Postnim „.<.„. . gCcm, Leto LVI. v L|ub||an|, v peteki dne 5. oWobra	št. 228. Posamein« 2 «n
Naročnina
Dnevna izdaja
za državo SHS
mrsetno zo Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesetno 33 Din nedei|ska Izdala celole no v Jugo-slavtn 120 Din. za Inozemstvo 140 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
I stolp, pelli-vrsla mali oglasi po 1» ln 2D,ve£|l oglasi nad 45 mm vlSlno po Din 2-30. v ritk. I po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vrstico po 10 Din D Pn večjem □ naroČilu popust Izide ob 4 zjutraj
	——_ dneva'po prožnlku		
uredništvo /e v Kopltarievl ulici it. 6 111 Kokoplsl se ne vrata/o, nelranklrana pisma se ne spre/emalo - Uredništva telefon St. 20S0, upravnlStva St. 2328	Političen lisi z	a slovenski narod |	I Uprava /e vKopltar/evl ul.6l.ti - Čekovni | račun: Cfultl/ana Stev. 10.OSO In 10.340 sa Inserale, Sara/evošl.7563, Zagreb ' St. 39.OH, Praga In Dunai St. 24.797
Mfada Turčra
Venizelos in Marinkovič upata, da bosta uredila svoje odnošaje tudi z maloazijskim čudom — moderno Turčijo, s katero se da v radikalizmu reform primerjati kvečjemu še sovjetska Rusija. Od politične strani, našega gospodarstva in socijologov se je že večkrat povdarjalo na Kemal-pašo, ki je za svojo državo zbrisal priimek »bolnega moža ob Bo-sporu« in ki obnavlja na evropski podlagi mlado-turški imperijalizem, za katerega prijateljstvo se že sedaj potegujejo države od blizu in daleč. V čem je to novo — turško čudo?
Mustafa Kemal paša je dal 1. 1919 slovo gnilemu Carigradu, zbral krog sebe svoje zveste, ustanovil nato v septembru turško ljudsko stranico, aprila 1. 1920 pa otvoril zbornico v Angori. Pot mu ni bila z rožicami postlana. Od bivših 30 milj. prebivalcev mu je ostalo le 12.5, od velikega imperija pa le 26.000 km2 maloazijskega ozemlja. V notranjosti polno nasprotnikov oziroma prijateljev starega režima, na zunanjih mejah pa so stali Angleži in Francozi v Arabiji, Grki v Mali Aziji. V Carigradu se je istočasno vršil velik proces, v katerem je obsodil sultan Vatide-din Mladoturke na smrt. Grki vpadejo v Smir-no in prodirajo proti Angori. A že septembra 1. 1921 jih Kemal paša potisne nazaj in leta 1922 so zaplapolale v znak zmage ob malo-azijski obali Kemalove zastave. Kemal je dobil naslov rešitelja domovine.
1. novembra 1922 se je otvorila »Velika narodna skupščina« nove mladoturške republike, ki je izvolila tudi formalno Kemala za svojega predsednika. Kemal je šel na notranje delo. Ministri so le njegovi opolnomočen-ci; v državne urade je posadil mladostne može, ki so imeli praktičen smisel in željo po delu. Pomladil je sodni in odvetniški stan in uvedel 4. oktobra 1926 švicarski obči državljanski zakonik. Kaj je pomenilo urejeno fa-milijarno pravo v deželi harema, si je lahko predstavljati. Z odpravo harema je bil storjen vhod v evropske civilne razmere. Posnel je Evropo tudi v drugih ozirih. Dal je državi moderno ustavo, šolsko organizacijo z obveznim poukom, uvedel evropsko zdravstveno tehniko. »Ne domišljujemo si, da bomo v nekaj letih nadomestili stoletja, ki so ločila Turčijo od včeraj od civiliziranih držav sveta. Toda v kakih 25 letih bomo pa lahko rekli, da smo postali civilizirani narod.«
Kemal ni poznal meje radikalizma. Ustanovili so se zgodovinski muzeji, preuredile oziroma na novo osnovale knjižnice, akademije znanosti, glasbene šole, gledališča, slikarske šole. Množica novega časopisja je doprineslo svoje. V turško družabno življenje se je vselilo evropsko petje, šport, ki ima že tri športna glasila. Kemal je predpisal moškim in ženskam evropsko nošnjo, zaprl vaške kavarne, ker so bile sedež lenobe, prepovedal čarovništvo, odpravil iz državnih uradov mehke sedeže in naslanjače, prepovedal kajenje v službi in dal predpisati snemanje klobukov.
Dasi ima zahvaliti Kemal Evropi vse svoje reforme, je Evropo zasovražil'. Evropski potniki smejo stopiti iz ladij na turška tla šele za Turki; evropske trgovske firme je nadomestil s turškimi. V podjetjih pri nastav-Ijencih velja povsod: Najprej Turk, potem tujec! Žena je stopila v javno življenje; skritega obraza ni več. Kemal je rigorozno razpustil samostane in redove ter verske šole, ki so bile nekdaj edini vir izobrazbe. Evropski klobuk diči celo glavo muezinom na galerijah minaret. Turško duhovščino je deci-miral oziroma sekulariziral ter ločil cerkev od države. Mošeje, ki se čimdalje bolj praznijo, namerava uporabiti v popolnoma svetne namene. Simbol vsega, ki raste iz tal na novo, naj bi bila prestolica.
Kemal paša je zasovražil bajni, svetovni, a bizantinski Carigrad in povišal malo Angoro v prestollco, o kateri pravi nad vse ponosno: Majhna je, toda je moja! Tu Turki ne bodo podlegli mogočnemu evropskemu gospodarstvu. 50 odstotkov trgovskega osobja mora biti turškega; trgovske knjige turške, jezik turški. Kdor se temu ne zna prilagoditi, naj odide iz Angore!
Poleg narodnostnega je Kemalovo delo — gospodarsko. Tehnhacija in industrializacija dežele! Toda kje dobiti denar? Kemalova Turčija požre ogromne svote za vojaštvo; drŽava je prevzela mnogo predvojnih, vojnih in reparacijskih dolgov, zdrževati pa se mora za enkrat še s kmetijstvom. A tudi v tem oziru je komaj ena desetina zemlje izrabljene. Tu- ! lega kapitala se branijo, ker hočejo biti ne- 1
esefletnica Soluna
r Belgrad, 4. okt. (Tel. »Slov.«) Državni odbor za proslavo desetletnice prebitja solunske fronte je sestavil sledeč program: 6. oktobra: sprejem zastopnikov iz inozemstva in društev iz države. 7. oktobra: predavanja po vseh šolah in vojašnicah o prebitju solunske fronte m njenem pomenu za našo državo. Zjutraj slovesen sprevod po mestu ln posvetitev temeljnega kamna Invalidskemu domu. Popoldne se vrši predavanje v francoščini o prebitju solunske fronte. Zvečer se vrši slovesna predstava v Narodnem gledališču. 8. oktobra: Svečani banket. Velika parada vojaških čet na Banjice. Prisostvovale bodo vse organizacije, ki so poslale svoje delegate. Popoldne slovesna otvoritev doma srednješolske matice za vojne sirote.
Od tujih držav bodo zastopane: Francija z maršalom Franchet d'Esperavem, viceadmiralom M ar ne, polkovnikom Cardierom, Angleška z generalom Sirom Charlcsom Brigsom šn večjim številom generalštabnih častnikov, češkoslovaško delegacijo bodo tvorili brigadni general Vaclav Kopal, podpolkovnik dr. F 1 e j in večje število častnikov, v romunski delcgaciji bodo general Konstantin Rezan, general Dumi-t r c s c u in več višjih častnikov, v grški delegaciji bodo divizijski general Vlahokopu-1 o s, na čelu italijanske delegacije so general kraljevski senator grof PetitidiRoreto, general Ernesto O m b e 11 i, kontreadmlral grof de San Martino in večje število generalštabnih častnikov, belgijski delegaciji bo na čelu generalmajor D u b o 1 s. Poleg tega pridejo iz vseh teh držav še nsoficielne delegacije. Proslava prebitja solunske fronte bo gotovo ena največjih proslav, kar jih je doslej doživel Belgrad.
rBelgrad, 4. okt. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji vlade se je takoj v začetku ugotovilo popolno soglasje v vseh vprašanjih, ki so političnega značaja. Vlada nima nobenega povoda- spreminjati svojega dosedanjega stališča. Zato je ministrski svet na seji, kateri so prisostvovali vsi člani kabineta, izvzemši tistih, ki so na potovanju, pričel razpravljati o proslavi desetletnice prebitja solunske fronte in napravil potrebne sklepe. Nato so je razpravljalo o resornih zadevah. Po seji vlade jo Nj. Vel. kralj sprejel predsednika ministrskega sveta g. dr. Korošca v avdienco. Poieg tega je bil predsednik vlade sprejet tudi opoldne.
U PMriMH in otsnoui stikou
jala. To niso bila nobena pogajanja. Če se danes d\ta resna politika sestaneta, se lahko raz-govarjata o vseh problemih notranje politike. Kakor vidite, to so sedaj samo trenutni in prijateljski razgovori, sicer pa pogajanj ni.«
r Belgrad, 4. okt. (Tel. »Slov.«) Te dni se je v Belgradu mudilo več prvakov KDK. Kljub njihovemu zatrjevanju, da je bila njihova pot popolnoma zasebnega značaja, je vendar gotovo, da so ti prvaki skušali stopiti v stik z raznimi prijatelji iz četverne koalicije, da bi pripraviil tla, na kak način bi prišlo do končnoveljavnih stikov med obema skupinama. V političnih krogih se z vso upornostjo vzdržujejo vesti, da posebno Pribiče-vičevi ljudje delajo z vso silo na to, da bi čimprej prišlo do konkretnih pogajanj, ker je Pribičevičevo stališče v KDK zelo omajano. Zato si skušajo po svojih prijateljih za vsak slučaj zagotoviti časten izstop. Dosedanji napori Pribičevičevih prijateljev niso imeli nobenega uspeha, ker Pribičevič na drugi strani v Zagrebu še vedno javno vodi ekstremno politiko. Poleg tega se v tukajšnjih krogih mnogo komentira dejstvo, da so vsi poslanci KDK prejeli tudi za ta mesec svoje dnevnice, kljub svojemu stalnemu zatrjevanju, da so prekinjene vse zveze z dosedanjim parlamentom
č Zagreb, 4. okt. (Tel. »Slov.«) Na vesti belgrajske »Politike«, da je včeraj že prišlo do stika med KDK in vladno večino ob priliki sestanka z Milošom Savčičem in Dra-gutinom K o j i č e m in da so se na tem sestanku pripravila tla za zbližanie med Zagrebom in Belgradom, odgovarja današnja »Ri-ječ«, da so vse vesti neumestne.
č Zagreb, 4. okt. (Tel. »Slov.«) Danes je bil v Zagrebu senzacionalni dan: »Hrvat« ni priobčil nobenega amputaškega zemljevida. »Narodni val« ni priobčil nobenega ostrega napada ne na vlado, ne na režim, ne na g. dr. Korošca. Javlja samo, da je starejši sin Stjepana Radiča Vladimir Radič odpotoval radi študij na visoko politično šolo v Pariz. Takšno držanje največjih kričačev KDK bi moglo dati domnevati, da se pri KDK pojavlja treznejše gledanje na političen položaj.
r Belgrad, 4. okt. (Tel. »Slov.«) z ozirom na pisanje raznega časopisja KDK o sestanku med radikalom Kojičem in samostojnim demokratom Popovičem, je podal dr. Kojič izjavo, v kateri pravi: »Res je, da sem bil včeraj v Prometni banki, kjer sem imel urediti menico nekega svojega prijatelja. Tu sem se sestal z g. Popovičem, ki je moj osebni prijatelj. Ko sem urejeval menico, sva se s Popovičem razgovar-
. Tiso o Zagrebu
č Zagreb, 4. okt. (Tel. »Slov.«) Snoči je prispel v Zagreb češkoslovaški zdravstveni minister g. dr. Tiso. V spremstvu češkoslovaškega konzula, svojega tajnika in ostalega spremstva je obiskal posamezne zagrebške zdravstvene ustanove. Ministra so spremljali nekateri zdravniki in šef zagrebškega higienskega zavoda dr. B o r č i č. Nadalje je gosp. dr. T i s o obiskal razne ustanove. Obedoval je v restavraciji »Gradski podrum«. Tu je sprejel vašega urednika v družbi zastopnikov hrvatskega književnega društva sv. Jeronima. Z njim se je dalje časa razgovarjal ter se zanimal za naše razmere, posebno za kulturno-prosvetne. Np vprašanje vašega dopisnika, ali ne bi mogel dati kakšne izjave, posebno politične, je minister odmahnil z roko, ne želeč, da bi se izražal o političnih vprašanjih. Namesto tega je govoril o potrebi najožjih zvez ka'oličanov v naši državi in v ČSR. Posebno je naglasil, da bi moralo priti do čim ožjega sodelovanja katolikov vse male antante. V nadaljnjem razgovoru je minister govoril o delu in naporu Slovaške ljudske stranke, po-
sebno o njenem organiziranem delu za ljudsko prosveto. Gospod minister se je zelo pohvalno izrazil o zagrebških zdravstvenih ustanovah, posebno o higienskem zavodu in o njegovem delu. Popoldne je obiskal nekatere važnejiše mestne ustanove ter se sprehajal po mestu. Nato jc obiskal književno društvo sv. Hiero-nima. Deset minut pred šesto se je odpeljal v Ljubljano.
Ljubljana, 4. okt. Danes je prispel sem češkoslovaški minister za zdravstvo dr. Tiso. Na kolodvoru so ga sprejeli oblastni predsednik dr. Natlačen, odbornik dr. Brecelj, referent dr. Majer, mestni fizik dr. Rus in čsl. konzul g. Ressl. Minister bo jutri ogledal zdravstvene naprave v Ljubljani, nakar se odpelja v Rogaško Slatino. Nato odpotuje na Dunaj, kjer ga bo v soboto ob pol 10. dopoldne sprejel kancler dr. Seipel.
Slovo odličnih gostov
r Belgrad, 4. okt. (Tel. »Slov.«) Predsednik vlade g. dr. Korošec je sprejel sledečo brzojav-
odvisni. Odklonili so italijansko ponudbo za gradnjo železnic in jih raje sami gradijo. A kljub ogromnim težavam gredo vendar tudi gospodarsko naprej. Veča se izvoz m veča se aktivnost v trgovinski bilanci.
Nihče od politično mislečih ljudi v Evropi ne zanika, da vstaja v Mali Aziji nekaj, kar bo delalo Evropi in starim drŽavam sploh še mnogo preglavic. Vhod v Arabijo in ostalo Azijo je tu. Nacijonalizem je tu, ki s 80.000
mož broječo sfanatizirano, potrpežljivo armado udarja na povelje, tudi na slepo proti ne-Turku. Volja do življenja, do turškega starega, z novim duhom napolnjenega imperija je tu. Meje ko prostrane, izhod *—- mala Azija — pa se dobro pripravlja. Povsom torej ra-zun "	je toliko govora o pogajanjih 8
Tui	iz italijanske, grške ali pa bel-
gra,	ii. Za nas je gotovo, da velja: S
Tu	>: v zavezništvu kot v sovraštvu.
ko od predsednika kongresa za avtorsko pravo: »Njegova eksceleuca dr. Korošec, predsednik ministrskega sveta, Belgrad. Zaključujoč kongres v Ljubljani, se člani mednarodnega združenja p isateljev in umetnikov zahvaljujejo za prisrčen sprejem, ki ga je Vaša vlada priredila v Belgradu in izjavljamo Vaši ekscelenci največjo udanost.«
Plače državnih uradnikov
r Belgrad, 4. okt. (Tel. »Slov-«) Z ozirom na pisanje časopisja KDK, da državni urad-niik niso prejeli 1. oktobra plače, je dobil Vaš dopisnik v finančnem ministrstvu sledeče informacije: Vsem finančnim delegacijam s« se poslale potrebne dotacije že pred 1. oktobrom, in sicer za celo tromesečje, to je za oktober, november in december, ker se namreč izplačila po državnem proračunu, bodisi osebno, bodisi materialno izvršujejo po tromesečjih. Če so kje nastopile kakšne trenutne ovire, ni krivda na finančnem ministrstvu, ki je pravočasno poslalo vsem finančnim delegacijam povoljne vsote, marveč se je to zgodilo radi tega, ker se niso takoj otvo-rili potrebni krediti. Tozadevna kampanja časopisja je brez vsake podlage in je samo dokaz, kakšnih sredstev se poslužujejo gotovi ljudje v borbi proti vladi, no da bi pri tem pomislili, da s tako neresnično pisavo škodujejo ugledu države.
Po^ravMarno
V včerajšnjem članku »V črni okvir« smo navajali napačno informacijo, da šolski upravitelj na Jožici g. Germek nima usposob-ljonostnega izpita. Sedaj smo obveščeni, da jo g. Gormek usposobljenostni izpit položil že leta 1900 v Gorici. Zato vsa svoja izvajauja, ki smo jih v omenjenem članku navezali na ta napačen podatek, iz lastne iniciativo radi popravljamo in izjavljamo, da nismo nikomur hoteli prizadeli krivice, najmanj g. Germek«.
Uredništvo »Slovenca«.
Herman Wsndel -
dr. KrnSeviC
Gospod Herman Wcndel nam jc poslal tole pismo s prošnjo, da ga objavimo:
Izjava.
17. avgusta je g. dr. Krnjevič pompozno vsemu svetu objavil, da sem jaz plačan iz bel-grajskih dispozicijskih fondov.
Sedaj, ko je potisnjen pred izbiro, da mora ali doprinesti dokaze, ali dovoliti, da ga nazi-vam obrekovalcem, je sedaj prišel s pretresu-jočim odkritjem, da sem sotrudnik »Prager Pressc« in sem pri potovanju po Jugoslaviji užival prometne olajšave, kakršne uživajo vsi povprečno prominentni publicisti vsake politične smeri in vseh narodnosti v vseh deželah. Risum teneatis amici.
Hočem dr. Krnjeviču odkriti celo nekaj več. Pri nekih zadnjih volitvah v skupščino me je celo g. Štefan Radič tudi povabil v svoj avtomobil, da sva se peljala k eni izmed njegovih volivnih skupščin. Tudi po shodu smo pri nekem Radičevem prijatelju dobro jedli in pili in jaz se nisem nič branil. Pustil sem sc torej podkupiti iz dispozicijskega fonda gospoda Radiča.
Ali ni to strašna korupcija?
Toda resno: Dr. Krnjevič naj se ne vara, da mi bo na ta način ušel. Tudi ne gre za to, ali se on hoče z menoj »zabavati« ali ne. Gre zgolj le za to, da ga bom pri vsaki priložnosti, ki se mi bo nudila, imenoval lažnikom, obrekovalcem in tatovom časti, če nc bo zadostil navadni dolžnosti, ki jo narekuje dostojnost, da namreč svojo izjavo z dne 17. avgusta prekliče.
Sicer sem pa tudi proti odgovornem® uredniku »Berliner-Lokalanzeiger«-ja, ki jc po neprevidnosti objavil dr. Krnjevičev napad name, vložil tožbo radi obrekovanja in žalitve.
Frankfurt a. M., 2. okt. 1928.
Herman Wcndcl.
»Hrvatskemu listu« jc g. W^p<lcl poslal sledeče pismo:
Gospod urednik!
Ker navadno nc čitam »Hrvatskega lista« sem šele danes zvedel iz »La Macedoine«, da mc je Vaš list 20. septembra napadel.
Mislim, da sami veste, da jc Vaša trditev, da sem v Zagrebu hotel poiskati predstavnike hrvatskega naroda, pa da so mc z zaničevanjem zavrnili, da je ta trditev grda laž. Brca, ki naj bi jo bil jaz pri tej priložnosti dobil, jc bila v
tem, da me je g- cir. Trumbič, danes prav
gotovo najpoklicanejši zastopnik hrvatskega naroda, nalašč poiskal v hotelu in mi je zelo natančno in podrobno razvijal svoje nazore o političnem položaju.
Če pa Vaš članek trdi (citiram po »La Ma-cedohie), da jaz uporabljam vsako priložnost, da vse kar je hrvatskega oblatim pred nemško javnostjo, Vas pozivam, da mi navedete vsaj en odstavek, vsaj stavek iz mojih del in člankov, »kjer mečem blato na vse kar je hrvatskega«.
Če bi se branili, ali če ne bi mogli tega navesti, se »Hrvatski list« označuje kot zamajan, obrekljivec, ki ga ne moremo vzeti v roke, ne da bi občutili nujno potrebo po vodi, milu in brisači.
Sicer pa sem poskrbel, da se bo nemško sodišče pečalo s temi stvarmi in jih sodilo. Ker Je bil namreč »Berliner Lokalanzeiger« talco nepreviden., da je objavil dr. Krnjevičev napad name, sem proti njegovemu odgovornemu uredniku vložil tožbo. To bo dalo priliko, da bomo take resnično balkanske metode razsvetlili pred širšo javnostjo.
Herman Wendel.
Weodel je eden največjih ljubiteljev vseh jugoslovanskih narodov. Radi svoje optimistične sodbe o naši državi in našem ljudstvu je mnogo trpel in hude boje bojeval dokler ili zmagal.
Strašna krivica je žaliti tega moža.
Največji greh na lastnem narodu je, na tako grd in nepošten način odtujevati nam rplivne prijatelje.
Slepo in noro je sedanje vodstvo večinskega zastopstva Hrvatov.
Nova mednarodna konvenesja o direktnem železniškem prometu
Dne 1. oktobra t. 1. sta stopili pri nas v veljavo že skoro v vseh evropskih državah veljavni mednarodni konvenciji o direktnem železniškem prometu in sicer mednarodna konvencija o prevozu potnikov in prtljage na železnicah in mednarodna konvencija o prevozu bla-ya na železnicah.
Pravni temelj za mednarodni promet blaga na železnicah je bila dosedaj mednarodna konvencija o prevozu blaga na železnicah, ki je bila zaključena 14. oktobra 1890 v Bernu. S to konvencijo so se sporazumele bivše evropske države Avstro-Ggrska, Belgija, Bolgarija, Danska, Italija, Luksenburška, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Romunija, Rusija, Srbija, švedska, Švica in Francija. Z njo je bilo oži-votvorjeno mednarodno železniško pravo, ki Be je moralo uporabljati pri vseh mednarodnih pošiljkah med navedenimi državami. Konvencija je bila v vseh teh državah objavljena kot zakon. Tarifske odredbe, ki bi nasprotovale določbam konvencije, bi bile neveljavne.
Revizija te konvencije bi se morala izvršiti že 1. 1914, kar je pa preprečila svetovna vojna. Na poziv švicarske vlade se je vršila konferenca za revizijo konvencije od 1. maja do 8. junija 1923 v Bernu. Ratifikacija nove konvencije se je pri nas zavlekla in sta bili na imenovani konferenci sklenjeni novi konvenciji ratificirani šele v zadnjem času in je bilo na podlagi dogovora med pogodbenimi državami omogočeno, da novi konvenciji stopita tudi pri nas v veljavo. Konferenci v Bemu 1. 1923 so prisostvovali zastopniki vseh starih pogodbenih držav razen Rusije, a poleg teh še zastopniki Finske, Letonije, Litve, Španije in Grčije. Rusija, ki je bila članica konvencije od L 1890 do 1. 1919, na to konferenco ni bila pozvana, ker vkljub mnogim pozivom ni plačala svojega dela prispevkov za Bernski centralni urad zadnjih pet let, kar se je smatralo kot dokaz, da ne polaga važnosti na to, da bo še vnaprej članica konvencije.
Revizijska konferenca 1. 1023 je imela prvotno predvsem namen revidirati veljavno mednarodno konvencijo iz 1. 1890 in jo prilagoditi sedanjim razmeram. Na njej so 9e razpravljali tudi predlogi manjših držav z isto pažnjo kakor predlogi večjih držav in velesil. Naravno je, da je bil rezultat konferenc kompromisen v mnogih točkah. Po dolgotrajnih posvetovanjih je konferenca določila številne spremembe in dopolnitve k že obstoječi konvenciji in je namesto reforme, izdelala popolnoma novo konvencijo. Ker se je mednarodni potniški in prtljažni promet vršil dosedaj le na podlagi re-glementarnih določb in odredb, ki *o bile vne-šene v direktne tarife, je konferenca izdelala tudi konvencijo o prevozu potnikov in prtljage, ki doslej ni obstojala.
Mednarodna konvencija o prevozit potnikov in prtljage vsebuje v glavnem iste načelne odredbe, ki se nahajajo v naši železniško-pro-metni uredbi in o prvem delu železniške tarife, ki velja za naše železnice. Prevoz ekspresnega blaga, t. j. prevoz predmetov, ki se prevažajo brez potnikov, je še tudi vnaprej izključen od mednarodnega prevoza, v kolikor niso sklenile posamezne železnice posebnih mednarodnih sporazumov.
Nova mednarodna konvencija o prevozu blaga velja za vse pošiljke blaga, ki se pošiljajo z direktnim tovornim listom na potu, ki gre vsaj preko dveh pogodbenih držav in na železniških progah, ki so označene v posebni listi. Konvencija velja za naslednje države: Avstr i j?, Belgija, Bolgarija, Češkoslovaška, Danska,
Pcpolara so&lasfe z irofa
v Atene, 4. okt. (Tel. »Slov.«) Iz poročil grških dopisnikov, ki bivajo v Parizu, se v glavnih potezah doznava dogovor, sklenjen med Venizelosom in dr. Marinkovičem, ki se v prvi vrsii nanaša na prosto luko v Solunu. Jugoslavija je umaknila svojo zahtevo po kontroli in jamstvu koncesij potom kakega diplomatskega akta, dosegla pa je sledeče koristi: Jugoslavija se bo posluževala grškega svobodnega pasa, jugoslovanski svobodni pas pa bo ostal v rezervi. Služba se bo uredila tako, da se gTŠka suverenost ne bo kršila. Železnica Gjevgje-lija—Solati ostane v grških rokah, število vlakov na tej progi, določenih za jugoslovanski traizit, se pomnoži. Grški pas v solunskem pristanišču se razširi. Obalna plovba se pridrži grškim ladjam, jugoslovanska plovba pa se pripušča samo za jugoslovansko blago, ki je namenjeno v inozemstvo. Ta v Parizu sklenjeni dogovor bosta obe vladi potrdili v obliki izmenjave not. V Belgradu se bo naio na tej podlagi sklenila prijateljska in razsodiščna pogodba za dobo 5 let. Grški listi so s tem dogovorom zelo zadovoljni. Dr. Marinkovič je izjavil zastopniku lista »Elevteron Vima«, da se mora Balkan ohraniti balkanskim državam. Inozemske intervencije, ki so dosedaj bile mogoče radi naših sporov, morajo prenehati. Srečen sem, da morem ugotoviti, da vodijo Venizelosa iste ideje. Dalje je izjavil dr. Marinkovič, da Grški ni ponudil nobene zvezne pogodbe, ker zveze med majhnimi državami niso fundirane. Grško-jugcslovanska zveza iz leta I925'se nikakor ni odklonila iz sovražnih čustev nasproti Grški, temveč samo v želji, da se grško-jugoslovanski odnošaji razbistrijo, ko so bili skaljeni med vojno po napačni interpretaciji s strani kralja Konstantina.
Venizelos je včeraj odpotoval iz Pariza v Montreaux, kjer ostane par dni, preden odpotuje v Belgrad. Podpis grško-iugoslovanske prijateljske in razsodiščne pogodbe sc pričakuje v 4 do 6 tednih. Nadejajo se tudi, da se bo izposlovalo, da bo ponehala napetost med Rimom in Belgradom.
»Chlcago Tribune« poroča, da je Venizelos pri svojem obiska v Londonu sporočil angleški vladi, da je Mussolini poskušal pripraviti ga do tega, da bi sklenil vojaško pogodbo z Italijo. On se je temu branil, ker bi taka pogodba mogla biti naperjena samo proti Jugoslaviji, s katero hoče Grška ohraniti prijateljske odnošaje.
r Belgrad, 4. okt. (Tel. »Slov.«) Končnove-1 javno je znan prihod predsednika grške vlade Venizelosa v Belgrad. V Belgrad bo prispel
iz Švice v torek zjutraj. Na kolodvoru ga bo sprejelo osobje grškega poslaništva in zastopniki našega zunanjega ministrstva. Še isto dopoldne bosta imela Venizelos in Šumenkovič sestanek, na katerem bosta pričela razpravljati o tehnični strani vseh sporazumov, ki sta jih v Parizu že dosegla Marinkovič in Venizelos. V Belgradu ostane Venizelos samo en dan, ker mora takoj oditi k otvoritvi grškega parlamenta. Opoldne bo gost dvora. Zvečer mu predsednik vlade priredi svečan banket.
v Praga. 4. okt. (Tel. >Slov.<) Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je imel danes v zunanjem odboru poslanske zbornice in senata ekspoze o zunanjepolitičnih vprašanjih. Izvajal je: Sprememba Davvesovega načrta, izpraznitev Porenja in razorožitvena j konferenca so tri najaktualnejša vprašanja, ki zanimajo evropsko politiko. Pri pogajanjih, ki so se vršila v Ženevi med Nemčijo in ostalimi državami, je šlo v resnici za rešitev zadnjih velikih vprašanj evropske povoju« poli- i tike, ki se je začela v Locarnu in ki naj se ■ sedaj nadaljuje s spremembo Dawesovega na- J črta, t. j. z ugotovitvijo končne vsote nemških i reparacij in določitvijo končnih anuitet. Re- i j šitev reparacijskega vprašanja bi dovedla do i i izpraznitve Porenja iu ta velika politična doba bi se končala z razorožitveno konferenco. Razorožitvena konferenca sama bi dosegla svoj višek s sprejemom mednarodne pogodbe, v kateri bi se za celo vrsto let določila najvišja mera mogoče razorožitve. Evropa in svet bi se oddahnila in mogla posvetiti gospodarskim vprašanjem, posebno pa reorganizaciji Evrope. Ženevska pogajanja so privedla do sporazuma v tem smislu, da se je ustanovila komisija za reparacijsko vprašanje in za vprašanje izpraznitve Porenja. — Dr. Beneš je potem obširno govoril o cl. 8 pakta Društva narodov, na katerem sloni ves problem razorožitve. Potem ko se reši vprašanje varnosti v tehničnem in političnem pogledu. bi se z mednarodno pogodbo uredilo proizvajanje in trgovina z orožjem in vojnim
materijalom. V resumeju je izjavil dr. Beneš: Vprašanje razorožitve smatram sedaj za tehnično pripravljeno, mednarodno in politično za dozorelo in sposobno za izvedbo pr/e stopnje. Zato želim, da se pripravljalna komisija čimprej skliče k zadnji seji, da se določi, kdaj se lahko skliče prva komisija za omejitev oboroževanja. Seveda je potrebno, da se tri velike sile sporazumejo o vprašanju pomorske razorožitve. Ko bodo rešeni ti trije veliki problemi, se bo Društvo narodov lahko pečalo s finančno in gospodarsko platjo. Problem gospodarske reorganizacije Evrope bo vstal pred nami v zelo nujni obliki. Določitev končne vsote in plačilo reparacij bo postavila Nemčijo pred potrebo, da bo morala v ogromni meri napeti svoje gospodarske moči. — Dr. Beneš je potem govoril o zadnji konferenci male antante v Bukarešta, ki je bila važna zato, da se je sedaj bolj kakor drugič poudarjala mirovna misija male antante pri njenih srednjeevropskih prizadevanjih. Ta konferenea je nadalje odvrnila tudi vse napade na teritorialno integriteto držav male antante in naglašala bolj kategorično kakor prej potrebo gospodarske izgraditve male antante. V bližnjem času se bodo izvršile prve priprave za te gospodarske načrte. Končno je dr. Beneš omenil podaljšanje zvezne pogodbe z Jugoslavijo, ki je ob obstoječih prisrčnih odnošajih med obema državama samo po sebi umevna stvar in potrdilo za to, da se mala antanta vedno bolj utrjuje.
Orožniki in vojaštvo za 7. oktober
v Dunaj, 4. okt. (Tel. »Slov.") Avstrijska vlada je ukrenila vse potrebne vojaške priprave, da se pri manifestacijah 7. oktobra ne bo motil mir. Že prejšnji teden so bili od 3. oktobra dalje ustavljeni vojakom vsi dopusti. V Dunajskem Novem mestu in okolici bodo koncentrirane številne vojaške čete. Iz vse Avstrije se pošilja orožništvo v Dunaj:ko Novo mesto. Po cestah bodo razvrščeni oddelk; z motornimi kolesi. Varnostni organi bodo demarkacijski pas zasedli že v noči od ,<r'-ite na nedeljo. Deželna vlada bo od poldneva 6. oktobra dalje v vsem okolišu Dunajskega Novega mesta prepovedala točenje dkohola.
Poincare grozi
r Pariš, 4. okt. (Tel. »Slov.«) Poincare }e imel včeraj svoj napovedani ekspoze v finančni komisiji. Izjavil je, da bo vlada izvajih posledice, če parlament ne bo pred 31. decembrom 1928 izglasoval proračuna, ki bo popolnoma uravnotežen. Povod za to izjavo je dala finančna komisija, ki je v proračunu že sedaj zvišala izdatke za približno 85 milijonov.
Vojni minister Painleve je dal kot popolnoma neutemeljene govorice demaniirati vesti v nekaterih listih, ki so javljali, da je vojni minister dal gotove izjave o -"elikih francoskih utrjevanjih ob italijanski meji.
K nesreči v Švici
v Ženeva, 4. okt. (Tel. »Slov.«) Pri gorski katastrofi na Monte Arbinu pri Beflinzoni se je sedaj ugotovilo, da ni bilo nobenih Človeških žrtev. Hrib se je udri v širini 600 m. Plaz je nakopičil za 30 milijonov kubičnih metrov zemlje in uničil 2 in pol kvadratna kilometra gozda. Škoda znaša več kot 2 milijona švic. frankov.
Križarka »Zader«.
v Milan 4. okt. (Tel. »Slov,«) V vojnem pristanišču Spcziji so začeli graditi novo moderno 10.000-tonsko oklopno križarko za italijansko mornarico. Ladja bo dobila ime »Zara« ter jo bodo uvrstili v italijansko mornarico spomladi 1931. Ta nova bojna ladja bo oborožena ravno tako, kakor križarka »Trento«, ki je bila lani v Livornu spuščena v morje.
Zeppelin leti v Ameriko.
v Friedrichshaien, 4. okt. (Tel. »Slov.«) Zrakoplov »Grof Zeppelin«, ki je odlično prestal 35 -urno vožnjo, se sedaj pripravlja za polet v Ameriko, ki se namerava sredi ali kancem drugega tedna. Porenjska komisija bo jjri nemški državni vladi protestirala pf,oti,.poleU» čez zasedeno ozemlje pri Wiesbadnu.
Češkoslovaški emskopat zbonie
v Praga, 4. okt- (Tel. >Slev.<) Včeraj je bila pod predsedstvom olomuškega nadškofa i otvorjena v Olomucu konferenca vseh čeških ! škofov in njihovih pooblaščencev. Te konference, na kateri se bo razpravljalo med dru-; gim tudi o ureditvi mej med posameznimi škofijami, se udeležuje tudi papežev nuncij monsgr. Ciriaci.
Italija protestna
v London. 4. okt. (Tel. >Slov.<) Navzlic oficijelncmu angleškemu zatrjevanju vzdržuje >Dailv Telegrapb« vest, da je italijanska ▼lada v Londonu v najostrejši obliki izrazila svoje nezadovoljstvo, ker niso pritegnili Italije k mornariškemu kompromisu.
Kakor javlja oficijelni komunike, so razgovori med Parizom in Londonm radi objave mornariškega kompromisa, katero zahteva javno mneje obeh držav, dovedli do načelnega sporazuma. Ta pa se nikakor ne bo objavil pred sestankom prihodnjega ministrskega sveta v Londonu, ki je določen na dan 10. oktobra. *
V Dolnji Avstriji je veliko vznemirjenje povzročila vest, da so na balkonu vile predsednika republike dr. Hainischa v Eich-bergu našli bombo. Res so tam našli železno kroglo, napolnjeno z neko črno maso, kemična preiskava pa je pokazala, da krogla ni bila nič nevarna.
v Brno, 4. okt. (Tel. »Slov.«) V bližini mesta se je zopet* pripetila želemiška nesreča. Radi napačne postavitve kretnic je v postaji Nedrijeciee trčil osebni vlak v tovorni i vlak, ki se je tam premikal. Razbita sta bila dva vagona, ranjeni pa so bili deloma težko štirje potniki.
Estonija, Francija, Finska, Gdansk- Jugoslavija, Italija, Latvija, Liechtenstein, Luksenburg, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Romunij^ Švedska, Švica, Španija in Madžarska. Dosedaj so pač podpisale in še ne ratificirale konvencijo: Grčija, Litavka in Portugalska.
Na posamezne spremembe odn. razlike nove konvencije se še povrnema
Ša&
v Berlin, 4. okt. (Tel. »Slav.«) V 10. kolu je Bogoljubov že s 17. potezo premagal Rotenstei-na. Richter je premagal Ahuesa, Steiner pa Hel-linga, dočim so ostale partije še nekončane. Jo-ner ima v svoji igri damo proti dvema stolpoma proti Samischu, partiji Lisst—Holzhausen in Griinfeld—Kostič sta še nerešeni.. Ker je partija Griinfeld—Samisch iz 9. kola remis, vodi vso igro zaenkrat Samisch s 7 (1), Bogoljubov pa s 6'A (2).
Današnja partija. Danes so se odigrale partije iz prejšnjega kola. Najvažnejša je bila zmaga Jonerja nad Samischem in remis partija med Bogoljubovom in Lisstom. Dalje je premagal Joner Hellinga, Lisst Holzhausena in Bogoljubov Richterja. Remis je o6tala partija Kostič— Griinfeld. Stanje: Bogoljubov 8, Samisch 7, Kostič 5H (1), Joner in Lisst 5VŽ, Griinfeld 5 (I), Ahues, Helling, Richter 4Vi, Steiner 3, Roten-stein 3, Holzhausen 2'A.
KOVINE.
v London, 4. okt. (Tel. »Slov.) Baker: per kasa 64.5625—64.625. Tri mesece 65—65.0625. Elektrolit 71.25—71.75. Best Selected 68 do 69.25. Strong 96. Cin: per kasa 222.5—222.75. Tri mesece 220.375—220.5. Svinec: bližnji 21.9375. Tuji 21.75. Cink: bližnji 24. Tuji 24.25, Aluminij: tuzemski 95. Inozemski 100. Antimon reg.: 59.5—60. Bela pločevina: 18.25. Živo srebro: 25. Nikel: tuzemski 175. Inozemski 175. Wolfram: 15.875. Platina: surova 17. Srebro: 26.6875—26.75. Zlato 84.115
HMELJ.
Ntrnberg, 4. okt. (Tel. »Slov.«) Dovoz hmelja 100 bal, prodanih 30 bal po sledečih cenah: tržni hmelj 130—140, Hallertau 250. Razpoloženje zelo mirno.
Demagogija s povišanjem tarifov.
»Jutro« in »Narod« zadnja dva dni trobita o povišanju železniških tarifov, ki da bo prineslo novo škodo prečanskem gospodarstvu. Iz tga seveda ogromno hujskanje na SLS, ki je zopet vsega kriva in ki bo uničila našo milo domovino.
Dejstvo pa je, da o kakem novem tarifu ni še duha ne sluha. Novega tarifa še ni. Vse je še v pripravah. Pri posvetovanjih seveda srbijanski gospodarski krogi zagovarjajo svoje, hrvatski svoje, slovenski pa svoje želje in težnje. Minister za promet pa ni rekel še nobene besede, še manj pa seveda vlada in njena parlamentarna večina.
Vse vpitje sdsarskega tiska je torej enostavno brez podlage, čisto neutemeljeno, zidano na nič.
Kadar bo na stvari kaj, bomo poročali in pravilno obvestili slovensko javnost. Sedaj se moramo omejiti zgolj na ugotovitev, da vlada tako dobro ščiti korist Slovenije, da niti naši najhujši nasprotniki ne morejo na nji najti ni-kakih stvarnih napak, ampak si morajo izmišljevati, da sploh morejo kritizirati.
*
O skrivnostnem prihodu dr. Korošca se je »Jutro« razpisalo na vse mogoče in nemogoče načine. Resnica je, da dr. Korošec tudi potrebuje kako uro oddiha in se je v nedeljo pripeljal v Slovenijo. Ker je prišel čisto zasebno, tega ni nikomur javljal in je ostal zgolj v krogu svojih prijateljev. Svojega zasebnega bivanja v Sloveniji »Jutru« ni javil. To predvsem radi tega ne, ker sicer ves dan nima miru pred raznimi liberalnimi posredovalci in prošnjiki.
Dunajske, vremenska napoved. Po večini jasno, tu in tam jutranja megla, višja temperatura.
Novosadska vremenska napoved. Tiho, vedro in le^c v ccli državi. Dopoldne megla. Dežja r.e bo. Noči bodo postale še boli hladne.
ur
t /
a//e novega
Koledar
Petek, 5. oktobra. Placid in tov., Gala, Fla-vijana. — Solnce vzide ob 6.19 in zaide ob 6.27. — Jutri: Vera.
Zgodovinski dnevi
5. oktobra: 1908 je prišlo v Belgradu zaradi aneksije Bosne in Hercegovine do velikih protiavstrijskili demonstracij. — Bolgarski knez Ferdinand je v Tirnovu proglasil Bolgarsko za neodvisno kraljevino. Nadel si je naslov carja Bolgarov. — 1907 se je v Belgradu položil temeljni kamen za novo poslopje narodne skupščine. — 1799 je umrl portugalski pesnik Diniz da Cruz e Silva. — 1867 je umrl poljski skladatelj Ignac Feliks Dobrzynski kot ravnatelj poljske opere v Var-žavi. — 1799 se je rodil pospešitelj zdravljenja z vodo Vincenc Priessnitz (Priessnitzov ovitek). — 1880 je umrl skladatelj Jacques Olfenbach. — 1910 se je Portugalska proglasila za republiko. — 1848 je naučno ministrstvo obljubilo vseučilišče v Ljubljani ter pozvalo »Slovensko društvo«, naj nasvetuje predavatelje.
Osebne vesti
•k V naše državljanstvo so sprejeti Anton Pušner, slaščičar iz Ljubljane; Alojzij Baudaž, ing. kemije iz Most pri Ljubljani; Franc Kleč, dijak iz Kranja; Avgust Kovačič, gostilničar iz Velikega Širja in Oskar Robert Bom, mle-karnar iz Ljubljane.
:k V višjo skupino je napredoval dr. Ludovik Kuščec, gimnazijski profesor v Kranju.
Ostale vesti
'k Tovariši akademiki! Jugoslov. katol. akad. društvo »Danica« v Zagrebu vabi vse katoliško misleče abiturijente, ki nameravajo študirati v Zagrebu, da se pridružijo njenim vrstam. »Danica« ima svoje prostore v Palmotičevi ulici 31, kjer dobe tovariši tudi informacije glede vpisovanja, stanovanj itd. — Odbor.
k Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani poziva v svrho ojačenja rednih vlakov vse organizacije, ki se nameravajo udeležiti proslave prebitja solunske fronte 7. in 8. oktobra v Belgradu, da naznanijo prometno-ko-mercijalnemu oddelku ravnateljstvo do vključno 5. oktobra število udeležencev, ki potujejo v Belgrad.
k Reklamni plakati kulturne razstave »Tisk« v poštnih prostorih. Na prošnjo »Saveza grafičnih radnika Jugoslavije« in »Udruženja jugoslovanskih novinarjev, sekcija Ljubljana« je poštni minister dovolil, da se smejo na poštnih poslopjih in v poštnih prostorih obešati plakati za reklamno kulturno razstavo »Tisk«, ki se bo vršila v Ljubljani od 7. do 21. oktobra. Pošte se uradno opozarjajo na to dovoljenje s pozivom, da v tem pogledu interesente podpirajo.
k S pošte. Izpraznjeno je mesto poštarja pri poštni podružnici 3 v Mariboru. Prosilci za to mesto naj vlagajo s 5 Din kolkovane prošnje na ravnateljstvo v LJubljani. — Izpraznjeno je nadalje mesto poštnega upravnika v Ljutomeru (III. r.). Prosilci za to mesto naj vlože s 5 Din kolkovane prošnje na ravnateljstvo v Ljubljani.
]abolk
btsllta za prešanje kupim več vagonov.
Cenjene ponudbe na
Vincenc K veder, Žalec.
* Boj z jelenom. V Krmi pri Jesenicah ima naš kralj lepo lovišče, kjer se pase še prav lepo število močnih in velikih jelenov. Posestnik Franc Pavlin iz bližnje vasi sc je včeraj odpravil s svojim hlapcem Jakobom Požekom na delo v gozd. Sredi gozda srečata starega jelena z ogromnim rogovjem. Jelen se je najprej zakadil v Pavlina in ga z rogovjem vrgel kvišku. Pavlin si je pri padcu znatno poškodoval roko. Še hujše jo je izkupil hlapec Jakob Požek, ki je hotel pomagati gospodarju v neenaki borbi. Jelen se je zakadil vanj in mu zadri svoje rogovje v trebuh. Po svoji zmagi je kraljevi jelen ponosno odkorakal. Pozka so včeraj prepeljali z rešilnim avtom v bolnico.
k Huda nesreča. Pri gradnji novega mostu čez Kokro pri Kranju, čigar dela se bliža, jo že h koncu, se je v sredo okoli 10 dopoldne pripetila huda nesreča. Delavec Ivan Filipič, doma iz Loga, okraj Ljubljanska okolica, ki je nameščen pri stavbnem podjetju »Slograd« kot tesar, je z nekaterimi drugimi delavci podiral leseno ogrodje s pomočjo močne žične vrvi, ki je bila pritrjena na mostu. Pri dviganju ogrodja pa se je vrv zataknila in eden delavcev je šel in odbil vrv, nakar se je vsa teža lesa sprostila in padala nazaj v globino. Neki delavec je takoj opazil pretečo nevarnost in se je hitro vrgel med spodaj ležeče tramovje, da je tako ušel gotovi najhujši nesreči, dočim se je Filipič le toliko umaknil, da ga je ena stranica udarila po desni strani glave. Nesrečneža, katerega je takoj zalila kri, so prenesli na stavbišče, kjer mu je okrožni zdravnik g. dr. Globočnik nudil prvo pomoč. Ponesrečenca so nato odpeljali v ljubljansko bolnico.
k Identiteto samomorilca, katerega so našli v nedeljo zjutraj obešenega pod Šmar-jetno goro pri Kranju, so ugotovili potoni fotografij, katere so razposlali okoli. Samomorilec je Anton Kocjan, občinski tajnik na Bledu.
k Škrlatinka v Bosni. Zdravniški svet v Sarajevu je sklenil, da se začasno ukine pouk v vseh nižjih in srednjih šolah v Sai-jevu in to radi velike epidemije škrlatinke, ki vlada v Sarajevu.
k Donava postaja nevarna. Bačko—apa-tinska vodna zadruga je poslala te dni hidro-tehničnemu oddelku v Sombor brzojavno obvestilo. da more postati Donava pri Apatinu za večje ladje neplovna, če se dno Donave ne bo poglobilo in obala regulirala. Razen tega sc more pripetiti še večja katastrofa, namreč da Donava ob velikem deževju popla i obrežje. Glavni inženir vodne zadruge Adam Sinhler je o grozeči nevarnosti informiral pristojna oblasti in obenem že predložil načrt, kako bi se Donava v tem delu regulirala. Inž. Sinhler je zahteval nujno pomoč.
k Izseljenca okradli. Te dni je bil v vlaku med vožnjo iz Broda v Zagreb okraden delavec Mile Mandič iz Vrapč. Mandiču je neznan tat ukradel iz žepa v suknjiču amerikanski potni list, vozni listek v Ameriko ter 116 dolarjev.
k Snirt 10 letne deklice pod vlakom. V Zagrebu se pripeti menda največ nesreč na kolodvoru samoborske ozkotirne železnice. Predvčerajšnjim opoldne se je pripetila tam zopet huda nesreča. Desetletna Hela Pospišil, učenka III. razreda ljudske šole, je prinesla kot vsak dan kosilo svojemu očetu, mizarskemu pomočniku, ki dela na kolodvoru. Medtem, ko je oče jedel, se je hčerka igrala na tračnicah, ne pazeč, da se bliža vlak. Ko je vlak privozil, se je začul iz pod koles obupen krik. Vlak so takoj ustavili n potegnil malo Iielo vso krvavo in hudo
ranjeno izpod koles. Poklicali so rešilni voz, ki je otroka prepeljali v bolnico, kjer pa je Hela kmalu umrla.
k Milijon dinarjev ukradenih v vlaku. V torek zvečer je bila izvršena v Vojvodini izredno velika tatvina. Iz poštnega vagona som-borslcega vlaka je neznan zločinec ukradel poštno vrečo, v kateri je bilo en milijon dinarjev gotovine. 0 tej veliki tatvini sta bili takoj obveščeni poštna direkcija v Novem Sadu in policija, ki sta pričeli hitro s preiskavo in so o tatvini obvestili sosedne države. Dosedaj je preiskava ugotovila, da je bila poštna vreča ukradena blizu postaje Futog, to je prve postaje pred Novim Sadom. Uradniki, ki so se vozili z vlakom, so šele kasneje opazili, da je vreča izginila. Pregledani so bili vsi potniki in ves vlak, toda vreče niso našli. V sredo zjutraj pa je preiskava našla najbrže pravo sled in ugotovila, da se je neki Josip Tappe, bivši poštni uradnik, ki je s tem vlakom potoval, zelo sumljivo obnašal. Bil je v Novem Sadu in mislijo, da jo najbrže on izvršil to tatvino, ker je dobro poznal sestavo poštnih vagonov. Najbrže je z ukradeno vrečo skočil z drvečega vlaka ter nato pobegnil z denarjem na Madjarsko.
k Prepozen kes nezvestega moža. To dni se je pripetil v Velikem Bečkereku slučaj, o katerem govori sedaj vse mesto. Svoječasno sta imela v Velikem Bečkereku prosluli ponarejevalec kolekov Nikolaj Ivanica in trgovec Mihael Molnar tvrdko »Jugokomerc«. Po odkritju znane sleparske afere z železniškim materialom sta oba pobegnila v inozemstvo. Mihael Molnar je zapustil v Velikem Bečkereku ženo in tri otroke, pa se je kljub temu vnovič poročil v Budimpešti. Radi bigamije je bil aretiran in kaznovan. Ker še ni bilo diplomatskih stikov med Madjarsko in Jugoslavijo, Molnar ni bil izročen našim oblastem, temveč je v Budimpešti odsedel svojo kazen. Sedaj se je spomnil tudi svoje družine v Velikem Bečkereku ter v pismu prosil ženo, naj mu oprosti in naj pride z otroci vred k njemu v Budimpešto. Toda kes je prišel prepozno, kajti pismo je prišlo v Beekerek dan kasneje, ko so Molnarjevo ženo pokopali.
* Surovost. Te dni je prišel v Zagreb invalid Anton Hrga iz Hvalentincev. da si da pregledati rano, ki jo je dobil v vr.ini. Po pregledu je revež odšel peš proti domač,' vasi. Na poti ga je ujela noč v vasi GroSauih in Hrga se je splazil na skedenj kmeta Mije 3e-lcule in se tam vlegel. Ko so ga domačim zapazili v senu, so alarmirali vso va-;. Kmetje so planili na skedenj ter ubogega človeka neusmiljeno pretepli. Nazadnje so mu z žico zve-zali roke in noge ter obvestili o tem orožnike. Tepeni invalid niti ni duševno zdrav ter sam ne ve, kako je zašel na skedenj.
k Samoumor zaradi izgube pri igri. V Subotici so te dni našli obešenega 68 letnega Arona Friedmanna. Friedmann je šele pred kratkim prišel v Subotico z gotovino 30.000 Din in je nameraval kupiti za ta denar kako trgovino. Toda pri kvartanju v kavarni je izgubil ves svoj denar in vse premoženje. Iz obupa nad izgubljenim premoženjem je šel mož prostovoljno v smrt.
k Gostilničar Zcbie ni bil zastrupljen. Poročali smo že o aferi zagrebškega gostilničarja Josipa Zebiča, ki je umrl 21. februarja 1928 in o katerega smrti je dobila policija anonimno pismo, da je bil zastrupljen z arzenikom. Zebičevo truplo je bilo izkopano in kemijsko
Plašči,
od uajelcgantnejSe vrste <lo priprosto a lopo od Din 3,r>0--
Ogled neobvezen! Oglejte si cone v izložbah! P. M a g d i C, L|ublj ana
Grafika
priredi v soboto 6. oktobra v veliki dvorani hotela Union ob priliki 60 letnice tiskarske organizacije vokalni
oncert
preiskano. Kemično analizo je izvršil prof. dr. Jurak, ki je ugotovil, da je Zebič umrl za srčno kapjo, nj pa bil zastrupljen z arzenikom. Truplo Zebiča je bilo še zelo dobro ohranjeno, ker je bilo zakopano v vlažni ilovici, skozi katero ne more zrak.
k Nagrobnice. Za moški zbor priredil Fr. Marolt. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezanemu izvodu Din 20, broširan Din 16. Zbirka v obliki žepne izdaje, obsega 20 najlepših nagrobnic; dalje odgovore pri pogrebnem obredu in psalm »Miserere«, ki se poje pri pogrebnem sprevodu. Nobeno pevsko društvo naj ne bo brez te pesmarice.
k Doraščajočn mladina naj zavživa zjutraj kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice, ki doseza vsled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih. Na otroških klinikah se uporablja »Franz-Jose!« voda že pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
k Zopet zmaguje Mcrcedes-Benz. Pri rekordnih dirkali v Oostmalle je Mercedes sijajno zmagal v oddelku pri dirkah in pri turah. V dirkalnem oddelku Caracciola-Mercedes srednja hitrost 195 km. V oddelku pri turah baron Wen-tzel-Mercedes srednja hitrost 165 km. Bila je to v Belgiji prva dirka po vojni z nemškimi voz-mi in vozači, ki so bili splošno občudovani. Mercedes so imeli kakor vedno priznane Conti-nental-obroče.
Hočna služba lekarn
Nočno službo imata: Bohinc na Rimski cesti in Levstek ua Resljevi cesti.
*
O Hermann \Ycndol in umiranje v Ljubljani. Znani pisatelj g. Hermann Wendel je; objavil v dunajski »Arbeiter Zeitung« članek »Balkanepidemien«, v katerem navaja, da je umrljivost v Berlinu za jetiko 21 od tisoč, v že popolnoma evropeizirani Ljubljani pa dvakrat tolika. Naš urednik je vzel to številko »Arbeiter Zeitung« pod pazduho in se je napotil na mestni fizikat po informacije. G. dr. Rus se je zelo začudil, kje je dobil g. Hermann \Vendel te popolnoma netočne podatke in je izjavil, da mu pošlje dopis, v katerem bo navedeno, da je umrljivost v Ljubljani za jetiko le 14 cd tisoč, torej nižja kot v Berlinu, nižja celo kol v Londonu, kjer je to število rekordno nizko, namreč 18, in da je umrljivost v Ljubljani morda ena najnižjih na svetu, umrljivost za jetiko pa najbrže najnižja.
0 Večer arij in pesmi Kari Hellgren — gospa Staller-Stotterjeva se vrši drevi ob 8 v veliki unionski dvorani. Spremljevanje pesmi je prevzel gospod kapelnik Balatka. Še ostale vstopnice se dobe v Matični knjigarni in pri večerni blagajni.
O Večerni komercialni tečaji na trgovski akademiji v Ljubljani: Interesenti (inje) se vabijo,, da v tekočem tednu, to je vsaj do so* bote 6. oktobra prijavijo svoj vstop. Vpisovanje se vrši ob uradnih urah (od 9 do 12 ter
Dr. V. Šarabon:
Čez Atlantik
(Dalje.)
Včeraj sem pogledal na naslov članka in je zapisano: čez Atlantik. Torej moram tudi o vožnji sami nekaj pisati, bomo pa potem o Amerikancih naprej. Morje je bilo povečini prav mirno; samo takrat, ko smo se bližali Gibraltarju, je iz ožine vel tako močen veter, da te je skoraj podrl. Ladij smo malo videli. Večina ladij gre bolj na severu, od New \orka proti Franciji, Angliji in Nemčiji, mi smo šli pa preko Azorov. Portugalski so ti otoki, veliko jih je, eden med njimi je v mednarodnem prometu zelo znan, Fayal. Tam čez gre namreč več prekomorskih kablov. Mi j smo videli samo dva otoka, Flores iu Corvo, : najbolj zahodna. Ze zjutraj so mi povedali, kdaj ju bomo zagledali. Bil sem že uro prej prav gori na mostu in sem štrlel proti vzhodu. Tako prijeten občutek imaš, če se po večdnevni morski vožnji bližaš suhemu svetu, pa naj si je to še tako majhen otoček. Ko smo zagledali oba otoka, se je začela za častnike zopet muka večnega odgovarjanja na najraznovrstnejša vprašanja, večinoma taka, da si se moral muzati. Ubogi častniki! Koli-korkrat se peljejo tod mimo, zmeraj ista vprašanja in isto vprašujoče občinstvo. Navadno Amerikanci pri Azorih šele zvedo, da je v Evropi neka država, ki ji pravimo Portugalska, Flores je podolgovat otok, ne videti po
sebno visok; Corvo je pa pravi vulkan, ugasel. Kdor je videl Vezuv, ta je videl tudi Corvo, samo tako visok ni, na vrhu je kakor odsekan in kadi se ne iz njega. Peljali smo se precej bližu mimo in smo mogli opaziti vinograde in nasade sadja. Kje daleč zunaj v oceanu sta ta dva otoka, daleč proč od ostale skupine!
Delfini so nas večkrat spremljali, a toliko kot ta dan (13. junija) jih nisem še videl. Delfin je zelo požrešen in spremlja ladje na dolge razdalje; zmeraj pade kaj dol. Tudi druge prebivalce morja smo opazovali, enkrat dva kita. Vsa morja prebredejo ti velikani. Nekoč smo videli majhno ladjico ja-drenico. »Odkod pride in kam gre?« — »Pride iz Portugalske in gre proti Novi Found-landiji. Med potjo bo ribarila. Morda jo v oktobru preseneti ob ameriški obali slabo vreme hi ostali bo morala tam skoz vso zimo.c — »Zelo skromno mora biti življenje teh ribičev.« — »Tako skromno, da si to težko predstavljate.«
Zopet smo gledali ponosno skalo Gibr-altarsko; napravila je na vse prav tisti vtis kakor ga je napravila name prvič, ko sem se peljal mimo. »Gospodarji sveta so to,« si misli vsak. Tn so res. Zaprejo Sredozemsko morje, pa ne more nihče ven. Na nasprotni afriški obali smo videli Tnnger in Ceitto. Tam zadaj so je prelilo pred par leti toliko krvi; gledal sem one gore in sem premišljeval, kdo vse je dajal Abd-el-Krimu toliko potuhe, Saj je vendar moral vedeti, kakšen
bo konec. Slednjič so ga Francozi obkolili iu so počakali par tednov; kakor zrela hruška jim je padel v naročje. Kaj si vendar mislil! Sedaj pa premišljuješ usodo vseh takih lah-komiselnežev tam doli v sopari Indijskega oceana! Sicer pa malo počakaj, in če boš priden, so rekli Francozi, te bodo vzeli nazaj v kraje tvojega podnebja; v Maroko sam seveda nikoli več! Kaj si mislil!
Bili smo v Sredozemskem morju. Od prvega trenutka, ko smo pripluli noter, pa do trenutka, ko sem stopil v Trstu z ladje dol, nisem videl oblaka, in morski valovi mi niso motili ravnotežja želodca. Kakor olje je plavalo morje okoli nas, prijazno, ljubeznivo, vabeče. Nebo pa tako modro kakor more biti le nebo nad Sredozemskim morjem. Sierre Ne-vade nismo videli, peljali smo se mimo nje ponoči. A videl sem jo bil prej, v aprilu, globoko dol zavito v snežen plašč. Le v najhujši vročini ga sleče, za prav kratek čas.
Najlepši izmed onih lepih dni je bil 17. junij. Ob španski obali smo se vozili, zelena je bila in rjava, videli smo Cabo, Nao in Ca-bo S-n Anlonio, prehitevali smo ladje in srečevali smo jih. Nebo temnomodro. morje pa njegov odsev. Oči moram zapreti, če si hočem vso to nebeško lepoto vsaj v nalahnih obrisih poklicati v spomin. Ze par dni prej nam jo naznanil ladijski časopis in nam je povedal ladijski duhovnik, da bo na ta dan, bila je nedelja, obhod s Sveto Evharistijo. Doslej ni bilo še ladje, kjer bi bilo smelo biti izpostavljeno Sv. Rešuje Telo; »Saturnia je
bila prva, posebno dovoljenje sv. očeta je bila dobila. Zjutraj si videl nenavadne priprave, vse še bolj slovesno kot sicer ob nedeljah. Sveta maša je bila brana ob nedeljah zmeraj v slavnostni dvorani; sedel si v stolu, naslonil si se in si moral ob zvokih godbe dvigniti misli proč od te zemlje, tja, od koder prihaja vse dobro in lepo. Nisem ga videl, ki bi bil ostal zakrknjen. In nehote ti uidejo misli tudi nekam drugam, v domovino; nekdo te drži, domotožje je to; nekaj ti zdrkne po licu, solza ljubezni do domovine je to. Ta dan pa še posebno. Pa koliko nas je bilo! Protestanti in drugi so kar gledali, niso bili vajeni takšnega bogoslužja. Kako je pela ona dama »Ave Mario«! Spredaj so stali mornarji, v gali so bili častniki, ki slučajno niso bili v službi. In nato so prišli vsi drugi, bogati in revni, mladi in stari, in vsi smo se strnili v obhod za Najsvetejšim. Po vsem sprehajalnem krovu okoli, potem pa dol v kapelico, kjer je bilo potem Najsvetejše izpostavljeno. 17. junija ne bom nikdar pozabil.
Ves dan se je topil v nekakšni milobi. In ta zrak! Ne še vroč in vendar topel in po-vzročujoč notranjo toploto mehkobe in čistega neskaljenega veselja tudi v nas.
DIJAK?! POVSOD ZAHTEVAJTE EDINOIE »DIJAŠKI KOLEDAR« SLOVENSKE DIJAŠKI ZVEZE!
od 3 do 5) v pisarni trgovske akademije,
Aškerčeva ulica 9, II, levo. Otvoritev tečajev v ponedeljek 8. oktobra ob 7 zvečer. Vodstvo.
0 Umrla je g. Marija Vidmar, roj. Zir-kelbach, soproga rudniškega paznika v pokoju.
0 Kako napredujejo flakovalnn dela v Ljubljani? O izvrševanju gradbenega programa in tlakovalnih del v Ljubljani smo že pogosto poročali. Mestna občina je sedaj zaradi bližajoče se zime in slabega vremena zelo pospešila tlakovalna dela na onih cestah, ki morajo biti še letos dogotovljene. Vidovdanska cesta je v svojem ožjem delu med Turkovo hišo in Sv. Petra cesto razkopana. Delavci mestnih podjetij pregledujejo sedaj vodovodne in plinske napeljave; ko lx> to končano, pa bodo cesto tlakovali z drobnim granitnim tlakom. Na ta način bo dobila že tlakovana Sv. Petra cesta zvezo s tlakovano Komenskega ulico. Na Sv. Petra cesii sedaj urejajo hodnik pri Pollakovi tovarni. Porfirne plošče hodnika bodo preložili. S tem bodo izginile številne špranje in luže, ki so dosedaj tvorile vzrok številnim pritožbam. Na Marijinem trgu tlakujejo prostor za trafiko. Ta del trga je bil dosedaj tlakovan z okroglim kremenom, sedaj pa bo tlakovan z drobnimi granitnimi kockami. Obenem so asfaltirali hodnik iz Prešernove ulice do trafike. V Prečni ulici bodo položili granitni tlak in sicer od Sv. Petra ceste do hotela Štrukelj. V Prečni ulici bodo tudi preuredili in asfaltirali hodnike. Na Poljanski cesti napravljajo sedaj od Ambroževega trga do Marijani šča podlago za novi tlak. Strmina do Marijanišča bo tlakovana z drobnim granitnim tlakom, ob Marijanišču pa bo cestišče tlakovano z bazaltoidom. Na Erjavčevi cesti napravljajo sedaj ob Korenčanovi hiši novo ograjo. Do šole napravljajo sedaj nad tri metre širok hodnik, ki bo izenačen s hodnikom ob Pollakovi vili. V Knafljevi ulici so napravili ob Grobelnikovi vili od Bleivveisove ceste do železniške proge asfaltiran hodnik. Na Celovški cesti še vedno polagajo bazaltoidne hodnike od Keršiča do šišenske cerkve. Na Masa-rykovi cesti prično prihodnje dni polagati robnike za cestne otoke.
O Umrli so v Ljubljani v času od 1. do 4. oktobra: Ivan Stružnik, posestnik, 73 let, Stranska pot 15, Jerica Vrečko, bivša šivilja. 49 let, Resljeva cesta 16; Ivana Skulj, zasebnica, 77 let, Poljanska cesta 12; Josipina Bele, zasebnica, 23 let, Lončarska steza 8; S. Helena Kordula Jezernik, usmiljenka. 60 let, Slomškova ulica 20. V bolnici so v istem času umrli: Ljudmiia Sumper, bivša šivilja, 37 let, Vidovdanska cesta 9; Marija Kopavnik, zasebnica, 82 let, Vidovdanska cesta 9; Albin Gaberc, sin zvanič-nika. 7 mesecev, Sv. Petra nasip 71; Friderik Tome, zasebnik, Goričane 28; Zofija Vaš, delavčeva žena, 29 let, Zabukovica 98; Rozalija Mauri, žena vpok. finančnega nadkomisarja, Goričane; Marija Murnik, zasebnica, 38 let. Dobrova 60; Marija Gospodarič, hči učitelja, 5 let, Jesenice 118; Ignacij Bolte, kamnosek, 6Š let, Ihan 61; Josip Potočnik, laborant, 62 let, Dunajska cesta 38; Karel Presnik, trgovski pomčonik, 20 let, Zdole 28; Franc Godec, delavčev sin, 1 leto, Bizovik 2; ianez Jakovec, delavec. Bela 3.
© Rojstva, smrti in poroke v septembru. Meseca septembra je bilo rojenih v Ljubljani 129 otrok, umrlo pa je 91 oseb. Porok je bilo 65. Po posameznih župnijah se je rodilo: v stolni 1; v frančiškanski 0; v lrnovem 6, v šenfpeterski 5; v šentjakobski 2 in v bolnici 111, (od teh 81, ki so doma izven Ljubljane). Umrlo je: v stolni 3, v frančiškanski 5, v Trnovem 6. v šentpelerski 3. v šentjakobski 2 in v bolnici 73 Cod teh 41 izven Ljubljane). Porok je bilo: v stolni 4, v Trnovem 8, v frančiškanski 29, v šentpeterski 12 in v šentjakobski 12. Smrti in rojstva v šentpeterski župniji so všteta le ona v mestu samem; v bolnici ni bilo porok.
© Samoumor mladega učitelji Učni ka. V sredo se je pripetil v Ljubljani samoumor, ki je globoko pretresel vse, ki imajo količkaj stika z mladino. Prostovoljno je šel v smrt šele 18-letni dijak IV. letnika učiteljišča Slavko Bitenc. Bitenc je bil sin nad sprevodnika državnih železnic in je stanoval s svojimi stariši v kolizejskem poslopju, na Gospo-svetski cesti št. 13. V sredo zjutraj so njegovi stariši odpotovali v Leskovec pri Krškem obiskat tja svojega starejšega sina, ki je tam v učiteljski službi. Ko so se zvečer stariši z belgrajskim brzovlakom vrnili v Ljubljano, so našli temno stanovanje. Sina Slavka ni bilo v postelji, pač pa ga je oče, ko je mati prižgala luč, odkril pri vratih, toda v položaju, ki je pretresel očeta in mater. Slavko Bitenc je bil navidez naslonjen na vrata, okrog vratu se mu je ovijala vrv, z nogami pa se je skoro dotikal tal. Oče Bitenc je naglo prerezal sinu smrtno zanko j in ga položil na postelj. Ali bilo je prepozno, kajti Slavko je bil mrtev. Obupno ihtenje roditeljev je opozorilo sosede, ki so prihiteli ter nato o samo-umoru obvestili policijo. Namestnik policijskega zdravnika dr. Lapajne je mogel ugotoviti le smrt. Sinovo truplo 90 stariši pridržali doma. Kaj je mladega dijaka gnalo v smrt, bo težko ugotoviti. Še zjutraj je bil Slavko dobro razpoložen Ln se je vneto učil. Opoldne si je potem, ko se je vrnil iz šole, pripravil kosilo, popoldne ga pa ni bilo več nazaj v šolo. Bitenc je bil zelo dober in nadarjen dijak. Slabe družbe ni imel in je zato njegova smrt tembolj skrivnostna. Zelo verjetno je zato, da si je vzel življenje najbrže v hipni duševni potrtosti ali celo v trenotni izgubi razuma. Njegova nenadna smrt je med njegovimi tovariši in znanci vzbudila globoko obžalovanjo.
0 Razkrinkan pohotnež. Da pride sčasoma vse na dan in da niti najskrivnostnejši zločini ne j ostanejo nepojasnjeni, o 1em se je mogel prepričati te dni France Babnik, delavec iz Medvod. France I Babnik je bil prejšnjo nedeljo aretiran. Neka gospa i iz Spodnje Šiške je namreč opazila, kako je Babnik na Vodnikovi cesti pregovarjal tri še ne 10 letne deklice, naj odidejo z njim na polje. Oospa je uganila, kai Babnik z deklicami namerava in ga je dala aretirati. Naslednjega dne, ko je Babnik prespal svojo pijanost, so ga na policiji naravnost vprašali, če se kaj spominja svojega zločina na žegnanju v Dravljah, ko je izvršil gnusen zločin nad 6 letno Heleno Cergojevo. Babnik je seveda na vso moč tajil, zapletal pa se ie v čim večja protislovja in tudi razne priče so spoznale v njem onega, ki je 21 avgusta izvabil malo Heleno na polje. Detektivi so napravili na njegovem domu v Medvodah temeljito hišno preiskavo in našli tam srajco, ki je bila prav nerodno zakrpana. Primerjali so blago srajce s kosom kotenine. ki so ga našli na mestu zločina in ugotovili, da je bil kos iztrgan iz te sra'ce. S tem je bil Rabmkov zločin brez vsakeca dvoma dokazan. Babnik sicer noče še priznati zločina. moral pa se bo sčasoma uda ti. Franc Babnik
je 30 leten mož, je oženjen in ima skrbeti za enega otroka. Radi prestopkov zoper nravnost je bil že večkrat kaznovan.
Marilzor
Zadnia pot f M. Stanšsjave Voh
Zadnja pot velike pokojnice... Tiho in dostojanstveno so se izvršile pogrebne sveča-j nosti ob ogromni udeležbi vseh^ ki so jo po-j znali in vzljubili. Gojenke vseh zavodov čč. šolskih sester v Mariboru, šolske sestre, velik o bivših hvaležnih učenk in mnogo, mnogo ljudstva, ki se je nabralo k slovesu pred samostanom, na Slomškovem in Glavnem trgu. Pogreb je ob asistenci štirih stolnih kanonikov vodil prevzvišeni škof dr. Ivan Tomaži č. Za krsto velike, blage pokojnice so korakali odlični dostojanstveniki: vladni svetnik dr. L. Stare kot zastopnik velikega župana, oblastni odbornik Marko Krajnc, mestni župan dr. A. Juvan, stolni prošt dr. M. Matek, prosvetni šef dr. F. Kotnik, okrajni glavar dr. Poljanec, prosvetni inšpektor dr. A. Pe-čovnik, gimnazijski ravnatelj dr. J. Tominšek. Pogreba se je udeležil tudi starosta lavantinske duhovščine kanonik in dekan v Šmart-nu pri Slovenjgradcu Janez Lenart. Prihitele pa so k poslednjem slovesu tudi mnogoštevilne prednice in zastopnice posameznih samostanov šolskih sester — iz Št. Pavla na Koroškem, Velikovca in Št. Jakoba v Rožu, Splita in Mostarja, Ljubljane, Šiške, Repnjega, Škofje Loke, Kranja, Celja, Topolšice, Ptuja in Sv. Petra pri Mariboru — pa tudi zastopnice usmiljenk.
Poslovilno besedo je spregovoril na grobu prevzvišeni škof dr. Ivan Tomažič, proslavljajoč velike sposobnosti, redne vrline in neprecenljive zasluge, ki si jih je stekla velika pokojnica za Cerkev in domovino kot dolgoletna vrhovna prednica vse kongregacije, ravnateljica učiteljišča, meščanske šole in vadnice čč. šolskih sester v Mariboru ter vrhovna svetovalka in vikarica kongregacije. V slovo je odpel nato moški zbor pevskega društva »Maribor« — Nad zvezdami...
Težko in zamolklo je padala prst na ra-kev... še v mraku so molile vnete sodelavke, sestre ob svežem grobu, kjer počiva v večnem snu velika Služabnica božja in Slovenka... A ve, anima candida!
□	Kmetski dan v Hočah. Iz Hoč nam poročajo; Tukajšnje kmetijske gospodarske organizacije (čebelarska, sadjarska in vrtnarska ter kmetijska podružnica) prirede v nedeljo, dne 7. oktobra veliko razstavo, na kateri bodo razstavljeni predmeti iz vseh panog našega kmetijstva. Otvoritev razstave bo ob 15.
□	Iz mestnega avtobusnega prometa. Okoli 15. t. m. dobi mestna občina tri nove avtobusne vozove tipa »Fiat«. Dva bosta namenjena za mestni avtobusni promet. Tudi prispe skoraj istočasno z Dunaja avtofurgon za mestni pogrebni zavod.
□	Podpornikom šolske dece. Podporno društvo za revne učence v Mariboru iskreno prosi, da žrtvujete te dni po 1 dinar za obleko. srajčko ali čeveljčke revnim otrokom za Božičnico; daj šolarčku dinar, ko ie obišče šolarček in ti ponudi znak z društvenim žigom.
□	Šoferjem. Redni mesečni sestanek skupine šoferjev JSZ v Mariboru se vrši drevi točno ob 20 v društvenih prostorih na Koroški cesti 1. Od zadnjega sestanka se je nabralo toliko važnih zadev, da mora o njih razpravljati celokupno članstvo. Tovariši, udeležite se sestanka sigurno.
□	Smrtna kosa. Umrla sta: Lušicky Ivan, progovni mojster v pokoj«, star 77 let. Pogreb danes ob 17 na mestnem pokopališču v Pobrežju. — Jug Slavko, uradnikov sin, star 6 let. Pogreb jutri ob 16 na Pobrežju.
□	Že zopet žeparji. Predvčerajšnjem dopoldne je opazila Eleonora K. iz Mlinske ulice, da ji je neznan kradovič izmaknil rjavo denarnico. Zaenkrat se je žepar bridko vračunal, ker je našel v denarnici borih 115 dinarjev.
□	Kar na svojo pest. Franc H., kovaški mojster, si je bil v »žlahfi« z Ivanom Š., ki ga je večkrat tirjal za denar. Ker ni bilo odziva, si je Ivan kar sam f>oniagal na ta način, da je Francetu odnesel železni kotel, vreden 20 dinarjev in ga lepo nesel k starinarju. Prej je bil Ivan hud, sedaj jc pa Franci. ' ' ^
□	Cesa se ne lotijo. Na vse se spravijo taki ljudje, ki jim je profesija, da izmaknejo in sunejo. Včerajšnje prijave pripovedujejo o najrazličneših tatovih: koles, dežnikov, čevljev, delavskih knjižic in celo perutnine. Saj je nazadnje čisto razumljivo, če si ta ali oni neznanec privošči krasnega petelina in ga kar na lepem odnese; nerazumljivo pa nam je ob tem primeroma hladnem vremenu, če je istočasno pripravil branjevko Marijo S. ob širok senčnik, ki je namenjen za »zaščito« njene stojnice. Najbrže je neznanca pri mastni pečenki in zunaj kje na kakšni niivi motilo — deževje. Kje vedriti? In se je domislil, odšel ter branjevki odnesel senčnik.
□	V smrt. Samoumori se v tekočem mesecu presenetljivo ponavljajo; od nedelje sem vsak dan kakšen slučaj te vrste. V sredo popoldne po 17. se je podal 50 letni lakirnik drž. železnice v Mariboru Konstantin Motovž, stanujoč v Teslovi 3, preko dvorišča v drvarnico in se obesil. Žena, ki jc prišla čez pol ure v drvarnico po drva, je našla svojega moža obešenega na žreblju na steni drvarnice. Motovž je bi! zadnje čase čudno otožen in bolehen. Samoumor je izvršil v duševni depresiji.
□	Pod kolo. Delavec Slavko K. je privozil na svojem kolesu iz smeri Kralja Petra trga proti | mestu. Sredi mosta pa se naenkrat znajde prea ko- [ lesom neznan pasant; trk je bil neizogiben — oba i treščila na tla. Pasant se potnice na Irotenn. nato pa še prosi kolesarja za — oproščenje. Je menda že bila njegova krivda; sicer bi ue bil iako vljuden.
□	Nesreča pri telovadbi. 18 letni dijak Aleksander Božič si je pri telovadbi v realčm telovadnici zvinil levi komolec. Prepeljali so ga v bolnica
□	Konec z — bodljaji. Stepli so se. Sami ne vedo zakaj. Saj so vzroki vsem tepežem dobro znani in v pretežni večini slučajev eni ter isti. Te-pežne sledove sta topot odnesla 28 letni Beril A., ki ga je neznanec zabodel v prsi, ter 24 letni Lojze D., ki je tudi dobil pri tepežu bodljaj v glavo. Oba se nahajata v zdraviliški oskrbL
Cel/e
Stavbno gibanje v Celju. Razmeroma
ugodno jesensko vreme omogoča, da stavbna živahnost ni prav nič ponehala. Občo pozornost vzbuja zlasti gradnja impozantne palačo, ki jo gradi Ljudska posojilnica. Palača bo tako arhitektonski kot estetski ena najzanimivejših stavb v Celju. Sedaj se dovršujejo zadnja dela na konstruktivno silno komplicirani betonski plošči, ki tvori strop nad prostori pritličja. V delu ob Vodnikovi ulici se bliža dozidavi zidovje I. nadstropja. — Stavbenik Eksner obnavlja zunanjost Mohorjeve tiskarne, ki dobi na pročelju sedaj tudi napis. — Gradnja velike stanovanjske hiše mestne občine »pri Kroni«« ter gradnja enodružinskih hišic za Pertinačem napreduje povoljno. Ako bo vreme količkaj naklonjeno, bodo vse nove stavbe še letos pod streho. Z njimi dobi Celje toliko število novih stanovanj, da bo prihodnje leto vseskozi zadoščeno potrebi.
er Pevska vaja. Po daljšem odmoru prične pevski zbor Kat. prosv. društva v Celju (pevovodja skladatelj g. A. Mihelčič) drevi zopet z rednimi vajami. Nocoj se vrši vaja za mešani zbor ob 8 v I. nadstropju Orlovskega doma (vhod iz Samostanske ulice), kjer se odslej nahaja zborova pevska soba. Z novo pevsko sobo in novim harmonijem je dana zboru nova možnost razvoja. Vsi, ki imajo veselje in ljubezen do lepe pesmi, so zboru iskreno dobrodošli.
. & Najlepše knjige si lahko izposodite v Ljudski knjižnici na Cankarjevi cesti 4. Izposojevalni pogoji so tako ugodni, da se pač vsakdo lahko knjižnice posluži. Knjižnica nima le bogatega be-letrističnega in mladinskega oddelka, temveč lahko postreže tudi z lepimi znanstvenimi in poljudnoznanstvenimi knjigami.
Kamnik
Odbor kamniškega orlovskega okrožja opozarja vse odseke, da je moral tekme dne 7. t. m. preklicati. Tekme se ne bodo vršile, pač pa občni zbor okrožja ob 13 v Domžalah.
Zadnja občinska seja. sklicana v torek dne 2. t. m., je bila nesklepčna, ker se je ni udeležilo dovoljno število odbornikov. Župan je sklical novo sejo za petek dne 5. t. m.
Litija
Litijska šola se je in se bo še tako prenare-dila, da bo v vseh czirih zaželjena in vzorna postojanka. Cujemo, da dobi moderno opremljen če-beljnak, izvrsten radio, knjigoveznico v 5. in (i. razredu, novo zastavo itd. Nastopil je tudi novi učitelj g. Jožko Tavželj, ki je vnel za društveno življenje in delovanje.
Pomanjkanje stanovanj je še vedno občutno v Litiji. Radi stanovanjske krize ni bilo mogoče že letos otvoriti še enega razreda. Nekoliko bo temu pomanjkanju odpomogla akcija trškega odbora. Ta je razdelil trški svet pod Sitarjevcem vsem, ki hočejo zidati stanovanjske hišice in sicer kvadratni meter po 1 Din. G. Maks Lajovic je v dobrem mesecu postavil tako lično hišico in sedaj ima v delu spet par hiš. Drugi ga bodo začeli posnemati spomladi. Tato se obeta na Fertici cela nova kolonija hišic. Sploh je letos v Litiji teko živahno stavbno gibanje kakor še ni bilo doslej nobeno leto.
Trbovlje
P u svetovalnica za matere posluje vsak pondeljek in četrtek popoldne od 2 do 4.
Laško
Laško. V ponedeljek 8. oklobra bo v Laškem novi živinski sejem. Ker je tukaj najlepša živina v Sloveniji, je pričakovati obilo kupcev.
S!oa\ Konjice
Šolski pouk. Na obeh tukajšnjih šolah se je pričelo zopet šolsko leto z otvoritveno sv. mašo v sredo 3. I. m., redni pouk pa 4. t. m.
Trgatev. Nekateri mali vinogradniki so spravili svoj pridelek že prve dni tega tedna v sode. Ostali z bolj finimi vrstami grozdja še čakajo, upajoč, da bo vendar solnce vsaj nekoliko pokazalo svojo moč nad jagodami. Sicer se pa letos splošno trdi, da bomo imeli precej kislo kapljico.
Naznanila
Cfufolfansko gledališče
Vse predstave sc vrše v dramskem gledališču.
Petek, 5. oktobra: Zaprto.
Sobota, 6. oktobra: KUKULI. Premijerski abonma. Nedelja, 7. oktobra ob 15. uri popoldne: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI. Izven. Ob 20. uri zvečer: KROG S KREDO. Izven. Ponedeljek, 8. oklobra: Zaprto.
Premijera Jager-Schmidtove veseloigre »Ku-kuli« bo jutri v soboto dne 6. t. m. v dramskem gledališču. Zanimivost snovi (priroduo zamorsko dekletce Kulculi zaide v visoko angleško družbo, kjer se tudi zaljubi in zaroči), kratkočasila vsebina, originalni značaji, komičnost v situaciji in besedi bodo mikavni zgodbici gotovo pKimogli do pravega uspeha. Glavno vlogo navihane razposa-jenke Kukuli igra ga. Nablocka, ostale vloge pa igrajo ge. Marija Vera, Medvedova, gdč. Debela-kova, Rakarjeva, Mira Danilova, Vida Juvanova ter crg Levar, Cesar, Drenovec, Jerman, Sancin, Smerkolj tn Potokar. Režijo ima g. prof. šest Predstava je za premijerski abonement. Začetek ob osmih.
V nedeljo dne 7. t. m. se ponovi popoldne ob treh Cankarjeva farsa »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« v režiji g. Skrbinška. (Izven.) Zvečer ob 8 pa Klabundova pravljica »Krog s kredo« v režiji g. Cirila Debevca.
Mariborsko gledališče
Sobota, 6. oktobra ob 20. uri: HLAPCI ab A. Premijera. Otvoritvena predstava. Nedelja, 7. oktobra ob 20. uri: MOJ OČE JE IMEL PRAV. Premijera.
Otvoritvena predstava. V soboto 6. t. m. se
fthtftfi mBrihrtrolj/, ..In.InllU« —	p , . .
-J-'"** .....nuvrsKi. jsiU.auove r. oitrnifiu vuiiKurjevo
dramo Hlapci«, kjer nastopi ves ensemble. V nedeljo 7. t m. pa bo premijera zabavne in duho-
Ptuj
© Mestno kopališče bo 4., 5. in 6. oktobra t. 1. vsled popravil zaprto.
© Glasbena Matica v Ptuju. V soboto 6. t. m. ob 8 zvečer koncertira v dvorani Glasbene Matice mladi vijolinski virtuoz Ljerko Spiller.
© Sejmsko poročilo. Na živinski sejem dno 2. t. m. je bilo prignanih 76 konj, 300 krav in telic ter 205 volov in bikov. Prodalo se je skupno 278 glav. Cene so bile: I. vrsta 7—8.50 Din, II. vrata 5—7, III. 2.50—5 Din. Na svinjski sejem dne 3. t. m. je bilo prignanih 664 svinj, 255 prašičkov pod 3 mesece in 409 svinj nad to starostjo. Mladi prašički so imeli ceno od 100—175 Din za komad, proleki 10.50—12 Din, rejene svinje nad 100 kg po 12—13.50 Din za kg. žive teže.
© Seja mestnega sveta se je vršila dne 2. t m. v mestni posvetovalnici.
© Kavarno Evropa na Florjanskcm trgu pred magistratom sta te dni prevzela in otvorila zakonska Roman in Marija Mac.
Ormož
Smrtna kosa. V sredo je bi) pokopan pri Sv. Miklavžu O. Križanič, viničar g. župnika pri Jeruzalemu. Bil je dolgo časa bolan in proti koncu življenja je moral prenašati neznosne muke. Radi dobrega srca je bil rajni daleč naokrog spoštovan in priljubljen. Bil je zvest pristaš SLS.
Meščanska šola v Ormožu kaže vsako leto večji napredek. Število učencev vedno bolj narašča. Prvi razred ima letos nad 50 učencev in se je morala uvesti paralelka.
Rogaška Slatina
Pevsko in prosvetno društvo »Sloga« je
imelo sestanek, na katerem se je določil program delovanja za bodočo leto. Društvo je pod vodstvom slatinskega župana g. Šentjurca zelo agilno in je upati, da bo posebno z novimi člani izmed zdraviliškega uradništva in učiteljstva prebilo kitajski zid sedanjega mrtvila.
Zdraviliški ravnatelj dr. Šter se je podal na svoj delni letni dopust, ki ga prebije v mariborski koči na Pohorju.
Nove zidave. Po končani tujsko-prometni sezoni smo začeli z gradbeno sezono. Te /Ini so pričeli rušiti staro poslopje garaž nasproti nove Svicarije, kjer se bo postavil nov moderni hotel za 100 sob. Iz pridobljenega materijala se bo zgradil na prostoru dosedanjega hišnikovega hlevsl modem hlev za zdraviliško gospodarstvo s stanovanji za kočijaže in ostalo osebje ter remizo za vozove. — Z vso vestnostjo tudi iščejo nove vire vode na Boču. Na posestvu zakonskih Jančič v lrjem so pričeli že z vrtanjem 150 m dolgega rova, ki naj pojači sedanji vodovod na Hoču. Z glavnim študijem za končno ugodno rešitev vodovodne krize pa se naprej pečata g. univ. prof.-geolog dr. Hinterleriiner v Ljubljani in g. inž. Jug ob oblastnega odbora v Mariboru, ki sta temeljito preiskala vso bližnjo in daljno okolico in upata na gotove uspehe.
Občinski dom. Občinski odbor zdraviliške občine je kupil Zelezničarski doin, ki je bil že izza preobrata vedno na prodaj. Za odkup je že prejel dovoljenje oblastnega odbora.
Obesil sc je 751etni Jožef Kuntič v lrjem v hlevu posestnika Plevčaka. Vzrok revščina in pa menda lo, da ni imel stanovanja.
Slovenska Krajina
Roke vstran! O kvašen ju »Domovine« glede »čudne podpore« za Slovensko Krajino, je »Slovenec« že na kratko poročal. Kitajski pregovor pravi: Pametni zahteva vse samo od sebe, a neumni vse od drugih. Sedaj se vidi vsa zlobnost »naprednih« časopisov. Ali znajo čitalelji naših naprednih dnevnikov, da je sploh bila v Slovenski Krajini toča!? »Julroc, ki predujači med naprednimi časopisi, stalno molči o vseh naših zadevah. Niti važnih novic ne prinese. A sedaj, ko je treba udariti po klerikalcih, pa so napredni listi tu .Gospodje, bodite brez skrbi, oblastni odbor že ve, kaj dela. Tudi naše ljudstvo je zadovoljno s podpore Sicer pšenica res ni cenejša kot drugod, a plačilni rok ie deset let. In ravno to je v veliko olajšavo našemu ljudstvu, kajti lolos je brez denarja. Nikar ne izzivajte gospodje. Bogataši — milijonarji — ki še od daleč niso naši pristaši — so darovali vsote, o katerih zaenkrat molčimo. Koliko da ljudstvo na Vas, pa je pokazal Vaš »impozanten« shod v Murski Soboti.
dinar
za Slovensko Stražo
vite Guitryeve komedije »Moj oče je imel prav«. V »Hlapcih« bo igral glavno vlogo g. Rakuša, v komediji pa g. Grom. Režija obeh komadov je V rokah g. J. Koviča.
"Prireditve in društvene vesti
Zveza slovenskih vojakov Moste priredi v soboto dne 6. oktobra t. 1. veliko trg.Vev grozdja s pestrim sporedom v gostilni pri štoru v Vodmatu. Za dobro kuhinjo in pijačo vsestransko preskrbljeno. Vljudno vabi vse člane in prijatelje društva odbor.
Vsi filatelisti se vabijo, da se udeleže propagandnih sestankov, katere bo v zimskem času prirejalo Slov. fil. društvo v Ljubljani vsako nedeljo ob 9 zjutraj v zadnji sobi Narodne kavarne. Prvi sestanek v nedeljo 7. t. m.
Jugoslovansko-anglcško društvo prične zopet z rednim poukom angleščine pod vodstvom gospe Copelandove in nekega drugega angleškega državljana. Refleklanti naj se javijo v kluhovem lokalu, Šelenburgova 7, vsak dan od 18—19.
Maribor.
Izobraževalno društvo v Krčevini ima v nedeljo vinsko trgatev v lovskem domu.
Pevski odsek nižjih poštnih uslužbencev priredi v nedeljo vinsko trgatev v restavraciji »Dravograd«, Smeianova 54.
Trgatev ima jutri ob 18 Krekova godba v Studencih pri Drofeniku.
Naše dijaštvo
Abiturienlom! Vsa pojasnila za vpis na univerzo najdete v »Dijaškem koledarju« Slovenske dijaške zveze, ki ga dobite v vseh knjigarnah.
Cerkveni vestnik
Kongregacija za gospe pri sv. Jožefu Jma Jutri (i. !. m. ob pol 7 sv. mašo v kapeli v proslavo Kraljice Roženveusko.
Spori
NEDELJSKE NOGOMETNE TEKME V LJUBLJANI.
Finale za poškodbeni fond LNP. — Nadalje-panje prvenstvenih tekem.
V Ljubljani se izvrši v nedeljo 7. t. m. zopet obsežen nogometni program, v katerem bodo zaposleni klubi Primorje, Ilirija, Slovan, Hermes, Jadran in Svoboda. Predvsem bo v nedeljo LNP letošnji pokalni finale za poškodbeni iond; Uirija ima tu za nasprotnika outsiderja Svobodo, ki je pokazala v zadnjih mesecih izvanreden napredek ter se je preko Slovana in Hermesa (3:1 in 4:2) priborila v finale. Ilirija je imela v izločilnih tekmah za nasprotnika najprej Slavijo, ki jo je odpravila s 6:0, nato pa Primorje, proti kateremu je znagala z 1:0. Za Svobodo je nastop v pokalnem finalu gotovo nepričakovan, izvanreden uspeh, ki ji bo v spodbudo tudi za borbo z dolgoletnim pod-saveznim prvakom Ilirijo.
Mod prvenstvenimi tekmami gre večji pomen srečanju Primorje .-Slovan. Slovanu se nudi v tem srečanju še enkrat prilika, da z eventuelno zmago vzdrži v čelni skupini prvenstvene tabele kot re-elen tekmec za prvo mesto. Ako proti Primorju podleže, se bo odločilni boj tudi letos vršil samo med Ilirijo in Primorjem, dočim se bo moral Slovan boriti s Hermesom šele za tretje mesto v tabeli. Drugo prvenstveno tekmo absolvirata Hermes in Jadran, po svoji trenotni formi dva precej enaka nasprotnika.
Razvrstitev tekem je naslednja: Igrišče Primorja: ob 10.15 Hermes rez. : Jadran rez., ob 14 Primorje rez. : Slovan rez., ob 16 Primorje : Slovan. — Igrišče Ilirije: ob 14 Ilirija : Svoboda, ob 15.45 Hermes : Jadran.
•
Lahkoatletski juniorski meeting, ki ga je razpisal SK Ilirija, se izvede v nedeljo 7. t m. ob 10 dopoldne na prostoru SK Ilirije. Podrobnosti še objavimo jutri.
SK Ilirija, nogometna sekcija. Danes, v petek od 16 dalje trening I. skupine (I. moštva in rezerve). Rezerva igra ob 16.30 trening z Jadranom na dva gola. — V nedeljo igra I. moštvo s SK Svobodo, rezerva v Novem mestu z SK Elanom. — Načelnik.
Drobne športne vesti.
Poleg Mihelčiča in Gilerja sta izstopila dva dobra sporina delavca iz Gradjanskega in sicer dolgoletni načelnik nogometne sekcije prof. Graf in pa odlični športni časnikar David Weis. Razumeli bi nekako izstop igračev Mihelčiča in Gilerja, ki hočeta postati poklicna igralca in se prijavljata nekemu Praškemu vodilnemu klubu. Kaj je privedlo Graf in VVeisa do demisije, se pa ne ve. Vsekakor je to težak udarec državnemu prvaku. — Sotirovič, srednji napadalec R. S. K., odide zn svojimi predniki v Francijo, kjer bo igral za F. K. Setu. — Becič, srednji napadalec »Jugoslavije« bo zavzel njegovo mesto v B. S. K. — Končno je prispel J. N. S. službeni dopis marljarske prof zveze, v katerem obvešča o bojkotu. Vendar je iz obvestila razbrati željo, da se ponovno upostavijo medsebojni odnošaji. Madjari izjavljajo, da bodo tudi pri Sred. evrop. kup-komiteju zahtevali, da se odnošaji z nami povoljno urede. ali pa oni ali mi ne sodelujemo pri teh tekmovanjih. .Vsekakor bo J. N. S moral skušati doseči od naših oblasti malo več razume-Fanja za šport.
SVETOVNI KOLESARSKI REKORD.
Ni še dolgo, ko smo poročali, da pripravlja Belgijec Vanderstuyft nov naskok za svetovni kolesarski rekord zn motornim vodstvom, s tesnim pritiskom in za vetrovno obrambo. Tozadevni rekord je šel hitro kvišku. Leta 1909 je Francoz Guignard vozil na opisani način 101.623 km na uro; leta 1924 je zboljšal Vanderstuyft rekord na 107.710 km, leta 1925 1. nov. pa Francoz Brunier na 120.598 km. Sedaj je prišel spet Vanderstuyft na vrsto in je vozil v nedeljo 29. sept. na uro 132.771 km, skoraj 123 km; to je hitrost, ki daleko prekaša ono najhitrejših, brzovlakovz Belgijec je vozil na dirkališču Montlhery, motorno vodstvo je imel Nemec Lehmnnn. V začetku dobro vreme se je poka/.ilo; v peli rundi se je nebo pooblačilo, v deveti rundi je pričelo deževati. Vanderstuyft je moral hitrost zmanjšati in je moral voziti v krivuljah visoko gori. V drugi polovici ure je hitrost zopet povečal in je dosegel označene kilometre. Vozil je še dve rundi naprej, ker so hoteli dirkalni komisarji ugotoviti, kakšna hitrost bi se dala doseči z letečim startom, v našem slučaju torej od 3. runde naprej. Svetovni rekord se mora napraviti samo ob stoječem startu. Proga ob letečem startu je bila dolga 125 km in 815 m. Tako imamo zopet nov kolesarski rekord. Prav gotovo je, da si bo sedaj skušal priboriti Brunier rekord nazaj.
BORBA STARČKOV.
V Londonu se je vršila sezacionalna in originalna tekma v tenisu. Dva sta bila tekmeca, let sta imela skupaj 160, vsak 80 Tekma je bila posledica poziva Angleža Beddinga na boj proti vsakomur, ki je toliko star kot on. In prišel je slednjič nekdo, ki je poziv sprejel, enako stari West. Na dan zlate poroke Beddingove se je tekma vršila in je končala z njegovim porazom 3 : 6, 0 : 6. Pred igro je izrazil svoje veselje, da je dobil enako starega nasprotnika; sicer se je poskusil že s 70 let starimi »mladeniči«:, a take igre niso »fair, ker je razlika v starosti prevelika. Sedaj je pa zmagovalcu Westu greben zrasel in poziva na boj vse igravce v starosti «1 80 do 90 let.«
ZA VSE ŽIVLJENJE DISKVALIFICIRAN.
Največjo senzacijo je imelo angleško nogometno amaterslvo te dni. Na podlagi obsežne j)re-iskave je bilo za vse življenje diskvalificiranih devet igralnih in upravnih voditeljev londonskega amaterskega kluba Leyton; izločeni so od vsake aktivne ali neaktivne udeležbe v nogometnem sjjortu, bodisi kot predsedniki klubov ali kot blagajniki, veditelji iger itd. Dognali so. da je bilo v moštvu več plačanih igravcev ter da je bil amaterski paragraf tudi sicer hudo prekršen. To je pa nekaj česar Anglež ne prenese. On upošteva pravi profesionalizem in ga podpira; a kdor goji šport kot amater, naj bo zares amater.
OLIMPIJSKE IGRE 193G v BERLINU.
Senet, predsednik francoske lahkoatletske zveze, se zavzema za to, da se vršijo olimpijske igre leta 1936 v Berlinu. Najprvo pravi, da je komaj deset takšnih držav, ki bi se jim mogla prireditev olimpijskih igre izročiti, in zaključuje: ;>Poznam deželo, ki se mi po svoji organizaciji, svojem športnem duhu in po svojih razpoložljivih sredstvih prav posebno pripravna zdi, da igre priredi. Ta dežela je Nemčija.« Seveda so Nemci na to priznanje zelo ponosni, posebno še, ker prihaja iz ust Francoza,
IPevslca szvessa
Knjiga: M. Bajuk, Mera v slovenski narodni pesmi je pravkar izšla in jo pošljemo vsem, ki so jo naročili. Natisnjenih je le pičlo število izvodov, zato naj bi si jo takoj naročili vsi, ki jih zanima velevažna vsebina knjige. Naročila na Pevsko zvezo v Ljubljani, Miklošičeva 5.
Pevec 9-10 izide te dni. Zamudil se je vsled tehničnih priprav za sv. mašo in koncert 28. okt., ki še sedaj niso delinitivne. Ce bo sv. maša na prostem, bo treba, da pridejo vsa okrožja, če pa bo v cerkvi, bo opravUo petje ljubljansko okrožje, ojačeno po nekaterih bližnjih zborih. Od tega je odvisen tudi spored pesmi, ki jih bomo naznanili brž, ko bo vse potrebno določeno.
Prihodnji teden bo začel zvezin pevovodja z revizijo priglašenih zborov. Red, kraj in čas skupnih ali posameznih vaj bomo zborom in okrožjem sporočili, oziroma določili sporazumno z zbori. Za enkrat veljaj: Pridno vežbajte vsi, ki želite sodelovali!
Rabite
Programi Haflio-Cfnihlfarta
Petek, 5 .okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18: Francoščina, poučuje dr. Stanko Leben. — 18.30: Slovenska hiša ob Italijanih in na Notranjskem, ciklus iz ljudske umetnosti, predava dr. Stanko Vumik. — 20: Prenos koncerta švedskega baritona Hellgrena in operne pevke ge. Staller-Stotterjeve iz dvorane Unionn. — 21.30: Poročila.
Sobota, fi. okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 17.30: Delavska ura. — 18: Nemščina, poučuje dr. Piskernikova. — 18.30: Analitična razstavna pot v duševni svet, prodava vseuč. prof. dr. Veber. — 20: Moderna zborova pesem, koncert učiteljskega zbora. — Celo koncert (g. Feršnik, član kr. opere). — 21.30: Lahka godba in jjoročila.
Drugi programi
Petek, 5. oktobra.
Zagreb: 17 Lahka glasba. — 20.35 Večer Schubertove glasbe. — Breslau: 18.25 Predavanje iz psihologije: Mlad biti in mlad ostati. — 20.30 Simfoničen koncert. — Pras;a: 16.30 Komorni koncert. — 20.10 Orkestralna glasba. — 20.30 Slulio-drama. — Leipzig: 16.30 Starejša komorna glasba.
—	Komorni koncert. — Stuttgart: 16.35 Operna glasba. — 20 Mojstrski koncert Erica Morini. — Bern: 20 Koncert starejše glasbe. — Katovice: 18: Poljudna glasba. — 20.15 Prenos koncerta varšavske filharm iz Varšave. — Franklurt: 17.35 Koncert. — 19.30 Predavanje iz tehnike: Govoreči film. — 20 Iz Stuttgarta: Koncert Eriko Morini.
—	Brno: 19 Večerni koncert. — 20.10 Prenos iz Prage. — langenberg: 17. 45 Komorni koncert.
—	30.05 Smetaa: »Prodana nevesta*, opera. — Berlin: 16.30 Zabavna glasba. — 20 Zabavni večer. — 21 Koncert Schubertove glasbe. — 2130 Loevvejeve balade. — Dunaj: 11 Kvnrtetna glasba.
—	16 Orkestralna glasba. — 17 Predavanje: Iz duševnega življenja živali. — 17.40 Glasbena akademija. — 20.06 Koncert; nato plesna zabava. — Miinchen: 12.55 Koncert za citre. — 20 Večerni koncert orkestra. — Milan: 20.50 Simfoničen koncert. — Burinpcst: 12 Komorni koncert tria. — 17.45 Orkestralna glasba. Odlomki iz operet. — 21 Koncert vojaške godbe. — 22.15 Porodila; nato ciganska glasba.
tčkdufia

Tungsram
b ariif m»elektronk e
Sobota, 6. oktobra.
Zagreb: 17.30 Lahka glasba. — 20.35 Proslava Dostojevskega,, predavanje in recitacije njegovih del. — Breslau: 18.30 Tehnično predavanje: Raketa kot nadomestek motorja. — 20.15 »Dorina in slučaj«, veseloigra s spremljavo godbe. — Praga: 12.15 Opoldanski koncert. — 16.30 Orkestralna glasba. — 18 Poročila, nato zabavna prireditev (nemško). — 19 Dvofak: »Navihani kmet«, prenos iz gledališča. — 21.30 Lahka glasba. — Leipzig: 20.30 Zabavna prireditev, — 22.15 Plesna glasba. — Stuttgart: 15 Poljudna glasba. — 16.35 Klasične operete, iz Frankfurta. — 20.15 Starejša komorna glasba na historičnih instrumentih. — 21 Operetna glasba, iz Frankfurta. — 22 Plesna glasba. — Bern: 17 Orkestralni koncert. — 20 Točke za harmoniko. — 22 Orkestralna glasba. — Katovice: 20.30 Prenos koncerta iz Varšave. — Frankfurt: 16.35 Operetna glasba. — 20 Prenos iz Stuttgarta: Komorni koncert. — 21 Operetna glasba. — Brno: 19 Prenos iz Pra^e: »Navihani kmet« (Dvorak). — Rim: 21 »Lucia di Lammennoorr, opera v štirih dej. (Donizetti). — Langenberg: j 17.45 Koncert. — 20. Vesel večer. — Berlin: 16.30 Zabavna orkestralna glasba. — 20 »Ljubezen«, tragedi ja (Wildgans); nato plesnn glasba. — Dunaj: U KvarteLna glasba. -- 16.15 Lahka orkestralna glasba. — 19.15 Koncert komorne gln=be. — 20.15 »Klovn proti svoji volji*, komedija (Ma-ril); nato orkestralna glasba. — Miinchen: 17 Zabavni koncert. — 20 Pester sobotni večer. — 22.40 Plesna glasba. — Milan: 20.45 Koncert s pestrim sporedom. 23 Orkestralna glasba. — Budapest: 18 Spominska proslava 6. oktobra. — 19.30 Prenos iz opere.
F«s»re«f sodišča
Mož, ki je menjal »100 dolarjev...«
Na zatožni klopi sedi mož z dežele, katerega dolže goljufije s stodolarskim bankovcem v neki ljubljanski gostilni. Zadeva je svoječasno vzbudila precej zanimanja po Ljubljani in deželi. Prišel je namreč lepe nedeije zjutraj kmet Sirnik v mesto in se podal koj na tešče v znano gostilno. Tam je naročil zajutrek, ga lepo pospravil, potem pa se je spustil z domačo natakarico v pogovor. Povedal i ji je med rugim, da ima seboj tudi ameriški de- j nar, katerega kani izmenjati v Ljubljani v kakšni banki. Ko ga je natakarica opozorila, da ob ne- i deljah banke niso odprte, mož ni prišel v zadrego; ' predlagal je, da mu kar ona izmenja dolarje. Res j sta se pogodila za ceno in potem sklenila kupčijo, j Mož je imel dva bankovca, in sicer enega za 100 dolarjev, enega pa za 20 dolarjev. Zadnji je bil res pristen ameriški bankovec, dočim je bil oni /.a 100 dolarjev le nekak reklamni listek. Natakarica mu je plačala dolar po 55 Din, ter je možaku tako za stodolarslccga izročila 5500 Din. Pomislile pet tisoč in pol za navadno trgovsko reklamo! Ta reklamni listek pa je bil sicer prav spretno in v vseh podrobnostih izveden, da je prav lahko vzbudil videz, kakor da je to res sto-dcvlarski bankovec. Natakarica je zato šele pozneje sprevidela, v kakšno zmoto jo je možak spravil in kako spretno jo je ogoljufal za težke tisočake.
Kolektivna razstava U. Vrečica
V nedeljo dne 30. septembra se je v Jakopičevem paviljonu otvorila kolektivna razstava del akademičnega slikarja L j u d e v i ta Vrečiča, rojaka iz Prekmurja, šolanega v Budimpešti. Razstavljenih je veliko število oljnatih del in risb. Sujeti so Vrečiču najčešče krajina, ljudski tij)i in redkeje tihožitje ali portret. Večinoma gre Vrečiču še za čisto impresionistično občutje, doseženo s svetlobo in pastoznim kolorizmom, za barvni akord, čisti naturalizem liričnega značaja. Vendar je ta impresionizem že za spoznanje napredoval na poti k modernejšim stremljenjem, kar se kaže često v bližanju lokalni toniki in bolj centrirani kompoziciji Kvaliteta del je zelo različna. Neke krajine so boljše, neke slike pa imajo občutne trdote za na?« oči, navajene »slovenske« ubranosti. Z nekimi figuralnimi stvarmi se je dobremu opazovalcu težko strinjati, vendar veje iz celote neki talent, ki se ne kaže v podrobnih finesah, nego često v trdi obliki, a je vedarle slikarski talent. Ta da slutiti, da bo Vrečič še marsikaj dosegel, če bo vesten. Nekaj »vzhodnjaškega« veje iz teli slik, zato so nam v marsičem tuje; predvsem ne prenesemo na njih nekega »brutalnega« značaja, ki ga zapadnjak koj opazi na madjarski umetnosti, v kateri se je Vrečič šolal. Ima pa tudi svoje vrednote zase. Obiščite razstavo!	V.
Liturgični molitvenik
Sv. maša. Uredil Jakob Žagar, gimn. katehet.
Ljubljana, 1928. Natisnila Zadružna tiskarna v Ljubljani.
Najlepši sad liturgičnega gibanja med katoliško inteligenco, ki hoče čim več aktivnega sodelovanja pri bogoslužju, je brez dvoma vpeljava t. zv. korne maše, »missa recitata« ali »dialog a t a« (naziv: »liturgična maša« mnogi odklanjajo kot tantologičen). Pomisleki proti nji niso utemeljeni; Cerkev sama jo je izrecno odobrila (glej: Lefebure, La messe centre de notre vie spiri-tuelle. Pariš 1926, pg. 8sq.) in papež Pij XI. jo je že celebriral. Več provincialnih sinod jo je odobrilo in priporočilo zlasti mladinskim internatom, katoliškim zavodom ter redovnim hišam. Naj navedem le 4. provinciaino sinodo v Mechelnu can. 279, ki je dobil v Rimu potrditev: »Ut sensim sine sensu ille collectivus vereque christianus spiritus in mentibus fidelium instillelur et parti-cipatio illa aetiva. . praeparetur, lau-danda est praxis saltem in institutis iuventutis r e 1 i g i os i s q u e domibus, iuxta quam Missae adstantes acolythis res-pondentibus uno »re assacientur.« Temu smotru naj bi služil tudi novi molitvenik, ki ga je g. Žagar skrbno sestavil. S pridom ga bo uporabljal tudi vsak inteligent — izven korne maše. Klor hoče imeli ličen in priročen molitvenik, ki bi ga uvedel v duha liturgije, bo segel po njem.
Cena je izredno nizka — 10 Din. Glavna zaloga je v trgovini K. T. D. (prej Ničman). Pri večjem naročilu znaten popust, zlasti za šole.
Dr. Iv. Vrečar.
Rječnik tudjih rijcii i fraza, sestavil Šcrin-ger, je pravkar izšel v tretjem in popolnoma predelanem izdanju v Zagrebu. Ta slovar obsega okoli 6000 tujk, ki se ne samo prevajajo, ampak tudi razlože in opišejo. Zato služi tako pravniku, filozofu, pedagogu, medicincu, politiku in sociologu kakor preprostemu človeku. Knjiga je naravnost mala priročna enciklopedija. Obsega 292 strani, dvostolpno tiskanih, tisk je lep, papir dober Cena broširani knjigi je 30 Din, vezani 40 Din. Naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Tudi Slovencem bo ta slovar tujk dobro služil.
Mussoiini Romunopisec. Benito Mussoiini je pred nekako 20 leti za takratni socialistični časopis »II Popolo« v Trstu napisal zgodovinsko preoblečeni socialni roman »Claudia Particelli«. Roman se odigrava v 17. stoletju in ima močno antiklerikalno tendenco. Zdaj ga je Arnold Bennett prestavil v angleščino in povzema svojo sodbo o delu, ki dela močno s klišeji in se spretno izogiblje resničnim življenjskim problemom, v sledečih besedah: »To je zgodovinski roman, ne dober ne slab. Slabši kot sto, pa tudi boljši kot sto drugih.«
Velika italijanska filmska druiba pripravlja Mussolini-film. Kakor se čuje, bo glavno vlogo prevzel {iuce sam. Ako bo v filmu ravno tako izvrstno glumil kakor v politiki, uspeh gotovo ne bo izostal.
Lunačarski, ruski narodni komisar za prosve-lo, prestavlja dela Anatola Franca. Izdaja vseh Frankovih del bo bržčas izšla že prihodnje leto v sovjetski državni založbi.
Dobra katoliška, dela V založbi Koesel und Pustet, Miinchen, izidejo sledeče jesenske in bo-
žične novitete: Gertrud von Le Port: Das Sclivveiss-tuch der Veronika, roman; Enrika von llandel-Mazettl: Frau Maria, roman iz časov Avgusta Močnega; Hoinrioh Luhmaun: Das Sihidenvvasser, roman; Aljihons Gralry: Die NVeisheit des Glaubens, Katechismus fiir Oebildete, prevod iz francoščine od dr. Schellerja; Kardinal Nevvman: Werke. Band I., Kardinal Nevvmans Brieie und Tage-btteher bis zum Uebertritt zur Kirche 1801—1845.
Zgodovinska in politična dela iz zadnjih dni: Aleksfinder Kerenski: Erinnerungen von Slurz des Zarentums bis Lenins Staatstreich; Luiso Freifrau von Reibnitz-Maltzan: Gestalten vom letzten Za-renhof; Eduard Ilerriot: Erinnerungen eines Po-litikers und Staatsniannes; NValther Rathenau: Briefe; Alfred Frankenfeld: Oesterreichs Spiel mit dem Kriege; Joseph Wirth: Im Kampf um die deutsche Republik (vse v založbi Kari Reissner, Dresden), Lev Trocki: Die vvirkliche Lage in Russ-land (založba Avalun); Glaise-Horstenau: Der Niederbruch Altoesterreichs und das VVerden der Nachfolgerstaaten; Smilg-Benario: Von Kerenski zu Lenin; Lončarevič: Jugoslawiens Entstehung (Amalthea-Verlag).
Lenin na odru. V dunajskem »Carltheatru« je bila 26. sept. t. 1. prva uprizoritev tragedije »Lenin«, ki jo je spisal Ernst Fiscber. Tragedija poizkuša nered in razvratnost revolucije spraviti v red in zakone tragedije, kar se zelo težko posreči — tudi Fischerju se ni. Ocenjevalci pravijo, da pisatelj povečini skuša doseči uspeh z gesli in govori, za katerimi ni čutiti pravega dejanja.
v UubPani
priporoča:
Ban man E.: Der lipilige Paulus. Autorisierte Ubersetzung aus dem FranzOsischen v.' M. A Freiin v. Godin. 463 str., vez. 98 Din.
Bertrand L.: Dio lioilige Thoresia. Autorisierte Obersetzung aus dem Franziisischen v. M. A. Freiin v. Godin. 312 str., vez. 98 Din.
Bierbaum P. A.: Keine Angst vnr Gott! Eine Trostbotschaft f. d. Kleinmiitigen. 70 str., nevez. 10,50 Din.
Chesterton, G. K.: Der hcilige Franziskus v. Assisi. 158 str., vez. 60 Din.
Franzen P. F.: Werden und Reifen einer riu-genden Seelc. 221 str., vez. 52 Din.
Gruber P. D.: Skeptismus und Unglaube. Po-pulSre Zeitpredigten, 81 str., nevez 29 Din.
Hiittensclnviller P. J.: Die Verheissungen des heiligsten Herzens Jesu. 223 str., nevez. 32 Din.
Kahr A.: Auf dem Wege zum Ilciligtiim. Eine kleine Aszetik f. Seminaristen, 284 str., nevezano Din 63.—.
Lampreeht P. A.: Erkliiriing der heiligen Messe an den Sonn u. Feiertagen d. katholischen Kirchenjahres. 449 str., vez. 76 Din.
Lenhart- Religioge Woche iiber moderne Sitf-lichkeitsfragen. 33 Vortriige 280 str, nevez. 58 Din.
Lucas J.: Sci gut. Woge zum schdnen Ge-meinschaftsleben. 336 str., vez. 75 Din.
Lucas J.: Der Engel v. Maricnborg. Erzfih-lung. 235 str., vez. 55 Din.
Nepp Dr. J.: Orgeltiinc und Glockenkliinge. Sonn- und Festagslesungen. 304 str., vez. 63 Din.
Oberndorfer A.: Gottessaat und Scelcnernte. Eine Sammlung v. 52 Gelegenheils Predigten und • Vortriigen. 354 str., nevez. 105 Din.
Pfliegler M.: Der VVcg. Katholische Sitten-lehre. 245 str., vez. 55 Din.
Riiger L.: Brot v. Himmol. Ein Jahrgang eucharistischer Predigten. 157 str., nevez. 68 Din.
Sartorius Prof J.: Dic Fcldhcrrnkunst des Lobcns. Ein Jugendbuch. 233 str., nevez. 48 Din.
Schneider Dr. C. M.: Das Biichlein fiir dio Oborinon. Anleitung zur Heiligung der eigenen Person vvie auch der anderen in der Vervvaltung des Vorsteheraintes. 211 str., vez. 35 Din.
Schnepp P.: Im Wuiiderrejch des Glaubens Unterhaltung mit Gott. 276 str., vez. Din 66.—.
Sadje v gospodinjstvo.
Konzerviranje sadja ln zelenadl. Spisal M. Humek. Cena Din 24'-.
Jugoslovanska kniigarna i> liublianl.
•..♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦»♦♦»♦»♦♦♦♦♦■»♦»t«.«*«.««« ♦«»♦»»<>
Tekla je brž na policijo in tam povedala celo zgodbo o stodolarskem bankovcu. Toda policija je imela težke brige, preden je možakarja izsledila. Natakarica namreč ni dosti vedela o njem in ji je bil le »neznan moški«, kakor vsak tuj gost. Le toliko je vedela povedati, da je imel dotični take in take brke. In so vsled tega igrale brke jako odlično vlogo v preiskavi. Aretirali so končno tudi kmeta Sirnika, ker je imel brke močno podobne tistim, ki so bile take in take. Toda Sirnik pravi, da brke niso še dokaz; da pa je tudi mogoče, da bi bil on brke obril tačas in bi bil danes brez njih, — kaj pa potlej...? Sicer pa njemu ni mar, kaj in kako je bilo z bankovcem. On zase ve,' da ga ni menjal, ker ga ni nikdar imel. niti 20dolar-skega, niti stodolarskega; sploh ni Ml v Ljubljani tisto nedeljo. Dokaže, če treba! Na drugi strani pa so orožniki ugotovili, da je tak reklamni .listič za 100 dolarjev res bil v njegovi hiši. Policija v Ljubljani je nadalje ugotovila, da je možak tisti večer prod dogodkom bil v Ljubljani; tudi to se je ugotovilo, da je res imel 20dolarski bankovec. Vse priče pravijo, da ga ne spoznajo točno, le natakarica trdi, da ima natančno take brke... Druga priča pravi, da je bil mož listo nedeljo opoldne pri njem na Notranjskem, blizu Sodražice; torej nt mogel biti istega dne ob osmih v Ljubljani Moža pa obtežuje še sledeče: iz zapora je bil poslal svojemu advokatu pismo, kjer pravi, naj zagovornik poskrbi, da bo njegova žena prekiicala trditev, da se je taka reklama res nahajala v domači hiši. Obenem sporoča zagovorniku, naj kar izplača tiste tisočake oškodovani natakarici. Pred sodniki opravičuje to postopanje s kaj pripravnim izgovorom: hotel je onstran luže v Kanado, zato bi rad plačal
tistih 6000 Din, da bi bil le skoraj zunaj in onstran morja ... Sicer pa je mož na posestvu zelo zadolžen, dasi je hkrati podjeten in izredno inteligentnega značaja. Kmetu Sirniku je močno žal in bridko zaihti, ko sliši, kako mu bere predsednik senata sodbo: 3 mesece zapora, post, trdo ležišče, povrnitev denarja natakarici, sodni stroški .. Trepetajoč pogleda solzan skozi okno, potem odločno izjavi, da sprejme kazen, le do Božiča naj počakajo, da bo še družino oskrbel z drvmi, živili, da bo uredil tudi vse ostalo, kar treba. Potem odide krepkih korakov, ponosen, samozavesten, kmet Sirnik.
Slepar na karte.
Janez Potegon je falot in je v sodnih spisih tudi primerno označen. Za svoje številne sleparijo se poslužuje zlasti igralnih kart. Zadnjič se je peljal nekam nn Gorenjsko in je skušal tudi ob tej priliki poskusiti svojo srečo pri sopotnikih. Nagovarjal jih je ,da ž njim igrajo. Imel je v to svrho pripravljenih troje kart, katerih ena je bila spretno in drugim neopaženo zaznamovana. Na ta način Je oekubil vsakogar, kdorkoli se je ž njim spustil v igro. Mešal in igral je karte tako spretno, da je prav vselej dobil. Nekemu se je pa to že zdelo odveč in preneumno, ko je zatorej Janeza naznanil orožnikom v Kranjski gori, ki so Potegonn res aretirali radi nedovoljene hazardne igre Janez pa jo falot v vseh strokah in je v Kranjski gori prav tako spretno, kakor zna igrati karte, tudi ušel iz »aresta«. Toda dobili so ga potem šo enkrat v Ljubljani in tukaj imajo drugačne kletke zn take ptičke. Prišel je tedaj pred sodnika, ki mu je dal sa pokora tri tedne zapora.

/ f
v<?/<3 uvlmiGiD vrvema
Gobavost v Franciji
V Franciji so se vedno dogajali posamezni slučaji lepre (gobavosti), kar spričo velikega neposrednega prometa z deželami, kjer ima ta strašna kuga svoja neugasna ognjišča, ni nič čudnega. V zadnjih dobah, ko se je usipalo in se še usipa v deželo toliko inozemskega delavstva, je število gobavcev v Franciji znatno narastlo. Vrhu tega velja podnebje v Franciji kot zelo ugodno za zdravljenje gobavosti in tako prihaja posebno iz Južne Amerike vedno precejšnje število gobavih bolnikov — ki pa svojo bolezen seveda prikrivajo — da bi si tu izboljšali svoje stanje. Na vsak način je postalo vprašanje o pobijanju lepre v Franciji sami pereče. V bolnišnici Saint-Louis v Parizu so otvorili poseben paviljon za gobavce, a sedaj se pripravlja zakon o obveznosti, da se vsak slučaj gobavosti naznani pristojni oblasti. Razen tega se uveljavijo določbe, ki naj vojakom in drugim osebam, ki so v javni službi nalezle bolezen, zagotovi brezplačno zdravljenje odnosno pokojnino. Dokazano je, da se pokaže bolezen včasih šele po 10, 15 in celo 20 letih po okuženju. Gobavcev ne nameravajo vseh brez razlike internirati, marveč le take, ki jih doma ni mogoče ločiti od ostale družine. Gobavost se prenaša z dotikom; zadostuje, da kdo prime za kljuko pri vratih, katere se je preje dotaknil gobavec. Če se izključi vsak dotik, gobavec ni nevaren za svojo okolico, dočim n. pr. jetičnik z izkašljevanjem okužuje zrak. — Kakor znano, imamo tudi v balkanskih deželah še ognjišča gobavosti.
»Postrezi si sam«
Na Dunaju se vedno bolj množe restavracije in zajtrkovalnice, kjer ne strežejo ljudje, marveč avtomati, to se pravi, vsak si mora streči sam. Tu je vsega v izobilju: razne mesnine, klobase, kavijar, sir, kruh, pecivo,
od dobre, ali zle volje strežnega osobja in ne da bi bil vezan na kake formalnosti. To je za sedanje socijalne in gospodarske razmere zelo prikladno in prav zato so se tudi mehanične restavracije tako hitro uveljavile.
E1 Quafi. zmagovalec na olimpijskih marathonskih tekmah v Amsterdamu, postane profesionalni teka«.
pivo, vino in brezalkoholne pijače. Treba je samo, da vržeš v avtomat pravi novec, pa se takoj prikaže določena porcija jestvin ali mera pijače. Za nadzorstvo je navzoč natakar, ki gre na roko nepočakanim ali nerodnim ljudem in ki pazi na dolgoprstneže. Vsak, kdor pride, si more nemudoma postreči, sesti za mizo, pojesti in oditi, ne da bi bil odvisen
.Smetaček, Hanns Jelinek, Dupierreux, Arnold Gennep, člani tajništva na kongresu za narodno
umetnost, ki zboruje te dni v Pragi.
Višinsko solnce odkriva goljufije
Sleparska afera z nemškimi vojnoposo-jilnimi vrednostnimi papirji, v katero so zapleteni poleg Stinnesa in Castiglionija razni drugi mogočniki, zavzema vedno večji obseg. Berlinski preiskovalni sodnik je dognal, da je zapletena v škandal cela vrsta uradnikov Nemške državne banke in raznih drugih denarnih zavodov. Ti uradniki so mednarodnemu sleparskemu konzorciju enostavno prodali način, po katerem se dajo spoznali ponarejeni papirji od pravih. Sedaj so v Nemški državni banki ustanovili poseben laboratorij, v katerem s pomočjo višinskega solnca raziskujejo vrednostne papirje, da doženejo po-naredbe. Sredstvo se je izvrstno obneslo in so dognali že ogromno število ponaredb. Tako je dala znanost kriminalistiki novo sredstvo za odkrivanje zločinov.
Lopov ogoljufal lopove
Gospod Videzkis v Kownu je zopet enkrat užival državno gostoljubje v tesni celici. Časa mu je preostajalo in kot umen mož ga je porabil za študije o novih podjetjih. Napravil je sijajen načrt, ki se mu jc povsem posrečil. Poslo-vivši se zopet zaenkrat od državnega hotela, je nemudoma obiskal dobrega prijatelja. Temu je zaupal sijajen stroj za ponarejanje stolirsnih bankovcev in povabil, naj pristopi podjetju. Obenem mu je izročil par novih stotakov lastnega izdelka, da z njimi poizkusi svojo srečo. Prijatelju je bila ponudba všeč; pritegnil je še nekega drugega tovariša, s katerim sta šla izmenjavat ponarejene stotake. Ko sta videla, da celo v bankah brez pridržka izmenjavajo, sta bila silno zadovoljna. Postala sta tudi pohlepna in sklenila, da hočeta ves dobiček imeti sama, da torej od Videzkisa njegovo dragoceno iznajdbo odkupita. V ta namen je eden izmed obeh prodal svojo hišo. Vidazkis se ni branil kupčije; prinesel je svoj »stroj« in pred prijate-Ijima napravil še par stotakov, da sta vide'a,
kako se to dela. Potem je spravil kupnino_ 14
tisoč litavk — in odšel. Ze par ur nato se je pri obeh ponarejevalcih denarja oglasila policija :n jima zaplenila stroj. Najlepše pa sledi: Policija je dognala, da »stroj« dejansko ni bil nikak stroj, ampak potvara in barvila v steklenicah so bila navadna pobarvana voda. Stotaki, ki jih je bil Videzkis potegnil iz »stroja«, so bili pravi stotaki, ki jih je bil preje podtaknil. Videzkis je torej svoja prijatelja speljal na led. Sedaj v ječi premišljujeta svojo neumnost Videzkis pa zaenkrat še vživa zlato prostost, toda policija mu je za petami in bo kmalu zopet pod državno streho.
0	Tat v zaboja
V neko dunajsko veletrgovino je prišel le dni meščansko oblečen Človek in si izbral velik potni kovčeg. Ko ga je plačal, je prosil, da bi ga smel pustiti do drugega jutra v trgo-
Ivini. Sedaj gre nakupit še drugih potrebščin, ki jih bo spravil v zaboj in ta zaboj bo tudi poslal v trgovino; naslednje jutro pa pošlje avto po oba kosa prtljage. Radi so mu storili uslugo in proti večeru je postrešček pripeljal prilično težak zaboj, ki so ga postavili h kov-čegu. Naslednje jutro je na vse zgodaj prišel kupec z avtom in odpeljal oba kosa. Kmalu nato so pa v trgovini opažali, da manjka najdragocenejših galanterijskih predmetov. Ni bilo nobenega dvoma: Dva lopova sta delala pod enim klobukom; enega obeh so prenočili v trgovini v zaboju za kovčeg, ki sta ga plačala, za kar sta se bogato nagradila s tatvino.
Nad 20 let praktičnega delovanja s pomočjo Esperanta
Ko se govori o Esperantu, se večkrat ljudje, ki o stvari niso poučeni, ironično smejejo. Štirideset let je minilo, odkar je izšla prva esperantska slovnica. Danes obstoja že bogata literatura, prestavljena in originalna, imamo esp. revije, vršijo se redni sestanki in kongresi in kar je glavno, javnost Espe-ranto že praktično rabi. O praktični rabi Esperanta pa ve širša javnost še dokaj malo.
Pred 20 leti se je ustanovila v Ženevi organizacija z izrazitim ciljem izrabiti Esperan-to kot mednarodno občevalno sredstvo. Ta cilj je organizacija dosegla v prvi vrsti s tem, da je imenovala v vseh važnejših mestih in krajih sveta svoje zastopnike. N. pr.: član te organizacije (Universala Esperanto Asocio) želi kako informacijo o katerikoli si bodi stvari v Avstraliji. Pogleda enostavno v letno knjigo (Adresar vseh delegatov) in piše do-tičnemu delegatu. Delegat mu točno izpolni željo in ga kolikor je v njegovi moči o zaprošenem informira. Na tisoče različnih uslug, obiskov, spremljanj potujočih članov, trgovskih informacij itd. se na ta način izvrši vsako leto. Vsak član organizacije dobi vsako leto navedeni adresar in mesečno revijo, pisano samo v Esperantu.
Tudi med vojno je ta organizacija, čije sedež je, kakor gori navedeno, v Ženevi, izvršila na tisoče posredovanj in uslug pribež-nikom, internirancem itd. vseh narodnosti.
Willy Cappers, slavni belgijski letalec, ki so mn v svetovni vojni, ko je bil težko ranjen, odrezali eno nogo, je skočil te dni s padalom z letala v višini 6000 metrov. Dospel je na zemljo popolnoma nepoškodovan in priboril nov svetovni rekord
hitrost 200 km, a pri šestem poizkusu so se mu snela kolesa ter so morali poizkuse ustaviti. Voz je zgrajen iz aluminija.
»Zeppelin« je po 34 in polurni vožnji 3. t. m. v Friedrichshafenu srečno pristal.
Volikansko tihotapstvo z opijem. Na tovornem parniku »Predsednik Harrison«, ki se je z dolge vožnje okolu sveta vrnil v New York, so carinski uradniki v stenah ladje zasledili ogromne količine opija v vrednosti 800.000 funtov šterlingov. Ves ta opij so zaplenili.
Lakota v Rusiji. V nekaterih ruskih po-krajinah je letina popolnoma izpadla in je zavladala lakota. Sovjetska vlada je otvorila državne kuhinje, v katerih dobiva hrano nad 850.000 ljudi dnevno. Hrano dele vojaške čete. Izboljšanja ni pričakovati pred prihodnjim poletjem ter bo stala državna pomoč stradajočim 100 milj. rubljev.
Griža na Madiarskom. V okraju Leteny na Ogrskem razsaja huda griža, ki zahteva mnogo smrtnih žrtev. Ljudje se branijo izpol-novati zdravstvene predpise ter morajo vse zdravnike pri obiskovanju bolnikov spremljati orožniki.
Časniško poročilo: »To je bil mož, ki je v resnici mnogo pretrpel, bil je naročnik -a naš lisi od prve številke pa do smrti.«
Arthur Fonfaine, načelnik mednarodnega delovnega urada v Parizu, ki se udeležuje kongresa intelektualcev v Pragi.
Poleg tega je imenovana esp. zveza organizirala različne oddelke za turistiko, potovanja, trgovsko reklamo in dr. Rabi pa seveda pri svojem poslovanju le Esperanto.
Dejstvo, da je to podjetje preživelo vojno in povojno krizo, dokazuje, da Esperanto nima samo življenjske sposobnosti, marveč realno ustvarjajočo moč. Esperanto torej ni več sen, temveč realnost, katero svet že močno upošteva. Ne teorija, marveč praksa odloča in v tem oziru je mednarodni pomožni jezik Esperanto dokazal svojo sposobnost.
V dvei) ur /reJ5 vrstaf>
Poslopje Dansko zasebne banke, ki je propadlo s 70 milijoni kronami izgube. Prizadetih je na tisoče malih obrtnikov m kmetov. Polom je omajal tudi notranjepolitični položaj.
Temnolaske so zdravejše nego plavolaske.
Londonski zdravnik ^ E. I. Thomas je ugotovil, da so temnolaske na splošno mnogo trdnejšega zdravja nego plavolaske. To velja celo cele narode. Tako so Italijanke mnogo odpornejše nego Švedinje. Blondinke posebno rade obole za srčnimi boleznimi in revma-tizmom.
Katoliška pedagoška akademija v Prusiji?
V Prusiji nameravajo ustanoviti štiri nove pedagoške akademije, od teh katoliško za učiteljice v Koelnu.
Londonska podzemska železnica zaposluje čez dan 4000, ponoči pa 350 oseb; v obratu je 1600 voz, ki prevozijo dnevno na 200.000 milj dolgi vožnji 1,200.000 oseb; proga sama je dolga 159 milj.
Sv. pismo kot zgodovinski vir. Doslej so odkrili v Sv. deželi nad 1300 krajev, ki jih navaja sv. pismo.
Rudniška nesreča v Mandžuriji. V rudniku Yentey v Mandžuriji so se užgali plini. 50 rudarjev pogrešajo.
Raketni voz Eisfeld • Vallier - Rak IF. v Halberstadtu je prvo poizkusno vožnjo s 25 | raketami dobro prestal ter dosegel brzino j '-'00 km. Pri drugi vožnji so ga obtežili s ! 75 kg in opremili s 36 raketami; dosegel je !
Švicarski arhitekt Jeauiieret-Lc Corbusicr, voditelj moderne, ki je na kongresu Mednarodne zveze intelektualcev v Pragi predaval >0 novih oblikah praktične umetnosti*.
Dečja logika.
Sinko: »Papa, zakaj pa nimaš na glavi nič več las?«
Papa: »Dragi moj, ker vedno delam z glavo!«
Sinko: »Aha, zdaj pa že vem, čemu im* mama golo b-ado.«
Moderniziran slon.
Učiteljica: »Anica, iz česa pa so slonovi čekani?«
Učenka: »Včasih so bili iz slonove kosti, sedaj so pa iz galenita.«
Železna srajca.
Ti, kako bi odvadil svojo ženo, da bi šla preje spat? Vsako noč čuje do dveh.
Kaj pa dela tako dolgo?
Name čakal
Eden za dva. »Moja žena je pa res izvrstna gospodinja! Ona ti misli za dva.« — »Tvoja sreča, sicer ...«
Danski ministrski predsednik Madscn-Mvgdal fe.
gar vlada vztrajno odklanja državno pomoč w » rešitev propadle Danske zasebne banke.
IŠospodar&ft
Vedno večie težkeče za naš izvoz v Avstrijo
Na Dunaju, septembra 1028.
Iz raznih člankov in dopisov v »Slovencu« 80 čitatelji mogli spoznati, da se nam čedalje bolj odmika doslej najboljši odjemalec naših kinetskih pridelkov in da si moramo iskati nadomestila drugod.
Avstrija se sama postavlja čedalje bolj na lastne noge in je torej prvi in glavni oviratelj našemu izvozu. Avstrija ze nič več ne potrebuje ne našega mleka ne mlečnih izdelkov, kar je tvorilo še pred tremi leti zdaten del našega izvoza. — Treba torej misliti, kam z našim mlekom, zlasti ako bomo še napredovali, kar hočemo.
Tudi je bilo že dobro naglašeno. da Avstrija prideluje skoro vsega žita za domačo potrebo, ra-zxm — pšenice. Ah ves napor ljudstva in oblasti gre za tem, da tudi pšenice ne bodo od nikoder uvažali. Poznavatelji razmer pravijo, da je ta cilj dosegljiv v malo letih. — Letošnja poljedelska razstava na vzorčnem sejmu je pokazala imponujoč napredek v vseh jjanogah poljedelstva in živinoreje. Celo ječmena bodo imeli letos poleg rži dovolj za vse svoje nemajhne potrebe, a ječmena za pičo
—	Futtergerste — bodo imeli za izvoz dovolj. Računati moramo torej s tem, da v par letih sploh ne bo nikakega izvoza žita v Avstrijo. — O krompirju že ni več govora par let.
Napredek v poljedelstvu imn v sebi predpogoje tudi za napredek v živinoreji. Tudi tu gre vsa skrb oblasti, da se otresejo tujega uvoza. — Vse kaže, da bodo imeli od leta do leta vedno večji uspeh. Kdor je videl na sejmu živino, perutnino, vse njihove naprave za pospeševanje tega napredka, je dobil vtis, da ni več dolgo, ko nas ne bodo prav nič več vprašali, od nas nič več potrebovali.
Enako je nrl poznem sadju. — V tem oziru je ljudstvo v dobrih rokah avstrijskih u.adov, ki so za to postavljeni, da ga vodijo po pcrii racijonel-nega napredka od stopnje do stopnic,
V kolikor pa bo Avstrija še potrebovala, za to se tepejo vse sosednje države: Italija, Madjar-eka, Rum unija, Češkoslovaška, Poljska, celo Bolgarija, od katerih bo vsaka imela delež na izpodrivanju našega izvoza v Avstrijo. Tudi Madjarska gre dosledno po poti Intenzivnejšega izkoriščanja zemlje in od leta do leta ta država več prideluje. Glavnega kupca za vse svoje pridelke pa išče t Avstriji.	„ J „
Drugi enako hud tekmec je — Italija. Zgodnji krompir, vse možno sadje sočivje so pridelki, s katerimi mi ne moremo tekmovati. Pred vsem treba vedeti, da je Italija oblagcdarjena dežela za te pridelke, ki v nekaterih krajih rastejo brez posebne brige. Nekaj vrst sadja pridelujejo v tako ogromnih količinah, da preplavijo ž njim vso Evropo. — Letos je bila tudi v Italiji suša, tako da n pr. na Goriškem ni bilo skoro nič breskev. Ali 1« gornje in tudi južne Italije je prihajalo toliko breskev na Dunaj — in enako tudi v druge kraje srednje Evrope, da so Italijani sami uničevali cene svojemu blagu. Ako bi ti ljudje polovico manj sem pripeljali, bi ne prejeli nič manj denarja. Pred tremi tedni so imeli na soboto toliko tega blaga, da so — 48 vagonov shranili čez nedeljo v hladilnicah dunajskega mesta v Pratru. To število naj pove, koliko sadja prihaja sem iz Italije. Enako je s črešnjami, marelicami, hruškami, grozdjem itd., enako z grahom in zelenim fižolčkom. Naša Vojvodina je le deloma slična tem italijanskim razmeram. Toda tam, kjer Vojvodina postavi vagon, jih Italija spravi deset na pot. Dežele tam okoli Barija so zakladnice za vso Evropo. Nekako središče je Biscoglie ob morju.
Poleg te ogromne proizvodnje v Italiji je naš hud tekmec italijanski način življenja, njihova skromnost v vsakdanjih potrebščinah. Kdo se ne spominja zafrkacij, da deset Lahov sedi za mizo, na kateri se kadi suha polenta, a od stropa doli visi slanlk, na katerega od vseh 9trnni udarjajo s kosi polente. To je vsa zabela. Ali pa jih zmerjajo, da jedo — neslano polento, samo da več prihranijo.
—	Ni brez soli resnice vse kako govorjenje o laški skromnosti. — Zato pa kmetje prodajajo svoje pridelke po neverjetno nizkih cenah, ki jih nam nasproti nekaj malega paralizuje visoka valuta lire.
Dunaj ima centralno lego v Evropi, tako da Imajo do tu sem iz mnogih krajev južne in vzhodne Evrope nekako enako daleč. — In Dunaj je velik, silno veliko porabi in si zna privoščiti dobrote tega sveta v obilni meri. Najbrže ni kmalu mesta, ki bi pojedel toliko sadja vseh vrst kakor Dunaj. Pridelki z vsega sveta so tu v najobilnejšl izberi zastopani. Ko so zemeljski pridelki na južni obli zreli, jih imamo čez tri tedne že na trgu, in to po cenah, da se zdi naravnost nemogoče. Grozdje s Krima ali iz Afganistana pa je tu kakor bi prišlo iz sosednje dežele.
Naravno je torej, da bo tekma naših krajev čedalje bolj težka. Tudi pri nas je tendenca intenzivnega izkoriščanja zemlje, vsi napori gredo za tem, da čim več pridelamo. Neki prijatelj v Ba-njalukl mi je pravil lani, da je ves tamošnji kraj kakor nalašč za gojenje breskev. In sanjal mi je, kako že vidi, da vozijo kar celi vlaki breskev proti — seveda — Dunaju. — Da, sem odgovoril, baš na te vaše prihodnje breskve Dunnjčanje čakajo. — Kam pojdejo ž njimi, ako jih bo res za cele vlake?!
Druga težava za naš izvoz je ta, da so se ga polastili vseskozi — židje. Kamor prideš, povsod je Žid, ki vedri in oblači, — razun v Sloveniji, kjer za Žide ni prostora. S tem pa še nI rečeno, da smo Slovenci hujši od Židov pač pa je med nami zdravega razuma, je podjetnosti, je pridnosti. In te čednosti so v kupčiji potrebne. Med Hrvati pa morajo židje ugrabiti vsak boljši kos kruha, domačini so preleni. — Tudi sedanji izvoz češpelj na Dunaj oskrbujejo skoro brez razlike skoro sami židje. Komaj je bilo prve dni tega tedna nekaj bolje na trgu, že so po telefonu razbobnali v domovino in včeraj že je prišlo toliko češpelj na Dunaj, da naši ljudje sami sebi delajo konkurenco. V enem dnevu so cene padle za tO para pri kilogramu. — Ako bi polovica hrvatskih Židov ostala doma, pa bi bile cene dobre in bi ostali pošteno zaslužili.
Pa tudi način 9ad|ereje pri nas je kvaren, je nesrečen. Naši predniki — in to dela tudi sedanji rod — so sadili tako, da ima vsako drevo drugačen »ad. Da, bili so celo taki ljudje, ki so pricoprali na eno drevo več vrst sadja. In imenitno se jim je to zdelo. Ko pa je treba najiolniU vsaj en vagon z enakimi Jabolkami nI i hruškami, ledij jih v celi okolici ni najti za en vagon, da treba napolniti en sam vagonček /, več vrst sad,ji m. — Doli v srednji Srbiji okoli Oačka, Požoge, Užic so bili stari Srbi bolj pametni: tam dandanes morejo izvr.žati po pet sto vagonov samo eno vrste jabolk, ki se imenuje >budimka«, lepo In trpežno
jabolko. Do prihodnjega aprila ga moremo imeti nn trgu. Kaj podobnega o naših štajerskih jabol-kah ne moremo reči.
Podal sem nekoliko misli in činjenie. Razmišljanje o tem, kako pomagati, prepuščam drugim faktorjem. Ali nekaj bi bilo treba storiti, da poenostavimo pridelovanje in vredimo izvoz, sicer nas tuja konkurenca zares j>opolnoma onemogoči na evropskem trgu.	x, y.
Splošne cfoStncsti davkoolače-vaice^ v IV. četrtletju 1928
(Opozorltev Zbornice za TOI v Ljubljani.)
I.	Dospelost direktnih davkov. Dne 1. novembra 1928. dospo v plačilo vsi direktni davki 7.a IV. četrtletje 1928. Ako se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti, se prisilno izterjajo.
II.	Davek na poslovni promet. Davkoplačevalci, ki vodijo knjigo opravljenega prometa, to je oni, katerih promet je v 1. 1927. presegel vsoto 360.000 Din, so dolžni do 30. okt. 1928 edpremiti davek od prometa, opravljenega v III. četrtletju 1968.
Ostali davkoplačevalci, to je oni, ki plačujejo davek na pcslovni promet pavšalno, plačajo sočasno z drugimi davki tudi tretji obrok davka na poslovni promet za 1. 19(28.
III.	Uslužbenski davek. Službodajalci so dolžni od uslužbencev pobrane zneske odpremiti davčnemu uradu najskasneje 15. dan po preteku vsakega meseca.
Službodajalci, ki redoma nimajo več nego pet zaposlencev, odpremIjajo pobrane davčne zneske do 15, dne po preteku vsakega četrtletja, za mesece julij, avgust in september 1928, torej do dne 15. okt. 1928.
IV.	Dopolnilna prenosna teksa. Od dopolnilne prenosne takse v letnem iznosu preko 500 dinarjev je plačati tretji obrok od 1. do vštetega dne 15. okt. 1027, sicer se zapadli obrok izterja prisilnim potom.
Zbot?š?n:e vfnskesa pridelka
Vinogradnikom priporočamo, d:i z letošnjo trgatvijo, če bo vreme to dopuščalo, odlagajo do konca oktobra, nikakor pa naj ne trgaio pred 15. oktobrom. Gnilo grozdje naj se pobira poprej, z zdravim grozdjem naj se čaka in izrabi jesensko solnce. En dan lepega vremena zboljša vinski pridelek za %% in več, p.ko je trta zdrava. Na ta način je mogoče znižati potrebo slajenja mošta na minimum, ali pa v slučaju trajno lepega vremena slajenje sploh ne bo potrebno. Važna je prepoved rezanja mošta šmarnice itd. z vinskim moštom in slajenje takih mešanic. Ta prepoved je bila potrebna, ker se je ugotovilo, da gre mnogo vina samorodnih trt tem potom kot pristno vino v konzum. Vinogradnikom kakor tudi vinskim trgovcem v interesu dviga vinskega konzuma in vinske trgovine in izvoza naših vin v inozemstvo toplo priporočamo, da upoštevajo vsebino sledečega razglasa in se po njej ravnajo.
Vsled hladne spomladi, vsled hladne in deževne jeseni, deloma pa tudi vsled toče je letos vinska trta v razvoju zaostala. Lepi jesenski dnevi sicer pospešujejo zorenje grozdja, toda z ozirom na bližajočo se trgatev je le malo upanja na kvalitativno dobro trgatev.
Da se omogoči vinogradnikom zboljšanje za potrošnjo in trgovino najsposobnejšega letošnjega vinskega pridelka in s tem v zvezi dosega boljših cen za vinski mošt in vino, dovoljujem vinogradnikom mariborske oblasti na temelju § 5. zakona o premetu z vinom, vinskim moštom in brozgo z dne 12. IV. 190-7, drž zak. št, 210, obče zboljšanje vinskega mošta z zmerno uporabo sladkorja. Sln-diti se sme v smislu čl. II. min. odredbe z dne 18. marca 1914, št 12.264 le vinski mošt o<l začetka trgatve do 15. novembra 1928 v kraju pridelovanja oziroma v njega neposredni bližini. Za zboljšanje vinskega mošta se sme uporabiti sqmo čisti konzumni sladkor v kristalih ali kockah raztopljen v moštu samem, ne pa v vodi. Uporaba vsakega drugega sladkorja je v smislu zakona za-branjena. Sladkorja se sme dodati moštu le toliko, da se doseže koncentracija mošta srednjih vinskih let. Sladijo naj se torej le mošti navadnega namiznega vina izpod 14% sladkorja in mošti boljših kvalitetnih vin izpod 17% sladkorja. Največ se sme dodati do 4 kg sladkorja na 100 1 mošta.
Vsled splošne dovolitve zboljšanja mošta vinogradnikom, odpadejo tozadevne prošnje za dovoljenje slajenja in naznanila o izvršenem slajenju.
Ako nameravajo zboljšati mošt vinski trgovci, morajo imeti za to dovoljenje v smislu vinskega aakona od pristojne oblasti in jim je po s lopat i v smislu odredbe z dne 18. marca let« 1914. št. 12.2(54.
Vina samorodnih trt (šmamicn itd.) ni smatrati kot vina v smislu vinskega zakona, zato je rezanje mošta šmarnice Itd. z vinskim moštom in zboljšanje takih šmarnic v smislu tega razglasa strogo zabranjeno. Proti kršiteljem te zabrane se bo postopalo po zakonu.
Veliki župan: ilr. Sebaubaeh.
KONKURZI TN LIKVIDACIJE.
Velik konknrz v Belgradu. Razglašen je konkurz nad veliko belgra.isko tvrdko: Levičanin, Brašič i komp., Kralja Petra 39 (lashiik Dragutin Levičanin). Aktiva znašajo 7.5, pasiva 0.5 milj. Din. Prijaviti je terjatve do 3. decembra.
Potrjena prisilna poravnava: Franc Reniir,
trgovec v Podčetrtku za 10%.
*
Statistika konkurzov v juniju 1928. Iz statistike Jugosl. društva za zaščilo upnikov v Zagrebu posnemamo, da je bilo v septembru t. 1. zabeleženih <18 konkurzov (v avgustu 57, septembra lani 83}. Da je v septembru več konkurzov kakor v avgustu, je običajen sezljski pojav. Po pokrajinah se razdele konkurzi: Srbija 50 (septembra lani 04), Hrvatska 7 (3), Slovenija in Dalmacija 5 (0), Vojvodina 4 (7) in Bosna 2 (3). — Skupno jo znašalo število konkurzov v prvih 9 nusecih t. 1. 073 napram 825 v isti dobi lani, torej 152 nli 184% manj. Po pokrajinah se ni zdele: Srbija 470 f543), Slovenija 111 Dalmacija 08 (88), Hrvatska 65 (96), Vojvodina 49 (74) in Bosna 15 (24) Iz tena zmanjšanega števila konkurzov moremo sklepati nn znatno Izboljšanje splošnega gospodarskega položaja zlrsti v Hrvatski in Vojvodini, kjer jc število konkurzov nazadovalo za 32%, oz, 35",',.
Informacijski oddelek Narodno banke. Na zadnji seji Upravnega odbora N. B. je bila sklenjena ustanovitev posebnega Informacijskega oddelka. Njegova naloga je proučevati vsa vprašanja, ki so v zvezi s politiko N. B. Zbiral bo podatke o domačem denarnem trgu, skliceval ankete in o njih referlral bančni upravi. Sestavljal bo na-
dalje indeks cen in bo menda izdajal celo dnevna poročila (izvlečke iz domačega in tujega časopisja o gospodarskih vprašanjih), potem mesečne in dvomesečno (poslednje za inozemstvo) ter tudi letna poročila. Upravitelj oddelka ie docent belgr. vseučilišča Aleks. Jovanovič.
Naša država n« solunskem Tclescjnui. Naš« trg. 111 ind. zbornica v Solunu Je s pomočjo trg. ministrstva organizirala na 3. solunskem volesoj-niu, ki traja od 30. sept. do 15. okt., v posebnem paviljonu jugoslovansko razstavo. Skupno se je Udeležilo sejma 45 naših razstavljalcev, med njimi skopljanska zbornica, slovenske tovarno: Zlato-rog, \Yesten in Rebek; nadalje 90 bili iz Ljubljane razstavljeni keramični izdelki. Med 6 lesnimi tvrdkami ni zastopana nobena slovenska.
Industrija cementa. V na&i driSavi je v Dalmaciji 5 tovarn cementa s kapaciteto 500.000 ton. Produkcija je znašala lani 460.500 ton (leta 1920. 481.755 ton); v Hrvatski so 3 tovarne, ki so lani producirale 192.000 ton (1926 101.000 ton), v Srbiji delata 2 tvornlci, katerih kapacitet* »jiašn 75.000 ton, produkcija lani 35.240 ton (1926 27.502 toni). V Sloveniji imamo 3 tovarne, od katerih ena obratuje šele od maja letos; produkcija ostalih dveh je znašala lani 23.000 ton (1926 23.574 ton). V Bosni je samo 1 manjša tovarna. Skupno je producirnlo v celi državi lani 12 tovarn 712 740 ton (1926 645.831 ton) pri kapaciteti 1 milj. ton. Domača porabo znaša ca. 400.000 ton, izvoz je znašal lani 317.427 ton (1926 326.271 ton). _ Ti podatki so objavljeni v zadnji Številki revije »Pri-vreda«, uradnega glasila zagreb&ke zbornice.
Sadna razstava v Radovljici. Sadjarska in vrtnarska podružnica v Radovljici priredi s sodelovanjem okoliških podružnic v dneh od 14. do 16. oktobra t. 1. sadni ogled (razstavo), ki ima predvsem namen, da sadjarji »poznajo sadne vrste, ki jih goje In pa vrste, ki so posebno priporočljive za razmnoževanje iz gospodarskega stališča. Vsak sadjar — tudi nečlan! SIVD — lahko razstavi svoie sadje, dostaviti <*a pa mora do petka dne 12. oktobra do 7. ure zvečer v Radovljico — restavracija Kunstelj. Vsako vrsto (5—8 sadov) naj vložt v papirnato vrečico (škmicelj) ter na isto napiše: ime, priimek in bivališče lastnika, morda znano ime sadu, posebne dobre ali slabe lastnosti drevesa ali sadu, ter koliko kg dotlčne vrste ima morebiti na prodaj. Razstava se otvori v nedeljo dne 14. oktobra ob 11. uri. Vstopnina 2 Din itn osebo, za šolsko mladino pa 1 Din.
Na razstavi sadja na velesejmu v Ljubljani od 7. do 14. t. m. bodo razstavljena jabolka v glavnem razdeljena v dve skupini: jabolka užitna v jesenskem oz. zgodnje-zimskem času in ona prava zimska. Med prva bi imenovali tele vrste: Razni kosmači, car Aleksander, Bismark, grafen-steinc, pisani kardinal, rumeni in rudeči belfleur, ananas, reeta, Harbertova landsberška reneta, jesenski kalvil, gdanskl robač, zlata parmena Itd. Za zimo pa bi bile tele vrste: Mošancgar, voščen-ke, Damason kosmač, Baumanova reneta, Kasel-ska reneta, kanadka, prinčevo jabolko, Boskopski kosmač, londonski peping, Boikovo jabolko, rdeči in zeleni šetinec, tafelček, zeleni knežak, bobovec, ontario in šampanska reneta.
Oblastna zadruga za kmet. kredit je bila te dni ustanovljena v Sarajevu.
Dobave. Strojni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 15. t. m ponudbe glede dobave >Ba-latc-jermen in pripadajočih sjiojk. Drž rudnik v Brezi sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave 20.000 kg sena; do 17. t. m. pa glede dobave rudarskih pregrinjal in platna za plahte. — Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije: 19. t. m. pri su-bot. žel. ravn. glede dobave gumijevega materijala; 22. t. m. glede dobave 3794 komadov lesenih držajev 7a sekire, lopate in kladiva. — 23 .t. m. pri saraj. žel. ravn. cjlede dobave stružnic ter glede dobave zakovic; 24. t. m. glede dobave vijakov. — 24. t. m. pri zagreb. žel. ravn. glede dobave ht-drantov. — 22. t. m. pri jjomor ravn. v Splitu glede dobave materijala za plovne objekte ter glede dobave mazila, petroleja, bencina, platna, tehničn. materijala, barv itd. — 22. t. m. pri mon, upravi, ekon. oddelek, v Belgradu glede dobave papirja za zavijanje. — 22. t. m. se bo vršila pri stroj, oddelku ljublj. žel. ravn. ofert licitacija glede dobave kaučukovih cevi. — Prodaja. 8. t. m, se bo vršila pri glavni carinarnici 1. reda (skladišče A) v Ljubljani javna prodaja različnih predmetov.
Dobave. Splošni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 6. t. m. ponudbe glede dobave 4000 kom. ster. obvez, 1100 kaliko ovojev, 000 hydro-filnih povojev in 30 kg vate. — Prom. komerc. oddelek sprejema do 8. t. m .ponudbe glede dobave bukovih drv; do 10. t. m. glede dobave armatur za plinske cevi; do 11. t. m. glede dobave svetilnih armatur; do 13. t. m. glede dobave 20.000 zvitkov brzojavnih trakov; do 18. t. m. glede dobave 6000 kg svinčenih zalivk. — Žel. delavnica v Mariboru sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave osi za salonski voz. — Drž. rudnik v Velenju sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave geoloških kart. — Vršile so bodo naslednje ofer-talne licitacije: 15. t. m. pri subot. žel. ravn. glede dobave skretniških pragov, gramoza in materijala za kolosek; 16. t. m. glede dobave tapetniškega materijala (blago za zavese, platno za ta-peciranje, vrvice za šivanje, beli sukanec itd.); 18. t. m. fdede dobave magacinskih vozičkov: 20. t. m. glede dobave raznega kemičnega materijala (barve, borsks. glicerin, kolofonlja, karbol, svinčeni minij, nišador, soda, klej, formalin, vodeno steklo itd.), 000 komadov stolov iz upognjenega lesa ter glede dobave telegrafsko-felefonskega materijala. — 15. t. 111. pri saraj. žel. ravn. glede dobave hrastovega lesa; 17. t. m. glede dobave hrastovih in bukovih parketov In frlzov: 20. t. m. glede dobave bukovih pragov. — 18 t. m. pri zagr. žel. ravn. glede dobave lopat; 19. t. m. glede dobave 500 komadov košar za premog.
16. t. m se bo vršila pri Gl. sanit. sklnd. v Zemunu ofert. licitacija glede dobave 100 komadov posod za led, 100 toplomerov, 50 komadov strojev 7,a mletje mesa; 17. t. m. pa glede dobave 500 komadov emajliranih umivalnikov, 300 komadov posod za milo, 500 komadov emajliranih loncev in 2000 komadov emajliranih krožnikov.
Prodaja. 17. t. 111. se bo vršila pri saraj. žel. ravn. ofert! licitacija glede prodaje starih sodov.
Dne 4. oktobra 1928.
DEN Alt
V deviznem prometu so se danes učvrstili Dunaj, Ne\vyork in Trst, popustil pa je Berlin. Privatno blago je bilo zaključeno v devizah New-york in Trst, ostalo potrebo pa je krila Narodna banka (nad 2 milj. Din).
Za;creb. Berlin 1854.50-1357.50, Curih 1094.10 —1097.10. Dunaj 800.(V1—803.01. London 275.69— 276.49, Newyork 56.80—57, Pariz 221.60—223.00. Praga 168.37—109.17, Ti M 21X5.05— 298.05.
Curih. Belcrail 9.12875, Berlin 123.79. Budimpešta 96.50, Bukarešt 3.15, Dunaj 7313, London 25.19, Ne\vvork 519.50. Pariz 20 3'M, Praga 15.385, Trst 27.17, Sofija 3.74, Varšava 58.20.

te imenuje občutek, ko smo srečni Tako veseli smo lahko tudi tisti dan, ko se pere perilo, ako se spomnimo 7 prednosti, katere ima
Dunaj. Devize: Belgrad 12.48625. Valute: dinar 12.455.
Trat. Zagreb 33.60- 33.62, London 07.78 do 97.80, Pari® 74.75—74j85, Newyork 10J09—19.101, Curih 868.40—868.50.
Devizni teiajl na Sjubljansk! borz!
4. oktobra 1928.
	povpraš	pon.	srednji	sr. 3. X.
Amsterdam	_	2283.50	_	_
Berlin	1354.50	1357.5:	I356-—	1356.50
Bruselj	—	791.24		_
Budimpefita	—	992.76	_	_
Curih	1094*10	1097.L	1095.60	1095.60
Dunaj	800.04	803.1 4	SO 1.54	801.34
London	—	27t).< 9	_	276.09
Newyork	56.84	57.04	56.94	56.93
Parit	—	222.60	—	22^5
Praga	168.37	169.17	168.77	168.77
Trat	296.77	298.77	297.77	297.55
VREDNOSTNI PAPIRJI.
LJubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Praštediona 920 den., Kred. zavod 175 d., Vevče 105 den., Ruše 265 -285, Stavbna 56 den., Šešir 105 den.
Zosrob. vojna škoda ar. 437—138 (437), kasa 436.50—437.50, termini: 10. 4S9—440 (439), 11. 444, 12. 447.50—448 ( 448-447.50), 7 odst. iuv. pos. 85.50— S6.50, agrari 56.50—57.50, Hipo 58—59 (58), Poljo staro 17.50—19, nove 16.50—17.50, Kred. 85 den., Jugo 88—88.50, Lj. Kr. 126—130, Nar. 6935 do 7000, Prašted. 920—925 (922.50), Srpaka 151 do 152, Zem. 130-140, Kat. 35.50 den., Obrt. 38-39, Gutmann 190—195 (190). Slavonia 4-4.50, Slaveks 100—102, Drava 550-600 (500), Šečerana -180 do 490, Osj. Ijev. 160—170, Brog. vag. 80—81, Union 260 den., lsis 28 r., Ragusea 480—484 M80), Trbovlje 470—480, Vevče 107 den., Nar. šum. 16 denar, Piv. Sar. 300 r.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 88,15, Živno 122, Alpine 13.90, Greinitz 2.75,, Trbovlje 59.75, Kranjska industrijska 37.95, Mundus 172.80, Slavonija 0.75.
Les
Na ljubljanski borzi so bili danes zaključeni: 3 vag. trnmičev (filerjev) in 1 vag. škoret. Tendenca neizpremenjena.
Zadnja licitacija brodske imovinske občine jo vzbudila mnogo icomentarjev o visokih doseženih cenah. Naglašajo, da je povzročila visoke cone potreba finega lesa po letih in velikih dimenzij, da se tako izboljšajo In dopolnijo zaloge slabšega lesa; nadalje se je hotelo preprečiti na vsak način konkurenci, da_ pride do tega lesa, nadalje se Je hotelo tako držati cene tudi za cenejše blago in v poglavitni meri je šlo za to, da se dobi furnlrski les. — Sedaj ostane brodski imovinski občini še 68.000 prastarih hrastov s 450.000 m". Ti hrasti so stari 150— 300 let in popolnoma zdravi. Zaloga hrastov more pokrivati še 20 let potrebe občine. Nato pridejo na vrsto mlajši 120—130 let, katerih ima za sekanje 10 let. Vrednost vse hrastovine občine se ceni na 800 milj. Din. Slavonske hraste zelo iščejo v inozemstvu, rabijo Jih za najfinejše pohištvo in furnirje, za ureditev stanovanj in »o-darske potrebe,
Žitni trg
Začelo se je trgovanje z umetno sušeno koruzo za promptno dobavo jki 290 Baškn postaja. Cena je previsoka, da bi mogla konvenirati za Slovenijo. Pšenica je čvrsta, gonijebačka je poskočila v ceni za 2. in pol pare, tudi moka se drži visoko, vendar je povpraševanje iz Slovenije omejeno in malo kuj>čije. Za krmila je položaj vedno cvrstejši in toliko oves kolikor otrobi se trgujejo po neobičajno visokih cenah.
V Ljubljani notirajo:
Dež. pridelki, (Vse samo ponudbe, slov. post,, plač. 30 dni, dobava prompt.) Pšenica baška 78-80 kg, 2% 290-292.50, za okt. 295-297.50, za nov. 302.50—305, moka 0 g 430—435, koruza 847.50 do 350, ameriška 810—812.50, ajda 800—305, ovea 275—280, ječmen 805—807.50, ri 295—297.50. — Zaključek: —. Tendenca stalna.
Novi Sad. Pšenica: bč., gr.-bg., pot. 247.50— 250, bn. 242.50—245, bn. Vršac 242.50—245, sr. 245 do 250. Ječmen: 245—250, pol. 280—290. Oves: bč., si. 242.50—245. Koruza: nova de.-jan. 442.50, 3—4 280-285 (257.50), 4—5 282.50—287.50. Fižol 830 do 850. Seno: bč. post. 115—117.50, bo«, postaja 102.50—107.50. Moka: 00gg 350—365, št. -2 330 do 343. št. 5 310-325, št. 6 200—275, št. 7 285 - 245, št. 8 200—210. Otrobt: bč. 182.50—187.50, bn. 180 do 185. Promet: 85 ln pol vagona pšenice, 3 koruzo, 1 ovsa, 16 sena, 5 moka, 1 fižola. Skupni 62 ln pol vagon«.
Budimpešta. Tendenc« medla. Pšenica: okt 25 96—26.16, zaklj. ».14—20.16, marec 28 71 do 28.90, 1 kij. zo.90—28.03, mu i 29.56— 29.02. zaklj. 29.60- 29.62. Itž: okt. 25.40—25.3*, zaklj. 25.36 do 25.38, marec 27.70—27.74. zaklj. 27.70 27.74. Koruza: mai 29.20. znklj. 29 16— 29.18. lulij 29.81 do 29.04, znklj. 29.62—«9.64.
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. NajmaniSi znesek5Din.0glasinad 9 vrstic se računajo viš/e Zaoalase strogo tfqov»kega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Di'rt
Ščipalca na stroj
(Maschinen Zivicker) za goodyear - in mackay -blago z dolgoletno praksa išče pod dobrimi pogoji za trajno zaposlenje Zagrebačka tvoraica ci-pela d, d., Zagreb, Nova ves 11.
Najmanjši zneseklODin.Pristojbines za šifro2Din.V>akoala> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,ce)opriložena znamka. č!ek.raeun ljubljana10.3Wel ^t 21-2S
Pletiljke
izurjenih, deset, sprejme takoj za stalno. — Vajt, Kranj.
Učenca
14 let starega, pridnega, močnega, poštenih kmečkih staršev, ■ primerno šolsko izobrazbo, ki je dober računir, iiče trgovina mešan. blaga na deželi Lastnoročno pisane ponudb« direktno na opravo »Slovenca* pod it. 9516.
Pomočnik
$0 iprejni za veletrgovino špecerijskega blaga ter deželnih pridelkov, kateri Ima veselje do potovanja ter pozna Gorenj-tlcoi pogoji simpatičen, trezen, zanesljiv, agilen, Ha nastop, ter dober pro-dalalec, obenem tudi izložbeni aranger, vojašči-nc prost, starost do 25 let; je lahko tudi začetnik. Plača po dogovoru. Nastop i 1, novembrom tega leta; ponudbe je poslati do 10. L m. pod »Trajno in ugodno« štev.
9564.
Samostojni
ključavničarji
za izdelavo pločevinastih štedilnikov Ln pečnikov, se sprejmejo. Informacije daje »Željezno-prometno d. d., Bistrica pri Lim-bušu«.
Izurjene šteparice
lri so že bil« zaposlene v mehaničnem obratu, s« sprejmejo v trajno zaposlenje pri finem blagu pri Zagrebački tvornici ci-pela d. d., Zagreb, Nova ves II.
Dobra kuharica
mlajša, samostojna, ki rna šivati, «e sprejme k 3 osebam poleg hišne. -Predstaviti se: Bleiwei-sova cesta 27, II. nadstr., od 1 do 4 popoldne.
Metoda Berlitz
Pouk francoščine, angleščine, italijanščine itd. po profesorjih dotičnih de-žeL Vsak profesor poučuje edinole v svoji materinščini. — Prijave samo: Kralja Petra trg 8/L
Organist-krojač
samski, išče mesto. Ponudbe na upravo lista pod »Organlst«.
Viničar
oženjen, 29 let, iščem mesta pri veleposestvu ali manjšem, vešč vsakega poljskega dela, živinoreje in drugo. Nastop takoj. Naslov v upravi št. 9601.
Službo dobi kuharica
spretna samostojna gospodinja, srednje starosti, v Ljubljani sredi mesta. Nastop 1. novembra, plača po dogovoru. Pismene ponudbe do 13. oktobra na upravo »Slovenca« pod »Poštena kuharica« št 9635.
Izobražen mladenič
išče službo kot sluga v pisarni ter obenem pi-I sarniška moč. Vajen je . tudi strojepisja. Nastop i takoj. Cenjene ponudbe I na upravo »Slovenca« pod »Mladenič« 2t 9621,
Prodajalka
s triletno trgovsko gre-mijalno šolo išče mesta v galanter. trgovini Najraje v Ljubljani Dopise poslati na upravo »Slovenca« ood »Marljiva« štev. 9625.
Sijajen zaslužek
okolu 100 Din dnevno tnkasa in veliko mesečno provizijo nudi agil-nim zastopnikom cele države »Uspjeh«, Beograd, Dračka 9.
Stanovanja
Solnčno stanovanje
išče višji uradnik: tri ali štiri sobe s kopalnico za februarski termin. - Ponudbe na upravo Slovenca pod »Snažno«.
Okrasne letvice
za oprave Vam najceneje nudi Izdelovalnica Ivan Dovžan, Ljubljana VII. -Zahtevajte vzorce in cenike I
Železno peč
ln štedilnik prodam. Po
izve se v lekarni, Ce lovska cesta, Šiška.
Proda se:
lep barometer in dva daljnogleda »Zeis«, eden 7X, eden 6X, Naslov v upravništvu »Slovenca« pod štev. 9607.
Na stanovanje
se sprejme gospodična. Naslov pove uprav »Slovenca« pod štev. 9608.
Prodamo
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Izkoristite priliko. dokler zaloga traja. Imam tudi beli puh kg 300 Din L. Brozovič, kem čistio-na perja, Zagreb, Ilica 82.
Kočije in druge vozove
ter konjske opreme — prodamo vsled nabave avtomobila. - Tozadevno se izve v vinski trgovini Bolafio, Ljubljana.
Semena
dobavim priznano trije-ran: Pšenico »Profilik« 110 kg 350 Din, ječmen: »Mamut« poljski 100 kg 320 Din ter selekcijoni-ran oves in koruzo, dokler zaloga: Franc Kapnik, Kostrivniška Slatina, p. Podplat. Priporoča najfineje obrana zimska jabolka.
Radio-aparat
štiricevni, še skoraj nov, na valovno dolžino 200— 2000 m, se proda. Poizve se pod šifro »Val« 9633
jraflMBMKMHHHi
Lep lokal
na Celovški cesti št, 50 se odda.
Otroška posteljica
spodaj s predalom, zamrežena, dobro ohranjena, naprodaj. Ljubljana, Resljeva 31, pritlič., levo.
Bencin motor
8 HP, stabilen, dva cilindra, v obratu, se poceni proda radi elektrifikacije. Livarna Gamelj-ne, p. Št. Vid n. Ljubljano.
SJike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon Iiibšer, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
Velika dvorana
v prvem nadstropju, pripravna za industrijo, se da v najem; urede se tudi lahko 3 stanovanja. Elektrika, vodovod vpeljana. Prodasta se 2 lepi palmi. Buzzolini, Ježica, štev. 48.
Pojasnilo
Glede na »preklic«, ki ga je objavil moj mož Alojzi! Godec dne 2. t. m. v dnevnikih »Jutro« in »Slovenec«, pojasnjujem, da je on res vložil zoper mene tožbo na ločitev zakona. V pravdi se bo že izkazalo, koga izmed naju zadene edina ali večja krivda. Mene gotovo ne. Neresnica je, da jaz razpolagam proti njegovi volji z njegovo premično in nepremično imovino. Res pa je, da sem doslej z njegovo vednostjo in voljo gospoda rila in gospodinjila prid no in vestno in da mu nisem nič zapravila, nasprotno še pridobila. — Borovnica, dne 4. oktobra 1928. — Fani Godec.
Hiše, kmetije, vile,
pekarije, gostilne, proda posredovalnica Zagorski, Ljubljana, Miklošičeva 14
Kupimoi
Krompirja
Ia belega In roza bd vzel vsak teden 3 vagone v komisijo ali tudi manjše količine. Cenj. ponudbe pod »Zagreb« št. 9626 na upravo lista.
Star kotel
premer 1 ra, 4 m dolg, debelost pločevine približno 5 mm, ie kupi. Livarna Gameljne, pošta Št. Vid nad Ljubljano.
8ALDA-K0NTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
Suhe gobe;
pla«u c najvišje
M.GERSAK & C0J
Ljnbljann, Prečna ulica 4 >
(poleg mestne ljudske j kopeli). — Telefon 232K
Oves in koruzo
kupite nnjccnoie pri ivrdk.
A- VOL«, UKBIIANA
ItesIJovn cest« 24.
Veletrgovina : Jltom

Mestni pogrebni zavod.
Kupim hišo
z malim posestvom na prometnem kraju ali večji vasi na Sp. Štajerskem, primerno za gostilno in krojaško obrt, za ceno ca 50.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Obrt« št. 9623.
bukove in hrastove odpadke od parketov. dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga
V. SCAGNETTI
v Ljubljani, za
goreniskim kolodvorom
Ako želite imeti po zimi,
ko vsa narava spi, lep cvet kupite bo-land. čebulice, hijacinie narcise tulipane, irise krokuse id =F anemone.
Sever & Komp.
Ljubljana. Wolfova ul.
NUDI ro IZREDNO UGODNIH CINAH
KNJIGOVEZNICA
It. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
jemo
proti takojšnjemu plačilu gozdne pareeie, bukove in hrastove hlode kakor vssko množino suhih hrastovih ln bukovih drv.
Ponudbe z navedoo cene in količine na
V. Braz, Ljubljana, Sv. Petra cesta 2
Vsakovrstno
zlata ilUVnta
po naivigjib cenah. ČERNE, luvelir. Ljubljana. Wollova ulica št 3.
B
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da je naša srčnoljubljena mama, stara mama, sestra in teta, gospa
Marija V, dinar roj Melbach
soproga rudniškega paznika v pok.
dne 4. t. m. po kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb blage pokojnice se vršii v soboto 6. oktobra t. 1. ob 3 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 4. oktobra 1928.
Žalujoči ostali.
v ■ -"•'v ■•';■:•,.■.'. ■-fc^.&^V^i^Z&pm&m
Brez posebnega obvestila.
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubljeni sin, brat, stric in nečak, gospod
Alojzij Bitenc
dijak IV. letnika učiteljišča
v sredo dne 3. oktobra po kratki, mukepolni bolezni, nenadoma preminul. —. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek 5. okt. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Gosposvetska cesta 13, na pokopališče k Sv, Krilu.
V Ljubljani, dne 4. oktobra 1928. Drago in Marija Bitenc, starši. — Drago, Franjo, Ivan in Jožko, bratje — in vsi ostali sorodniki
rit-; ■-.	'- ,'

.-■• ''»A'..'V-:..- _	, .
Šola m fezihe po Mrlliim metodi
Francoščino, angleščino. Italijanščino, nemščino 1.1, d. poučujejo samo lipr«. šanl profesorji dotičnih dežel In sioer cdlnole v njth materinščini.
Pojasnila in nr glasitve: vsak dan od 10. dopoldno do 9. zvečer
firoSio Petra trg 8/1
Ceni, čitatelem se priporočalo naslednje tvrdke:
-.i-'- -■,: ■
Blaž Jančar
pieshor LtoDitana, Breg
tleklroinituluclje za iui> in poeon, prodaja in pr« vijanje elektromotorjev mehanična delavnica
£iektr0D0d'«tie. Liubliana l/h.
•lerneleva c. \ telef. ,125
K. Pečenko
trgovina vseh vrat nst.ja >n čevljarskih po rehSčin
u uhlarib Sv Petr cesii
PRiSTOl 4 BHICELj
irkoslikaria. Liubliana ftulieva t, 4 - Sv. Petre c. 3i
leiet. 2908 Ustan. 190 '
Franc ruian
krovec Ljubljana. Galjevica 9 pri dolenj. kolodvoru
Ivara Pa vi m
izdelovanje in popravljan e dežnikov * aznotna ulica 6
Vsčvolod Iv&nov:
Povratek Buddhe
(Povest.)	3
Profesor se spomni besed:
>... Njegovi nohti so obrobljeni z zlatom.?;
Profesor reče:
>Rajši naj bi bil prinesel krompirja!«
Namesto tega, da bi zapisal tekom vsakdanjih 40 minut misli, ki se nakopičjo med dnevom in pre-šinjajo možgane kakor ledene niti, namesto tega se je spomnil profesor drugi dan zopet, kakor ponoči, Mongola Dava-Dorčžija.
>To je radi tega,<, je sklenil profesor, »ker ni bil še nihče pri meni s sličnimi čudnimi povestmi. Če bi kdo prišel, da bi kupil ali zamenjal moje živce, možgane, magari tudi včerajšnji dan, pozabil bi vse takoj po odhodu kupca.«
Tako bistriči, med tem ko kuri peč in polaga v kotliček krompir. Danes je delež ponovno zmanjšan. Dan pozneje poje profesor dvakrat manj krompirja in se vleže spat, preden ugasne elektrika.1
Trkanje:
>Uook I... uoak!... ak!«
Profesor brez kožuha in lru&ne krili jezno z rokama, steče k vratom, odrine zapah in kriči:
»Nimam časa zapisovati vaših bedastih pravljic. Nisem zdravnik in ne spada Mongolija v mojo stroko. Kaj me vsak dan motite?«
Na pragu stoji ozkobrad človek v usnjeni suknji in rjavi kapi (ščitek je trikrat zlomljen). Vpraša tiho:
»Stanuje tukaj profesor Rafonov?-"
:>,Taz sem profesor Safonovl«
Vitalij Vitaljevič?«
Taz sem Vitalij Vitaljevičk
ITgaSali so jo takrat ob 9 zvečer.
Tedaj si pljune bogvekaj na prste, vtakne roko v postranski žep in reče tiho, medtemko gleda ogel pisma:
»Profesorju Safonovu od tovariša narkorna2 pro-svete v osebne roke.«
Safonov pozabi zapreti zapah. Človek v usnjeni suknji prime mrzlo železo s koncem suknje in previdno, kakor pismo, spusti zapah. Drgne si prste nad pečjo in vpraša:
»Ali ste zapazili, 15 stopinj Reaumurja?«
»Odložite suknjo.«
Tedaj prolesor hitro pretrga pismo in čita:
»Ruska Zveza Mest vas dodatno k pismu št. ... vnovič opominja ...«
»Hudiči!« kriči razdraženi človek v suknji. »To so hudiči! Že zopet je napisano na tiskovini Zveze mest. Kolikokrat sem jim že rekel, da ne smejo rabiti tega papirja za važna pisma.« — »Obrnite, tovariš profesor, te strojepiske vedno nagajajo.«8
Profesor čita na drugi strani s strojem napisano:
»Narodni komisar prosvete Severne Komune4, 16. novembra 1. 1918. Prof. Vit. Vit. Safonovu. Narodni komisar prosvete prosi drž. Safonova, naj se izvoli takoj udeležiti posvetovanja izvedencev v palačo nekd. grofa Strogonova.
Narodni komisar: (podpis).
Tajnik: (podpis).
»Podpisa ni,< reče profesor. »Kakšni izvedenci so to?«
»Človek v usnjeni suknji vzame papir:
»Tajnik, to sem jaz,« reče, »pozabili so mi dati v podpis, no pa bom takoj...«
»Ni treba, čemu pa ... «
3 Narodnega komisarja.
■ Zveza ruskih mest je skrbela med vojno za prehrano. Boljševiki so jo takoj razpustili, ker ie bila v rokah nrtetaSp.v Kerenskega.
* Petrmrrajska oblast.
»Ne, kako pa, red mora biti...«
Usnjena suknja privleče na dan črnilni svinčnik Profesor zapazi, da ima na kapi z istim svinčnikom naslikano zvezdo. Suknja podpiše. Profesor zloži
papir m ga spravi v pisalno mizo.
*
Spomnil se je peči, ko sta se že peljala čez Troicki most.
II. poglavje. Pletenine, več razgovorov o arheoloških vprašanjih in ruski Rdeči vojski.
...Važna pota postanejo tem daljša, čim počasneje se v rž i skrivnostno potovanje	Sikun-Tu.
Rogoznice leže po preprogah palače grofov Stro-gonovth. Vojak ob vhodu kadi pipo. Njegovi škornji so tudi oviti s rogoznico, da mu noge ne zmrznejo. Zahteva vstopnice, ne da bi se dvignil s klopi, ker ne mara stopiti na hladno.
Profesor Safonov, ki hiti po stopnicah za tajnikom, ob tej priliki vpraša:
»Ali vstane ta vojak, če pride narlcom?«
»Najbrž ne. Sicer pa je to brez pomena. Semkaj, tovariš profesor!«
Med pozlačenim pohištvom so rogoznice. da se no umažejo preproge. To je životarjenje leta 1918 (kje so vzroki?): jej pse in mačke, da uideš smrti, prodaj, kar imaš, da prideš do krompirja. Tako misli profesor. Razlaga si vzroke.
Suknja si porine kapo na tilnik, čelo ie polno umazanih gub.
»Tovariš Lunačarskij1 je tu?«
Drugi, ki odgovarja, ima črn plašč in kakor hlod debelo aktovko. Ima nenavadno široke sive zimske škornje in pleteno, pestro ruto, ki mu visi do tal.
»Ne pride.«
= 111=111
2	H. C/,	a
S	2T —	3
2	" S	m
. S	r r	f
5	;	f »	>
H !»	S. p
e* «	I *	3
6	? 2	3
~ C	™ 5"	s>
B" p	ff *	-
w
I S S3
7 i p
» -.- 2 » 7 G
o s» H o * B-
A » N
5 S S j- S
S 2» I i
K- B ^ K 2,
- m
a. < S f»
™ — t.
S !S J i c
= S c ,» §
M"	U3
s g. g £ 5* S - c š
s 3
b B » o C. i 2 ®
B-3 1 s g-
s 5 Sgtt
o ^ ra
K _ 5 3 3
= E? °
c 5 sg & ® P 5 * • "
v o X CC
f n k o-
tO .= n S o
C- n -. — D ■ R- ■•
6'? ? > s
3. o 5 i o
Prosvetni komisar.
• iskarno v Lhibljanli Karel Cet
Izdajatelj: dr. Fr. Kolovec.
c » ^ fi
K' J —
111 = 111 =
Urednik: Franc Terseglav.