/Primorski Št^SS (15.187) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi. _________________________ TCST-J. Montecchi 6-Tel, 040/7796600 GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. M81/533382 ČEDAD-Ul. Ristori 28-Tel. 0432/731190 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ICISALPINA GESnONL BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 1500 LIR TOREK, 28. MARCA 1995 Televizijo imamo, dajo gledamo! Bojan Brezigar Minilo je že skoraj dvajset let od večera, ko smo v uredništvu z veseljem sprejeli novico, da so bili v zakon o reformi italijanske radiotelevizijske družbe vključeni tudi televizijski sporedi v slovenščini. Televizija je bila že takrat daleč najpomembnejši medij, Čeprav zasebniki po njem še niso posegli in je bila tudi državna televizija skromna in pogosto dolgočasna. Sedaj je vse drugače. Televizijski medij je navalil na naše življenje, vdrl v naša stanovanja, postal je del našega vsakdana. V Italiji je televizija opravila pomembno vlogo pri poenotenju jezika, pri manjšini, še zlasti med našo mladino, pa je pospešila postopek, ki mu strokovnjaki pravijo tiha asimilacija. Slovenski televizijski sporedi torej niso nikakršen luksuz, ampak ena izmed življenjskih potreb manjšine. To so spoznali širom po Evropi, in zato danes vse večje manjšine razpolagajo s svojimi - pa Čeprav skromnimi - televizijskimi sporedi. Slovenci smo na koncu tega seznama, Čeprav nam je zakon televizijo priznal že pred dvema desetletjema. Tudi to, kar smo dobili, nas še ne more zadovoljiti: pol ure dnevno je premalo za naše potrebe. Tistim, ki bi k temu pripomnili, da »šenkanemu konju« ne kaže gledati v zobe, pa je treba povedati, da nam te pol ure ni nihče podaril, ampak zanjo plačujemo davke in tudi naročnino družbi RAI; verjetno vest-neje, kot drugje v Italiji. Na pripombe, da bi lahko že imeli veC, ko bi sami drugače ravnali, pa kaže odgovoriti pragmatično, da sedaj imamo vrabca v roki, nihče pa nam ne prepove, da še vedno sanjamo o golobu na strehi, o daljših sporedih, o povezovanju manjšinskih televizij, in še o marsičem. Pa tudi polemik v zvezi z ravnanjem RTV Slovenije ne gre pretesno povezovati z nastankom slovenske televizije, ali manjšino celo kriviti za zasenčenje sporedov koprske televizije. S tem bi samo nasedali provokacijam z vrha, ki se otepa svojih odgovornosti in jih skuša zvrniti na najšibkejše. Pa dovolj s tem pisanjem Včeraj smo končno dobili slovensko televizijo. Dolgo smo jo čakali in na vsakem vogalu protestirali, ker je še nismo imeli. Dejstvo, da jo imamo, nam je lahko samo v veselje. Pomagajmo ji, da bo zadihala s polnimi pljuči, da bo iz dneva v dan boljša, da jo bodo naši ljudje, predvsem mladi, radi gledali. Kajti televizija ni zato, da bomo o njej polemizirali, ampak zato, dajo gledamo! g VN Brazilije: prvi 1 Berger (Ferrari) Nemec Michael Schumacher (Benetton Renault) in Skot David Coulthard (VVilliams Renault) sta bila zaradi uporabe napačnega goriva na prvi letošnji dirki svetovnega prvenstva formule 1 za VN Brazilije diskvalificirana. Na dirki je bil Schumacher prvi, Coulthard pa drugi, zato je zmaga pripadla Avstrijcu Gerhardu Bergerju (Ferrari, na sliki AP)), ki je dirko končal kot tretji.Be-netton in VVilliams sta že napovedala pritožbo. Na 23. strani | Vlada v Pretorii se je | rešila Winnie Mandele CAPE TOWN - Južnoafriški predsednik Nelson Mandela je včeraj odstranil iz vlade narodne enotnosti svojo bivšo ženo VVinnie Mandelo, ki je bila namestnik ministra za znanost, umetnost in kulturo. Sklep sta že podprla tako Afriški narodni kongres kot sindikalna centrala Cosatu, saj je 61-letna VVinnie v zadnjem obdobju s svojim političnim ekstremizmom in nepredvidljivostjo vse spravljala v zagato. SINOČI Z DEŽELNEGA SEDEŽA RAI V TRSTU / DVAJSET LET PO ODOBRITVI ZAKONA Prva slovenska TV oddaja Oddajalli so jo na samostojnih frekvencah - V prvem poskusnem TV dnevniku vesti iz Italije in Bosne, zatem pa tudi deželne vesti iz Devina in Gorice - Dokumentarec o Doberdobu TRST - Slovenci v Italiji imamo od sinoči svoj televizijski program na državni televiziji RAI. Ob 20.30 je stekla po etru tretje italijanske mreže RAI v slovenske domove prva, poskusna oddaja: televizijski dnevnik s kulturnim dokumentarcem. Dvajset let potem, ko jo je obljubila, je torej 'država svojo obljubo izpolnila. Na to čakanje se je navezal odgovorni za slovenske informativne oddaje Saša Rudolf v svojem uvodnem pozdravu. Zatem so stekla poročila, ki jih je vodil Miro Oppelt. Po vesteh o umoru podjetnika Guccija v Milanu in nadaljevanju bojev v Bosni, so bile na vrsti domače novice: napoved zasedanja Šolskih ministrov iz 21 držav v devinskem Zavodu združenega sveta in posnetek o 10 Film-video-monitorju iz Gorice. Po koncu prvega poskusnega dnevnika je gledalce pozdravil ravnatelj slovenskih sporedov Filibert Be-nedetič, nakar je bil na sporedu Se dokumentarec o Doberdobu. Na 3. strani Guverner centralne banke Fazio pohvalil potek zdravljenja javnih računov TRST - K pozitivnemu poteku na italijanskem valutnem in borznem trgu je včeraj veliko prispeval tudi poseg guvernerja Banke Italije Antonia Fazia na slovesnosti, na kateri so mu izročili Ta-rantellijevo nagrado. Fazio je potrdil tisto, kar je bil že napovedal predsednik vlade, in sicer, da bodo proračunske potrebe kljub zvišanju obrestnih mer nižje od 138 tisč milijard lir, kolikor je predvidel lanski vladin ekonomski program. Se več, guverner je tudi napovedal, da bo primarni pro-računski presežek višji od treh odstotkov BDP. Na 11. strani Minister Kacin je nepravilno prehiteval LJUBLJANA - Kot so povedali na upravi za notranje zadeve Kranj, so v preiskavi ugotoviti, da je prometno nesrečo, v kateri se je huje poškodoval slovenski obrambni minister Jelko Kacin, povzročil minister sam, ko se je za prehitevanje odločil v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal avtobus reske registracije. S tem je izključena tudi krivda voznika belega vozila, ki je pred tem prehitel ministrov avtomobil. Iz Kliničnega centra pa so sporočili, da Jelko Kacin dobro okreva. Berlusconijev 27. marec RIM - Z ostrim in napadalnim govorom je lider Forza Italia in Kartela svoboščin Silvio Berlusconi včeraj v milanskem gledališču Manzoni proslavil prvo obletnico volilne uveljavitve. Berlusconi, ki je zahteval predčasne politične volitve že v juniju, je svoje nasprotnike prikazal kot sovražnike svobode in demokracije, časopise pa obtožil izkrivljanja resnice. »Levica govori o pravilih, misli pa samo na prepovedi. V vseh državah zakoni proti monopolom zadevajo vsa industrijska področja, od avtomobilov do računalnikov,« je dejal Berlusconi. Ob imenih D’Aleme in Bossija je občinstvo žvižgalo, ob imenu predsednika republike pa ritmično skandiralo »goljuf, goljuf«. Obletnico volilne uveljavitve je v Ri-proslavil tudi predsednik NZ Fini. Na 2, strani mu i ITALIJA / ZLOČIN ODJEKNIL V SVETU VISOKE MODE Skrivnosten umor podjetnika Maurizia Guccija v Milanu Morilec ranil vratarja in nato pobegnil z avtomobilom MILAN - Neidentificiran morilec je včeraj zjutraj v Milanu ubil Maurizia Guccija, enega od zadnjih predstavnikov znane italijanske dinastije kreatorjev. Morilec, ki je po zločinu pobegnil, je čakal na Guccija v zasedi, mu sledil do mada in ga ustrelil. Preden je zbežal, je morilec ranil v roko vratarja poslopja, kjer je podjetnik imel svoj urad. Smrt Maurizia Gucija, ki je pred poldrugim letom prodal arabskim investitorjem svoj koncem, je močno odjeknila v svetu visoke mode. Na 3. strani Danes v Primorskem dnevniku Trdi časi za kadilce Deželno upravno sodišče v Laciju je objavilo razsodbo, s katero prepoveduje kajenje v vseh za javnost odprtih prostorih. stran 2 Škedejski delavci na zatožni klopi Avgusta lani so se delavci Skedenjske železarne napotili proti mejnemu prehodu priSkofijah. Ubraniti so hoteli delovna mesta, sedaj pa so se znašli na sodišču. Stran 4 Ravnatelj SDGZ o izbiri poklica Ravnatelj SDGZ Vojko Kocjančič o letošnjem vpisu na višje srednje Sole in možnostih za zaposlovanje. Stran 4 Odobren pravilnik o jusarjih Tržaški občinski svet je sinoči odobril pravilnik, ki ureja odnose med občino in jusarskimi odbori. Stran 5 Opozicija kritizira spremembe Gorica - Za opozicijo so spremembe v pokrajinskem odbora se en poskus reševanja potapljajoče se ladje Stran 9 Še o občnem zboru KZ Zborovanju tržaških kmetov namenjamo celo stran. Stran 13 KARTEL SVOBOŠČIN / OB PRVI OBLETNICI VOLILNE UVELJAVITVE Berlusconi obljublja Kartelu »nov, odločnejši 27. marec« Sealfaro, D'Alema in Bossi glavne tarče njegovega napada MILAN »Levica govori o pravilih, v bistvu pa gre prevsem za prepovedi. NoCejo razumeti, da zakon proti monopolom mora veljati na vseh področjih, od avtomobilov do kompjuterjev.« Silvio Berlusconi je včeraj v milanskem gledališču Manzoni proslavil prvo obletnico volilne zmage z ostro polemičnim govorom. Tar Ca njegovih bodic so bili predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, trajnik Demokratične stranke Massimo D’Alema in Uder Severne lige Umberto Bossi. Berlusconijevim zbadljivkam so se udeleženci odzvali z žvižganjem, ob imenu predsednika republike pa scandirali še »goljuf, goljuf«. Berlusconi je lansko volilno uveljavitev predstavil kot zmago »ljudi proti vsakovrstnim oblastem«. Slednje sicer še vedno oobvladujejo državne vzvode, toda Berlusconi je kljub temu še »ponosen, pozitiven, tvoren in sanjač«. Padec svoje vlade je pripisal »prekuciji«, vendar opozoril, da se »s prekucijo lahko zruši vlado, ni pa mogoCe zabrisati razlike med dobrim in slabim«. Poslušalcem je obljubil »nov 27. marec« in se zavzel za predčasne volitve že v juniju. Po govoru v dvorani je Berlusconi na kratko in nepričakovano spregovoril tudi v preddverju, da ne bi bili prikrajšani tisti, ki niso mogli v dvorano. V tem okviru je njemu nasprotne medije obtožil, da sistematično dezinformiraj o ljudi in da mu pripisujejo besede, ki jih ni nikoli izrekel. Sebe in svoje privržence je predstavil kot »misijonarje resnice, ki se zavzemajo, da bi v Italiji ohranili demokracijo, resnico in visok življenjski standard«. Obletnico volilne uveljavitve Kartela svoboščin je v Rimu proslavil tudi predsednik Nacionalnega zavezništva Gian-franco Fini, ki je bil ob tej priložnosti ostrejši, kot v prejšnjih dneh. Potrdil je lojalnost Berlusconiju in obenem poudaril, da bo možnost predčasnih političnih vohtev junija v znatni meri odvisna od izida deželnih volitev. Ce bi Kartel krepko zmagal bi bile po njegovem mnenju volitve poleti neizbežne. Tradicionalnim tarCam napadov (Scalfaro, D’Alema, Bossi) je Fini dodal tudi Romana Prodija. RIM / IZSILJEVALI VATIKAN Primer Orlandi: policija aretirala Francesca Sbrocchija FOGGIA - Policija je v noCi na ponedeljek aretirala Francesca Pia Sbrocchija (na sliki), ki naj bi si omislil izsilje-valno akcijo zoper Vatikan, od katerega je Sbrocchi, z zavestno ali nezavestno pomočjo ravnatelja Caritasa duhovnika Tonina Inti-sa, zahteval 40 milijard lir odkupnine za Emanuele Orlandi, hčer nekega uslužbenca Svetega sedeža, ki je skrivnostno izginila pred 10 leti. Sbrocchija so včeraj zjutraj odpeljali v Rim, kjer ga bodo ztasliušali. Pred odhodom je neki policijski funkcionar izrazil mnenje, da bo mož sodeloval s preiskovalci. Sicer pa so Sbrocchija, ki je fana- tični pristaš kamoristic-nega kolovodje Cutola aretirali v stanovanju, ki mu ga je dal na razpolago tamkajšnji Cari-tas. Sbrocchi je izginil pred dnevi, potem ko je iz blagajne Caritasa odnesel 3 milijone lir. Zato so bil itisti, ki so ga poznali, gotovi, da se bo kmalu spet pojavil, kot se je v resnici tudi zgodilo. RIM / FINANČNO MINISTRSTVO VARČUJE RAZSODBA / V RIMSKIH JAVNIH LOKALIH »740" ne bo na dom RIM - Italijanski davkoplačevalci ne bodo niti letos dobili na dom obrazcev 740. Finančno ministrstvo se je moralo odpovedati nacrtu, ker mu je zmanjkalo sredstev. Zaradi gospodarskih ukrepov za uravnovešenje proračuna, ki jih je na predlog Dinijeve vlade odobril parlament, je bilo tudi finančno ministrstvo prisiljeno k »zategovanju pasu« in je zato odložilo uresničitev projekta, ki je bil mnogim zelo pri srcu. »Omejitev sredstev za državno upravo nas je prisilila, da smo se odrekli projektu, za katerega bi potrošili 12 milijard lir,« je povedal generalni tajnik ministrstva Zucchelli, po katerem pa bo pobudo najbrž mogoče uresničiti prihodnje leto. Za načrt se je zavzemal tudi finančni minister Fantozzi, ki je še v prejšnjih dneh zagotavljal parlamentarcem, da pripravlja naCrt. V finančnem ministrstvu so nameravali poslati na dom obrazec 740, ki bi bil imel že vpisane osnovne osebne podatke davkoplačevalca, vsem tistim davkoplačevalcem, ki se niso poslužili obrazca 730 ali niso prosili za pomoC komercialista. Poleg osebnih podatkov bi bili dodati obrazcu še list s podatki o donosu zemljišč in poslopij, ki bi jih bil davkoplačevalec lahko prepisal, Ce medtem ne bi bilo sprememb. »Odmevi na zamisel so biti zelo pozi tivni in zato računamo, da bomo projekt uresničili prihodnje leto,« je še povedal Zucchelli, ki je menil, da bo finančno ministrstvo do prihodnjega leta lahko še smotrneje izbralo imena naslovnikov. Računajo namreč, da se bo letos vsaj podvojilo število davkoplačevalčev, ki se bodo poslužiti obrazca 730, ki ga je treba predložiti do 31. marca. Prepovedali kajenje RIM - Ministrstvo za zdravstvo bo moralo v roku 30 dni sprejeti potrebne ukrepe in z odredbo prepovedati kajenje v vsakem zaprtem ambientu, kjer se nahajajo ljudje. Tako določa razsodba prve sekcije upravnega sodišča iz Lacija, ki jo je včeraj objavil CODACONS, to je organizacija, ki združuje številna združenja uporabnikov. Priziv proti nekaterim ukrepom ministrstva za zdravstvo sta v imenu združenja Lega Ambiente in Gibanja za obrambo nekadilcev vložila odvetnika Carlo Rienzi in Giuseppe Lo Mastro, tajnik in predsednik CODACONS. Z isto odredbo pa so sodniki upravnega sodišča zavrnili zahtevo, s katero je CODACONS zahteval prepoved kajenja na de- lovnih mestih, kanor pač javnost nima dostopa. Po mnenju upravnega sodišča bo prepovedano kaditi na osnovi posameznih sklepov, ki jih bodo lahko sprejeti delodajalci. Razsodba lacijskega upravnega sodišča določa tudi kriterije, na osnovi katerih je treba določiti prostore, v katerih je treba izvajati odredbo o prepovedi kajenja. Normativ razsodbe temelji na zaščiti zdravja pred pasivnim dimom. Predsednik CODACONS Lo Mastro je ob tem sklepu izrazil veliko zadovoljstvo predvsem zato, ker SCiti prebivalstvo pred posledicami kajenja, predvsem pasivnega. Ob vsem tem gre povedati, da je Italija med tistimi državami, kjer se je v zadnjih letih zmanjšala upora- ba cigaret. Po statistikah so italijanski kadilci leta 1979 pokaditi po 1720 cigaret, sedaj pa 1690; podobni podatki prihajajo tudi iz Francije, italijanski trend pri kajenju cigaret pa je tudi nižji od angleškega in nemškega, vendar znatno višji od nizozemskega. V tipično mediteranskih državah pa nasprotno beležijo občutno porast uporabe cigaret: v Grčiji je število pokajenih cigaret naraslo od 2320 na 2860 cigaret, v Španiji pa od 1910 na 2030 cigaret letno na kadilca. Zmanjšano uporabo cigaret v Italiji je treba po vsej verjetnosti povezati tudi s proti-kadilskimi normativi, ki so bili sprejeti na posameznih teritorialnih območjih. NOVICE TERNI / POLICAJ IN GASILEC PRISEBNO POSEGLA Zaslišana Marin in Missera v okviru opreiskave o korupciji VIDEM - Sodnica za predhodno preiskavo pri videmskem sodišču Angelica Di Silvestre je včeraj zaslišala podjetnika Giovannija Marina in bivšega pokrajinskega tajnika KD Luciana Mis-sero, ki sta bila aretirana prejšnji petek skupaj z bivšim poslancem Adrianom Biasuttijem in obtožena korupcije. Preiskava zadeva podkupnine, ki naj bi jih podjetnik Marin plačal, da bi si zagotovil gradnjo novega sedeža videnskega občinskega podjetja za vodo, plin in elektriko Amga. Danes bo sodnica zaslišala še Biasuttija. Sodnica Di Silvestre ni hotela spregovoriti o vsebini zasliševanja in molčal je tudi Sef državnega tožilstva Giorgio Caruso. Povedal je le, da so preiskovalci v tem primeru odkriti priče (gre za politike in nepolitike), ki naj bi bili pripravljeni na sodelovanje z oblastmi. V začetku marca je bil v okviru iste preiskave aretiran videmski draguljar Rodolfo Battilana. Zakon proti monopolom RIM - Pogledi so Se vedno različni, toda napetost je manjša. Med progresisti, Forza Italia in Fi-nivestom je vsaj začasno prevladalo vzdušje premirja glede zakona proti televizijskim monopolom. To je dokazalo tudi včerajšnje soočanje, ki ga je organizirala D SL in na katerem so biti prisotni voditelji Hrasta, Berlusconijevega gibanja in Fininvesta. O nujnosti ustreznega zakona, ki naj ureja uporabo etra, pa je spregovoril predsednik posebne poslanske komisije Giorgio | Napolitano. Po več koM3 urah rešili žensko, ki je $ hčerko v rokah grozila s samomorom Kaže, da je bila živčno izčrpana, sama, brez dela in v hudi revščini TERNI - Po veC kot 13 urah se je sreCno razpletla dogodivščina ženske, ki je grozila, da se bo s hčerko v rokah vrgla na cesto: policijski agent in gasilec sta jo namreč zadnji trenutek zadržala. Približno 30 let stara ženska je z 18-meseCno hčerko že sinoči okrog 21. ure zaposlila policijo, karabinjerje, gasilce, prišli so tudi njen osebni zdravnik in drugo osebje centra za umsko zdravljenje, ki so jo skušali odvrniti od njene namere. Nič pa ni pomagalo, na trenutke se je pojavila na oknu, v rokah je imela daljnogled, hčerki je velela, naj stopi na okensko potico. Včeraj nekaj pred 11. uro pa so se policaji in gasilci odločili, da po- sežejo. Potem ko so pod oknom (ki je bilo v prvem nadstropju) raztegnili varovalno platno, so vdrti skozi vrata skromnega stanovanja. Z njimi je bil tudi njen osebni zdravnik. Ko se je ženska zavedela, kaj se dogaja, je sedla na okensko potico. V trenutku sta bila pri njej policaj in gasilec, zagrabila sta otroka. Zenska se je spustila proti tlom, vendar so jo ujeli. Pospremiti so jo v bolnišnico, hčerko pa so izročili v varstvo babici. V zadnjem obdobju je nesrečnica bolehala zaradi hude ZivCne izčrpanosti. Kaže, da jo je otrokov oče, neki Albanec, že pred Časom zapustil in se vrnil v domovino. Ostala je sama, brez dela, in je živela v hudi revščini. Trenutek, v katerem sta policaj in gasilec zgrabila otroka in preprečila njegov padec TRST / ZGODOVINSKI DOGODEK V 2IVLJENJU SLOVENCEV V ITALIJI Sinoči so se začele slovenske TV oddaje Vesti iz Italije, Bosne, Devina, Gorice, oddaja o Doberdobu TRST - »Čakali smo, in vendar dočakali, da je slovenska beseda stekla iz televizijskih študijev sedeža RAI v Trstu.« S tem stavkom odgovornega za slovenske informativne oddaje SaSe Rudolfa so se sinoči zaCele slovenske televizijske oddaje na tretji mreži italijanske državne televizije RAI. Rudolf je hotel že v prvem stavku spomniti, da so morali Slovenci v Italiji Čakati leta in leta, predno je država izpolnila obljubo zapisano v zakonu izpred skoraj dvajsetih let. Naposled je vendarle napočil cas, da so tudi zamejci dobili »svojo« televizijo: bilo je to sinoči ob 20.30. Televizijski poskusni dnevnik je napovedala Tamara Stanese, nakar je stekla uvodna sigla s slovenskim napisom Furlanija-Julijska krajina in pripisom Izredna TV oddaja. Sasa Rudolf je popeljal slovenske gledalce na ogled televizijske hiše, redakcije, elektronske montaže, režije, do televizijskega studija, iz katerega bodo odslej oddajali slo- venski dnevnik. Prvi dnevnik je vodil novinar Miro Oppelt. Po vesteh iz Milana in Bosne sta bili na vrsti domači novici: najprej napoved o bližnjem zasedanju šolskih ministrov iz 21 držav v devinskem zavodu združenega sveta, nato posnetek o 10 Filmu video monitorju iz Gorice, ki ga je pripravila Eva Fornazarič. Tako se je tudi končal prvi krajši poskusni TV dnevnik, Oppelt pa je že napovedal, da bo redna oddaja stekla v doglednem Času. Po dnevniku, ki ga je v režiji vodil Igor Tuta, je gledalcem spregovoril ravnatelj slovenskih sporedov Filibert BenedetiC. Tudi on se je zaustavil ob dolgoletnem Čakanju in pričakovanju slovenskih TV oddaj v Italiji. Opozoril je na še nerešena vprašanja, a omenil je tudi dobro voljo, ki odigrava bistveno vlogo pri reševanju problemov: dobro voljo matične hiše, krajevnih oblasti, predsedstva ministrskega sveta. Dodal pa je, da je pri tem potrebna tudi »dobra volja Slovenije ob utrje- vanju plemenite ideje slovenskega skupnega kulturnega prostora in dialoga med narodi v viziji nove Evrope.« Program se je nato nadaljeval z dokumentarcem o Doberdobu. Ob dnevu, ki ga imajo Slovenci v Italiji lahko res za zgodovinskega, se je na deželnem sedežu RAJ v Trstu zbralo kar nekaj uglednih gostov. Med te gre vsekakor prišteti glavnega ravnatelja pri predsedstvu vlade Mirelle Boncompagni, ki je zadolžena za konvencije z RAI, generalnega ravnatelja RAI za odnose med deželami Pasqualuccija, gosta avstrijske televizije, pa tudi snemalno ekipo RTV Ljubljana, ki bo o začetku slovenskih TV oddaj v Italiji posnela dokumentarec. Vsi so sinoči laskavo komentirali ta prvi korak slovenske televizije v zamejski svet. Danes bo na vrsti že drugi dan poskusnih oddaj. Po napovedi bo na sporedu oddaja o kraški ohceti in Gallusovem zvočnem bogastvu. MILAN / NERAZUMLJIV ZLOČIN OKRVAVIL SVET ITALIJANSKE VISOKE MODE Ubili Maurizia Guccija Neznan morilec go je čakal v zasedi - Še nepojasnjeni vzroki zločina nalijanski znak, arabski lastniki MILAN - Italijanska visoka moda žaluje za enim od svojih najbolj znanih predstavnikov. Včeraj zjutraj je v Milanu neznanec s tremi streli iz pištole ubil Maurizia Guccija, dediča in nadaljevalca znane florentinske dinastije krea-torjev. Novice o umoru so še vedno zelo skope, predvsem pa ni jasen vzrok zločina. Po dosedanjih izsledkih preiskovalcev je morilec, ki je po zločinu zbežal, sledil poidjet-niku in streljal proti njemu, ko se je Gucci po stopnicah vzpenjal do svojega urada v poslopju v središčni Ul. Palestro. Zelo verjetno je killer, ki je bil po pričevanju očividcev mlad in skrbno oblečen, Čakal v zasedi v bližini Guccijevega urada. Podjetnik je pš-rišel kot običajno v službo peš, saj je stanoval ne- daleč na korzu Venezia. Malo pred 9. uro je bil Gucci pred uradom. Morilec mu je sledil in zaCel streljati, komaj se je podjetnik začel vzpenjati po stopnicah. Proti podjetniku je izstrelil trikrat in vse tri krogle so zadele Guccija v glavo. Preden je pobegnil je morilec usmeril orožje proti vratarju poslopja Vincenzu Onoratu in ga ranil v roko. S tem si je hotel kriti hrbet na begu in preprečiti, da bi mu vratar sledil. Takoj nato je morilec sedel v peugeot 106, v katerem ga je Čakal pajdaš, in izginil. Kaže, da je zaključni fazi zločinu prisostvovala ženska, ki jo kara- Umorr Maurizia Guccija je hudo prizadel njegove najožje sodelavce (Telefoto AP) binjerji zaslišujejo. Preiskovalci pričakujejo precej podrobnosti tudi od ranjenega vratarja, ki so ga sprejeli na zdravljenje v bolnišnico Fatebene-fratelli. Zaekrat pa je vzrok zločina povsem nepojasnjen. Novica je močno odjeknila zlasti v svetu italijanske visoke mode, kjer je bil Maurizio Gucci dobro poznan. »Zločin me je presunil,« je dejal Renato Balestra, ki je dodal, da z Guccijem odhaja eden od najvecjih predstavnikov »made in Italy«. »Zelo sem ga cenil in občudoval, je dejal vodja hiše Gattinoni Stefane Dominella, »saj so bili Guccijevi eni od prvih italijanskih krea-torjev, ki so se uveljavili v svetu. Ne morem pozabiti, da je v filmu Rimske počitnice Audrey Hepburn imela za vratom Guccijeve o vratne rute.« FIRENZE - Nekoč so kovčke, torbice in čevlje pripravljali florentinski obrtniki, ki so sloveli po skrbnosti svojega dela. Sedaj v florentinski tovarni samo pripravljajo dele, ki jih nato montirajo v Čilu, kjer je delovna sila znatno cenejša. To je epilog florentinske- ga koncerna Gucci, ki je zaslovel z znamko dveh prekrižanih G ustanovitelja Guccia Guccija. Koncern je že poldrugo leto last arabskih inve-stirjev, ki so leta 1993 odkupili od Mauria Guccija še zadnji delniški paket in prevzeli vodstvo. Družina prepirljivih kreatorjev FIRENCE - Prepir je bil nenapisano družinsko pravilo. »Ze ded je SCuval sinove drugega proti drugemu in jih silil k prepiranju, da bi videl, »ali se jim po žilah res pretaka kri«. Tako je novinarjem povedal Paolo Gucci, bratranec umorjenega Maurizia. Sicer pa so s svojimi prepiri elani družine Gucci napolnili strani Časopisov in bulvarskega tiska. Pravzaprav je nastanku prej obrtniškega in nato industrijskega modnega koncerna botroval prepir. Guccio Gucci, ustanovitelj znane italijanske modne dinastije, je po ostrem prepiru z očetom ob koncu prejšnjega stoletja zapustil rodni toskanski San Miniato in se preselil v London. V britanski prestolnici se je zaposlil kot natakar v hotelu Savoy. In tu je ob pogledu na prtljago elegantnih britanskih dam dozorela ideja o obrtniški delavnici. Leta 1904 se je Guccio Gucci vrnil v Firence in odprl delavnico, kjer so nastali kovčki, usnjene skrinje in vse, kar je bilo primerno za tedanja potovanja z vlakom in kočijo. Guccio Gucci se je kmalu po vrnitvi v Firence oženil z Aido Calvelli in imel Sest otrok. Eden je umrl v mladih letih, ostali so delali z očetom v trgovini. Hčerka Grimalda pri blagajni, fantje Ugo, Aldo, Vasco in Ro-dolfo pa so pomagali očetu pri krojenju torbic in kovčkov in v Čevljarstvu. Guccio Gucci se je kmalu uveljavil. Leta 1938 je odprl trgovino v Rimu, nato pa zaslovel tudi v svetu. Rodolfo Gucci je po nekaj letih zapustil oceto trgovino in z imenom Maurizio D’Ancona postal filmski igralec. Iz zakona z Alessandro VVinkelhausen se je leta 1948 rodil Maurizio. Vojna vihra je uničila prvo florentinsko trgovino Guccijevih, toda znak je bil uveljavljen. Prav v tistih letih je Guccio Gpcci dodal usnju še tkanino iz konoplje in narisal Čevelj brez vezalk, ki je razstavljen v newyorškem muzeju sodobne umetnosti. Leta 1951 sta brata Rodolfo in Aldo širila trgovsko mrežo Guccijevih v ZDA. Prepirala sta se o vsem, ker sta oba hotela ukazovati, toda podjetje je tudi po smrti Guccia Guccija (leta 1953) dobro uspevalo, kar je delno ublažilo posledice sporov. Toda Guccijevi očitno niso mogli iz svoje kože. Leta 1982 je Paolo Gucci, eden od vnukov hotel zapustiti grupo in se uveljaviti s svojo znamko. Vnel se je prepir, ki se je spremenil v pretep in eden od prisotnik je Paolu zalučal v obraz videota-pe. Leto pozneje je po smrti očeta Rodolfa Maurizio hotel prevzeti vajeti podjetja. Vendar je prišel navkriz z bratrancem Paolom, ki se je načrtu uprl in se obrnil na sodišče. Maurizio ni odnehal in se povezal z drugim bratrancem Giorgiom in s 53 odstotki delnic nekaj Časa vodil koncern. Toda njegovo li-derstvo ni trajalo dolgo. Družinski tekmeci so ga ovadili, da ima nelegalno del družinskih delnic, navzkriž pa je prišel s pravico tudi zaradi nakupa jahte Creole, za katero je potrošil sedem milijard lir. Leta 1989 je bil Maurizio Gucci oproščen obtožb in se je vrnil v Italijo iz Švice, kjer si je poiskal zatočišče. Za nekaj Časa je bil spet za krmilom koncerna, toda prepiri so izčrpali družino, ki je leta 1993 prodala podjetje arabski investicijski družbi Investcorp. Arabski investitorji so bili v podjetju prisotni že prej, saj je britanska investicijska banka Morgan in Stanley ob koncu osemdesetih let kupovala na trgu delnice Gucci. Mari-zio Gucci, ki je nekaj let kljuboval finančni moči arabskih partnerjev, je pred poldrugim letom klonil njihovemu prigovarjanju in prodal svoje delnice, ker je imel finančne težave. Vstop arabskih investitorjev s finančno družbo Investcorp je pomenil znatno redimenzioni-ranje tovarne v Casellini pri Firencah. Danes ima tovarna samo 300 uslužbencev, ki pripravljajo dele proizdov, nato pa jih z navodili za se-tavljanje posijelo v Čile, kjer nastanejo dokončni proizvodi znane firme. DOLŽIJO JIH DVEH PREKRŠKOV ŠOLSTVO / OB LETOŠNJIH VPISIH Na zatožni klopi delavci železarne Enourno stavka vznak solidarnosti Knjigovodje bodo še vedno iskano "blago11 Pogovor z ravnateljem SDGZ Vojkom Kocjančičem V soboto, 3. avgusta lani je bil na ministrstvu za industrijo sestanek, na katerem naj bi se odločala usoda skedenjske železarne. Sestanek je sicer bil, a za usodo železarne ni bil odločilen, saj je vprašanje škedenjskega obrata še vedno odprto, zato pa se je pet delavcev namesto na delovnem mestu znašlo na sodišču: osumljeni so cestne zapore in nedovoljene prilastitve prevoznih sredstev, ki so bili last podjetja. Včeraj zadeve niso razčistili, sodnik je menil, da potrebuje še nekaj podatkov in se je odločil, da bo nova obravnava 3. maja zjutraj. Osumljene peterice pa sodelavci niso prepustili njihovi usodi: v znak solidarnosti so včeraj proglasili enourno stavko, zbrah so se pred glavnim vhodom v obrat, poleg tega so jih na sodišče spremljali člani tovarniškega sveta in še drugi kolegi. Omenjenega 3. avgusta je bil napovedan protest po mestnih ulicah, vendar so se zatem delavci odločili drugače, s svojimi težkimi vozili so obrnili proti mejnemu prehodu pri Ra-bojezu, do njega pa niso prišli, posegla je policija in so se morali ustaviti nekoliko pred križiščem za Milje in predorom, ki pelje proti Orehu. Ko so izvede-li za izid pogovorov v Rimu, so se z vozili spet vrnili v Skedenj. Z njimi se je včeraj ukvarjal sodnik za predhodne preiskave Mor-vay (javni tožilec Niccoli): pet, ki so upravljali težke stroje, so namreč i-dentificirali in prijavili sodišču. Morvay si je vzel nekaj časa, da zadevo bolje prouči. Sklenil je, da zasliši priče tedanjega dogajanja (policijo in karabinjerje). Za cestno zaporo naj bi namreč ne bilo do- volj elementov, morebih bi se znah odločiti, da je prišlo le do zastojev in oviranja prometa, saj so bili stroji, s katerimi so se pripeljali do Zavelj, okorni in veliki. Obramba delavcev je izpostavila še vprašanje ustavnosti: za cestno zaporo je namreč predvidena huda kazen, celo šest let, kar je neprimerno visoko, ker je so s svojim početjem dejansko hoteli uveljaviti pravico do dela, ki je prav tako ustavno zajamčena, Čeprav je v isti sapi res, da zapora istočasno krši druga ustavna načela (svobodo gibanja drugih). Tako ali drugače, cilj delavcev je bil, da s svojimi hudimi težavami seznanijo in predramijo javnost, ki se je je tedaj že polastilo dopustniško razpoloženje. Gre seveda za zapleteno vprašanje, ki terja globlji razmislek in ga vCeraj niso razreših. Vsekakor naj bi Morvay 3. maja povedal, Ce bo delavce oprostil ah jim bodo sodili. Od te odločitve je tudi odvisno, kako bo z drugo obtožbo, nedovoljeno prilastitvijo prevoznih sredstev železarne. Ce jih bo oprostil, se bo s tem vprašanjem ukvarjal pre-tor, ki je za to pristojen, sicer jim bo tribunal sodil za oba prekrška. V tem trenutku, ko je usoda škedenjskega obrata še vedno pod vprašajem in se uslužbenci ter njihovi sindikalni predstavniki že dolge mesece z vsemi razpoložljivimi silami in močmi trudijo za ohranitev delovnih mest, je takle proces nekaj, kar je skregano z zdravo pametjo. Zakon res velja za vse, vendar je vse mesto z javnimi upravitelji in institucijami na Čelu stalo delavcem ob strani, razumelo je njihovo stisko, tudi ko so s svojimi protestnimi akcijami lahko povzročali nevšečnosti v prometu in podobno. Zato bi sedaj težko razumelo, če bi bil kdo zaradi tega obsojen. Navsezadnje se samo podjetje ni predstavilo na sodišču kot oškodovana stranka (zaradi strojev), tudi prijava ni prišla iz podjetja. Priimki dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF. Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG Pretekli teden smo obširno pisali o dveh neravnovesjih letošnjih vpisov na višje srednje šole: obilnem vpisu na znanstveni licej (predvsem na njegovo jezikovno smer) in skromnem vpisu na trgovski tehnični zavod. Vojko Kocjančič, ravnatelj Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Ze vrsto let pozorno sledi razvoju našega višjega srednjega šolstva, in to predvsem v luči bodočih zaposlitev sedanjih višješolcev. Kakšne možnosti zaposhtve bodo imeli dijaki, ki so se vpisah na trgovsko, in tisti, ki so se vpisati na znanstveni licej? Ko zastaviš vprašanje o nekem problemu, moraš imeti o njem kup informacij, kup realnih statističnih podatkov. Ce jih nimaš, dobiš izkrivljeno podobo. Na primer? Ravnatelj SimCiC trdi: ni več možnosti zaposlitve. Nikjer ne obstaja pregled abiturientov in v kolikem Času se zaposlijo. Vse te stvari postavljamo emotivno, na podlagi enega, dveh ati petih primerov, ki jih poznamo po osebni liniji. SLORI je pripravil pregled... Pripravil je pregled abiturientov iz leta 1979. Iz njega izhaja, da je polovico abiturientov dobilo službo, ne da bi jo sploh iskalo. To je v italijanskem okolju nepojmljivo. Za drugo polovico pa je značilno, da ni nihče iskal službe več kot leto dni. Normalni roki čakanja na službo so v kapitalističnem sistemu povsem drugačni in nihče ne dobi službe, ne da bi jo iskal: vsakdo se mora prokleto potruditi, da jo dobi. A tudi potem, ko jo je dobil, se mora potruditi, da jo obdrži. Pri nas pa se dogaja sledeče: velika večina nima volje, da bi službo zamenjala. Po eni strani gre za pomanjkanje ambicij, po drugi pa pomeni, da se v tisti službi dobro imajo. A pustimo sedaj to. Sedaj smo imeti nekaj let suhih krav: tukajšnje gospodarstvo je močno občutilo posledice vojne v nekdanji Jugoslaviji; javne uprave niso sprejemale več v službo; tržaško gospodarstvo je bilo in je še na psu. Zaradi tega se je število brezposelnih povečalo. V takih razmerah je povsem normalno, da niso abiturienti dobiti tako hitro službe, kot je bil nekoč običaj. Kakšen običaj? Julija so končati maturo, septembra se jih je velika večina že zaposlila. Kje so se zaposliti? Do leta 1992 so se abiturienti trgovske zaposliti v glavnem v treh velikih bazenih: delno v import-exportu, delno v bankah, delno tudi v javnih upravah. Kaj pa se je dogodilo po letu 1992? Pretok v službo se je zmanjšal. Ta leta pa so naključno sovpadala z najbolj bogatimi letniki abiturientov: letniki ’92 in ’93 so biti najboj številčni. Tako se je dogodilo, da je veliko število abiturientov prišlo na trg v trenutku, ko se je začel ta trg že zapirati. Zato je povsem jasno, zakaj so nekateri čakali dlje na zaposlitev kot običajno. Kakšne so torej sedanje možnosti za zaposlitev? Pri tem moramo najprej ločiti fante od deklet, ker iskanje zaposlitve ne poteka za oboje enako. Naj kar prebijemo led s fanti... Fantje imajo probleme z zaposlitvijo dokler ne opravijo vojaščine. Do takrat se težko zaposlijo. Ko je obveznost mimo, je od njih odvisno, koliko volje imajo pri iskanju dela. Normalno dobijo zaposlitev -kljub krizni situaciji - sorazmerno izredno hitro: v kakem mesecu. Vojko Kocjančič Nekaterim pa se ne zljubi prav vsako delo; taki Čakajo doma na boljše delovno mesto. Mnogo jih čaka na delo v banki, kar je postalo že mit, medtem ko je oslarija. Zakaj? Delo v banki nudi seveda višjo začetno plačo kot v drugih sektorjih, a nato si tam, delo je enolično, precej ponavljajoče; razen plače ne daje velikih zadoščenj. Delavski kader je v banki še zelo mlad, zato je verjetno tudi manj možnosti za zaposlitev... Banka je plačala davek krizni situaciji. Vojna na tleh nekdanje Jugoslavije je tudi nji upočasnil tok poslov; ne širi se več s tako lahkoto kot poprej. Zaradi tega so v banki takoj zamrznili nove zaposlitve. Bo priliv novega partnerja odprl nove možnosti za zaposlovanje v banki? V teoriji bi moral. V praksi bo treba šele videti. Nove možnosti zaposlovanja niso odvisne od novega partnerja, pač pa od konjunkture, ki jo bodo imela podjetja tu pri nas. Banka ne dela v nekem aseptičnem okolju. Ce bodo naša podjetja poslovala, bo imela tudi banka možnosti razvoja. A naj zaključim z moškimi abiturienti trgovskega zavoda: v glavnem so se zaposlili izredno hitro. Kaj pa dekleta? Z njimi je bilo nekaj več problemov. Zakaj? Mlade punce so pri podjetjih vedno problem. Ker - hoCeš, nočeš - prej ali slej po svoji naravni danosti zanosijo, kar pa povzroči pri podjetju, zlasti pri manjših, težave. Zato pridejo dekleta težje na tržišče. Pri tem je treba še povedati, da jih je bilo na trgovski sorazmerno več kot fantov. Dekleta se usmerjajo tudi v učiteljski poklic... Da, tiste, ki dokončajo pedagoški licej. A na trgovski je bil odstotek žensk višji od odstotka fantov, zaradi česar je prišla na tržišče delovne sile masa punc. Vse se niso odločile za nadaljevanje študija na univerzi; mnogo jih je izbralo zaposlitev. Kaj se je takrat dogodilo? Tržišče je bilo nekaj Časa zasičeno, sedaj pa se je že lep del teh ljudi zaposlil. Ce so se zaposlili letniki s 50 ali 60 abiturienti trgovskega zavoda, domnevam, da bo zaposlovanje v prihodnjih letih, ko bo število abiturientov nižje, mnogo lažje. Cez pet let, ko bo 12 di- jakov končalo trgovsko, bodo "trgovci" zelo iskano "blago". Pomeni, da je bojazen zapiranja delovnih mest za tiste, ki obiskujejo trgovsko, odveč? Popolnoma odveč! Tajniške poklice bomo vedno potrebovali-Zlasti, ce se bo v Trstu razvil fi' nancno-zavarovalniški center off' shore. Takrat bo ”boom“ povpraševanja po ljudeh s trgovske akademije. Kaj bi dejansko pomenil off-sho-re? Pojmovan je kot dodatno tržišče za posrednike finančnih in zavarovalniških poslov z vzhodno Evropo. Take strukture bodo potrebovale predvsem kadre, ki bodo usmerjeni v terciarni sektor. To je v glavnem uradniško delo na raznih nivojih. Bistveni sestavni del uradniškega dela so ljudje z diplomo trgovske akademije. Je torej letošnji množični vpis nižješolcev na jezikovno smer znanstvenega liceja po Vašem mnenju napačen? Glede na našo šolsko populacijo - absolutno! Naši dijaki bi morati izbrati čim širšo paleto študijskih možnosti, da bi imeli nato več možnosti za zaposlitev, ne pa ožiti izbiro na eno samo šolo. Naša ekonomska struktura sloni v glavnem na terciarnem sektorju. Le-ta potrebuje določene delovne profile; uradnistvo pa predstavlja v terciarnem sektorju temeljni profil. Koliko mladih Slovencev je zaposlenih v terciarnem sektorju? Uvozno-izvozna podjetja in banke zaposlujejo v slovenskem ambientu v Trstu skoraj tisoč ljudi-A rad bi se povrnil k izbiri jezikovne smeri. Prosim. Predvsem bi si morali enkrat za vselej izbiti iz glave, da je znanje jezika že dosežek. Znanje jezika je prednost, ni noben dosežek. Kajti nikjer ni rečeno, da boš imel prednost pred drugim, če boš odlično obvladal angleščino. Prednost boš imel, če boš dober ekonomist, ki se zna odlično izražati v angleščini- A najprej moraš biti dober ekonomist, ali dober inženir, ali dober fizik-Osnova je vedno na dobrem poklicu. Na znanstvenem liceju je vpis obilen, na oddelku za geometre pa komaj zadosten. Zakaj? Ne bi vedel. Mogoče je upad tako rekoč fiziološki, zaradi manjšega števila dijakov. Mogoče pa tudi zato, ker morda ljudje podzavestno čutijo, katera šola je na boljšem in katera na slabšem nivoju. Eden izmed vzrokov za nižji vpis na trgovsko je brez dvoma dejstvo, da se sola štirideset let ni spremenila. V kakšnem smislu? Trgovski zavod je nudil dijakom le merkantilno smer. Tudi ko je bilo v enem letniku po šestdeset in še več dijakov, ko so delovale na šoli po tri paralelke, so vsi slediti pouku merkantilne smeri. Dijakom bi morali že pred dvajsetimi leti nuditi več učnih možnosti: na primer zunanjetrgovinsko smer in informatiško smer, ali pa tudi bančno tehniško usmeritev. Sola ni opravila nobene od teh izbir; povsem logično je, da je potem počasi nazadovala. Saj ne moreš "metati" na tako omejeno tržišče delovne sile, kakršno je naše, tri paralelke ljudi z isto specializacijo. To je absurd! Sola si sedaj prizadeva za ustanovitev nove eksperimentalne pravno-gospodarsko-podjetniSke smeri... Ja, krišto, zde j, ke so uejdle vre vse krave uen s štale... Marjan Kemperle OBČINA TRST / NA SINOČNJI SEJI OBCINKEGA SVETA Odobren pravilnik za odnose z jusarji Svetovalci upravne večine niso bili soglasni Tržaški občinski svet je sinod z večino glasov odobril pravilnik, ki ureja odnose med občinsko upravo in odbori za ločeno upravljanje jusarskih imovin. Za je glasovalo 23 svetovalcev iz vrst večine in opozicije, proti 4 (Klingendrath, Menia, Šerpi in Sulli), vzdržali pa so se 3 (Berdon, Močnik in Giona). Odobritev pravilnika je občinskemu svetu predlagala odbornica Viviana de Grisogono. Gre za plod daljšega dela, ki se je pričelo sredi lanskega leta in pri katerem so bili soudeleženi tudi predstavniki jusarskih odborov. Pravilnik najprej navaja vseh 14 srenj, v katerih so jusarske imovine v tržaški občini (Bani, Barko vij e, Bazovica, Ferlugi, Gropada, Lonjer,- Kontovel, Križ, OpCine, PadriCe, Prosek, Rocol, Skedenj in Trebče) in ki seveda predstavljajo območje veljavnosti pravilnika. Nato pravilnik določa sestav in delovanje odborov, ki to imovino upravljajo in v katerih je med drugim dovoljena raba slovenskega jezika, bistvenega pomena pa je člen 8, ki govori o pri-stojnotih jusarskih odborov. Člen v bistvu pravi, da so za redno upravo v celoti pristojni sami odbori, za izredno upravo (prodaja oziroma nakup jusarskih zemljišč) pa morajo odbori imeti bistveno soglasje občinske uprave. Okrog tega pravilnika se je v občinskem svetu razvila daljša razprava. Svetovalec SSk-ZT Peter Močnik je dejal, da je pravilnik sicer dober, Ce upoštevamo značilnosti in pristojnosti, ki državni zakon iz leta 1957 pripisuje jusarskim odborom. Poudaril pa je, da za vsem tem tici neka bistvena nejasnost, ki izhaja iz dejstva, da italijanska zakonodaja (in na njeni osnovi tudi novi občinski pravilnik) dejansko ne razlikuje med jusom v smislu pravice do uživanja zemljišč, ki so občinska oziroma javna last, in jusom v smislu nedeljive skupne lastnine neke srenje oziroma skupine družin. Močnik je dejal, da je treba to zadevo Cim prej razčistiti, in sicer pred pristojnimi sodnimi oblastmi, saj je od tega med drugim odvisna uporaba tudi zelo velikih nepremičninskih in premicninskih imovin. V razpravo je posegel tudi svetovalec DSL Igor Dolenc. Med drugim je opozoril na dejstvo, da je avstroogrska država tik pred 1. svetovno vojno pričela postopek za likvidacijo teh imovin, a da ga prav zaradi vojne ni mogla do konca izpeljati. Dolenc je tudi predlagal, da bi ukinili tiste odbore, ki upravljajo neznatne imovine (Skedenj in Rocol), izvolitev katerih pa stane veliko denarja. Omenimo naj, da je ob zaCetku seje svetovalec DSL Giorgio De Rosa komemoriral pravkar preminulega Piera Percavassija, ki si je pridobil veliko zaslug za dvig ki-nomatografske kulture v Trstu. GRETA Marijin kip ni »jokal« Zdravnik sodne medicine Fulvio Costantinides in njegov sodelavec Paolo Fattorini sta na osnovi analiz ugotovila, da rdečkasta tekočina, s katero je bil pod očmi in drugod pomazan Marijin kip na Greti, ni kri. Izvedenca nista mogla natacno določiti, za katero'snov gre, vsekakor pa sta izključila možnost, da bi Slo za kak biološki material. Marmornati kip stoji na križišču med Furlansko cesto in Oglejsko ulico. 2e predvčerajšnjim, ko so na njem odkrili rdečkaste madeže, so mnogi, zaCenSi s krajevnim žunikom p. Guglielmom, izrazih prepričanje, da gre za neokusno šalo. Včeraj so znanstvene analize ta ugibanja potrdile. Sicer pa zdaj kip že stoji v svoji belini na običajnem mestu. Krajevni redovniki so ga namreč že prebarvali. PODKUPNINSKE AFERE ZAVOD ZDRUŽENEGA SVETA / IZOBRAŽEVANJE Vzhod gleda devinski model Konec meseca 3-dnevni evropski vrh o oblikah sodelovanja Potem ko je bil berlinski zid dokončno odpravljen, iščejo vzhodne države nove modele izobraževanja na pred-uni-verzitetni ravni: v vzhodnih državah zato gledajo s posebno pozornostjo na dosedanje izkušnje Zavoda združenega sveta v Devinu, kjer so Ze pred leti z uspehom uvedli Studijski načrt mednarodnega bakalavreata. Prav zaradi tega in da bi prišlo do izmenjave mnenj bo devinski Zavod združenega sveta priredil od 30. t.m. do 1. aprila celinski “summit“ držav srednje in vzhodne Evrope. Vrh se bo odvijal pod pokroviteljstvom glavnih mednarodnih organizmov; udeležili se ga bodo predstavniki šolskih mi-nisterstev in najvažnejših šolskih institucij iz Varšave, Prage, Bratislave, Budimpešte, z Dunaja, iz Zagreba, Ljubljane, Maribora, Litve in Latvije. Gre za Studijski naCrt, ki določa didaktični iter, na osnovi katerega bodo studenti lahko osvojili obširno in liberalno izobrazbo poleg specializacije iz treh predmetov, ki jih bodo sami izbrali; na tak način bodo namreč lahko osvojili odprtost mednarodne širine. Program in cilje pobude sta na včerajšnji tiskovni konferenci orisala rektor devinskega zavoda David Sutcliffe in predsednik Corrado Belci. Zavodov združenega sveta je trenutno osem, meseca novembra pa bodo odprli devetega in sicer na Norveškem. V devinskem Zavodu združenega sveta je trenutno 234 Studentov iz 74 držav; 25 odstotkov Studentov prihaja iz sre-dnje-vzhodne Evrope. ri OBLETNICA Klavrno vzdušje proslave tonske nnage desnice Proslavljali naj bi lansko zmago Berlusconija na volitvah, izpadlo pa je kot komemoracija Se najbolj pošteno je vzdušje sinočnjega zborovanja orisala posl. Vasconova: »Lani se je v nas prižgalo veliko upanje, danes je v nas velikansko razočaranje.« Da veter ne piha več tako radodarno v jadra Berlusconijevega gibanja, je sinoči dokazalo vsaj dvoje dejstev: skoro polovica praznih mest v lepi hotela Savoia in tako malo novinarjev, kot Se nikoli na prireditvah Pola. Za slednje je seveda kriv zakon o »par condido« in na ta račun so se vsi, zlasti pa Vasconova zjokali, češ »kakšna krivica, ta zakon, ki zagotavlja vsem iste pogoje...«; maloštevilno in poparjeno publiko pa naj bi odtehtalo od vseh govornikov poudarjeno prepričanje, da se je začelo »novo odporništvo«: proti »Scalfaru z velikim nosom«, proti Bossiju »ki zavida Berlusconiju«, proti »devid Pivettijevi«, ki je ustanovila komisijo za preureditev televizijskega sistema m proti Agnellijevi, kije »odprla vrata Sloveniji«. Na koncu je manjkala samo Se Zalo-stinka.. Cividinov sin na zatožni klopi Dolžijo ga korupcije - Augusto Seghene ni želel pričati Na sodiSCu je bila vCeraj spet v ospredju ena od podkupninskih afer, ki so svojcas zbudile toliko prahu in pometle s političnim razredom, ki je tedaj vedril na oblasti. Na zatožni klopi se je znašel sin znanega gradbenika Maria Cividina, Donatello Cividin, ki se mora zagovarjati pred obtožbo korupcije skupaj s podjetnikom iz Monze Giu-seppom Zaccherio v zvezi s 50 milijoni lir podkupnine, ki naj bi bila izplačana ob gradnji Čistilne naprave v Zavijah. Denar naj bi bil prišel iz Monze, poslal naj bi ga Zaccheria, načelnik Eologie SpA in naj bi bil namenjen bivšemu tržaškemu podžupanu in vidnemu predstavniku PSI Augustu Segheneju. Zaccheria se je odločil za dogovorno kazen, vCeraj so mu naložili 18 mesecev zapo- ra, svojcas sta se za dogovorno kazen odločila tudi Mario Cividin in Seghene. Proces proti Donatellu pa se Se ni zaključil, nadaljeval se bo 29. junija, ko bodo zaslišali Zaccherio. Na včerajšnji obravnavi je Donatello obnovil tedanje dogodke. Denar je iz Monze prišel v kuverti, prinesel ga je šofer. Ker oCeta ni bilo v uradu, je kuverto odprl, in ko je videl, da gre za bankovce, jih je preStel. Izročil jih je oCetu, ni pa vedel, komu so bili namenjeni in tudi ni nič vprašal. Pričal je tudi šofer, ki je denar prinesel. Trdil je, da mu nihče ni omenil, kaj je v kuverti, naročili so mu le, naj jo izroči osebno Cividinu. Ker slednjega ni bilo, jo je dal sinu, počakal je, da je preStel denar, nakar sta se poslovila. Sledilo je pričevanje Maria Cividina (ki bi se temu sicer lahko izognil, ker je bil svojcas obsojen zaradi povezanega prekrška, vendar je odvrnil, da bo odgovarjal). Dejal je, da ga je Zaccheria obvestil, da mora neko kuverto nujno izročiti Segheneju in ga je prosil, Ce mu naredi to uslugo. Ustregel mu je. Kuverto so tako spet zapečatili in v občinski palači jo je dal bivšemu podžupanu. Predstavnik Ecolo-gie je namreč moral skrbeti za socialiste, je dejal tržaški gradbenik, on sam pa za krščansko demokracijo. Sin Donatello pa o vsem ni nic vedel, je Se pristavil, slo je za strogo zasebne zadeve. Kot pričo so poklicali tudi Augusta Segheneja, ki pa se je poslužil pravice, da ne odgovarja.. Javni tožilec De Nicolo (predsednik sodišča je bil Patriarchi) je vztrajal, da zaslišijo tudi Zaccherio in tako se bo proces nadaljeval junija. V težave so ga morda privedle težke družinske razmere Javno tožilec je zahteval 4 leta in 6 mesecev zapora, sodišče je 29-let-nega Alessandra Mat-tiassicha obsodilo na 2 leti in 6 mesecev jeCe. Obtožbe na njegov raCun so bile hude, staršema naj bi bil večkrat grozil, venomer zahteval denar, mater naj bi bil tudi nekajkrat udaril, razbijal naj bi po stanovanju. Pričevanje duhovnika Maria Vatte pa je mladeniča predstavilo Se v drugi luci, orisal je težke razmnere, v katerih je Alessandro odraščal in ki so ga verjetno pripeljale tudi do mamil, saj je bil alkohol pri njem doma nekaj vsakdanjega. V težkih družinskih razmerah pa običajno največ plačajo prav otroci. O odnosih v Alessan-drovi družini je bilo zgovorno pričevanje oCeta Pietra, ki je o sinu govoril, kot da gre za nekakšnega tujca. NOVICE Danes poklon obešencem na Ul. M. D’Azeglio Danes ob 11. uri se bodo na Ul. Massimo D’Azeglio v Trstu poklonili spominu štirih mladih pripadnikov partizanskim oboroženim skupinam GAP, ki so jih nacisti pred natanko 50 leti obesih v tamkaj stoječi garaži. Svoja življenja so darovah Giorgio De Rosa, Sergio Cebroni, Livio Stocchi in Remigio Visini. Komemoracijo prirejajo tržaške sekcije združenj VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA. Marčeto Čok potrjen za predsednika komisije Včeraj se je na Trgovinski zbornici v Trstu sestala komisija za upravljanje pokrajinskega seznama poklicnih kmetijskih podjetnikov, ki je bila izvoljena na volitvah že 12. decembra 1993. Za predsednika je bil z večino glasov potrjen Marcelo Cok, za podpredsednika pa Ermenegildo Olenich. Tudi Piero Chiambretti danes v našem mestu Tudi znani televizijski komik Piero Chiambretti bo danes govoril v Trstu o televiziji. Predaval bo namreč na temo: »Satira, televizija in oblast«, in sicer v Hotelu Savoia Excelsior na Nabrežju Mandracchio 4 v Trstu z začetkom ob 17.30. Chiambretti bo gost Studijskega krožka Ercole Mia-ni. Predstavil ga bo predsednik krožka Maurizio Fogar, diskusijo pa bo vodil podpredsednik Emilio Terpin. Večer se uokvirja v niz srečanj, ki jih Krožek Miani prireja o zapleteni in žgoCi problematiki sredstev javnega obveščanja v Italiji. V okviru teh srečanj sta v preteklih tednih prišla v Trst znana televizijska Časnikarja Enrico Deaglio in Lili Gruber. Sporočilo dobrotnikom Vsi zasebniki ali ustanove, ki so lani prispevali za pomoč po poplavah prizadetemu prebivalstvu severne Itahje in denarna sredstva nakazah fundaciji La Štampa - Ogledalo Časov, bodo lahko ta sredstva odbih pri prijavi dohodkov, kot določa poseben zakon. Italijanski distribucijski sistem v evropskem kontekstu Danes bo z začetkom ob 14.30 v konferenčni dvorani tržaške ekonomske fakultete predavanje na temo: »Italijanski distribucijski sistem v evropskem kontekstu«. Govorila bosta profesor na Univerzi Bocco-ni v Milanu Luca Pellegrini in dr. Diego Nalesso od distribucijske skupine PAM. Slo bo pravzaprav za pravi seminar o internacionalizaciji italijanskih tržiSC. Upoštevati je namreč treba, da na italijanska tržišča v zadnjih Časih močno prodirajo velike tuje in Se zlasti nemške distribucijske skupine, ki se poslužujejo tako imenovane formule »hard-discount«. Te skupine so namreč v stanju ponuditi blago široke potrošnje po izredno nizkih cenah, kar predstavlja dejansko neobranljivo konkurenco zlasti za manjše italijanske distributerje, pa tudi za proizvajalce. Omenimo naj, da je samo v letu 1994 v državi propadlo kakih 40 manjših trgovin. Priprave na 3. pokrajinsko gospodarsko konferenco »Politične sinergije« in »politična koordinacija«. Tudi okrog teh dveh pojmov se bo sukala razprava na 3. tržaški pokrajinski gospodarski konfenci, ki bo 3. in 4. aprila v kongresnem srediSCu na Pomorski postaji v Trstu. Konferenco sta pripravila tržaški center za ekonomske, statistične in socialne raziskave CERES in zavod za Studije in dokumentacijo o Evropski skupnosti in Vzhodni Evropi ISDEE. V gradivu, ki je pripravljeno za konferenco, je med drugim podčrtana važnost sodelovanja med političnimi faktorji na različnih ravneh za razvoj tržaškega gospodarstva, na kar v bistvu namigujeta oba uvodoma navedena pojma. Demilitarizacija finančne straže Tržaški pristaš gibanja Club Pannella Marco Gentih se je v teh dneh sestal z nekaterimi predstavniki Vsedržavnega združenja projekta demokacija v uniformi, med katerimi sta bila Vincenzo Cerceo in Giulio Pappetti. Beseda je tekla o možnosti, da bi demilitarizirali finančne stražnike, podobno kot Ze velja za italijansko policijo. Leta 1980 so predlagali referendum v tem smislu, a ga je tedanje ustavno sodišče zavrnilo. Spričo dejstva, da se je sestava ustavnega sodisca medtem bistveno spreminila, pa tudi vsled nedavno odkrite vpletenosti finančne straže v številnih podkupninskih škandalih, bi bilo mogoče po mnenju omenjenih sobesednikov ta problem znova odpreti. Zbiranje podpisov za nov referendum se bo predvidoma začelo že to pomlad. Župan Riccardo Hly na kongresu v Jeruzalemu Tržaški Zupan Riccardo Illy je vCeraj dospel v Jeruzalem, kjer se skupno s kakimi 30 kolegi iz vsega sveta udeležuje posveta na temo: »Gospodasko načrtovanje in razvoj ob spoštovanju kulturnih in zgodovinskih dobrin«. Illyja sta na konferenco povabila jeruzalemski Zupan Euhd Olmert in generalni konzul Izraela v Milanu Shmuel Tevet. ZBOROVSKA REVIJA V SOBOTO NA OPČINAH NA POBUDO DEVINSKO-NABREŽINSKE OBČINE / DO 8 APRILA Primorska poje že na pol poti No sobotnem koncertu nastopilo šest zborov S koncerti, ki so se zvrstili preteklo soboto in nedeljo na Opčinah, v Hrvatinih in v Izoli, je zborovska revija Primorska poje opravila polovico svoje letošnje poti. Pod organizacijskim pokroviteljstvom združenja pevskih zborov Primorske in Zveze slovenskih kulturnih društev, ki že 26 let spodbujata to mednarodno prireditev, in v sodelovanju s številnimi krajevnimi društvi in kulturnimi zvezami se je pred občinstvom zvrstilo že šestdeset zborov in pevskih skupin. Ostali pa pridejo na vrsto že od petka, 31. t.m. in nato vse do nedelje, 9. aprila, ko se bo Primorska poje spet oglasila na Tržaškem, in sicer v Kulturnem domu na Proseku v organizaciji Zveze cerkvenih pevskih zborov. Sobotni koncert v Pro- svetnem domu na Opčinah je kot običajno oblikovalo šest primorskih zborov, in sicer MoPZ Jezero iz Doberdoba, MePZ Jože Srebrnič iz Deskel, ZPZ Karol Pahor iz Pirana, MoPZ Slavina, MePZ Mačkolje in MoPZ Provox iz Nove Gorice. Ob vezni besedi Katerine Citter (na sliki - F. Kriz-mančič/KROMA) je številno občinstvo prisluhnilo kar višje kakovostnemu koncertu, razveseljivo pa je bilo videti med pevci in zborovodji veliko mlajših ljudi: zborovsko petje torej ni samo tradicija naše kulturne dediščine! Ob letošnjem proslavljanju 50-letnice osvoboditve izpod naci-fašizma bo tudi Primorska poje počastila spomin na žrtve vojnega časa in na dogodke, ki so pred pol stoletja zapisali va- žen mejnik v naši zgodovini. Priložnostni koncert bo v nedeljo, 2. aprila, ob 17. uri v Kulturnem domu Srečko Kosovel v Sežani: s posebnim programom partizanskih in borbenih pesmi bodo nastopili ženski zbor društva upokojencev iz Nove Gorice, mešani zbor društva upokojencev iz Kopra, MoPZ Valentin Vodnik iz Doline, MePZ Primorsko iz Mačkolj in Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Ze prej bo Primorska poje v Sv. Antonu pri Kopru (v petek, 31. t.m.), v Spetru in Pivki (v soboto, 1. aprila). Istočasno s sežanskim bo zborovski koncert tudi v Ilirski Bistrici. Teden dni kasneje pa se bodo zbori predstavili v Gorici, v Dornberku, Idriji in - kot rečeno - na Proseku. Damjana Ota V Sesljanu razstava »Rase in rasizem« No obisku tudi dijaki srednje šole iz Gradca V prostorih italijanske srednje šole De Marche-setti v Sesljanu je na ogled razstava »Rase in rasizem«, ki sta jo v petek otvorila devinsko-na-brežinski župan Giorgio De Pangher in podžupan Vera Tuta Ban v okviru pobud ob 50. obletnici osvoboditve in konca 2. svetovne vojne. Na krajši predstavitvi je spregovorila tudi zgodovinarka prof. Silva Bon z deželnega Inštituta za zgodovino odporniškega gibanja. Orisala je razvoj in uveljavitev rasistične ideologije, ki ni vezana samo na narodnostno mržnjo, ampak se lahko izraža v odnosu do vseh drugačnih, tudi na kulturnem, verskem ali spolnem nivoju. Rasizem, ki ga tudi danes nekateri obujajo, je v preteklosti privedel do zablode fašizma in nacizma, ki sta povzročila pred in medvojne strahote, med katere nedvomno spada tudi tržaška Rižarna. Prav v Rižarni je ista razstava bila jeseni lani, ko so si jo ogledali dijaki številnih tržaških šol. Tudi v Sesljanu je razstava namenjena v prvi vrsti mlajšim rodovom, predvsem dijakom nižjih srednjih šol devinsko-nabrežinske občine. V jutranjih urah bodo do 8. aprila vodeni obiski za dijake. Kar zadeva slovenske šole, bodo dijake spremljali profesorji, ki jim bodo orisali pomen dokumentacije, ki je Zal samo v italijanščini. To je sicer razumljivo, saj gre za razstavo, ki so jo priredili v Piemontu in kroži po vsej Italiji. Zara- Z razstave o rasizmu v srednji Soli De Marchesetti v Sesljanu (F. Križmančič/KROMA) di boljšega razumevanja si bodo naši šolniki razstavo ogledali pred skupnim obiskom, da bodo svojim dijakom lahko bolje orisali pomen razstavljenih fotografij in drugih dokumentov. Včeraj je bila na obisku skupina dijakov srednje šole iz Gradca Gymnasium Kordsy: obisk spada v okvir redne izmenjave med koroški-min in devinsko-na-brežinskimi slovenskimi srednješolci. Razstava »Rase in rasizem« bo odprta za publiko v popoldanskih urah od 16. do 18. ure vse do prihodnjega 8. aprila. Gre zabeležiti še, da je pri postavitvi pomagalo društvo Skupina prostovoljcev devinsko-na-brežinske občine, ki skrbi tudi za redni potek obiskov. Hpobupa inštituta gramšcIt Časnikar Alessandro Cura danes in jutri v Trstu Inštitut Antonio Gramsci za Furlanijo-Julijsko krajino prireja danes javno razpravo na temo: »Kako se rodijo televizijska poročila«. Govorila bosta ravnatelj poročil TV Mon-tecarlo Alessandro Cur-zi ter tržaški televizijski časnikar RAI Fulvio Molinari. Diskusijsko srečanje bo v avditoriu-mu liceja Dante Ali-ghieri v Ul. Giustiniano 3 v Trstu z začetkom ob 17. uri. Vstop je prost. Kot je znano, gre za vidni osebnosti v vsedržavnem oziroma deželnem časnikarstvu. Curzi je posebno zaslovel, ko je pred nekaj leti vodil poročila po tretji televizijski mreži RAI, Molinari pa je bil dolga leta ravnatelj časnikarskih oddaj deželnega sedeža RAI v Furlaniji-Julijski krajini. Jutri z začetkom ob 17.30 pa bo v knjigami Minerva v Ul. S. Nicolo 20 v Trstu predstavitev Curzi j e ve knjige »Giu le mani dalla TV« (»Dol roke s TV«), ki je pred nedavnim izšla pri založbi Sperling and Kup-fer. Ob navzočnosti avtorja bo knjigo predstavil Corradino Mineo. TREBČE / PRIREDITEV V LJUDSKEM DOMU GLASBA / PLAVA TRAVA ZABORAVA S pesmijo za mir in ljubezen Ce se večkrat pritožujemo, da je na naših prireditvah premalo mladih, smo lahko bili s sobotno prireditvijo v Ljudskem domu v Trebčah zelo zadovoljni. Organizatorji večera, posvečenega materam pa tudi dobrim željam po miru, strpnosti in medsebojni ljubezni in spoštovanju, so bili mladi iz Trebč, ki so bili tudi nosilci celotnega programa. Vendar je smiselno vodil in povezoval Danijel Malalan, na njem pa so nastopili otroški zbor iz Trebč, ki ga vodi Zdenka Križmančič, mladi glasbeniki in pevci iz Mačkolj, mladinski zbor iz Sel na Koroškem, ki ga vodi Stefan Krampač in še otroški pevski zbor iz Planine pri Rakeku, ki ga vodi Nace Duh. Domači zbor, ki sicer nastopa enkrat mesečno pri maši v Trebčah in se udeležuje raznih skupnih nastopov in revij otroških in mladinskih zborov, se je predstavil s šestimi pesmimi. Tri je pri klavirju spremljala Eva Cuk, tri pa Nace Duh. Sledil je nastop mladih Mačkolja-nov, in sicer Gleba Tula s harmoniko, Jane in Borisa Tula, ki sta zapela in zaigrala Pesem za mamo in Martina Tula, ki je izvedel svoj nastop s kitaro. Gost večera je bil, kot rečeno, mladinski zbor iz Sel na Koroškem, ki je zapel vrsto narodnih pesmi. Vodil ga je Stefan Krampač, ki je petje spremljal s kitaro. Drugi gost večera je bil otroški zbor iz Planine, ki se je pravtako predstavil s šestimi pesmimi, posvečenimi materam. Program je povezovala Martina Sedej. Za zaključek programa sta zbora iz Planine in Trebč skupno zapela pesem »Svet postal bi lep,« na besedilo Ljubke Šorli, ki pravi med drugim »Svet postal bi lep za vse, ko bi mir ga obogatil. Saj bi mir, ta božji dar, narod z narodom pobratil«. Na prireditvi je bil navzoč tudi domači župnik Jože Sraka, ki so mu otroci iz Planine poklonili v spomin sliko, on pa je v imenu župnijske skupščine povabil nastopajoče in občinstvo na družabnost v prostorih župnišča. Neva Lukeš Veliko navdušenje v Zgoniku V bogatem programu je skupina izvajala countr/ glasbo V športno-kulturnem centru v Zgoniku je v nedeljo nastopila dobro poznana in priljubljena zagrebška glasbena skupina Plava Trava Zaborava, ki se je v naše kraje vrnila po štirih letih. Nastopila je s spletom country glasbe, s katero je požela že veliko uspehov in se uveljavila širom po svetu. Zgoniški športno-kulturni center je bil za to priložnost nabito poln: ve- liko je bilo ne samo mladih, ampak tudi že priletnih ljubiteljev glasbe. Glasbena skupina je brez odmora izvajala dve in polurni program, ki ga je zaključila s spletom narodnih in ob tej priložnosti tudi tržaških pesmi ter s pravim violinskim “dvobojem", v katerem so se njeni člani skoraj do onemoglosti preizkusili v igranju violine na vse mogoče načine. V SOBOTO IN NEDELJO Mikaven klic Odprte meje Zelo živo in prijetno je bilo v Zelenem centru V GroCani je bilo v soboto veliko slavje. Odprli so prenovljene prostore srenjske hiše, v kateri je kako uro pred samo otvoritveno slovesnostjo potekala pomembna okrogla miza o parku Doline Glinščice, ki jo je vodil državni podtajnik prof. Mario Prestamburgo. Prireditvi je tako v soboto kot v nedeljo spremljala že tradicionalna spomladanska odprta meja z možnostjo prostega prehoda tako v GroCani kot pri Botaču, kot kaže gornja slika. Obisk letos ni bil ravno navdušujoč, pobuda pa je kljub temu pritegnila marsikoga ter še enkrat poudarila pomen prostega in odprtega pretakanja ljudi in idej ob tej meji. V soboto in v nedeljo je bilo v tem okviru zelo živo tudi v zelenem centru pri Vrhpoljah. Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel iz Trsta je za nedeljo povabil v goste 40 člansko mladinsko godbo iz Divače, ki je pod izkušenim vodstvom kapelnika Darija Pobege pritegnila pozornost številnega občinstva. Enolončnice, domača potica, vroč čaj in druge dobrote, ki so jih v koči zelenega centra ponujale domske kuharice so ob prijetni toploti lončene peči ustvarile vzdušje domačnosti in zbližanja, kar je in mora biti značilnost odprte meje. Ob živahnih razpravah, ki jih je navdihnilo srečanje narodnostno mešanih ljudi, je bilo večkrat slišati kritično pripombo, da je bila organizacija letošnje odprte meje nekoliko pretiha, skoro po-tuhjena, da pa je pobudo potrebo ohranjati in popestriti. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 28. marca 1995 BERTOLD Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 19.27 - Dolžina dneva 12.34 - Luna vzide ob 5.20 in zatone ob 16.56. Jutri, SREDA, 29. marca 1995 AMADEJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 12,4 stopinje, zračni tlak 1004 mb pada, veter severo-zahodnik 17 km na uro, vlaga 81-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Martina Cella, Nicole Perocco, Emil Mikac, Victoria Glerean, Ja-queline Illy, Federico Pa-renzan. UMRLI SO: 95-letna Er-menegilda Giacomelli, 84-letna Maria Grebel, 87-letna Antonia Gomezel, 80-letna Maria Silvestrelli, 63-letni Paolo Pellaschiar, 87-letni Paolo Rovati, 90-letna Orso-la Vessilli, 86-letni Albino Gellini, 88-letna Teresa Pe-teani, 93-letna Fausta Mikeucic, 71-letni Filippo Scommegna, 87-letni Libera-to Tedesco, 67-letna Celestina Gulin, 89-letni Sebastia-no Compagnino, 79-letni Albino Grancich, 79-letni Elio Venier, 81-letni Domenico Massimo Capuzzo, 93-letna Rosa Stecchina, 80-letna Antonia Scopaz, 83-letna Marcella Cuzzi, 51-letna Marisa Salvadei, 71-letna Fi-lomena Baldas, 26-letni Stefane Capozzari. PUBLIEST Tel. (040) 7796611 -Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) LEKARNE Od PONEDELJKA, 27. marca, do NEDELJE, 2. aprila 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (tel. 631661), Ul. Zorutti 19 (tel. 766643), Ul. Flavia 89 -Zavije (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Zorutti 19, Ul. Giulia 1, Ul. Flavia 89 (Zavije). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (tel. 635368). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La giusta cau-sa«, i. Sean Connery, prepovedan mladini pod 14. letom. EKCELSIOR - 17.55, 20.05, 22.15 »Star Trek -Generazioni«, i. Patrick Stewart, VVilliam Shatoer. EKCELSIOR AZZURRA - 18.20, 20.10, 22.00 »Crea-ture del cielo«, r. Peter Jackson, prepovedan mladini pod 14. letom. AMBASCIATORI 17.30, 19.45, 22.00 »Pret a porter«, r. Robert Altmari, i. Julia Roberts, Tim Robbins, Kirn Basinger. NAZIONALE 1- 17.30, 19.45, 22.00 »Vento di pas-sioni«, i. Brad Pitt, Anthony Hopkins. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Fari-nelli, voce regina«, i. Enrico Loverso. NAZIONALE 3 - 16.45, 19.15, 21.45 »Le ali della li-berta«, i. Tim Robbins. NAZIONALE 4 - 16.30, 19.00, 21.45 » P u 1 p Fic-tion«, prepovedan mladini pod 18. letom. Zahvala Pripravljalni odbor Lonjerja-Katinare za proslavo 50. obletnice napada na partizanski bunker v Lonjerju se v imenu sekcije Vsedržavne zveze partizanov Italije-ANPI in vaških organizacij zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da je svečanost pred spomenikom nikoli pozabljenih partizanskih junakov, dostojno uspela. Hvala šolskim otrokom in njenim učiteljem, ter hrmonikarjem za lepo izvedene pesmi, hvala Sari Balde za občuteno podano Kajuhovo pesem. Vsem govornikom, napovedovalcem in Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru Finko Tomažič za ganljivo izvajanje. Hvala tudi kuharicam, Agrarii Hrovatin in Glavina ter Močilniku za okrasitev spomenikov. Posebna zahvala naj gre našim vaščanom, ki so v tako lepem številu-in z ljubeznivostjo postregli vsem prisotnim, ki so pohiteli v našo vas na proslavo. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Josip JurCiC Andrej Inkret DESETI BRAT Režija DuSan Mlakar Danes: 28. t.m., ob 10. uri Jutri: 29. t.m., ob 10. uri MIGNON - 16.00 - 22.00 »Te lo infilo a doppio gusto«, pora., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Neli«; r. Michael Apted, i. Jodie Foster, Liam Neeson, Natasha Ri-chardson. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »Pallottole su Broadway«, r. Woody AT len, i. Chaz Palminteri, John Cusack. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15' »Belle al bar«, r.-i. Alessandro Benvenuti, Eva Robin’s. ti PRIREDITVE ZALOZBA MIHELAČ IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabita v četrtek, 30. marca, obl7.30 v prostore Tržaške knjigarne na predstavitev pesniške zbirke Tomaža Šalamuna AMBRA. Sodeluje urednik Matevž Kos. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v petek, 31. marca, ob 17.30 na predstavitev novih slovarjev Diomire Fabjan Bajc DVE MUHI NA EN MAH - DUE PICCIONI CON UNA FAVA in LAŽNI PRIJATELJI - I FALSI A MICI. Spregovoril bo prof. Nada Pertot. SKD TABOR - Openska glasbena srečanja - s koncertom za violo in klavir se sklene pomladanski niz opernih glasbenih srečanj. Koncert bo v petek, 31. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu. Nastopila bosta violinist Armando Barilli in pianistka Antonella Fanfarom iz Parme. Na sporedu Matičič, Bruch in Brahms. Vljudno vabljeni! SKD L GRUDEN gostuje v soboto, 1. aprila, ob 20.30 v Prosvetnem domu A. Sirk v Križu dramsko skupino KUD Janez Jalen iz Notranjih Goric s komedijo ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLAV BOVEV. Vabljeni! ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ vabi v nedeljo, 2. aprila, ob 18. uri na stadion 1. Maj v Trstu na DOBRODELNI KONCERT GODBENEGA DRUŠTVA PROSEK. Dirigent Aljoša Starc. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na ogled razstave arhitekturnih maket in risb SLOVENSKI KOZOLEC, ki je na ogled v prostorih Tržaške knjigarne do 4. aprila 1995. V BARAGOVEM DOMU v Ricmanjih sta odprti razstavi Spomeniki pisane besede v Ricmanjih in Prispevki sodobnih slovenskih umetnikov ob 800-let-nici sv. Klare. Umik: ob delavnikih od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. SKD SLAVEC - Galerija Babna hiša v Ricmanjih -vabi do 31. t.m. na ogled razstave mladih likovnikov iz Tržaškega in Goriškega. Urnik: v sredo in petek od 20.30 do 22. ure. VZPI - ANPI, ANPPIA in ANED prirejajo v nedeljo, 2. aprila, ob 15. uri na strelišču na Opčinah KOMEMORACIJO 71 TALCEV. Spregovorila bosta Tamara Blazina - županja zgoniške občine in Arturo Calabria - predsednik VZPI. Predsedoval bo Drago Gorup. Slodeloval bo MPZ Tabor. S IZLETI UNIVERZITETNI STUDENTI! Pridružite se skupini študentov iz Trsta in Gorice, ki je skupaj s Slo- venskim deželnim zavodom za poklicno izobraževanje in podjetjem EURO-SAVA S.r.l. dala pobudo za celodnevni izlet v Kranj. Predvidena sta ogled tovarne SAVA in razgovor z vodstvom tega priznanega podjetja za proizvodnjo in trženje pnevmatike ter obisk Centra Brdo, vodilne srednjevropske šole za ma-nagement. Odhod v petek, 31. marca t.L, ob 8. uri z Opčin. Vpisovanje v tajništvu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72 tel. 566360 in v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Ul. S. Francesco d’Assisi 20 tel. 635629. SEKCIJA VZPI-ANPI KRIŽ organizira dne 25. aprila 1995 enodnevni izlet k jezeru Iseo (Lago dTseo-Brescia). Cena prevoza in kosila je 80.000 lir. Vpisuje g. Bogateč tel. 220175. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča učno osebje otroških vrtcev, osnovnih, srednjih in višjih šol, da zapade 31. t. m. rok za predstavitev prošenj za vkjuči-tev v pokrajinske lestvice za opravljanje suplec v šolskih letih 1995/96, 96/97, 97/98. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča nestalne šolnike, da 31. t. m. zapade rok za predstavitev prošenj za delno doklado za brezposelnost. Informacije in obrazce nudi tajništvo SSS, Ul. Carducci 8, tel. št. 370301 ob urah poslovanja: ponedeljek od 16. do 17.30, torek od 9. do 10.30, četrtek od 16. do 17.30 ter petek od 11. do 12.30. □ OBVESTILA SKD TABOR - Opčine vabi na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo danes, 28. t.m., v Prosvetnem domu: ob 20. uri prvo sklicanje, drugo sklicanje pol ure kasneje. KLUB PRIJATELJSTVA in VINCENCIJEV A KONFERENCA iz Trsta vabita člane in prijatelje na pripravo za Veliko noč, ki bo jutri, 29. marca, ob 16. uri pri šolskih sestrah, Ul. delte Docce 34 pri Sv. Ivanu. SKLAD MITJA CUK sporoča, da bo REDNI OBČNI ZBOR jutri, 29. t. m., ob 20. uri v 1. sklicanju in ob 20.30 v 2. sklicanju na Narodni ul. 126. SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vrši popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh šolskih stopnjah. Informacije po telefonu 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem času. SKLAD MITJA CUK prireja angleški tečaj na različnih stopnjah, individualne ali skupinske lekcije. Informacije po telefonu 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem času. GOSPODARSKO DRUŠTVO na Kontovelu vabi člane na 96. redni občni zbor v petek, 31. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Odbor. POHITITE z vpisi otrok v obmorsko kolonijo v Dragi (SLOKAD, tel. št. 226117) in v gorsko kolonijo v Comegliansu ( Slovenska Vincencijeva konferenca, tel. št. 43194) tudi v občinah Devin - Nabrežina, DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. Zgonik, Repentabor, Dolina in Milje, kjer vpisujejo občinske zdravniške asistentke. KRUT obvešča, da je odprto vpisovanje za letovanje na Malem Lošinju. Letos bo letovanje junija in julija v štirih 10-dnevnih izmenah. Vpisovanje in informacije KRUT , Ul. Cicerone št.8, tel. št. 360072. KD RDEČA ZVEZDA vabi k sodelovanju na tekmovalno razstavo slaščic in kruha IZ DOMAČE PECI, ki bo v nedeljo, 9. aprila. Kategorije: 1. raznovrsten kruh, 2. tradicionalno pecivo, 3. po želji in fantaziji. Prijave sprejema do petka, 7. aprila na tel. 229359, izdelke pa v nedeljo, 9. aprila od 12. do 15. ure v društvenih prostorih v Saležu. V OKVIRU poglobitve-nih večerov in priprave na Veliko noč vabljeni v petek, 31. marca ob 20.30 v staro šolo v Mačkoljah k OKROGLI MIZI IN POGOVORU ob temah: Kakšen smisel imajo žrtve in odpovedi v življenju?, Kako doživljam postne in velikonočne dni?, Zakaj k spovedi pred Veliko nočjo?, Kaj pomeni vstati s Kristusom?... Gostji večera: profesorica Mirjam Bratina por. Pahor iz Devina in sestra redovnica Doroteja iz Doline. MALI OGLASI PODJETJE iz Nabrežine išče prevoznika s svojim sredstvom za dvokratno tedensko dostavo blaga v Trstu. Tel. ob delavnih dneh na št. 200232 med 14. in 15. uro. NUJNO iščem gospo Slovenko za 24 -urno delo pri ostareli osebi za dobo 15 dni na mesec. Tel. št. (040) 814385. NUJNO iščemo gospo, bivajočo v Mačkoljah, za čiščenje šolskih prostorov. Predstaviti se v četrtek od 10. do 13. ure pri “Coope-rativa pulizie Časa dello studente", Ul. S. Lazzaro 1. 25-LETNO DEKLE z delovno izkušnjo išče kakršnokoli resno zaposlitev, tudi kot hišna pomočnica ali za oskrbo ostarelih. Tel. ob uri obedov na št. 200882. NA OPČINAH ali v okolici kupim hišo ali zazidljivo zemljišče. Tel. 213385 v večernih urah. UČITELJICA nudi individualne lekcije za osnovnošolske otroke. Tel. št. 381794. PRODAM fiat Xl-9 1500, letnik 1980 v odličnem stanju. Tel. št. 220804. PRODAM prenosni telefon Nokia City man 300, možnost fakturiranja. Klicati v večernih urah na št. (040) 228997. PODARIM psičko s svetlo dlako (mešane pasme setter/nemški ovčar) staro osem mesecev. Tel. St. (0481) 521147. OSMICO ima Jurij Stu-belj v Sempolaju. OSMICO je odprl v Borštu St. 1 Sergij Mahnič. Toči črno in belo vino. OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak v Samatoci št. 22. OSMICO ima odprto Slavko Švara, Trnovca št. 14. OSMICA je odprta v Dolini na št. 147. Ladi Kocjan vabi vse na belo in črno vino in domačo žuco. PRISPEVKI V spomin na ljubljenega očeta daruje hčerka Rafaela 200.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na pok. očeta Srečka Košuto darujeta hčerki Beti in Celesta 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. V spomin na starše Emilijo in Viktorja Sulcič daruje hčerka Mafalda 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. Angelo Bogateč daruje 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Kriza. V spomin na Veselo Starc darujeta družini Fa- bio Starc in Negrini 50.000 lir za SD Kontovel. Ob 50. obletnici napada na lonjerski bunker daruje domačinka iz Katinare 100.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. V spomin na Ladijevo ženo Santino Ferluga iz Nove Gorice daruje sestrična Pepca Grgič iz Bazovice 30.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. Ivanka Ličen daruje 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB z Opčin. Prijatelji društvenega bara prispevajo 115.000 lir za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah. V počastitev spomina pok. Vesele Starc por. Le-giša darujeta Erika in Iztok Valič 100.000 lir za obnovo stadiona 1. maj. V počastitev spomina pok. Vesele Starc por. Le-giša darujeta Anica in Silvan Mesesnel 150.000 lir za obnovo stadiona 1. maj. V počastitev spomina pok. Enrichette Bassanese por. Leban darujeta Anica in Silvan Mesesnel 150.000 lir za SD Dom. t Zapustila nas je naša draga Elena Petrovčič vd. Sossi Pogreb bo jutri, 29. t. m., ob'12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Žalostno vest sporočajo hči Adi, vnuki ter ostalo sorodstvo Trst, Melbourne, 28. marca .1995 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Svojci Štefanije Jeretina se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v tem težkem trenutku z njimi sočustvovali in drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Posebej hvala tudi zdravstvenemu in strežnemu osebju Kardiološkega in II. Medicinskega oddelka tržaške glavne bolnišnice. Trst, 28. marca. 1995 (Pogrebno pod. - Ul. Zonta 3) 28. 3. 1994 28. 3. 1995 Ob 1. obletnici smrti našega dragega Franca Žerjala se ga z ljubeznijo spominjajo žena Marija, sin Luciano z družino, Miro z družino in drugo sorodstvo Dolina, 28. marca. 1995 Uslužbenci in odbor Društvene prodajalne na Opčinah izražajo iskreno sožalje odbornici Nataši Andolšek ob smrti drage matere VOZNI RED VLAKOV Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.12 (R) Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32). 0.47 (IR) Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23) 5.36 (D) Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47). 2.32 (D) Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08). 6.10 (IC) TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre 6.34 (R) Portogruaro (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih. (8.02), Padova (8.36), Vicenza (8.57), Verona (9.31), Milano (10.55), Torino (12.55). 7.10 (D) Portogruaro (5.56), Tržič (6.47). 6.16 (R) Tržič (6.42), Portogruaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 7.45 (D) Portogruaro (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.48 (IC) MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), Bologna (10.35), Firenze (11.44), Rim Termini (13.45). 8.01 (E) Rim Termini (22.15), Firence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37). 7.12 7.35 (E) (D)* VENEZIA EXPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke (9.18). 8.55 (E) SIMPLON EXPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Verona (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32). Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28), Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma. 9.10 (E)* Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46). Portogmaro (8.00), Tržič (9.03). 8.12 (IR) Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18). 9.31 (R) 9.25 (R) Tržič (9.53), Portogruaro (10.54). Op.: samo ob praznikih. 9.53 (D)* Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm 10.12 (IR) Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18). (8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30). 12.12 (IR) Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18). 10.07 (E) Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre 13.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18). (8.12), Tržič (9.43). 13.47 (R) Tržič (14.15), Portogmaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih. 10.47 (IR) Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogruaro (9.35), Tržič 14.12 (IR) Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18). (10.23). 14.20 (IR)* Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08). Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma. 11.03 (R)* Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8.54), Videm (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praznikih. 15.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18). 11.47 (E) Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23) 16.10 (IC) SVEVO - Tržič (16.34), Portogruaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55). 14.09 (IC) SVEVO - Sestri Levarte (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45). Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica (13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih. Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23). 17.12 17.18 18.12 (E) (R) (E) Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19.18). Tržič (17.45), Portogruaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke (19.59). Op.: se ne ustavi v Grijanu in Križu. Tržič (18.35), Portogruaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke 14.35 14.47 (DI- OR) (20.18), Bologna (23".10), Lecce (9.34). 15.05 (R) Portogmaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.12 (IR) Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18). 15.47 (IR) Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogmaro (14.35), Tržič 19.45 (R) Tržič (20.14), Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraz- 16.27 (15.22). nični dan. (D) Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogmaro (15.15), Tržič 20.28 (E) SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Pado- (16.03). va (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola 17.47 (IR) Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogmaro (16.35), Tržič (3.05), Ženeva (6.49). (17.23). 21.12 (IR) Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18). 18.47 (IR) Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogmaro (17.35), Tržič 21.18 (E)* Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (0.21), 20.10 (18.23). Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.37). (R) Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogmaro (18.45), Tržič 22.10 (E) Tržič (22.33), Portogruaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna (IR) (19.43). (3.00), Firenze (4.35), Rim Termini (8.25). 20.47 Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23) 20.54 (IR)* Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praznikih iz Vidma v Trst. 21.45 (IC) TERGESTE-Tum (15.08), Milano (17.05), Padova (19.22), Mestre (19.40), Tržič (21.21). 22.47 (R) Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogmaro (21.35), Tržič (22.23)). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grijanu in Miramaru. 23.12 (IC) MIRAMARE - Rim Termini (16.15), finence (18.17), Bologna (19.27), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48). 23.27 (E) VENEZIA EKPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04). * Proga Trst-Videm-Benetke Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.25 (R) Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob 6.50 (R) Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.29 (D) Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob 7.28 (R) Videm (6.10), Goric. (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.54 (R) Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v 7.54 (R) Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob Miramaru, Grijanu, Križu. praznikih) 7.52 (D) Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob 7.54 (D) Sacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica praznikih. (7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih. 8.42 (R) Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob 8.41 (R) Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 9.35 (R) Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo ob praznikih; ne ustavi v Miramaru, Grijanu, Križu, Nabreži- 8.47 (D) Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cervignano (8.11), Tržič (8.24). Op.: ukinjen ob praznikih. ni. 12.30 (R) Videm (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob 10.46 (R) Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica praznikih. (11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramaru, Grijanu 13.56 (R) Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29). 12.24 (D) Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone (14.18). 14.57 (R) Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih. 13.20 (R) Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob praznikih. 15.39 (D) Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob praznikih. 14.40 (R) Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi v Grijanu in Križu. Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (17.25). 15.39 (R) Videm (14.10), Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob praznikih. 16.16 (D) 16.43 (D) Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.04 (R) Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.00 (R) Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob praznikih. 17.28 (R) Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu. 18.21 (R) Videm (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.45 (D) Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.: ukinjen ob praznikih. Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm (19.10). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.07 (R) Videm (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40). 18.05 (D) 19.29 (D) Videm (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.30 (R) Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu. 19.58 20.39 (D) (R) Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35). Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob 19.25 (D) Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34). 21.28 praznikih. 20.00 (R) Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob praznikih. (R) Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih. 21.56 (D) Videm (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.16 (E) SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Lju- 6.28 (E) VENEZIA EXPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), bljana (12.15), Zagreb (14.50). Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40). 12.04 (E) DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec 10.57 (IC) KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05), (18.05), Budimpešta (22.58). Opčine (10.14). 17.58 (IC) KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43), 16.50 (E) DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana Zagreb (22.55). (13.55), Opčine (15.55). 23.43 (E) VENEZIA EXPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Lju- 19.49 (E) SIMPLON EXPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), bljana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30). Sežana (18.45), Opčine (18.54). IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak FILM VIDEO MONITOR / ZADNJI DAN Nasvidenje na enajstem monitorju Danes izbor kratkih filmov Aljoše Žerjala, zvečer pa Pavlovičev »Nasvidenje...« Letošnji 10. Film video monitor je po petih dneh intenzivnega filmskega in obfilmskega dogajanja srečno privozil do ciljne ravnine. Zadnji Sprint bo Se nocoj z dvema dogodkoma, ki ju vsekakor ne gre prezreti: ob 18. uri bodo v mali dvorani Kulturnega doma predstavili izbor kratkih filmov Aljoše Žerjala, ob 20.30 pa bo eden od najznamenitejSih slovenskih filmov .»Nasvidenje v naslednji vojni« Zivojina Pavloviča izrekel gledalcem nasvidenje do naslednjega monitorja. Za končno oceno letošnjega je seveda še zgodaj, direktorja AleSa Doktorica pa smo kljub temu zaprosili vsaj za flash-oceno: »Rekel bi, da je bil letošnji monitor resnično jubilejen tudi po raznolikosti predstavitev. Srečanja z Lito Stančič, Joejem Valenčičem in drugi dogodki so v teh dneh naleteli na veliko zanimanje pri gledalcih in kritikih.« Kot reCeno pa bo za obračune Se Cas. Pozornost gre raje posvetiti Aljoši Žerjalu (Trst, 22.5.1928) priznanemu avtorju neprofesionalnih filmov s super 8 mm standardom, ki je z več kot 50 realizacijami in številnimi priznanji doma in v tujini v sami špici te zvrsti v Italiji. V pregledu “pete Slovenije” zato ni mogel izostati živahni in obenem lirični temperament tega kozmopolitskega iskalca (po poklicu uslužbenca pomorske agencije, ki je s svojo kamero prepotoval vse celine „ od Tibeta (1984-1991) do Irana (Zemlja Ahemenidov, 1978) od Patagonije (Al confin del mundo, 1992) do Cijela (S. Maria de Iquique, 1974). V potopisnih dokumentih je podoži- vel igrive, dokumentarne in refleksivne izseke z značilno občutljivostjo, fantazijo in izbrušeno tehniko. V njegovi filmografiji je tudi veC poklonov domači zemlji, zgodovini, slikarjem in ljudem: Kras v mojih spominih, Cas ne izbriše (Štanjel), Devet zlatih kolajn za pet Krasovih deklet, Izkušnje A. Černigoja, Barva spomina (o Spacalu), Hrastovlje itd. Smisel za človeško in širše družbeno dimenzijo izpričujejo del kot Rizama, ki j o hranijo tudi v muzejih Holokav-stva v new Yorku in Izraelu, izvirna dokumentacija o trpljenju vietnamskega ljudstva (Tovariš, tvoja hiša gori, 1973) ali “basaglievski” film Svoboda je terapevtiCna (1978). Žerjal opremlja svoje filme s sodobno klasično glasbo in s komentarji, ki lirično obravnavajo posnetka; njegova sodelavka je pri tem Mara Debeljuh. Prejel je najvišja vsedržavna priznanja na festivalih v Rimu, Turinu, Milanu, Neaplju, Salernu pa tudi nagrade v Glasgovvu, Brnu in Beogradu. Danes bodo na Film video monitorju ob 18. uri predvajali njegove filme Mandala, tibetanske steze (1991,18’ vplogled v ne zgolj turistični Tibet, ko se narava veže z duhppv-nostjo), Svilena steza (1968, 26’ - fe-ska Kitajske od Pekinga do Gobijev-ske pušCave), Rižarna (1968, 15’ -dokumentarec o tržaškem taborišču smrti), Na najvisjem pastnu, poklon Gianniju Bmmattiju (1992, 14’ - osebno in podobe slikarja tržaškega Krasa in morja) in Izkušnje A. Černigoja (1968, 18’ - portret in doživet poklon velikemu slikarju). KINO GORICA KULTURNI DOM 10. Film video monitor: 18.00 dokumentarni filmi Aljoše Žerjala, 20.30 filmi Božidarja Jakca, sledi: »Nasvidenje v naslednji vojni«, rež. Zivojin Pavlovič, 1980. VTITORIA 17.20-19.40-22.00 »Vento di passio-ni«, i. Anthony Hopkins in Brad Pitt. CORSO 18.00-20.00-22.00 »La giusta causa«. L Sean Connery. TRZIC COMUNALE Zaprto. M PRIREDITVE KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi na Modno revijo pomlad-po-letje ’95 (v domačem duhu), ki bo v nedeljo, 2. aprila, ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja v torek, 4. aprila, ob 19.30 v sodelovanju s KRUTOM predavanje revmatologinje dr. Danice Radulovič o bolečinah hrbtenice in vratu. Predvajali bodo tudi video kaseto. KULTURNI DOM V GORICI vabi v Četrtek, 30. marca, ob 18.30 na srečanje s pesnikom Cirilom Zlobcem, ki bo v mali dvorani doma. Ob tej priložnosti bo Miran Košuta predstavil tri knjige, ki jih je DZS izdala ob Zlobčevi 70-letnici: pesniški zbirki “Stopnice k tebi” in “Skoraj himna” ter monografijo dr. Marije Švajncer “Ciril Zlobec pesnik ljubezni”. H RAZSTAVE V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE na Travniku je do 31. marca odprta razstava del Franka Vecchieta. Ogled je možen ob urniku poslovanja knjigarne. V GALERIJI KINA VIT-TORIA je do 12. aprila na ogled fotografska in dokumentarna razstava “1896-1918: Kinematograf v Gorici”, ki jo je postavil Kinoatelje v sodelovanju s Slovenskim gledališkim in filmskim muzejem v Ljubljani ter združenjem Exit iz Gorice. Ogled po umiku filmskih predstav. V GALERIJI MITTE-LART na trgu sv. Antona 13 razstavljata do 31. marca slikar Cagnin in kipar Stefan. Ogled 17.30-19.30 ob delavnikih. ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA prireja 7-dnevni izlet na Sardinijo, Sicilijo in v Kalabrijo. Zaradi zasedenosti trajektov bo izlet od 13. do 19. maja in ne kakor je bilo prvotno najavljeno (od 15. do 21. maja 95). Informacije in prijave v Doberdobu, v trgovini pri Mili (tel. 78072) do 10. aprila. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV 2A GORIŠKO priredi na velikonočni ponedeljek (17. aprila) enodnevni izlet v Caorle z vožnjo po laguni, obiskom otoka, zakusko in kosilom. Prijave 'na društvenem sedežu in pri odbornikih. ^3 OBVESTILA POHITITE Z VPISI OTROK v obmorsko kolonijo v Dragi (Slokad, tel. 040/226117) in v gorsko kolonijo v Comegliansu (Slov. Vincencijeva konf., tel. 040/43194). V Gorici dobite vpisne pole in navodila na Šolskih ravnateljstvih (v Katoliški knjigami in upravi Katoliškega glasa), v ostalih občinah pa pri občinski zdravniški asistentki. Pojasnila na tel. 530924. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, Carduccije-va ulica, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH Dr. Marko Rojec, Ul. k maja 76, tel. 882578. POGREBI Danes: 8.00 Olga Zavadlal vd. Bandelli iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, 9.30 Danilo Bo-nicioli iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, 11.00 Lionello Ussai z gl-pokopališča v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče, 12.30 Lia Hahn de Hahnenbeck iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, 12.45 Giacomo Tuniz iz bolnišnice Janeza od Boga v Starancan, 10.00 Natale Zor-zin iz splošne bolnišnice v Tržič, 14.00 Primo Propetto iz splošne boln. v LoCnik. POKRAJINA / SVETOVALCI' ZAPOSTAVLJENI VOLITVE / SLOVENSKE OBČINE NOVICE Opozicija negativno ocenila zamenjave Kljub poskusom zanikanja vse več znakov o dogovoru (ki se že izvaja) med SL inDSL Med kandidati za župana tudi nekaj novih imen Se jutri čas za predložitev list Obstaja ali ne obstaja dogovor med Severno Ligo in Demokratično stranko levice? Vprašanje še zmeraj ni v celoti pojasnjeno, čeprav je vse več znakov, ki kažejo na to, da dogovor obstaja. Zelo prepričljiva je na primer ugotovitev, da je bil v upravni svet pokrajinskega avtobusnega podjetja imenovan Alessandro Vi-sintin, dolgoletni občinski svetovalec v Ronkah, odbornik in celo podžupan, izvoljen v vrstah KPI. Predstavniki DSL se sicer na različne načine trudijo zanikati obstoj kakršnegakoli dogovora s Severno Ligo. Zal gre razvoj dogodkov v drugačno smer. Edina težko razumljiva stvar je, zakaj se hoče dogovor tako prikrivati. "Politični sporazumi med strankami so povsem običajna stvar, zakaj jih torej prikrivati? ”, se je vprašal predstavnik Ljudske stranke Bergamin. Odgovora ni bilo. Sicer pa je bil dobršen del sinočne seje pokrajinskega sveta namenjen politični oceni zadnjih sprememb v odboru in oceni odnosa, ki ga ima Predsednica do članov pokrajinskega sveta. Predstavnike opozicijskih skupin je motilo predvsem dejstvo, da ob zaključku zadnje seje (22. t.m.) Mar-colinijeva ni smatrala primerno, da z načrtovanimi spremembami seznani načelnike skupin, čeprav so jo za to izrecno zaprosili. Za spremembe so izvedeli šele iz časopisov. Periodične zamenjave odbornikov povzročajo zastoj Ze v rednem delu pokrajinske uprave, je opozoril v daljšem pose- gu zeleni Fiorelli, ki je kot prvi posegel v razpravo. Pogoste zamenjave odbornikov samo dokazujejo krizo v kateri se je znašla vodilna sila. Ta kriza se bo, po mnenju Fiorellija, še nadaljevala in poglabljala do konca mandata. "Nimam zaupanja v nova člana odbora”. Tavagnutti in Peti-ziol sta namreč na sinoč-ni seji prvič sedla na mesto odbornika. Tudi predstavnik Ljudske stranke Bergamin se je zelo kritično izrekel nad odnosom, ki ga ima Predsednica do pokrajinskega sveta, potem pa izrekel priznanje nekaterim od odhajajočih odbornikov, oziroma predsednikov, nove pa posvaril pred nevarnostjo, da se njihove sanje kaj kmalu razblinijo spričo stanja, ki paralizira dejavnost administracije. Opozoril je tudi na načrt o drugačni upravni organiziran osti trziškega območja, ki kljub vsemu le dobiva precej konkretne obrise in ki je, po Ber-gaminovem mnenju, nevarnost za enotnost Goriške pokrajine. S kritikami nista varčevala niti Cosma (MSI) in Buttignon (SKP), medtem ko je Koglot odločno branil izbiro in način dela Predsednice. V razpravo so posegli še nekateri drugi svetovalci. V drugem delu seje pa je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje imenovanja preglednikov računov avtobusnega podjetja, vprašanje ob katerem se je prekinila zadnja seja. Današnji in jutrišnji dan bosta odločilna za določitev kandidatov, ki se bodo 23. aprila potegovali za izvolitev na občinskih volitvah v sedemnajstih od 25 občin v goriški pokrajini. Od danes ob 8. uri pa do 12. ure jutri imajo stranke oziroma koalicije čas, da na županstvih predložijo kandidature za županska mesta in za izvolitev v občinske svete. Kandidatne liste morajo biti letos opremljene s sicer razmeroma majhnim številom podpisov občanov - predlagateljev. Izjema so le občine z manj kot tisoč prebivalci, kjer podpisi niso potrebni. Volitve bodo tudi v treh slovenskih občinah. V Doberdobu bo ponovno kandidiral župan Ma- rio Lavrenčič na čelu liste Občinske enotnosti. V primeru potrditve bo to zanj že četrti mandat, saj je na čelu doberdobske občinske uprave od leta 1980. Slovenska skupnost mu bo zoperstavila kandidaturo Marije Fer-letič, ki se po nekajletnem umiku vrača v strankarsko politično areno na občinski ravni. O predložitvi kake tretje kandidatne liste zaenkrat ni vesti, saj so nam na županstvu povedali, da se do včeraj še nihče ni javil za zbiranje podpisov. Novega župana bodo v vsakem primeru imeli v Sovodnjah. Vid Primožič se po treh zaporednih mandatih na čelu uprave umika in podaja štafetno palico na čelu Občinske enotnosti dosedanjemu podžupanu in odborniku za finance Marku (Igorju) Petejanu. Novega kandidata je za naskok na župansko mesto izbrala tudi Slovenska skupnost, ki bo kandidirala Sava Kledeta, vodjo podružnice Kmečke banke v Kr-minu. Tudi iz Sovodenj še ni vesti o predložitvi kake tretje liste. V Steverjanu pa se napoveduje ponovitev dvoboja izpred petih let: kandidat Občinske enotnosti bo župan Ivan Humar, ki Starta za tretji mandat na čelu uprave, odkoder ga bo skušal izpodriniti Hadrijan Corsi, ki je v tem petletju vodil skupino Slovenske skupnosti v občinskem svetu. V Steverjanu, kjer ni treba podpisov za predložitev list, bo skoraj gotovo tekmovala tudi desničarska lista. GLEDALIŠČE / ITAUAJNSKA IGRA V KULTURNEM DOMU Enrico Beruschi sklenil sezono Obračun je pozitiven kljub začetnim pomislekom nacionalistov Komedija Luigija Lunarija “Tre sull’altalena” z znanimi igralci kot so Lia Tanzi, Giuseppe Pambieri in Emico Beruschi (na sliki - Fotostudio Reporta-ge) je v soboto zvečer sklenila v Kulturnem domu letošnjo abonmajsko sezono italijanskega gledališča v Gorici. Sezona je bila po oceni glavnega organizatorja Giuseppeja Agatija nadvse uspešna tako glede vsebine predstav, ki so bile raznolike in vedno na dobri kakovostni ravni, kot tudi glede odziva občinstva. Nekateri ozkogledni nacionalisti so sicer jeseni vihali nos zaradi slovenske dvorane, kamor so prenesli predstave zaradi zaprtja Verdijevega teatra, ki ga obnavljajo, kulturnega občinstva pa te polemike niso preslepile, tako da je bila dvorana Kulturnega doma na vseh predstavah zadovoljivo zasedena. Obnovili vodstvo konzorcija za kreditiranje malih podjetij Pri Jamstvenem konzorciju za kreditiranje malih in srednjih industrijskih podjetij so pred kratkim obnovili statutarne organe. V glavnem so potrdili dosedanjo sestavo. Predsednik bo se naprej Dino Candusso, podpredsednik Dario Mulitsch, člani upravnega odbora pa Antonino Chiozza, Benito Moruzzi, Addone Zulli, kot predstavnika Dežele, oziroma Trgovinske zbornice pa bosta Lino Bossi in Giovanni German. V glavnem so potrdili tudi člane tehničnega odbora. Konzorcij, ki šteje 368 članov je v lanskem letu izdal za skoraj 43 milijard lir jamstev. Ustanova je smotrno koristila finančne olajšave, ki jih je v letu 1993 dodelila Dežela in kar je omogočilo da so sprostili za 11 milijard lir sredstev. SDAG prireja strokovni tečaj za pridobitev ADC potrdila Prevažanje nevarnih tovorov postaja zapletena zadeva spričo vse bolj strogih predpisov in zahtev po ustrezni strokovni usposobljenosti šoferjev in drugih operaterjev. Družba SDAG bo v kratkem priredila, v sodelovanju s strokovnimi in poklicnimi združenji, tečaj za dosego posebnega vozniškega dovoljenja “ADC” (za prevažanje nevarnih tovorov). Prijave Ze sprejemajo in sicer na sedežu družbe SDAG, na tovornem postajališču oziroma v uradih ACI na Tržaški cesti 117. Rok za prijavo zapade 10. aprila. Obvestilo Konzorcija za zaščito briških vin glede novih predpisov Konzorcij za zaščito briških vin obvešča, da je pristojno ministrstvo pred kratkim, na predlog konzorcija, znižalo najnižjo stopnjo vsebnosti kislin za briška vina z geografskim zaščitnim poreklom. Zdaj je ta stopnja za vsa vina 4,5 promil. Ministrski dekret (objavljen je bil v Uradnem listu dne 13. marca) bo začel veljati jutri, 29. marca. Vodstvo konzorcija nadalje obvešča vinogradnike, ki imajo morda še na zalogi vina, ki glede vsebnosti kislin niso odgovarjala dosedanjim predpisom, pač pa so v skladu z novimi, naj čimprej poskrbijo za analizo vzorcev vina. , A V--SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Istituto regionale sloveno per Nstruzione professionale SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE vabi univerzitetne študente na celodnevni izlet, ki ga prireja v sodelovanju s podjetjem EURO-SAVA S.r.l. Predvidena sta: - ogled tovarne SAVA v Kranju in razgovor z vodstvom priznanega slovenskega proizvajalca pnevmatike, - obisk Centra Brdo, vodilne srednjeevropske Sole za management. ■ Odhod v petek, 31. marca t. 1. ob 7.30 iz Gorice. Vpisovanje v tajništvu Zavoda v Gorici, Ul. della Croce 3, tel. 0481/81826 EUROSAVA REKREACIJA / 17. MALI MARATON V PRIREDBI GMG KRONIKA / SMRTNA NESREČA MED GRADIŠČEM IN ROMANSOM Dvesto udeležencev na pohodu Proga je bila speljana med Gorico in Gradiščem Nekaj nad dvesto tekačev se je v nedeljo udeležilo 17. malega maratona na Goriškem, ki ga je priredilo društvo GMG (Gruppo marciatori Gorizia) na 25 km dolgi progi med Gorico, Faro, Gradiščem, Gorico. Udeleženci so stratali s stadiona na Rojcah in prav tam je bil tudi cilj prireditve, ob kateri so se spomnili tudi nekdanjega člana društva Rodolfa Vuge. Ude- leženci so bili razvrščeni v različne starostne skupine, posebej so tekmovali moški in posebej ženske. Prireditev je bila deželnega značaja in to se je odrazilo tudi glede udeležbe, saj je bilo največ tekmovalcev iz drugih krajev naše dežele, najštevilnejše društvo pa je bilo Olimpia iz kraja Terenzano, ki je pripeljalo 32 tekmovalcev. (Foto Studi Reportage) Z motorjem trčil v ograjo Šestinpetdesetletni Luciana Battuaz iz Verse (Romans) je v nedeljo zvečer umrl v prometni nesreči na državni cesti št. 252 med Gradiščem in Romansom. Po dosedanjih ugotovitvah, naj bi Battauz z motorjem trčil v železno ograjo ob cesti ter pri tem zadobil tako težke poškodbe, da je umrl na kraju nasreče. Sporočilo o tragičnem dogodku je službi za hitro pomoč posredoval avtomobilist, ki je kmalu po nesreči pripeljal mimo in sredi cestišča opazil truplo moškega. Nesreča se je namreč pripetila okrog 20. ure, v bližini nadvoza omenjene državne ceste, ki povezuje Gradišče z Romansom. Dinamika nesreče še ni v celoti pojasnjena tudi ob upoštevanju dejstva, da nihče ni bil priča tragičnemu dogodku. Domnevati je mogoče, da je Battauz, ki je vozil proti Romansu, izgubil nadzorstvo nad težkim motorjem in silovito trčil v ograjo ob cesti. Battauz je bil zaposlen v podjetju Del Bello v Romansu in je imel veliko veselje do motorjev. Precejšnjo zaskrbljenost pa je v nedeljo zjutraj povzročila vest, da so v namakalnem kanalu med Ločnikom in Faro našli avtomobil fiat ritmo, last športnega društva iz Loč-nika. Sprva je namreč kazalo, da gre za nesrečo in na kraj so poklicali potapljače in gasilce. Končno so ugotovili, da si je vozi- lo nekdo sposodil, oziroma ukradel, končno pa se ga znebil tako, da ga je usmeril v namakalni kanal v kraju Mocchetta. Na slikah (Fotostudio Reportage) razbiti motor po trčenju in žrtev Lucia-no Battuaz Deželni načrt za sanacijo voda TRST - Voda je javna dobrina, s katero je treba upravljati po kriterijih varčevanja in solidarnosti: zaradi tega je deželna uprava Furlani j e-Julijske krajine občutljiva do tega vprašanja in do ambientalnih problemov nasploh. Tako je ugotavljal deželni odbornik za okolje Gianluigi D’Orlandi na včerajšnji predstavitvi (skupno s predsednico odbora Alessandro Guerra) deželnega nacrta za sanacijo notranjih voda in rezultatov raziskave o značilnostih vodnih tokov ter predstavitvi zasedanja o ambientalnih normativih (deželnih, državnih in evropskih), ki bo 8. aprila na tržaški Pomorski postaji. Na osnovi načrta je deželna uprava Furlanije-Julijske krajine že predstavila okvirni osnutek o delimitaciji optimalnih teritorialnih področij za upravljanje vodnega premoženja; osnutek bodo v naslednji fazi proučile tudi krajevne uprave in posebni organ. SODELOVANJE MED OBMEJNIMI DEŽELAMI_ Lep »Praznik dreves« za otroke v Medeji Otroci iz Medeje, Reke, Keutschacha in Vrtojbe GORICA - Večkrat pišemo in poudarjamo, kako potrebno je sodelovanje med obmejnimi deželami, tako za gospodarski kot za kulturni razvoj. Tega pravila se že dalj časa držijo šole s te in one strani meje, pa naj gre to za srečanja med slovenskimi šolami, pa tudi za srečanja slovenskih in italijanskih šol. Tokratno sobotno srečanje v Medeji na Goriškem, je bilo še večjega pomena. Udeležih so se ga učenci šole iz Vrtojbe, z Reke, dvojezične osnovne šole iz Keutschacha na avstrijskem Koroškem in seveda otroci vrtca in osnovne šole iz Medeje na Goriškem. »Praznik dreves« je bil naslov prireditvi. In res so vsi udeleženci pred začetkom skupne prireditve zasadili vrsto dreves ob tamkajšnji osnovni šob in na bližnjem hribu, kjer je manjši park. Vsak od otrok je drevo opremil s svojim imenom tako, da bo lahko ob prihodnjem srečanju videl, koliko je drevo zraslo. In ker so se srečanja udeležili tudi župani teh krajev (za Novo Gorico župan Špacapan) so tudi oni posadili drevesa, pravtako z napisnimi tablami, V tako lepem in prijateljskem vzdušju se je nato na dvorišču ob šoli odvijala prireditev, na kateri so se otroci s petjem, recitacijami in tudi igricami zelo lepo izkazali, saj je iz vsake posamezne točke dihala ljubezen do narave in spoštovanje okolja, v katerem živimo. Otroci iz Vrtojbe so se za to priložnost naučili igrice v italijanščini z naslovom »Tudi drevo ima srce«. Potem pa so lepo zapeli še nekaj slovenskih pesmi. Tudi otroci iz Koroške so nastopili s točkami v slovenščini, italijanščini in nemščini. V tem jeziku so tudi odigrali primerno igrico »Drevo za Filipo«. Skupina učencev z Reke se je predstavila z recitacijami in petjem v svojem narečju, pa tudi v italijanščini, medtem ko so za Medejo nastopili otroci domačega vrtca z recitacijo tudi na temo dreves, učenci osnovne šole pa z dvema prizoroma iz pravljičnega sveta. Gledalci so bili seveda starši, učitelji in župani ter drugi predstavniki sodelujočih krajev, navzoča pa je bila tudi skupina otrok iz Zavoda za prizadete otroke iz Medeje. Vse se je seveda končalo v najlepšem in prisrčnem vzdušju, kjer so si učenci izmenjali darila in cvetje, učitelji in drugi gostje pa so ponovno poudarili pomen takšnega medsebojnega sodelovanja, ki je tokrat pritegnil tudi otroke z Reke in iz Koroške in to na prazniku, kjer je vsaka šola po svoje pripravila svoj program, ki je izražal ljubezen in skrb do narave. To ni bilo prvo takšno srečanje med učenci slovenskih šol na Goriškem in učenci italijanskih šol, nekajkrat tudi v Romansu, sedaj v Medeji. In ker je praznik tako lepo uspel, so vsi odhajali, trdno prepričani, da se morajo takšne skupne prireditve nadaljevati, da se morajo otroci med seboj čim bolje spoznati in utrjevati prijateljske vezi. Naj še zapišemo, da se je vse končalo pri dobri pizzi, ki so je bili vsi udeleženci prireditve še posebno veseli, po tako dobro opravljenem delu. Pot v domači kraj je bila tako lepa in prijetna, otroci pa se bodo sobotnega praznika prav gotovo še dolgo spominjali. Neva Pahor PISMO UREDNIŠTVU Dramski odsek PD Standrež je bil v preteklosti že gost Kulturnega doma v Gorici Ni moj namen ustvarjati nepotrebnih polemik, ampak Članek izpod peresa Ive Koršič, objavljen v Katoliškem glasu dne 16. marca 1995 z naslovom »Povšetova komedija v goriškem Kulturnem domu« me sili, da demantiram netočne informacije, v katerih zaznavam - ob nepreverjanju - tudi nekaj provokativnih namigov. 2e v samem uvodu Iva Koršič namreč navaja: »Končno so se odprla vrata goriskega Kulturnega doma tudi dramskemu odseku prosvetnega društva Standrež...«, nato pa prvi odstavek zaključuje: »Simpatični in bleščeči štandreški igralci so vendarle lahko nastopili na CCT CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO ■ CCT so obveznice s koriščenjem 1. aprila 1995 in zapadlostjo 1. aprila 2002. ■ Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi kupon s 5,5% bruto obrestmi bo izplačan 1. oktobra 1995 z izvedenimi davčnimi odbitki. Znesek naslednjih kuponov izplačljiv 1. aprila in 1. oktobra'za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bruto donosa šestmesečnih BOT glede na dražbo, ki je bila mesec pred zapadlostjo kupona, s poviškom premije 0,30 na semester. ■ Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene. ■ Dejanski čisti donos prejšnje prodaje CCT je znašal letno 11,24%. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 29. marca. ■ Obveznice CCT se koristijo s 1. aprilom: ob vplačilu (3. aprila) bo treba vplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi tvoja banka. odru, na katerem je igralo že marsikatero znano poklicno gledališče in na katerem se odvija gledališka sezona« (zaključek citata). Naj k temu le še dodam, da je v svojem pozdravnem nagovoru, pred pričetkom predstave štan-dreške skupine je tudi predsednik rajonskega sveta za Pevmo, Oslavje in Stmaver, Silvan Primožič - v imenu prirediteljev - v istem smislu poudaril, da gre paC za prvi nastop Dramske skupine prosvetnega društva »Standrež« v goriškem Kulturnem domu. V tej zvezi smatram za umestno le podcrtati - poleg tega, da teži Kulturni dom stalno biti odrti hram vsem goriškim organizacijam, strankam in skupinam -, da je Dramska skupina PD Standrež že nastopila v Kulturnem domu v Gorici in to z Nušicevim »Poslancem«, 14. novembra 1987. Stan-drežci so takrat nastopili na izrecno povabilo Upravnega odbora Kulturnega doma - Gorica in to v okviru gledališkega amaterskega festivala »Teatro per teatro«, ki ga je priredil Kulturni dom s sodelovanjem Bertonijeve gledališke zadruge CISAC iz Gorice. Ne glede na to pojasnitev, pa mi dovolite, da v imenu Upravnega odbora Kulturnega doma izrazim javno pohvalo štan-dreškim igralcem za njihov nastop na odru doma, saj so se tudi ob tej priložnosti izkazali kot pravi gledališki mojstri. Enaka pohvala naj gre tudi elanom gledališke skupine »Oder 90«, ki so v Kulturnem domu nastopili v nedeljo, 19. marca 1995 ter uspešno predstavili komedijo »En dan z Edvardom«. Ob tem velja omeniti, da je »Oder 90« v svoji petletni karieri tokrat prvič nastopil v goriškem Kulturnem domu. S spoštovanjem Igor Komel Ravnatelj Kulturnega doma - Gorica IZ MOJIH SPOMINOV/1 Slovenska šola m jaz Ksenua Levak Letos, ko proslavljamo petdesetletnico ponovnega odprtja in delovanja slovenskih šol v zamejstvu, se mi zdi primerno, da napišem vsaj nekaj vrstic o slovenski šoli, saj sem z njo rasla, z njo živela in končno v njej poučevala. Slovenska šola je postala moja šola, del mojega življenja. Ko sem se rodila v predmestju Sv. Ivana v Trstu, je bila Italija kraljevina. Vladal je Slovencem nenaklonjen fašistični režim, ki ni dopuščal, da bi se mi izobraževali v materinem jeziku. Na oblasti je bil Beni to Mussolini, il Duce, kot se mu je pravilo. Takrat je bilo še vse mimo, a le navidez. V evropskem političnem kotlu je med zatiranimi narodi počasi vrelo. Zagovorniki svobode so bili vedno bolj ogroženi. Bilo mi je eno leto, ko je izbruhnila druga svetovna vojna. Stanovali smo v šestnadstropni hiši. Najemniki so bili v glavnem Italijani iz Piemonta, Apulije, Kampanije, Sicilije in Sardinije, po večini državni uslužbenci ali pripadniki policije in vojske. Med njimi je bila tudi slovenska družina, ki pa se je imela za italijansko. Le v našem nadstropju je poleg nas živela še ena svetoivanska družina. V hiši so vsi vedeli, da smo Slovenci, a so nas kljub temu spoštovali. Rasla sem v italijanskem okolju, doma pa smo vedno govorili slovensko. Moj ded, ki je že konec prejšnjega stoletja z Dolenjskega prišel v Trst, je bil kot uradnik zaposlen pri nekem podjetju. Večkrat je službeno potoval v Istro. Delo si je nosil tudi domov in je cele popoldneve pisal. Radovedno sem ga gledala in hotela vedeti, kaj poCenja. Kmalu pa mi je dal svinčnik v roko in me potrpežljivo učil pisati. Takrat sem imela tri leta. Ko sva nekoč z mamo prišli v mesnico, je mama povedala, da znam že pisati. Debela mesarica ni hotela verjeti, zato sem na marmorni pult napisala svoje ime in priimek. Zenska se je začudeno zasmejala in me vprašala, kaj bom, ko dorastem. »Otroke bom učila brati in pisati,« sem ji ponosno odgovorila. Vojna vihra je zajela tudi naše mesto. Družinski očetje iz naše hiše so morali kot vojaki v Grčijo, Dalmacijo, Postojno in drugam, le mojemu očetu je vojna prizanesla, ker je bil po poklicu pek in je moral skrbeti za potrebe prebivalstva. Leta 1944 mi je bilo šest let. Morala bi obiskovati osnovno šolo. »V italijansko ne bom hodila,« sem pribila oCetu. Razlagal mi je, da mora vsak otrok v šolo, da je izostajanje od pouka kaznivo, da me bodo karabinjerji prišli iskat odmov, a jaz sem vztrajala pri svojem. Prav takrat so zavezniki začeli bombardirati Trst in mnogi starši niso več pošiljali otrok v šolo. Kar na lepem je oče zvedel, da je pri Sv. Ivanu slovenska učiteljica Alojzija Brana, ki zasebno poučuje uCence prvega, drugega in tretjega razreda osnovne Sole. Takoj smo stopili do nje. Bila je že starejša gospa, ki je pod fašizmom zgubila službo in se je zdaj lotila privatnega poučevanja. Pouk se je zaCel že septembra. OCetu je povedala, da bi me težko sprejela v prvi razred, ker smo že sredi oktobra. Zamuda pri vpisu bi mi utegnila škodovati. Bolje bi bilo počakati na naslednje šolsko leto. Hudo mi je bilo, ko mi je oCe to povedal. Tako rada bi obiskovala slovensko šolo. »V italijansko ne grem,« sem ugovarjala. Oče in mama sta spet poiskala učiteljico in ji razložila, da nova učenka že marsikaj zna, ker jo je ded naučil brati in pisati. Naslednjega dne me je učiteljica hotela videti. Zjutraj sem zgodaj vstala in se pripravila na izredni dogodek. Se zdaj se spominjam, kako je oktobrsko sonce lilo skozi okno. Učiteljica je stanovala v ulici delle Linfe v solidni predmestni hiši z vrtom. Veliko kuhinjo je spremenila v učilnico. Tabla je bila naslonjena na zid nad nizko omaro. Učenci so sedeli na deski ob dolgi mizi. Ko je bilo učne ure konec in so otroci odšli, je učiteljica sprejela mene in starše. Dobrota je sijala z njenega obraza. Pozdravila sem in učiteljica je položila predme berilo. Začela sem brati, glasno, gotovo in tekoče. Nato smo prešli k računstvu. Številke sem poznala do deset in veC, tudi po nemško. Se danes Čutim objem blage gospodične in slišim njene besede, ko je dejala, da znam več kot njeni učenci. Tako je bil izpit opravljen in sprejeta sem bila med prvošolce. S sošolci sem se dobro znašla. V šolo smo hodili popoldne in se učili branja in pisanja, ker pa je bila učiteljica zelo pobožna, nas je učila tudi verouk. Večkrat nam je brala svetopisemske zgodbe in življenjepise raznih svetnikov. Tako so prijetno minevali tedni in meseci. Konec junija se je končalo šolsko leto. Dobili smo spričevalo. Bilo je le navaden bel papir, na katerem je učiteljica v lepi pisavi potrdila, da sem v šolskem letu 1944-45 obiskovala zasebni slovenski tečaj in ga dokončala s prav dobrim uspehom. ■FARGO FINE CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA® COSMETICS ITALY ■FARGO. FINE CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA COSMETICS ITALV GIBANJA / UGODNA OCENA GUVERNERJA BANKE ITALIJE Za Fazia je sanacija javnih računov ubrala pravo pot Primarni proračunski presežek naj bi letos presegel tri odstotke BDP RIM - Gibanje javne finance je pre-prečljivo ubralo pravo pot, ki jo bo pripeljalo do sanacije, pa Čeprav ostaja nevarnost novih inflacijskih pritiskov in nujna potreba po takojšnjem relansi-ranju investicij. Potrditev izboljšanja italijanskega gospodarskega položaja je včeraj prišla iz ene najuglednejših institucij, iz Banke Italije, ki predvideva, da bo letošnji primarni proračunski presežek presegel 3 odstotke bruto domačega proizvoda. Gre za presežek, ki ga dobimo, če ne upoštevamo izdatkov za obresti, ki jih mora država plačevati svojim Številnim upnikom, v prvi vrsti lastnikom njenih zadolžnic. »Prve ocene o javnih računih v letošnjem letu kažejo,« je dejal guverner Antonio Fazio med slovesnostjo, na kateri so mu podelili Tarantellijevo nagrado, »da bo kljub zvišanju obrestnih mer treba za proračun odšteti manj od 138 tisoč milijard lir, kolikor jih je lani predvidel programski dokument vlade.« Fazio je v svoji analizi izhajal iz kronike zadnjih tednov, v katerih je močno zaškripalo na valutnem trgu: »Gibanja valutnih kapitalov so odvisna od emotivnih obnašanj in od posiljeno negativnih ocen o prihodnosti italijanskega ekonomskega in institucionalnega sistema,« je dejal in dodal, da so take ocene popolnoma neutemeljene. Med nosilne usmeritve, na katerih bi moralo temeljiti relansiranje italijanskega sistema, je Fazio na prvo umesto uvrstil boj proti inflaciji in zagon proizvodnih investicij, ki jih zdaj dovoljuje tudi velik iztržek od izvozne dejavnosti. »Oživitev investiranja je potrebna tudi za konsolidacijo kompetitivnosti samih podjetij, nenazadnje pa tudi za to, da bomo lahko celovito izkoristili ugodne posledice sporazuma o ceni dela, monetarne politike, valutnih gibanj in začetkov sanacije javnih računov. K vsemu temu je treba dodati Se začetek novega pozitivnega konjunkturnoga ciklusa in torej nove faze gospodarskega razvoja. Fazio je veliko pozornost namenil tudi skrbi za znižanje stopnje brezposelnosti in za reševanje problemov juga, v zvezi z nižanjem teCaja lire pa je opozoril, da bi bila lahko Skoda Se veliko večja, ko ne bi bili priče urejenemu gibanju dinamike plac in višanju proizvodnosti dela. Trenutna vrednost italijanskega bankovca je za guvernerja tudi vir nemajhnih tveganj za Spekulante, katere je opozoril, da bo vztrajanje pri njihovih poslih Se bolj povečalo povpraševanje po italijanskih proizvodih v tujini in seveda hkrati podražilo uvoz, to pa bo povzročilo nove inflacijske pritiske. Glavni italijanski bančnik je ob tem dodal, da sta prizadevanje za stabilnost cen in boj proti inflaciji temeljnega in tudi instrumentalnega pomena za zaščito prihrankov, za pravilno delitev dohodka in za razvoj nasploh. Dini je zadovoljen, Abete pa hladen MILAN - Predsednik vlade Lamberto Dini je izrazil zadovoljstvo, ker se je Banka Italije po lastni volji in tako laskavo izrazila o poteku »zdravljenja« javnih računov. Dodal je, da je sam izredno pozoren do analiz in ocen osrednje banke (drugače sicer niti ne bi moglo biti, glede na to, da tudi premier izhaja iz njenih vrst), zato je seveda še toliko bolj zadovoljen, ker le-te potrjujejo predvidevanja vlade o gibanju javne finance in proračuna v letošnjem letu. Dini se strinja tudi z opozorilom Banke Italije pred nevarnostjo oživljanja inflacijskih Zarise, saj so tovrstna opozorila po njegovi interpretaciji tudi poziv k takemu obnašanju, ki bo skladno s skomnim naraščanjem plaC in stroškov. Nekoliko manj navdušeno je Faziove izjave komentiral predsednik Confindustrie Luigi Abete, ki ne deli guvernerjev optimizem in upa, da bo vlada Cimprej sprejela pokojninsko reformo. Samo v tem primeru bo namreč po njegovem mnenju mogoče z večjim zaupanjem gledati tudi na perspektivo sanacije javne finance v srednjeročnem obdobju. Iz tega je jasno razbrati slabo voljo industrij cev zaradi prepočasnega napredovanja proti tej težki reformi, ki jo je Confindustria pokazala že prejšnji teden s polemiko, v kateri je vlado in sindikate obtožila, da se želijo za nov pokojninski sistem zmeniti kar sami med seboj. UM TOR SRE ČET PET PON 1722,3 1699,1 1727,7 1722,7 1714,6 Po radiu danes izredna popravila Trst - Po včerajšnji oddaji Iz studia z vami, ki je bila posvečena načrtom za novo hišo (z urednico Natašo Sosič so sodelovali Davorin Devetak za SDGZ, geom. Aleks Sosič in inž. Livio Pertot), bodo danes ob 11.45 v studiu Radia Trst A geometer Igor Tul, gradbeni inženir Iztok Smotlak in arhitekt Renzo Rudi, ki bodo govorili o izrednih popravilih. Poleg tega bo ob 9.40 posegel kamnosek Peter Škabar, ob 11. uri pa mizar Vladislav Petelin. ADRIA A!RWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ j^IUBUANg V FRANKFURT pONDON ^JUNCHEN piANBUL jyj0SKV0 j^OPENHAGEN pARIZ piM ^ KOPJE gPLIT JIRAN0 JJUNA.I ^UBICH Rezervacije in informacije: ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 TRGI / IZBOLJŠANJE Lira odščipnila marki odstotek na novo pridobljene vrednosti Okrepitev tudi do dolarja in na borzi RIM - Korak za korakom se lira počasi le krepi in nadomešča izgubljeno, Čeprav jo Caka do re-lanega tečaja se dolga pot. Marka, ki je v zadnjih dveh mesecih dosegla daleč najveCjo rast, je tako izgubila nov odstotek sveže pridobljene vrednosti v menjavi z liro. V petek je po tečajnici Banke Italije veljala 1.223,94 lire, včeraj pa 1.211,75 lire. Tudi dolar, ki se je sicer v menjavi s Številnimi bankovci okrepil, je v razmerju do lire izgubil nekaj terena: v petek je veljal 1.722,69, včeraj pa 1.714,63 lire. K izboljšanju položaja italijanskega bankovca je prispevalo vec dejavnikov. Politično ozračje se je kljub vsemu nekoliko umirilo, tisto, kar je najpomembnejše, pa so znaki o napredovanju pogajanj za reformo pokojninskega sistema. Svoje je dodal tudi poseg guvernerja Banke Italije Fazia o izboljšanju javnih računov, na mednarodnih trgih pa je liri, kot reCeno, pomagal dolar s svojo sorazmerno stabilnejšo pozicijo. Opomogel si je tu- di v Tokiu, kjer podjetja zaključujejo davčno leto in torej tudi operacije za dotok skladov iz tujine, kar naj bi zelenemu bankovcu omogočilo počasno okrepitev. Na evropskih trgih se je dolar utrdil pri nekoliko okrepljenih vrednostih tudi do marke, operaterji pa zdaj Čakajo na Četrtkov sestanek nemške centralne banke in današnji vrh ameriške Federal Reser-ve, čeprav velikih posegov na področje obrestnih stopenj ni pričakovati. Odločno pozitiven je bil tudi včerajšnji borzni sestanek v Milanu, kjer je Mibtel po Faziovem nastopu podvojil napredek in se približal dvem odstotkom. Svojo običajno Crnoglednost je tokrat nekoliko omilil celo nobelovec Franco Modiglia-ni, ki za »mehiško tveganje« zdaj vidi nekaj manj nevarnosti: »Stvari so se glede na lansko leto zelo spremenile, perspektive pa izboljšale,« je izjavil, »Čeprav brez učinkovite pokojninske reforme za javne račune ne bo ozdravitve.« Na SDGZ na voljo napisi o sestavi živil TRST - Kot smo podrobneje poročali v soboto, bo 30. marca letos začela veljati zakonska obveznost o preglednosti sestavin živilskih izdelkov. To pomeni, da bodo morali upravniki vseh vrst javnih lokalov na vidnem mestu izobesiti napis, na katerem bodo podrobno navedene vse sestavine hrane ali živilskih izdelkov, ki jih prodajajo odjemalcem tudi za njihovo domačo uporabo. Slovensko deželno gospodarsko združenje je za svoje elane že pripravilo po zakonu določene predpise, ki jih bodo lahko interesenti od danes dvignili na glavnem sedežu Združenja v Trstu (Ul. Cicerone 8) in tudi na vseh njegovih območnih izpostavah. Naj dodamo, da so za kršilce te zakonske obveznosti predvidene visoke denarne kazni. BTP BUONI DEL TESORO POLffiNNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Obveznice BTP se koristijo od 1. januarja 1995 in zapadejo 1. januarja 2005. ■ Obveznice dajejo letno 9,50% bruto obresti, izplačljive 1. julija in 1. januarja za vsako leto trajanja posojila, z izvedenimi davčnimi odbitki. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem. ■ Dejanski čisti donos prejšnje prodaje BTP je znašal letno 11,25%. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 29. marca. ■ Obveznice BTP se koristijo s 1. januarjem: ob vplačilu (3. aprila) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. ANKETA KOROŠKA / OBISK ZUNANJEGA MINISTRA ZORANA THALERJA ŠTAJERSKA n Hrvate najbolj slabi asimilacija Dobro sožitje »Manjšine so pomemben dejavnik v meddržavnem sodelovanju« Opozorilo uradni Koroški naj reši nekatera še vedno nerešena vprašanja Koalicija je spet izgubila glasove Haider pridobil ŽELEZNO - Raziskovalni inštituti OGM, IHS in Datin-fom so končali raziskavo o položaju hrvaške manjšine na Gradiščanskem. Njihove izsledke je predstavil predsednik sosveta za gradiščanske Hrvate Ivančič. Večina pripadnikov hrvaške manjšine sicer meni, da je sožitje med večino in manjšino dobro, hkrati pa z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja čedalje večji asimilacijski pritisk. Napredujočo asimilacijo kaže tudi podatek, da čedalje manj otrok govori hrvaščino. CELOVEC - »Odnosi in sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo ter med obmejnim prebivalstvom obeh držav lahko služijo kot vzor odprtih odnosov in dobrega sosedskega sodelovanja. K razvoju takih odnosov so nedvomno veliko prispevali tudi pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji ter njihove organizacije in društva. Prav v primeru slovensko-avstrij-skih odnosov se skoraj vsakodnevno dokazuje teza -celo pravilo - da so narodne manjšine bogastvo države, kjer živijo, in nepogrešljiv dejavnik meddržavnega zaupanja in povezovanja.« S temi besedami je v nedeljo zvečer slovenski zunanji minister Zoran Thaler ob začetku tradicionalnega kulturnega tedna v Globasnici ocenil doseženo raven v odnosih med državama. Glede uradne politike dežele Koroške do slovenske manjšine pa je Thaler izrazil prepričanje, da bodo v prihodnje storili vse, kar je v njihovi moči za boljši položaj in varstvo pravic Slovencev na Koroškem. Pri tem je opozoril na nekatera še vedno nerešena manjšinska vprašanja, predvsem zagotovitev zajamčenega mandata za predstavnika slovenske narodnostne skupnosti v zakonodajnih in zastopniških telesih na vseh ravneh, podaljšanje tedenskih televizijskih oddaj, namenjenih Slovencem na Koroškem, in do- delitev nove deželne radijske frekvence radiu Korotan (večjega obsega radijskih oddaj na ORF ni omenil - op. ured.). Poudaril je tudi zagotovitev sprejema signala TV Slovenija na ozemlju južne Koroške, uvedbo dvojezičnega pouka tudi v četrtih razredih ljudskih šol in ustvarjanje pogojev za lažje oblikovanje dvojezičnih skupin v otroških vrtcih. Z rešitvijo navedenih vprašanj bi bili koroški Slovenci močnejši in varnejši, postali pa bi še pomembnejši dejavnik demokratičnega življenja v Avstriji ter nepogrešljiv pobudnik čedalje tesnejših slovensko-avstri j -skih odnosov in sodelovanja, je zaključil Thaler. I. Lukan NOVICE Schengenski sporazum bo Avstrijo stal 60 milijonov šilingov DUNAJ - Notranji minister Franz Loschnak je sporočil, da bo uresničitev schengenskega sporazuma, torej zaščita zunanjih meja Evropske zveze (EZ), Avstrijo stala približno 60 milijonov šilingov. Pri tem niso upoštevani stroški za osebje, je v okviru razprave v odboru za državni proračun dodal notranji minister. Avstrija bo sporazmnu, po katerem znotraj Evropske zveze ne bodo več nadzorovah potnikov, pristopila šele leta 1997. Sporazum pa od nedelje že velja v Nemčiji, Franciji, državah Beneluksa, Španiji in na Portugalskem. Italija in Grčija bosta k njemu pristopih v naslednjih mesecih, Velika Britanija pa tega za zdaj še noče storiti. Klestil zaključil potovanje HANOJ, DUNAJ - Avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil je včeraj s podpisom več dvostranskih sporazumov v Hanoju zaključil svoje desetdnevno potovanje na Daljni vzhod, med katerim je obiskal še Indonezijo in Tajsko. Predsednika so spremljali zunanji minister Alois Mock, minister za promet Viktor Klima in močna gospodarska delegacija. Namen potovanja je bil okrepiti predvsem gospodarsko sodelovanje Avstrije z neevropskimi državami oziroma članicami Aseana. r AVSTRIJA / LJUDSKA STRANKA IŠČE NOVEGA PREDSEDNIKA Busku so šteti dnevi DUNAJ - Notranje-strankarski boj za predsedniški položaj v Avstrijski ljudski stranki (OVP) se nadaljuje - sedanjemu predsedniku Erhardu Busku pa so očitno Šteti dnevi. Prva seja ^ 5-članske komisije za imenovanje kandidata se je namreč končala brez odločitve, edini rezultat večurnega zasedanja pa je bil sklep o ustanovitvi štiričlanske skupine, ki naj bi bi v prihodnjih dneh razmišljala o »kadrovskih zadevah«. Skupino vodi Buskov namestnik in nižjeav-strijski deželni glavar Erwin Proll, ki si na zveznem kongresu stranke 22. aprila želi izvolitev novega predsednika. Busek očitno še vedno vztraja v boju, generalna sekretarka stranke Ingrid Korošec pa je komisiji sporočila, da se na kongresu ne bo več potegovala za sedanjo funkcijo. Kot vzrok za svojo odločitev je navedla sedanjo ekipo ljudske stranke v zvezni vladi, potek koalicijskih pogajanj s socialdemokrati in ne nazadnje tudi način iskanja novega predsednika stranke, ki je močno škodoval ugledu ljudske stranke. Napovedala je, da bo ostala državna poslanka, zanima jo pa mesto ombudsmana. Po oceni političnih opazovalcev sedanji predsednik Busek lahko ostane na čelu stranke le v primeru, da njegovim nasprotnikom ne uspe predlagati perspektivnega kandidata. Se vedno je v igri tudi obrambni minister VVemer Fasslabend, ki ga podpira močna delavska organizacija v ljudski stranki OAAB ter tudi nekatere deželne organizacije, ni pa izključeno, da se pojavi tudi Se kakšno drugo ime, predvsem iz vrst deželnih glavarjev. Kot smo poročali, je boj za položaj predsednika ljudske stranke v zadnjih dneh postal prava politična groteska. Eden njenih glavnih akterjev je bil prav sedanji predsednik stranke Busek, ki se je neljubih tekmecev hotel znebiti celo z nekaterimi vprašljivimi potezami. Ivan Lukan Ivan Lukan GRADEC - Na občinskih volitvah na avstrijskem Štajerskem sta stranki velike koalicije, socialdemokrati in ljudska stranka, v primerjavi z volitvami leta 1990 sicer izgubili po dva odstotka, napovedanega hudega poraza pa tokrat ni bilo. Haiderjevi svobodnjaki prav tako niso dosegli velike zmage, saj so dobili le 2,8 odstotka glasov. Skromen je bil tudi rezultat zelenih, ki so le malenkostno pridobili (0,4 odstotka). Tudi Liberalnemu forumu, ki ni nastopil v vseh občinah, ni uspel veliki volilni uspeh. Ljudska stranka je z 42,1 odstotka glasov in 3863 mandati ostala najmočnejša stranka v štajerskih občinah, socialdemokrati so dosegli 38,3 odstotka in 2518 mandatov, svobodnjaki pa so z 11,3 odstotka prvič prekoračili desetodstotno mejo (691 sedežev). Za zelene sta glasovala samo dva odstotka volil-cev (70 mandatov), zanimiv pa je tudi podatek, da je Komunistična partija (KPA) osvojila trinajst mandatov. AVSTRIJA / NADŠKOF GROJER SOOČEN S HUDIMI OČITKI r CERKEV / ŠKOF KAPELLARI n KOROŠKA^ Kardinal v hudi stiski - obdolžen spolne zlorabe mladega gojenca Incident naj bi se zgodil že pred 20 leti - Škofje ogorčeni Na Koroškem manj izstopov kot v ostalih deželah Lani izstopilo 1621 katoličanov H. Germ še naprej na čelu DSPPPA DUNAJ - Avstrijski politični tednik Profil v svoji zadnji številki objavlja obširen članek, v katerem dunajskemu nadškofu in kardinalu Hansu Hermannu Groerju očita spolno zlorabo mladoletnega gojenca. Danes 37-letni Josef H. trdi, da ga je visoki cerkveni dostojanstvenik pred dvajsetimi leti, ko je bil gojenec škofijskega seminišča v Hol-labrunnu v Nižji Avstriji, večkrat spolno zlorabil. Groer je bil takrat vzgojitelj in pozneje ravnatelj semenišča. Kot razlog, da je kardinala obtožil šele zdaj, pa je navedel najnovejše pastirsko pismo kardinala, v katerem med drugim piše, da »posi- ljevalci otrok ne bodo podedovali božjega kraljestva«. Kardinal svojega nekdanjega gojenca - vsaj za zdaj - ne bo tožil, je sporočil pomožni škof Schonborn in pri tem menil, da »korektura« sodišča zadeve ne bi utišala. V cerkvenih krogih se je medtem izoblikovalo široko gibanje v podporo kardinalu, znani teolog Virt pa je izjavil, da sicer ne more ocenjevati, ali je očitek resničen, prizadet pa je predvsem zaradi načina, kako se je sicer ugledna revija lotila zadeve in jo na bulvarski način posredovala javnosti. Menil je, da za objavo očitno stojijo »določeni interesi«. (L L.) V stiski: 75-letni dunajski nadškof in kardinal Grojer, ki mu nekdanji gojenec očita večkratno spolno zlorabo CELOVEC - Po oceni krškega škofa Egona Kapellarija, ki je pred nekaj dnevi sklical tiskovno konferenco, je Cerkev na Koroškem »dokaj stabilna«. Marsikje so »motnje ravnotežja« hujše kot na Koroškem, je poudaril cerkveni dostojanstvenik, o katerem se govori, da bi lahko postal naslednik dunajskega nadškofa kardinala Groerja, čeprav sam to možnost izključuje. Koroški nadpastir je v pogovoru s predstavniki medijev dejal, da je Cerkev na Koroškem ustvarjalna in inovativna na socialnem, kulturnem in pastoralnem področju, in pri tem navedel dejavnost koroške Karitas, razstave v Strasbourgu, opozoril pa je tudi na novosti v pastorali. Leta 1994 je bilo v krški škofiji 1621 izstopov iz Cerkve, vnovičnih vstopov in prestopov pa je bilo 270. To pomeni, da je bilo v vseh škofijah razen Gradiščanske več izstopov kot v škofiji Krka-Celovec. Zanimiv je tudi podatek, da so se v krški škofiji opazno povečali izstopi predvsem v zadnjem lanskem četrtletju, torej v obdobju, ko se je začela razprava o znanem papeževem dokumentu o prepovedi obhajila za ločene in znova poročene. CELOVEC - Na rednem občnem zboru Društva slovenskih pisateljev, prevajalcev in publicistov v Avstriji (DSPPPA) prejšnji petek v Celovcu so delegati soglasno potrdili dosedanjega predsednika Hermana Germa, njegova namestnika sta pisatelj Gustav Januš in publicistka Sonja VVakounig. Med številnimi predlogi za nadaljnje delo so sprejeli tudi projekt Sožitje v Avstriji, ki je nastal ob letošnji 75. obletnici koroškega plebiscita. Do 19. aprila je treba oddati besedila, ki naj se ne omejujejo le na razmišljanja o koroškem plebiscitu, temveč nakažejo tudi perspektive v Avstriji danes. Posebna žirija bo najboljša besedila objavila. KMEČKA ZVEZA / NA JUBILEJNEM OBČNEM ZBORU OB 45. OBLETNICI USTANOVITVE Potrditev pravilnosti prehojene poti ob vrsti zahtev in nalog za prihodnost Poleg narodnega pomena ima sodobno kmetijstvo tudi veliko vlogo za splošen gospodarski razvoj Ob 50-letnici osvoboditve potrjuje Kmečka zveza na jubilejnem občnem zboru nezmanjšano zvestobo idealom demokracije, miru in sožitja. Ob 45-letnid svoje ustanovitve izraža hvaležnost kmetom in demokratom, ki so Kmečko zvezo ustanovili, da bi z združenimi močmi branili teptane pravice slovenskega kmeta, M je bil stanovsko in narodno ogrožen. Z zaskrbljenostjo sledi političnemu in gospodarskemu dogajanju v Italiji, lqer so desničarske sile, M so prvič po vojni prišle na oblast, takoj pokazale svoj pravi obraz z ukrepi in posegi, ki so močno prizadeli ekonomsko, kulturno in socialno delovanje slovenske narodne skupnosti. Želi, da bi Slovenija znala premostiti notranje razprtije, ki jo odvajajo od perečih problemov njenih manjšin, saj imajo te grenak občutek, da jih matica ne ščiti, kot ji velevajo narodne vezi in kot ji narekuje zaskrbljujoče stanje manjšine. Ugotavlja nazadovanje kmetijstva v Italiji in odločno zahteva od države in dežele, da sprejmeta potrebne posege in pobude v korist kmetijstva ter da jasno določita smernice primarnega sektorja, v preteklosti potisnjenega na rob političnega in gospodarskega dogajanja. Zahteva, da se v tržaški pokrajini z globalnim razvojnim načrtom opredelijo kmetijske površine, zahteva razvojni načrt posameznih kmetijskih panog na osnovi zaključkov prve in druge konference o tržaškem kmetijstvu, ki naj bo kot enakovredna gospodarska panoga vključena v program bližnje tretje tržaške gospodarske konference. Poudarja, naj se pri upravljanju tržaškega teritorija, v prvi vrsti Krasa, upoštevajo predvsem potrebe kmetijstva in ostalih tradicionalnih dejavnosti. To so poudarki, v katere smo strnili vsebino rednega občnega zbora Kmečke zveze, ki je bil v nedeljo v Prosvetnem domu na Opčinah ob veliki udeležbi elanov in gostov, med katerimi sta bila tudi uradna predstavnika italijanske in. slovenske vlade, podtajnik v ministrstvu za kmetijstvo prof. dr. Mario Prestamburgo in predsednica delovne skupnosti za Slovence v zamejstvu v odbora za mednarodne odnose Državnega zbora Slovenije Jadranka Sturm - Kocjan. Gostje in člani na nedeljskem občnem zboru Kmečke zveze (Foto Križmančič/KROMA) Iz poročila predsednika Debelisa Predsednik Kmečke zveze Alojz Debeliš je o obračunu dela organizacije med dragim dejal: »V prizadevanjih za ohranitev in razvoj kmetijstva, ki sta neločljivo vezana z ohranitvijo narodnega teritorija, smo bili večlcrat uspešni, nemalokrat pa smo žal morali kloniti pred močnejšim in prevarikantnimi silami, ki so nam z raznimi pretvezami odtujevale zemljo in preprečevale razvoj kmetijstva. Ne moremo pa si očitati, da v tem obdobju nismo storili vsega, kar so nam skromna sredstva dopuščala. Številnost našega članstva je najboljši dokaz, da kmetje to razumejo in cenijo ter nam pri naših prizadevanjih izkazujejo veliko zaupanje. Nikdar in nikjer ni bila naša borba v škodo večinskega naroda in dragih dejavnosti. Želeli smo si in si želimo le ustvarjalno sodelovanje in sožitje v medsebojnem razumevanju in spoštovanju.« Pri ocenjevanju današnjega položaja kmetijstva v državi je dejal, da je čisti dohodek italijanskega kmeta lani padel za 2-3%, medtem ko se je povprečni dohodek kmetov EZ povečal za 5,7%. Glede deželnega kmetijstva je poudaril potrebo po točnem začrtanju kmetijskih površin in po njihovi zaščiti pred novimi razlastitvami, obenem pa je izpostavil nujnost izdelave globalnega načrta za razvoj kmetijskih dejavnosti v tržaški pokrajini, za kar je KZ že izdelala svoje predloge in jih posredovala deželni in drugim pristojnim upravam. Nujna je potreba po conskem in sekto-rialnem načrtovanju za ovrednotenje kmetijstva v tržaški pokrajini glede na različne zgodovinske, etnične, strukturne in gospodarske značilnosti območja. Le v tej optiki so sprejemljivi dragi posegi, kot so npr. kraški park ali uresničitev raznih znanstvenih, kulturnih, športnih in podobnih objektov. Načelno nismo proti parku, vendar le pod pogojem, da se ta prilagodi potrebam kmetijstva in ostalih tradicionalnih dejavnosti na Krasu in ne obratno. Predsednik Debeliš je še poudaril, da je načrtu za razvoj kmetijstva treba zagotoviti tudi sredstva za njegovo izvajanje. Na koncu se je zahvalil Skladu za Trst, Trgovinski zbornici, Pokrajini in KGS za pomoč ter omenil še prijateljske stike s Konfederacijo kmetov Italije in dobro sodelovanje z Zvezo neposrednih obdelovalcev in z Zvezo veleposestnikov. Tajnikovo poročilo Tajnik KZ Edi Bukavec je še dodatno opozoril na nujnost, da se agrarno območje tržaške pokrajine prizna za manj razvito, ker ima težke naravne danosti in bi moralo uživati ugodnosti državnega zakona za hribovita in zapostavljena območja. Poudaril je zahtevo, naj se kmetijske površine razbremenijo vseh vinkulacij, ki onemogočajo razvoj kmetijstva. Ponovil je zahtevo, da mora tudi Občina Trst ustanoviti od-borništvo ali vsaj urad, ki naj skrbi za razvoj in probleme primarnega sektorja, kakor ga imajo vse okohške občine. Tajnik je ponovil potrebo po poenostavitvi in skrčenju birokratskih obveznosti, ki bremenijo kmeta, predvsem pa po poenostavitvi kmetijske zakonodaje. Glede delovanja Zveze je dejal, da se je to v zadnjih letih še poglobilo z vsemi krajevnimi upravami in organizacijami. Poleg stalnih stikov s SKGZ, s Konfederacijo kmetov in Zadružno zvezo Slovenije, je navedel še sodelovanje s kmetijskim in gozdarskim nadzomištvom, z vladnim komisarjem in krajevnimi upravami. Navedel je podporo delovanju Konzorcija za zaščito izvirnega porekla krajevnih vin, podporo ustanovitvi agroturistič-nega združenja Zeleni Kras, zahtevo po ohranitvi Cvetličarskega centra na Proseku in njegovi izročitvi v upravo Cvetličarski zadrugi, opozoril je na težave Kraške mlekarne, se zavzel za odprtje zasebne klavnice na Krasu, za ureditev jusarskega premoženja in pravic tudi v Sloveniji itd. V zvezi z delovanjem uradov KZ je povedal, da so ti lani opravili za člane 3.110 vlog, strokovna služba pa je opravila več kot 850 analiz. Patronat INAC, ki deluje v okviru Zveze, je obravnaval kar 12.318 zadev. Glavni svet Marino Albi (Prosek), Ivan Antonič (Cerov-Ije), Anton Bole (Piščanci), Miloš Carli (Slivno), Joško Colja (Samatorca), Alojz Debeliš (Kolonkovec), Marcello Debeliš (Kolonkovec), Silvano Fer-luga (Piščanci), Paolo Ferfoglia (Medjevas), Edi Glavina (Lonjer), Igor Gregori (Padriče), Mario Gregori (Trst), Alfonz Guštin (Col), Adriano Kalc (Padriče), Edi Kante (Praprot), Giusto Kariš (Kolonkovec), Mario Kosmač (Zabrežec), Boris Košuta (Kriz), Alojz Križ-mančič (Bazovica), Silvano KriZmančič (Gro-pada), Danilo Lupine (Praprot), Luciana Malalan (Trebče), Jordan Mihalič (Draga), Andrej Milič (Zagradec), Dušan Milič (Repnic), Rado Milič (Salez), Walter Milič (Repen), Walter Orel (Devinščina), Robi Ota (Boljunec), Euro Parovel (Mačkolje), Jože Pernarčič (Vi-žovlje), David Petaros (Gročana), Raja Petaros (Boršt), Emil Puric (Repen), Josip Sancin (Dolina), Giuseppe Sche-riani (Milje), Robi Smo-tlak (Mačkolje), Walter Stanissa (Nabrežina), Miran Starc (Prosek), Radovan Semec (Prečnik), Boris Škrk (Praprot), Miro Žigon (Zgonik). Razsodišče Leo Kralj, Alojz Markovič, Srečko Orel, Slavoljub Stoka in Luciana Volk. Glavni poudarki iz razprave Številnih gostov in članov kmetijske organizacije Prof. Mario Prestamburgo, podtajnik v ministrstvu za kmetijstvo je poudaril, da prvič pozdravlja občni zbor KZ kot član italijanske vlade tehnikov in opozoril, da potrebujemo politično stabilno vlado Pred nami so morda najvažnejše Volitve po vojni - je dejal - in upati je, da bodo znali kmetje pravilno izbirati, kot so znali v preteklosti. Miloš Budin, podpredsednik deželnega sveta je prof. Prestamburgu zaželel, da bi tudi na prihodnjem občnem zboru nastopil v enaki funkciji kot strokovnjak, ki je vedno imel resen pristop do reševanja problemov primarnega sektorja. KZ je lahko po njegovih besedah pomemben dejavnik v procesu povezovanja Slovenije z Evropo, saj dokazuje, da spremlja sedanje procese in razvoj kmetijstva pri nas, kjer je spričo omejenih pogojev bodočnost v specializaciji in kvaliteti. Vloga KZ je odločujoča tudi pri ohranjanju naravnega okolja kulturne in kultuvirane krajine Krasa. Jadranka Sturm-Koqan, predsednica delovne skupine za Slovence v zamejstvu pri Državnem zboru Slovenije je poudarila, kako je Kmečka zveza pomembna za obstoj narodne identitete na Tržaškem. V Sloveniji - je priznala - žal nismo vedno sposobni, da bi manjšini materialno pomagali; vem, da bi podpora matične države manjšini morala biti močnejša, lahko pa nudimo vso pomoč na strokovni ravni, kar je treba še bolj izkoristiti. Giovanni Degenhardt, načelnik pokrajinskega kmetijskega nadzomištva v Trstu je Kmečki zvezi izrekel priznanje za njeno delo v korist tržaškega kmetijstva. Strinjal se je s predsednikom Debeli-som, da je važno, da se kmet čuti svobodnega, da prideluje kruh na svoji zemlji. Podpore kmetijstvu so pomembne, toda važno je tudi verjeti v lastne sile. Kmetijstvo na Tržaškem je po obsegu majhno, zato so važne spodbude, da bo kmet vztrajal. To se lahko doseže s podpiranjem kakovostne proizvodnje. Inšpektorat žal nima skladov za kmetijske dejavnosti, daje lahko le nasvete in v tem smislu so njegova vrata vedno odprta. Martin Brecelj, deželni tajnik Slovenske skupnosti je dejal, da Kmečka zveza opravlja poleg stanovske tudi pomembno družbeno-politično vlogo. Kmetijstvo na Tržaškem je v marsičem nazadovalo zaradi splošnega negativnega gledanja na kmetijstvo, pa tudi zaradi specifičnih vzrokov, ki so povezani z narodnimi problemi. Zdaj se zdi, je dejal, da stopamo v novo obdobje, v novo gledanje na kmetijstvo, zato tudi upam, da se bodo uveljavili boljši odnosi tudi med ljudmi in narodi. Zato je treba upoštevati stari izrek: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Tamara Blažina, županja občine Zgonik (tudi v imenu županov ostalih občin na Tržaškem) je ugotovila, da KZ dobro sodeluje z našimi občinami v korist kmetijstva in da je bilo v kraških občinah marsikaj storjeno na področju vinogradništva, kar se je izrazilo v rasti kakovosti vin. Napovedala je promocijsko pobudo v Devinskem gradu s pokušnjo domačih vin in se dotaknila še problema klavnice na Krasu ter opozorila, da bo trena pre- mostiti še nekatera razhajanja med občinskimi upravami in kmetijskimi organizacijami, posebno glede vinkulacij. Klavdij Palčič, predsednik SKGZ je čestital ustanovni članici krovne organizacije k njeni 45-letni dejavnosti, ki ni bila le v korist kmetov in sektorja, marveč vse naše skupnosti. Kmetijstvu pripisuje SKGZ velik pomen, saj daje kvaliteto življenja. Država je zato dolžna izpolniti vse obveznosti in obljube do naše narodne skupnosti, saj je nastala iz odporništva in zato iz duha demokracije. Zagotoviti nam mora enakopravnost in spoštovanje, da se bomo na svoji zemlji ohranili in razvijali v vseh naših gospodarskih, kulturnih in socialnih dejavnostih. Dario Chiatti, član KZ in kmetovalec iz Nabrežine je v svojem konkretnem posegu naštel vrsto velikih in tudi drobnih problemov, ki kmeta diskriminirajo in zavirajo njegov razvoj in tudi obstoj. Obsodil je zlasti vsedržavno birokracijo. Li-liana Pessina v zastopstvu tržaške Trgovinske zbornice in Zveze veleposestnikov je pohvalila obe poročili in se zavzela za skupno nastopanje proti napadom na kmetijstvo. Pozvala je vse tri stanovske organizacije k premostitvi razlik. Giorgio Tombesi, dolgoletni predsednik Trgovinske zbornice je menil, da je zbornica znala prisluhniti potrebam kmetijstva in da je upoštevala predloge KZ, kar je v bilo poročilih tudi priznano. Izpostavil je ekonomski, socialni in tudi etnični pomen kmetijstva in poudaril, da je v tem bogastvo za vso skupnost. Zavzel se je za razvoj agroturizma na Krasu, za biološko kmetijstvo in za združenje osmič. Dante Sarvorgnan, predsednik deželne Konfederacije kmetov Italije je ugotovil, da so korenine KZ zdrave, saj izvirajo neposredno iz odporniškega gibanja. Obžaloval je, da se mnogi problemi ne rešujejo, ampak odpirajo celo novi zaradi neustrezne zakonodaje: »Mi svoj delež za razvoj kmetijstva dajemo, toda tudi javne ustanove in država morajo dati svojega. Država je dolžna upoštevati prisotnost slovenske skupnosti na tem ozemlju in rešiti njene probleme. CIA je na vaši strani,« je zaključil Savorgnan. Alojz Penko, zastopnik Zadružne zveze Slovenije, je pohvalil uspešnost KZ pri reševanju številnih problemov, kar je lahko dosegla le zaradi močne organiziranosti. Menil je, da so razmere v kmetijstvu v Italiji in Sloveniji pa tudi v Evropi precej podobne, zato je tudi koristno medsebojno povezovanje slovenskih organizacij. To velja še posebno pri nas, saj gre v bistvu za enotno kraško biološko območje, ki preživlja stagnacijo, na nekaterih sektorjih pa celo upada. Boris Siega, predsednik SDGZ, je ugotovil, da tudi drage gospodarske panoge preživljajo težke čase zaradi negativne gospodarske konjunkture. Posebej je omenil pritiske na slovensko gospodarstvo, glede kmetijstva pa je pohvalil dosežke na področju oljkarstva in vinarstva in dejal, da se tudi naši gostinci vse bolj zavedajo pomena kakovostne ponudbe in kadrovskih izboljšav. Zavzel se je za večje sodelovanje med Kmečko zvezo in gospodarskim združenjem. Gaetano Zanetti, predsednik deželne Zveze kmetijskih zadrug, je govoril o uporabi in upravljanju teritorija, za napovedano konferenco o kmetijstvu pa si je zaželel, naj bo konkretna, da se razne pobude lahko uresničijo na operativni ravni. Perspektiva je v skladnem sodelovanju vseh sektorjev. Peter Močnik, pokrajinski tajnik SSk in občinski svetovalec v Trstu je opozoril, da je zaščita in uporaba teritorija predpogoj za razvoj kmetijstva. Ge zemlja ni izrecno označena za kmetijstvo, jo lahko kdo uporabi v druge namene. Vloga KZ je tudi v tem, da sili krajevne uprave v soočanje s problemi kmetijstva. Opozoril je na potrebo zaščite obdelovalnih površin pred nedeljskimi izletniki in se zavzel za to, da bi otroke že v šoli vzgojili v spoštovanju do narave in zemlje. Robert Pipan, kmet, je opozoril na veliko škodo, ki jo povzroča divjad v vinogradih, Mario Donati, član državnega predsedstva Konfederacije kmetov Italije pa je govoril o specifiki tržaškega kmetijstva v primerjavi s furlanskim tako z ekonomskih kot etničnih vidikov in o negativnih demografskih trendih na Tržaškem, kar vpliva tudi na kmetijski sektor. Ko je povzemal vsebino poročil in razprave je zagotovil, da bo vse nakazane probleme presenel v osrednje vodstvo v Rimu s konkretnimi predlogi za globalno reševanje ne le gospodarskih, pač tudi narodnih problemov slovenske skupnosti. »Kmetijstvo je življenje, brez kmeta ni kmetijstva,« je zaključil Donati svoj vehementni nastop. NA KRATKO GLEDALIŠČE / PODELJENA PRIZNANJA ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV SLOVENIJE Nezavidljiv položaj knjižnic LJUBLJANA - Na seji skupščine Zveze splošno izobraževalnih knjižnic Slovenije, ki je bila v petek v Tržiču, so člani govorili predvsem o pogojih za delo knjižnic v luči nove lokalne samouprave. Pojavilo se je vprašanje, kaj se bo s knjižnicami zgodilo po 1. aprilu, ko bodo uvedli nove občinske statute in proračune. Ker parlament ni sprejel ustrezne zakonodaje, obstaja namreč možnost, da bo knjižnična mreža že maja razpadla. Problematično je tudi računalniško opremljanje knjižnic in sprejeti program Molj, ki že kaže na razne pomanjkljivosti. Usoda knjižnic, ki se borijo za golo preživetje, je v rokah finančnega ministrstva, ki v veliki meri vpliva na programe ministrstva za kulturo. Zato Zveza SIK od ministrstva za kulturo zahteva posredovanje pri vladi za dosego ukrepov za ohranitev vzpostavljene mreže knjižnic, od predsednika vlade pa ponovno preučitev navodil za oblikovanje proračunov. Na javen odgovor bodo čakali deset dni, sicer pa se obeta še en protest pred slovensko skupščino. (A. P.) Barva noči najslabši film leta LOS ANGELES - V nedeljo, dan pred podelitvijo Oskarjev, je 375 filmskih kritikov in cinefilov za najslabše filmske dosežke v lanskem letu že 15. podelilo Zlate maline. Za najslabši film leta so razglasili film Barva noči, za najslabšo glavno moško vlogo so »nagradili« Kevina Costnerja (Wyatt Earp) in za glavno žensko vlogo Sharon Stone (Intersection, Specialist). Za vlogo v Speciahstu sta jo Stoneova in Sylvester Stallone dobila kot najslabši par, za stranski vlogi pa O. J. Simpson (Gola pištola 33 1/3) in Rosie O Donnell. (Reuter, V. R.) Zid molka v CD LJUBLJANA - V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo nocoj ob 20. uri projekcija filma Zid molka argentinske režiserke slovenskega rodu Lite Stanič o dramatičnem obdobju v zgodovini Argentine in zasebni zgodbi v njej. V glavni vlogi igra Vanessa Redgrave. (V. R.) Branko Miklavc, nagrajenec za življenjsko delo Milada Kalezič, nagrajena igralka Janez Eržen, nagrajeni igralec Ljubljana v Beogradu LJUBLJANA - V Beogradu bo med 31. marcem in 4. aprilom potekal projekt, posvečen predstavitvi ljubljanske neodvisne kulture, Kontra-Dibidon, ki ga organizirajo Open Society Institute - Slovenija, Soros fond Jugoslavije ter Sorosova centra za sodobne umetnosti iz Ljubljane in Beograda. Predstavitev pomeni drugi del celotnega projekta kulturne izmenjave, v sklopu katerega so se Beograjčani pred pol leta s programom Dibidona (naslov je izpeljanka iz pozdrava Dober dan) predstavili v Ljubljani. Kontra-Dibidona se bo iz Slovenije udeležilo 50 oseb, tako sodelujočih umetnikov kot kulturnih menedžerjev, predstavnikov tiska in slovenskih revij s kulturno tematiko, ki bodo navezovali nove stike. Kontra-Dibidon bo o tvoril Skuc Sank projekt Igorja Anđelka, v soboto, 1. aprila bodo odprli razstave Strip Gora, fotografij z Metelkove, maske Mirana Peška in kipe Dušana Šuštaršiča ter predvajali video Roka Siebererja. V nedeljo bodo odprli arhitekturno razstavo Jurija Krpana, fotografsko razstavo Mihe Frasa, Siniše Lopojde in Igorja Anđelka, v Kući šibajući - dramolet bosta nastopila Moro vic in Pikalo, za njima bodo na programu Pothodniki. V ponedeljek bodo odprli L JU izlog, sledila bo tribuna Youth Han-dicapped Dapriviledged, predavanje Jurija Krpana o raziskavah meja arhitekture, odprli bodo oblikovalsko razstavo Luke Žana, sledila bosta modna revija Leonore Mark in koncert skupine 2.2.2.7. Program zaključnega dne bo prinesel razgovor z udeleženci Kontra-Dibidona, koncert Betontracka in predstavo Cvrčak u šaci v izvedbi Muzeuma. (V. U.) LJUBLJANA - Včeraj je Združenje dramskih umetnikov Slovenije na svetovni dan gledališča v mali drami SNG podelilo svoja stanovska odličja, ki so namenjena dnevni kritiki manj opaznim igralskim filigranom ali pa zamolčanim igralskim osebnostim. Letos je za življenjsko delo prejel priznanje Branko Miklavc, ki se je na podelitvi predstavil v mono-dramskem nastopu z naslovom Sibirija. Priznanji za leto 1995 pa sta prejela Janez Eržen za vlogo Moškega v Pomladnem obredju Damirja Zlatarja Freya (Ko-reodrama, Ljubljana) in Milada Kalezič za vlogi Velike brodolomke v Mrozkovem delu Na odprtem morju in Helene v Ibsnovih Strahovih (Slovensko ljusko gledališče, Celje). V času začetkov avantgardnega gledališča na Slovenskem je bil Branko Miklavc sinonim za igralski izraz gledališča absurda in sijajen interpret francoske in slovenske sodobne dramatike (Beckettova Lucky in Clov, Smoletovi Teiresias, Drugi gospod in Tone, Božičeva Jošt in tretji kaznjenec - ter On v delu Igrače Michela Georgesa). Njegov človeček, odtujen svetu in samemu sebi, hkrati pa komičen s svojim mehaničnim humorjem nekakšne navite otroške igračke, ki se zmedeno zaletava na vse strani, je komedijant »modernih časov«. Ni-čkolikokrat nas je očaral njegov izum Pomarančni-ka, sinonim za njegovo prešerno komedijanstvo, ki nam ga je v številnih vlogah razdajal več kot petdeset let. Skrivnost Braneta Miklavca je v njegovi raziskovalni žilici in vztrajnosti, ki se poraja iz njegovega ustvarjalnega nemira. S sodelovanjem v predstavah Koreodrame je v alternativo vstopil tudi Janez Eržen. Kot je znano, sodelovanje v Koreo-drami zahteva fizični napor ustvarjalcev, njihove solze in pot, ki tkejo dramaturško pletivo. V predstavi Pomladnega obredja Damirja Zlatarja Freya je bilo tako telo Janeza Eržena povaljano v blatu solz in zemlje ob koncertu Igorja Stravinskega, kjer so namesto glasbenih duš zvenela igralska telesa v svoji revi po pravi rdeči zemlji. Pretresljiv triptih Starca-Moškega-Očeta v predstavah Prihajajo, Lepa Vida in Pomladno obredje ni samo drobna luč svetilnika v daljavi, ampak sij žlahtnega kamna, ki krasi desetletja njegovega igralskega dela. Milada Kalezič, ki je že vrsto let ena izmed izstopajočih nosilk repertoarja SLG Celje, vstopa v zrelo obdobje igralskega ustvarjanja. Njena Helena Alvingova je predvsem ženska z masko stoičnega miru, pod katero vre ne-potešena strast in neizži-vetost. V Mrožkovi groteski na odprtem morju pa je Veliko brodolomko igrala z izžarevanjem notranje intenzivnosti, s katero uveljavlja oblastniško moč svojega lika. Skratka, igralka vedno znova preseneča z novami potezami in neizčrpnim transformacijskim diapazonom. V letošnji žiriji so bili naslednji dobitniki teh priznanj iz preteklih let: Olga Grad iz Slovenskega mladinskega gledališča, Iztok Jereb iz ljubljanskega Lutkovnega gledališča in Tone Kuntner iz Mestnega gledališča Ljubljanskega. (A. P.) Svetovni dan gledališča LJUBLJANA - Ob včerajšnjem Svetovnem dnevu gledališča je Humberto Orsini, režiser, pedagog, avtor in eden pionirjev gledališča v Venezueli, objavil Mednarodno poslanico, v kateri je apeliral na javnost in gledališke ljudi z besedami: »Le tiste igre, ki se jim je posrečilo interpretirati svojo dobo in bistvo človeštva, kakršno se izkazuje v določenem trenutku, igre, ki so prodrle v srčiko družbenih preobratov, so tiste igre, ki so segle do nas kljub oviram Časa, ideologij in miselnosti. Ta dela vsak večer Se zmerom živijo na odrih vsega vseta. Po drugi strani pa je tista dela, ki so ostala na površini, ali se spuscala v intelektualistične igrice, povozil c as ali pa danes zbirajo prah na knjižničnih policah. Videti je, da gledališče danes ne izkorišča priložnosti interpretacije svojega Časa in viharjev, ki jih prestajamo, pa naj bodo ti viharji družbeni ali človeški, lokalni ali univerzalni. Jasno je, da gledališče ne ustvarja revolucij, vendar jih človeštvu pomaga razumeti in jim daje življenje in srce. Na ta 27. marec 1995 bi rad apeliral na gledališke ljudi vsega sveta, naj gledališču povrnejo njegovo Čudovito moc, s katero nas zabava, se dotika naših src, prebuja našo zavest o strahoviti krivici, v kateri živijo ljudje tega planeta, in ustavi gnev bojevnikov, ki skusajo zavzeti koščke ozemelj drugih ljudi. Naj nas gledališče ponese, pa čeprav le za nekaj ur, v tisti Se zmerom nezani svet globoko v nas in naj z njegovo pomočjo odkrivamo nove jezike, ki bodo človeškim bitjem omogočili učinkovitejši dialog.« (A. P.) OSEBNA IZKAZNICA DRUŠTEV / DRUŠTVO SLOVENSKIH GLASBENIKOV (8) Društvo slovenskih glasbenikov združuje umetnike, ki se poklicno ukvarjajo z glasbo, Se posebej s tistimi zvrstmi, ki jih običajno uvrščamo na'področje zabavne glasbe (modema improvizirana glasba, jazzovska glasba, šanson, rockovska glasba itn). O njegovi zgodovini: : Društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1964, je bilo prvo strokovno združenje slovenskih glasbenikov. Glavni namen ustanoviteljev je bil omogočiti slovenskim glasbenikom zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje in s tem mnoznost samostojnega dela na področju kulture. Tedanji člani so želeli vplivati na izboljšanje nekaterih popolnoma neurejenih razmer, kot so pravice pri zaposlovanju, sklepanju pogodb in izterjavi hono- rarjev. Pomemben del prizadevanj je bil usmerjen tudi v to, da bi bilo glasbeno delovanje in ustvarjanje priznano in obravnavano kot enakopravni ter nepogrešljivi del našega kulturnega življenja. Splošne in redne dejavnosti: Ker so se glasbeniki ves čas zavedah, da je na naši zabavno-glasbeni sceni tudi veliko slabega okusa, so skušali, kot nam je to sporočil predsednik društva Stane Vavpetič, mladim glasbenikom omogočiti tovrstno izobraževanje. Največji uspeh društva so zato nedvomno začetki poučevanja jazzovske in zabavne glasbe v Srednji glasbeni šob v Ljubljani. Vidna je tudi vloga društva na področju uveljavljanja jazzovske glasbe. Ze 14 let deluje v okviru društva Jazz klub Ljubljana, ki šteje več kot 900 članov. Vsako sezono prirejajo jazzovske koncerte z najboljšimi domačimi in tujimi izvajalci. Člani društva menijo, da so s svojim tridesetletnim delovanjem pomembno prispevali k dvigu strokovne, kulturne in umetniške ravni slovenske zabavne glasbe, kar bo gotovo bolj opazno že v prihodnje. Naslov: Društvo slovenskih glasbenikov, Komenskega ulica 26-28, 61000 Ljubljana, tel. 061/325-584 ah 321-054. Pripravlja: Tanja Fajon Stane Vavpetič: »Po naši zaslugi učijo na Univerzi jazz,« Stane Vavpetič, predsednik DruSva slovenskih glasbenikov Društvo slovenskih glasbenikov bo tudi v bodoče skušalo delovati na dveh področjih tako, da bo pospeševalo relativno rast slovenske popularne glasbe ter širilo zanimanje za jazz in druge zahtevnejše zvrsti. Ves Cas bomo pozorno spremljali delo in rezultate »naše« C smeri na Srednji glasbeni Soli v Ljubljani. Z mladimi vsestransko izšolanimi glasbeniki bo prišlo na to področje vec znanja, veC kulture in umetnosti. Se naprej bo društvo svojim elanom pomagalo pri njihovem delu, izobraževanju ter si prizadevalo za njihovo socialno varnost. Zato nameravamo ustanoviti lastno agencijo za posredovanje zaposlitev. Naročnikom bi lahko zagotavljali kakovostne storitve, glasbenikom pa delo in redno izplačilo honorarjev (kar se sedaj marsikje ne dogaja). Radi bi pridobili CimveC mladih elanov in z njimi izpopolnili in obnovili tudi vodstvo društva. Dobrodošle bi bile nove ideje in pobude. Seveda pa bo naše delo v mnogocem odvisno tudi od novega zakona o društvih, ki je v pripravi. LJUDJE IN DOGODKI Torek, 28. marca 1995 BERLIN / KONFERENCA O PODNEBJU Razhajanja Sever-Jug so glavna neznanka Industrijske države zahtevajo obveze tudi od nerazvitih BERLIN - Predstavniki 119 vlad, ki so ratificirale konvencijo o podnebju iz Ria, elani nevladnih organizacij in kakih 300 znanstvenikov bo od danes do 7. aprila poskušalo uskladiti različna stališča in poglede o omejevanju emisij ogljikovega dioksida v ozračje. V zasneženem Berlinu bodo razpravljali o različnih vizijah človeškega gospodarskega razvoja, primerjali različne teze o podnebnih spremembah, ki jih povzroča topla greda in sklepali nova zavezništva. Naravovarstveni lobiji že pritiskajo na Evropsko zvezo, tako da bi poiskala skupni jezik z združenjem otoških držav Aosis, ki s svojim protokolom zahteva jasne omejitve. Temu se bodo gotovo uprle Irska, Velika Britanija, Španija in Grčija. Le redki optimisti torej upajo, da bodo iz Berlina prišle konkretne obveze, ker tem nasprotujejo tudi ZDA in Kanada. BERLIN - »Pot, ki vodi iz Ria, bo dolga in težavna,« je leta 1992 ob koncu konference o podnebju v Rio de Ja-neiru povedal direktor programa Združenih narodov za podnebje (Unep) Maurice Strong. Po dosedanjih bornih rezultatih pa je bila ta pot bolj podobna slabo markirani stezi kot cesti, ki bi nas peljala v občutno zmajšanje emisije ogljikovega dioksida. Od 167 podpisnic konvencije o podnebju je svoje obveze ratificiralo le 119 držav, a še te so se v glavnem omejile le na papirnate obljube, na načelne namere. Konvencija iz Ria je namreč predvidevala, da bodo industrijske države do leta 2000 zmanjšale emisijo ogljikovega dioksida na stopnjo, ki je bila ugo- tovljena leta 1990, kako bodo to storili, pa se niso dogovorili. V teh dveh letih je tako razen pri redkih izjemah vse ostalo pri starem. Berlinska konferenca Združenih narodov o podnebju, ki se zaCne danes in bo trajala do 7. aprila, naj bi torej nadomestila po- manjkljivosti konference v Riu. Zaščitniki narave upajo, da bodo v Berlinu sprejeli eden ali dva protokola, tako da bi naCela končno postala operativna. Izgledi pa niso najboljši. Že na začetnih pogajanjih v New Yorku februarja letos si niso postavili nobenega cilja. Da bi bila mera polna, morebitnim omejitvam nasprotujejo vse države izvoznice nafte, nobena zahodna industrijska država pa noCe prevzeti vodilne vloge. Na berlinsko konfereCno mizo sta prišla doslej dva protokola, in sicer protokol Trinidada in To-baga, ki je v imenu združenja otoških držav Aosis predlagal, da bi industrijske države do leta 2005 zmanjšale za 20 odstotno emisijo ogljikovega dioksida v primerjavi z letom 1990, in protokol Zvezne republike Nemčije, ki predvideva še dodatno zmajšanje. Izgledi, da bi sprejeli nemški protokol, so majhni. Statistična predvidevanja napovedujejo, da bodo leta 2010 prav države v razvoju pošiljale v ozračje največ ogljikovega dioksida (44 odst.), medtem ko bo na industrijske države OECD odpadlo 41,9 odst. Industrijske države niso pripravljene same nositi bremena pri zmanjšanju emisije. ZDA, Kanada, Avstralija in Nova Zelandija so že napovedale, da ne bodo sprejele nobenih obvez, Ce tega ne bodo storile tudi države v razvoju. Te pa trdijo, da so sedanje klimatske spremembe zakrivile industrijske države , zato morajo prav one nositi glavno breme pri sanaciji sedanjega položaja. Berlinska konferenca bo torej le s težavo dosegla konkretne rezultate. A . .. Koliko so posamezne Segrevanje zemlje države odgovorne za pojav tople grede Evropska Kitajska Z1V4%8 7% Brazilija Ogljikov dioksid In drugi plini absorbirajo Infrardeče žarke v troposferi In Is t^m povzročajo segrevanje zemlje. Indija 4% ■0,1 1110 Vir: NASA 1100 1110 1140 1810 1810 1000 Vremenski pojavi postajajo iz leta v leto bolj »ekstremni« BERLIN - Ob sporih glede bremen pri omejitvi emisije ogljikovega dioksida in drugih plinov, ki povzročajo tako imenovani pojav tople grede, se bodo v Berlinu nedvomno lomila kopja tudi o morebitnih podnebnih posledicah nespoštovanja konvencije iz Ria. Povsem razumljivo so razne organizacije zaščitnikov narave naročile izčrpne Studije o podnebnih spremembah, za katere je začilen katastrofalni skupni imenovalec. Tako je Greenpeace pri amsterdamskem Institute for Environ-mental Studies Vrije Universiteit naročila Studijo, iz katere izhaja, da bodo vremenski pojavi v bodočnosti Se bolj »ekstremni«. Za zahodno in srednjo Evropo bodo značilne izredne padavine, ki bodo povzročile katastrofalne poplave. Iz podrobne analize meteoroloških podatkov za Nemčijo izhaja, da so se po letu 1964 padavine povečale za 26 odstotkov, na Bavarskem celo za 40 odstotkov. Dolga padavinska obdobja povzroča tako imenovana »atmosferska blokada«, ko globoke depresije ostajajo vkleščene med statičnimi anticikloni. Poleti pa ta »atmosferska blokada« povzroči dolga anticiklonska sušna obdobja. V petdesetih letih je bilo takih »blokad« 50 dni na leto, sedaj pa že 140 dni. Severno od Alp bo torej vsako leto več padavin, južno pa naj bi bili priča Se daljšim susnim obdobjem. Nekoliko bolj previdni pa so postali glede ocen o višanju morja zaradi ko-pnenja večnega letu. Pred leti so govorili o več desetih metrih, najbolj črnogledi sedaj navajajo 60 centimetrov, medtem ko bolj umirjeni trdijo, da se bo morje dvignilo največ za kakih 20 centimetrov. Trojni samomor v templju sekte, ki je prirejala satanske obrede _____ ZDA / KLJUB STROGEMU NADZORU SODNIKA ITA__ Jesse Jackson je obiskal Simpsona in mu ponudil svojo moralno pomoč Dejal je, da je OJ. videti izredno potrt in brez sledu nekdanje objestnosti PARIZ - Življenje Nicole Letellier, najvišje svečenice satanske sekte Wicca, se je zaključilo s strelom na njenem domu v lepi pariški predmestni vili. Ženska, ki je bila baje stara 46 let in so jo številni pripadniki sekte poznali kot Diane Luciferia, je napravila samomor. Zgledu je sledil tudi njen življenjski sopotnik Jack Coutela (70 let), ki se je obesil. Dobili so ga ob truplu mlade Dominique Desseaux, ki je živela s parom in o kateri sta samomorilca trdila, da je njuna posinovljenka. Tiidi Coutela je bil svečenik sekte, ki se je v glavnem posvečala sobotnim orgijam in primitivnim satanskim obredom. V soseščini Krem-lin-Bicetre v pariškem predmestju je trojni samomor napravil velik vtis: vsi so vedeli, kaj se je dogajalo v vili, prebivalci Četrti pa se niso pritoževali. »Večkrat so imeli goste; takrat so bili precej hrupni,« je izjavil eden od sosedov. Takrat je v tretjem nadstropju vile zavladala popolna tema; to je bil namreč kraj, kjer so pripadniki sekte prirejali svoje obrede, ki so se navadno sprevrgli v orgije. Policija je namreč naletela na številne posnetke in fotografije teh dejavnosti, našli pa so tudi precej orožja: Coutela se je menda bal napadov »skrajnežev«. LOS ANGELES - Slavni Črnski zagovornik civilnih pravic Jesse Jackson je v nedeljo obiskal O. J. Simpsona, ki je v zaporu, ker je obtožen umora. Jackson je po obisku dejal, da je bil Simpson videti »zelo skrušen«. »Ne morem se izogniti primerjavi med nekdanjim briljantnim Simpsonom in skrušenim Človekom, ki sem ga sreCal v jeci,« je izjavil Jackson po enournem srečanju z nekdanjim prvakom footballa. Simpsonu sodijo zaradi obtožbe, da je 12. junija lani ubil svojo nekdanjo ženo Nicole Brown Simpson in njenega spremljevalca Ronalda Goldmana. Nekdanji športni prvak se je proglasil za nedolžnega. Jackson, ki je bil Simpsonov naključni zna- nec že pred njegovo aretacijo junija, ni želel odgovoriti na vprašanje o tem, ali se mu zdi, da je O. J. kriv ali nedolžen. »Svetoval sem mu, naj najde v sebi moC, da zbere razbitine svojega življenja, saj se bo samo tako lahko uprl viharnemu toku dogodkov,« je še dejal Jackson. Jacksona je v jeCo spremil Simpsonov odvetnik Johnnie Cochran, potem ko mu je obisk dovolil sodnik Lance Ito, ki je v preteklosti že strogo omejil Simpsonove obiske. Pred obiskom je odvetnik obrambe Carl Douglas izjavil, da je sam Simpson prosil za srečanje z Jacksonom, ko je slišal, da je ta v mestu in je »pripravljen nuditi svojo duševno pomoč.« Jesse Jackson z novinarji, potem ko je v zaporu obiskal OJ. Simpsona (Telefoto AP) SVET Torek, 28. marca 1995 RIBOLOVNI SPOR KANADA - EZ Prepir se zaostruje Špansko ladja ostala brez mrež BRUSELJ (dpa) - Ribolovni spor med Evropsko zvezo in Kanado se je znova zaostril. Kanadski patruljni Čoln je na spornem ribolovnem območju pred obalo Nove Fundlandije v nedeljo zvečer po krajevnem času prerezal ribiške mreže španske ladje Pescamaro L. Bruselj je v Ottavvo že poslal uradni protest, Madrid pa je poslal še drugo bojno ladjo, da bi zaščitila špansko ribolovno floto. Evropska komisija je še enkrat odločno zavrnila kanadske očitke, da španski ribiči prekoračujejo svoja pooblastila. Veleposlaniki petnajsterice pri EZ so se pozno popoldne sestati na izredni seji, da bi proučili morebitne posledice tega zaostrovanja odnosov, ki meji na trgovinsko-politi-čni spor med EZ in Kanado. Po Španskih trditvah je kanadska mornarica pred incidentom z Pescamarjem skušala neuspešno zajeti neki drugi kuter španske ribolovne flote. Ottawa meni, da je ribolov na tem območju nezakonit in Španiji očita, da ogroža obstoj črnega morskega tista. Evropska komisija je zavrnila obtožbe, ki jih je Kanada izrekla že 9. marca, ko je zaplenila špansko ribiško ladjo Estai in jo teden dni zadrževala v pristanišču St. John, namreč, da ima ta ladja še drugo, skrito skladišče rib. Zavrnila je tudi očitke, da so Spanci lovili prepovedano vrsto rib in vodili dvojno knjigovodstvo. Poleg spora zaradi ribolova pred novofundlandsko obalo se zarisuje še en konflikt: Kanada je pred mesecem dni najavila, da bo povišala uvozne carine za ženske čevlje, parfume, svinčev kristal in vodko, ki izvirajo iz držav EZ. S tem odlokom, ki je začel veljati v ponedeljek, je Kanada odgovorila na višje carine za kanadski izvoz na Švedsko, Finsko in v Avstrijo. Te tri države so z vstopom v EZ svoje carine povišale, ker so jih prilagodile ravni drugih partnerjev v petnajsterici. Ottavra ocenjuje, da je to kanadski izvoz obremenilo za dodatnih osem milijonov kanadskih dolarjev. Evropska komisija meni, da bi Kanada lahko s to prilagoditvijo carin ustvarila dobiček v višini pet milijonov ekujev. Alžirski specialec drži islamskega skrajneža (Telefoto: AP) EZ neenotna o delu na tujem BRUSELJ - Ministrom za socialne zadeve Evropske zveze je znova spodletelo, da bi z mrtve točke premaknili zakonodajo, Id bi zaščitila delavce, ki so razporejeni na delovno mesto na tuje. Jedro spora je predpis, ki ga je predlagala Francija, Id bo še do konca junija predsedovala petnajsterici, Ce bi sprejeli to odločbo, bi države EZ že prvi dan upoštevale lokalne predpise o minimalni plači in plačanem letnem dopustu za delavce, ki jih podjetja iz držav EZ pošljejo na delo v tujino. Predlog je na ostre kritike naletel predvsem v Veliki Britaniji, na Irskem, Portugalskem in v Italiji, se je včeraj razvedelo iz diplomatskih in uradniških krogov. Zamish Pariza nasprotuje tudi evropski komisar za socialne zadeve Padraig Flynn. »-Ah res želimo v isti koš vreči tudi inženirje, Id jih za nekaj dni pošljejo na tuje popravit neki stroj?« se je spraševal Flynn, »Bomo odslej z žepnim računalničkom računali, za koliko minut se bo podaljšal njihov dopust?« Nemčija, Belgija in Luksemburg so med državami, ki so najbolj naklonjene upoštevanju krajevnih pravil že od prvega dne. Luksemburški premier in minister za socialne zadeve Jean-Claude Juncker je na primer dejal, da številne države EZ že zdaj ravnajo po tem načelu in da bi zavrnitev tega predloga pomenila kratenje pravic delavcev. To pa bi bilo po Jimckerje-vem mnenju nevarno, saj so državljani nejevoljni, češ da se pri evropski intergraciji pozablja na njeno socialno dimenzijo. Z zakonodajo o premeščanju naj bi zagotoviti, da delavci, ki jih podjetja pošljejo v druge države EZ (najpogosteje so to gradbinci), niso izkoriščani in plačani manj kot domačini. Vlade bi jim morale jamčiti iste delovne pogoje kot domačim delavcem v tej stroki, vključno s plačo, praznila, delovnimi urami, zdravstvenim in socialnim varstvom. Irska in Portugalska, kjer so plače nižje, želita ohraniti komparativno prednost svoje delovne sile, Nemčija in Francija pa si prizadevata za ohranitev svojega delovnega standarda, ki je precej višji. Suzanne Perry / Reuter ALŽIRIJA Ubili izdajatelja vladnega dnevnika AL2IR (dpa, Reuter, AFP) - V ponedeljek so na utici alžirskega glavnega mesta Alžir ubiti izdajatelja dnevnika Mudžahid Mohameda Abderrahmanija. Alžirska tiskovna agencija APS je sporočila, da so ga neznani storilci pričakali v parkiranem avtomobilu. Domnevno so za dejanje odgovorni islamski skrajneži. Po poročilih APS je od umora novinarja in pisatelja Taharja Džaouta maja leta 1993 nasilne smrti umrlo že 37 predstavnikov medijev. Se vedno pa ni znano natančno število fundamentalistov, ki jih je alžirska vojska pobila pretekli teden, ko so več dni potekali spopadi pri Ain Delfi, 150 kilometrov zahodno od prestolnice. Neodvisni dnevnik Le Matin, ki se sklicuje na vojaške vire, je v ponedeljek pisal o »več sto teroristih«, Le Soire d’Algerie pa je dan poprej poročal o šeststo mrtvih. Alžirski tisk je pred tem poročal o okoli 300 ubitih islamskih skrajnežih. Uradnih podatkov še vedno ni. Po trditvah Le Matin je vojska s težkim orožjem streljala na okoli tisoč oboroženih fundamentalistov, pri napadu pa si je pomagala tudi s helikopterji in padalci. Vojaki so osvoboditi tudi več kot sto Alžirk, ki so jih fundamentalisti odpeljati v gore, da bi tam »služile potrebam borcev«, kot je zapisal Le Matin. Težke izgube je utrpela zlasti oborožena Islamska skupina Alžirije GIA. Alžirski Le Soir je zapisal, da so pretekli teden »izključiti 80 odstotkov članov GIA«. Prejšnji torek so islamsld skrajneži ubiti 17 civilistov, tri pa težje raniti, je šele v ponedeljek poročal dnevnik Liberte. Priče so pripovedovale o dogodku iz vasice Laghounat Lah-džar, dvesto kilometrov zahodno od Alžira, kjer so oboroženi fundamentalisti na cesti ustaviti prebivalce, ki so bili namenjeni na tržnico, in jih postreliti. V ponedeljek pa se je premaknilo tudi na alžirskem političnem prizorišču. Predsednik Liamine Zeroual se je namreč sestal z voditeljem Stranke prenovitve Boukrou-hom. To je zadnja faza posvetovanja med predsedstvom in opozicijo pred predsedniškimi volitvami, ki naj bi bile že letos. K pogovorom so povabili enajst opozicijskih strank in štiri množične organizacije. Mnoge večje opozicijske stranke, med njimi tudi podpisnici rimskega sporazuma januarja letos Narodna osvobodilna fronta FLN in Fronta socialistične moči FFS, se doslej še niso odločile, ali bodo sedle za zeleno mizo. Opozicija zahteva, da vnovič dovolijo delovanje prepovedane funda-mentatistične stranke Islamska sveta fronta FIS, ki je na prekinjenjenih parlamentarnih volitvah v začetku leta 1992 dobila absolutno večino glasov. EGIPT Dežela, kjer uradniki delajo le 27 minut na dan KAIRO - V enem kotu pisarne si mlada ženska manikira svoje dolge nohte, neka starejša uradnica sedi na pisalni mizi in si češe svoje bujne lase, drugi pa veselo klepetajo ali berejo časopise. Zjutraj se zaposleni v egiptovskih državnih uradih usedejo skupaj ter jedo sendviče in pijejo čaj, med delovnim časom pa sta tudi dve mohtvi, ki se ju udeleži večina državnih uradnikov. Na tisoče ljudi pa bolj ali manj potrpežljivo čaka in čaka... To je vsakodnevni prizor, značilen za poslopje v središču Kaira, ki je že postalo prispodoba za egiptovsko birokracijo. Domačini to slavno poslopje imenujejo kar al-Mogam-maa - Kompleks. Državni uradniki zaposleni v poslopju, le nadaljujejo in izpopolnjujejo egiptovsko birokratsko tradicijo, ki ima korenine v turskih, po mnenju nekaterih poznavalcev pa celo v faraonskih časih. Domačini in tujci se gnetejo po dolgih hodnikih ter čakajo ure in dneve, da bi dobili kakšno uradno potrdilo ali pa le podpis oziroma žig. Povsem običajno je, da je treba prošnje in formularje predložiti oziroma izpolniti dvakrat ali celo še večkrat, dobro obveščeni in premožni posamezniki pa seveda ne zapravljajo svojega dragocenega časa, temveč preprosto podkupijo uradnike in stvar je urejena. »Čakajo večinoma le reveži, norci in tujci, ki ne poznajo tukajšnjih razmer in običa- jev,« je dejal neka egiptovski poslovnež. Večina tukaj zaposlenih uradnikov ne dela ničesar, temveč cele dneve poseda po pisarnah, pije kavo in bere časopise. Po neuradnih ocenah naj bi povprečni egiptovski državni uradnik delal natančno 27 minut na dan. »Uradniki, zaposleni v javnem sektorju, večinoma le čakajo na konec delovnega časa. Ko ob treh popoldne sirena naznani konec dela, nemudoma zapustijo delovno mesto. Na tisoče uradnikov v poslopju kuha le čaj za sodelavce, sicer pa ne delajo ničesar,« je izjavil neki zahodni poznavalec. V večini egiptovskih državnih uradov ni računalnikov, pa tudi fotokopirni stroji so predpotopni, kar vse skupaj še dodatno otežuje delo uradnikov. »Mislim, da bom ponorela, saj neskončno trpim zaradi vseh teh birokratskih kapric. Pošiljajo te od pisarne do pisarne ... Pojdite tja, pojdite sem! ... Pridite jutri nazaj! ...Vprašajte tega in tega! ... Ti prekleti birokrati so navadni zaje-dalci, grozljivo so leni in nesposobni! Sem prihajam iz dneva v dan, zato sem strasno izčrpana!« si je dala duška 30-letna učiteljica Samira Hamuda. Al-Mogammaa je le vrh ledene gore, podobne razmere namreč vladajo v vseh inštitucijah na državni in tudi na lokalni ravni ter v državnih podjetjih. V nekaterih od njih kar 30 zaposlenih opravlja dela, ki bi jih lahko opravilo pet ^ (3 ■ Pomoč Egiptu Ameriška agencija za mednarodni razvoj je Egiptu namenila precejšnjo pomoč, vendar mora država prej izpolniti pogoje, ki jih postavlja kongres. Države, ki so bile lani deležne največje pomoči ZDA (v milijonih dolarjev): Izrael 1.200 Egipt 826 Indija 182 Peru 139 Turčija 120 ■M cijčrzzfTszvoj" 40 afriških držav skupaj na leto dobi približno 800 milijonov dolarjev. ... kako so denar od leta 1975 porabili v Egiptu: zdravstvo, izobraževanje, kmetijstvo, načrtovanje družine - 3,1 milijarde dolarjev; denarna nakazila -1,8 milijarde dolarjev; denar za nakup ameriških izdelkov - 5,2 milijarde dolarjev; za gradnjo infrastrukture - 4,8 milijarde dolarjev; pomoč za uvoz hrane - 3,9 milijarde dolarjev AP/T erry Kole ljudi. Egiptovske oblasti sicer priznavajo, da so razmere katastrofalne, vendar menijo, da bi reforma državnega birokratskega aparata povzročila negodovanje med njegovimi pri- padniki. »Vlada si česa takega ne sme privoščiti, saj bi bila to voda na mlin islamskih skrajnežev, ki so iz dneva v dan agresivnejši. Egiptovska birokracija torej ostaja svojevrstno so- cialno skrbstvo, birokrati pa še naprej veselo grenijo življenje Egipčanom in tudi tujcem,« je dejal zahodni poznavalec egiptov-• skih razmer. Samia Nakhoul / Reuter ZDA / KRČENJE SOCIALE Krvavi pokop Rooseveltove dediščine Vsi v ZDA soglašajo, da so mladoletne matere, nezaposleni, potepuhi in narkomani prava pokora ameriške družbe, njihovi otroci pa nevarna časovna bomba. Revna središča ameriških velemest, od koder je delovni in premožni srednji razred že zdavnaj pobegnil v prijetna predmestja, vzgajajo nove in nove prestopnike, Id jim v nekem trenutku ni težko kupiti puške ah pištole. Najhujše pa šele prihaja, trdijo psihologi, ki s strahom v očeh opazujejo današnje desetletnike. Oropani normalnega otroštva rastejo v še nevarnejše kriminalce od današnjih mladoletnikov, ki navidezno brezčutni pobijajo pripadnike nasprotne tolpe ah mimoidoče na ulicah in avtocestah. Politiki iz republikanske stranke hočejo temu narediti konec. Postavili so diagnozo rakaste bolezni, ki številne predele ZDA po nevarnosti enači z bosanskimi ah čečenskimi bojnimi polji: kriva naj bi bila preveč velikodušna podpora države neodgovornim ljudem. Zdravljenje po republikansko je zato korenito krčenje socialnih programov za najrevnejše prebivalce ZDA in prenos odgovornosti zanje iz VVashingtona na zvezne države. Spodnji dom parlamenta, kjer kraljuje oče republikanske »pogodbe z Ameriko« Newt Gingrich, je v petek že odobril zmanjšanje programov za 66 milijard dolarjev v naslednjih petih letih, kar pomeni od šest do enajst odstotkov manj denarja za pomoč družinam z mladoletnimi otroki, za živilske nakaznice in za zdravstveno oskrbo. »Zakon o osebni odgovornosti«, kot so republikanci poimenovah svoj program krčenja državne vloge v vsakdanjem življenju, morata blagosloviti še zgornji dom parlamenta, senat, in seveda predsednik Clinton, ki ga lahko zbriše z razvpitim nalivnikom za veto. Ze v predstavniškem domu, kjer je gingrichevska revolucionarnost najčistejSa, so bile razprave polne ogorčennja. Demokrati, ponosni nasledniki socialne države zadnjih Šestih desetletij, so republikanskim pohtikom očitah zlobnost, krutost do otrok in podobno. Zaradi prevlade republikanske stranke v ameriškem pohtičnem življenju pa bo takšna ah drugačna različica stroge reforme socialnega skrbstva vendarle zagledala beli dan. Filozofiji velikega brata države, ki je šest desetletij po Franklinu Rooseveltu in Lyndonu Johnsonu prevladovala tudi v ameriški civilni družbi, se zaradi drugačnih gospodarskih ter družbenih zakonitosti majejo korenine. Toda upravičenost novih programov bo pokazala Sele prihodnost Demokratski politiki menijo, da republikancem sploh ni do lepšega, ustvarjalnejšega in bolj s svetom pomirjenega življenja najnižjih plasti ameriške družbe, ampak samo do bogatenja bogatih. Vzroki za naraščanje števila samskih družin - med obarvanimi Američani se že sedemdeset odstotkov otrok rodi brez očeta - naj ne bi imeli nič skupnega z več ati manj denarja, ki ga zanje porabi država. To je kulturno in civilizacijsko vprašanje, trdijo demokrati, ki opozarjajo, da se republikanci lotevajo nemočnih otrok namesto predragih, a vplivnih upokojencev. Poleg tega prihranjenega denarja ne bodo porabiti za zmanjšanje državnega primanjkljaja, ki neznosno bremeni gospodarstvo, ampak za zmanjšanje davkov, torej za bogatenje že bogatih. Barbara Kramžar SVET Torek, 28. marca 1995 UNIVERZUM / NOVA ODKRITJA Udomačeno vesolje Novo tehnologijo rozkrivo še zodnje skrivnosti Todu Lauerju gredo njegovi kolegi astronomi čedalje bolj na živce. Pred kratkim je s svojim sodelavcem Marcom Postma-nom objavil rezultate teleskopske raziskave, na kateri sta skupaj delala veC kot leto. Ugotovila sta, da se skupina veC tisoč galaksij, kamor sodi tudi naSa, ne siri enakomerno navzven kot ostalo vesolje, temveč skupaj hitijo nekam proti ozvezdju Device. Ostali astronomi te novosti kar ne morejo požreti in skušajo na vsak naCin dokazati, da gre za napako. Navkljub Številnim poskusom pa nobeden od njih ne more razložiti, kje sta Lauer in Postman zgrešila. Njuna trditev preprosto ne velja zato, ker ni v skladu z nobeno od teorij, ki razlagajo vesolje. »Vem, da je najino odkritje šokantno. Zato sva pred javno objavo tudi porabila celo leto, da bi ga sama ovrgla. Ce bo kdorkoli z'dokazi podkrepil izjave o najini zmoti, mu bova z zadovoljstvom prisluhnila,« pravi Lauer. Tudi Man Sandage se jezi na ostale astronome, vendar iz drugačnih razlogov. Celo svojo 40-letno kariero je posvetil ugotavljanju starosti vesolja. Ta cilj je podedoval od svojega mentorja Edwina Hubbla, legendarnega astronoma, ki je odkril, da se vesolje siri in da obstajajo druge galaksije onkraj Rimske ceste. Desetletja je Sandage dokazoval, da je vesolje staro med 15 in 20 milijardami let. To se lepo ujema z vsemi teorijami, vendar mu skoraj nihče veC ne verjame in raje poslušajo doslej povsem nepomembno Wendy Free-dman, ki je s skupino sodelavcev uporabila vesoljski teleskop Hubble. Ocenila je, da je vesolje staro med 8 in 12 milijardami let. To pomeni, da bi bilo celo mlajše od nekaterih zvezd, ki jih vsebuje. Nasprotja med teorijo in opazovanji so običajni del razvoja znanosti. Obe strani prisilijo, da ostaneta pošteni. Tisti redki trenutki v zgodovini, ko začneta obe strani pihati v isti rog, pa neizogibno pripeljejo do popolne znanstvene revolucije. Brez teh nasprotij bi najverjetneje še danes verjeli, da Sonce kroži okoli Ze- mlje, in da bolezni povzročajo hudobni duhovi. V tem trenutku si nihče ne zna razložiti razmer v kozmologiji. Astronomi prihajajo na dan z vedno novimi odkritji, ki rušijo teorije. Gre za običajna trenja, ki pomenijo, da je znanstvena revolucija na dosegu roke ali pa se moderna kozmologija opoteka na robu prepada? Ta veda bi morala namreč odgovoriti na najbolj osnovna vprašanja, ki si jih zastavlja človeštvo: Kako je nastalo vesolje, iz Česa je in kakšna je njegova usoda? Revolucionarna odkritja Lauerja, Postmana in Free-dmanove so le zadnja v vrsti opazovanj, ki so ovrgla ko-zmološke teorije. Astronome tako silijo v iskanje novih in novih idej, ki naj bi pojasnile, kaj se pravzaprav dogaja. Tako pristaši inflacijske teorije zagotavljajo, da se je do polovice svoje starosti vesolje sirilo kot napihnjen balon. Ker pa 99 odstotkov mase vesolja sestavlja subatomska hladna temna snov, je ta sirjenje atomskih snovi upočasnila. Oživili so tudi teorijo vroCe temne snovi in celo Se starejšo teorijo ko-zmološke konstante. Ta govori o vrsti kozmične antigravitaci-je, ki daje širjenju kozmosa dodatni zunanji potisk. To je na začetku zagovarjal Einstein in jo pozneje označil kot j>naj-vecjo zmoto svojega življenja«. Kljub različnim teorijam pa je treba priznati, da so imeli astronomi vse do pred kratkim zelo malo informacij o vesolju. Sele v zadnjem desetletju so razvili dovolj močne teleskope in superračunalnike, da so dokončno prestopili črto, ki razmejuje teologijo in resnično znanost. Danes lahko zagotovijo, da se je vesolje za- čelo kot zelo vroCa in zgoščena snov med 8 in 25 milijardami let. Od Velikega poka naprej se Siri. Galaksije po vesolju niso razmetane po naključju, temveč obstajajo posebni vzorci, ki vključujejo roje z veC m roje z manj galaksijami. Verjamejo, da je galaksija prepredena s temno hladno snovjo, katere gravitacija oblikuje kozmično zgodovino od vsega začetka. Toda druge stvari so moCno zamegljene. Strokovnjaki ne vedo natančno, niti koliko je vesolje staro niti kako veliko je. Ne vedo, iz Česa je pravzaprav sestavljeno, ne vedo nobene podrobnosti o njegovem nastanku in ne vedo, kako se bo končalo. Razen bližnje okolice pa si niti ne predstavljajo, kakšno je sploh videti. Odkritja Freedmanove moCno razburjajo znanstvenike, ki so prepričani, da tudi v sami Rimski cesti obstajajo zvezde starejše od dvanajstih milijard let. Zagotovo jim velja prisluhniti, saj življenje zvezd poznajo zelo dobro. Vedo, katere jedrske reakcije povzročajo zvezdno svetlobo, in vedo, kateri elementi in v kakšnih razmerjih sestavljajo zvezde. Izdelali so tudi precej natančno računalniško simulacijo življenjskega cikla zvezd. Vendar velja prisluhniti tudi Free-dmanovi, ki je pri izračunih uporabila staro Hubblovo enačbo. Ce želiš izračunati starost vesolja, moraS vedeti, kako hitro se Siri razmak med galaksijami m kako daleč narazen so. To je bilo skoraj nemogoče ugotoviti vse do popravila vesoljskega teleskopa Hubble. Astronomi so namreč morali poiskati zvezdo vrste Cepheid, za katero natančno vedo, koliko svetlobe oddaja. Morala pa je biti tudi dovolj oddaljena, da se ni širila skupaj z Rimsko cesto. Freedma-nova je našla takšno zvezdo v galaksiji M100 in s pomočjo Hubblove konstante izračunala, da je vesolje staro med 8 in 12 miljardami let. Njen na- Nasa bo morala tokrat na Mesec odriniti poceni Nasa se znova odpravlja na Mesec, vendar tokrat brez astronavtov. Vesoljska agencija bo leta 1997 izstrelila poskusno plovilo, Id bo raziskalo zaplate ledu v senenih legah. Skrita jezera ledu bi lahko zagotovila redno oskrbo z vodo bodočim Mesečevim raziskovalcem. Nasa je med 28 poskusnimi projekti iz programa »Hitro in poceni« izbrala sondo Lunar Prospector (Mesečev zlatosledec). Ker se pritiski na proračun vztrajno povečujejo, se vsi zaposleni v agenciji držijo zapovedi »hitreje, bolje in ceneje«. Tako so znanstvenike opozorili, naj projekt ne preseže veC kot 150 milijonov dolarjev. Gre za znatno spremembo v razmišljanju, saj so za vsak predhodni polet vesoljskega plovila Shuttle porabih milijardo dolarjev. Klestenje sredstev za Lunar Prospector se je na koncu zaustavilo pri 59 milijonih dolarjev. Poskusna sonda ne bo raziskala le zalog ledu, marveč bo tudi zarisala zemljevid Mesečevih gravitacijskih in magnetnih polj ter sestavo površja. Sonde iz programa Appolo so namreč v 60. in 70. letih zarisale le petino Meseca. »Zlatosledec« bo poiskal tudi morebitne pline, ki uhajajo iz luninega površja in kažejo na tektonske aktivnosti. Novi projekt bo vodil znanstvenik Alan Binder iz Lockheeda. Povedal je, da obstajajo med strokovnjaki zelo različna mnenja o sestavi Meseca. Predhodne odprave namreč niso prinesle dovolj podatkov, Nasa so bo do konca leta odločila za izstrelitev še ene od treh drugih sond, kisov tem trenutku pripravljene. Multisonda Venera bo v orbito tega planeta izstrelila šestnajst manjših sond, ki bodo raziskale gibanje vetrov v atmosferi. Odprava Stardust bo zbrala delčke repa kometa PAVild 2 in jih leta 2003 prinesla na Zemljo, sonda Suess-Urey pa bo zbrala ione iz sončevega vetra. Vincent Kieman Bo naslednja postaja Jupiter? sprotnik Sandage je za izračun raje uporabil eksplozijo zvezde supernove, dvomi pa tudi v natančnost Hubblove konstante. Tako so njegove ocene starosti veliko višje. Ce ima prav Freedmanova, kriza starosti ne bo izginila brez korenitih sprememb v dosedanjem razumevanju vesolja. Vsaj nekateri bodo morali spremeniti mišljenje o tem, kako zvezde delujejo, kako je organizirano vesolje in iz Česa je sestavljeno. Stvar, ki bi se ji astronomski teoretiki najtežje odrekli, je prav gotovo kozmična inflacija. Sliši se neumno, vendar je veliko bolj razumljivo, ce si predstavljaš, kako se vesolje takoj po eksploziji navzven širilo z izjemno hitrostjo. Inflacija tudi razloži, zakaj vesolje izgleda približno enako, s katerekoli strani ga pogledaš. Jasno postane tudi, kako se je povsem urejena snov v mladem vesolju razširila v oblakasto razporeditev galaksij, obkroženih s praznim prostorom. Vendar inflacijska teorija ne razlaga, daje le predpostavke. Najpomembnejša med njimi je tista, da je vesoljska tema le na videz prazna. V resnici naj bi bilo vesolje polno snovi, ki pa se je ne da ugotoviti, zato ker ne sveti. Ce ta teorija drži, potem je natančno dovolj te snovi, da bo njena gravitacija večno ustavljala sirjenje, ne da bi ga lahko popolnoma ustavila. Tako bo vesolje večno ostalo na robu med neskončno rastjo in končnim uničenjem. V resnici so raziskave pokazale, da se galaksije premikajo tako, kot da bi bile ujete v oblake nevidne snovi, ki bi imela desetkratno maso vidnih plinov in zvezd. Znanstveniki so skušali z opazovanji in računalniškimi simulacijami ugotoviti sestavo te snovi, vendar so za zdaj Se brez odgovora. Najprej so menili, da je sestavljena iz atomskih delcev nevtrinov. To mnenje so kmalu opustili, ker. so bili prepričani, da nimajo mase. Prejšnji mesec pa so v raziskovalnem inštitutu v Los Alamosu odkrili delec, ki bi lahko bil nevtrino z maso. To odkritje je naravnost kozmičnega pomena, saj nevtrini predstavljajo kar dvajset odstotkov temne snovi. »Ce jim dodaš še 80 odstotkov temne hladne snovi, sestavljene iz počasnih delcev, dobiš rešitev,« pravi astrofizik Joel Pri-mack. ki je že izdelal računalniški model. Ta se skoraj popolnoma ujema z podatki, ki so jih dobili z opazovanjem. Vendar Ce Primackov model drži, je težje razložiti odkritja Freedmanove, ki je bila ob trditvi, da je vesolje staro med 8 do 12 milijardami let, precej negotova glede količine temne snovi v vesolju. Ce je te snovi veliko, njena gravitacija ustavlja širjenje in na videz pomladi vesolje, Ce pa je te snovi manj, potem so ocene o starosti približno 12 milijard let kar pravšnje. Tako mora v primeru, da inflacijska teorija drži, Freedmanova opustiti svoje dosedanje prepričanje. V nasprotnem primeru pa bo moral svoje desetletno raziskovalno delo skozi okno vreCi Primack. Ob iskanju pravih odgovorov, oglušujočem hrupu egov in zmedi nasprotujočih si trditev lahko ugotovimo, da je znanost še Živa. Morda je ravno pred velikim novim odkritjem. Time Vesoljski teleskop Hubble z izostrenim vidom Allan Sandage si pri ugotavljanju starosti vesolja pomaga s svetlobo supernove. RUSIJA / VESOLJSKI PROGRAMI PROPADAJO Milijarde, vtiene v veter... Na ruskih vesoljskih plovilih prihodnosti se nabira prah BAJKONUR - Na orjaških konstrukcijah nekdanjega sovjetskega vesoljskega programa, ki ležijo nekje v oddaljenih kazahstanskih pusavah, se nabirajo debeli sloji prahu. Gre za enega najdražjih projektov na svetu, ki pa denar v ogromih količinah samo požira. Celo Rusi so slavili prvi polet ameriškega astronavta v raketi Sojuz in govorili o sodelovanju, napredku in svetovni harmoniji. Vodilni strokovnjaki vesoljskega programa v Bajkonurju pa žalujejo za veliko ero razdeljenga sveta. »To ni le občutek, to je bolečina,« je povedal glavni inženir Gri-gorij Sonis, ki predseduje projektu Energija. Ta raketni sistem je svoje zadnje plovilo izstrelil leta!988. Občutek globoke pobitosti je okužil ozračje v prostranih hangarjih Bajkonurja, kjer stoječa plovila Energije in Burana naravnost dražijo svoje konstruktorje. Ti so veC kot dve desetletji gradili sisteme, ki so jih uporabili le nekajkrat. Ob hangarjih mirno počiva Buran, za njegovim hrbtom pa v nebo meri raketa vrste Sojuz, ki je kasneje s seboj na vesoljsko postajo Mir ponesla ameriCana Normana Thagarda in kozmonavta Vladimirja Dežurava ter Genadija Strekalova. Trije astronavti se bodo vrnili na ameriškem plovilu. Nekdanja Sovjetska zveza je porabila veC denarja za svoje B urane kot Združene države za svoj 25 milijard dolarjev vreden projekt Shuttle. »Celotna ruska vesoljska industrija je v krcu,« je ocenil letalski strokovnjak Craig Covault, potem ko je v torek v vesolje že odletel Thagard. »Stanje v vesolju je zelo dramatično zaradi kolapsa Energije in programa Buran,« je povedal Vladimir Semjonov, vodja podjetja Vi-deokosmos, ki trži moskovske komercialne satelitske programe. Semjonov je dodal, da je Sovjetska zveza med leti 1981 in 1989 zgradila pet plovil vrste Buran, ne da bi katero od njih sploh poletelo. Pred dvema letoma so program tudi uradno zaključili. Kljub temu Sonis ostaja prepričan, da bosta zadnji dve raketi, ki so jih zgradili v Času od letal989 d01991, enkrat zagotovo poleteli. »Za izstrelitev imamo pripravljeni dve Energiji. Ko bi le lahko našli dovolj bogate fante, ki bi nam pomagali ...« se je pošalil. Sonisova namestnica Nina Ivanova ne verjame ruskim oblastem, ki zagotavljajo, da si želijo močan nacionalni vesoljski program. Huduje se, da so voditelji veliko hitrejši pri besedah kot pri denarju. »Nobenega upanja ni, da bi Energija spet poletela. Razen Ce bo prišlo do spremembe v vladi ...,« je na glas pomislila Ivanova, ena od treh žensk, ki je končala celoten študij vesoljskega inženiringa v Moskvi. »Veste, da nas Jelcin ni niti enkrat obiskal. Vsi drugi so prišli - Brežnjev, HruSCov, kazahstanski predsednik Nazarbajev ... z velikimi obljubami,« dodaja Ivanova, ki že 25 let dela v Bajkonurju. Rusija je letos prepolovila »vesoljski« proračun. V obrambnem minstrstvu zatrjujejo, da jim primanjkuje približno 600 milijonov dolarjev za vesoljski razvoj. Skupen program za gradnjo vesoljske postaje bi moral prinesti približno 400 milijonov dolarjev, ki pa jih Ivanova ocenjuje kot drobiž. Sonis meni, da je Energija vesoljsko plovilo 21. stoletja, saj lahko v vesolje ponese tudi do sto ton tovora. »Ko bodo ljudje zaceli razmišljati o Marsu, se bodo spomnili na-to raketo.« Tiskovni predstavnik Nase Mark Hess pa o prihodnosti projekta ni enakega mnenja. Zagotavlja, da Združenim državam ni treba tovoriti tolikšne teže v vesolje. »Nadaljnje cilje vesoljskega razvoja bodo določili najvišji državni voditelji,« je povedal na obisku izstrelišCa v Kazahstanu. »Morda bomo izvolili predsednika, ki bo rekeh'Gremo na Mars/Zaenkrat pa se osredotočamo le na gradnjo skupne postaje.« Rusija Se vedno vzdržuje vesoljski kompleks, vendar je obdržala minimalno število delavcev, kar zagotavlja zgolj životarjene vesoljskega programa. Ivanova opozarja, da se bo leta 2001 izteklo jamstvo za rakete vrste Energija. »Žalostno je gledati plovila, ki ležijo tu kot kakšni dinozavri, lahko pa bi letela na Luno ali Mars,« je zapisal Covault. Omenil pa je tudi dve svetli točki za rusko vesoljsko industrijo. Prva so ameriška plačila za gradnjo ogrodja vesoljske postaje »Alfa« v višini 150 milijonov dolarjev. Druga pa je skupno podjetje ameriške firme Lockheed in ruske Krunicov za komercialne polete z ruskim nosilcem satelitov Proton. Obe firmi upata na vsaj tri ali Štiri izstrelitve na leto. Vsaka bo prinesla okoli 70 do 80 milijonov dolarjev. Levji delež bo dobila ruska industrija. Elaine Monaghan / Reuter Torek, 28. marca 1995 SVET IRAŠKA TEORIJA O ZAJETIH AMERIČANIH »Incident so zrežirali v Woshingtonu« BAGDAD (Reuter) -Agencija Reuter je včeraj poročala, da je Sadi Mehdi Saleh, predsednik iraškega parlamenta, v pogovoru z njenim novinarjem izjavil, da sta bila Američana, ki so ju po ameriških trditvah v soboto v Bagdadu obsodili na osem let zapora, »vojaška strokovnjaka, zadolžena za izvajanje sabotaž in sovražnih akcij (proti Iraku)«. Na vprašanje, ali W. Bar-loona in D. Dalibertija, ki so ju 13. marca aretirali ob iraško-kuvajtski meji, res Caka dolgoletna zaporna kazen, je Saleh odgovoril, da ne ve, ali jima je bilo res sojeno. Zagotovil pa je, da Američana na iraško ozemlje nista zašla nehote, kot sama trdita, temveC je bilo njuno dejanje namerno in premišljeno, za celotnim incidentom pa naj bi stale ZDA, ki išCejo izgovor za podaljšanje sankcij proti Bagdadu. Bela hiša je obtožbe nemudoma zavrnila, Saleh pa je kasneje svojo izjavo zanikal s pojasnilom, da ga je Reuter napačno citiral. Dejal naj bi le, da sta Barloon in Daliberti načrtno vstopila na iraško ozemlje, da bi izzvala politični incident, ne pa, da sta nameravala izvajati sabotažne akcije. Že pred tem so iz Clintonovega kabineta sporočili, da bo Washington s tiho, a odločno diplomacijo poskrbel, da bosta ameriška državljana kmalu spet na prostosti. Obenem so za neodgovorne označili izjave nekaterih vodilnih predstavnikov republikanske stranke, ki so predlagali vojaške ukrepe proti Iraku. VVinnie Mandela se je morala posloviti s položaja CAPETOVVN (Reuter, dpa) - Južnoafriški predsednik Nelson Mandela je včeraj svojo nekdanjo ženo VVinnie razrešil s položaja namestnice ministra za umetnost, kulturo, znanost in tehnologijo. Predsednik Mandela je svojo odločitev oznanil na redni ponedeljkovi tiskovni konferenci in ni želel navesti razlogov za razrešitev. Po besedah Alana Reynoldsa, osebnega tajnika VVinnie Mandela, je bila nekdanja namestnica ministra dobesedno šokirana, ko je izvedela za svojo razrešitev. Predsednik namreč VVinnie novice ni sporočil osebno, temveč z uradnim dopisom. Predsednikova bivša žena je velikokrat javno kritizirala vlado narodne enotnosti, zato so njeno razrešitev v Nacionalni stranki, ki je koalicijski partner Mandelovega Afriškega nacionalnega kongresa, z veseljem pozdravili. VVinnie Mandela se je v zadnjih mesecih zapletla v več škandalov, povod za predsednikovo odločitev pa je bil najverjetneje njen nepooblaščeni februbarski obisk v zaho-dnoafriških državah. NOVICE Miren dan v Burundiju BUJUMBURA - V burundijskem glavnem mestu je bilo vCeraj po tednu spopadov mimo. Na ulicah je znova stekel promet in uslužbenci so se vrnili na delo. Bunmdijski predsednik Sylvestre Ntibantungaya je izjavil, da je bilo v nemirih ubitih 150 ljudi, vendar očividci trdijo, da je bilo žrtev vsaj petsto. Proti Bujumburi je v ponedeljek poletelo letalo francoske letalske družbe Air France, s katerim naj bi v Evropo odšlo bhzu dvesto francoskih državljanov, predvsem žensk in otrok. Francoska vlada trenutno izključuje kakršnokoli možnost za vojaško posredovanje v Burundiju. Zaradi razmer v tej srednjeafriški državi, ki grozijo, da bodo prerasle v tragedijo mandskih razsežnosti, se je zveCer po evropskem času sestal tudi Varnostni svet OZN. (dpa, Reuter) V Pridnestrju želijo, da mski vojaki ostanejo HRASPOL - Večina prebivalcev Pridnestrja je na nedeljskem referendumu izrazila željo, da 14. mska armada ostane v tej pokrajini. Referenduma se je udeleželilo 70 odstotkov volilnih upravičenčev, od tega jih je na vprašanje »Ah podpirate prisotnost 14. ruske armade kot poroka miru in stabilnosti?« pozitivno odgovorilo 93.3 odstotka. Igor Smimov, predsednik nepriznane Pridnestrske republike, je rezultat pozdravil kot jasen znak, da ljudje želijo, da mska vojska ostane. Moldavijsko vodstvo rezultatov ne priznava, odločitev prebivalcev Pridnestrja pa tudi ne bo vplivala na sporazum med Moldavijo in Rusijo, po katerem se bodo zadnji ruski vojaki iz te nekdanje sovjetske republike umaknih najkasneje do leta 1997. (dpa, Reuter) Ameriški zaporniki v Iraku Davida Dalibertija in VVilliama Barloona je skiciral neznani bagdadski slikar. Uslužbenca kuvajtskih podružnic dveh ameriških podjetij sta zaradi ilegalnega vstopa na iraško ozemlje obsojena na osem let zapora. Ime moškega na levi ni znano. Ankara si je z ofenzivo na Kurde močno omajala ugled ZAKHO - Po mnenju nekaterih analitikov naj bi nedavna sedemdnevna turska vojaška akcija na položaje kurdskih gverilcev na severu Iraka Ankari bolj škodovala kot koristila. V ofenzivi, katere namen je bilo onemogočanje delovanja kurdskih upornikov, ki na jugovzhodu Turčije zahtevajo svojo državo, je sodelovalo 35 tisoč turskih vojakov. Toda vojaška poročila navajajo, da se je večina pripadnikov Kurdske delavske stranke (PKK) umaknila še pred turškim napadom, saj so bili o približevanju vladnih enot opozorjeni. Združeni narodi so zaradi bojazni, da bi prišlo do spopadov, z ozemlja na severu Iraka v notranjost države evakuirali več kot tisoC kurdskih beguncev. Kurdi, ki se zdravijo v iraškem mestu Dohuk, so izjavili, da so turške sile začele s topovi obstreljevati kurdske vasi, Čeprav so vedele, da so v njih le civilisti. Turčija, ki je to sicer zanikala, je deležna kritike zahodnih držav, ki zahtevajo, naj takoj umakne svoje sile. ZN bodo nadzorovali delovanje turških sil, pa tudi morebitno kršenje človekovih pravic. »Tisti trenutek, ko bomo dobih sliko, da je bil žrtev turskih sil na severu Iraka kakšen civilist, se bo Turčiji slabo pisalo,« je prejšnji teden med svojim obiskom v Ankari izjavil nemški zunanji minister Klaus Kinkel. Francoski zunanji minister Alain Juppe pa je opozoril, da zadnja ofenziva postavlja na kocko članstvo Turčije v EZ. Tudi poročila o izgubah se med seboj zelo razhkujejo: po poročilih turških vojaških predstavnikov so vladne sile ubile 168 kurdskih borcev, same pa izgubile šestnajst vojakov; PKK pa poroča o trinajstih mrtvih v svojih vrstah in 178 ubitih turskih vojakih. Suna Erdem / Reuter PREDVOLILNA TEKMA V FRANCIJI Politiki (se) grizejo, mar ne? Mesec dni pred volih/ami se obračunavanje bliža vrhuncu PARIZ - Predsedniška tekma v Franciji je Čedalje bolj vroča. Prejšnji konec tedna je predsednik vlade in kandidat za predsednika republike Edouard Balladur na nekem zborovanju svojega glavnega tekmeca, pariškega župana Jaajuesa Chiraca (oba na fotografijah AP), označil kot profesionalnega demagoga. Izjava preseneča, saj je bil Balladur doslej v svojih nastopih zmeren. Dnevnik Liberation je pre-mierovo osornost komentiral z naslovom Balladur grize!. Chirac se je že odzval in v televizijskem intervjuju dejal, da se mu zdijo Balladurjeve oznake obžalovanja vredne. »-Upam, da je bil to le spodrsljaj,« je zaključil pariški župan. Ostreje je reagiral zunanji minister Juppe, ki je tesen Chiracov sodelavec »Lastnost profesionalcev je tudi, da se znajo brzdati. Zdaj ne potrebujemo amaterjev.« Juppe se je obregnil ob Balladurjevo novo taktiko, s katero se želi znebiti podobe vzvišenega bogataša. »Na zborovanjih se vzpenja na mize, včasih je z rokami. To zanj ni ravno značilno.« Po Juppejevem mnenju so predsedniški kandidati v obtoževanjih že globoko zabredli, zato je pozval k »prekinitvi ognja« in koncu žalitev. V Chiracovem taboru šušljajo, da je Balladur postal napadalen zato, ker je v raziskavah javnega mnenja njegova priljubljenost močno padla. Se nedolgo tega je trdno držal prvo mesto med kandidati, zdaj pa se mora s socialističnim kandidatom Lionelom Jospinom boriti za drugo. Minister za proračun Nicolas Sarkozy, ki je tudi Balladurjev tiskovni predstavnik, je v ponedeljek vrnil udarec. Dejal je, da pre-mierovi tekemeci govorijo nesmisle, ker na svojih zborovanjih volilcem obljubljajo preveč - nižje davke in vec državne pomoči. »Francoske volil-ce pojmujemo kot odgovorne osebe,« je še izjavil Sarkozy. Pariškega Zupana je okrcal tudi Jospin. »Chirac hoče zanikati svoje desničarstvo in zbrisati razlike levo-desno. Volilci pa imajo pravico vedeti, kdo je kdo, od kod izvira in za kaj se zavzema.« Francois Raitberger / Reuter BOSNA IN HERCEGOVINA Karadžić prosi in grozi, Natovi piloti opazujejo SARAJEVO (Reuter) - Vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić je voditeljem svetovnih držav poslal pismo, v katerem jih poziva, naj ustavijo muslimansko ofenzivo; po poročilih predstavnikov ZN naj bi vladne sile med zadnjimi spopadi zavzele nekatere kljucne položaje. Karadžić je pismo poslal pred včerajšnjim srečanjem predstavnikov skupine za stike, ki se v Londonu pogovarjajo o zaostrovanju razmer v Bosni in o novem ruskem mirovnem načrtu za Bosno. »Če bodo Muslimani nadaljevali vojaške akcije, bo prišlo do hujšega spopada, zato se bomo morah Srbi braniti z vsemi razpoložljivimi sredstvi,« je opozoril. Nemški zunanji minister Kinkel je ob tem opozoril bosansko vlado, da na bojnem polju ni mogoče rešiti bosanskih težav, to pa je tudi vse, kar je v Londonu sklenila skupina za stike. Američani se zavzemajo za delen dvig sankcij proti Srbiji, Ce bo ta priznala Bosno in Hrvaško, Rusi pa še vedno hočejo hkraten dvig sankcij in priznanje. Predstavniki Unproforja in Nata pa Se vedno razmišljajo o kaznovanju bosanskih Srbov. Zaradi poročil o srbski kršitvi prepovedi napadov na zaščitena območja so bila v ponedeljek v pripravljenosti letala zveze Nato. Predstavniki ZN poročajo, ^a so vladne čete po sedemdnevnih spopadih na severovzodu in v osrednji Bosni zavzele najmanj eno strateško pomembno točko, ki je bila v srbskih rokah. Se vedno potekajo spopadi za komunikacijski stolp v Stolicah na severovzhodu države, čeprav naj bi po poročilih opazovalcev ZN boji nekoliko popustili. Ker je gibanje opazovalcev ZN in novinarjev omejeno, ni mogoče potrditi poročil nobene od sprtih strani. Karadžić je ukazal mobilizacijo vsega srbskega prebivalstva v RebubliM srbski, da bi skupaj »lahko zlomili sovražnikovo ofenzivo in zmagali«. V severovzhodni Bosni se je med sovražnim ognjem znašla skupina sedemindvajsetih švedskih modrih čelad, poročajo agencije. Njihova usoda še ni znana. V Beogradu pa je še vedno na obisku skupina bosanskih Srbov, ki so zvesti vladi alije Izetbegoviča. Potem ko so se sestali s srbskim predsednikom Slobodanom Miloševičem, kar je presenetilo vse opazovalce, so danes obupano zahtevali konec vojne v Bosni in Hercegovini. O čem pišejo drugje po svetu O turškem posredovanju na severu Iraka »Tisto, kar je značilno za turško posredovanje v sosednjem Iraku, ni le kršenje človekovih pravic, temveC tudi cinizem, s katerim deluje turska vojska na zaščitenem območju, za katerega je Turčija soodgovorna. Turčiji se je namreč zahvaliti, da je leta 1991 dala svoje soglasje za Človekoljubno operacijo Provide Comfort, s katero so po zalivski vojni na severu Iraka zaščitili Kurde pred Sada-mom Huseinom. To, kar je (tudi) Turčija očitala Srbom v Bosni, počne zdaj tudi sama: nespoštovanje Združenih narodov in njihovih prizadevanj za zaščito civilnega prebivalstva.« (Basler Zeitung, Basel) O spopadih v Burundiju »Genocid med sprtimi brati se v resnici sploh nikoh ni končal. Smrt je prikriti vladar teh držav in mir je pravzaprav le občasno premirje. Pred devetimi meseci so v Ruandi Hutuji ubijali Tutsije, zdaj Tutsiji v Burundiju doživljajo podobno usodo. In tako sta oba naroda enkrat morilec, potem pa spet žrtev. Zdaj koljejo Tutsiji.« (La Štampa, Torino) »Logika je vedno enaka, in tako spopadi v Burundiju na tragičen način odražajo dogodke v sosednji Ruandi: nezmožnost sožitja Hutujev in Tutsijev, obojestranski strah pred uničenjem in etnično čiščenje kot sredstvo upora. Ekstremizem izniči vse poskuse posredovanja, zastruplja množična občila, intelektualce in študente in zaradi njega se v Burundiju do zmernežev obnašajo kot do izdajalcev.« (Corriere della Sera, Milano) O schengenskem sporazumu »Včerajšnji dan, ko je začel veljati schengenski sporazum, je poln simbolike, saj je pokazal mogočno realnost Evrope in tudi njene slabosti. V tem pogledu je schengenski sporazum dober barometer evropske ideje. Zato sploh ne presenečajo države, ki so prve začele uresničevati sporazum: nemško-francoski par, Španija, Portugalska, Belgija, Nizozemska in Luksemburg. Grčija in Italija, ki sta tudi podpisnici schengenskega sporazuma in zamujata njegovo uresničitev zaradi telmičnih in ustavnopravnih razlogov, bosta gotovo v naslednjem krogu. To seveda velja tudi za novinca Avstrijo. Nordijske države Finska, Švedska in Danska tudi ne bodo odlašale, četudi se bo vlada v Knbenhavnu poskusu na začetku pridružila le kot opazovalka.« (les Echos, Pariz) »Od včeraj nas od Evrope znova ločuje zavesa. Tokrat ni železna, temveC schengenska... Prebivalcem srednje- in vzhodnoevropskih držav sporazum prinaša kontrole na ’schengen-skih mejah’ in neprijeten občutek, da so 'tisti, ki niso od tukaj’. Evropska zveza se je s tem aktom torej vidno razdelila na prvo in drugo ligo ... Evropska zveza z različnimi hitrostmi’ torej postaja dejstvo, ki ga lahko vsak izkusi na zunanjih mejah schengenskih držav.« (Mlada fronta dnes, Praga) CRNOVRŠKA PLANOTA / RAZVOJNE DILEME Čmovršci so se spili zaradi vodovoda Ker se je 135 gospodinjstev uprlo plačevanju vodne takse, je krajevna skupnost zahtevala sodno izterjavo Le kaj bo Crnovršcem prinela odjuga ... (Foto: Roman Bric) Cmovrska planota sodi med bolj odmaknjene predele idrijske občine, ki proti jugozahodu meji na sosednjo ajdovsko, proti vzhodu pa na logaško občino. Medtem ko je v bližnji vipavski dolini pomlad že ozelenila obronke vinogradov, je nekaj kilometrov višje na Cmovrški planoti še Cisto prava zima. Cmovršce s svetom povezuje regionalna cesta Godovic-Crni Vrh-Col, ki velja za eno najbolj neprevoznih cest. Krajevna skupnost Cmi Vrh, Id poleg sredisca vključuje tudi zaselke Zadlog, Idrijski Log, Lome in Predgriže, Šteje 1250 prebivalcev. Najpomembnejša dejavnost te po velikosti tretje krajevne skupnosti v občini, kjer so nekaj Časa resno razmišljali, da bi postala samostojna občina, je prav gotovo kmetijstvo in živinoreja. S kmetovanjem se na Cmovrški planoti ukvarja veC kot sto gospodarstev, kjer vzredijo približno 550 krav molznic in pridelajo milijon 350 tisoC litrov mleka letno. Precejšen del prebivalstva se na delo vozi v bližnji Godovič, Idrijo in Spodnjo Idrijo, saj v kraju samem ni večjega obrata, približno 40 pa je samostojnih podjetnikov in obrtnikov, ki imajo le sedem zaposlenih. Krajane, ki živijo v raztresenih zaselkih Cmovrske planote, tarejo številne težave, od slabih cest, telefonije in drugih infrastrukturnih problemov, največ hude krvi pa jim povzroča gradnja vodovoda, ki jih je razdelila na dva tabora. »Problem oskrbe z vodo je tukajšnje prebivalce pestil že pred sto leti,« pojasni predsednik krajevne skupnosti Cmi Vrh Alojz Rupnik in pokaže star Časopisni izrezek, ki je že tedaj govoril o načrtovani gradnji vodovoda »sedaj, ko smo končno prišli do zadostnega in kakovostnega vodnega vira, s katerim bi se lahko oskrbovala celotna Crnovrška planota, pa sami sebi nagajamo«. In v Cem je problem? Po dolgotrajnih sušnih obdobjih, ki so v zadnjih letih pestila prav območje Cmovrske planote, se je tamkajšnja krajevna skupnost na predlog strokovnjakov leta 1992 odločila, da bo skušala nov vir pitne vode poiskati tudi z vrtino. Poskus je uspel, stalen vodni vir, ki daje dnevno 450 kubi-kov pitne vode, so našli na globini 123 metrov in zaCela se je priprava dokumentacije, gradnja Črpališča in zbiranje denarja. Celotna naložba je ocenjena na deset milijonov nemških mark, po Četrtino teh sredstev pa naj bi v naslednjih letih zagotovili krajani, občinski sklad stavbnih zemljišč in republiški viri iz naslova demografsko ogroženih območij ter z ministrstva za varstvo okolja. Prav pri zbiranju denarja pa se je zataknilo, saj so še v prejšnjem mandatu v občinski skupščini izglasovali odlok, po katerem prebivalci Cr-novrške planote mesečno plačujejo posebno takso v višini 250 tolarjev na prebivalca. 135 gospodinjstev se je temu uprlo, saj nekateri te vode sploh ne bodo koristili, najbolj pa jih moti način zbi- ranja, s katerim so glede na število družinskih članov povsem izenačeni veliki kmetovalci in mali porabniki vode. V tem Času si je večina zgradila tudi lastne vodnjake in zbiralnike vode, zaradi Cesar niso pripravljeni še na dodatno vlaganje. Spor se je še zaostril, ko je krajevna skupnost po večkratnih opominih prek sodišča dosegla sodno izterjavo neplačane takse, kar je Cmovršce še bolj razhudilo. Od novih občinskih oblasti so zahtevali razveljavitev spornega odloka in umik sodnih sklepov. Po posredovanju idrijskega župana Sama Bevka je izvajanje odloka trenutno zadržano, odlok pa so poslali v presojo ministrstvu za varstvo okolja. V teh dneh pa naj bi se s prizadetimi krajani vnovič sešlo vodstvo krajevne skupnosti in gradbenega odbora, da bi v korist vseh vendarle našli rešitev, ki ne bo za vrla gradnje tako pomembne osnovne pridobitve, kot je krajevni vodovod. Roman Bric ILIRSKA BISTRICA / ČIŠČENJE Letos bodo v akciji očistili tudi bregove reke Reke Tudi letos se bodo v ilir-skobistriski občini v okviru vsakoletne akcije, ki jo organizira gospodarski oddelek v občini, lotili Čiščenja mesta in vasi. Akcija se bo zaCela teden dni pred veliko nočjo, najpomembnejša dejavnost pa bo CišCenje obrežja reke Reke v njenem zgornjem toku. Pri tem bodo poleg krajanov sodelovali še ribici, skavti, taborniki, jamarji, elani rafting kluba, komunala in Hidro Koper, vključili pa bodo tudi šole, ostala društva in delovne organizacije. Organizatorji so lani v čistilno akcijo vključili tudi tekmovanje za najbolj urejen vrt, balkon, del mesta in vas. Tudi letos bodo skušali med krajani ustvariti tekmovalni duh, posebna komisija pa bo urejenost ocenjevala v različnih tekmovalnih kategorijah, in sicer v treh različnih obdobjih. Letošnja akcija je še posebej pomembna, saj poteka v evropskem letu varstva narave. Z njo se tako kot v ostalih občinah vključujejo v slovensko akcijo Spomladansko urejanje okolja, ki je uvod v projekt TZS in ministrstva za okolje in prostor z naslovom Moja dežela - lepa, urejena in Cista. Mateja Godejša PORTOROŽ / OKROGLA MIZA O MAMILIH Država naj poostri zakonodajo Odbor socialdemokratk slovenske Istre je sprejel izjavo Odbor sociademokratk slovenske Istre, ki ga vodi Graziella Starman, je dejaven tudi, ko v bližini ni nobenih volitev. Iz njihovih vrst je od lanske ustanovitve prišlo veC zanimivih pobud, posvečenih predvsem problemom žensk in mladih. Tudi okrogla miza na temo Zasvojenost, ki so jo pripravili v portoroškem Avditoriju, potrjuje njihove osnovne usmeritve. Srečanje je bilo deležno izjemne pozornosti javnosti, saj je bila mala dvorana Avditorija nabito polna. Po triurni izčrpni razpravi so udeleženci menili, da je stanje na področju zasvojenosti z mamili v slovenski Istri dovolj zaskrbljujoče, da so potrebne sistemske rešitve tega problema. Sprejeli so tudi naslednjo izjavo: »Ugota- vljamo, da je zasvojenost, zlasti mladostnikov, v slovenski Istri presegla mejo, ki zahteva državno pomoč za omejitev tega sodobnega zla. Zato vztrajamo, da se v vsaki sredini ugotavljajo vzroki zasvojenosti, da se pomaga družinam, ki jih je narkomanija prizadela in da storimo vse, da zasvojencem omogočimo uspešno zdravljenje in vrnitev v okolje. Zahtevamo, da država poostri zakonodajo in strožje kaznuje proizvajalce in prekupčevalce z mamili, saj je podlo, da nekateri na nesreči šibkih in neodpornih služijo denar in uničujejo najbolj vitalni del narodove biti. Pozivamo vse ljudi slovenske Istre, da se vključijo v gibanje za preprečevanje, omejevanje in zdravljenje zasvojenosti.« (Z.B.) POSTOJNA / PRVA SLOVENSKA JAMARSKA ODPRAVA Mesec dni potepanja po kitajskem krasu Svoja odkritja bodo predstavili v posebni številki strokovne revije Naše jame w Kitajski kras je s svojimi značilnimi oblikami zelo privlačen, a še slabo raziskan Pred tednom dni se je iz Kitajske vrnila trinajstclanska slovenska jamarska odprava, Id je mesec dni raziskovala komajda znan, a največji kras na svetu - kitajski kras. V odpravi so bili jamarji iz Jamarskega društva Dimnice iz Kopra, Jamarskega kluba Ajdovščina, JD Logatec, iz Društva za raziskovanje jam Luka Cec iz Postojne, DZRJ iz Ljubljane, Kranja in JK Tolmin. Skupino izkušenih jamarskih raziskovalcev in reševalcev, med katerimi sta bila tudi dva biologa in geologa, je vodil mag. Andrej Mihevc, znanstveni sodelavec Inštituta za raziskovanje krasa - ZRC SAZU v Postojni in predsednik Jamarske zveze Slovenije. IG PRI LJUBLJANI / TABORNIŠTVO Nočna orientacija NOT VS je (žal) minita brez dežja Ekipa se je iz Guilina, turističnega središča Kitajske, kjer je tudi institut za geologijo in kras, s kitajskimi kolegi podala v 650 kilometrov oddaljeni Libo, glavno mesto kraške province na jugozahodnem delu Kitajske. »Kitajska kraška pokrajina meri približno 600 tisoč kvadratnih kilometrov in je po površini naj-veCja na svetu. Raziskanost tega zelo zanimivega kraškega sveta in jamskega sistema pa je zelo majhna, saj je kitajsko jamarstvo tako rekoč še v povojih,« je dejal elan postojnskega društva Oskar Scuka. Vendar pa je kitajski kras s svojimi značilnimi oblikami, fencongi in fenlingi ali po slovensko nekakšnimi stožčastimi griči (na fotografijah) zelo zanimiv in privlačen. Jame, ki jih je na Kitajskem na milijone, so v teh gričih v treh nivojih. Na najvišjem nivoju so v razpadajočem stanju, pod njimi, a še vedno nad površino, so močno zasigane, najnižje (pod zemljo) pa so vodne jame. Ker je v tem času na Kitajskem sušno obdobje, so lahko raziskovali tudi v vodnih jamah. Slovenski jamarji so v dobrih dvajsetih dneh namerili 23,8 kilometra rovov in delno raziskali 26 jam, kar je seveda le neznaten delček prostranega in skrivnostnega območja. Svoja odkritja bodo deloma predstavili v posebni številki strokovne revije Naše jame, ki bo izšla tudi v kitajskem in angleškem jeziku, organizirali pa bodo tudi predavanja. Ze na Kitajskem so pripravih tiskovno konferenco o rezultatih odprave, v Pekingu pa jih je sprejel slovenski konzul Ivan SeniCar, ki je organiziral predavanje o slovenskem krasu. Slovenski raziskovalci so se s predstavniki instituta v Gnilimi dogovorih, da naj bi že prihodnje leto na Kitajskem zaceh poučevati evropsko jamarstvo in jamsko reševanje (podobno kot naša alpinistična šola v Nepalu). Ze letos naj bi Oskar Ščuka s sodelavci znova odšel na Kitajsko s posebno nalogo. Turistično jamo v bližini Cukotiena z imenom Kamnita roža naj bi namreč uredili za obisk po svetovnih merilih. »Na Kitajskem je sicer že nekaj turističnih jam, vendar so varnostno zelo slabo urejene, Ce že ne nevarne za obiskovalce. Za evropski okus so njihove jame zelo kičasto urejene, saj so kapniki osvetljeni z luCmi vseh mogočih barv. Sicer pa so jame zelo tople, temperatura v njih je približno 25 stopinj Celzija,« je dejal Oskar Scuka. Mateja Godejša Rod močvirski tulipani iz Ljubljane je konec tedna izpeljal 18. noCno orientacijsko tekmovanje NOT '95. V hribih nad Igom pri Ljubljani je kontrolne točke iskalo vec kot štiristo tabornic in tabornikov iz vse Slovenije. NOT velja med taborniki za eno najbolj izzivalnih in tudi najbolje organiziranih preizkušenj. Vsako leto ga Močvirski tulipani konec marca priredijo v širši okolici Ljubljane. Letos se je na Startu v ižanski osnovni Soli zbralo rekordnih 86 ekip. Petčlanske ekipe so se najprej lotile reševanja to-potestov. To so testi iz topografije, ki zahtevajo teoretično znanje, poznavanje topografskih znakov in določanje višinske razlike med dvema točkama na zemljevidu. Tekmovalci jih rešujejo posamično. Naslednja naloga je bilo vrisovanje kontrolnih točk na zemljevid. Podane so v obliki tekstnih nalog, s pomočjo katerih je ob obilici preračunavanja in merjenja mogoče določiti natančen položaj na karti. Za vrisovanje imajo ekipe običajno dva ali tri posebej izurjene specialiste. Jedro NOT je bila seveda orientacija v naravi, ki je ponoči zelo težka. Kontrolne točke niso ležale na jasah ali ob cestah, temveč v gošCavi sredi zmešnjave gozdnih poti. »Žive« točke, na katerih so bili kontrolorji, je označeval neosvetljen šotor, »mrtve«, torej neobljudene, pa rdeCe-bele zastavice in odsevno telo. Na »živih« kotrolnih točkah so ekipe odgovarjale na vprašanja iz prve pomoči, oddajale z baterijsko svetilko Morsejevo abecedo ter s kompasom in metrom prehodile »minsko polje«. Iskanje kontrolne točke se je pogosto spremenilo v dolgotrajno pre- česavanje vrtaC in napeto oprezanje za slabo vidnimi označbami. Nekatere peterke so bile opremljene s pravcatimi žarometi, s katerimi so lažje razsvetljevale temo. Osnovno sredstvo za iskanje pa so ostali kompas, zemljevid in hitre noge. Proge so bile za različne kategorije dolge od osem do enajst kilometrov, Casovnica je bila od štiri do pet ur. Vendar ni bilo malo ekip, ki so prehodile dvakrat toliko kilometrov in se na cilj vrnile ob zori. Tam so tabornice in taborniki v šolski telovadnici ob zvenu kitar in igranju harmonike Čakali Zmagovalci tekmovanja: V kategoriji popotnic (15-18 let) je zmagal Zmajev rod iz Ljubljane, med popotniki (15-20 let) je bil prvi Rod XI. SNOUB iz Maribora, od grcic (19 let in vec) so bile najboljše predstavnice, od gre (21 let in vec) pa predstavniki Rodu svobodnega Kamnitnika iz Škofje Loke. SkofjeloCani so zmagali še v skupni razvrstitvi in s svojimi popotnicami osvojili posebno nagrado za najhitrejše signaliziranje. Najboljši topotest je oddal tabornik iz Rodu Louisa Adamiča iz Grosupljega. razglasitev rezultatov. Pitje in kajenje je bilo na te-kmovaju naj strožje prepovedano. Vodja tekmovanja Rok Kumar se je zjutraj najprej opravičil, ker tokrat niso priskrbeli tradicionalnega dežja, saj brez padavin NOT ni tisto pravo, potem je razglasil rezultate ter podelil pokale in praktične nagrade. Miha Logar ® RA! 1 RETE 4 {r SLOVENIJA 1 fi Koper 6.45 9.35 10.05 11.40 12.25 12.35 13.30 14.00 14.20 14.50 15.45 17.30 17.55 18.00 18.10 18.50 19.35 20.30 20.40 23.15 23.25 0.05 0.15 0.25 Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 8.00, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik, 7.35 Gospodarstvo Nan.: Cose deli’ altro mondo Film: Fuga per antichi boschi (Nem. ’56), vmes (11.00) dnevnik Variete: Tutti a tavola -Vabilo k mizi Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik Aktualno: TGl Motori Kviz: Sala giochi Nan.: Mancuso F.B.I. Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Dnevne zanimivosti TGl: Italia sera Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci) Vreme in dnevnik Aktualna tema: II fatto Variete: Sanremo Top (vodi Pippo Bando) Dnevnik Variete: Seconda serata (vodi Alessandra Casella) Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Videosapere - Magico Nero, 055 Sottovoce RAI 2 7.00 7.50 8.40 10.30 11.30 12.00 13.00 14.00 14.30 15.40 18.10 18.35 18.45 19.45 20.20 20.40 22.25 23.25 23.30 0.15 1.20 Variete za otroke, risanke Nan.: Donizavri, 8.15 Black Stallion Nad.: Quando si ama Aktualno: Lo sportello del cittadino, 11.00 Fra le righe TG2-33,11.45 dnevnik Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, TG 2 O zdravju in vreme Otroški variete: Quante storie!, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara Kronika v živo (vodi A. Cecchi Paone), vmes (15.45,17.00) dnevnik Sport in vreme Sereno variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: Alla ricerca deli’ assassino (krim., '90, i. N. Nolte, D. Winger) Aktualno: Mbcer Vse najboljše za rojstni dan, Kino! Dnevnik, pregled drugačnega tiska, vreme Dok.: Miami - Habana Nan.: Komisar Kress RAI 3 Pregled tiska Videosapere: angleščina, filozofija, II far da se, Naši otroci, itd. Fantastica Eta Fantastica Mente Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti,dnevnik TGR Bellitalia Sport: rokomet, dresura, kolesarstvo Videosapere: Argo, 16.45 Parlatti semplice, 17,45 Kultura News, 18.00 dok. Geo - Erebus Šport, Insieme in vreme Dnevnik, Deželne vesti Blob Soup, 20.10 Blob Aktualno: Chi Tha visto? (vodi G. Milella) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Ad armi pari Pred premiero Dnevnik, pregled tiska, vreme, filmske novosti Variete: Fuori orario 7.20 8.00 9.55 14.00 14.15 17.15 20.45 22.45 Nan.: Strega per amore, 7.40 Tre cuori in affitto Nad.: Manuela, 9.05 Gua-dalupe, 9.30 Catene d’amore Variete: Buona giornata, vmes 10.00 Grandi Ma-gazzini, 11.00 nad. Feb-bre d’amore, 12.00 Rubi, 13.00 Sentieri vmes (11.25,13.30) dnevnik Rubrika o lepooti Nad.: Sentieri, 15.30 Cuore selvaggio, 16.15 La donna del mistero (i. L. Kuliok, J. Martrinez) Aktualno: Perdonami (vodi Davide Mengacci), 18.00 Funari News, vmes (19.00) dnevnik Film: Rossella (dram., ZDA '94, i. J. Whalley Kilmer, T. Dalton. 1. del) Variete: Noč Oskarjev, vmes (23.45) dnevnik CANALE 5 Na prvi strani, 8.45 Iz Parlamenta Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami-glia (vodi A. Castagna) Agenzia matrimoniale Otroški variete TG5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Film: Il silenzio degli in-nocenti (krim., ZDA ’91, i. A. Hopkins, J. Poster) Večerni dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) dnevnik # ITALIA 1 Otroški variete Nan.: Chips, 10.25 TJ, Hooker, 1.30 MacGyver Aktualno: Village Odprti studio Aktualno: Fatti e misfatti Sport studio Otroški variete Odprti studio Variete: Smile Variete: Non e la RAI Nan.: Highlander Aktualno: Village Nan.: Primi baci, 18.20 Melrose Place - Amici e amanti (i. G. Show) Odprti studio, vreme Sport studio Variete: Karaoke Variete: Re per una notte Fatti e misfatti Sport: Torkov priziv Italia 1 šport Sgarbi quotidiani Nan.: Highlander # TELE 4 13.30 20.30 19.30, 22.25, 0.05 Dogodki in odmevi Nan.: Agente speciale Hunter, 21.20 Le spie ($) MONTECARLO 14.00 14.10 20.35 23.00 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: Toru ero alla mia tetra (biog., ’79) Film: Delitto al Central Park (’89, i. D. Aiello) Variete: Tappeto volante 10.00 10.20 10.45 12.35 13.00 13.05 13.50 1615 1645 17.00 17.10 17.25 17.35 18.00 18.45 19.10 19.30 20.05 20.30 21.00 22.00 22.20 22.40 22.55 23.30 Zverinice iz Rezije, 12/13 del lutkovne serije Tuomas, EBU drama Povečava, ponovitev an- gl.-it. filma Izziv, ponovitev Poročila Sedma steza Sobotna noC, ponovitev Mostovi Podarim - dobim, pon. TV dnevnik 1 Žepni nož, 6/7 del nizozemske nadaljevanke Medvedkove dogodivščine, 4/8 del finske dokumentarne nanizanke K. Kovic: Moj prijatelj Piki Jakob, 4/7 del nanizanke Regionalni studio Koper Lingo, TV igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Moj prijatelj, 6. del angl. humoristične serije Pozabi in odpusti Penn & Teller, 5/6 del angleške zabavne serije Osmi dem TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Poslovna borza Sova Naravnost fantastično, 4/12 del angl. nanizanke Izolacijska cisterna Wycliffe, 1/6 del angleške nanizanke Štirje fantje ST SLOVENIJA 2 13.00 14.15 15.10 1610 1645 17.45 18.10 18.55 19.00 21.20 22.10 23.10 Euronews National Geographic, 2/16 del dokumentarne serije Karaoke, ponovitev Sova, ponovitev Murphy Brovvn, 14. epizoda ameriške nanizanke Derrick, 12., zadnji del nemške nanizanke Iz življenja za življenje Videošpon Podarim - dobim 67. podelitev Oskarjev iz Los Angelesa Roka rocka M. Poeloenen: Dežela sreče, finska drama Svet poroča Euronevvs Ponedeljkov športni pregled, ponovitev Globus Slovenski program Studio 2 - pogovor Primorska kronika TV dnevnik TV šola Euronevvs MM Vsedanes - aktualnosti H Rhythm & News - vodi Andrea F. Bg Slike iz Sečuana: Osnovna Sola MM Vsedanes - TV dnevnik Sportel - oddaja o zamejskem športu in športnikih [fflMF Avstrija 1 06.05 13.00 15.35 16.25 17.10 17.30 18.05 19.00 19.30 20.00 20.15 21.15 22.00 23.30 23.35 01.35 02.00 03.00 05.10 Ponovitve Otroški program Vesoljska ladja Enterprise Smrtne igre na Gothosu Knight Rider Vroči ptic Strašno prijazna družina Milijonarji imajo prednost Naš hrupni dom Listek za plonkanje Naš učitelj dr. Specht Umirajoči labod Pri Huxtablovih Gosti Cez noč Čas v sliki, kultura Pogledi od strani Skrivno življenje rastlin, 2/6 del dokumentarne serije sir Davida Attenboro-ugha Chichago Hope, 4. del serije Tvegani eksperimenti Oskar 1995, vrhunci podelitve Oskarjev Čas v sliki Divji bik, ameriški film, 1979 Robert de Niro, Cathy Moriarty, Joe Pešci in drugi Režija: Martin Scorsese Strašno prijazna družina, ponovitev Vsak dan s Schiejokom, ponovitev Dobrodošli v Avstriji, ponovitev Jason King, ponovitev KANAL A raHF Avstrija 2 Luč svetlobe, ponovitev Dežurna lekarna, pon. Video igralnica A-shop, Spot tedna CMT Spot tedna A-shop Eddie živi, ponovitev Rodeo A-shop Poročila Risanka Luč svetlobe, 392. del Presno, 5. del am. nad. Poročila Karma Upravljanje, 23. del Rodeo, ponovitev Spot tedna, A-shop isitvmmtv (62. kanal) i Vesela nedel’a. ponovit. Obvestila Risanke i MMTV shop Domači zdravnik £ Great American Tra-gedy, film n Cold Sweat, francoski film MMTV shop Video strani Čas v sliki Tema, ponovitev Pravica do ljubezni MoC strasti, serija Žalujoča neznanka Umor, je napisala Tiha voda globoko dere Schiejok vsak dan Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Čas v sliki, kultura Sport Akti X - skrivnostni primeri FBI Poročilo Čas vsliki Na prizorišču Skrivne dogodivščine palčka Toma, angleški film, 1992 Igrajo: Debbie Collard, Nick Upton, John Schofi-eld in drugi Režija: Dave Bortvvick Čudežno dvojno življenje Johna Majorja, angleška satira, 1992 Igrajo: Adrian Edmont, Dawn French, Alexei Sayle in drugi Smisel za zgodovino, angleška satira, 1992 Tisoč mojstrovin Slovenija 1 5.00, 6.00. 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Novakovi; 10.30 Pregled slov. tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.00 Ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Radio Most; 8.50 Koledar prireditev; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldan, obvestila; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Lingvistični kotiček; 17.50 Sport; 18.15 Fiesta latina; 19.30 Štos - še v torek obujamo spomine; 21.00 Od dejanj k besedam; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.20-23.00 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00,Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Kulturni globus; 11.05 Človek in zdravje; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.45 Sodobna umetnost; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S kon-certovr; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Nočni pr. Radio Koper (slovenski program) 6.00 Otvoritev; 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije, prireditve; 9.45 Iž odvetnikove pisarne; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.15 Pesem tedna; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Daj, povej... kontaktna odd.; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Informativni sen/is; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Dnevnik; 19.30 Večerni pr. M. Vala; 22.30 Torkov koncert MV. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir d'lta!y; 11.00 Kultura; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo station; 16.00 Modri val- glasbeno popoldne; 18.00 Italijanska glasba; 18.45 II flauto magico; 20.00 Rl^ll. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 11,45 Borza znanja; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 18.15 Okrogla miza; 23.00 Ego-style; 24.00 Hits; 2.00 Sat. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Na vrtiljaku z Romano; 19.30 Večerni pr.: 20.00 911 Turbo. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7,00 Kronika; 9,05 Štajerske m Iniature; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Študij in glasba; 19.30 športna sobota; 21.00 Kulturno-umetniški program. Radio študent 9.00 Jajčkova lestvica; 12.00 Kondicija dvojiške-ga sistema; 14.00 OF (24 ur in-fo); 15.00 Recenzije & Napovedi; 17.00 Joculator; 19.00 TB: Obojeni program; 20.00 Undergorund International, Techno, Reprize. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Cigani, večni potniki; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Kar po domače (O. šest, r. M. Maver, 14. nad.); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: harmonikar C. Rojac; 18.00 Igra: Sanje starega Murna (D. Rupel, prod. RS); 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 15.00 Rok z Vami; 18.00 Otroški vrtiljak; 20.00 Oddaja SKD Tabor Opčine; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin (Mladina in alkoholizem). GLEDALIŠČA SLOVENIJA UUBUANA SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 V Četrtek, 30. marca, ob 19. uri: W. Shakespeare -HAMLET, za izven. V soboto, 1. aprila, ob 19.30: T. Stoppard - ARKADIJA, za abonma sobota in izven. MALA DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 28. marca, ob 20. uri: M. Jesih ■ LJUBITI, za izven. V četrtek, 30. marca, ob 20. uri: G. Tabori: VVEISMAN IN RDEČE LICE, za izven. V petek, 31. marca, ob 20. uri: V. Modemdorfer - HAMLET IN OFELIJA, za izven. V soboto, 1. aprila, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 28. marca, ob 20. uri: A. Miller - SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA V sredo, 29. marca, ob 19.30 uri: F. G. Lorca -YERMA, za abonma red O. SMG, tel.: 061/125 3312 Danes, 28. marca, ob 19.30: BUTEERNDFLY. V nedeljo, 2. aprila, ob 11. uri: KLOVNI. SNG OPERA, tel: 061/331-950 Danes, 28. marca, ob 19. uri: G. Donizetti - LJUBEZENSKI NAPOJ, za red torek I in izven. V sredo, 29. marca, ob 19. uri: BALETNI VEČER - PIROVI PLESI H, HIMERA, ORFEJ, za red sobota. šentjakobsko gledališče, tel.: 061/312-860 Danes, 28. marca, ob 17. uri: J. JurCiC-A. Inkret -ZGODBA O DESETEM BRATU, za izven. V petek, 31. piarca, ob 19.30: A. Hieng - ZAKLADI GOSPE BERTE, za izven. KD SPANSKI BORCI, tel.: 061/140 41 83 V četrtek, 30. marca, ob 20. uri: E. Flisar - TRISTAN IN IZOLDA. Gostuje Slovensko komorno gledališče. LUTKOVNO GLEDALIŠČE JOŽE PENGOV, Draveljska 44 V četrtek, 30. marca, ob 17. uri: H. Ch. Andersen-M. Jesih - CESARJEVA NOVA OBLAČILA, premiera. CEDE SLG, tel.: 063/25-332 V Četrtek, 30. marca, ob 17. uri: J. Kranjc - DETEKTIV MEGLA, za 2. abonma Gimnazija Celje. ODERPODODROM, tel.: 063/25-332 V petek, 31. marca, ob 20.30: Z. Hočevar - SMEJCI, za abonma Oderpododrom 4 in izven. Predstava bo Se v soboto, 1. aprila, ob isti uri, za abonma oderpododrom 5 in izven. DOMŽALE KINODVORANA DOMŽALE V sredo, 29. marca, ob 18. uri: Evgen Car - POREDU-SOV JANOS, monodrama. Evgen Car KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 V sredo, 29. marca, ob 19.30: R Cooney - ZBEŽI OD ŽENE, za izven in konto. MARIBOR SNG DRAMA, tel.: 062/221-206 Danes, 28. marca, Minoritska cerkev ob 20. uri: R. Serling-D. Luldc - OBMOČJE SOMRAKA, za abonente m izven. V petek, 31. marca, velika dvorana, ob 18. uri: N. ProkiC - RUSKA MISIJA, za abonente in izven. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V soboto, 1. aprila, ob 19. uri: H. Barker - LJUBEZEN DOBREGA MOŽA, za izven. ZAGORJE KC DELAVSKI DOM, tel.: 0601/ 64-171 Danes, 28. marca, ob 19.30: J. Mortimer-B. Cooke -KADAR MAČKE NI DOMA. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Jutri, 29. t. m., ob 16. uri (red Sreda popoldan) in ob 20.30 (red premiera) gostovanje gledališča iz Turina z G. Giacosovim delom »L’on.le Ercole Malladri«. Režija Mauro Avogadro. Nastopajo T. Bertorelli, V. Sperli in P. Di lorio. V abonmaju: odrezek St. 9A. V teku je predprodaja vstopnic za zgoraj omenjeno predstavo in za musical »Dolci vizi al foro« v izvedbi gledališke skupine Com-pagnia della Rancia, ki bo na sporedu 11. in 12. aprila. Izven abonmaja. Predprodaja vstopnic za predstavo »Edip» (predstava St. 10 G). Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30- 12.30 in 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Od danes, 28. do 30. t.m. bo že Šesto leto zapored gledališki natečaj za Sole »Palio Tea-tro-scuola», ki ga organizira Kulturno združenje »Teatro degli Asinelli« . GORICAl Kulturni dom Danes, 28. t.m.,ob 18.00 bo v Mali dvorani predvajanje dokumnetarnih filmov Aljoše Žerjala. Ob 20.30 bodo v veliki dvorani predvajali filme Božidarja Jakca ter »Nasvidenje v naslednji vojni* (1980). V Četrtek, 30. t. m., ob 18. uri srečanje s Cirilom Zlobcem. V petek, 31. t. m., »Pajk’s show«. TRŽIČ: Občinsko gledališče V sredo, 11. in v Četrtek, 12. aprila, ob 20.30 bo na sporedu komedija Eduarda De Filippa »II contratto« v priredbi Luce De Filippo. Režija Bruno Garofalo. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: danes, 28. t. m., ob 19.30 musical »Cabaret«. Studijski oder v občinskem centru Šentrupert: danes, 28. t. m., ob 20. uri »Am Svvim-mingpool«. Mladinski dom-Javna dvojezična sola: v petek, 31. t. m., ob 10. uri predstavitev projekta Javne dvojezične ljudske sole. TINJE Dom: danes, 28. t. m., ob 19.30 predavanje univ. prof. dr. Teodora Domeja »Koroška 1945-1955: neuresničljiva pričakovanja«. GLOBASNICA V Župnišču: danes, 28., t. m., ob 20. uri literarni večer in podelitev nagrad bralne akcije. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA UUBUANA GALERIJA KAPELICA, Kersnikova 4 V četrtek, 30. marca, ob 21. uri: literarni večer z ALEŠEM ČAROM in ANDREJEM BLATNIKOM (na sliki). KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 Danes, 28. marca, ob 21. uri: večer poezije - nastopila bosta DANE ZAJC in JANEZ ŠKOF. V sredo, 29. marca, ob 20. uri: predavanje o KRIZNIH TELEFONIH. Sodelovab bodo: MOJCA DOBNIKAR, MARJAN CONC in BARBARA BRECELJ. V četrtek, 30. marca, ob 20.30: prireditev posvečena ob izidu knjige JANIJA KOVAČIČA - Tretje oko - kratka zgodovina Slovencev 1977-1993 v songih. GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3 Danes, 28. marca, ob 19. uri: gosta večera LOJZE LOGAR (slikar) in PAVEL MIHELČIČ (skladatelj). GALERIJA KAPELICA, Kersnikova 4 Danes, 28. marca, ob 21. uri: predavanje IGORJA ŠTROMAJERJA - ORGAZEM - Intimno gledahsce. Na ogled bo tudi instalacija avtorjev BOJANE KUNST, IGORJA ŠTROMAJERJA in BARBARE PIE JENIC. MARIBOR SNG DRAMA, Slovenska 27 V Četrtek, 30. marca, ob 17. uri: kabinet prof. Sedmaka. Gostja bo MAGDALENA TOVORNIK. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TR2IC Občinsko gledališče »Ecco mormorar Fonde« V Četrtek, 30. t. m., ob 20.30 predvajanje fil- ma »Cronaca di Anna Magdalena Bach«. V torek, 4. aprila, ob 20.30 koncert Magrida-listov s Prage. Dirigent Pavel Baxa, recitator Lino Toffolo. • • - n'1--' ■V-' , , V četrtek, 30. marca, bo v Lutkovnem gledališču Jože Pengov v Ljubljani ob 17. uri premiera lutkovne predstave CESARJEVA NOVA OBLAČILA GLASBA SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 Danes, 28. marca, ob 11.30: MATINEJA SLOVENSKE FILHARMONIJE ZA GLASBENO MLADINO SLOVENIJE. Dirigent: Simon Robinson. Program G. Holst - PLaneti. Ob 16.30: ZBOROVSKI ŽIVŽAV(LD). Danes, 28. marca, ob 21. uri: koncert skupine JACK DE JOHNETTE GROUP KLUB CD, tel.: 061/176 72 28 V četrtek, 30. marca, ob 21. uri: nastopa skupina TOLOVAJ MATA). SLOVENSKA FILHARMONIJA Danes, 28. marca, ob 20. uri: koncert SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOMZA-SLE-KAMNIK. Program: L. V. Beethoven, P. Ramovš, E. Grieg. V sredo, 29. marca, ob 19.30: podiplomski recital flavtistke MOJCE ROZMAN. HALA TIVOLI Danes, 28. marca, ob 20. uri: koncert skupine THE MISSION. KLUB K4, Kersnikova 4 Danes, 28. marca, ob 21.30: koncert skupine HAMISH IMLACH & KATE KRAMER. CEUE ND CELJE, tel.: 063/443-207 V Četrtek, 30. marca, ob 19.30: koncert komornega orkestra VOLGA SINFONI-ETTA (Rusija). MARIBOR MKC V sredo, 29. marca, ob 21. uri: koncert skupine USEFUL IDIOT. KOPER GLASBENA SOLA, tel.: 066/21-271 Danes, 28. marca, ob 20. uri: koncert pihalnega kvinteta SLOWINND. RAZSTAVE SLOVENIJA UUBUANA GALERIJA AVLA, Trg republike 2 Razstava slik KARLA in ROKA ZELENKA je na ogled do 9. aprila. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava plastik LOVRO INKRETA je na ogled do 6. aprila. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava slik KIARJA MESKA in kipov MARJANA KERSIC-BELACA je na ogled do 31. marca. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška c. St. 23 Razstava BOB MARLEV - upornik z razlogom: Pesmi svobode je na ogled do 20. aprila. Vsak dan ob 16.30 si lahko ogledate video projekcijo. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 V Četrtek, 30.marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik ALENKE GERLOVIČ. Razstava bo na ogled do 20. aprila. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava grafik, risb in slik BOŽIDARJA JAKCA je na ogled do 5. aprila. GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska 22 Razstava MILOŠA POPOVIČA je na ogled do 20. aprila. GALERIJA SOU, Kersnikova 4 Razstava Španskega umetnika MARCELA ANTUNEZA ROČE z naslovom Odtrgane glave, stroji za proizvodnjo užitkov, ljubezenske pesmi je na ogled do 31. marca. INSTITUT JOŽEF STEFAN Razstava slik JOŽETA CIUHE je na ogled do 21. aprila. PROSTORI STOLPNICE TR/3, Trg republike 3 Razstava akvarelov STANISLAVE KNEZ MILOJKOVIC je na ogled do 12. aprila. KNJIŽNICA SISKA - MEDVODE, Cesta komandanta Staneta 10 Razstava fotografij VIDA GREGORAČA je na ogled do 4. aprila. CEUE MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Danes, 28. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave SLOVENCI V VELIKI BRITANIJI 1991-1994. Raazstava bo na ogled do 15. aprila. CERKNICA GALERIJA KRPAN Skupinska likovna razstava elanov društva KO POPKI SE ODPIRAJO... IZOLA GALERIJA INSULA, Smrekarjeva 20 Razstava nemške umetnice INKEN N. VVOLDSEN. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA, Japljeva 2 Razstava del, ki so jo pod mentorskim vodstvom Marka Novaka in Andreja Schlegla pripravili elani likovnega društva SS Rudolfa Maistra je na ogled do 15. aprila. GALERIJA MAJOLKA, M ustrova 11 Razstava kiparja LEONA HOMARJA je na ogled do 22. aprila. NOVO MESTO GALERIJA DOLENJSKEGA MUZEJA V petek, 31. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave SKAVTI IN GOZDOVNIKI NA SLOVENSKEM. Razstava bo na ogled do 24. aprila. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA, Kosovelova 4a Razstava likovnih del MAKSIMA SEDEJA ml. je na ogled do 15. aprila. FJK TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 V Četrtek, 20. aprila, ob 20.30 zadnji koncert: Nastopil bo Giancarlo Viozzi (orgle). Na programu Viozzi, Zardini, Mascagni in Sofia-nopulo. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 Danes, 28. t. m., prične predprodaja vstopnic za C.VV.Gluckovo »Orfeo ed Euridice«. Dirigent Peter in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih) Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo: V ponedeljek, 3. aprila, ob 20.30 koncert Ensamble Instrumental de Grenoble. Nastopata B. Calmel in R. Cara-mella. Gledališče Miela V soboto, 8.4., ob 21. uri koncert The Original Klez-mer Ensamble. V torek, 11.4., ob 21. uri koncert Don Cherry & New Organic Musič Theatre. Predprodaja vstopnic pri UTAT. Športna palaca pri Carboli V petek, 31. t. m., ob 21. uri bo nastopil Biagio Antonac-ci. GORICA Komorna dvorana SCGV (Drevored XX sept. 85) V ponedeljek, 10.4., ob 20.30 »Tam gor je moja vas«, ljudske pesmi beneških dolin. Maag. Prodaja vstopnic FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna (UL Sv. Frančiška 20): na ogled je razstava arhitekturnih maket in risb »Slovenski kozolec«. Razstavo je oblikoval arh. Boran Hrelja. Palaca Costanzi: do 17. aprila je na ogled razstava »Slovenska kultura v Trstu«.Urnik: od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 19.30. Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera Wa-gner« (Ul. Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot--tavio Bomben. Art Light Hall: na ogled je razstava skulptur Giorgia Schumanna. Galerija Le Caveau (Ul. sv. Frančiška 51/a): do 4. aprila je na ogled razstava slik očeta in sina Seriani. GORICA Katoliška knjigarna: do 31. t. m. so na ogled grafike Franka Vecchieta. šPETER: Beneška galerija: na ogled je foto- grafska razstava Laure Battich in Marine Ber-gnach. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: do 30. aprila razstavlja Marie Lassnig. Hiša umetnikov - Mala galerija (Goethepark 1): na ogled je razstava »Prostori« - keramični objekti in skulpture. Razstavljajo: Franz Josep Altenburg, Tanja Estermann, Barbara Reisinger, Irmgard Schaumberger, Lilo Sch-rammel, Kurt Spurey, Gerhild Tschachler-Nagy in drugi. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Tovarna Knecht: na ogled je razstava Helmuta Blažeja. BELJAK: Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potre, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Ubina. GLOBASNICA: Posojilnica: do 9.4. razstavlja Ivan Klarič. PORDENON Koncert ansambla Litfiba bo 7. aprila v Palasportu v Pordenonu (ter 5. aprila v Veroni - Palasport); 8. aprila pa bo v Bologni (Palasport) koncert ansambla Mega-dealh. MENJALNIŠKI TEČAJI 27. marca 1995 menjaln ica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 (TL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 80,90 81,70 11,36 11,61 6,65 7,50 A banka Koper 80,50 81,80 11,30 11,62 6,55 7,45 A banka Nova Gorica 80,80 81,70 11,33 11,61 6,55 7,45 Banka Celje d.d., t: 063/431-459 80,60 81,90 11,30 11,60 6,70 7,00 Banka Noricum* d.d., t: 133-40-55 80,80 81,80 11,40 11,60 6,45 6,95 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 80,81 81,70 11,29 11,62 6,21 6,73 Bund Ljubljana, t: 18-51-318 81,00 81,50 11,20 11,55 6,50 6,90 Come 2 us* Tet: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 80,99 81,39 11,45 11,53 6,55 6,85 Creditanstalt d. d. 81,10 81,90 11,30 11,70 6,60 7,20 Hida, od 7-19, sob od 7-14 81,26 81,30 11,48 11,50 6,77 6,80 Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095 81,28 81,32 11,45 11,48 6,70 6,73 Kompas Hertz Celje* Tel: 063/25515, od 7-19, sob od 7-15 81,00 81,60 11,38 11,50 6,45 6,80 Kompas Hertz Velenje Tel: 063/855552, od 7-15, sob od 7-13 81,00 81,45 11,38 11,50 6,45 6,80 Kompas Hertz Idrija* Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 80,95 81,50 11,38 11,50 6,45 6,80 Kompas Hertz Tolmin* Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15 80,95 81,50 11,38 11,50 6,45 6,80 Kompas Hertz Bled* Tel: 064/ 741-519, od 512, 17-19, sob od 7-16 81,00 81,45 11,38 11,50 6,45 6,80 Kompas Hertz Nova Gorica* Tel: 065/25711, od 7-19, sob od 7-19 80,95 81,50 11,38 11,50 6,45 6,80 Kompas Hertz Maribor* Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13 81,00 81,45 11,38 11,50 6,45 6,80 Nova kreditna banka Maribor d.d.* 80,25 82,00 11,40 11,70 6,40 7,05 Lemo Šempeter*,t: 065/ 32-250 - - - - - - Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 80,96 81,43 11,45 11,80 6,55 7,00 Poštna banka Slovenije* 79,65 81,50 10,87 11,50 6,17 6,87 Publikum Ljubljana, t: 312-570 81,15 81,25 11,49 11,52 6,73 6,77 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 81,00 81,39 11,35 11,50 6,61 6,85 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 81,00 81,60 11,42 11,55 6,60 7,00 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 81,10 81,39 11,42 11,46 6,50 7,00 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 80,00 81,80 11,25 11,60 6,40 7,10 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 81,10 81,45 11,38 11,50 6,50 6,70 Publikum NM, t: 068/ 322-490 81,00 81,45 11,38 11,53 6,50 6,90 Publikum Žalec, t: 063/ 715-1 14 80,30 81,60 11,35 11,55 6,20 7,15 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 80,80 81,60 11,42 11,55 6,20 7,29 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 81,00 81,55 11,40 11,59 6,65 6,85 Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670 81,00 81,75 11,37 11,63 6,66 7,15 Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822 81,12 81,58 11,35 11,55 6,55 6,80 Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842 81,00 81,78 11,35 11,59 6,40 7,20 SKB d.d.,*** 80,40 81,90 10,90 11,65 6,40 7,20 SHP Kranj, t: 064/331-741 81,00 81,50 '11,47, 11,55 6,70 7,00 SZKB d.d. Ljubljana 81,00 81,67 11,39 11,59 6,55 6,99 UBK Ljubljana, 1:061/444-358 80,80 81,85 11,35 11,63 6,50 6,95 Upimo Ljubljana, t: 212-073 81,15 81,23 11,50 11,52 6,74 6,79 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * * Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*** Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 27. MAREC 1995 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1680,00 17505,00 nemška marka 1190,00 1250,00 francoski frank 338,00 352,00 holandski gulden 1062,00 1105,00 belgijski frank 57,70 60,00 funt šterling 2685,00 2792,00 irski šterling 2680,00 2790,00 danska krona 300,00 312,00 grška drahma 7,00 7,60 kanadski dolar 1202,00 1252,00 japonski jen 18,90 19,70 švicarski frank 1440,00 1499,00 avstrijski šiling 169,25 176,25 norveška krona 267,50 278,50 švedska krona 229,50 239,00 portugalski escudo 11,00 11,80 španska pezeta 12,75 13,70 avstralski dolar 1225,00 1275,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 14,00 ' 14,90 hrvaški dinar-kuna 320,00 335,00 27. MAREC 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1695,00 1740,00 nemška marka 1204,00 1239,00 francoski frank 340,00 355,00 holandski gulden 1068,00 1096,00 belgijski frank 58,10 59,30 funt šterling 2699,00 2789,00 irski šterling 2699,00 2789,00 danska krona 301,00 309,00 grška drahma 7,30 7,90 kanadski dolar 1211,00 1256,00 švicarski frank 1456,00 1486,00 avstrijski šiling 170,10 175,10 slovenski tolar 14,60 15,40 24, MAREC 1995 diZava. banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,30 8,90 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 9,00 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 7,80 9,20 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,10 Italija Kmečka banka Gorica 14,60 15,40 Italija Tržaška kreditna banka 14,00 14,90 14. MAREC 1995 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4098 francoski frank 28.0770 nizozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank i20.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira 0.8365 švedska krona 19.4450 ABANKA D.D. LJUBLJANA Tečajna lista za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij. veljavna dne 28.3.95 Valuk Enota Nakupni Prodajni ATS 100 1.1S5W21 1.159,4545 DEM 100 8.135,0000 8.160,0000 USD 1 115,0452 1153987 Tečaji so obimi, pri konbetnih poslih so moVia odstopanja. MENJALNICA HIDA obi/ 1-333-333 —n BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 059 z dne 27. 3. 1995 - Tečaji veljajo od 28. 3. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 83,5878 1156,4735 395,3448 82,2448 2049,8125 2613,8467 2316,0399 8139,0211 6,7229 128,6942 7260,9835 1830,4659 77,5486 1577,7492 9853,9128 183,2745 115,1021 148,9970 88,9025 83,8393 1159,9534 396,5344 82,4923 2055,9804 2621,7118 2323,0089 8163,5116 50,0097 184,3321 6,7431 2200,0000 129,0814 7282,8320 1835,9738 77,7819 1582,4967 9883,5635 183,8260 115,4484 149,4453 89,1700 84,0908 1163,4333 397,7240 82,7398 2062,1483 2629,5769 2329,9779 8188,0021 50,1597 184,8851 6,7633 129,4686 7304,6805 1841,4817 78,0152 1587,2442 9913,2142 184,3775 115,7947 149,8936 89,4375$ Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (8) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (8) devizni del skupaj 1)BLAG/ VJNIŠKI ZAPISI, ZPLAČLJIVI 1 2.5. 1995: 1,500,000 823,834 811,217 1,635,051 45 109.8445% 108.1623% 109.0034% 150,000 82,383 81,122 163,505__ UVSUAVt STOCI UCHAVTL P*G Tečajnica borznega trga št.: 57 Datum: 27. 3. 1995 Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon štdat(3) enotni tečaj % sprem datum povpiaš ponudu Max. Min. lOODSlT ME si i r.T.v tim LEKC 796 (4.5.93) 11500 24.3. 11.420 12.090 PUB 1.000 (6.6.94) 13.289 2,11- 27.3. 13.260 13.400 13.590 13.260 558 SAL 500 (7)(29.8.94l 20.490 ,57- 27.3. 20.380 ■ 20.500 20.600 20.380 410 srn 458 (16.5.94.) 33.415 1,45- 27,3. 33.390 33.500 33.770 33,030 9.724 ME .M l ftViV SHE ma SS01 8,0 4.(31.12.94) 97,2 ,17- 27.3. 97,2 97,5 97,4 97,2 36.023 RS02 9,5 8.(1.10.94) 102,7 ,08- 27.3. 102,4 102,7 102,7 102,7 176 RS08 5,0 3.(30.11.94) 80,0 23.2. 91,5 RSll 7,0 4.(15.1.95) 90,0 22.3. RSL1D 8,0 4.(31.12.94) 96,0 ,33- 27.3. 94,0 96,3 96,0 96,0 302 RSL2D 9,5 8.(1.10.94) 100,0 24.3. SKBl 10,0 4.(1.11.94} 95,0 23.3. 94,1 05,0 toro ISIKVŠI shbb: BTBR 11.369 ,17- 27.3. 10.990 11.950 12.300 10.300 239 DAD 10.000 (1.6,94.) 119.396 4,42- 27.3. 117.350 119.750 122.900 116.100 10.984 FMD M 15.491 3,18- 27.3. 15.340 15.780 152.770 15.300 341 GPGR 19.809* 10,00 27.3. 19.790 19.800 19.800 20 HMER 16.500 6,45 27.3. 15.0«) 15.950 16.500 16.500 17 MKZ 218 (30.3.93.) 9.134 1,41- 27.3. 9.050 9.130 9.140 9.020 183 N1KR 4.000 |8)(10.6.94.) 3.911 3,12- 27.3. 3.900 3.950 3.930 3.900 755 m (5) 788,1* 5,39 27.3. 780,0 788,0 820,0 780,0 16.344 ME Sltt* KBTP 4000 (23.5.94) 34.380 27.3. 33.510 34.300 35.350 34.000 378 PFNP 34.767 4,66- 27.3. 34,700 35.0 35.000 34.700 313 RGSP 1 (6) 1.716 6,77- 27.3, 1.750 1.950 1.657 213 UBKP 11.642* 1,75 27.3. 11.210 11.700 11.690 11.210 116 WP 41.000 24.3. 40.100 41.100 ME sai LEK2 12,0 4.(1.11.94) 97,5 24.3. OZG 11,0 4.(1.195) 88,0 23.3. 88,1 89,9 PCE 12,0 6.(1.12.94) 97,6 22.3. 97,8 100,0 PLJ 12,0 7.(1.195) 97,9 23.3. 97,8 PGO 10,0 1(1.6.94) 94,0 23.3. 94,0 95,0 RSGS1 10,0 4.116.94) 89,5 27.3. 89,5 91,9 89,5 89,5 416 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 57/95 - 27. 3. 1995 Vrednost. papir obr. n.div. ex kupon štdal(3) enotni teCaj [%] sprem datum povpras ponudba Max. [ijk pnul 1000 SIT trna BEAR 4.400 24.3. 2.800 4.400 BRDO 119 (8.3.94.) 6.000 23.3. 3.500 10.000 HBR0 2.305 4,00- 27.3. 2.305 2.990 2.305 2.305 7 1NTR 3.500 1,07- 27.3. 3.510 3.540 3.500 3.500 140 RDR0 17.400 20.3. 10.100 17.500 RGSR 424,6 9,83- 27,3. 400,0 450,0 488,0 41,0 1,601 Birn HBP0 2.991 22.3. 2.995 3.400 KBPI 2.500 KBPP 48.200 10.3. 30.000 36.000 IMG 5.350 24.3, 4.700 5.680 TT+ra nmnT W GORO 10,0 9.(15.1.95) 98,2 24.3. 98,0 105,0 LOK (1.10.94) 83,5 22.3, 84,0 94,9 MLJ0 (1.4.94| 93,1 ,96- 27.3. 93,1 94,5 95,1 93,1 18 3SM0 (1.10.941 83,1 24.3. 78,0 3LS0 81.9.94) 85,5 1,53 27.3. 82,6 86,0 86,0 85,0 1.113 3NM (1.8.94) 89,3 20.3. 84,5 89,0 3P0 6.(1.2.95) 84,5A 27.3. 84,0 92,8 84,5 84,5 19 UBKK (15.10.94) 80,0 15.3. 25,0 mo (1.10.94) 98,5 30.1. 92,0 99,5 BO dnevni (vSIT) 90 dnevni (v SIT) |120 dnevni (v SIT) BNB2breznak.bona(l. 6.95) (1.6.95) 97,0 ,05- 27.3. 97,0 97,1 97,2 97,0 12,127 pel nsi bona (»SiTjNBSl 52.984 17.3. 42.000 pet ral bona (v SIT) NBS2 19.661 5,72 27.3. 19.960 20.040 20.000 18.770 172.916 TSTfil 1150.000 SITskupaj maj parski del maj 11,6 2.3. Meviznidelmaj 108,2 21.3. 150.000 SITskupaj maj parski del maj |deviznidelmaj 27.3.95 prejšnji d T d% 1.186,11 1.201,00 -14,89 -1,24 Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni teCaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, ce ni navedeno drugače; max. - najvišji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji teCaj določenega vrednostnega papirja. Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 28. marca 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ot trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar cvirni Pri kan iu deviz oz. t 100 100 100 100 1 1 ikretnih f aoseben 1156,6126 2316,3184 8140,0000 6,7236 183,2965 115,1159 »slih je možno odsl doaovor. 1159,4544 2322,0096 8160,0000 6,7402 183,7469 115,3987 opanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 81,30 81,35 panje. 81,65 81,60 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 28. marca 1995 od 00.00 do 24 ure banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT h CHF so ddoc veljavni tečajnici Banke Slovenje, pri drugih va oziroma zmanSano za 025-ocfetotne točke. T do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in nak * Banke, ki objavljamo tečaie, se zavezujemo nem tečaju h v skladu s tekstom, ki dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM ;enl na podk utah pa je razi 3čai veljajo zc upin se tečaj kupovati in oogoje nakup 81,35 81,40 81,25 81,45 81,32 gi srednjih teča metje Banke Slov odkup prilivov določi v spaazun xodajati tujo vak a afi prodaje. 81,65 81,55 81,55 81,65 81,57 ev po trenutno gnije povečano prodajo deviz TU. jto po objavtje- MILANSKI DEVIZNI TRG 27. MAREC 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1714,630 — ECU — 2217,870 — nemška marka — 1211,750 — francoski frank — 345,130 — funt šterling — 2731,410 — holandski gulden — 1081,100 — belgijski frank — 58,846 — španska pezeta — 13,237 — danska krona — 305,560 — irski funt — 2738,260 — grška drahma — 7,420 — portugalski escudo — 11,546 — kanadski dolar — 1225,610 — japonski jen — 19,179 — švicarski frank 1468,630 avstrijski šiling — 172,170 — norveška krona — 272,510 — švedska krona — 235,060 — finska marka — 389,070 — - avstralski dolar — 1243,960 — _ 27. MAREC 1995 V ŠILINGIH J valuta nakupni prodajni __ ameriški dolar 9,8000 10,3000 kanadski dolar 6,9500 7,3500 funt šterling 15,5500 16,3500 švicarski frank 833,0000 865,0000 belgijski frank 33,6000 34,9000 francoski frank 196,0000 204,0000 holandski gulden 615,0000 639,0000 nemška marka 690,8500 716,8500 italijanska lira 0,5690 0,6030 danska krona 173,0000 181,0000 norveška krona 154,5000 161,5000 švedska krona 132,7000 139,3000 finska marka 220,0000 230,0000 portugalski escudo 6,6300 6,9700 Španska peseta 7,5300 7,9700 japonski jen 10,8500 11,3500 slovenski tolar - - hrvaška kuna - - Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. AVTOMOBILIZEM / PO DIRKI FORMULE 1 V SAP PAULU Schumacher in CouHhard diskvalificirana, Berger 1. Nemec in Anglež sta uporabljala nedovoljen bencin Tako Benetton kot VVillimas sta se že pritožila na odločitev SAO PAULO (dpa, Reuter) - Svetovni prvak Nemec Michael Schumacher (Benetton Renault) in Skot David Coulthard (VVilliams Renault) sta bila zaradi uporabe napačnega goriva na prvi letošnji dirki svetovnega prvenstva formule 1 za veliko nagrado Brazilije diskvalificirana. Po končanem nastopu je bil Schumacher prvi, Coulthard pa drugi, oba pa sta za novico zvedela veliko po dirki, saj sta že odšla z dirkališča In-terlagos. Zmaga je tako pripadla Avstrijcu Gerhardu Bergerju (Ferrari), ki je dirko končal kot tretji. Po pregledu vzorcev goriva koncema Elf, ki sta ga uporabila Schumacher in Coulthard - le ta po poročilu tehničnega delegata ni bil enak tistemu, ki so ga odvzeli pred dirko - so se trije komisarji dirke (Leopolde Barbosa, ToSio Iva-saki in Carlos Alberto Mon-tagner) po Štirih testih pet ur in dve minuti po koncu dirke odločili, da diskvalificirajo oba voznika. Moštvi sta že napovedali, da se bosta na to odločitev FIA pri- tožih. Benetton in VVilliams sta že med treningoma prekršila določila glede goriva in sta bila že pred dirko kaznovana s po 30 tisoč dolarji. »V sedmih dneh se moramo odločiti, kaj bomo storili v bodoče. Povsem smo odvisni od dobavitelja goriva,« je dejala VVilliam-sova predstavnica za stike z javnostjo Ann Bradshavv. Pri Benettonu so poveda-li, da so se po diskvalifikaciji nemudoma pritožili in so prepričani, da bo FIA Schumacherju vrnila zmago že pred prihodnjo dirko v Argentini. V Benettonu trdijo, da jim je podjetje, ki jih oskrbuje z gorivom, pred dirko v Interlagosu zatrdilo, da je gorivo, ki so jim ga do-ba\hli, popolnoma v skladu s pravili. Schumacher je za disk-vahfikacijo zvedel šele včeraj zjutraj pred zajtrkom. Zaradi nje sta največ pridobila Gerhard Berger, ki je bil naknadno proglašen za zmagovalca, in Damon Hill. »Kršitev določil glede goriva ni nobena malenkost. Tudi mi bi lahko iz naših motorjev pri priči iztisnili 20 do 30 konjskih sil več,« je brez sočutja dejal Ferra-rijev voznik. »Zelo zgodaj sem opazil, da nekaj ni v redu. Mislim, da so se sodniki odločili pravilno.« Hill je svoj odstop v 31. krogu, ko je bil v vodstvu, preživel lažje, kajti tudi njegov najhujši tekmec Schumacher bo moral začeti z ničle. Sproščeno veselje vlada tudi v moštvu McLaren - Mercedes. Finec Mika Hakkmen je napredoval na drugo mesto, Mansllova rezerva Mark Blundell pa je zasedel četrto mesto. Rezultat pregleda goriva, ki so ga uporabljali Angleži, je bil negativen. Jean Aleši je z drugim ferrarijem zasedel tretje mesto in moštvu iz Maranella vlil dodatni motiv za nadaljevanje sezone. Pri Elfu so prepričani v svojo nedolžnost. »Naš bencin je narejen po predpisih. To bodo dokazale analize,« je dejal Ives Edem, generalni direktor podjetja Elf An-tan France. V prihodnjih dneh bodo v laboratoriju FIE v Evropi še enkrat pregledali vzorce bencina Se bolj natančno, kot je to bilo možno na dirkališču Jose Carlos Pace. Schmnacher je že dolgo sedel v hotelu Transameri-ca, ko so se komisarji ob 19.45 po lokalnem času (00.45 po srednjeevropskem času) odločili za diskvalifikacijo. Včeraj je odletel na enotedenske počitnice na Bahio, pred tem pa je na grob Ayrtona Senne na pokopališču Morumbi položil venec z napisom »Ayrton, zmeraj se te bom spominjal, Michael Schumacher«. »Pred dirko nisem vedel, da je rezultat kontrole goriva samo začasen,« se je glasila njegova prva izjava. »Moramo v miru počakati, kaj je na stvari.« Po besedah Martina VVhitakerja, predstavnika FIE za stike z javnostjo, se svet FIE z zadevo ne bo ukvarjal že v četrtek, kajti vzorce je treba preseliti v Evropo, odločitev pa bo najbrž znana čez en teden. Toda zadeva naj bi bila vsekakor končana pred drago dirko sezone 9. aprila v Buenos Airesu. Bergerje po diskvalifikaciji Nemca in Angleža odprl še eno steklenico šampanjca (AP) Rezultati 1. Berger (Av, ferrari) 1:38:44.151 (183.975km/k), 2. Hakkinen (Fin, mcla-ren-mercedes) 1:38:50.995. 3. Aleši (Fra, ferrari) 1:39:34.668, 4. Blundell (VB, mclaren-mercedes) 1:39:44.460; 5. Salo (Fin, tyrrell-yamaha) + 1 krog, 6. Suzuki 0ap, ligier-mugen-honda) + 1 krog, 7. Montermini (Ita, pacific-ford) + 5 krogov, 8. Diniz (Bra, forti-ford) + 6 krogov. Vrstni red v SP:1. Berger 10 točk, 2. Hakkinen 6, 3. Aleši 4,4. Blundell 3, 5. Salo 2,6. Suzuki 1. TENIS / KEY BISCAVNE Andre Agassi v finalu boljši od Peta Samprasa KEY BISCAVNE (Reuter) - Američan Andre Agassi je zmagovalec teniškega turnirja v Key Biscaynu (nagradni sklad 4.1 milijona dolarjev), potem ko je v finalu premagal rojaka Peta Samprasa s 3:6, 6:2 in 7:6 (7:3). Agassi je zmago dosegel po dveh urah in 13 minutah igre ter se tako »maščeval« za zmago Samprasa pred dvema tednoma v In-dian VVellsu. Kljub temu pa ekstravagantnemu Agassiju ni uspelo prevzeti prvega mesta na svetovni računalniški lestvici. Agassi, ki je Samprasa lets že premagal na odprtem prvenstvu Av-strabje, je zaslužil 330 tisoč ameriških dolarjev in si priigral tretjo letošnjo tur-nirsko zmago, Sampras je dobil 74 tisoč dolarjev, na lestvici ATP pa je Se vedno (že 81 tednov zapored) prvi, vendar pa se njegova prednost vztrajno zmanjšuje. Najboljši igralec na svetu je bil na dobri poti k tretji zaporedni zmagi na turnirju Lipton, saj je hitro dobil prvi niz. Toda Agassi jeva izvrstna igra v dragem nizu je korenito spremenila potek H JADRANJE / AMERICAN CUP Starš & Stripes tokrat v boju proti vdirajoči vodi SAN DIEGO - Letošnje kvalifikacije za America*s cup so projektantom tekmovalnih jadrnic dokazale, da so za hitrost žrtvovati preveč. Poleg potopitve One Australie, zlomljenega jambora na Franciji 3, prevrnjene Francije 2 in huje poškodovane Voung Americe, ko je z enega vala treščila ob drugega, jo je naposled skupil tudi veteran tekmovanj za »ročko brez dna« Dennis Conner. V pomembnem dvoboju z vodečo Voung Americo je imel Conner po šestem obratu dokaj dober položaj, saj je zaostajal za vsega 16 sekund. Ko so se na Starš & Stripes pripravljati na zaključni naskok na vodečo Voung Americo, je eden izmed, članov posadke opazil, da v jadrnico vdira voda. V benutku se je boj za zmago sprevr- prišel čoln obalne straže z močnimi črpalkami in Starš & Stripes odvlekel v pristanišče. Ekipa Starš & Stripes je zaradi popravila jadrnice vložila prošnjo, da se prihodnja regata prestavi. Rezultati - izzivalci: New Zealand (P. Blake) - Nip-pon (M. Namba) 1:0 (+3.54), One Austratia 0. Bertrand) - Tag Heuer (C. Dickson) 1:0 (+0.40); branilci: Voung America (K. Mahaney) - Starš & Stripes (D. Conner) 1:0 (odstop Starš & Stripes); vrstni red - izzivalci: 1. New Zealand 6, 2 Tag Heuer. One Australia 3, 4. Nippon 0; branilci: 1. Voung America 6, 2. Starš & Stripes 2, 3. America 1111. (JuM) NOGOMETNA PRVENSTVA NA TUJEM Borussijin stroj se je začel počasi ustavljati Na vrhu je ekipo iz Dortmunda dohitel VVerder FRANKFURT - Ali je neustavljivega teka Borussie Dortmund konec? Brez poškodovanih Chapuisata (»aus« do konca sezone), Freunda in predvsem Sammerja so čmo-rumeni v Stuttgartu igrali kvečjemu »belo-si-vo« in s težavo izvlekli remi brez gola. Na prvem mestu je tako absolutne protagoniste jesenskega dela dohitel VVerder Bremen, ki je s petimi goli petih različnih igralcev potopil slabi Duisburg. Kot običajno je zadel Mario Basler, vse bolje igra tudi Bode, preseneča pa tudi Egipčan Hany Ramzi, eden boljših desnih branilcev »Bun-deslige«. Toda iz neposredne bližine dveh točk grozita zdaj tudi Bomssia Monchengladbach in Kaiserslautem. Po našem mnenju ni brez možnosti v boju za naslov niti Bayem. V mestnem derbiju proti TSV 1860 so Tra-pattonijevi varovanci bili vseskozi v podrejenem položaju, a vseeno edini dosegli gol. Glede na to, da bodo Beckenbauerjevi podložniki igrali vse važnejše tekme na domačem 01ym-piastadionu bi se stava nanje znala obrestovati. VRSTNI RED: Bomssia Dt. in VVerder Bremen 34, Bomssia MG in Kaiserslautem 32, Freiburg in Bayern 30. V Španiji in Angliji zaradi kvalifikacijskih oziroma prijateljskih tekem reprezentance niso igrali prvenstvenih tekem. V Franciji so odigrali polfinale pokala: v finale sta se uvrstila Pariš SG (1:0 v Le Havreu) in Bastia (3:1 proti Montpelliem). Na Nizozemskem Ajax še vedno ni uspel pridobiti zanesljive prednosti nad Rodo Kerkrade, ki za »suličarji« zaostaja le dve točki. Na Portugalskem lahko Porto samo sam zgubi naslov, saj zaostaja Sporting za štiri točke, kalvariji Benfice pa ni videti kraja: »potomci« Eusebia so tokrat doma s 3:1 zgubili proti Zahovičevi Vitorii Guimaraes. Pa še neverjetna (a resnična) zgodba iz Paragvaja. Med nastopajočimi ekipami letošnjega prvenstva ni Olimpie iz Asunciona (dvakratnega zmagovalca pokala Libertadores in zmagovalca medcelinskega pokala!). Zakaj? Odgovorni v klubu so svoje moštvo pozabili vpisati, ko je bilo prepozno, je zveza sicer zatisnila eno oko, toda ostale ekipe so se seveda uprle, (dk) dvoboja. O zmagovalcu je nato odločila podaljšana igra v tretjem nizu. »Pete je na začetku serviral zelo dobro. Težko je, če moraš loviti zaostanek. Moral sem se trdo boriti, da sem držal korak z njim. Na koncu so se stvari zasukale meni v prid,« je povedal Agassi, ki si je razmerje letošnjih zmag in porazov izboljšal na 25:2. Najnovejša lestvica ATP: 1. Sampras (ZDA) 4684 točk, 2. Agassi (ZDA) 4457, 3. Becker (Nem) 3410, 4. Chang (ZDA) 2697, 5. Bra-guera (Spa) 2619, 6. Kafel-nikov (Rus) 2538, 7. Berasa-tegui (Spa) 2488, 8. Stich (Nem) 2467, 9. Ivaniševič (Hrv) 2394, 10. Krajicek (Niz) 2239. NOVICE NBA: Jordan kot v starih časih ATLANTA - Jordan je še vedno... Jordan. V Atlanti je bil najboljši na igrišču, dosegel 32 točk in svoji ekipi v zadnji sekundi zagotovil zmago. Lakersi so premagali Rocketse in MVP tekme je bil ponovno Vlade Divac. IZIDI - sobota: Atlanta - Clncago 98:99 (Blaylock 20; Jordan 32 -14:26, Pippen 23, Kukoč 18 - 8:12 iz igre in 6 asistenc v 33 minutah), Milvvaukee - San Antonio 105:113 (G.Robinson 28; D.Robinson 27), Dallas - Utah 117:110 (Mashbum 28; K.Malone 35), Charlotte - Cleveland 105:97 (L.Johnson 32, Mour-ning 23; Mills 26), Detroit - Boston 104:103 (G.Hill 33; D.VVilkins 29, Radja 19 - 7:18 iz igre in 9 skokov), Clippers - New Vork 86:94 (Murray 26; Ewing 27), Miami - New Jersey 95:96 (Coleman 23), Philadelphia - Indiana 75:84 (RMiller 27). Nedelja: Orlando - Golden State 132:98 (D.Scott 32, O’Neal 24; Sprewell 25), Seattle - New Vork 93:82 (Perkins 16; Evving 26), Lakers - Houston 107:96 (Divac 27, Ceballos 20; Drexler 21, Olajuvron 20), Portland - Denver 98:102 (Strickland 32; Stith 19), Minnesota - Sacramento 98:104 (Laettner 23; Richmond 23). (VJ) Uspešen štart SAK-a: 2:1 proti SV Linz LINZ/CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) iz Celovca so uspešno štartab v regionalni ligi (3. diviziji). Ekipa trenerja Ivana Ramšaka je v gosteh po borbeni tekmi premagala zadnjega na lestvici SV Donau Linz 2:1 (0:1) in tako povečala prednost pred drugouvrščenim ASK Voitsbergom na dve toCki.Voitsberg je namreč na domačem igrišču oddal proti koroškemu WAC -u (1:1) dragoceno točko, le neodločen rezultat pa je dosegel tudi tretjeuvrščeni VSV (1:1 proti March-trenku). Tekma v Linzu je bila za SAK izredno težka, saj so domačini v prvem polčasu zasluženo povedli z 1:0 in imeb še dve lepi priložnosti. SAK je v dragem polčasu izenačil iz enajstmebovke (9. gol Eberhartai), zmagoviti gol pa je nekaj minut pred koncem dal Mario Pihomer. Rezultati 1. spomladanskega kola: SV Donau Linz -SAK 1:2, ASK Voitsberg - WAC 1:1, VSV - March-trenk 1:1, SV Traun - LUV Gradec 2:2. Vrstni red po 15. kolu: 1. SAK 22, 2. ASK Voitberg 20, 3. VSV 17, 4. Marchtrenk 15, 5. WAC 14, 6. SV Traun 13, 7. LUV Gradec 13, 8. SV Donau Linz 4. Neodločen rezultat šahistov SŠZ Celovec CELOVEC - Šahisti Slovenske športne zveze/Ca-rimpex so tudi po četrtem kolu play off-tekmo-vanja v 1. razredu-vzhod neporaženi. Tokrat so do-segb neodločen rezultat 4:4 proti dragemu moštvu beljaške Admire in tako uspešno ubranih teetje mesto na lestvici. Zmagali so Vinko Cuderman, Silvo Kovač in Joži Amrasch. Za obstoj v 1. razredu je potrebno 4. mesto. NOVICE Sacchi ni požrl kritik KIEV - »Ukrajina je po tehnični plati in tradiciji za razred boljša od Estonije. Preseneča ine, da je tako gladko izgubila v Zagrebu, Hrvaška pa je imela srečo, da je takoj povedla. To bo vsekakor prava tekma v boju za uvrstitev v sklepno fazo evropskega prvenstva,« pravi Arrigo Sacchi pred jutrišnjo tekmo v Kievu. Italijanski selektor še ni prebavil kritik, ki jih je na račun nastopa azzurrov proti Estoniji izrekla glavnina športnih komentatorjev in zahteva večje razumevanje. Sacchi bo šele danes sporočil postavo za jutrišnjo tekmo. Albertini, Maldini in Casiraghi so rahlo poškodovani, vendar so člani zdarvniškega štaba optimisti. Igrah naj bi torej: Peruzzi, Benarrivo, Apolloni, Maldini, Carboni, Lombardo, Berti, Albertini, D. Baggio; Zola, Casiraghi. Ce Albertini ne bi pravočasno okreval, bi ga lahko zamenjal Di Matteo, Dinu Bag-giu pa se Sacchi nikakor ne namerava odpovedati, čeprav je bil v soboto eden najslabših na igrišču. Selektor trdi, da ga nima s kom zamenjati. Galeone vse bolj nezadovoljen VIDEM - Nenapovedana vojna med trenerjem Ga-leonejem in Udinesejem se nadaljuje. Trener je bil po nedeljski tekmi proti Luccheseju (3:3) zelo slabe volje in je potrdil, da bo po končani sezoni zapustil videmskega dmoligaša, tudi če bo dosegel napredovanje v A ligo. Igralce je obtožil, da se niso potrudili, da je bil njihov nastop brezbarven, obrambne napake pa nedopustne. Dejstvo je, da moštvo, ki želi napredovati v najvišjo ligo, ne bi smelo zapraviti prednosti dveh zadetkov, kot se je zgodilo v Lucci. Vodstvo kluba za sedaj ni poseglo v spor med trenerjem in igralci in modro molči. Trenerjeve kritike se vsekakor zdijo pretirale, saj navsezadnje ne smemo pozabiti, da je Udinese nastopil v Lucci v okrnjeni postavi, rezervni vrata Caniato pa res ni blestel. 1. slovenska nogometna liga Izidi 20. kola v 1. slovenski nogometni ligi: Železničar - Hit Gorica 1:2, Publikom - Bletinci 2:2, Mura - Maribor 0:0, Primroje - Rudar Velenje 1:1, Kočevje - Set Olimpija 1:2, Vevče - Živila Naklo 1:0, Koper - Dekani 2:0, Suvel - Uzola 7:0. Vrstni red: Set Olimpija 33, Maribor Braniok 28, Mura 27, Hit Gorica inPublikum 25, Železničar 24, Beltinci 23, Korotan in Rudar velenje 22, Primroje in Koper 18, Izola 15, Vevče 14, Kočevje 13, Živila Naklo 9, Jadran Dekani 3. 1. slovenska košarkarska liga Rezultati 8. kola 1. slovenske košarkarske lige, skupina za prvaka: Satex Maribor - Polzela 101:96, Smelt Olimpija - Postojna 90:77, Rogaška - Litostroj 78:92, Triglav - BWC Maribor 71:86. Vrstni red: Smelt Olimpija 41, Polzela 36, BWC Maribor 34, Satex Maribor 33, Litostroj 32, Rogaška 31, Postojna 29, Triglav 28. 1. slovenska odbojkarska liga Rezultati 6. kola končnice za slovenskega odbojkarskega prvaka, moški: Salonit - Olimpija 3:1. Vrstni red: Salonit 10, Vigor Pomurje 4, Maribor 2, Olimpija 0. Zenske: Paloma Branik - Bled 3:1, Novo Mesto - Celje 3:1. Vrstni red: Paloma Branik 8, Bled 6, Novo Mesto 4, Celje 2. ODBOJKA / L ZENSKA DIVIZIJA Sloga utrdila drugo mesto na lestvici Važna zmaga Brega v boju za obstanek Nezbrane Kontovelke spet praznih rok Pallavolo - Sloga 2:3 (11:15, 12:15, 15:6, 15:10,13:15) SLOGA: Ciocchi, Ferluga, Kosmina, Perini, Starc, Tensi, Vidah. V prvem povratnem kolu se je Sloga pomerila s Pahavolom, ki bi z zmago še lahko upal na osvojitev dragega mesta, torej tistega, ki vodi v nadaljnje kvalifikacije za prestop v D figo. Slogašice so nastopile v okrnjenem sestavu in zlasti odsotnost Spacalove in njene igre na mreži je nekoliko zaskrbljala vodstvo ekipe. Vendar je v prvih dveh setih Sloga zaigrala suvereno in spravila na kolena domačinke, tedaj pa so se stvari začele zapletati. Pahavolo se nikakor ni mislil predati, Slogina zbranost je nekoliko padla in igralke niso več mogle ujeti pravega ritma. Pallavolo je tako stanje v setih izenačil in postavil spet na kocko izid srečanja. Peti set je bil zelo razburljiv, saj je po vodstvu Sloge s 7:3 začel Pahavolo zaostanek manjšati in se naši ekipi zelo nevarno približal. Vendar so bile v končnici slogašice še dovolj zbrane in motivirane, da so spravile pod streho še sedmo zmago in tako ostale same na drugem mestu na lestvici. (Inka) Breg - Killjoy 3:1 (15:11,8:15,15:11,15:3) BREG: F., M. in S. Sancin, Sturman, Petti-rosso, A. in S. Mauro, Canziani. Brežanke so dosegle važni točki v boju za obstanek. Ze od vsega začetka so bile vedno v vodstvu in so z dobro igro vsilile nasprotniku svoj ritem. Dober sprejem in lepe podaje so tako omogočile močen napada domačink in nasprotnice se niso mogle učinkovito braniti. Dragi set so Brežanke izgubile predvsem zaradi zgrešenih servisov in slabega sprejema, zaradi katerih niso mogle nadaljevati akcij. V tretiem in četrtem setu so domačinke spet zai- e kot znajo in so z močnimi napadi in donim blokom popolnoma nadigrale nasprotnika. Za zmago je treba pohvahti celotno ekipo, posebej pa Suzano Sancin, ki se je res borila za vsako žogo in v ključnih trenutkih presenetila nasprotnikovo obrambo. (M.S.) S. Andrea - Kontovel 3:0 (15:3, 15:10, 15:10) S. ANDREA: Bogateč, Sossa, Strekel, Ko-bau, Stoka, Obad, Škrk. Kontovelke so nespodbudno začela tudi povratni del. Za nasprotnikom s tehničnega vidika niso zaostajale, vendar pa je v njihovi igri še vedno preveč nihanj in neodločnosti, da bi lahko upale v uspeh. Lepim potezam kar na težava pa je v tem, da so Kontovelke premalo samozavestne in ne verjamejo v možno- na lestvici. Ostah izid 9. kola: Virtus - Prevenire 3:0. Vrstni red: Virtus 16, Sloga 14, Pahavolo Trieste 12, Kihjoy in S. Andrea 8, Prevenire in Breg 4, Kontovel 0. ODBOJKA / 1. MOŽKA DIVIZIJA Kljub zmagi nezadovoljiv nastop Kortinga Nepotrebno razkazovanje rdečih kartonov Kdrting - Sant’Andrea 3:0 (15:9,15:6,15:11) K6RTING: Pulitano (2+4), Delise (6+0), Veljak (4+8), Miot (2+4), Cuk (4+1), Furlanič (1+1), Šušteršič (0+1), Micalessi (1+1), Glavina (0+0), Per-tot. Servis (točke/napake): Kdrting 7/6. Napake: Korting 13, S. Andrea 19. Trajanje setov: 17,15 in 22 minut. preskromen. Kljub _____________ biti zadovoljni z nastopom »rdečih«. Ze res, da je moral trener Drasič zaradi diskvalifikacije enega igralca in gripe ponovno postaviti na glavo celotno shemo, a nekateri ključni igralci so vseeno zatajili. Olajševalnih okoliščin ni. Premalo je samozavesti, manjka volja do zmage. Zato tudi medla in neučinkovita igra. Nekaj vrstic je treba tudi nameniti sodnici. Samo umirjenosti in strpnosti obeh ekip se je treba zahvaliti, da se je vse lepo in prav končalo. Sodnica Bua je brez potrebe rdeče kartone trosila kot za stavo. Ce bo federacija na tekme pošiljala tako nepodkovane sodnike, preporoda tukajšnje odlike '--- bojke res ni pričakovati! (Marij) Ostah iziđi 10. kola: Le Volpi - Pallavolo Triet- se 3:0, Nuova Pallavolo - Prevenire 3:1, Volley 80 - Volley club neodigrana. Vrstni red: Nuova Pallavolo Trieste 18, Pallavolo Trieste in Le Volpi 14, Korting 12, Volley club, Prevenire in S. Andrea 6, Old Cats 2, Volley 80 0 (Volley club in Volley 80 imata tekmo manj) ODBOJKA / PRVENSTVO NARAŠČAJNIC NA TRŽAŠKEM Kontovelke že v play offu Breg obdržal prvo mesto Tesno je premagal Slogo - Borovicom derbi s Sokolom Hokej: uspeh Poleta Suzzari - Polet 3:5 (2;2) POLET: Rados, Bia-sizza, Roselli, Marinuz-zi, S. Kokorovec, Mi. Kokorovec 3, Russo 2, Stihi. Poletovci so se z gostovanja pri Mantovi vrnili s pričakovano zmago, saj Suzzari doslej v prvenstvu še ni osvojil točke. Tekma se je kmalu spremenila v gladiatorski dvoboj, saj so se domači hokejisti obnašah skrajno nešportno, poletovci pa so nasedali provokacijam. Proti koncu tekme sta bila zaradi medsebojnega obračunavanja izključena Russo in eden od nasprotnikovih igralcev. Prvi polčas je bil izenačen. Polet je dvakrat povedel, vendar je Suzzari obakrat reagiral, v drugem polčasu pa je Polet prednost povišal na 4:2 in zmaga ni bila več pod vprašajem. ________ODBOJKA / V 2. ZENSKI DIVIZIJI______ Bor in Sloga v boju za končnico Sloga premagala vodilnega, Bor tokrat pregazil S. Andreo Skupina A Sloga A - Nuova Pallavolo 3:2 (15:11, 16:17,9:15,15:11,15:12) SLOGA A: Babudri, Criti, Furlan, Kalc, Kocijančič, Kufersin, Molassi, Sosič. V prvem povratnem kolu je na Opčinah gostovala ekipa, ki je edina doslej premagala našo. Prav Sloga in NPT pa sta tudi favorita za prvo mesto v svoji skupini. Slogašice so se hotele svojim nasprotnicam oddolžiti za poraz, vendar so se morale pošteno potruditi, preden so ta svoj cilj tudi dosegle. Nastopile so sicer okrnjene, saj gripa in poškodbe niso prizanesle niti njim. V Slogini ekipi so bile odsotne Banove, Blažinova in Grgičeva, vendar so naše igralke zaigrale daleč pod svojimi sposobnostmi in dovolile gostjam, da so v setih celo povedle z 2:1, čeprav so imele dober del drugega seta v svojih rokah. Ko jim je začela teči voda v grlo, so le uredile svoje vrste in brez večjih težav osvojile četrti set. Peti se je sicer končal z dokaj tesno razliko v točkah, vendar je pobudo v svojih rokah stalno imela Sloga. (Inka) Ostah izid 6. kola: Sokol - Altura neodigrana, Julia ni igrala. Vrstni red: Nuova Pallavolo 8, Sloga 6, Julia 4, Sokol 2, Altura 0. (Julia ima dve tekmi, Sloga pa eno tekmo manj) Skupina B Bor Friulexport - Sant’Andrea 3:0 (15:9,15:6,15:8) BOR FRIULEXPORT: Bogateč, Orel, Stemad, Flego, Macio, Rogelja, Sadlov-ski, Miličevič Borovke so v eni boljših iger doslej nadigrale SanVAndrea, ki so ga v prvi tekmi premagale le po tie breaku. Takrat so naše odbojkarice zagirale slabo, predvsem v obrambi in sprejemu. Tokrat pa so ravno v teh dveh elementih popolnoma prekosile nasprotnice, ki so morale priznati očitno premoč naših. Ce potem še dodamo, da so učinkovito napadale, je slika o zmagi popolna. Celotno srečanje so igrale kocentrirano ter takoj spravile nasprotnice v podrejen položaj. Zaigrale pa so vse razpoložljive igralke. Prav vsaka pa ie prispevala svoj delež h končni zmagi. (Dejan) Sloga B - Virtus 0:3 (0:15, 2:15, 7:15) SLOGA B: Canziani, Cauter, Dagosti-ni, Di Guida, Ferluga, Milič, Sosič, Strain. Dragi Slogini ekipi v tem prvenstvu ne gre od rok. V nede'" merila proti Virtusu, starejše in izkušenejše igralke, ki nutno tudi boljše od naših. Kljub temu pa Sloga nasprotnicam v prvih dveh setih ni nudila nobenega odpora, tako da je Virtus brez težav osvojil oba. Nekoliko bolje so se slogašice odrezale v zadnjem nizu, v katerem so tudi izvedle nekaj lepih akcij. Do presenečenja pa seveda ni moglo priti. (Inka) Vrstni red: Bor Friulexport 8, Sgt in Virtus 6, S. Andrea 4, Sloga B 0. (Sgt ima tekmo manj) Skupina A Sloga A - Kontovel 0:3 (10:15, 7:15,12:15) SLOGA A: Berzi, Grego-ri, Grgič, Kovačič, Križman, Sosič, Sossi. KONTOVEL: Stoka, Obad, Strekelj, Kante, Batti-gehi, Milič, Milkovič, Furlan, Bukavec, Gohia,* Sossa, Starc. Derbi v Repnu (na sliki) je bil mnogo privlačnejši od tistega iz prvega dela prvenstva, pa čeprav je Kontovel tudi tokrat slavil s 3:0. Kontovelke so se izkazale kot homogena ekipa, ki že dobro obvlada odbojkarske prvine. Dobro so gradile igro in izvedle lepo število dovršenih akcij. Slogašice so v primerjavi s prvim delom prvenstva pokazale lep napredek in so Kontovelu skozi vse tri sete grenile pot do zmage. Kontovel je z novimi točkami spet na prvem mestu na lestvici in si je praktično že zagotovil nastop v play offu. (Inka) Ostala izida 9. kola: Ri-creatori - Virtus 2:1, SanVAndrea - Pallavolo Trieste 2:1, Oma prosta. Vrstni red: Kontovel 20, Oma B 18, Virtus 14, Sloga A 11, Ricreatori 8, Pahavolo Trieste 5, S. Andrea 2. Skupina B Breg - Sloga B 2:1 (15:10, 15:10,13:15) BREG: Rodeha, Terčon, Bet, I. in M. Žerjal, Orlando, Lizignani, Kalc, Košuta, Mingot, Slavec, Gregori. SLOGA B: Aleksandra in Jana Ban, Bianchi, Carli, Cvelbar, Destri, Možina, Pangerc, Mara in Veronika Sosič. Drago povratno kolo so odigrali že v četrtek, derbi med našima dvema ekipama pa je osvojil Breg z enakim izidom kot v prvem delu prvenstva. Tekma je bila vseskozi lepa, borbena in izenačena. Slo- gašice so v primerjavi s prejšnjo tekmo zaigrale nekoliko manj odločno, zaključevanja akcij so bila včasih premalo napadalna, pa tudi v obrambi so bile igralke manj dinamične. To pomanjkljivost jim je uspelo premostiti v zadnjem setu, ki so ga tudi osvojile in si tako priigrale novo točko. Breg pa je odigral solidno tekmo, igralke so zelo malo grešile in prav v končnicah setov znale biti dovolj natančne in odločne, da so lahko spravile zmago pod streho. Z norima točkama je Breg obdržal prvo mesto na lestvici, Id mu ga bo, kot vse kaže, lahko ogrozil le še Bor. (INKA) Bor Friulexport - Sokol 3:0 (15:1,15:7,15:5) BOR: Carpani, Ciacchi, Frandolič, N. in T. Furlani, Husu, Kraserič, Lavrenčič, Miličevič, Pečenik, Posar. SOKOL: Švara, Trampuš, Legiša, Sarma, Bogateč, Sari. V derbiju so tako kot na prvi tekmi slavile borovke. To še lažje kot v Nabrežim, toda sokolovke so stopile v dokaj okrnjeni postavi (le s šestimi igralkami). Borovke so tako imele še lažjo pot do zmage, nabrežinske igralkepa so igrale premalo zagrizeno. Domačinke, ki so bolj homogena sesterka, so to izkoristile ter gladko zmagale in se tako še naprej potegujejo za uvrstitev v končnico. (Dejan) Ostah izid 7. kola: Oma -Altura 0:3. Vrstni red: Breg 17, Bor Friulexport 16, Sloga B I4i Sokol 8, Oma A 6, Altura 3. Naraščajniki: tekmec Soče Gostilne Devetak bo Pallavolo Trieste Na Opčinah in v Repnu je bil v nedeljo na sporedu dragi turnir v kategoriji naraščajnikov za soriško in tržaško pokrajino, ki se ga udeležujejo štiri ekipe, med katerimi tudi Soča gostilna Devetak in Sloga. Gre za ekipi s povsem drugačnimi karakteristikami. Sočani razpolagajo s kompetitivno šesterko, ki predvaja že izdelane akcije s točno določenim igralskim konceptom, pravo specializacijo mest, skratka pozna se, da ekipa redno skupaj trenira. Ekipo Sloge pa v glavnem sestavljajo fantje, ki se z odbojko ukvarjajo samo v soh. V tem sestavu nastopajo in branijo barve šole Srečko Kosovel. To kratko prvenstvi edini konkurent pri osvojitvi prvega mesta v skupini pa bo tržaški Pahavolo. Tudi ta ekipa je zelo sofidna in je nadigrala Slogino vrsto. Na dometu slogašev bo verjetno Virtus, s katerim se bodo pomeriti v prihodnjem kolu. Mdi 2. dela: Sloga - Soča gostilna Devetak 0:3 (7:15, 11:15, 7:15); Virtus - Pallavolo Trst 0:3; Sloga - Pallavolo Trst 0:3 (6:15, 2:15, 5:15); Virtus - Soča gostilna Devetak 0:3 (3:15, 3:15,4:15) SLOGA: M in P. Škabar, Gregori, Špacapan, Berce, Babudri, Merigioti, Cemeka. SOČA GOSTILNA DEVETAK: A. in M. Cemic, Golob, Hlede, Kovic, Orel, Messina, Faganel, Prinčič. Vrstni red: Soča (4 tekme) 12 točk, Pahavolo (2) 6, Sloga (3) in Virtus (3) 0. Prihodnje kolo (2. aprila v Standrežu): Soča - Pallavolo in Pallavolo - Soča; v Repnu Sloga - Virtus in Virtus - Sloga. (Inka) n KOŠARKA/DEŽELNI FINALE MLADINCEV n Jadran TKB poražen Zaslužen uspeh Servolane Z Birexom je zmaga nujna Jadran TKB - Servolana Latte Carso 73:82 (40:44) JADRAN TKB: Emili (0:4 za 2, 0:0 za 3, 0:0 pm), Samec 18 (8:11, 0:2, 2:7), Pro (-, 0:1, -), Grbec 31 (4:11, 3:8,14:15), Klabjan 5 (2:4, 0:1,1:2), Križman 19 (8:11. 0:1, 3:4), Kafol, Danieli, Koren in Gobbo n.v.; trener Vatovec. PM: 20:28: SON:18. Slepni deželni del mladinskega prvenstva v Porde- porazom bi pa za mi z Birexom iz Sacileje ne bodo veC možni. Srečanje je bilo v prvem delu izredno izenačeno, saj ej v gem delu zaigrali precej dobro in povedli tudi za 12 točk. S kosi Grbca in Križmana pa so se naši košarkarji dve minti in pol pred koncem uspeli približati na eno samo točko (71:72), potem pa jim je zmanjkalo moti tako, da je Servolana na koncu zasluženo slavila. Vzroke za poraz je treba iskati v slabem skaknju tako v obrambi kot v napadu in v velikem Številu izgubljenih žog. Ob že omenjenih Grbcu in Križmanu zasluži pohvalo Se Samec za igro v prvem delu. (Kaf) OSTALI IZID: Codroipese - Birex Sacile 87:77 (35:43) DANAŠNJI SPORED: 18.00: Jadfran TKB - Birex; 20.45: Servolana - Codroipese KOŠARKA Poraz zaradi premajhne zbranosti Don Bosco ugnal naračajnke Doma Don Bosco B - Dom Gorica 56:40 (93:78) DOM: Mura, Stefančič 17, Hrovatin 16, Guštin 16, Grilanc 2, Valente 8, Zobin 17, Pavletič, Fonda 2, Puntar. TRI TOČKE: Hrovatin 1, Guštin 2. TRENER: A. Vremec, J. Gregori (pomožni trener). Po izredno dobri igri in zmagi nad Don Boscom A je tokrat Dom v isti telovadnici izgubil proti postavi Don Boscovi drugi postavi. Tekmo so domovci sicer zaceli dobro in izid je bil ves cas precej izenačen. Potem pa so popustih in gostitelji so to izkoristili in takoj povedli. Nasi so zaostajali tudi za dvajset točk, poskušali z reakcijo, toda Časa za preobrat je bilo premalo. Zmaga Don Bosca je povsem zaslužena, domovcem pa lahko očitamo, da so zaigrali premalo zbrano. (M.GuStin) KOŠARKA / DEČKI Konec tega tedna so se veselili samo Nabrežinci Okrnjeni jadranovci in domovci so tokrat doživeli visoko poraza Don Bosco B - Jadran Farco 116:44 (52:23) JADRAN: Bric 1 (1:2), Špacapan 19 (2:6), L’ Abba-te, Žagar, Sibelja, Kocjančič 8 (2:4), leram 3 (1:2), Lakovič 13 (3:8), trener Vremec. TRI TOČKE: Špacapan 1. Proti zelo močnemu nasprotniku in poleg tega v okrnjeni postavi so jadranovci po pričakovanju visoko izgubili. Ze po prvi Četrtini je bilo jasno, da gostiteljem zmaga ne more uiti, saj so povedli s 34:7. V drugi četrtini so si naši nekoliko opomogh, bolje so igrali tudi v naslednjih dveh, proti premočnim košarkarjem Don Bosca pa niso uspeh ublažiti visokega poraza. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Tomaža Špacapana, ki se je požrtvovalno boril in je bil z 19 točkami tudi najboljši strelec v NOGOMET / PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV NA TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM Gladka zmaga Mladosti v Turjaku Zarja Adriaimpex tik pod vrhom Med začetniki sta tokrat obe ekipi Primorja Interland ostali brez točk NARAŠČAJNIKI Zarja Adriaimpex - Opi-tina 1:1 (0:1) Strelec za Zarjo: Ota ZARJA ADRIAIMPEX: Babuder, Zomada, Bukavec, . Jan Gregori, Križmancic (Karis), Miliani, Lorenzi (Damjan Gregorij, Manzin, Gurman, Šušteršič, Ota. Derbi kola med našo združeno ekipo Zarjo Adriaimpex in Opicino se je zaključil z razdelitvijo točk, Čeprav bi »po točkah« tokrat zmaga pripadla Zarji, saj je imela vseskozi nekaj veC od igre. Toda strelci niso bili razopoloženi in domači napad je dosegel en sam zadetek. Kljub temu pa so naši nogometaši obdržali stik z vrhom lestvice in jim tretje mesto ne more uiti. Zarjani so nasprotnika takoj spravili na njegovo polovico igrišča, toda resnih priložnosti za gol si niso ustvarili in ko je vse zgleda-lo; da se bo polčas zaključil brez zadetka, so Openci prav na koncu prišli v vodstvo, ko so iz neposredne bližine vrat premagali vratarja Babudra. Tudi v nadaljevanju se slika na igrišču v bistvu ni dosti spremenila. Bazovci so še naprej napadali, gostje pa so se branih in tako poskušali obdržati prednost edinega zadetka. Toda trud domačih je bil poplačan z dokaj srečnim golom Ote, ki je žogo le preusmeril v vrata gostov. Domači igralci so nato skušali doseči zmagovih zadetek, toda gostje so se brez težav branili, tako da je neodločen rezultat pravično plačilo za obe ekipi, (d.gr.) Turriaco - Mladost 0:4 (0:2) Strelci: Florenin, peric, D. FerlehC, Koršič. MLADOST: D. Devetak, Cemic, Moro, Jarc (Rosano), Gorjan, Jelen, M. FerletiC, M. Devetak, D. FerletiC, Peric (Koršič), Florenin. Naraščajniki Mladosti so v Turjaku dosegli načrtovano zmago, saj domačini do- slej še niso osvojili niti točke. Na začetku so Dober-dobci zaigrali nekoliko podcenjevalno, kar se je pozna-. lo v igri. Toda, ko je Florenin dosegel prvi gol, se je slika na igrišču spremenila. Mladost je zaigrala bolje, posledica tega pa je bil tudi zelo lep drugi gol Perica, ki je z močnim strelom izven kazenskega prostora premagal vratarja domačih. Prav ta ima največ zaslug, da jo je Turriaco odnesel z razmeroma nizkim porazom. V drugem polčasu se slika ni dosti spremenila. Mladost je napadala, imela priložnosti in vratar domačih je moral Se dvakrat pobrati žogo iz svoje mreže. Tokrat zasluži pohvalo celotna obramba Doberdob-cev z Matjažem Černičem na Čelu, posebo pohvalo pa zasluži Kristjan Koršič, ki je prvič odigral cel polčas in se tudi vpisal med strelce. ZAČETNIKI San Luigi A - Primorje Interland A 2:0 (1:0) PRIMORJE: Furlan, To-mizza, I. Križmancic, Pilat, Švara (Milic), Puzzer, V. Križmancic, Kante, Pavletič, Merlak, Strain. Prod solidnemu San Lui-giju so nogometaši Primorja zasluzeno izgubih, Čeprav hi ob nekoliko bolj pazljivi igri lahko izvlekli precej bolj ugoden izid. Zato pa hi bila potrebna bolj zagrizena igra in pa nekaj več zbranosti. Poleg tega so tudi oba zadetka dobili precej poceni. Prvi je padel potem, ko je domači napadalec igral z roko, primorjaši so se ustavili, sodnik prekrška ni videl in domači napadalec je mimo dosegel gol. Podobno je bilo tudi pri drugem zadetku, kjer je obramba dovolila, da se je domači igralec znašel povsem sam pred Furlanom, ki ga je podrl, sodnik pa je dosegel enajstmetrovko. Domio - Primorje Interland B 1:0 (1:0) PRIMORJE: Suc, Stoka, Privileggi, Antonini, Desco, Jerman, A. Gregori, Pipan, D. Gregori, Lonzar. Zaradi bolezni so igralci Primorja nastopili le z desetimi igralci. Kljub temu so bili proti skromnemu Do-miu stalno v premoči, toda žoga ni in ni hotela v mrežo. Na drugi strani pa so domačini z edinim strelom na gol dosegli nepričakovano zmago. Jadranovem moštvu. Itala San Marco - Sokol 60:74 (33:40) SOKOL: Grilanc 4 (0:2), Pavletič 42 (5:10), Šušteršič 10 (1:8), Frandoli 2, Doglia 10 (3:8), Jeklic, Semec 6 (2:2), Bogateč, Bukavec (0:2), Hrovatin. Trener: Popovič. Sokol je v Gradišču dosegel prepričljivo zmago, saj vodstva ni niti za hip izpustil iz rok, Čeprav mu sojenje ni bilo kdove kako naklonjeno. Problematično je bilo le v drugem polčasu, ko so skušah gostitelji s pre-singom dohiteti goste. Toda od rezultata 49:39 ni imel Sokol nikoli manj kot deset točk prednosti. Za dober nastop poleg Pavletiča pohvalo zasluži tokrat Alen Semec. Dom Unitecno - Acli Ronchi 47:101 (11:25, 17:58, 27:76) DOM: Klanjšček 2, Grau-ner 8 (0:1), Geigolet, Tacco 13 (1:1), Golob 4, Radikon, Cozzuccoli 11, Žuljan, Bre-sciani 9 (1:3). Prod tehnično in predvsem fizično močnejšemu nasprotniku so bih domovci, predvsem v prvem delu tekme, povsem nemočni. Gostje so zelo dobro izkori-stili svojo premoč pod košema, saj so belordeci nastopili brez svojih visokih igralcev Bodirože in Ra-dikona. Nekoliko bolj zanimiv je bil drugi polčas, kjer so se naši odločneje upirali nasprotnikom in tudi z večjo točnostjo zadevali. Posebno učinkovit je bil David Tacco, ki je z lepimi prodori dosegel nekaj zaporednih košev, tako da je bil delni izid zadnjih dveh Četrtin le 43:30 za goste. Tudi na tej tekmi je vsekakor prišlo do izraza precejšnje nihanje v igri, kar bodo morali domovci cimprej odpravih. Naraščajniki Zarje so tik pod vrhom lestvice (F. Kroma) H NOGOMET / NAJMLAJSI > Pri mladih borovcih so bili na obisku vrstniki iz Kamnika Bor Farco - Kamnik 2:1 (0:1) STRELCA: Vrečar (Kamnik), Longo 2, (Bor Farco) BOR FARCO: Hrovatin (Jaš Gregori), Batič, Škabar (Gabrovec), Berce (Longo), Primosi, Grgič, Cemjava (Tul), Pahor (Martini), Zomada, Babudri, Giraldi. KAMNIK: Grilc, Husic, Janc, Mihelčič, Zlatko-vic, DiorgiC (Poljanšek), Mali (MatjaševiC), Brkič (Sekic), Kokal, Habijavic, Vrečar. SODNIK: Krašovec Prvenstveni počitek so borovci izkoristili za prijateljsko tekmo proti sovrstnikom iz Kamnika, ki so tako vrnili svoj obisk. Stiki med Borom in Kamnikom so postali skoraj že tradicionali, tekmo pa so tokrat odigrali na repentabrskem igrišču. Sodil je zamejski sodnik Krašovec, srečanje pa je bilo živahno in zanimivo. Kljub temu, da so bili gostje za leto mlajši, so se morali naši nogometaši še kako potruditi, da so tekmo zaključili v svojo korist. Goste sta po tekmi pozdravila predstavnik ZSS-DI Livio Valencie in načelnik nogometne sekcije Bora Boris Krapes, nakar so si gostje iz Slovenije ogledali Repentabor, tržaško obalo, grad Miramar in Trst. Predstavnik Kamnika je našo združeno ekipo povabil na veliko slavje, ki bo ob 75-letnici tamkajšnjega društva. Jutri (29.3.) bodo borovci ob 16.30 odigrali zaostalo tekmo z Al turo Muggesano (d.gr.) NOGOMET Mladinci Deželno prvenstvo IZIDI: Fortitudo - San Canzian 1:2, Gradese - Cor-monese 1:3, Juvantina - Lucinico 5:0, Ponziana -San Sergio 2:1, Portuale - Staranzano 2:0, Ronchi -San Luigi 2:2, San Giovanni - Itala San Marco 2:2. VRSTNI RED: Ronchi 39, Cormonese 35, San Sergio 34, Ponziana 30, San Canzian 27, Itala S. Marco in Staranzano 26, San Giovanni 25, Juventina 24, San Luigi in Fortitudo 16, Lucinico 13, Gradese 11, Portuale 10. PRIHODNJE KOLO: Cormonese - S. Sergio, Itala S. Marco - Portuale, Lucinico - Fortitudo, San Canzian - Ronchi, San Giovanni - Ponziana, San Luigi - Gradese, Staranzano - Juventina. Pokrajinsko prvenstvo IZIDI: Costalunga - Muggesana odi., Domio - Edile Adriatica 1:0. Primorje - Opicina 1:5, San Marco -Olimpia 2:3, Sant’Andrea - Vesna 5:0, Zaule -Chiarhola 2:1, Montebello D. B. prost. VRSTNI RED: Opicina 34, Domio 32, Olimpia 26, Sant’Andrea in Costalunga 25, Muggesana 21, Edile Adriatica 20, San Marco 19, Chiarbola 18, Zaule 17, Montebello D. Bosco in Primorje 15, Vesna 1. PRIHODNJE KOLO: Chiarbola - San Marco, Montebello D. Bosco - Primorje, Muggesana - Zaule, Olimpia - Domio, Opicina - Sant’Andrea, Vesna -Costalunga, Edile Adriatica prosta. Naraščajniki na Tržaškem IZIDI: Chiarbola - Altura Muggesana 0:0, Domio -San Sergio 2:4, Esperia - Junior Aurisona 3:0, Fortitudo - Ponziana 1:1, Olimpia - CGS 6:1, Portuale - Costalunga 3:2, Sant’Andrea - Montebello D. B. 4:0, Zarja Adriaimpex - Opicina 1:1. VRSTNI RED: Sant’Andrea 47, Fortitudo in Zarja Adriaimpex 40, Opicina 37, Altura Muggesana 29, Olimpia in Domio 27, Chiarbola in Costalunga 24, San Sergio 22, Portuale 19, CGS 16, Montebello D. Bosco 13, Ponziana 9, Esperia 8, Junior Auri-sina 0. PRIHODNJE KOLO: Altura Muggesana - Esperia, CGS - Sant’Andrea, Costalunga - Olimpia, Junior Aurisina - Domio, Montebello D. B. - Fortitudo, Opicina - Portuale, Ponziana - Chiarbola, San Sergio - Zarja Adriaimpex. Najmlajši IZIDI: CGS - Sant’Andrea odložena, Chiarbola -Alt. Muggesana 0:0, Costalunga - Fani Olimpia 0:2, Fortitudo - Ponziana 6:1, Montebello D. Bosco - San Luigi 4:0, Opicina - Domio 5:2, San Sergio - Esperia 4:1, prost Bor Farco. VRSTNI RED: Fani Olimpia 45, San Sergio 41, Montebello Don Bosco 37, Bor Farco 35, Opicina 29, Alt. Muggesana 28, Fortitudo 24, Chiarbola 17, Esperia 16, Domio 15, Costalunga 12, Sant’Andrea in CGS 11, Ponziana 8, San Luigi 7. PRIHODNJE KOLO: Alt. Muggesana - Mont. Don Bosco, Bor Farco - Opicina, Domio - San Sergio, Esperia - Fortitudo, Ponziana - Chiarbola, Sant’Andrea - Costalunga, San Luigi - CGS, Fani Olimpia prosta. Začetniki Skupina A IZIDI 4. KOLA: San Giovanni - San Sergio A 0:0, Portuale - Triestina A 1:0, Altura Muggesana -Fortitudo 1:1, San Luigi A - Primorje Interland A 2:0, Costalunga - CGS 1:1, Chiarbola - Fani Olimpia 2:3. VRSTNI RED: San Luigi A 6, San Sergio A in Portuale 5, Triestina A in Fani Olimpia 4, Primoije Interland A, CGS in Fortitudo 3, Altura Mugg., Costalunga in S. Giovanni 2, Chiarbola 1. PRIHODNJE KOLO: CGS - Chiarbola, Primorje Interland A - Costalunga, Fortitudo - San Luigi A, Triestina A - Altura Muggesana, San Sergio A -Portuale, Fani Olimpia - San Giovanni. Skupina B IZIDI 4. KOLA: Montebello D. Bosco - Ponziana 4:0, Opicina - Triestina B 0:1, Zaule - Sant’Andrea 0:5, Domio - Primorje Interland B 1:0, Roianese -Esperia 0:8, San Sergio B - San Luigi B 2:0. VRSTNI RED: San Sergio B 8, Esperia 7, Montebello D. Bosco 6, Sant’Andrea 5, Triestina B in San Luigi B 4, Primoije Interland B, Opicina in Domio 3, Roianese 1, Zaule in Ponziana 0. PRIHODNJE KOLO: Esperia - San Sergio B, Primorje Interland B - Roianese, Sant’Andrea - Domio, Triestina B - Zaide, Ponziana - Opicina, San Luigi B - Mont. D. Bosco. Obvestila PLAVALNI KLUB BOR sklicuje 8. REDNI OBČNI ZBOR dne 29. marca 1995 ob 18. uri v Borovem športnem centru z naslednjim dnevnim redom: otvoritev, predsedniško poročilo, diskusija, poročilo nadzornega odbora, volitve in razno SKBRDINA organizira smučanje v Franciji (Val Thorens) od 22. do 29. aprila 1995. Informacije na sedežu kluba Proseska ul. 131 na Opčinah vsak pondeljek od 19. do 21. ure. Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3.- 20.4: Eden od elanov vase družine bo izrazU potrebo po iskrenem pogovora z vami; ne bojte se, ne bo vas okaral, želi si zgolj več prisotnosti vase samozadostne visokosti. BIK 21.4- 20.5.: Ker je vaSe obnašanje družbeno sprejemljivo in obenem tudi Čislano, se prepričujete, da se vam ni treba vec spreminjati. Ampak konvencionalni okviri so največja past osebne rasti. DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: Na lepem se boste znašli v situaciji, ki bo od vas zahtevala hiter um in Se hitrejše odločitve. Čeprav boste v ihti marsikaj zapletli, vam bo na koncu vendarle uspelo. RAK 22.6. - 22. 7.: Ker vam zadnje čase na poslovnem področju uspeva tudi tisto, Cesar sploh niste načrtovali, se boste razvadili in se zasanjali o bliskovitem uspehu. A kdor visoko leta... LEV 23.7. - 23.8.: Se zmeraj boste iskali izhod iz godlje, v katero ste se zapletli zaradi svoje lahkomiselnosti. Ker ste lahkomiselni tudi pri iskanju, se boste lovili se kar lep Cas. DEVICA 24 8. - 22.9.: Niti sanja se vam ne, koliko ustvarjalnih sposobnosti ždi v globini vašega uma! Če ne verjamete, se danes uprite vsakdanji tlaki in se odprite nevsakdanjim občutjem. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Tistim, ki krojijo vašo delovno usodo, vase godrnjanje cez delovne razmere ne bo pogodu, a vam bodo kljub temu dali prav in zaceli razmišljati o spremembah. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Uravnovesili boste svoje nasprotujoče si motive ter se s previdnostjo starega modrijana podah na pot zlate sredine. Ampak brez dvigov in padcev vam bo najbrž dolgčas. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Pritisnili boste na podrejene ter od njih zahtevah prav tisto, kar od vas zahtevajo nadrejeni. Se dobro, da imate nekoga pod seboj, sicer bi si pogrizli že vse nohte. KOZOROG 22. 12. - 20.1.: Čeprav menite, da je vase mnenje nepogrešljivo, bodo vedno odloti-tev vendarle sprejeli brez vašega žegna. Ne boste jezni, pač pa globoko olajšani. Ena slab manj. VODNAR 21. 1.-19. 2.: Partner vas bo prijetno presenetil: razkril vam bo najsubtilnejse kotičke svoje duše in si od vas zaželel prav tisto, kar mu globoko v sebi že lep Cas omahujoče ponujate. RIBI 20. 2. - 20.3.: V bojazni, da se bo simpatija ohladila, boste pohiteli s primernimi odzivi ter nehote prehiteli svojo zadržanost. Predaja bo sladka kot med in topla kot sonce. KRIŽANKA Kombinacijska križanka s števili Vodoravno: 1. začetnici češkega teniškega igralca Korde, 3. slovenski slikar in grafik s pravim imenom Jože Horvat, 7. kuminov liker, imenovan po kraju pri Rigi, 9. Mojzesov brat po svetem pismu, 10. zadnji vladar azte-ške države, 12. Obri, 13. ime kanadskega atleta Johnsona, 14. mati Dioskurov in Helene v grški mitologiji, 15. obeljena bombažna vlakna, 16. pomembno središče v južni Španiji, 18. slovenski gledališki igralec (Marko), 21. ime ameriškega filmskega igralca Paku-le, 24. nekdanji španski kovanec, 26. luCaj, 27. jezero v evropskem delu Rusije, 28. reka v ameriški zvezni državi Montani (dve besedi), 30. atol v pacifiškem otočju Tuamotu, 31. zidarska žlica, 32. jezero na Škotskem, 33. kratica za Societas Jesu. Navpično: 1. lahek kamen, ki plava na vodi, 2. druga naj večja država na svetu, 3. ego, 4. otok v Nizozemskih Antilih, 5. repatica, 6. sumerska boginja plodnosti, 7. šiitska milica v Libanonu, 8. cesta z drevoredom na Ljubljanskem barju, 11. različna samoglasnika, 15. ideal, 17. začetnici slovenske slikarke Kobilce, 19. ameriški filmski igralec (Christopher), 20. lepotna zelike z raznobarvnimi cveti, 21. glavno mesto Jordanije (ena od pisav), 22. levi pritok reke Aller v Nemčiji, 23. gorovje v Maroku in Alžiriji, 25. ljubezen dr. Zivaga, 27. oranje, 29. način konjskega teka. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 • 15 16 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 30 31 32 33 •fS ‘SS8N ‘e[95j[ ‘bbuv ‘JOArg >[pjAl ‘b8 -ono ‘latu ‘pm ‘irejv ‘nio^o ‘Z!PBD ‘BtBA ‘trag ‘iibav ‘Bmnz9}uop\i ‘uoiy ‘sBp ‘ppl :ouAeiopoy\ Aamsara Spodnja Števila je treba s pravilnim kombiniranjem razvrstiti v lik tako, da boste na označenih poljih dobili Števili, sestavljeni iz samih enakih Številk. 86274415 562102 87574 2061 235 43440315 456456 82162 1446 206 8651687 452452 70000 891 194 3543720 371371 54728 800 173 2167120 369522 40638 777 165 2162166 351351 39743 721 124 824786 218317 6153 652 104 751100 217365 2564 605 76 615205 201602 2342 237 23 OZZEfrSE ‘87ZfrS ‘071Z91Z ‘efr/GE ‘iseise ‘ggeziz ‘168 ‘zogioz 'ggi ‘zs9 ‘zez ‘frt-Pt- ‘ooe ‘tzeize ‘TZZ ‘ggfrgsfr ‘ZGfrZSfr ‘OOOOZ ‘99XZ91Z ‘Z9iza ‘Z891S98 :0UABJ0p0A Aaiisati LABIRINT Ensmja Ime in priimek:----------- Telefon in naslov:-------- Glasbena želja: ) Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani. Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. bi potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo čeden kupCek denarja... SKANDINAVSKA KRIŽANKA 224 UKREP ZOPER KAZNIVO DEJANJE ODLIČNA ŠPORTNICA VELIKO FINSKO JEZERO VULKAN NA SICILIJI HOKEJIST ZUPANČIČ RAZTAV- LJANJE BESEDE ENAKA VOKALA SL. STUDENT. MECEN (LUKA) POSODA ZA TEKOČINO VELETOK V JUŽNI AMERIKI LIBANON PITJE DO DNA VAS PRI MEMFISU V EGIPTU AVTOR: LUKA PIBER HEMING- WAY PREBIVALEC RADEHOVE DNEVI RIMSK. KOLEDARJA PROGA JADRAN. OTOK HLAPU. TEKOČINA KISLO MLEKO ARGON VLAK IZ PARIZA V CARIGRAD DRŽAVA V VZH. AFRIKI DELO Z ZELO ČUSTVENO VSEBINO GRELNIK ELEMENT VRSTA HLAČ ZRAK (LATINI ALBANSKI NARODNI JUNAK SL. PESNICA (MAJDA) OLGA ČEHOVA HRV. NOGOMET. TRENER (KRASNODAR) PISATELJICA KVEDER SL. MESTO ŽIVEGA SREBRA SVIC. SLIK. (PAULI 0RIG.IME IRSKE IGRALEC WALLACH RUKANJE JELENA DELNAPE- LJAVE STAROSTA PALATAL RALLV VOZNIK VATANEN ZENSKA, KI VODI ODDELEK AM. FILMSKI IGRALEC (MARTIN) RADON SKUPEK ENAKIH CELIC ENERGIJA KAREL DOBIDA MARKO ELSNER STARO AZIJSKO LJUDSTVO POLIT. VODJA, LIDER TOALETA ČVEKANJE IGRALEC JULIA BAKTERIJA, KI RABI KISIK JOSIP NOLLI PRETE- PAČ IZRAZ VESEUA SESEK PODZEMNI ŽUŽKOJED SKALA LUAK FR. AVTO VENTILATOR AZIJSKA REKA VISOKA IGRALNA KARTA KRAJ PRI LITUI GRAFIC. DELO RIHARD JAKOPIČ DRAGO TRŠAR EVROP. DENARNA ENOTA LENI- VOST IGRALKA STARC LUKAV JUŽNI ANGLIJI KRAUIZ MAHAB- HARATE DEL JESENIC KITAJ. GLASBILO SL. PIANIST (ANTON) BAROMETER RAZPOLOŽENJA TAJSKA Mlaj v znamenju Ovna in v aspektu z Neptunom Obetajo se nam težave pri uresničevanju načrtov Omejitve za lovce na kače Oblasti so prisluhnile naravovarstvenikom Venera bo 29. marca prešla iz Vodnarja v znamenje Rib, kar bo povečalo moč naših občutkov. Takrat utegne priti do različnih avanturističnih doživetij, ki pa bodo večinoma precej zapletena. 31. marca bo nastopil mlaj, in sicer ob 2.09. To se bo zgodilo na 9. stopinji in 54 minuti znamenja Ovna. Ta faza običajno ni ravno ugodna, saj se nagiba k pretirano močnemu čustvovanju, ki je povezano z našimi nerešenimi kompleksi. Tudi individualizem se v tem času pogosto prevesi v kakšno od oblik egocentričnosti. Ker pa bo že naslednjega dne ob 7.45. Luna prišla v aspekt kvadrata z Neptunom, bo situacija še bolj zahtevna. Ta aspekt je vsekakor neharmoničen, precej bolj kot mlaj v Ovnu. Do polnega izraza bo prišla kaotična plast naše duševnosti, zato nam ne bo ravno najlepše. Marsikdo bo v tem času postal agresiven, da bi pospešil razvoj dogodkov. Opazen bo tudi porast kriminalnih dejanj, zatorej previdno! 2. aprila zamenja znamenje tudi Uran. Iz Kozoroga bo prešel v znamenje Vodnarja. To je njegov domicil, zato bodo njegove tipične lastnosti kar najbolj izrazite. V nas bo prebujal ideje, ki bodo včasih prav revolucionarne. Počutili se bomo precej raziskovalno, v svoji zagretosti pa bomo pripravljeni tudi na veliko požrtvovalnosti. Vendar pa se bo marsikdaj zataknilo pri realizaciji zamišljenega koraka. Eden od vzrokov bo minimalna zastopanost zemeljskih znamenj (le Neptun), ki skrbijo za praktične sposobnosti. (A. O.) TOR SRE CET PET SOB NED PON POČUTJE, ZDRAVJE sprostitev ..O o ✓ ✓ z o o šport o o X o o. z post, dieta ..X o o / o o o težja fizična dela ..O o X X X X o izlet ..O o o o z ' z z DRUŽBA, ODNOSI obisk znancev ..o X X X o o o domača zabava ..o o o o o z z družinski posvet / ✓ o o z z družabne igre ..o O ' ✓ ✓ z z o urejanje uradnih zadev ✓ ✓ o o o X X POSEL, DENAR poslovno srečanje / o o o o X naložbe in nakupi ..o / / ✓ o o o zamenjava službe ..X X X o o o X izposoja denarja ..o o o o z z o igre na srečo ✓ ✓ o o o X LJUBEZEN, SPOLNOST osvajanje ..o o ✓ ✓ o o o iskren pogovor ..o ✓ ✓ z z o o zmenek ..X o o o z z z ljubljenje ..o o ✓ z z z z prekinitev zveze ..o X X X o o o UMSKE DEJAVNOSTI branje ..o o ✓ z z o o učenje, širjenje obzorja. ..o o o z z z o raziskovanje ✓ / z o o o umetniško ustvarjanje . ..o o o z z z o reševanje težav ..X X o o o z z LEGENDA: ✓ ugoden dan, O nevtralen dan, X neugoden dan Lovci na kače v notranjosti Tajske so pogosto v smrtni nevarnosti, saj kobre in druge strupenjače lovijo z golimi rokami. Revni vaščani, ki so postali lovci v boju za preživetje, so zdaj deležni kritk naravovarstvenikov. Zaradi nove, strožje zakonodaje, ki upošteva zahteve svetovnih organizacij za ohranitev divjih živali, ne smejo-več neomejeno loviti-kač, zato se mnogi upravičeno sprašujejo, kako dolgo se bodo sploh Se lahko preživljali z lovom. Navadno se je kak ducat vaščanov, opremljenih z motikami, kovinskimi kljukami in košarami iz bambusa, zbralo še pred sončnim vzhodom na obronkih vasi, ki je od Bangkoka oddaljena približno dvajset kilometrov. To je območje, ki ga pokrivajo velika riževa polja. V luknjah na riževih poljih se skrivajo smrtonosne kobre in druge strupenjače. »Zato, da nismo stradali, smo postavljali na nitko svoja življenja,« je povedal vaški poglavar-Chin Klaithong. Ta 59-letni mož je razložil, da so bili nekateri vaščani prisiljeni zaradi revščine ropati, tako so se preživljali tudi nekateri njegovi sorodniki. »Ko sem bil pred dvajsetimi leti izvoljen za vaškega poglavarja, sem ljudi peljal na riževa polja: pokazal sem jim, kako naj lovijo žabe, podgane in kače. Sprva smo jih lovili le za svoje preživetje, pozneje, ko je bil-ulov boljši, smo začeli presežek ulova prodajati na bližnjih trgih,« je povedal. Chin je za svoje načrte, kako lahko ljudje živijo od naravnega bogastva v svojem okolju, dobil celo vladno priznanje. Kače so kmalu postale osnovni vir dohodka, saj so v osrednjih predelih Tajske najboljša lovišča kač. V teh krajih ujamejo kar polovico-vseh kač v državi, ne le kober in strupenih kač, ampak tudi nestrupenih. Lastniki restavracij so za vsako pripravljeni odšteti tudi dvanajst dolarjev. Na poljih vaščani iščejo luknje, v katerih se skrivajo kače, jih z motiko povečajo in po njih brskajo s kovinskimi kavlji. Pazljivo se približajo dvometrski kači in jo z roko potegnejo ven ter stlačijo v košaro. V dveh urah ujamejo šest kač,-čez dan ali dva pa z njimi že strežejo v restavracijah. Jedcev, ki želijo použiti eksotično kačjo-jed, nikoli ne zmanjka. Chin je povedal, da je lov na kače zelo nevarno in zahtevno opravilo. Kače so ga že petkrat pičile, v zadnjih dvajsetih letih je zaradi smrtonosnih pikov umrlo osem vaščanov. Lovci na kače vedo povedati, da je najbolj bogat ulov v deževnem času, maja in junija, ker lahko na mokri zemlji odkrijejo kačje sledi. Chin priznava, da s prodanirp ulovom vaška skupnost letno zasluži-več sto tisoč dolarjev. Ko je Tajska sprejela zakon, ki prepoveduje izvoz kačjih kož, in se uklonila svetovni zakonodaji, katere cilj je omejevanje tr- govanja z divjimi živalmi, se je njihov dohodek občutno zmanjšal. »Včasih sem na dan z dobrim ulovom zaslužil 40 dolarjev, danes le še dvanajst ali šestnajst,« je povedal lovec na kače-Chen Jimtrakool. Leta 1990 je vlada s prepovedjo izvoza kačjih kož, objavila tudi seznam ogroženih živalskih vrst, ki jih je prepovedano loviti. Varuhi narave menijo, da bi bilo zaradi prevelikega ulova lahko ogroženo ravnovesje v naravi, kar bi vplivalo na manjši pridelek riža. »Kače pomagajo kmetom, ker se na riževih poljih hranijo z podganami,« poudarjajo odgovorni v ministrstvu za kmetijstvo. »Nočemo, da jih lovci povsem iztrebijo, čeprav morajo tudi oni preživeti svoje družine. Lova jim ne moremo preprečiti,« pravijo nekateri uradniki ministrstva. Chin odkrito priznava, da kljub prepovedim ogrožene vrste kač še vedno lovijo. »Vaščani se zavedajo, da kršijo zakon, vendar jih ne obsojam preveč.« Ce ne bo drugih možnosti za zaposlitev, bo prišlo do zaostrovanja razmer in v skrajni sili se bodo nekateri odločili za ropanje in se preživljali tako kot njihovi predniki. »Prihodnost vaščanov je odvisna od lova na kače. Ce ga bo zakonadaja še bolj omejila, bo morala oblast ljudem ponuditi nove možnosti za preživljanje,« meni Chin. Sutin VVaimabovorn, Reuter ODLOMEK IZ KNJIGE, KI JE IZŠLA PRI ZALOŽBI DZS Razkritje dl CXt> Michael Crichton Za nezakonito se bo Stelo ravnanje delodajalca, ki bi: 1. odpustil ali zavrnil sprejeti na delo kateregakoli človeka, ali bi ga kakorkoli zapostavljal zaradi rase, barve kože, veroizpovedi, spola ali narodnosti in 2. omejeval, ločeval, razvrščal zaposlene ali prosilce za zaposlitev na kakršenkoli način, ki bi prikrjašal ali skušal prikrajšati pri možnosti za zaposlitev kateregakoli posameznika, ali bi kako drugače prizadel njegov status zaradi rase, barve koze, veroizpovedi, spola ali narodnosti. Odstavek VII, Zakon o človeških pravicah, 1964 Connie VValsh je imela kakih petinštirideset let, imela je sive lase in čemeren obraz. »Vi ste Tom Sanders?« »Tako je«. Izvlekla je magnetofon. »Connie VValsh od Post-Inteligencerja. Bi se lahko na kratko pogovorila?« »Absolutno ne,« je vskočila Fer-nandezova. VValsheva se je obrnila k njej. »Jaz sem odvetnica gospoda San- dersa.« »Vem, kdo ste,« je rekla in se ponovno obrnila k Sandersu. »Gospod Sanders, naš časopis bo objavil zgodbo o diskriminacijski obtožbi v vašem podjetju. Moj vir mi je povedal, da gospo Johnsonovo obtožujete za spolno diskriminacijo. Je to res?« »Nimam komentarja,« je rekla Fer-nandezova in stopila mednju. VValsheva je pogledala čez njeno ramo in nadaljevala: »Gospod Sanders, je res, da sta stara ljubimca in da jo obtožujete zato, da bi poravnali stare račune?« »Nič komentarja«, je ponovila Fer-nandezova. »Mislim, da ima nekaj povedati,« je rekla VValsheva. »Gospod Sanders, saj-je ni treba ubogati. Ce želite, lahko kaj poveste. In res mislim, da bi morali izkoristiti to priložnost, da se branite. Kajti moji viri pravijo, da ste gospo Jolmsonovo med sestankom tudi fizično zlorabili. Te obtožbe so zelo resne in mislim, da bi želeh nanje odgovoriti. Kaj lahko odgovorite na njene trdi- tve? Ste jo fizično zlorabih?« Sanders je že odprl usta, Femande-zova pa ga je svareče pogledala in mu položila roko na prsi. VValshevi je rekla: »Vam je te obtožbe zaupala gospa Johnsonova? Kajti na sestanku je bila prisotna samo ona?« »Tega vam ne smem povedati. Podatke sem dobila iz zelo zaupnih virov.« »Iz podjetja ali od zunaj?« »Res ne morem povedati.« »Gospa VValsh,« je rekla Femande-zova. »Gospodu Sandersu prepovedujem govoriti z vami. Vi pa se raje posvetujte z odvetnikom in sicer še preden bi hoteh objaviti kaj od teh neosnovanih obtožb.« »Niso neosnovane, imam zelo zanesljiv. ..« »Ce bo vaš odvetnik v najmanjšem dvomu, lahko telefonira gospodu Blackbumu in mu bo pojasnil vaš pravni položaj v tej zadevi.« VValsova se je brezizrazno nasmehnila. »Gospod Sanders, bi hoteh kaj izjaviti?« »Gospa VValsh, pojdite se posveto- vat z vašim odvetnikom,« je rekla Fer-nandezova. »Saj se bom, ampak to stvari ne bo spremenilo. Tega ne more preprečiti gospod Blackbum. Vi ne morete preprečiti. In če sem lahko osebna, ni mi jasno, kako lahko branite tak primer.« Femandezova se je sklonila k njej, nasmehnila se je in rekla: »Zakaj ne stopite z mano tjale čez, pa vam bom nekaj razložila?« Stopili sta nekaj korakov proč. Alan in Sanders sta ostala, kjer sta bila. Alan je zavzdihnil. »Si zdajle nič ne želite, da bi slišali, kaj pravkar govorita?« Connie VValsh je rekla: »Prav nič ni važno, kaj govorite. Svojega vira vam ne izdam.« »Nočem, da mi izdate svoj vir. Preprosto vas informiram o tem, da je vaša zgodba napačno...« »Jasno, da boste to rekli.« »In imamo dokument, ki dokazuje, da je tako.« »Connie VValsh je premolknila. Namrščila se je. »Materialni dokaz?« Femandezova je počasi pokimala: »Tako je.« VValshova je pomislila. »Ampak to vendar ni mogoče. Saj ste sami rekli. Sama sta bila v sobi. Gre za njegovo besedo proti njeni. Nobenega materialnega dokaza ni.« Femandezova je zmajala z glavo in ni spregovorila. »Kaj pa imate? Trak?« Femandezova se je rahlo nasmehnila. »Res ne morem povedati.« (Se nadaljuje) 2 0 Torek, 28. marca 1995 Z A SREDIŠČE ZMERNO TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA zv [ ^ 6 O o 6^6 §3 USI Si s /f Hill X \ c A VREMENSKA SUKA 1010 1000 990 -40qa Nad Skandinavijo je obsežno in globoko območje nizkega zračnega pritiska. Ciklonsko območje in frontalni val se bosta pomaknila nad osrednji Balkan, južni Jadran in južno Italijo. S severovzhodnimi vetrovi bo dotekal nad nase kraje J zelo hladen in nekoliko bolj suh zrak. , Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. OSL0 •z _ -5/2 r 1010 1020 X X z AMSTERDAM PARIZ %/lS K0BENHAVK 1/7 O — ŽENEVA e/is o MILANO O 6/21 DUNAJ 07/10 LJUBLJANA 0-1/3 BEOGRAD o5,,° 4/16 LIZBONA 15/27 o Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 url. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.51 in zašlo ob 19.24. Dan bo dolg 12 ur in 33 minut. Luna bo vzšla ob 5.17. in zašla ob 16.53. ||^^15"^PPJi0 ^ PLIMOVANJE Danes: ob 3.03 najnižje -32 cm, ob 8.51 najvisje 34 cm, ob 15.00 najnižje 47 cm ob 21.24 najvisje 48 cm Jutri: ob 3.35 najnižje -39 cm ob 9.29 najvisje 38 cm ob 15.32 najnižje -47 cm ob 21.50 najvisje 51 SNEŽNE RAZMERE Rogla Kope Krvavec Vogel Kranjska Gora Mariborsko Pohorje Cerkno 1010 Kanin Kobla Stari vrh Soriška planina Velika planina Golte Zelenica DANES TRBIŽ ČEDAD^&J O RANJSKA GORA Q TRŽIČ OVIDEM 7/2 —^N. GORICA GORICA 10/- TRST f eoREZZP^