PoStnina plačana v gotovtnL
Leto XIII., štev. S
Ljubljana, četrtek 7. Januarja 1932
Cena 2 Din
Upravmštvo: Liubliana, K.nafljeva ulica 5 - Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen-bureova ul 3. — Tel 3492 m 249Z Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št Z — Telefon št 190 Raeum pn pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praha čislo 78 180 Wien št 105.241
Pogajanja o ure ditvi reparacij
Razgovori vodilnih državnikov - Reparacijska konferenca bo otvorjena šele 25. januarja - Nesoglasja med
angleškimi finančniki
Ženeva, januarja. Delegat angleške vlade, ki je dala inicijativo za sklicanje rt-paracijske konference, je prišel v Lausanne, kjer se ie sestal s tamkajšnjim županom. Reparacijska konferenca se bo vršila v OuchVju v hotelu Du Chateau. Dan otvoritve še ni določen. Prvotno so menili, da bo ra£-orožitvena konferenca otvoriena 18. t. m., toda vse kaže. da se bo pričel šele tedaj, ko bo končana konferenca fnančnikov v Berlinu, bržkone med 20. in 25. januarjem.
Berlin. 6. januarja, d. Priprave za repara-eiisko in razorožatveno konferenco so v polnem teku. V prihodnjih dneh bodo dospeli nemški poslaniki iz Pariza. Londona in Rima, da poroča io državni vladi o razpoloženju vodilnih krogov v omenjenih treh glavnih mestih. Tudi bivanju narškega ameriškega poslanika Edgeja v Berlinu se pripisuje velik političen pomen, čeprav naglaša-jo na ameriški strani, da je njegovo potovanje čisto zasebnega značaja. Edge je baje prišel v Berlin samo zato, da bi se udeleži dinerja pri berlinskem ameriškem poslaniku Sackettu, gotovo pa ie. da se bo sestal tudi r. berlinskem francoskim poslanikom Ponce-tom in s člani nemške državne vlade. Ker je Edge vsa zadnja leta sodeloval skoro pri vseh mednarodnih po^aianiih. se pričakuje niegov sestanek z vodilnimi člani nemške vlade z veliko napetostjo v političnih krogih.
Pariz. 6. januarja, d. Nemški poslanik IIoseh je sporočil včeraj ministrskemu pred-
sedniku Lavalu in finančnemu ministru Flandinu, da ie bil pri berlinskih pogajanjih bančnikov dosežen popoln sporazum, s čimer je odstranjen eden najvažnejših francoskih ugovorov proti sklicanju reparacijske konference. Francoska državnika sta opozorila na sedanje angleško - francoske razgovore. od katerih ie v glavnem odvisno stališče Francije napram repararijskemu problemu. Na borzi ie imel sporazum bančnikov v Berlinu za posledico žvahno hausse v nemških in mednarodnih zadolžnicah.
Curih. 6. januarja, d. Reparaeiiska_ konferenca v Lausanni bo otvoriena šele 25. januarja, kakor so sporočili švicarskemu zveznemu svetu bernski diplomatski zastopniki j>ri vladah na konferenci udeleženih držav. Zvezni 6vet ie včeraj izdal svoje izredno privoljenje, da se lahko vrši reparacijska konferenca v Lausanni. Otvoritvene seie se bo udeležil kot zastopnik švicarske zvezne vlade zvezni predsednik Motta.
Pariz. 6. januarja, č. »L'Journal Economl-oue« poroča, da je nastalo med angleškim finančnim ministrom na eni strani ter zunanjim ministrstvom in londonskimi finančnimi zastopniki na drugi strani nesoglasje zaradi reparaciiskega. vprašani. Zastopnik finančnega ministra Leith - Ross ie pripravljen pristati na francoski predlog, da ®e namreč Nemčiji dovoli dveletni renararjskl moratorij, zunanje ministrstvo in finančniki pa zahtevajo za Nemčijo pet let moratorija.
Borba proti indsklm nacijonalistom
Aretacije indskih nacionalistov se nadaljujejo — Ojačenje angleških
posadk — Gandhi lordu Irwinu
bilo aretiranih tudi nekaj indskih novinarjev fti bivših članov kongresa, med katerimi je tudi osem žensk. Poslopje vseind-skegia kongresa je dftnes zasedla policija Med tem prihaiajo iz raznih delov Indije alarmantne vesti. Do zelo krvavih nemi-
London. 0. januarja, d. Vlada nadaljuje svojo borbo proti i nd.sk i m kongresistom z vso energijo. Iz posameznih delov 'Indije poročajo o nadaljnjih aretacijah vodiln'h članov kongresa. Tudi šele v ponedeljek imenovani novi predsednik kongresa dr. Ansa-ri, ki ie bil že tretji v teku 24 ur, je bil aretiran. Da se pristašem kongresa pokaže angleška moč, so bile poslane angleške čete v Šclapur, in eice- skozi ozemlja, ki veljato kot posebno nacionalistična. V Chittagongu so izkrcali z angleške voine ladje mornarje, ki so skupno s tamošnio posadko pri red Hi lenjonstracfiski obhod po meslr'h. ulicah. Iz Anglije ie na potu v Indijo večje število vojaštva. ki pa se po oficijelnih trd tvah ne bo uporabilo za ojačenje obstoječih posadk, temveč le za zamenjavo nekaterih oddelkov.
London, 6. januarja, g. Po zadnjih vesteh iz Bomibava se poostri! je položaj v Indiji od ure do ure. Policija ie aretira'1^ nad sto Sanov vseindskega kongresa, ki ie bi,i od vlade proglašen kot nezakonit. Med njimi je tudi sin znanega indokega borca v a svobodo Pandita M a ki vi je in brat predsednica vseindskata kongresa Pate'a kakor tudi predsednik kongresnega odbora v Bombavu Narim-an in eden izmed raiveč-j'h organizatorjev kampanje za državljanko nepcLorščino Naghina. Zaradi rigoroz-nega postopania policije so indske etraž-rike pred an?'ešk:rni trgovinami za enkrat umaknili, vendar pričakujejo, da se bodo pozneje zopet pojavili. Med tem nadaljuje polici ia obsežno akci jo proti necijonali-sttSnim voditeljem v Bomibavu. Danas je
rov je prišlo v Benaresu. kjer so se epri-jcli stražniki in Gandhijevi pristaši zaradi Gandhijeve aretacije. Policija je dejansko napadla množico in tudi ustrelila vanjo nad 20 salv. Med demonstranti sta bila dva mrtva in mno^o ranjenih, ostali na so se razpršili. V KaSkuti ie vlada razpustila 45 naci jon&l« bič-i ih diuštev in organizacij ter zapečatila društvene lokale. Tu^i iz drugili indskih rawt poroča'©, da se množice organizirajo rn povzročajo spopade s policijo. O poteka teh manjših bojev niso znane podrobnosti.
London. 6. ianuaria. d. GandM je iposlal iz ječe bivšemu indskemu podkralju lordu Irvvinu brzojavko, v kateri pravi med drugim: >Storil sem, kar ie bilo mogoče, toda sedanjega razvoja nisem mogel preprečiti. Kljub temu ne izgubliam upanja, temveč bom z božjo pomočjo obvaroval duha. o katerem sle menili v času svetih tednov (v času pogajanj za zaključitev dogovora med Gandh'iem in Irvvinom), da ste ga našli v meni. Vaše vere nočem razočarati.«
Benares. fi. januarja, d. Policija ie včeraj razgnala večjo množico Gandhiievih pristašev, ki so hoteli demonstrirati. Ker je množica napadla poPciste s kamenjem, so stre-liali. Pri spopadu je bilo več oseb ranjenih, ena pa baje tudi ubita.
Velike poplave v srednji Nemčiji
Na številnih krajih ustavljen železniški in avtobusni promet
Berlin. 6. jan. g. Katastrofalna poplava v srednji Nemčiji zavzema, čeprav so padavine prenehale, vedno nevarnejše oblike. V Chemnitzu in ckolici so ogroženi številni mostovi. Nekatere avtobusne in želez-riške proge so morale ustaviti promet. V Chemnitzu tudi nekatere cestno-železniške proge ne morejo voziti. Prav tako so deloma prekinjene brzojavne in telefonske rveze. Blizu Cassla je voda odnesla dečka, ki je utonil v valovili. Pri Kohlu je voda raztrgala jez, kar je imelo katastrofalne posledice. Vsa pokrajina vzhodno od Kohla do Auenheima je pod vodo. Od snoči so vdrle skozi odprtino v jezu ogromne množine vode, ki vedno bolj ogražajo okolico. Vas Auenheim sama je popolnoma obdana 7. vodo. Po cestah je nad pol metra visoko vode. Reševalni oddelki in vojaštvo se trudijo, da bi zajezili jez
Berlin, 6. jan. g. Katastrofa pri jezu blizu Kohla je zavzela ogromen obseg. Povo-denj je najbolj prizadela vas Auenheim, kjer so prebivalci preživeli strahotno noč. Vas je popolnoma odrezana od zunanjega sveta in iz vode se vidijo samo višje stavbe in strehe. Nekateri prebivalci so morali zbežati na strehe in višje objekte, kier čakajo na rešitev. Krasen pogled nudijo za-tvornice pri Kricksteinu, ki so jih z električno silo otvorili, da bi na ta način voda zopet odtekala. Te zatvorniee so bile pripravljene za skrajno nevarnost pri poplavah. Voda pada sedaj 20 metrov globoko v širini štirih metrov. Ta umetni slap je privabil že mnogo radovednežev, prometno društvo pa je organiziralo celo posebne vlake, s katerimi prihajajo vedno nove množice radovednežev k umetni Niagari.
Delavski izgredi v Španiji
Pariz, 6. jan. ž. V raznih severno-španskih mestih so bili razdeljeni proglasi socialistične stranke, ki pozivajo k obnovi dela. Kljub temu trajajo stavke dalje in krvavi spopadi so na dnevnem redu. V Dpi I i sta bili pri izgredih brezposelnih ubiti dve osebi.
Madrid, 5. jan. A A. List »Labor« poroča. da je skupina 250 delavcev iz vasi Je-reza zahtevala od delodajalcev povišanje plač. Ker ni prišlo do sporazuma, so priredili delavci demonstracije. Pri tem ie prišlo do spopada z meščansko gardo, ki je morala uporabiti orožje. V spopadu ste našli smrt dve osebi, 10 pa jih je bilo ranjenih.
Nov polet iz Anglije v Argentino
London, 6. jan. AA. Letalski poveljnik Kingford Smith bo jutri startal na letališču Hamble za polet v Avstralijo. Vozil bo z letalom »Južna zvezda« avstralsko pošto. Polet je bil 21. decembra odgoden, ker se je letalo nekoliko pokvarilo in so je morali popraviti.
Obsodba Oustrica
Pariz, 6. jam. d. Ousfcricova afera je bila včeraj deloma likvidirana. Končam je bil proces zaradi poloma čevljarskega kcmcer-na Societe Generale des Chaussures Fran-caise. Bankir Oustric in predsednik nadzornega sveta koncema Ehrlich sta se morala zagovarjati pred sodiščem, da sta zakrivila polom s poneverjanjem 70.000 delnic družbe, s katerimi sta hotela podpreti Oustricovo banko. Oustric ie bil obsojen na poldrugo leto ječe in 5000 frankov globe. Ehrlich pa na eno leto ječe in 3000 frankov globe.
Pogreb generala Paua
Pariz, /». januarja AA. Pogreb generala Paua bo v četrtek 7. t. m. Krsto s pokojnikovim truplom bodo ob 8. zjutraj prinesli iz generalovega stanovanja in jo z vojaškimi častmi prepeljali pred Invalidski dom. Po govorih bodo mimo krste def-lirale čete, takoj za vojaškimi slovesnostmi pa se opravijo cerkveni obredi v cerkvi sv. Ludvika pri Invalidih. General je bil poveljnik francoskih čet med vojno v letih 1914. do 1918. in bo pokopan zato v invalidski grobnici.
		
1	j. •• - vi	
	, ' ■ i ' f ■.	
		
Naročnina znaša mesečno 25- Din. za inozemstvo 40-— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123 3124 3125 io 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ol S Telel št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglas« po tarfu
PRIPRAVE ZA REDNO DELO
NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA
V teku prihodnjega tedna se bosta obe zbornici konstituirali, nakar bo sledila otvoritev rednega zasedanja s prestolnim govorom
Beograd, 6. januarja v. Danes so se začeli v Beogradu božični prazniki. Vse je v svečanem razpoloženju. Na ulicah vlada kljub neprodini megli živahno vrvenje in delo v tovarnah, delavnicah in pisarnah je zastalo. Tudi v ministrstvih so danes popoldne že praznovali in uradi bodo ostali zaprti za občinstvo do sobote. Novi ministri so v teku včerajšnjega in današnjega dne prevzeli svoje posle.
Ministru g. P u c 1 j u je izroči1 že včeraj popoldne resor socialne politike ter mu predstavil uradništvo dosedanji minister g. dr. Marko Kostrenčid, ki je zvečer odpotoval v Zagreb. Kakor znano, je bil g. dr. Kostrenčič izvoljen za senatorja.
Minister za trgovino in industrijo g. dr. K r a m e r je včera j dopoldne prevzel resor zunanjih poslov od g. dr. Ko-ste Kumanudija, dosedanjega zastopnika na dopustu se nahajajočega zunanie-ga ministra g. dr. Voje Marinkoviča. Vodilno uradništvo zunanjega ministrstva je ministru g. dr. Kramerju predstavil pomočnik ministra g. Fot č. Včeraj popoldne je minister dr. Kramer izročil posle svojega dosedanjega resora novemu ministru za gradbe g. Nikoli Preki ter se poslovil od uradništva, danes dopoldne pa je prevzel resor ministra za
trgovino in industrijo, kjer se je dosedanji minister g. dr. Kumanudi poslovil od uradništva ter predal novemu ministru agende tega resora.
Prav tako so prevzeli ostali gg. ministri svoje posle. Novi minister za telesno vzgojo g. dr. Kraljevič bo takoj pričel z organizacijo svojega ministrstva, ki obsega, kakor znano, tri glavne panoge, Sokolstvo, šport in gasilstvo.
V novi palači ministrstva za promet so bila ta teden dovršena dela v krasni dvorani, določeni za zasedanje plenuma senata, ki se bo sestal v ponedeljek 11. t. m. Po predpisih poslovnega reda bodo senatorji ta dan izročili starostnemu predsedniku svo.ja pooblastila, 12. t. m. pa bo senat izvolil verifikaciiski odbor, ki bo, kot računajo, še istega dne dovršil svoje delo ter izročil svoje poročilo v tisk. Poročilo mora biti 24 ur pred pri-četkom verifikacijske debate v rokah senatorjev, tako da bo najbrž že 14. januarja izvršena verifikacija tudi v pienu-mu senata. Dne 15. t. m. se bo izvršilo konstituiranje senata. Mnogo se ugiba, kdo bo kot starostni predsednik vodil v ponedeljek prvo sejo prvega jugosloven-skega senata.
Smatraio, da bo do prve seje senata izšel še ukaz o imenovanju nekaterih za-
služnih mož, ki jih bo kralj postavil za člane senata. Kakor znano, ima kralj pravico, da imenuje enako števlio senatorjev, kolikor jih je izvoljenih. Kralj se lahko te pravice posluži ali v polnem obsegu ali deloma po svoji svobodni volji. Ako bi kralj imenoval vse senatorje, ki jih lahko imenuje, bi štel senat 92 članov. Računajo pa. da bo senat štel za sedaj le okoli 60 do 70 članov.
Čim bo senat izvršil priprave za svoje konstituiranje, se bo sestala tudi narodna skupščina na pismen poziv, in sicer tako, da bo izvolitev predsedstva in odborov izvršena istega dne tako v senatu in v skupščini. Takoj po konstituiranju se bosta Dredsedništvi obeh zbornic javili v avdijenci, da se v imenu narodnega predstavništva poklonita kralju in ga naprosita, da odredi dan svečane otvoritve narodnega predstavništva. Otvoritev narodnega predstavništva se bo izvršila s prestclnim govorom.
Ukaz o imenovanju vlade
Beograd, 6. januarja p. »Službene No-vine« so danes objavile ukaz o imenovanju nove vlade in ukaz o imenovanju ministra dr. Kramerja za namestnika zunanjega ministra.
BSBnanssmE
Spopadi Rusov ia Kitajcev v Harbinu
Pri spopadih s kitajsko policijo je bilo ubitih in ranjenih več Rusov - Posredovanje Japcncev
Mukden, 6. januarja d. V Harbinu je prišlo med kitajsko policijo in Rusi do hudih spopadov. Neposreden povod je bilo dejstvo, da je neki ruski otrok ukradel v kitajski trgovini kos kruha, zaradi česar je bil odveden na policijsko postajo. Med Rusi je nastalo velik. >.vzburjenje in prišlo je tudi do demonstracij, v katerih so postavili celo barikade. Na japonsko posredovanje se je kitajska policijska oblast v Harbinu opravičila proti Rusom. Rusi so naslovili poziv na vse narode, v katerem se pritožujejo nad postopanjem kitajskih oblasti.
London, 6. januarja d. Pri spopadih med Rusi in kitajsko policijo v Harbinu je bilo ubitih 5 Rusov, 22 pa ranjenih. Boljševiki in ruski belogardisti so se borili proti Kitajcem skupno. V glavnih ulicah Harbina so še vedno postavljene barikade. Vsled posredovanja Japoncev se je posrečilo doseči začasno premirje. Izgube Kitajcev pri pocestnih bojih še niso ugotovljene.
London, 6. januarja, d. V političnih krogih je že dali časa prevladovalo mnenje, da bo po zavzetju Cinčava. in po popolni okupaciji južne Mandžurije do janonskih četah prišlo do japonske akciie v smeri proti severu, in sicer namrei proti Harbinu. Vesti iz Harbina, da ie prišlo tamkaj do spopadov med ruskimi belogardisti in kitajsko policijo, v katerih je bilo ubitih več Rusov in Kitajcev, smatraio tukaj kot pričetek japo:. ke akcije za zaščito japonskih prebivalcev
Harbina, ki naj bi pomenila okupacijo tega važnega kraja v področju sovjetsko-ruske-ga vpliva cb vzhodni železnici. Nekatere • vesti poročajo o pohodu japonskih čet z Činčeva dalje proti jugu. Japonci nameravajo vzpostaviti zvezp z janonsko posadko v Šanha'kvanu. kjer dosega Veliki zid morje. Južnozahodno od Mukdena so fcaie *"«<-padle neredne kitajske čete Hsinmin, v ~e-gar okolici so japonske čete pričele energ.č-i;o zatirati razboiništvo. Čeprav ie sprva japonsko topništvo s pomočjo ietal odbil > kitajske čete z velikimi izgubami, se je \i-taicem pozneje posrečilo vdreti v mesto, kjer so oprostile jetnike. Naposled jih je pregnala japonska pehota.
Washington, 6. januarja d. Vlada Zedi-njenih držav še ni končnoveljavno sprejeia japonskega opravičila zaradi napada na harbinškega ameriškega podkonzula v Mukdenu. Državni tajnik Stimson je izjavil, da bo po prejemu novih poročil o incidentu stopil zopet v zvezo z japonskim poslanikom. Državni departement je sporočil Društvu narodov, da so Zeainjer.e države zadovoljne z imenovanjem generala Maccoya. za člana preiskovalne komisije v Mandžuriji.
London, 6. januarja AA. Reuter poroča iz Washingtona, da so se včeraj sestali p.meriski zunanji minister Stimson in angleški ter francoski veleposlanik. Konferi-rali so o mandžurskem vprašanju.
Obupen položaj istrskega kmeta
Kako so fašisti dve leti »gradili« istrski vodovod — V okolici Pirana grozi 20 odstotkom vseh kmetovalcev gospodarska propast
Trst, 6. januarja č. Nedavno je odredila rimska vlada, da se ima .pospešiti zgradba istrskega vodovoda. Vodovodni konzorcij je nato sklenil, da se odložijo vsa ne baš nujna de^a i,n da se pohiti z dovršitvijo čisto vodovodnih zpradb. Kmalu nato pa je prišlo do iznremembe v tehničnem vodstvu konsoreija. Inž. Muzzl je bil imenovan za vodovodnega generalnega ravnatelja in inž. Marchi za tehničnega konzul en t a. Vlada je dala preiskati potek vodovodnih del in njeni izvedenci so se prepričali, da so načrti potrebni revizije in da se mora delo vršiti s kriterijem, da se zagotovi redna funkcija vodovoda v tehničnem in higiije-ni6ne.ru pogledu. Dosedanji nesposobni graditelji, sami zagrizeni.; fašisti, so bili odstavljeni. Omenjena dva nova inženjerja sta na seji konzorcija v Puli obširno poročala o izpremembah načrta in predlagala, da se zgradi dober vodovod s primern.nii stroški. Predsednik Mori je naznanil novo finans;ra,nje za 13,700.000 lir poleg dosedanjega obsega 28 milijonov. S tem se preskrbi voda prvi skupin', istrskih občin, številni navzoči župani, ki so člani konzorcija, so s strahom poslušali poročilo, ki jim je jasno povedalo, da se je z dosedanjim poldrugoletnim vodovodnim delom zapravilo ogromno denarja, ker bo treba poprav in celo opustitve gradbenih delov, ter da se vodovodna gradba prav za prav šeie sedaj prične. Za prezadolžene občine pomeni to velik udarec.
V Piranu v Istri se je vršil občni zbor kmečke zadruge, katerega se je udeležilo 300 kanetov Eden izmed njih je spregovo ril o težavah, ki tarejo kmeta v današnjih časih Naglašal je, da privatne zavarovalnice goveje živine sleparijo posestnike in predlagal zato ustanovitev domačega za v a rovalnega zavoda. Občinski davki so tvre-tožkl za kmeta, zlasti bi se moral znižati davek ua živino. Kričeče je dejstvo, da
spravljajo davčne izterjevalnlce zara.d.I majhnih kreditov na boben cele -kmetije Ln u preraščajo tako predvsem ma.>ega kme-ta. žalostno je, da sodnije to dopuščajo. Kmetje so zahtevali moratorij v plačevanju davščin in ustavitev eksekutivneTa pesto^an^a, k.l je zadelo v zadnjih mesecih 20 odstotkov kmetovaJcev okoli Pirana.
Ekspl<
Predsedniške volitve v Nemčiji
Berlin, r/. jan. AA. Skoraj gotovo je, da se bodo vršile volitve novega predsednika nemšike ra^^bl ke koncem marca ali začetkom aprila, maja pa volitve pruskega deželnega zbora. Vesti, ki se širijo o odgo-diftvi obeh volitev niso resne. Novi predsednik republike mora biti izvoljen do dneva, ko preneha fumkciia dosedanjega oredsedn ka Hirdenburea. Kar se tiče volitev v pruski deželni zbor. bi jih mogel odgoditi predsednik republike na podlagi čl. 48. weimarske ustave, nadalje bi to mo-?el skleniti pruski deželni zbor sam z dvetretjinsko večmo in končno bi to lahko sklenil predsednik pruskega deželnega zbora v svojstvu policijskega šefa Prusije. če bi to zahtevala javni red in mir.
Vaje angleške mornarice
London, 6. januarja AA Atlantsko vojno brodovje je odplulo iz Portsmoutha. Cha-thama in Devonporta da se zbere k pomladanskim vojnim vajam Zaradi štednje bodo vaje nekoliko skrajšane Vojne ladje se vrnejo v Anglijo sredi marca 14 dni prej kakor običajno Vojno brodovje bo plulo južno od Gibraltarja rod poveljstvom pod-admirala Tomkinscna.
lozija
v beograjski drogeriji
Beograd, 6. jan. č. Danes dopoldne se J9 v drogeriji Josipoviča v Aleksandrovi ulici št, 188 zgodila nenavadna nesreča. Droge* rist je izdeloval razstreljivo, ki je običajno rabijo za. možna.rje in otroške samokresei. Nenadoma ipa mu je razstreljivo iz nežna-nih razlogov eksplodiralo in povzročilo oganj, ki je 'Izzval paniko. Ljudje pa so se kmalu pomirili, ko so iz-vedeli, da ni večje nevarnosti. Prihiteli so tudi gasilci, a so imeli malo posia. Goreti je pričela dolga ui:iza. na <kateri j« drogersfet delal, škoda zuaša okrog 30.000 Din. Drogerist JosLpovič sam pa je težko raujon na glavi, licu, rokah in po životu ter so ga morali prepeljati v -bolnico.
Pravoslavni božič v Beosradii
Beograd, 6. jan. p. Danes so v Beogradu praznovali pravoslavni božični večer. Vse mesto se pripravlja za jutrišnji božič. Kakor vsako leto, so tudi letos povsod pripravili badnjak. Kralj je badnjak, ki ga j« pripeljala skupina, častnikov in gardnih vojakov z godbo, sprejel na dvoru na Dedinju,
Megla v Beogradu
Beograd, 6. jan. p. V Beogradu je zavladala danes izredno gosta megla. Okrog pol 7. ure se je megla tako zgostila, da ni bilo videti niti pol metra daleč. Prekinjen bil ves promet ki je postal že nevaren.
Rusko-ruimmska pogajanja
Bukarešta, 6. jan. d. Runiunska vlada je bila obveščena od ruske, da sprejema predlog, naj se pogajanja c zaključitvi pogodbe o nenapadanju prično 15. t. m. v Rigt. Rumunska vlada je nato brzojavno pooblastila svojega poslanika v Rigi Mihaela Sturdzo, da naj prične pogajanja. Ruski delegaciji načeluje član sovjetskega komi-sarijata za zunanje zadeve Somonjakov, ki je že dospel v Rigo. Istočasno se bodo pričala pogajanja med Rusijo in Litvo o zaključitvi pogodbe o nenapadanju.
Glavno podlago za zaključitev te pogodbe naj bi tvorile naslednje določbe: Države podpisnice se obvežejo, da ne bodo pod-vzele druga proti drugi nobenega nasilnega dejanja. Vsak spor med državami dopisnicami se mora rešiti pred posebnim razsodiščem. Države si jamčijo med seboj integralnost svojega ozemlja, nad katerim izvršujejo v trenutku podpisa pogodbe suverenost v smislu narodnega prava.
To vsebino pogodbe je rumunska vlada priznala kot zadostno, čeprav ne priznava izrecno besarabskih mej. Rumunski poslanik je bil tudi pooblaščen, da podpiše po» godbo. Pričakujejo, da bodo pogajanja zelo kratka.
Italijanska delegacija na razorožit-veni konferenci
Rim, 6. januarja AA. Italijansko delegacijo za ženevsko razorožitveno konferenco bodo tvorili zunanji minister Grandi, vojni minister general Gazzera, mornariški minister admiral Siriani. letaiski minister Balbo ter senatorji De Marinis, general Bonomi, De Mass:mo, poslanec Turnedei in general Pelegrini. Pooblaščeni minister Rosso je imenovan za generalnega tajnika italijanske delegacije. Delegacija bo izpopolnjena s skupino strokovnjakov in tajnikov.
Italijansko-turski sporazum o Dodekanezu
Angora, 6. januarja g Po razgovorih med Italijo in Turčijo zaradi pripadnosti večjega števila manjših otokov Dodekanezu sta sedaj turški zunanji minister in italijanski poslanih podpisala pogodbo, ki ureja razmerje medsebojnih posestev. Dogovor bo. kakor pričakujejo, objavljen že v prihodnjih dnevih.
Kamnik Ima
smuško skakalnico
Včeraj |e SK Kamnik v navzočnosti tisoeglave množici svečano o tvoril svofo smuško skakalnico — Lepa udeleživa tekmovalcev — Zmagovalec Franc Palme, član »Ljubljane" osvojil klubovo darilo
Kamnik, 6. januarja.
Tihi Kamnik j© doživel v letošnji sezoni Se drugi zimskosportni praznik. Naš snortni Ivlu*. ie lani pokazal izredno agilnost in zgradil razen lepega m-odernega kopališča tudi ieIo udobuo drsališče. Sedai ie tema dve-tna športnima napravama pridružil še tret-smuško skakalnico na obronku Zama-rfce. s krasnim pogledom na južni del mesta in vse štiri cerkvice. Otvoritev se je razvila v le^ j zimsko športno manifestacijo, katere se je pod skakalnico udeležilo
nad 1000 oseb
med njimi velika množica takih, ki 5o nikoli niso videli, kaj je smuški skok.
Tekmovalci in gledalci so prihajali v Kamnik z raznimi vlaki in avtobusi, tako da je bil
sprejem
pri popoldanskem vlaku, ki je bil namenjen za cfici.-lnega, skoraj preveč lep za ono peščico tekmovalcev in zamudnikov, k: so se poslužili zadnje možnosti, da pridejo pod Kamniške planine. Na kolodvoru ie svirala kamniška godba, funkcionarji SK Kamnika pa so hiteli pozdravljat vsakogar, o katerem so vedeli, da ie prišel med nje proslavit ■uihov smučarski ^raznik.
Okoli pol 15. se jc razvil s kolodvora z fcodbo na čelu
pester sprevod smučarjev
Hfteh spolov. Najbolj strumno je korakal komaj šestletni smučar, Kirnariev Oskar pred vsemi smučarji takoi za godbo veselo pozdravljal na desno in levo. Sprevod je krenil po Šutni pod pokopališčem proti skakalnici.
Skakalnica ima skora idealno lego, razen neznatne pomanjklivosti v izteku, ki ni raven, temveč v ovinku, kar povzroča ska-kačem težave. V ostalem je skakalnica na senčni strani, ima možnost podaljšania naleta in tudi dostop do nje ie prav udoben. SK" Kamnik je zgradil pri odskoku leno sodniško trbuno, s katere se nudi krasen pogled na skakalnico in vso dolino pod nio.
Malo pred 15. ie po kratkem cerkvenem blaroslovu, ki ga je opravil kamniški dekan <g. T?;Tiar. sfonM na sodniško tribuno
predsednik SK Kamnika dr. Zvofceli
ki je v kratkih besedah pozdravil navzoče rastopnike oblastev, narodnega poslanca Cerarja in vse tekmovalce ter goste. Omenil je težave, v katerih je športni klub zgradil v kratkem času to skakalnico in se tud! s tega mesta zahvalil vsem dobrotnikom, ki so to delo omogočili. Pohvalil ie idealizem in nesebično delo vseh khibovih članov kakor tudi vseh kamniških občanov, ki so radi vs?k po svojih močeh pomagali, da jf dobil SK Kamnik to lepo zimskosportno napravo.
Takoj nato so sc pričeli
skoki
Kot sodnika sta fungirala gg. Gnidovec in dr. Švigelj; razen tega je bil na sodniški tribuiii ..avzoč tudi predsednik JZSS dr. Pire. Za skoke se je prijavilo vsega 9 tekmovalcev, in sicer štirje člani smučarskega kluba »Ljubljane«, dva domačina, ter po en skakalec Hermesa, smučarskega kluba Dovje - Mojstrana in Bohinia. Vsak skakalec je imel po en poskusni skok in dva skoka v konkurenci. Skoki so potekli brez nezgode in L oba domačina sta imela par bolj nerodnih padcev, ki pa niso imeli nobenih posledic. Kot favorit je nastopil državni prvak Šramel, ki pa je imel pri drugem skoku v konkurenci nekoliko smole, kar ga je tudi stalo prvo mesta Precej šans za zmago je imel tudi Mojstrančan Albin Jakopič, ki pa je zaostal zaradi prvega skoka, ki ni bil čist po sio<m. Presenetljivo lepo je skakal komaj 17-letni Franc Palme, član smučarskega kluba »Ljubljane«, ki si je tudi za-«!.—uo priboril prvo mesto in najlepše darilo dneva. Po slogu in sigurnosti je vsekakor danes prekašal vse ostale in ponovno dokazal, da je talent, ki nam bo lahko izvojeval lepe uspehe na še boli vročih tleh. Prav dobro se je držal tudi Bohiničan Nov-šek, ki pa mu še manjka potrebne rutine. Domačini so seveda ostali daleč zadaj, kar
Planine
v plamenu
Film, k! je posvečen herojem, borečim se na »Col di Lana«, žrtvam, ki so padle s slavo ovenčane iz ljubezni do domovine!
Največji alpinski in vojni film iz bojev 1916/17 v Dolomitih
V glavni vlogi
Luis Trenker
Je razumljivo, če pomislimo, da so biH komaj drugič ali tretjič na skakalnici.
Podrobni rezultati
v skokih so bili naslednji:
1.	Palme Franc (smučarski klub »LJubljana«) 137.50 točk (20 in pol, 29);
2.	Šramel Bogo (smučarski klub »LJubljana«) 127 točk (22,28 in pol);
3.	Jakopič Albin (smuč. klub Dovje-Moi-strana 123.50 točk (18,24 in pol);
4.LesJak	Albin (smuč. klub »Ljubljana«) 115.50 >čk (18,22);
5.	Novšek Albin (smuč. klub Bohinj) 90 točk (13 in pol, 18 in pol);
6.	Šubert Vinko (»Hermes«) 44 točk (9 in pol, 12);
7.	Kramar Zmago (smuč. klub »LJubljana) 42:
8.	Levičnik Miloš (SK Kamnik) 38;
9.	Stergar Lado (SK Kamnik) 29.
Po skokih v konkurenci je bilo še več skoko iz en konkurence, pri katerih sta se .zopet izkazala nasprotnika smučarskega kluba »Ljubljane« "benem najboljša prijavila Palme in Šramel.
Po končani tekmi se je vršila v restavraciji Kumer
razdelitev daril
Ko po se zbrali v prostranem salonu vsi tekmovalci in funkcijonarji, je povzel zopet besedo predsednik dr. Zvokeli. ki je v kratkem orisal razvoj zimskega športa v naš* banovini in omenil, da je imel Kamnik v športnem oziru lahko delo. ker so pred njim že številni organizatorji in tekmovalci zorali ledino in so prišl: prav radi v Kamnik^ pomagat z nasveti in dejanii. Zato ie SK Kamnik s pomočjo svojih požrtvovalnih članov in kamniških meščanov v kratkem času lahko postavil novo z<mskosportno napravo, ki bo posebno Ljubljančanom kot ena izmed najbližjih zelo pri roki. Res ie sicer, da domači tekmovalci na današnji tekmi niso mogli pokazati velikih usnehov, toda predsednik zaupa svojim članom in je prepričan, da se bodo v dobi dveh ali treb let lahko uvrstili med ostale tekmovalce JZSS.
Za njim je govoril
predsednik JZSS dr. Pire
Id je v imenu saveza prisrčno čestital SK Kamniku za pridobitev. Omenil je. da je napredek mesta Kamnika v zadniem letu tako velik, da se ne more primer iati z nobenim mestom v banovini niti v državi. Poleg kopališča in drsališča je dobil Kamnik dane? še smuško skakalnico, kar je vsekakor rekord v športnem delu. Zato je čestHal tud-kamniški občini, ki ima gotovo velik del zaslug za te usnebe na sportnoprodukiivnem noliu. Poudaril ie. da sta dva tekmovalca za klub. ki ie šele ored kratkim vstopil v vrste JZSS, zelo častno števi'io.
Nato ie pozdravil tekmovalce in goste
načelnik kamniškega sreza dr. Vovšek
ki je čestital klubu in občini k otvoritvi skakalnice, ki {e gotovo v kulturnem kakor tudi v gospodarskem orirn nov korak v razvoju kamniškega sreza. V kulturnem oziru zr.ači ta športna naprava napredek za dosego smotrov in ciljev ki si iih je zastavil šport, v gospodarskem oa pobudo za ravzoi tujskega prometa. Gospod 6reski načelnik je zagotovil klubu vso svojo moralno in dejansko podporo.
Za njim je govoril
mestni župan g. Kratnar
lri je pozdravil štev°lno smučarsko družino v imenu mesta Kamnika. Zahvalil se je tekmovalcem za častno udeležbo, obenem pa tudi predsedniku dr. Zvoklju, ki je zastavil vse sile, da ie dobil Kamnik smuško skakalnico, s katero se je uvrstil med pomembna zimskosportna središča naše Gorenjske.
Kot zadnji je vstal predsednik smučarskega kluba ^Ljubljana« ln LZSP
g. Gnidovec
ki je Čestital SK Kamniku v Imenu "LZSP in svojega kluba. Poudaril je posebno, da je dobili LZSP skakalnico v lastnem območju in je še posebno zaradi tega obljubil klubu najširšo podporo pod sa veza. Pred razglasitvijo rezultatov je kot predsednik sodniškega zbora ugotovil, da se tekmovalcem še vedno pozna dolgo poletje. Da niso bili rezultati še lepši, so krive deloma snežne razmere pri naletu in tudi iztek je bil nekoliko prehud. TI neznatni ne-clostatki pa se bodo dali z lahkoto odpraviti, tako da bo ta skakalnica v vsakem oziru ustrezala zahtevam.
Po razglasitvi rezultatov je predsednik dr. žvokelj naročil zmagovalcu Palmetu med burnim odobravanjem ta ploskanjem dvorane prehodno darilo kluba, ličen pokal, ki preide v trajno last onega, ki si ga bo osvojil dvakrat zaporedoma ali v presledkih. Drugo in bretjeplasirana sta dobila plakete.
S tem jo bila majhna, toda leipa ln prisrčna kamniška svečanost zaključena. Gostje so se še nekolik t) ogreli v prijetnih restavracijskih 'prostorih, nato pa je velika večina z zadnjimi vlakom odšla proti Ljubljani, člani SK Kamnika so prirejali odhajajočim še na kolodvoru živahne ova-cije. Naša Gorenjska je dobila v Kamniku novo skaikalnioo, Kamnik pa je dobil novo nanravo, ki bo gotovo nedeljo za nedeljo privablja:« najsmelejše med smučarji v njegovo okrilje.
PRIDE!
PRIDE!
Proslava književnika Benešiča v Varšavi
Varšava, 6. jan. AA. Danes je bila seja odbora za organizacijo proslave jugoslo-venskega književnika Benešiča, ki se bo vršila februarja meseca.
Nova vrsta žita
London, 6. jan. AA. Profesor za poljedelsko botaniko sir Rowland Biffen, ki je 1. 1914 pridelal žito, ki ne gnije, je križal rž z žitom in tako dobil žito, ki je posebno pripravno za razmeroma nerodovitno zemljo. To žito je cenejše kakor domaČi pridelek in je zelo dobro.
Dobrodelna akademija v Ljubljani
Dobrodelna akademija, ki se bo vršila v četrtek 14. t. m. v Unionu, bo najvažnejša, centralna prireditev v tej zimi. Njen Da-men je, da se pomore gladujočim in bednim v Ljubljani. Koncertni del bo nudil prvovrstni užitek. Nastopila bo Glasbena Matica s sporedom, ki se bo potom Bazla oddajal radio-postajam v celi Evropi. To bo triumf slovenske pesmi. Po koncertu bo zabavni del pri pogrnjenih mizah. Za postrežbo bo preskrbljeno po zares zmernih cenah tako, da bo dosegljivo vsakemu Ljubljančani!. Točila se bodo prvovrstna vina štajerska, bizeljska, dolenjska iz Gadove peči in dalmatinska. Prireditev se bo vršila razen v glavni dvorani tudi v vseh stranskih prostorih pritličja in prvega nadstropja. V beli dvorani bo kavarna, kjer se bodo poleg črne kave točila najizbranejša buteljčna vina in šampanjec. Za zabavo je preskrbljeno s prvovrstnimi močmi. Peli se bodo izvrstni kupleti in ples bo nudil zabavo mladim in starim. Zato je gotovo, da sleherni posetnik ne bo koristil s svojo udeležbo samo svojim trpečim in gladujočim bližnjim, marveč bo zares imel tudi sam dober in poceni užitek na dobrodelni akademiji. Z ozirom na izrazito humanitarni namen prireditve je dolžnost vsakega Ljubljančana in Ljubljančanke, da pride 14. t. m. v Union, še erkrat bodi izrecno poudarjeno, da bo prireditev vseljudska in da naj zato pridejo posetniki v navadnih promenadnih oblekah.
Dr. F« R.:
Zopet protifašistični atentat v Newyorku
Rim, 6. jan. č. V Ne\worku je v pretekli
noči eksplodira! v stanovanju italijanskega emigranta in znanega fašista Ferrettija peklenski stroj. Hiša, v kateri stanuje Ferret-ti, je na najbolj prometni točki mesta. Eksplozija je bila tako silna, da je vsa hiša poškodovana. V bližnjih poslopjih so popokale vse šipe, Človečkih žrtev ni bilo. Policija še rai dognala, ali je atentat istega izvora, kaikor so bili poizkušeni atentati na italijanske konzule v Ameriki.
Ponesrečen imor v Argentini
Buenos Aires, 6. jan. ž. Poizkus manjSe skupine revolucionarjev, da bi se polastili oblasti v pokrajini Entre Rios, se je ponesrečil. Uporniki, ki so zasedli že mesto La Paz, so pobegnili pred zveznimi četami. Tri osebe so bile ubite, 7 pa jih je bilo ranjenih. Sličen poizkus, da bi se polastili mesta Concordie, je bil v kali zadušen.
Irak samostojna država
London, 6. januarja AA. Tajništvo DN je danes objavilo poročilo permanentne mandatne komisije o angleškem predlogu, naj se proglasi Irak za samostojno državo. Poročilo navaja jamstva angleške vlade za vstop Iraka v DN in podrobnosti pogojev, ki jih smatra komisija kot bistvene za ukinitev angleškega mandata nad Irakom.
Najvažnejša jamstva so: zaščita manjšin in privilegij inozemcev, svoboda vesti in spoštovanje mednarodnih konvencij. Poročilo končno opozarja, da zveza med Anglijo in Irakom ne krši neodvisnosti te države. Svet DN bo odobril poročilo te komisije najbrž 25. januarja in upajo, da bo skupščina DN že septembra sprejela Irak za člana.
Druga zmaga Slavije v Zagrebu
Slavija : Gradjanski 3:1 (2:1)
Zagreb, 6. januarja n. Tu sta danes praška Slavija in Gradjanski odigrala nogometno tekmo, ki se je zaključila z rezultatom 3:1 (2:1) v korist gostov. V prvem polčasu je prevladovala Slavija, v drugem pa Gradjanski. Bilo je mnogo publike. Sodnik Goro je sodil dobro. Teren je bil sla£>, zato kombinacija težka.
Gost Joska je v 5. minuti zabil prvi gol iz enajstmetrovke. V 11. minuti je Junek dosegel drugi gol. Gradjanski pa kljub temu ni hotel popustiti. V 25. minuti je Ko-kotovič streljal iz daljave 16 m kazenski strel, žogo je lepo pedal in Dukovič jo je z glavo podaljšal v mrežo. V 26. minuti je Fiala surovo napadel Kokotoviča; publika je pričela žvižgati. Kokotovič je končno moral zapustiti igrišče.
V drugem polčasu je v 5. minuti Gradjanski izvedel lep napad, ki pa se je končal v kotu. Gradjanski je zaigral zelo lepo in publika je pričakovala izenačenje. V 41. minuti pa je napad Siavije postal tako silen, da je Joski uspelo doseči zadnji gol za Slavijo. Vratar Gradjanskega je žogo sicer ujel, ker pa je bila poledenela, mu
je zdrsnila iz rok v mrežo.
★
Službejro lz LNP. Danes, v Četrtek, seja upravnega odbora ob 20. v Delavski zbornici. Gg. odborniki naj se seje gotovo udeleže. Tajnik I.
Gsran&ifozasl kriminalni ve!e£I!m
Film najnapetejše vsebine I Ves kriminalni in policijski aparat velemesta išče zagonetnega zločinca. Senzacija prvega reda!
Samo še danes!
Predstave ob 4., V^S. in 9.l/4 zvečer
Elitni kino Matic?
Telefon 2124
K proračunu
mesta LjuMjane
V prihodnjih dneh bo obravnaval ljubljanski občinski svet proračun mesta Ljubljane. V izrednih razmerah se sestane občinska uprava, kajti razpravljati mora o proračunu za bodoče leto v čaou najhujše gospodarske krize, ko danes ne vena©, kaj nam prin-ese jutri.
Pri sestavljanju vsoketja proračuna velja načelo, da mora proračun, odgova-jati nlačilnim zmožnostim davkoplačevalcev in da mora vsako zanemarjen je tega načela privesti do popolnega neuspeha. Veha to za držaivo v isti meri, kakor tudi za bano-. vino in za obširno. Svetovna gospodarska kriza ie težko zadela državno gospodarstvo in isto talko, ali šc huiše banovine in oblane. ker nihče ne ve, s kakim donosom davkov se lahko računa v prihodnjem letu Ln nobena številka proračuna ni tiko sigurna, da se ne bi moglo dvomiti o njena pravilnosti. Za samoupravne korpomci-je je pa položaj še sklbši, ker so s svojimi do-kladami odvisne od državnih davkov, za katere sc prijpravlja tudi še splošna revizija.
Padec splošneh dohodkov, ki se pričakuje v tem letu, pa ni edini vzrok finančnih težkoč. države, banovine in občine, temveč zlasti dejstvo, da morajo danes država, banovina Ln občina oskrbovati zadeve, ki ©o spadale praj v privatni de*, krog posameznikov aui društev. Država in samoupravne korporacije so prevzele mnogo poslov, ki jih prej niso opravljale m prevelik bodisi etatizem aLi komunalizcm ima za posledico neverjetno razširjenje administrativnega poslovanja z vsemi njegovima slabimi posledicami. Občinam je poslabšam položaj še 6 tem, da je država v tem stremljenja! prevalila kratkomoilo potom raznih zakonov mnogo poslov m občine, ki so morale prevzeti ne serno dolžnosti, ampak tudi ogromne finančne obremenitve, ki groze občinam z gotovim popolnim zastojem. ako se to vprašanje v kratkem ne reši. Navajam samo: zakon o ocrnoipravnih cestnih z 7. maja 1929, zekon o podpiranju poljedelstva z dne 6. novembra 1929 zakon o ureditvi vojske in mornaricc, zakon o narodnih šolah, zakon o pohajanju bolezni rastlin, zakon o sredin ji h šolah, za kon o notranji upravi, predtpdsi o policiji, zakon o zdravstvenih občinah in drugi. Ti zakoni so nevzdržni ter jih je t-eba temeljito spremen iti, vsekakor, ipredno bodo zaiSle občine v te3ko situacijo. Tako je morala ljubljanska občina preteklo leto vstaviti v proračun samo za vzdrževanje poslopja »reškega n«čelstva v Ljubljani in za državno policijo preko dva milijona "i-narjev: in tudi za prihodnje leto nresepa ta vsota 1 milijon denarjev. Za vsskih 10 tisoč prebivalcev bli morala nastmviti enega zdravnika, več babic, oskrbnih pester itd. To so izdatki, ki obremenjujejo občine v taki meri, da mora vsaka obalna kloniti pod težo teh bremen, kajti za izpolnjevanje teh izdatikov ne dobijo Občine nobenega knitljia od strani države ter morajo za to same skrbeti. Določamje delokroga občinam potrrn poisaimeznih zakonov brez medsebojnih zvez in brez istočasne rešitve finančnega vprašanja povzroči s2imo popolno zmešnjavo v upravi občin in države, najbolj pa finančne teHooče občini in njenim davkoplačevalcem.
Ravno zsuto je popolnoma iporjrefien naz-pna minisitTBtva financ, s katerim nalopja občinam najveSjo št edinko v izdatkih, ne ureja pa istočasno od države same predpisanega in razširjenega d-eloOcroga. Jasno je, da pod takimi nogo ji ne more robena občina dovolj ugoditi zahtevam finančnega ministrstva in tudi zahtevam prebivalstva, zlasti pridobitnih krogov, ki žcJe zmajšari bremena eamoupTjrv sploh
Potrebna je raeijon^izatcdja dela ▼ ivc*5i coli upravi, v državni in oarnoupiravmi. V ram oziru mora pri nas zavladati prepričanje, da nismo še nikakor dovolj bogati, da hi si lav7co dovolili ZKHonarvljontje neci-jonalnega premoženja v katerikoli obliki. Kar se zahteva danes od privatnega gospodarstvo, to mora samo ob sobi vezati za javn" uprave. Vsak priihraneS: v javnem gospodarstvu koristi narodu, ako je pravilno prihranjen Pri nas je b.ilc izvedenih od strani dT?ave več poskusov štednje in zmanjšanja upravnih izdatkov, vendar ne vedno z zaželjemm uspehom. In tudi predpis finančnega ministrstva g"ede ?todnje pri občinah ne bo dosegel v popolni meri zaželi i enega uspeha, eko ne podere ta razpis tudi pravilna ureditev dela. To ureditev zlasti potrjujejo poskusi z raznimi redukcijami bodisi državnega ali samoupravnega uradni štva ki so vse dovedle do popolnega neuspeha, ker rodikcija osobja brez ureditve dela ne privede do zaiželjenib oiljev štednje, ker je ta ie začasna in more privesti le do popolnega zastoja na sedanji način organiziranega dcia. Uspeh je mogoč tam, kjer ee ie osobje sprejemalo le rz političnih — torej strankarskih vidikov, ne oziraije se na potrebe in delo. Isto volja glede redukcije plač bodisi državnega ali samoi pravnega osobja, zlasti, aiko se te plače gibljejo v izmeri, ki tvori danes etksisteneni minimum za vsakega uslužbenca. Zavedati se moremo, da bo le pravilno organizirano delo privedlo do štednje v personalnih zadevah in to brez reduciranja že tako minimalnih plač, kajti elednje vzbuja med uslužbenci le ne-voljo do dela in s tem naiavno tudi zmanjšanje ekspeditivnosti in aigiinosti uslužbencev.
Glede ureditve finančnega vprašanja otv čin se vodijo obširne razprave, kaiterih se udeležujejo i prizadeti davkoplačevalci i finančni strokovnjaki, zlasti vodilm uradniki ministrstva financ.
Eno vendar moramo imeti pred očmi, da je namreč ureditev občinskih financ nemogoča brez ureditve njihovega delokroga, zlasti pa brez ur&di tve stališča oh čin napram centralni vladi in napram višjim upravam sploh. Ko bo to vprašanje rešeno potem more država šele urediti finančno vprašanje občin, da se jicn omogoči pošte na eksistenca Vsak drug način urejevanja občinskih financ pa privede do naravnega neuspehe v občinskem in 6 tem tudi v dr za vnem gospodarstvu.
Uprava meatne občine ljubljanske je pr sestavi proračuna za 1. 1932 v znatni me-i upoštevala sedanje gospodarske razmere ter je skrčila proračun kolikor je bilo mo goče. da popolnoma ne ustavi ves razvoj mosta. Zelo napačno bi bilo, ako bi se za-
htevalo od mestne uprave, da opusti v bodočem proračunu vsako možnost aa večja dela občine.
Iz objavljenih artatdsti&iih podatkov o
dolgovih občin v naši kraljevini vidimo, da je Ljubljana sicer glede višine dolgov na tretjem mestu, istočasno pa vidimo, da ima Ljubljana najugodnejše pogo'e za odplačevanje posojil, dokaz, da je bila finančna politika mestne uprave zdrava "n postavljena na dobre temelje m da je na ta način omogočen ugoden nad a' inn razvoj mesta. Obširna poročila, ki so priložena proračunu za leto 1932, dokazujejo kako ogromno delo je izvršila sedanja uprava v zadnjih štirih letih
Največ pozornosti ee Je moralo posvečati najbolj perečemu vorašanju — preskrbi stanovanj. Mestna občina Je z>gradil« pod sedanjo upravo veliko število eno do štirisobmih stanovanj, za kar je izdala Din 49,996.000.
Ni pa bilo s tem rešeno težko stanovan jsko vprašanje, vsled česar občinska nprava ni samo investirala zelo visoke vsote v gradbene namene, temveč je ekušaia pomagati roiznim zadrugam z garancijami in jx>soji:li pri gradhi enostanovan iskih hrSic. O uspehu. !ki ga je dosegla ta akciia, priča dejstvo, da 6e je tekom zadnjih treh let potom garancije zgradilo okoli 100 eno-, dve- ali tridiružin^kih stanovanjskih poslo-pnj. kar pomeni porast za naimanj 200 novih stanovanj. Težje je pa bilo rešiti vprašanje pres^j-ho stanovanj sir^ma$ne;šim slojem zlasti onim fitrank«m, M to hf« vsled odipovedfi knatkomailo postavljene n« ce>nto. Tu .je morala občina poseči po lastnih finančnih sredstvih ter je zgradila okoli 20 večdraŽTnekih st?n-ownjr?kih hiSic, ▼ katerih stanuje sedaj kakih 70 družin in to po čkrajno t&zkih rtaiesmminah. NadaHfo je oddala svoja zemljišča na Galjevici, cJb Cesti dveh cesar ?e?v, ob Vodovodni ceert itd. raznim strankam v zakup proti plaS-ki mininrailne pTrijznavaflne najemnine * namenom, da jčm omogoči na teh narcefeh Bgraditi kastne zasilne stanovanjske hišice. Da pa rt h pri 7»2radbi teb hišic tudi šo gmotno podpre, je dovolila občina tem strarkam ffkoro en in pol mili iona dinar jev brezobrestnega oosojfla, množin je na pri pomogla še z dobavo raznega gradbenega materijala. Na ta na*?n so se z^radifle cel« kolonije liwc. katerih števšlo znaša že »">-daj okoli 250.
Polog te velfkiK/tw«>e stanovernjske atrije ie m zrrr^di-la mestna oprava Se 7 transformatorjih posta i »a mestno eflek-tTOirno. povečala je mestno elektrarno, ustanovila okrepčevalnico na sejmišču tn v mestni pristavi av?Wbusne garaže. Eno največjih del mestne občine ljubljanske pa je goitovo modernizacija mestne kltvnice, regulacija Ljnfoljenioe. postavitev nove •s* rinem« in Obsežno tlakovanje cest. Koliko truda, dela, po^ve^ovani itd. so p« zahtevala razna popravka mestnih porvooii, stanovanj itd.: to je pa fkrito v številnih prrisih, ki pričajo o veliki aktivnosti občinske uprave in usluSbonstva. Hitri razmah mesta in številne n;jve ztMadhe eo pa s*-ht^-ale tudii obilo regulačnih del m tako ie moraila ohF.na v številnih s1,učajih na-kuoiti potrebni svet in izvršiti nove retni-kčne načrte. Omen.jamo samo prelepo regulacije Svetrkrižikega okraja po profesorju Plečnfru. V notranjem mestu so bil« regulirane vilice: Pražiakova ulica, fira<d>-šče. GletdoiliŠka ulica. Celovška cesta, izvršba se -je inkorponaei Sv. Križa in enega d>e'<i Brinja iz občine Jezica Tu je omenjen le en dol velikih del občinske uprave, kjer po potem še velika dela za raT-voi mestne,«« igosr>odanstvia. mestne vrtnarije in drugih številnih pod jetij, ki za^namo-jero v zadn jih letih ogromen razmah
Istotako ohšimo je bilo delo meutn« upnarve na socijano-zdravstvenem polju, kateremu se je posvečala največja pažnja. na novo se je vpeljalo riajsko-prometno institucijo, ki je za Ljoibljano življenjskega, pomena, s pomočio in s sodelovanjem občine ss je razširila in modernizirala električna cestna železnica, ki je združila vw$-na ljubljanska predmestja z mestom, podpiralo ss je šoistvo, obrt tn industrija — vse to v takem obsegu, da težke brezposelnosti v mestu do 7adnt;e2a čara nismo občutili, ker se je živahno delalo na vtwh straneh.
Proračun m leto 1932 je sestavl jen pod
vtisem sptešne gosroodarcfce krize ter eo predvidena redni izdatki na Din 47.644.728 proti Din 50 664.868 iz leta 1931, torej ta Din 3.020.140 manjši. Jasno je. da bo to vplVelo na celoten razvoj mesta. In bo tudi počasnejši, kakor bi bil sicer. Istočasno so bi"le pa zmanjšane tudi t&ztvs davščine. tako se zniža doklada na drž. davek za 10 odst, vodarina se zni/a na 7 ods+. (Vodarna ie b?'a zr,''z.ana od leta 1922 od 15 na 7 od(=t.) — vsekakor dokaz, da stre mi občinska uorava za tem, da zniža davčna bremena kolikor je mogoče v danih prilikah.
Zaradi velike previdnosti občinske ve je pač eno gotovo, da zre mesto Ljubljana tudi v finančnem oziru mirno v bodočnost in da ne Ko velika gospodarska kriza preveč neugodno vplivala na njegov nadaljnji razvoj.
Poset turškega nmanjega ministra v Perziji
Angora, 6. januarja g. TurSki zunanji minister Tevfik Ruždi bej je snoči odpotoval v Teheran na večdnevni oficielni obisk.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved ca danes:
Bolj vedro, spremenljiva oblačnost, boli toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Široka proga visokega pritiska, ki se je razširila od Španije do Skandinavije, se je umaknila preko kontinenta proti vzhodu. Sledi ji ba-rometrska depresija, ki se je razširila po Evropi s severnega Atlantskega oceana. Ver-, ietno je, da bodo temperature ponovno na-j rasle. Barometrski pritisk v južni Evropi te relativno višji kakor v severni. V splošnem ie pritisk padel za 2 do 6 mm v centralnih , in vzhodnih krajih države. Temperature pa j so narasle za 2 do 5 stopinj v Primorju tn I v nekaterih severozapadnih krajih, drugod pa so večinama padle za 1 do 5 stopinj.
Naši kraji in ljudje

Ljubljanski mladini je Božiček dvojno ustregel: prinesel je snega, silno darežljiv pa je bil tudi s smučkami, sankami in drsalkami Včeraj se je o tem mogel prepričati vsak šetalec do ljubljanski okolici. Dasi je nastopil jug — ali pa morda ravno zato, ker ni mraz grizel v ros in za nohte — je bila vsa mladež pokonci. Razigrana, vesela, neugnana, da tako menda nikoli prej. Pri tivolskih brezah vrišč in živžav najmlajših na sankah in smučkah. In dalje gori pod Rožnikom zasedeni in razgibani vsi parob-ki in strmci, posebno še je bilo mnogo
četniki, a pretežna večina jih je med njimi, saj so nekateri še tako majceni, da so smučke ali sanke dobili kar k prvim hlačkam.
Koliko pa je rogovilarjev z dilcami za praznik pohitelo na Gorenjsko in dru-
drajsanja s sankami in rogovilami za Streliščem. Po vsem rožniškem gozdu so se razganjali mladi smučarji in smučarke, pa tudi kak starejši kaliber se je znašel vmes. Sila živahno je dan za dnem tudi na Golovcu. Niso to samo za- i
gam! Pri novem Smučarskem domu v Planici se razen tega pravkar vrši smu-ški tečaj za mladež. Zares: na široko se je razmahnil zimski šport v naših krajih.
Drsalke se domala smatrajo že za »nemoderne«, pa vendar so včeraj bila razgibana tudi vsa ljubljanska drsališča in vsi zamrzli bajerji tam od Šiške vse do Udmata in Barja. Mladina ne zahteva mnogo, radosti si zna ustvariti sama, če le natura da svoje in če Božiček nekaj primakne. In to se je letos izpolnilo v veliki meri ne glede na vse krize, križe in težave. .
Badnjak
Ljubljana, 6. januarja.
Pričela so se pravoslavni božični praz-n;ki. Sinoči so praznovali naši pravoslavni bratje svoj prvi božični ali badnjaški praznik. Le<pi pravoslavni običaji so nam že dokaj zna mi in je prevažanje badnjaka tudi letos povzročilo po Ljubljani splošno pozornost. Badnjake so izkopali dopoldne, popoldne pa so jih prevažali. Že dopoldne so ljudje v velikih množicah čakali po ulicah" na badnji sprevod vojaštva. Sprehod sc je formiral pred vojašnico vojvode Mišica in krenil nato z veliko državno trobojnico na čelu skozi mesto in dalje v tivolski gozd kjer so badnjake izkopali ter jih natovorili. Vojaško spremstvo je vozove in konje okitilo s svežim zelenjem in papirnatimi trakovi v državnih barvah ter tekmovalo zlasti v krašenju vozov za prevoz badnjaka v razne vojašnice.
Največ pozornosti je vzbujal prevoz bad-niakov danes ob pol 15. po Dunajski cesti, ko so za godbo jezdile na iskrih konjičih skupine oficirjev, za njimi tudi skupine civilistov, potem pa so se vrstili okrašeni vozovi z badnjakl Pred vsakim vo-r<ym jc jezdilo nekoliko oficirjev in vojakov in zastopane so bile vse edinice ljubljanske garnizije.
Pisana povorka ie krenila na dvorišče vojašnice vojvode Mišica, kjer je prota gospod Djordje Budimi.r blagoslovil badnja-ke. Po blagoslovitvi se je razvila po vojašnicah tradicionalna in prisrčna badnjaška zabava, pri kateri so vojaki zaplesali tudi kolo. Kakor sprevodu tako je tudi tem zabavam prisostvovalo veliko število civilnega prebivalstva pravoslavne veroizpovedi.
Maribor, 6. januarja.
Slovesno kakor vsako leto so danes obhajali pravoslavni verniki svoj božič. Cerkvene obrede je opravil vojašSei svečenik prota Trbojevič, ki je blagoslovi.] badnjak, katerega so po-zneje na okrašenem vozu odineljali po mestnih ulicah. Po blagosl-o. vitvi je imel prota na zbrane vernike globoko zasnovan cerkveni nagovor. Običajnega obhoda se je udeležilo mnogo venni-
kov pravoslavne cerkve.
★
Celje, 6. jacvoarja.
Naša
gamizija je ob poLnem sodelovanju naše agilne pravoslavne občine danes ob velikem zanimanju prebivalstva proslavila in izvedla prenos in blagoslovitev badnjaka. Sprevod je bil pester tn je kljub čemernemu vremenu privabil na ulice mnogo meščanov.
Župani iz Prekmurja v L jubljani
Dol. Lendava, 6. januarja
Prekmurska sreza sta se pri volitvah narodnih poslancev 8 novembra izkazala odlično Udeležba je za Prekmurje bila nad vse častna, dasl tudi pri na3 ni manjkalo ljudi, ki so z najrazličnejšimi sredstvi, celo s terorjem odvračati ljudi od volitev. Prekmurje je takrat na manifestanten način pokazalo svojo politično zrelost, odobravanje nove državne politike, vdanost domovini in vladarju. To svojo manifestacijo je Prekmurje ponovilo te dni v prestolnici banovine, v naši bel! Ljubljani. K volitvam senatorjev so prišli vsi župani iz dol-r.jelendavskega sreza, a iz soboškega sre-za so iz upravičijivih vzrokov manjkali le trije. Naši župani, banski svetniki in poslanci se niso strašili dolge poti, tridnevne odsotnosti. Nekateri bivajo 30 do 40 km od železniške postaje in to bili v Prekmur-ju v noči od petka na soboto, ko so šli na pot, velikanski snežni zameti. Pa vendar so pohiteli v Ljubljano, da opravijo svojo častno dolžnost.
Prekmurci so s tem nedvoumno pokazali. da smo zavedni državljani, ki razumemo zlasti tudi sedanji težki gospodarski položaj sveta, v katerem ima delež tudi na-ča domovina. Zavedamo se, da je sveta
dolžnost vseh državljanov, da nudijo svoji državi in njenim voditeljem moralno oporo, kadar nastane za to potreba. S tem pa stojimo v Prekmurju pred popolnoma novim političnim življenjem. Najmanj ne dvomimo, da se prošlo3t, ki za nas ni častna, ne bo več povrnila, ker tega naš kmet več ne mara. Vsi naši volilci so popolnoma jasno spregledali, da je nekdanja politična linija razdvajanja in odtujevanja od celote škodovala največ Prekmurju samemu in da je trena čim ožjega zbliževanja Prekmurja z ostalimi deli in osrčjem države. Sele takrat, ko bomo mi sami depri-nesli dovolj dokazov svoje politične zrelosti in ljubezni do skupne naše jugoslo-venske domovine lahko pričakujemo za se, kar nam gre in česar si želimo. Z zadnjimi dogodki je Prekmurje doprineslo za to neovrgljive dokaze, iz česar pa je že tudi razbrati, da bo baš Prekmurje postalo najtrdnejši steber, na katerem bo slonela nova doba našega političnega življenja. Z organizacijo nove stranke, ki se bo izvedla do zadnje vasi, bo za vedno pozabljena prošlost. Da pa bo politično in sploh duševno prerojenje prekmurskega ljudstva hitrejše in temeljitejše, pričakujemo zlasti od naše Ljubljane več moralne pomoči in razumevanja. *
* * *
Samo bivanje predstavnikov Prekmurja ima tudi svoj globlji nacionalni vzgojni pomen, ki je zopet korak bliže k medsebojnemu spoznavanju in zbliževanju. To priliko so izrabili naši župani, da so si Ljubljano podrobneje ogledali. Vsi župani so prispeli v Ljubljano že v soboto poooldne. Na kolodvoru jih je pričakal poslanec g. Benko. Kmalu so bili vsi nameščeni po rnznih hotelih in drugih bivališčih, nato pa se je pričelo ogledovanje mesta. Oni, ki še niso bili nikoli v Ljubljani, so priznavali, da jih je Ljubljana presenetila; niso si je predstavljali tako velike, lepe in snažne; drugi, ki so že imeli prliko biti v Ljubljani, so se pa čudili velikanskemu napredku ki so ga OD»zovali na vsakem koraku.
Največ občudovanja je bil deležen ljubljanski nebotičnik. Možakarji, ki so bili v Ameriki, so sicer videli še več, vendar so tudi oni občudovali velikana. Nič manj pozornosti niso uživale druge palače v Aleksandrovi ulici in na Miklošičevi cesti, gledališča in druge važnejše stavbe. Občudovali so Kazino in njene lepe dvorane. Zvečer je pa vzbujal pozornost razsvetljeni Ljubljanski grad. Niso pozabili ogledati si tudi ljubljanskih cerkva izmed katerih jim je ugajala zlasti stolnica s svojo kupolo. Na
vrsto so prišli seveda tudi raanl javni lokali; bilo j« vse lepo, le vino je ▼ ljubljanskih oštarijah predrago. Seveda nista bila prezrta >Rio« in >Dajdam< — same novosti za radovedne oči pa tudi za želodec.
SpomeniK kralju Petru je bil predmet občudovanja in velikega spoštovanja, kakor tudi Napoleonov. Prešernov, Vodnikov in drugi. Na vrsto je prišel tudi kino: »Ton-film« — slišali so o tem čudu — in zakaj •<i ga ne bi ogledali v Ljubljani, ko je prilika!
Bili so med njimi tudi ljubitelji narave. TI so se povzpeli na stolp Ljubljanskega gradu. Nebo čisto, vreme jasno in gorski velikani so se kopali v žarkih zimskega sonca! Krasna slika, ki je prevzela vse, ki so znanci slovenskih plan:u. Zrli smo celo Triglav. Nekateri so videli {e kraje v času svetovne vojne in ginjeni so priznavali, kako tuji so jim bili takrat, ko nam jih je skrival tujec in kako je sedaj vse naše, domače.
Ni bilo mnogo časa. a kolikor ga je bilo, smo ga temeljito izrabili in videli ter doživeli mnogo. Za podrobnejši ogled raznih ljubljanskih zanimivosti bi ga potrebovali več. Ne smemo pozabiti omeniti še Delavske zbornice in njene socialne ustanove: javne kuhinje; čudili so se, da se tukaj tako ppceni jč ter so priznavali ogromno važnost takih ustanov.
Volili so prekmurski župani takoj v prvih jutranjih urah. V soboto zvečer so bili vsi na zborovanju v Kazini. Nekateri so zavzeli celo mehke sedeže v ospredju dvorane in pri mizi senatorjev ter drugih od-ličnikov. Izredno so bili veseli, da so spoznali gg. senatorje in večino narodnih poslancev. Silno jih je navdušil in prevzel govor ministra g. dr. Kramerja, ki je postal sploh nad vse popularen med njimi. Prav tako so se udeležili vsi ustanovnega občnega zbora županske zveze; v odboru imajo prekmurski župani dva člana in enega namestnika. Celo zborovanja Narodne odbrane so se udeležili nekateri in so bili ponosni, da se je n? tem pomembnem zborovanju čul tudi glas iz Prekmurja.
Razen obeh gg. narodnih poslancev sta vodila prekmurske župane še politična delavca notar g. Koder iz Murske Sobote in učitelj g. Horvat iz Dolnje Lendave. Zvest spremljevalec nam je bil še g. Pavlica, uradnik banske uprave, ki nam je vsem dober znanec izza svojega službovanja v Prekmurju.
Prijetni bodo spomini na bivanje v Ljubljani in vidne bedo politične posledice tega obiska prekmurskih županov v prestolnici banovine. Ljubljana nam je postala zone t bližja in vemo. da smo bližji tudi mi njej. Tako bodi v prospeh in lepšo bodočnost nas vseh!	J.
Film v viharju in ledu
(Napisal Luis Tre-nker, čigar najnovejši film »Planine v plamenu<* občuduje sedaj ves svet.)
O velikih naporih in težavah, ki jih imamo pri snemanju alpinskih filmov, nima najbrže nihče od vas pravega pojma. Ves marec in april smo delali pri mrazu 20 sto-Dini pod ničlo zunanje oosnetke za film »Planine v plamenu«. Prvič v zgodovini zvočnega filma smo topot posneli glas v naravi in ne šele pozneje v udobnih prostorih ateljejev s oomočjo nak^iadnega sin-t^roniziran.ja. In zato si morete misliti, da smo morali premagati silne napore, preden smo spravili vse aparate za snemanje zvokov na vrhove severnih tirolskih Alp.
Glavne posnetke smo delali na Hafele-icarju. Tja vor! žična železniica in samo njej se imamo zahvaliti, da smo težke aparate sploh lahko spravili v tako višavo. Tudi ogromne reflektorje smo speljali po tej železnici na vrhove težko dostoipnih Alp, toda največjo težavo smo imeli z dovajanjem električnega toka. Zato smo morali zgraditi na neki pečini malo postajo z električnimi transformatorji in odtod smo zopet napeljali kabel pol drug kilometer dolg, da smo slednjič mogli z našimi 7 žarometi po 10.000 sveč ponoči razsvetliti pokrajino. Ali s tem naši napori še vedno niso bili kronani z uspehom. Oster mraz je povzročil, da so naši aparati zmrznili :n zaradi te-ga je bilo naše delo stalno prekinjano. Operaterji in režiserji so bili vedno privezani na močne vrvi, kajti vedno so bili v opasnosti, da kdo izmed njih izpo-drsne in postane žrtev opisnega terena. _
Snemali smo prizore iz bojev v Dolomitih leta 1916-17. Pri rodnost teh grozovitih borb smo dosegli s tem, da se je streljalo ostro. Granate so udarjale v skalovje in vsi smo morali biti stalno zavarovani z /•elezn.imi čeladami, sice' bi marsikdo ne odnesel cele glave iz teh Ijutih borb. Saj smo kljub pazljivosti imeli malo nezgodo, ker je drobec granate zadel v oko najboljšega našega operaterja in je mož na eno oko oslepel.
V takih težavnih okoliščinah ie bil tedaj izdelan moj zadnji film »Planine v plamenu«.
žrtve pretepa in nesreč v bolnici
Mučen prizor pod Tivofijem
Ljubljana, 6. januarja.
Poleg sadkališča v Tivoliju se je odigral danes popoldne mučen prizor. Popoldne je navzlic južnom.u vremenu im taleč emu se snegu kar mrgolelo sankačev na pobočju travnika za Kozlerjevim zidom. Mladina je rajala, se prekucevala in so padale vmes tudi kepe Pripetilo pa se je, da je neka razigrana gospodična vrgla kepo v mladega trgovskega pomočnika Ludovika R., stanujočega na Cesti v Mestni log, nakar je on hotel kepo vrniti, pa je zadela pri tem nekega mlajšega sprehajalca. Fant se je zaradi tega tako razburil, da je planil nad Ludvika tvr ga s pestmi, krvavečega iz ust. pobil na tla, Napadenec se je onesvestil. Na prizorišču se je zbralo ogromno občinstva, ki so obsojali početje razburljivega sprehajalca Interveniral je tudi stražnik, ki ga je legitimiral. One-svescenega Ludvika so odpeljali z reševal mm avtom v splošno bolnico, kjer so ugotovili. da ima hude zunanje poškodbe ter bo moral ostati v bolnici na daljšem zdravljenju.
Zaradi polzfcih ulic se je pripetilo sinoči vn danes v Ljubljani več nezgod. Ponoči so pripeljali nezavestnega v bolnico nekega Gabrijela Ovna, ki je padel na Ambroževem trgu. Na poledenelem hodniku pri frančiškanskem mostu je spodrsnilo
■ Nesreče v mestu ln na deželi
sinoči 521etni postrežnici Alojziji Btzjako-vi, stanujoči aa Kongresnem trgu 4. Bizja-kova je padla in si pri tem zlomila levo roko. Na poledenelih stopnicah na Krekovem trgu 2. je padla 771etna upokojenka tobačne tovarn« Frančiška Zdravičeva in se hudo poškodovala na levj roki
Nadalje so pripeljali sinoči v bolnico 1 kletnega tapetniškega vajenca Stanka Zdolška, stanujočega v Mostah. Po pouku v obrtni šoli so se dečki prehudo razigrali in je pri tem sošolec po nesreči udaril Zdolška po glavi ter mu občutno poškodoval nos. Komaj leto dni stara hčerka mizarskega pomočnika Vera Matjažičeva s Kodeljevega pa je sinoči prevrnila nase lonec vrele kave in dobila hude opekline po desni strani životka.
Več ponesrečencev je tudi z dežele. Iz Podpreske v čabarskem srezu so pripeljali v ljubljansko bolnico 62letnega delavca Karla Kovačiča, ki je padel na cesti in si hudo poškodoval desno nogo Marija Pe-stotnikova, 331etna žena posestnika iz Češ-njic pri Moravčah, si je v torek popoldne pri slamorezntci odrezala kazalec leve roke V Toplicah pri Zagorju je padel pri drsanju lOletni sin rudarja Rudolf Jurca m si zlomil levo roko Mihaela Kokaljcva, hči nosestntka iz Goropeč pri Ihanu, ie sinoči padla s peči ter &i zlomila desno nogo.
Vneti kulukarjl prt gradnji utre ceste
Iz Velike Malence pri Brežicah so nam poslali pričujočo sliko, ki predstavlja vsa
delavstvo, zaposleno pri gradnji nove ceste od Velike Malence na. Stojdrago, kjer je znana prikupna naselbina potomcev nekdanjih uskokov in priljubljeno izletišče. No-
va cesta se gradi s kulukom, kar najbolj dokazuje, kako je potrebna. Na levi so
Martin Lorbar (X ), Franc Bofikovič (XX) ln Matija Kožar ml. (XXX), k! so ae za gradnjo nove ceste najbolj prizadevali.
GOSPODARSTVO
Novi kontingenti za uvoz v Francijo
Francoska vlada je izdala dekret, s kata-rim se določajo novi kontingenti za uvoz v Franeijo. Glede lesa veljajo noii kontingenti ta prve tri mesece tek. leta in so dolo-eenj takole: Finska 57.476 ton. Švedska 46.415 ton, Avstriia 38.313 ton, Nemčija 37.383 ton, Poliska 22.217 ton, Latviia 13.624, Rumunija 11.031 ton, Jugoslavija 5763 ton, Zedinjene države 5744 ton, Rus;ja 4944 ton, Švica 3148 ton. Češkoslovaška 2794 ton, Norveška 10o7 ton.
Kakor znano, je Francija za lansko leto izračunala kontingente na podlagi povprečnega uvoza od 1. 1925. do 1929. Novi kontingenti, ki so četrtletni, so izračunani na '»ti bazi, le da so znižani za okrog eno tretjino. Naš kontingent jo v primeri s kontingent! za druge države (zlasti za Avstrijo) majhen, ker smo to tržišče prejšnja leta precej zanemarjali in je šlo tudi precej našega lesa preko Italije v Francijo.
Polecr že gori 07na?en:h kontingentov so določeni še manjši kontingenti za uvoz izdelkov iz lesa. NaS kontingent za uvoz teh izdelkov znaša 2S0 met. stotov (za 3 mesece). Vsi ti kontingenti veljajo za Francijo brez kontingenta za Alžir, ki je bil lani za Jugoslavijo naknadno povečan na letnih 44.500 ton in ki velja v tej višini tudi za naprej (za 1. četrtletje torej 11.125 ton). Za uvoz v samo Francijo je lani znašal naš kontingent 36.000 ton. ka'- bi odgovarjalo za 3 mesece količini 9.000 ton. Ministrstvo za šume in rudnike je na konferenci 15. in 36. dec. v Beogradu pooblastilo zbornice v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu, da nove kontingente sporazumno razdelijo. Ob koncu decembra se je vršila v Zagrebu konferenca predstavnikov teh zbornic, na kateri je bil dosežen sporazum glede razdelitve kontingenta za trdi les, dočim glede mehkega lesa ni bilo mogoče doseči takega sporazuma med ljubljansko In sarajevsko zbornico in bo o tem spornem vprašanju odločilo ministrstvo. Clm se izvrši razdelitev kontingentov na posamezna zbornična področja bodo zbornice kontin gente razdelile na posamezne Izvoznike v razmerju dosedanjega izvoza. Do tedaj ne bo mogoče Izvažati lesa v Francijo, ker carinarnice ne bodo dovoljevale, da se izvozi les v Francijo brez atesta zbornice.
Vrb tega so bili z dekretom določeni tudi novi kontingenti za uvoi živine, perutnine, jajc 'n raznih vrst mesa. in sicer prav tako za prve tri mesece tekočega leta. Uvozni kontingenti (za vse države) znašajo: za govejo živino 50.009 stotov, za teleta 1700 sto tov, za svinje 30.400 stotov, za živo perutnino 4000 stotov, za sveže ovčje meso 10.000 stotov, za sveže svinjsko meso 20.000 stotov, za sveže goveje meso 6000 stotov, za preka-jeno meso 3250 stotov, za izdelke od mesa razen salam 1000 stotov, za zaklano perutnino 4003 stotov. za jajca 12.000 stotov, za mesne konzerve 7000 stotov in za sirovo maslo 12.000 stotov. Za uvoz živine, jajc in mesnih izdelkov je v okviru kontingentov potrebno posebno uvozno dovoljenje od francoskega kmetifekega ministrstva. Prošnje za uvozna dovoljenja v prvem četrtletju bo francosko kmetijsko ministrstvo sprejemalo le do 15. januarja t 1. Kasneje d oslih prošenj ministrstvo ne bo več upoštevalo za to letošnje četrtletje. Kakor poročajo iz Beograda, je naš Zavod za pospeševanje zunanje trgovine pod vzel vse potrebne korake, da za naš izvoz imenovanih predmetov v Francijo zanigura primerno udeležbo v splošnih kontingentih.
Boj za zlato
Zadnja tretjina pret. leta je v zvezi z uki-njenjem zlatega standarda v Angliji in splošnimi finančnimi težkočami prinesla hud boj za zlato, kakršnega v finančni zgodovini še nismo videli. Ta boj je izzval znatne spremembe v pogledu razdelitve svetovnih monetarnih zalog zlata. Kakor kažejo naslednje gtevilke, so od srede septembra (tik pred ukinjenjem zlatega standarda v Angliji) pa do konca leta 4 evropske driaT« pritegnile nase za 800 milijonov dolarjev ali 45 milijard dinarjev zlata. Stanje monetarnih zlatih zakladov se je v teh državah povečalo takole (v milijonih dolarjev);
sreda sept. konpc dec. razlika Francija	2296 2668 -f 372
Švica	235	444 + 209
Nizozemska 267	357 + 90
Belgija	226 355 +129
eknpaj 3024 3824 +800
Zlato, ki so ga označene štiri države pritegnile nase. ie prišlo predvsem h Zedin.lenih držav, iz Nemčije in iz Velike Britanije, ki so od srede septembra izgubile za 670 milijonov dolarjev zlata. Stanje monetarnih rezerv feh treb držav se je namreč zmani-šalo takole (v milijonih dolarjev):
sreda sept. konec dec. razlika Zed. države 3486 2981 —505 Anglijja	660 588 — 72
Nemčija	327 235 - 92
4473 3804 - 669
Vrh tega ie zadnje mesece izgubila precej zlata tudi Japonska, in sicer za okrog 153 milijonov dolarjev Gori označeno gibam«« zlata pa se ni pričelo Sele septembra, tem več ie bilo že sredi leta prav močno Zlasti Nemčija fe bila sredi leta prisiljena oddat' mnogo zlata, tako da ie niena izguba de-iansko že znatno večja nego je gori označena.	i
Mod državami, ki so r pret. leto povečale I
svoje zlate reserve. j« tudi Jugoslavija. Ifa&a Narodna bank« je imela pred stabiliiaeijo dinarja sa 1100 milijonov Din ilata, d« konca leta pa i*e je ta ilati caklad povečal aa 1758 milijonov Din.
= Skupni davek na po»lovni promet vino a« bo pobiral v pavšalnem zneska lt
par od litra. Kakor smo že poročal ae je 29. t. m. vršila v Beogradu v finančnem ministrstvu konferenca, na kater« se j« razpravljalo o vprašanju spremembe stopenj skupnega davka n« poslovna tvoan«t za nekatere predmete, ki pri lanska prvi reviziji tarife niso bili upoštevani Navzoči ao bih poleg predstavnikov gospodsnskjh nrirosfcrBtev tudi zastopniki vseh naših gospodarskih zibornic. Med drugim se jc razprava vrs:ila glede vprašanja spremembe načinu pobiranja skupnega davka na vino. Dosežen je bil sporazum, po katerem se bo v bodofe pobiral skupni davek na vin® ▼ vsej državi v enaki izmeri 10 par za !Her vina Sedaj znaša darvek 3 odet. prodajne cene, fesi jo kupec plača vinogradniku od-nosno prodajne vrednosti ob pritka zatro-šarinjenja. S skorajšnjo reformo v nočimi pobiranja skupnega davka na vino bo na prizadevanj« interesentov rz dravske banovine dosežen popoln uaoeh. Pavšalno pobiranje skupnega davtka bo izključevalo dosedanje razMcne ocene vrednosti posameznih vrst vina, ka »o dafie interesentom dovolj povoda za pritožbe in bo po/Kinanje darvka enotno in enostavno. Za žganje »o stavili interesenti predlog, naj znaga skupni davek prav tako enotno 50 par na hek-tolitersko stopnjo, dočim je zastopnik finančne uprave stal na stališču, da mora znašati ta davek 55 par. Upati pa je, da bo ostalo pri stopnji 50 t«t. Gornje spremembe bodo stopile v vetjarvo najbrž žo ▼ tcf<u januarja.
= Sprememba Jagostereaake - avstrijska trgovinske pogodbe. Kakor poročajo % I>»-naia, se pravkar sklenjeni dogovor glede spremembe iugoslovensko - avstrijske trgovinske pogodbe nanaša predvsem na uvct* pitanih svinj, ki je po pogodbi prost carine, in na uvoz lelečiega mesa. Uvoz svinj ostane nadalje carine prost, vendar pa je bil glede na nedavno uveljavljen avstrijski zakon o prometu z živino določen za ta uvo* poseben kontingent v višini povprečnega avstrijskega uvoza v času od oveljavljenja sedanje pogodb« (torej od poletja pret. leta). Slični kontingenti bodo določeni tudi ** uvoz težkih svinj i* dmgih držav. Prav tak* je bil določen poseben uvozni kontingent za uvoz telečjega mesa, kakor obstoja v prometu z Madžarsko. Avstriia je Jugoslavitf dala nekatere protikonresije, zlasti gleda uvoza slanine.
— Prijave dohodkov m renta! davek. Davčna uprava je bdala poziv n vložitev prijav dohodkov, ki so zavesami davku na rente za davčno leto 1932. Vsi, Id imajo dohodek ia imovinskih predmetov in imovinskih pravic moraio vložiti prijavo teh dohodkov v času od 15. januarja do vštetega 15. februarja 1932. Davek na rente se plača od dohodkov iz imovinskih predmetov in imovinskih pravic, ki niso zavezani nobenemu drugemu davku (zemljarini, zgradarini, prt-dobnini, družbenemu in uslužbenskemu davku). Taki dohodki so zlasti: 1.) Obresti in rente obveznic (obligacij) države, samoupravnih edini«, delniških družb, fondov itd., ako i*ieo oproščeni tega davka n ipee»-ialnim zakonom. 2.) Obresti od posojil ▼ kakršnikoli obliki, n. pr. na zadolžnice ali brez njih, na menice, hipoteke Itd. 3.) Obresti od zaostalih kupnin. 4.) Obresti hranilnih vlog v kakršnikoli obliki. 5.) Začasne ali dosmrtno rente, atonentacije. rent? med sorodniki. 6.) Rente za odstopljeno pravico izkoriščati patente, privilegije, dalje rente za odstop pravice kopati rude, ukoriščati rudninske vrelce itd. 7.) Obresf, rente in drugi prejemki od imovine podjetij ali pravic iz inozemstva. 8.) Zakupnine in vsakovrstni drugi dohodki iz imovinskih predmetov in pravic, kar iib ni zavezanih drugemu davku (n. pr. najemnina sa izposojeni tovarniški inventar, najemnina za kopališča, kavarniško, trgovsko opremo, zakupnino za dovolitev oglasov in lavnih nabitkov, u prehod čez tuja posestva (servituti) itd. 9.) Zakupnina za zemljišča. ako je ta večia od katastrskega čistega donosa. — Davčnih prijav ni treba vlo-iitl: za obresti državnih ali samoupravnih obveznic in obveznic delniških družb ali fondov; za obrosti prioritetnih delnic delniških družb; za obresti in rente, ki |ih izplačujejo delniške družbe samoupravne edink««, fondi in kumulativne sirotinske blagajn«*, ker ▼ teh primerih pobere davek blagajna ob priliki izplaSila. Davčno prijavo mora izročiti upnik, to ie oseba, ki ji ti dohodki priti če jo. Če Wva upnik v inozemstvu, mora vlož:ti prijavo dolžnik, ki mora tudi namesto upnika plačati odpadajoči davek.
Blagovna tržišča
SIVINA
+ Dunajski Sivinski sejmi. Na goveji po-f«m ▼ ponedeljek ie bilo prignanih 2317 glav goveje iivine. od tega 104 iz Jugoslavije »n 250 iz Madžarske Pri slabem prometu »o cen« popustile za 5—10 grošev Za kg žive teže noNraio: voli iziemno 1 75—1 85. I. I.45 do 1.70. II 1.15-140 HI 0.96—1.10: kra-ve 0.75—1.10 — Na svinjski sejem v torek
10	bile Dr'peltanih 10,697 svinj, od teea 2800
11	Jugoslavije Pri mirnem prometu so cen® sa malenkost poskočile. Za kg žive teže no-tirafo: pitan* svinje I. 1.52—1 56. angleška križane 1,60—1.95. kmečke 1.42—1.48, mesne 1.50—1.80, lahke mesne L30—2.00.
Brezposelnost na Japonskem
Emilija Caisson Do Sonzao 18-letna hči odvetnika iz Niče. Nova lepotica rjave oči in konstanjeve lase.
Pohod brezposelnih
Prihodnji teden pričakujejo ameriške oblasti drugega gladovnega pohoda brezposelnih na NVashinigton. Pod vodstvom katoliškega duhovnika Coxa bo odkorakalo proti ameriški prestolnici 5000 brezposelnih. Kakor zatrjujejo, ne gTe v tem primeru za komunistične elemente. Brezposelni kanijo dospeti v \Vashinigton ob istem času kakor senatna komisija Zedi-njenih držav, ki se bo sestala k posvetovanju o razširjenju državne pomoči za brezposelne dclavce.
Zarubliena vas
Vas To polna na Moravskem si Je ustvarila žalosten sloves s tem, da so se v njej nedavno pojavili biriči, ki so izvedli 363 :u-bežni. Samo sedem hiš je bilo tako srečnih, da niso biriči prestopili njih praga. Vodilni eksekucijski organ je moral ostati v kraju tri dni, da je popolnoma dovršil svoj žalostni posel.
Brezposelnost tudi Japonski ni prizanesla. Poleg stotisočev nezaposlenih moških je tudi armada brezposelnih žensk, ki se dan na dan v dolgih kolonah nastavljajo pred
posredovalnicami, kakor vidimo na sliki
Novi načelnik Scottland
Po angleških poročilih je skoraj gotovo, da se bo pričela nameravana reparacijska konferenca še ta mesec v Lausanni (na sliki)
Lord Trenohard je izjavil, da hoče zatreti zločinstva z železno roko. Predvsem je napovedal boj zločincem, ki nastopajo v angleški prestolnici po vzoru ameriških banditov. Lord Trenchard načeluje uniformiranemu in civilnemu moštvu, ki šteje 20.000 ljudi.
Vsako sekundo 100 bliskov
Po ugotovitvi Britske meterorološke postaje se utrne v oblakih vsako sekundo povprečno 101) bliskov. Če bi imeli na zemlji naprave, ki bi vjcie to električno silo ter jo oddale naprej, bi imel ves svet dovolj elektrike. Iz istega poročila imenovanega zavoda je tudi razvidno, da razsaja na zemlji vsak čas in ob istem času lbOO neviht, pri katerih udari v zemljo vsako uro 200 strel.
Francoska lepotna kraljica
Irfcra«; pred e<*v0t:ščam aa smučarske karavane nsu ^impkmojn. ^.oda^:. xaau..,\<w-
o> zasnežen; rebri,
»Čarovnico« so hoteli sežgati
Orožniki v Novoselicah na Slovaškem so prejeli zaupno ovadbo, da nameravajo nekateri vaščani sežgati neko 70-letno žensko, ki jo dolžijo čarovništva. V sosedstvu starke je namreč izginilo ponoči več otrok, o katerih se je raznesel glas, da jih hoče starka začarati. Zato so se nekateri kmetje na tihem dogovorili, da jo bodo sežgali na grmadi. K sreči je prejelo orož-ništvo ovadbo ob pravem času in preprečilo zločin.
Tn naj bi zborovala nova reparacijska konferenca
Odkritje starega mesta
Dr. David M. Robinson, profesor za arheologijo na vseučilišču v Baltimoreu, je otel pozabljenju mesto Olint na polotoku Halkidiki. To mesto je 348 pr. Kr. razdejal kralj Filip Makedonski.
Učenjak je odkopal cesto, ki gre od Juga proti severu ter šteje 27 hiš. V hišah so našli kamenite mozaike v rdeči, škrlatni, modri in beli barvi. Nekateri mozaiki predstavljajo prizore Iz grške mitologije. Robinson je našel tudi dve pokopališči iz stanh časov. V ustnih duplinah mrtvaških lobanj so našli novce, ki so jih stari narodi polagali mrliču v usta za spremstvo na oni svet. Po teh najdbah sodeč, je moralo biti mesto OUnt precej pomembna naselbina, ki je štela okrog 65.000 prebivalcev.
Giljotina
Pred uvedbo električnega stola v Franciji?
Zanimive angleške pritožbe -
Angleži, ki znajo gojiti šport in imajo v njem ve&toletno tradicijo, so se začeli v zadnjem času pritoževati nad tkzv. športnimi prijatelji aH po naše (za nekatere bolj razširjene panoge) »kibici«. Natančna opredelitev te vnste prikazni na športnih prostorih je težka, ker 6e pojavlja v najrazličnejših oblikah in sploh ni stalna. Če ne upoštevamo vseh takšnih, ki so raznim športnim panogam »več« kot prijatelji, ostane še mnogo takšnih, ki se v kronikah uvitetijo med gledalce. Ti so za uspevanje tega ali onega športnega prostora neobhodno potrebni (posebno pri nas!), toda s epilošnega športnega vidika pa niso koristni. Mnogo je takih, ki so iz same udobnosti ali pomanjkanja dobre volje stopili rajši med gledalce z izgovorom, da je gledanje najmanj naporno, kritiziranje pa sploh užitek.
Pravijo, da na značaj zelo vpliva način, kako človek preživi svoj prosti čas. Športni strokovnjaki so obrnili to resnico tako, da bi bilo tudi za one. ki letajo navdušeno od tekme do tekme, od senzacije do senzacije, mnogo koristnejše, če bi se sami .otili športa. Gledačci občudujejo igralce, atlete, atletinje, plavače, skaikače, tekajo kilometre daleč za kolesarji, smučarji in za raznimi drugimi športnimi atrakcijami. Kadar (seveda nimajo priložnosti za svoje udejsfcvo-
Kdo je pravi športni prijatelj
vanje in so prav j športniki na podrobnem delu, takrat sedijo ti gledalci »brezposelni« po neprezračenih kavarnah. kinemat:>-grafih in drugod. Za marsikoga izmed teh bi bilo boljše, če bi ob nedeljah ne podpiral tribune ali ograje ob igriščih, temveč sam šel med tekmujoče ali vsaj sodelujoče.
Ti nasveti v naših razmerah še niso tako pereči kot v Angliji. Športno gibanje je pri. nas v primeri z Anglijo še v zifceli in zato danes še ne moremo govoriti o škodi, ki bi jo imel šport zaradi skromnega števila onih. prijateljev, ki bi morali prav za prav aktivno sodelovati. Toda športna misel gre tudi pri nas svojo zmagovito pot; morda ni več daleč čas. ko nam bo žal, da nismo pravočasno dvignili glavo proti naraščanju glodalcev, prijateljev in »kibicev«. Pri tem je seveda najprej mišljena mladina, ki bi potrebovala izkušenega mentorja, preden jo potegne navdušenje za zdrav m koristen šport. Naša vrhovna državna uprava je bila pred kratkim v tem oziru odlično reorganizirana in tako upravičeno upamo, da bo šla mladina v bodoče po pravi pota". Športni prijatelji naj bodo res samo oni, ki ljubijo šport, ker so ga doumeli, doživeli in užili sami. nc pa oni, ki ga doživljajo in morda celo uživajo s pomočjo dn> gih!
Civilni zakon v ČSR
Praška vlada pripravlja osnutek novega državljanskega zakonika, ki bo priznal samo civilni zakon. Doslej je namreč bila v češkoslovaški republiki veljavna določba cd 22. maja 1919, ki pravi, da imata cerkveni in civilni zakon enako veljavo. Komisija, ki pripravlja novi zakonik, pa pravi, da je enoten civilni zakon za vso državo priporočljiv glede na razmere v vseh pokrajinah.
Ljubezenska klinika
Neki ameriški »profesor«, ki proglaša staro resnico, da je ljubezen bolezen, toda ozdravljiva bolezen, je v Chicagu otvo-ril »kliniko«, v katero vabi vse, ki so nesrečno zaljubljeni. Dobra reklama mu je priskrbela neštevilno pacijentov, tako da ga obiskuje vsak dan do 400 na ljubezni obolelih, kakor sani pripoveduje, in za vsakega ve primeren recept, ki je baje vedno učinkovit. Mož pripoveduje iz svoje prakse, da so najboljši zakonski možje vrtnarji, najslabši pa brzojavni delavci. Kar se tiče intelektualcev, jih baje samo 45 odstotkov osreči svoje žene.
Justifikacija prve Turkinje
Turški listi poročajo, da je bila just4&-cirana prva turška ženska, morilka Fatnaa Lraisa. K izvršitvi obsodbe je prihitelo prebivalstvo turške prestolnice v o-gromnena številu. Fatma je bila kmetica in je imela lepe črne oči. Pred smrtjo ni bila obveščena kaj jo čaka, pod vešali pa ji je razna popolnoma odpovedal.
Škodljivost poljubljanja
Sir PandriU Barrier-Johns, ravnatelj angleškega zavoda za bakteriologijo, je predaval v društvu za pospeševanje ljudskega zdravja o škodljivosti poljubljanja. Profesor je nagovoril nekatere svoje znance, da so poljubili svoje žepno zrcalo, ki so jih potem preiskali pod drobnogledom. Barrier-Johns je bil naravnost osupel, ko je spoznal, kako ogromno število bacilov jetike se je ustavilo na površini zrcal. To navaja učenjak v podkrepitev svoje teze, da se bacili jetike in druge bakterije s poljubljanjem zelo lahko prenašajo, kar pomeni veliko nevarnost za naše zdravje.
Prevažanje smučarjev v Švici
Važna oseba kljub svoji mladosti
napreduje z naglimi koraki. Tako so n. prc. ženske, ki so še pred nekaj ietl životarila v haremu, danes že v visokih položajih. Slika kaže 26-letno Meliko Nur, sodnico r Carigradu.
Svež in razposajen prihaja ta fantič vsako jutro v buckinghamsko palačo v Londonu, kjer izroči časnike za kraljevi dvor. Fantič se zaveda svojega častnega posla, zato pa tudi gre mimo straže kakor minister.
Vsak dan sna
Dva mrliča na vrvi
Iz Milana poročajo o žalostni smrti dveh hribolazcev, 24-letnega Varonellija in 27-letnega Cattanea. Oba sta odšla na zimsko turo in sta hotela preplezati steno Fa-sana v Piccu del Pise ki leži v masivu Grigne blizu Comskega jezera. To steno so prvič preplezali pred petimi leti. Turista sta odšla na pot takoj pc božičnih praznikih. Potem, ko sta prenočila v Piave-ralovi koči, je zmanjkala za njima vsaka sled. Ljudje, ki so ju pogrešali, so poslali za njima reševalno odpravo, ki ju je našla na kosu viseče skale. Oba sta bila privezana na vrv in njimi trupli sta nihali v vetru. Prvi je visel navpično, drugi pa z glavo navzdol.
Kratkovidnež
j-Oprostite, gospod, vaš obraz se mi zdt tako znan.. Ali se nisva že srečala?«
Iz Pariza poročajo, da je računati v bližnjem času z odpravo giljotine in z uvedbo električnega stola kot zakonitega morilne-ga sredstva. Število na smrt obsojenih na Francoskem stalno pada, zadnje leto jih je trilo samo štiri; svoje najtežje zločince pošilja Francija rajši na Hudičeve otoke.
To padajoče število na smrt obsojenih je trilo tudi vzrok, da se je pariški krvnik Deibler pred nekoliko meseci obrnil na vlado, da revidira metodo francoskih sodišč, ki postopajo z obtoženci premilo in jih rajši ne obsojajo na smrt. tako da ima mož B svojima dvema pomočnikoma premajhne dohodke. Verjetno je, da bo vlada Deibler-ja rajši upokojila in da bo ž njim upokojila tudi giljotino, ki je imela v francoski zgodovini tako veliko ulogo.
Bilo je v strašnih dneh velike revolucije, ko je prvič nastopila svojo vlogo. Neki »dobrosrčni zdravnik« Joseph Guillotin, jo je bil predlagal revohicijskim oblastim, češ da je usmrtitev ž njo veliko bolj človeška nego s sekiro ali mečem. Spočetka so se njegovemu predlogu uprli, ko pa je število obsojencev tako naraslo, da jih krvnik s sekiro ni mogel več »obvladati«, je narodni konvent brez nadaljnjega sprejel stališče dr. Guillotina, ki je bil med tem sam postal član tega konventa Humanost novega morilnega orodja pri tem sprejetju seveda ni toliko odločala, šlo je v prvi vrsti za hitrost, s katerim bi lahko odpravljalo svoje žrtve na oni svet.
Konvent je poveril doktorju nalogo, naj ee s krvnikom pogovori natančneje o zgradbi tega oredja. Šanson, ta grozni človek, pred katerim je trepetala vsa Francija, je imel navado, da je po svojem dnevnem sdelu« igral na gosli duete z nekim prijateljem iz Strasbourga Tobijem Schmidtom, ki je izdeloval klavirje. Nekega večera mu je povedal, da se je bil ta dan sestal z dr. Guillotinom in da mu je ta pripovedoval o svoji ideji.
Schmidt ga je pozorno poslušal in ko se je krvnik odpravil domov, je vzel kos papirja in pero ter izdelal načrt za obglaje-valni stroj, kakršen bi po njegovem mnenju moral zadovoljiti krvnika in doktorja. Ta načrt je pokazal tajniku pariškega medicinskega kolegija dr. Antoinu Louisu in Louis je dal brez oklevanja in na svojo pest Izdelati giljotino po tem načrtu. Tako je
prišlo, da so morilni stroj spočetka krstili za »Loisetto« in šele pozneje je prejel ime po svojem prvem početniku dr. Guillotinu. Ljudstvo samo pa ga je imenovalo tudi »vdovo« in to ime mu je ostalo do današnjega dne.
V dnevih najhujšega terorja je na javnih prostorih v Parizu poslovalo šest ali več giljotin, ki so v 13 mesecih obglavile 1230 oseb. Tisočglave množice so prisostvovale vsakodnevnim obglavljenjem na sedežih, ki so jih prodajali kakor v gledališčih, otrokom so darovali miniaturne giljotine namestu igrač, dame so nosile miniaturne modele kot — nakit!
Šanson je bil najznamenitejši med krvniki, ki so delali z giljotino. V njegovi rodbini se je krvniški posel podedoval od roda v rod. On sam ga je bil prejel iz rok kralja Ludovika XVI. — tistega, katerega je nekega dne lastnoročno poslal na oni svet. Pozneje je skrbel za to. da se je vsako leto po nesrečnem kralju brala maša zadušnica. V tistih dneh pa je giljotina morila neprenehoma, aristokrate, državnike, moške, ženske, antirevoiucijonarne kakor revolu-cijonarje. Samega dr. Guillotino je revo-lucijsko sodišče obsodilo na smrt z obglavljenjem — toda ljudstvo je naskočilo ječo, v kateri so ga imeli zaprtega in ga je osvobodilo.
Eden izmed zadnlih proslulih zločincev, ki je padel pod morilnim strojem, je bil Landru in proti koncu lanskega leta mlad Parižan iz dobre družine, ki je bil umoril in oropal nekega draguljarja.
Čitajte ilustrovano revijo
.JFNIF IN SVET«
Smučarske drese kroji po meri iz nenad-kriljivega lodna najceneje tvrdka
Drago Schivab, Ljubljana
Domače vesti
S I Smučar]! —
*	Kralj za beograjske siromake. Ni. VeL kralj Aleksander Jc nakazal predsedniku beograjske mestne občine 80.000 dinarjev z naročilom, da to vsoto ob pravoslavnih božičnih praznikih razdeli med beograjske siromake.
*	Imenovanje ▼ državni službi. Kontrak-tualm vojaški zdravnik dr. Rafael Dolinšek je imenovan za asistenta ginekološkega oddelka državne bolnice v Skoplju.
*	Napredovanje v osnovnošolski službi. Iz priprava..'te skupine so prevedeni v 9. skupino naslednji učitelji, oziroma učiteljice: Adoli Prešeren v Kuželju, Terezija Pra-protnik pri Sv. Barbari, Marija Ažman v Stogovcih, Rudolf Zupančič v Št Ilju in Draga Trobiš v Komendi.
*	Nova odredba o lekarnah. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje je na podlagi zakona o lekarnah in o nadzorstvu nad prometom zdravil izdal predpis za ureditev glavnih lekarn. Vse lekarne, ki so bile prej otvorjene. a niso urejene v duhu teh predpisov, se morajo prilagoditi tem uredbam najkasneje v teku enega leta.
*	Ekskurzija prijateljev Velike Britanije. Udruženje prijateljev Velike Britanije prire-di tudi letos ekskurzijo v Anglijo, ki bo trajala 17 dni (3 dni v Parizu, 7 dni v Londonu in Birminghamu, 2 dni v Bruslju in 2 dni v Munchenu). Udeleženci odpotujejo 20. februarja iz Beograda Vožnja, hotelskt stroški, ogledovanje mest itd. bi stalo 6500 dinarjev za osebo. Prva ekskurzija, ki se jc vršila lani, je imela lep uspeh. Tudi letos bo ekskurzija v zvezi z obiskom velesejma britanske industrije v Londonu.
*	Likvidacija društva »Zvon« v Pofjčanab. Pišejo nam: V nedeljo je imelo poljčansko, skoro deset let obstoječe narodno glasbeno društvo »Zvon« v občinskem domu v Polj-čanah svoj občni zbor z namenom, da se častno razide, kar se jo po krajši debati res izvršilo. Zborovanje je vodil predsednik g. Maupttnan. Po kratkem razgovoru so se člani zedndli in glasovali v večini za razpust, ker društvo že nekaj časa ne deluje, ker so mnogi člani društva preneslo svoje delovanje v Sokola, planinsko in v Prosvetno društvo. Blagajniške knjige izkazujejo v g^ovini 3.300 Din. Tajnik Roner je predlagal, naj o se ves denar in inventar poklonila poiičanskemu Sokolu, kjer so osredotočene vse delovne moči. Utemeljeval je svoj predlog s tem. da ie Sokol pri • as podpore t. - bolj potreben, ker'si baš sedaj gradi p. potrebno dvorano, nekak svoj začasni sokolski dom, ki bo kraju v čast in vsem v korist Predlog pa je propadel in sc je pot..m giede Zvonove imovine sklenilo: 1500 Din dobijo ubogi šolarji (kar je jako hvalevredno), 10C0 Din Sokol, 500 Din podružnica SPD. inventar Da Prosvetno društvo. Tako se »Zvon« nikomur ni zameril. Že večkrat smo omenjali, da Je cepljenje delavnih moči po več društvih nespametno. Po ustanovitvi Sokola pri nas se ie to dan za dnevom še bolj očitno kazalo. »Zvon« ie .ikvidiral. zda! čakamo še »Čitalnico«, ki bo. kakor se čuje. likvidirala tudi že v februarju. Potem pa vsi složno na delo za procvit našega Sokola!
*	V službi Je umrl. Na kolodvora v Mo-starju se je v ponedeljek pripetil tragičen dogodek. Strojevodja Franjo Varle je ob 5. zjutraj pripeljal osebni vlak iz Sarajeva. V trenutku ko je ustavil vlak na kolodvoru.
se je Varle mrtev zgrudil na tla.
*	Novi grobovi. V čestitljVi starosti S9 let je preminila v Kostanjevici na Krki splošno spoštovana ga Antonija Bučarjeva, rojena Hrastnlkova, posestnica to gostilničarka, mati uglednega posestnika da restavraterja g. La vos lava Bučarja Pogreb blage pokojnice bo v petek ob 15. na domače pokopališče. _ V ljubljanskem Leon.*šču je po daljšem trpljenju umrla ga. Marica Prislanova, soproga gostilničarja iz Domžau. Pogreb pokojnice bo danes ob 14. izpred mrtvašnice na Stari poti v Ljubljani k Sv. Križu. _ V šmartnem ipri Litiji je preminila v visoki starosti 87 Jot ga. Jožefa Resni kova. Pogreb pokojnice bo v petek dopoldne. — V Ptuju je po daljši bolezni preminila v 56. letu star rosti ga. Gabrijela Matjašičeva, vdo-va pc znanem kmetijskem strokovnjaku, višjesm vinarskem nadzorniku. — Ob veliki udeležbi občanov je bila pokopana pri Sv. Križu pri Mokronogu splošno priljubljena ga. Lojzika P i š k o v a, žena posestnika z Gomile. Pokoj niča je bJa prepeljana po porodu v novomeško bolnico zaradi zastru/pijenja, a jI zdravniška pomoč ni mogla več rešiti življenja Zapustila je pet otrok, starih od 1 mesca do 12 let. številna udeležba pri pogrebu je pričala, kako spoštovana je bila pokojna Lojzka, ki je morala dati življenje za materinstvo stara komaj 3S let. _ V št. V du nad Ljubljano (je včeraj v visoki starosti 78 let nenadno promin .la zasei>nie.a gdč. Ivana S a k s e r-jeva, sestra g. Franka Sakserja Pogreb pokojnice bo v potek ob 11. dopoldne na
šentviško pokopališče. _ Bodi pokojnicam
ohranjen blag spomin, žalujočim naše so-žal je!
*	Zahvala. Sokolsko društvo Velenje se najiskreneje zahvaljuje br. Franju Mediču,
industrijcu v Ljubljani, za poklonjeno velikodušno darilo 1000 Din v počaščenje spomina blagopokojnega br. Jožeta, ki bo ostal v naših užaloščenih srcih vedno topel in svetil!
" Hud pretep v ptujski gostilni. V ptujski gostilni pri »Dravski promenadi« je bilo te dni zelo živahno. Med drugimi gosti sta bi L tudi neki italijanski državljan. Sartori Artur po imenu in Hriberšek Janez, oba pe-rutninarska mesarja in zaposlena v neki ptujski trgovini s perutnino. Sartori ie bil že nekoliko vinjen in je začel goste izzivati in jih klicati na korajžo. Oba razgrajača sta imela na mizi odprta noža. Ko sta ju gosta Vinceric Simonič in Štefan Lah. oba iz Ptuia pozvala, naj mirujeta so vinski duhovi pri obeh moških dosegli višek razburjenja Zdajci ie nastal v gostilni hud pretep, pri katerem so razbili steklena vrata. Stražnik je moral oba nasilnika s silo odstraniti iz gostilne. Sartori je odšel nato domov po flobertovko in se z njo vračal »roti <rosiilaL Posredovati k moral zopet
stražnik, ki mn je zaplenH orožje. Hriberšek je škodo, ki je nastala pri pretepu, sicer takoj poravnal, vendar se bo zadeva obravnavala še pred sodiščem.
♦	Obleke In klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Relch.
*	Angleški, češki In nemški kamgarnl po zelo nizkih cenah v trgovini: OLGA ŠLI-BAR, Ljubljana, Stari trg 21.
Ito — zobna pasta najboljša.
Iz LinMjasie
o_ Na ponedeljskem koncertu ge. Pavle
Lovšetove nastopi tudi njena hčerka in učenka Majda. Mlada pevka je lani srečno debutiraia na koncertu, ki se je moral zbog ogromnega zanimanja občinstva ponoviti. Letos bo pokazala, koliko se je naučila v treh letih pevskega študija pri svoji materi. Izvajala bo veliko arijo Leonore Iz Grotryeve opere »Ljubosumni ljubimec«, ki jo je skladatelj zložil leta 1778. in jo opremil s tedaj modernimi koloraturaml, ki zahtevajo predvsem lahkoto in gibčnost glasu. Tudi koloraturai valček iz Gounodo-ve opere »Mireille« bo točKa, ki nas bo v teh hudih časih s svojo veselo muziko spomnila, da so tudi skladatelji doživlja'i svoje predpustne dmi. Kdo ne pozna užiga-jočega »Faustovega« vaička. Podobno iskro razpoloženja je vrgel tudi Gouuod v svojo »Mirellle«. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigami; fetotam se dobe tndi besedila,
u_ Tradicijonalna prireditev Jadranske
straže bo imela v soboto naslednja spored: 1. Revija narodnih noš; 2. D. Schwab, Večer na morju ... Izvajajo: Slovenškl vo-kalni kvintet ln baletni zbor Narodnega gledališča; 3. Moravska beseda; 4. Narodne j>esml, izvaja Slovenski vokalni kvintet; 5. Ruski narodni plesi; srečoiov, ples, buffet. Jazz-orkester Sokola I. Prireditev bo v Union u.
u_ Kratka izpoved brezposelnega. Dva
moža postave sta včeraj dopoldne opazila na prostem tiru na kolodvoru prlslonjeno k vagonu vrečo premoga. Počakala sta nekoliko, se skrila to kmalu ugledala neznanega moškega, ki je pograbil vrečo to se izkušai odstraniti. Stražnika .pa sta ga zadržala to je mož priznal, da je premog ukradel. Aretirani brezposelni delavec Jože S. je Izpovedal: »Dela ne dobim, vsaj ne stalnega čakam na priložnostni zaslužek pred kolodvorskimi skladišči. Premog sem kradel že večkrat, tako tudi zdaj, in sem ga nameraval .prodati, da si kup.lm jedi^___
Večer Jadran* stražf
z revijo narodnih noš 9. Januarja 1932 LJUBLJANA—UNIONSKA DVORANA
Vstop ni vezan na posebna vabila 15706	______
u_ Pijan prosjak z otrokom. Na Mestnem trgu se je v torek v mraku poja-vil mlad prosjak, ki je vodil s seboj okrog 6 letno dekletce. Nadlegoval je ljudi na ulici, trkal pa tudi na vrata stanovanj. Ljudem se je smililo malo dekletce, na katero se je opiral pijana možak. Njo so obdarovali, vendar je nekdo, ki se je naveličal opazovati pijanega moškega, naposled priklical stražnika, tei je pozval pijanca s seboj. Na policijski upravi so ugotovili, da gre za 30 letnega Gašperja M. iz okolice Kamnika. Aretiranec je prizna*, da je vzel 8 seboj hčerko samo zaradi tega, da bi vzbujal večje usmiljenje. Darov pa seveda nI nameraval nesti domov družini, nego je skoro vse priberačene novce zapil na žganju.
u_ Dve bednici. Včeraj sta bili Izročeni policiji dve izgubljeni dekleti, ki se nikakor ne moreta oprijeti poštenega posla. Komaj 19 letna Pavla J., doma iz okolice Kočevja, je prišla šele pred nekaj dnevi iz zafKjra, aakar se je klatila po deželi, zdaj pa se je vrnila v Ljubljano. Tu se je nastanka v neki baraki ob Vodovodni cesti to se spet pečala s tajno prostitucijo. Druga aretiranka je prav toliiko stara Marija P. brezposelna služkinja, ki so jo Iztaknl-Ii policijski organa ponoči v družbi več moških na skritem prostoru. Tudi ta, ki pa je slaboumna, dela policiji hude .preglavice.
u_ Hud razgrajač. V Padovanovi gostLavi
v Puharjevi ulici je prišlo na večer pred praznikom do hudih izgredov, ki jih je povzročil neki Štefan K„ delavec, stanujoč v Mostah. Mož se je napil dalmatinca, nato pa pričel izzivati goste kar po vrsti. Ti so ga postavili slednjič pod kap, a se je razgrajač kmalu spet vrnil to ponovno izzival goste tako dolgo, da se je začea pretep, ki mu je napravil konec šele stražnik. Štefana so položili k počitku na deske -policijskem zaporu
u_ Plesna vaja JNAD »Jadrana« bo dre-
t! ob 20. v Trgovskem domu. Plesni mojster g. Jenko bo učil rumbo. Pridite točno! u— Drevi maturantska plesna vaja.
u_ Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«
Drevi vaja to sestanek zbora.
Iz Maribora
a-- Nujna potreba. Zaradi visokega snega je na naših podeželskih cestah skoraj paraliziran ves avtomobilski promet Posamezna avtobusna podjetja se le še z velikimi težavami trudijo, da bi izdržala promet kolikor mogoče v redu. Nihče pa se m. spomni, da bi ceste očistil snega in vsi čakajo, da bi ga raztopilo sonce. Ta nered pa škodi tudi našemu tujskemu prometu. Zgodilo -e je že več primerov, da so se m.-ali tuji avtomobilisti zaradi snega, ki so uanj naleteli na naših cestah ob meji, vrniti Potrebno bi bilo, da se očistijo snega vsaj najvažnejše in najprometnejše ceste v naših krajih.
a_Osebna vest. Pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani je naipravila zemlje-knjižni izpit gdč. Angela Obranova, pisarniška pripravnica pri tukajšnjem okrožnem sodišču. Prvi izpit pa je napravil pisarniški pripravnik g. Josip Kocjan.
a— Za pomožno akcijo je darova* vetetr-govec Adalbert Guselj vagon drv Premogovni zavod v Ljubljani pa vagon premo ga Sooalmo politični urad je razdelil ku rivo najpotrebnejšim delavcem to se na tem mestu prisrčno zahvaljuje ter želi, da bi zgleda našla mnogo posnam&Icev.
a_ O vplivu In pomenu racionalizma za državo bo predaval v petek 8. t m. na ljudski univerzi g. prof Teply.
a_ Perutnine. V nedeljo 10. t m. Ob 4
popoldne se bo vršil parutntoarski sesta-
Predno se odločite za nakup smučk, palic, vezi ln drugih zimsko-sportnih predmetov
zahtevajte brezplačni cenik od tvrdke
IVAN SAVNIK
Kranj 10
Vezi: Seidl otroške Din 70, velike Din 85, nemško streme Din 115, Alpina Din 240. Palice: leska otr. Din 35, velike Din 45, najfin. Din 55; bambus otr. Din 45, velike Din 60, najfin. Din 85. Smučarski šali Din 25, tirolski 55; Pjaxa Din 24; volnene kravate Din 13, nogavice Din 26, rokavice Din 35; sanke otroške Din 85, velike, spredaj zavite Din 135.	15599
nek v Birtičevi restavraciji pri mestni kiavnici, na katerem bo razgovor o standardu štajerskih, zagorskih kokoši to o razstavi, ki jo bo priredila tukajšnja zar druga za perutnino letošnjo jesen, člani zadruge to interesenti, pridite!
a— Nezgode. Tkalka Ivana u^eber, stanujoča v Sodni ulici, se je s kuhtojsikim nožem nevarno vrezala v desnico. V Zgornjem Radvanju je obležala zaradi onemoglosti 33 ietna delavčeva žena Alojzlfla Zor-kova, ki so jo z rešilnim avtomobilom prepeljali v bolnico. V bolnišnico so pripeljali tudi posestnika Ivana Horvata iz Hoč, ki ga je njegov znanec po nesreči z ročajem sekire tako hudo udaril po glavi, da se je onesvestil. Njegova rana je nevarna to stanje kritično. Huda nesreča je zadela hlapca Ivana Rajha iz Dupleka. Ko Je n«r pregel vole k vozu, mu Je spodrsnilo to je padei. Voli pa so se tako prestrašili, da so zdinjali preko njega. Kolo voza mn je zdrobilo levo nogo, doMl pa je tndi hudo poškodbe po glavi.
a— Iz policije. Ivan P. Je rabil prenočišče. Tako je napisano v oolicijski prijavi o možakarju, ki se Je opij in brez uma taval po ulicah in nazadnje obležal v snegu. V zaporu sta prenočila zaradi razgrajanja in kričanja tudi Franci in Gustl. dva zapuščena mladeniča, ki sta obunala nad Hubeznijo, ker se je dekle oklenilo tretjega. Zgodba se bo zaključila bržkone pred sodnikom, ker je baje eden izmed njiju tekmecu grozil s smrtjo.
Iz Celja
e_ Smučanje pri Mozlrskl koči. Savinjska podružnica SPD v Celju je prejela z Mozirske koče poročilo o naj ugodnejših snežnih razmerah za smučanje. Prvovrstnega snega leži 80 om. Nebo je vedro. Celodnevna oskrba s prenočiščem stane samo 40 Din za osebo. Do nedelje 10. t m. bo še trajal smučarski tečaj, koča pa. bo tudi oskrbovana še nadalje. Smučanji naj ne zamude ugodne prilike.
e— Planinske izkaznice. Sarlnjeka podružnica SPD v Celju opozarja člane, da so stare članske izkaznice izgubile svojo vejavoost z 31. decembrom. Od ponedeljka 11. t. m. dalje bo podružnica Izdajala nove izkaznice za letos po blagajniku g. Vrtov-eu na Kralja Petra cesti, odnosno v društvenem lokalu v Prešernovi ulici 6. Vsak član naj predioži za izstavitev legitimacije novo fotografijo.
e_ Elektrifikaolja Štor. Gospa Ana
Majdičeva, lastnica Samotne tovarne v što-rah pri Celju, je dala napeljati od falskega daljnovoda električni daljnovod visoke napetosti do svoje tovarne, odkoder je bila Izpeljana električna napeljava tudi v zasebna poslopja Omeniti je treba, da je dobila moderno električno razsvetljavo tudi
znana feletna točka _ gostima »Pri Adrl-
neku«. kjer Je dosietf gorela te karbktoa luč.
e_ Obnovite takoj srečke lil. razreda
loterije, ker traja obnovitveni rok le do 10. t. m.
e_ Mestni kino bo predvajal drevi ob
pol 21. posledmjič krasno filmsko zvočno opereto »Vesela srca«.
Z Jesenic
e— Uprava Sokola javlja članstvu. da
bo v petek 8. t m. ob 20. v SokoLsfltom demu izredno važen sestanek članstva, ki se poziva, da se sestanka polnost evilno udeleži. Redna letna sokolska glavna ^ skupščina pa Je zaradi tehničnih ovir preložena
na torek 12. t m. ob 20. v Sofcofakem domu. Pričakuje se poboštevitaa udeležba članstva.
s— Akademski krožek na Jesenicah priredi v soboto 23. t «n. ob 20. v vseh prostorih Sokobkega doma velik akademski ples. Ker je večina čistega dobička namenjena v aocijalne namene, se pričakuje z Jesenic in ostalih krajev Gorenjske velika udeležba.
Iz Zagorja
%— Kmetijsko predavanje. Kmetske gospodarje in druge interesente opozarjamo na zanimivo predavanje, ki ga bo priredila zagorska kmetijska podružnica v nedeljo po drugi maši v zagorski šolo. Predavaj bo g. iruž. R. Lah o travništvu in poljedelstvu.
z— Smuška sezona je na višku. Mlado Ln staro si je nabavilo smuči, vsi J5"??!?" ter naši zimskoaportni postojanki Sv. P.a-nina in Sv. Gora so oblegani z navdusona-m<i dilčarji obojega spola. V soboto je predaval v občinski hiši učitelj g. Pikelj o smučarstvu. Še ta teden bo razpisana proga za smučarsko prvenstvo Zasavja pod okriljem zaeorefke podružnice SPD.
z_ Citralki koncert trboveljskega krožka pod vodstvom g. Marina je v nedeljo ▼ Scfeolskem domu tepo uspel, a samo moralno, ker ni bilo zadosti reidame. z— Oddaja plemenskih petelinov in jajc.
V	evrho izbo'jšanja in razširjenja rjaive Štajerske kokoši, ki naijibolj odgovarja našim razmeram, bo uprava veleposestva Po-noviče pri Liti-ji oddajala plemenske peteline, komad po 10 Din. od 1. marca do 30. aspri'1« pa jajca po dinar j«. Zadnji čas za naročila je nedelja 10. t m. dopoldne. Prijave in denar, ki ga je položiti istočasno, sprejemajo predsednik kmetijske po-dražmoe učirteij g. L. Kolerac v Zagorju, žiivmoz>dravmk dT. J. Bizjak v Zagorju to čani načetem Ivan Forte v Potočki vasi tor Lojze	na Letvah.	^^^^^
larenberga
nA— ai zbor Sokola Marenberjf— Vuhred bo v nedeljo 10. t. m. ▼ osnovnd
Soli v Marenibereu. Priče teik točno ob 3. popoldne. Na občnem zboru se bo obravnavalo tudi vprašanje, kako dobiti sire 1-stva. da se čim prej postavi v Marenbergn Sokolski dom. Zato se pričakuje polnošte-viina udeležba.
Iz Preknrarfa
pm— Iz vojaške "lužbe. Komandant mesta Murske Sobote g. Ljubomir Garvrilo-vič je napredoval v kaspestana L stopnje. Te dni se poslovi od Murske Sobote obče priljubi jeni podipoSkovn k g. Josip Bojič.
V	teku dveletnega službovanja v tem kraju si je pridobiti velfke simpatije. Na novem službenem mestu v Banjaktki, kjer bo inšpektor vrbovdkega orožraiskega polka, mu želimo obilo sreče. Njegoš naslednik, kapetan Miilan Kovinoič, ki je prišel iz Kranja, je že nastopil svojo shižibo.
pm— Za strojnike in *urjafe je bonelka uprava priredila v M umski Soboti 14 dnevni tečaj, ki ga vodi inž. Debelak od inšpekcije parnih kotlov v Ljubljani. Namenjen je za »reze Mumka Sobota, Dolnia Lendava m Ljutomer. Vseh udeležencev je preko 60, po večiai lastniki mlatifoac. Njih režijski stroški se bodo v bodoči sezoni znatno skrčili, saj bodo lahko sami opravljali svoje mdatiilnice, za kar so morala preje imeti p^čane strojnike.
pan— Otvoritev odvetniške pisarne. Ol-vetnika dr. Valyi in Fran Koder, ki sta imela doeedaj v Murski Soboti skupno pisarno, sta 6e razdnužnla. G. Koder js otvo-rfl novo pisarno nasproti ©odieču v poslopju Kmecflce hranilnice. Kot koncftpiient je vstopil k njemu dipL jurist Fran Bajlec, bivši urednik »Novrn« K odvetniku dr. Valyju pa je pcišeC iz Ljiibjjaae konešpijerat Jernej Stante.
pm— Sobočko gasilno dmitvo praredd 9. t m. v prostorih g. Faftika ovojo vsakoletno veselico. Ker je čisti dobGčefc namenjen M nabavo motom e briagalne. ki je skrajno potrebna, se pričakuje mnogobro-jen obisk.
pm— Pisarno Delavskega doma so ©tvoriti v prostorih Kmečke hranilnice. Doeedaj je bila priključena Borzi dela. Uradne ure so dnevno od pol 13. do pol 15., v ne-deUab pa od 10. do pol 13. Pisarno vodi g. Kerec.
Iz Ptuja
j— Prihodnje gostovanje mariborskega
gledališča bo v ponedeljek 11. L m. ob 20. z romantično opereto v treh dejanjih »Zemlja smehljaja«.
j— Porodi, poroke in umrljivost v Ptuju.
V	teku preteklega leta je biLo po uradnih knjigah pri župnija Sv. Petra in Pavla lojenih 198 oseb, poročenih je bilo 49 parov, umrlo pa je 122 oseb. Pri mestoi župni|ji je bižo rojenih 45. poročenih 16 porov, umrlo pa jih je v mestu 33, hiralnici 65 in v bolmici 86 oseh.
Požar v Savinjski dolini
st. Peter v Savinjski dolini, 6. januarja Snoči okrog 22. ure je nastal nenadno ogenj v Cedetovi vili v Dobrteši vasi. Vnele so se saje v dimniku. Ko so opazili
ogenj, Je ta gorelo ostreAJe. Le neumornemu gašenju sosedov s malimi ročnimi briz-galnami in s Skafl se je zahvaliti, da ss ogenj ni razširil, dokler niso prišla na pomoč gasilna društva, od katerih Je »topilo v akcijo le celjsko
Pogorel Je del ostrešja to 45 vreč hmelja, last šentpetrskega župana g. Andreja četine, solastnika vile. G. četina trpi škode nad 10.000 Din na vrečah ln hmelju, ki ga ni imel zavarovanega. Ostala škoda dosega nekaj tisoč dinarjev.
Naj pri tej prilik4 omenimo, da zasluži vso grajo početje raznih požarnih glasnikov, ki se derejo »Feuer« n plašijo ljudi iz spanja. Cemu nemška beseda, ko lahko ljudi opozorimo na požar s slovensko besedo »gori« ali »ogenj«.
Vlom pri belem dneva
Maribor, 6. jaavuaria.
Včeraj popoldne je vlomil s ponarejenim ključem neznan vlomilec v stanovanje sobarice Zofije H. v Gregorčičevi ulici. Ko je sobarica prišla zvečer domov, je bila omara odprta. Takoj se ji je zdelo, da je moral nekdo vlomiti v sobo. In res ie opazila, da so ji izginili zimski plašč, obleka, zlata zapestna ura. zlata zapestnica, zlata verižica, zlati uhani in 1180 Dto v gotovini. Vsa preplašena je pričela vpiti in je stekla na policijo, kjer je prijavila vlom.
Sobarica ceni škodo na več ko 5500 HM. Štefka Račičeva, ki stanuje v isti bišl. je videla popoldne prihajati iz prvega nadstropja neznanega mlajšega moškega z zavitkom pod pazduho. Neznanec Jo je ceio Se prijarano pozdravil in nato izginil br« sledu.
Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v drevesu pomnožena vsebina Irisline ▼ želodčnem soku, nečistost kože na obraza, na hrbta in prsih, črmasti turi, marsikateri katari, motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« grenčico že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov z največjim uspehom. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
SOKOL
Natečaj
Savez Sokola kraljevine Jugoslavije razpisuje natečaj za idejni načrt sokolskog odlikovanja: spomen-odličja (plakete).
Uveti su sledeči:
1.	Traži se, da učesnici natečaja u svojim idejnim naertima izraze svrhu ovog spomen-odličja u našem narodnom duhu sokol-skgo obeležja, i to tako, da se podvuče i naglasi: da se ono daje kao odlikovanje za zasluge, koje je dotično lice ili ustanova stekla za Sokolstvo kraljevine Jugoslavije u ma kome pogledu.
2.	Pravo učešča na ovaj natečaj imaju umetnici (vajari, slikari, arhitekti) državljani kraljevine Jugoslavija, a i Sloveni, kojt stalno borave u Jugoslaviji.
3.	Ocenjivački sud sačinjavaju: Engeibert Gangl, prvi zamenik starešine Saveza SKJ, Djura Paunkovič, drugi zamenik saveznož starešine, Simeun Roksandič, akad. vajar. Momčilo 2ivanovič, akad. slikar, Momir Korunovič, arhitekta.
4.	Idejni crtež treba da se izradi u razmeri 1 : 5, a veličina (stvarna) spomen-odličja biče oko 34-46.
Ostavlja s& slobodno na volju učesnicima natečaja da učine i drugi predlog.
5.	Za ovaj natečaj odredjuju se nagrade:
L 6000 Din, II. 4000 Din, III. 3000 dinara.
6.	Sve nagradjene skice postaju svojma Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, koii zadržava potpuno neograničeuo sva ^rava upotrebe i raspolaganja njima, koja prrsti-ču iz zakona o autorskom pravu.
7.	Svi redovi moraju biti dobro zavi eni i zapečačeni (otvoreni se neče primati) i obeleženi oznakom i na radu i na nivoju, a istim oznakom obeležiče se i zapečačen zavoj, u koji če se staviti ime natecatelja.
8.	Sve radove treba poslati na ime: »Savez Sokola kraljevine Jugoslavije«,
Beograd, Terazije 7, (palata Izvozne banke), II. sprat
Rok predaje Je: 30. Januar 1932. godine u 6 časova popodne.
9.	Nena?radjene skice treba podiči najdalj e za 10 dana od dana, kad ocenjivački sud Izvrši i objavi svoj rad.
Beograd, 7. decembra 1931. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. I. zamenik starešine: E. Gangl, v. r.; tajnik: Ante Brozovič, v. r.
Naznanjamo žalostno vest, da je po kratki bolezni danes 6. t m. nenadno preminila sestra
in teta, gospodična
Jrana Saksev
zasebnica
Pogreb preblage pokojnice se bo vršil v petek 8. L m. ob 11. dopoldne iz hiše žalosti v St. Vidu nad Ljubljano št. 25 na šentviško pokopališče.
št. Vid nad Ljnbljano-New York, dne 6. januarja 1932.
Žalujoča FRANK SAKSER, brat in FRANK SAKSER nai., nečak.
J. O. Cnrwood:
Četrtek, 7. L 1932
s*m
Na rnefi sveta
In Mary Standisheva je rekla: »Veste, gospod Holt. tem mladim iinženjenem zavidam. Žal mi je, da nisem mož.«
»Tudi meni je žal, da niste,« ji je ljubeznivo pritrdil Alan — nakar so Maryjina zala usta za trenutek izgubila svod mehki izraz. A Alan tega ni opazil. Užival je svojo smotko in dehteči zrak.
3.
Alan Holt je bil mož, ki so ga drugi možje po dvakrat ogledali. 2 ženskami je bilo drugače. Prav za prav js bil prav tiste vrste človek, kakor jih imajo ženske rade. Občudoval jih je in bil pripravljen boriti se zanje in umreti zanje, kadarkoli — če bi bilo potreba. Njegova viteška natura je bila doma iz prostih gora in ni imela nl-kake skupnosti s tisto hinavsko, spakljivo galantnostjo, ki se tako rada poraja v mehkužnem okrilju civilizacije. Leta samote so bila zapustila na njegovem moškem, trdem obrazu svoje sledove. Možje s severa, ki so brali te črte, so vedeli, kaj pomenijo. A le malokdaj, zelo malokdaj, se je našla ženska, ki jih je razumela. In vendar bi se vsaka ženska, če bi bila v veliki nevarnosti, iz nagona obrnila do
moža, kakršen je bil Alan Holt.
Imel ie tih humor, ki ga je znal le malokdo pravilno ceniti. Oore so ga bile naučile, da se je molče smejal. Pri njem je pomenrt tih nasmeh tolika kakor pri drugih najglasnejši izbruh grohota. Zna se je veseliti, ne da bi trenil z obrazom. In v njegovem smehljaju se ni zm-rom zrcalila vesela misel. Časih je priča! o čisto drugačnih mislih, ki so bile močneje in bolj nepremagljive od vseh besea.
Ker je samega sebe dokaj dobro poznal in vedel, kaj je bt\ ga je sedanji položaj zabaval. Kakšna slaba poznavalka ljudi je m -ia biti gospodična Standisheva, da si ga je bila izbrala za tovariša svojega večemega izprehoda po palubi - njega in ne katerega izmed
mladih inženjenev, ki bi Uti bila laze očarala! Kar muzal se je sam pri sebi. Mary Standisheva je to opazila, a rekla ni ničesar. Kakor da bi jo bil povabil, se je hladno oprijela njegovega komolca.
A komaj sta bila prehodila pol palube, mu je začela vsa reč ugajati. Dekletova roka se ni le dotaknila njegovega komolca, ne, zaupljivo se je privijala k njemu; in kakor nehote je stopala tesn^ ob njem, da so mu njeni svetli lasje malone božali obraz. Njena bližina in rahli pritisk njene roke, ki ga je čutil na komolcu, sta malone omajala njegovo stoično ravnodušnost.
»Stvar prav za prav ni tako huda, kakor sem se bal,« je menil z vso svojo prostodušnostjo. »Mislim, da me bo v resnici veseVio odgovarjati na vaša vprašanja, gospodična Standisheva.«
»Oh!« Čuti! je, kako se je njena postava napela. »Ali ste morda mislili — da bi utegnila biti — nevarna?«
»Nekoliko. Ne razumem žensk. Nasploh jih imam za najlepše, kar je Bog ustvaril; posebej se pa ne menim dosti zanje. A vi —«
Prikimala je. »To je zelo lepo od vas. A rajši nikar ne recite, da sem različna od drugih — saj nisem. Vse žensike smo enake.«
»Morda. Samo počeska je časih drugačna.«
»Ali vam moja ugaja?«
»Zelo.«
Svojemu priznanju se je na tihem tolikanj začudil, da je kakor v znak protesta puhnil velik oblak dima iz smotke. Vendar — ali njena mehka, svilnata deška glavica ni res vabila človeka, da bi jo pobožal?	.	XT
Spet sta bila prišla do kadilnega salona. Le-ta je bil na »Notni« novotarija Ln na nobeni drugi ladji izmed vseh kar jih je vozilo v Alasko, mu .ni bilo enakega. Nljegov ogromni prostor, njegova vabljiva udobnost in zraven njega razgledni salon za dame, ki so hotele ostati blizu svojih mož, kadar so po ooedu kadili svcijo smotko — vse to je bilo za Alasko kakor čudež.
»Če hočete videti nekaj Alaske in kaj slišati o njej, stopiva tu noter,« je predložil. »Ne poznam boljšega kraja, da ustreževa vaši vedežeijnosti. Ali se bojite dima?« _
»Ne. Da sem moSki, bi b3a tudi jaz kadila.«
»Morda kadite tudi tako?«
»Ne. Če bi začela kaditi, bi si tudi začela barvati lase.«
»To bi bilo zločin,« je odvrnil tako vneto, da se je moral speft začuditi samemu sebi.
Dve, tri dame s svojimi spremljevalci so bile v salonu, ko sta stopila vanj. Velika glavna dvorana, ki je zavzemala del zadnje palube, je bila vsa višnjeva od dima. Kakih dvajset moških je kvar-talo pri okrogli mizi. Dvakrat toliko jih je stalo v gručah in kramljalo, med tem ko so ostali brez cilja hodili po parketu sem ter tja. Tu pa tam jih je sedelo nekaj čisto samih. Nekateri so spali, kar je biio Alanu povod, da je pogledal na uro. Nato je opazil, da je Mary Standisheva ogledovala neštete svežnje skrbno zvitih odej. Tudi ob njenem vznožju je ležal tak sveženj, in ko je stopila dalje, se je lahko spoteknila obenj.
»Kaj pomenijo ti svežnji?« je vprašala.
»Ladja je prenapolnjena,« ji je pojasnil. »Tu ne poznamo tretjega razreda v navadnem zmislu besede. Tisti, ki se na severu vozij- v medpalubju, niso siromašni ljudje; narobe, zmerom boste našli med njimi enega ali dva milijonarja. Kadar bodo zaspani, bo večina mož, ki jih vidite, razgrnila svoje odeje in legla nanje počivat. Ali ste že videli lorda?«
V dolžnost si je štel, da ji kaj pove o teh ljudeh, ko jo je bil že pripeljal semkaj. Pokazal ji je tretjo mizo na njeni levici, za katero je sedela trojica mož.
»Tisti z ohlapnim obrazom ki bledoplavimi brki, ki je obrnjen proti nama, je lord — njegovo ime sem pozabil,« je rekel Alan »Na pogled mu ne bi prisodil, a v resnici je kaj prijeten človek. Pelje se gor, da bo streljal kadijaške medvede, in spi na tleh. Skupina za temi, pri peti mizi, so rudarji iz Treadwella. In tisti tamle, ki v pol-snu sloni ob steni, z brado, ki mu sega malont do pasu, je divji Smith. bavši partner	__
Kovača
nad 45 let starega »prejme takoj Mak? Kožar, kova4, Vrhovo-Radeče.
689-1
Prodajalko
mlajšo, dobro izurjen* t mešani trirovini, zmožno slovenskega in nemškega jezika, z dobrimi spriče vali. sprejmem na deželo, z vso oskrbo v h'-3i. Ponudbe z zahtevo plače n* odas. oddelek »Jutra« pod Šifro »Prodajalka«. GSM
Kuharica
skromna, čez 30 let stara, ki se razume na ?ostiln;ske oosle. dobi s 15. januar ipTj, r"ipsto v jostilni v :n dustrijskem kraju na lir v.at«kem. — Takojšnje ponudbe na naslov: Stjepa.n Zajec. Goluboveo pri Va raždinu.	37S-1
Frizerka
mlajša, perfektna mani-kerka. dobi stalno službo. Nastop tr.koj ali po dogovoril. Peter Ursule-seu. moški in c'amski frizer. Murska Scbota.
510-1
Kovaškega vajenca
»prejme tako; Og. Fincin-<r»r. Skleodrovc, Zaeorje ob Savi.	516-1
Natakarico
i i»"kaj kavcije si>rejmem takoj. Zaslužek dober. In for*r..ac:'e da:e Rotor KH-Btina, Trbovije-P.etje. 100.
618-1
Klavirski pouk
nudi učiteljica. Pismeno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pravilen«. 59785-4
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
Gojko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12
— Zahtevajte informacije.
247-4
vsako vrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
Černe -- iuvelir
Ljubljana, Wolfova ulica_S
Entlarico
dobro izurjeno m.oč, vestno t delu. in v ženskem n^rilu izueeno. sprejmem takoj. Pismeno ponudbe na osrla*. oddelek »Jutra* opd S"fro »Entla-riea«. 671-1
Sobarica
s perfaktnim znanjem nemškega jezika, išče mesto pri fini družini. Oferte na oi'as. oddelek »Jutra* pod šifro »Stalna*.'	677-2
Trgovski pomočnik
m 1 a d. izučen v trgovini mešanega blaga v Ljublja ni. želi kjerkoli službo za takoj ali pozneje. Plača po dogovoru. Cenjene ponudbe ~na oglasni oddelek »Jutra* pod »Lahko takoj« 633-2
Izvežban kopar
išče akordno službo, ali proti dnevni plači. Naslov v 0"lasnem oddelku Jutra 679-2
Srpskohrv., njemačka korespondentit
mlada, brza st enoti pi-sti ca. traži odgovarajnoe namje-štenje. —■ Pobude pod br. 256-4-1 na Interreklam, Ma-sarvkova 28. Zagreb.
0S4-2
z dobrem stanju, s prostim stanovanjem, v ceni 150 do lSO.OOO Din kupim v bližini Ljubljane. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Takoj denar*.	59713-20
Parcelo
od 1000 do 2000 kvadratnih metrov v odprtem stavbnem siste mu kupim. Ponudbe je poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod »Bežigrad« 239-20

Fižol
nizki to visoki koks kupujem. Povzorčeme ponudbo na fcvrdko Peter Setina — R-adcče.	678-33
Seno in detelja
Imam v zalogi 4 vagone sladkega sena in 1 vagon detelje, katero lahko takoj dobavim. Naslov: Kinzl Avgust. Sv. Jurij ob juž. žel.
519-33
J^Upim
Stojnico ali
vrtno lopo
kupim. Ponudbe s ceno na offlas. oddelek »Jutra* pod šifro »Baraka • Ljubljana« 525-7
Agilnega zastopnika
ki obiskuje trgovine usnjarske stroke v Sloveniji in bi bil pripravljen prevzeti še kako zastopstvo — išče tovarna. Navesti je, katere tvrdke zastopa sedaj. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro r Dobro vpeljali«.
497-3
Lovci!
PastJ za jerebi"« — pravi češki sistem Vam nudi najceneje Bogdan Zilič, Ljubljana, Dunaiska cesta 11.
419-6
Otroški voziček
moderen, malo rabljen, drap. ugodno naprodaj v Lavričevi 9.	632-6
CAMERNIKOVA šoferska šola
I-jubljana, Dunajska c. 36
fJnco Auto} telefon 220$. Prva oblastveno koncesijo nirana. Prospekt 15 zastonj — oiŠite oonjl	2,51
Fotoamaterji!
2"° film s 6. kopijami za ceno 27 Dia pri Foto Turist: Lojze Smuč, Šelen-burirova 6/1.	3-56
Hišo v Zagrebu
prodam, ali zamenjam za hišo ali vilo v Ljubljani. Dr. Malnerič, Črnomelj.
683-20
Edgar Rice BurroughS:
Tarzan, kralf džisnglr
Sobo v centru
snažno, lepo opremljeno. separira.no, po možnosti s souporabo kopalnice in vso oskrbo išče s 15. januarjem starejša samostojna dama pri majhni družini. Ponudbe na ogla«. oddelek »Jutra* pod šifro »Točna plačnica«.	063-23/a
!a bukove cepanice
popolnoma suhe in zdrave kupujem stalno v vsaki količini po 18.50 za 10 ton franko vagon Zagreb, proti takojšnjemu plačilu. — Drvara Ciril Praznik, Za <rreb. Draškovičeva ul. 54.
385-15
Dopisi
»Hrastnik«
Gospodična z »dokumenti* pismo leži? Oglasite se!
686-24

Klavir
fStiiitefltigel) dobno ohranjen prodam, event. zamenjam za pianino. Na slov" pove oglasni oddelek * Ju tra«.	59807-26
Moderen lokal
kompletno opremljen za gostilno ali bife. poleg tega
moderno pekarno
V BOSNI ODDAM
nrotn povoljni najemnini in proti položitvi 10.000 Dia garancije. Ostali pogoji so zelo povoljmi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Biiro Jlereantile*.
4-54-19
Enostanovanj. hišo
novo, oddata takoj v najem 5 minut od postaje in cerkve. — Anton Trontelj. Stari trg št.. 27 — Višnja gora.	685-17
PohištPp
100 postelj
za ssmee ali sa.mice, v raznih bvrvah. za vsako sprejemljivo ceno odproda mi7.arstvo Albert Cerne v Zg. Šiški, pri remlzi.
385-1? ITT

Telefon 2059
Premog suha drva
j ogatnik, BoboriJer« It. B
Kozmetični zavod
za. nego lica ia telesa. — Odstranjevanje vseh kožnih madežev, dlake in solnčnih peg. Obloge, masaže, manikiranje in buj-š.mje po najnovejši metodi. Kozmetična izobrazba. Predplačilo! M. Pap. Zagreb. Jeiaoičov trg 6/1.
58-37
Zobje bolj beli za *
lil
• ••
.'i&e*ar ti bolj zoprnega kot ie
0	zobje grdi, rumenkasti, po varjeni. To stanje povzročaj« mi
.robi ▼ listih, zoper katere s< rez moči navadne paste ia »obe olvnos ogonablja vse mikrobe ii elazobeza 3 nijanse v 3 dneh. Ei •ntimeter Kolvnosa na suhi ičet ici za zobe V trenotku »e past.-■retvori v anf'septiino peno ii a vrelo, ki popolnoma fcisti in nki e vzrok bolezni. Uporabite te ost0ji>ek: Vaš nasm"h b« odkri aše veličanstvene tobe.
Antiseptična
1	REK A ZA ZOBF
COLYNOS
Stanovanje
2 parketiranlh sob, kabineta, prostorne predsobe, kuhinje, kopalnice in vseh pritiklin oddam takoj za Bežigradom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 500-21
Dvosob. stanovanje
takoj oddam v Bolgarski ulici št. 2?.	505-21
Dijaške sobe
Dijaka (injo)
sprejme učiteljska družina v vso oskrbo. Center mesta. pomoč pri učenju, klavir, nemška konverza cija in strcgo nadzorstvo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	42(1-22
Lovske ouške
floberti, brovning pištole, lovske in ribiške potrebščine	350a
F. K. KAISER, puškar
Ljubljana, Kongresni trg 9.
Odvetnika
<1 r. Fran IV o v a k
in
dr. Bragotin Tre©
sta združila svoji pisarni v skupnih prostorih
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. Ia,
zgradba Ljubljanske kreditne banke.
1673
t
Občin« Ljubljana Mestjii pogrebni zavod
84
Pri svitu mesečine ga je kmalu zagledala. Zraven raztrganega in okrvavljenega Tar-zanovega telesca je ležal veiik gorila—mrtev. Ko je pocenila k Tarzanu in pritisnila uho na njegove prsi, je začutila v njih slabotno dihanje in utripanje srca. Nežno ga je vzela v naročje in ga odnesla po temni džungli k svojemu rodu.
Dijaška stanovanja
priporoča »Posredovalec«, Tavčarjeva 6.	654-22

Sostanovalca
s hrano takoj sprejme restavracija »Soča* na Sv. Petra cesti 3.	432-23
Sostanovalca
sprejmem. Naslov v osrlas. oddelku »Jutra*. 533-23
2 opremljeni sobi
oddam skupno ali posamez no. Na Kodeljevo 13 — nasproti Leoniščn. 653-23
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nadvse ljubljena soproga, hči, sestra, teta, sinaha in svakinja, gospa
Marica Prislan
soproga gostilničarja
dne 6. t. m. ob pol 2. uri zjutraj po daljšem mukapolnem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno v Bogu preminila.
Pogreb drage pokojnice bo v Četrtek, dne 7. januarja 1932 ob 2. uri popoldne izpred mrtvašnice Stara pot št. 2 na pokopališče k Sv. Križu.
Domžale-Ljubljana, dne 6. januarja 1932.
Žalujoči ostali.
Za desin£ekcijo s LYSOFORM
Za nego kože: LYSOFORM - toaletno milo
Za usta in zobe: MENTOL • LYSOFORM
Garantirana konstrukcija!
Din 1300.—
posteljnino.
FRANC JAGER
tapetništvo Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 29
priporoča svoje najmodernejše fotelje vseh vrst, modroce, otomane, žimo, zložljive postelje, patentne divane itd.	6856
Najmodernejša oblika!
Din 1300.—
obesse
J9TAN
Ltnikai
LJUBLJANA - PALAČA VIKT0RIA
TO JE ZNAMKA OBLEKE TISTIH DAM IN GOSPODOV. KI SO ZGLEDNO ELEGANTNI OS NEPRETIRANIH IZDATKIH
/Ul ste že naročnik ® slovenske ilustrovane tedenske revije »življenje in svet" ?
OTVORITEV NOVE ŠPEDICIJE
Vljudno naznanjam, da otvorim z novim letom 1932 v Dalmatinovi ulici 10, na~ sproti »Hotela štrukelj« špedicijsko tvrdko, ki jo bom vodil pod imenom
ŠPEDICIJA „PETAN"
Večletna praksa v stroki me usposoblja, da bom prejeta naročila točno in solidno izvrševal Cenjeni naklonjenosti se priporoča JOŠKO PETAN, lastnik špedicij« »PETAN«, Ljubljana, Dalmatinova 10, Tel. in ter. 3376.	1603
+

Naša nepozabna zlata mama, starica in tašča, gospa
CLnionija (faučar
rof. Hrastnik
posestni ca in gostilničarka
je sinoči, stara 89 let, za vedno zatisnila svoje pretrudne oči.
Pogreb predrage naše mame bo v petek, dne 8. januarja t. L ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Kostanjevica na Krki, dne 6. januarja 1932.
POLDE BUČAR, sin; ANGELA BUČAR roj. FODJED, sinaha; ANTONIJA MAURER roj. BUČAR, hči; DR. VT KO MAU-RER, zet; ACA BUČAR, vnuk.
'mh*
V' V * fcl/fi
-•Ji".-®-

Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra* Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc