I
Mojstrana
in okolica.
prst, uporabljiva za žganje cementa, Id so ga mnogo rabili v telo napredujoči vodni tehniki V Mojstrani postavijo precej veliko tovarno za izdelovanje cementa, ki privleče tudi tuje delavstva Dočim se industrija precej menja, pa ostane skozi vso dobo nespremenjeno poljedelstvo. Zaradi visoke planinske lege in ozkih, hladnih gorskih dolin, so bili posestniki prisiljeni, služiti si poleg poljedelstva hruh v industriji, kajti polje ni donašalo niti toliko, da bi preživeli svoje družine. Glavni pridelki so bili in so tudi še danes ▼ Mojstrani in okolici krompir in bob, od žitaric pa rž, ki še dosd dobro uspeva. Koruza dozori redko in jo zaradi tega malo sade. Tako zvane surovine, kar potrebujejo za krmo prašičev, uspevajo za silo.
Pač pa je zelo razvita živinoreja. Na planinskih travnikih raste najslajša planinska travica, polna dišečega cvetja. V poletnih mesecih pasejo živino. Zelo razvita pa je v Mojstrani in okolici ovčje-
reja. Po več sto ovac pasejo po planinah. Kmal« spomladi, ko komaj od-kopni sneg, jih pasejo okoh vasi in potem se pomikajo vedno višje ia višje, do višin, kamor niti gozd več ne sega, pač pa zelene v vročih poletnih mesecih najslajša planinska zelišča. Dočim govedo skrbno čuvajo in ga spravljajo v planinske hleve, pa pastir ovcam sploh ne more slediti Spomladi jih vidi, potem pa mu mnoge izginejo izpred oči skozi vse poletje. Nekaj ovac se vrne v jeseni samih, druge pa morajo iskati po skoraj nedostopnih pečinah. Tudi zunaj ostane marsikatera in jo uniči zelo osfcra planinska zima. V zadnjih letih pa je Mojstrana zelo zaslovela. Ko so ljudje pričeli ceniti prirodne krasote m spoznali njih vrednost za človeško zdravje, kakor tudi za razvedrilo duha, je postala Mojstrana središče našega planinstva. Pa zakaj tudi ne? Kje neki so lepši in lažje dosegljivi prirodni čari, kakor baš v okolici Mojstrane. Okoli in okoli je obdana od gorskih velikanov, katerim kraljuje naš gorski očanec, mogočni Triglav. Skoraj iz vasi Mojstrane se cepijo tri prekrasne doline, ki vodijo s prav majhnim vsponom v neposredno vznožje Triglava. Kdo še m slišal o prekrasni dolini Vrat, v kateri prši čez pečine divni slap Peričnik? Prav tako lepi pa sta sosedni dolini "ot in pa Krma. Care teh krajev je najbolj ovekovečil za naše planinstvo velezaslužnl planinar, lansko leto umrli župnik Aljaž. Kot župnik na Dovjem, v katero faro spada tudi Mojstrana, je neumorno deloval in dosegel, da so postavili v vratih veliko planinsko kočo, ki nosi tudi njegovo ime »Aljažev dom« in »Aljažev stolp« vrh Triglava.
Prav tako kakor krasna pokrajina sama pa so sloveče tudi mojstranske čebele. Med prve in najzaslužnejše čebela* Slo^nije moramo prištevati starega Ambrožiča po domače Ambrušča is Mojstrane, ki je pridobil našemu slov. čebelarstvu svetoven sk>ve& Mnogo njegovih panjev je romalo celo v Ameriko, največ pa v severne pokrajine, na Švedsko in Norveško.
V bližini Mojstrane, v krasni gorski dolini ima svoj lovski gradij naš kralj, kamoir poleti in jeseni večkrat zahaja.
Leto IV.
V Ljubljani, dne 5. julija 1928
27. štev.
Naše nastarejše naselbine najdemo na važnih križiščih cest, ob večjih rekah ali pa ob potokih, s precej stanovitno vodo. Med take kraje spada tudi naša prijetna gorenjska vasica Mojstrana. Kdaj so prišli prvi naseljeniki v te kraje, ne moremo točno povedati, ali toliko je znano, da je bila Mojstrana v neposredni zvezi s staro industrijo na Jesenicah in na Javorniku, ki sta pa že zelo stari Ze v 17. stoletju je slovelo razno orodje iz mojstranskih fužin. Železno rudo, ki so jo kopali v velikih rudnikih v bližini Golice, pri tako zvanih »Savskih jamah«, so topili na Plavžu pri Jesenicah in jo nato oddajali v okoliške fužine, kakor v Radovno, Moste in Mojstrano. Posebno slovelo je takrat javorniško jeklo. Višek je dosegla železna industrija v gornjem delu Gorenjske pod družino baronov Coisov, ki so bili tudi gospodarji skoraj vseh gozdov v dolinah Save Bohinjke in pa Dolinke. Njihovi nasledniki so bili Ruardi, ki so prodali svoje idustrijske pravice, kakor tudi velik del posestva, sedanji gospodarici Kranjski industrijski družbi. Železna industrija pa je pričela pešati v vseh manjših podjetjih v drugi polovici preteklega stoletja, posebno z otvoritvijo železnic, ko je prišlo tuje, cenejše, ali tudi dosti slabše blago na naš trg. Ko je napredovala tehnika in so jeli zidati večje vodne zgradbe ter vpre-gli v industrijo tudi močnejša vodovja, so sezidali na Jesenicah velike železarske tovarne. To je napravilo konec skoraj vsem našim manjšim fužinam, tako tudi moj-stranskim. — Ta čas se je pričel že drug zaslužek za naše gornje Gorenjce. Pričela" se je razvijati lesna trgovina in industrija. Ze v tistih časih, ko v dolnjem delu Gorenjske, kakor tudi v Bohinju še sanjali niso o važnosti današnje naše najvažnejše gospodarske panoge, so Mojstrancl in tamošnji okoličani že trgovali z lesom in sicer samo s trdim in to v prvi vrsti z orehovino in jeseriOm. Zupan iz Podkuž pri Mojstrani je kupoval in prodajal omenjene vrste lesa na Koroško, posebno v Beljak. Sploh so imeli gornji Gorenjci vezi le s koroškimi mesti in to največ radi tega, ker so jih vezale s Koroško veliko lepše ceste, kakor pa z Ljubljano in pa ker je gorenjski les koncem koncev preko Koroške priromal .na Dunaj v že takrat dobro urejene tovarne za pohištvo. Glavna pot v širni svet iz gornje Gorenjske je vodila preko Karavank, čez gorski prelaz Koren, ki je pa danes skoraj čisto pozabljen. Šele po otvoritvi gorenjske železnice so se razmere temeljito spremenile. Polagoma še je pričela razvijati lesna trgovina z mehkim lesom in zaslovela sta gorenjska smreka in mecesen. V devetdesetih letih prihajajo na Gorenjsko razni italijanski trgovci, ki kupujejo les in ga pošiljajo deloma oez Ljubljano v Trst in pa preko Trbiža v razna italijanska mesta. Počasi se pričnejo uveljavljati tudi .razni domači lesni trgovci. Poprej majhne vodne žage samice, ki so rezale les za domačo porabo, se množe in večajo in se počasi spreminjajo v velike jarmenike (gatre). Železno industrijo je nadomestila lesna in Mojstranci, kakor tudi vsi njihovi sosedje se preživljajo z lesno industrijo. Med tem pa pridejo tujci in odkrijejo v okolici Mojstrane nove zaklade. Spoznajo, da je kamenje, odnosno
Svečana proslava Sokola II., ki se je vršila v Ljubljani. Na tej proslavi so vzorno nastopile sokolske vrste tega društva
Dimitrije Jankovič, priljubljeni pravoslavni župnik v Ljubljani, je te dni praznoval svojo petdesetletnico. Rojen je bil 1. 1878. v Sremskih Karlovdh, presto-lici srbskih patrijarhov. Bil je nekaj časa kot župnik v Osjeku, do prevrata je bil ua Dunaju, od I. 1921. je pa v Ljubljani kot vodja pravoslavnih vernikov
Ameriški poslanik v Beogradu g. Prince je pred neka) dnevi predaval na ljubljanski univerzi v precej dobri slovenščini o vplivu ameri-čkijh visokih šol za javnost
i Novi sokolski dom v Cerkvnici. Vrli Sokoli v Cerknici I so si postavili svoj dom, ki je "V ponos naših naprednjih vNotranjcev, ki so mnogo žrtvovali, da so ga zgradili, in jV okras že itak lepega kraja. Otvoritev je bila zelo slovesna. Lepega slavja se je udeležilo poleg Sokolov tudi mnogo drugih domačinov in naprednih okoličanov. — Po naši lepi Sloveniji stoji že mnogo sokol skih domov, kar kaže, da je naše ljudstvo vedno naprednejše in da pojmuje velike naloge, ki jih vrše naša vrla sokolska društva zlasti po deželi. Ti sokolski domovi so znaki naprednosti tudi zato, ker tvorijo temelje kulturnemu delu med našimi podeželani, kajti poleg telovadbe vrše naši Sokoli tudi prosvetno in vzgojno delo
V5"*.'**
Nesrečni fantje iz Prebačervega pri Kranju, ki so postali žrtev pijanega človeka. Janez Pipan, Matevž Kladivc in France Zavrl. Poleg treh nesrečnežev, ki so rešeni muk, pa trpi mnogobrojna Nagličeva dru-Bna, ker so ji očeta kot zločinca zaprli, trpe pa tudi svojci žrtev podivjanosti, ki ne pozna nobenih Glavni krivec takih žalostnih dogodkov je skoraj vedno nesrečni alkofooL Tako je M tudi tukaj
alknhnl ki namir»v!ia	iij jj^ Zaceli© Y »ožubonosna dejanja
Kiparska razstava na Tehnični srednji šoli v Ljubljani. Da se povzdigne naša stara domača lončarska obrt, so otvorili na omenjeni šoli oddelek za izdelovanje posebno lepih, umetno izde-
iMrift tof^ars*-*1 in kiparskih predmetov iz ilovice
f
Prav tako kakor po naših mestnih ulicah in v zadnjih letih tudi v mestih okoliščih, prodajajo tudi grugod v vročih pokrajinah sladoled in pa razne hladilne pijače. Na desni zgoraj vidimo prodajalca sladoleda na indijskem otoku Borneo, na levi zgoraj prodajalce ledenih pijač v Kairu in pa limonadar-ja iz Carigrada, na levi pa potujočega sladole-darja iz Tokinga na Kitajskem. — Tem ori-jentalskim prodajalcem hladilnih pijač so slič-ni tudi prodajalci takih pijač, ki jih vidimo po naših južnih mestih in tudi v Bosni, v Sarajevu, kjer prodajajo po ulicah hladilne pijače turški prodajalci, ki z zategnjenhni glasovi vabijo žejne ljudi
Dva »častna« zastopnika tujine. Kakor smo že poročali v naših dnevnikih, naše kraje kaj radi po-sečajo tudi inozemski nepridipravi. Na desni vidimo A. Rouseka, doma iz Nachoda na Češkem, ki je vlomil v podružnico Gospodarske zadružne banke v Kranju, v sredini pa medarodnega pustolovca žida Liebenmanna, ki je izvršil velike tatvine na Danskem rn se je med letošnjim velesejmom ijadrževal v Ljubljani. Na veletatu Liebermanna je razpisana zelo visoka nagrada, ki jo dobi oni, ki ga iziroči iroki pravice
Strašni morilec Francoz Gerome Prat, ki je iz naslade moril in umoril kakih 20 žensk. — Spodaj vidimo njegovo zadnjo žrtev gdč. Evgenijo Focčjevo
Nobilov strojnik na zračni ladji iPomella, ki se je ubil, ko se je ponesrečila
»Italia« »Italia«
Dva vodja švedskih rešilnih eks pedicij Lundborg in kapitan Tor-ceberg
Poročnik Lundborg, ki
rešil
je Nobfia
Usoda raketnega avtomobila. Kakor smo že poročali v preteklem mesecu, poskušajo nove vrste gonila za avtomobile. Ali kakor vidimo, je še daleč do uporabe takih vozil
Ihprave za prejemanje radio poročil Nobila ni njegovih sodrugov, ki Se sedaj zorzi«ejo po tojegovi krivdi, odreszani od ostalega sveta
bister Smith, kandidat ameriške demokratske stranke za predsedniško mesto Unije, se v prostem času zabava z igranjem golfa
Tudi Nobilove žrtve. Posadka hidrOplana, ki jo smatrajo za izgvbJJe-no, ker se ne vrne iz reševalnega poleta