LETO Vlil. * t i MAJ* 5 ROD stane s knjigami Mladinske matice letno 22'50 Din. RAČUNSKA COPERNIJA Tonček je imeniten računar. Vzel je 4 listke, jih načrtal, vpisal v razpredelke številke — vse tako, kot je razvidno iz naših štirih slik: 1. listek: 2. listek: 3. listek: 4. listek: Nato je prosil strica Tomaža, naj si izbere eno številko, ki je napisana na enem od štirih listkov ter si jo zapomni, toda številke ne sme povedati. Stric Tomaž je bil praznoveren, zato si je na tihem izbral število 13. Nato vpraša Tonček strica, naj pove, na katerih listkih je ta številka. Stric pove, da na 1., 3. in 4. listku. Tonček vzame te listke, sešteje na tihem števila, ki so na teh listkih napisana povsod v prvem razpredelku, to je 1 + 4 + 8, malo pocopra in pove zmagoslavno, da je tisto tajno stričevo število 13. Stric Tomaž je od začu- denja skoro padel pod mizo. Cicibani, poskusite to copernijo. Ko pridete v višje srednje šole, se vam bo ta uganka pojasnila tudi z računske strani. Paulin. REŠITEV KRIŽANKE »NOVO LETO« Vodoravno: 1. mana, 3. aga, 5. oba, 7. as, 9. rod, 11. žid, 13. in, 14. in, 15. av, 16. ona, 19. šiv, 20. obai, 21. don, 22. sen, 23. ar, 24. žaba, 25. svit, 26. li. Navpično: 1. Metlika, 2. Naš rod, 4. Goriška, 6. božični, 8. Slovani, 10. oni, 12. in, 15. Abel, 17. nož, 18. Ana, 20. os. Nagrade bodo dobili: 1. Bešter Alojzij, učenec 3. razreda v Besnici pri Kranju. 2. Vida Konda, učenka 4. razreda, Brusnice pri Novem mestu. 3. Beraus Anton, učenec 3. razreda, Jesenice, Jadranska cesta 1. 4. Samec Dušan, učenec 1. raz. viš. nar. šole, Gornja Radgona, 5. Mravljak Mira, učenka 6. razreda v Vuzenici. 6. Lukane Marija, učenka osn. šole, Komenda pri Kamniku. Za izžrebane rešilce križanke na 3. strani se razpisujejo nove nagrade. »Naš rod« izhaja v Ljubljani osemkrat med šolskim letom in ga prejemajo naročniki »Mladinske matice«, ki plačajo letno naročnino za list in publikacije »Mladinske matice« Din 22'50, v 9 mesečnih obrokih po Din 2‘50. List izdaja »Jugosl. učiteljsko udruženje« — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, zanjo odgovarja Franja Završanova. Glavni in odgovorni urednik Josip Ribičič. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. 1 3 5 7 9 11 13 15 | 2 3 6 7 10 11 14 “ 1 * 5 6 7 12 13 14 15 8 9 10 11 12 13 14 14 1 Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani (predstavnik Franci Štrukelj). KRIŽANKA Sušnik Franc 1)0 til Vodoravno: 1. stara mera za dolžino, 5. gibanje zraka, 9. domača žival, 13. glodalec, 17. žensko ime, 18. egipčanski bog, 20. vrtna hišica, 21. veznik, 22. grška črka, 24. trboveljski športni klub, 26. poljsko orodje, 28. ruska reka, 29. glavni števnik, 31. milost (tur.) ali vzklik v sevdalinskih pesmih, 32. moško ime, 34. svetopisemska oseba, 35. žensko ime, 36. kazalni zaimek, 38. veznik, 39. nota, 41. veznik, 43. veznik, 44. pesniško delo, 45. del telesa, 48. nota, 49. ptica, 50. izraz pri kartah, 52. plin, 54. svojilni zaimek, 55. vstavi »Ipa«, 57. osebni zaimek, 58. glavni števnik, 60. reka v Jugoslaviji, 62. umetnik, 64. denar, 67. vodna žival, 69. vstavi »Nin«, 70. muslimansko sv. pismo, 72. svetopis. oseba, 74. predlog, 75. vstavi »Ač«, 76. rabiš pri hlačah, 79. industrij, rastlina, 83. kdor ne more govoriti, 85. egipčansko božanstvo, 86. reka v zasedenem ozemlju, 87. moško ime, 89. predplačilo, 90. vstavi »ilo«, 92. svetopisemska oseba, 94. pokrivalo, 95. predmet, s katerega skoči pozitivna elektrika na drug predmet, 97. domovina Odiseja ali členovit otok v Jonskem morju, 99. mesto v Grčiji in izvozna luka, 101. mednarodni klub književnikov, 102. gora na Češkem, 103. zakrament, 104. prevozno sredstvo; 106. osebni zaimek, 108. krvoločna zver, 110. osebni zaimek, 111. žival, ki razjeda obleko, 113. vstavi »Rer«, 114. dela čebela, 115. predlog, 116. mlečni izdelek, 117. veznik, 118. vstavi »Aka«, 119. časovno razdobje, 120. del družine, 121. vstavi »ie«, 122. del parnega stroja. Navpično: 1. Rudarsko mesto v Srbiji, 2. svojilni zaimek, 3. grška črka, 4. tibetanski duhovnik, 5. zli duh, 6. del molitve, 7. rastlina ki raste na vrtu, 8. vstavi »Au«, 9. slovanska pijača, 10. začimba, 11. pesniško delo, 12. polotok blizu Dubrov- nika, 13. znamka čevljev, 14. vstavi »oka«, 15. oblika pomožnega glagola, 16. surov, 19. ima vsak človek, 23. osebni zaimek, 25. prijatelj (francosko), 27. predplačilo. 28. predlog, 30. kozaški poveljnik, 32. kazalni zaimek, 33. osebni zaimek, 35. mesto v Bački, 37. Rimski bog ljubezni, 39. riba, 40. nočna ptica, 42. gora v zasedenem ozemlju, 44. sestavina zraka, 46. medmet, 48. morska žival, 51. reka v Jugoslaviji, 52. pesniško delo, 53. naš denar, 56. ploskovna mera, 57. osebni zaimek, 59. učenec vojne akademije, 61. rabi hlapec, 62. poljsko orodje, 63. vstavi »Ir«, 65. medmet, 66. vrednost, 68. nočno zabavišče, 70. mesto v Vardarski banovini, 71. mesto v Dravski banovini, 75. vrsta opice, 76. začimba, 77. jugoslovanska reka, 78. svetopisemsko kaznovano mesto, 79. nota v solmizaciji, 80. predlog, 81. glasbilo, 82. del spovedi, 84. moško ime, 86. kraj pri Ljubljani, 88. južna rastlina, 91. del roke, 93. napravimo na reki, 95. vstavi »At«, 96. ploskovna mera, 97. predlog, 98. glej 8, 100. morska riba, 105. kradljivec, 107. nikalnica, 109. nota v solmizaciji, 111. osebni zaimek, skrajšana oblika, 114. osebni zaimek, 115. predlog. Veselje šolarjev in dijakov je kupovati vse šolske potrebščine pri M. TlCAR v Šelenburgovi ulici Velika izbira, trpežne in poceni potrebščine so v veselje tudi našim staršem, ki kupujejo pri Tičarju tudi vse pisarniške potrebščine Otroci, hranite in varčujte, pomnite: Iz malega raste veliko! MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA izdaja na dom domače hranilnike, najboljše učence obdaruje z zlatimi darilnimi knjižicami. Stopite tudi Vi v krog njenih vlagateljev in varovancev! ZVEZA ZOBOZDRAVNIKOV JUGOSLAVIJE Prijatelj ČKH Dokler bom hodil v šolo, bora kupoval -vse šolske potrebščine v trgovini Iv. Bonač, v Šelenburgovi ulici kjer kupuje tudi moj očke vse pisarniške potrebščine Blago Je prvovrstno in poceni, zato tvrdko tudi Vam priporočam Je dala v promet zdravniško preizkušeno SISTOM pasto za odrasle (plava tuba) SISTOM babi pasto za (rdeča tuba) otroke SISTOM zobni prašek Klišeje SISTOM ustno vodo eno- ali večbarvne, za časopise, knjige, razglednice itd., izdeluje Zahtevajte za nego svojih zob le ta od zdravnikov preizkušena in priporočena sredstva Kiisarna »Jugografika« Ljubljana, Sv. Pelra cesta 23 Polnilna peresa KNJIGARNI v veliki izbiri in po nizki ceni v ,,ULiTlljLJTISKARNI!] % V LJUBLJANI ^ 3 JI— rrniTTrTrrciruMBMiU J« IH u ] c 11 l puJi u^uiti ■ i v mariboru NAJV«2 ROD UBEŽNIK O S K A K HUDA.LES (Ilustrirala Marja Tratnikova) V. Jakec se je prebudil na trdi klopi ob peči. Vse telo ga je bolelo. Komaj je premikal ude. Glava mu je bila težka, v možganih je kljuvala žgoča bolečina. V ustih je čutil okus po nečem gnilem, oči so ga pekle. Neznosna žeja ga je žgala. Skozi nizka okna je motno sijalo zimsko jutro. V sobi je smrdelo po politem vinu, prestanih jedeh in cigaretnem dimu. Prvi hip se ni zavedel, kje se nahaja. Prestrašen je planil pokonci. Srce mu je tolklo kakor kladivo, obšla ga je slabost, da je moral sesti. Hipoma je za-drgetal po vsem telesu. Pričelo ga je zebsti. Na drugi klopi poleg peči je ležal berač. Globoko je dihal skozi široko odprta usta in narahlo smrčal. Tedaj se je Jakec trudoma spomnil preteklega dne. To je še vedel, da sta pod večer prišla v gostilno, da sta jedla in pila. Vse drugo je bilo zavito v neprodiren mrak. Naj je še tako napenjal možgane, ni se mogel spomniti, kako je prišel na klop in kako je zaspal. Loteval se ga je čuden občutek sramu. Ne, vina ne bo pil prav gotovo nikoli več . . . V kuhinji je začul ropotanje posode. Najbrž je nekdo že vstal. Dvignil se je in z negotovimi koraki odštorkljal v kuhinjo. Dekla je kurila in pripravljala zajtrk. Prosil jo je za kupico vode. »Malo več bi bil pil včeraj, pa bi danes ne bil žejen«, se je šalila in mu ponudila lonček vode. Jakec ji ni odgovoril. Poželjivo je zgrabil hladilno pijačo in pil v dolgih požirkih. Za hip mu je odleglo, toda ko je stopil v vežo, je začutil v goltancu tak gnus, da je nemudoma odhitel ven za hišo in bljuval, da se mu je želo dec trgal. Ves zbit, tresoč se po vsem telesu in šklepetajoč z zobmi se je vrnil v gostilniško sobo. Kakor pretepen pes se je stisnil v kot pri peči. In še denar je izdal za vse to! Tako težko pričakovani, bedno, pasje zasluženi denar. Koliko mu ga je le ostalo? Segel je v desni žep. Tam ga ni bilo. Tudi v levem ne. Kaj je to? Aha, v hlačnih feUM žepih mora biti. Prazni. .. Blazen strah mu je zlezel v kosti. Kje je denar? Skočil je na noge, pozabil na vse telesne težave in nestrpno obračal žepe. Kje je denar? Ali ga je izgubil? Ne, saj to ni mogoče! Saj ni nikjer bil. Počenil je na tla in pogledal pod peč. Nič! Niti sledu o kakem denarju. Nekdo mu ga je moral ukrasti. Kdo? .. . Kaj, če bi... Ni si drznil skončati misli. Bila je preveč trpka. Skočil je k spečemu beraču in ga pričel tresti za ramena. »Striček!« je hropel brez sape. »Striček, moj denar je proč! Slišite! Moj denar je izginil!« »Pusti me!« je zaspano zagodel starec. »Kaj me briga tvoj denar? Pijan si bil, pa si ga kje izgubil. Saj si ves večer balantal okrog hiše.« On da je kolovratil okrog oglov? Ni se mogel spomniti na to. Ah. saj ni bilo res! Ne, nikamor ni šel iz sobe. V srcu se mu je zopet porodil oni strašni sum. Ni mogel molčati! »Vi ste ga ukradli!« je zavpil. »Ko sem spal, ste ga izmaknili!« »Kaj? Jaz da sem ti ga ukradel?« je vzrojil starec. »Briga me tvoj denar!« Toda v njegovem glasu je bila neodkritosrčnost. Jakec je to zapazil. Zato je vztrajal pri svojem: »Pokažite mi svojo malho, če mi denarja res niste ukradli. Natančno vem, koliko imate svojega.« »Tiho!« je zarobantil berač. »Moja malha te nič ne briga!« Jakec je bil prepričan, da ga je berač okradel, a kako naj si pomaga? Sunkoma se je obrnil in zopet sedel v kot. Zeblo ga je še vedno in bolnega se je čutil. Od onemogle jeze in žalosti je bridko zajokal. Za trdno je sklenil, da z beračem ne bo več hodil. Krenil bo svoja pota. V sobo je stopil gostilničar. Ko ga je berač zagledal, je hipoma zopet začel igrati slepca in z žalostnim in pojočim glasom naročil čaja zase in za Jakca. Topla pijača je dečka ogrela in z občutkom toplote je nekoliko uplahnilo tudi telesno neugodje. Le v srcu je tiho kljuvala misel na maščevanje. Topo je gledal predse in bil kaj redkobeseden. »Ali gresta danes na semenj?« je vprašal gostilničar, ko mu je berač plačal zajtrk. »Na semenj?« se je začudil starec. »Ali je kak semenj tu v bližini?« »Da, v Zavrhu«, je odvrnil gostilničar. »Dobro uro imata do tja.« »Potem pa seveda greva«, je veselo menil možakar. »Ne smeva zamuditi prilike. Vodi me, Jakec!« Deček je brez besede ubogal. Prijel je beračevo roko in odšla sta. Snega je čez noč zapadlo za dobro ped. Bil je moker in težak, drevje se je lomilo pod njegovo težo. Zdrizasto blato jima je škropilo izpod podplatov, ko sta stopala po cesti proti Zavrhu. Hladno tišino je motilo samo cvrkutanje vrabcev in čofotanje kepastega snega, ki je tu pa tam zdrknil z drevja. Govorila sta le malo ali nič. Jakec je na redka beračeva vprašanja trmasto molčal. »Kaj se jeziš?« je slednjič čemerno zamrmral starec, ko sta prispela že prav pred trg. »Jaz nisem kriv, če si izgubil denar. No, primi me za roko!« »Denarja nisem izgubil«, je trmasto odgovoril Jakec in prijel tovariša za roko. Izraza v obrazu ni nič izpremenil. Globoko v srcu pa je gojil trdo misel, ki je ni hotel izdati niti s pogledom . . . Na sejmišču je bilo že mnogo ljudi. Živahno so vrveli okrog stojnic, barantali za blago, pozdravljali znance, se šalili in prerekali. V vrvež ljudskih glasov se je mešalo mukanje živine, piskanje piščali, glasovi orglic in zvonjenje zvona, ki je vabil k sejmarski maši. Z drugega konca trga se je že celo oglašala hreščeča harmonika. Šla sta vzdolž tržne ulice, da bi poiskala ugoden prostor, a ga nista mogla najti. Nekaj prostorov, ki so bili prosti snega, so zavzeli že drugi berači, vse ostalo je bilo zasedeno s kramarji in drugimi sejmarji. Starec je izborno igral slepca. Spotikal se je, se zaletaval v ljudi in tarnal, da je moral vzbuditi sočutje v vsakem srcu. Le v Jakčevem ga ni. Tam je vzbujal samo srd in misel na maščevanje. Ko ga je tako videl hinaviti, je bil bolj ko kdaj prej prepričan, da mu je berač ukradel denar. Ta misel ga je pekla ko ogenj. Da je mogel njemu storiti kaj takega! Njemu, ki mu je ves čas tako zvesto pomagal, delil z njim vse nevarnosti in se trudil zanj. O, naj le počaka! Jakec mu tega ne bo pozabil. Nič več se ne bo trudil zanj in lagal njemu v prid. O prvi priliki ga bo pustil na cedilu. »Veš kaj?« je spregovoril berač s prijaznim glasom. »Kar v gostilnah začniva, na sejmišče pa pojdeva pozneje, ko se nabere več ljudi.« Stopila sta kar v prvo gostilno, od koder se je čulo hrumenje pivcev in zateglo poigravanje harmonike. Na pragu jima je udaril v obraz zatohel zrak, prenasičen s tobakovim dimom. »Kam rineta?« se je obregnila ob nju mlada natakarica, ki je prihitela mimo. »Saj še gosti nimajo prostora.« Toda berač se za njen opomin ni zmenil. Potisnil je Jakca predse in ga tiščal skozi gnečo pri vratih proti sredini sobe. Tam je z stiskom roke velel Jakcu, naj prične govoriti. Toda Jakec je molčal. Berač je ponovno stisnil. Jakec je bil tih kakor riba. Topo je zrl predse in zdelo se je, da niti ne vidi ljudi, ki so sedeli za mizami. Tedaj je berač snel klobuk in zajavkal: »Usmilite se reveža, dobri ljudje! Ubog slepec sem, siromak; nikdar ne vidim lepega božjega sveta, kakor ga vidite vi. Težko se živim in še za tegale nebogljenega otroka, svojega sinka, moram skrbeti!« Nekaj dinarjev je zažvenketalo v klobuk. Tedaj se je Jakec zdramil. Prevzel ga je občutek, kakor takrat, ko je s kamnom razbil okno na kmečki hiši. Sunkoma je iztrgal roko iz beračeve ter odskočil kakor človek, ki je ugledal strupeno kačo. »Laže!« je zavpil in oči so mu zagorele. V gostilni je hipoma vse utihnilo. Berač se je zdrznil, kakor od strele zadet in se preplašeno ozrl. Storil je negotov korak proti vratom. »Laže!« je kričal Jakec vedno glasneje. »Saj ni slep! Ravno tako dobro vidi, kakor vsak izmed vas. Snemite mu očala, pa boste videli. Laže! . . . Jaz nisem njegov sin in prav nič ne skrbi zame! Celo okradel me je! Moj denar mi je vzel!« V gostilni je zašumelo kakor v panju. Pivci so skočili izza miz. Berač je preplašen planil proti vratom. Nekaj trdih pesti ga ie prijelo. Gostje so se gnetli proti beraču in se drli vsi vprek: »Držite ga, lopova!« »Tak nesramen slepar!« »To ti je mojster! In kako je tarnal!« »Miha! Prismoli mu eno!« »Kaj ga boste tepli! Krčmar naj stopi po orožnike.« »Saj res! Orožnikom ga dajte!« »Ah, kaj! Nekaj batin mu ne bo škodilo. Si bo vsaj zapomnil, kdaj je sleparil poštene ljudi!« Nekaj trdih je priletelo na beračevo glavo. Nekdo mu je izbil črne očale in se zadrl: »Ho, ho! Le glejte ga, kako bistro gleda. Kakor miš iz moke. Pa pravi, da je slep!« Berač se je izmikal udarcem in prosil usmiljenja, a vse njegove prošnje niso nič zalegle. Hrup je bil vedno večji in kdo ve, kako bi se starcu še godilo, da nista stopila čez prag dva orožnika. Vsi vprek so jima pričeli pripovedovati, kaj se je zgodilo. Orožnika sta se prerila do berača in ga pozvala, naj jima sledi. »Kje pa je deček?« je vprašal eden izmed njiju. Da, kje je deček? Tedaj so šele zapazili, da Jakca ni. Izginil je kakor kafra in nihče ni vedel, kdaj. Kam je le šel? Začudeno so gledali drug drugega in se spraševali, če ga je kdo videl. Ne, nihče ga ni videl. Šele gostilničarjeva dekla je čez nekaj časa povedala, da je videla dečka, kako se je sredi najhujšega hrupa spretno izmaknil čez hišni prag in izginil v množici na sejmišču. Eden izmed orožnikov ga je nekaj časa iskal tam, a ga ni mogel izslediti. Opustil je iskanje in skupno s tovarišem odgnal berača v občinsko pisarno. Tisti čas je korakal Jakec sam samcat že daleč zunaj trga po zasneženi cesti. Sneg je enakomerno naletaval... (Se nadaljuje.) O TREH NEVESTAH V PUKŠAH FRANJO C I C E K (Ilustriral France Podrekar) Na pustni torek se je Žvigačev Irga spomnil, da ima doma tri brhke hčere, godne za ženitev. Prva je bila okrogla in debela kakor repa, druga se je držala kakor kisla kumara in tretja je bila sloka kakor suha južina. Vse tri pa so dišale po česnu in čebuli. So dične te tri hčere rade jecljale in čebrale, kar ni imelo ne glave, ne repa. Pa so prihajali in odhajali ženini ter kimali z glavo: »Ni za gospodinjo. Je v njej preveč jezika in prazne slame.« Je napravil Irga oklic in ga nesel tri fare daleč in je razglasil: »Tri brhke in bogate imam hčere, zrele za možitev. Pukšanskim falotom ne dam nobene. Tem že ne. Zdaj pa poslušajte! Za doto in balo dobi vsaka žlico in skledo, dve rjuhi in pol brisače, mernik boba in dva peharja fižola, polno nogavico papirnatih cekinov, mastno kašnato klobaso in vsako tretje leto mačko.« Zastran mačke je bila reč sitna. Kajti je imel Irga le eno mačko in kako jo naj da za doto trem, da se ne krši pravica in da je zakonu ustreženo: vsaka dobi enako. Stopili so skupaj občinski možje in poklicali mladega Frgačevega Šaneja, ki ga menijo dati naprej v šole, da postane strgan dohtar. Je razložil Frgačev Šani, ki so mu pravili tudi Špukšani, kajti je znal imenitno pljuvati skozi zobe. »Tri sestre so tri tretjine in vsaka je ena tretjina in dobi eno tretjino. Doto razdelimo torej na tretjine. Kako pa dobimo tretjine, ha?« je zmagoslavno vprašal osuple može. Nihče ni vedel, pa je po- vedal Šani sam: So prignali mačko, jo izmerili in hoteli deliti na tretjine. Pa se je zadrl konjederec Lukež Firbec: »Ni pravica! Zadnja hči dobi samo rep. Je rep že sam ena tretjina mačke. Kako pa naj lovi rep miši, če nima glave in ne krempljev?« Pa so možje ugibali in spoznali, da bo res tako. Še Šani se je vdal in pokorno molčal. Pa so sklenili in zapisali, da se mačka ne da deliti in so vse raču-nice za nič, pa da imej mačko prvo leto prva hči, drugo druga, tretje tretja in tako zopet od začetka. Tako so rekli in napisali pismo za oklic. Si je Irga oslinil palec in se podpisal. Je slišal oklic v daljni fari Nace Štrbuncelj. zavihal si je brke in klobuk in šel v svate. Ga je opazila srečna mati treh srečnih nevest skozi okno in je dejala: »Ženin gre, svatovski ima klobuk in čik v ustih.« So zavriskale vse tri neveste, zajecljale in zabrlajskale nekaj, kar ni imelo ne repa, ne glave. »Da ste mi to pot vse tri lepo tiho«, je ukazala skrbna mati. »Lepo sedite za mizo in če vas ženin kaj vpraša, samo pokimajte ali odkimajte z glavo, govorila bom že sama. Zato, dekleta, jezik za zobe, da nam tudi tokrat ne uide zali ženin.« Je vstopil Nace Štrbuncelj, pa so sedli okoli mize. Na mizi so že čakali sijajnega ženina pisker kislega mleka, muha z močnikom in kozarec iza-bele. Mati je bila nadvse nežna in od sile ljubezniva, lepo je govorila o vremenu in Žvižgačevi bogatiji, skrbne in pametne da so njene hčere, da jih je kar škoda od hiše in bo ona, dobra mati, po gostiji najbrž od žalosti umrla. Je tuhtal Nace in se je spomnil, da ne ve še niti njih imen. Je vprašal najstarejšo, kako da je žlahtno njeno ime. »Mhm«, je pokimala. »Mhrn«, je odkimala druga. Tretjo, najmlajšo je od' sile srbel jezik. Že je odprla usta na stežaj, da pove kaj. Pa je hudo, strašno hudo pogledala mati in usta so se na mah zaprla kakor vrata nebeška pred grešnikom. Vse bi šlo lepo po sreči, prav gladko bi šlo, da se ni spomnil lepo rejen in radoveden mlad ščurek pod pečjo, da si ogleda dičnega ženina od bliže. Silna radovednost ga je gnala. Pa je prilezel na svetli dan in je lezel previdno za Nacetovim hrbtom po zidu. Skrbno je tipal, kakor da pleza na Triglav po severni steni. Je srečno prilezel nad Nacetovo glavo in si jo začel ogledovati. Pa ga ščurka nemarnega zagleda najmlajša hči. Hudo jo je srbel jezik. O ščurku mati ni ničesar rekla. Torej ščurek ne spada v materino prepoved, pa je kokodajsnila: 1(16 »Ppp-poglejte, mama, tam pa živalca leze!« Se je ustrašila mati in se je čudom čudil Nace. Pa se je bistro spomnila druga hči materinih besed in je junaško vsekala vmes: »Ppp-pa ne veš, da moramo tiho biti?« Je zmagoslavno pogledala najstarejša, češ, obe sta ga polomili, le jaz ne. Tlesknila je z rokami po mizi, da je od strahu in veselja poskočil kozarec z izabelo in je gibčno poskočil naravnost Nacetu pod nos in na čik. Svečano je postavila najstarejša in najpametnejša roke v bok in zahehetala: »Ppp-ddd-dobro, da jaz nisem nič rekla.« Nace je pljunil in se zasukal, da je veter skoraj ščurka vrgel s stene. Zgrabil je klobuk in jo ucvrl skozi vrata. 1POGLEJMO! VASTUŠKIM Pa poglejmo, kaj bi bilo, če bi se voščila, ki jih novo leto nosi, tudi izpolnila! V šoli vsi bi prvo uro vse na pamet znali, potlej bi do konca leta se samo igrali. Da se vsakemu po želji, obneso voščila, rad bi videl tvoje lice, zemljica premila. Kot bi mignil, ozdraveli bi čez noč bolniki in brez posla bi ostali vrači in zdravniki. Polje bi samo rodilo, nihče bi ne garal; umreti bi ne bilo treba, če bi kdo ne maral. ODKK/TOSKČ^ ŽECJA (N e m S k a narodna) V starih časih so davkarji hodili okrog in izterjavah davke. Če kdo ni mogel plačati, so mu zarubili živino, polja, hišo. Gre tak davkar po cesti, pa se mu pridruži peklenšček. »S teboj pojdem«, reče peklenšček. »Pa daj!« odgovori davkar. »Mi vsaj ne bo dolgčas.« Prideta do prve vasi. Tam se mati jezi na porednega otroka: »Le čakaj, peklenščka bom poklicala, da te odnese/« »Ali slišiš?« pravi davkar peklenščku. »Otroka ti ponuja! Kar vzemi ga!« »Ne, ne bom!« odgovori peklenšček. »Saj mati ne misli zares. Le tako pravi, da bi se otrok prestrašil.« Prideta do pašnika. Tam pase pastir prašiče. Nekaj prašičev je ušlo na njivo. »Da bi vas peklenšček!« se jezi pastir in prežene prašiče z njive. »Ta ti pa prašiče ponuja«, pravi davkar peklenščku. »Kar vzemi jih!« »Tudi ta ne misli zares«, odgovori peklenšček, »če bi se kateri ]>rašič izgubil, bi ga moral on plačati.« Prideta do kmeta, pri katerem je moral davkar izterjati davke. Kmet je mlatil v skednju. Ko zagleda davkarja, vzdihne: »Da bi ga vrag!« »Ta pa je mislil zares!« reče peklenšček in odnese davkarja v svoj dom. MAŠ DEDEK FRAS ROŠ Naš dedek star je osemdeset let. Je siv, koščen in gluh in vid mu peša, pri hoji se na palico obeša, rad godrnja na ta neugnani svet. V novembru legel je na toplo peč, v hropečih prsih ga je kašelj zgrabil, hudo se mu je še tobak zagabil, še nasmejati ni hotel se več. In o božiču pil je lipov čaj, dišale idso mu potice sladke in tožil je, da le še dneve kratke med nami bo, potem bo vsemu kraj. A zdaj je februar, kopni že sneg. Pomlad cvetoča kmalu se prismeje, že topel veter k nam od juga veje, trobentic, zvončkov poln je sončni breg. Naš dedek star je osemdeset let. Z zapečka zlezel je in že smehlja se. Prebil je srečno trde, mrzle čase. Kako vendar še lep in ljub je svet! CKiBANOVaROD PALČEK V KLOBASI (Belokranjska) LOJZE ZUPANC (Ilustriral Mirko Šubic) Dandanes ni več palčkov na svetu. Časih pa so bili. Še posebno mnogo jih je bilo v Beli Krajini. Palčki so bili nagajivi možički. Nekoč je neki palček prilezel skozi špranjo v vratih v hišo, kjer so imeli tisti dan koline. Gospodar je delal klobase, palček pa se je skril v škorenj pod pečjo in pričel vpiti prav tenko: »Hej, ti pa ne znaš, ti pa ne znatš delati klobas!« Gospodar pa hud, je odvrnil z debelim glasom: „Pa daj ti, če znaš bolje!« Ker pa je palček le zmerjal in zmerjal, ga je gospodar poiskal. Izvlekel ga je iz škornja, ga potisnil v krvavico med kašo in zavezal klobaso. V hišo je prišla ciganka. Ukradla je klobaso, v kateri je bil palček. Le-ta je pričel na vsa usta kričati: »Ciganka —- tatica, ni tvoja klobasica; nesi jo nazaj, če ne te bo policaj!« Ciganka se je ustrašila, spustila v veži klobaso na tla in zbežala. Tisti čas je prišla mimo mačka. Zagledala je na tleh klobaso. Brž jo je pograbila in že hotela zbežati z njo na podstrešje, ko je pričel palček v klobasi kričati: »Mačka — tačka, boj se volkodlačka; bo prišel k tebi v vas, ker si tatič klobas!« Mačka se je ustrašila, spustila na hišnem pragu klobaso iz gobčka in zbežala. Pod večer je prišel domov pes. Ves dan se je potepal. Bil je lačen. Kar je zagledal ' na pragu klobaso. Že jo je pričei trgati, ko ' se je oglasil palček: »Možiček — ta tiček, poslušaj me psiček: iz gobčka ti klobaso spusti, če ne dobiš jih po čeljusti!« Od strahu je pes zacvilil, spustil na tla že natrgano klobaso in jo odkuril. Palček se je rešil iz klobase in odšel v gozd na svoj dom. m ji j n i c ji Majdiča je še majhna. Ne zna še dobro govoriti. Kakšenkrat pa tudi malo zajeclja. A je pridna bolj ko drugi vsi. Zjutraj prva vstane in k mami v kuhinjo teče. Pa vse uboga. Najrajši gre kruhek kupovat. Kruh dobi pri peku. Pek jo rad posluša, ko tako otročje govori. „No, kaj bi rada, Majdiča?“ vpraša pek, ko jo zagleda. Majdiča lepo pozdravi in potem pove: „Moja ma, moja ma, moja mamica je lekla, naj vas vplasat glem, ce je klu, ce je klu, ce je kluhek zame in za nase ze pečen, ce pa klu, ce pa klu, ce pa kluhek ni pečen, naj vam se to povem, da en ma, da en ma, da en majhen stlukeljcek ta cas pojesti smem!“ 'l/l M Ji Š KAR E JOSIP RIBIČIČ (Ilustrirala Ksenija Prunkova) Cigumigu, dudeldu, pustni torek je že tu! Holadrija holadri, vse na svetu zdaj nori. Maškare skačejo in plešejo, se smejejo in vpijejo. Potem pa v krčmo zavijejo. Tam vriskajo in piskajo, pepelnično sredo čakajo. „Pojdiva plesat še midva!" sta rekla očka in mamica. In sta res odšla. Otroci pa so ostali sami doma. So morali zgodaj zaspati, v gorki postelji ležati. r"i) 171 A komaj sta očka in mamica odšla, že skoči Franček iz postelje na tla. Potem še bratce zbudi: „Holadrijo, holadri, vstanite vsi! Se bomo namaškarali, pustni torek praznovali!“ Zdaj so še bratci vstali, luč prižgali, se namaškarali. Franček je bil pajaček. Tonček se v mamino obleko je zavil. Jakec se z belo je rjuho pokril. Pepček je kožuh očetov oblekel. Božidarček očetov cilinder je privlekel, čez ušesa se z njim je pokril, v mamino lisico se ves je zavil. „ Poslušajte zdaj me vsi!“ Franček govori. „Brez godbe pusta ni!“ „Pa bodimo godba mi!" se eden bratcev oglasi. „Franček pa naj bo kapelnik, naše godbe poveljnik!“ reče drugi. „Bo na stolčku stal, nam znamenja dajal!" In v kuhinjo so odvihrali, vsak svojo godbo poiskali. Tonček pokrivače in velik škaf: „To bo moj boben, bim, bam, bum, čindara!" Jakec kavni mlinček: „To bo moja lajna, dideldu, didelda!“ Pepček lijček: „To bo trobenta moja, trari tralala!“ Božidarček ponev in kuhalnico: „To bo violina moja, cigu-migu, fidelda!" Iz veže je še kuža priskakal. Z repkom je migal in čakal, kaj bo. Franček dvigne roko, se v sredo postavi in gleda grdo: „Ena, dve !“ Pustna godba že igrati začne: „Cigumigu, dadelda", cvili violina. „Trara, hopsasa", trobenta trobenta. „Dudelda, dudeldi, se lajna oglasi. „Bum, bam, bum“, boben zabobni. Nazadnje še kužek gobček odpre: „Uuua, uuui, uuue.“ Po vsej hiši godba buči, sosedove tri otroke zbudi. Potrkajo na steno sosedovi: „Kaj pa pri vas se godi?" Franček - kapelnik odgovori: „Pri nas veseli smo vsi. Godbo imamo in maškare pustne zares. Če ste sami, pridite na ples!" „Sami smo, kmalu pridemo!" sosedovi trije rečejo. Kmalu se vrata odpro in v sobo sosedovi stopijo. Še lepše kot godci so se namaškarali. Najlepše obleke staršem iz omar so pobrali. Franček dvigne šibo: „Hoj, zdaj pa ples! Pusta bomo praznovali mi zares. Bo igrala godba: tralala, plesalci pa plesali: hopsasa!“ Godba veselo zaigra. Sosedova dva se objameta, divje zaplešeta. Tretji pa kužka za tačke okoli pelja. Kužek prestrašen za njim caplja. Ko prvega plesa je konec, sosedova Majdiča pravi: „Pri nas pa so krofi v omari." In že jo domov ubere. Tam vse krofe pobere. Lepo na krožnik jih strese, veselim godcem pokazat prinese. „Kaj niso lepi?" se Majdiča smeji. Po vrsti krofe deli. Le kužek nič ne dobi. Ko krofe pojedo, še prste si poližejo, skrivaj pa na krožnik gledajo. Najlepši krof ostal je še tam! „Kdo pa tega bo ham, ham?“ se Božidarček oglasi. „7a bo pa moj!“ Franček odgovori. „Jaz sem godbe kapelnik, veselice poveljnik !“ „Uuu“, zajoče Božidarček. „Krof je moj! Jaz sem ga prvi zagledal!“ „Laže!“ se Pepček oglasi. „Jaz sem ves čas ga že gledal!“ „Ne!“ rečejo sosedovi trije. „Ta krof nihče drugi ne poje, kot mi trije. Ga mamica je naša spekla. Naj ga mi pojemo, nam je rekla!" In godci in plesalci so skočili, se proti krofu zapodili. So se ruvali, lasali, si lica opraskali. Krof pa padel je na tla. Tam so ga pomandrali. Tedaj so vsi naenkrat zajokali. Sosedovi trije pa so jo domov ubrali. Se prej pa so dejali: „Le čakajte, vse mami povemo! Pa maškare z vami se nikoli več ne gremo!" „Mi pa ne z vami! Se bomo že sami igrali! Prava reč! Saj nas je več!" so godci za njimi vpili. Potem so luč ugasnili in v postelje gorke se skrili. Tam so jokali, dokler niso zaspali. Le kužek ni jokal. V temi krof pomandran je poiskal. Veselo ga je pobral, ga hitro pojedel in mirno v kotu zaspal. '///} ’ I 'S'/// A zjutraj, joj, zjutraj je nekaj bilo, ko očka in mama sta se vrnila in se v sobi ob obleke spotaknila. Nihče ne ve, kaj je bilo in kako. A je moralo biti hudo. Kajti le glejte: Naše pustne maškare so se v sredo zjutraj držale tako: nOCNI ŽABEC Zimski mraz gre čez poljane, vse so v snegu zakopane. Tod zemljo pa žabčev ata in pa mama dom imata. JHahko bi oba vesela zimo dolgo preživela, pa je zbolel žabčev oče; kašelj v grlu mu ropoče, trga prst ga v levi nogi. fAh, to hudi sta nadlogi. H? postelj so ga položili. Spolni mož se ženki smili, na možička se ozira in mu časopis prebira, da je možu krajši čas. OKo pa pride vesna v vas, ko bo polje polno rož — no, takrat že zdrav bo mož! Zopet bo veselo skakal,\ i v lužah kožo si namakal. ‘Tjreba pač je potrpeti, včasih težko je živeti!. . . nunnr — pavcin PRI Drugi dan je WM oblekla v nedeljsko . Na belo mu je privezala Iin na^> mu je po- Aj' p BJ* SADILA fe/Z LEPIM f DOMAČEGA ^ . N ATO Sl JE ŠE PRIVEZALA SVILENO NA GLAVO IN REKLA: „HaJD, (M, GREVA H IS, ON TI BO ŽE VSE ZBIL IZ TRDE £/.“ Ko STA PRIŠLA DO MALE , JE STAL OB OKNU IN ZBIJAL S NA KONCU PO SIPI m m. Mati si je popravila na glavi in po- . „KaR NAPREJ!“ REČE fH. OdPRO JE NA TRKALA NA IN i in (St vstopita. Sredi E Plf, SE NA kS MIZI SO # IN IN VSE POLNO & IN Z NITJO. 175 Irnl inWw PolPll inB^so povsod raztreseni S®. „Dober DAN, GOSPOD K4> POZDRAVI §M. „PrOSIM, VZEMITE MOJEGA ZA KROJAŠKEGA UČENCA.« ODGOVORI fH: /*i 4SP „Cemu ml bo IMS? Ni dela počiva že od velike !•§. Dandanes kupujejo vsi: m3* in IN ZE NAREJENE ir V MESTNIH da! Vsem JSSm v vasi sem sešil lepe . Nekoč . Prišel JE GOSPOD , PA SEM VZEL ZA ČRNO rfi. Č /E SE JE KDO , SEM MU JAZ POROČNO CM NAPRAVIL, Imel SEM V DELU ZIMSKIH ST IN IN DA NISEM UBOGI tm VEDEL, KJE SE ME GLAVA DRŽI. Danes pai Še ljudje @31^ sami. Na O bom prišel. Popotno / bom vzel v ^ in bom šel od do prosit^!« Mati je povesila glavo, prijela ZA ^ IN REKLA: „Pa ZBOGOM. Če NE MORE POSTATI ills, PA NAJ POSTANE In JE PELJALA o n e ni a n n n F. J n e r e * a k (Iz češ Sine) 3)edek je posadil repo; velika je zrastla, prevelika. 3)edek je hotel repo izpuliti iz zemlje: potegne vleče, izpuliti ne more. ZNa pomoč je poklical dedek babico. žBabica prime dedka, dedek repo: potegneta — vlečeta, izpuliti ne moreta. ^Babica je poklicala vnukinjo. Vnukinja babico, babica dedka, dedek repo: potegnejo — vlečejo, izpuliti ne morejo. Vnukinja je poklicala psička. Psiček vnukinjo, vnukinja babico, babica dedka, dedek repo: potegnejo — vlečejo, izpuliti ne morejo. 3?siček je poklical mačko. SViačka psička, psiček vnukinjo, vnukinja babico, babica dedka, dedek repo: potegnejo — vlečejo, izpuliti ne morejo. ŽMačka je poklicala miško. žMiška mačko, mačku psička, psiček vnukinjo, vnukinja babico, babica dedka, dedek repo: potegnejo — vlečejo — izpulijo jo. KOZI Dve kozi se srečala sredi brni. Brv je ozka, ne moreta kar tako druga mimo druge. »Ogni se!« reče prva koza. »Ti se ogni!« odgovori druga. »Jaz sem prišla prva.« »No, to bi bilo lepo, da bi se tebi ognila jaz, ki sem starejša!«, vpije prva. Beseda da besedo, nobena noče popustiti. Pa se v jezi zaletita druga v drugo s tako silo, da padeta z brvi. V mrzli vodi se shladita in se komaj rešita vsaka na svoj breg. A OSEC IN SCON Osel sreča slona. Dolgo ga gleda, potem pa reče: »Povej mi, slon, kako je to, da se človeku zde moji uhlji tako smešni, tvoji pa ne! In vendar so tvoji mnogo večji od mojih!« Slon nekaj časa premišljuje, potem pa odgovori: »Veš, to je pa zato: Moji uhlji so res večji, a jaz jih ne nosim tako navzgor štrleče kakor ti. Jaz se z njimi ne baham!« Jitfitt jt Man. Senttk skezi ekne st jt zasmejal: 'JLiAeCj&aj se nisi st naspat1"Aifitt se ebrnt in odvrne:,, Senitk ztati nt smti mt izdati, /isem st poštevanke util. Zate bom Man. dem mame natakal, ves dan prtsp.all" }t mamita priiCa,Jtihca budita,ga n sete pedila. Jlifitt jt stekatt mite jekafc,, Joj, ma* ma,dan€5 sem trota n hu de. Xt slišim na tne afie, nt indim na ene ehe. % u> medveda ima Laponec veliko spoštovanje. -Laponci so prepričani, da razume medved vse, kar oni govore. Zato se morajo laponski lovci točno ravnati po raznih običajih, da se ne bi medvedov duh nad njimi maščeval. Ubitega medveda morajo razkosati pred kočo, njegovo meso ne smejo prinesti v kočo skozi glavni vhod, temveč skozi kako drugo odprtino. Tudi ni dobro imenovati medveda z njegovim pravim imenom, temveč s kakim drugim, n. pr. »gorski velikan«. To pa zato, da ne opazi, da se o njem pogovarjajo. Ko Laponec ubije medveda, se mu zahvaljuje, da se je pustil ubiti in da ni lovcu polomil orožja. Ko nesejo možje mrtvega medveda proti domu, se La-ponke oblečejo v najlepša oblačila. Medvedove kosti zakopljejo v zemljo, zato da bi spet oživel in dovolil, da ga še enkrat ubijejo. Ob mrtvem medvedu se zberejo vsi domači in glasno moleč prosijo medvedov duh, naj poišče še druge medvede. Tem naj pove, kako so njega spoštovali. Zato naj se kar mirno puste tudi oni ubiti. Zadnja slika nam predstavlja laponsko poroko. Na poročni dan mora nevesta prva vstati. Za vse goste mora skuhati kavo. Pri tem pa se mora delati, kot da ne ve, da je njena poroka. Za vse ostalo pa skrbi nevestina mati. Ona tudi določi, kateri gostje smejo s poročnim parom v cerkev. Družica mora obleči nevesto. Pri tem mora nevesta jokati in mora biti zelo slabe volje. V cerkev se odpeljejo na saneh, v katere so vpreženi severni jeleni. Severni jeleni pred sanmi novo-poročencev imajo posebno lepo vprežno opravo. Po izvršeni poroki v cerkvi, se prične poročni obed, ki traja zelo dolgo. Tedaj obdarujejo sorodniki nevesto z lepimi darili. O SPANJU Naše telo je podobno stroju. Ako hočemo, da bo brezhibno delovalo, mu moramo dajati hrane in skrbeti, da se prezgodaj ne izrabi. Ako pustimo, da teče motor, kolikor hitreje more in ne- prestano, tedaj se kmalu izrabi in začne nagajati. Popravimo ga sicer za silo, a postane le nezanesljiv in manjvreden. Podobno je z našim telesom. hitre vs[tavanji;. Spanje živčno zdravega človeka Nekateri ljudje se radi bahajo: »Zame ni ne praznikov, ne nedelj, jaz ne poznam počitka!« Menijo, da so junaki, pa so le zaslepljeni nevedneži. Ne vedo, da potrebuje njihovo telo tudi počitek. Kdor hoče ostati zdrav in kdor hoče doživeti starost, ne sme biti suženj dela, temveč njegov gospodar. Po delu zahteva naše telo primeren počitek, da se prehitro ne izrabi. noči. Stara trditev, da je spanje pred polnočjo najbolj zdravo, se tu potrjuje. Prav polagoma postaja njegovo spanje lažje in proti jutru zelo rahlo, tako da se prav lahko vzdrami in da vstane z lahkoto. Spanje nervoznega človeka je skoro nasprotno. Vkljub utrujenosti ne more takoj zaspati. Živčna razdraženost in razna premišljevanja ne v ~PfeSu//t Spanje nervoznega človeka Najboljši počitek je spanje. V spanju se živčne celice odpočijejo in osvežijo. Pri zdravem spanju počivajo vse živčne celice v naši lobanji in človek zapade v nekako nečutno stanje. Le tako spanje nas popolnoma osveži. Ako pa ne počiva vse možgansko živčevje, nas motijo v spanju dolge sanje. Tako spanje ni popolno ' in ni pravi počitek. Po takem spanju se človek čuti trudnega in nerazpoloženega za delo. Na žalost je čas, v katerem živimo, premnogokrat kriv, da nc moremo priti do pravega odpočitka. Vse drvi nekam naprej, brez miru in pokoja. In tako je nastala nova splošna bolezen, ki jo imenujemo nervoznost. Nervozni človek je živčno bolan. Njegovo spanje je povsem drugačno od spanja živčno zdravega človeka. Zdrav človek, ki gre že zgodaj spat, spi trdno že pred polnočjo in traja pri njem globoko spanje do par ur po pol- dovolijo, da bi se živci umirili. Tako postane spanje nervoznega človeka že v začetku noči površno in preide v globje spanje šele proti jutru. Torej približno šele tedaj, ko mora človek vstati. Nervozni je zjutraj neprespan, zbit in nima veselja do dela. Kako pomagati? Mnogokrat pomaga že kratek večerni izprehod. Nekaterim pomaga tudi to, da pojedo kak sad: jabolko, pomarančo ali košček čokolade. Zaradi te nove hrane mora želodec začeti prebavljati. Proti želodcu sili nekoliko več krvi, ki razbremeni možgane. Popolnoma napačno pa bi bilo, če bi želodec preobremenili, Zato moramo večerjati čim bolj zgodaj. Komur tudi to ne po-' maga, poizkusi na drugačen način ure-' diti svoj krvni obtok, ki je kriv nespečnosti. Za to je kaj primerno zdravljenje z vodo. V lažjih primerih zadostuje polivanje nog. To se mora zgoditi zvečer tik preden lezemo. Take kopeli so lahko kratke mrzle ali mešane. Mrzle trajajo 1 do 2 minuti v vodi z 12 do 16 stopinj gorkote, gorki polivki pa 10 do 15 minut v vodi 36 do 40 stopinj. Za mešane potrebujemo dve posodi. V eni je hladna voda, v drugi vroča. Najprej položimo noge v vročo, in sicer 3 do 4 minute, nato v mrzlo 1 minuto. Tako trikrat in ne- hamo z mrzlo kopeljo. V težjih primerih pa mora pomagati zdravnik. Kajti človek delj časa prestane brez hrane kot brez spanja. Najbolje pa je, da odvrže človek vse skrbi, ko leže v posteljo. (Po Venzmeru.) MLADI SMUČAR Slalom. Slalom, norveško sla-laam, je smuk po zaviti progi, ki jo označujejo zastavice, tako zvana vrata. Ta tekma F P F f Nekaj načinov za postavljanje vrat pri slalomu se vrši na odprtem strmem pobočju z majhno višinsko razliko. Najlažja izvedba take tekme je na zamrznjenem srenastem snegu. Ako je sneg mehak, ga moramo steptati odnosno potlačiti, da padci ne puščajo globokih sledov. Proga je označena s pari zastavic (ali smrekovih vejic), ki tvorijo vratca in jih mora tekmovalec presmučati v pravilnem vrstnem redu. Ta vratca naj bodo 2'50 m do 3 m široka. Za izvedbo tekme je potrebnih 20-*-30 vrat, ki naj bodo sestavljene v raznih oblikah, kot jih kaže slika. Pri slalomu mora smučar dobro obvladati vse smuške like, treba pa je tudi mnogo spretnosti in poguma. Kdor progo najlepše presmuča in doseže najboljši čas, ta je zmagovalec. Le najbolj spretnim slalomcem se to posreči, zakaj mnogi v preveliki brzini zgreše vratca, drugi pa so prepočasni in izgube na času. Ako vam bo sv. Peter natresel proti koncu zime še kaj snega na zemljo, preiskusite svoje smučarsko znanje v zanimivi slalom tekmi. Ni treba trkati na nobena vrata, ker so vsa odprta. Pazite, da ne boste pri plugu orali z glavo po skorjastem snegu, ker se vam bo sicer na nosku poznalo, da ste zmagovalci v — padanju. Dobro zabavo! Smuk! Janko Sicherl Smuk skosi vratca »ROBNE ZANIMIVOSTI Naše rildarslvo V prvi polovici lanskega leta smo dobili iz zemlje premoga . 1,575.000 ton lignita . 464.000 „ železne rude . . . . 179.000 „ bakrene rude . . . 266.000 „ svinčene rude . . . 105.000 „ boksita 105,000 „ pirita 38.000 „ kromove rude . . . 25.000 „ magnezita . . . . 15.000 „ manganove rude . . 1.000 „ antimonove rude . . 370 „ nafte 2.293 „ asfaltnega kamna . . 51 „ zemeljskega plina 684.000 m3 Kakšno blago kupujejo pri nas I(ali]ani? V trgovinski pogodbi z Italijo je našteto sledeče blago za izvoz: les, govedo, perutnina, meso, jajca, ribe, pšenica, turščica, premog, oglje, konji, svinje, svinjske gnjati, ječmen, fižol, suha povrtnina, suhe slive, suho sadje, zdravilna zelišča, razne kože, črevesje, perje, seno, otrobi in gobe. Vse to žele Italijani dobiti iz naše države. Povečanje pomorskega prometa Pred leti, ko je bila kriza na višku, je preostajalo našim paroplovnim družbam mnogo ladij neuporabnih. V zadnjih dveh letih pa se je to stanje zboljšalo in sedaj ladij že primanjkuje. V lanskem avgustu je prišlo v naša pristanišča 10.650 ladij (lani 9784, predlanskem 9483). Stroški za oboroževanje Društvo narodov je izračunalo, da so plačale države za oboroževanje leta 1925. »samo« 3,5 milijarde zlatih dolarjev, 1. 1930. je ta vsota narasla na 4,3 milijarde, naslednje leto je bila na isti višini, 1932. 1. je bila »le« 4,2 milijarde, 1. 1933. je znašala 4,4 milijarde, leta 1934. pa 4,9 milijarde. Predlanskem (1935) je zrasla vsota na 5,4 milijarde, lani pa so jo že zopet prekosili. — Za kaj bo služilo vse to orožje, ki je bilo tako drago? Koliko bolnišnic, šol, zavetišč za onemogle in drugih koristnih naprav bi se lahko naredilo za ta denar? O kopeli V Njujorku v Ameriki so pred kratkim zborovali zdravniki. Razpravljali so tudi o koristi kopeli. Neki znan zdravnik je iz izkušenj trdil, da ni dobro polivati se z mrzlo vodo po vroči kopeli, kar delajo ljudje, ki si na ta način menijo utrditi telo. Ta zdravnik je svaril pred prevročo kakor tudi pred premrzlo kopeljo. Kopel naj ne bo bolj vroča od 35° C. Kdor se stalno koplje v prevroči ali premrzli vodi, ta po mnenju tega zdravnika uničuje svoje telo ravnotako, kakor ga uničuje pijanec, ki stalno pije alkohol. Kopel mora biti prijetna. Ko se kopljemo, ne smemo imeti občutka, da nas peče ali zebe. Kako dolgo pišemo s svinčnikom? Iz česa je svinčnik, kako nastane in koliko stane, je \sakomur znana stvar. Kako dolgo pa človeku lahko služi, o tem je malokdo razmišljal. Neverjetno dolgo! Povprečno bi se dalo s svinčnikom potegniti 60 km dolgo črto, preden bi bil izrabljen. To je razdalja Ljubljana—Triglav, ali Trst—Reka! Koliko tehta pičica na »i«? Da, tudi ta ima svojo težo! Razpolagamo s tako občutljivimi tehtnicami, da to lahko ugotovimo. Vzeli so list papirja, napisali nanj nekaj besed in ga točno iztehtali. Potem so napravili na »i« piko, ki so jo prej namenoma izpustili, ter ponovno stehtali papir. Ugotovili so, da se je teža zvišala, in sicer za 0 000000129590 grama. To je teža pičice na »i«. 1A MALE. GOSPODARJE »Operacija« na sadnem drevju Vsak vrtnar in 6adjar ve, da je rakasto drevje bolno in da je rak na drevju rana, ki se mora zdraviti. Zato obreže rano okrog in okrog, potem pa namaže vso rano s cepilno smolo ali s kako drugo snovjo. A vkljub temu se mu ta bolezen širi po drevju njegovega sadovnjaka. Njegovo zdravilo je morda nekoliko pomagalo rakastemu drevesu, preprečilo pa ni, da bi se bolezen ne širila. V zadnjem času so nekateri tuji vrtnarji našli nov način zdravljenja te bolezni. Seveda ne bo tudi ta način odpravil bolezni sploh, ampak jo le zdravil. To bolezen bomo odpravili le tako, ako bomo že vnaprej preprečili, da se ne bo mogla širiti. To dosežemo, ako kupujemo popolnoma zdrava drevesca, jih ne sadimo na močvirnih tleh in v zemljo, kjer stoji talna voda prav visoko. Tudi ni dobro, če gnojimo drevju z gnojem, ki ima preveč dušika. Boljši je gnoj z mnogo kalija. Naše slike nam kažejo nov način zdravljenja rakastega drevja. Najbrž je že vsak čitatelj uganil, da gre tu za premostitev rane tako, da vcepimo mladike oziroma vejice čez rano. Te vejice rasto in prekrijejo rakasto rano. Vejice se porežejo (kakor cepiči) x Zareza Premostitev rakaste rane pozimi in se hranijo v zaboju s peskom v kakem hladnem prostoru (v kleti) do maja ali junija. S tem preprečimo prehitro poganjanje očesc. Premostitev se izvrši tako: Vejice prirežemo na obeh koncih tako, kakor pri cepljenju z dolago (kopula-cija). Sedaj se lotimo rane. Najprej jo dobro osnažimo, posebno na robeh, nato napravimo na vsaki strani zarezo in dvignemo hib. Sedaj vložimo pod lub prirezano vejico, vendar tako, da se prirezana konca vejice natančno vležeta na deblo pod dvignjenim lu-bom. Nato pokrijemo dvignjeni lub Enoletna premostitev. Po 6— 7letih bo rana zaceljena. Popolnoma zaceljena 1 m dolga rana. Premostitev je 5—6 let stara. 3—4 leta stara poševna S to premostitvijo, ki je premostitev. dolga nad 1 m, se je rana zacelila popolnoma. tesno nad vejico in zabijemo skozi oba prav tenek žebljiček. To mesto še dobro pomažemo s cepilno smolo in premostitev je gotova! Kakor kažejo naše slike, rabimo za večje rane več vejic, t. j. izvršimo več premostitev. Čim se vejice zarastejo, je rana zaceljena. Sok, ki ni mogel pravilno krožiti zaradi rane, je sedaj našel novo pot in drevo dobiva več hrane iz zemlje. Za premostitev ni važna vrsta vejic. Le na to pazimo, da jih jemljemo od zdravega, nerakastega drevja. Kajti sicer se nam lahko zgodi, da postanejo rakaste še premostitve. Premostitve so lahko vodoravne, poševne ali podolgasto-navpične, kakor dovolj jasno kažejo naše slike. Morda bo kak mlad sadjarček preizkusil ta novi način zdravljenja. Naj nam čez leto dni poroča, kako se mu je posrečilo. Zimsko škropljenje sadnega drevja Preden začne sadno drevje brsteti, ga umni sadjar poškropi ali obrizga. Najprimernejši čas za škropljenje sad nega drevja je v drugi polovici februarja in v začetku marca. V tem času škropimo sadno drevje z arborinom ali z žveplenoapneno brozgo. Pred uporabo razredčimo škropivo z vodo. Najboljša je deževnica. Na 11 arborina vzamemo 15 1 vode, — na 1 1 žvepleno-apnene brozge pa 3 do 5 1 vode. Škropiti moramo le v tihem in mirnem vremenu in kadar ne zmrzuje. Kolobarjenje Bliža se pomlad in skoraj bomo imeli na vrtu polne roke dela. Zato si že sedaj napravimo načrt, kaj in kje bomo sadili in sejali, pa tudi koliko prostora bomo obsejali ali obsadili s posamezno zelenjadno sorto. Ne sejmo posameznih zelenjadnih sort vsako leto na isto mesto. Znano je, da večina poljskih in vrtnih sadežev kljub dobri zemlji opeša in slabo obrodi, ako jih gojimo po več let na istem prostoru. Zato pa moramo menjati prostor za vsako zelenjadno pleme vsako leto. Takšno vrstitev vrtnili sadežev imenujemo kolobarjenje. Ako pravilno kolobarimo, nam tudi ni treba vsako leto zemlje gnojiti, ampak vsako tretje. Na dobro s hlevskim gnojem pognojeno zemljo lahko sadimo, oziroma sejemo: 1. leto: kapusnice (zelje in ohrovt), bučnice (kumare in buče), paradižnike, solato, špinačo itd. 2. leto: korenasto zelenjad in čebulnice. 3. leto: grah in fižol. Šele nato zemljo zopet močno pognojimo s hlevskim gnojem ter na njej gojimo zelenjad po zgornjem vrstnem redu. Dobro pa je, ako tudi korenasti zelenjadi in čebulnicam 2. leto zemljo pognojimo s kompostom. Sadnemu drevju moramo redno gnojili Tudi sadnemu drevju moramo gnojiti. Brez gnoja ni rednega in bogatega pridelka. Najboljše gnojilo za sadno drevje je dobro predelan star gnoj, ki vsebuje vse one redilne snovi, ki jih rabi drevo za svoj razvoj. Prav dobro gnojilo je tudi kompost, ki ga pripravimo na ta način, da spravljamo vse leto na kup razne odpadke, smeti, plevel, pepel, listje, cestno blato itd. Kompostni kup, ki naj bo na senčnem prostoru, moramo 3—4 krat na leto premetati, zaliti z gnojnico in dobro stlačiti. Šele drugo leto je kompost dozorel in ga lahko uporabljamo kot izborno gnojilo. Prav sedaj je čas, da pognojimo sadnemu drevju. Pod drevesno krono raztrosimo gnoj ali kompost ter ga nato še podkopljemo. Dobro je, ako zalijemo mlada drevesa z gnojnico ali straniščnico, ki vsebuje zlasti dosti dušika in fosforja. Dušik vpliva zlasti na razvoj temnozelenega listja in debelih plodov. Fosfor pa učinkuje najbolj na razvoj cvetja in cvetnih popkov ter semena. Marčne setve na proslem V marcu že lahko sejemo na prosto: peteršilj, korenje, redkvico, črni koren, solato in špinačo; potakne-mo pa tudi čebulček in česen. Krvava ušica Krvave ušice povzročajo rakaste rane na sadnem drevju, posebno na jablani. Kjer srkajo sok, nastane rana. Najlaže preženemo ta mrčes v zimskih dneh, ko ne zmrzuje. Porežimo vse vejice, katere so bile napadene po tem mrčesu in požgimo jih. Nato se lotimo debla in vej. Z drevesno krtačo odstranimo mahovi e in lišaj, pod katerim prezimujejo kaj rade krvave uši. Najbolje je, da namažemo osnaženo drevje še z gorkim lanenim oljem ali s tekočino, ki uničuje to golazen. Teh tekočin je več vrst in se dobe v najbližjem sadjarskem društvu. Te tekočine ne uničujejo le krvavih uši, temveč prevlečejo drevje tudi z nekako skorjo, ki ga varuje tudi pred drugimi boleznimi. Ribez in kosmulje Kdo ne pozna ribeza in kosmulje? Prepričan sem, da ju pozna vsakdo. Sta to prav primerni grmičasti sadni plemeni, ki uspevata povsod in ju lahko gojimo na še tako majhnem vrtu. Razmnožujemo ju s potaknjenci. Prav v tem času narežemo 15—20 cm dolge potaknjence od enoletnih mladik. Začasno jih zasujemo v zemljo kot cepiče, kakor je bilo povedano v zadnji štev. »N. R.«. Zgodaj spomladi jih po-taknemo v rahlo zemljo tako globoko, da štrle iz zemlje samo z enim popkom. Čez leto se v zemlji ukoreničijo. V jeseni posadimo rastline na stalno mesto. Lahko jih tudi razmnožujemo z grebenicami. Posamezne enoletne poganjke spomladi vodoravno pripognemo in nekoliko prisujemo z zemljo, kjer se ukoreničijo. V jeseni odkopljemo in odrežemo posamezne uko-reničenke ter jih posadimo na stalno mesto. Ako hočemo imeti vsako leto prav dosti pridelka, jih moramo pravilno gojiti, t. j. redno gnojiti in obrezovati Predvsem si zapomnimo naslednje: ribez in kosmulja rodita samo na e n o-letnem lesu, to je na poganjkih, ki so prejšnje leto odgnali bodisi iz grmiča pri tleh ali pa iz prejšnjih mladik. Zato bomo vse stare veje brez enoletnih poganjkov pozimi pri tleh odrezali ter pustili samo enoletne mladike. (Glej sliko!) Obrezani grmič bomo nato še obsuli z rahlo zemljo in kompostom. c/vo/e/sta e n o/e/n a m&ic7r'£a 7?eeSreza/i c/rm/c 06rezan grmič /lagrmrču /jus/f/no 4--6 m/adr/: 7'n ga. /or/sii/cmo z ZjJ mace. GOSPODINJE Kako sl napravimo senčnik Zopet nekaj lepega za naše male gospodinje! Čisto same si bomo napravile lep senčnik. Če nam je mogoče, «i kupimo japonski papir. Pa tudi brez tega bo šlo. Doma si poiščemo večji kos grobega blaga, ki se lahko lepo in dobro pere. Najlepše bo, če si preskrbimo barvasto pisano blago. Svetel senčnik za sobno svetilko To blago nagubamo z 1 Vi cm globokimi gubami. Potrebujemo pa 25 cm širok in 80 cm dolg kos nagubanega blaga. Ob straneh ga zlepimo in nato zložimo tako, da pustimo na enem koncu majhno odprtino, a nasprotno stran pustimo široko raztegnjeno. Tako dobimo senčnik, ki ima obliko stožca, kot je videti na sliki. Da pa senčnik obdrži to svojo obliko, ga ob vrhu se-šijemo. Skozi vsako gubo namreč potegnemo nit, ki jo na koncu zadrgnemo. Pazimo pa, da nam le ostane še mala odprtina. Sedaj pa pritrdimo senčnik na primerno stojalo naše luči ali na pripravljen žični obroč, ki ima 30 cm velik premer. Tak senčnik lahko uporabimo za visečo ali namizno svetilko. (Tenko blago poškrobimo.) Kadar pometamo z mokro krpo Kadar čistimo kamnita tla, moramo vedno pomesti povrhu še z mokro krpo. Krpa nam pri tem kaj rada nagaja: sname se nam z metle in obtiči kje pod omaro, da jo prav težko dobimo. Zato moramo na kak način zvezati krpo skupaj z metlo. To 6torimo z vrvico ali pa s trakom. Krpa naj bo tako velika, da jo lahko ovijemo okrog metle in da sega nekaj še na palico metle. Tam privežemo močno krpo k ročaju metle, nato pa še prek spodnjega dela metle. Negovanje sobnih rastlin Tudi pozimi moramo skrbeti za naše sobno rastlinje. Zelo važno je pravilno zalivanje. Nikakor pa ne smemo pozimi zalivati z mrzlo vodo. To še poleti ni dobro, temveč zalivamo takrat s postano vodo, a pozimi z mlačno. Vendar pa pozimi ne potrebujejo toliko vode, posebno če so v hladnem prostoru. Rastline, ki se nahajajo v topli sobi, potrebujejo že nekaj več vode in jih moramo poleg tega tudi večkrat poškropiti po listih, ki se radi zapraše. Često izmivanje listov z mlačno vodo je prav tako velikega pomena, kajti čistoča bo obvarovala rastlino pred mrčesom. Zelo ugodno vpliva na sobne rože sveži zrak. Kako se zdravimo pri hripavosti in bolezni dihal sploh Posebno v zimskem času je mnogo prehlajenj grla, čemur skoro vedno sledi huda hripavost. Najboljše zdravilo za to je med. Tri kavine žlice dobrega domačega medu damo v malo skodelico. Nanj vlijemo vrele vode in mešamo tako dolgo, da se med popolnoma raztopi. To popijemo kolikor mogoče vroče. S tem bomo kmalu ču- tili olajšanje v grlu. Najbolje je, če storimo to zjutraj, ko je grlo najbolj zamašeno in je navadno hripavost največja. Kako se branimo prehlajenja Mnogo nas je, ki nam škoduje vsak najmanjši prepih. Zato je potrebno, da si grlo na kak način zavarujemo. Dobro sredstvo za to je vdihavanje jodove tinkture. To storimo na ta način: Na košček vate kanemo kapljico jodove tinkture. Omočeno vato primemo z dvema prstoma in jo držimo v ustih. Sedaj vdihnemo skozi usta in nato izdihnemo skozi nos. Tako vdihavamo in izdihavamo par minut. To delamo zjutraj in zopet zvečer. S tem postopanjem preprečimo nastop prehlajenja za dotični dan in tisto noč- Seveda, če smo že prehlajeni, nam to ne bo mnogo pomagalo. Prva pomoč pri opeklini Mlada gospodinja, ki se že suka okrog štedilnika, ima večkrat to smolo, da si prav pošteno opeče prste ali karkoli že. Takoj po opečenju naj si namaže boleče mesto z oljem, nanj pa potrese nekaj soli. Prst drži nekaj časa nad vročim štedilnikom, da se sol počasi na njem topi. To sredstvo je zelo dobro, ker se tako nikdar ne napravijo mehurji, tudi bolečina kmalu zatem poneha. Ne sme pa se prestrašiti, ker bo v začetku zelo peklo, a to traja le, dokler drži prst nad štedilnikom. Dobro in poceni odvajalno sredstvo Za to potrebujemo dva venca suhih fig, za 2 dinarja gorčičnih listov, ki se dobe v drogeriji, pa tudi v trgovini, ter 'A litra malinovca. Fige zmeljemo z gorčičnimi listi vred na stroju za meljenje mes^. če stroja nimamo, lahko vse prav na drobno sesekljamo. Na to zmes vlijemo malinovec in vse skupaj dobro mešamo z leseno žlico. To lahko shranimo v posodi in zvečer si vzamemo eno žlico. Odrasli potrebujejo veliko žlico, a otrokom zadostuje že kavina žlica. Sredstvo bo vplivalo drugi dan zjutraj. Kako osnažimo čevlje, ne da bi si umazali roke Marsikatera mala gospodinja se brani tega dela. Nič čudnega! Pri čiščenju črnih čevljev se posebno močno zamažejo roke. Kako težko se roke zopet očistijo, veste same! Pomagamo si pa na lahek način: levo roko ovijemo časopisnim papirjem in jo vtaknemo v čevelj, ki ga hočemo čistiti. To je vse. Še bolje je, če si poiščemo stare, nerabne rokavice, katere si nataknemo vedno pri takem delu. Te rokavice nas obvarujejo tudi umazanosti pri nalaganju drv ali premoga v peč. Motna zrcala Kadar postane zrcalo motno, ga očistimo tako, da ga umijemo z gobo, namočeno \ razredčeni solni kislini. Pripravimo majhen krožnik poln solne kisline in to vlijemo v veliko posodo za kavo. To nam služi za čiščenje ve-čih zrcal. Mokra sol Nikdar nam ne postane sol vlažna ali mokra, če potresemo v posodo, v kateri se sol hrani, nekaj riževih zrn. Gumbi pri pranju Predno začnemo prati perilo ali obleko, vedno pogledamo, kakšne gumbe ima dotičen perilni kos. Kovinaste gumbe moramo odstraniti. Ce ne, bomo kmalu po pranju opazili pri gumbih Strgana mesta. To povzroča rja, ki se je stvorila, ko so se kovinasti gumbi dotikali še mokrega blaga. Pa tudi barvasti gumbi ne smejo priti v pranje, ker puste barvaste sledove v perilu in nekatera barva razje polagoma blago kot rja. Beli, koščeni gumbi pa lahko pridejo med pranje. SPOMINSKI DNEVI (Od 20. februar/a do 20. marca) 21. 11. 1U16 ob štirih zjutraj je nemška granata naznanila začetek boja mestu Verdunu. Verdun je bila stara zgodovinska trdnjava, zelo pomembna za Francijo in Nemčijo. Veljala je za nepremagljivo in je že večkrat odbila nemški napad. Nemci bi jo zelo radi osvojili in so Verdun tako na gosto obdali s topovi, da ni bilo kraja, kjer bi se lahko izmuznila kaka francoska čela. Tri ure po prvem strelu se je začelo grmenje topov. Šele po deveturnem streljanju so topovi utihniti. Iz utrdbe so se pojavile francoske čete in napad odbile. Napadi so se ponavljali dan za dnem. Francoske čele so delale čudeže junaštva. Oči vsega sveta so bile obrnjene na hrabre branitelje. Vedno bolj jasno je bilo, da bodo Nemci na Verdunu razbili vse svoje sile, a Nemci niso odnehali. Do julija so se bili strašni boji, tedaj pa so napadi ponehali, ker so Nemci rabili svoje čete drugod. Verdun je napad odbil in svoboda Francije je bila rešena. 4. III. 18ii se je rodil na Muljavi blizu Slivne Josip Jurčič. V gimnazijo je hodit v Ljubljani, na vseučilišče na Dunaju. Bil je urednik »Slovenskega Naroda« in pisatelj. Svoje prve stvari je že zelo zgodaj objavil. Najprej pravljice in pripovedke, ki jih je slišul od svojega deda, pozneje pripovedke, povesti, drame in romane. Nanj je vplival posebno pisatelj in pesnik Levstik, pisatelj Stritar, velik vpliv nanj je imel tudi angleški romanopisec Walter Scott. Jurčič dobro opazuje vsakdanje življenje, posebno dobro pa riše kmetske posebneže. Napisal je prvi slovenski roman Deseti brat in prvo žalno igro Tugomir. Umrl je 1881. * h. III. 1870 rojen v Ljubljani Josip Murn. Bil je uradnik v Ljubljani in je umrl leta 1901. Murn je pesnik. Njegovo pesniško ime je Aleksandrov. Napisal je zvezek pesmi. Njegove pesmi so zelo čustvene. Najboljše so njegove kmečke pesmi. Murn je pesnil zgodaj. Pravijo, da je že kot tretješolec zlagal pesmi. Murn je umrl šele 22 let stih rastlin. Kokoši imajo dišave zelo rade. To mešanico stlačite in pustite za zimo. Na vrh soda pa položi desko in na njo kamenja, tako kakor delamo pri kisanju zelja. Pozimi, ko ni druge zelenjave, dajte to skisano krmo pomešano z otrobi kokošim. Videli boste, da kokoši takšno krmo zelo rade jedo. Kokoši morajo imeti vedno svežo mlačno vodo. Ako boste tako krmili svoje kokoši, boste imeli vedno dosti zimskih jajc. Metod Paljk, 1. r. v. n. š. na Grabnu v Ljubljani. NAŠA NOVA ŠOLA Mnogim čitateljem »Našega roda« do zadnjega časa ni bil prav nič znan naš gorski kraj Martinj vrh. Mnogi niso niti vedeli, da je na svetu, čeprav leži v najlepšem delu Gorenjske, v prijaznem škofjeloškem hribovju pod Koprivnikom in Blegašem. Razprostira se na široko 954 m nad morjem, zato pa imamo tudi prekrasen razgled na vrhove Julijskih Alp, Karavank in Kamniških planin. Naše hišice so daleč druga od druge in dolga je pot do šole. Vendar zelo radi hodimo v šolo. Do letos smo se stiskali v zasilnem prostoru. Zdaj pa smo rešeni tiste majhne, mračne izbe; zgradili smo si novo šolsko poslopje iz lesa. Samo do pritličja je zidano, vse drugo pa je leseno. Zunaj je obito z deščicami, znotraj pa je ometano in lepo poslikano. Imamo celo vodovod in elektriko. Gospodje so dejali, da je moderna vila. Zelo je lepa in vsi smo je veseli. Tako lepo se počutimo v veliki in svetli učilnici! Mi učenci smo zelo hvaležni vsem, ki so nam postavili tako lepo šolo. Ves les šo darovali naši kmetje. Nekateri so zastonj vozili, mnogi pa so brezplačno delali. Veliko denarno podporo smo dobili od kr. banske uprave in od države. Tudi mi učenci smo včasi kaj malega pomagali. Šola je bila zgrajena v 4 mesecih. Slovesno smo jo blagoslovili in otvorili 18. oktobra 1936. To je bil dan nepozabnega veselja. Nova šola je naš skupni dom. V njem se učimo spoznavati in ljubiti našo drago domovino. Franc Jelovčan, uč. 6. r. na Martinj vrhu. Nova, lesena šola na Martinj vrhu