti na predlog sveta krajevne skupnosti poten)-, ko so o njem
razpravljala vsa delovna telesa krajevne skupnosti in zbori občanov oziroma zbori delegatov posameznih naselij in sosesk na način, ki ga določa statut krajevne skupnosti.
(2) Plan krajevne skupnosti pripravi svet krajevne skupnosti na podlagi vsestranske-razprave in stališč krajevne organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva.	1
135.	člen
Plan krajevne skupnosti temelji na smernicah, ki so jih delovni ljudje in občani krajevne skupnosti določili z? pripravo plana krajevne skupnosti, na pravicah in obveznosti!^ ki so jih sprejeli s samoupravnim sporazumom o temeljili plana krajevne skupnosti in z drugimi samoupravnimi sporazumi ter z dogovorom o temeljih plana občine.
4.	Planiranje v občini
13G. člen
(1)	V skladu z odlokom o pripravljanju družbenega plana občine določi izvršni svet skupščine občine delovni program pripravljanja družbenega plana občine, pripravi predlog smernic za družbeni plan občine, opravi vsa dejanja, ki so nujna za dogovarjanje o temeljih plana ter pripravi osnutek oziroma predlog družbenega plana občine.
(2)	Smernice za družbeni plan občine ter osnutek oziroma predlog družbenega plana občine sprejme občinska skupščina.
137.	člen
CD Z dogovori o temeljih družbenega plana občine udeleženci opredelijo svoje rrfaterialne in druge obveznosti ter ukrepe za realizacijo nalog skupnega pomena, zlasti na področju gospodarske infrastrukture, razvoja kadrov, komunalnih dejavnosti, stanovanjskega gospodarstva, družbenih dejavnosti, kmetijstva, preskrbe občanov, drobnega gospodarstva, urejanja prostora in varstva okolja, zemljiške politike, priprave zemljišč za stanovanjsko in drugo gradnjo, urejanja pogojev življenja občanov in razvoja krajevnih skupnosti. Dogovor o temeljih družbenega plana lahko vključuje tudi kriterije, ki jih bodo udeleženci upoštevali pri svojih odločitvah v zvezi z uresničevanjem družbenega plana občine.
(2) Pri oblikovanju dogovora o temeljih družbenega plana občine se upoštevajo tudi obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogovorom o temeljih družbenega plana republike, z dogovorom o skupnih temeljih planov oziroma v okviru medobčinskega dogovarjanja.
138.	člen
(1) Udeleženci dogovora o temeljih družbenega plana občine so: samoupravne organizacije in skupnosti, ki z združevanjem dela in sredstev na podlagi temeljev plana temeljne organizacije in samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravnih organizacij in skupnosti sprejemajo obveznosti in odgovornosti za iz-J-polnjevanje ciljev in- nalog družbenega plana občine, izvršni svet skupščine občine, ustrezna gospodarska zbornica ter krajevne skupnosti, kadar z dogovorom o temeljih plana občine prevzemajo obveznosti in odgovornosti za izvrševanje nalog v tem dogovoru.
*	(2) Udeleženec dogovora o temeljih družbenega
plana občine je tudi občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, kadar se z dogovorom določajo naloge, ki
so pomembne za uresničevanje družbene vldse sindikata.
139.	člen
(1)	Družbeni plan občine temelji na dogovorih o temeljih družbenega plana občine, in samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter njihovih planov, kakor tudi na skupno ocenjenih možnostih in pogojih za razvoj v občini.
(2)	Z družbenim planom občine delavci, delovni ljudje in občani določajo tudi druge materialne in družbenoekonomske odnose, ki se lahko samoupravno in smotrno uresničujejo v okviru občine
140.	člen
Z družbenim planom občine se usklajujejo materialni in družbenoekonomski odnosi pri uresničevanju ekonomskih, socialnih, prostorskih, kulturnih, stanovanjskih in drugih potreb delavcev in vseh delovnih ljudi in občanov, o katerih le-ti odločajo v temeljnih
—	skladnejši razvoj območja občine;
—	zasnovo prostorske organizacije dejavnosti, ki zajetna zlasti soodvisnost in razvoj naselij, prometno omrežje, energetsko omrežje, omrežje'za oskrbo s pitno vodo in za odvajanje odpadnih voda in druga pomembnejša omrežja;
—	zasnovo namenske rabe prostora, ki opredeljuje namen in obseg območij za posamezne dejavnosti, zlasti: poselitvena- območja, kmetijska območja, območja gozdov, območja za pridobivanje rudnin in mineralnih surovin, predvidena območja industrijskih con, območja za rekreacijo na prostem, območja varstva vodnih virov, naravne in kulturne dediščine, nevarna in degradirana območja, ki jih je potrebno sanirati, in območja za druge pomembnejše dejavnosti;
—	varstvo ih izboljševanje človekovega okolja;
—	krepitev obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite.
143.	člen
in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih ter se usmerja in usklajuje družbeni razvoj v občini.
141.	člen
(1)	Družbeni plan občine vsebuje:
—	cilje in politiko gospodarskega in socialnega razvoja in urejanje prostora v občini;
—	naloge na področju dejavnosti, ki so skupnega pomena za skladnejši gospodarski, socialni, prostorski razvoj, zlasti na področju komunalnih dejavnosti, stanovanjske graditve, prostorske in urbanistične ureditve ter izkoriščanja zemljišč in dobrin v splošni rabi, kakor tudi drugih dejavnosti, ki imajo pomen za življenje in delo delavcev, delovnih ljudi in občanov v občini;
—- temeljna razmerja v delitvi dohodka ter temeljne odnose na področju osebne in splošne porabe ter splošno bilanco sredstev in naravnih virov;
—	ustvarjanje pogojev za razvoj kadrov in za za-* poslovanje;
—	usmeritve in naloge na področju varstva in . zboljšanja človekovega okolja;
—	krepitev obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite;
—	obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogovorom oziroma dogovori o temeljih družbenega plana republike in dogovori o skupnih temeljih planov z eno ali več občinami.
(2)	Družbeni plan občine vsebuje tudi usmeritve in okvire za ukrepe ekonomske politike in druge ukrepe, ki jih organi občine sprejemajo skladno s svojimi ustavnimi pravicami in dolžnostmi.
142.	člen
Dolgoročni plah občine opredeljuje dolgoročni družbeni razvoj občine in določa temeljne dolgoročne usmeritve, ki zajemajo zlasti:
—	skupne interese in cilje, ki so pomembni za dolgoročni družbeni razvoj občine;
—	politiko razvoja na področju dejavnosti, ki so skupnega pomena za skladnejši gospodarski, socialni in prostorski razvoj občine;
—	izboljševanje kadrovske strukture ter dvig izobrazbene ravni;
—	politiko demografskega razvoja in poselitve ob*
upoštevanju naravnih in materialnih pogojev in možnosti;	y
—	izboljševanje delovnih in življenjskih pogojev delovnih ljudi in občanov;
Prostorski del srednjeročnega družbenega plana občine se izvaja s programi, projekti in drugimi izvedbenimi akti, ki jih določajo ustrezni zakoni v skladu z družbenim planom občine.
5.	Medobčinsko sodelovanje
144.	člen
Občine, ki so povezane v mestno oziroma regionalno skupnost kot posebno družbenopolitično skupnost v skladu s svojimi statuti na samoupraven način določajo skupne interese, ki jih bodo usklajevale in uresničevale v tej skupnosti, in postopek planiranja v njej. Hkrati določijo organe, roke in postopke za pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje planiranja v tej skupnosti
145.	člen
U) Dve ali več občin lahko sklene dogovor o skupnih temeljih planov. 1
(2) Pobudo za sklenitev dogovora o skupnih temeljih planov lahko da izvršni svet skupščine občine, skupščina občine, in samoupravne organizacije in skupnosti, lahko pa tudi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Skupščina obline, na katero je naslovljena pobuda za sklenitev dogovora, je dolžna pobudo obravnavati in o njej zavzeti stališče.
III.	SPREMLJANJE IN URESNIČEVANJE PLANOV
146.	člen
. d) Organi upravljanja in njim ustrezni drugi organi samoupravnih organizacij in skupnosti, pristojni organi družbenopolitičnih skupnosti ter družbeni pravobranilec samoupravljanja so v mejah svojih pravic in dolžnosti dolžni spremljati uresničevanje planov samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma družbenih planov družbenopolitičnih skupnosti, kot tudi iz-. polnjevanje obveznosti, ki so jih samoupravne Organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične skupnosti prevzele s samoupravnimi sporazumi in dogovori o temeljih teh planov.
(2) Ti organi so dolžni v okviru svojih pravic in dolžnosti nastopati z ukrepi oziroma predlagati izvedbo ukrepov, potrebnih za uresničevanje oziroma izpolnjevanje planov ter obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovorov.
147.	člen
(1)	Organi upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti in izvršni sveti skupščin družbenopolitičnih skupnosti so dolžni organizirati in redno spremljati uresničevanje planov samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma družbenih planov družbenopolitičnih skupnosti ter pripravljati analize in ocene o uresničevanju teh planov. Prav tako so dolžni dajati pobude za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov, s katerimi se zagotavlja uresničevanje planov oziroma pobude za spremembe in dopolnitve sklenjenih samoupravnih -sporazumov o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter dogovorov o temeljih planov družbenopolitičnih skupnosti.
(2)	Organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni s svojimi ukrepi pravočasno zagotavljati pogoje za uresničevanje planov samoupravnih organizacij in skupnosti.
(3)	Organi družbenopolitičnih skupnosti so dolžni z ukrepi ekonomske politike, kot tudi z upravnimi in organizacijskimi ukrepi pravočasno zagotavljati pogoje za uresničevanje družbenih planov družbenopolitičnih skupnosti.
148.	člen
(1)	Organi družbenopolitičnih skupnosti so dolžni ob predlaganju ukrepov tekoče ekonomske politike predložiti in posebej utemeljiti organu, ki je pristojen za sprejem teh ukrepov, da je predlagani ukrep v skladu s cilji in nalogami družbenega plana družbenopolitične skupnosti.
(2)	Organi, odgovorni za planiranje, so, dolžni
spremljati sprejemanje in delovanje ukrepov tekoče ekonomske politike in instrumentov gospodarskega sistema, in v primerih, ko ukrepi tekoče ekonomske politike ne zagotavljajo uresničevanja politike, dogovorjene v družbenem planu družbenopolitične skupnosti, o tem obvestiti izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti.	*
149.	člen
V samoupravnih sporazumih o temeljih planov delovnih organizacij, sestavljenih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, kakor tudi v dogovorih o temeljih planov družbenopolitičnih skupnosti morajo biti posebej določeni poslovodni in drugi organi ter strokovne službe oziroma upravni organi, ki so dolžni trajno spremljati, uresničevanje planov, izdelovati programe uresničevanja ter analize in ocene o uresničevanju in nastopati z ukrepi oziroma predlagati ukrepe za uresničevanje planov oziroma za dopolnjevanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov.
150.	člen
(1)	Organi iz prejšnjega člena so dolžni pripraviti predlog letnega akta, s katerim se zagotavlja izvajanje srednjeročnega' plana v naslednjem letu in ga predložiti delavskemu svetu pred zaključkom tekočega leta.
(2)	Delavski svet sprejme letni planski akt za naslednje leto najpozneje do konca tekočega leta
151.	člen
(1) Analize o izvrševanju planov in izpolnjevanju obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana ter predloge ukrepov za njihovo uresničevanje oziroma za spremembe in dopolnitve so organi iz 146. člena tega zakona, dolžni predložiti delavcem temeljne organizacije v obravnavo na zborih delavcev.
(2) Analiza o uresničevanju plana v preteklem obdobju vsebuje oceno uresničevanja ciljev, nalog in razmerij, določenih s planom, oceno izvrševanja obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovorov, o temeljih plana, oceno pogojev in možnosti razvoja v tekočem letu ter predlog ukrepov in aktivnosti za uresničevanj^ plana oziroma izpolnjevanje obveznosti, prevzetih v zvezi s planom.
152.	člen
(1)	Delavci temeljne organizacije so dolžni obrav-. navati analize in ocene o izvrševanju planov in' izpolnjevanju obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana, hkrati ko obravnavajo zaključni račun za preteklo leto.
(2)	Analize so skupaj z zaključnimi in periodičnimi računi eden od instrumentov za spremljanje uresničevanja plana in za pripravo predlogov za ustrezne ukrepe in naloge v tekočem letu.
(3)	Družbeni pravobranilec samoupravljanja lahko predlaga pristojni skupščini družbenppolitične skupnosti, da nastopi z začasnimi ukrepi družbenega varstva zoper samoupravno organizacijo oziroma skupnost, ki ne izvršuje prevzetih obveznosti.
153.	člen
(1)	Delavski svet oziroma njemu ustrezen organ upravljanja samoupravne organizacije in skupnosti ter skupščina samoupravne interesne skupnosti na podlagi razprav o analizi zaključnega računa in o zaključnem računu na zborih delavcev sprejme pobu uo za sklepanje novih samoupravnih sporazumov in dogovorov oziroma za spremembe in dopolnitve sklenjenih samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravne organizacije in skupnosti.
(2)	Na podlagi analize in razprave o zaključnih računih pripravijo organi iz prejšnjega odstavka tudi morebitne dopolnitve letnega planskega akta
154.	člen
Na podlagi analize o uresničevanju plana družbenopolitične skupnosti v preteklem obdobju in ocene možnosti za njegovo uresničevanje v tekočem in naslednjem letu predloži izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti najpozneje do 15. junija vsakega leta poročilo o uresničevanju družbenega plana družbenopolitične skupnosti v preteklem obdobju in svojo oceno možnosti za razvoj v tekočem in v naslednjem letu skupaj s predlogi dodatnih ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje plana družbenopolitične skupnosti. To poročilo vsebuje zlasti:
—	ocene in stališča izvršnega sveta o uresničevanju družbenega plana družbenopolitične skupnosti in dogovora o njegovih temeljih v preteklem obdobju z oceno razvoja do konca tekočega leta;
—	ocene in stališča o uresničevanju nalog letne resolucije in predvsem dogovora o temeljih plana;
—	tendence in probleme pri uresničevanju družbenega plana družbenopolitične skupnosti in dogovora o njegovih temeljih v tekočem letu s predlogom dopolnilnih ukrepov;
—	ocene možnosti in smeri uresničevanja družbenega plana družbenopolitične skupnosti in dogovora o njegovih temeljih v naslednjem letu;
—	smeri ukrepov ekonomske politike, predoisov in dogovorov, ki jih je treba sprejeti za uresničevanje družbenega plana družbenopolitične skupnosti v naslednjem letu.
155.	člen
(1)	Na podlagi poročila izvršnega sveta in stališč, ki jih ob poročilu sprejme skupščina družbenopolitične skupnosti, pripravi izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana družbenopolitične skupnosti v prihodnjem letu in ga dostavi skupščini družbenopolitične skupnosti najpozneje do konca oktobra tekočega leta. Hkrati z osnutkom resolucije predložijo pristojni organi samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti osnutke spremljajočih aktov ter osnutke potrebnih ukrepov oziroma predpisov in dogovorov, ki jih je treba sprejeti za uresničevanje družbenega plana družbenopolitične skupnosti v prihodnjem letu.
(2)	Organ, zadolžen za planiranje, pripravi v oktobru dopolnjeno analizo uresničevanja družbenega plana družbenopolitične skupnosti in dogovora o njegovih temeljih, ki predstavlja strokovno-analitsko podlago za pripravo resolucije.
156.	člen
(1)	Na podlagi razprav v skupščini družbenopolitične skupnosti in v samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah in Gospodarski zbornici Slovenije, pripravi izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana družbenopolitične skupnosti v prihodnjem letu s predlogi spremljajočih aktov in predlogi potrebnih ukrepov.
(2)	Skupščina družbenopolitične skupnosti sprejme resolucijo najpozneje do konca tekočega leta
157.	člen
Podpisniki dogovora o temeljih plana so glede njegovega izvajanja dolžni obveščati izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti.
158.	člen
(1)	Glede izpolnjevanja obveznosti iz samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravne organizacije in skupnosti ter iz dogovorov o temeljih plana družbenopolitične skupnosti, s katerimi so določene materialne pravice in obveznosti, ter glede povračila škode zaradi neizpolnitve takšnih obveznosti se uporabljajo določbe zveznega zakona, ki veljajo za samoupravne sporazume.
(2)	Za odločanje v sporih, ki nastanejo iz samoupravnih sporazumov in dogovorov iz prvega odstavka tega člena, se uporabljajo določbe zakona, ki veljajo za samoupravni sporazum, če ni v samoupravnem sporazumu oziroma dogovoru določeno drugače.
IV.	SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PLANA
159.	člen
(1)	Če se plan ne uresničuje in če se z analizo vzrokov ugotovi, da ga tudi z dodatnimi ukrepi ni mogoče uresničiti, predlaga organ samoupravne organizacije in skupnosti, ki je odgovoren za pripravo plana, oziroma izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti organu, ki je plan sprejel, spremembe in dopolnitve plana v skladu z realno ocenjenimi možnostmi in pogoji za razvoj.
(2)	Postopek za spremembo oziroma dopolnitev plana samoupravne organizacije in skupnosti začne organ iz prvega odstavka tega člena na podlagi analize o uresničevanju plana in samoupravnega sporazuma o
temeljih plana, izvršni svet družbenopolitične skupnosti pa s poročilom o izvrševanju družbenega plana družbenopolitične skupnosti in dogovora o temeljih plana.
160.	člen
(1)	Šteje se, da so nastopili pogoji za spremembo oziroma dopolnitev plana, če je prišlo do večjih motenj v procesu družbene reprodukcije, če so se bistveno spremenile zunanjepolitične razmere ali ekonomski pogoji poslovanja s tujino, kakor tudi v primeru večjih naravnih nesreč in drugih primerih, ki so predvideni v družbenem planu družbenopolitične skupnosti.
(2)	Kriterije za -oceno, kdaj je potrebno začeti postopek za spremembo oziroma dopolnitev družbenega plana družbenopolitične skupnosti, vsebujejo plani v tistem delu, ki obravnava okvire in smernice za sprejemanje ukrepov ekonomske politike.
161.	člen
Plan samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbeni plan družbenopolitične skupnosti se spremeni in dopolni po postopku, ki ga določa ta zakon za njegov sprejem.
162.	člen
(1)	Šteje se, da so nastopili pogoji za spremembo oziroma dopolnitev dogovora o temeljih plana:
—	če so se spremenili oziroma dopolnili samoupravni sporazumi o temeljih plana, ki so podlaga za ta dogovor in ki vplivajo na uresničevanje pravic, interesov in obveznosti drugih udeležencev dogovora;
—	če pride do sprememb oziroma dopolnitev družbenega plana družbenopolitične skupnosti zaradi spremembe ciljev oziroma zaradi ukrepov za uresničevanje plana, ki niso bili predvideni s sprejetim planom, in ki so jih udeleženci prevzemali s podpisom dogovora o temeljih plana.
(2)	Vsak udeleženec dogovora o temeljih plana ima pravico in dolžnost predlagati spremembe in dopolnitve dogovora ob pogojih iz prejšnjega odstavka; če udeleženec dogovora o temeljih plana ne predlaga sprememb oziroma dopolnitev dogovora o temeljih plana, da izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti pobudo za spremembo in dopolnitev dogovor'-
163.	člen
Pri vsaki spremembi ali dopolnitvi dogovora o temeljih plana so udeleženci dogovora dolžni ugotoviti, kako te spremembe in dopolnitve vplivajo na uresničevanje politike, dogovorjene z družbenim planom družbenopolitične skupnosti in v primerih, ko spremembe in dopolnitve dogovora o temeljih plana bistveno vplivajo na uresničevanje tega plana, začeti tudi postopek za njegovo spremembo in dopolnitev.
V.	STROKOVNE OSNOVE DRUŽBENEGA PLANIRANJA
164.	člen
(1)	Metodologija planiranja izhaja iz marksistične teorije družbene reprodukcije in omogoča uresničevanje načel sočasnega, in kontinuiranega planiranja ter celovitega planiranja ter tajco prispeva k skladnejšemu razvoju proizvajalpih sil in družbenoekonomskih odnosov in odločilnemu vplivu delavcev in delovnih ljudi na ta proces.
(2)	Z metodologijo planiranja se zagotavljajo znanstvene in strokovne osnove za- dinamično usklajevanje blagovnih in denarnih tokov družbenega bruto proiz-
voda v družbeni reprodukciji, upoštevaje odnose s tujino, demografske dejavnike, tehnološki napredek ter varstvo okolja in racionalno gospodarjenje z zemljišči in prostorom.
(3)	Z metodologijo planiranja se podrobneje uredijo postopki, ki zagotavljajo nemoten potek procesa družbenega planiranja, učinkovito usklajevanje interesov in objektivno poznavanje okvirov razvoja na podlagi ustreznih strokovno-analitičnih metod in gradiv. Metodologija planiranja se dopolnjuje v stalnem povezovanju praktičnega strokovnega dela in raziskovanja na področju sistema in metodologije planiranja.
165.	člen
(1)	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predpiše v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in Republiškim svetom Zveze sindikatov Slovenije obvezno enotno metodologijo in minimum obveznih enotnih kazalcev, ki so potrebni za pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti in s katerimi dopolnijo ustrezni akt, ki ga sprejme Zvezni izvršni svet v skladu z zveznim zakonom.
(2)	Uporabniki in izvajalci v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti v skladu z metodologijo iz prejšnjega odstavka sporazumno določijo podrobnejšo metodologijo za oblikovanje, zbiranje in usklajevanje elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov'o temeljih planov.
(3)	Če za istovrstno dejavnost deluje več samoupravnih intevrmih skupnosti, določi in objavi način oblikovanja zbiranja in usklajevanja elementov tista izmed njih, ki deluje na celotnem območju SR Slovenije, oziroma zveza teh skupnosti oziroma tista izmed skupnosti, ki je za to pooblaščena.
16G. člen
(1)	Za rr •oj metodologije platvranja na posameznih 'podret,.!, družbene reprodukcije so odgovorne strokovne sivibe za planiranje v samoupravnih cigani-zacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih skupnostih.
(2)	Strokovne službe za planiranje morajo pri pri-prav'.jan; u ut akevnih osnov za planske akte svoje postopke dokumentirati, analizirati in posploševati v trajnejše metodološke osnove in rezultate.
(3)	Strokovne službe za planiranje lahko na podlagi pogodb ali sporazumov poverijo posamezne metodološke naloge raziskovalnim organizacijam.
167. člen
Za strokovni in znanstveni razvoj metodologije planiranja m za njeno usklajenost je v SR Sloveniji odgovoren Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje. Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje tudi proučuje. izpopolnjuje in ureja metodološke' osnove in postopke pri pripravljanju planskih aktov na žavni republike.
138. Člen
(1)	Poslovodni in strokovni organi v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter upravni in strokovni organi v družbenopolitičnih skupnostih odgovarjajo za strokovnost in objektivnost rezultatov strokovnega dela.
(2)	Organi .z prejšrvegn člena opravljajo v skladu s sorc'r'im pro-'"- nm in ? nr”?1! tega zakona svoje naloge samostojno in na nač.n, ki omogoča nosilcem
planiranja pripravo in oblikovanje njihovih planskih aktov.
169.	člen
Poslovodni in strokovni organi v delovnih organizacijah in bankah ter ustrezni organi v samoupravnih interesnih skupnostih ter izvršni sveti skupščin družbenopolitičnih skupnosti so v svojih analizah razvojnih možnosti dolžni zagotoviti, da bodo temeljne organizacije že pred sprejemom smernic za pripravo svojih planov in elementov za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov, pa tudi med usklajevanjem, razpolagale fc vsemi analitičnimi informacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti, ki omogočajo celovit vpogled v bodoče materialne in druge možnosti, v potrebe, združevanja dela in sredstev ter svodobne menjave dela in v materialne posledice, ter odnose, ki izvirajo iz teh možnosti in združevanj za. skladen razvoj temeljnih organizacij združenega dela.
170.	člen
(1)	Minimum obveznih enotnih kazalcev je sestavni del analitično-dokumentacijskega gradiva planskih aktov in tudi osnova za usklajeno povezovanje bilanc gospodarstva, naravnih in drugih virov, družbenih dejavnosti, prebivalstva, skupne in splošne porabe, akumulacije, odnosov z drugimi republikami in odnosov s tujino, 1« izražajo blagovne in denarne tokove družbene reprodukcije.
(2)	Samoupravne organizacije in skupnosti so dolž-' ne dostavljati podatke o obveznem minimumu enotnih kazalcev strokovnim službam za planiranje na njihovo zahtevo, prav tako pa pooblaščenim službam družbenega sistema informiranja.
171.	člen
(1)	V okviru rednih statističnih raziskav v SR Sloveniji se praviloma vsako leto izvede anketa o obveznem enotnem minimumu kazalcev. Anketa je namenjena spremljanju in uresničevanju planov samoupravnih organizacij in skupnosti, oziroma pripravljanju planov za prihodnje plansko obdobje in se izvede po sprejemu zaključnih računov samoupravnih organizacij in skupnosti.
(2)	Vsebina, čas, obseg in način izvajanja ankete iz prejšnjega odstavka se določi v vsakoletnem programu statističnih raziskovanj. Anketo izvede Zavod SR Slovenije za statistiko po posebnem programu, ki ga sprejme pristojni republiški upravni organ.
172.	člen
Udeleženci planiranja v procesu usklajevanja planskih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti določajo in opredeljujejo elemente in smernice, upoštevaje predpisani mipimum obveznih enotnih kazalcev ter drugo predpisano metodologijo in statistične standarde.
173.	člen
Ankete, ki so vezane na planiranje in niso v posebnem programu statističnih raziskovanj, izvajajo pa se na območju celotne republike, se lahko izvedejo, če da soglasje zanje Republiški komite ža družbeno planiranje in informacijski sistem.
174.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti ter občine lahko na podlagi posebnega sporazuma ali dogovora določijo statistično spremljanje še drugih .podatkpv,
pomembnih za pripravo ib spremljanje njihovih planov. Pri tem so dolžne zagotoviti metodološko usklajenost z minimumom obveznih enotnih kazalcev.
175.	člen
Obvezni sestavni del analitično-dokumentacij skega gradiva planskih aktov družbenopolitične skupnosti so v usklajen sistem povezane bilance gospodarstva, družbenih dejavnosti, osebne, skupne in splošne porabe, sredstev za razširjeno reprodukcijo, odnosov z drugimi republikami in odnosov s tujino, bilance naravnih virov, kazalci razvoja in sestave prebivalstva ter zaposlenosti in zaposlovanja z oceno kadrovskih možnosti.
176.	člen
(1)	Pri pripravljanju in oblikovanju plana samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti se upoštevajo rezultati raziskovalnega dela.
(2)	Raziskovalni projekti in programi raziskav ob pripravi planov zagotavljajo v skladu z načelom kontinuiranega planiranja trajno usmerjanje raziskovalnih organizacij v raziskovalno delo za potrebe planiranja.
177.	člen
Raziskovalni projekti in programi raziskiv ob pripravi družbenih planov družbenopolitičnih skupnosti morajo biti prilagojeni potrebam planiranja v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter dfužbenopo-litičnih skupnostih, njihovi rezultati pa dostopni vsem zainteresiranim udeležencem v planiranju.
•
178.	člen
Vsaka družbenopolitična skupnost ima upravni organ za planiranje.
•	179. člen
(1)	Strokovna opravila v zvezi s planiranjem opravljajo strokovne službe za planiranje.
(2)	Izvršilni, poslovodni oziroma drugi organi samoupravnih organizacij in skupnosti ter izvršni sveti skupščin družbenopolitičnih skupnosti so za kvalitetno opravljanje strokovnih planskih nalog dolžni zagotoviti ustrezne pogoje za oblikovanje, usposobljenost in delo strokovnih služb za planiranje v svojem okviru ali na drug način zagotoviti opravljanje strokovnih nalog v zvezi s planiranjem.
(3)	Občina je dolžna zagotoviti krajevnim skupnostim na njenem območju strokovno in organizacijsko pomoč pri pripravljanju planskih aktov in jim pravočasno dati podatke za pripravljanje planov.
180.	člen
(1)	Organizacijo in funkcijo strokovne službe za planiranje v samoupravni organizaciji in skupnosti ureja statut ali drugi samoupravni splošni akt samoupravne organizacije ali skupnosti, v kateri je služba organizirana, oziroma samoupravni sporazum, če ta služba deluje za potrebe planiranja več organizacij in skupnosti.
(2)	Samoupravne organizacije in skupnosti lahko poverijo izdelavo strokovnih analiz in drugih strokovnih podlag za planiranje tudi posebnim znanstvenim in strokovnim organizacijam.
181.	člen
. (1) Organizacijo in delovno področje organov fn strokovnih služb za družbeno planiranje v občini ureja statut občine v skladu z zakonom.
(2) Z dogovorom dveh ali več občin o medobčinskem sodelovanju se lahko določijo skupne strokovne službe za planiranje, ki za te občine opravljajo z dogovorom določene strokovne naloge.
182.	člen
(1)	Posamezne strokovne naloge v zvezi s planiranjem lahko izvršni svet skupščine občine ali upravni organ za planiranje v skladu s svojimi pristojnostmi, določenimi z ustavo, statutom, ali z dogovorom o medobčinskem sodelovanju, zaupa Ustreznim strokovnim oziroma raziskovalnim organizacijam.
(2)	Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem lahko določi minimalne kriterije in pogoje glede strokovnih kadrov in opremljenosti organizacij iz prejšnjega odstavka.
183.	člen
Strokovne službe za planiranje ter strokovne oziroma raziskovalne organizacije iz. prejšnjega člena so odgovorne za točnost podatkov, za strokovno zasnovanost in realnost njihovih ocen in predlogov ter za strokovno in pravočasno izvajanje nalog po programu dela za pripravljanje planov.
184.	člen
Strokovna organizacija za planiranje na ravni republike je Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje.
185.	člen
Družbenopolitične skupnosti z dogovarjanjem zagotavljajo in usklajujejo pogoje za smotrno organiziranje ustreznih strokovnih služb za družbeno planiranje, pogoje za organiziranje in delovanj c takih služb in sprejemajo ukrepe za zagotavljanje strokovnih kadrov v teh službah.
VI.	DRUŽBENI PLAN SR SLOVENIJE
186.	člen
(1)	Skupščina SR Slovenije določi na predlog svojega izvršnega sveta z odlokom rok, v katerem ji mora izvršni svet predložiti osnutek oziroma predlog družbenega plana SR Slovenije.
(2)	Skupščina SR Slovenije določi smernice za družbeni plan SR Slovenije za naslednje srednjeročno obdobje.
(3)	Smefnice za družbeni plan SR Slovenije določi Skupščina SR Slovenije sočaspo z določitvijo smernic in okvirov politike družbenega razvoja SFR Jugoslavije.
187.	člen
(1)	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije določi delovni program pripravljanja družbenega plana SR Slovenije. Delovni program določi izvršni' svet najpozneje 30 dni po sprejemu odloka o pripravi družbenega plana SR Slovenije.
(2)	Delovni program pripravljanja družbenega plana SR Slovenije določi izvršni svet v dogovoru z Gospodarsko zbornico Slovenije, Zvezo sindikatov Slovenije in Socialistično zvezo delovnega ljudstva.
(3)	Z delovnim programom pripravljanja družbenega plana SR Slovenije se določi podroben potek planiranja v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih skupnostih, ki vsebuje konkretne naloge, postopke in roke za nosilce planiranja po posameznih fazah oblikovanja, usklajevanja in sprejemanja planskih aktov.
(4)	Z delovnim programom pripravljanja družbenega plana SR Slovenije določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije tudi obveznosti in naloge republiških upravnih organov in organizacij v zvezi s pripravljanjem družbenega plana SR Slovenije. .
(5)	V skladu s smernicami za družbeni plan SR Slovenije določi izvršni svet v posebnem aktu program dela za pripravljanje dogovora o temeljih plana SR Slovenije, s katerim določi način dogovarjanja in usklajevanja pravic, obveznosti in odgovornosti z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o temeljih družbenega plana SR Slovenije, kdo naj v imenu izvršnega sveta sodeluje v dogovarjanju; določi naloge upravnih organov v procesu dogovarjanja in določi druge organizacijske ukrepe, potrebne za pravočasno pripravo in predložitev dogovora o temeljih plana SR Slovenije
188.	člen
(1)	Udeleženci dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije sprejemajo pravice, obveznosti in odgovornosti v zadevah, ki so skupnega pomena za družbeni razvoj SR Slovenije in za nujne potrebe družbene reprodukcije, od katerih je odvisno uresničevanje osnovnih ciljev družbenega plana zlasti glede razvoja gospodarske infrastrukture in družbenih dejavnosti, sprememb v strukturi proizvajalnih sil, sprememb v kadrovski in zaposlitveni sestavi, vključevanja v mednarodno delitev dela, varstva oziroma pogojev rabe prostora, varovanja pomembnejših naravnih virov ter naravne in kulturne dediščine.
(2)	Dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije vsebuje:
—	pravice, dolžnosti in materialne, finančne in druge obveznosti iz samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti;
-— osnove in merila za ugotavljanje cen za storitve, oblike' povračil ter pogoje za uresničevanje materialnih in drugih obveznosti iz samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti;
—	obveznosti, ki jih v skladu s svojimi pristojnostmi sprejmejo drugi udeleženci dogovora;
—	obvezriosti, ki jih temeljna organizacija neposredno prevzema v temeljih svojega plana;
—	kriterije in druge naloge, ki jih zaradi uresničevanja ciljev in nalog družbenega plana prevzemajo na podlagi samoupravnih sporazumov ali dogovorov o temeljih svojih planov samoupravne organizacije in skupnosti, občine ter mestne in regionalne skupnosti kot posebne družbenopolitične skupnosti;
—	pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih udeleženci dogovora sprejemajo z dogovorom o temeljih plana SFRJ.
(3)	Dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije lahko vsebuje tudi druge naloge, ki so pomembne za uresničevanje ciljev in nalog družbenega plana SR Slovenije, kadar udeleženci na podlagi samoupravnih sporazumov ali dogovorov o temeljih svojih planov v skladu s svojimi pooblastili sprejmejo obveznosti, ukrepe in odgovornosti za njihovo uresničitev.
189.	člen
(1) Udeleženci dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije so samoupravne organizacije in skupnosti, ko'Z združevanjem dela in sredstev na podlagi temeljev plana temeljne organizacije in samoupravnih sporazumov o temeljih planov sprejemajo obveznosti
in odgovornosti za izpolnjevanje ciljev in nalog družbenega plana, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije ter občine, mestne in regionalne skupnosti kot posebne družbenopolitične skupnosti, kadar le-te z dogovorom o temeljih plana v skladu s svojimi pristojnostmi prevzemajo obveznosti in odgovornosti za izvrševanje nalog v tem dogovoru.
(2) Udeleženec dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije je tudi Republiški svet Zveze sindikatov, Slovenije, kadar se z dogovorom določajo naloge, ki 'so pomembne za uresničevanje družbene vloge sindikata.
190.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije skrbi za izvajanje postopka dogovarjanja o temeljih plana SR Slovenije in družbenega plana Jugoslavije ter sproti obvešča Skupščino SR Slovenije o problemih glede vsebine, odnosov in postopkov v dogovarjanju ter o aktivnosti izvršnega sveta in njegovih organov pri razreševanju teh problemov.
191.	člen
(1)	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije hkrati, ko predloži osnutek oziroma predlog družbenega plapa, obvesti Skupščino SR Slovenije o vprašanjih, ki so temeljni pogoj za uresničevanje skupnih interesov in politike družbenega razvoja v obdobju, za katero se sprejema plan, pa o njih do predložitve osnutka oziroma predloga družbenega plana ni bilo mogoče doseči dogovora med posameznimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi oziroma občinami ter mestnimi in regionalnimi skupnostmi kot posebnimi družbenopolitičnimi skupnostmi.
(2)	če se do roka, ki je določen za sprejem družbenega plana SR Slovenije ne dosežejo dogovori o vprašanjih v smislu prejšnjega odstavka, sprejme Skupščina SR Slovenije ukrepe, za katere je pooblaščena z ustavo in zakoni.
192.	člen
(1)	Za usklajevanje svoje dejavnosti pri izpolnjevanju obveznosti in nalog, določenih z dogovorom o temeljih plana SR Slovenije glede vprašanj, ki so skupnega pomena, določijo udeleženci dogovora skupen organ, odbor udeležencev, ki spremlja pripravo in izvajanje dogovora ter daje pobude za skupne ali posamične ukrepe udeležencev, da se zagotovi izvajanje dogovorov.
(2)	Odbor udeležencev dogovora tekoče obravnava izvajanje nalog in obveznosti, sprejetih z dogoVorom, sproti spremlja in daje pobude za ukrepe pri odstranjevanju vzrokov za neizpolnjevanje nalog, razpravlja o odgovornosti in materialnih posledicah neizvajanja obveznosti, obravnava pobude za spremembo družbenega plana SR Slovenije in o svojih stališčih obvešča vse udeležence dogovora.
193.	člen
V postopku dogovarjanja o temeljih plana SR Slovenije ter pripravljanja, sprejemanja in uresničevanja družbenega plana spremljajo republiški upravni organi in organizacije v mejah svojih pravic in dolžnosti dogovarjanje samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti o temeljih družbenega plana SR Slovenije kot tudi uresničevanje tega plana, sprožajo pobude in dajejo predloge za postopek dogovarjanja o temeljih plana SR Slovenije, sodelujejo s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, občinami ter mestnimi in regionalnimi skupnostmi kot posebnimi družbenopolitičnimi skupnostmi in jim pri dogovarjanju strokovno pomagajo.
194.	člen
(1)	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je dolžan obveščati Skupščino SR Slovenije v rokih, ki jih ta določi, o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije oziroma o ukrepih, ki jih je v mejah svojih pravic in dolžnosti sprejel, ali jih namerava sprejeti oziroma predlagati Skupščini SR Slovenije v sprejem.
(2)	Na podlagi analize uresničevanja družbenega plana SR Slovenije v preteklem obdobju in ocene možnosti za njegovo uresničevanje v tekočem in naslednjem letu mora Izvršni svet Skupščine SR Slovenije najpozneje do 15. junija vsakega leta predložiti poročilo o uresničevanju plana ter svojo oceno možnosti za razvoj v tekočem in naslednjem letu s predlogi potrebnih ukrepov.
195.	člen
Z družbenim planom SR Slovenije delavci, delovni ljudje in občani, njihove samoupravne organizacije in skupnosti določajo politiko razvoja SR Slovenije, skupne naloge in cilje ter odločajo o skupnih pogojih in okvirih za razpolaganje s sredstvi in rezultati- svojega dela, o pridobivanju in delitvi dohodka, o naravnem bogastvu republike in o razvoju družbe na vseh področjih življenja. Na tej podlagi sprejemajo delavci, delovni ljudje in občani, enakopravno z delavci, delovnimi ljudmi in občani v drugih republikah in pokrajinah, tudi družbeni plan Jugoslavije ter tako uresničujejo odgovornost za razvoj Jugoslavije kot celote.
196.	člen
Z družbenim planom SR Slovenije se zagotavlja:
—	uresničevanje in razvijanje socialističnih produkcijskih odnosov, nacionalne, ekonomske, socialne in kulturne svoboščine in enakopravnost narodov in narodnosti v republiki v razmerah enotnega Jugoslovanskega trga;
—	pravica in dolžnost delavcev, delovnih ljudi ip občanov, da samoupravno razpolagajo s pogoji, sredstvi in rezultati svojega dela ter z naravnimi bogastvi republike na podlagi pravice dela z družbenimi sredstvi;
—	pravica delavcev v temeljni organizaciji združenega dela, da nadzorujejo celotno gibanje svojega dohodka v procesu reprodukcije in da sodelujejo v dohodku na podlagi povečevanja produktivnosti dela v sorazmerju s svojim prispevkom na podlagi tekočega in minulega dela;
—	usklajevanje in usmerjanje materialnih in denarnih tokov družbene reprodukcije;
—	spodbujanje in razvijanje ekonomskih odnosov s tujino;
—	odgovornost za plačilno-bilančni in devizno-bilančni položaj republike v plačilni in devizni bilanci Jugoslavije;
—	spodbujanje produktivnosti družbenega dela, zlasti z razvijanjem raziskovalne in inovativne dejavnosti, ugajanjem nove tehnike in tehnologije, modernizacije in racionalizacije proizvodnje, izboljšanjem kadrovske sestave in uporabe znanja ter usklajevanjem porabe z materialnimi možnostmi;
—	splošne družbene in materialne pogoje za • samoupravno uresničevanje delovnih, ekonomskih, socialnih, kulturnih in drugih interesov delavcev, delovnih ljudi in občanov;
—	položaj in uresničevanje enakopravnosti italijanske in madžarske narodnosti in skrb za njun vsestranski razvoj;
—	uresničevanje politike skladnejšega regionalnega razvoja in hitrejšega razvoja manj razvitih, zlasti obmejnih- območij;
—	skrb za varstvo in smotrno gospodarjenje s prostorom in naravniihi bogastvi in za varstvo in izboljšanje življenjskega okolja ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov;
—	krepitev obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite;
—	izpolnjevanje drugih obveznosti, ki izvirajo iz zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih v mejah svojih, v ustavi SR Slovenije določenih pravic in dolžnosti, sprejema Skupščina SR Slovenije
197.	člen
Z družbenim planom SR Slovenije se uresničuje odgovornost republike za njen razvoj, ob upoštevanju obveznosti in odgovornosti, ki jih ima do enakih pravic in odgovornosti drugih republik in avtonomnih pokrajin v sistemu samoupravljanja, ustavnih pravic in odgovornosti federacije ter solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije.
198.	člen
Družbeni plan SR Slovenije temelji na enem ali več dogovorih o temeljih plana SR Slovenije
199.	člen
Z družbenim planom SR Slovenije se določa, na podlagi skupno, ocenjenih možnosti in pogojev za razvoj republike, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti in celotne družbene skupnosti, ob upoštevanju mednarodnih ekonomskih odnosov in-mednarodnih obveznosti Slovenije in na (tej podlagi z dogovorom o temeljih plana SR Slovenije usklajenih skupnih interesov, skupna razvojna politika in v skladu z njo usmerja družbeno reprodukcijo na temeljih socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov.
200.	člen
Družbeni plan SR Slovenije vsebuje, poleg skupnih interesov in ciljev iz 196. in 199. člena tega zakona, še:
—	obveznosti, ki so jih z dogovorom oziroma dogovori o temeljih družbenega plana SR Slovenije na podlagi samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih svojih planov prevzele organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, občine ter mestne in regionalne skupnosti kot posebne družbenopolitične skupnosti;
—	obveznosti, ki jih je SR Slovenija prevzela z dogovori z eno ali več republikami ali pokrajinami;
—	obveznosti, ki jih je SR Slovenija prevzela z
dogovorom oziroma dogovori o temeljih plana Jugoslavije.	\
201.	člen
(1)	Z družbenim planom SR Slovenije sc določajo usmeritve za ukrepe razvojne politike in drugi ukrepi, ki jih organi republike sprejemajo v skladu s svojimi, v ustavi SR Slovenije določenimi pravicami in dolžnostmi, da zagotovijo pogoje ža uresničevanje ciljev in nalog družbenega plana.
(2)	Družbeni plan SR Slovenije posebej določa naloge skupnega pomena, zlasti pa določa nujne potrebe družbene reprodukcije, od katerih je odvisno uresničevanje temeljnih ciljev družbenega razvoja.
(3) Ce s samoupravnim sporazumom o temeljih plana med organizacijami združenega dela ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ni bilo mogoče zagotoviti sredstev in drugih potrebnih pogojev za njihovo izvršitev, lahko naloži Skupščina SR Slovenije z zakonom v skladu z ustavo obvezno združitev sredstev v ta namen oziroma določi druge ukrepe za izvršitev teh nalog.
202.	člen
Skupno politiko oziroma usmeritev družbenega razvoja SR Slovenije za obdobje deset in več let določa dolgoročni plan SR Slovenije. Dolgoročni plan SR Slovenije določa -zlasti:
—	temeljne usmeritve v razvoju materialne osnove socialistične družbe in socialističnih družbenih odnosov;
—	temeljne pogoje za zagotavljanje ekonomske socialne in osebne varnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov ter solidarnosti in vzajemnosti;
—	politiko strukturnih in kvalitetnih preobrazb v razvoju gospodarstva in družbenih dejavnosti;
—	politiko in smeri vključevanja v mednarodno delitev dela;
—	politiko in smeri razvoja in uporabe nove tehnike in tehnologije, znanosti, inovacij in drugih kvalitetnih dejavnikov tehničnega napredka;
—	politiko rasti in sprememb v strukturi prebivalstva in zaposlovanja;
—	politiko razvoja kadrov, usmerjenega izobraževanja in preobrazbo v kadrovski sestavi zaposlenih;
—	politiko skladnega regionalnega razvoja in hitrejšega razvoja manj razvitih, zlasti obmejnih območij;
—	politiko krepitve obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite;
—	morebitne ukrepe in pristojnosti za uresničevanje dolgoročnega plana SR Slovenije;
—r- strateške cilje usmeritve in politiko dolgoročnega družbenega razvoja v prostoru;
,— zasnovo uporabe prostora, ki globalno opredeljuje uporabo prostora z vidika skupnih ciljev razvoja SR Slovenije, zlasti glede razmestitve poselitvenih površin, kmetijskih območij z opredelitvijo območij posebnega pomena za kmetijsko proizvodnjo, območij gozdov, pomembnejših rudnin in mineralnih surovin, industrijskih con, območij za rekreacijo in. turističnih območij, ogroženih območij zaradi delovanja naravnih sil ter območij deponij nevarnih in zdravju škodljivih snovi, zavarovanje najpomembnejših vodnih virov ter varstva naravne in kulturne dediščine, opredelitev območij, ki sc zavarujejo z zakonom in za katere se izdelajo podrobnejši prostorski akti;
—	zasnovo organizacije dejavnosti, ki so pomembne za skladnejši družbeni razvoj SR Slovenije, zlasti: omrežje naselij z značilnimi funkcijami, prometno omrežje, osnovne energetske vire in naprave, najpomembnejše vire in naprave za oskrbo z vodo in za odvajanje odpadnih voda.
203.	člen
(1)	Na podlagi stališč, ki jih sprejme Skupščina SR olovenije glede poročila o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije, pripravi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v sodelovanju s podpisniki dogovora o temeljih plana SR Slovenije vsako leto osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za naslednje leto in jo s predlogom ukrepov do konca oktobra predloži Skupščini SR Slovenije,
(2)	V resoluciji predlaga Izvršni svet Skupščine SR Slovenije temeljne usmeritve glede politike uresniče-
vanja družbenega plana SR Slovenije v naslednjem letu ter naloge in ukrepe za uresničevanje ciljev in nalog iz dogovora o temeljih plana SR Slovenije in plana na tistih področjih, kjer prihaja do pomembnejših odstopanj od sprejetih obveznosti v dogovorih in V politiki uresničevanja družbenega plana.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
204.	člen
Izvršni sveti skupščin družbenopolitičnih skupnosti in Gospodarska zbornica Slovenije bodo v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona začeli postopek za sklenitev družbenega dogovora, v katerem bodo delečih ukrepe in druge obveznosti za razvoj strokovnih služb za družbeno planiranje s ciljem uresničevanja sistema in razvijanja metodologije družbenega planiranja. Družbeni dogovor opredeli minimalne organizacijske, kadrovske in druge pogoje za delo strokevnib služb.
205.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti so dolžne do konca 1980. leta uskladiti s tem zakonom svoje samoupravne splešne akte, ki urejajo planiranje.
206.	člen
Vsi predpisi za izvajanje tega zakona morajo b*4 sprejeti najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
207.	člen
Z dnem .uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o regionalnem prostorskem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), tražen določb 12. in 13. člena ter v zvezi z njima določb tretjega odstavka 7. člena, 16. is 15. člena.
208.	Člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-48/79
Ljubljana, dne 26. decembra 1979.	»
Skupščina
Socialistične republike Slovenij«
Predsednik Milan Kučan 1. r.
5.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o enotni matični številki občanov
Razglaša se zakon o enotni matični Številki občanov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 19. decembra 1979 in na seji Zbora občin dne 19. decembra 1979.
St. 0100-76/79
Ljubljana, dne 19. decembra 1579.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
»
Če zavod ugotovi, da je določil napačno oziroma več matičnih številk organ v drugi republiki ali avtonomni pokrajini, obvesti ta organ.
Uničena matična številka se ne sme določiti drugemu občanu.
8.	člen
Organ, ki je izdal odločbo ali drugo listino o popravku datuma rojstva ali spola, je dolžan takoj, najpozneje pa v treh dneh, o tem obvestiti zavod zaradi določitve nove matične številke.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
9.	člen
ZAKON
o enotni matični številki občanov
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta zakon določa organ, pristojen za določanje enotne matične številke občanov, uporabo enotne matične številke občanov (v nadaljnjem besedilu: matična številka) ter obveznosti organov in organizacij pri izvrševanju zakona o uvedbi matične številke občanov (Uradni list SFRJ, št. 58/76) in tega zakona
2.	člen
Matična številka je identifikacijski znak za povezovanje podatkov v uradnih evidencah, ki se vodil« o občanu v republiki.
II.	DOLOČANJE MATIČNE ŠTEVILKE
•	3. člen
V	SR Sloveniji določa matično številko Zavod SR Slovenije za statistiko (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Zavod določi matično številko po kraju rojstva; za tiste, ki so rojeni v tujini, jo določi po kraju vpisa v rojstno matično knjigo; osebam, rojenim pred uveljavitvijo tega zakona, pa določi matično številko po kraju stalnega prebivališča.
Osebam, rojenim po uveljavitvi tega zakona izven , območja SR Slovenije, ki jim ni bila določena matična številka, se določi matična številka po kraju stalnega prebivališča.
4.	člen
O danih matičnih številkah vodi zavod evidenco v centralnem registru prebivalstva SR Slovenije.
5.	člen
Zavod pošlje določeno matično številko občinskemu upravnemu organu za notranje zadeve, da jo vpiše v rojstno matično knjigo in v register stalnega prebivalstva ter jo sporoči občanu.
III.	VPISOVANJE IN UPORABA MATIČNE ŠTEVILKE
6.	člen
Matična številka se vpiše v evidence in listine iz prvega odstavka 10. člena zakona o uvedbi matične številke občanov, v osebni karton registra stalnega prebivalstva, v kadrovsko evidenco, v zemljiški kataster in v druge evidence in listine, če tako določijo posebni predpisi.
V	poročno "matično knjigo in matično knjigo umrlih se bodo vpisovale matične številke občanov, ki bodo vpisani v te knjige po uveljavitvi tega zakona.
IV.	IZLOČITEV IN UNIČENJE NAPAČNO DOLOČENE MATIČNE ŠTEVILKE
7.	člen
Če zavod ugotovi, da je bila občanu določena napačna matična Številka, jo uniči in določi novo. Če sta občanu določeni dve ali več matičnih številk, uniči zavod matično številko, ki je bila pozneje določena.
Zavod je dolžan v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona določiti matične številke občanom, rojenim pred uveljavitvijo tega zakona, ki imajo stalno prebivališče v SR Sloveniji.
Občinski upravni organi za notranje zadeve so dolžni najpozneje do 1. marca 1981 vpisati matične številke v osebne kartone registra stalnega prebivalstva in obvestiti občane o njihovih matičnih številkah.
10.	člen
Organi in organizacije, ki vodijo predpisane evidence o občanih in na njihovi podlagi izdajajo javne listine, so dolžni vpisati matične številke v svoje evidence najpozneje do Sl. decembra 1985.
11.	člen
Direktor zavoda izda v soglasju z republiškim se-jcretarjem za notranje zadeve podrobnejše predpise z bbrazci za izvajanje tega zakona v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona.
12.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 205-1/79
Ljubljana, dne 19. decembra 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Milan Kučan 1. r.
6.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 7. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 1. točke 17. člena in 23. člena zakopa o javnem pravobranilstvu (Uradni list SRS, št. 19-908/76) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 19. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o : rr.vc "Uvi namestnika javnega pravobranilca
SR Slovenije	/
Razreši se:
dr. Marjan Pavlič, dolžnosti namestnika javnega pravobranilca SR Slovenije z 31. decembrom 1979.
St. 111-68/79
Ljubljana, dne 19. decembra 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1.
Na podlagi 26. alince 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 7. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 19. in 23. člena zakona o javnem pravobranilstvu (Uradni list SRS, št. 19-908/76) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1979 sprejela .
ODLOK
o imenovanju namestnika javnega pravobranilca SR Slovenije
Za namestnika javnega pravobranilca SR Slovenije se imenuje:
Tit Stanovnik, samostojni odvetnik v Ljubljani.
St. 111-68/79
Ljubljana, dne 26. decembra 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
8.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega- razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije 'ter 2. točke 75. člena in 77. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št.
10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 19. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o razrešitvi predsednika Višjega sodišča v Celju
Razreši se:
Zdenko Pavlina, dolžnosti predsednika Višjega sodišča v Celju.
St. 111-140/79
Ljubljana, dne 19. decembra 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik \
Milan Kučan 1. r.
"	9.
Na podlagi 29. alinee 335. člena in 7. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 7. alinee tretjega razdelka 70. člena, 4. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 1. alinee 33. člena in prvega odstavka 35. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10-525/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 19. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o razrešitvi namestnika javnega tožilca Višjega javnega tožilstva v Ljubljani
Razreši se:
dr. Bogdan Lamut, dolžnosti namestnika javnega tožilca Višjega javnega tožilstva v Ljubljani z 31. decembrom 1979.
St. 111-57/79
Ljubljana, dne 19. decembra 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
10.
Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 145. člena, 162. člena, 1. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenegr dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dn<
26.	decembra 1979 sprejela
ODLOK
o razrešitvi in izvolitvi člana Zakonodajno-pravne
komisije in dveh članov Komisije za pravosodje Skupščine SR Slovenije
I
Razrešijo se:
1.	Emil Šuštar, dolžnosti člana Zakonodajnopravne komisije Skupščine SR Slovenije;
2.	Stane Boštjančič, dolžnosti člana Komisije i Skupščine SR Slovenije za pravosodje;
3.	Rudi Kropivnik, dolžnosti člana. Komisije Skupščine SR Slovenije za pravosodje.
II
Izvolijo se:
1.	Vili Vindiš, za člana Zakonodajno-pravne komisije Skupščine SR Slovenije;
2.	Vida Mikuž, za članico Komisije Skupščine SR Slovenije za pravosodje;
3.	Andrej Polak, za člana Komisije Skupščine SR Slovenije za pravosodje.
Št. 0201-1/19
Ljubljana, dne 26. decembra 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
11.
Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 5. alinee drugega odstavka 68. člena, prve alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 66. in 71. člena poslovnika Zbora občin je Zbor občin Skupščine SR Slovenije na svoji seji dne 26. decembra 1979 sprejel
ODLOK
o razrešitvi in izvolitvi člana Odbora za družbenoekonomske odnose in razvoj Zbora občin Skupščine SR Slovenije
I	>
Razreši se:
Lucijan Korva, dolžnosti člana Odbora za družbenoekonomske odnose in razvoj.
II
Izvoli se:
Drago Jerman, za člana Odbora za družbenoekonomske odnose in razvoj.
St. 02004-1/79
Ljubljana, dne 26. decembra 1979.
Zbor občin
Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednica Silva Jereb 1. r.
12.
Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 5. alinee drugega odstavka 68. člena, 145. člena in 1. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije na svoji seji dne 26. decembra 1979 sprejel
ODLOK
o razrešitvi in izvolitvi članov odborov Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije I II
I
V	odborih Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije se razrešijo:
1.	Stane Markič, dolžnosti člana Odbora za
družbenopolitični sistem,	i
2.	Stane Repar, dolžnosti člana Odbora za družbenoekonomske odnose,
3.	Ciril Sitar, dolžnosti člana Odbora za družbenopolitični sistem.
II
V	odbore Družbenopolitičnega zbora Skupščino SR Slovenije se izvolijo:
1.	Majda Gaspari, za članico Odbora za družbenopolitični sistem,
2.	Stane Repar, za člana Odbora za družbenopolitični sistem,
3.	Ciril Sitar, za člana Odbora za družbenoekonomske odnose
4.	Peter Toš, za člana Odbora za družbenopolitični sistem.
St. 02003-1/79
Ljubljana, dne 26. decembra 1979.
Družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednica Tina Tomlje 1. r.
13.	>
Na podlagi 335. člena in 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 11. alinee tretjega razdelka 70. člena, 5. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 82. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1979 sprejela
DDLOK
o soglasju k imenovanju predsednice in članov upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča
Daje se soglasje k sklepu skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije, sprejetem na 9. seji skupščine, dne 19. 12. 1979, s katerim so bili v upravni odbor Sklada Borisa Kidriča jmenovani:
za predsednico:	t
dr. Aleksandra Kornhauser, redna profesorica Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, predstojnica Računalniškega centra za programirano učenje in inovacije v naravoslovnem izobraževanju;
za člane:
dr. France Adamič, redni profesor Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani,
dr. Adolf Bibič, redni profesor Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani,
dr. Dalij Djonlagič, rektor Univerze v Mariboru,
dr. Miroslava Geč-Korošec, profesorica Višje pravne šole v Mariboru, podpredsednica Republiškega odbora sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti,
dr. Miha Japelj, direktor sektorja za razvoj bazične proizvodnje, Tovarna zdravil Krka, Novo mesto,
Branko Jerkič, generalpodpolkovnik, komandant teritorialne obrambe SR Slovenije,
Ivica Kavčič, diplomirana inženirka kemije, Goriške strojne tovarne in livarne Gostol Idrija, podpredsednica Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije,
Miloš Kobe, diplomirani inženir elektrotehnike, član kolegijskega poslovodnega organa, SOZD Iskra, elektrokovinska industrija Ljubljana,
Anton L a d a v a , diplomirani politolog, sekretar Medobčinskega sveta Zveze komunistov Slovenije za severno-primorsko regijo, Tolmin,
dr. Boris M a,j e r , predsednik sveta Marksističnega centra pri Centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije, član Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije,
dr. Milan Osredkar, redni profesor Fakultete . za elektrotehniko Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani,
Marko S t o k i n , diplomirani inženir, strojništva, član izvršilnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije,
dr. Iztok W i n k 1 e r, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, predsednik Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost,
Mile Zupančič, diplomirani inženir kemije, generalni direktor Kemične, grafične in papirne industrije Aero Celje.
St. 111-5/79
Ljubljana, dne 26. decembra 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
i	Milan Kučan 1. r.
14.
Na podlagi 30., 32. in 72. člena poslovnika o delu Predsedstva Socialistične republike Slovenije je Predsedstvo Socialistično republike Slovenije na seji dne 25. decembra 1979 sprejelo
ODLOK
o organizaciji in delovnem področju služb Predsedstva Socialistične republike Slovenije
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Strokovno-politično, administrativno in tehnično delo za potrebe Predsedstva Socialistične republike Slovenije (v nadaljnjem'besedilu predsedstvo) in njegovih delovnih teles opravljajo službe predsedstva.
Delo iz prvega odstavka tega člena obsega zlasti: pripravljanje in organiziranje sej predsedstva in njegovih delovnih teles; zagotavljanje in pripravljanje informacij, poročil, analiz, dokumentacij ih drugih gradiv in podatkov, ki so potrebni za opravljanje funkcij in nalog predsedstva in njegovih delovnih teles; oblikovanje strokovnih mnenj, ki se dajejo v zvezi z delom predsedstva in njegovih delovnih teles; pripravljanje predlogov aktov, ih jih sprejema predsedstvo; spremljanje izvrševanja stališč in sklepov in drugih aktov predsedstva in njegovih delovnih teles.
2.	člen
V okviru služb Predsedstva SR, Slovenije deluje kabinet člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije z ustrezno službo za opravljanje strokovno-političnih in admi-nistrativno-tehničnih nalog.
Službe predsedstva, skladno z določbami poslovnika o delu predsedstva, opravljajo strokovno in drugo delo, ki je potrebno za izpolnitev nalog, ki jih predsedstvo zaupa Svetu republike oziroma posameznemu- njegovemu članu.
Službe predsedstva lahko opravljajo strokovno in drugo delo tudi za potrebe določenih republiških svetov, če tako v skladu z zakonom določi predsedstvo.
3.	člen
Službe predsedstva se organizirajo v skladu s potrebami in nalogami predsedstva in njegovih delovnih teles in opravljajo naloge in delo iz svojega delovnega področja kot enotna služba.
4.	člen
Pri izpolnjevanju svojih nalog sodelujejo službe predsedstva z republiškimi upravnimi organi, z ustreznimi organi Skupščine SR Slovenije in njenega izvršnega sveta, samoupravnih interesnih skupnosti in občin oziroma skupnosti občin kot družbenopolitičnih skupnosti, z družbenopolitičnimi, znanstvenimi, strokovnimi in drugimi organizacijami in institucijami v republiki, kot tudi z ustreznimi službami v predsedstvih socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin, ter s strokovnimi službami Predsedstva SFRJ.
II.	ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE
5.	člen
Strokovno-politrčno, administrativno in tehnično delo za predsedstvo in njegova delovna telesa ter predsednika in člane predsedstva opravljajo generalni sekretar predsedstva, strokovne in splošne službe predsedstva.
1.	Generalni sekretar predsedstva
6.	člen
Delo služb predsedstva vodi generalni sekretar predsedstva.
Generalni sekretar organizira in usklajuje delo služb predsedstva, skrbi za urejanje notranjih razmerij v službah, za smotrno, učinkovito in enotno delovanje služb ter opravlja druge naloge, ki mu jih naloži predsedstvo ali predsednik predsedstva. Posebej skrbi za pripravljanje in organiziranje sej predsedstva ter za izvrševanje sklepov predsedstva, za obveščanje javnosti in pravočasno posredovanje aktov, sklepov, stališč, mnenj in predlogov predsedstva pristojnim organom in organizacijam, za pripravo občasnih poročil o delu predsedstva; opravlja tudi druge naloge v zvezi z organiziranjem dela predsedstva, ki mu jih naloži predsedstvo ali predsednik predsedstva, in ki jih določa poslovnik o delu predsedstva.
V zvezi z usklajevanjem dela služb predsedstva daje generalni sekretar službam predsedstva navodila za delo, s katerimi se zagotavlja smotrno in učinkovito opravljanje ddl in nalog služb predsedstva.
Generalni sekretar je odgovoren predsedstvu za zakonito in učinkovito delo služb predsedstva.
Generalni sekretar ima glede delovnih razmerij in samoupravljanja v službah predsedstva pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi republiški upravni organ.
7.	člen
Generalni sekretar ima namestnika.
Namestnik pomaga generalnemu sekretarju pri opravljanju zadev iz njegovega delovnega področja in ga nadomešča, če je odsoten ali zadržan, z vsemi pooblastili in odgovornostmi.
Namestnik generalnega sekretarja opravlja tudi or-ganizacijsko-pravna in druga dela in naloge in vodi zadeve s področja splošnih služb predsedstva.
■	8. člen
Posvetovalno telo generalnega sekretarja predsedstva je kolegij, ki ga sestavljajo: namestnik general-
nega sekretarja, svetovalci predsedstva in šef kabineta predsednika predsedstva.
Kolegij obravnava vprašanja y zvezi z organiziranjem in usklajevanjem dela služb predsedstva, daje generalnemu sekretarju mnenje o aktih in gradivih, ki se pripravljajo v službah predsedstva za potrebe predsedstva ter o, drugih vprašanjih, ki jih določi generalni sekretar predsedstva.
Kolegij sklicuje in vodi generalni sekretar predsedstva.
2.	Strokovne službe predsedstva
9.	člen
Strokovno-politično in analitično delo ter obveščanje predsedstva o dogajanjih in aktualnih vprašanjih v republiki in federaciji ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje funkcij in nalog predsedstva, opravljajo svetovalci predsedstva.
Predsedstvo ima svetovalce:
—	za področje ljudske obrambe;
—	za področje varstva ustavne ureditve,
—	za področje mednarodnih odnosov;
—	za področje družbenopolitičnega sistema;
—	za področje varstva ustavnosti in zakonitosti ter uresničevanja svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana;
—	za področje družbenoekonomskega sistema;
—	za področje izobraževanja, kulture in znanosti;
—	za področje zdravstva in socialne politike.
Za posamezno delovno, področje lahko predsedstvo ustanovi strokovno službo.
10.	člen
Svetovalci predsedstva opravljajo naloge, ki zahtevajo posebno samostojnost, strokovnost in iniciativnost pri delu na ustreznem delovnem področju in ki se_nanašajo na proučevanje določenih vprašanj in oblikovanje predlogov za delovanje predsedstva in njegovih delovnih teles.
Svetovalci predsedstva so odgovorni za pravočasno in popolno izvrševanje svojih nalog ter za obveščanje predsedstva in njegovih delovnih teles o vprašanjih iz njihove pristojnosti.
Svetovalci predsedstva so vodilni delavci.
11.	člen
Pri opravljanju strokovno-političnih in analitičnih del in nalog, ki izhajajo iz.uresničevanja funkcij in nalog predsedstva in iz njegovega kolektivnega dela in odgovornosti, so svetovalci za posamezna delovna področja dolžni sodelovati med seboj in se delovno povezovati v skupine (teamsko delo) za izvrševanje določenih del in nalog, ki segajo na dve ali več delovnih področij.
12.	člen
Svetovalci predsedstva neposredno skrbijo za uresničevanje nalog predsedstva na posameznem področju in v ta namen: spremljajo, proučujejo in dajejo strokovna mnenja o vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje funkcije predsedstva na posameznem področju in spremljajo aktualna dogajanja ter o tem obveščajo predsedstvo; zbirajo in pripravljajo informacije in druga gradiva, s katerimi na ustrezen način opozarjajo predsedstvo na določena vprašanja iz njegove pristojnosti; pripravljajo predloge aktov, sklepov, stališč in mnenj predsedstva s posameznega področja in oprav-v Ijajo drugo strokovno delo za potrebe predsedstva.
13.	člen
Strokovno in drugo delo za potrebe predsednika predsedstva opravlja kabinet predsednika predsedstva.
Kabinet predsednika samostojno ali v sodelovanju 3 strokovnimi in drugimi službami predsedstva spremlja, proučuje in daje predsedniku predsedstva strokovna mnenja o vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje njegove funkcije, zbira in pripravlja informacijska in druga gradiva, ki so potrebna za delo predsednika predsedstva in opravlja drugo strokovno in organizacijsko delo za potrebe predsednika predsedstva.
Delo v kabinetu predsednika predsedstva organizira in vodi šef kabineta po navodilih predsednika predsedstva.
14.	člen
Strokovno in drugo delo za'člane predsedstva, ki je jootrebno za uresničevanje njihovih funkcij, opravljajo svetovalci predsedstva za posamezna področja.
Svetovalci za posamezna delovna področja samo-inicativno in po navodilih članov predsedstva spremljajo, proučujejo dogajanja na posameznih področjih in dajejo članom predsedstva strokovna mnenja o posameznih vprašanjih; zbirajo in pripravljajo informacije, analize, povzetke in drugo informativno gradivo ter opravljajo drugo strokovno in organizacijsko delo za potrebe članov predsedstva.
15.	člen
Strokovno in drugo delo za delovna telesa predsedstva opravljajo sekretarji teles, če ni to delo z ustanovitvenim odlokom zaupano svetovalcem oziroma strokovni službi predsedstva oziroma drugemu organu ali njegovi službi.
Sekretarji delovnih teles predsedstva opravljajo delo, ki se nanaša na organiziranje in pripravljanje sej telesa, na zagotavljanje In pripravljanje dokumentacijskega in drugega gradiva, ki' je telesu potrebno za delo, skrbijo za izvrševanje in izvajanje sklepov in predlogov telesa ter opravljajo drugo delo, ki jim ga naloži telo ali njegov predsednik.
Sekretarji določenih teles predsedstva delajo po neposrednih navodilih predsednikov teh teles.
3.	Služba za splošne zadeve
16.	člen
Služba za splošne zadeve opravlja:
—	strokovno-administrativna in organizacijska dela in naloge, ki se nanašajo na urejanje delovnih razmerij delavcev v predsedstvu in na delo predsedstve-ne pisarne;
—	administrativno-tehnična in organizacijska dela in naloge za funkcionarje predsedstva;
—	računovodska in druga dela in naloge, ki se nanašajo na materialno in finančno poslovanje predsedstva in njegovih služb;
—	pisarniška, tehnična in manipulativna dela in naloge za potrebe predsedstva in njegovih služb
17.	člen
Podrobnejše določbe o organizaciji in delovnem področju služb predsedstva z razčlenitvijo vseh del in nalog, ki se opravljajo na posameznih delovnih mestih, vsebuje pravilnik o sistemizaciji del in nalog v službah Predsedstva SR Slovenije.
Pravilnik o sistemizaciji sprejme komisija Predsedstva SR Slovenije za organizacijska in kadrovska
vprašanja na predlog generalnega sekretarja in po poprejšnjem mnenju sveta delovne skupnosti služb predsedstva.
III.	DRUGE DOLOČBE
18.	člen
Generalnega sekretarja predsedstva imenuje in razrešuje predsedstvo na predlog komisije za organizacijska in kadrovska vprašanja in po predhodnem mnenju koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
Namestnika generalnega sekretarja in svetovalce predsedstva za posamezna delovna področja imenuje in razrešuje predsedstvo na predlog komisije za organizacijska in kadrovska vprašanja.
Šefa kabineta predsednika predsedstva imenuje in razrešuje predsednik predsedstva.
Funkcionarji in vodilni delavci iz predhodnih odstavkov tega člena sklenejo delovno razmerje brez javnega razpisa z dnem imenovanja.
19.	člen
Delavci v službah predsedstva so glede na delo, ki ga opravljajo, odgovorni predsedstvu, njegovim telesom oziroma generalnemu sekretarju.
20.	člen
Sredstva za delo služb predsedstva se določijo in razporejajo s predračunom predsedstva, dokončno pa se razporejajo z zaključnim računom.
Na podlagi aktov predsedstva in samoupravnih splošnih aktov delovne skupnosti služb predsedstva sodeluje komisija za organizacijska in kadrovska vprašanja pri urejanju razmerij, ki se nanašajo na pridobivanje in razporejanje dohodka delovne skupnosti in na ugotavljanje delovne uspešnosti delavcev.
Sredstva za materialne izdatke, sredstva opreme in sredstva za posebne namene razporedi komisija za organizacijska in kadrovska vprašanja na predlog generalnega sekretarja predsedstva in po predhodnem mnenju sveta delovne skupnosti.
Komisija za organizacijska in kadrovska vprašanj^ določi pogoje za prenos, posodbo, prodajo ali zakup sredstev predsedstva, ki so oprema.
Odredbodajalec za izvrševanje predračuna za delo predsedstva in njegovih služb je generalni sekretar predsedstva.
21.	člen
Delovni čas v službah predsedstva traja od 7. do 15. ure vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek ter od
7.	do 17. ure vsako sredo. Odmor med delom je od 11.30 do 12. ure.
IV.	KONČNA DOLOČBA
22.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati začasni odlok o organizaciji in delovnem področju služb Predsedstva SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 26/74).
St. 021-3/79
Ljubljana, dne 25. decembra 1979.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik Viktor Avbelj 1. r.
15.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb za Novo leto 1980
1.	člen
Kazenski pregon se odpusti:
Emiliani Cvetku, rojenemu leta 1951, se odpusti kazenski pregon zaradi kaznivega dejanja nedovoljene trgovine in kaznivega dejanja dajanja podkupnine;
Ramovšu Martinu, rojenemu leta 1943, se odpusti kazenski pregon zaradi kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti;
Ramovš Slavki, rojeni leta 1958, se odpusti kazenski pregon zaradi kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti;
Tomažiču Jožetu, rojenemu leta 1921, se odpusti kazenski pregon zaradi hudega kaznivega dejanja zoper splošno varnost.
2.	člen
Neprestani del kazni zapora se odpusti:
Jermanu Matiji, rojenemu leta 1919, se odpusti neprestani del kazni 2 let in 6 mesecev zapora;
Vogrinu Antonu, rojenemu leta 1958, se odpusti neprestani del kazni 6 mesecev zapora.
3.	člen
Kazen "zapora se zniža:
Arnežu Francu, rojenemu leta 1921, se kazen 3 let in 6 mesecev zapora zniža za 1 leto;
Brumnu Ambrožu, rojenemu leta 1948, se kazen
3	let in 1 mesec zapora zniža za 6 mesecev;
C u b e 1 i Ivici, rojenemu leta 1940, sc kazen 6 let zapora zniža za 6 mesecev;
Dukiču Ljubiši, rojenemu leta 1933, se kazen
4	let zapora zniža za 1 leto;
Hudoroviču Mihaelu, rojenemu leta 1957, se kazen 1 leta in 7 mesecev zapora zniža za 3 mesece;
Koširju Ivanu, rojenemu leta 1948, se kazen 4 let in 6 mesecev zapora zniža za 6 mesecev;
Lindiču Jožetu, rojenemu leta 1957, se kazen 1 leta in 3 mesecev zapora zniža za 3 mesece;
Maltariču Andreju, rojenemu leta 1921, se enotna kazen 11 let in 4 mesece zapora zniža za 1 leto;
Rataju Hubertu, rojenemu leta 1937, se kazen
9	let zapora zniža za 1 leto;
Repniku Pavlu, rojenemu leta 1927, se kazen. 10 let zapora zniža za 1 leto;
Zadravcu Jožetu, rojenemu leta 1938, se kazen
10	let in 6 mesecev zapora zniža za 6 mesecev;
Žilavcu Antonu, rojenemu leta 1929, sc kazen 7 let zapora zniža za 1 leto.
4.	člen
Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno obsodbo:
Beganoviču Ibrahimu, rojenemu leta 1943, se izrečena kazen 1 leta zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v 3 letih ne bo storil novega kaznivega dejanja;
Fekonji Matiji, rojenemu leta 1936, se kazen (3 mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem,
da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v 2 letih ne bo storil novega kaznivega dejanja.
5.	člen
Ta odlok začne veljati s 1. januarjem 1980.
St. 25-1/79
Ljubljana, dne 25. decembra 1979.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik Viktor Avbelj 1. r.
IG.
Na podlagi 10. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter • republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
e spremembah in dopolnitvah odloka o kompenzaciji proizvajalcem kruha
1.	člen
V	1. členu odloka p kompenzaciji proizvajalcem kruha (Uradni list SRS, št. 25/79) se besede »od 25. julija do 31. decembra 1979« nadomestijo z besedami »od
25.	julija 1979 do 31. januarja 1980«.
2.	člen.
»a drugtao odstavkom 3. člena odloka se doda nov, tretji odstavek, ki se glasi:
' »Ze uveljavljenje kompenzacije se lahko uporabljajo sauno iakoture in dokumenti o dobava kruha last-whn prodajalnam, v katerih sta navedeni vrsta kruha In e ene za kilogram kruha.«
3.	člen
V	7. členu odloka se besede »31. januarja« nado-meetijo z besedami »29. februarja«.
4.	člen
Ta edlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 426-7/79
Ljubljana, dne 27. decembra 1979.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik
dr. Anton Vratuša 1. r.
17.
Na podlagi 10. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka k kompenzaciji za
mleko
1.	člen
V 1. členu odloka o kompenzaciji za mleko (Uradni list SRS, št. 24/76 in 36/79) se besede »10. decembra do 31. decembra 1979« nadomestijo z besedami »10. decembra 1979 do 31. marca 1980«.
Pika ha koncu 1. člena odloka sc črta in sc dodajo besede »oziroma določenih v skladu z odlokom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije«.
2.	člen
8.	člen odloka se spremeni takb, da se glasi:
»Upravičenec lahko uveljavlja kompenzacijo, ki se izplačuje od 20. julija do 9. decembra 1979, najpozneje do 9. januarja 1980; kompenzacijo, ki se izplačuje od 10. decembra 1979, do 31. marca 1980, pa najpozneje do 30. aprila 1980.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 426-5/78
Ljubljana, dne 27. decembra 1979.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Anton Vratuša 1. r.
18.
Na podlagi 10. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o spremembah odloka o kompenzaciji za meso
1.	člen
V prvem odstavku 1. člena odloka o kompenzaciji za meso (Uradni list SRS, št. 30/79 in 37/79) se besede »od 13. decembra do 31. decembra 1979« nadomestijo z besedami »od 13. decembra 1979 do 31. marca 1980«.
2.	člen	,	•
9.	člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»Upravičenec lahko uveljavlja kompenzacijo za meso, ki se izplačuje od 16. oktobra do 12. decembra 1979, najpozneje do 12. januarja 1980; kompenzacijo, ki se izplačuje od 13. decembra 1.979, do 31. marca 1980 pa najpozneje do 30. aprila lj)80.«
3.	člen
Ta o<jlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 426-2/78
Ljubljana, dne 27. decembra 1979.	'
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
dr. Anton Vratuša L r.
19.
Na podlagi 6. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) izdaja Izvršni svet Skupščine SR
Slovenije
ODLOK
o določitvi najvišje ravni radijske in televizijske naročnine
1.	člen
Mesečna naročnina za radijske in televizijske sprejemnike lahko /.naša od 1. februarja 1980 dalje največ: 1. za občane:	dln
a)	za radijske sprejemnike v enem gospodinjstvu. razen za sprejemnike vgrajene v vozila,
skupne	55
b)	za vsak radijski sprejemnik, ki je stalno ali
občasno vgrajen v vozilo	55
c)	za prvi televizijski	sprejemnik	145	|
d)	za vsak nadaljnji	televizijski sprejemnik 100
2.	za organizacije združenega dela s področja dejavnosti vzgoje, izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva, za družbene organizacije, društva in druge civilne pravne osebe, razen tistih, ki plačujejo naročnino v pavšalu:
a)	za vsak radijski sprejemnik	55
b)	za vsak televizijski sprejemnik	145
3.	za druge organizacije združenega dela ter za samostojne obrtnike, ki imajo sprejemnike v svojih poslovnih prostorih, razen za tiste, ki plačujejo naročnino v pavšalu
a)	za vsak radijski sprejemnik	200
b)	za vsak televizijski sprejemnik	'	550
4.	za pravne osebe iz 2. točke tega člena, ki plačujejo naročnino v pavšalu:
a)	za vsak radijski sprejemnik de števila petih
sprejemnikov	55
b)	za vsak nadaljnji radijski sprejemnik	40
c)	za prvi televizijski sprejemnik	145
d)	za vsak nadaljnji televizijski sprejemnik	100
5.	za pravne osebe iz 3. točke tega člena, ki plačujejo naročnino v pavšalu:
a)	za vsak radijski sprejemnik do števila petih
sprejemnikov	200
b)	za vsak nadaljnji radijski sprejemnik	95
c)	za vsak televizijski sprejemnik do števila
petih sprejemnikov	550
d)	za vsak nadaljnji televizijski sprejemnik	280
2.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati določba sedme alinee V. točke odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti republike (Uradni list SRS, št. 6/73, 21/73, 23/74, 14/76 in 12/79).
3.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 38-27/79
Ljubljana, dne 27. decembra 1979.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik
dr. Anton Vratuša 1. r.
Na podlagi 147. člena ustave SR Slovenije ter upoštevajoč 4., 9., 10., 11. in 19. člen družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske gradnje (Uradni list SFRJ, št. 52/76) in 17. člen družbenega dogovora o obli-
kovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/78)
sklenejo
Zveza stanovanjskih skupnosti Slovan.„i. Gospodarska zbornica Slovenije Izvršni svet Skupščine SR Slovenije Rupubliški svet Zveze sindikatov Slovenije Raziskovalna skupnost Slovenije Zveza komunalnih skupnosti Slovenije Splošno združenje gradbeništva in IGM temeljne banke
skupščine občin v SR Sloveniji
DRUŽBENI DOGOVOR o racionalizaciji stanovanjske graditve v SR Sloveniji
1.	člen
Udeleženci družbenega dogovora ugotavljamo, da predstavlja racionalizacije v stanovanjski graditvi osnovni pogoj za relativno zniževanje m postopno stabilizacijo cen stanovanj.
Racionalizacija v smislu družbenega dogovora pomeni ustvarjanje pogdjev aa zmanjševanje stroškov gradnje in uporabe stanovanj ter naselij ob njihovi nezmanjšani uporabni vrednosti (kvaliteta, funkcionalnost, humanost),v okviru dogovorjenih standardov.
2.	člen
Namen družbenega dogovora je zagotoviti:
—	realizacijo srednjeročnih planov stanovanjske graditve na optimalen način,
—	postopno izboljšanje pogojev gospodarjenja v stanovanjskem gospodarstvu.
—	intenziviranje proizvodnje oziroma '-idnje stanovanj.
3.	člen
Udeleženci se zavezujejo, da bodo določila tega dogovora skladno s svojimi pristojnostmi in nalogami, uresničevali na področju stanovanjske graditve v SR Sloveniji.
S	tem družbenim dogovorom udeleženci dogovorijo:
—	načela in naloge za izvajanje racionalizacije v stanovanjski graditvi,
—	sistem, organizacijo in način dogovarjanja o racionalizaciji,
—	neposredne obveznosti udeležencev.
4.	člen
Udeleženci družbenega dogovora soglašajo, da so dejavniki stanovanjske graditve, ki s samoupravnimi sporazumi opredelijo kratkoročne in srednjeročne programe racionalizacij ter skrbijo za njihovo uresničevanje, tile:
—	samoupravne stanovanjske skupnosti,
—	samoupravne komunalne interesne skupnosti,
—	samoupravne interesne skupnosti ga gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
—	izvršni sveti skupščin občin,
—	občinski sindikalni sveti, Zveza sindikatov Slovenije,
—	organizacije, ki opravljajo urbanistično planiranje,
—	organizacije, Id opravljajo gradbeno projektiranje,
—	organizacije, ki pripravljajo in urejajo stavbna zemljišča.
—	komunalne organizacije združenega dela,
—	proizvajalci stanovanj,
—	izvajalci obrtniških in instalacijskih del,
—	proizvajalci gradbenih materialov, elementov za gradnjo in opremo stanovanj,
—	temeljne banke,
—	organizacije, ki kreditirajo izvedbo del oziroma nakup stanovanj,
—	organizacije za vzdrževanje stanovanjskih hiš,
—	organizacije potrošnikov,
—	stanovanjske zadruge in druge samoupravne interesne skupnosti, organi in organizacije, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj in naselij.
5.	člen
Udeleženci družbenega dogovora bodo pri izvajanju svojih nalog o racionalizaciji skrbeli, da bodo dejavniki iz prejšnjega člena upoštevali naslednja načela:
—	celotna (kompleksna) racionalizacija vključuje vse možne racionalizacij ske ukrepe pri pripravi in izgradnji naselij, pri celotnem proizvodnem procesu, zajema vse faze in vse nivoje odločanja ter poleg neposrednih tudi vse posredne racionalizacije,
—	vsak dejavnik je zavezan zagotavljati izvajanje dogovorjenih racionalizacijskih ukrepov,
—	temeljna naloga neproizvodnih dejavnikov (občin, stanovanjskih in komunalnih skupnosti, bank idr.) v procesu racionalizacije je, da zagotovijo dogovorjene ugodne pogoje gradnje (plan, serija1, kontinuiteta, financiranje),
—	naloga proizvodnih dejavnikov pa je, da te pogoje izkoristijo na najboljši možni način.
6.	člen
Udeleženci družbenega dogovora so sporazumni, da je medsebojna dohodkovna povezanost dejavnikov iz 4. člena- tega dogovora izhodišče za razvoj ekonomskih odnosov pri dogovarjanju o racionalizaciji in da je pri tem potrebno upoštevati;
—	odvisnost cene od dogovorjenih in doseženih pogojev graditve ter vzročno povezavo med učinkom racionalizacij skega ukrepa in cene,
—	objektiviziran ekonomski položaj vseh dejavnikov, kar je potrebno zagotoviti z opredelitvijo družbenih kriterijev in meril za celoten proces priprave in graditve.
Praviloma se lahko ekonomsko vrednotijo oziroma upoštevajo v ceni le tisti racionalizacijski ukrepi, ki so skladno s kratkoročnimi in srednjeročnimi programi vključeni v urbanistično, investicijsko, projektno, teh-nološko-tehnično in organizacijsko dokumentacijo.
7.	člen
Temeljna naloga sistema družbenega dogovarjanja o racionalizaciji stanovanjske gradnje je, da zagotovi intenziven in stalen proces racionalizacije. Ta proces terja trajno aktivnost vseh udeležencev in dejavnikov !pri iskanju in pripravi optimalnih rešitev, izmenjavi in posredovanju izkušenj ter neposredni uporabi ra-cionalizacijskih ukrepov pri pripravi in gradnji stanovanjskih hiS in naselij.
Pogoj za uspešno realizacijo te naloge je, da mora biti neprekinjen proces racionalizacije skrbno programiran. V ta namen služi izdelava srednjeročnega in kratkoročnih programov racionalizacije.
8.	člen
Kot izhodišča za srednjeročni program racionalizacij upoštevajo udeleženci:
—	srednjeročni program stanovanjske gradnje,
—	resolucijo o temeljih srednjeročnega piana družbenega razvoja SRS,
—	ostale razvojne smernice,
—	določila družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske gradnje na nivoju federacije (Uradni list SFRJ, št. 52/76), — določila družbenega dogovora o elementih stanovanjske politike v SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 11/78).
Na podlagi teh izhodišč ter konkretnih pogojev oziroma stanja opredelijo udeleženci naslednje temeljne racionalizacijske naloge za bodoče srednjeročno obdobje:
—	izpopolnitev sistema financiranja oziroma njegovo prilagoditev potrebam družbeno usmerjene gradnje,
—	izpopolnitev tehnične regulative, njeno prilagoditev pogojem in zahtevam industrializirane gradnje,
—	poenotenje in poenostavitev postopkov za izdajo soglasij in dovoljenj za gradnjo s tem, da se upošteva gradnja naselja kot enotna investicija,
—	razvoj kvalitetnega sistema planiranja stanovanjske gradnje, ki mora zajeti celoten proces priprave, gradnje in uporabe objektov ter vse nivoje odločanja,
—	uveljavitev sistema družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja, ki mora zagotoviti razvoj dolgoročnih ekonomskih odnosov na osnovah skupnega prihodka,
—	razvoj visoko produktivnih sistemov gradnje, pri čemer je prioriteta na industrializaciji finalnih del in instalacij,
—	organiziranje plansko razvojne skupnosti za gradbeništvo, katere osnovna naloga je usklajevanje industrijskega razvoja celotne visoke gradnje,
—	pospeševanje razvoja organizacij združenega dela v smeri vertikalne racionalne notranje delitve dela, specializacije ter razvoja dohodkovnih odnosov,
—	postopen prehod k splošni uporabi metode integralnega projektiranja s programiranjem stroškov in ekonomskim usmerjanjem procesa, selektivno vrednotenje projektov in določanje njihove vrednosti po stopnji racionalnosti; obvezna uporaba tipiziranih elementov ter dogovorjenega standarda objekta in naselja;
—	zagotovitev smotrne priprave organizacije delovišč, prehodne komunalne ureditve, uporabe metode mrežnega planiranja, paralelnosti del in sodobne organizacije delovnega procesa,
—	organiziranje strokovnih služb, ki so pomembne za racionalizacijo v širših okvirih (tipizacija, planiranje, informatika, indeks cen),
—	usmerjanje raziskovalnega dela na težiščne probleme racionalizacije na podlagi raziskovalnih projektov ter integracija raziskovalnih kapacitet in dolgoročni angažmaji z raziskovalnimi organizacijami,
—	trajna koordinacija dela dejavnikov na nivoju občine, mesta in republike,
—	prilagoditev programov dopolnilnega izobraževanja potrebam delitve dela v proizvodnji (specializacije) in pospeševanja racionalizacije,
—	sistematično zbiranje in analiziranje povratnih izkušenj, njihovo posredovanje in uporaba.
Tako zasnovan srednjeročni program racionalizacij mora vplivati predvsem na:
—	bistveno izboljšanje pogojev graditve in višji nivo družbene organizacije in
—	bistveno izboljšanje nivoja organizacije proizvodnje oziroma hitrejšega razvoja industrializacije.
Udeleženci se zavezujejo, da bodo na teh osnovah izdelali »Srednjeročni program racionalizacijskih ukrepov« v enem letu po sklenitvi družbenega dogovora.
9.	člen
Udeleženci dogovora soglašajo, da bodo zagotovili izvajanje naslednjih skupin nalog, ki so pomembne za celovito racionalizacijo stanovanjske graditve:
—	stalna koordinacija dela pri izvajanju programa racionalizacije,
—	priprava srednjeročnega programa in kratkoročnih programov racionalizacije,
—	programiranje in koordinacija raziskovalnega dela za realizacijo tega dogovora,
—	organizacija strolcovnih posvetov, seminarjev in sprejemanje drugih ukrepov za hitro prenašanje spoznanj in pozitivnih izkušenj,
—	organizacija centralnega informativnega sistema.
Poleg tega se udeleženci zavezujejo, da bodo stalno
usklajevali program svojega dela.
10.	člen
Na osnovi tega dogovora izdelajo in sprejmejo udeleženci kratkoročne in srednjeročne programe ra-tianaJizacijskih ukrepov, ki so lahko letni ali dvoletni in vsebujejo:
—	konkretne racionalizacijske ukrepe za stanovaj-sko gradnjo,
—	raziskovalne in ostale naloge, ki so usmerjene v pripravo naslednjega kratkoročnega in srednjeročnega programa racionalizacij skih ukrepov,
—	operativno izvajanje nalog, M so nujne za realizacijo stalnega procesa racionalizacije.
11.	člen
Udeleženci se zavezujejo, da bodo v smislu 8., 9. in
10.	člena tega družbenega dogovora pravočasno sprejemali srednjeročne in kratkoročne programe ter tako zagotavljali stalnost procesa racionalizacije stanovanjske graditve v SR Sloveniji.
12.	člen
Udeleženci tega dogovora se zavezujejo, da bodo skupaj z drugimi zainteresiranimi organizacijami oziroma skupnostmi zagotavljali sredstva za realizacijo tekočih kratkoročnih in srednjeročnih programov s posebnimi sporazumi.
V realizacijo tekočih programov pa se vključujejo tudi:
—	predštudije, ki jih je potrebno izdelati v zvezi s pripravo programsko projektivnih osnov, zazidalnih načrtov, investicijskih programov ipd.,
—	pripravo prototipov, poligonov in vzorčnih projektov,
—	organiziranje in delovanje skupnih strokovnih služb,
—	strokovno presojo — vrednotenje tehnične dokumentacije ipd. V okviru tega dogovora pa bodo udeleženci izoblikovali kriterije in merila za ekonomsko spodbujanje racionalizacij skih ukrepov in rešitev.
13.	člen
Zveza stanovanjskih skupnosti bo:
—	sodelovala pri izdelavi osnov plana samoupravnih stanovanjskih skupnosti v SR Sloveniji za področje stanovanjskega gospodarstva in koordinirala delo pri njegovi realizaciji.
—	organizirala akcijo za sklenitev samoupravnih sporazumov o gradnji,
—	sodelovala pri izpopolnjevanju sistemov financiranja stanovanjskega in komunalnega gospodarstva.
14.	člen
Gospodarska zbornica Slovenije bo:
—	sodelovala pri izdelavi osnov srednjeročnega plana industrializacije stanovanjske gradnje in organizirala usklajevanje razvoja na tem področju,
—	aktivno sodelovala pri ustanavljanju plansko-razvojne skupnosti za gradbeništvo in spodbujala razvoj industrializacije,
—	sodelovala pri izdelavi in realizaciji raziskoval-no-razvojnih programov s podroCja graditeljstva in sta-novanjsko-komunalnega gospodarstva,
—	spodbujala razvoj dohodkovnih odnosov med dejavniki v visoki gradnji,
—	strokovno sodelovala pri izpopolnjevanju sistema financiranja stanovanjskega gospodarstva,
—	predlagala pristojnim organom nujne sistemske spremembe na področju regulative in tehničnih predpisov,
—	zagotavljala industrializacijo na področju stanovanjske graditve s tem, da bo spodbujala izdelavo novih in dopolnjevanje obstoječih tehničnih normativov, pravilnikov in standardov.
15.	člen
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo:
—	spodbujal aktivnost organov sindikatov na vseh ravneh za uveljavitev samoupravnih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu,
—	uveljavil dejavnost republiški odborov sindikatov posameznih dejavnosti za uresničevanje dohodkovnih odnosov med organizacijami združenega dela, ki posredno ali neposredno sodelujejo v procesu priprave in graditve stanovanj,
—	sodeloval pri predlaganju sistemskih rešitev na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	spodbujal člane sindikata znotraj organizacije združenega dela za izvajanje racionalizacije tam, kjer delavci živijo in delajo,
—	sodeloval pri uveljavljanju planiranja v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih,
—	sodeloval pri usmerjanju raziskovalno razvojnega dela na področju stanovanjskega gospodarstva.
16.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo:
—	pripravil zakonske predpise v zvezi 7. racionalizacijo stanovanjske graditve (financiranje stanovanjske graditve, urbanistični standardi, komunalni standardi, upravni postopek, poenostavitev postopkov za pridobitev investicijsko-tehnične dokumentacije),
—	sprejel tehnično regulativo, za katero je pristojen,
—	z ekonomskimi ukrepi pospeševal razvoj industrializacije stanovanjske graditve,
—	sodeloval pri izdelavi programa razvojno-raz-iskovalnega dela.
17.	člen
Raziskovalna skupnost Slovenije bo:
—	pri izdelavi svojih srednjeročnih in kratkoročnih programov upoštevala prioritetne raziskovalne naloge, ki bodo opredeljene s srednjeročnim programom racionalizacij,
z
—	pri razpisih posvetila posebno skrb projektom, ki neposredno prispevajo k racionalizaciji stanovanjske graditve,
—	podpirala razvoj dejavnosti, ki na osnovi raziskovalnih programov neposredno prispevajo k racionalizaciji stanovanjske graditve.
18.	člen
Zveza komunalnih skupnosti Slovenije bo:
—	sodelovala pri izdelavi osnov plana komunalnih skupnosti v SR Sloveniji za področje komunalnega gospodarstva ter koordinirala delo pri njegovi realizaciji,
—	sodelovala pri izpopolnjevanju sistema financiranja komunalnega opremljanja zemljišč,
—	sodelovala pri programiranju in koordinaciji raziskovalno-razvoj nega dela na področju komunalnega gospodarstva,
—	spodbujala in usmerjala izvajanje družbenega dogovora v samoupravnih komunalnih interesnih skupnostih in komunalnih organizacijah.
19.	člen
Splošno združenje gradbeništva in IGM bo usmerjalo delo svojih članov, da bodo:
—	tekoče izpopolnjevali svoje srednjeročne razvojne plane v skladu z usmeritvijo razvoja industriali-zacije-ter izdelali svoje etapne programe racionalizacij-skih ukrepov,
—	aktivno sodelovali pri izdelavi srednjeročnega plana industrializacije visoke gradnje,
—	aktivno sodelovali pri izpopolnitvi srednjeročnih planov stanovanjsko-komunalne graditve v občinah,
—	aktivno vključeni v proces družbenega dogovarjanja o racionalizaciji na nivoju občine.
20.	člen
Temeljne banke bodo:
—	pri bančni politiki financiranja stanovanjsko-komunalne graditve upoštevale dogovorjene družbene kriterije in realizacijo etapnih programov,
—	pri politiki kreditiranja investicij na področju visoke gradnje dale prednost programom, ki so ključnega pomena za razvoj industrializacije,
—	neposredno oziroma prek svojih članov izvajale 'vse naloge po dogovorjenih srednjeročnih, kratkoročnih in akcijskih programih.
21.	člen
Skupščine občin bodo:
—	s srednjeročnimi in dolgoročnimi družbenimi plani občine zagotovile kontinuiteto stanovanjske graditve kot pogoj za racionalizacijo,
—	v skladu z določili 8. člena pravočasno organizirale izdelavo srednjeročnega programa racionalizacij-i skih ukrepov,
—	skrbele, da bodo v dokumentih, ki jih bodo sprejemale vgrajeni s tem dogovorom sprejeti oziroma dogovorjeni racionalizacijski ukrepi,
—	dale dejavnikom iniciativo za sprejem kratko-iročnih programov racionalizacij stanovanjske izgradnje,
—	pospeševale razvoj industrializacij e stanovanjske graditve.
22.	člen
Udeleženci družbenega dogovora si bodo prizadevali, da bodo dejavniki v občinah organizirali in izpeljali postopek za sprejem kraktoročnega programa racionalizacij v 4 mesecih po uveljavitvi tega družbe-
nega dogovora in začeli uresničevati program racionalizacij pri gradnji naselij ter skrbeli za kontinuirano pripravo naslednjih programov.
Nosilec organizacije in izpeljave postopka za sprejem programa racionalizacij je samoupravna stano-vajska skupnost občine.
*	23. člen
Izvajanje tega družbenega dogovora in splošno problematiko racionalizacije spremlja odbor udeležencev, ki ima sedež pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Udeleženci:
— Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov. Raziskovalna skupnosti Slovenije, Zveza komunalnih skupnosti Slovenije, Splošno združenje gradbeništva in IGM imenujejo v odbor vsak po enega člana in enega namestnika;
—	vse temeljne banke imenujejo v odbor skupaj enega člana in enega namestnika;
—	vse skupščine občin SR Slovenije imenujejo v odbor skupaj enega člana in enega namestnika.
24.	člen
Naloge odbora udeležencev so predvsem:
—	da zagotovi izdelavo, spremljanje in izvajanje kratkoročnega in s rednj eročnega programa racionaliza-cijskih ukrepov,
—	da tekoče obvešča, opozarja udeležence in odgovarja udeležencem za izvajanje sprejetih programov racionalizacijskih ukrepov,
—	da v imenu udeležencev daje iniciative za izvajanje posameznih nalog,
—	da skrbi za pripravo strokovnih osnov za realizacijo racionalizacij skih ukrepov (raziskave, razvoj, prototipi, vzorčna gradbišča),
—	da skrbi za izvajanje dogovorjenih skupnih nalog ter zagotavlja koordinacijo dela.
Odbor lahko po potrebi imenuje stalne in občasne strokovne komisije za obravnavo posameznih vprašanj v zvezi z realizacijo dogovora. Za realizacijo skupnih nalog in delovanja odbora bodo udeleženci zagotavljali sredstva na osnovi predloženega finančnega načrta, temelječega na letnem programu dela, ki ga sprejema odbor udeležencev.
25.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora soglašajo, da lahko k njemu pristopijo tudi druge organizacije, zveze in skupnosti, ki so zainteresirane za racionalizacijo stanovanjske graditve.
26.	člen
Udeleženec tega družbenega dogovora je družbenopolitično odgovoren, če se ne ravna po obveznostih iz tega dogovora.
27.	člen
Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora se sprejemajo na enak način kot ta družbeni dogovor.
28.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Družbeni dogovor o racionalizaciji stanovanjske graditve so podpisali naslednji udeleženci:
Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije
Gospodarska zbornica Slovenije
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije Raziskovalna skupnost Slovenije Zveza komunalnih skupnosti Slovenije Splošno združenje gradbeništva in IGM temeljne banke
skupščine občin v Sloveniji: Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Maribor, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenij Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec, Skupščina obalne skupnosti; Skupščina mesta Ljubljane.
21.
Z namenom, da se zagotovijo otrokom in mladini ceneni prevozi z javnimi prometnimi sredstvi s ciljem nadaljnjega izobraževanja in vzgoje, spoznavanja kulturnih vrednot, razvijanja športnih panog, rekreacije in šolskega športa, spoznavanja domovine, predvsem krajev iz NOB, aktivne izrabe prostega časa, oddiha in razvedrila, na podlagi 147. člena ustave SRS sklenejo — Izvršni svet Skupščine SR Slovenije,
— Izobraževalna skupnost SR Slovenije,
— Telesnokultuma skupnost SR Slovenije,
— Kulturna skupnost SR Slovenije,
— Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, — Poslovna skupnost avtoprevoznistev Ljubljana,
— Kompas Ljubljana — TOZD Avtobusni promet, — Železniško gospodarstvo Ljubljana,
— Temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo prevozne storitve z žičnicami,
— Zveza socialistične mladine Slovenije,
— Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije
DRUŽBENI DOGOVOR o popustih in regresih za skupinska potovanja otrok in mladine za leti 1979—1980
1.	člen
Udeleženci tega dogovora se zavezujejo, da bodo za skupinska potovanja otrok in mladine z območja SR Slovenije zagotovili regres oz. popust pri nakupu vozovnice tako, da bo otrokom in mladini zagotovljen prevoz po ceni, ki znaša 40 °/o od polne vozne cene.
2.	člen
Izobraževalna skupnost "SR Slovenije, Telesnokul-turna skupnost SR Slovenije, Kulturna skupnost ŠR Slovenije, Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, zagotavljajo sredstva za regrese za skupinska potovanja otrok in mladine v višini 30 °/o od polne vozne cene za predvidene prevoze.
Poslovna skupnost avtoprevozništev Ljubljana: Kompas Ljubljana, TOZD Avtobusni promet; Železniško gospodarstvo Ljubljana; Ccrtus Maribor, TOZD Pohorska vzpenjača; Alpetour — Škofja Loka, TOZD Žičnice; SOZD SAP-Viator, DO Golf Turist Ljubljana; Rdeča dvorana Velenje, RTC Golte, dajejo za skupin-
ska potovanja otrok in mladine popust v višini 30°/o polne vozne cene za opravljene prevoze na rednih vožnjah in opravljajo posebej dogovorjene prevoze po minimalni vozni ceni, dogovorjeni na odboru udeležencev družbenega dogovora.
3.	člen
Pravica do regresa in popusta po tem dogovoru (v nadaljnjem besedilu »pravica do znižane vožnje«), velja za naslednja organizirana skupinska potovanja otrok in mladine:
—	za šolske in poučne izlete in potovanja učencev in študentov v okviru vzgojnoizobraževalnih programov,
—	za potovanja, ki jih organizirajo organizacije v okviru Zveze telesnokulturnih organizacij za potrebe kvalitetnega športa, športne rekreacije in šolskega športa,
—	za potovanja v okviru programov Zveze kulturnih organizacij Slovenije,
—	za potovanja v okviru programa vzgojnovar-stvenih zavodov, Zveze prijateljev mladine Slovenije in Zveze pionirjev Slovenije,
—	za potovanja v okviru programov Počitniške zveze Slovenije,
—	za potovanja v okviru programov- Zveze tabornikov Slovenije,
—	za potovanja v okviru programov Planinske zveze Slovenije,
—	za potovanja v okviru programov Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije,
—	za potovanja v okviru programov Gasilske zveze Slovenije,
—	za potovanja v okviru programov Organizacije klubov OZN,
—	za potovanja v okviru programov Strelske zveze Slovenije,
—	za potovanja v okviru programov Zveze socialistične mladine Slovenije,
—	za potovanja v okviru programov Glasbene mladine Slovenije,
—	za potovanja v okviru programov Rdečega križa Slovenije.
4.	člen
Pravico do znižane vožnje imajo osebe, ki niso starejše od 27 let in osebe, ki jih organizator izleta ali skupinskega potovanja določi za spremljevalce. Pri tem sme biti največ en spremljevalec na 10 udeležencev, razen pri predšolskih in osnovnošolskih otrocih, kjer sme biti en spremljevalec na 5 udeležencev.
5.	člen
Pravica do popusta se uveljavlja s potrdilom organizatorja potovanja, s katerim se ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji iz 3. in 4. člena tega dogovora.
Potrdilo organizatorja potovanja mora navajati smer in kraj potovanja, datum potovanja, število udeležencev, podpis odgovorne osebe in pečat ali žig organizacije.
6.	člen
Prevozniki dajejo upravičencem popust za prevoze na rednih progah in posebej dogovorjene prevoze za celotno območje Jugoslavije ter na narodnostno mešana območja v Avstriji, Italiji in Madžarski, kjer živijo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti.
7.	člen
Pri posebej dogovorjenih vožnjah (izven rednih voženj), mora biti prevozno sredstvo zasedeno najmanj 80 »/o kapacitete vozila, pri prevozih z avtobusom in 90 »/o pri železniških prevozih. Če prevozno sredstvo ni polno zasedeno, lahko prevoznik zaračunava tudi nezasedena mesta, vendar prav tako s 30 °/o popustom.
V primeru iz prejšnjega odstavka, ima organizator potovanja pravico do regresa tudi za nezasedena mesta.
Prevoznik lahko pri posebej dogovorjenih vožnjah zaračuna tudi vožnjo od stalnega postajališča prevoznega sredstva do kraja, od koder bo opravljen prevoz, če je oddaljenost od enega do drugega kraja večja kot 5 km in posebne cestne oz. druge pristojbine.
Organizator potovanja ima pravico do popusta in regresa v primeru dostave avtobusa iz prejšnjega odstavka.
Cestne, ostale pristojbine in stroške trajekta, se ne ' regresira.
Devizni stroški pri prevozih, opravljenih na slovenskih narodnostnih območjih v Italiji, Avstriji in Madžarski, bremenijo v celoti organizatorja potovanja.
8.	člen
Prevoznik mora za opravljene prevoze izstaviti originalne vozovnice ali račune, iz katerih mora biti raz-vidnq:
a)	za prevoze na rednih linijah: število udeležencev, polna cena prevoza, znesek plačila in znesek popusta;
b)	za posebej dogovorjene prevoze: število km, dogovorjena minimalna cena, znesek popusta.
9.	člen
Upravičenci za uveljavljanje popustov in regresov morajo dokumentirati zahtevek za 30 °/o regres s predložitvijo potrdila organizatorja potovanja, z originalnimi vozovnicami ali originalnimi računi prevoznikov, izstavljenih v skladu z 8. členom in 5. členom v roku 15 dni od izvedbe izleta.
10.	člen
Udeleženci,iz prvega odstavka 2. člena tega dogovora združujejo sredstva za regresiranje potovanj otrok in mladine v višini, ki se vsako leto določi z aneksom, kateri je sestavni del družbenega dogovpra.
Udeleženci zagotovijo sredstva v ustreznih dvanajstinah preko celega leta.
Sredstva za regrese se izločajo na poseben račun !pri republiški konferenci ZSMS in se lahko uporabljajo le za namene iz tega dogovora.
11.	člen
Republiška konferenca Zveze socialistične mlsdine Slovenije lahko koristi za organizacijo admini trativno-finančne in analitične službe največ 1 °/o od zbranih sredstev iz 10. člena tega dogovora.
12.	člen
Za izvajanje družbenega dogovora skrbi odbor udeleženčev družbenega dogovora (v nadaljnjem besedilu odbor udeležencev), ki ga sestavljajo:
—	delegat poslovne skupnosti avtoprevozništev Ljubljana,
—	delegat Železniškega gospodarstva Ljubljana,
—	delegat TOZD, ki opravljajo prevozne storitve z žičnicami,
—	delegat Izvršnega sveta Skupščine SRS,
—	delegat Izobraževalne skupnosti SRS,
—	delegat Kulturne skupnosti SRS,
—	delegat Telesnokulturne skupnosti Slovenije,
—	delegat Zveze skupnosti otroškega varstva Slovenije,
—	delegat Republiške konference ZSMS,
—	delegat Republiške konference SZDL,
—	pet delegatov uporabnikov sredstev, ki se izvolijo v okviru RK ZSMS.
Delo vodi predsednik, ki ga izvoli odbor.
13.	člen
Odbor razporeja sredstva za regrese med udeležence skupinskih potovanj iz 3. člena tega dogovora na podlagi predloženih letnih programov, ki jih odbor uskladi in prilagodi dogovorjenim sredstvom, pri tem odbor zagotavlja enakomerno porazdelitev sredstev po dejavnosti porabnikov in s to porazdelitvijo zagotavlja relativno enake možnosti vsem porabnikom za ustrezno realizacijo programov, upoštevajoč pri tem realizacijo programov, aktivnost članstva in druge kriterije.
Odbor določa podrobnejši postopek za uveljavitev pravic do regresa. Odbor ima pravico koptrolc zbiranja in porabe sredstev pri RK ZSMS. Odbor lahko vsako leto določi delovno skupino, ki deluje v skladu s pooblastili odbora.
14.	člen
Odbor udeležencev mora najmanj enkrat mesečno obvestiti vse podpisnike dogovora o koriščenju sredstev, zbranih 'za regresiranje po 10. členu tega dogovora. ■
15.	člen
Ta dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev za leti 1979—1980 in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
ANEKS K DRUŽBENEMU DOGOVORU
Na podlagi 10. člena družbenega dogovora o popustih in regresih za skupinska potovanja otrok in mladine, podpisniki iz prvega odstavka 2. člena tega dogovora združujejo sredstva za regrese za leto 1979 v naslednjem znesku od celotnih predvidenih sredstev:
Izobraževalna skupnost SRS Izvršni svet Skupščine SRS Kulturna skupnost SRS Telesnokulturna skupnost "SRS
9.395.650.00
5.427.750.00 800.000,00
1,006.280,55
Zveza skupnosti otroškega varstva SRS 1,358.420,00
Skupaj
17,988.100,55
Podpisniki:
Republiška konferenca Zv -c icialistične mladine Slovenije, Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Izvršni svet Skupščine SRS, Izobraževalna skupnost SRS, Telesnokulturna skupnost SRS, Kulturna skupnost SRS, Zveza skupnosti otroškega varstva SRS, Poslovna skupnost Avtoprevozništev Ljubljana, Kompas Ljubljana, TOZD Avtobusni promet, Železniško gospodarstvo Ljubljana, Odbor za žičnice prt Gospodarski zbornici SRS za temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo prevozne storitve z žičnicami.
22.
Na podlagi drugega odstavka 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in dignostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki so po predpisih verificirane za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, opraviti v letu 1980 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Na podlagi te odredbe pripravi oddelek za epi-zootiologijo pristojnega veterinarskega zavoda oziroma veterinarske postaje (v nadaljnjem besedilu: veterinarski zavodi) v sodelovanju z obratno veterinarsko ambulanto predlog programa preventivnih ukrepov v letu 1980 in ga predloži za veterinarstvo pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
Izvršni svet Skupščine občine mora odrediti ukrepe za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni za območje svoje občine 30 dni po uveljavitvi te odredbe.
3.	člen
Preventivne ukrepe iz te odredbe opravijo veterinarski zavodi iz prvega odstavi 1. člena te odredbe in obratne veterinarske ambulante.
Veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
4.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
5.	člen
Veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante, ki opravljajo preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante iz prejšnjega odstavka morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
II.	PREVENTIVNI UKREPI -
6.	člen
Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v naslednjih občinah: Ajdovščina, Brežice, Celje, Črnomelj,
Idrija, Ilirska Bistrica, Kočevje, Koper, Kranj, Krško Lendava, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Metlika, Novo mesto, Nova Gorica, Ptuj, Radovljica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Vrhnika in Velenje ter v občinah, kjer se pojavi vranični prisad.
Zaščitno je treba cepiti živali v soseskah, kjer je bila v zadnjih tridesetih letih ugotovljena ta bolezen.
Zaščitno cepljenje opravijo do 30. aprila 1980 veterinarski zavod oziroma obrtne veterinarske ambulante.
7.	člen
Proti šumečemu prisadu se mora preventivno cepiti goveda in ovce pred odgonom na pasišča, na katerih je bila v zadnjih tridesetih letih ugotovljena ta bolezen.
Cepljenje opravijo vsaj 20 dni pred odgonom na pasišče veterinarski zavodi; na družbenih posestvih, ki ima organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante.
8.	člen
Preventivno cepljenje psov starih več kot štiri mesece proti steklini se mora opraviti do 30. aprila 1980.
Psi, poleženi do 31. avgusta 1980, morajo biti cepljeni proti steklini v decembru 1980.
9.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	na družbenih perutninskih obratih organizacij združenega dela;
—	v naseljih, kjer so družbeni perutninski obrati organizacij združenega dela, ali večje reje individualnih proizvajalcev;
—	v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijo združenega dela;
—	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost;
—	v naseljih, kjer je bila atipična kokošja kuga ugotovljena v zadnjih dveh letih (na območju občine Domžale, Krško in Ljubljana Mostc-Polje).
Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi.
Cepljenje opravijo veterinarski zavodi; v družbenih perutninskih obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
10.	člen
Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tif niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in so zaščitno cepljene proti kužnemu tremorju perutnine, ki po 14. tednu starosti niso dobivale nitrofuranskih pripravkov (nitro-furazon, furazolidon itd.). .
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tif a po metodi hitre krvne aglutinacije opravijo veterinarski zavodi z ekipo obratne veterinarske ambulante.
Cepljenje proti kužnemu tremorju opravijo z registrirano AE vakcino veterinarski zavodi; v obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratna veterinarska ambulanta.
11.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svinj oziroma 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba zaščititi tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora.
Cepljenje s sevom K lapiniziranega virusa opravijo veterinarski zavodi; na družbenih prašičerejskih obratih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante.
/	12. člen
Proti slinavki in parkljevki je treba preventivno cepiti osnovno govejo čredo organizacij združenega dela in bike v osemenjevalnih središčih.
Preventivno cepljenje s polivalentno AOC vakcino opravijo veterinarski zavodi; na govedorejskih obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante.
13.	" člen
V letu 1980 je treba opraviti tuberkulinizacijo goveda v vseh gospodarstvih, ki niso bila tuberkulinizi-rana leta 1978 in 1979. Tuberkulinizacija mora biti opravljena do 30. junija 1980, sanacija okuženih in na okužbo sumljivih gospodarstev pa mora biti opravljena do 31. decembra 1980. Tuberkulinizacijo goved opravijo veterinarski zavodi.
Tuberkulinizirati je treba osnovne goveje črede organizacij združenega dela in bike v osemenjevalnih središčih.
Tuberkulinizaeijo osnovne goveje črede organizacij zdruaenaga dela opravijo veterinarski zavodi. Tuberkulinizacijo bikov v osemenjevalnih središčih opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete Ljubljana do 31 decembra 1880.
14.	Sen
Glade ne brucelozo je treba preiskati:
—	z mlečno obročkasto preiebušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev, in sicer enkrat na leto;
—	z enkratnim serološkim pregledom krvi osnovne goveje črede organizacij združenega dela;
—	z enkratno serološke preiskavo krvi in enkratno laboratorijsko preiskavo semena bikov v osemenjevalnih središčih in sicer v presledkih šestih mesecev med obema pregledoma;
—	z enkratno serološko preiskavo krvi plemenskih živali na prašičerejskih obratih organizacij združenega
dela.
Mlečno obročkasto preizkušnjo opravijo veterinarski zavodi. Odvzem krvi osnovnim govejim čredam in krvi plemenskim živalim na prašičerejskih obratih organizacij združenega dela opravi pristojni veterinarski zavod z ekipo obratne veterinarske ambulante.
Odvzem krvi bikom plemenjakom v osemenjevalnih središčih opravi pristojni veterinarski zavod.
Odvzem in pregled semena bikov v osemenjevalnih središčih opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete Ljubljana do 31. decembra 1980.
15.	člen
Osnovne črede plemenskih goved, ki niso bile pregledane na levkoze in plemenjake v osemenjevalnih središčih je treba preiskati na levkozo goved.
Preiskava seruma s preizkusom v agarskem gelu opravi Klinika za prežvekovalce — VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
16.	člen
Plemenjake v osemenjevalnih središčih in v pri-rodnem pripustu je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV).
Kri odvzamejo pristojni veterinarski zavodi.
Preiskavo krvi opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
17.	člen
Na kužno malokrvnost konj je treba preiskati vse plemenske žrebce in vse plemenske kobile, vse kopitarje ergele Lipica, Zrebetišča v Logarski dolini ter čredo konj VTOZD za živinorejo BF Rodica — Krum-perk.
Kri odvzamejo pristojni veterinarski zavodi.
Preiskavo lavi opravi Zavod za mikrobiologijo in kužne bolezni Veterinarske fakultete v Zagrebu.
18.	člen
Čebelje družine vzrejevalcev matic ter čebelje družine plemenilnih pestaj je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, nosemavost in varoa-tozo. Preglede opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, Gerbičeva 60.
Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, je treba pregledati na varoatozo. Vzorce zimskega drobirja morajo odvzeti veterinarski zavodi. Preglede na varoatozo opravi:
— VTOZD za veterinarstva Ljubljana, Gerbičeva 60, ah
— Živinorejsko veterinarski zavod Celje ali
— Obdravski »vod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj ali
— Kmetijske veterinarski zavest Neva Gorica.
Vzorce je treba poslati do 31. marca 1980, preiskav« pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1980.
19.	člen
Na vrtoglavost postrvi je treba pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od meseca julija naprej, vzorci tržnih rib pa, ko to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije.
Na virusno hemoragično septikemijo šarenk je treba pregledati plemenske jate postrvskih rib do 15. februarja 1980. Vzorce klinično bolnih in sumljivih rib je treba poslati v VTOZD za veterinarstvo Bihoteh-niške fakultete v Ljubljani.
Na spomladansko viremijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. maja 1980 pregledati krape iz registriranih rej, ki se vlagajo, prodajajo in prevažajo.
Vzorce je treba odvzeti do 15. maja 1980. Pri mladicah krapov pa je treba vzeti vzorce do konca leta 1980.
Vzorce vzamejo veterinarski zavodi.
Virološke preiskave opravi po predhodnem dogovoru Veterinarska fakulteta v Zagrebu.
20.	člen
Na območju skupščin občin Lenart, Maribor, Murska Sobota, Ormož, Ptuj, kjer je ugotovljena mehurja-
vost, je treba ob cepljenju psov proti steklini le-tem dati tudi zdravilo proti trakulji, ki povzroča mehur-javost.
Najmanj 4 dni po zdravljenju je treba iztrebke zdravljenih psov zakopavati.
Veterinarski zavodi, ki opravijo zdravljenje, morajo z izobraževanjem živinorejcev in priučenih mesarjev zagotoviti, da bodo organi zaklanih prašičev, ovac in goved z mehurji prekuhani oziroma neškodljivo uničeni.
20. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322/A-049/77
Ljubljana, dne 22. decembra 1979.
Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ivo Marenk, dipl. inž. 1. r.
23.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) in 18. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja ter plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1980 objavlja republiški sekretariat za finance
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1980 (Uradni Ust SRS, št. 37/79 in 38/79)
I.	V tabeli pod 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe:
'A. pri zaporedni številki 2 občina Brežice se:
—	v stolpcu 9 stopnja 0,44 nadomesti s stopnjo 0,47;
—	v stolpcu 13 stopnja 31,96 nadomesti s stopnjo 31,99;
—	v stolpcu 14 stopnja 11,09 nadomesti s stopnjo
11,12;
B.	pri zaporedni številki 3 občina Celje se:
1,40
5,52
1,65
0,67
v stolpcu 6 stopnja 1,44 nadomesti v stolpcu 7 stopnja 5,69 nadomesti v stolpcu 8 stopnja 1,69 nadomesti v stolpcu 9 stopnja 0,09 nadomesti
s stopnjo s stopnjo s stopnjo s stopnjo
—	v stolpcu 13 stopnja 33,04 nadomesti s stopnjo 32,75;
—	v stolpcu 14 stopnja 11,98 nadomesti s stopnjo 11,69;
C.	pri zaporedni številki 4 občina Cerknica se:
—	v stolpcu 11 stopnja 6,65 nadomesti s stopnjo 8,10;
—	v stolpcu 13 stopnja 30,60 nadomesti s stopnjo 32,05;
D.	pci zaporedni številki 12 občina Ilirska Bistrica se:
—	v stolpcu 10 stopnja 1,36 nadomesti s stopnjo
I,	31;
—	v stolpcu 13 stopnja 31,95 nadomesti s stopnjo 31,90;
—	v stolpcu 14 stopnja 11,33 nadomesti s stopnjo
II,	28;
E.	pri zaporedni številki 18 občina Kranj se:
—	v stolpcu 6 stopnja 1,55 nadomesti s stophjo 1,32;
—	v stolpcu 7 stopnja 5,08 nadomesti s stopnjo 4,94;
—	v stolpcu 8 stopnja 1,18 nadomesti s stopnjo 1,11;
—	v stolpcu 9 stopnja 0,48 nadomesti s stopnjo 0,49;
—	v stolpcu 10 stopnja 0,83 nadomesti s stopnjo 0,76;
—	v stolpcu 13 stopnja 31,07 nadomesti s stopnjo 30,57;
—' v stolpcu 14 stopnja 10,62 nadomesti s atopnjo 10,12;
F.	pri zaporedni številki 21 občina Lenart sc:
—	v stolpcu 7 stopnja 5,94 nadomesti s stopnjo 5,95;
—	v stolpcu 11 stopnja 7,31 nadomesti s stopnjo 7,42;
—	v stolpcu 13 stopnja 31,15 nadomesti s stopnjo 31,27;
—	v stolpcu 14 stopnja 10,87 nadomesti s stopnjo 10,88;
G.	pri zaporedni številki 23 občina Litija se:
—	v stolpcu 6 stopnja 1,11 nadomesti s stopnjo 1,08;
—	v stolpcu 7 stopnja 6,71 nadomesti s stopnjo
6,47;
—	v stolpcu 8 stopnja 1,06 nadomesti s stopnjo 1,04;
—	v stolpcu 9 stopnja 0,32 nadomesti s stopnjo
0,31;
—	v stolpcu 10 stopnja 1,57 nadomesti s stopnjo 1,52;
—• v stolpcu 11 stopnja 8,17 nadomesti s stopnjo 7,55;
—	v stolpcu 13 stopnja 33,41 nadomesti s stopnjo 32,44;
—	v stolpcu 14 stopnja 12,27 nadomesti s stopnjo
v stolpcu 10 stopnja 0,97 nadomesti s stopnjo
H.	pri zaporedni številki 24 občina Ljubljana Bežigrad se:
—	v stolpcu 4 stopnja 0,12 nadomesti s stopnjo 0,50;
—	v stolpcu 13 stopnja 29,80 nadomesti s stopnjo 30,18;
—	v stolpcu 14 stopnja 9,60 nadomesti s stopnjo 9,98;
I.	pri zaporedni številki 25 občina Ljubljana Center se:
—	v stolpcu 4 stopnja 0,12 nadomesti s stopnjo 0,50;
—	v stolpcu 13 stopnja 29,80 nadomesti s stopnjo 30,18;
—	v stolpcu 14 stopnja 9,60 nadomesti s stopnjo
9,98;
J.	pri zaporedni številki 26 občina Ljubljana Mo-ste-Polje se:
—	v stolpcu 4 stopnja 0,12 nadomesti s stopnjo
0,50;
—	v stolpcu 13 stopnja 29,80 nadomesti s stopnjo 30,18;
—	v stolpcu 14 stopnja 9,60 nadomesti s stopnjo 9,98;
K.	pri zaporedni številki 27 občina Ljubljana SišTca se:
—	v stolpcu 4 stopnja 0,12 nadomesti s stopnjo 0,50;
—	v stolpcu 13 stopnja 29,80 nadomesti s stopnjo .30,18;
—	v stolpcu 14 stopnja 9,60 nadomesti s stopnjo 9,98;
L.	pri zaporedni številki 28 občina Ljubljana Vič-Rudnik se:
— v stolpcu 4 stopnja 0,12 nadomesti s stopnjo
0,50;
—	v stolpcu 13 stopnja 29,Š0 nadomesti s stopnjo 30,18;
—	v stolpcu 14 stopnja 9,60 nadomesti s stopnjo 9,98;
M.	pri zaporedni številki 30 občina Logatec se:
—	, v stolpcu 6 stopnja 1,12 nadomesti s stopnjo
I,	25;
—	v stolpcu 7 stopnja 6,96 nadomesti s stopnjo 6,65;
—	v stolpcu 8 stopnja 0,82 nadomesti s stopnjo
0,88;
—	v stolpcu 9 stopnja 0,33 nadomesti s stopnjo
0,34;
—	v stolpcu 10 stopnja 0,76 nadomesti s stopnjo 0,89;
—	v stolpcu 11 stopnja 6,42 nadomesti s stopnjo
8,87;
—	v stolpcu 13 stopnja 30,88 nadomesti s stopnjo 33,35;
—	v stolpcu 14 stopnja 11,49 nadomesti s stopnjo
II,	51;
N.	pri zaporedni številki 33 občina Mozirje se: ■
—	v stolpcu 8 stopnja 0,93 nadomesti s stopnjo
I,	07;
—	v stolpcu 13 stopnja 32,26 nadomesti s stopnjo 32,40;
—	v stolpcu 14 stopnja 11,10 nadomesti s stopnjo
II,	24;
O.	pri zaporedni številki 35 Nova Gorica se:
—	v stolpcu 6 stopnja 1,26 nadomesti s stopnjo 1,24;
—	v stolpcu 7 stopnja 5,21 nadomesti s stopnjo 5,17;
—	v stolpcu 8 stopnja 1,68 nadomesti s stopnjo 1,65;
—	v stolpcu 9 stopnja 0,61 nadomesti s stopnjo 0,60;
—	v stolpcu 10 stopnja 0,84 nadomesti s stopnjo 0,82;
—	v stolpcu 11 stopnja 8,25 nadomesti s stopnjo 8,17;
—	stolpcu 13 stopnja 32,04 nadomesti s stopnjo 31,84;
—	v stolpcu 14 stopnja 11,10 nadomesti s stopnjo 10,98;
P.	pri zaporedni številki 39 občina Postojna se. — v stolpcu 6 stopnja 1,39 nadomesti s stopnjo
1,37
5,61
1,15
0,86
0,80
7,97
v stolpcu	7	stopnja	5,80	nadomesti	s
v stolpcu	8	stopnja	1,08	nadomesti	s
v stolpcu	9	stopnja	0,87	nadomesti	s
v stolpcu	10	stopnja	0,90	nadomesti	s
v stolpcu	11	stopnja	7,63	nadomesti	s
stopnjo
stopnjo
stopnjo
stopnjo
stopnjo
—	v stolpcu 13 stopnja 32, 14 nadomesti s stopnjo
32,23;
—	v stolpcu 14 stopnja 11,54 nadomesti s stopnjo
11,29;
R.	pri zaporedni številki 4 občina Ravne na Koroškem se:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,20 nadomesti s stopnjo 1,24;
—	v stolpcu 13 stopnja 31,06 nadomesti s stopnjo 31,10;
—	v stolpcu 14 stopnja 10,91 nadomesti s stopnjo 10,95;
S.	pri zaporedni številki 54 občina Trbovlje se:
—	v stolpcu 7 stopnja 5,31 nadomesti s stopnjo 5,41;
— v stolpcu 10 stopnja 1,02 nadomesti s stopnjo
1,14;
S. pri zaporedni številki 14 občina Jesenice se:
—	v stolpcu 4 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,40;
—	v stolpcu 13 stopnja 30,85 nadomesti s stopnjo 30,75;
—	v stolpcu 14 stopnja 10,65 nadomesti s stopnjo 10,55;
T.	pri zaporedni številki 15 občina Kamnik se:
—	v stolpcu 4 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo
0,10;
—	v stolpcu 13 stopnja 31,45 nadomesti s stopnjo 31,05;
—	v stolpcu 14 stopnja 11,14 nadomesti s stopnjo
10,74;	e
II. V tabeli točke 2 pod A a) in b) se.
—	pri zaporedni številki 4 občina Cerknica
v stolpcu 3 stopnja 1,46 nadomesti s stopnjo 1,80;
—	pri zaporedni številki 17 občina Koper
v stolpcu 3 stopnja 2,68 nadomesti s stopnjo 2,67 in v, stolpcu 4 stopnja 0,22 nadomesti s stopnjo 0,24;
—	pri zaporedni številki 18 občina Kranj
v stolpcu 4 stopnja 0,28 nadomesti s stopnjo 0,25;
—	pri zaporedni številki 21 občina Lenart
v stolpcu 3 stopnja 1,78 nadomesti s stopnjo 2,08 v stolpcu 4 stopnja 0,21 nadomesti s stopnjo 0,25
—	pri zaporedni številki 23 občina Litija
v stolpcu 3 stopnja 2,54 nadomesti s stopnjo 2,94;
—	pri zaporedni številki 30 občina Logatec
v stolpcu 3 stopnja 1,46 nadomesti s stopnjo 2,02;
—	pri zaporedni številki 39 občina Postojna
v stolpcu 3 stopnja 2,57 nadomesti s stopnjo 2,76;
St. 420-17/79
Ljubljana, dne 4. januarja 1980.
Podpredsednica Izvršnega sveta SRS in republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. r.
24.
Na podlagi - 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 61/77, 9/78, 41/78, 69/78, 5/79 in 66/79) izdaja republiška sekretarka za finance
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih, dejavnosti V
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 37/79 in 38/79) se v tabeli točke 2:
A.	pri zaporedni številki 2 občina Brežice stopnja 11,09 nadomesti s stopnjo 11,12;
B.	pri zaporedni številki 3 občina Celje stopnja 11,98 nadomesti s stopnjo 11,69;
C.	pri zaporedni številki 12 občina Ilirska Bistrica stopnja 11,33 nadomesti s stopnjo 11,28;
D.	pri zaporedni številki 18 občina Kranj stopnja 10,62 nadomesti s stopnjo 10,12;
E.	pri zaporedni številki 21 občina Lenart stopnja 10,87 nadomesti s stopnjo 10,88;
F.	pri zaporedni številki 23 občina Litija stopnja 12,27 nadomesti s stopnjo 11,92;
G.	pri zaporedni številki 24 občina Ljubljana Bežigrad stopnja 9,60 nadomesti s stopnjo 9,98;
H.	pri zaporedni številki 25 občina Ljubljana Center stopnja 9,60 nadomesti s stopnjo 9,98;
I.	pri zaporedni številki 26 občina Ljubljana Mo-ste-Polje stopnja 9,60 nadomesti s stopnjo 9,98;
J.	pri zaporedni številki 27 občina Ljubljana Šiška stopnja 9,60 nadomesti s stopnjo 9,98;
K.	pri zaporedni številki 28 občina Ljubljana Vič-Rudnik stopnja 9,60 nadomesti s stopnjo 9,98;
L.	pri zaporedni številki 30 občina Logatec stopnja 11,49 nadomesti s stopnjo 11,51;
M.	pri zaporedni številki 33 občina Mozirje stopnja 10,10 nadomesti s stopnjo 11,24;
N.	pri zaporedni številki 35 občina Nova Gorica stopnja 11,10 nadomesti' s stopnjo 10,98;
O.	pri zaporedni številki 39 občina Postojna stopnja 11,54 nadomesti s stopnjo 11,29;
P.	pri zaporedni številki 43 občina Ravne na Koroškem stopnja 10,91 nadomesti s stopnjo 10,95;
R.	pri zaporedni številki 54 občina Trbovlje stopnja 10,66 nadomesti s stopnjo 10,88;
S.	pri zaporedni številki 14 občina Jesenice stopnja 10,65 nadomesti s stopnjo 10,55;
S. pri zaporedni številki 15 občina Kamnik stopnja 11,14 nadomesti s stopnjo 10,74.
St. 420-17/79
Ljubljana, dne 4. januarja 1980.
Podpredsednica Izvršne;?, sveta SRS in republiška sekretarka za finance
Milica Ozbič 1. r.
25.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) objavlja republiški sekretariat za finance
/
PREGLED
stopenj občinskega davka, ki se obračunava in plačuje v odstotku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku)
I. Stopnje davka iz obrtnih dejavnosti so:
Občina
d
N
Pl
j?:
>d£
io<u
uH
lip
gSSs
O
kJ > o
ai!l|i
i$EEIŠS
lifM
s
<u
KJ
E
•§
o
o
•o
O
M
'>
O,
I
■a
O
o
§»
•a
-
S°^si| s
iiipil :
i
I
2Sp5-S§ |o
»>EE9.d¥ s'|
u ja
lC|s".S
lllsl&g
a|S|sfl
iSpp
IlSSIfl
•§Ea|§''a
gotioNono
1	2	3	4	5	6	7	8	9
1.	Ajdovščina	20	20	20	20	30	—	40
2.	Brežice	10	10	10	20	20	—	25
3.	Celje	10	20	20	20	30	—	40
4.	Cerknica	10	20	5	20	30	—	40
5.	Črnomelj	10	20	—	20	30	20 ,	40
6.	Domžale	10	10	5	20	20	10	25
7.	Dravograd	10	20	20	20	30		40
8.	Gornja Radgona	10	20	—	30	30		40
9.	Grosuplje	10	20«	5	20	30	20	40
10.	Hrastnik	10	20	20	20	30		40
11.	Idrija	10	20	20	20	30	20	40
12.	Ilirska Bistrica	10	20	20	20	30	—	40
13.	Izola	10	10	—	30	30	—	40
14.	Jesenice	10	20	20	20	30	—	40
15.	Kamnik	10	10	—	20	20	10	25
16.	Kočevje	10	20	10	20	30	'10	40
17.	Koper	10	20	20	20	30	—	40
18.	Kranj	10	20=	20	20	30	—	40-’>
19.	Krško	10	20	20	20	30	—	40
20.	Laško	10	20	20	20	30	—	40
21.	Lenart	10	20	20	20	30	—	40
22.	Lendava	10	20	20	20	30	—	40
23.	Litija	10	20	20	20	30	20	40
24.	Ljubljana Bežigrad	10	20	5	20	30	10	35
25.	Ljubljana Center	10	20«	5	20	30	10	35
26.	Ljubljana Moste-Polje	10	20	5	20	30	10	35
27.	Ljubljana Šiška	10	20	15	20	30	10	35
28.	Ljubljana Vič-Rudnik	10	20	5	'20	30	'13	35
29.	Ljutomer	10	20	20	30	30	—	- 10
30.	Logatec	10	20	10	20	30	10-	40
31.	Maribor	10	20	—	20	30	—	40
32.	Metlika	10	10	—	—	30	10	40
33.	Mozirje	10	20	20	*7 f)	30	—	40
34.	Murska Sobota '	10	20	20	20	30	—	40
35.	Nova Gorica	10	20	. 20	20	30	—	40
36.	Novo mesto	10	20	20	20	30	—	40
37.	Ormož	10	20	20	20	30	—	40
38.	Piran	10	20	—	30	30	—	40
39.	Postojna	10'	10	10	20	20	10.	25
40.	Ptuj	10	20	—	20	30	— .	40
41.	Radlje "ob Dravi	107	20	10«	30	30	10	40
1	2	3	4	5	6		7	3	9
42.	Radovljica	10=	10		20		20 —	25=
43.	Ravne na Koroškem	10	20	20	20		30	—	40
44.	Ribnica	10	20	10	20		30	10	40
45.	Sevnica	10	20	20	20		30	—	40
46.	Sežana	10	20	20	20		30	—	40
47.	Slovenj Gradec	10	20	20	20		30	—	40
48.	Slovenska Bistrica	10	20	20	20		30	—	40
49.	Slovenske Konjice	20	20	20	30		30	—	40
50.	Šentjur	10	20	20	20		30	—	40
51.	Škofja Loka	1Q‘	20	20	20		30	—	40
52.	Šmarje	10	20	20	20		30	—	40
53.	Tolmin	10	20	20	20	30—204	—		40
54.	Trbovlje	10	20	20	30		30	—	40
55.	Trebnje	ID*	20	20	20		30	—	40
56.	Tržič	10	10a	10	20		20 —	25=
57.	Velenje	10	10	—	30		30	—	40
58.	Vrhnika	10	20	20	20		30	20	40
59.	Zagorje	10	20	20	20		30	—	40
60.	Žalec	10	20	20	20		30	—	40
1 in od doh. doseženih s prevozi mleka		do zbiralnih		5 in od poklicnega zbiranja odpadnega materiala				
mest, od opravljanja storitev KS, od prevoza otrok za				• in od dohodkov lesene embalaže, pakiranja izd. dom.				
potrebe	šol, kult. in teles, organ, in	od dohodkov		obrti in izdelovanja čipk				
športnih vaditeljev amaterjev				7 in od	dohodkov	doseženih z opravljanjem del ob		
8 in prevoza mleka in pluženja snega				pretežni uporabi lastne			telesne moči,	od opravljanja
8 in od zbiranja odpadnega materiala				kmetijskih del ter od dohodkov lesene embalaže				
4 in od	doh. doseženih z opravljanjem postranskih			8. in od prepisovanja not				
kmet. dejavnosti								
		odpadni	prevoz	mleka	pluženje	snega	storitve Domača hmelja Ui	KS	obrt-	
St.		material "	kmetje	ostali	kmetje	ostali	sadii m dru8lm ročno nečija družb# org,	delo	
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10
1.	Ajdovščina	da	da	da	—		—	da	da	
2.	Brežice	da	da	ia	—	—	da	c	la"	da
3.	Celje	da	—	—	—	—	da	
4.	Cerknica	da	da'	—	da3	—	—	—	da
5.	Črnomelj	da	da	da	da3	da3	—	c	la	da
6.	Domžale	da	da	—	da	—	—	—	da
7.	Dravograd	da	—	—	—	—	da	—	da
8.	Gornja Radgona	da	da	da	—	—	—	da5	da	
9.	Grosuplje	da	da	—	da	—			 _	-	da
10.	Hrastnik	da	da	da	da	da				
n.	Idrija	da	da	da	da3	da	—	č	la	da
12.	Ilirska Bistrica	da	—	—	—	"—	—	c	la	— i
13.	Izola	da	—	—	—	—				
14.	Jesenice	da	—	—	—		.•		.	
15.	Kamnik	da	da	da	da	da	—.	_	-	da
16.	Kočevje	da’	da	—	da		•	— _	-	da
17.	Koper	da	—	—	—	—	—	
18.	Kranj	da'	—	—	—	—.		
19.	Krško	da	—	—	—	—	da	—	da
20.	Laško	da	da	da	—	—	da	da	da	
21.	Lenart	da	—	—							-	da
22.	Lendava	da	da	da	—			— •	
23.	Litija	da	da	—	da	—	—	c	la	da
24.	Ljubljana Bežigrad	da	da	—	da	—	—	—	da
25.	Ljubljana Center	da	da	—	da					—	da
26.	Ljubljana Mostc-Polje	da	da	—	da	—			-	da
27.	Ljubljana Šiška	da	da	—	da-						—	da
28.	Ljubljana Vič-Rudnik	da	dk	—	da	—				—	da
29.	Ljutomer	da	—	—	—	—	—	— 	
30.	Logatec	da	da	da	da3	da	—	—	da
31.	Maribor	da	—	—	—	—	—	— _
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10
32.	Metlika	da	—.	—	—	—	—	—	
33.	Mozirje	da	—	da	da	—	da	da*	da
34.	Murska Sobota	da	da	da	—	—	—	—	da
35.	Nova Gorica	da	da	da	—	—	—	da	da
36.	N6vo mesto	da	da	da	da	da	da	da	da
37.	Ormož	da	—	—	—	—	—	da	da
38.	Piran	da	—	—	—	—	—	—	da
39.	Postojna	da	—	—	—	■ —	—	—	—
40.	Ptuj	da	— _	—	—	—	da	—	da
41.	Radlje ob Dravi	da	da	da	—	—	da	—	da
42.	Radovljica	—	—	—	—	—	—	—	—
43.	Ravne na Koroškem	da	—	. —	—	—	da		 .	da
44.	Ribnica	—	da	da .	da	da	—	da	da
45.	Sevnica	da:	da	da	da*	da*	—	da	—
46.	Sežana	da	da	—	—	—	—	—	da
47.	Slovenj Gradec	da	da	da	—	—	da	—	—
48.	Slovenska Bistrica	da	—	—	—	—	—	—	da
49.	Slovenske Konjice	da	—	—	—	—	da	—	da
50.	Šentjur	da	da	—		 .	—	da4	—	da
51.	Škofja Loka	da	—	—	da	da	—	—	da
52.	Šmarje	da	da	da	—	*—	—	—	—
53.	Tolmin	da	da	—	da	—	r-	da	da
54.	Trbovlje	da	—	da		da	—	—	—
55.	Trebnje	da		—	—	—	—'	da	da
56.	Tržič	da'	— •	—	—	—	—	—	—
57.	Velenje	da	da	da	—	—	da	—	—
58.	Vrhnika	da	da	da	da	da	—	—	da
59.	Zagorje	da	da	—	da'	—	—	" 		
60.	Žalec	da	—	—	—	—	da4	—	da
1 v okviru posameznih gospodinjstev, šol in drugih V ZU, RK in KS ter delovnih organizacij
*	in prevoz kruha
*	ter odvoz smeti in fekalij 4 in sadja
*	in invalidi iznad 60 o/o telesne okvare
*	ter vodniki in trenerji v društvih, klubih in STO
če za posamezno vrsto dohodkov občina ni predpisala stopnje, tega ni razumeti tako, da se v tej občini tak dohodek ne obdavčuje (razen če je take vrste dohodek izrecno oproščen davka, kar je razvidno iz razpredelnice o oprostitvah), temveč je tak dohodek treba obdavčiti s stopnjo, ki najbolj odgovarja temu dohodku. Na primer: v občinah, ki niso predpisale posebne stopnje za domačo obrt, se dohodek od domače obrti obdavči po stopnji iz kolone 9 kot dohodek od opravljanja storitev organizacijam združenega dela oziroma kot dohodek po pogodbi o delu, razen, če te vrste dohodek ni izrecno oproščen davka. V občinah, ki niso predpisale stopnje za dohodek od tovorjenja z delovno živino in če te vrste dohodka niso oprostile davka, se tak dohodek obdavči s stopnjo za dohodek od prostranske kmetijske dejavnosti, če gre za kmeta, sicer pa po stopnji iz kolone 9. Isto velja za prevoz mleka in pluženje snega. Za poklicno zbiranje odpadnega materiala je le par občin predpisalo posebno stopnjo. Večina občin ‘je zbiranje odpadnega materiala oprostilo plačila davka. V občinah, ki so oprostile plačila davka na dohodke od zbiranja odpadnega materiala pa niso predpisale posebne stopnje za poklicno zbiranje odpadnega materiala, se te vrste dohodki ne obdavčujejo, če gre za obdavčitev po odbitku, v občinah, ki so pa predpisale stopnjo za poklicno zbiranje odpadnega materiala, se obdavču-
je samo poklicno zbiranje, priložnostno zbiranje (nepoklicno) se pa ne obdavčuje, če je občina sicer oprostila plačila davka na dohodke od zbiranja odpadnega materiala.
i
II.	Stopnje davka iz intelektualnih storitev so:
Zap. St.	OtiClna	Stopnja
1	2	3
1.	Ajdovščina	40
2.	Brežice	40
3.	Celje	40
4.	Cerknica	40
5.	Črnomelj	40
6.	Domžale	25
7.	Dravograd	40
8.	Gornja Radgona	40
9.	Grosuplje	40
10.	Hrastnik	40
11.	Idrija	40
12.	Ilirska Bistrica	40
13.	Izola	40
14.	Jesenice	40
15.	Kamnik	25
16.	Kočevje	40
17.	Koper	40
18.	Kranj	40
19.	Krško	40
20.	Laško	40
21.	Lenart	40
22.	Lendava	40
23.	Litija	40
24.	Ljubljana Bežigrad	35
25.	Ljubljana Center	35
1	2	3
26.	Ljubljana Moste-Polje	35
27.	Ljubljana Šiška	35
23.	Ljubljana Vič-Rudnik	*55
29.	Ljutomer	40
30.	Logatec	40
31.	Maribor	40
32.	Metlika	40
33.	Mozirje	40
34.	Murska Sobota	40
35.	Nova Gorica	40
36.	Novo mesto	40
37.	Ormož	40
38.	Piran	40
39.	Postojna	25
40.	Ptuj	40
41.	Radlje ob Dravi	40
42.	Radovljica	25
43.	Ravne na Koroškem	40
44.	Ribnica	40
45.	Sevnica	40
46.	Sežana	40
47.	Slovenj Gradec	40
48.	Slovenska Bistrica	40
49.	Slovenske Konjice	40
50.	Šentjur	40
51.	Škofja Loka	40
52.	Šmarje	40
53.	Tolmin	40
54.	Trbovlje	40
55.	Trebnje	40
56.	Tržič	25
57.	Velenje	40
58.	Vrhnika	40
59.	Zagorje	40
60.	Žalec	40
III. Stopnje davka iz avtorskih pravic so:
'št!’ ,	Občina		Višja stopnja	Osnovna stopnja	Davčne oprostitve na dohodek od patentov in teh. izboljšav da	ne
1	2	3	4	5	6
1.	Ajdovščina	40	20	da
2.	Brežice	40	20	da
3.	Celje	40	20	da
4.	Cerknica	40	20	da
5.	Črnomelj	40	20	da
6.	Domžale	35	20	da	* da
7.	Dravograd	40	20	
8.	Gor. Radgona	40	20	da
9.	Grosuplje	40	20	da
10.	Hrastnik	40	20	da
n.	Idrija	40	20	da
12.	Ilirska Bistrica	40	20	da
13.	Izola	40	20	da
14.	Jesenice	40	20	da
15.	Kamnik	35	20	da
16.	Kočevje	40	20	da
17.	Koper	40	1 20	da
18.	Kranj	40	20	da
19.	Krško	40	20	da
20.	Laško	40.	20	da
21.	Lenart	40	20	da
i	2	3	4	5	6
22.	Lendava	40	20	da
23.	Litija	40	20	da
24.	Lj. Bežigrad	40	20	da
25.	Lj. Center	40	20	da -
26.	Lj. Moste-Polje	40	20	da
27.	Lj. Šiška	40	20	da
28.	Lj. Vič-Rudnik	40	20	da
29.	Ljutomer	40	20	da
30.	Logatec	40	20	da
31.	Maribor	'40	20	da
32.	Metlika	40	20	da
33.	Mozirje	40	20	da
34.	Murska Sobota	40	20	da
35.	Nova Gorica	40	20	da
36.	Novo mesto	40	20	da
37.	Ormož	40	20	da
38.	Piran	iO	20	da
39.	Postojna	35	20	da
40.	Ptuj	40	20	da
41.	Radlje ob Dravi	40	20	da
42.	Radovljica	35	20	da
43.	Ravne na Koroškem	40	20	da
44.	Ribnica	40	20	da
45.	Sevnica	40	20	da
46.	Sežana	40	20	da
47.	Slovenj Gradec	40	20	da
48.	Slovenska Bistrica	35	20	da
49.	Slovenske Konjice	40	20	da
50.	Šentjur	40	20	da
51.	Škofja Loka	40	20	da
52.	Šmarje	40	20	da
53.	Tolmin	40	20	da
54.	Trbovlje	40	20	da
55.	Trebnje	40	20	da
56.	Tržič	35	20	da
57.	Velenje	40	20	da
53.	Vrhnika	40	20	da
59.	Zagorje	40	20	da
60.	Zalcc	40	20	da
	OPOMBE:			
	Po višji stopnji se davek		iz avtorskih pravic od-	
merja od naslednjih vrst dohodkov:
1)	od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, dia-filmov in diapozitivov, reklamne glasbe, ter od reprodukcij takih del;
2)	od raznih skic in risb/ stripov, križank in drugih posebnih del;
3)	od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavnoglasbenih prireditvah; .
4)	od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
Če se dohodki iz avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prvega odstavka teh opomb ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se na take dohodke ne uporabi višja stopnja.
Davka iz avtorskih pravic po zakonu o davkih občanov ne plačujejo avtorji:
1.	od nagrad, uvedenih na podlagi zakonov in odlokov družbenopolitičnih skupnosti ter sklepov družbenopolitičnih organizacij, interesnih samoupravnih skupnosti, znanstvenih zavodov in gospodarske zbornice, ki se dajejo posameznikom kot posebno družbeno priznanje;
2.	od nagrad za življenjsko delo, ki se daje kot splošno družbeno priznanje vidnim znanstvenikom, književnikom in umetnikom;
3.	od nagrad, ki jih dajejo znanstvenikom in umetnikom Organizacija združenih narodov in njene organizacije, mednarodne organizacije in tuje nacionalne organizacije z mednarodnim ugledom kot med-
narodno priznanje za znanstveno, književno in umetniško delo;
4.	od osebnega dohodka od jubilejnih izdaj celotnih književnih, znanstvenih in umetniških del ter od jubilejnih predstav in koncertov, če zajema jubilej 25 alP več let dela avtorja oziroma reproduktivnega umetnika;
5.	od osebnega dohodka, ki ga imajo umetniki s prirejanjem restrospektivnih razstav umetniških del.
Pri ugotavljanju davčne osnove se priznavajo normirani stroški v višini 40 % od doseženega dohodka. Za uveljavljanje višjih stroškov mora zavezanec davčnemu organu predložiti ustrezne dokaze.
IV.	Pregled objav občanskih odlokov, o davkih občanov:
Zap.
št.
Občina
Objavljeno v glasilu
Številka in leto
1
3
4
1.	Ajdovščina
2.	Brežice
3.	Celje
4.	Cerknica
5.	Črnomelj
6.	Domžale
7.	Dravograd
8.	Gornja Radgona
9.	Grosuplje
10.	Hrastnik
11.	Idrija
12.	Ilirska Bistrica
13.	Izola
14.	Jesenice
15.	Kamnik
16.	Kočevje
17.	Koper
18.	Kranj
19.	Krško
20.	Laško
21.	Lenart
22.	Lendava
23.	Utija
24.	Ljubljana Bežigrad
25.	Ljubljana Center
26.	Ljubljana Moste-Polje
27.	Ljubljana Šiška
28.	Ljubljana Vič-Rudnik
29.	Ljutomer
30.	Logatec
31.	Maribor
32.	Metlika
33.	Mozirje
34.	Murska Sobota
35.	Nova Gorica
36.	Novo mesto
37.	Ormož
38.	Piran
39.	Postojna
40.	Ptuj
41.	Radlje ob Drav
42.	Radovljica
43.	Ravne n« Koroškem
44.	Ribnica
Uradno glasilo Uradni list SRS Uradni list SRS Uradni list SRS Dolenjski list Uradni vestnik Medobčinski uradni vestnik Uradne objave
Uradni list SRS Uradni vestnik Zasavja Uradni list SRS Primorske novice Primorske novice Uradni vestnik Gorenjske Uradni list SRS Dolenjski list Uradni list SRS Primorske novice Uradni vestnik Gorenjske Dolenjski list Uradni vestnik Uradni list SRS Uradni list SRS Uradne objave Uradni list SRS Uradni list SRS Uradni list SRS Uradni list SRS Uradni list SRS Uradni list SRS
Uradne objave Uradni list SRS Uradni vestnik Dolenjski list Uradni list SRS Uradne objave Uradno glasilo Dolenjski list Uradni vestnik Uradne objave Primorske novice Uradni vestnik Medobčinski uradni vestnik Uradni vestnik Gorenjske »radni vestnik Dolenjski list
4/79
21/76 — 8/78 — 13/78 — 29/78 11/78 — 1/79 — 16/79
12/73 — 17/74 — 5/75 — 1/76 — 24/77 — 5/78 — 11/79
G/76 — 3/77 — 3/78 — 7/78 — 8/79
6/77 — 4/78 — 8/78 — 16/78 — 4/79
11/74 — 3/75 — 2/76 16/77 — 3/78 — 3/79
12/74 — 4/75 — 7/76 — 26/77 — 2/78 — 8/78 — 17/78
—	6/79
29/75 — 3/76 — 14/76 — 24/77 — 8/78 — 10/79 2/76 — 13/77 — 3/78 — 4/79 6/77 — 1/78 — 9/78 — 7/79 3/76 — 18/77 — 6/78 — 8/79
10/74 — 2/75 — 2/76 — 2/77 — 18/77 — 8/78 — 9/79 6/73 — 10/74 — 3/75 — 1/76 — 2/78 — 12/78 — 10/79 7/77 — 11/77 — 24/77 — 7/78 — 11/78 — 8/79 3/76 — 6/77 — 3/78 — 9/78 10/79
9/74 — 2/75 — 2/76 — 2/77 — 18/77 — 7/78 — 8/79
6/73 — 23/73 — 8/74 — 5/75 — 24/75 — 7/78 — 10/79
5/76 — 5/77 — 32/77 — 10/78 — 28/78 — 9/79
8/74 — 1/75	1
6/76 — 6/7* — 24/77 — 11/78 — 6/79
29/75 — 6/77 — 24/77 — 10/78 — 14/79
12/74 — 8/75 — 8/76 — 6/77 — 3/78 — 13/78 — 6/79
29/75 — 4/77 — 24/77 — 9/78 — 10/79
20/76 — 6/77 — 4/78 — 8/78 — 8/79 — 38/79
16/78 — 10/79 — 38/79
29/75 — 6/76 — 6/77 — 4/78 — 8/78 — 10/79 — 38/79 12/77 — 4/78 — 8/78 — 29/78 — 10/79 — 38/79 .14/74 — 5/75 — 29/75 — 6/76 — 5/77 — 3/78 — 9/78
—	11/79 — 38/79
9/76 — 9/77 — 26/77 — 12/78 — 6/79 */75 — 6/77 — 3/78 — 5/78 — 8/79 1/76 — 3/78 — 2/79 6/76 — 6/77 — 32/77 — 7/78 — 7/79 6/77 — 18/77 — 1/78 — 5/78 — 12/79 — 38/79 12/74 — 15/74 — 4/75 — 6/76 — 26/77 — 9/78 — 8/79 2/75 — 2/76 — 4/77 — 10/77 — 3/78 — 4/79 . 6/76 — 6/77 — 32/77 — 9/78 — 9/79 2/76 — 17/77 — 4/78 — 8/79 5/77 — 1/78 — 6/78 — 8/79 3/76 — 18/77 — 8/78 4/76 — 2/77 — 16/77 — 4/78 — 8/79 3/76 — 16/77 — 3/78 5'73 — 1/75 — 3/76 — 10/78 — 33/78 13/75 — 2/78 — 17/78 — 2/79 3/T6 — 6/77 — 32/77 — 8/78 — 8/79
1	2	3
45.	Sevnica	Uradni list SRS
46.	Sežana	Primorske novice
47.	Slovenj Gradec	Medobčinski uradni vestnik
48.	Slovenska Bistrica	Medobčinski uradni vestnik
49.	Slovenske Konjice	Uradni list SRS
50.	Šentjur	Uradni list SRS
51.	Škofja Loka	Uradni vestnik Gorenjske
52.	Šmarje	Uradni list SRS
53.	Tolmin	Uradno glasilo
54.	Trbovlje	Uradni vestnik Zasavje
55.	Trebnje	Dolenjski list
56.	Tržič	Uradni vestnik Gorenjske
57.	Velenje	Uradni vestnik
58.	Vrhnika	Uradni list SRS
59.	Zagorje	Uradni vestnik Zasavja
60.	Žalec	Uradni list SRS
11/73 — 16/74 — 6/75 - 5/76 — 4/77 — 5/78 — 28/78 — 11/79
2/76 — 18/77 — 4/711 — 8/79
10/74 — 3/75 — 13/75 - 3/78 — 4/79
7/78 — 3/79
13/78 — 1/79
15/78 — 27/78 — 10/79
2/75 — 1/76 — 21/77 — 7/78 — 11/79
12/76 — 6/77 — 3/7.1 — 10/78 — 9/79 — 29/79
3/75 — 2/76 — 5/77 — 1 1/77 — 3/"'8 — 9/78 — 13/78
5/79
3/75 — 1/76 — 12/77 — 3/78 — 2/79
10/74 — 5/75 — 5/7O — 6/77 — 1/78 — 9/78 — 8/79
1/76 — 21/77 — 10/78
1/75 — 1/76 — 2/77 — K/77	4/78 — 2/79
6/77 — 4/78 — 6/78 — 21/78 — 10/79 — 38/79 4/78 — 4/79
7/76 — 6/77 — lf/76 — 5/78 — 8 78 — 1/79 — 12/79
V.	Pregled stopenj občinskega davka, davčnih op rostitev in objav občinskih odlokov, je izdelan po stanju 31. december 1979.
St. 420-17/79
Ljubljana, dne 4. januarja 1980.
Podpredsednica Izvršnega sveta SRS in republiška sekretarka za finance
Milica Ozbič 1. r.
26.
Na podlagi 44. člena zakona o Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino (Uradni list SRS, št. 16/77) in 13. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za zagotovitev materialne osnove za delo skupnosti je Skupščina Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino na svoji 20. seji dne
27.	decembra 1979 sprejela
SKLEP
o prispevku iz dohodka za delovanje Samoupravne Interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino za leto 1980
1.	člen
Člani Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino (v nadaljnjem besedilu: skupnost) obračunavajo in plačujejo za leto 1980 prispevek za delovanje skupnosti v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za zagotovitev materialne osnove za delo Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino (v nadaljnjem besedilu: sporazum) in določbami tega sklepa.
2.	člen
Zavezanec za plačilo prispevka po 1. točki 6. člena sporazuma je podpisnik sporazuma, član skupnosti po
5.	členu zakona o Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino.
Zavezanec za plačilo prispevka po 2. točki 6. člena sporazuma je tista temeljna in druga organizacija združenega dela ali druga organizacija, ki je uvozila
blago ali plačala uvožer o storitev ali imela drug devizni odliv (razen oc livo- po krecitnih poslih s tujino) kot končni upo/abn k te • tista te neljna ali druga organizacija združeneg a dt la, ki je uvozila blago široke potrošnje za nadaljnjo c inarsko prodajo na domačem trgu.
'. člen
Po 2. točki 6. člen i samoupravnega sporazuma člani skupnosti obračun ivajo in plačujejo prispevek po stopnji 0,08 “/o od vre inosti uvoza blaga in storitev v določenem obdobja in sicer:
1.	za prvo trimesečje 1980 od vrednosti uvoženega blaga, plačil za storitve n drugega odliva deviz v obdobju od 1. 10. do 31. 1:. 1979,
2.	za drugo trimesečja 1980 od vrednosti uvoženega blaga, plačil za storitve n drugega odliva deviz v obdobju od 1. 1. do 31. 3. 1980,
3.	za tretje trimesečje 1980 od vrednosti uvoženega blaga, plačil za štor tve in drugega odliva deviz v obdobju od 1. 4. do 3(. 6. 1980,
4.	za četrto trimeseč. e 1980 od vrednosti uvoženega blaga, plačil za štor tve ih drugega odliva deviz v obdobju od 1. 7. do 30 9. 1980.
4.	člen
Osnova za ugob>vite / vredne sti uvoženega blaga in storitev, ne glede na valutno lodročje, je dinarska protivrednost devizne vrednosti uvoženega blaga in storitev, izračunane po veljavnem tečaju Zveznega izvršnega sveta, na dan nastanka obveznosti.
Po obdobjih iz 3. člma tega sklepa se v osnovo zajemajo podatki in sictr za:
—	dosežen fizičri uv »z blaga (po datumu carinske deklaracije),
—	druga plačila v ujino, k pomenijo dejanski odliv deviz, razen plačil uvoza blaga iz prve alineje tega odstavka tor oclivo-' po krecitnih poslih s tujino (po datumu izvršitve na oga v poslovni banki).
Podlaga za izra.hina /anje os love iz prvega odstavka tega člena so ev dence, k so jih člani skupnosti dolžni voditi x> cdredbi o vodenju evidenc o sklenjenih deviznih in kreditnih p »slih s tujino (Uradni list SFRJ, št. 42/7'.), te • računovodski podatki članov skupnosti o uvozu blag« in storitev oz. o deviznem odlivu po vseh vrstrh p" ačil (blagovni uvoz, blagovni in neblagovni odlivi; oprema, surovine, reprodukcijski
/
material, rezervni deli, plačila materialnih pravic na tehnologijo, plačila investicijskega vzdrževanja, montaža, izvajanja investicijskih del v domovini, plačila storitev tujih oseb, oplemenitenja blaga, potni stroški in dnevnice v tujini, stroški delovanja poslovnih enot v tujini, stroški opravljanja drugih gospodarskih dejavnosti v tujini ter vsi drugi odlivi, razen odlivov po kreditnih poslih s tujino).
5.	člen
Člani skupnosti vplačujejo prispevek po 1. točki
6.	člena sporazuma v višini 1000 din do 31. 1. 1980 s splošnim prenosnim nalogom, ločeno od vplačila dela prispevka po drugem odstavku tega člena. O izvršenem plačilu obvestijo skupnost tako, da dostavijo potrjen peti izvod splošnega prenosnega naloga.
Člani skupnosti obračunavajo in vplačujejo prispevek po 3. členu tega sklepa:
—	po	1.	točki	3.	člena	do	31.	1.	1980,
—	po	2.	točki	3.	člena	do	30.	4.	1980,
—	po	3.	točki	3.	člena	do	31.	7.	1980,
—	po	4.	točki	3.	člena	do	31.	10.	1980.
Člani skupnosti plačujejo prispevek iz 1. in 2. odstavka tega člena na zbirne račune, odprte po občinah pri podružnicah SDK, pri podružnicah, ki so pristojne za člane skupnosti glede njihovega sedeža in sicer:
—	člani enot od L—XIV. ter XXV., XXVI. in XXVII. na račun 842-64082: prispevek iz dohodka za delovanje skupnosti iz gospodarstva,
—	člani enot od XV. do XXIV. na račun — 842-65672: prispevek iz dohodka za delovanje skupnosti iz negospodarstva.
Člani skupnosti pri vplačilu prispevka na splošnem prenosnem nalogu v okviru »sklicevanja na številko« navedejo matično številko, dobljeno od Zavoda SRS za statistiko ob registraciji ter rimsko številko enote, v kateri uresničujejo svoje pravice in obveznosti iz članstva v skupnosti.
6.	člen
Izvršni odbor skupnosti je dolžan v letu 1980 tekoče spremljati vplačevanje prispevka po tem sklepu in dvakrat letno poročati skupščini skupnosti ter če pride do odstopanj, predlagati skupščini skupnosti . spremembe 3. člena tega sklepa.
7.	člen
Izvršni odbor skupnosti po potrebi izda tehnična navodila za izvajanje tega sklepa.
8.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik Anton Slapernik 1. r. 27
27.
Na podlagi 2. odstavka 45. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) sklenejo skupščine občin SR Slovenije, Skupščina mesta Ljubljane in Skupščina obalne skupnosti Koper
DOGOVOR
o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
1.	člen
S tem dogovorom se usklajujejo merila za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) na območju SR Slovenije.
2.	člen
Skupna višina sredstev nadomestila se oblikuje na podlagi srednjeročnega plana in letnega programa urejanja stavbnega zemljišča' na območju posamezne občine.
Občina, komunalna skupnost oziroma stavbna zemljiška skupnost in krajevne skupnosti v občini skladno s plani in programi določijo s samoupravnim sporazumom del sredstev nadomestila za krajevne skupnosti, kolikor le-te same upravljajo stavbna zemljišča po 3. in 8. členu zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem ter ustreznim odlokom skupščine občine.
3.	člen
Za določitev višine nadomestila se uporabljajo naslednja merila:	v
1.	stopnja komunalne opremljenosti zemljišča s komunalnimi napravami,
2.	lega zemljišča, namembnost in pridobitna ugodnost zemljišča; skupščina fObčine lahko s svojim odlokom določi še druga merila za določitev pravičnejše višine nadomestila in sicer za:
—	smortnost izkoriščanja zemljišča oziroma stavbe,
—	motnje pih uporabi zemljišča (hrup, trajnejše onesnaževanje zraka, dostopnost in drugo).
4.	člen
Uporabniku stavbnega zemljišča se višina nadomestila določi:
1.	z metodo točkovanja po navodilu, ki je sestavni del tega dogovora,
2.	z določitvijo vrednosti točke na podlagi:
—	ugotovitve stroškov, ki jih določa srednjeročni plan oziroma letni program urejanja stavbnega zemljišča za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, namenjenih za skupno rabo,
—	skupnega števila točk na območju, kjer se plačuje nadomestilo.
Vrednost točke se oblikuje vsako leto skladno z ovrednotenim programom graditve omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena
5.	člen
Za določitev števila točk pri uporabnikih stavbnega zemljišča se upošteva zazidano in nezazidano stavbno zemljišče v skladu z navodilom
6.	člen
Skupščine občin, Skupščina mesta Ljubljane in Skupščina obalne skupnosti Koper uskladijo svoje odloke o nadomestilu z določbami tega dogovora ob prvi spremembi svojega odloka, vendar, najkasneje do 31.
12.	1979.
7.	člen
Podpisnice pooblaščajo Zvezo komunalnih skupnosti Slovenije da spremlja izvajanje dogovora, tolmači določila dogovora ter zbira in daje pobude za spremembe in dopolnitve dogovora.
8.	člen
Ta dogovor začne veljati, ko ga podpiše večina podpisnikov.
Dogovor se objavi v Uradnem listu SRS.
Navodilo k 4. členu dogovora
I.	ZAZIDANO STAVBNO ZEMLJIŠČE
A.	Stopnja komunalne' opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami.
Ocenjujejo se naslednje vrste komunalnih objektov in naprav:
1.	urejeno cestišče (asfalt, beton, tlaki, pločnik),
2.	neurejeno cestišče (makadami),
3.	možnost priključitve na vodovod,
4.	možnost priključitve na kanalizacijo,
5.	možnost priključitve na električno omrežje,
6.	možnost priključitve na plinovod,
7.	možnost priključitve na toplovod,
8.	javna razsvetljava,
9.	zelene površine na funkcionalnem zemljišču.
Osnovno izhodišče za določitev stopnje komunalne
opremljenosti je za elemente pod tč. 3, 4, S, 6 in 7 možnost priključitve stavbnega zemljišča na komunalne objekte in naprave.
Za ostale elemente pod tč. 8 in 9 pa je izhodišče v možnosti neposredne uporabe.
Skupščine občin same s svojimi odloki porazdele, ponderirajo in ovrednotijo stopnje komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča glede na lokalne razmere (stanje, potrebe in programe). Glede na dejansko stanje se ugotovi število stopenj komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča z razponom od 30—100 točk.
B.	Lega, namembnost in pridobitna ugodnost stavbnega zemljišča.
Stavbno zmljišče se razdeli na območja (cone) v odvisnosti od velikosti in drugih funkcij, ki jih ima
naselje.
Glede na namembnost se opredelijo 4 tipi obmpčij:
—	za stanovanja,
—	za družbene dejavnosti,
—	za proizvodne namene in
—	za poslovne namene.
Znotraj vsakega območja se lahko določijo ena ali več stopenj glede na:
—	lego,
—	namembnost, . ,
—	pridobitno ugodnost in
—	druge pogoje.
Skupščine občin same s svojimi odloki porazdele, ponderirajo in ovrednotijo območja ter stopnje znotraj posameznih območij glede na lego, namembnost, pridobitno ugodnost in druge pogoje stavbnega zemljišča:
a)	Območje za stanovanja
Primer s 3 stopnjami: 10—30 točk
1.	stopnja — v neposredni bližini centra oziroma v centru,
2.	stopnja — v okolici oziroma v obrobju 1. območja — območje strnjene zazidave,
3.	stopnja — predmestni predeli — redkejša zazidava (individualna stanovanjska gradnja) in območja, ki imajo zazidalne načrte izven mest in naselij mestnega značaja.
b)	Območje za družbene namene je enotno območje, ovrednoteno od 1—100 točk.
c)	Območje za proizvodne namene se točkuje od 100—200 točk.
Primer s 3 stopnjami glede na lego in namembnost:
1.	stopnja — predeli obstoječe proizvodne dejavno-
sti, ki so v skladu z zazidalnim načrtom,
2.	stopnja — predeli, kjer ta dejavnost sovpada s stanovanjsko rekreacijskimi površinami in ni v skladu z urbanističnim oziroma zazidalnim načrtom,
3.	stopnja — predeli, ki so določeni za razvoj te dejavnosti.
d)	Območje za poslovne namene
Primer s 3 stopnjami, ki se točkujejo od 50—300 točk.
1.	stopnja — pridobitno ugodne lokacije (trgovina, gostišča, obrti In podobno), upoštevati je tudi dostopnost, parkirišča in druge ugodnosti,
2.	stopnja — pridobitno manj ugodne lokacije,
3.	stopnja — posamezne lokacije, na katerih želimo razvijati poslovne dejavnosti oziroma njihovo izgradnjo pospeševati. Za objekte družbene preskrbe (obrati družbene prehrane, pekarne, mlekarne, podobno) se število točk zniža od 20 do 60 %.
II.	NEZAZIDANO STAVBNO ZEMLJIŠČE
Nezazidano stavbno zemljišče se ovrednoti s 25 do 100 %> točk zazidanega stavbnega zemljišča glede na stopnjo komunalne opremljenosti s komunalnimi objekti in napravami, lego, namembnost, pridobitno ugodnost in druge pogoje.
Skupščine občin same s svojimi odloki razvrstijo nezazidano stavbno zemljišče v ustrezno območje in določijo odstotke glede na stopnjo in vrste komunalne opremljenosti.
Podpisniki
28.
Na podlagi 16. člena dopolnila samoupravnega sporazuma o temeljih plana raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 je skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije na seji dne 19. decembra 1979 sprejela
SKLEP
X
Akontacijska prispevna stopnja za uresničevanje programa Raziskovalne skupnosti Slovenije za leto 1980 znaša 1,36 odstotka korigirane davčne osnove.*
2
Raziskovalna skupnost Slovenije bo v letu 1980 na podlagi periodičnih obračunov in ocene tekočih gospodarskih gibanj analizirala ustreznost prispevne stopnje za leto 1980 glede na vrednost programa in po potrebi ustrezno ukrepala.
3
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije Tone Zimšek 1. r.
29.
Na podlagi 14. in 22. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74, 14/77) in aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v obdobju od 1978—1980 o izvajanju nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v letih 1979 in 1980 je skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na 8. seli dne 20. decembra 1979 sprejela
SKLEP
o povečanju višine otroškega dodatka in posebnega dodatka k otroškemu dodatku
I
Otroški dodatek se poveča za:
—	120 din mesečno otroku, ki je upravičen do otroškega dodatka po I. točki prvi podtočki sklepa o višini otroškega dodatka in dohodkovnih pogojih v letu 1979 (Uradni list SRS, št’ 12-604/79);
—	100 din mesečno otroku, ki je upravičen do otroškega dodatka po I. točki drugi podtočki, v prvi alinei te točke navedenega sklepa.
II
Otroku, ki ima pravico do otroškega dodatka po sklepu o višini otroškega dodatka za otroke iz kmečkih in drugih družin in o dohodkovnih pogojih v letu 1979 (Uradni list SRS, št. 12-603/79) se poveča otroški dodatek za 50 din mesečno.
III
Telesno ali duševno prizadetemu otroku, ki je upravičen do posebnega dodatka k otroškemu dodatku po II. točki prvi alinei sklepa o višini otroškega dodatka in o dohodkovnih pogojih v letu 1979 (Uradni list SRS, št. 12-604/79) ali po II. točki prvi alinei sklepa o višini otroškega dodatka za otroke iz kmečkih in drugih družin in o dohodkovnih pogojih v letu 1979 (Uradni list SRS, št. 12-603/79) se posebni dodatek k otroškemu dodatku poveča za 60 din mesečno.
Otroku, ki je upravičen do posebnega dodatka k otroškemu dodatku, ker ima edinega hranilca po II. točki drugi alinei sklepov navedenih v prejšnjem odstavku te točke, se posebni dodatek k otroškemu dodatku poveča za 40 din mesečno.
IV
Ta sklop začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 11. 1979 dalje.
St. 193-1/79
Ljubljana, dne 20. decembra 1979.
Zveza skupnosti otroškega varstva Slovenije
Predsednica skupščine
Marjeta Potrč 1. r
30.
Na podlagi 251. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina skupnosti na seji dne 10. decembra 1979 sprejela
SKLEP
o finančnem načrtu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1980
I
Sprejme se finančni načrt skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1980, ki predvideva:	dln
skupne prihodke v višini	18.331,000.000
skupne odhodke v višini	18.228,300.000
izločitev v obratna sredstva	102,700.000
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS St. 130/15-01000
Ljubljana, dne 10. decembra 1979.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Dante Jasnič 1. r.
31.
Na podlagi 251. in 272. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) ter 4. člena aneksa št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 za leto 1980 je sprejela skupščina skupnosti na seji dne 10. decembra 1979
SKLEP
o stopnjah prispevkov za financiranje Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1980
povečanje od 12 na 15 mesecev po stopnji
povečanje od 12 na 18 mesecev po stopnji
Zavezanci plačujejo v času od 1. 1. do 31. 12. 1980 naslednje prispevke:
a)	■ zavarovanci plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 10,9 % iz osebnega dohodka, oziroma zavarovalne osnove;
b)	temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti, zasebni delodajalci in osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, plačujejo prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni iz dohodka po stopnji 0,80 %> iz osebnega dohodka, oziroma zavarovalne osnove;
c)	zavezanci prispevka za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem, plačujejo ta prispevek iz dohodka po stopnjah:
i — za povečanje od 12' na 14 mesecev po stopnji
3.5	°/o,
—	za 5,2 %>,
—	za povečanje od 12 na 16 mesecev po stopnji
7,0	°/o,
—	za
10.5	%>
iz osebnih dohodkov delavcev na delovnih mestih, za katere je določeno, da so dela na takih delovnih mestih všteta v zavarovalno dobo s povečanjem;
d)	temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so zavezanci za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela plačujejo posebni prispevek iz dohodka;
—	po stopnji 1,27 °/o od poslovnega sklada, s katerimi ;se opravljajo dejavnosti iz 5., 6. in 7. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vplačevanju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo (Uradni list SRS, št. 12/73);
—	po stopnji 0,27 °/o od poslovnega sklada s katerim se opravljajo dejavnosti iz 8., 9. in 9. a člena omenjenega zakona.
II
Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so zavezanci, plačujejo poseben prispevek iz dohodka mesečno v višini ene dvanajstine letnega zneska prispevka in sicer do 20. v mesecu, za tekoči mesec.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa ^e od 1. januarja 1980 dalje.
St. 130/16-01000
Ljubljana, dne 10. decembra 1979.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Dante Jasnič 1. r.
32.
Na podlagi 251. člena in v zvezi z 274. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) in 15. člena zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1978 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, '23/76, 31/76, 12/77, 24/77, 8/78 in 30/78) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 10. decembra 1979 sprejela
SKLEP
o določitvi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posebne primere zavarovanja za leto 1980
I
Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za osebe, ki so zavarovane samo za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni (307. člen statuta), ter za osebe, zavarovane za posebne primere zavarovanja (308. člen statuta) se plačujejo po naslednjih stopnjah oziroma v naslednjih zneskih:
A.	Po prispevni stopnji
1.	1,50 °/o
—	za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa; -
—	za jugoslovanske državljane s stalnim prebivališčem v SR Sloveniji, ko so zaposleni v tujini z manj kot polovico polnega delovnega časa, če niso obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja;
—	za tuje državljane, zaposlene v SR Sloveniji, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa;
2.	0,50 %
—	za osebe, zavarovane po 71. členu zakona o izvrševanju kazenskih sankcij od osnove 3624 din.
B.	V stalnih mesečnih zneskih
1.	V mesečnem znesku 6 din za osebe, zavarovane za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica ne-&reče pri delu in poklicne bolezni in sicer:
—	za študente visokošolskih zavodov, za učence strokovnih šol, otroke in mladoletnike z motnjami v razvoju, ki so učenci zavodov za poklicno usposablja-hje oziroma profesionalno rehabilitacijo ter za učence na posebnem osnovnošolskem šolanju oziroma na specialnem šolanju v ustreznih zavodih za šolanje otrok in hiladostnikov z motnjami v razvoju, kadar so na obveznem praktičnem delu v učilnicah šol in specialnih zavodov ali kadar so na praktičnem delu pri delovnih ali drugih organizacijah in' pri državnih organih;
—	za otroke in mladostnike v vzgojnih zavodih za vedenjske in osebne motnje.
2.	V mesečnem znesku 13 din za osebe zavarovane ih sicer:
a)	za vse primere invalidnosti in za telesno okvaro he glede na vzrok:
—■ na mladinskih akcijah;
b)	za invalidnost in telesno okvaro, ki sta- posledica nesreče pri delu in poklicne bolezni:
—	za vajence in učence strokovnih šol s praktič-hlm poukom,
—	za osebe na prostovoljni praksi (volonterji) pa ne dobivajo plače;
c)	za invalidnost in telesno okvaro kot posledico hesreče, v času ko:
—	kot športniki v okviru organizacije športne de-Ihvnosti sodelujejo pri športnih akcijah.
3.	V mesečnem znesku 30 din za osebe, zavarovane za invalidnost in telesno okvaro kot posledico nesreče v času, ko:
—	sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred elementarnimi nezgodami ali nesrečami;
—	opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti;
—	so kot vojni invalidi ali mirovni vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji ali praktičnih delih ali vajah.
4.	V mesečnem znesku 60 din za osebe, zavarovane za invalidnost in telesno okvaro kot posledico nesreče v času, ko:
—	opravljajo naloge kot pripadniki partizanskih enot;
—	pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog s področja z ustavo določenega reda, osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, vzdrževanje javnega reda in miru, preprečevanju in odkrivanju storilcev kaznivih dejanj.
II
Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti plačujejo prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni za delavce s katerimi so sklenile pogodbo o delu po stopnji 0,80 %> od bruto zneska osebnega prejemka po pogodbi o delu.
III
Prispevek za osebe na prestajanju kazni, plačuje kazenski poboljševalni zavod oziroma vzgojni poboljševalni dom, v katerem določena oseba prestaja kazen, oziroma mladoletnik vzgojni ukrep.
Prispevek za ostale primere plačujejo zavezanci iz 307. in 308. člena statuta.
IV
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja, pa se od 1. januarja 1980.
St. 130/17-01000
Ljubljana, dne 10. decembra 1979.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Dante Jasnlč 1. r.
33.
Na podlagi 56., 57. in 251. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 1-0. decembra 1979 sprejelr
SKLEP
o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevka za v tujini zaposlene zavarovance za leto 1980
, \
I
Ta sklep določa osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje:
1.	za delavce, ki so jih poslale v tujino na delo jugoslovanske organizacije in so ostali v tem času za-
varovani pri tej skupnosti (detaširani delavci);
2.	za delavce, zaposlene v tujini pri mednarodnih in drugih organizacijah, ki so pri njih ustanovitvi, upravljanju ali financiranju udeležene jugoslovanske organizacije in ostanejo v tem času zavarovani pri tej skupnosti.
II
Za delavce iz I. točke tega sklepa se obračunavajo in plačujejo prispevki od naslednjih mesečnih zavarovalnih osnov v odvisnosti od del in nalog, ki jih opravljajo.
Za delavce, ki opravljajo dela in naloge kjer:
din
1.	se ne zahteva nobena kvalifikacija	10.100
2.	se zahteva po osnovnem šolanju priučitev
za določena dela in naloge	11.010
3.	se zahteva poklicna šola po zakonu
o srednjem šolstvu	12.040
4.	se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnične delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oziroma
izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 14.740
5.	se zahteva višja šola, prva stopnja fakultete oziroma z zakonom predpisan izpit
za pridobitev višje strokovne izobrazbe ,	17.090
6.	se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat
znanosti	22.700
III
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980.
St. 130/18-01000
Ljubljana, dne 10. decembra 1979.'
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Dante Jasnič 1. r.
34.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena v zvezi z drugim odstavkom 176. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 10. decembra 1979 sprejela
SKLEP
o naknadni uskladitvi pokojnin delavcev na določenih dolžnostih pri organih za notranje zadeve
I
Po sklepih skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev o uskladitvi pokojnin, invalidnin zaradi nesreče pri delu in poklicne bolezni ter nadomestil zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu po 97. in 102. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, objavljenih v Uradnem listu SRS, št. 2/70 in 37/70, pokojnine delavcev na določenih dolžnostih pri organih za notranje zadeve niso bile usklajene enako kot pokojnine uveljavljene po splošnih predpisih. Te pokojnine se uskladijo naknadno tako, da se povečajo za odstotek, ki ustreza razliki med povečanjem pokojnin po navedenih sklepih za pokojnine uveljavljene po splošnih predpisih in pokojnine uve-
ljavljene po predpisih za delavce na določenih dolžnostih pri organih za notranje zadeve
II
Pokojnine, uveljavljene ali priznane po predpisih za delavce na določenih dolžnostih pri organih za notranje zadeve do vključno 1. 1. 1908, se uskladijo tako, da se povečajo za 11,7 °/o.
Pokojnine, uveljavljene ali priznane po predpisih za delavce na določenih dolžnostih pri organih za notranje zadeve od 2. 1. 1968 do vključno 1. 1. 1969 pa se uskladijo tako, da se povečajo za 2,5 °/<>
III
Osnova za povečanje pokojnin po prvem odstavku II. točke tega sklepa je znesek pokojnine, ki je pripadal upokojencu na dan 1. 1. 1969 po zakonu o uskladitvi pokojnin delavcev na določenih dolžnostih pri organih za notranje zadeve (Uradni list SRS, št. 24/69).
Osnova za povečanje pokojnin po drugem odstavku II. točke tega sklepa pa je znesek pokojnine, ki je pripadal upokojencu po predpisih za delavce na določenih dolžnostih pri organih za notranje zadeve v obdobju od 2. 1. 1968 do 1. 1. 1969.
IV
Za pokojninc, ki so bile usklajene po sklepu o uporabi določb sklepov o uskladitvi pokojnin (Uradni Hst SRS, št. 2/70 in 37/70), sprejetem na seji skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji dne 28. 6. 1977, se za uskladitev po prvem odstavku II. točke tega sklepa upošteva znesek pokojnine, ki bi pripadal upokojencu na dan 1. 1. 1969; za uskladitev, pokojnin po drugem odstavku II. točke tega sklepa pa znesek pokojnine, ki bi pripadal upokojencu na dan 1. 1. 1970.
V
V primeru, da je po IV. točki tega sklepa usklajena pokojnina nižja od pokojnine, ki jo upokojenec že prejema, zadrži prejšnji znesek pokojnine
VI
Po tem sklepu usklajeni zneski pokojnin se izplačujejo od L 1. 1980 dalje.
VII
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 130/21-01000
Ljubljana, dne 4. decembra 1979.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Dante Jasnič 1. r.
35.
Na podlagi 16. člena statuta skupnosti starostnega zavarovanja kmetov (Uradni list SRS, št. 28/79) je skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov V SR Sloveniji na seji dne 7. decembra 1929 sprejela
SKLEP
o finančnem načrtu skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za leto 1980
I
Sprejme se finančni načrt skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za leto 1980, ki predvideva:
Skupne prihodke v višini	741,900.000 din,
skupne odhodke v višini	741,900.000 din.
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 03060-264/40-1979 Ljubljana, dne 7. decembra 1979.
Skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji
Predsednik Jože Pikelj 1. r.
36.
Na podlagi 4. člena statuta skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 28/79) in 21. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79) je skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji sprejela na seji dne 7. decembra 1979
SKLEP
o določitvi višine starostne pokojnine kmetov v letu 1980
I
Starostna pokojnina se od 1. januarja 1980 določi v višini 1.280 din na mesec.
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 03060-264/39-1979
Ljubljana, dne 7. decembra 1979.
Skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji
Predsednik Jože Pikelj 1. r.
37.
Na podlagi 35. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79) je sprejela skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji na seji dne 7. decembra ID?0
SKLEP
» določitvi prispevkov kmetov-zavezancev za starostno zavarovanje kmetov v'letu 1980
I
Prispevek za starostno zavarovanje kmetov v letu 1980 plačujejo zavezanci z letnim zneskom na kmečko gospodarstvo v višini 3.186 din in s prispevkom v višini 4,52 °/o od odmerne osnove. II
II
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem.listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje.
St. 03060-264/38-1979 Ljubljana, dne 7. decembra 1979.
Skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji
Predsednik Jože Pikelj 1. r.
38.
Na podlagi 23. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni lisi SRS, št. 30/79) in na podlagi 5. člena aneksa št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za obdobje 1076—1980 za leto 1979 in 1980 je skupščina skupnosti na seji dne 7. decembra 1979 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah prispevkov za solidarnostno udeležbo delavcev v financiranju starostnega zavarovanja kmetov za leto 1980
I
Prispevek iz dohodka za financiranje skupnost! starostnega zavarovanja kmetov za solidarnostno udeležbo delavcev v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov plačujejo:
—	temeljne organizacije združenega dela, ki so zavezanci za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela od osnove, ki se ugotovi tako, da se od celotnega prihodka odbijejo odbitne postavke po 11.,
12.	in 13. členu zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, po stopnji 0,54 "/o,
—	občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi. opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in' se jim ugotavlja dohodek od osnove, od katere plačujejo davek od dejavnosti, po stopnji 0,54 %>,
—	temeljne organizacije združenega dela, ki ne plačujejo prispevka po prvi alinei te točke, druge organizacije in delovne skupnosti, ki izplačujejo osebni dohodek — od osnove, ki jo sestavljajo osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka, po stopnji 0,26 %>.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje.
St. 03060-264/37-1979
Ljubljana, dne 7. decembra 1979.
Skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji
Predsednik.
Jože Pikelj 1. r.
39.
Skupščina samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije je na svojem 5. rednem zasedanju dne 20. decembra 1979 na podlagi 17. člena zakona o elektrogospodarstvu (Uradni list SRS, št. 42/73) in 5. točke 11. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije sprejela
Dopolnitev tarifnega sistema za prodajo električne energije
1.	člen
Tarifni sistem za prodajo električne energije (Uradni list SRS, št. 2/78) se dopolni tako, da se v 22. členu doda nov, četrti odstavek, ki glasi:
»Določila tega člena se ne uporabljajo za omejitve pri posebnem odjemu.«
2. ae i
Dopolnitev larifrega siste na za prodajo električne energije se objavd v Uradnem istu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi.
Preds xLnik skupščine Sa neupravne interesne skupnosti elekt -ogoi podarstva
dr. I .udi : Babic 1. r.
40.	i
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE
Na podlagi poob astila iz 11. č ena dodatka št. 2 k samoupravnemu spoiazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1976—1980 za leti
1979	in 1980 sta zbor uporab likov in zbor izvajalcev skupščine zdravstven e skupne sti
Celje na seji dne 16. decembra 1979,
Laško na seji dno 14. dece nbra 1979,
Sevnica na seji ene 12. decembra 1979,
Žalec na seji dne 24. decembra 1979 sprejela
SKLEP
o prispevkih za zdravstvei o varstvo v občinski zdravstveni skupi osti od 1. jamarja 1980 dalje
1.	čler
S tem sklepom se ugotovi o stipnjo prispevkov za zdravstveno varstvo / skladu e anoksom št. 2 ter sklepom o uskladitvi preračuna vi idnosti programa za leto
1980	iz realne vredne sti (po o nah 1978) na nominalno vrednost in se ooredi lijo osno/e za obi ačunavanje ter določijo stopnje in višina priipevcov za zdravstveno varstvo delavcev v združenem delu, kmetov in drugih delovnih ljudi ter ob lanov.
2.	čler
Prispevke za zdravstveno vars vo plačujejo, obračunavajo in odvajajc organiz; cije združenega dela in drugi zavezanci za p dspevek z osebnih dohodkov delavcev oziroma iz dohodka p i naslednjih prispevnih stopnjah:
	Iz br ato osebnega dohodka po stopnji Vo	Od bruto osebnega dob. v breme dohodka po stopnji •/.
Celje	8.16	2,90
Laško	7.76	2,16
Sevnica	7,55	2,99
Žalec	8,19	1,80
	3. čler ’	
Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo kmetje znalajo:
	Od k; tnstrske-ga t ohodka nego 'dnih površin. dohodka od r ozda In drugih doh. •/.	Pavšalni prta. na kmečko gospod arstvr din
Celje	19,3	750,00
Laško	16,6	750,00
Sevnica	18,3	750,00
Žalec	21,4	750,00
Lastniki kmetijskih zemljišč, zavarovanih po 1. odstavku 56. člena ZZV, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane za-varovanca-delavca po 59. členu, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz 1. odstavka tega člena.
4.	člen
Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga ugotovi občinski davčni organ za preteklo leto, vendar pa osnova za izračun prispevka ne sme biti nižja od 60 %> poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto.
Osebe iz prvega odstavka tega člena, katerim se osebni dohodek ne ugotavlja (pavšalisti), ter osebe, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz prvega odstavka tega člena, plačujejo prispevek od osnove, ki je enaka 60 »/o poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto.
Osebe, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci), plačujejo prispevek od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto.
5.	člen
Prispevki za zdravstveno varstvo iz prejšnjega člena se obračunavajo in plačujejo po stopnjah iz drugega člena tega sklepa.
6.	člen
Razčlenitev prispevnih stopenj iz 2. člena tega sklepa za financiranje naložb, izplačilo nadomestil, ostale dejavnosti ter nadomestitev nepokritih odhodkov iz leta 1979 je opredeljena s posebnim' sklepom.
7.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep prenehajo veljati:
—	sklep o višini (stopnji) prispevkov za zdravstveno varstvo,
—	sklep o višini in stopnji prispevkov, ki jih plačujejo za varovanci-kmet j e v letu 1979 ih
—	sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v Občinski zdravstveni skupnosti v letu 1979, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 30/78, 1/79.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1980 dalje
St. 022-1/79-2
Predsednik skupščine občinske zdravstvene skupnosti
Celje Franc Horvat 1. r.
Laško Inž. Ivan Hiršel 1. r.
Sevnica Zvone Krajnc 1. r.
Žalec Karel Koren 1. r.
41.
Na podlagi pooblastila iz 11. člena dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980 in 1. odstavka 48. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 37/74, 1/75 in 31/76) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti
Celje na seji dne 26. decembra 1979
Laško na seji dne 14. decembra 1979
Sevnica na seji dne 12. decembra 1979
Žalec na seji dne 24. decembra 1979 sprejele
SKLEP
o določitvi prispevkov za zdravstveno varstvo za določene kategorije uporabnikov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti od 1. januarja 1980 dalje
1.	člen
Za določene kategorije uporabnikov se plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:
din
1.	učenci v poklicnem izobraževanju in učen-
ci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odst. 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu: ZZV)	125
2.	občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi
ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — 2. odst. 56. čl. ZZV	• 320
3.	začasno nezaposlene osebe po končanem
študiju — 2. odst. 56. čl. ZZV	125
4.	učenci srednjih šol ter študenti višjih in
' visokih šol in akademij — 3. odst 56. čl. ZZV 125
5.	uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin — 4. odst. 56. čl. ZZV	320
6.	uživalci stalnih priznavalnin, uživalci druž-
benih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 5. odst. 56. čl. ZZV	320
7.	občani, ki uživajo pravice izključno od tu-
jega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odst. 57. čl. ZZV	320
8.	izseljeniki-povratniki pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 3. odst. 57. čl. ZZV 320
9.	druge skupine delovnih ljudi in občanov Pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost
~ 2. odst. 58. čl. ZZV.	320
Osebam, naštetim od 1. do 9. točke tega člena, so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum, osebam iz 1. točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo.
2.	člen
Za osebe in obrane iz 70. čl. ZZV se določijo prispevki za zagotovitev i ravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče i ri d lu in obi lenja za poklicno boleznijo v mesečnih pav ;alnih zn .‘skih in sicer
din
1.	osebe nr strokov n usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70 čl. 2.Z V	200
2.	učenci strokovni! šol in {imnazij ter štu-
denti visokošolskih za'odov, kadar opravljajo praktična dela v z /ezi s poukon v šolskih delavnicah oz. učilnicah ali pri organizacijah zdiu-ženega dela — 3. tička 70. čl. Z SV	60
3.	člen
Mesečni pavšalni p ispevki iz 1. in 2. člena tega sklepa so določeni za < elotno št evilo delovnih dni v mesecu pri sanioup’avn >m aktu zave zanca. Za osebe, ki niso zavaroz ane ves nesec, se prh pevek v pavšalnem znesku ofcračuaa i.i plača le za zavarovane delovne dneve.
1. člen
Skupnost pokoj nins tega in inva idskega zavarovanja v SR Sle veni i pl ,čuje za uživalce prejemkov iz pokojninskega in in vali Iškega z;.va‘r< vanja prispevke za zdravstveno var, ,tvo po poseb lem sporazumu med skupnostmi.
Skupnosti pokojninskega in inva idskega zavarovanja iz drugih republil in avtonomrih pokra, in plačujejo za uživtlce irejčmkov iz pokojninskega in invalidskega zavirbvtnja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh preje nko po stoj nji 4 "/o.
. člen
Skupnost zn zajoslo ianje plačuje za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavliene (5. cdst. 56. čl. ZZV) prispevek za z iravstveno varstvo po stopnji 14 °/o neto.
Osnove za obračun Prispevki po prvem odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe, je povprečni osebni dohodek, ti jt na obme čju skupnosti za zaposlovanje osnova za o Imero denarnega nadomestila tistim zavezancem, ki p -ejemajo den: rno nadomestilo med začasno nezapcslen »stjo, v kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dpgovorjero.
Za OZS Sevnica velja tole bosedi o 2. odstavka:
Osnova za obra hm prispevka po prvem odstavku tega člena za vse rodno prijavljene o tebe so dogovorjene s skupnostjo ;a zt poslovan, e s posebnim sporazumom.
1. člen
Osebe, ki so sk enih v tujini delo vno razmerje (1. opdst. 57. čl. ZZV) al jim je prene pala lastnost delavca v združenem dolu v SR Sloveniji pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso, zavarovani pri tujem no iilcu zdr; vstvonega zavarovanja, plačujejo prispevei: za zdravstveno varstvo od: osnov, ki jih dolopči Skl pnost pokojninskega in inva-' lidskega zavarovanji v SR Sloveniji, preračunanih v bruto.
Za osebe, Id so v ( elovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na st 'oko'-nerr izpopol ijevr nju ali >e tam učijo oziroma so na prak >i, plačujajo o'ganizacije združenega dela in druge o ganizacije prispevke od mesečnih osnov, določenih v prvem odstavku tega člena.
Prispevke za zdravstveno varstvo za osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena obračunavajo in plačujejo zavezanci po stopnjah, ki veljajo za redno delovno razmerje.
7.	člen
Za delavce, upokojence, učence in študente na neobveznem počitniškem delu in druge osebe, ki delajo po pogodbi o delu ter zn zavarovance-kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci (izplačevalci prejemkov) prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6 °/o od bruto osebnega dohodka.
8.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačan dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka za ves čas odsotnosti z dela po stopnji, po katerih se sicer plačuje prispevek za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka.
Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je povprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali ko se je pojavila kaka druga okolnost iz prvega odstavka tega člena.
9.	člen
Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb iz tega sklepa so:
—	po 1. točki 1. člena — organizacija združenega dela, zasebni delodajalci ali šola,
—	po 2. točki 1. člena — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor),
—	po 3. točki 1. člena — skupnost za zaposlovanje,
—	po 4. točki 1. člena — plačniki se določijo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS,
—	po 5. točki 1. člena — organ — izplačevalec,
—	po 6. točki 1. člena — organ — izplačevalec,
—	po 7. točki 1. člena — sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače,
—	po 8. točki 1’. člena — skupnost za zaposlovanje, če se prijavijo za zaposlitev,
—	po 9. točki 1. člena — zavarovanec sam oziroma zavezanec, ki ga določi občinska zdravstvena skupnost,
—	po 1. točki 2. člena — organizacije, zasebni delodajalci ali skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje,
—	po 2. točki 2. člena — šola, če se praktično delo v zvezi s poukom opravlja v šolskih delavnicah ali učilnicah,
—	organizacija ali zasebni delodajalec, če se praktično delo v zvezi s poukom opravlja pri organizaciji ali pri zasebnem delodajalcu,
—	po 1. odst. 4. člena — 'skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji,
—	po 2. odst. 4. člena — skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avto nomnih pokrajin,
—	po 5. členu — skupnost za zaposlovanje,
—	po 1. odst. 6. člena — zavarovanec sam,
—	po 2. odst. 6. člena — organizacija združenega dela ali druga organizacija,
—	po 7. členu — izplačevalec osebnega dohodka oziroma prejemka,
-1- po 8. členu — organizacija združenega dela ali druga organizacija.
10.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije uporabnikov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti od 1. januarja 1979 dalje (Uradni list SRS, št. 30/78, 1/79).
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje.
St. 022-1/79
Predsednik občinske zdravstvene skupnosti:
Celje Franc Horvat 1. r.
Laško ing. Ivan Hiršel 1. r.
Sevnica Zvone Krajnc 1. r.
Žalec Karel Koren 1. r.
42.
Na podlagi pooblastila iz 8. člena dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980 (Uradni list SRS, št. 1/79) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje na svoji seji dne 26. decembra 1979 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preračuna vrednosti programa za leto
1980 iz realne vrednosti (po cenah leta 1978) na nominalno vrednost
1.	člen
Celokupna realna vrednost programa za leto 1980 iz 4. do 7. člena,dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980, upoštevajoč nedosežene dogovorjene prispevke, prekoračena izplačana nadomestila in tekočo valorizacijo programa za leto 1979 po 8. členu dodatka št. 2 je preračunana na nominalno vrednost skladno s sprejetimi izhodišči Zavoda SRS za družbeno planiranje za leto 1980 in usklajena z gibanjem sredstev skupne porabe v občini Celje.
2.	člen
Usklajena nominalna vrednost programa za leto 1980 z upoštevanjem določil 1. člena tega sklepa se razporedi na posamezne glavne programske naloge takole:
v.000 din
Opis	Vrednost programa
a) enotni program	366.238
b) skupni program	9.347
c) dopolnilni program skupno	
z naložbami	422.525
Skupaj leto 1980	698.110
v 000 din
Opis
Vrednost
d) pokrivanje obvez, iz naslova nedosežene dovoljene porabe in tekoče valorizacije iz leta 1979		24.990
Vse skupaj (od a do d)		723.100
Od tega odpade obveznost		
združevanja sredstev: 1. iz združenega dela za leto 1980		661.500
— nedo^ženih dogovorjenih sredstev iz leta 1979	8.735	
— tekoča valorizacija iz leta 1979	16.255	
1— program za leto 1980	636.510	
2. iz prispevkov upokojencev		49.032
3- iz prispevkov kmetov		2.912
4. iz ostalih dohodkov		9.656
Od celotne obveznosti združevanja sredstev iz združenega dela za izvajanje programa odpade na: ~~ obveznost združevanja za izva-		
janje zdravstvenega varstva (tekoča valorizacija 1979 in pro-		
gram 1980)		567.486
— obveznost združevanja za izplačila nadomestil osebnega 'dohodka za čas odsotnosti z dela nad 30 dni — boleznine, porodi itd.		94.014
Skupaj obveznost združenega dela		661.500
Od vrednosti programa odpade na:		
—- obveznost združevanja za republiško solidarnost (enotni program)		14.001
' obveznost združevanja za skupni program SRS		9.347
■ obveznost združevanja za regijsko solidarnost (dopolnilni program)		9.960
3. člen		
V nominalni vrednosti programa iz 2. člena tega sklepa so vkl.iučena tudi sredstva za finančno sanacijo Poslovanja skupnosti leta 1979 iz naslova valorizacije Materialnih stroškov izvajalcev zdravstvenega varstva v skupnosti in izven skupnosti ter nedoseženih dogovorjenih sredstev skupne porabe.
4.	člen
, V primeru, da so izpolnjeni pogoji za valorizacijo 'MgovoiMenih sredstev med letom, sc upoštevajo dolo-c’'a 8. člena dodatka.
5.	člen
Usklajena nominalna vrednost programov skupne Porabe v občini Celje za leto 1980 ne pokriva v celoti pogovorjenih nalog naložb, kar lahko skupnost rešuje udi z najemanjem posojil.
6.	člen
Dogovorjena nominalna vrednost tega programa bo podrobno opredeljena s programom in finančnim načrtom za leto 1980.
7.	člen
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje Franc Horvat 1. r.
43.
Na podlagi pooblastila iz 11. člena dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Laško za obdobje 1976 do 1980 za leti 1979 in 1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Laško na svoji seji dne 14. decembra 1979 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preračuna vrednosti programa za leto 1980 iz realne vrednosti (po cenah leta 1978) na nominalno vrednost
1.	člen
Celokupna realna vrednost programa za leto 1980 iz dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Laško za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980, upoštevajoč presežene dogovorjene prispevke, prekoračena izplačana nadomestila in kritje višjih stroškov zdravstvene službe v in izven regije po 8. členu dodatka št. 2, se preračuna na nominalno vrednost skladno s sprejetimi izhodišči Zavoda SRS za družbeno planiranje za leto 1980 in usklajuje z gibanjem sredstev skupne porabe v občini Laško.
2.	člen
Usklajena nominalna vrednost programa za leto 1980 z upoštevanjem določil 1. člena tega sklepa se Razporedi na posamezne glavne programske naloge takole:
V OCfcdta
Opis	Vrednost programe
a)	enotni program b)	skupni program c)	dopolnilni program skupno z naložbami	48.220 1.166 47.239
Skupaj leto 1980	9&625
d) pokrivanje obvez iz naslova preseženih nadomestil in višjih stroškov zdravstvenega varstva v in izven regije	5.676
Vse skupaj (od a do d)	102.301
Od tega odpade obveznost združevanja sredstev: 1.	iz združenega dela za leto 1980 2.	iz prispevkov upokojencev	82:912 16:944
/
■	""'	vOOOdin
Vrednost
°Pis	programe
3.	iz	prispevkov kmetov	1.859
4.	iz	ostalih dohodkov	2.586
Od celotne obveznosti združevanja sredstev iz združenega dela za izvajanje programa odpade na:
— obveznost združevanja za izvajanje zdrav-
stvenega varstva (obveznosti iz leta 1979 in program 1980)	69.083
— obveznost združevanja za izplačila nadomestil osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela na 30 dni-boleznine, porodi itd. 13.829
Skupaj obveznost združenega dela	82.912
Od vrednosti programa odpade na:
—	obveznost združevanja za skupni program
SRS	1.166
—	obveznost združevanja za regijsko solidarnost (dopolnilni program)	1.062
3.	člen
V	nominalni vrednosti programa iz 2. člena tega sklepa so vključena tudi sredstva za finančno sanacijo poslovanja skupnosti leta 1979 iz naslova prekoračenih izplačanih nadomestil in kritja stroškov zdravstvene službe v in izven regije.
4.	člen
V	primeru, da so izpolnjeni pogoji za valorizacijo dogovorjenih sredstev med letom, se upoštevajo določila 9. člena dodatka.
.	5. člen
Ne glede na programirana sredstva za nadomestila osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela nad 30 dni in v primeru poroda (13,8 mio din) se pri ugo-tavljanu dovoljene porabe upoštevajo dejansko izplačila za te namene.
6.	člen
Dogovorjena nominalna vrednost tega programa bo podrobno opredeljena s programom in finančnim načrtom za leto 1980.
7.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se" od 1. januarja 1980 dalje.
St. 022-1/79
Laško, dne 14. decembra 1979.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Laško
Inž. Ivan Hiršcl 1. r.
44.
Na podlagi pooblastila iz 11. člena dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica za obdobje 1976 do 1980 za leti 1979 in 1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skup-
nosti Sevnica na svoji seji dne 12. decembra 1979 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preračuna vrednosti programa za leto 1980 iz realne vrednosti (po cenah leta 1978) na nominalno vrednost
1.	člen
Celokupna realna vrednost programa za leto 1980 iz dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980, upoštevajoč presežene dogovorjene prispevke, prekoračena izplačana nadomestila in kritje višjih stroškov zdravstvene službe v in izven regije po 8. členu dodatka št. 2, se preračuna na nominalno vrednost skladno s sprejetimi izhodišči Zavoda SRS za družbeno planiranje za leto 1980 in usklajuje z gibanjem sredstev skupne porabe v občini Sevnica.
2.	člen
Usklajena nominalna vrednost programa za leto 1980 z upoštevanjem določil 1. člena tega sklepa se razporedi na posamezne glavne programske naloge
takole:
v ooo din
Vrednost
°Pls	programa
a)	enotni program	47.604
b)	skupni program	1.104
c)	dopolnilni program	skupno z naložbami	45.644
Skupaj leto 1980	94.352
d)	pokrivanje obvez iz naslova preseženih
nadomestil in višjih stroškov zdravstvenega varstva v in izven regije	4.183
e)	poračun več zbranih sredstev v letu 1979	1.341
Vse skupaj (od a do e)	97.194 * 1
Od tega odpade obveznost združevanja sredstev:
1.	iz	združenega dela za leto 1980	76.156
2.	iz	prispevkov upokojencev	12.799
3.	iz	prispevkov kmetov	2.661
4.	iz	ostalih dohodkov	1.726
5.	iz	sredstev republiške solidarnosti	1.637
6.	iz	sredstev regijske solidarnosti	2.215
Od celotne obveznosti združevanja sredstev iz združenega dela za izvajanje programa odpade na:
— obveznost združevanja za izvajanje zdravstvenega varstva (obveznosti iz leta 1979
in program 1980)	61.668
— obveznost združevanja za izplačila nadomestil osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela nad 30 dni-boleznine. porodi itd.	14.488
Skupaj obveznost združenega dela	76.156
Od vrednosti programa odpade na:
—	obveznost združevanja za skupni program
SRS	1.104
—	obveznost združevanja za regijsko solidarnost (dopolnilni program)	930
3.	člen
V	nominalni vrednosti programa iz 2. člena tega sklepa so vključena tudi sredstva za finančno sanacijo poslovanja skupnosti leta 1979 iz naslova prekoračenih izplačanih nadomestil in kritja stroškov zdravstvene službe v in izven regije ter po poračunu več zbranih sredstev v letu 1979.
4.	člen
V	primeru, da so izpolnjeni pogoji za valorizacijo dogovorjenih sredstev med letom, se upoštevajo določila 9. člena dodatka.
5.	člen
v om din
Vrednost pro-
„ .	grama po
°P1S	vklonjenem
dodatku št. 2
a)	enotni, program	77.669
b)	skupni program	2.464
c)	dopolnilni program skupno z
naložbami	115.057
Skupaj leto 1980	195.190
d) pokrivanje obvez, iz naslova nedosežene dovoljene porabe
in tekoče valor. iz 1. 1979	10.694
Ne glede na programirana sredstva za nadomestila osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela nad 30 dni in v primeru poroda (14,5 mio din) se pri ugotavljanju dovoljene porabe upoštevajo dejansko izplačila za te namene.
6. člen
Dogovorjena nominalna vrednost tega programa bo podrobno opredeljena s programom in finančnim načrtom za leto 1980.
7. člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje. St. 022-1/79
Sevnica, dne 12. decembra 1979.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica
Zvone Krajnc 1. r.
45.
Na podlagi pooblastila iz 8. člena dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Žalec za obdobje 1976 do 1980 za leti 1979 in 1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosti 2alec na svoji seji dne 24. decembra 1979 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preračuna vrednosti programa za leto 1980 iz realne vrednosti (po cenah leta 1978) na nominalno vrednost
1.	člen
Celokupna realna vrednost programa za leto 1980 iz 4. do 6. člena dodatka št. 2 k samoupravnemu spo-razumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Žalec za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980, upoštevajoč nezbrana sredstva za prekoračena izplačana nadomestila In tekočo valorizacijo programa za leto 1979 po 8. členu dodatka št. 2, je preračunana na nominalno vrednost skladno s sprejetimi izhodišči Zavoda SRS za družbeno planiranje za leto 1980.
2.	člen
Usklajena nominalna vrednost programa za leto 1980 z upoštevanjem določil’ 1. člena tega sklepa se razporedi na posamezne glavne programske naloge takole:
Vse skupaj (od a) do d))
205.884
Od tega odpade obveznost združevanja sredstev:
1.	iz združenega dela za leto 1980
—	nedosežena dovoljenja poraba iz leta 1979
—	tekoča valoriz. iz leta 1979
—	program za leto 1980
2.	iz prispevkov upokojencev
3.	iz prispevkov kmetov
4.	iz ostalih dohodkov
Od celotne obveznosti združevanja sred. iz združenega dela za izvajanje programa odpade na:
—	obveznost združev. za izv. zdrav, varstva (tekoča valor. 1979 in program 1980)
—	obvez, združev. za izplač. nadomestil osebnega dohodka za' čas odsot. z dela nad 30 dni — boleznine, porodi itd.
4.681
6.013
163.610
174.304
23.496
5.277
2.807
146.610
27.694
Skupaj obveznost združenega dela	174.304
Od vrednosti programa odpade na:
—	obveznost združevanja za skupni
program SRS	2.464
—	obveznost združevanja za reg.
solidarnost (dopol. program)	2.125
3.	člen	•
V	nominalni vrednosti programa iz 2. člena tega sklepa so vključena tudi sredstva za finančno sanacijo poslovanja skupnosti iz leta 1979 iz naslova valorizacije materialnih stroškov izvajalcev zdravstvenega varstva v skupnosti in izven skupnosti ter prekoračenih nadomestil nad planiranimi oz. nedosežene dovoljene porabe iz leta 1979.
4.	člen
V	primeru, da so izpolnjeni pogoji za valorizacijo dogovorjenih sredstev med letom, se upoštevajo določila 8. člena dodatka.
5.	člen
Ne glede na programirana sredstva za nadomestila osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela nad 30 dni in v primeru poroda (27,7 mio din) se pri ugotavljanju dovoljene porabe upoštevajo dejanska izplačila za te namene.

6.	člen
Dogovorjena nominalna vrednost tega programa bo podrobno opredeljena s programom in finančnim načrtom za leto 1980.
7.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje.
Predsednik
Skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Žalec
Karel Koren 1. r.

46.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosti Sevnica sta na seji dne
12.	decembra 1979
ugotovila
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica sta na seji dne
12.	decembra 1979 sprejela spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva občinske zdravstvene skupnosti Sevnica v enakem besedilu, kot jih je sprejela in objavila občinska zdravstvena^ skupnost Laško v Uradnem listu SRS, št. 38.
; Z objavo te ugotovitve v Uradnem listu SRS postanejo citirane spremembe in dopolnitve za občinsko zdravstveno skupnost Sevnica pravnoveljavne.
i St. 022-1/79
Sevnica, dne 12. decembra 1979.
Predsednik skupščine občinske zdravstvene skupnosti Sevnica
Zvone Krajnc 1. r. 47
47.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Žalec sta na seji dne 24. decembra 1979
e ugotovila
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Žalec sta na seji dne 24. decembra 1979 sprejela spremembe in dopolnitve samo-. upravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva Občinske zdravstvene skupnosti Žalec v enakem besedilu, kot jih je sprejela in objavila Občinska zdravstvena skupnost Celje v Uradnem listu SRS, št. 38.
Z objavo te ugotovitve v Uradnem listu SRS postanejo citirane spremembe in dopolnitve za Občinsko zdravstveno skupnost Žalec pravnoveljavne.
St. 022-1/1-79-2
Žalec, dne 24. decembra 1979.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Žalec
Karel Koren 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST MURSKA SOBOTA
48.
Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), 15. člena statutov občinskih zdravstvenih skupnosti Murska Sobota, Lendava, Ljutomer in Gomja Radgona (Uradne objave, št. 7/77), določb samoupravnih sporazumov o temeljih plana občinskih zdravstvenih skupnosti Murska Sobota, Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona za obdobje 1976—1980 in aneksov k tem sporazumom za leti 1979 in 1980, so Občinska zdravstvena skupnost Murska Sobotama seji skupščine dne 19. decembra 1979, Občinska zdravstvena skupnost Lendava na seji skupščine dne 24. decembra 1979, Občinska zdravstvena skupnost Ljutomer na seji skupščine dne 26. decembra 1979 in Občinska zdravstvena skupnost Gornja Radgona na seji skupščine dne 5. decembra 1979 sprejele
SKLEP
o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo In osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij zavarovanih oseb ter pavšalnih prispevkov za leto 1980
1.	člen
S tem sklepom se za leto 1980 ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1976—1980 in z aneksom k sporazumu za leti 1979 in 1980 ter se opredelijo osnove za obračunavanje prispevkov in določi stopnja ter višina prispevka za zdravstveno varstvo kmetov, drugih delovnih ljudi in občanov.
2.	člen
Za dogovorjeno višino sredstev za pokritje zdravstvenega varstva iz dohodka in osebnega dohodka skupščina občinske zdravstvene skupnosti ugotavlja in sprejema naslednjo
ozs
Murska Sobota
Lendava
Ljutomer
Gomja Radgona
Osnova za obračun prispevka iz dohodka in osebnega dohodka je bruto osebni dohodek.
3.	člen
Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo kmetje znašajo:
a)	od katastrskega dohodka od negozdnih
površin in dohodka od gozda	27;0V«
b)	od drugih dohodkov kmetijskih
zavarovancev	15,0 */e
c)	pavšalni prispevek na kmetijsko
gospodarstvo	1.240 dto
4.	člen
’ Zavezanci prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti opravičeno ali neopravičeno izostanejo z dela brez pravice
prispevno stopnjo:
Iz dohodka
•/e
1,97
2,65
2,54
1,88
Iz osebnega dohodka
•/.
8.36 8,00 7,91
7.37
do nadomestila osebnega dohodka prispevek za zdravstveno varstvo za ves čas odsotnosti z dela.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo je povprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust ali ko je nastopila kakšna druga okolnost iz prvega odstavka tega člena.
5.	člen
Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osebnega dohodka, ki ga ugotovi občinski davčni organ za preteklo leto.
Osebe iz prvega odstavka tega člena katerim se osebni dohodek ne ugotavlja (pavšalisti) ter osebe katerim občinski davčni organ ugotovi nižji osebni dohodek od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji in osebe, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz prvega odstavka tega člena plačujejo prispevek za zdravstveno vprstvo od osnove, ki ne more biti nižja od 60 %> povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto.
6.	člen
Osebe ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci) in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s pogodbami po izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
7.	člen
Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje (prvi odstavek 57. člena ZZV ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega varstva, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, ki jih določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se učijo oziroma so na praksi (prvi odstavek 56. člena ZZV) plačuje delovna organizacija prispevek za zdravstveno varstvo od mesečnih osnov po prvem odstavku tega člena.
8.	člen
Prispevki za zdravstveno varstvo za osebe iz 5., 6. in 7. člena se obračunavajo po stopnjah iz drugega člena tega sklepa za delavce iz 4. člena pa samo po stopnji prispevka iz osebnega dohodka. 9 10
9.	člen
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani iz drugega odstavka 58. člena ZZV, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 320 din mesečno na 'posameznega upravičenca.
10.	člen
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji plačuje za uživalce prejemkov iz
pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo po posebnem sporazumu med skupnostmi v SR Sloveniji.
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 °/o.
11.	člen
Skupnost za zaposlovanje plačuje za vse osebe, ki so pri njih redno prijavljene (peti odstavek 56. člena* ZZV) prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 14 °/o.
Osnova za obračun prispevka po prvem odstavku tega člena za vse redno prijavljene je povprečni osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki sprejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo, kolikor s posebnim sporazumom ni drugače dogovorjeno.
12.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico delovnega časa in za delavce, upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu ter za delavce-kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela in drugih organizacijah plačujejo zavezanci za prispevek (izplačevalci dohodka) prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni, ki znaša 6 %> od kosmatega izplačanega dohodka.
13.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep preneha veljati sklep o določitvi prispevkov za zdravstveno varstvo delavcev, kmetov in določenih kategorij oseb ter občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Murska Sobota, Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona za leto
1979	(Uradni list SRS, št. 2/79).
14.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja
1980	dalje.
St. 06/1-514/79
Murska Sobota, dne 19. decembra 1979.
Lendava, dne 24. decembra 1979.
Ljutomer, dne 26. decembra 1979.
Gornja Radgona, dne 5. decembra 1979.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota
dr. Franc Štivan 1. r.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Lendava
Tine Ošlaj 1. r.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer
Vera Bogdan 1. r.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skup nosti Gornja Radgona
Stefan Žalodec 1. r.
RKGIONAI.NA ZDRAVSTVENA SKUPNOST RAVNE NA KOROŠKEM
49.
Na podlagi 148. Hena zalona d zdravstvenem var-stu (Uradni list SRN, št. 38/7 : in 1/78) in statuta občin Dravograd čl. 141, F adlio čl. 152 n Slovenj Gradec čl. 177 ter 241 so zbori združeni ga c ela in zbori krajevnih skupnosti Dra\ ograd m sej dr.e 26. decembra 1S79, Radlje ob Dr,' vi na se i dre 26. decembra 1979 in Slovenj Gradec na seji d ie 2". decembra 1979 ter zbori uporabnikov ii zbori iz -ajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosti D -avograd na seji dne^ 26. decembra 1979, Racije ob D :avi na seji dne 26. decembra 1979 in Slovenj Gradt c na seji dne 27. decembra 1979 sprejeli
ODLOK
o določitvi prispevka za zdr ivst\ eno varstvo kmetov in do očcnih kategorij oseb ter >bea mv, ki uživajo posamezne pravi e iz zdr ,vst’ eneta varstva v občinski s draa stveni sk ipntsti v letu 1980
1.	čle i
Stopnja pri: pevka za zdr ivst\ eno varstvo kmetov se določi:
a)	20,8 “/o oc vrelnos i les a, d< ločenega za posek v letu, za katero se cdme 'ja ) risp :vek in od katastrskega dohodka od r egozdnih pov 'šin,
b)	670 din p ivšalnega pris aevka na zavarovano gospodarstvo.
2.	čle i
Za določene kategorije o eb in otčanov se določijo prispevki zn zdr avstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih i a sicer:
■ din
1.	učenci v aoklicnem izo >raž< vanju in učen-
ci poki enih šol, ki imajo bolej šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem de odajalcu — i. odstavek 56. člena ZZV	117
2.	občani na šo anju, st okorni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki o zaradi tega izgubili lastnost del; vca v združe tem delu če ta čas dobivajo štipend jo ir' nimajo «tatu ra rednega študenta in občani ki jih pošlji orj anizacija pred pridobi vij o lastnosti delavca v zlružuncm delu kot svoje štipendiste na praktični delo v drugo organizacijo, da se tim strok ivno usposobijo ali
Izpopolnijo — drugi odstavek 56. < lena ZZV	287
3.	udeleženci javnih del ir ml; dinskih delavnih akcij, ki so invalidsko za' arov ani za vse primere invalidnosti — 2. oclstav sk 5 >. člena ZZV 117
4.	osebe na pouku za ob ambo in zaščito v
mladinskih učnih eni tah in ce otril za pouk mladine — 2. odstavek 5 i. člena I ZV	117
5.	začasno nezaposlene o ;ebe po končanem
študiju — 2. odstavek	56. členi ZZV	117
6.	učenci skednji i šol ter študenti, višjih in
visokih šol ter akadenij — 3. odšla vek 56. člena ZZV	117
7.	kmečki preužilkarji in njihovi zakonci, ki
niso v ožjem sorodstvu z zavarovanci, uživalci stalnih družbenih kmečkih pri živn n — 4. odstavek 56. člena ZZV	287
din
8.	uživalci stalnih priznavalnin, uživalci druž-
benih preživnin in uživalci stalne družbene pomoči — 5. odstavek 56. člena ZZV	.	287
9.	občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja 2. odstavek
57. člena ZZV	287
10.	Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih
določi zdravstvena skupnost — 3. odstavek 57. člena ZZV	287
11.	druge skupine delovnih ljudi — občanov, pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost
— 2. odstavek 58. člena ZZV	.	287
Osebam, naštetim od 1. do 11. točke lega člena, se zagotavljajo vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum, osebam iz 1. točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primere nesreče pri delu in obolenj za poklicno boleznijo.
3.	člen
Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:
din
1.	osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV	200
2.	učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov:
—	kadar opravljajo praktična dela v zvezi s
poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah	53
—	kadar opravljajo praktična dela (obvezna
ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas	117
4.	člen
Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena	skupnost	v svojih
aktih, in sicer:	din
1.	ko opravljajo naloge kot pripadniki enot teritorialne obrambe	53
2.	ko sodelujejo na organiziranih javnih delih
splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in	drugimi	nesrečami	53
3.	ko pomagajo organom ža notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri pre-
prečevanju in odkrivanju	kaznivih dejanj	53
4.	ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki	53
5.	ko opravljajo na poziv državnih organov
določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije	53
6.	ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji	53
7.	ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih	akcijah	53
Osebe iz tega člena so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenja za poklicno boleznijo.
5.	člpn
Mesečni pavšalni prispevki iz 2., 3. in 4. člena tega sklepa so določeni za celotno število dni v mesecu (30 dni). Za osebe, ki niso zavarovane ves- mesec, se prispevek v pavšalhem znesku obračuna le za ustrezno število dni.
6.	člen
Skupnosti invalidsko-pokoj ninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju in drugi), 5. odstavek 56: člena ZZV prispevek za zdravstveno zavarovanje odt vseh prejemkov v višini (po stopnji) 11,20 °/o neto.
S skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije se sklene posebni sporazum o prispevku za zdravstveno varstvo upokojencev.
7.	člen
Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, k: so pri njih redno prijavljene (5. odstavek 56. člena ZZV), prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 11,20 % neto.
Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe je povprečni osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega 'nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo, kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno.
8.	člen
Zavarovanci iz 1. odstavka 57. člena ZZV, ki =o sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih bruto pavšalnih mesečnih osnov:	dln
I.	se ne zahteva nobena kvalifikacija	11.700
II.	se zahteva po osnovnem šolanju priučitev
za določena dela in poklic	14.400
III.	se zahteva poklicna šola po zakonu o
srednjem šolstvu	16.700
IV.	se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnikuma, delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj 3 leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oz. izpit
za pridobitve srednje strokovne izobrazbe	18.800
V.	se zahteva višja šola, prva stopnja fa-
kultete oziroma z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe	22.400
VI.	se zahteva diploma visoke šole ali fa-
kultete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti	28.200
Prispevki po tem členu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih bruto stopnjah za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje.
Zavarovanci iz 1. odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo, oz. so na praksi, plačujejo prispevek od mesečnih pavšalnih osnov iz 1. odstavka tega člena.
9.	člen
Zavezanci za plačevanje prispevkov za določene kategorije oseb iz tega sklepa so:
—	po 1. točki 2. čl ona — o ganizacija združenega dela, zasebni delodajalci,
—	po 2. točki 2. čiena — trgan ali organizacija, ki daje štipen lijo (štip mditor),
—	po 3. točki 2. čle ra — organizator javnih del ali mladinskih delovn h al cij,
—	po 4. U čki i. čli na — organizator pouka,
—	po 5. točki 2. čle ra — skupnost za zaposlovanje,
—	po 6. točki čli na — plačnik se določijo s samoupravnim sporazumi m«,med ustreznimi SIS,
—	po 7. točki 2. čl -na — kmetje za osebe, ki jim morajo dati preužitev, organ a i organizacija, ki izplačuje stalne 'kmečke preživnine,
—	po 8. točki 2. čl ma — organ — izplačevalec,
—	po 9. točki 2. čli na — sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogedbami določeno drugače,
—	po 10. točki 2. č ena — skupnost za zaposlovanje, če se prijavijo za z iposlitev,
—	po 11. točki 2. č ena — zavezance določi zdravstvena skupnost,
—	po 1. točki 3. čl' na — organizacije, zasebni delodajalci, oziroma sku) nosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje,
—	po 2. točki 3. čle la — šola, če se praktična dela opravljajo v šolsk h d< lavnicah ali ičilnicah, organizacija ati zasebni d el od j alci, če se p aktična dela (obvezna ali neobvezna p aksa) opravljajo pri organizaciji ali zasebnih delodt jalcih, '
—	po 4,. členu — o ganizator dej avnosti,
—	po 8. členu — :avezanci sami, če so v tujini sklenili delov 10 razmi rje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SRS.
—	zavarovanci sarri, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem 'ielu v SHS, pa prejemajo štipendijo za strokovno i: popolnjevanjc v tujini, če obveznost plačevanja pri pevkov ni prevzel štipenditor.
—	organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organi: acijo in delajo v tujini, se tam učijo ali na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci).
10.	člen
Zavezanci prispevl a za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni pla ievati za svoje delavce, katerim odobrijo replačani dopust, ali ko ti upravičeno ali neupravičeno zbstajajc z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za : dravstveoo varstvo in zavarovanje za ves čas cdsot msti z dela, pod pogoji, ki jih določi skupnort v svoji: 1 aktih v višini, in sicer v: občini Dravograd 7,35 °/o, Radlje ob Driivi 7,82 o/n in Slovenj Gradec 6,82 "/n.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je novprečn: osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem noseča pred mesecem, cepi, ko je nastopil ne alačani dopust ali ko je nastopila kakšna druga oko nost iz 1. odstavka tega člena.
11.	člen
Za zavarovance, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa n upokojenec ki niso izgubili statusa upokojenca, plačujejo organizacije oziroma zasebni delodajalci pri sp ivek po stopiji 5 ’/» od bruto osebnega dohodka v bieme dohodka.
Za delavce ter ob ane, ki so sklenil' pogodbo o delu po 213. členu zakona o delovn'h razmerjih plačajo organizacije oz. z; sebni da odaj alci ptrjepev^k za
zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 5 ”/o od bruto prejemka.
12.	člen
Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč ter delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek kadar zaposlijo za občasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca kmeta ali člana njegovega gospodinjstva zavarovanega pri skupnosti, prispevek v višini 6 °/o od bruto izplačanega zaslužka.
Zavezanci prispevka iz 1. odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanega bruto zaslužka v enoletnem obdobju in ga dostaviti strokovni službi regionalne skupnosti najkasneje do 31. marca za preteklo leto.
13.	člen
Lastniki kmetijskih zemljišč, zavarovani po 1. odstavku 56. člena ZZV plačujejo za člane družinske ali gospodinjske skupnosti, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca — delavca po 59. členu ZZV, prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnov in po stopnjah, ki so določene za zavarovance kmete,
14.	člen
Delovni ljudje, ki ustvarjajo dohodek s sredstvi v zasebni lastnini občanov, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnjah, ki veljajo za delavce v združenem delu.
16.	člen
Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem odloku se vsako leto valorizirajo Z indeksom povprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti, razen če skupnost z odlokom ne določi drugače.
16. člen
j	/
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje.
St. 01-420-11/77
Predsednik
Občinske zdravstvene skupnosti
Dravograd
Ivan Piki 1. r.
Predsednik
Občinske zdravstvene skupnosti Radlje ob Dravi
Karel Korošec 1. r.
Predsednik
Občinske zdravstvene skupnosti Slovenj Gradec Ivo Sisernik 1. r.
Predsednik Skupščine občine
Dravograd
Ferdo Blaznik dipl. prav. 1. r.
Predsednik Skupščine občine Radlje ob Dravi
Žarko Žigon dipl. inž, arg. 1. r.
Predsednik Skupščine občine Slovenj Gradec
Franc Gornjak dipl, inž. gradb 1. r.
VODNA SKUPNOST ZA OBMOČJE SOČE NOVA GORICA
50.
Na podlagi 23. člena zakona 5 vodah (Uradni list SRS, št. 16/74) in 14. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Vodne skupnosti za območje Soče, je* skupščina Vodne skupnosti za območje Soče, na skupnem zasedanju obeh zborov, dne 21. decembra 1979, , sprejela
SKLEP
o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto 1980
I
Da se zagotovi izvedba vodnogospodarskih del iz srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva na območju Soče, se na osnovi 7. in 14. člena samoupravnega sporazuma o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva za obdobje 1976—1980 uskladijo tarife vodnega prispevka za leto 1980:
Tarife vodnega prispevka za leto 1980 so naslednje:
1.	Splošni vodni prispevek — 1,148 °/o od davčne osnove.
2.	Vodni prispevek za izkoriščeno ali uporabljeno vodo •
—	od proizvedene električne energije — 0,006 kW/h din,
—	od izkoriščene ali uporabljene vodo:
a)	polna tarifa — 1,417 din/m”,
b)	popustniška tarifa:
— Salonit Anhovo (za azbestne izdelke) — 0,506 din/nV,
— Tekstilna industrija — 0,709 din/m\
3.	Vodni prispevek za onesnaženo vodo:
a)	polna tarifa — 48,58 din/E,
b)	popustniška tarifa:
— Salonit Anhovo( za azbestne izdel.) — 42,92 din/
E.
4.	Vodni prispevek od kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka — 0,727 °/o.
5.	Vodni prispevek od potrošene pitne vode — 0,607 din/m\
6.	Vodni prispevek od obrtne dejavnosti — 1,148 "/o
od davčne osnove.	,
7.	Vodni prispevek za naplavine — 20,25 din/m’.
II
Pri poptistniški tarifi za onesnaženo vodo je poleg povišanja po 7. in 14. členu upoštevano še 20 "/n avtomatično povišanje med popustniško in polno tarifo (10. Člen sporazuma).
III
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje.	v
St. 1303-3/55-79
Nova Gorica, december 1979.'
Predsednik skupščine
Silvij Blaj, dipl. inž. gozd. 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
51.
.Na .podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) ter 77., 79. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 22. seji zbora združenega dela dne 27. novembra 1979, na 21. seji zbora^občin dne 27. novembra 1979 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1979
1. člen
V odloku o proračunu mesta Ljubljane za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 11/79) se 1. člen spremeni tako, da glasi:
Skupni prihodki mestnega proračuna dtn za leto 1979 znašajo:	268,059.000
— lastni prihodki upravnih organov 7,000.000
Oblikovanje in razpored prihodkov
—	prispevki iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti	261,059.000
Od tega namenjamo za:
—	skupne mestne potrebe	266,059.000
—	za tekočo proračunsko rezervo	2,000.000
2.	člen
V drugem členu odloka o proračunu mesta se znesek 232,640.000 din nadomesti z zneskom 261,059.000 din.
3.	člen
Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka.
4.	člen
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za proračunsko leto 1979.
St. 400-5/79
Ljubljana, dne 27. novembra 1979.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič L r.
proračuna mesta Ljubljane za leto 1979
Vrsta
prih.
Prihodki
Skupaj
din
7 Prispevki iz proračunov
družbenopolitičnih skupnosti	261,059.000
6 Lastni prihodki upravnih organov 7,000.000
Skupaj prihodki
268,059.000
namen	Razpored prihodkov		Skupaj din
01	Dejavnosti organov družbeno-	
	političnih skupnosti	172,816.700
02	Ljudska obramba	11,976.000
03	Dejavnost družbenopolitičnih	
	organizacij in društev	15,549.200
04	Negospodarske investicije	48,488.000
06	Študije in analize	7,736.000
07	Kultumoprosvetna dejavnost	470.000
10	Komunalna dejavnost	5,408.000
17	Tekoča proračunska rezerva	
	in obveznosti iz preteklih let	2,934.500
18	Krediti, vezana in izločena sredstva	
	rezerv	2,680.600
	Skupaj razpored prihodkov	268,059.000
52.
Na podlagi 16., 23., 26. in 31. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) ter ^7-, 79. in 89. člena statuta mesta Ljubljane ie Skupščina mesta Ljubljane na 24. seji zbora združenega dela dne 27. decembra 1979 in 23. seji zbora občin dne 27. decembra 1979 sprejela
ODLOK
,0 začasnem financiranju proračuna mesta Ljubljane v
I.	trimesečju 1980 •
•	1. člen
Do sprejetja proračuna mesta Ljubljane za leto 1980 se bodo začasno, vendar najdlje do 31. marca 1980 financirale naloge, ki so skupnega pomena za fiesto, na podlagi trimesečnega načrta prihodkov ter n.iihove razporeditve, v skladu z določbami odloka o Proračunu mesta Ljubljane za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 11/79).
2.	člen
Razporeditev prihodkov proračuna iz 1. člena tega odloka ne sme presegati 25e/o vseh sredstev, razporejenih z odlokom o proračunu za leto 1979.
3.	člen
Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi za začasno financiranje dela državnih organov mesta Ljubljane.
4.	člen
Bilančni pregled prihodkov in odhodkov iz tega odloka je sestavni del proračuna mesta Ljubljane za 1980.
5.	člen
Prihodki, ki jih državni organ prejme po pogodbah in vplačana razlika pri prodaji tiskovin in obrazcev so zvimi prihodek proračuna mesta — lastni prihodki upravnih organov.
Sredstva iz prejšnjega odstavka pripadajo državnemu organu, ki jih je z upravljanjem svojega delo-
kroga dosegel, ter se mu priznajo v skladu s predloženim programom dejavnosti. '
6.	člen
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane je pooblaščen, da lahko v primeru neenakomernega mesečne-
7.	člen
Odlok se objavi v Uradnem listu SRS, uporabi pa se od 1. januarja 1980 dalje.
St. 400-4/79
Ljubljana, dne 27. novembra 1979.
Predsednik
ga dotoka proračunskih sredstev najame posojilo iz sredstev rezerv proračuna mesta Ljubljane. Pregled in razpored prihodkov proračuna			Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. mesta za I. trimesečje 1980	
prih'	Prihodki	Znesek din	namen	Razpored prihodkov		Znesek din
7 Prihodki proračunov		01	Dejavnost organov družbeno-	
družbenopolitičnih skupnosti			političnih/ skupnosti	45,916.000
Ljubljana Bežigrad	14,336.000	02	Ljudska obramba	2,697.000
Ljubljana Center	27,324.000	03	Dejavnost družbenopolitičnih	
Ljubljana Moste-Polje	4,289.000		organizacij in društev	4,333.000
Ljubljana Šiška	10,905.000	04	Negospodarske investicije	5,511.000
Ljubljana ViČ-Rudnik	4.411.000	06	Studije in analize	1,742.000
Skupaj .	6b265.000	07	Kulturnopvosvetna dejavnost	117.000
		10	Komunalna dejavnost	1,419.000
		17	Tekoča proračunska rezerva in	
			obveznosti iz preteklih let	650.000
		18	Krediti, vezana in izločena sredstva	
6 Lastni prihodki upravnih organov	1,750.000		rezerv	630.000
Skupaj	63,015.000		Skupaj razpored prihodkov	63,015.000
53.	-	političnih skupnostih (Uradni list SRS, št.		39-461/74)
Na podlagi III. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73), 2. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22/73), tretjega odstavka 5. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75) in 1. člena sklepa o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane za predpisovanje ukrepov po zakonu o- ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/79) je sprejel Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 93. seji dne 18. decembra 1979
SKLEP
o prenehanju veljavnosti sklepa o ceni za prevoz
potnikov v javnem mestnem potniškem prometu
1
Sklep o ceni za prevoz potnikov v javnem mestnem potniškem prometu (Uradni list SRS, št. 30/78) preneha veljati.
2
Tg sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1586/1-79
Ljubljana, dne 19. decembra 1979.
«.	Predsednik
Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Albin Vengust 1. r.
bkkmck
54.
Na podlagi določila 16., 23., 26. in 31. člena zakona
e financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno-
ter 142. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračuna občine Brežice v
I.	trimesečju 1980
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Brežice za leto 1980 se bodo začasno, vendar najdlje do 31. marca 1980 financirale naloge, ki so skupnega pomena za občino na podlagi trimesečnega načrta prihodkov ter njihove razporeditve v skladu z določilom odloka o proračunu občine Brežice za ieto 1979 (Uradni list SRS, št. 16-1044/78).
2.	člen
Razporeditev prihodkov Iz 1. člena tega odloka ne sme presegati 25 Vn vseh sredstev, razporejenih z odlokom proračuna za leto 1979.
Začasno financiranje se izvaja na podlagi trimesečnega načrta, ki ga sprejme Izvršni svet Skupščine občine Brežice.
Izdatki po tem odloku so sestavni del odloka o proračunu občine za leto 1980 in se morajo izkazovati v zaključnem računu za leto 1980
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od i. januarja 1980.
St. 402-30/78-1
Brežice, dne 28. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Brčžicc
Stanko Rebernik 1. r.
")
Na podlagi 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) in 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76), zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76), 12. člena zakona o telesnokulturnih skupnostih (Uradni list SR£>, št. 20/73) 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76), 26. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 39/74 in št. 14/77) 9. člena zakona o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74 in št. 14/77), zakona o zaposlovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78), zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39/74), so Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 28. decembra 1979 ter skupščina zdravstvene skupnosti Brežice, dne 10. decembra 1979, skupščina izobraževalne skupnosti Brežice, dne 12. decembra 1979, skupščina kulturne skupnosti Brežice, dne 12. decembra 1979 in skupščina občinske skupnosti socialnega varstva Brežice, dne 21. decembra 1979 sprejele
ODLOK
o višini prispevne stopnje za financiranje programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Brežice za obdobje od 1. 1. 1980 do 31. 12. 1980 za tiste, ki niso sprejeli dodatkov k samoupravnim sporazumom o temeljih planov za obdobje 1976—1980 za leto 1979 in 1980
1.	člen
Stopnja prispevka za financiranje programa zdravstvene skupnosti Brežice za leto 1980 v znesku
98.602.000	din se za obdobje od 1. 1.—31. 12. 1980 določi v višini 7,90 “/o od bruto osebnih dohodkov in 1,85 % 'z dohodka TOZD z osnovo izračuna bruto osebnih dohodkov.
2.	člen
Stopnja prispevka za financiranje programa izobraževalne skupnosti Brežice za leto 1980 v znesku
65.662.000	din se za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 1980 določi v višini 5,76 Vo od bruto osebnih dohodkov
3.	člen
Stopnja prispevka za financiranje programa kulturne skupnosti Brežice za leto 1980 v znesku 12,024.000 dinarjev se za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 1980 določi v višini 1,05"/« od bruto osebnih dohodkov.
4.	člen
Stopnja prispevka za financiranje programa te-lesnokulturne skupnosti Brežice za leto 1980 v znesku
5.362.000	din se za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 1980 dotoči v višini 0,47 od bruto osebnih dohodkov.
5.	člen
Stopnja prispevka za financiranje programa skup-nosti socialnega skrbstva Brežice v višini 14,660.000 din Sc za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 1980 določi v višin* l,29i/o od bruto osebnih dohodkov. 6
6.	člen
Stopnja prispevkov za financiranje programa skup-hosti otroškega varstva Brežice v višini 11 987 000 din Ja obdobje od 1. 1. do 31. 12. 1980 določi v višini >031/0 od bruto osebnih dohodkov.
7.	člen
Prispevna stopnja za financiranje programa družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v višini 22,314.972 dinarjev se za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 1980 določi v višini 2,07 °/o od bruto osebnih dohodkov
8.	člen
. Prispevna stopnja za financiranje programa skupnosti za zaposlovanje Brežice v višini 2,923.000 din se za obdobje 1. 1. do 31 .12. 1980 določi v višini 0,28*/« iz dohodka TOZD z osnovo izračuna bruto osebni dohodek.
9.	člen
Presežki, ki bi nastali nad dogovorjenimi zneski ob določenih prispevnih stopnjah se vrnejo združenemu delu na dogovorjen način.
10.	člen
Prispevek po tem odloku obračunavajo in plačujejo zavezanci, ki niso pristopili in podpisali dopolnil k samoupravnim sporazumom o osnovah planov navedenih samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1976—1980 -a leti 1979—1980. Prispevek se obračunava in plačuje po določbah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na pod-. ročju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976, 1977, 1978, 1979 (Uradni list SRS, št. 29/75, 10/76, 23/76 31/76, 12/77, 24/77, 8/78, 30/78, 27/78, 8/79 in 12/79)
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1980 pri izplačilu osebnih dohodkov za januar 1980 in dalje.
St. 402-51/79-1
Brežice, dne 6. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Stanko Rebernik 1. r.
Predsednik
Zdravstvene skupnosti Brežice
Maks Toplišek 1. r.
Predsednik skupščine Izobraževalne skupnosti Brežice
mg. Vinko Zagmajster 1. r.
Predsednik skupščine Kulturne skupnosti Brežice
Marjan Vizjak 1. r.
Predsednik skupščine Telesnokulturne skupnosti Brežice
Vlado Pucko 1. r.
Predsednik skupščine
Občinske skupnosti
socialnega varstva Brežice
Janez Volčanšek 1. r.
56.
Na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomenu (Uradni list SRS, št. 24/75), v skladu s samoupravnim sporazumom o izločanju stanovanjskega prispevka za financiranje izgradnje komunalnih objektov in naprav v občini Brežice in v skladu s 150. členom statuta 'občine Brežice
(Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 28. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o obveznem izločanju dela sredstev stanovanjskega prispevka namensko za financiranje izgradnje komunalnih objektov in naprav v občini Brežice v letu 1980
1.	člen
S tem odlokom se določa, da so vse temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter skupnosti obvezne od skupno zbranih sredstev, ki jih izločajo za stanovanjsko izgradnjo po stopnji 6 "/o od osnove bruto osebnega dohodka, izločati del sredstev po stopnji 0,90 °/o namensko za financiranje izgradnje komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena v okviru družbeno usmerjene graditve stanovanj v občini Brežice.
2.	člen
Zavezanci iz prvega člena tega odloka bodo po Izločitvi sredstev po stopnji 0,345 °/o za gradnjo dijaških in študentskih domov in po izločitvi sredstev po stopnji 0,90 %> za financiranje izgradnje komunalnih objektov in naprav, namenili preostala sredstva stanovanjskega prispevka še za:
a)	po stopnji 1,915% za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, ki združujejo delo pri udeležencih samoupravnega sporazuma o izločanju in združevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo v občini Brežice,
b)	po stopnji 1,420 % za potrebe .družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu,
c)	po stopnji 1,420 % za kreditiranje nakupa in graditve stanovanj v družbeni in zasebni lasti.
3.	člen
Izločena sredstva se za namene iz 1. člena tega odloka zbirajo pri samoupravni komunalni interesni skupnosti in trošijo po sprejetem programu.
4.	člen
Obveza Izločanja sredstev za financiranje izgradnje komunalnih objektov in naprav velja za leto 1980, zavezanci za plačilo po tem odloku pa so vse temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki niso sprejele aneksa k samoupravnemu sporazumu o izločanju stanovanjskega prispevka za financiranje izgradnje komunalnih objektov in naprav v občini Brežice.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	*
St. 06-9/79-1
Brežice, dne 5. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Stanko Rebernik 1. r.
57.
zbora krajevnih skupnosti drte 28. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o obveznem prispevku za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom samoupravne interesne skupnosti v občini Brežice za leto lOSr
1.	člen
Delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter v delovnih skupnostih in občani, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek za financiranje osnovnih nalog programa samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom na območju občine Brežice.
2.	člen
Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela, oziroma sredstev, delovnih skupnosti in občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek.
Osnova za obračun prispevka so izplačani bruto osebni dohodki.
3.	člen
Prispevna stopnja za obračun ih plačilo iz bruto osebnega dohodka znaša 0,30%.
4.	člen /
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po postopku, predpisanem za plačevanje davkov občanov. Prispevek odmerja davčna uprava Skupščine občine Brežice
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1980 dalje.
St. 402-57/79-1
Brežice, dne 28. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Stanko Rebernik 1. r.
58.
Na podlagi 2. odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in 150. člen statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) ter skladno s samoupravnim sporazumom o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Brežice, je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 28. decembra 1979 sprejela
ODLOK o najvišji stanarini
Na podlagi 3. odstavka 74. člena zakona o varstvu *	.	1- člen
pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in 210. člena ' S tem odlokom se določijo najvišje stanarine za statuta občine Brežice (Uradni list, št. 14/78) je Skup- vse kategorije stanovanj na območja občine Brežice ščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in za leto 1980.
/
2.	člen
Najvišja stanarina za leto 1980 ne sme presegati stanarine, ki so jo imetniki stanovanjske pravice plačevali v decembru 1979, povečana za 25,3 %>.
3.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o oblikovanju stanarin v občini Brežice (Uradni list SRS, št. 15/78).
4.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1980.
St. 06-9/79-1
Brežice, dne 4. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Stanko Rebernik 1. r.
59.	^
Na podlagi določil 260., 75. in 76. ter 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 7. novembra 1979 sprejel?
SKLEP
o spremembi 147. člena statuta občiiv' P.re-ice 1
Prvi odstavek 147. člena statuta se spremeni in glasi:
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 23 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
2
Ta sklep začne veljati takoj.
St. 011-1/79-1
Brežice, dne 7. novembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Stanko Rebernik 1. r.
' 60.
Na podlagi 12. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 210. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Izvršni svet Skupščine občine Brežice na seji dne 13. decembra 1979 sprejel
ODREDBO
o veterinarsko-sanitarnem redu v klavnici, skladišču mesa in mesnih izdelkov
1/ SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S to odredbo se določi veterinarsko-sanitarni red v klavnici, skladišču mesa in mesnih izdelkov, da se Ugotovi proizvodnja in skladiščenje higiensko neoporečnih živil živalskega izvora, prepreči širjenje kužnih noleznl na ljudi In živali ter da se zagotovijo pogoji za °hranltev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih
vrednot človekovega okolja in prepreči zdravju škodljive posledice, Iti nastajajo v proizvodnji, porabi in v prometu živali, živalskih surovin, proizvodov in odpadkov.
2.	člen
Določbe te odredbe se nanašajo na ravnanje z živalmi pred in med zakolom, na ravnanje z mesom, stranskimi proizvodi, ki nastajajo pri klanju in odpadki, ter na organizacijo tehnoloških postopkov, na higieno dela, objektov in naprav.
3.	člen
Po določilih te odredbe so dolžni ravnati vsi delavci, ki združujejo delo v organizaciji združenega dela, ki upravlja z objekti za klanje in skladiščenje, delavci, ki opravljajo usluge v teh objektih in drugi obiskovalci ter posestniki živali.
,	4. člen
Organizacija združenega dela je dolžna organizirati neprekinjeno klavno službo ob vsakem času.
5.	člen
Klanje v sili lahko opravi strokovno usposobljena oseba, ki nima poškodb na rokah. Žival, zaklana v sili, mora biti v koži, eksenterirana in z označenimi pripadajočimi notranjimi organi, do veterinarsko-sanitarne-ga pregleda. Enako morajo biti opravljeni zakoli v sili na domu.
6.	člen
Zaradi varstva zdravja potrošnikov in širjenja kužnih bolezni je nezaposlenim osebam vstop v proizvodne prostore in hleve prepovedan.
V proizvodne prostore je dovoljen vstop samo v čisti delovni oblekf, obutvi in pokrivalu.
Izjemoma je dovoljen vstop nezaposlenim osebam v proizvodne prostore s predhodnim soglasjem pooblaščene veterinarske organizacije za veterinarsko-sanitarne preglede (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena veterinar- ’ ska organizacija) oziroma občinske veterinarske inšpekcije.
7.	člen
Organizacija združenega dela mora imeti organizirano neprekinjeno službo, ki vodi evidenco prispelih pošiljk klavnih živali, mesa, in odpremljenih pošiljk ter evidenco obiskov in, ki vzdržuje dezobariero.
Preverja tudi, če imajo pošiljke živali predpisano zdravstveno spričevalo, pri izhodu pa preverja, če imajo vozila potrdila o razkužbi.
8.	člen
Parkiranje osebnih avtomobilov je dovoljeno samo na urejenem parkirnem prostoru, tovorna vozila pa na posebnih ločenih parkirnih prostorih.
Prepovedan je dostop z osebnimi avtomobili v območju hlevov In razkladalnih ter nakladalnih ramp. Izjema so samo servisna vozila.
9.	člen
Organizacija združenega dela,mora organizirati interni transport tako, da se ne križajo čiste in nečiste poti. V ta namen mora na predpisan način označiti vse posode in transportne vozičke in sicer posebej za transport surovin in žival.i, za transport v vamparni-črevarni in za odpadke ter konfiskate. Poskrbeti mora tudi za redno vzdrževanje in čiščenje dvorišča in poti.
Zelenice je treba vsaj trii rat "etno pokositi in odstraniti travo. Parki: anje avti mobiiov na zelenicah ni . dovoljeno.
II. TRANSPORT ŽIVALI IN HLEVI
10.	čle i
Vozila za tranport živali n orajo biti tehnično brezhibna ter opremljena tako, č a je- zagotovljeno varno nakladanje in r: zkla lanje ter transpor' živali. Po vsakem razkladanji mo a j o biti /ožili očiščena in razkužena. Potrdilo o raz kuži tvi i: da veterinarska organizacija.
Odgovorna osebi organiz icije združenega dela in pooblaščena veti rina -sika organizacija morata vsaj enkrat tedensko p/egledati vozi a,za transport živali, če ustrezajo predpi anim pogojen .
11.	člen
Mučenje in draženje živali je prepovedano.
Pod mučenje živali je tre >a razumeti zlasti pretepanje, zvijanje repa, opuščanji krmljenja in napajanja, klanja brez omamljanja, nesti nkovno omamljanje (npr. knikanje), sunkovita vožnja, prena lolnjenost, transport malih živali skupaj z velikim , metanje živali iz višje etaže vozila v spodijo, opust tev zakcla v sili, da se prepreči mučen, e, nestrokov: i transport polomljenih živali v klavnico in podobno.
12.	člen
Pri prevzema živali v kla' niške hleve je treba bolne, in sumljive živali ločiti v hlev za bolne in sumljive živali — kontumačni hlev.
V	klavnične hWe se lal ko vhlevljajo le zdrave živali, točno po vrst . Velike klavne živali je treba v hlevih prevezati.
V	klavnični hlev ni dovo j eno vhlevljati živali, ki niso namenjene za zakol, oz rom i ga uporabljati za druge namene. Prostor mora 1 iti redno vzdrževan, očiščen in razkužen.
Živali, ki so v hlevu dalj ;ot 12 ur, je treba krmiti, napajati pa tako po vhlevljan. u.
13.	člen
Odgovorna e seba organiza :ije -.druženega dela mo- . ra o odpremi v: ake pošiljke ,ival pri d razkladanjem obvestiti poobla: čenc veterinf rsko organizacijo. To ne velja za dovoz živali z območj i občine 1 Srcžice.
Prijaviti mora tudi vsako spremen bo v ponašanju živali, poškodb :n pegin žival . Odgovorna oseba organizacije združenega dela me ra prijaviti pooblaščeni . veterinarski organizaciji vsak pogi i živali in zagotoviti Pfevoz trupla do zbirališča za kadavre oziroma do secirnice, če bo odrejena razteles ca tiupla.
Prijavi iz prejšnjega odsta vka mora priložiti zdravstvena spričevala za živali odroma veterinarsko napotnico.
Vse živali, Id so odprem jene v klavnico, morajo biti označene tako, da se lahke ugotovi identiteta živali.
>	14. člen
Vse živali, jidsta /Ijene v ilavniškc hleve, je treba poklati najkasneje v 3 dneh po v hlev janju, teleta in odojke takoj, najkasneje pa v 24 urah po vhlevljan ju.
Vse živali, morajo biti vhlcvljene tako, da se lahko ugotovi identiteta živali (ošl evilčenje, oznaka boksa itd.).
To načelo je treba upoštevati vse do zaključka veterinarsko-sanitarnega pregleda mesa.
15.	člen
Hleve je potrebno čistiti najmanj dvakrat, dvorišče in rampe pa najmanj enkrat dnevno, razkužiti pa po vsaki izpraznitvi.
III.	KLANJE ŽIVALI, OBDELAVA, PREDELAVA IN SKLADIŠČENJE SUROVIN IN PROIZVODOV
.	16. člen ‘
Organizacija združenega dela je dolžna pravočasno obvestiti- pooblaščeno veterinarsko organizacijo o programu proizvodnje za naslednji dan. Ni dovoljeno klanje živali in obdelava mesa brez prisotnosti diplomiranega veterinarja pooblaščene veterinarske organizacije.
Omamljanje pred klanjem je obvezno. Omamljanje lahko opravlja samo strokovno usposobljena oseba.
Velike klavne živali je treba pred omamljanjem privezati. Naprave za omamljanje morajo biti brezhibne.
Klanje brez omamljanja in omamljanjč, ki predstavlja mučenje živali, je prepovedano.
Vodja oddelka za klanje živali mora pred začetkom klanja preveriti brezhibnost delovanja naprav za omamljanje, dvigal, sterilizatorjev in druge opreme ter pribora.
Omamljanje mora biti organizirano tako, da so delavci zaščiteni pred poškodbami (privezovanje ali boks za omamljanje).
17.	člen
Izkrvavitev pri velikih klavnih živalih mora trajati najmanj 6 minut, pri malih klavnih živalih najmanj 5 minut.
18.	člen
Tehnološki postopek na klavni liniji mora biti organiziran tako, da zagotavlja varno in hitro delo, veterinarsko-sanitarni nadzor in higiensko obdelavo mesa in drobovine.
19.	člen
V klavnem prostoru mora biti določen stalni delavec za odnašanje stranskih proizvodov, ki nastajajo pri klanju, za odnašanje konfiskatov in za permanentno čiščenje tal klavnih prostorov. Ta delavec ne .sme opravljati drugih del, kjer lahko pride v stik z živili
20.	člen
Dokler ni opravljen veterinarsko-sanitarni pregled, je vsako odstranjevanje mesa in drugih delov živine^ prepovedano.
Vsi deli zaklane živine morajo biti razporejeni ali oštevilčeni v zaporedni povezavi tako, da se lahko ugotovi od katere živali so, vse do končne odločitve uporabnosti mesa.
Vodje posameznih oddelkov morajo zagotoviti pooblaščeni veterinarski organizaciji in veterinarski inšpekciji vso pomoč, ki je potrebna pri opravljanju veterinarsko-sanitarnega pregleda.
21.	člen
Vampe in črva je treba transportirati v črevamo v posebnih označenih vozičkih tako, da je zagotovljeno zaporedje in veterinarsko-sanitarni pregled. Vampi in čreva morajo biti očiščeni, obdelani in konzervirani takoj po veterinarsko-sanitarnem pregledu.
22.	člen
Delavec, ki pri svojem delu opazi na mesu, koži ali notranjih organih bolezensko spremembo, je dolžan takoj obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo.
23.	člen
Začasno zaplenjeno meso in drobovino, ki je v bakteriološki preiskavi ali kaki drugi preiskavi, sc mora razhlajevati in hraniti v posebnem prostoru za sumljivo meso, ki se zaklene.
Ključe tega prostora hrani pooblaščena veterinarska orgar^acija. Tega prostora ni dovoljeno uporabljati za druge namene.
Sumljivo meso in drobovina mora biti označena z napisom »ZAČASNO ZAPLENJENO«. Ta označba mora biti pritrjena na vsak kos mesa in organ ali na embalažno enoto.
Prepovedano je oddajati v promet živalske odpadke in konfiskate brez dovoljenja pooblaščene veterinarske organizacije.
Delavci, ki so bili v stiku s sumljivim, okuženim ali pokvarjenim mesom, smejo opravljati druga dela potem, ko 'so si ustrezno umili in razkužili roke ter zamenjali delovno obleko.
24.	člen
V	ohlajevalnico je dovoljeno sprejeti sveže, higen-sko obdelano meso, ki je ocenjeno kot uporabno za prehrano'ljuđi in je predpisano označeno.
Zakol živali ali obdelava mesa mora biti opravljena v skladu z zveznim pravilnikom. Pooblaščena veterinarska organizacija redno pregleduje higieno obdelave in o svojih ugotovitvah sproti obvešča oddelkovod-je posameznih oddelkov. Le-ti morajo takoj" p oj vzeti takojšnje ukrelpe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
25.	člen
V	hladilnicah, kjer se hladi in skladišči meso, m dovoljeno hladiti ali skladiščiti živalskih trupov v koži, rib in drugih surovin in proizvodov z vonjem, ki lahko negativno vpliva na- organoleptične lastnosti mesa.
V	ohlajevalnici in hladilnicah ter skladišču zamrznjenega mesa mora biti taka organizacija' dela, da zagotavlja načelo izpodrivanja mesa. To pomeni, da mora meso iz prostora v istem zaporedju, kot je bilo vnešeno.
26.	člen
Razkosano meso je treba obesiti na kljuke ali naložiti v ustrezne posode. Posode za meso in drobovino je prepovedano polagati direktno na tla, temveč na podstavke iz nerjavečega materiala. Pri nakladanju teh posod druga na drugo se vsebina posode ne sme dotikati dna gornje.
i 27. člen
V	proizvodnih prostorih, kjer se opravlja razsek, krojenje in izkoriščevanje mesa, temperatura zraka ne sme presegati 10” C.
28.	člen
Pri nakladanju in razkladanju mesa je treba preprečiti vsako onesnaževanje mesa. Delavci morajo biti oblečeni v posebne plašče — pelerine s kapuco. 29
29.	člen
Vodja oddelka mora vsake 4 ure preverjati temperaturo zraka v posameznem hlajenem prostoru in voditi evidenco temperature ter vzdrževanja hladilnih naprav.	. .
Oddelkovodja 1 ladi niče mora kontrolirati temperaturo mesa pred ocprer 10 iz hlad Inici.
IV.	VDR2EVANJE HIGIENE IN VARSTVO OKOLJA
!0. člen
Po končanem delu j ■ treba v.1 o proizvodne prostore in opremo očistiti in razi užiti.
Vse odpadke živalsl ej;a izvo a je treba odstraniti iz proizvodnih prostore v kontejnerje za konfiskate, ostale odpadke pa v kon ojnerje za smeti.
Po končanem čelu e treba očistiti tudi pomoćne prostore in dvorišče.
Zagotoviti je treba < iščenje in vzdrževanje higiene med delovnim časom, 1 igieno v sanitarijah in redno izpraznjevanje pose d p; odpadki.
Vodje organizacijski i enot se odgovorni za tekoče izvajanje splošnih higins tih ukrepov, kot tudi posebnih higiensko epidemio-oški i ukrepo/.
1. člen
Izpraznjene vozičke in police za obešanje mesnih izdelkov ter kljuke za »bešanje mes; je treba sproti odstranjevati iz ekspedtta in jih po pi edhodnem čiščenju ter razkuževanje vra lati v proizvorne oddelke
; 2. člen
Če se pri pregle du i lesa ugotovi kužna bolezen, je treba takoj klavniške pr store in /se uporabljeno orodje in pribor razkužiti.
Pri vhodu in izhodu je treba redn > vzdrževati raz-kuževalno preprogo (bari ero).
Podrobnejša navodil i za izvajanje navedenih ukrepov izda veterinarski inš >ektor.
• 3. člen
Organizacija združenega dela mora skrbeti, za zadostno število kontejne jev za odvor konfiskatov in smeti, ki morajo bi;i pc vsakem izpraznjenju očiščeni in razkuženi.
Zagotovljen mora bi;i redni odvoz smeti, konfiskatov in odpadne embf.laže
Gnojišče je treba rečno prazn ti. Na gnojišče ni dovoljeno metati odpalkov živalski! tkiv, papirja, drugih odpadkov, pralnih sredst ;v in razkužil.
Gnoj iz klavnice je iovoljeno deponirati le na površinah, ki j*h odobri p.-istojni veteriiarski inšpektor.
::4. člen
Rabljeno kartonsko embalažo in poškodavno metalno embalažo ni d o vol eno uporabljati in jo je tre’ba "takoj odstraniti iz proizv Kinih proitorov.
: .5. člen
Organizacija združer ega dela je dolžna redno pregledovati obrat in i.prot odpravljati /se tehnične pomanjkljivosti oziroma zagotavljati redno vzdrževanje obrata.
Opravljanje vzdržev »Inih del v proizvodnih prostorih je med delovnim časom prepovedano, razen tistih del, ki so potrelma, da s< zaključi tehnološki (proizvodni) postopek, vendar je t -eha ustrezno zavarovati živila.
: 6. člen
Sestanki delaven/ n so dovol; eni v prostorih, kjer se opravlja otodela-va, skladiščenje surovin in proizvodov.
(
V	proizvodnih prostorih je prepovedano kajenje ter uživanje alkoholnih pijač in hrane.
37.	člen
Delavci morajo prihajati na delo zdravi, čisti in primerno urejeni. Delavci morajo biti obriti, primerno ostriženi, s pristiženimi nohti. Pri delu ni dovoljeno nositi prstanov, zapestnic in ročne ure.
Delavci morajo med delom stalno skrbeti za vzdrževanje osebne higiene. Po zakolu oziroma obdelavi vsake živali si morajo umiti roke in sterilizirati orodje. Orodje morajo sterilizirati/tudi po vsakem onesnaženju orodja.
Pred začetkom in po končanem delu je obvezno umivanje in razkuževanje rok. Organizacija združenega dela mora skrbeti za to, da so stalno na razpolago papirnate brisače, tekoče milo, razkužilo in toaletni papir.
Sprehajanje delavcev po proizvodnih prostorih je prepovedano.
Pooblaščena veterinarska organizacija kontrolira vzdrževanje higiene delovnih površin in osebne higiene delavcev (vizuelno z bakteriološkim pregledom brisov).
38.	člen
Za hranjenje delovne in civilne obleke mora imeti vsak delavec dvodelno garderobno omarico ali pa ločeno čisto in nečisto garderobo.
V	garderobni omarici je dovoljeno hraniti samo čisto delovno obleko in osebna zaščitna sredstva ter civilno obleko v drugem delu omarice.
Garderobne omarice morajo biti vzdrževane in redno čiščene. Pregled garderobnih omaric opravlja neposredno vodja delovne enote oz. skupine, občasno pa tudi pooblaščena organizacija ter pristojni inšpektor.
V	garderobnih omaricah je prepovedano shranjevati pijače, hrano in predmete, ki niso osebna zaščitna sredstva.
Umazano delovno obleko moraio delavci oddati v pranje takoj po končanem delu.
39.	člen
Oddelkovodja mora pregledati delavce, če ima na koži (rokah in obrazu) rane, ekcem, ali druge poškodbe, kjer pridejo v stik z živili in jim ne sme dovoliti opravljati delo.
Za primere lažje,poškodbe mora imeti na tem mestu gumijasto ali plastično zaščitno sredstvo.
40.	člen
Zagotoviti je treba redno deratizacijo in dezinsek-
Dezinsekcija mora biti opravljena tako, da sredstvo za dezinsekcijo ne bo prišlo v stik z živalmi in živili.
41.	člen
Vsi proizvodni procesi morajo biti organizirani tako, da se zagotavlja čim večje varstvo okolja. Zato je potrebno redno vzdrževanje parnih kotlov, depo goriva in maziva ter vzdrževanje čistilne naprave.
/	42. člen
V	kanalizacijo je prepovedano spuščati živalske odpadke, maščobe, kemikalije, odpadno gorivo in mazivo. Lovilce maščob, talne odtoke in sifone je treba dnevno čistiti in vzdrževati.
Za vzdrževanje lovilcev maščob mora biti zadolžen usposobljen delavec. Voditi je treba tudi dnevnik vzdrževanja lovilcev maščob in drugih jaškov.
Pooblaščena veterinarska organizacija mora vsaj trikrat na leto odvzeti vzroce odplak in jih dostaviti v analizo.
V.	KONČNE DOLOČBE
43.	člen
Kršenje določil te odredbe se kaznuje po kazenskih določilih zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78).
44.	člen
Veterinarsko-sanitarne preglede po tej odtedbi opravlja pooblaščena veterinarska organizacija, nadzor nad izvajanjem te odredbe pa opravlja pristojni organ za veterinarsko inšpekcijo ali druga pristojna inšpekcija.
45.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Nradnem listu SRS.
St. 322-1/79
Brežice, dne 7. decembra 1979.
Predsednik IS Skupščine občine Brežice
Stane Ilc 1. r.
CELJE
61.
Skupščina občine Celje je po 26. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) na ločenih sejah zborov dne 27i decembra 1979 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v letu 1980 v občini Celje
1.	člen
Dokler ne bo sprejet proračun občine Celje za leto 1980, (v nadaljnjem besedilu: proračun) se sme za financiranje splošnih družbenih potreb občine uporabiti toliko sredstev, kolikor jih je bilo sorazmerno porabljeno v isti dobi po proračunu za leto 1979, vendar največ do zneska 39,534.000.
2.	člen
Dohodki, ki bodo doseženi v letu 1980 in njihov razpored po 1. členu tega odloka, bodo sestavni del dohodkov in njihovega razporeda v proračunu za leto 1980.
3.	člen
Določbe odloka o proračunu občine Celje za leto 1979 se bodo smiselno uporabljale do sprejetja proračuna za leto 1980.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v ■ Uradnem listu SRS.
St. 400-14/79
Celje, dne 27. decembra 1979.
Predsednik	4
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
62.
Skupščina občine Celje je po 35. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) na ločenih sejah zborov dne 27. decembra 1879 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občim Celje (občinskega proračuna) za leto 1078
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Celje (občinskega proračuna) za leto 1978
2.	člen
Prihodki so bili doseženi in razporejeni po bilanci občinskega proračuna za leto 1978 takole:
din
—	skupni prihodki	118,320.999,35
—	skupna razdelitev prihodkov	117,618.960,84
—	prihodki za razporeditev	702.038,51
3.	člen
Prihodki za razporeditev iz	prejšnjega člena v
znesku 702.038,51 din se razporedijo v proračun za leto 1978 na ustrezne postavke prihodkov oziroma splošnega razporeda prihodkov za:
1.	intervencije v gospodarstvu
kritje izgube Hala Golovec za leto 1977
2.	negospodarske investicije
odplačilo kredita — za adaptacijo
dijaškega doma
4.	člen
Sprejme se zaključni račun za sredstva stalne rezerve, ki izkazuje:
din
skupnih prihodkov	347.647
Od tega:
—	v posojilih	377.110
—	stanje v gotovini	3,070.537
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-13/77-1
Celje, dne 27. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
63.
Skupščina občine Celje je po 6. in 13. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) na ločenih sejah zborov
dne 27. decembra 1979 sprejela
«
ODLOK
0 spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1
1. člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. n/78, 1/79 in 16/79) se za 52. členorti doda nov 52.a *den, ki se glasi:
Nove stopnje davka, ki so določene s 4., 5. in 6. členom odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 16/79) se uporabljajo od 1. januarja 1980 dalje.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-9/78
Celje, dne 27. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r.
64.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupno-j sti Skupščine občine Celje sta po 3., 4., 5. in 6. členu zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) in 131. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 11/74) na ločenih sejah dne 27. decembra 1979 sprejela
ODLOK
v določitvi zemljišč, namenjenih za kompleksno industrijsko gradnjo na območju zazidalnega načrta kompleks lahke industrije Lava □
1.	člen
S tem odlokom se določijo zemljišča, namenjena za komplesno industrijsko gradnjo na območju, ki ga ureja odlok o zazidalnem načrtu gospodarske cone v Celju (Uradni list SRS, št. 22/77 in 22/78), v okviru katerega je med drugimi tudi zazidalni načrt komplete lahke industrije Lava II, katerega sestavni del je grafično tehnični elaborat, št. 303/77, ki ga je izdelal v mesecu marcu 1978 Razvojni center Celje.
2.	člen
Zemljišče, predvideno za reaBzacijo zazidalnega načrta kompleks lahke industrije Lava II je omejeno z železniško progo Celje—Velenje na jugu, na severu Dečkovo cesto, na zahodu z zelenim pasom ter. na vzhodu s Čopovo ulico.
Meja zazidalnega načrta poteka po naslednjih parcelah v k. o. Medlog: po vzhodni meji pare. št. 1196 do stičišča s pare. št. 2128 in po njeni vzhodni meji proti jugu do stičišča s pare. št. 1760/9, kjer se s Čopove ceste obrne proti vzhodu in poteka po severni meji pare. št. 1758/2, 2102/2, 1699/2, 1698/2, 1695/2, 1693/ 1, 1697/6, 1691/2 in 1692/2, kjer zavije proti severu in poteka po zahodni meji pare. št. 1703/1 do stičišča s cesto Ložnica—Lava, nadalje po zahodni meji pare. št. 1728/1, 1719/1, 1718/1, 1731/1, 1125/19 in 1128/7 in se obrne na sever po južni meji pare. št. 1125/1 ob Dečkovi cesti do križišča s Čopovo ulico do izhodiščne točke pare. št. 1196.
3.	člen
V območju iz prejšnjega člena ftga odloka ležijo parcele z naslednjimi zemljiško-knjižnimi in katastrskimi podatki iz k. o. Medlog:
din • 285.110,40
416.928,11
VI. št.	Pare. št.	Kultura	Površina m*	Lastnik
347	1718/2	njiva	6.249	Strenčan Jurij in Ivana roj. Videnšek, Lava 25
	1719/2	travnik	2.003	-
	1719/4	travnik	601	, , ,v
		stavbišče	63	
	1719/5	travnik	174	
	1719/6	travnik	328	
		stavbišče	20	
	1719/7	travnik	4	
	1720/2	njiva	456	
		travnik	42	
	1720/4	njiva	1.669	
	1720/5	njiva	2.135	
	1721/1	njiva	594	
	1721/2	njiva	457	.. .X
		travnik	33	.
	1721/3	njiva	1.777	
	1721/4	njiva	582	
	.1721/5	njiva	887	
	1721/6	njiva	729	
	1722/1	sadovnjak	1.053	
	1722/2	sadovnjak	958	
		njiva	2	
		pašnik	16	
	1722/3	sadovnjak	288	
	1722/4	sadovnjak	531	
	1723/1	pašnik	297	
	1723/2	pašnik	66	
	1723/3	pašnik	104	
	1724/1	stavbišče	1.176	
		dvorišče	500	
		travnik	1.720	
	1724/3	stavbišče	87	
		sadovnjak	58	
		njiva	85	
C •	.	;.v	•.	travnik	275	
	1724/4	• travnik	3	
	1724/5	stavbišče	19	...	
		travnik	120	
	1724/6	vrt	19	
		dvorišče	55	
		stavbišče	28	
	1724/7	travnik	43	
	1725/1	vrt	294	
	1725/2	vrt	37	
	1725/3	vrt	19	
	1720/1	njiva	328	
	1691/1	travnik	256	
	1692/1 '	, njiva	265	
832	1727/1'	dvorišče	191	Schroll Ana, roj Culk, Vojkova 4, Celje
		stavb, s		
		hišo	223	.	i
		sadovnjak	279	
	1727/2	njiva	19	
		stavbišče	9	
		sadovnjak	199	*
39	1728/2	njiva	2.796	Slokan Ivan in Rozalija, roj. Sivko, Lava 23
		travnik	130	
	1728/3	travnik	5	
	1752/2	pašnik	109	
	•	. cesta	48	
	1754	dvorišče	510	
		zgradba	632	.
	1701	travnik	354	
VI. št.	Pare. št.	Kultura	Površina m1 II III IV	Lastnik
864	1724/2	hiša št. 18	156	Komar Frančiška, roj Strenčan
		dvorišče	115	1087 Fliiderhausen Luckenstrase 5 ZR Nemčija
		vrt	93	
40	1756/1	hiša št. 25		Gaberšek Ivan in Ana roj. Rehar, Lava 25, Celje
		in gosp. posl.	491	,
		travnik	407	
		dvorišče	500	
		njiva	86	
	1757	vrt	823 '	
	1758/1	travnik	179	
47	1727/3	stavbišče	57	Culk M&rija, Lava 20, Celje
		sadovnjak	20	
	1727/4	dvorišče	340	
		njiva	98	
		stavb toče	288	
		4. člen	fK&rjb ■.	5. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastnin-				Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-
ska pravica in druge pravice na zemljiščih, navedenih				nem listu SRS.
v prejšnjem členu ter postanejo družbena lastnina, ob-				St 464-42/79-6
čina Celje pa pridobi na njih pravico uporabe.				
Prejšnji lastnik ;		zemljišča ima pravico uporabljati		Celje, dne 27. decembra 1979.
to zemljišč do dneva, ko ga bo moral po odločbi uprav-				Predsednik
nega organa, pristojnega za premoženjsko pravne za-				Skupščine občine Celje
deve, izročiti 'občini		Celje.		Jože Marolt 1. r.
		65.		V
Odbor za izvedbo II. referendumskega programa v				Ta sklep velja od 1. februarja 1980.
občini Celje je po petem odstavku 6. člena odloka o uvedbi samoprispevka v občini Celje (Uradni list SRS, št. 5-194/77 in 20-1339/78) na seji dne 20. decembra 1979 sprejel
SKLEP
o valorizaciji zneskov osebnih prejemkov, do katerih se ne plačuje samoprispevek v občini Celje
St. 014-1/76-2
Celje, dne 20. decembra 1979.
Predsednik odbora za izvedbo II. referendumskega programa v občini Celje Tone Rožman 1. r.
I	’
Valorizirajo se zneski osebnih prejemkov, za katere je z odlokom o uvedbi samoprispevka v občini Celje (Uradni list SRS, št. 5-194/77 in 20-1339/78), predpisano, da do njih višine delovni ljudje ne plačujejo samoprispevka oziroma lahko zahtevajo oprostitev plačevanja.
II
Za znesek, do katerega delovni ljudje ne plačujejo samoprispevka od osebnih dohodkov in pokojnin (1. točka tretjega odstavka 6. člena odloka), se določi mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga za vsako leto določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije.
III
Letni katastrski dohodek na goapodastvo, do katerega kmetje ne plačujejo samoprispevka (2. točka tretjega odstavka 6. člena), se določi v višini 3500 dinarjev.
IV
Najvišji dohodek na družinskega člana, ki je pogoj Zn oprostitev plačevanja samoprispevka (7. člen odloka), se določi v višini 1600 dinarjev mesečno.
GROSUPLJE
66.
Na podlagi tretjega odstavka 88., 97., drugega odstavka 107., 111. in drugega odstavka 116. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1/79) ter 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona
I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen
S tem odlokom se določajo pogoji za opravljanje dejavnosti:
— sprejemanja naročil oz. predmetov v delo ter prodaje lastnih izdelkov samostojnih obrtnikov oz. opravljanje gostinskih storitev izven poslovnega nm-stora,
—	sprejemanja gostov na prenočevanje ter nudenja gostom hrane in pijače,
—	prodaje na drobno,
—	opravljanje gospodarskih dejavnosti kot postranski poklic,
—	uporabe dopolnilnega dela drugih oseb.
II. SPREJEMANJE NAROČIL OZ. PREDMETOV V DELO TER PRODAJA IZDELKOV IZVEN POSLOVNEGA PROSTORA
2.	člen
Samostojni obrtnik sme z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa sprejemati naročila oz. predmete v delo ter prodajati svoje izdelkq oz. opravljati gostinske storitve tudi izven poslovnega prostora in na raznih prireditvah, proslavah, zborovanjih ter ob drugih priložnostih.
3.	člen
Dovoljenje iz 2. člena tega odloka se sme izdati samostojnemu obrtniku, če ima zagotovljen ustrezen prostor, ki izpolnjuje sanitarno-tehnične pogoje in če s prodajo ne moti javnega reda in miru.
Ustreznost prostora za sprejemanje naročil oz. predmetov v delo ter prodajnega prostora na drugem kraju, kolikor ne gre za prodajo izdelkov oz. opravljanje gostinskih storitev na raznih prireditvah, proslavah, zborovanjih ter ob drugih priložnostih, oceni komisija, ki jo določi pristojni občinski upravni organ na podlagi določil pravilnika o splošnih ukrepih in normativih varstva pri delu za gradbene objekte, namenjene za delovne in pomožne prostore (Ur. 1. SFRJ, št. 27/67).
4.	člen
Samostojni obrtnik ima zagotovljen prodajni prostor, če dokaže s pismeno pogodbo lastnika oz. uporabnika nepremičnine prodajnega prostora, da ima pravico začasno uporabljati ta prostor oz. če predloži pismeno soglasje prireditelja, da s svojo dejavnostjo prireditev dopolnjuje.
5.	Člen
Prostor za sprejemanje naročil oz. predmetov v delo ter prodajni prostor mora biti vidno označen s firmo obratovalnice.
6.	člen. -
Za prodajo izdelkov na trgu, sejmih in razstavah samostojnemu obrtniku ni potrebno dovoljenje iz 2. člena tega odloka. III.
III.	SPREJEMANJE GOSTOV NA PRENOČEVANJE
TER NUDENJE GOSTOM HRANE IN PIJACE
7.	člen
Občan lahko v svojem zasebnem gospodinjstvu oz. kmet v svojem kmečkemi gospodarstvu sprejema na prenočevanje goste ter nudi gostom hrano in pijačo.
Prostori, v katerih občan v svojem zasebnem gospodinjstvu sprejema na prenočevanje goste ter jim nudi hrano in pijačo, morajo ustrezati tehnično-sanitar-nim pogojem. Razvrstitev sob v kategorijo opravi pristojni občinski upravni organ ob upoštevanju ustreznih zakonitih predpisov.
V primeru, če kmet v svojem kmečkem gospodarstvu sprejema na prenočevanje goste ter jim nudi hrano in pijačo, odloča o kategoriji prostorov isti organ, ki sam, glede na lego objekta in oddaljenost od komunikacij, določi pogoje.
8.	člen
Občani smejo v svojem zasebnem gospodinjstvu sprejemati na prenočevanje goste ter jim nuditi hrano in pijačo le prek ustreznih organizacij združenega dela s področja gostinstva oz. prek turističnih društev, v katerih območja spadajo.
9.	člen
Občani, ki v svojem zasebnem gospodinjstvu oz. kmetje, ki v svojem kmečkem gospodarstvu sprejemajo na prenočevanje goste ter jim nudijo hrano in pijačo, morajo opravljanje dejavnosti priglasiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu. V prijavi mora biti obvezno navedeno število ležišč, ki jih namerava občan oz. kmet oddajati.
K vlogi za priglasitev sprejemanja gostov na prenočevanje ter nudenje hrane in pijače v zasebnem gospodinjstvu mora občan priložiti pismeno pogodbo, sklenjeno z eno izmed organizacij ali društev iz 8. člena.
Pogodba iz drugega odstavka tega člena mora vsebovati določila o zaračundvanju storitev, o obveznem vodenju evidence o zasedenosti turističnih kapacitet in drugih dolžnostih organizacije združenega dela oz. turističnega društva kot posrednika ter o višini provizije za opravljanje posredovanja.
Ko organ ugotovi, da so izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon oz. odlok, izda potrdilo o priglasitvi in o . tem obvesti davčno upravo Skupščine občine Grosuplje.
10.	člen
Občani, ki sprejemajo goste na prenočevanje ter jim nudijo hrano in pijačo, so dolžni v vsaki sobi, namenjeni za prenočevanje gostov, izobesiti cenik, evidentiran od pristojnega občinskega upravnega organa.
11.	člen
Občan oz. kmetje, ki sprejemajo goste na-prenočevanje ter jim nudijo hrano in pijočo, so dolžni sporočiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu vse spremembe v zvezi s sprejemanjem gostov na prenočevanje ter nudenjem hrane in pijače (število ležišč, sob, sprememba kategorije in nudenja Igrane in pijače ter podobno) v roku 15 dni po vsakokratni spremembi.
12.	člen
Vse. obveznosti v zvezi s prijavno-odjavno službo morajo opravljati oddaj alci sob sami.
IV.	PRODAJA NA DROBNO
\	13. člen
Prodaja na drobno se, ob pogojih obrtnega zakona in zakona o blagovnem prometu, lahko opravlja v .manjših, oddaljenih naseljih in tam, kjer je preskrba prebivalstva z vsakodnevnimi potrebščinami nezadostna. Mnenje o tem, ali je neko naselje manjše, oddaljeno ali nezadostno oskrbovano, daje Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na podlagi poročila organizacije potrošnikov y krajevni skupnosti.
V.	OPRAVLJANJE GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI KOT POSTRANSKI POKLIC
14. člen
Delovni ljudje in občani smejo v skladu z doloi?- , bami obrtnega zakona trajno ali sezonsko opravljati kot postranski poklic vse gospodarske dejavnosti, razen naslednjih:
—	opravljanje storitev z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovleko, z viličarji ter * vlečnicami,
—	izdelava in popravilo športnega in lovskega orožja,
—	opravljanje prevozov oseb in blaga z motornimi vozili, razen prevoza iz drugega in tretjega odstavka 100. člena obrtnega zakona,
—	prodaja na drobno, razen prodaje plina,
-*• gostinska dejavnost,
—	pridobivanje gline, kamna, peska in gramoza.
—	puškarstvo,
—	elektromehanika za dvigala,
—	izdelovanje kozmetičnih sredstev in dišav,
—	optika,
—	pekarstvo,
—	slaščičarstvo,
—	izdelovanje oblatov, kornetov in suhega vlečenega testa za zavitke,
—	izdelovanje živil z izjemo mletja žit,
—	pihanje stekla,
—	izdelovanje predmetov kovinske, lesne, tekstilne, Papirne in usnjene galanterije ter galanterijskih izdelkov iz naravnih in umetnih materialov,
—	izdelovanje raznih elektrotehničnih predmetov oz- elementov,
—	izdelovanje sladoleda z avtomati,
—	plastificiranje raznih predmetov,
—	izdelovanje ribiških palic in pribora,
—	asfaltiranje in tlakovanje ter
—	take storitve, ki se (Spravljajo z avtomati in drugimi visokoprodukcijskimi stroji ali pri katerih se Proizvaja za tržišče v linijskem kontinuiranem tehnološkem procesu z enostavno predelavo surovin. VI.
VI.	OPRAVLJANJE GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI Z DOPOLNILNIM DELOM DRUGIH OSEB
15.	člen
Samostojni obrtniki smejo na podlagi dovoljenja Pristojnega občinskega upravnega organa zaposliti tudi več kot pet, toda največ sedem delavcev v naslednjih storitvenih obrtnih dejavnostih:
—	kovaštvo,
—	ključavničarstvo,
—	avtomehanika.
—■ avtokleparstvo.
—	kleparstvo,
—	mizarstvo,
—	tesarstvo,
—	moško in žensko krojaštvo,
—	šiviljstvo,
■— zidarstvo in fasadarstvo,
—• instalaterstvo za vodovod, plinske napeljave, ka-Prdizacijo, centralno kurjavo in klimatizacijske naprave,
—	sobno slikarstvo in pleskarstvo,
—	pečarstvo (keramičarstvo) ža postavljanje peči In oblaganje s ploščicami,
—	dimnikarstvo,
—	moško in žensko frizerstvo,
—	elektromehanika za gospodinjske stroje,
—	elektr : ’ nštalaterstvo.
16.	člen •
Dovoljenje"iz prejšnjega člena izda občinski upravni organ, pristojen za izdajo obrtnih dovoljenj.
17.	člen
Samostojni obrtnik sme zaposliti do sedem delavcev le, če poslovni prostori obratovalnice izpolnjujejo minimalne pogoje za zaposlitev večjega števila delavcev in če izpolnjuje druge z zakoni predpisane pogoje.
Vil. NADZORSTVO
18.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni občinski upravni organi in organi inšpekcije.
VIII.	KAZENSKE DOLOČBE
19.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se kaznuje za prekršek:
1.	samostojni obrtnik, ki brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa sprejema naročila oz. predmete v delo ter prpdaja svoje izdelke oz. opravlja gostinske storitve izven poslovnega prostora (2. člen),
2.	Samostojni obrtnik, ki uporablja pri opravljanju svoje dejavnosti dopolnilno delo drugih oseb brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa ali v nasprotju s tem dovoljenjem (16. člen)
20.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 5000 din se kaznuje za prekršek:
1.	kdor sprejema goste na prenočevanje ter nudi gostom hrano in pijačo ne da bi to priglasil občinskemu upravnemu organu ali kdor opravlja to dejavnost v nasprotju s tem odlokom (9., 10., 11. in 12. člen),
2.	kdor opravlja prodajo na drobno brez ustreznega dovoljenja (13. člen),
3..	kdor trajno ali sezonsko opravlja dejavnost kot postranski poklic ne da bi to priglasil občinskemu upravnemu organu (14. člen).
IX.	KONČNE DOLOČBE
21.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ureditvi določenih vprašanj s področja obrti (Uradni list SRS, št. 44/73).
22.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dah po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 313-3/79
Grosuplje, dne 5. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
67.
Na podlagi 7. člena zakora o imer.ih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš (Ura Ini list LRS, št. 10/48 in 20/50), 2. odst 6. člera pravih ika o označevanju imen naselij, ulic in trgov .er c ozn ičevanju hiš (Uradni list LRS, št. 35/59) ia 191. člena .tatu.a občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora krajevn h skupnosti dne 5. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o določitvi imen rovih ces na območju naselja Smarje-l ap
1.	čler
Na območju naselja Šmar. e-Sap se določijo imena novih cest.
2. čler
V naselju Šnarje-Sap se nove ceste imenujejo: Cesta št. 1 Ljubi jenska cest i je del regionalne ceste, ki pote ca skozi naselje Šmarje-Sap v smeri seve roza nod — jugovzhod in se začne pri nadvozu čez mag stralno cesto n konča pri prehodu čez železniško progo.
Cesta št., 2 Rimske cesta
se odcepi od cesle št. 1 Ljubljinske ceste pri hiši št. 6 in teče, v približni smeri proti zahodu ter se konča ob sečišču z magistralno cesto (nac predorom).
Cesta št. 3 Ni d przdorom
se odcepi od cesle št. 2 Rimsk > certe pri hiši št. 23 in teče v približni smeri proti žanodu in nato proti jugozahodu.
Cesta št. 4 Lahova cesta
se odcepi od ces;e št 1 Ljubi anske qcste pri hiši št. 39 (pošta) in gre približno proti ieve/u.
Gesta št. 5 Jurčičeva cesta
se odcepi od cesle št. 4 Lahov; ceste pri hiši št. 17 in gre od tod proti severovzhodu, nate pa zavije proti severozahodu.
Cesta št. 6 Li loglovska cest t se odcepi od cesto št. 1 Ljubljanske ceste pri hiši št. 79 in gre od tod približne proti severu.
Cesta št. 7 Svligojzva cesta
se odcepi od ceste št. 1 Ljubija iške ceste pri hiši št. 34 in gre od tod približne proti jucOvzhodu.
Cesta št. 8 Partizanska cest t	{
se odcepi od cesto št. I Ljubljanske ceste pri hiši št. 40 in gre od tod v približni smeri proti severovzhodu.
Cesta St. 9 Pckopališka cest i se odcepi od cesti; št. 7 Šuligoji ve ceste pH hiši št. 3 in se konča v križ šču št. 8 Partizansko cesto nasproti hiše št. 1.
Cesta št. 10 Trdinova cesta
se odcepi od cesle št. 7 Suligcieve ceste pri hiši št. 9 gre od tod proti jugo/zhodu, r ato na proti jugu in se konča v križišču s ce. to št. 12 Aški rčevo cesto pri rezervirani hišni št. 22.
Gesla št. 11 N. umeva cesta
se odcepi od cesto št. 7 Šuligoji ve ceste pri rezervirani hišni št. 15, gre od tod proti jugovzaodu, nato pa proti jugu ob cesti št. 12 Aškerčevi cesti, kjer se konča pri rezervirani hišni f t. 24 '
Cesta št. 12 Aškerčeva cesta
se odcepi od cesti; Št. 1 Ljubljanske ceste nasproti hiše št. 79, gre od tod pro .i jugu, rato ia proti vzhodu od ceste št. 7 Šuligoj o ve ceste, kjer se k-mča.
- Cesta št. 13 Trubarjeva cesti se odcepi od ces e št. 8 Partč ansl e ceste pri starem
' pokopališču, gre od tod proti jugovzhodu ter se konča na cesti št. 1 Ljubljaski cesti nasproti št. 75.
" Cesta št. 14 Jakhlova cesta se odcepi od ceste št. 8 Partizanske ceste pri hiši št. 3, gre od tod prqti jugovzhodu in se konča na cesti št. 12 Aškerčevi cesti pri hiši št. 2.
Cesta št. 15 Adamičeva cesta se odcepi od ceste št. 8 Partizanske ceste nasproti hiše št. 18 in gre od tod proti jugovzhodu.
Cesta št. 16 Kračmanova cesta se odcepi od ceste št. 1 Ljubljanske ceste pri hiši št. '74, gre od tod proti jugozahodu, nato proti jugu in nato proti jugovzhodu.
Cesta št. 17 Gregorčičeva cesta se odcepi od ceste št. 1 Ljubljanske ceste pri hiši št. 51 (vzgojnovarstvena ustanova) ter nato poteka približno v sredini med cesto št. 1 Ljubljansko cesto in železnico ter vzporedno z njima v smeri proti jugovzhodu
3.	člen
Ceste so vrisane na posebni karti v merilu 1 :5000, ki je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Stroški za napisne table gredo v breme proračuna občine Grosuplje, stroške hišnih tablic pa plačajo lastniki stavb oziroma tisti, ki s stavbo upravljajo.
'	5. člen
Pristojni občinski upravni organ mora izvršiti določila tega odloka v roku 6 mesecev po uveljavitvi odloka.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	1
St. 015-2/79
Grosuplje, dne 5. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
68.
Na podlagi 39. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, St. 21/77) ter 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na .seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Grosuplje
1.	člen
Organizacije združenega dela, ki opravljajo promet s kmetijskimi pridelki in veliki potrošniki (v nadaljnjem besedilu: kupci), ki odkupujejo kmetijske pridelke na območju občine Grosuplje in kmetijske pridelke pridelane na območju občine Grosuplje brez ustreznih kooperacijskih pogodb s pridelovalci, so dolžni prispevati sredstva za pospeševanje kmetijstva
2.	člen
Osnova za plačevanje prispevka iz prejšnjega člena je odkupna cena pridelka, ki jo kupec plača prodajalcu.
Prispevek znaša:
—	za teleta 20 °/o,
—	za goveda in prašiče 15 °/o,
—	za ostale kmetijske pridelke in vrtnine 20 %>.
3.	člen
Kupec je dolžan do 10. v mesecu za pretekli mesec od nakupa pridelkov, poslati pismeno poročilo Skupnosti za pospeševanje kmetijstva na območju občine Grosuplje. Iz poročila mora biti razvidna vrsta, količina, teža in skupna vrednost odkupljenih pridelkov.
4.	člen
Kupec je dolžan nakazati prispevek Skupnosti za pospeševanje kmetijstva na območju občine Grosuplje v roku iz 3. člena tega odloka.
Zbrana sredstva iz naslova navedenega prispevka so strogo namenska in se smejo uporabljati izključno za pospeševanje kmetijstva.
5.	člen
Poslovne prostore (odkupne postaje ali prevzemna mesta) so dolžni kupci prijaviti v roku 30 dni od uveljavitve tega odloka upravnemu organu Skupščine ob-čine Grosuplje, pristojnemu za kmetijstvo. Kupci so dolžni prijaviti istemu organu tudi vsako spremembo sedeža poslovnega prostora (odkupne postaje ali prevzemnega mesta) najpozneje 15 dni pred nastankom spremembe.
6.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni inšpekcijski organi.	,
7.	člen
Za kršitve določb tega odloka se uporabljajo določ-be 64. do 68. člena zakona o blagovnem prometu.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-12/79
Grosuplje, dne 5. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
69.
-Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78). je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. decembra 1979 sprejela
ODLOK
0 spremembah odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč
1.	člen
V odloku o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list SRS, st. 29-1336/79) se' odpravi drugi odstavek 6. člena.
2.	člen
12.	člen se spremeni tako, da se glasi:
Z dnem, ko začne v djati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevku za sp emembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 16-379/74 in 24-651/74).
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-3/79
Grosuplje, dne E. decembra 1979.
Pi edsednik
Skupščine občine Grosuplje Jane.: Lesjak I. r.
Na podlagi 5. člena z ikona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in 191. člena stat ata občine Grosuplje (Uradni list ‘SRS, št. 10 78) je Skupščine* občine Grosuplje na seji zbora zidru lenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o povišanju stanarin za ctanovalc e, ki niso sklenili samoupravnega sporazumi o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Grosuplje
T. člen
Stanarine se v občini Grosuplje iiovišajo za 45 °/o tudi za tiste imetnike st; novanjske pravice na družbenih stanovanjih, ki niso rklenili samoupravnega sporazuma o oblikovanju in p istopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Grosuplje.
2. člen
Osnova za dolččitev povišane stanarine za odstotek iz 1. člena tega odloka je stanarina, ki jo plačujejo stanovalci na dan 30. 9. l! 79.
1. člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje določi višino stan; rine za stanovanja v družbeni lastnini v mesečnem zne ;ku v skladu s. 1. in 2. členom tega odloka.
■t. člen
Za nadaljnje poviševanje stanarine za zavezance iz 1. člena tega odloka se v poštcvajc določila samoupravnega sporazuma o oblik >vanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine občini Grosuplje.
i. člen
Ko začne veljati sai roupravn sporazum o oblikovanju in postopnem pre rodu na ekonomske stanarine v občini Grosuplje in U odlok, prenehata veljati odloka o naj višji stanarin za vse kategorije stanovanj v občini Grosuplje (Urac ni list SRS, št. 16/76 in 13/78).
i.	člen
Ta odlok začne velja ,i osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-9/79
Grosuplje, dne 5 dec mnbra. 1979.
Predsednik
5 kupščine občine Grosuplje
.lanen Lesjak 1. r.
t
71.
Skupščina občine Grosuplje je na podlagi 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72, 19/76, 3/78 in 23/78) ter 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v občini Grosuplje
1.	člen
S tem odlokom se določa poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Grosuplje za leto 1980.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za m2 uporabne stanovanjske površine na območju občine Grosuplje znaša 6972 dinarjev.	*
Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč znašajo 30 °/o gradbene vrednosti (zgradbe) objekta. Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 4°/o od vrednosti objekta.
3.	člen
Ko začne veljatj ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 1/79).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 38-20/79	*
Grosuplje, dne 5. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
72.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72, 8/78), 4. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) ter 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta Šmarje-Sap I* 2 za družbeno usmerjeno in organizirano stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev
1..	člen
Sprejme se zazidalni načrt Šmarje-Sap P 2 št. projekta 2Q79, za družbeno usmerjeno in organizirano stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, ki ga jc izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana, Kersnikova 9, v septembru 1977.
2.	člen
Zazidalno območje obsega površino južno od ceste II. reda in meji na vzhodu na že obstoječo individualno
zazidavo, na zahodu pa na obstoječo cesto, ki pelje na novo pokopališče.
3.	člen
Lokacijska dovoljenja za gradnjo objektov družbeno usmerjene in organizirane stanovanjske in drugačne kompleksne gradnje skladno z zazidalnim načrtom izdaja oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve Skupščine občine Grosuplje.
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju izvršni svet občinske skupščine.
4.	člen
Zazidalni načrt je redno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve Skupščine občine Grosuplje.
5.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o sprejetju zazidalnega načrta Šmarje-Sap P 2 (Uradni list SRS. št. 21/78).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-10/79
Grosuplje, dne 5. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
73.
Na podlagi 2. in 8. člena zakona o vzgojnovarstveni dejavnosti za predšolske otroke (Uradni list SRS, št. 28/71) in 51. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS/ št. 6/74) in določil 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. decembra 1979 sprejela
S K I- E P
o soglasju k statutu vzgojnovarstvenega zavoda Grosuplje	1
I
Daje se soglasje k statutu Vzgojnovarstvenega zavoda Grosuplje.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem fistu SRS.
Št. 022-15/79
Grosuplje, drtp 5. decembra 1970.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
74.
Na podlogi 8. in 16.'Člena zakona o referendumu ter drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. in 6. člena zakona o šamoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73) in 6. členu sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Sp. Slivnica za financiranje modernizacije cest v
c
naselju Sp. Slivnica ter na osnovi statuta krajevne skupnosti Sp. Slivnica je svet skupicme krajevne skupnosti na seji dne 12. decembra 1979 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnesa samoprispevka na območju krajevne skupnosti Sp. Slivnica
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Sp.' Slivnica, ki obsega naselja Sp. Slivnica, se razpiše referendum za nvedbo samoprispevka za financiranje modernizacije in asfaltiranja naslednjih cest,:
1.	cesta od križišča do konca počitniške hiše Sila Franc v širini 4 m,
2.	cesta od križišča do začetka stanovanjske hiše Zajc Jože v širini 3 m,
3.	odcep ceste od Janežič Ivana št. 54 do odcepa hišne poti Janežič Franca v širini 3 m,
4.	cesta od križišča do priključka hišice poti Križman Jožeta v širini 3 m.
2.	člen
Za uresničitev programa navedenega v 1. členu ho potrebno zbrati 1,200.000 din.
3.	člen
6 Samoprispevek bo uveden za dobo 5 let in sicer ^ 1. 3. 1930 do 28. 2. 1985. Samoprispevek bodo pla-6°vali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju Krajevne skupnosti Sp. Slivnica.
4.	člen
Samoprispevek plačujejo zavezanci:
—	po stopnji 2 %> od neto osebnih dohodkov iz de-lovnega razmerja,
■— po stopnji 2”/o osebni, invalidski in družinski
upokojenci,
—	po stopnji 5°/o občani, ki imajo dohodke od obrti in to od čistega dohodka, po katerem se odmerja prispevek, iz osebnega dohodka 'od samostojnega opravdanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za Posamezno leto v zadevnem obdobju,
—	po stopnji 5°/o delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti.
5.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter °ti nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevka ne plačujejo delovni ljudje in občani, ti ne dosegajo 2.000 din neto dohodka mesečno in de-ovni ljudje in občani, ki imajo dohodek od kmetijske ■javnosti, če letni katastrski dohodek ne presega ‘‘‘Odin na gospodinjstvo in jim je kmetijstvo edini vir Preživljanja.
6.	člen
■ Na referendumu imajo pravico glasovati vsi obča-
vpisani v splošni volilni imenik ter zaposleni ob-čani starejši od 15 let.
7.	člen
Referendum bo v nedeljo 13. januarja 1980 od 7. tio 19. ure v Zadružnem domu Sp. Slivnica, izvede pa Ga volilna komisija krajevne skupnosti Sp. SlivnicEu
8.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
Volilna komisija krajevne skupnosti vodi referendum, ugotovi rezultate glasovanja in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma.
Glasovanje na referendumu vodi na glasovalnem mestu volilni odbor, ki ga imenuje volilna komisija.
9.	člen
Na referendumu glasujejo volilni upravičenci z glasovnico neposredno in tajno, na kateri je naslednje
besedilo:
Krajevna skupnost Sp. Slivnica
Na referendumu dne 13. januarja 1980 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarnih zneskih za modernizacijo in -asfaltiranje naslednjih cest:
1.	cesta od križišča do konca počitniške hiše Sila Franca v širini 4 m.
2.	cesta od križišča do začetka stanovanjske hiše Zajc Jožeta v širini 3 m,
3.	odcep od Janežič Ivana št. 54 do odcepa hišne poti Janežič Franca v širini 3 m,
4.	cesta od križišča do priključka hišne poti Križman Jožeta v širini 3 m.
Za čas od 1. 3. 1980 do 28. 2. 1985 glasujem
»ZA«	•	»PROTI«
pečat
10.	člen
Nadzor nad zbiranjem sfedstev iz naslova krajevnega samoprispevka bo opravljal svet skupščine krajevne skupnosti, ki bo tudi odgovoren za izvajanje deL
11.	člen
Organ, naveden v prejšnjem členu, mora vsako leto poročati o izvajanju programa ter o zbranih in porabljenih sredstvih krajevnega samoprispevka skupščini krajevne skupnosti Sp. Slivnica.
12.	Sen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik sveta skupščine krajevne skupnosti Sp. Slivnica
Jože Vovk 1. r.
IDRIJA
75.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 15. člena odloka o Izvršnem svetu Skupštine občine Idrija je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na svoji seji dne 24. decembra 1979 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje Plužnje—Sigada v Cerknem
1
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta območja Plužnje—Sigade v Cerknem, katerega je izdelal Razvojno projektivni center TOZD Atelje za projektiranje Idrija pod št. projekta 069/79-december 1979.
2
Osnutek zazidalnega načrta je javno razgrnjen za 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SR Slovenije in sicer v prostorih oddelka z urbanizem Skupščine občine Idrija in prostorih krajevne skupnosti Cerkno.
3
V Času javne razgrnitve lahko dajo svoje pripombe in predloge organizacije združenega dela in druge organizacije ter skupnosti in občani.
4
Ta sklep sc objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-8/79
Idrija, dne 24. decembra 1979.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija
Marijan Grol'f, dipl. oec. 1. r.
76.
Na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi' nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), 5. in 6. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve (Uradno glasilo občine Idrija, št. 5/73), 2. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve (Uradni list SRS, št. 6/75), soglasje Občinske skupnosti socialnega skrbstva Idrija št. 402-1/79 z dne 21. decembra 1979, je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na seji dne 24. decembra 1979 sprejel
'	SKLEP
o soglasju k cenam oskrbnega dne v Domu upokojencev Idrija
I
Daje se soglasje k cenam oskrbnin v zavodu Dom
upokojencev Idrija.
II	din/dan
Oskrbni dan v enoposteljni sobi	151,50
Oskrbni dan v dvoposteljni sobi	137,50
Oskrbni dan v večposteljni sobi	128,00
Rezervacija ležišča v enoti v Idriji	103,00
Rezervacija ležišča v enoti v Sp.	Idriji	94,00
Dodatek za južno stran in balkon	2,50
Dodatna oskrba — polna	73,20
Dodatna oskrba — delna	46,40
Dietna prehrana	12,00
Medicinska nega	42,16
III
Ko začne veljati ta sklep, neha veljati sklep o soglasju k cenam oskrbnega 'dne v Domu upokojencev Idrija (Uradni list SRS, št. 9/79).
IV
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-1/79
Idrija, dne 24. decembra 1979.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija
Marijan Groff, dipl. occ. I. r.
77.
Na podlagil 2. člena statuta Samuopravne stanovanjske skupnosti občine Idrija je skupščina stanovanjske skupnosti na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 14. novembra 1979 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je sklenjen aneks k samoupravnemu sporazumu o izločanju stanovanjskih sredstev v sklade skupne porabe in namenskem združevanju v prehodnem obdobju od leta 1978—1980
1
Aneks o samoupravnem sporazumu o izločanju stanovanjskih sredstev v skladu Skupne porabe in namenskem združevanju v prehodnem obdobju od leta 1978 do 1980, je bil poslan v obravnavo vsem TOZD, TOZD in delovnim skupnostim na območju občine Idrija (po številu 69).
2
Iz liste podpisnikov — udeležencev aneksa k samoupravnemu sporazumu o izločanju stanovanjskih sredstev v sklade skupne porabe in namenskem združevanju v prehodnem obddbju od leta 1978—1980, je razvidno, da je citirani aneks podpisalo 64 delovnih in drugih organizacij, pri katerih združuje delo 5528 delavcev ali 92,38 vseh podpisu zavezanih delavcev.
3
V skladu z 2. členom aneksa k samoupravnem SP07 razumu je ta sklenjen, in sc začne upoiabljati s 1. januarjem 1980.
St. OO-C/1-79
Idrija, dne 11 novembra 1979.
Predsednik skupščine SSS občine Idrija
Zoran Golob 1. r.
KAMNIK
78.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 5. člena zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št.
11-537/79) in 186. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7-411/78) na seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1979 sprejela
x
ODLOK
o določitvi stopnje za obračun obveznosti združevanja sredstev rezerv temeljnih organizacij združenega dela s področja gospodarstva občine Kamnik
1.	člen
Temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva občine Kamnik, katere niso sprejele samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v sklad skupnih rezerv občine Kamnik, obračunavajo sredstva rezerv po stopnji 2,0 V«.
2.	člen
Temeljne organizacije združenega dela iz 1. člena tega odloka, združujejo sredstva rezerv po določbah samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv občine Kamnik.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-41/79-7
Kamnik, dne 26. decembra 1979.
Preifeetinik
Skupščine občine Kamnik
Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r.
79.
Delavci v temeljnih organizacijah združenega. dela 1,1 organizacijah združenega dela s področja" gospodar-stva občine Kamnik
sklenejo
v skladu z zakonom o skladih skupnih rezerv
SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 združevanju sredstev v sklad skupnih rezerv občine Kamnik
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen *
Podpisniki tega samoupravnega sporazuma so te-n"'e*ine organizacije združenega dela in organizacije z ruženega dela s področja gospodarstva občine Kamnik.
2.	člen
S tem samoupravnim sporazumom podpisniki ure-
jajo:
—	temeljna načela združevanja sredstev rezerv v s skupnih rezerv občine Kamnik (v nadaljnjem be-s®diLu: sklad),
—	način ugotavljanja potreb za združevanje sred-stev rezerv v sklad,
stopnje za obračun obveznosti združevanja sred-tev rezerv v sklad,
. način in pogoje za uporabo združenih sredstev v sklad.
t
način in .roke za pripravo in sprejemanje finanč-nega načrta sklada,
. Pogoje, način in roke za vračilo združenih sred-ev rezerv sklada,
, Pogoje za umik združenih sredstev rezerv iz
sklada,
., ~~ način izdajanja certifikatov o združenih denar-1 sredstvih rezerv sklada,
—	način in roke za vračilo že združenih sredstev rezerv v sklad.
II. TEMELJNA NAČELA ZDRUŽEVANJA SREDSTEV REZERV V SKLAD
3.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in organizacijah združenega dela (v nadaljevanju besedila: temeljne organizacije) združujejo sredstva rezerv v sklad z namenom, da zagotove organizacijam združenega dela, ki poslujejo z izgubo, oziroma zaidejo v izjemne gospodarske težave, finančno pomoč.
Finančno pomoč je mogoče zagotoviti, če je ta v skupnem interesu gospodarstva občine in v družbenem interesu.
4.	člen
V skladu združena sredstva rezerv se ne obrestujejo.
5.	člen
Razlika med prihodki od uporabe združenih sredstev rezerv in' odhodki sklada, se vsako leto po sprejetju zaključnega računa sklada razdeli na temeljne organizacije sorazmerno z višimo sredstev, ki so jih v tem letu združevale.
Način vračila razlike ali namen uporabe se določi s posebnim sklepom skupščine sklada ali s finančnim načrtom sklada za tekoče leto.
6.	člen
Združena sredstva rezerv sklada ne dajejo v uporabo temeljnim organizacijam z obveznostjo vračanja.
III.	NAČIN UGOTAVLJANJA POTREB ZA ZDRUŽEVANJE SREDSTEV REZERV
7.	člen
Potrebe po višini združevanja sredstev rezerv v sklad se ugotavljajo oziroma ocenjujejo na podlagi podatkov o izgubah v temeljnih organizacijah občine po zaključnih računih in periodičnih obračunih ter potreb za njihovo saniranje.
8.	člen
Pri ugotavljanju višine za združevanje sredstev rezerv v sklad se upoštevajo tudi potrebe za možnost vračila v skladu združenih sredstev rezerv.
IV.	STOPNJE ZA OBRAČUN OBVEZNOSTI
ZDRUŽEVANJA SREDSTEV REZERV V SKLAD
9.	člen
V sklad združujejo delavci v temeljnih organizacijah sredstva v višini 2*/o od dela čistega dohodka, ki je razporejen v sklade temeljnih organizacij v zaključnem računu, na način in v rokih določenih z 9. in 10. členom zakona o skladih skupnih rezerv.
10.	člen
Znesek za združitev sredstev rezerv v sklad se izračuna po določbah zakona o skladih skupnih rezerv in navodilih Republiškega sekretariata za finance.
11.	člen
Ce skupščina sklada ugotovi potrebo po večjem združevanju sredstev rezerv, kot je določeno s stopnjo v 9. Členu, predloži delavcem temeljnih organizacij v obravnavo in sprejem spremembo ali dopolnitev tega samoupravnega sporazuma.
Če skupščina sklada oceni, da sredstva rezerv, združena v sklad po stopnji na podlagi 9. člena tega samoupravnega sporazuma, ne bodo potrebna, lahko za posamezno leto zmanjša stopnjo, po kateri združujejo delavci temeljnih organizacij sredstva rezerv v sklad.
V.	NAČIN IN POGOJI ZA UPORABO ZDRUŽENIH SREDSTEV REZERV SKLADA
12.	člen
Združena sredstva rezerv sklada se dajejo v uporabo temeljnim organizacijam za namene iz l*i. in 17. člena zakona o skladih skupnih rezerv v obliki dolgoročnih, premostitvenih in kratkoročnih kreditov.
13.	člen
Kreditne pogoje za uporabo združenih sredstev rezerv sklada določi s posebnim sklepom skupščina sklada.
14.	člen
Če se ugotovi, da temgljna organizacija, ki je najela kredit iz združenih srslstev rezerv sklada, ne more poravnati svojih obveznosti v primerih redne likvidacije, prisilne poravnave ali stečaja, skupščina sklada predlaga delavcem v temeljnih organizacijah, da sprejmejo sklep o uporabi teh sredstev brez obveznosti vračanja.
VI.	NAČIN IN ROKI ZA PRIPRAVO IN SPREJEMANJE FINANČNEGA NAČRTA SKLADA
15.	člen
Skupščina sklada najkasneje 28. februarja vsako leto predloži delavcem v temeljnih organizacijah v obravnavo predlog finančnega načrta sklada za tekoče leto in poročilo o uporabi sredstev sklada v preteklem letu.
16.	člen
Predlog finančnega načrta sklada in poročilo sta v razpravi v temeljnih organizacijah združenega dela do konca meseca marca.
17..	člen
Finančni načrt sklada obsega:
—	višino združenih sredstev rezerv sklada za posamezne namene iz 16. in 17. člena zakona o skladih
skupnih rezerv,
—	priliv združenih sredstev rezerv sklada iz naložb v prejšnjih letih,
—	pričakovana vplačila sredstev rezerv v sklad v tekočem letu,
—	pogoje in merila za odobravanje sanacijskih kreditov za posamezne namene iz 16. in 17. člena zakona o skladih skupnih rezerv,
—	način vračanja sredstev, ki se združujejo v sklad v tekočem letu.
VII.	POGOJI, NAČIN IN ROKI ZA VRAČILO V SKLADU ZDRUŽENIH SREDSTEV REZERV
.	18. člen
Delavci v temeljnih organizacijah združujejo sredstva rezerv v sklad za dobo 6 let.
19.	člen
Za vplačana sredstva izda sklad temeljnim organizacijam certifikat o združenih denarnih sredstvih.
20.	člen
Temeljnim organizacijam se vračajo v skladu združena sredstva rezerv v enkratnem znesku po preteku 6 let in sicer po 1. juniju ne glede na datum vplačila v teku koledarskega, leta pred šestimi meseci.
VIII.	POGOJI ZA UMIK ZDRUŽENIH SREDSTEV REZERV IZ SKLADA
21.	člen
Temeljna organizacija lahko umakne sredstva, ki jih združuje v sklad pred končnim potekom šestih let po 20. členu sporazuma, če zaključi poslovno leto z izgubo, za katere kritje ne zadoščajo lastna sredstva rezerv temeljne organizacije.
22.	člen
Temeljna organizacija v primeru iz 21. člena samoupravnega sporazuma predloži skladu predlog za vrnitev združenih sredstev rezerv z vsemi potrebnimi dokazili in certifikatom.
23.	člen
Skupščina sklada lahko sklene, .da se predčasno vrnejo združena sredstva rezerv tudi v drugih primerih, če oceni, da je to smotrno.
IX.	NAČIN IZDAJANJA CERTIFIKATOV ZA ZDRUŽENA SREDSTVA REZERV V SKLAD
24.	člen
Certifikat je vrednostni papir in glasi na ime.
25.	člen
Certifikat izda sklad temeljnim organizacijam za vsa sredstva rezerv, združena v sklad v enem koledarskem letu po stanju na dan 31. decembra.
Temeljna organizacija vrne certifikat skladu, ko prejme sredstva rezerv združena v sklad.
X.	NAČIN IN ROKI VRAČILA ŽE ZDRUŽENIH SREDSTEV REZERV V SKLAD
26.	člen
Že združena sredstva rezerv po zaključnih računih leta 1970 do 1978, katera se vodijo na skladu, se vračajo temeljnim organizacijam na način in v roku, določenem v 20. členu samoupravnega sporazuma.
27.	člen
Združena sredstva rezerv po zaključnih’ računih leta 1970 in 1974 v znesku 6,240.515,40 din, se po dogovoru o načinu in rokih zagotovila sredstev za kritje udeležbe občine Kamnik pri financiranju gradnje čistilne naprave za Domžale in Kamnik ter načinu in rokih za vračilo prejetih posojil in odloženih vlog OZD št-020-46/75-1/1 z dne 30. 3. 1978, vračajo temeljnim organizacijam po poteku 9 let.
XI.	KONČNE DOLOČBE
28.	člen
Za tolmačenje tega sporazuma je pristojna skupščina sklada.
29.	člen
Skupščina sklada ugotovi sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v Sklad skupnih re-terv občine Kamnik.
30.	člen
Samoupravni sporazum in sklep o sprejemu sporazuma objavi skupščina sklada v Uradnem listu SRS.
St. 402-16/79-1/1
Kamnik, dne 6. decembra 1979.
Podpisniki (sklepe o sprejemu sporazuma se hrani pri njegovem izvirniku).
80.
Skupščina sklada skupnih rezerv občine Kamnik je na podlagi določb 29. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v sklad skupnih rezerv občine Kamnik sprejela na svoji seji dne 6. decembra 1979
Ugotovitveni sklep
o sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju
sredstev v sklad skupnih rezerv občine Kamnik
1.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev v sklad skupnih rezerv občine Kamnik je sprejet, ker je °d 47 udeležencev — podpisnikom sporazuma po 3. členu odloka o načinu upravljanja in razpolaganja z rezervami, združenimi v sklad skupnih rezerv občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 1/79) predložilo sklepe o sprejemu sporazuma 40 udeležencev).
2.	Za udeležence, ki niso sprejeli sporazuma, se smiselno s 5. členom zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11/79) predloži Zboru združenega dela Skupščine občine Kamnik v sprejem odlok o določitvi stopnje za obračun obveznosti združevanja sredstev rezerv temeljnih organizacij združenega dela s Področja gospodarstva občine Kamnik.
St. 402-16/79-1/1
Kamnik, dne 6. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine sklada skupnih rezerv občine Kamnik
Franc Zamljen 1. r.
/ ■
81.
Skupščina sklada skupnih rezerv občine Kamnik je na Podlagi 23. člena zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11/79) ter 4. člena odloka o načinu upravljanja in razpolaganja z rezervami, združenimi v sklad skupnih rezerv občine Kamnik (Uradni list SRS, st- U79) na seji dne 6. decembra 1979 sprejela
STATUT
sklada skupnih rezerv občine Kamnik
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
S tem statutom se v skladu z zakonom o skladih skupnih rezerv ter odlokom o načinu upravljanja in mzpolaganja z rezervami, združenimi v sklad skupnih rezerv občine Kamnik in samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev v sklad skupnih rezerv občine Kamnik ureja:
— ime, sedež in naloge sklada,
~~ pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov v skupščini sklada ter predstavljanje in zastopanje skla-
—	organizacija ter način dela sklada in njegove pristojnosti,
—	način sodelovanja z drugimi organi in organizacijami ter načela za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	druga vprašanja, pomembna za organizacijo in poslovanje sklada.
TI. SPLOŠNE DOLOČBE
2.	člen
Sklad skupnih rezerv občine Kamnik (v nadaljnjem besedilu: sklad) je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi z zakonom in odlokom ter tem statutom.
3.	* člen
Sedež sklada je v Kamniku, Titov trg št. 1.
4.	člen
Ime sklada je: Sklad skupnih rezerv občine Kamnik.
5.	člen
Sklad ima okrogel pečat z besedilom: Sklad skupnih rezerv občine Kamnik.
6.	člen
Delo sklada je javno.
Pri uresničevanju načela javnosti pri delu seznanja sklad s sredstvi obveščanja organizacije združenega dela in širšo javnost o svojem delu ter daje podatke in informacije, ki so pomembne za delo sklada.
7.	člen
Temeljna naloga sklada je, da s solidarno združenimi sredstvi rezerv temeljnih organizacij združenega dela daje v sanacijskem postopku v obliki kredita finančno pomoč temeljnim organizacijam združenega dela, kadar le-te v zaključnem računu izkažejo nekrito izgubo oziroma izgubo v obračunu med letom, nadalje za kritje izdatkov za prekvalifikacijo delavcev in kolikor razpoložljiva likvidna sredstva dopuščajo, tudi za izplačilo osebnih dohodkov delavcev v temeljnih organizacijah.
Sklad lahko v izjemnih primerih odobrava iz združenih sredstev rezerv tudi sredstva za investicije v osnovna sredstva, če se s takšnimi vlaganji odpravljajo vzroki izgub v skladu s sprejetim sanacijskim progra-
mom
III.	SKUPŠČINA SKLADA
8.	člen
Organ upravi jam j a sklada je skupščina, ki jo sestavljajo delegati iz temeljnih organizacij združenega dela, katere združujejo sredstva rezerv v sklad.
Delegiranje delegatov v skupščino sklada se vrši po določbah 3. člena odloka o načinu upravljanja in razpolaganja z rezervami, združenimi v sklad skupnih rezerv občine Kamnik.
9.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov so, da se udeležujejo sej skupščine sklada, odločajo o zadevah, ki so na dnevnem redu skupščine, predlagajo, da se obravnavajo posamezne zadeve ter da volijo in so voljeni v organe sklada.
c
10.	čle n
Skupščina sklada opra vi j e predvsem naslednje zadeve:
1.	obravnava in sprejema sta ut sklada in druge samoupravne splošne akte,
2.	ugotavlja sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju sreč-štev v sklad x temeljnih organizacijEih,
3.	obravnava in sprejem i sklep o nižji stopnji združevanje sredstev rezerv temeljnih organizacij v sklad, ve oceni, da sredstva sklada, združena na podlagi 9. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v sklad za pos imezno leto, ne bodo potrebne v tolikšni meri,
4.	obravnava in sprejema finančni načrt sklada ter sklepa o načinu vračila ali xam< nu uporabe razlike med prihodki in odh xlki sred de v rezerv sklada,
5.	obravnave in sprejema poročilo o uporabi sredstev sklada in zaključni račun : klada,
6.	določa politiko in merile ter kreditne pogoje kreditiranja,
7.	določa elemente za izdel avo sanacijskega programa in merila za odobravanje sanacijskih kreditov,
8.	sprejema s klepe o uporaoi združenih sredstev rezerv za namene določene v 16 in 17. členu zakona,
9.	sklepa o najet, u kredih , če ugotovi, da združena sredstva reze -v ne zadošča o za namene, določene s finančnim načrtom sklada,
10.	sklepa o načinu vračarja združenih sredstev in o pogojih za predčasno vrnite r združenih sredstev rezerv sklada,
11.	imenuje izvršni odbor in člane drugih organov sklada,
12.	sklepa o imenovanju ' ajnika sklada in odloča o nosilciji opravljanja kreditrih, iinančno-operativnih in drugih opravilih za sklad,
13.	sprejema poslovnik o vojem delu.
11.	čle i
Sklad predstavlja in zasto >a predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa name itnik predsednika, ki ju izvoli skupščina izmeti delegate v.
Predsednik in namestnik areclsednika se volita za dobo štirih let.
12.	čle i
Predsednik sklicuje in vod skupščino sklada, skrbi, da dela skupščir a v skladu s poslovnikom skupščine, podpisuje sklepe in d uge akte ki jih sprejme skupščina ter opravlja irug : naloge, ki mu jih poveri skupščina sklada.
IV.	ORGANIZACIJA TER NA !5lN DELA SKLADA IN NJEGOVE PRIS POJNOSTI
13.	čle.i
Skupščina sklada ima lahl o izvršni odbor.
Izvršni odbor izvoli skupšč na sklada izmed delegatov, kateri šteje .‘i članov. Obse g zadev in nalog ter način dela izvršnega od >ora se d iloči s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme skupščins sklada. 14 15
14.	člen
Za opravljanje posamezn h pomembnejših nalog lahko skupščina sklada s skb pom imenuje stalna in začasna delovna telesa.
15.	člen
Skupščina sklada odloča "i a sejah, če je prisotna večina delegatov in sprejema t dločltve, če se zanje izreče večina vseh delegatov.
16.	člen
Gradivo, o katerem odločajo delegati na seji skupščine sklada, morajo prejeti najmanj osem dni pred zasedanjem skupščine sklada.
Gradivo mora biti obrazloženo.
V posameznih primerih, ko narava določenih vprašanj zahteva nujno obravnavo, je lahko ta rok krajši. Vsak tak primer je potrebno posebej obrazložiti.
17.	člen
O poteku seje skupščine sklada se piše zapisnik. Zapisnik se dostavi delegatom najpozneje v 30 dneh po seji skupščine sklada.
V.	SODELOVANJE SKLADA
18.	člen
Sklad sodeluje in usklajuje svojo dejavnost s samot-upravnimi organizacijami in skupnostmi, z organi družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnimi organizacijami ter organi skupščine republiškega sklada.
t	''
19.	člen
Sklad sodeluje v pripravah za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito tako, da opravlja in izpolnjuje obveznosti in dolžnosti, ki jih določajo zakon, drugi predpisi in plani družbenopolitične skupnosti.
VI.	DRUGA VPRAŠANJA, POMEMBNA ZA POSLOVANJE SKLADA
20.	člen
Iz sredstev, katera temeljne organizacije združenega dela združujejo v sklad, se zagotavljajo potrebna sredstva za poslovanje sklada.
Sredstva, ki so potrebna za delo sklada, se določijo s finančnim načrtom sklada.
21.	člen
Sklad ima tajnika, ki ga na predlog skupščine sklada imenuje iz vrst "strokovnih delavcev uprave, Izvršni svet Skupščine občine Kamnik.
Tajnik sklada opravlja in vodi dela, ki mu jih naloži in poveri skupščinp in predsednik skupščine ter predstavlja in zastopa sklad v mejah pooblastil.
Tajnik sklada je odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta sklada.
22.	člen
Bančno-kreditne posle opravlja za potrebe sklada pristojna banka.
23.	člen
Računovodska in (administrativna dela opravlja organ uprave, katerega na predlog skupščine sklada določi Izvršni svet Skupščine občine Kamnik.
24.	člen'	,
Pogodbe za opravljanje del iz 21., 22. in 23. člena
sklene skupščina sklada.
VII.	KONČNE DOLOČBE
25.	člen
Z dnem ko prične veljati ta statut, preneha veljati statut Sklada skupnih rezerv občine Kamnik, številka 011-3/71-1/6 z dne 20. 9. 1971.
26. člen
KRŠKO
Sklad prevzame v skladu z določbami 28. člena zakona o skladih skupnih rezerv vsa sredstva, pravice in obveznosti dosedanjega Sklada skupnih rezerv občine Kamnik.
27.	člen
V šestih mesecih po uveljavitvi tega statuta je potrebno z njim uskladiti obstoječe akte in sprejeti druge splošne akte, ki jih predvideva ta statut.
28.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina sklada.
29.	člen
Statut se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 022-11/79-1
Kamnik, d rib 6. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine sklada skupnih rezerv občine Kamnik
Franc Zamljcn 1. r.
KOČEVJE
83.
Na podlag določb '»2. in 84. členi zakona o temeljih sistema držav re v prave in o zveznem izvršnem svetu ter zveznih i prat nih organih (Uradni list SFRJ, št. 23/78), 50. n 61'. ČL na zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem st etu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in v skladu z določbami st t tu to v občin, so skupščine občin Brežice dni 7. novembra 1979, Krško dne
26.	novembra 1979 in S ;vnica dne 12. in 14. decembra 1979 sprejele
C I) L O K
o organizaciji medol činskega inšpi ktorata občin Brežice, ; Irsko in Sevnica
.	1. člen
Skupščine občil Br žice, Krško in Sevnica (v nadaljnjem besed lu: cbčin :) organuirajo inšpekcijske organe v skupnem upravi em organu Medobčinskem inšpektoratu občin Biežio , Krško n Se vnica (v nadaljnjem besedilu: nedi bčin ;ki inšpektorat).
MedobčinsI i in: peki orat ima položaj samostojnega upravnega organa s sedežem v Krškm, Cesta krških žrtev 15.
82.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. decembra 1979 sprejela
ODLOK
0 spremembi In dopolnitvi odloka o proračunu občine I	Kočevje za leto 1979
1.	člen
Odlok o proračunu občine Kočevje za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 11/79) se spremeni, tako da se 1. Člen odloka glasi:
»Občinski proračun za leto 1979 obsega:
din
—	prihodke v znesku	37,849.640,45
od tega:
—	razporejene po posebnem
delu proračuna	37,505.754,00
—	nerazporejene (tekoča
Proračunska rezerva) •	343.886,45
2.	člen
Skladno s 1. členom tega odloka se spremeni pre-Sled prihodkov občinskga proračuna in njihova razporeditev za leto 1979, ki je sestavni del splošnega dela
Proračuna.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nem listu SRS.
St. 400-4/79-3/1
Kočevje, dne 5. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Savo Vovk, dipl. inž. 1. r.
2.	člen
Pečat, ki ga med obči iški inšpektorat uporablja, ima 'naslednje besedilo: »So< iahstična republika Slovenija — Skupščina občine Bre ice, Krško in Sevnica — Medobčinski inšpektorat Krši o«.
I. člen
Medobčinski inšpel tbral opravlja inšpekcijsko nadzorstvo iz občins te p istoj nosti na celotnem območju občin, ki so medi'bčin iki inšpektorat ustanovile.
1. člen
Medobčinski inšpekti rat opravlja kišpekcijsko nadzorstvo na področju:
—	elektroenergetske inšpekcije,
—	gozdarske inš jeke je,
—	gradbene inšpekci e,
—	inšpekcije dela,
—	inšpekcije cestneg i promete,
—	inšpekcije za javni ceste,
—	kmetijske inšeekc je,
—	požarne inšpekciji,
—	sanitarne inši ekci e,
—	tržne inšpekcije,
—	urbanistične inšpekcije,
—■ veterinarske inšpi’ ccije,
—	vodnogospodarske inšpekcije.
f. člen
Medobčinski inšpekti rat vodi načelnik inšpektorata, ki ga imenujejo vse tr skupščine občin po postopku, ki je določen s statuti obč n.
Postopek za imenova ije načelnika inšpektorata začne skupščina občine, kj< r je sedež me dobčinskega inšpektorata.
f. člen
Načelnik inšpektoratu organizira in usklajuje delo posameznih inšpektorjev, skrbi za izdelavo in realiza-
cijo programov dela, za tehnično opremo in njeno racionalno uporabo, daje predloge za strokovno izobraževanje inšpektorjev, načrtuje in vodi akcije, v katerih sodeluje več inšpektorjev, razporeja inšpektorje v komisije, zastopa medobčinski inšpektorat pred občinskimi skupščinami in njihovimi organi ter družbenopolitičnimi organizacijami v občini in regiji in opravlja vse druge organizacijske in strokovne naloge, ki so potrebne za redno, popolno, pravočasno in učinkovito delo posameznih inšpektorjev in medobčinskega inšpektorata kot celote.
Funkcijo, ki mu je poverjena, mora opravljati vestno in je osebno odgovoren za delo medobčinskega inšpektorata in za stanje na področju, kjer medobčinski inšpektorat opravlja nadzorstvo.
7.	člen
Zadeve inšpkcijskega nadzorstva opravljajo inšpektorji — delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, v skladu s predpisi o izvajanju inšpekcijskega nadzorstva, materialnimi predpisi in programom dela.
8.	člen
Inšpektorje imenuje in razrešuje načelnik inšpektorata s soglasjem izvršnih svetov občin, ki so organ ustanovile.
Izvršni svet mora dati, oziroma odkloniti soglasje k imenovanju ali razrešitvi inšpektorja v 30 dneh po vročitvi pobude, ki jo da načelnik inšpektorata.
9.	člen
Načelnik inšpektorata in inšpektorji — delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi so imenovani za štiri leta in šo lahko po preteku te dobe ponovno imenovani.
Inšpektorjem začne teči štiriletna doba z dnem imenovanja, načelniku inšpektorata pa z dnem, ko ga imenujejo vse tri skupščine.
10.	člen
V okviru pooblastil in odgovornosti za stanje na posameznih inšpekcijskih področjih, mora medobčinski inšpektorat:
—	dosledno, pravočasno in strokovno uresničevati program dela;
—	obveščati skupščine občin o stanju in družbeno škodljivih pojavih ter obravnavati njihove pobude, mnenja, pripombe in predloge;
—	zagotavljati javnost svojega dela;
—	sestavljati letna poročila o svojem delu in o stanju zakonitosti na posameznih področjih ter jih predložiti skupščinam občin v obravnavo, najkasneje do konca marca za preteklo leto;
—	sproti obveščati občine o prepovedi obratovanja organizacije združenega dela ali njene enote;
—	racionalno trošiti sredstva za delo;
—	opravljati vse druge naloge, ki prispevajo k učinkovitejšemu opravljanju funkcije nadzora in višji stopnji zakonitosti.
11.	člen
Notranja organizacija in sistemizacija del in nalog sta odvisni od obsega del in nalog, ki jih mora medobčinski inšpektorat opraviti.
Splošni akt o organizaciji in delu in splošni akt o sistemizaciji del in nalog izda, dopolni ali spremeni načelnik inšpektorata v soglasju z izvršnimi sveti občin.
Izvršni svet mora dati ali odkloniti soglasje k aktu iz prejšnjega odstavka v 30 dneh, ko prejme predlog akta.
12.	člen
Vsi delavci in načelnik medobčinskega inšpektorata so člani delovne skupnosti, ki opravlja funkcije sveta delovne skupnosti.
Delavci v delovni skupnosti samostojno uresničujejo svoje samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti v skladu z zakonom, statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti.
13.	člen
Delovna skupnost sprejme svoj statut in druge' samoupravne splošne akte, s katerimi ureja samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti ter način njihovega uresničevanja.
14.	člen
V skladu z družbenim dogovorom o zagotavljanju sredstev za delo državnih organov v SR Sloveniji in programom dela, izdela medobčinski inšpektorat predlog finančnega načrta za svoje delo v prihodnjem letu in ga predloži občinam.
15.	člen
Pooblaščeni organi občin morebitne pripombe predhodno uskladijo in usklajeni predlog finančnega načrta predložijo skupščinam v obravnavo in sprejem.
16.	člen
Sredstva za delo medobčinskega inšpektorata zagotavljajo občine v proračunih in jih v enakih mesečnih deležih nakazujejo na posebni račun medobčinskega inšpektorata.
17.	člen
Občine so sc sporazumele, da bodo posamezne občine zagotovile medobčinskemu inšpektoratu sredstva v višini:
— Brežice	35 °/o
— Krško	<40 °/o
— Sevnica	25 %>
od skupaj potrebnih sredstev po finančnem načrtu.
18.	člen
Če odobrena sredstva ne bodo zadoščala zaradi spremenjenega obsega dela, sprememb v sistemu nagrajevanja in drugih pogojev, ki jih pri sestavi predloga finančnega načrta ni bilo mogoče predvideti ali pa jih občine pri obravnavi predloga finančnega načrta niso upoštevale, bodo občine med letom zagotovile medobčinskemu inšpektoratu dodatna sredstva po merilih iz
17.	člena tega odloka, na podlagi utemeljenega zahtevka, ki ga predloži medobčinski inšpektorat.
19.	člen
Odredbodajalec za uporabo sredstev za delo medobčinskega inšpektorata je načelnik inšpektorata.
i
20.	člen
Izvrševanje finančnega načrta, sprejemanje in odpremo pošte ter arhiviranje in druga tehnična opravila, opravljajo upravni organi občine, kjer je sedež medobčinskega inšpektorata, na podlagi posebne pogodbe, sklenjene med izvršnim svetom te občine in medobčinskim inšpektoratom.
21.	člen
Skupščina občine, kjer je sedež medobčinskega inspektorata, se obvezuje, da bo, ob sip remen j enih pogojih dela in povečanem številu delavcev, zagotovila, poleg Prostorov, ki jih medobčinski inšpektorat že uporablja, se dodatne delovne prostore.
Ostali dve skupščini občin pa zagotavljata najmanj cn delovni prostor na sedežu občine za občasno delo inšpektorjev, sprejemanje in zasliševanje strank in izvrševanje drugih nalog v okviru sodelovanja medobčinskega inšpektorata z upravnimi organi občin.
Upravn; organi občin bodo nudili inšpektorjem takrat, ko bodo opravljali nadzor na območju občine, najnujnejša strojepisna in druga tehnična opravila pri reševanju zadev, ki jih ni možno odlašati.
27.	člen \
Delavci medobčinskega inšpektorata, ki po preteku dobe, za katero so bili imenovani, ne bodo ponovno imenovani, bodo brez javnega razpisa, oziroma objave, razporejeni na dela in naloge, ki ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi, oziroma z delom pridobljenimi delovnimi zmožnostmi, pri upravnih organih občine, če takih del in nalog ni pri medobčinskem inšpektoratu. V takih primerih se izvršni sveti občin, pred potekom dobe, za katero so bili delavci imenovani, medsebojno sporazumejo o tem, v kateri organ in v katero družbenopolitično skupnost bo delavec razporejen.
če delavec ne sprejme razporeditve na dela in naloge iz prejšnjega odstavka, mu preneha delovno razmerje.
22.	člen
28. člen
Vsa osnovna sredstva, ki jih je medobčinski inšpektorat pridobil ob ustanovitvi in pozneje nabavil, 80 osnovna sredstva medobčinskega inšpektorata.
23.	člen
Skupščine občin se obvezujejo, da bodo:
— v skladu s sprejetimi kriteriji in merili pravočasno zagotavljale finančna sredstva in izpolnjevale uruge dogovorne obveznosti do medobčinskega inšpektorata;
— pomagale reševati kadrovske, stanovanjske in ^ge probleme medobčinskega inšpektorata, ki jih ta Sairi ne bo mogel rešiti;
—• dostavljale medobčinskemu inšpektoratu odloke n sklepe iz področja dela medobčinskega inšpektorata ,Gr zapisnike sej organov, ki bodo obravnavali prob-etne> povezane z delom inšpekcijskih organov;
.	— dajale podatke, ki jih zbirajo upravni organi,
nsPekcijskim organom pa so potrebni pri opravljanju
nadzora;
na seje skup-
___ ...	, ko bodo raz-
^ravljaii o letnem poročilu medobčinskega inšpektorata, Predlogu finančnega načrta in o drugih problemih in 'Pogah iz področja inšpektorata.
... ~ vabile bodo načelnika inšpektorata ln, izvršnih svetov in drueih oraanov.
Medobčinski inšpektorat, ustanovljen z dogovorom o ustanovitvi medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško in Sevnica za območje Posavja, se mora organizirati po določbah tega odloka najkasneje do 31.
12.	1979.
Statut in druge samoupravne splošne akte pa mora sprejeti v roku, ki je določen z zakonom.
S 1. januarjem 1980 začnejo teči vse obveznosti in pravice občin, ki so odlok sprejele, prav tako pa tudi dolžnosti in pravice medobčinskega inšpektorata.
29.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati dogovor o ustanovitvi medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško in Sevnica za območje Posavja (Uradni list SRS, št. 8/76).
30.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem, ko ga skupaj objavijo vse tri skupščine občin v Uradnem listu SRS.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Stanko Rebernik 1. r.
24.	člen
Nesoglasja v zvezi z organizacijo in delom, siste-. zaci j o del in nalog, zaposlitve delavcev, imenovanjem avcev s posebnimi pooblastili, financiranjem in dru-Dr k 23 medobčinskega inšpektorata pomembnimi bod em’’ ^ Uh občine in medobčinski inšpektorat ne 6in° 11105^ uskladiti, bo usklajeval Svet posavskih občin ,na P°dlagi predloga posamezne občine ali medob-skega inšpektorata.
25.	člen
lahv^a uPravno področje inšpekcijskega nadzorstva se k° ustanovi medobčinski družbeni svet.
26.	člen
Pri t°k zmanjšanju obsega dela zaradi spremenjenih cp.0j nosti ali zaradi odprave posameznega inšpek-ta 1 °^a or£ana ali odpravo medobčinskega inšpektora-lo' » ° 0 občine, ki so medobčinski inšpektorat ustanovi-leV2ele sorazmerni del delavcev medobčinskega in-do j9°rata *n Uh razporedile v skladu z določbami 189. I2v „ 2‘ člena zakona o sistemu državne uprave in o ških’nem sv°tu Skupščine SR Slovenije ter o republi-upravnih organih.
Predsednik
Skupščitie občine Krško
Silvo Gorenc 1. r.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
LAŠKO
84.
Skupščina občine Laško je na podlagi 23. člena zakona o financiranju potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 242. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18-1262/78) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnenga zbora, dne 26. decembra 1979 sprejela
O UL O K
o spremembah odloka o proračunu občine Laško za leto 1979
1.	člen
Spremeni se 2. člen in glasi:
»V skladu z določili resolucije o družbenoekonomski politiki občine Laško za leto 1979 in družbenega plana občine Laško je za leto 1979 določena splošna poraba v občini Laško v znesku	37,297.800.«
I
2.	člen
Spremeni se 3. člen odloka in glasi:
»Izhajajoč iz dovoljene splošne porabe v letu 1979, ki je ugotovljena v 2. členu tega	odloka,	so	predvideni
prihodki proračuna občine Laško	za	leto	1979 v znesku	37,297.800
in sicer:
1.	Iz virov določenih v 29. členu zakona
o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: zakon)	27,314.800
2.	Dopolnilna sredstva iz republiškega
proračuna	9,983.000
Skupni znesek predvidenih prihodkov je razporejen:
1.	Za proračunsko porabo po glavnih
namenih 01, 02, 03, 04, 05 in 07	36,587.800
2.	Za proračunsko rezervo v glavnem
namenu 08	710.000
3.	člen
Spremeni se bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Laško za leto 1979.
4.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979.
St. 400-3/79
Laško, dne 26. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Laško za leto 1979
Vrsta prih.	Prihodki	Znesek prihodkov din	Glavni namen
02	Davek iz osebnega dohodka	10,420.825	01
03	Davek iz prometa proizvodov in od		02
	plačil za storitve	11,756.385	03
04	Davek na dohodek od premoženja		
	in premoženjskih pravic	1,700.000	64
05	Takse	1,290.000	05
67	Prihodki po posebnih predpisih, prih.		07
	upravnih organov in drugi prihodki	2,142.000	
08	Prihodki od drugih DPS — iz republ.		
	proračuna	9,983.000	08
10	Sredstva prenesena iz prejšnjega leta	5.590	
	Skupaj prihodki	37,297.800	
Splošni razpored prihodkov
Dejavnost organov DPS Financiranje ljudske obrambe Negospodarske investicije Intervencije v gospodarstvu Dopolnilna sredstva drugim DPS Druga namenska sredstva družbenopolitičnim drgani zaci jam in krajevnim skupnostim Proračunska rezerva
Skupaj splošni razpored prihodkov
Znesek
odhodkov
din
2^,197.070 1,736.600 1,161.000 230.000 553.600
6,709.530
710.000
37.297.800
85.
Skupščina občihc Laško je na podlagi 26. člena zakona o financiranju potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39-46/74) in 52. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18-1262/78) na seji družbenopolitičnega zbora, na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Laško v I. trimesečju 1980
1.	člen
Do sprejetja odloka o proračunu občine Laški; za leto 1980, sc bodo družbene potrebe občine, za katere sc sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu v I. trimesečju leta 1980 začasno financirale v višini ene četrtine sredstev odobrenih v občinskem proračunu za leto 1979, vendar največ do zneska 9,274.326,25 dinarjev.
2.	člen
Doseženi prihodki v letu 1980 in njihova razporeditev po 1. členu tega odloka so sestavni del prihodkov in razporeditve občinskega proračuna za leto 1980.
3.	Člen
Ta odlok se objavi 'v Uradnem listu SRS in velja z dnem, ko ga sprejme občinska skupščina, uporablja pa sc od 1. januarja 1980 dalje.
St. 402-25/79
Laško, dne 26. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r.
86.
Na podlagi tretjega odstavka 39. člena zakona 0 blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) in 252-člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/18) je Skupščina občine Laško na sejah zbora ?.druženefia dela dne 26. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o višini in načinu odvajanja Pr’” s pevka za pospeševanje kmetijstva v občini Laško, K ga OZD in veliki potrošniki odvajajo pri nakupu ktue' tijskih pridelkov iz neorganizirane proizvodnje
-*	1. člen
V 1. členu odloka o višini in načinu odvajanja prispevka za pospeševanje kmetijstva v občini Laško, ki ga OZD in veliki potrošniki odyajajo pri nakupu kmetijskih pridelkov iz neorganizirane proizvodnje (Uradni list SRS, št. 30/79) se za besedami »sredstev in zemlje« črta vejica in doda naslednje besedilo: »ter kratkoročnih in dolgoročnih kooperacijskih pogodb.«
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 334-4/79
Laško, dne 26. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Itajh 1. r.
______ *
87.
Skupščina občine Laško je po 24. c členu zakona 0 spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list št. 13/77) in na podlagi 252. člena statuta občine ~aško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji zbora zdru-zenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 2fl. decembra 1979 sprejela
ODLOK
0 dopolnitvi odloka o določitvi stopnje prispevka za Vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in •Uprav skupne rabe za območje Samoupravne komunalne interesne skupnosti Radeče
1.	člen
V odloku o določitvi stopnje prispevka za "vzdrže-Vanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav Skupne rabe za območje Samoupravne komunalne in-®resne skupnosti Radeče (Uradni list SRS, št. 30-1389/ M se v 1. členu za besedami »v letu 1979« dodata be-sedl »in 1980«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-ne,» listu SRS.
St. 402-15/79
Uaško, dne 26. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r.
88.
na •^'a po(Uagi drugega odstavka 5. člena zakona o sta-j,/.111311 (Uradni list SRS, št. 50-329/72) in 252. člena Sit Ut.a ol3^ine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) je ra?UP^ina 0^>^*ne Laško skladno s samoupravnim spo-Oom m0m 0 oblikovaniu in postopnem prehodu na eko-ske stanarine v občini Laško na seji zbora zdru-g- oga dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. embra 1979 sprejela
ODLOK
o najvišjih stanarinah
1.	člen
Vso'v lem odlokom se določijo najvišje stanarine za kategorije stanovanj na območju občine Laško.
2.	člen
Najvišje stanarine na območju občine Laško do 30. junija 1980 ne smejo presegati stanarin, ki so jih imetniki stanovanjske pravice plačevali na dan 30. novembra 1979 povečanih za 28,20 “/o.
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 6/75 in Uradni list SRS, št. 10/76, 14/77 in 15/78).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-17/79
Laško, dne 26. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r.
89.
Skupščina občine Laško je na podlagi 18. člena zakona o poslovnih stavbah in prostorih (Uradni list SRS, št. 18-176/74) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78), na seji zbora združenega dela in na seji' zbora_krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi najemnin za poslovne prostore v občini Laško
1.	člen
Najemnine za poslovne prostore, določene v 1. in
1.	a členu odloka o določitvi najemnin za poslovne prostore v občini Laško (Uradni list SRS, št. 27-1214/76 in 20-1352/78) se povečajo za 28,20 “/o.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-5/79
Laško, dne 26. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r.
90.
Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) je Skupščina občine Laško na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda
1.	člen
V odloku o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS, št. 33/79) se v 3: členu spremeni prvi odstavek in se glasi:
»Odškodnina se določi v znesku za en kvadratni meter kmetijskega zemljišča ali gozda in sicer: .
—	40 dinarjev od I. katastrskega razreda
—	30 dinarjev od II. katastrskega razreda
—	25 dinarjev od III. in IV. katastrskega razreda
—	20 dinarjev od V. in VI. katastrskega razreda
—	15 dinarjev od VII. katastrskega razreda
—	10 dinarjev od VII. katastrskega razreda.«
2.	člen
Črta se 4. člen odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 46-12/79
Laško, dne 26. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r.
91.
Na podlagi drugega odstavka 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št 18/78) je Skupščina občine Laško na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o urbanističnih redih za krajevne skupnosti Breze, Jurklošter in Vrh nad Laškim
1.	člen
Sprejmejo se urbanistični redi za krajevne skupnosti Breze, Jurklošter in Vrh nad Laškim.
2.	člen
Urbanistični redi se izvajajo na podlagi tehnične dokumentacije, ki jo je izdelal Razvojni center Celje pod številkami 16/79, 17/79 in 15/79 in je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija občine Laško. 4
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta »Komunalni center
Radeče«
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt »Komunalni center Radeče«.
2.	člen
Območje zazidalnega načrta »Komunalni center Radeče« je prostorsko opredeljeno v tehnični dokumentaciji, ki jo je izdelal Investicijski biro Trbovlje, pod številko 4208/011 iz leta 1979 in številko 4208/022 iz novembra 1979 in je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem zazidalnega načrta opravlja občinska urbanistična inšpekcija.
* '
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-7/79
Laško, dne 26. decembra 1979.
Prodsednik
Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r.
93.
Skupščina občine Laško je na podlagi 7. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74) in 242. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18-1262/78) na seji zbora združenega dela> na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega .zbora dne 26. decembra 1979 sprejela
SKLEP
o podaljšanju veljavnosti dogovora o izvajanju davčne politike v SR Sloveniji iz leta 1979 za leto 198®
1. člen ’
Podaljša se veljavnost dogovora o izvajanju davč' ne politike v SR Sloveniji iz leta 1979 za leto 1980.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-7/79
Laško, dne 26. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r.
2.	člen
Za enotno objavo tega sklepa v Uradnem lis*11 SRS poskrbi odbor podpisnic dogovora o izvajanj0 davčne politike v SR Sloveniji.
St. 42-4/79	/
Laško, dne 26. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh L r.
92.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 252. člena statuta občipe Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) je Skupščina občine Laško na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1979 sprejela
94.
Skupščina občine Laško je na podlagi 282. člen9 statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) n® seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevni skupnosti ,in na seji družbenopolitičnega zbora 011 26. decembra 1979 sprejela
/
SKLEP
o določitvi voljenih in imenovanih funkcionarjev občinske skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov, ki za svoje delo sprejemajo stalno nadomestilo osebnega dohodka
1
S tem sklepom so določeni voljeni in imenovani funkcionarji občinske skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov, ki so z opravljanjem funkcije v občinski skupščini, v izvršnem svetu ali v upravnih organih angažirani poln delovni čas in jim za to delo. pripada stalno nadomestilo osebnega dohodka.
S tem sklepom je določen tudi način določanja nagrad funkcionarjem občinske skupščine in članom izvršnega sveta, ki za svoje delo ne prejemajo stalnega nadomestila osebnega dohodka.
Stalno nadomestilo osebnega dohodka pripada:
—	predsedniku občinske skupščine,
—	predsedniku izvršnega sveta,
—	podpredsedniku izvršnega sveta,
—	članom izvršnega sveta, ki so imenovani za funkcionarje upravnih organov,
—	funkcionarjem upravnih oranov, ki niso člani izvršnega sveta, katere imenuje občinska skupščina,
—	sekretarju občinske skupščine,
—	sekretarju sekretariata izvršnega sveta.
3
Višino nadomestila osebnega dohodka za posamez-he osebe, ki opravljajo funkcije v drugi točki tega sklepa, določi komisija za volitve in imenovanja skupščine občine v skladu z določbaimi ustreznega družbe-hega dogovora, s katerim je soglašala občinska skupščina.
4
Občasne nagrade funkcionarjem občinske skupščino, članom izvršnega sveta in funkcionarjem organov občinske skupščine in izvršnega sveta, ki ne pre-iemajo za opravljanje funkcije nadomestila osebnega dohodka, določa komisija za volitve in imenovanja na Predlog predsednika občinske skupščine oziroma pred-sednika izvršnega sveta v skladu z ustreznimi samo-uPravnimi sporazumi in družbenimi dogovori. 5 6
5
Nadomestilo osebnega dohodka pripada osebam, ki opravljajo funkcije naštete v drugi točki tega sklepa, °d dneva izvolitve oziroma imenovanja.
6
S sprejetjem tega sklepa neha veljati sklep o do-očitvi funkcionarjev občinske skupščine in članov izvršnega sveta, ki za svoje delo sprejemajo stalno nadomestilo osebnega dohodka (Uradni list SRS, št. 11/78).
St. 113-11/79-1/2
Laško, dne 26. decembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r.
95.
Na podlagi 3. odstavka 30. člena, 2. odstavka 59. člena in 106. člena zakona o rednih sodiščih ter 3. odstavka 19. člena, 1. odstavka 21. člena in 2. odstavka
28.	člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77) je Skupščina občine Laško sprejela na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1979
SKLEP
o dopolnitvi sklepa o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov temeljnega sodišča v Celju ter določitvi enot in števila namestnikov javnega tožilstva temeljnega javnega tožilstva v Celju
I
Sklep o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Celju ter določitvi enot in števila namestnikov javnega tožilstva Temeljnega javnega tožilstva v Celju, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 17/78 se dopolni z besedilom, ki se glasi:
»Enota v Šentjurju pri Celju 's sedežem v Šentjurju pri Celju za območje občine Šentjur pri Celju.«
II
Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 021-16/79
Laško, dne 26. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r.
LENART
96.
Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Urad-'ni list SRS; št. 19-545/74, 3-149/78) in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74, 4-199/78) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Lenart za leto 1979
1.	člen
Odlok o proračunu	občine Lenart za leto 1979
(Uradni list SRS, št. 12-651/79) se v 1. členu spremeni tako, da glasi:
Proračun občine Lenart za leto 1979 obsega:
din
—	prihodke	v	znesku	37,712.000
od tega:
—	za razporeditev v posebnem delu
proračuna	37,270.532
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo	441.468
2.	člen
Drugi odstavek 2. člena se črta.
r

3. člei
Ta odlok začne veljati no slednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablj t pa se od 1. januarja 1979 dalje.
St. 400-1/78-318
Lenart, dne 27. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl.. org. izobr. 1. r.
Pregle 1 prihodkov n rt zpored prihodkov v bilanci proračuna občine Lenart za leto 1979
Vrsta prih.	j 'rihodkl	Skupaj din
i	Davek na dohedek in d tvek iz oseb-	
	nega dohodka	8,051.766
2	Prometni davek, davek na iremože-	
	nje in da\ek ra dohodi k o< premo-	
	ženja	9,881.850
3	Takse	2,090.000
5	Prihodki po posebnih ) redpisih	960.000
6	Prihodki organov in dri gi prihodki	800.000
7	Prihodki od d.-ugih dr ižbenopolitič-	
	nih skupnosti c opolnilm sredstva	15,514.861
9	Prenesena sredstva	413.523
97.
Na podlagi 165. člena stati ta občino Lenart (Uradni list SRS, št. 19-54'./74, 3-14 V78) in 23. člena zakona o financiranju salošrih družb nih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74, 4-199/78) je Skupščina občine Ler art ra sejah zbora združenega dela zbera kraje/nih skupnosti in družbenopolitičnega d/oni dne 27. decimbva 1979 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju nron rimskih »otreb v občini Lerart v I. trim isečju 1180
1.	čler
Potrebe org; nov in drugi i porabnikov proračunskih sredstev ob čine Lenart v I. trimesečju 1980 financirajo na podlagi splošnih določil proračuna občine Lenart za leto 1979.
2.	čler
Odhodki v tim času ne smejo presegati 25°/o odhodkov proračuna občine Lenart doseženih v letih 1979.
3.	čler
Prihodki in odhodki po em odloou so sestavni del proračuna občine Lenart '.a leto 1980
4.	čler
Izvršni svet Skupščine ol čine Lenart je pooblaščen, da v primeru neenakom. rne) a dotoka prihodkov proračuna najame posojilo iz lezer/negu sklada občine Lenart
Glavni namen	Razpored prihodkov	Skupaj din
01	Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti	19,874.840
02	Ljudska obramba in družbena samozaščita	2,18(1.550
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij	1,915.360
04	Negospodarske investicije	1,941.522
08	Socialno skrbstvo	2,620.874
09	Zdravstveno varstvo	66.400
10	Komunalna dejavnost	1,926.967
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	1,116.473
16	Intervencije v gospodarstvu	4,887.577
17	Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let	849.762
18	Kreditna, vezana in izločena sredstva	331.675
	Skupaj:	37,712.000
5. člen		
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje.
St. 400-2/79-12
Lenart, dne 27. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.
98.
Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) ter 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št-1-5/79/ je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 8. novembra 1979 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča v občini Lenart
1. člen
V odloku o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča v °h' čini Lenart (Uradni list SRS, št. 21-1054/79), se spremeni 5. člen odloka tako' da glasi:
Odškodnina se določi v znesku za m2 kmetijskega ali gozdnega zemljišča ob upoštevanju lege in kako* vosti ter znaša:
—	20 din v 1. in 2. katastrskem razredu;
—	15 din v 3. in 4. katastrskem razredu;
—	13 din v 5. in 6. katastrskem razredu;
—	10 din v 7. in 8. katastrskem razredu ter od vseh
drugih zemljišč.

2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-5/74-28
Lenart, dne 8. novembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Lenari
Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.
99.
Skupščina občine Lenart je po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/
ter 1. in 4. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-310/72, 52-491/72, 28-377/73, 36.-547/75, 58-793/75, 7-84/ 71 in 61-933/78) na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne
27.	decembra 1979 sprejela
ODLOK
0 spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lenart
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Le-hart (Uradni list SRS, št. 24-1596/77) se v prvi alineji °Pombe k tar. št. 2. besedi »3 let« nadomestita z 'be-Sedama »2 let«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-
nem listu SRS.
Št. 421-6/72-17
Lenart, dne 27. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Lena;
Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.
100.
. Na podlagi 165. in 167. člena statuta občine Lenart ™'"adni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) ter drugega nastavka 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. • .^^/78) sta Skupščina občine Lenart na seji zbora j" ruženega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. ecembra 1979 in skupščina skupnosti socialnega var-vn občine Lenart na seji dne 27. decembra 1979 ena-npravno sprejeli
ODLOK
o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje Potreb na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti
1. člen
Za zadovoljevanje potreb na področju zaposlovalen ‘n zavarovnnia za primer brezposelnosti v letu 0 Plačujejo prispevek iz dohodka po stopnji 0,25 »/o: ^ \ delavci v temeljnih in drugih organizacijah ^ruzenega dela in delavci v delovnih skupnostih, ki „J50 členili samoupravnega sporazuma o temeljih pla-skupnosti za, zaposlovanje na območju občine Le-
nart za obdobje li'76—1980 in < nek.ra k temu samoupravnemu sporazi mu za leti 1979 in 1980,
2. nosilci samostojn aga oseb rega dela.
2.	člen
Osnova za obračun prispevke iz dohodka po 1. členu tega odloka je:
1.	v temeljnih in d ugih organizacijah združenega dela in delovnih s cupnostih ose mi dohodek, izplačan delavcem v teh organi acijah in skupnostih,
2.	pri nosilcih samt stojnega osebnega dela osebni dohodek nosilca samosi rjnega otebnega dela in osebni dohodki, izplačani delavcem, la so v delovnem razmerju pri nosilcih sam istojnega osebnega dela.
3.	člen
Izplačevalci osebnih dohodkov iz 1. člena tega odloka obračunajo in vplačajo prispevek za zadovoljevanje potreb na podfoč u zaposlovanj a in zavarovanja za primer brezposelnosti ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov v skladu z veljavnimi predpisi.
4.	člen
Prispevek za zadov oljevanje potreb na področju zaposlovanja in zavarot anja za primer brezposelnosti iz L člena tega odloka se plačuje od 1. januarja 1980 dalje.
5.	člen
Ta odlok začne vel, ati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS
St. 420-3/78-11
Lenart, dne 27. decenbra 1979.
Prodsec niča
skupščine skupnost socialnega varstva občine Lenart
Terezija Ferk i L r.
Pi edsednik
Skupščino občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.
101.
Na podlagi 165. in 167. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS. št. 19-545/74 in 3-149/78), 30. člena zakona o družbenem varstvu' otrok (Uradni list SRS, št. 35-1551/79' in 8. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Ura ini list SRS, št. 39-460/74) sta Skupščina občine Lenar na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih sl upnosti ene 27. decembra 1979 enakopravno sprejeli
ODLOK
o določitvi stopnje i rispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na p idročjn o roškega varstva v
Občinski skuprosti otroškega varstva Lenart
1.	člen	,/e
Za zadovoljevanje skupnih potreb rta področju otroškega varstva plaču ejo prispevek iz osebnega dohodka
—	za	enotni in dopilnilni	program	1,04
—	za	skupni p -ogr; m x	I	2,07
1.	delavci v temeljni i in drugih organizacijah združenega dela in delavci v delovnih skupnosti, ki niso sklenili samoupravnega' sporazuma o temeljih plana
skupnosti otroškega varstva v obdobju 1976—1980 in dodatka k temu samoupravnemu sporazumu za leto 1979—1980,	j
2. delavci zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov oziroma pri civilnih pravnih in fizičnih osebah, in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov.
2.	člen
Obračunani prispevek za enotni in dopolnilni program plačujejo izplačevalci osebnih dohodkov na račun Občinske skupnosti otroškega varstva Lenart, obračunani prispevek za skupni program pa na račun Zveze skupnosti otroškega varstva Slovenije.
3.	člen
Prispevek po stopnjah iz 1. člena tega odloka se plačuje od 1. januarja 1980 dalje.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-3/77-26
Lenart, dne 27. decembra 1979.
Predsednica
Skupnosti socialnega varstva občine Lenart
Terezija Perko 1. r.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.
102.
Na podlagi 165. in 167. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS. št. 19-545/74 in 3-149/78) in 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38-443/74 in 31-1401/76) sta Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1979 ter skupščina občinske izobraževalne skupnosti Lenart na soji dne 24. decembra 1979 enakopravno sprejela
ODLOK
o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje
skupnih potreb na področju izobraževanja v občinski izobraževalni skupnosti Lenart
1.	člen
Za zadovoljevanje skupnih potreb na področju izobraževanja v letu 1980 plačujejo prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 5.95 °/o:
1.	delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delavci v delovnih skupnostih, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o osnovah piano Občinske izobraževalne skupnosti Lenart za obdobje 1976—1980 in dodatka k temu samoupravnemu sporazumu' za leto 1979 in 1980;
2.	delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov oziroma pri civilnih in fizičnih osebah in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov.
2. člen
Prispevek po stopnji iz 1. člena tega odloka se plačuje od 1. januarja 1980 dalje.
.	3. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-5/77-15
Lenart, dne 27. decembra 1979.
Predsednik
skupščine občinske izobraževalne Skupnosti Lenart
Saša Tomažič, pred. učitelj 1. r.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.
103.
Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74, 3-149/74), 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38-445/74 in 31-1403/76) sta Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27. decembra 1979 ter skupščina občinske kulturne skupnosti Lenart na seji dne 26. decembra 1979 enakopravno sprejeli
ODLOK
o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju kulture
1.	člen
Za zadovoljevanje skupnih potreb na področju kulture v letu 1980 plačujejo prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 1,00"/o:
1.	delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delavci v delovnih skupnostih, W niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana kulturne skupnosti občine Lenart in kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980 in aneksa k temu samoupravnemu sporazumu za leti 1979 in 1980.
2.	delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, oziroma pri civilno pravnih in ti' žičnih osebah in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost s osebnim delom s sredstvi v lasti občanov.
2.	člen
Prispevek po stopnji iz 1. člena tega odloka se pla' čuje od 1. januarja 1980 dalje.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980.
St. 420-6/77-14
Lenart, dne 27. decembra 1979.
Predsednik
skupščine občinske kulturne skupnosti Lenart
Edvard Pukšič, pred. učitelj 1. r.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1- r-
104.
Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) in 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telespe kulture (Uradni list SRS, št. 35-1552/79) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje
skupnih potreb na področju telesne kulture v Občinski telesnokulturni skupnosti Lenart
1.	člen
Za zadovoljevanje skupnih potreb na področju te-ksne kulture plačujejo prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 0,25 Vo:
1.	delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenegd dela in delavci v delovnih skupnostih, ki aiso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih Mana telesnokulturne dejavnosti občine Lenart za obdobje 1976—1980 in aneksa k temu samoupravnemu st>orazumu za leto 1979 in 1980,
2.	delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samo-st°jno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sred-stvi v lasti občanov oziroma pri civilnih pravnih in ^žičnih osebah, in delovni IjudjCj ki samostojno op-^ovljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v las£i ,0kčanov.
2.	člen
Prispevek po stopnji iz 1. člena tega odloka se Plačuje od 1. januarja 1980 dalje.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-4/77-16
Lenart, dne 27. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.
105.
Na podlagi 165. in 167. člena statuta občine Lenart ,Uradni list SRS, št. 19-545/74, 3-149/78), 20. člena za-jjda o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35-s, d/79) in 8. člena zakona o skupnosti socialnega var-č.Va (Uradni list SRS, št. 39-460/74) sta Skupščina ob-e Lenart na seji zbora združenega dela in zbora Revnih skupnosti dne 27. decembra 1979 ter skup-občinske skupnosti socialnega varstva Lenart na 1 dne 27. decembra 1979 enakopravno sprejeli
ODLOK
0 določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje ' kur>nih potreb na področju socialnega skrbstva v °bčinski skupnosti socialnega skrbstva Lenart
1. člen
ci . 'f'1 zadovoljevanje skupnih potreb na področju so-i2 no,'Za skrbstva plačujejo v letu 1980 iz prispevka °sobnega dohodka po stopnji 1,14 “/o;
Zdt 1 delavci v temeljnih in drugih organizacijah zenega dela in delavci v delovnih skupnostih, ki
niso sklenili samoupravnega sporazuma o osnovah plana občinske skupnosti socialnega skrbstva Lenart za obdobje 1976—1980 in aneksa k temu samoupravnemu sporazumu za leti 1979 in 1980,
2.	delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, oziroma pri civilnih pravnih in fizičnih osebah in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov.
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-3/77-25	,
Lenart, dne 27. decembra 1979 Predsednica
skupščine občinske skupnosti socialnega varstva
Terezija Perko L r.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.
106.
Na podlagi 165. in 167. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) in 148.' člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38-446/74, 1/75 in 31-1404/76) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1979 enakopravno s skupščino občinske zdravstvene skupnosti Lenart na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev zdravstvenega varstva dne 26. decembra 1979 sprejela
OD LOK
o obveznosti plačevanja prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Lenart za leto 1980
I
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delavci v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov samostojno opravljajo gospodarsko in drugo dejavnost, delavci v delovnem razmerju s civilnopravnimi in fizičnimi osebami ter drugi delovni ljudje in občani, ki so v skladu z zakonom zavezanci za plačevanje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva, in niso pristopili k aneksu k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Lenart za obdobje 1976—1980 za leto 1980, zaradi česar niso zagotovljena sredstva za izvedbo sprejetega programa zdravstvenega varstva, plačujejo v letu 1980 prispevke v višini oziroma po stopnjah kot jih določa ta odlok v skladu s predpisi o osnovah in načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti.
II
(1)	Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delavci v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi, ki.z oseb-
nim delom s sredstvi v lastnini občanov samostojno opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, delavci v delovnem razmerju s civilnopravnimi in fizičnimi osebami ter drugi delovni ljudje in občani, ki so v skladu z zakonom zavezanci za plačevanje prispevkov (v nadaljnjem besedilu: zavarovanci), združujejo za zagotavljanje pravice do neposrednega zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja, s katerimi si zagotavljajo socialno varnost v primeru bolezni, poškodbe, poroda ali smrti, sredstva v obliki prispevka (v nadaljnjem besedilu: prispevek za zdravstveno varštvo) in sicer:
1.	Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih
a)	iz kosmatih osebnih dohodkov po stopnji 7,42 °/»;
b)	iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela ter iz sredstev drugih organizacij in delovnih skupnosti, upoštevajoč kot osnovo kosmati osebni dohodek, po stopnji 2,08 "Ai;
2.	Delavci v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov samostojno opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, delavci v delovnem razmerju s civilnopravnimi in fizičnimi osebami ter drugi delovni ljudje in občani, ki so v skladu z zakonom zavezanci za plačevanje prispevkov,
a)	iz kosmatih osebnih dohodkov po stopnji 7,42 %;
b)	iz dohodka občanov, upoštevajoč kot osnovo kosmati osebni dohodek, po stopnji 2,08 "/o.
(2)	Za zavarovance iz prvega odstavka plaču ^jo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo naslednji zavezanci: temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti oziroma nosilci samostojnega osebnega dela, pri katerih so v delovnem razmerju; organi, v katere so izvoljeni; zadruge, pri katerih delajo; sami iz svojih sredstev pa delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov.
(3)	Za kmete-kooperante, katerih pravice in obveznosti v zdravstveni skupnosti ureja posebni sporazum, je zavezanec za plačevanje, obračunavanje in odvajanje prispevka za zdravstveno varstvo po stopnjah iz prvega odstavka kmetijska zadruga ali druga organizacijska oblika združevanja kmetov.
(4)	Zavezanci po drugem odstavku plačujejo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnjah iz prvega odstavka tudi za ves čas, ko so zavarovanci (opravičeno ali neopravičeno) odsotni z dela brez nadomestila osebnega dohodka po predpisih o združenem delu oziroma delovnih razmerjih, obračunavajo pa ga iz kosmatega osebnega dohodka, izplačanega kot akontacije osebnega dohodka za mesec pred mesecem, v katerem je nastala odsotnost z dela.
III
Za zagotovitev pravic delavec na začasnem ali občasnem delu po pogodbi o delu (četrti del zakona o delovnih razmerjih — Uradni list SRS, št, 24-1976/77) in zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicne bolezni združujejo zavezanci, navedeni v II. točki tega odloka, prispevek za zdravstveno varstvo pod 1/b oziroma 2/b prejšnje točke tega odloka.
IV
(1)	Zavarovanci-kmctje plačujejo in .odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo do stopnji 23 e/o od ka-
tastrskega dohodka negozdnih površin in dohodka iz gozda ter pavšalni letni znesek 1288 din za zavarovano kmetijsko gospodarstvo.
(2)	Za kmečke prevžitkarje, ki nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca-kmeta, uživalce stalnih kmečkih preživnin, uživalce kmečkih starostnih po' kojnin ter člane družinske in gospodinjske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča — zavarovanca (iz prvega odstavka II. točke tega odloka), ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca (četrti odstavek 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu) plačujejo lastniki kmetijskega zemljišča oziroma organ ali organizacija, ki izplačuje preživnino — zavezanci — mesečni pavšalni prispevek 145 din.
V
(1)	Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja zunaj SR Slovenije plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov po stopnji 13,55®/# od izplačanih prejemkov iz pokojninskega in- invalidskega zavarovanja.
(2)	Za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ureja pla' ččvanje, obračunavanje in odvajanje prispevkov *a zdravstveno varstvo samoupravni sporazum o prispevkih za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov v letu 1979 med navedeno skupnostjo in zdravstveno skupnostjo Slovenije.
VI
Skupnosti za zaposlovanje plačujejo in odvajaj0 prispevek za zdravstveno varstvo začasno nezaposlenih, ki se prijavijo za zaposlitev, po stopnji 13,55 "A|> obračunavajo pa ga iz čistega poprečnega osebnega dohodka, ki je osnova za odmero denarnega nadomestila upravičencem do tega nadomestila med začasno nezaposlenimi na območju skupnosti za zaposlovanje’
VII
(1)	Občani, ki so sklenili v tujini delovno razmeri6 ali ki jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini, kjer niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanj8’ strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, in z8' varovanci, ki so združili delo z domačo organizacij0 združenega dela in delajo v tujini (detaširani delavci), so tam na strokovnem izpopolnjevanju, se tam učU0 oziroma so na praksi, so zavarovani v zdravstveni skupnosti in se zanje plačuje, obračunava in odvai8 prispevek za zdravstveno varstvo po njihovem osebnem dohodku.
(2)	Za zavarovance iz prejšnjega odstavka, katerih znesek kosmatega osebnega dohodka ne dosega spoti8-’ navedenih zneskov, se obračunava prispevek od mesečnih osnov, določenih glede na opravljanje del m
nalog ustrezne strokovne usposobljenosti:	din
1)	brez strokovne izobrazbe ali nekvalificirana dela	12.64°
2)	nižjo strokovno izobrazbo in priučena
dela	15.576
3)	poklicno	šolo ali kvalificirana dela	18.21®

din
4)	srednjo strokovno izobrazbo in visokokvalificirana dela	20.576
5)	višjo strokovno izobrazbo	24.390
6)	visoko strokovno izobrazbo	30.540
(3)	Prispevek po prvem odstavku se plačuje, obračunava in odvaja po stopnjah, določenih v II. točki tega odloka.
VMI
Za določene kategorije zavarovancev iz 56., 57. in 58- člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadalj-niem besedilu: zakon) se vpeljejo prispevki v pavšal-n'h zneskih, in sicer:
Cisti mesečni pavšalni znesek din
1.	za učence v poklicnem izobraževanju in učence poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega po-uPa tudi praktični pouk pri organizaciji združe-nega dela, v šoli ali pri nosilcu samostojnega osebnega dela (prvi odstavek 56. člena zakona) Plačuje organizacija združenega dela, šola oziroma Uosilec samostojnega osebnega dela, pri katerih
So v uku ali na praksi — zavezanec	*	145
2.	za občane na šolanju, strokovnem izpopolnjevanju ali podiplomskem študiju, ki so zaradi ega izgubili lastnost delavca v združenem delu,
tu čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa 'odnega študenta, in občane, ki jih pošlje orga-n*zacija pred pridobitvijo lastnosti delavča v ^"uženem delu kot svoje štipendiste na praktično elo v drugo organizacijo, da se tam strokovno Usposobijo ali izpopolnijo (drugi odstavek 56. eha zakona) plačuje organizacija združenega de-a oziroma nosilec samostojnega osebnega dela,
Pli katerem delajo kot delavci oziroma organ ali °lganizacija, ki daje štipendijo oziroma šola — Rezanec	360
3.	za udeležence javnih del in mladinskih olovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za
nse Primere invalidnosti (drugi odstavek 56. čle-u zakona), plačuje organizator javnih del in udinskih	delovnih akcij — zavezanec	145
v 4- za osebe na pouku za obrambo in zaščito mladinskih učnih enotah in centrih za pouk udine (drugi odstavek 56. člena zakona) pla-JO organizator pouka za obrambo in zaščito — Zavezanec	145
»	3- za začasno nezaposleno osebo po končanem
‘,Uc*‘iu (drugi odstavek 56. člena zakona) plačuje uPnost za zaposlovanje
zavezanec
145
6- za učence srednjih šol, študente višjih in ^ ‘Sokih šol ter akademij (tretji odstavek 56. člena ua °na) plačujejo plačniki, ki jih določi samo-^.ravni sporazum med ustreznimi samoupravni-mtcresnimi skupnostmi — zavezanci nj, za uživalce stalnih priznavalnin, družbe-(p^.Proživnin in stalne družbepe denarne pomoči
odstavek 56. člena zakona) plačuje organ
organizacija, ki izplačuje navedene prejemke zavezanec
145
360
tu' ^ °bčani, ki uživajo pravice izključno od Va Cga nos'lea pokojninskega ali invalidskega za-t0 ]0van)a. če jim zdravstveno varstvo ni zago-tlljelen° z mednarodnimi sporazumi na stroške od t8a nosilcB zdravstvenega zavarovanja (drugi s ilvek 57. člena zakona) plačujejo prispevek
Cisti mesečni pavšalni znesek din
sami, če m z ratnicirammi mednarodnimi sporazumi določeno drugače	360
9.	za izseljence — povratnike, če se prijavijo za zaposlitev,'pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost (tretji odstavek 57. člena zakona), plačuje skupnost za zaposlovanje — zavezanec 36’
10.	druge skupine delovnih ljudi in občanov, ki se zavarujejo pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost (drugi odstavek 58. člena zakona) in osebe, ki morajo zdravstveno zavarovati svoje družinske člane, kateri živijo na območju zdravstvene skupnosti, če jim ni zdravstveno Carstvo zagotovljeno pri tujem nosilcu zavarovanja,
•pri katerem so same zavarovane, plačujejo za posameznega upravičenca	360
IX
Za zavarovane osebe in občane iz 70. in 74. člena zakona se vpeljejo pavšalni prispevki za zavarovanje za nesreče pri delu in za obolenja za poklicno boleznijo, in sicer:
Cisti mesečni pavšalni znesek din
1.	za delavce, zaposlene z manj kot polovico delovnega časa, in kmete, kadar opravljajo občasna dela (1. točka 70. člena zakona) plačuje organizacija oziroma nosilec samostojnega osebnega dela, ki je zavezan za njihovo zavarovanje 215
2.	za osebe na strokovni usposobitvi ali pre-
kvalifikaciji (2. točka 70. člena zakona) plačuje skupnost za zaposlovanje —	zavezanec	230
3.	za učence strokovnih šol in gimnazij ter študente visokošolskih zavodov, kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom (3. točka 70. člena zakona)
—	v šolskih delavnicah ali učilnicah plačuje
šola — zavezanec	60
—	zunaj šolskih delavnic ali učilnic plačuje organizacija) pri kateri opravlja praktično delo
— zavezanec	145
4.	za občane
—	ko opravljajo naloge kot pripadniki enot teritorialne obrambe:
—	ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami;
—	ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj;
—	opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki;
—	ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije;
—	ko so. kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah;
—	ko v okviru organizirane športne dejav-
nosti sodelujejo pri športnih akcijah (74,-člen zakona) plačujejo organizatorji — zavezanci	#0
X
4.	člen
Mesečni pavšalni prispevki iz VIII. in IX. točke tega odloka so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu. Za osebe, ki niso zavarovane za ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve.
XI
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obveznosti plačevanja prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Lenart za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 1-85/79).
XII
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje.
St. 420-1/77-22
Lenart, dne 27. decembra 1979.
Predsednik
skupščine občinske zdravstvene skupnosti Lenart
Pavel Lešnik 1. r.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
$$ožo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.
LITIJA
107.
Na podlagi 45. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/79) in 284. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne 26, decembra 1979 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Litija za leto 1979
1.	člen
S tem odlokom se 2. člen odloka o proračunu občine Litija za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 11/79) spremeni tako, da se na novo glasi:
Skupni prihodki proračuna občine Lati j a za leto 1979 znašajo 38,946.000 din, od tega:	\
din
—	izvirni prihodki	31,661.000
—	dopolnilna sredstva	7,285.000
2. člen
Skupaj razporejeni prihodki iz 1. člena tega odlo-ha so:
din
—	razporejeni prihodki	38,806.000
—	nerazporejeni prihodki	140.000
3.	člen
S tem odlokom se odpravi začasna omejitev porabe sredstev proračuna za 10 0/o kot je bila določena v 3. členu odloka o proračunu občine Litija za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 11/79).
V 1. členu odloka navedeni prihodki in njihova razporeditev iz 2. člena sta zajeti v bilanci proračuna e*, leto 1979, ki je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-11/63
Litija, dne 28. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dcrnovšek 1. r.
108.
Na podlagi tretjega odstavka 43. člena zakona P razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72, 19/76, 8/78), 2, člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20/71) in 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških
komunalnega urejarvia stavbnih zemljišč v občini
Litija
1.	člen
S tem odlokom se določa povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Litija za leto 1979.
2.	člen
Povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč kot osnovo1 element za izračun odškodnine znašajo:
—	povprečna gradbena cena za ma uporabne stanovanjske površine na območju občine Litija ie 6.776,88 din;
—	povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča znašajo 16 %> gradbene vrednosti zgradbe oziroma objekta.
Kot osnovo za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 3,1 č/» ° vrednosti zgradbe, če veljavni predpisi ne določaj0 drugače.
3.	člen
V drugem členu tega odloka so podane vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družben lastnini, ki se prodajo občanom ali pravnim osebam-
4.	člen
Ko prične veljati ta odlok, preneha veljati ođlo^ o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških !<0 munalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini LiV-j (Uradni list SRS. št. 1/79).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje.
St. 010-19/71
Litija, dne 28. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
109.
Na podlagi 88., 97., 107., 111. in 116. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1 in 3/79) in 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona
L člen
Spremeni se odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s Področja obrtnega zakona, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 32/79.
2.	člen
Spremeni se 18. člen odloka in se glasi:
Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se kaznuje za prekršek:
1.	kdor brez dovoljenja občinskega upravnega organa prodaja svoje izdelke in opravlja gostinske sto-zitve izven poslovnega prostora, razen v primerih iz
člena tega odloka (2. člen odloka),
2.	prireditelj, ki ne izda soglasja iz 4. člena tega °dloka (5. člen odloka),
3.	kdor sprejema goste na prenočišče in hrano in Puna sklenjene ustrezne pogodbe (9. člen odloka).
Z denarno kaznijo 500 din, ki jo izreče pristojni inšpekcijski organ na kraju samem, se kaznuje:
1.	kdor ne označi prodajni prostor s firmo (6. člen
odloka),
2.	kdor ne izobesi na vidnem mestu označbo ka-^egorije sobe in cenika (11. člen odloka).
3.	člen
Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-10/73
Litija, dne 28. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
110.
Na podlagi 285. člena statuta občine Litija (Uradni ist SRS, št. 12/78), 3., 4. in 5. člena zakona o prene-aniu lastninske pravice in drugih pravic na zemlji-‘h namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list RS, št. 19/76) je Skupščina občine Litija na seji zbo-združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne decembra 1979 sprejela
ODLOK
o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno gradnjo na območju KS Litija —
desni breg med Maistrovo ulico in Grbinsko cesto
1.	člen
Ta odlok zajema zemljišča v zazidalnem načrtu za Litijo — desni breg (Uradni list SRS, št. 6/70), ki so namenjena za stanovanjsko in drugačno kompleksno gradnjo, čas prenehanja lastninske pravice in drugih pravic na teh zemljiščih ter pravice prejšnjih lastnikov na zazidalnem kompleksu med Maistrovo ulico in Grbinsko cesto.
2.	člen
Zemljišča, ki se po tem odloku določajo za kompleksno graditev, so naslednja:
—	pare. št. 128/1 travnik 6784 m2,
—	pare. št. 128/2 travnik 1811 m2,
—	pare. št. 128/3 pot 342 m2,
—	pare št. 124/2 travnik 1018 vi. št. 519, vse k. o. Litija, last Kržan Janeza in Marije, Grbinska 7. Litija,
—	pare št. 122/3 travnik 45 m2 vi. št. 10, k. o. Litija, last Zupančič Pavle, Brodarska 16, Litija,
—	pare št. 120/3 njiva 2019 m2 vi. št. 258, k. o. Litija, last Vidovič Gojka, Litija, Grbinska 11, Vidovič Ljudmile, Trbovlje, Brajovič Danice, Novi Sad, Dunavska 34, Fort Dragice, Krapinske Toplice, Topliška 4, Novovič Vojka, Beograd, Narodnog fronta 70/1,
—	pare., št. 129 njiva 4002 vi. št. 450 k. o. Litija, last Kržan Janeza, in Marije, Grbinska 7, Litija.
3.	člen
Na zemljiščih iz prejšnjega člena tega odloka preneha lastninska pravica z dnem, ko začne veljati ta odlok. S tem dnem pridobi pravico uporabe občina Litija.
4.	člen
Prejšnji lastniki zemljišča iz 3. člena tega odloka lahko uporabljajo zemljišče na način, s katerim še ne menja njih oblika in svojstvo, vse do dneva, ko upravni organ pristojen za premoženjsko pravne zadeve izda odločbo, s katero odloči, da ga morajo izročiti občini. Po pravnomočnosti te odločbe se uvede postopek za določitev odškodnine.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-10/79
Litija, dne 28. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
111.
Na podlagi 389. in 23. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), v skladu z določili zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) ter 192., 193. in 80. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) sklenejo delavci v TOZD ter delavci in kmetje združeni v kmetijskih zadrugah in delavci primarne predelave kmetijskih pridelkov kot izvajalci
DRUŽBENI D O G 3 V O R o ustanovitvi Km >tijske p; spešsvalne skupnosti občine I.itija in združ avanju s-edstev
I. TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci v TOZD ter delavci in kmetje združeni v kmetijskih zadregah in delavi i organizirani v OZD s področja primame predelave kmetijskih proizvodov ustanovijo s tem družbenim d< govorom Kmetijsko pospeševalno skup lost občine L ti j a in se dogovorijo o združevanju sreč štev
Kmetijsko pospeševalno skupnost ustanovijo podpisniki tega družbenega dogo ora z namenom, da bi zagotovili večjo proizvodnjo hi ane in surovin iz kmetijstva,' večji dohodek vseh d dovr ih ljudi v kmetijski proizvodnji, smot nejše in učinkovi ejše izkoriščanje kmetijskega pros ora v ot čini in ob enem krepili samoupravne soc ialis učne odi ose, ter zagotovili neposredno odločanje c elovnih judi o razširjeni reprodukciji na področju kmetijstvt.
2.	člen
S tem družbenim dogovor >m podpisniki določajo:
—	delovno p idroi je kmeti ske pospeševalne skupnosti,
—	način financiranja,
—	organi kmetijske pospeševalne skupnosti,
—	način delegiranja delegatov in njihovo število,
—	način odi >čan a,
—	pristojnos ski pščine, i '.vršnega odbora in organa samoupravne kontrole,
—	upravljan e st okovnih in administrativno-teh-
ničnih nalog,	•,
—	obveščanje,
—	izvajanje, doge vor.
3.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora so:
a)	Delavci v TOZD iz nel met jske dejavnosti;
b)	Delavci v OZD iz kmeti, ske :n piedelovalne dejavnosti;
c)	Druge sanroupiavnc org mize cije oziroma skupnosti:
— Izvršni svet Skupščine >bčir e Litija,
— IzobraževE Ina ikupnost občine Litija,
— Kmetijska zemljiška skipnoet občine Litija.
K Kmetijski pospeševalni kup losti lako pristopijo tudi druge na kmetijski pr lizvednji zainteresirane samoupravne organizacije, skuj nost oziroma TOZD.
4.	člen
Kmetijska pospeše valna sk ipnost je pravna oseba in ima pravice, obveznosti in c dgo\ ornesti določene z zakoni in tem družbenim dogovorom.
1.	Ime skupnosti je: Kmetijska ]>ospeševalna skupnost občine Litija.
2.	Sedež skupnosti je v Litiji.
3.	Kmetijsko pospeševalno skupnost občine Litija zastopa predsednik skupščine, po pooblastilu lahko predsednik izvršnega odbora.
4.	Kmetijska pospeševalo:	skupnost uporablja
štampiljko z besedilom: »Kmetijska rospcševalna skupnost občine Litija«, štampiljka je okrogla.
II.	DELOVNO PODROČJE
5.	člen
Udeleženci tega dogovora preko svojih delegatov obravnavajo in uresničujejo naslednje naloge:
—	uresničujejo naloge, ki jih delovni ljudje in občina prevzemajo z družbenim planom na področju razvoja kmetijstva in proizvodnje hrane za zaščito življenjske ravni delovnih ljudi in občanov z izvajanjem določene politike cen,
—	zagotavljajo tajnost pogojev razvoja in dohodkovne stabilnosti v živinorejski kmetijski proizvodnji in predelavi,
—	sodelujejo pri uresničevanju razvojnih ciljev na področju kmetijstva v skladu z občinskim planom in planom kmetijskih zadrug,
—	daje predloge za prednostne usmeritve v Pro' izvodnji in razvoju kmetijstva,
—	spodbujajo skupna vlaganja kmetijskih OZD med seboj, kmetijskih OZD in TOZD s področja trgovine in predelave ter skupna vlaganja kmetov,
—	usmerjajo razvoj kmetijstva, upoštevajoč PTl tem splošen razvoj, potrebe po kmetijskih pridelkih, razvoj drugih gospodarskih dejavnosti, pomen in vloge kmetijskih površin pri oblikovanju kulturne krajin6 in pri ustvarjanju naravnega ravnovesja v prostoru. S tem v zvezi usklajuje in sprejema srednjeročne Pr0' grame razvoja kmetijstva v občini,
—	spodbujajo razne agrotehnične ukrepe za smotrnejše in kvalitetnejše uporabe kmetijskih zemljišč,
—	sodelujejo pri izdelavi prostorskega plana občine in družbenih planov razvoja občine na področju kmetijstva.
III.	NAČIN FINANCIRANJA
6.	člen
Osnova za izračun sredstev, ki jih združujejo ude-. leženke tega dogovora vsako leto za čas veljavnost dogovora je masa izplačanih bruto OD udeleženke v preteklem letu.
Za izračun se upošteva masa izplačanih bruto OD udeleženke v preteklem letu in se uporablja za izr6' čun prispevka za drugo leto (izračun na 'osnovi mase izplačanih bruto OD udeleženke v letu 1978 se upo rablja za leto 1980).
7.	člen
Udeleženci tega dogovora se bodo na osnovi mer^ in kriterijev za vsako leto posebej dogovarjali o vl' šini združevanja sredstev oziroma obsega program^ Zato bo kmetijska pospeševalna skupnost, udeležen cem posredovala najkasneje do 30. 10. vsako leto z3 prihodnje leto aneks k družbenemu dogovoru.
8.	člen t
Skupščina občine Litija kot udeleženka tega govora zagotavlja sredstva za združevanje po tem “O govoru vsako leto v okviru svojega proračuna, skla s politiko splošno porabe.
9.	člen
Izobraževalna skupnost občine Litija združuj^ sredstva za naloge opredeljene s tem dogovorom ' sredstev, ki jih vsako leto oblikuje v skladu s P0*1 1 skupne porabe.
10.	člen
Kmetijska zemljiška skupnost občine Litija, kot udeleženka tega dogovora uresničuje dogovorjene na-*°8e kmetijske pospeševalne skupnosti s svojim pro-
Sramom.
11.	člen
Pri financiranju tega dogovora sodelujejo tudi druge OZD oz. TOZD povezane s kmetijsko proizvod-ni°> po posebnem dogovoru med kmetijsko pospeš'e-valno skupnostjo in OZD oz. TOZD.
IV.	ORGANI KMETIJSKE POSPEŠEVALNE SKUPNOSTI
12.	člen
Kmetijska pospeševalna skupnost ima naslednje
organe:-
!• Skupščina kmetijske pospeševalne skupnosti,
2- Izvršilni odbor,
Organ- samoupravne kontrole
13.	člen
Skupščina je dvodomna in je sestavljena iz:
, a) zbor izvajalcev — delegati, ki jih izvolijo de-lav0* V OZD s Področja kmetijstva, kmetje in de-dolk S podr°čja primarne predelave kmetijskih pri-
del^-Zbor uPorabnikov — delegati, ki jih izvolijo tii or6aniz.irani v TOZD zainteresiranih na kme-1 1 Proizvodnji, skupščine občine, kmetijska zem-1 s a skupnost, izobraževalna skupnost.
Skupščina ima štiri letno mandatno dobo.
14.	člen
hov •' ^zvr^iini odbor ima 9 članov, od teh je 5. čla-kov lZ	izvajalcev in 4. člani iz zbora uporabni-
sejj **' Skupščina izvoli izvršilni odbor na svoji prvi Praviloma iz vrst delegatov skupščine.
dobo Iani *zvršilnega odbora imajo 4 letno mandatno
15.	člen	I
'Postoj^11. samouPravne kontrole je 3 članski z 3 na-U(jel vU‘ in ga skupščina izvoli na svoji seji iz vrst
■ezencev.
hiaiiri ini °rgana samoupravne konti-ole imajo 4 letno "datno dobo.
V- KACIN DELEGIRANJA DELEGATOV IN NJIHOVO ŠTEVILO
16.	člen
te v SeZenci tega dogovora delegirajo svoje delega-iz samo rCZen ,zbor kmetijske pospeševalne skupnosti določeriUpravnib organov po postopku in- načinu, ki je v njihovem splošnem aktu.
i r,,	17. člen
' Zbor izvajalcev
in^-7^6^6001 tega dogovora iz vrst kmetijskih -to v zij ,jD s Področja primarne predelave delegira-Vsakih tn Izvatatcev- svoje delegate tako, da imajo na Krnet' zaP°s'enib 1 delegatsko mesto.
Je kooperantje, ki združujejo delo s kme-
tijskimi zadrugami delegirajo svoje lelegate iz vsakega proizvodnega okol ša po 1 delegata.
2.	Zbor uporabr ikov
— udeleženke toga i ogovora, ki so s tem dogovorom opredeljene kot upo -abniki d negirajo v zbor uporabnikov skupščine vsal a po 1 delegata.
VI.	NAClf ODLOČANJA 1 i. člen
1.	Skupščina lahko travno veljav oo odloča, če je prisotna večina delegate ■ v vsakim zboru.
2.	Zbora obravn ivat; predloži no gradivo na skupni seji, odločitve spreje nata enotno z večino glasov navzočih delegatov.
1 i. člen
Skupščina lahke pr; v no veljavno odloča na seji, če je prisotnih več kot 1/2 delegat jv. V kolikor je prisotnih manj delegatov ?e skliče ponovna seja skupščine v roku, ki ne sme biti daljiii od 20 dni.
VII.	PRISTOJNOST SKUPŠČINE, IZVRŠILNEGA ORGANA IN ORGANA SA MOL PRAVNE KOI JTROLg
.	2o. člen
1.	Skupščina odloča o nalogi iz 5. člena tega dogovora.
2.	Poleg teh na og : kupščina
—	sprejema statut ii druge samoupravne splošne akte,
—	izvoli prodsec nikr skupščine in njegovega namestnika, izvrš.lni adbo - in predsednika izvršilnega odbora, organ samot prat ne kontrole ter ostala delovna telesa določena s statutom.
2	. člen
Izvršilni odbor opravlja tekoče zadeve med dvema sejama skupščin3, zl isti pa:
—	sprejema ukrepe ;a izvrševanje sklepov skupščine,
—	daje skupščini sta išča, ki ; ih ojravnava skupščina,
—	skrbi za infermir in j e udeležencev tega dogovora,
—	pripravlja os lutk • splošnih aktov ter sklepov, ter jih predlaga sku iščir i v obravnavo in sprejem,
opravlja zadeve, k mu jih naloži v izvrševanju skupščina,
—	opravlja drufe nr loge iz pristo. nosti kmetijske pospeševalne skupnosti, :e ni po tem dogovoru ali s staiutom določeno, ca ji 1 opravlja skupščina.
2:. člen
L Izvršilni odbor opiavlja svoje naloge na sejah.
2.	Seja izvršilnega <x bora je sklepčna, če je navzočih najmanj 5 članov.
3.	Izvršilni odbor odloča na seji.z večino glasov članov izvršilnega odbor: .
4.	Izvršilni odbor je ? a svoje delo edgovoren skupščini.
5.	Podrobnejša dnloči a o delovanju, volitvi in razrešitvi Članov izvršil rega odbora določa statut oz. poslovnik za delo izvršilne; a odbora.
23.	člen
Organ samoupravne kontrole zlasti nadzoruje dosledno in pravočasno izvajanje sklepov skupščine in racionalno porabo sredstev.
Sestava, volitev in odpoklic organa samoupravne kontrole ter njegove pravice, dolžnosti in odgovornosti ureja statut.
Organ samoupravne kontrole je za svoje delo neposredno odgovoren skupščini.
24.	člen
Skupščina kmetijske pospeševalne skupnosti neposredno odgovarja udeležneem tega dogovora.
Kmetijska pospeševalna skupnost je odgovorna za izvajanje nalog tudi občinski skupščini, kateri občasno posreduje tudi poročila o izvajanju nalog.
25.	člen
Za proučitev oz. reševanje posameznih vprašanj lahko skupščina oz. izvršilni odbor v okviru svojega delovnega področja in pristojnosti ustanovi stalne ali občasne komisije.
VIII.	OPRAVLJANJE STROKOVNIH IN
' ADMINISTRATIVNO-TEHNIČNIH NALOG
26.	člen	/	e
1.	Strokovne administrativno-tehnične in finančne naloge za kmetijsko pospeševalno skupnost opravlja tajništvo kmetijske pospeševalne skupnosti.
— Tajništvo kmetijske pospeševalne skupnosti vodi tajnik.
— Skupščina lahko opravljanje nalog tajništva s pogodbo poveri ^streznim organizacijam oz. organom.
2.	Proučitev posameznih strokovnih nalog lahko skupščina zaupa ustreznim strokovnim organizacijam.
— Stroški za izdelavo posebnih elaboratov, študij ali analiz se krijejo na način, ki ga določi skupščina. IX.
IX.	OBVEŠČANJE
27.	člen
Skupščina mora obveščati udeležence tega dogovora o odločitvah skupščine ter o izvajanju prejetih odločitev.
28.	člen
1.	Kmetijska pospeševalna skupnost seznanja udeleženec dogovora o stanju in problemih skupnosti praviloma preko njihovih delegatov v skupščini in to najmanj 2-krat letno.
2.	Udeleženci tega dogovora imajo pravico biti seznanjeni z vsemi temeljnimi problemi, vprašanji in stanjem kmetijske pospeševalne skupnosti.
29.	člen
Delegat skupščine ima pravico, da pred ali pa na zasedanju skupščine predstavlja vprašanja svoje delegatske baze in delovnega področja kmetijske pospeševalne skupnosti.
Pristojni organ kmetijske pospeševalne skupnosti je dolžan odgovoriti oz. priskrbeti odgovor najpozneje do naslednjega zasedanja skupščine, razen če skupščina ne določi drugače.
30.	člen
Če delegat skupščine ni prijel odgovora na postavljeno vprašanje ali če ni zadovoljeni odgovorom, lahko zahteva, da se to vprašanje postavi na dnevni red prve naslednje skupščine.
X.	IZVAJANJE DOGOVORA
31.	člen
Udeleženci tega dogovora so soglasni, da pomeni dosledno izvajanje določil dogovora, obveznost vseh udeležencev,
32.	člen
Kolikor posamezna udeleženka dogovora zaradi svojih težav v tekočem letu ne bi bila sposobna poravnati svoje obveznosti do združevanja sredstev, se obvezuje da bo le te poravnala v naslednjem letu ob tekoči obveznosti.
33.	člen
Zaradi narave dela kmetijske pospeševalne skupnosti, ki so opredeljene s tem dogovorom se udeleženke dogovorijo, da bodo svojo vsakoletno obveznost poravnale v dveh delih in to: 1/2 do 30. marca, preostali del pa dp 31. julija v letu.
34.	člen
Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščene osebe OZD ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so udeleženke dogovora.
35.	člen
K temu družbenemu dogovoru lahko naknadno pristopijo tudi druge zainteresirane^ OZD, samoupravne organizacije in skupnosti, če podajo pismeno pri' stopno izjavo s katero sprejemajo pravice ter obveznosti, ki iz njega- izhajajo.
36.	člen
Ta dogovor se lahko spremeni ali dopolni po P°" stopku, ki velja za njegovo sklenitev.
37.	člen
Ta dogovor se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od dneva sklenitve.
38.	člen
Ustanovitelji Kmetijske pospeševalne skupnosti občine Litija in podpisi pooblaščenih predstavnikov in ustanoviteljev za podpis tega družbenega dogovora so navedeni v tem členu in to: Izvršni svet Skupščine občine Litija, Kmetijska zemljiška skupnost občine Litija, Kmetijska zadruga Gabrovka—Dole, Mesarija in prekajevalnica Litija, SGP »Slovenija ceste« TOZD Industrija apna Kresnice, GIF Beton—Zasavje TOZD Komunala Litija. Izobraževalna skupnost Litija, Kmetijska zadruga Litija, Predilnica Litija, IU Vrhnika TOZD usnjarna Šmartno, GIP Beton-Zasavje TOZD Gradmetal Litija, Gostinsko podjetje ^.itija, LIL Litija TOZD Mizarstvo, LI Litija TOZD‘Furnir, LI L>- ' tija TOZD DS SS, Mizarstvo Litija, Gozdno gospodarstvo Ljubljana Gozdni obrat Litija, Pekarna »Center4' Ljubljana enota Litija, Emona Centromerkur enota Litija, LI Litija TOZD Plastika. LI Litija TOZD Žaga. PKT Litija, Splošna mizarska delavnica Gabrovka, Tekstil Ljubljana TOZD Pletilja Litija, Mercator Ljub-
Ijana TOZD Golovec enota Litija, Obrtno podjetje »Kovina« Šmartno, Gozdno gospodarstvo Ljubljana obrat za kooperacijo Gozdarstvo Zasavje.
Litija, dne 3. decembra 1979.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
112.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju sploš-n'h družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in druge alinee 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list' SRS, 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na SeJi zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1979 sprejel?
ODLOK
® začasnem financiranju proračunskih potreb občine ' Ljubljana Bežigrad v I. trimesečju 1980
■ •	x	1. člen
Do sprejetja proračuna občine Ljubljana Bežigrad a leto 1980 se bodo začasno, vendar najdalj do 31.
Srca 1980, financirale proračunske potrebe občine "S Podlagi trimesečnega načrta prihodkov ter njihove szporeditve in v skladu z določbami odloka o pro-ačunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1979
2.	člen
Razporeditev prihodkov proračuna iz 1. člena'tega °ka ne sme presegati četrtino razporejenih sred-6v Preteklega leta.
3.	člen
Doseženi prihodki in uporaba sredstev na podlagi Sa odloka so sestavni del proračuna občino Ljublja-a Bežigrad za leto 1980.
4.	člen
io Dvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad , P^Hasčen, da v primeru neenakomernega dotoka ‘^kov proračuna najame posojilo iz rezervnega nit a °bčine. Posojilo mora biti vrnjeno do konca stobra 1980.
5.	člen
Ve,. Ta °dlok se objavi v Uradnem listu SRS in prične ' 'lati 1- januarja 1980.
St. 400-2/79-9
Djubljana, dne 25. decembra 1979.
ODLOK
o prispevku za kolektivne komunalne storitve na
območju občine Ljubljana Bežigrad za leto 1980
1.	člen
Delavci v TOZD in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) in, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju občine Ljubljana Bežigrad, za leto 1980, plačujejo prispevek pio tem odloku za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter opravljanje kolektivnih komunalnih storitev, pri katerih raba ni individualno določljiva in izmerljiva (kolektivne komunalne storitve).
Zbrana sredstva po tem odloku se bodo uporabljala za uresničitev sprejetih programov kolektivnih komunalnih storitev, ki jih je sprejela skupščina Komunalne skupnosti občine Ljubljana Bežigrad, dne 18. decembra 1979.
2.	člen
Zavezanci plačujejo sredstva po tem odloku v obliki prispevka iz dohodka. Osnova za obračun prispevka iz dohodka je osebni dohodek, vključeno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Stopnja prispevka je 0,93 "/o.
Občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po stopnji 0,93 %> od celotno doseženega dohodka, zmanjšanega za priznane stroške poslovanja.
Prispevek iz tretjega odstavka tega člena in prispevke, ki jih plačujejo delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih, odmerja in realizira davčna uprava občine.	{
3.	člen
Sredstva, zbrana na podlagi tega odloka se odvajajo na poseben račun Komunalne skupnosti Ljubljana Bežigrad ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov pri pristojni podružnici službe družbenega knjigovodstva.
Davčna uprava občine odvaja sredstva zbrana na podlagi tretjega odstavka 2. člena tega odloka na račun Komunalne skupnosti po posebni pogodbi
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik Skupščine občino Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r. 113
113.
H osti,'1	24. člena zakona o komunalnih dejav-
Št, ni / posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, ha in 12/77) in 193. člena statuta občine L j ubij a-obeinCZigrad ,(Uradni list SRS’ 5L 2/78), je Skupščina dclg 0 Djubljana Bežigrad na seji zbora združenega SptW]a kraievnih skupnosti dne 25. decembra 1979
Št. 010-45/79-1
^Ljubljana, dne 26. decembra 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
114.
Na podlagi 2. odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad
na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred
požarom v občini Ljubljana Bežigrad za leto 1980
1.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in občani, .ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po tem odloku tisti zavezanci, ki sporazuma o financiranju nalog programa Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Bežigrad niso podpisali.
2.	člen
Prispevek sc plačuje iz dohodka TOZD oziroma iz sredstev delovnih skupnosti in občanov, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim zagotavlja dohodek.
Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz BOD.
Prispevek se plačuje po stopnji 0,30 %i.
3.	člen
Temeljna organizacija združenega dela in delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov.
Občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po postopku, predpisanem za plačevanje davkov občanov.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-44/79-1
Ljubljana, dne 26. decembra 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
I	115.
Na podlagi 39. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) ter 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS. št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9^ decembra 1979 sprejela
ODLOK
o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Bežigrad
1.	člen
Organizacije združenega dela. ki opravljajo promet s kmetijskimi pridelki in veliki potrošniki (v nadaljnjem besedilu: kupci), ki odkupujejo kmetijske pridelke na območju občine Ljubljana Bežigrad brez
ustreznih kooperacijskih pogodb s proizvajalci, s0 dolžni prispevati sredstva za pospeševanje kmetijstva.
2.	člen
Osnova za plačevanje prispevka, iz prejšnjega člena je odkupna cena pridelka, ki jo kupec plaća prodajalcu.
Prispevek znaša:
—	za teleta 30 °/o,
—	za goveda in prašiče 15 "/o,
—	za ostale kmetijske pridelke 20 %>.
3.	člen
Kupec je dolžan v roku 15 dni od nakupa pridelkov poslati pismeno prijavo Skupnosti z:a pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Bežigrad. Iz P°r0' Mia mora biti razvidna vrsta, količina, teža in skupo3 vrednost odkupljenih pridelkov in naslov proizvajal' ca oziroma prodajalca.
4.	člen
Kupec je dolžan nakazati prispevek Skupnosti z3 pospeševanje kmetijstva na območju občine Ljubija113 Bežigrad v roku 30 dni od nakupa kmetijskih Prl' delkov.
Zbrana sredstva iz naslova navedenega prispevka so strogo namenska in se smejo rabiti izključno za pospeševanje kmetijstva.
5.	člen
Poslovne prostore, odkupne postaje ali prevzehifi3 mesta so dolžni 'kupci prijaviti v roku 30 dni od uvC' Ijavitve tega odloka upravnemu organu občine Lju*3 Ijana Bežigrad, pristojnemu za gospodarstvo.
Kupci so dolžni prijaviti organu iz 1. odstavka tega člena tudi vsako spremembo sedeža poslovneg3 prostora, odkupne postaje ali prevzemnega mesta na) pozneje 15 dni pred nastankom te spremembe.
6.	člen
Nadzor med izvajanjem tega odloka opravlja)0 pristojni inšpekcijski organi.
7.	člen
Za kršilce določb tega odloka sc uporabljajo d0 ločbe 64. in 68. člena zakona o blagovnem promet0'
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad nem listu SRS.
St. 010-43/79-1
Ljubljana, dne 25. decembra 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler Lr.
LJUBLJANA CENTER 116.
Skupščina "bčine Ljubljana Center je na podja.-’ 617. 622.. 624. in 631. člena zakona c združenem d’-(Uradni list SFRJ, .št. 53/76) in 173. ter 174. člena st
tuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) na seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1979 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1979 ^Prejela
ODLOK
0 *ačasnem ukrepu družbenega varstva v delovni orga-Plzaciji Višja tehniška varnostna šola, Ljubljana, Bohoričeva 22a
1. člen
. Ugotovi se, da so v delovni organizaciji Višja teh-'/Ska varnostna šola, Ljubljana, Bohoričeva 22 a na-la‘e bistvene motnje v samoupravnih odnosih in da so uJe oškodovani družbeni interesi, ki jih kot take izrec-0 določata 619. in 620. člen zakona o združenem delu.
2.	člen
j. V delovhi organizaciji Višja tehniška varnostna šola 1 Poljana se zaradi bistvenih motenj v samoupravnih "Poosih in huje oškodovanih družbenih Interesov ime-1® začasni organ.
3.	člen
V začasni organ se imenuje:
Za presednika:
Radovan dr. Aleksander, profesor na Pravni fakul-Za člane:
^.. Urusany Vladimir, magister strojništva, profesor na 1' tehniški varnostni šoli,
[>,. Uaspari Edo, Republiški sekretariat za delo, repu-Podsekretar.
Začasni organ prevzame vse pravice in dolžnosti izvršilnega odbora, ki jih ima po samoupravnih splošnih aktih delovne organizacije.
7.	člen
Predsednik začasnega organa zastopa in predstavlja delovno organizacijo Višja tehniška varnostna šola Ljubljana:
8.	člen
Začasni organ je dolžan zagotoviti, da sc Višji tehniški varnostni šoli odpravijo vse nezakonitosti in nepravilnosti pri izvajanju zakona o visokem šolstvu in drugih predpisih in splošnih aktih in zagotoviti, da bo šola opravljala svojo dejavnost tako, da bo zagotovljeno uveljavljanje in uresničevanje posebnega družbenega interesa.
Začasni organ je dolžan zagotoviti, da se odpravijo motnje v samoupravnih odnosih in sprejmejo samoupravni splošni akti. ki jih delavci po zakonu morajo sprejeti ter uskladijo obstoječi samoupravni splošni akti.
Začasni organ je dolžan zagotoviti uresničevanje samoupravnih pravic delavcev, obveščanje delavcev o celotnem poslovanju delovne organizacije, o materialno finančnem stanju, o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke in o vseh drugih vprašanjih, ki so bistvenega pomena za delavce v združenem delu.
9.	člen
Začasni organ je pri svojem delu dolžan sodelovati z organi Univerze v Ljubljani in Mariboru in Republiškim komitejem za vzgojo in izobraževanje.
4. člen
Začasni organ se imenuje za čas od uveljavitve tega
°^a za dobo enega leta.
5.	člen
zae za^ne z delom začasni organ v delovni organi-Višja tehnišna varnostna šola: slo " Preneha opravljati funkcijo individualnega po-pr jP^sga organa dekan Višje tehniške varnostne šole ■ Ludvik Kavs, dipl. inž.,
se razpusti izvršilni odbor sveta šole, vic ~r začasno omeji uresničevanje samoupravnih pra-kate ■ a.vcev v svetu šole pri sprejemanju sklepov, s d6] Ilrni se uresničujejo skupni smotri visokošolske zioS]jnc organizacije, uporabnikov in družbene skup-df] .’ Pri določanju politike, vzgoje in izobraževanja; širje /očanju razvojnega programa in odločanju o raz-vaL * reProdukciji; pri določanju oblik in načinov iz-nia študija ob delu,
le v začasno omeji uresničevanje pravic delavcev šo-dei0v°^l30ru za delovna razmerja pri sprejemanju v
razmerje nepedagoških delavcev
2ačas
6.	člen
0dg -asni organ prevzema vse pravice, dolžnosti' in lovnc rn°sti individualnega poslovodnega organa de-irHgiji°rSartizacije, ki jih ima po ustavi, zakonskih in lovno Predpisih ter samoupravnih splošnih aktih dc-
Za°/SanizacUe'
Sih oj* asai organ prevzame funkcijo upravljanja, ki boru vljajo delavci, ko odločajo v svetu šole in od-
5.	člen0 klovna razmerja o vprašanjih iz 3. in 4. točke a tega odloka.
Zato je začasni organ dolžan tudi:
—	analizirati izpolnjevanje pogojev za opravljanj« dejavnosti Višje tehniške varnostne šole, ki so potrebn: za obstoj šole po 22. členu zakona o visokem šolstvu,
—	oblikovati koncept politike vzgojnoizobraževal-nega in raziskovalnega dela za študij varnostne tehnike in varstva pri delu ter v tem okviru pripraviti predlog srednjeročnega razvoja programa,
—	oblikovati ustrezne strokovne in druge predloge na osnovi katerih bodo sprejete končne odločitve o študijskih usmeritvah in profilih varnostnih inženirjev ter načinu pridobivanja visokošolske izobrazbe za to področje.
10.	člen
Začasni organ je dolžan sproti obveščati občinske skupščino in njen izvršni svet o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravi motenj v samoupravnih odnosih in pri izpolnjevanju obveznosti do družbene skupnosti.
11.	člen
i
Začasni organ, svet šole in delavci delovne organizacije lahko predlagajo občinski skupščini, da preneha mandat začasnemu organu pred potekom časa, za katerega je bil imenovan, če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil imenovan.
12.	Člen
Začasni organ je dolžan začeti postopek za izvolitev novega izvršilnega odbora v roku šestih mesecev od pričetka svojega dela.
13 člen
Začasni organ in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register.
14.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu 6RS.
St. 023-48/79
Ljubljana, dne 25. decembra 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. .
LJUBLJANA MOSTE-POLJE 117.
Na podlagi 131. in 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78), 86. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 69. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) in sklepov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti o določitvi prispevnih stopenj za leto 1980, so Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1979 ter skupščine samoupravne interesne skupnosti za:
—	vzgojo in izobraževanje na seji dne 10. 12. 1979,
—	kulturo na seji dne 18. 12. 1979 in
—	socialno skrbstvo na seji dne 11. 12. 1979,
—	zaposlovanje na seji dne 21. 12. 1979 in
—	otroško varstvo na seji dne 12. 12. 1979,
v okviru občinske skupnosti socialnega varstva sprejele
ODLOK
o prispevkih za financiranje programov samoupravnih interesnih skupnosti za: otroško varstvo, vzgojo in izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, socialno skrbstvo, zaposlovanje v občini Ljubljana Moste-Polje v letu 1980
1. člen
Delavci v združenem delu, delavci zaposleni pri občanih in civilnopravnih osebah ter občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim dohodek ugotavlja oziroma temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja ter niso sklenili dopolnila k samoupravnemu sporazumu:
1.	o osnovah plana družbene vzgoje in varstva otrok v skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Moste-Polje v obdobju 1976—1980 za leti 1979 in 1980,
2.	o osnovah plana občinske izobraževalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976— 1980 za leti 1979 in 1980,
3.	o temeljih plana kulturne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljanske kulturne skupnosti in Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980 ter za leti 1979 in 1980,
4.	o osnovah plana socialnega skrbstva v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 za leti
1979 in 1980,
5.	o temeljih plana samoupravne interesne telesno kulturne skupnosti občine Ljubljana ]V(oste-Polje za obdobje 1976—1080 za leti 1979 in 1980,
6.	o temeljih plana za zaposlovanje na območju občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 .za leti 1979 in 1980.
2.	člen
Delavci v združenem delu, delavci, zaposleni pP občanih in civilno pravnih osebah, ki niso sprejo dopolnil iz 1. člena odloka, plačujejo prispevke iz osebnih dohodkov za financiranje družbenih dejavnosti v letu 1980:
1.	otroškega varstva:
—	za financiranje občinskega programa po stop' nji 1,37 od prispevne osnove BOD,
—	za financiranje republiškega programa po stoP' nji 2,07 od prispevne osnove BOD,
2.	osnovnega izobraževanja, solidarnostnih, vza
jemnih in skupnih nalog po stopnji 4,54 od prispeva osnove BOD do 31. 3. 1980,	.
3.	kulturne dejavnosti po prispevni stopnji 1,26 o
prispevne osnove BOD,	,
4.	za dejavnost socialnega skrbstva po prispeva1 stopnji 0,72 od prispevne osnovč BOD,
5.	tclesnokulturne dejavnosti po prispevni stopaj1 0,59 od prispevne osnove BOD.
Občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gosp0^ darske ali negospodarske dejavnosti in se jim dolto dek ugotavlja, plačujejo prispevke po prejšnjem 0 stavku.
3.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, druge 0
ganizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z
last-
nimi sredstvi izvršujejo gospodarske ali ncgospodars y dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja in niso spr^ jeli dopolnil iz 1. člena odloka, plačujejo prispevek ^ dohodka za financiranje dejavnosti zaposlovanja P prispevni stopnji 0,22.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v U13^. nem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 19 dalje.
St. 010-7/77-01
Ljubljana, dne 27. decembra 1970.
*	Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Moste-Polj® Marjan Mogkrič 1. r-
118.
Na podlagi 131. in 186. člena statuta občine kju . Ijana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) ter ° člena Zakona o skupnih osnovah svobodne menl‘ dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 69. člena za*0j, o temeljih sistema družbenega planiranja in o ,e benem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ. št. 6/76^ Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skpP^.j, zasedanju zbora združenega dela. zbora ^raicvc)e-skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26.
cembra 1979 sprejela
I
ODLOK
0 začasnem financiranju zdravstvenega varstva v občini
Ljubljana Moste-Polje od 1. 1. 1980 do 31. 3. 1980
'	1. člen
Delavci v združenem delu, delavci, zaposleni pri °bčanih in civilno pravnih osebah plačujejo prispevke 'z osebnih dohodkov za financiranje dejavnosti zdravstvenega varstva po prispevni stopnji 7,23 od prispev-ne osnove BOD.	«
2.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, drugd organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z last-himi sredstvi izvršujejo gospodarske ali negospodar-s*(e dejavnosti in se jim dohddek ugotavlja, plačujejo Prispevke iz sredstev dohodka, od katerih plačujejo ^®vek, za financiranje zdravstvenega varstva po stop-ni' 1,55 odstotka.
Za delovne ljudi, ki opravljajo dejavnosti s samo-ftojnim delom in se za njih ne ugotavlja osebni do-°dek in za gospodinjske pomočnice, se kot ošnova za Plačevanja prispevka za zdravstveno varstvo uporab-lajo osnove in višine prispevka, sprejete na podlagi 0Polnila k samoupravnem?! sporazumu o temeljih P anov občinskih zdravstvenih skupnosti ljubljanske diavstvene regije v obdobju 1976—1980 za.leto 1980.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-J980	uPorablja pa se od 1. 1. 1980 do 31. 3.
St- 010-14/79-01
Ljubljana, dne 27. decembra 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
119.
Var p°dlagi tretjega odstavka 74. člena zakona o člen VU pred Požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in 186. bst q statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Mo-zborn ^6 na kupnem zasedanju zbora združenega dela, ra ^ajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbo-ne 26, decembra 1979 sprejela
6
..	O D I, O K
nciranju temeljnih nalog programa varstva pred roin v občini Ljubljana Moste-Polje za leto 1980
1.	člen
zdi'u).e'0Vn‘ ^udje v temeljnih in drugih organizacijah z Osebn' deIa ter delovnih skupnostih in občani, ki ®°sPodaln^ ^e*0m s sre(dstvi v lasti občanov opravljajo Vgotavr*'^0 in negospodarsko dejavnost in se jim dohodek, plačujejo prispevek za financiranje nalog programa varstva pred požarom na občine Ljubljana Moste-Polje.
plinih
bniočju
pri	2- člen
^ih 0^rk 56 Plačuje iz dohodka temeljnih in dru-detovnih ni.u'C^ združenega dela oziroma iz sredste\ skupnosti in občanofr, ki z osebnim delorr
in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek.
3.	Slen
Prispevek se plačuje iz dohodka. Osnova je bruto osebni dohodek. Prispevna stopnja za leto 1980 znaša 0,30 %>.
4.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek od odmerne osnove, ki se šteje za osebni dohodek iz. katerega se plačujejo prispevki za samoupravno interesno skupnost. Prispevek odmerja davčna uprava.
5.	člen
Ta odlok prične veljati takoj po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja se od 1. januarja do 31. decembra 1980.
St. 010-12/77-01
Ljubljana, dne 27. decembra 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r.
120.
Na podlagi 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o prispevku za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Moste-Polje za loto 1980
1.	člen
Delavci v TOZD in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) plačujejo prispevek po^ tem odloku za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter opravljanje kolektivnih komunalnih storitev, pri katerih raba ni individualno določljiva in izmerljiva (kolektivne komunalne storitve). Zbrana sredstva po tem odloku se bodo uporabljala za uresničitev sprejetih programov kolektivnih komunalnih storitev, ki jih je sprejela skupščina Komunalne skupnosti Ljubljana' Moste-Polje dne 20. 12. 1979.
2.	člen
Prispevek po tem odloku plačujejo v 1. členu navedeni zavezanci, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne
rabe na območju občine L; ubij ina Moste-Polje, za .leto 1980.
Zavezanci plačujejo sreds va po tem odloku v obliki prispevka iz dohodka. Osn >va ::a obračun prispevka iz dohodka je osebni dohode k, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Stopnja prispevka je 0,93 %>.
Občani, ki z os ibnim de lom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali : iego;podarsko dejavnost ter se jim ugotavlja dohodel, plačujejo prispevek po stopnji 0,93 %> cd celotno dos.-ženega dohodka, zmanjšanega za priznane stroške paslovanja.
Prispevek iz tretjega odt.avka tega člena in prispevke, ki jih plaču, ejo dela\ ci zaposleni pri zasebnih delodajalcih, odmer la in r ;aliz ra davčna uprava občine.
3.	čle i
se nanašajo na delo upravnih organov oz. na upravna področja, za katere so upravni družbeni sVeti ustanovljeni ter predloge predpisov in splošnih aktov, ki ji*1 izdajajo upravni organi;
— pogoje in način uresničevanja pravic, obveznosti in interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti, ki se uresničujejo pri delu upravnih organov.
2.	člen
Na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev se kot upravna družbena sveta ustanovita:
1.	Upravni družbeni svet za davčno politiko.
2.	Upravni družbeni svet za vprašanja s področja urbanističnih, gradbenih in komunalnih zadev ter stanovanjskega gospodarstva in varstva okolja.
Sredstva, zbrana na podi tgi tega odloka se odvajajo na poseben rači n Komui alne skujmosti Ljubljana Moste-Polje ob vsak >kratnem izplačilu osebnih dohodkov pri pristojni pcdružnici služile družbenega knjigovodstva.	>
Davčna uprava občine oc vaja sredstva zbrana na podlagi tretjega odstavka 2. ' lena tega odloka na račun komunalne skupnosti po posebni pogodbi.
4.	člen
Ta odlok začne a eljati osi ai dan po objavi v Urad-.nem listu SRS.
St. 420-16/78-01
Ljubljana, dae 27. decembra 1979. ,
Predsednik Skupščine občine L ubijana Moste-Polje
dar j in Moškrič 1. r.
121.
Na podlagi odgovora o upravnih družbenih svetih v občini Ljubljana Moste-Pol. e in v skladu s 186. členom in 212. členom statuta nbčine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list S IS, št. 2 78) c Skupščina občine Ljubljana MosU-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela' zbc ra kraje- -nih skupnosti m družbenopolitičnega ’.bon dne 26. decembra 1979 3f>—'‘»la
ODLOK
o ustanovitvi upravnih družbenih svetov
1.	člei
Upravni družberi sveti za posamezna upravna področja oziroma posamezne upr? vne organe (v nadaljnjem besedilu — upravni družbeni svet) ?e 'ustanovijo kot oblike podružbljanj i uprave za tista upravna področja ozirom? upravn; organe, za katere jc ocenjeno, da je njihova deja\nost posebnega pomena za občino, za položaj in vlog< združenega dela in da dejavnost upravnih organov na teh področjih vpliva na zadovoljevanje vsakdanjih življenjskih potreb in Interesov delovni h ljudi in ob anov.
Upravni družbeni sveti ob-avnavajo predvsem:
—	vprašanja ki ?e nanaša o n?, izvajanje določene politike ■ in izvršavanje zakoni v, drugih predpisov in splošnih aktov;
—	na pobudo udiležencev v delu u nravnega družbenega sveta predlogo, predpisov In splošnih aktov, ki
3.	člen
Upravni družbeni svet za davčno politiko obrav nava vprašanja izvajanja davčne politike ter vpraša' nja izvrševanja zakonov, drugih predpisov in spl°9nl aktov s področja odmere, evidentiranja in izterjav6 davkov, prispevkov in t^cs. davčne inšpekcije in k<Jn' trole, daje mnenja in predloge v zvezi z obravnavanjem neupravičeno pridobljenih dohodkov in v zv® z usklajevanjem davčnih predpisov, v občinah ter 0° ravnava druga vprašanja z delovnega področja daven uprave.	ga
Udeleženci v delu tega upravnega družbenes sveta so:
1.	Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje,
2.	Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste
POlje’	MO-
3.	Davčna uprava Skupščine občine Ljubljana m
ste-Polje,
4.	Občinska konferenca ZKS Ljubljana M°ste
Polje’	, „te-
5.	Občinska konferenca SZDL Lljubljana Mos
Polje,
6.	Občinski sindikalni svet Ljubljana Moste-P° j"
7.	Gospodarska zbornica SR Slovenije — medo činski odbor za ljubljansko regijo,
8.	Združenje obrtnikov Ljubljana Moste-Polje,
9.	Skupnost za pospeševanje kroetlistva Liubh3 Moste-Polje.
4.	člen
Upravni družbeni svet za vprašanja s podi"0^ urbanističnih, gradbenih in komunalnih zadev ter s novanjskega gospodarstva in varstva okolja °braV1^e vprašanja v zvezi z izdelavo in sprejemom izved urbanistične dokumentacije, obravnava izvajanje P0^ litike in izvrševanja predpisov in splošnih aktov _ urbanističnih, gradbenih, komunalnih, stanovanjs področij, cest, prometa ter varstva okolja ih pvid° vanja oziroma prometa z zemljišči v občini ter °bra _ nava druga vprašanja s področja, za katero je us novljen.
Udeleženci v delu tega upravnega družben6®8 sveta so:
1.	Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje,
2.	Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Mos
P°lje’	„nevC
3.	Sekretariat za urbanistične in . gradbene zau
ter varstvo okolja Ljubljana Moste-Polje,
4.	Občinska konferenca ZKS Ljubljana Polje,
Mos*6'
5.	Občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-p°lje,
6.	Občinski sindikalni svet Ljubljana Moste-Polje,
7.	Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Moste-Polje,
8.	Samoupravna komunalna skupnost Ljubljana
Moste-Polje,
9- Samoupravna interesna skupnost za varstvo Pted požarom Ljubljana Moste-Polje,
10.	Kmetijska zemljiška skupnost Ljubljana Mo-sto-Polje,
11.	Samoupravna interesna skupnost za varstvo “kolja Ljubljana Moste-Polje,
12.	Soseska Ljubljana,
13.	Zavod za družbeni razvoj Ljubljane.
1% Razvojno gospodarska skupnost Ljubljana Mo-ste-Poije.
Udeleženec v delu tega upravnega družbenega sve-a bo tudi Stavbna zemljiška skupnost, ko bo ustavljena.
5.	člen
Pri delu upravnega družbenega sveta lahko sode-lojo organizacije združenega dela, krajevne skup-0sli> samoupravne interesne skupnosti, druge skup-, “Mi in združenja ter uprave organizacij, ki niso ude->2cnci v delu sveta, če upravni družbeni svet obrav-ava vprašanje, ki se neposredno nanaša na njihovo “ “ in uresničevanje njihovih funkcij.
V skladu s programom dela upravnega družbenega “ta sodelujejo pri njegovem delu družbenopolitični, “kovni, znanstveni in drugi javni delavci kot po-Vezniki.
, Katere organizacije in skupnosti iz prvega odstavka	XI-__1____1-	__1-1___1-	„ „	__________!	„„4!
bpra
lega člena bodo sodelovale na posamezni -seji
vnega družbenega sveta in kateri družbenopolitič-strokovni, znanstveni in drugi javni delavci, se
»i, _ bodo
“bb°r upravnega družbenega sveta glede na vprašanja, Jih družbeni svet na določeni seji obravnava.
Posamezne seje udeležili, določi koordinacijski
6.	člen
eno ^eie*enGC v delu upravnega družbenega sveta ima skl "“bratsko mesto, na katero delegira delegata v v _u s svojimi akti in poslovnikom sveta glede na rašanja, ki jih bo svet obravnaval.
Svet. egaM udeleženci v delu upravnega družbenega so 8 delujejo v skladu s smernicami udeležencev, ki hh delegirali ter v skladu s skupnimi in splošnimi ^enimi interesi in potrebami.
Ea . “legat je za svoje delo odgovoren udeležencu, ki 1“ delegiral.
5.	člen
Upravni dtužbeii s' et oblikuje svoj koordinacijski odbor s stalnimi člani, ki jih in en ujejo udeleženci v delu upravnega družbei ega sveta nc podlagi medsebojnega dogovara n g i vodi predsadnik upravnega družbenega sveta.
Koordinaci;ski adbo • zagotavlja ra podlag delovnega programa upr ivne 'a dmžb< negi sveta redno dogovarjanje med udelež anci o aripravah sej sveta, spremlja izvajanje sklt pov sveta in opravlja druge organizacijske aaloj ;e p pooblas ilu veta.
Koordinaci. ski >dbo • doioča sam< upravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične, strokovne, znanstvene in druga javne delavce, k na njegovo povabilo sodeluj rjo pri delu ui ravr ega družbenega sveta.
). člen
Proučevanje pešam znih strokovnih vprašanj iz svojega delovnega pod očja lah to v pravni družbeni Ivet zaupa strokov rim, znanstve no-r: iziskovalnim organizacijam ali tud po; ameznim strekovnjakom.
Upravni družbeni vet lahl o o dikuje komisije oziroma druga lelov na 1 ilesa za proučevanje posameznih vprašanj s svojega delovnega pedročja.
: 0. člen
Upravni družbeni svet dela po programu dela.
Osnova za program dela so programi udeležencev ter drugih organov in oi ganinacij, ki :o pristojni odločati o vprašanjih, o k tterih daje upravni družbeni svet mnenja in predlogi .
11. člen
Upravni družbeni svet v okviru svojega delovnega področja obravnava vpr šanja na pre llog udeležencev ali na podlagi v svetu s irejete pc budi drugih organov in organizacij, ialov nih ljudi in >bčanov ali p i vprašanja, ki jih i vet post ivi na drevni red na lastno pobudo.
Upravni družbeni s et oblikuje : voj a mnenja in predloge na sejah.
Upravni družbeni svet daje s”oja rpnenja in predloge upravnim organom na poiročju, za katero je ustanovljen.
Ce je upra/ni druži eni svet ‘obrt vnaval določeno vprašanje iz pristojnosti upravnega organa na pobudo delovnih ljudi, obč; nov ali rame upravnih organizacij oziroma, skupnosti, se o mnenju ali predlogu upravnega družbenega sveta c aves i tu ii pobudnike.
7.	člen	'
tla redsednika upravnega družbenega sveta voli svet tWu-0C^agi dogovora udeležencev v delu upravnega hjnke°nG^a sve^a *er določi tudi čas trajanja njegove
sejg^dsednik upravnega družbenega sveta sklicuje ®Vet® Po lastni pobudi ali na predlog posamezne-duje e,“*enca, predlaga dnevni red seje in ji predse-lja ’ skrbi za izvrševanje sklepov sej sveta ter oprav-v j ,ruge naloge, za katere ga pooblastijo udeleženci £U "Pravnega družbenega sveta.
$oten ° pr“dscdnik upravnega družbenega sveta od-ha]0 “h zadržan in zato ne more opravljati svojih ’ ga na podlagi dogovora udeležencev nadomešča
“den na Podlagi dogovora v °d delegatov udeležencev.
12.	člen
Pristojni upravni < rgani te • drugi pooblaščeni predlagatelji so pri pri travah predp sov in splošnih aktov in njihovem zvaj mju dolžni obravnavati mnenja in predlo;;e i prar nega družbenega sveta. Ce upravni organ ne srrejne mnenja ali predloga upravnega družbenega sveta, e o tem dolžan obvestiti svet in izvršni svet skupščin' občine na r ačin kot to določa odlok o izvršnim svetu sku nščine občine in občinskih upravnih organi i in strokovnih službah.
11. člen
Upravni organ, v k: terega p tdroije dela spadajo zadeve, ki jih uaravri dr ožbeni svet oi uravnava, oprav-
lja strokovne naloge za potrebe sveta ter mu ^go-tavlja potrebno dokumentacijo, podatke in informacije.
14.	člen
Upravni družbeni svet sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim natančneje določi svojo organizacijo in način dela.
15.	člen
Sredstva za delo upravnih družbenih svetov se določijo v proračunu občine v okviru predračuna upravnega organa, za katero področje je upravni družbeni svet ustanovljen.
16.	člen
Upravna družbena sveta se konstituirata najpozneje do 29. 2. 1980.
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu, SRS.
St. 010-6/79-01
Ljubljana, dne 27..decembra 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r.
122.
Na podlagi 61. člena in 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) ter
45.	člena poslovnika Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 32/79) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1979 sprejela
SKLEP
o potrditvi statutov vzgojnovarstvenih organizacij v občini Ljubljana Moste-Polje
I
Skupščina občine potrjuje statute vzgojno varstvenih organizacij, ki v občini Ljubljana Moste-Polje izvršujejo z zakonom določeno dejavnost posebnega družbenega pomena, vzgojo in varstvo otrok. II
II
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje potrjuje:
1.	Statut vzgojno varstvene organizacije »Angelca Ocepek« p. o. Ljubljana, Zvezna 24, sprejet na referendum dne 30. 10. 1978 s spremembami in dopolnitvami sprejetimi na referendumu dne 14. 5. 1979 in
6.	12. 1979.
2.	Statut vzgojno varstvene organizacije »Jarše« p o. Ljubljana, Rožičeva 10 sprejet na referendumu dne 21. 3. 1977 s spremembami in dopolnitvami sprejetimi na referendumu dne 7. 12. 1979.
3.	Statut vzgojno varstvene organizacije »Oton Zupančič« p. o. Ljubljana, Parmska, sprejet na referendumu dne 27. 2. 1979 s spremembami in dopolnitvami sprejetimi na referendumu dne 10. 12. 1979.
4.	Statut vzgojno varstvene organizacije »Zajčja dobrava« p. o. Ljubljana Polje, Novo Polje c. VI, sprejet z referendumom dne 20. 11. 1978 s spremembami in dopolnitvami sprejetimi z referendumom dne 3. 5. 1979 ter dne 10. 12. 1979.
5.	Statut vzgojno varstvene organizacije »Vevče« p. o. Ljubljana Polje, Vevče 45, sprejet z referendumom dne 6. 4. 1978 s spremembami in dopolnitvami sprejetimi z referendumom dne 3. 5. 1979 ter dne 9. H-1979.
6.	Statut vzgojno varstvene organizacije »Zalog8 p. o. Ljubljana, Zalog 91, sprejet z referendumom dne 27. 12. 1978 s spremembami in dopolnitvami sprejetimi z referendumom dne 24. 4. 1979 ter dne 6. 12. 1979.
III
Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-2/79-01
Ljubljana, dne 27. decembra 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
LOGATEC
123.
Na podlagi 70. in 91. člena ustave SRS (Uradni list SRS, št. 7/74) in na podlagi'zakonov o samouprav' nih interesnih skupnostih s področja družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 38/74 in 39/74) ter v skladu z 42. in 133. členom statuta občine Logatec (Uradni 1>S SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na sči1 zbora združenega dela dne 26. decembra 1979 sprejel®
ODLOK
o prispevkih in prispevnih stopnjah za financiranj® samoupravnih interesnih skupnosti s področja druž' bonih dejavnosti v občini Logate*-
1.	člen
Delavci v združenem delu, delavci zaposleni Pr‘ obrtnikih in civilno pravnih osebah, občani, ki z lastn1' mi sredstvi opravljajo gospodarske in negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, oziroma te' melj na organizacija združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim dc' lom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske in nC gospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlj®1 ter niso sklenili samoupravni sporazum in dopolnil samoupravnim sporazumom o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih de javnosti za leto 1979 in 1980, so zavezanci določil samoupravnih sporazumov za financiranje družbenih de javnosti po določbah tega odloka v času od 1. 1- 1®° dalje.
2.	člen
Zavezanci plačujejo:
1.	Prispevek iz bruto osebnega dohodka delavce^ v skladu z zakonom o osnovah in načinih obračunov^ nja in plačevanja prispevkov za financiranje sam0 upravnih interesnih skupnosti na področju družben1 dejavnosti v letih 1975. 1976. 1977 (Uradni list SR št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76 in 31/76) po naslednjih stoP'
njah: ./.
—	za zvezo skupnosti otroškega varstva	-'^1
—	za občinsko skupnost otroškega varstva
___ - •/.
— za	vzgojo in osnovno izobraževanje	6,65
2a	kulturo	0,88
za	telesno kulturo	0,34
~~ za	zdravstveno varstvo	8,87
~~ za	socialno skrbstvo	0,89
j, ' Pl'ispevek iz dohodka v skladu z določili zakona ‘Prejšnje točke po stopnji:
~~ za	zdravstveno varstvo	2,02
~~ za	zaposlovanje	0,17
3. člen
U).^5a 0|H0k začne veljati naslednji dan po objavi v
i« nem v
198» dalje.'
,	v	vi	i vi ti ii p vi v/ vy j ct v i v
nem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja
St. 010-27/79
Logatec, dne-26. decembra 1979.
Predsednnik
Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl. inž. 1. r.
124.
Podlagi 97., 107., 111. in 116. člena obrtnega za-°bčin Uradni list SRS, št. 11/79) in 133. člena statuta zbo,.^ L°Satec je Skupščina občine Logatec na seji 26. . združenega dela in zbora krajevnih'skupnosti dne cembra 1979 sprejela
° Reditvi
ODLOK
določenih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Logatec
detem odlokom se Jttvnosti:
1.	člen
določajo pogoji za opravljanje
Pzxyaj sprejom naročil oziroma predmetov v delo ter svojih izdelkov izven poslovnega prostora,
__ sPrGjcmanje gostov na prenočišče in hrano, PrPdaja na drobno,
stranci,°9rav^ianJc gospodarskih dejavnosti kot po-Poklic,
uPoraba dopolnilnega dela drugih oseb,
Prostori za prenočevanje gostov in nudenje uslug iz prvega odstavka tega člena morajo izpolnjevati s predpisi določene sanitarne pogoje.
6.	člen
Prodaja na drobno se ob pogojih obrtnega zakona in zakona o blagovnem prometu lahko opravlja na vsem območju občine Logatec.
7.	člen
Delovni ljudje in. občani lahko v skladu z obrtnim zakonom in tem odlokom opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se kot postranski poklic ne smejo opravljati naslednje gospodarske dejavnosti:
—	opravljanje storitev z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, z avtodvigali, z viličarji ter z vlečnicami,
—	izdelava in popravila lovskega in športnega orožja,
—	avtoprevozništvo,
—	prodaja na drobno, razen prodaja plina,
—	gostinska dejavnost,, razen sprejemanja gostov na prenočevanje v zasebnih gospodinjstvih,
—	dejavnost iz proizvodnje ali storitev, ko se z uporabo avtomatov in drugih visokoprodukcijskih strojev opravlja storitev ali proizvodnja za tržišče v linij-sko-kontinuiranem tehnološkem procesu z enostavno predelavo surovin.
8.	člen
Samostojni obrtniki, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami (popravili, vzdrževanimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnika) ali v tem okviru opravljajo dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela smejo zaposliti tudi več kot pet delavcev, toda največ sedem delavcev pod pogojem, da poslovni prostor z opremo ustreza predpisanim pogojem glede varstva pri delu ter ostalim sanitarno-tehničnim pogojem glede na povečano število delavcev.
Sam	2' Člen
^Ojni obrtnik sme z dovoljenjem pristojnega
f0,1ia DC"a uPravnega organa sprejemati naročila ozi-*2v6n ,edmete v delo ter prodajati svoje izdelke tudi
Poslovnega prostora. 8
3. člen
8l%WV0lien3e za prodajo oz. nudenje uslug izven po-t»vv, Proslora in sprejemanje naročil oz. predme-^Sotov]. °’ si lahko pridobi samostojni obrtnik, če ime Cni Prostor, ki izpolnjuje predpisane sanitar-ene Pogoje.
4.	člen
čil hiorafv1’- prostor oz- Prostor za sprejemanje naro-blti vidno označen s lirmo obratovalnice.
.	5. člen
J1 jirn n ' lahko sprejemajo na prenočevanje goste ^‘Ujstv i ° brano ln Pijačo v svojih zasebnih go-“a3ro5]a 11 samo Prek organizacij združenega dela s 6e,1o 8(>stinstva in turizma oz. prek drugih druž-Pravnih oseb.
9.	člen
Dovoljenje iz prejšnjega člena izdaja občinski upravni organ pristojen za gospodarstvo.
10.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni inšpekcijski organi.
11.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se kaznuje za prekršek:
1.	kdor brez dovoljenja občinskega upravnega organa sprejema naročila oz. predmete v delo ter prodaja svoje izdelke izven poslovnega prostora (2. člen odloka),
2.	kdor ne označi prodajni prostor s firmo (4. člen odloka),
3.	kdor sprejema na prenočevanje goste In jim nudi hrano in pijačo mimo organizacije združenega
1 dela s področja gostinstva in turizma oz. preko drugih družbeno pravnih oseb (5. člen odloka).
Za prekrške iz 1. do 3. točke lahko pristojni inšpektor izreče naj nižjo kazen, določeno s tem členom na kraju samem.
12.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 40/73) ter sklep o dovolitvi uporabe dopolnilnega dela drugih delavcev pri samostojnih obrtnikih (Uradni list SRS', št. 8/79).
13.	člen
Ta začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-26/79
Logatec, dne 26. decembra 1979.
Predsednnik
Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl. inž. 1. r.
125.
Na podlagi 4., 9., 10. in 207. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o ureditvi zimske službe na območju občine Logatec
I.	SPLOSNE DOLOČBE
10.	mobilizacija delovnih ljudi in občanov ter delovnih sredstev za odstranjevanje snega iz kategoriziranih in nekategoriziranih cest, trgov, ulic in kolesarskih stez, kadar tega dela zaradi nenormalno veliki padavin ali nenormalno velike odjuge ne zmpre opra viti za to pooblaščena delovna organizacija ali kra jevna skupnost na svojem območju.
3.	člen
Pooblaščeni izvajalci zimske službe za opravil® pod točko L, 2., 3., 4., 5. in 9. prejšnjega člena te6 odloka za kategorizirane in nekategorizirane cest ’ ulice in trge so delovna organizacija "»Gradnik« Log® tec in krajevne skupnosti na svojem območju.
Delovna organizacija »Gradnik« Logatec in ki® jevne skupnosti so dolžne pripraviti operativni P*®11 zimske službe iz katerega bodo razvidna opravila 1 medsebojni pogodbeni odnosi, vrstni red pluženja ^ ga predložiti Samoupravni komunalno cestni skupn® s ti katerega potrdi po predhodnem soglasju izvršneg sveta do 20. oktobra tekočega leta.
4.	člen
Samoupravna komunalno cestna skupnost ima n® slednje naloge na področju zimske službe:
—	spremlja izvajanje potrjenenga programa ziin ske službe,
—	primerja racionalno uporabo delovnih sreds in naprav,
—	daje pobude za morebitne spremembe org®n zaci j c zimske službe,
—	zagotavlja sredstva, po sprejetem planu za koče leto.
1.	člen
S tem odlokom se ureja organizacija in izvajanje zimske službe na območju občine Logatec in obveznosti, ki jih ima,io pri izvajanju službe: upravni organi, krajevne skupnosti, izvajalci zimske službe, OZD ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki upravljajo premoženje v družbeni lasti, ter delovni ljudje in občani.
2.	člen
Zimska služba obsega naslednja opravila;
1.	pluženje snega na kategoriziranih in nekategoriziranih cestah, trgih in javnih parkirnih površinah,
2.	posipavanje kategoriziranih in nekategoriziranih cest. ulic, tr|ov z ustreznim materialom za preprečevanje poledice,
3.	odstranjevanje in odvoz snega v naselju Logatec s planom določenih ulic, trgov in javnih parkirnih površin,
4.	čiščenje mrež in odtočnih uličnih požiralnikov pri cestnih prehodih v času odjuge,
5.	pluženje in odstranjevanje snega ter posipavanje proti poledici na yseh ostalih cestno-prometnih površinah, ki so namenjene za hojo oz. promet v stanovanjskih naseljih,
6.	odstranjevanje ledenih sveč s streh in strešnih žlebov,
7.	namestitev in vzdrževanje snegolovov na strehah, s katerih se lahko vsuje snežni plaz in je zaradi tega ogrožena varnost občanov in premoženja,
8.	ureditev in vzdrževanje strešnih in odtočnih cevi,
9.	čiščenje zasneženosti prometnih znakov,
II.	ODSTRANJEVANJE SNEGA S HODNIKOV IN PRIPADAJOČIH FUNKCIONALNIH POVRŠIJ
5.	člen
Hišni sveti, upravljale! in uporabniki družbe0^ objektov ter lastniki zgradb, oziroma uporabnih dolžni:
—	odstraniti sneg s hodnika,	c
—	odstraniti s strehe, žlebov in hodnika le°e sveče,
—	posipavati hodnik ob poledici,	.Ji!
—	očistiti ulične požiralnike in ob vozišču zaž0 viti odvodnjavanje.
6. člen
Odstranjevanje snega z javnih prometnih P°
vrši"
anj®
iz 5. točke 2. člena tega odloka in njihovo posipava proti poledici zagotovijo hišni sveti oziroma ctp01'3^ niki zgradb, vs.ak za svoje območje oziroma v <>kvl svoje pristojnosti.
7.	člen
Zapadli sneg mora biti odstranjen s hodnikov tal vsakokrat, ko ga zapade več kot 10 cm, zjutraj ^ najkasnenje do 7.00 ure. Izvajalci zimske
5.	člena tega odloka morajo odstraniti sneg s bo kov in jih posipavati proti poledici v celotni dol' zgradbe oziroma s celotne funkcionalne površine- ■ Izvajalci zimske službe po tem odloku so do pričeti s pluženjem ko zapade 10 cm snega. , va Pluženje se izvaja po zaporedju kot ga predvid operativni plan za posamezna področja krajeV skupnosti.
8.	člen
s Ob poledici se mora hodnike in pešpoti posipavati 01J o ali peskom. Prepovedano je posipavanje z ža-letn, smetmi ali drugim materialom.
9.	člen
0c, ^gradbe, s katerih se lahko vsuje snežni plaz, ki Ush-Za varr\ost občanov in premoženja morajo imeti odt xln0 ™ rebno vzdrževane snegolove. Žlebovi in Sn .6 cev* na zgradbah ne smejo biti poškodovani, str ° • *;re^ia odstranjevati ledene sveče. Pred od-Se nlevanjem snega s streh in odstranjevanjem sveč rnora hodnik ustrezno zavarovati.
10.	člen
cion ,r\ 0<^s*'ranjevanju snega s hodnikov, streh, funk-v0,^h drugih površin ni dovoljeno zametavati i:ernS(:a' Sneg se mora odlagali ob robu vozišča ^ 61 m°ra biti zagotovljeno odvodnjavanje ali z VoU’ kier odstranjeni sneg ne ovira hoje in prometa
pri
na
IlL UKREPI V PRIMERU IZREDNIH SNEŽNIH PADAVIN
11.	člen
srodstvo in nadzor nad izvajanjem opravil zimske cjj' 6 v Primeru izrednih, snežnih padavin ali velikih * Prevzema občinski štab za civilno zaščito.
Zaščit^*118*11 štsib za civilno zaščito in štabi za civilno civiin° V	lahko odredijo mobilizacijo enot
*iudi 6 za®6ite in predlagajo mobilizacijo delovnih n občanov, delavcev in materialnih sredstev.
12.	člen
sne^-^an^na sredstva za izvajanje nalog v izrednih iz s, j razmeraji zagotovi izvajalcu del izvršni svet da obvezne proračunske rezerve.
— ne zagotovi odstranjevanje snega iz površin (6. člen).
15.	člen
Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje za prekršek takoj na mestu posameznik če:
1.	ne odstrani snega s hodnika (5. in 7. člen);
2.	ne odstrani s strehe, žlebov in hodnika ledene sveče (5. člen);
3.	ne posipava hodnika ob poledici (5. člen);
4.	ne očisti uličnih požiralnikov in ob vozišču, ne zagotovi odvodnjavanje (5. člen);
5.	posipa hodnik z žaganjem, smetmi, pepelom ali drugim materialom (8. člen);
6.	ustrezno ne zavaruje pločnikov, kadar odstranjuje z zgradb sneg ali ledene sveče (9. člen),
16.	člen
Denarne kazni iz 15. člena tega odloka izterjajo takoj na mestu delavci Postaje milice Logatec,- komunalno cestni inšpektor, komunalni redar in druge pooblaščene uradne osebe.
O plačani denarni kazni se izda potrdilo. Če storilec denarne kazni ne plača, mu izda pooblaščena oseba nalog za plačilo.
Storilec, ki denarne kazni ne plača takoj na mestu, jo je dolžan plačati v roku 8 dni ali v tem roku ugovarjati pri organu, katerega pooblaščena uradna oseba je izrekla kazen. Storilcu, ki mu ni bilo mogoče izreči kazni, se pošlje obvestilo o prekršku in plačilni nalog. Tudi v tem primeru lahko storilec kazen plača ah vloži ugovor v istem roku.
Ugovor se poda ustno ali pismeno priporočeno po pošti. Ugovor pošlje organ skupaj s predlogom za uvedbo postopka o prekršku in s plačilnim nalogom, izdanim takoj na mestu pristojnemu sodniku za prekrške.
Če se denarna kazen ne izterja takoj na mestu ali če tisti, ki je storil prekršek v določenem roku ni vložil ugovora, se pošlje plačilni nalog organu, ki je pristojen za izterjavo davkov v izvršitev.
IV. KAZENSKE DOLOČBE
17. člen
13.	člen
kaZtl^. ^enarn° kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev se tla 0sel),Za Prekršek družbeno pravna ali civilno prav-
ne izpolnjuje nalog tega odloka, vt,Šev ne izpolni s pogodbo sprejetih obveznosti o iz-___n;lu zimske službe (3. in 5. člen), *>0sipavneuOdStrani sne6a s hodnika (10. člen) in ne
___a “otinika ob posledici (8. člen),
^et>Qv °^sUanl ledenih sveč s Streh in strešnih Pe z ‘ 1 ustrezno ne zavaruje hodnika preden prič-__ stranjevanjem ledenih sveč (5. in 9. člen),
‘e odstrani snega s hodnikov (7. člen).
'	14. člen
2,lu5e ^enarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev se ka-Oaebo av prekršek družbeno pravno ali civilno pravno
__ 11 Posameznik če:
K kj ae Pomesti ali ne vzdržuje snegolova na zgrad-0^točnmCira imeti napravo ali ne vzdržuje žlebov in
--odCeVi (9' Člen)’
kroipgt aga sneg na mestu kjer ovira občane in tega odlok	aU ovira izvajalca iz 3. in 5. člena
Odgovorni izvajalci zimske službe iz 3. člena tega odloka imajo pravico in dolžnost odstraniti sneg in posipati proti poledici javne površine na stroške uporabnikov iz 5. člena, če po predhodnem opozorilu pristojnega organa-tega pravočasno ne storijo sami.
Pristojni organ naroči izvajalcu zimske službe, da opravi to delo.
V.	KONČNE DOLOČBE
18.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka, preneha veljati odlok o ureditvi zimske službe na območju občine Logatec (Glasnik, št. 4/65).
19.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-25/79
Logatec, dne 26. decembra 1979.
Predsednnik
Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl. Inž. 1. r.
SEVNICA
126.
Po 2. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in izidu referenduma o uvedbi samoprispevka na območju krajevne skupnosti Bučka z dne 16. decembra 1979 je svet krajevne skupnosti Bučka dne 19. decembra 1979 sprejel
SKLEP
o uvedbi plačevanja samoprispevka za območje krajevne skupnosti Bučka
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Bučka se uvede samoprispevek za:
—	sofinanciranje izgradnje ceste: regionalna cesta —pokopališče—regionalna cesta v višini 40 % zbranih sredstev samoprispevka,
—	sofinanciranje razširitve telefonskega omrežja v višini 40 "/o zbranih sredstev samoprispevka,
—	sofinanciranje vzdrževanja krajevnih poti v višini 20 %> od zbranih sredstev samoprispevka.
2.	člen
Samoprispevek se uvaja za dobo 5 let, in sicer z veljavnostjo od 1. 1. 1980 do 31. 12. 1984.
Samoprispevke bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Bučka.
3.	člen
Za uresničitev nalog iz 1. člena tega sklepa bo potrebno zbrati 500.000 din, medtem ko se bo po cenah iz novembra 1979 zbralo s samoprispevkom 500.000 din.
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali zavezanci:
—	po stopnji 1,5 °/o od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, vključno z nagradami, dopolnilnim delom in delom na domu,
—	po stopnji 1,5 °/o občani, ki imajo dohodke od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev od davčnih osnov,
—	po stopnji 1,5 č/o osebni, invalidski in družinski upokojenci,
—	po stopnji 1,5% delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti.
5.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od osnov iz prvega odstavka 10. člena zakona o samoprispevku. Samoprispevek tudi ne plačujejo delovni ljudje in občani, ki ne dosegajo 2000 din neto dohodka mesečno in delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni kafpstrski dohodek ne presega 1000 din na gospodinjstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja.
6.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na prehodnem žiro računu krajevnega samoprispevka občine
Sevnica št. 51610-780-83104.
Investitor in izvajalec del po programu iz tega sklepa je poseben odbor pri krajevni skupnosti Bučka.
Nadzor nad delom in trošenjem zbranih sredstev bo izvajal svet krajevne skupnosti Bučka.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevanju osebnega dohodka kontrolira SDK in občinska davčna uprava.
7.	člen	•
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980.
St. KS-215/79-11
Bučka, dne 19. novembra 1979.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Bučka Jože Kovačič 1. r.
127.
POROČILO
volilne komisije krajevne skupnosti Bučka o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju KS Bučka
Volilna komisija krajevne skupnosti Bučka ugotavlja, da so bili na referenduinu dne 16. 12. 1979 za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Bučka doseženi naslednji izidi glasovanja:
V glasovalne sezname krajevne skupnosti Bučka je vpisanih 419 glasovalnih upravičencev, od tega jih je 5 na delu v tujini ali v JLA. Od 414 glasovalnih upravičencev je na vseh treh glasovalnih mestih glasovalo 391 upravičencev ali 94,44 %.
Od tega števila je glasovalo ZA uvedbo samoprispevka 326 krajanov ali 78,74%, PROTI je glasovalo 59 krajanov ali 14,25%, neveljavnih je bilo 6 glasovnic ali 1,45 %. Glasovanja se ni udeležilo 23 krajanov ali 5,56%.
Na podlagi gornjih rezultatov volilna komisija ugotavlja, da je referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka uspel, saj je za uvedbo glasovalo 326 kra-ianov ali 78,74%.
Bučka, dne 16. decembra 1979.
Predsednik volilne komisije
Alojz Šutar I. r.
SLOVENSKE KONJICE 128.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 88., 97., 107., 111. in 116. členu obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1-3/79) v zvezi z določili zakona o evidenci in nastanitvi občanov in o registru prebivalstva (Uradni list SRS, št. 4-27/74) in 163. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Slovenske Konjice
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se urejajo nekatera vprašanja s področja zasebne obrti v občini Slovenske Konjice, za katera je z obrtnim zakonom določeno, da jih s svojimi dopolnilnimi predpisi ureja občinska skupščina in to:
—	sprejemanje gostov na prenočevanje ter nudenje hrane in pijače gostom in abonentom;
—	opravljanje določenih gospodarskih dejavnosti kot postranski poklic;
—	uporaba dopolnilnega dela drugih oseb;
—	prodaja lastnih izdelkov samostojnih obrtnikov, oziroma opravljanje gostinskih storitev izven poslovnega prostora;
—	prodaja na drobno.
II. SPREJEMANJE GOSTOV NA PRENOČEVANJE
TER NUDENJE HRANE IN PIJACE GOSTOM IN ABONENTOM
2.	člen
Kmet, kateremu se odmerja prispevek za zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov, lahko v svojem kmečkem gospodarstvu sprejema na prenočevanje goste ter nudi gostom in abonentom lastno hrano in pijačo v skladu s predpisi in pod pogoji, ki jih določa ta odlok.
Ta dejavnost se sme opravljati samostojno ali preko OZD s področja gostinstva in turizma, oz. pristojne turistične organizacije.
Ce se dejavnost opravlja v sodelovanju z OZD s področja trgovine in gostinstva, oz. preko turistične organizacije, se način posredovanja sprejemanja gostov na prenočevanje in hrano določi s pogodbo o poslovnem sodelovanju.
Pogodba iz prvega' odstavka tega člena mora vsebovati določila o zaračunavanju storitev, 8 obveznem vodenju, evidence, o zasedenosti turističnih kapacitet in drugih dolžnosti organizacije združenega dela, oziroma turističnega društva kot posrednika ter o višini provizije za opravljanje posredovanja.
3.	člen
Dejavnosti iz 2. člena tega odloka se sme opravljati pod pogoji iz zakona o gostinski dejavnosti, pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost in o storitvah v gostinskih obratih ter pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih prostorov za sprejemanje na prenočevanje ter za pripravo in strežbo hrane in pijač v gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih.
4.	člen
Kmet, kateremu se odmerja prispevek za zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov, ki želi v svojem kmečkem gospodarstvu sprejemati na prenočeva-' nje goste ter nuditi gostom in abonentom lastno hrano in pijačo, mora pri občinskem upravrfem organu, pristojnem za gospodarstvo, vložiti pismeni zahtevek za izdajo dovoljenja.
Dovoljepje izda za gospodarstvo pristojen občinski upravni organ po ugotovitvi, da so izpolnjeni vsi pogoji iz tega odloka in splošnih sanitarnih predpisov.
5.	člen
Gostom in abonentom iz 2. člena tega odloka morajo biti vselej na vpogled ceniki storitev in normativi porabe jedil v pripravljeni hrani.
6.	člen
Vsako spremembo v zvezi s sprejemanjem gostov na prenočevanje in hrano (število ležišč, sob, nudenje hrane in podobno), so občani dolžni pravočasno prijavljati pristojnemu organu oddelka za gospodarstvo SO.
7.	člen
Občani iz 4. člena tega odloka morajo voditi knjigo gostov. V knjigo gostov morajo vpisovati vse. osebe, ki jih sprejemajo na prenočevanje in jim nudijo hrano in pijačo.	»
8.	člen
Knjiga gostov mora biti na vpogled pristojnim organom občinske inšpekcije, hraniti pa se mora najmanj tri leta, potem ko je bila zaključena.
Knjigo gostov in ostale obrazce za prijavljanje in odjavljanje gostov založi za notranje zadeve pristojen občinski upravni organ.
III.	OPRAVLJAN !E GOSPODARSKE DEJAVNOSTI KOT POSTRANSKI POKLIC
9.	člen
Delovni ljudje in občani smejo v skladu z določbami obrtnega zakona trajno ali sezonsko opravljati gospodarske dejavnosti tudi kot postranski poklic naslednjih obrtnih strok:
—	čevljarstvo,
—	prostoročno kovaštvo,
—	elektromehanika za gospodinjske stroje,
—	popravilo raznih orodij ter vzdrževanje strojev,
—	izdelava raznih ključev,
—	popravilo raznih hidravličnih naprav,
—	vzdrževanje kmetijskih strojev in kmetijske mehanizacije,
—	montaža in popravilo TV anten,
—	čiščenje preprog, talnih oblog in stekla (šipe),
—	montaža rolet in popravilo le-teh,
—	sedlarstvo,
—	lončarstvo,	t
—	popravilo športne opreme in montaža le-te,
—	pletilj st vo,
—	popravilo nogavic,
—	rezbarstvo,
—	kolarstvo,
—	sestavljanje raznih kovinskih in plastičnih elementov (delo na domu),
—	popravilo in vzdrževanje lesenih izdelkov,
—	polaganje in popravilo parketov,
—	pečarstvo,
—	moško in žensko krojaštvo in šiviljstvo,
—	sodarstvo,
—	pleskarstvo in polaganje tapet.
10.	člen
Dovoljenje iz prejšnjega člena izda občinski upravni organ, pristojen za obrt.
IV.	UPORAB/1 DOPOLNI! NEGA DELA DRUGIH OSE i
11.	čl si
Dovoljenje ;a z; poslitev več kot i delavcev, toda največ 7 delavcev 1 ihko izd; občinski upravni organ samostojnemu c brtn.ku pod laslc dnji ni pogoji:
1.	da se sa nost >jni obrt ;ik ukvarja s storitvami (popravili, vzdrževal rimi deli izd elavo posameznih izdelkov po indi'’iduć Inih nar >čilil, miirah, načrtih in zahtevah naročnika) ali v tei i okviru opravlja dejavnost po pogodbi z organizacijo združene ja dela;
2.	da ima i rime rne posl vne prostore in da ima zagoto Ijeno higiensl o-teaniči o varstvo delavcev;
3.	da redno izpo njuje sv< je o ivezaosti do družbene s-ku'mosti;
4.	la delavci pri tamosto. nem obrtniku redno prejemajo osebni dohodek in im jo zigoto vij ene vse pravice, k jih določa zakon, kol ktivaa pogodba in drugi samoupravni sporazumi.
12.	čl< n
Pri izdaji c dloč >e mora obč nski upravni organ upoštevati tudi mnenje pris ojnega trgana krajevne skupnosti in občinskega sindil alnega s reta in obrtnega združenja.
V.	PRODA.rA L DELKO' IN OPRAVLJANJE
GOSTINSKU I ST DRI' 'EV ZV1N P< 1SLOVNEG A PROSTI RA
13.	čle n
Samostojni ibrti ik sme ; dov oljet jem občinskega upravnega orgr na irodajati svoie itdelke, oziroma opravljati gostinske ; toritve ti di i; ven poslovnega prostora, na raznih prireditvah, proslavah zborovanjih in ob drugih priložnosti! u
14;. čle n
Dovoljenje iz 13 člena t< ga c dloki se sme izdati samostojnemu c brin ku, če i na ; ugotovljen prodajni prostor, ki izpolnjuje predpis me pogoje in če s prodajo ne moti javnega reda in n iru.
15.	čle i
Šteje se, d: im v samost >jni obrtnik zagotovljen prodajni prostor, če dokaže, da ima aravico začasno uporabljati pros or, < zirorna č : pri dlož soglasje prireditelja, da s svojo di javr.ostjc prireditev dopolnjuje.
16.	čle n
Prodajni prostor mota bi i vidno označen s firmo obratovalnice.
17.	člen
Za prodajo izdel cov na t gu, ;ejm h in razstavah, samostojnemu obrtniku ni pi treb ao dovoljenje iz 13. člena toga odlok;..
x	r
’ VI. PRODAJA NAD tOB MO
18.	člen
Prodaja na drobno se ob pogojih 'e-brtnega zakona in zakona o bi igov rem prometu lahko opravlja na vsem območju o!'čine Slovensk i Konjice.
VII.	KAZENSKE DOLOČBE
19.	člen
Za kršitve določb tega odloka se uporabljajo kazenske določbe 140. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1-3/79) in 67. in 68. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21-1349/77) ter 14. in 15. člena zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (Uradni list SRS, št. 4-27/74).
VIII.	KONČNE DOLOČBE
20.	člen
Ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati:
1.	odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 41-935/73 in 24-1221/75);
2.	odlok o pogojih, pod katerimi sc lahko samostojnim obrtnikom dovoli več kot 5 delavcev, toda največ 7 delavcev (Uradni list SRS, št. 1-120/79);
3.	odlok o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov (Uradni vestnik Celje, št. 25/66);
4.	odlok o vodenju knjige gostov za občane in organizacije (Uradni vestnik Celje, št. 25/66'
21.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 313-2/79-1
Slovenske Konjice, dne 26. decembra 1979.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Franc Ban 1. r.
129.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 26. členu zakona o financiranju splbšnijr družbenih pojreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) ter 162. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Slovenske Konjice za I. trimesečje 1980
)
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1980 se potrebe občinskih upravnih organov in drugih uporabnikov sredstev proračuna v I. trimesečju 1980 začasno financirajo na podlagi proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1979.
2.	člen
V času začasnega.financiranja se sme uporabiti toliko sredstev, kolikor jih je sorazmerno porabljenih v istih dobah po proračunu za preteklo leto, "vendar največ četrtina (25 %>) vseh prihodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1979.
3.	člen
Prihodki in razporeditev prihodkov po tem odloku so sestavni del proračuna za leto 1980.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice sc pooblašča, da lahko v primeru neenakomernega pritekanja proračunskih sredstev najame posojilo iz sredstev rezerv proračuna Skupščine občine Slovenske Konjice.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-28/79-1
Slovenske Konjice, dne 26. decembra 1979.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Franc Ban 1. r.
130.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 3., 5., 8. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27-255/72 in 8-470/78) ter 163. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu nad Milenkovo cesto v Slovenskih Konjicah
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt gradnje stanovanj nad Milenkovo cesto v Slovenskih Konjicah.
Načrt je izdelal Zavod za urbanizem Velenje pod številko 227/79.
2.	člen
Osnutek zazidalnega načrta je bil razgrnjen na javni vpogled s sklepom izvršnega sveta občinske skupščine o razgrnitvi zazidalnega načrta nad Milenkovo cesto v Slovenskih Konjicah (Uradni list SRS, št. 33-1496/79).
3.	člen
Zazidalni načrt vsebuje programski in tehnični del po določilih 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
4.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled organizacijam in občanom pri občinskem upravnem organu, ki je pristojen za urbanizem.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem zazidalnega načrta opravlja občinska urbanistična inšpekcija.
6.	člen
Ta odlok začne veljat: osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-5/79-1
Slovenske Konjice, dne 26. decembra 1979.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Franc Ban L r.
131.
Skupščina občine S.ovenske Kon ice je na podlagi drugega odstax-ka 5. čle la zakona o s .anarinah (Uradni list SRS, št. 50-329-72) in 163. čkna s atuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 11-876/78) in skladno s samoupravnim spt razumom o oblikovanju in postopnem prehodu na -konomske stanarine v občini Slovenske Konjice na s 'ji zbora združenega dela in na seji zbora kraievn h sl upnosti ( ne 26. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o aajv 3jih stanarinah '
1.	člen
S tem odlokom se določijo naj\ išje stanarine za vse kategorije stanovanj na območju občine Slovenske Konjice.
2.	člen
Najvišje stanarine .a leto 1£80 ne smejo presegati stanarin, ki so jih ime niki stanovanjske pravice pla- , čevali v decembru 197:, poveča re za 28,5 °/o.
3.	člen
Ko začne veljati ta odlok, p'eneha veljati odlok o zvišanju stanarin in r ajemnin (Uradni list SRS, št.
12-877/78).
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS
St. 36-8/79-1
Slovenske Kon ice, dne 26. cecembra 1979.
Prt dsednik S cupš line občine Sl iven ;ke Konjice franc Ban 1. r.
132.
Skupščina občine S ovenske Konj ce je po 16. členu zakona o geodetski sl žbi (Urrdni list SRS, št. 23-1060/76), 27. člena 2 akor a o sred; tvih za delo upravnih organov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15-131/73) in 163. členu statuta ob line Slov >nske Konjice (Uradni list SRS, št 12-876/78) ra se i zbora z Iružcnega dela in na seji zbora krajevni i skupne sti dne 26. decembra 1979 sprejela
<' D L O K
o cen:.h za geoi etsk; sto itve
1.	člen
S tem odlckom se drločajo ce ne geodetskih storitev občanom, državnim organom, dri štvon in civilnopravnim, osebam, or ganizacij im zdrož mega dela, drugim samoupravnim organizaci am in seupnostim, v zadevah geodetske službe, ki jil opravlja občinski upravni organ, pristojen za ge odel ske-zader e, poleg redne upravne dejavnosti.
2.	člen
Za-storitve, ki jih opravlja geodetski upravni organ poleg redne ujiravne dejavnosti se štejejo:
1.	parcelacija zemlj šč,
2.	prenos stanja n: zemljišče iz načrtov in kata-strtiv,;ki*jihyvz Iržu. e ge »detska služba.
3.	člen
Cene geodetskih storitev iz 2. člena tega odloka
znašajo:	din
—	terenska ura dela	117
—	pisarniška geodetska	ura dela	117
—	ura dela figuranta	05
Materialni stroški in prevozni stroški se zaračunavajo posebej po dejanski uporabi in v skladu z veljavnimi predpisi. •
4.	člen
Izvršni svet občinske skupščine se pooblasti, da cene iz 3. člena tega odloka revalorizira, kadar se za to pokaže potreba.
5.	člen
Prihodki, ki se ustvarijo z dejavnostjo iz 2. člena tega odloka so prihodek proračuna občine Slovenske Konjice.
6.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok ^ cenah za geodetsko-tehnične storitve (Uradni list SRS, št. 12-1313/78).
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-12/79-1
Slovenske Konjice, dne 26. decembra 1979.
Predsednik 1 Skupščine občine Slovenske Konjice Franc Ban 1. r.
133.
Na podlagi 1. odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2-73/76) in 31. člena statuta samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupni seji skupščine Požarne skupnosti občine Slov. Konjice, dne 26. decembra 1979 sprejela
SKLEP
s katerim ugotavljata, da je sklenjen samoupravni sporazum o določitvi prispevne stopnje za financiranje temeljnih nalog programa Požarne skupnosti za leto 1980
I
Samoupravni sporazum o določitvi prispevno stopnje za financiranje temeljnih nalog programa Požarne skupnosti občine Slov. Konjice za leto 1980 je sklenjen, ker je bilo ugotovljeno, da je bil podpisan od strani ustanoviteljev Požarne skupnosti, Ki združujejo nad 80 % delovnih ljudi na območju občine Slovenske Konjice.
II
Prispevek se obračunava in plačuje po 2 in 3, členu samoupravnega sporazuma o združe vam u finančnih sredstev za delo Požarne skupnosti občine Slovenske Konjice za leto 1980.
III
Zavezanci nakazujejo prispevek na zbirni račun:
—	»prispevek za protipožarno varnost iz gospodar stva« — 50720-842-049-2666
—	»prispevek za protipožarno varnost iz negospo darstva« — 50720-''842-049-2671
— »prispevek za protipožarno varnost od delovnih ljudi, zaposlenih pri občanih, ki samostojno opravljajo dejavnost in civilno pravnih osebah« — 50720-842-049-
2687.
IV
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevne stopnje za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom za lete 1979, št. 08-8/2-78 z dne 26. decembra 1978, objavljen v Uradnem listu SRS, št, 1-124/79 z dne 13. 1. 1979.
V
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja, pa se od 1. januarja 1980 dalje.
Slovenske Konjice, dne 26. decembra 1979.
Predsednik Skupščine SIS varstva pred požarom Slovenske Konjice
Florjan Jančič 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU 134.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 26. členi i zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora 26. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o zaf. vv : liiianoiranju potreb občine Šentjur pri Celju za prvo trimesečje I98r
1.	člen
Potrebe upravnih organov in drugih uporabnikov proračunskih sredstev se bodo do sprejetja občinskega proračuna za leto 1979 najdalj pa do 31. 3. 1980 financirale tako, da se sme uporabljati največ 25 Vo vseh porabljenih sredstev razporejenih v proračunu zn leto 1979.
2.	člen
Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Šentjur pri Celju za 1«(. ’
3.	člen
Ce dohodki proračuna ne bodo dotekali skladno z realizacijo izdatkov, se za začasno kritje razporejenih sredstev uporabljajo sredstva rezerv«"
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi ■ Uradnem listu SRS.
Št. 402-144/79-1
Šentjur pri Celju, dne ,26. decembra 1979.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Stanko Lesnika 1, r.
135.
, Skupščina občine Šentjur pri Celju je na osnovi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74) in 124. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora •združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1979
1.	člen
Spremeni se 1. člen odloka o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 14/78) in se glasi:
»Skupni prihodki proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1979 znašajo 47,667.000 din, od tega:
din
—	razporejeni prihodki	47,627.000
—	tekoča rezerva	50.000
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi 1 Uradnem listu SRS.
Št. 400-1/79-4
Šentjur pri Celju, dne 26. decembra 1979.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r.
136.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti po 24. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) ter 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) dne 26. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o prispevku za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, pa niso sklenili samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje objektov splošne komunalne porabe v občini Šentjur pri Celju v letu 1980, plačujejo v letu 1980 prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe in za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev (v nadaljnjem besedilu: prispevek, ki je predpisan s tem odlokom.
2.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih plačujejo prispevek iz dohodka v višini 0,60 % od določene osnove. Osnova za obračun
prispevka je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka.
/	3. člen
Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek iz dohodka po stopnji 0,60 %> od določene osnove. Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek zavezanca in delavcev, ki so pri njem v delovnem razmerju vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 420-1095/79-3
Šentjur pri Celju, dne 26. decembra 1979.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Stanko Lesnika 1. r.
137.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 6. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o davkih občanoi
1.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 15/78, 27/78 in 10/79) se v 3. odstavku 10. člena besedilo; »v znesku nad 500 din mesečno« spremeni in glasi: »v znesku nad 1000 din mesečno.«
2.	člen
V	četrtem odstavku 15. člena se v prvem stavku znesek 15.000 din zamenja z zneskom 40.000 din, znesek 20.000 din pa z zneskom 50.000 din.
3.	člen
V	drugem odstavku 25. člena se besedilo spremeni in glasi:
»Davek na posest gozdnitf zemljišč se plača v znesku, ki ustreza 0,6-kratniku katastrskega dohodka teh zemljišč.«
Št. 422-71/79-1
Šentjur pri Celju, dne 26. decembra 1979.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Stanko Lesnika 1. r.
138.
Na pddlagi 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1979 sprejela
ODLOK
• povišanju stanarin za stanovalce, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Šentjur pri Celju
1.	člen
Stanarine se v občini Šentjur pri Celju s 1. 1. 1980 povišajo za 27,4 V«, tudi za tiste imetnike stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Šentjur pri Celju.
2.	člen
Osnova za določitev povišane stanarine za odstotek iz prvega člena tega odloka je stanarina, ki jo plačujejo stanovalci na dan 31. 12. 1979.
3.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju določi višino stanarine za stanovanje v družbeni lastnini v mesečnem znesku v skladu s 1. in
2.	členom tega odloka.
4.	člen
Za nadaljnje povišanje stanarine za zavezance i: 1. člena tega odloka se upoštevajo določila samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Šentjur pri Celju.
5.	člen
Ko začne veljati samoupravni sporazum o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Šentjur pri Celju in ta odlok, preneha veljati odlok o povišanju stanarine v občini Šentjur pri Celju, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 13-985/78.
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-6/78-1
Šentjur pri Celju, dne 26. decembra 1979.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Stanko Lesnika 1. r.
139.
Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, Št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in na seji' zbora krajevnih skupnosti dne 7. decembra 1979 sprejela
• ODLOK
e spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, izkoriščanja rudnin in drugega materiala in izpuščanja v zrak škodljivih snovi
.	1. člen
V odloku o odškodnini zaradi spremembe namembnosti zemljišča ali gozda, izkoriščanja rudnin in
rfrugega materiala in izpuščanja v zrak škodljivih sno-
vi se spremeni drugi člen, tretji člen se črta, ostali členi pa se ustrezno prenumerirajo.
Drugi člen odloka se tako glasi:
Odškodnina za kvadratni meter kmetijskega zemljišča ali gozda znaša:
—	po 30 din od I, II, III bonitetnega razreda,
—	po 25 din od IV, V, VI bonitetnega razreda,
—	po 20 din od VII in VIII bonitetnega razreda,
—	po 15 din od ostalih nekategoriziranih zemljišč ali gozda.
Višina odškodnine po bonitetnem razredu se valorizira v skladu s splošnim gibanjem cen, najmanj pa vsaki dve leti.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan.po objavi v Ukinem listu SRS.
St. 420-49/79-1
Šentjur pri Celju, dne 7. decembra 197b.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r.
140.
Na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75), 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77), 3. in 17. člena zakona o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na 16. seji zbora združenega dela dne 7. decembra 1979 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 7. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o obveznem odstranjevanju smeti in drugih odpadkov na območju občine Šentjur pri Celju
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen	*
Na območju občine Šentjur pri Celju je oovezno odstranjevanje smeti in drugih odpadkov iz stanovanj, industrijskih objektov, obrti, javnih zgradb, dvorišč, parkirišč, parkov in drugih virov, na posebna odlagališča na način, ki ga določa ta odlok v trgu Šentjur ter strnjenih naseljih Podgorje, Nova vas, Crnolica, Gorica, Dramlje, Ponikva, Loka pri Zusmu, Planina, Grobelno, Vrbno, Trnovec, Proseniško, Ho tun j e, Dobje, Šentvid pri Planini in Stopče, oziroma v vseh urbanih naseljih.
2.	člen
V vseh ostalih naseljih občino Šentjur pri Celju, ki niso našteli v 1. členu se smeti in odpadki odlagajo na posebna odlagališča, v nadaljnjem besedilu vaška smetišča.
3.	člen
Odstranjevan e smeti in odpadkov se mora opravljati v skladu s higienskimi in sanitarno tehničnimi predpisi na način, da bo preprečena sleherna okužitev in izgled okolja.
Pojem odstranjevanja smeti in drugih odpadkov v smislu tega odloka obsega zbiranjq, prevažanje in odlaganje oziroma sleherno ravnanje z njimi.
4.	člen
Smeti in odpadki po tem odloku so:
1.	smeti in odpadki nastali pri gospodinjstvu, konzervna pločevina, steklo, kovinski odpadki, tekstil, papir, plastika in podobno razen večjih predmetov v trdni obliki, ki jih ni mogoče zbirati v običajnih smetnjakih, oziroma bi le-ti kvarno vplivali na pos.ode za smeti ali na prevozne možnosti;
2.	za smeti in odpadke iz drugih virov se štejejo zlasti odpadni gradbeni material, odpadki . premoga, dvoriščne smeti, odpadne snovi od obrti, trgovin, gostinstva, večja embalaža, kosovni odpadki od gospodinjstva, obrti, industrije, ali drugih dogajanj, nerabni deli avtomobilov in strojev, avtomobilske školjke in podobno;
3.	odstranjevanje smeti in odpadkov, ki nastajajo pri kmečkih gospodarstvih se ureja z odločbami kmetijskega, komunalnega in sanitarnega inšpektorja v upravnem oranu z 'upravnim postopkom.
5.	člen
Ne štejejo se za smeti in odpadke: vse snovi, ki so nevarne za okolje (kemikalije, zdravila, strupi, topila, snovi za zaščito rastlin, herbicidi, kisline, lugi, naftni derivati, galvanski odpadki (če niso prečiščeni) masti, olja, živalski konfiskati in podobno.
6.	člen
V primeru nejasnosti, ali se neka snov ali stvar šteje za smeti ali odpadke v smislu 4. ali 5. člena tega odloka odloči sanitarni inšpektor. II.
II.	ODSTRANJEVANJE SMETI
7.	člen
Upravljale! in lastniki zgradb in objektov ali drugih dogajanj iz 1. člena tega odloka morajo odlagati smeti in odpadke iz gospodinjstev in drugih virov v tipizirane smetiščne posode ali kontejnerje.
8.	člen
Odlaganje smeti in odpadkov poleg smetiščnih posod, izpostavljanje smeti tako, da jih veter lahko raznaša po okolici, ni dovoljeno.
9.	člen .
Prostor za postavitev posod za smeti določi pooblaščena komunalna organizacija sporazumno z upravljale! in lastniki zgradb in drugih objektov.
Lastnik, ' najemnik ali imetnik pravice uporabe družinske stanovanjske hiše sme imeti smetiščno posodo tudi na drugem mestu, vendar jo mora na dan, ko se smeti odvažajo, postaviti na za to določeno mesto.
Prostor, ki je določen za postavljanje smetiščnih posod, mora biti lahko dostopen, tla gladka in okolica počiščena.
Smetiščne posode morajo biti vedno pokrite.
Pri praznjenju smetiščnih posod mora delovna organizacija, ki zbira in odvaža smeti, skrbeti, da sc smeti ne trosijo po okolici; v nasprotnem primeru pa mora počistiti za seboj.
Lastnik oziroma uporabnik mora redno vzdrževati In čistiti posode za smeti, najmanj 1 X na dva meseca. Dotrajane ali zelo deformirane posode se morajo
zamenjati z novimi. Za vzdrževanje in čiščenje kontejnerjev skrbi komunalno podjetje.
Smetiščne posode pri novogradnjah morajo biti nabavljene pred vselitvijo.
Lastniki in uporabniki obstoječih zgradb morajo tipizirane smetiščne posode ali kontejnerje nabaviti v roku 6 mesecev od dneva sprejetja odloka. Število posod oziroma kontejnerjev določi upravni organ za komunalne zadeve v soglasju s komunalno organizacijo.
10.	člen
Če so smeti ali drugi odpadki takšni, da jih ni mogoče odlagati v tipizirane smetiščne posode ali kontejnerje, mora delovna organizacija ali samostojni obrtnik skleniti z delovno organizacijo za odvoz smeti posebno pogodbo, v kateri se določi drugi način odlaganja, ki pa ne sme biti v nasprotju z obstoječimi nredpisi.
11.	člen
Kosovne odpadke (štedilniki, hladilniki, kolesa) motorji, karoserije, gume, drugi avtomobilski deli, sodi, večja embalaža in podobno) se odlaga neposredno na smetišča ali pa se stranka o potrebi odvoza dogovori s pooblaščeno komunalno organizacijo.
12.	člen
Naročila za namestitev in odvoz kontejnerjev za manjše kosovne odpadke morajo opraviti krajevne skupnosti.
Prostor za namestitev kontejnerjev določi KS ali komunalni inšpektor.
13.	člen
Praznjenje greznic opravlja ali organizira komunalno podjetje Šentjur pri Celju. Greznice se lahko praznijo le z vozili, ki so namensko prirejena za to dejavnost. Praznenje greznic, prevoz in nadaljnje ravnanje s fekalnimi odpadki mora potekati tako, da bo preprečena sleherna okužitev okolja.
14.	člen
Ob kioskih, slaščičarnah, trgovinah, gostinskih obratih, javnih zgradbah .tržnicah, parkih, športnih igriščih, parkiriščih in drugih mestih, morajo upravljale! namestiti standardizirane koše za smeti.
Koše za odpadke, okolico košev in funkcionalno površino v 1. odstavku naštetih objektov, mora uprav-Ijalec redno čistiti, smeti pa dnevno odlagati v posode za smeti.
Upravljale! iz 1. odstavka tega člena morajo potrebno število košev za smeti namestiti v 6. mesecih po sprejetju odloka.
15.	člen
Prepovedano je:
1)	odlagati v smetiščne posode žareč pepel, ogorke, tekočine, mrhovino in snovi naštete v 5. členu tega odloka, ter vse drugo, kar lahko povzroči požar ali zasmfajuje okolico;
2)	puščati smetiščne posode odprte;
3)	odlagati smeti v smetiščne posode tako, da se pri tem onesnaži prostor okoli njih ali jih prenapolniti tako, da se ne morejo zapreti;
4)	odlagati smeti in druge odpadke poleg posod za smeti ali zraven prostorov namenjenih za odlaganje smeti.
III.	ODVOZ SMETI
16.	člen
Odvoz smeti na teritoriju občine Šentjur organizira in opravlja komunalno podjetje Šentjur samostojno ali pa v dogovoru z drugo sorodno delovno organizacijo.
Odvoz smeti se opravlja po naprej določenem razporedu, ki ga pripravi komunalno podjetje, odobri pa upravni organ za gospodarstvo. Razpored odvoza smeti se mora javno objaviti.
17.	člen
Komunalna organizacija Za odvoz smeti in odpadkov mora uporabljati specialno vozilo, ki je urejeno tako, da je omogočeno higiensko nakladanje, odvažanje in brezprašno praznjenje.
Tipske posode za smeti mora pooblaščena delovna organizacija prazniti tako, da jih ne poškoduje in ne onesnaži prostora okoli njih. Po praznjenju jih mora vrniti na prvotno mesto.
Okolico posod za smeti in kontejnerjev, ki se onesnaži pri praznjenju ali nakladanju le-teh, morajo delavci komunalne organizacije za seboj takoj počistiti.
18.	člen
Odvoz smeti na vaška smetišča iz 2. člena tega odloka opravljajo prebivalci na način, s katerim se pri prevozu in odlaganju na smetiščih zagotavljajo minimalni higienski pogoji.
19.	člen
Snovi iz 5. člena tega odloka ni dovoljeno odlagati na javna smetišča ali izven njih, ampak opravi odvoz in deponiranje pooblaščena delovna organizacija po posebnem narclilu v soglasju s pristojno inšpekcijsko službo.
IV.	ODLAGALIŠČA SMETI
20.	člen
Lokacijo in ureditvene pogoje za smetišča določi občinski upravni organ za komunalne zadeve v soglasju s sanitarno, vodnogospodarsko, kmetijsko in požarno inšpekcijo.
Predloge za lokacijo smetišča poda pooblaščena komunalna organizacija ali krajevna skupnost.
21.	člen
Smetišča upravlja in vzdržuje pooblaščena komunalna organizacija v skladu s pogoji gradbene dokumentacije.
Vaška smetišča upravlja in vzdržuje krajevna skupnost pod istimi pogoji kot komunalna organizacija v njeno pristojnost spadajoča smetišča.
22.	člen
Vzdrževalec oziroma upravljalec javnega odlagališča mora vsak dan po končani deponiji smeti in odpadkov celotno deponijo svežih smeti in odpadkov zasuti z najmanj 20 cm debelim slojem zemlje.
23.	člen
Na odlagališču smeti in odpadkov se mora opraviti dezinsekcija oziroma deratizacija čim se pojavi mrčes oziroma gledalci.
24.	člen
Po končanem odlaganju smeti in odpadkov oziro-' ma po opustitvi smetišča mora dotedanji upravljalec oziroma vzdrževalec poskrbeti, da se smetišča zasuje s humusom in zemljišče primerno uredi in posadi s kulturami.
25.	člen
Smeti in odpadki na pokopališčih se odlagajo v posebne posode, ki so lahko tudi mrežaste. Za nabavo posod in njihovo praznjenje mora skrbeti krajevna skupnost.
26.	člen
Smetiščnih odpadkov in drugega materiala ni dovoljeno odlagati izven pokopaliških ograd ali meja.
27.	člen
Komunalno podjetje Šentjur pri Celju mora odstraniti smeti iz dosedanjih divjih odlagališč v vseh krajih, ki so navedeni v prvem členu tega odloka; v vseh ostalih krajih pa morajo smeti iz divjih odlagališč odstraniti krajevne skupnosti.
V.	ZARAČUNAVANJE STORITEV
28.	člen
Za pobiranje in odvažanje smeti in odpadkov iz
1.	člena tega odloka ter upravljanje in vzdrževanje smetišč so dolžni lastniki oz. upravljale! zgradb in objektov plačevati mesečni prispevek pooblaščenemu komunalnemu podjetju.
Za urejanje in vzdrževanje vaških smetišč plačujejo koristniki prispevek krajevni skupnosti.
29.	člen
Za odvoz odpadkov iz 5. in 10. člena tega odloka se zaračunavajo dejanski stroški ali cene sklenjene po pogodbi.
Komunalno podjetje organizira in opravlja praznjenje greznic z namenskim vozilom. Odlaganje greznične vsebine se dovoli le na kraj, ki go določi komunalni inšpektor.
30.	člen
Cene iz 26. in 27. člena tega odloka potrdi samoupravna interesna skupnost za komunalne zadeve in Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju na predlog Komunalnega podjetja Šentjur pri Celju.
VI.	NADZORSTVO
31.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna komunalna, sanitarna,in vodnogospodarska inšpekcija, delavci postaje milice in pooblaščene osebe komunalne organizacije, ki dajejo tudi predloge za kaznovanje prekrškov.
Vlili KAZENSKE DOLOČBE
32.	člen
Z denarno kaznijo od 3000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija .združenega dela ali krajevna skupnost:
1)	če odlaga smeti in odpadke izven prostorov namenjenih za odlaganje smeti (1. in 2. člen);
2)	če ne odlaga smeti in odpadkov v tipske posode
za smeti ali kontejnerje in če odlaga smeti poleg sme-tiščnih posod (7. in 8. člen);	,
3)	če ravna v nasprotju z določli 3., 9., 10., 11., 14., 15., 16., 17., 18., 19., 20., 22., 23. In 24. člena;
4)	če ravna v nasprotju z določili 26., 27. in 28. člena.
Z denarno kaznijo od 500 do 2000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorno osebo organizacije združenega dela, ki stori katero koli dejanje iz prvega odstavka tega člena.
33.	člen
Z denarno kaznijo od 800 do 5000 din se kaznuje zu prekršek posameznik, ki stori prekršek v nasprotju z določili 1., 2., 3., 7., 8., 9., 10., 11., 14., 15., 16., 19.,
20.	člena.
Viy. KONČNE DOLOČBE
34.	člen
KS morajo v enem letu po sprejetju tega odloka urediti smetišča ali sanirati neprimerna odlagališča smeti, ki jih nameravajo legalizirati.
35.	člen
Nejasnosti v zvezi z določbami tega odloka rešuje komunalni ali sanitarni išpektor z odločbo v upravnem postopku.
1 36. člen
Ta odlok prične veljati 30. dan po objavi v Uradnem listu SRS.
37. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov (Uradni list SRS, št. 32/72).
St. 352-19/78-4
Šentjur pri Celju, 26. oktobra 1979.
Predsednik Skupščine občine . Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r.
141.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlag, četrtega odstavka 34. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1-3/79) in 127. člena statuta občine Šentjur pri Celju- na seji družbenopolitičnega zbora, dne
5.	decembra 1979 in seji zbora združenega dela dne 7. decembra 1979 sprejela
SKLEP
o določitvi dela sredstev za ustanovitev in začetek poslovanja pogodbene organizacije združenega dela »Orodje-oprema« v Šentjurju pri Celju
I
Pogodbeni organizaciji združenega dela (v nadaljnjem besedilu POZD) »Orodje-oprema« s sedežem v Šentjurju pri Celju se za začetek dela in ustanovitev zagotovijo sredstva občine Šentjur pri Celju kot družbenopolitične skupnosti.
Za začetek dela se šteje 1. januar 1979. II
II
Za sredstva po točki 1 toga sklepa se šteje del občini pripadajočih družbenih obveznosti obeh ustano
viteljev iz naslova njune gospodarske dejavnosti v letu 1978, ki v času uveljavitve tega sklepa niso poravnane, ter neporavnane obveznosti samoupravnim interesnim skupnostim v občini.
Za ta znesek se zmanjša vrednost vloženih sredstev Ustanoviteljev in v skladu s tem se spremenijo določbe pogodbe o ustanovitvi
Sredstva občine Šentjur pri Celju kot družbenopolitične skupnosti za začetek dela in ustanovitev POZD »Orodje-oprema« znašajo 879.619,50 din.
Sredstva SIS za ustanovitev in začetek dela POZD »Orodje-oprema« pa znašajo 1,256.252,75 din.
IV
Izvršni svet skupščine občine se pooblašča, da sprejme ukrepe za uresničitev tega sklepa.
Sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SRS,
St. 402-132/79-8
Šentjur pri Celju, dne 7. decembra 1979.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r.
142.
Na podlagi III. poglavja dogovora o enotni politiki uveljavljanja ekonomske stanarine v SR Sloveniji in v skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1979 (Uradni list SRS, št. 1/79)
sklepamo
stanovalci v zborih stanovalcev hiš, delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti, delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih (v nadaljevanju: udeleženci)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Šentjur pri Celjv
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Temeljni cilji in naloge na področju uveljavljanja ekonomskih stanarin izhajajo iz uresničevanja sklepov
VIII.	kongresa ZKJ, 8. seje predsedstva ZK Slovenije, stališč, sklepov in priporočil Skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, dogovora o enotni politiki uveljavljanja ekonomskih stanarin v SR Sloveniji in resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 ter drugih dokumentov, ki obravnavajo področje gospodarjenja s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini.
2.	člen
Temeljni družbeni cilji ip naloge, ki jih določajo našteti in drugi dokumenti, so zlasti:
— ekonomska stanarina mora postati družbeno oriznana cena za uporabo stanovanja in osnova za
dejansko krepit« v v >liva de] ivnih Ijtdi in občanov' na odločitve na tem področji ter materialna podlaga za samoupravno dogovarjanje in odločanje pri gospodarjenju s stanovanjskimi hiš imi v družbeni lastnini;
—	nadaljnje raz-djanje simoiprainih socialističnih in produkci iških sil na lodrnčju stanovanjskega gospodarstva;
—	programii anje in zvaj mje vzdrževanja stanovanj in stanovar jskii. hiš v družbeni lastnini na podlagi tehničnih normativov in standardov vzdrževanja stanovanja in s: ano\ anjskih liš;
—	usmerjanje in usklajev inje vzdrževanja stanovanj in stanova: jskiii hiš v d-užbeni lastnini;
—	informiranje udeležene -v o ukropih, stanju in nalogah pri gospodarjenju s : tanovanj in stanovanjskimi hišami v družbeni last: ini.
3.	čler
Uresničevanja prednjih hmeljnih ciljev, usmeritev in nalog boco zagotovili:
—	stanovalci v zdorih sta rova leev hiš v krajevni skupnosti, delovr i ljudje in občani v krajevni skupnosti ter delavci v temeljnih c'gan zaci. ah združenega dela in delovnih skupnosti kot tem rij ni nosilci na področju gospodarjenja s stanova: ji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
— Samoupravna stanova: jska skupnosti občine Šentjur pri Cel;u z izvajanjem samoupravnega sporazuma o teme jih plana V2 irževanja stanovanj in stanovanjskih hi; v občini Se: tjur pri Celju in z razvijanjem informici j aa tem p odročju;
— Skupščine obč ne Sentj ir p:i Celju s pravočasnim sprejemanjem nirmativnir aktov ter ukrepov za pospeševanje razvoja obrtnih n d 'ugil dejavnosti, ki so potrebne za g rspodarjenje : stanovanjskim skladom hiš v družbeni lastnini.
4.	čler
S tem samoupnvnim s orazumon sprejemamo udeleženci temel :ne : kupne c je, ismeritve in naloge v zvezi z oblikovanjim tkommskh stanarin in prehodom na ekonomsku stanari: e, določamo kriterije in merila za izračun, notranjo o elite v in p>orabo stanarine ter ukrepe za zavarovan; 2 življenjskega standarda stanovalcev z nizi imi dohe dki.
5.	člen
Udeleženci siora.uma se cbvezujerro, da bomo sodelovali pri uveljavljanju mi limo Inih standardov za gradnjo stanovanj, s čimer b imo pocenili gradnjo in zmanjšali obrerrenje/anje st. novalcev z ekonomsko stanarino. To burno dosegli red« sem z učinkovitim izvajanjem družbenega dogovc ra c oblikovanju cen v stanovanjski gra litvi v SR 5 love liji ter družbenega dogovora o raci mali zaci j i v itan.ivan. ski graditvi v SR Sloveniji.
6.	čler
Za oblikovarje ir prehod na ekonomske stanarine sprejemamo udeliženci tega sp razi ma naslednja skupna in enotna izhidišča ter kriterije:
—	ekonomska stanarina bo določena na prodlagi potrebnih sredstev za amortizacijo, vzdrževanje in upravljanje ter na podlagi -eva orizirane vrednosti stanovanjskih hiš in stanova: j m. dan 31. decembra 1978;
—	ekonomski stanarina v obči li Šentjur pri Celju bo uveljavljena lajk.tsneje dc 1983. leta;
—	dogovorjeni višini stan: rine bo vsako leto pri-računano tudi pitrefcno pmvečanje zarodi nove vred-
nosti stanovanja in stanovanjske hiše ter p>ovišanje stanarine zaradi višjih cen vzdrževalnih del in stroškov upravljanja;
—	nosilci planiranja bodo skrbeli za izvajanje sprejetih planov na področju gospodarjenja s stanovanjskim skladom, dejavniki v občini pa bodo pospeševali razvoj obrtnih in drugih dejavnosti, ki so potrebne za gospodarjenje s stanovanjskim skladom;
—	v letih prehoda na enkonomske stanarine bo povečanje stanarine uveljavljeno vsako leto v juniju mesecu;
—	v okviru medobčinskega dogovarjanja bodo poenostavljeni kriteriji za določitev ekonomske stanarine za stanovanja enake velikosti in kvalitete, pri čem>" bodo upoštevani specifični pogoji v vsaki občini.
II. IZRAČUN IN NOTRANJA DELITEV STANARINE
7.	člen
Osnovna merila za oblikovanje in prehod na eko-nomške stanarine, ob upoštevanju skupnih enotnih izhodišč ter kriterijev, so:
1. Revalorizirana vrednost točke, ki znaša
za 1978. leto	din
za 1979. leto	. 23,64
za 1980. leto	30,11
za 1981,- leto	38,36
za 1982. leto	48,88
za 1983. leto	62,27
za 1984. leto	79,34
za 1985. leto	101,07
za 1986. leto	110,20
2. letni odstotek vrednosti stanovanja za letno sta-	
narino, ki znaša 3°/«;
3.	planirana ‘ gradnja družbenih najemnih stanovanj do leta 1985 ter s tem v zvezi povečanje stanovanjske" površine in števila točk;
4.	predvideno poviševanje cen stanovanj za 12 °/o;
5.	predvidena 12 %> rast osebnih dohodkov;
/	6. določila zakona o ugotovitvi vrednosti stano-
vanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72) ter odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in staonvanj v občini Šentjur pri Celju.
Letna stanarina se izračuna po obrazcu:
poprečna površina stanovanja X poprečno število točk X revalorizirana vrednost točke X 3 °/o X število stanovanj.
8.	člen
Udeleženci sporazuma sprejemamo naslednjo no-
tranjo delitev	Stanarine:
a) 1 »/o	(33,33 %) za amortizacijo
b) 1,210 "/u	(40,47 %) za vzdrževaje iz združenih sredstev v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti
c) 0,240 °/o	(8 %)	za vzdrževanje hiš v okviru zborov stanoyalcev
d) 0,400 °/o	(13,2%) za stroške upravljanja in delo strokovne službe
e) 0,150%	(5 %)	za funkcionalne stroške.
3,00 %	100 %
9.	člen
Ekonomsko stanarino bomo dosegli najkasneje v letu 1985 z letnim poviševanjem sedanje stanarine za 27,4 %>.
III.	PORABA STANARINE
10.	člen
Za porabo stanarine bo izdelan srednjeročni program za obdobje 1980—1985 in sprejeti samoupravni sporazumi o temeljih plana gospodarjenja s stanovanjskim skladom v občini Šentjur pri Celju. Za leti 1979 in 1980 bomo uporabljali veljavni srednjeročni program za obdobje 1976—1980 in vsakoletni program, ki ga bodo sprejemali zbori stanovalcev hiš in skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti.
11.	člen
O porabi amortizacije odločajo delovni ljudje in občani na podlagi samoupravno sprejetih planov v skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti in sicer za reprodukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš, tj. za gradnjo ali nakup nadomestnih stanovanj ■ in za prenovo že • dotrajanih ali že amortiziranih stanovanj in stanovanjskih hiš, starejših od 100 let in za stanovanjske hiše in stanovanja, katerih amortizacijska doba še ni pretekla.
Amortizacija se ne more uporabljati za odplačevanje kreditov in vračanje lastne udeležbe, niti za tista dela, ki imajo značaj rednega vzdrževanja.
12.	člen
Hiše, starejše od 10 ) let, bodo zadržale tudi amor-tiracijo.
14.	člen
Za upravljanje s st movanjskimi hišami in stanovanji ter za vs i tel ničn o-admini: trati vna in druga dela v hišnih svetih, zbe ril) stanovalcev ter temeljnih samoupravnih enotah z: gospoda rjenje s stanovanjskimi hišami v c.ružbeni astnini home udeleženci tega sporazuma namenil 13,: °/e stan; rine. S temi sredstvi bomo na podlagi : vobi dne mer jave dela financirali tudi vsa stroko zna itpra- ila, ki jili bodo izvajale delovne skupnosti stanozanj kih skupnost, in specializirane organizacije za vzdrževanje in upravljanje stanovanjskega sklada.
5.	člčn
Za kritje funkcion; Jnih stroškov stanovanjskega sklada v družbeni lastnini, med katere sodijo zlasti: prispevek za zaklonišč;) zavarov alne premije, provizije, bančne storitve, člaiarine in prispevki, odpisi neizterljivih stanarin, zan udne obresti idr., bomo udeleženci tega sporazuma namenili 5 °/o stanarine.
16. člen
Sredstva za up:avlj mje stanovanjskih hiš in stanovanj ter za furkcioralne stroške stanovanjskega sklada bomo določ.li ra podlagi svrbodne menjave dela.
IV.	UKREPI ZA Z A V/ ROVANJE ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA STANOVALCEV Z NIZKIMI D< >HODKI
Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bomo namenili poprečno 40,47 °/o stanarine, ki se združuje pri samoupravni stanovanjski skupnosti za vzdrževalna dela, za katera se zahteva priglasitev, lokacijsko in gradbeno dovoljenje ter strokovni nadzor, O združevanju in porabi teh sredstev bomo odločali stanovalci na zborih stanovalcev ter delovni ljudje in občani na podlagi samoupravno sprejetih planov v zboru uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti. Vzdrževalna dela, ki še financirajo iz stanarine, so podrobneje določena s pravilnikom, ki ga bodo udeleženci sprejeli na podlagi tega sporazuma.
13.	člen
Za gospodarjenje s hišo in stanovanjem v družbeni lastnini bomo udeleženci tega samoupravnega sporazuma porabili poprečno 8 %> stanarine. Sredstva bodo porabljena za vzdrževanje stanovanjske hiše, tj. za zamenjavo dotrajanih elementov, instalacij in opreme v skupnih delih in na napravah v stanovanjski hiši in sicer v skladu s sprejetimi normativi, standardi ter na zboru stanovalcev hiše sprejetim programom vzdrževanja.
Udeleženci smo sporazumni, da bomo glede na kategorijo stanovanjske hiše porabili za tekoče vzdrževanje naslednji odstotek stanarine:
I. kategorijo	6 o/o	do 10 let
II. kategorijo	10 o/«	od 10 do 20 let
ITI. kategorijo	25 '/o	od 20 do 40 let
IV. kategorijo	30 °/o	od 40 do 60 let
V. kategorijo	35%	nad 60 let
17.	člen
Da bi zavarovali ž vljenjski standard občanov z nizkimi družinskimi doh >dki ter ( ograjevali sistem socialne varnosti, bomo u leleženci tega 'samoupravnega sporazuma uveljavljali sistem subvencioniranja ekonomske stanarine.
18.	člen
Pravico do subvenci e bo imsl v:ak občan, ki je imetnik stanovanjske pr vice na Iružbencm ali zasebnem stanovanju in ki bi plačeval stanarino ter izpolnjeval kriterije.
1). člen
Ne glede na družin ki dohoc ek bo vsak imetnik stanovanjske pravice dolžan prispevati 20 “/o st: narine.
2	l. člen
Imetnik stanovanjsk: pravice bo lahko prejemal subvencijo le za stanova ijsko površino oziroma stanovanje, ki bo v skladu z dogovorom o standardnem stanovanju v občini Sent ur pri Celju in bo lahko znašala za
1 družinskega člana	28 m*
2 družinska člana	42 m*
3 družinske člane	57 ni*
4 družinske člane -	66 m«
5 družinskih članov	76 m*
za vsakega nadaljnjega l lana đrui ine pa še 10 m*. Odstopanje od s tandare ne t tanovanj; ke površine je možno do 12% ali 6 m*.	
21.	člen
Višina subvencije bo odvisna' od dohodka in števila družinskih članov, določena pa je s posebno lestvico, ki jo je Skupščina občine Šentjur sprejela z odlokom objavljenim v Uradnem listu SRS, št. 9-517/77.
22.	člen
Do subvencije ne bo upravičen imetnik stanovanjske pravice, ki stanovanje ali del stanovanja oddaja podnajemnikom ali opravlja v njem poslovno ali obrtno dejavnost. Prav tako je ne bo mogel prejemati občan ali družina, ki je lastnik drugega vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše, vikenda, motornega čolna in avtomobila.
Podrobnejši kriteriji in merila za pridobivanje subvencije bodo urejeni s pravilnikom, ki ga bo sprejel zbor uporabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti.
23.	člen
0	pravici do subvencije bo odločal 7-članski odbor za subvencioniranje stanarin, ki ga bodo sestavljali:
4 delegati samoupravne stanovanjske skupnosti,
1	delegat skupnosti socialnega varstva in
1 delegat Centra za socialno delo občine Šentjur pri Celju,
1 delegat krajevne skupnosti, iz katere je občan.
Odbor za subvencioniranje stanarin si bo pred odobritvijo vsake subvencije pridobil mnenje komisije za socialno delo tiste krajevne skupnosti, kjer stanuje prosilec za subvencijo. Postopek za uveljavljanje pravice do subvencije bo moral biti usklajen s postopki za uveljavljanje drugih socialnih pravic.
Dokazni dokumenti in ostala merila bodo objavljena ob vsakokratnem razpisu subvencij.
Seznam upravičencev do subvencije se javno objavi.
24.	člen	"	,
Ne glede na ostale kriterije lahko odbor za subvencioniranje stanarin prizna subvencijo tudi posameznikom ali družinam, ki živijo v težkih pogojih (bolezen, invalidnost, druge hude,obremenitvc kot npr. otroci s telesnimi in duševnimi motnjami in drugo), oziroma odkloni subvencijo posamezniku ali družini, ki formalno izpolnjuje kriterije, dejansko pa živi v ugodnejšem položaju.
25.	člen
Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bomo redno mesečno plačevali stanarino oziroma, da si bomo zagotovili pravico do delnega nadomeščanja stanarine.
26.	člen
Udeleženci sporazuma si bomo prizadevali, da bodo imele družine, ki ne bodo zmogle plačevati visoke obratovalne stroške, možnosti zamenjati stanovanja za taka standardna stanovanja, kjer bodo veljali manjši obratovalni stroški. V.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Ta sporazum je veljaven, ko ga sprejme in pod-* piše večina udeležencev, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje.
28.	člen
Spremembe in dopolnitve sporazuma se sprejemajo po enakem postopku kot sporazum. Predlog za spremembe ih dopolnitve lahko da vsak udeleženec, sprejete pa so, ko jih sprejme večina udeležencev.
29.	člen
Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS in Utripu.
30.	člen
Vsak udeleženec prejme en izvod tega sporazuma.
Šentjur pri Celju, dne 26. novembra 1979.
Udeleženci sporazuma:
I.	TOZD, OZD, delovne skupnosti
1.	Lesna industrija LI »Bohor« TOZD Žaga in furnirnica, Šentjur pri Celju
2.	Lesna industrija LI »Bohor« Delovna skupnost skupnih služb, Šentjur pri Celju
3.	Kmetijski kombinat Šentjur Delovna skupnost skupnih služb, Šentjur pri Celju
4.	Kmetijski kombinat Šentjur TOZD Klavnica s predelavo, Šentjur pri Celju
5.	Kmetijski kombinat Šentjur TOZD Lastna kmetijska proizvodnja Šentjur pri Celju
6.	Kmetijski kombinat Šentjur TOZD Trgovska dejavnost, Šentjur pri Celju
7.	Kmetijski kombinat Šentjur TOZD Transport, predelava, Šentjur pri Celju
8.	Kmetijski kombinat Šentjur TOZD Obrat za kooperacijo, Šentjur pri Celju
9.	Tovarna lahke obutve »Tolo« Šentjur pri Celju
10.	Toper Celje, TOZD Konfekcija »Elegant« Šentjur pri Celju
11.	Toper Celje, TOZD »Moda« Šentjur pri Celju
12.	Komunalno podjetje Šentjur pri Celju
13.	Merx Celje, TOZD Prodaja Šentjur pri Celju
14.	GIP »Ingrad«, Celje,'TOZD Gradbena operativa Šentjur pri Celju
15.	Zdravstveni center Celje TOZD Zdravstveni dom Šentjur pri Celju
16.	Vzgojno izobraževalni zavod Šentjur pri Celju
17.	Podjetje za PTT promet Celje Enota Šentjur pri Celju
18.	Skupščina občine Delovna skupnost, Šentjur pri Celju
19.	POZN »Tajfun« Planina pri Sevnici
20.	Društvo upokojencev Šentjur pri Celju
‘ 21. Gozdno gospodarstvo Celje Temeljna organizacija Šentjur pri Celju
22.	Skupne službe družbenopolitičnih organizacij Šentjur pri Celju
23.	Skupni servis SIS Šentjur pri Celju
II. Zbori stanovalcev:
1.	Ulica	Dušana	Kvedra	24,	Šentjur	pri	Celju
2.	Ulica	Dušana	Kvedra	35,	Šentjur	pri	Celju
3.	Ulica	Dušana	Kvedra	33,	Šentjur	pri	Celju
4.	Ulica	Dušana	Kvedra	38,	Šentjur	pri	Celju
5.	Ulica	Dušana	Kvedra	39,	Šentjur	pri	Celju
6.	Ulica	Dušana	Kvedra	40,	Šentjur	pri	Celju
7.	Ulica	Dušana	Kvedra	34,	Šentjur	pri	Celju
8.	Ulica	Dušana	Kvedra	10,	Šentjur	pri	Celju
9.	Ulica skladateljev Ipavcev 17, Šentjur pri Celju
10.	Ulica skladateljev Ipavcev 30, Šentjur pri Celju

11.	Ulica skladateljev Ipavcev 15, Šentjur pri Celju
12.	Ulica skladateljev Ipavcev 19 a, Šentjur pri Celju
13.	Pot na Lipico 1, Šentjur pri Celju
14.	Pot na Lipico 2, Šentjur pri Celju
15.	Dramlje 31, Dramlje
16.	Dramlje, novi blok, Dramlje
17.	Naselje montažnih hiš Loka pri Zusmu
Predsednik skupščine SSS
Tone Jančič 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH 143.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in 205. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah v skladu s samoupravnim sporazu-tbom o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Šmarje pri Jelšah na seji Zbora združenega dela dne 21. decembra 1979 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o najvišjih stanarinah
1.	člen
S tem odlokom se določijo najvišje stanarine za vse kategorije stanovanj na območju občine Šmarje Pri Jelšah v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na eko-Pornske stanarine v občini Šmarje pri Jelšah.
2.	člen
Najvišje stanarine za leto 1980 ne smejo presegati stanarin, ki so jih imetniki stanovanjske pravice plačevali v decembru 1979, povečane za 31,79"'
3.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati sklep 0 povečanju stanarin na območju občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 13/78).
4.	člen
Ta odlok prične veljati s 1. januarjem 1980. Št. 36-5/79-1
Šmarje pri Jelšah, dne 24. decembra 1979.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Darko Bizjak 1. r.
VRHNIKA
144.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in na podlagi 195. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na sej ih zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračupu občine Vrhnika za leto 1979
1.	člen
Spremeni se 1. člen odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 8/79) tako,
da se glasi:
din
—	skupni lastni prihodki proračuna
občine Vrhnika za leto 1979 znašajo	40,070.000
—	prenesena sredstva iz leta 1978	1,753.000
Skupaj prihodki	41,823.000
Razporeditev prihodkov po proračunu	41,823.000
2.	člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradriem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1979 dalje.
Št. 3/11-400-1/79
Vrhnika, dne 26. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r.
Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna za leto 1979
i. 'Prihodki 1. Davki iz osebnega dohodka in na °sebni dohodek	18,295.000	II. ODHODKI 1.	Delo državnih organov 2.	Ljudska obramba	19,^90.801
2. Prometni davek od prodaje blaga prometa nepremičnin	15,550.000	3. Dejavnost družbenopolitičnih organizacij	2,436.300
3. Davek na premoženje in na dohodek °d premoženja	2,440.000	4.	Negospodarske investicije 5.	Socialno skrbstvo	5,883.460 986.000
4. Takse	1,975.000	6. Zdravstveno varstvo	15.363
5. Dohodki po posebnih predpisih — 'tal denarnih kazni	610.000	7.	Komunalna dejavnost 8.	Dejavnost krajevnih skupnosti	9,017.846 1,930.000
6. Lastni prihodki upravnih organov	1,200.000	9. Intervencije v gospodarstvo	1,245.000
7. Prenesena sredstva iz preteklega leta	1,753.000	10. Vezana in izločena sredstva	418.230
Skupaj prihodki	41,823.000	Skupaj odhodki	41,823.000
145.
Na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 195. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika, na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1979 sprejela
ODLOK
o ukinitvi sklada za pospeševanje kmetijstva občine Vrhnika
!
,	1. člen
Ukine se sklad za pospeševanje kmetijstva občine Vrhnika, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijstva občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 16/71).
2.	člen
Sredstva ukinjenega sklada, njihove pravice in obveznosti se prenesejo na Samoupravno interesno skupnost za pospeševanje kmetijstva občine Vrhnika.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/11-401-5/79
Vrhnika, dne 26. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r.
146.
Na podlagi 201. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS. št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1979 sprejela
,	ODLOK
o odpravi odloka o plačevanju posebnega prispevka za financiranje razvoja PTT prometa v območni samoupravni interesni skupnosti za PTT promet Ljubljana na območju občine Vrhnika
1.	člen
Odpravi se odlok o plačevanju posebnega prispevka za financiranje razvoja PTT prometa v območni samoupravni interesni skupnosti za PTT promet Ljubljana na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 21/79).	1
2.	člen
Ta odlok začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/3-010-08/79
ŽALEC
147.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78 in 34/79), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra
1979	sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračuna občine Žalec za I. trimesečje 1980
1.	člen
Dokler ne bo sprejet proračun občine Žalec za leto
1980	se bodo v I. trimesečju potrebe občinskih organov in drugih koristnikov proračuna financirale na podlagi trimesečnega plana o razporeditvi dohodkov.
2.	člen
Za začasno financiranje v I. trimesečju 1980 se sme uporabiti največ četrtina vseh prihodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1979.
3.	člen
Sredstva za redno dejavnost organov občinske skupščine in njihovih delovnih skupnosti ter drugih koristnikov proračuna, se v pianu za I. trimesečje 1980 določijo v mejah določb 2. člena tega odloka.
4.	člen
Sredstva za posebne namene, ki se financirajo iz proračuna se določijo v planu ?a I. trimesečje 1980 v enem samem znesku, v mejah določb 2. člena lega odloka.
5.	člen
Prihodki, ki bodo doseženi in odhodki, ki bodo izvršeni v času začasnega financiranja, so sestavni del proračuna občine Žalec za leto 1980.
6.	člen
Ce tekoči prihodki ne bodo zadoščali za kritje najnujnejših potreb v I. trimesečju leta 1980, lahko občina najame posojilo iz sredstev rezerv, vendar samo do višine ene četrtine doseženih prihodkov proračuna za leto 1979. zmanjšane za dejanska sredstva, ki bodo na razpolago.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980.
St. 402-5/79-3
Žalec, dne 28. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
Vrhnika, dne 26. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Vrh v
Vladimir Mejač 1. r.
148.
Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 73. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9/68, 14/69, 31/72 in 18/74), 26. člena zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19/76), 174. in 181. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. novembra 1979
številka 39,071.513 popravi tako, da se glasi: 43,662.000 din.
Pod razpored prihodkov se v drugi koloni popravi pod točko 01 številka 22,880.060 tako, da se gl^si: 23,843.642, v točki 02 številka 2,303.700 tako, da Se glasi: 3,331.700, v točki 10 številka 2,073.000 tako, da se glasi 2,256.000, v točki 16. številka 2,175.253 pa tako, da se glasi: 4,375.253, v točki 17 številka 51.000 tako, da se glasi 221.000, v točki 18. številka 370.000 tako, da se glasi 415.905 in v točki skupaj odhodki številka 39,071.513 tako, da se glasi .43,662.000.
SKLEP
Skupščina občine Žalec soglaša s prehodom osnovne šole s prilagojenim programom »Ljuba Mikuš« Žalec na celodnevno obliko dela.
Prehod se izvrši s 1. decembrom 1979.
St. 79-2/6.
Žalec, dne 27. novembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. * V
POPRAVEK
V	14. členu odloka o ureditvi nekatarih vprašanj s področja obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 32-1456/79) se v šesti vrsti črta beseda »vinarstva« in Vnese beseda »vrtnarstva«.
Sekretariat Skupščine občine Litija
POPRAVEK
V	odloku o določitvi stopnje prispevka za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Litija za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 38-1654/79) se v drugem odstavku 1. člena vrednost programa spremeni in znaša 12,253.500 din; v 4. členu se pravilno gasi: »... po stopnji 1 "A od osnove ...«
Sekretariat Skupščine
POPRAVEK
V odloku o spremembah odloka o davkih občanov občine Ljubljana Center, ki je objavljen v Uradnem bstu SRS, št. 38/79 z dne 28. 12. 1979 se besedilo petega ilena popravi tako, da se glasi:
5.	člen
»Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980«.
Iz Sekretariata Skupščine
Sekretar
Skupščine občine Sevnica
Jože Jeke 1. r.
POPRAVEK
V odloku o uvedbi občinskega samoprispevka dfe-lovnih ljudi in občanov za asfaltiranje in urejanje lokalnih in nekategoriziranih cest, izgradnjo osnovnošolskih objektov ter veterinarske postaje za obdobje 1980—1,984 v občini Lenart, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 38-1649/79 z dne 28. decembra 1979 je na koncu 15. člena pravilna letnica »1980«.
Uredništvo
VSEBINA
SKUPŠČINA SH SLOVENIJE
1.	^Lcsolucija o politiki izvajanja družbenega plana SK Valovenije za obdobje 1976 do l!)8o v letu 1980
2.	Zakon o svobodni menjavi dela na področju vzgoje , in izobraževanja
3.	Zakon o zdravstvenem varstvu	19
f u Zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbe-W nem planu Sit Slovenije	39
5.	Zakon o enotni matični številki občanov	85
6.	Odlok o razrešitvi namestnika javnega pravobranilca
SR Slovcniije	66
7.	Odlok o imenovanju namestnika javnega pravobranilca SR Slovenije	87
8.	Odlok o razrešitvi predsednika Višjega sodišča v
Celju	87
9.	Odlok o razrešitvi namestnika javnega tožilca Višjega
javnega tožilstva v Ljubljani	67
10.	Odlok o razrešitvi in izvolitvi člana Zakonodajno-
pravne komisije in dveh članov Komisije za pravosodje Skupščine SR Slovenije	67
11.	Odlok o razrešitvi in izvolitvi člana Odbora za druž-
benoekonomske odnose in razvoj Zbora občin Skupščine SR Slovenije	68
12.	Odlok o razrešitvi in izvolitvi članov odborov Družbenopolitičnega zbora Skupščine	SR	Slovenije	68
13.	Odlok o soglasju k imenovanju predsednice in članov
upravnega odbora Sklada Borisa	Kidriča	68
POPRAVEK
V	1. členu odloka o spremembi in dopolnitvi odlo-'ta o proračunu občine Sevnica za leto 1979 (Uradni
*st SRS, št. 38/79 z dne 28. 12. 1979) se v drugem odstavku številka 39,071.513,00 popravi tako, da se glasi: ’’3>662.000,00, številka 39,020.513,00 se popravi tako, da glasi 43,441.000,00 in številka 51.000,00 se popravi tako, da se glasi: 221.000,00.
V	tabeli odloka pod »prihodki« se v drugi koloni ^ točki 7 številka 4,067.069 popravi tako, da se glasi:
■657.556,00. V točki skupaj prihodki se v drugi koloni
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
H. Odlok o organizaciji in delovnem podroEju služb Predsedstva Socialistične republike	Slovenije	8»
15.	Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb za Novo leto 1980	71
izvrsni svet skupščine sr Slovenije
16.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o kompenzaciji proizvajalcem kruha	7*
17.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o kompenzaciji za mleko	72
18.	Odlok o spremembah odloka o kompenzaciji za meso 78
Stran
19.	Odlok o določitvi na J višje ravni radijske in televizijske naročnino
■ 20. Družbeni dogovor o racionalizaciji stanovanjske gra-' ditve v SR Sloveniji
21.	Družbeni dogovor o popustih in regresih za skupinska potovanja otrok in mladine za leti 1979—1980	77
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
22.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drugih preiskavah	v letu 1980	79
23.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz
osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1980	81
24.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre-
hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	83
Stran
45.	Sklep o uskladitvi preračuna vrednosti programa za leto 1980 iz realne vrednosti (po cenah leta 1978) na nominalno vrednost (Celje)
46.	Ugotovitev o sprejemu sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva občinske zdravstvene skupnosti Sevnica (Celje)
47.	Ugotovitev o sprejemu sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva Občinske zdravstvene skupnosti Žalec (Celje)
48.	Sklep o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij zavarovanih dseb ter pavšalnih prispevkov za
. leto 1980 (Murska Sobota)	104
49.	Odlok o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo
kmetov in določenih kategorij oseb ter občanov, ki uživajo posamezne pravice ife zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti v letu 1980 (Ravne na Koroškem)	10
OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI
25.	Pregled stopenj občinskega davka, ki se obračunava in plačuje v odstotku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku)	83
50.	Sklep o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto 1980 (Nova Gorica)
10«
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
26.	Sklep o prispevku iz dohodka za delovanje Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino za leto 1980
27.	Dogovor o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
28.	Sklep o akontaciji prispevne stopnje za uresničevanje programa Raziskovalne skupnosti Slovenije za leto 1980
29.	Sklep o povečanju višine otroškega dodatka in posebnega dodatka k otroškemu dodatku
30.	Sklep o finančnem načrtu Skupnosti pokojninskega
in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1980	<
89
90
91
91
92
31.	Sklep o stopnjah prispevkov za financiranje Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v
SR Sloveniji za	leto 1980	92
32.	Sklep o določitvi prispevkov za pokojninsko in In-
validsko zavarovanje za posebne primere zavarovanja za leto 1980	93
33.	Sklep o osnovah za obračunavanje in plačevanje
prispevka za v tujini zaposlene zavarovance za leto 1980	93
34.	Sklep o naknadni uskladitvi pokojnin delavcev na določenih dolžnostih pri organih za notranje zadeve 94
51.	Odlok o spremembi odloka o proračunu mesta Ljub- n
Ijanc za leto 1979	191
52.	Odlok o začasnem financiranju proračuna mesta Ljub-ljane v I. trimesečju 1980
53.	Sklep o prenehanju veljavnosti sklepa o ceni za pre-
voz potnikov v Javnem mestnem potniškem prometu (Ljubljana)	108
54.	Odlok o začasnem financiranju proračuna občine Brežice v I. trimesečju 1930
55.	Odlok o višini prispevne stopnje za financiranje programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Brežice za obdobje od 1. 1*
1980 do 31. 12. 1980 za tiste, ki niso sprejeli dodatkov k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov za obdobje 1976—1980	za	leto	1979	in	1980	(Brežice)	10
56.	Odlok o obveznem izločanju dela sredstev stanovanj-
skega prispevka namensko za financiranje izgradnje komunalnih objektov in naprav v občini Brežice v letu 1980'	l09
57.	Odlok o obveznem prispevku za financiranje temeljnih nalog programa	varstva pred	požarom	samouprav- .
ne interesne skupnosti v občini Brežice za leto 1980 V*
58.	Odlok o najvišji stanarini (Brežice)
59.	Sklep o spremembi 147. člena statuta občine Brežice
35.	Sklep o finančnem načrtu skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za leto 1980	94
60.	Odredba o veterinarsko-sanitarnem redu v klavnici# ^ skladišču mesa in mesnih izdelkov (Brežice)
36.	Sklep o določitvi višine starostne pokojnine kmetov v letu 1980	95
61.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih . potreb v letu 1980 v občini Celje	11
37.	Sklep o določitvi prispevkov kmetov-zavezancev '
za starostno zavarovanje kmetov v letu 1980	95
38.	Ugotovitveni sklep o stopnjah prispevkov za soli-
darnostno udeležbo delavcev v financiranju starostnega zavarovanja kmetov za leto 1980	95
39.	Dopolnitev tarifnega sistema za prodajo električne
energije	95
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
40.	Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v občin-
ski zdravstveni skupnosti od 1. Januarja 1980 dalje (Celje)	96
41.	Sklep o določitvi prispevkov za zdravstveno varstvo za določene kategorije uporabnikov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti od 1. januarja 1980 dalje (Celje) 97
42.	Sklep o uskladitvi preračuna vrednosti programa za
leto 1980 Iz realne vrednosti (po cenah leta 1978) na nominalno vrednost	(Celje)	98
43.	Sklep o uskladitvi preračuna vrednosti programa za
leto 1980 Iz realne vrednosti (po cenah leta 1978) na nominalno vrednost	(Celje)	99
62.	Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna ob- <
čine Celje (občinskega proračuna) za	leto 1978	11
63.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o dav- -
kih občanov (Celje)	113
64.	Odlok o določitvi zemljišč, namenjenih za komplek-
sno Industrijsko gradnjo na območju zazidalnega na- < črta kompleks lahke industrije Lava II	(Celje)	1
65.	Sklep o valorizaciji zneskov osebnih prejemkov, do -katerih se ne plačuje samoprispevek v občini Celje 1
66.	Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrt-
nega zakona (Grosuplje)	1
67.	Odlok o določitvi imen novih cest na območja na- ^
sclja Smarje-Sap (Grosuplje)	1
68.	Odlok o prispevku za pospeševanje kmetijstva v ob- ^
čini Grosuplje	^
69.	Odlok o spremembah odloka o odškodnini zaradi
spremembe namembnosti kmetijskih in	gozdnih zem- <(,t
IJlšč (Grosuplje)
70.	Odlok o povišanju stanarin za stanovalce, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o oblikovanju In postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini . Grosuplje
44.	Sklep o uskladitvi preračuna vrednosti programa za leto 1980 iz realne vrednosti (po cenah leta 1978) na nominalno vrednost (Celje)	100
71.	Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v občini Grosup-lje	x
Stran
72. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta Šmarja-Sap P 2 za družbeno usmerjeno in organizirano stanovanjsko
in drugačno kompleksno	graditev	(Grosuplje)	122
73.	Sklep o soglasju k statutu vzgojnovarstvenega zavoda
Grosuplje	122
74.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka na območju krajevne skupnosti Sp. Slivnica (Grosuplje)	122
75.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta
za območje Plužnje — Sigade	v	Cerknem	(Idrija)	123
76.	Sklep o soglasju k cenam oskrbnega dne v Domu
upokojencev Idrija	124
77.	Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen aneks k samoup-
ravnemu sporazumu o izločanju stanovanjskih sredstev v sklade skupne porabe in namenskem združevanju v prehodnem obdobju od leta 1978—1980 (Idrija)	124
/8. Odlok o določitvi stopnje za obračun obveznosti združevanja sredstev rezerv temeljnih organizacij združenega dela s področja gospodarstva občine Kamnik 124
79.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev v
skladu skupnih rezerv občine Kamnik	125
80.	Ugotovitveni sklep o sprejemu samoupravnega spo-
razuma o združevanju sredstev v sklad skupnih rezerv občine Kamnik	127
81.	Statut sklada skupnih rezerv občine Kamnik	127
82.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu
občine Kočevje	za	leto	1S7B	129
83.	Odlok o organizaciji medobčinskega inšpektorata
občin Brežice, Krško in Sevnica (Krško)	•	129
84.	Odlok o spremembah odloka o proračunu občine Laško za leto 1979	131
85.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Laško	v	I.	trimesečju 1.980	132
8ti. Odlok o dopolnitvi odloka o višini in načinu odvajanja prispevka za pospeševanje kmetijstva v občini Laško, ki ga OZD in veliki potrošniki odvajajo pri nakupu kmetijskih pridelkov iz neorganizirane proizvodnje	132
87.	Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi stopnje prispevka za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe za območje Samoupravne komunalne interesne skupnosti Kadeče (Laško) 133
88.	Odlok o najvišjih stanarinah (Laško)	133
89.	Odlok o spremembi odloka o določitvi najemnin za
poslovne prostore v	občini Laško	133
90.	Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spre-
membe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Laško)	133
91.	Odlok o urbanističnih redih za krajevne skupnosti
Breze, Jurklošter in	Vrh nad Laškim	134
92.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta »Komunalni center Radeče« (Laško)	134
93.	Sklep o podaljšanju veljavnost! dogovora o izvaja-
nju davčne politike v SR Sloveniji iz leta 1979 za leto 1980 (Laško)	134
94.	Sklep o določitvi voljenih in imenovanih funkcionar-
jev občinske skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov, ki za svoje delo sprejemajo stalno nadomestilo osebnega dohodka (Laško)	134
95.	Sklep o dopolnitvi sklepa o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov temeljnega sodišča v Celju ter določitvi enot in števila namestnikov javnega tožilstva temeljnega javnega tožilstva
v Celju	135
96.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Lenart
za leto 1979	135
97.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
v občini Lenart v I. trimesečju 1980	136
98.	Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spre-
membe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča v občini Lenart	136
99.	Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
v občini Lenart	137 100
100.	Odlok o določitvi stopnje prispevka zn zadovoljevanje potreb na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti (Lehart)	137
Stran
101.	Odlok o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje
skupnih potreb na področju otroškega varstva v Občinski skupnosti otroškega varstva Lenart	137
102.	Odlok o določitvi stopnje prispevka za zadovoljeva-
nje skupnih potreb na področju izobraževanja v občinski izobraževalni skupnosti Lenart	138
103.	Odlok o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju kulture (Lenart)	138
104.	Odlok o določitvi stopnje prispevka za zadovoljeva-
nje skupnih potreb na področju telesne kulture v občinski telesnokulturni skupnosti Lenart	139
105.	Odlok o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju socialnega skrbstva
v občinski skupnosti socialnega skrbstva Lenart	139
106.	Odlok o obveznosti plačevanja prispevkov za zadovo-
ljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Lenart za leto 1980	139
107.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Litija za leto 1979	142
108.	Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Litija 142
109.	Odlok o spremembi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona	(Litija)	143
110.	Odlok o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanj-
sko in drugačno kompleksno gradnjo na območju KS Litija — desni breg med Maistrovo ulico in Grbin-sko cesto (Litija)	143
111.	Družbeni dogovor o ustanovitvi Kmetijske pospeševalne skupnosti občine Litija in združevanju sredstev 143
112.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
občine Ljubljana Bežigrad v	I.	trimesečju 1980	147
113.	Odlok o prispevku za kolektivno komunalne storitve
na območju občine Ljubljana Bežigrad za leto 1980	147
114.	Odlok o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Ljubljana Bežigrad za
leto 1980	147
115.	Odlok o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Bežigrad	i4g
116.	Odlok o začasnem ukrepu družbenega varstva v de-
lovni organizaciji Višja tehniška varnostna šola, Ljubljana, Bohoričeva	22a (Ljubljana Center)	148
117.	Odlok o prispevkih za financiranje programov samo-
upravnih interesnih skupnosti za: otroško varstvo, vzgojo in izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, socialno skrbstvo, zaposlovanje v občini Ljubljana Mo-ste-Polje	v	letu	1980	150
118.	Odlok o začasnem fnanciranju zdravstvenega varstva v občini Ljubljana Moste-Poljtf od 1. 1. 1980 do 31.
3. 1980	150
119.	Odlok o financiranju temeljnih nalog programa var-
stva pred požarom v občini Ljubljana Moste-Polje za leto 1980	i5i
120.	Odlok o prispevku za kolektivne komunalne storitve
na območju občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 151
121.	Odlok o ustanovitvi upravnih družbenih svetov (Ljubljana Moste-Polje)	152
122.	Sklep o potrditvi statutov vzgojnovarstvenih organizacij v občini Ljubljana Moste-Polje	154
123.	Odlok o prispevkih in prispevnih stopnjah za financi-
ranje samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti v občini Logatec	154
124.	Odlok o ureditvi določenih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Logatec	155
125.	Odlok o ureditvi zimske službe na območju občino-
Logatec	156
126.	Sklep o uvedbi plačevanja samoprispevka za območje
krajevne skupnosti Bučka (Sevnica)	158
127.	Poročilo volilne komisije krajevne skupnosti Bučka
o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju KS Bučka (Sevnica)	158
128.	Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Slovenske Konjice	158
129.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Slovenske Konjice za I. trimesečje 1980 160
130.	Odlok o zazidalnem načrtu nad Milenkovo cesto v
Slovenskih Konjicah	161
131.	Odlok o najvišjih stanarinah (Slovenske Konjice) 161
Stran
Stran
132.	Odlok o cenah za ;eodetske storitve (Slovenske Konjic«) 4
133.	Sklip s katerim ugotavljata da je sklenjen samoupravni sporazum o dtločit' i prispevne stopnje za financiranje U melj) ih halog j rogr; ma Požarne skupnosti za leto 1^80 (Slovenske ;onji :e)
134.	Odltik o zača: nem financirat ju p j treti občine Šentjur pri Celju i a prvo trimese je l£30
135.	Odlok o spremembi odloka o >roračunu občine Šentjur pri Celju :a telo 1979
136.	Odlok d prispevku '.a vzdržet m j e in obnavljanje komunalnih obj< ktov in naprav ki ;a plačujejo zavezanci, ki nisi sk enili san oupr tvnega sporazuma (Šentjur pri Celju)
337. Odlok o spren emb: h odloka < dav tih občanov (Sent-^ jur pri Celju)
138.	Odlok o povijanju stanarin za scanovalče, ki niso sklenili .samoupravi:ega spora -.uma o o »likovanju in postopnem prehodu na ekono nske stanarine v občini Šentjur pri C< lju
139.	Odlok o spren embi odloka o odšk »dnini zaradi spremembe namen bnos i kmeti jsl jga zemljišča ali gozda, iskoriščanja rudnin in druge? i m; teria a in izpuščanja v zrak šk Jdlji> ih snovi Sent. ur pii Celju)
146. Odlok o obvez »em < dstranjevr nju ? meti in drugih odpadkov na območju občine S' ntjui pri Celju
141. Sklep o določitvi dela sred tev za ustanovitev in začetek poslovanja pogodbdi i or 'aniz icije združenega, dela »On dje-tprema« v Senjurju pri Celju
142.
161
143.
162	144‘
162	145‘
163	146-
163	147.
163	l48-
Samoupravni sporazum o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Šentjur pri Celju
Odlok o naj višjih stanarinah (Šmarje pri Jelšah)
Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1979
Odlok o ukinitvi sklada za pospeševanje kmetijstva občine Vrhnika
Odlok o odpravi odloka o plačevanju posebnega prispevka za financiranje razvoja PTT prometa v območni samoupravni interesni skupnosti za PTT promet Ljubljana na območju občine Vrhnika
Odlok o začasnem financiranju proračuna občine Žalec za I. trimesečje 1980
Sklep (Žalec)	’
Popravek odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona (Litija)
—- Popravek odloka o določitvi stopnje prispevka za 163	vzdrževanje In obnavljanje komunalnih objektov in
\iaprav skupne rabe v občini Litija za leto 1980
— Popravek odloka o spremembah odloka o davkih občanov občine Ljubljana Center
164	— Popravek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o
proračunu občine Sevnica za leto 1979
164	— Popravek odloka o uvedbi občinskega samoprispevka
delovnih ljudi in občanov za asfaltiranje in urejanje lokalnih in nekategoriziranih cest, izgradnji osnovnošolskih objektov ter veterinarske postaje za obdobje 167	1986—1984 v občini Lenart
167
171
171
172
172
172
173
173
173
173
173
173
r
/

*
t
/
Izdaja Časopisni zave d Uradni list !,RS — Direktor In odgovornu urednik Milan Btber - Tiska tiskarne Tone TomSIS. vsi v Ljubljani - Naročnina za leto 1080 140 din. Inozemstvo SOC dir. - Reklamacije se upoštevajo It mesec dni ov izidu vsake številke - Ure inlštvo in apra ta Ljubljana. Gregorčičeva 27a, poštni predal 870/Vil — Tclclon direktor, irednlštvo, uprava Ir knjigt vods-vo 20 701. irodeja. preklici In naročnine 23 579 — 21 ro račun 50100-GCS 40323 - Oproščeno prometnega davka po mnenju Sek retar ata za Informacije v izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72