Izhaja 1. In 3. soboto vsakega meseca. □ Celoletna naročnina znaša 2 K, posamezne številke po 10 vin. d	aan	d
Uredništvo: Fr. Terseglav, Ljubljana (Katol. tiskarna). d	n d d	a
Upravništvo: Lud. Tomažič, Ljubljana (Katol. tiskarna).
Št. 10.
V Ljubljani, dne 11. junija 1910.	Letnik III.
Pesem Orlov.
Naš duh je mlad in čvrst korak, pogum nam v prsih je zagorel.
Med naše vrste stopi vsak močan in bister kakor orel!
Nam vere križ je večno svet in drag nam jezik materinji.
Ne bojmo se sovražnih čet, ki kradejo nam te svetinji!
Zvestoba čista kot zlato, edinost srca nam obsega.
Junaško vadimo telo, da silna dlan sovrage zbega!
A tudi urimo duha,
da s polnim znanjem bo dozorel,
da se bo dvigal do neba
naš krepki duh — planinski orel!
f Anton Medved.
To pesem mi jo poslal vrli načelnik Orla na Brcznici, brat Slavko Papler, s katerim sem sc seznanil pri odborovi seji Z. O. v Logatcu. Bila sta z rajnim Antonom Medvedom dobra prijatelja — pesnik je svoj čas služboval na Brcznici. Ko se je na Brcznici ustanovil Orel, jo bil Mcdevd že župnik na Turjaku. Kmalu po ustanovitvi Orla je načelnik Papler pisal Medvedu ter ga prosil, naj mu napravi himno za Orla. Ljubeznjivi pesnik se je takoj odzval in mu jo poslal. Hvala bratu Slavkotu Paplcrju, da mi je poslal ta lepi spev, ki priča, kako globoko je pokojni razumel in tudi ljubil našo organizacijo!	_____ I. P.
Naše delo.
ODBOROVA SEJA ZVEZE ORLOV
5.	junija 1910 v Gor. Logatcu.
Ob pol 12. uri opoldne so prikorakali Orli, zastopniki telovadnih odsekov, v Gor. Logatec. Bila jih je lepa četa, ki se jo zbrala ta dan ue k manifestaciji ali k zabavi, temveč k resnemu delu, da si začrta cilje za poletno delo. Pozdravili so se bratje iz Goriške, Kranjske, Štajerske in Primorske. Nekateri so prišli po 6 in več ur peš. G&st jim!
Na kolodvoru jih je pozdravil brat podpredsednik Z. O. gorenjelogaški kaplan L. Turšič. Po kratkem obedu se je pričela takoj v »Društvenem domu« seja, katero je vodil predsednik Z. O. dr. L. Pogačnik.
POZDRAV PREDSEDNIKA.
Brat predsednik otvori sejo s pozdravom vsem bratom. Zahvali se Logatčanom za prijazni sprejem in povdarja v nadalj-nem govoru, da stremi Zveza za tem, da se ponese naše gibanje v vsako vas, tako da bomo mogli res v 'kratkem trditi, da plava Orel nad slovensko domovino. Nasprotniki nas napadajo divje. Toda ker sc jih nismo strašili, ko nas je bilo malo, se jih strašimo še manj, ko nas je toliko!
ZASTOPNIKI.
Brat tajnik prečita listo odsekov. Vseh odsekov je 113, zastopanih je bilo pri seji 62. To je sicer lepo število, moralo pa bi biti večje. Zlasti smo pogrešali zastopnike nekaterih bližnjih odsekov. Goriški odseki so poslali lepo število zastopnikov, tudi Štajerska je bila častno zastopana. Brzojavne pozdrave in opravičila so poslali: odsek v Trbovljah, Štercin iz Komendo in akademični odsek Orel na Dunaju.
ZVEZINO DELOVANJE.
Br. Pavlin poda kot tajnik predsedstva Z. O. sledeče poročilo:
Zadnja odborova seja Zveze Orlov se je vršila 19. marca 1909 v Bohinjski Bistrici. Pri tej seji je bilo zastopanih 31 telovadnih odsekov Orla. Do današnje odborove seje je predsedstvo imelo 24 rednih tedenskih sej. Člani predsedstva so se vedno udeleževali sej polnoštevilno. V svojem prostem času so pa hodili utanavljat odseke, predavat po že obstoječih odsekih ter po mladeniških tečajih. Koliko so člani predsedstva po zadnjem občnem zboru, ki se je vršil dne 21. novembra 1909 v Ljubljani, storili, in kaj se je zgodilo drugih važni stvari, naj natančneje poročam:
28. novembra 1909 je predaval v Vipavi br. Jcločnik V.
28. novembra 1909 ustanovitev Orla v Domžalah. Na ustanovnem občnem zboru je govoril br. Iv. Podlesnik.
6.	decembra 1909 ustanovitev Orla v Planini pri. Rakeku Na ustanovnem občnem zboru sta predavala brata Turšič in Hočevar.
8.	decembra 1909 ustanovitev Orla v Sodražici. Ustanovnega občnega zbora sta se udeležila brata Jeločnik V. in Zajec.
Dne 19. decembra 1909 je predaval dr. L. Pogačnik v Vel. Laščah.
19. decembra 1909 je predaval br. Terseglav v Št. Vidu nad Ljubljano.
19. decembra 1909 je predaval br. Podlesnik v Srednji vasi.
12.	decembra 1909 ustanovitev Orla pri Sv. Petru na Medvedovem selu.
Predsedstvo Zveze Orlov je vsled sklepa V. predsedstvene seje 30. decembra 1909 okrožnim predsedstvom in vaditeljskim zborom naročilo, naj izvrše do konca maja v okrožju včlanjenih odsekov organizatorič-ne in tehnične revizije.
9.	januarja 1910 ustanovitev Orla v Zadobrovi. Na ustanovnem občnem zboru predaval br. zvezni načelnik V. Jeločnik.
Dne 27. januarja 1910 je predaval br. dr. L. Pogačnik v Mekinjah.
16. januarja 1910 je predaval br. Terseglav na Ježici.
30. januarja je predaval br. dr. L. Pogačnik v Kamniku.
Glasom sklepa IX. predsedstvene seje
10.	februarja 1910 sc je sklenilo, da sc priredi več enodnevnih, oziroma dvodnevnih mladeniških tečajev.
27. februarja sc je vršil mladeniški tečaj v Spodnjem Logatcu, na katerem sta predavala brat Podlesnik in Turšič. Telovadcev je vodil br. Aleks. Jeločnik.
Dne 27. februarja sc je vršil mladeniški tečaj na Vrhniki; predavala sta brata dr. L. Pogačnik in Terseglav. Telovadbo je vodil brat A. Jeločnik.
6. marca ustanovitev Orla v Hrušici. Na ustanovnem občnem zboru je predaval br. Hočevar.
10.	marca se je vršil mladeniški tečaj skupno s S. K. S. Z. v Ribnici. Na tečaju je predaval br. Terseglav, telovadbo je vodil br. L. Paulin.
13.	marca 1910 je predaval v Št. Vidu br. Podlesnik.
2.	marca 1910 nam je neizprosna smrt ugrabila Janeza Jana iz Godiča, člana Orla v Mekinjah. Blag mu spomin!
Dne 13. marca je predaval br. dr. L. Pogačnik na Dobravi in br. J. Hočevar v Domžalah.
16. marca 1910 se je vršil skupno s S. K. S. Z. mladeniški tečaj v Vel. Laščah. Na tečaju je predaval br. Terseglav.
19. in 20. marca 1910 ,se je vršil mladeniški tečaj v D. M. v Polju, na katerem je predaval br. Podlesnik.
19. in 20. marca 1910 se je vršil mladeniški tečaj v Št. Vidu nad Ljubljano.
19. in 20. marca 1910 je predaval br. Terseglav na tečaju v Vipavi. Telovadbo je vodil br. zvezni načelnik.
3.	aprila sta predavala na mladeniškem tečaju v Ljubljani br. Terseglav in Janko Jovan. Telovadbo sta vodila br. Kržan in Aleks. Jeločnik.
10. aprila se je vršil mladeniški tečaj v Idriji.
28. aprila 1910 je predaval br. Jeločnik v Srednji vasi v Bohinju.
Na belo nedeljo se je ustanovil Orel v Gorenji Branici.
17. aprila 1910 jo predaval br. Podlesnik na tečaju v Selcah.
17. aprila 1910 sta predavala br. Terseglav in Jeločnik V. na tečaju v Zagradcu.
Glasom XV. seje 6. aprila 1910 se je sklenilo, da sc izdela .s pomočjo članov Orla aka-demičnega kluba na Dunaju in zveznega vaditeljskega zbora načrt za brošuro o telovadbi.
24. aprila 1910 je predaval br. Podlesnik v Predosljah.
8. maja 1910 sta predavala na tečaju v Šmarju pri Jelšah br. Podlesnik in V. Jeločnik.
8. maja 1910 je predaval na mladeniškem tečaju v Celju br. Terseglav. Telovad-ubo je vodil br. Kržan.
8. maja 1910 je predaval dr. L. Pogačnik v Planini.
Dalje se je dne 8. maja 1910 br. Aleks. Jeločnik kot zastopnik Z. T. O. Orlov udeležil odkritja Fran Svetličičevega spomenika v Idriji.
8. maja 1910 ustanovitev Orla v Velikih Žahljah.
8. maja ustanovitev Orla za Selo-Moste. Na ustanovnem občnem zboru je predaval br. Hočevar.
Mladeniški tečaji ,so se vršili:
na Jesenicah, predaval je br. Podlesnik;
v Gorici, kjer sta predavala od Orla br. Terseglav, Kremžar, drugi govorniki pa od S. K. S. Z. v Gorici; telovadbo je vodil brat Kržan;
na Križni gori za cerkniško okrožje, govorili so od Orla bratje Terseglav, Podbcv-šek, Hauptmann,. Udovč;
v Šmartnem pri Litiji, predaval je brat Terseglav;
v Radečah, predaval je br. V. Jeločnik;
v Št. Rupertu, predaval je br. V. Jeločnik.
Ob zadnji o d bo.ro vi seji Zveze Orlov je obstajalo 55 telovadnih odsekov, danes pa jih je 113. Tajništvo Zveze Orlov jo v vseh važnejših sklepih predsedstva obveščalo telovadne odseke po okrožnicah ali pa po »Mladosti«.
DENARNO STANJE.
Br. Zajc, blagajnik, poroča:
Dohodki so znašali do 4. junija 1910 1772 K 57 h.
Stroški so znašali 1659 K 77 h.
Ostanek 112 K 80 h, in sicer je v blagajni 67 K 75 h, naloženega v »Ljudski posojilnici« 45 K 5 h.
Zvezinc terjatve znašajo 484 K 98 h.
Zvezni dolgovi znašajo 270 K 78 h.
Dolgovi 270 K 78 h.
Terjatve 484 K 98 h.
Dobro 214 K 20 h.
Ako prištejemo to k blagajniškemu ostanku, dobimo Zvezino imovino, katera znaša skupaj 327 K.
Pripomniti moram, da ima iZvcza Svoj kohtokorentni račun pri »Ljudski posojilnici« v Ljubljani in priložim zaradi tega vsakemu računu ali opominu položnico te posojilnice.
Prosil bi nadalje vse one bratske odseke, kateri še niso poravnali članarino za tekoče leto (50), da to store takoj potom položnice, katero so prejeli že meseca decembra 1. 1. Ravno tako prosim, da poravnajo takoj potne stroške, ker vodni opomini ne vzamejo samo mnogo časa, ampak se izdaja za znamke tudi popolnoma nepotrebno denar. Tudi ovirajo taki odseki redno blagajniško delovanje.
Nadalje bi predlagal, da se Zvezinim odposlancem dovoli samo povrnitev faktičnih potnih stroškov s pripombo, da dijeta na dan ne sme presegati 5 K, ako se mora odposlanec sam hraniti. Vsak Zvezin odposlanec naj predloži vsakokratnemu Zveznemu blagajniku natančen račun najpozneje v osmih dneh, da ga on potem naznani dotičnemu odseku.
Novi viri naj bi bili:
1.	5 odstotkov dobička od vseh prireditev, veselic in iger;
2.	2 odstotka čistega dobička koncem leta;
3.	polovica darovanih potnih stroškov dobi vsak odsek, polovico pa Zveza.
Zadnji predlogi se odstopijo v pretres predsedstvu Z. O. Za sklepanje o njih je kompetenten le občni zbor Z. O. Povdarjalo pa se je, da za sedaj niso izpeljivi.
OKROŽJA.
Br. Podlesnik, referent za okrožja v predsedstvu Z. O., poroča sledeče:
Danes obstoje sledeča okrožja:
1.	Kamniško: Kamnik, Šmarca, Komenda, Mengeš, Vodice, Radomlje, Mekinje, Domžale (8).
2.	Št. Vid-VLč: Št. Vid nad Ljubljano, Šmartno pod Šmarno goro, Preska, Ježica, Ig, Vič, Dobrova, Brezovica (8).
3.	L j ubijana (1).
4.	Radovlji c a: Radovljica, Kamna gorica, Tržič, Brezje, Breznica (5).
5.	Idrija: Cerkno, Otalež, Črnivrh, Idrija, Idrija, Sp. Žiri (6).
6.	Cerknica: Cerknica, Staritrg, Grahovo, Rakek, Loški potok (5).
7.	Vipava: Vipava, Št. Vid, Šturije, Batuje selo, Ustje pri šturiju, Gor. Branica, Črnice, Kamnje, Budanje (9).
8.	Vrhnika:	Vrhnika, Borovnica,
Horjul (3).
9.	Logatec: Logatec Gor., Logatec D., Hotedršica, Planina (4).
10.	D. M. Polje: D. M. Polje, Zadobrova, Sostro, Dol, Hrušica, Šmartno ob Savi, Moste (7).
11.	Je.se ni c e: Jesenice, Bohinj, Javornik, Srednja vas v Bohinju (4).
12.	Šmartno: Šmartno pri Litiji, Radeče pri Zid. mostu, Zagorje, Trbovlje (4).
■ 13. Gorica: združuje vse odseke, kar jih je sploh dozdaj na Goriškem; teh je 11.
Skupaj 13 okrožji s 77 odseki.
Ustanove naj se še:
14.	Škofja Loka: Škofja Loka, Selce, Železniki, Stara Loka.
15.	Kranj: Kranj, Šmartno pri Kranju, Št. Jurij pri Kranju, Naklo.
16.	Košana: Košana, Trnovo.
17.	Ambrus: Ambrus, Dobrepolje, Krka, Ribnica, Zagradec.
Na ta način bomo imeli vse odseke na Kranjskem razen malih izjem združene v okrožja. Štajerski se prepusti sami, da si uredi okrožja. Urediti jih pa mora.
Poročevalec priporoča, da naj imajo okrožja redne mesečne seje in naj prepise teh pošiljajo predsedstvu Z. O. Spolnijo naj tudi naročilo Z. O., da naj revidirajo podrejene jim odseke. Velika naloga čaka tudi okrožja jeseni, ko bo treba zbirati materijal za statistiko. Ker se čuje letošnje leto od večine odsekov tožba, da jim bodo jeseni najboljši bratje vzeti k vojakom, zato predlaga poročevalec, da razpošlje Z. O. odsekom vprašalno polo glede naborov. Potom teh bo mogoče dognati Z. O., koliko vojakov da naša mladeniška organizacija vsako leto cesarju. Sprejeto.
Nato se je seja prekinila, da so se mogli zastopniki udeležiti popoldanske službe božje.
»MLADOST«.
Br. Podlesnik poroča, da glasilo naše organizacije, »Mladost«, v letošnjem letu ni tako napredovalo glede naročnikov, kot bi bilo pričakovati. Zato priporoča živahno agitacijo. Časopisje kaže moč organizacije! Odsekom priporoča tudi, da naj pridno dopisujejo v »Mladost« in — kar je glavno naj jo člani tudi pridno čitajo.
BROŠURE.
Isti poročevalec pravi: Književnost zlasti za našo mladinsko organizacijo je začela v zadnjem času rasti. Imamo že nekaj knjig, namenjenih posebno našim mladeničem, katerih ne smemo pogrešati v knjižnici nobenega Orla. Te so:
Dr. A. B. Jeglič: Mladeničem!
* * *: Mladeniči na plan!
Zupan: Mladinska bisernica.
J.	P.: Mladeniška telovadna organizacija in
Terseglav: Zlata knjiga, ki izide v kratkem.
Zlasti priporoča poročevalec »Knjižnico krščanske prosvete«, ki je namenjena zlasti za našo organizacijo in o kateri sta izšla do-sedaj že dva zvezka.
TEČAJI IN TELOVADBA.
Br. V. Jeločnik, načelnik Z. O., poroča:
Na prvem mestu moram omeniti naše mladeniške podučne tečaje, ki niso obsegali samo predavanj za izobrazbo, marveč prav-tako telovadski poduk, in katerih je bilo 19. Vršili so se v Logatcu, Vrhniki, Jesenicah, št. Rupertu, Vipavi, D. M. v Polju, Ljubljani, Ribnici, Vel. Laščah, Gorici, Št. Vidu, Radečah, Šmartnem pri Litiji, Selcah, Zagradcu, Idriji, Celju, Šmariji pri Jelšah in Cerknici, pri katerih je telovadbo in tehnična predavanja vodil po .svojih članih Zvezni vaditeljski zbor.
Tečaji v Škofji Loki, Radovljici, Trnovem na Notranjskem, Črnomlju, Mariboru in Kranju so sc preložili na poznejši čas. Šmartnolitijsko okrožje ima tudi Iše enodnevni izključno tehnični tečaj, ker je vsled obolelosti vaditelja pri zadnjem tečaju teh-nihčni del odpadel.
Vsi dovršeni tečaji so lepo uspeli in je upati najboljših sadov.
Poleg tega je Z. V. Z. pošiljal svoje vaditelje k raznim odsekom podučevat telovadbo, dajal tem navodila, jih po potrebi nadzoroval in skrbel za različne javne nastope, ki so se doslej vršili.
Končno naj še omenim, da je začel Z. V. Z. resno z delom telovadskega vežbov-nika. Dasi je ta knjiga krvavo potrebna našim odsekom, vendar bo treba iše nekoliko počakati, kajti urediti sc mora tako temeljito in praktično, da bo zadostovala za vedno našim odsekom, kar pa stane mnogo dela in časa. Vendar upajmo, da jo dobimo že v prihodnji zimski sezoni.
PRIREDITVE ZA 1910.
Isti poročevalec poroča:
Zveza Orlov, kateri sc je na zadnjem občnem zboru naročilo, naj razmišlja o letošnjih javnih nastopih, in še posebno o tem, se li vrši v letošnjem letu Zvezna javna telovadba, ter pri današnji seji o tem poroča, je prišla do sklepa, da se vrše letos samo okrožne prireditve, oziroma javne telovadbe. Tako kakor Zvezna prireditev naj bi odpadle kot posebne prireditve tudi nameravane za Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko, Štajersko, Koroško in Goriško, in sicer vsled tega, ker se itak okrožne prireditve v vseh teh krajih vriše in se skoro vse te morejo imenovati večje prireditve.
Priporočati pa bi bilo pri tem okrožjem, da napravljajo te svoje prireditve, ako mogoče, v takih krajih, kjer še ni bilo javne telovadbo in je upati, da sc ustanovi kak odsek in poživi ali zanese tjekaj mladeniška ideja.
Glede prireditev pa naj pripomnimo še sledeče:
Velike težave navadno nastanejo vsled, tega, ker odsek ali okrožje naznani Zvezi svojo prireditev par dni ali komaj teden preje ter želi hkrati vse mogoče -stvari in kar naj večjo udeležbo. Tako se zgodi dostikrat, da sc vršijo dve ali tri prireditve na en dan, h katerim vsem je ta ali oni odsek vabljen.
Na podlagi priglašenega števila telovadcev se odmeri telovadni prostor. Zgodi se pa dostikrat, da kak odsek naznani 12 telovadcev, dočim k prireditvi pridejo kaki 3 ali pa še ne.
iZato predlagam današnji seji, da sklene:
Vsaka prireditev se mora najmanj mesec dni preje naznaniti Zvezi Orlov. Ako okrožje ali odsek tega ne stori, sc prireditev prepove. To naj velja tudi za ono prireditve, h katerim se ne vadijo sosedni odseki, v toliko, da naj v tem slučaju rok za naznanitev znaša deset dni. Seveda je pri tem izključena udeležba pri pogrebih, kar pa sc mora Zvezi naknadno naznaniti.
Vsak odsek je dolžan skrbeti za to, da se udeleži prireditve toliko telovadcev, kolikor se jih je naznanilo. V nasprotnem slučaju naj sc da takemu odiseku najstrožji ukor.
Končno še omenim, da -se večkrat dogaja, da napravi kak odsek izlet ali sc udeleži kake prireditve. Od doma gredo seveda korporativno, pri povratku pa dobi ta ali oni član odseka kako družbo, vsled -katere pusti četo in gre s to domov. Strogo sc naroča odsekom, da skrbe za to, da sc v bodoče to popolnoma odpravi. Proti tistemu, ki bi se temu ne pokoril, mora odsek najstrožje postopati. Le v izrednih opravičenih slučajih se to dopusti, v kar pa morata privoliti predsednik in načelnik dotičnoga odseka. Ako je od teh eden proti, se mora dotičnik vrniti s četo. Pri okrožnih prireditvah odločujeta to okrožni načelnik in predsednik.
Vsi predolgi so bili -sprejeti.
Br. Kremžar iz Gorice poroča, da nameravajo goriški odseki prirediti letošnje leto večji zlet in shod na sv. Gori. Priporoča se tudi bližnjim kranjskim odsekom, d-a sc te prireditve udeleže.
Br. Maicr iz Kamnika poroča, da bo letos večja prireditev v Domžalah ob priliki otvoritve ondotnega doma. Sc vzame na znanje in sc priporoči kamniškemu okrožju, da prevzame prireditev v oskrbo.
Br. dr. L. Pogačnik poroča, da priredi S.
K.	S. Z. dne 10. julija Ciril in Metodov dan.
Odseki naj sodelujejo. Natančneje v,sporede vipavskega okrožja v Vipavi. Letos v postu se je
še dobe.
Br. Erman iz Radeč poroča, da je ondot-ni odsek sklenil zažgati prejšnji dan v proslavo pomembnega prihodnjega dne kres. Vsi odseki naj store isto. Sprejeto.
SLUČAJNOSTI.
Br. Zore iz Šmarce priporoča, da naj goje pri vseh prireditvah treznost.
Br. dr. Pogačnik:	Ob priliki občnega
zbora »Abstinenta« se nam je od neke strani očitalo, da pri naših prireditvah pospešujemo pijančevanje. Z vso odločnostjo zavraču-jemo ta napad, ki ni nikakor osnovan. V »Mladosti«, na naših predavanjih in povsod priporočamo in delamo za treznost. Kdor hoče, lahko vidi, kako se dela v tem oziru pri nas.
Br. dr. Pogačnik: Tudi glede Marijinih družb sc nam je očitalo, da smo v nasprotju z njimi. Tudi ta očitek odločno zavračamo. Zc opetovano smo povdarjali naše stališče, ki je: tam kjer je Marijina družba, naj ena organizacija drugo pospešuje; tam, kjer je Orel, pa ni Marijinih družb, naj Orli skrbe, da se ista ustanovi. To je jasno stališče. Kdor ga ne razume ali ne vidi, je zaslepljen, ali pa hudoben.
Br. Podlesnik poroča o naraščaju. Udarno se sklepu deželnega šolskega sveta, toda le tedaj, če se ta sklep obesiransko pri nas in pri nasprotnikih odločno izpelje.
Br. Silvester iz Vipave poroča nekaj slučajev o rovanju nasproti naši organizaciji od strani liberalnega učiteljstva.
Br. V. Jeločnik poroča o nekaterih nameravanih spremembah pri uniformi Predlog sc odstopi odsekom v pretres.
Br. V. Jeločnik poroča, da so nekateri odseki ne pokore sklepom Z. O. glede uniforme. Nabavljajo si blago od drugod in posledica je, da nimajo tako trpežnega in take barve blaga kot večina. Zato se priporoča, da pokažejo odseki tudi v tem oziru disciplino, ker drugače se jih bo moralo kaznovati s tem, da se jim ne bo pustilo nastopati.	i
Nato zaključi predsednik s pozivom na delo sejo.
Gorica.
Okrožje. 24 aprila je imelo goriško okrožje Orlov svoj redni občni zbor v št. Florjanu, katerega se je udeležilo nad IGO Orlov, med temi 130 v uniformah. Iz poročila je razvidno, da je orlovska organizacija na Goriškem v zadnjem letu lepo napredovala. Ustanovilo sc je šest novih odsekov in Šteje okrožje 11 odsekov. Poročila je poslalo deset odsekov. Število članov jo naraslo od 14G na 311, uniform od fiO na 163, naraščaj od 136 na 214. Javnih telovadb se je priredilo 6, povprečno število telovadcev, ki so nastopili, je 65 na vsako prireditev. Izmed teh prireditev je pač najlepše uspel okrožni nastop dne 22. avgusta v Mirnu. O ti priliki se je Vl'šil tudi lep mladeniški shod. Nadalje so se člani okrožja udeležili Zvezine prireditve v Kamniku in
vršil mladeniški tečaj v Gorici. Po občnem zboru se je vršil lep shod na prostem, pri katerem so govorili br. Kremžar, profesor Capuder in br. Kobal iz Batuj-Sela. — Nekako za okrožno prireditev je treba smatrati tudi telovadski nastop in mladeniški shod, ki ga je 10. maja ,na binkoštni ponedeljek, priredil šentflorjanski Orel na Dobrovem v Brdih na laški meji. Nastopa so se udeležili Orli iz Gorice, Mirna in Štandreža. Javna telovadba je izpadla prav dobro. Po telovadbi je imel br. Kremžar lej) govor, v katerem je našim bricem očrtal namen naše organizacije. Po govoru se je vršila veselica, pri kateri so nastopili pevski zbori in se vršila igra. Kraj, katerega so si naši Orli kljub oddaljenosti izbrali za svoj nastop, je glede naše organizacije popolnoma zanemarjen. Upajmo, da bode ta prireditev tudi v tem kraju zbudila zanimanje za našega Orla. — 12. t. m. so vrši v narodno mešani Podgori, 3. julija pa ob priliki zleta goriških krščansko socialnih društev na sv. Goro, v Solkanu. — Sokoli na Goriškem v zadnjem času posebno delajo. Orel jih je zdramil iz dolgoletnega spanja. Ko so se zbudili, so začeli računati in izračunali, da so v zadnjih letih mnogo plesov in narodnih žretij zamudili. Vsled tega so začeli letos z aranžiranjem plesov in zapravljivih žretji kar na debelo. Poginila so jim vsa pevska in druga društva, le na plesih se še vrte kakor Babilonci okoli svojega turna. S tem delom mislijo Orla poteptati, ali ta dviga že visoko svoja krila, med tem ko sc sokol s sovami druži po umazanih plesiščih.
Miren. Naš Orel se je pč> svojem zadnjem občnem zboru lepo okrepil. Število članov se je pomnožilo na 53. Dne 19. marca smo pristopili skupno k mizi Gospodovi. Udeležili smo se okrožnega občnega zbora v Št. Florjanu, ter javne telovadbe na Dobrovem. Imeli smo tri zabavne veselice in skiop-tično predavanje o Lurdu. Pri veselici dne 15. maja so naši igralci nastopili z spevoigro »Kovačev študent«, ki je prav lepo izpadla. 10. julija bodemo igrali Jurčič-Steržajevega »Tiliotapca«.
Devica Marija v Polju.
Okrožje. Naše okrožje je izvršilo revizijo vseh svojih odsekov in feicer: v D. M. v Polju, Sostru, Dolu, Zadobrovi, Hrušici, Šmartnu ob Savi in v Mostah. Revizijo sta ivršila brata Anton Lajevec or-ganizatorično in Srečko Svetek tehnično. Poročilo o organizatorični reviziji: V splošnem stvar jako lepo napreduje. Vsi odseki imajo seje, nekateri pač premalo. Nekateri nimajo sejnih zapisnikov, kar se bo v bodoče popravilo. Druga• nauka je, ker ni enakega knjigovodstva, zlasti za vpisovanje članarine in se ponekod prav z veliko težavo pride do zaključka. — Seje se vodijo pravilno. Več članov tudi zaostaja s Članarino na dolgu in to je marsi-kedaj vzrok, da član odstopi, ako se ga tirja za večjo vsoto, katere ne če ali ne more plačati. Povsod se pazi na to, da so fantje v moraličnem oziru na dobrem glasu. Skrbi se za izobrazbo v petju po vseh odsekih razim Dobrove, ki pa itak spada k D. M. v Polju. Tem bolj pa fantje radi berejo. Naročenih jo lepo število raznih časnikov, kot »Slovenca«, »Domoljuba«, »Mladosti«, »Naše Moči« i. dr. V politiki se izobražujejo pri svojih sestankih. Tako n. pr. v D. M. v Polju je bil dosedaj vselej po telovadbi sestanek, na katerem je g. kaplan br. Prijatelj kaj predaval in pa so se iz časopisov vzele zanimive novosti. Tudi pri igrah fantje povsod delujejo in so takorekoč duša izobraževalnih društev. Povsod pa vlada med Orli lepa bratska vzajemnost. Ako se prej še tako pisano gledajo, ko postanejo Orli, sc staro sovraštvo preneha. Zlasti je hvale vredno to, da dvakrat na leto skupno na en dan vse okrožje pristopi k sv. obhajilu, nekateri odseki pa imajo sklep po trikrat na leto sc udeležiti skupnega sv. obhajila. Kolike važnosti je to, se vidi iz tega-le zgleda: Neki fant je bil zelo razposajen. Po-
stal je že skoro popoln brezverec. Po prizadevanju nekega Orla pride tudi on enkrat v telovadnico pogledat. Tu mu je tako ugajalo, da sklene sc tudi on vpisati in to tudi stori. Kmalu na to pa je skupno sv. obhajilo. Ta revež že ni bil 5 let pri spovedi, sedaj pa kaj storiti. Mati njegova ga prosi na vse načine, da naj gre k spovedi, prigovarjajo mu tudi drugi Orli. Končno se uda in sc lepo spove in sprejme sv. zakramente. Drugi dan pa je priznal, da še ni nikdar užil toliko veselja, kot na ta dan. Rekel je: »Kar nekaj se mi je odvalilo iz srca! Sedaj pa hodi redno v cerkev in tudi redno v telovadnico. Tako se pač povsod kažejo sadovi Orla, seveda so pa tudi izjeme, da se mora katerega izključiti. Povsod pa se opaža, da Orli vedno bolj skupaj hodijo in da jih neka tajna moč vleče skupaj. Ako gredo v gostilno, lepo ga spijejo za potrebo in se o pravem času podajo domov. Treba je pa, da se večkrat priredijo zabavni večeri za Orle in da se mladim da tudi nekaj razvedrila. Naj bi to vsi voditelji organizacij upoštevali. Pohvalno sc mora priznati, da tudi naša vrla dekleta kaj lepo delujejo in da jim gre velik del uspehov na njih račun. V vsem prisrčna hvala za to delo. Primanjkuje pa marsikje knjig za branje. To pa bo mogoče izpeljati po naših izobraževalnih društvih, da se temu odpomore. — Tehnično revizijo pa je izvršil br. Srečko Svetek. Povsodi se vodi statistika in se tudi pravilno telovadi. Drži se red pri telovadbi in disciplina. Opomniti jo, da k vsem odsekom hodijo poučevat vaditelji iz D. M. v Polju. Tudi trobentači se pridno urijo in imajo svojega okrožnega načelnika br. Fr. Toniha, ki jih poučuje. Telovadne obleke še veliko manjka, zlasti pri novejših odsekih, ki si jo bodo pa s časoma nabavili. Okrožje šteje 7 odsekov, 153 rednih članov, 406 podpornih, 141 naraščaja, 80 krojev, 20 trobentačev, 65 naročnikov »Mladosti«.
Št. Vid-Vič.
Okrožje jo imelo svojo sejo 22. maja na Ježici. Seje se je udeležil tudi zastopnik odseka na Viču. Zastopnik odseka na Viču želi, da se odseki Vič, Dobrova, Brezovica spre j mo v šentvidsko okrožje ter poroča o stanju teh odsekov. Predlog se sprejme. Br. Podlesnik izrazi željo, da naj se povabi v okrožje tudi odsek na Igu. Sprejeto. Določi se dalje, da naj se vrši tozadevni občni zbor v nedeljo dne 29. junija ob priliki javne telovadbe v ftt. Vidu. Izrazi se tudi želja, da naj se odseki udeležujejo samo prireditev v okrožju, katerih bo letošnje leto itak veliko. Dalje se je obširno razpravljalo o okrožni prireditvi v Preski, ki bo 19. junija.
Šent Vid. Z veseljem smo pozdravili tudi pri nas lepo spomlad. Kakor,se krasna priroda v spomladi kaže v najlepšem krasu in cvetu, tako se tudi mi fantje urimo v telovadnici za javen nastop, da tudi mi pokažemo svetu, kakšen je cvet in sad našega celoletnega truda v telovadnici. Dne 1. maja smo se šli po naši vsakoletni navadi poklonit Brezmadežni na Šmarno goro. Izlet je priredilo našo celo okrožje in je bilo nad 100 fantov Orlov na gori. Oh 9. uri je bila sveta maša, pri kateri sta stregla br. Zavodnik in Kvas v kroju, in je jako lepo pel šentviški cerkveni zbor. Po službi božji se je vršil shod na planinci, pri katerem je govoril br. Terseglav. Z veseljem v srcu in na obrazu smo sc razšli vsak odsek na svojo stran in. vsak na svoj dom. Tako smo začeli zopet letošnjo poletno sezono pod okriljem Marije device. — Dne 12 .junija priredi naše okrožje v Preski okrožno javno telovadbo, združeno z veselico, katera bo bogata po sporedu in vsebini. Za veselico se trudi zlasti veselični odbor, katerega je 25 članov, fantov, mož in deklet, pod predsedstvom br. J. Peternela in g. župnika J. Brenceta. Dragi bratje, neumorno se vadimo v telovadnici in petju, da bomo res kaj dobrega pokazali, le veselo naprej z delom in trudom! Dne 15. maja mo imeli tudi skupno obhajilo, katerega
smo se udeležili vsi v uniformah in korporativno. Da bibil i te milosti vedno vredni in pod tem varstvom delali dalje! __________
Logatec.
Okrožje je imelo dne 26. majnika ustanovni občni zbor v Gor. Logatcu. Navzoči odseki: Gorenji Logatec, Dolenji Logatec, Hotedršica. Planina. Posedaj je bilo skupno okrožje preobširno, zato tudi premalo delavno; odslej bo v tem oziru lahko boljše, ker so odseki teritorijalno skupaj. — Volitve so< izpadle sledeče: predsednik L. Turčič; podpredsednik A. Milavec; tajnik O. Bric; nam. tajnika A. Urbas; blagajnik J. Šijanec; blag. nam. J. Petkovšek; načelnik J. Pečkaj; podnačelnik J. Senina. V okrožni odbor spadajo vrh tega vsi predsedniki in tajniki odsekov, v okrožni vaditeljski zbor vsi načelniki in podnačelnik i. Vaditeljski zbor se sme po potrebi tudi razširiti. — Članarina znaša letnih 5 K.
Predsedstvo okrožja je imelo takoj na to sejo, pri kateri so se napravili sledeči važni sklepi. 1. Spozna se potrebno, da se sestavi vprašalna pola o rednih in drugih članih. 2. Načelno se izraža okrožje, da ni v tednu preveč telovadnih ur. 3. Br. načelnik sc naprosi, da napravi do prihodnje seje referat o naraščaju.____________
Idrija.
Okrožje jo imelo dne 8. maja I. redni občni zbor. Iz zanimivih poročil povzamemo sledeče. Brat okrožni predsednik Ivan Jazbec otvori ob navzočnosti zastopnikov vseh v okrožje spadajočih odsekov občni zbor s prisrčnim pozdravom. Poroča o splošnem delovanju okrožja. Grajal je delovanje nekaterih odsekov s tem, da se člani ne udeležujejo redno predavanj, dalje, da ne spolnjujejo nekaterih določb okrožnih pravil in pa, da obiskujejo gostilne, ki so nasprotne našemu gibanju. Br. tajnik L. Puc je podal sledeče poročilo: Okrožje, ki se jo ustanovilo dne 25. aprila pr. L, obsega 6 telovadnih odsekov. Odbor je imel 11 rednih sej. Da se gibanje pri odsekih bolj poživi, je prirejalo okrožje vsporedno z okrožnimi sejami predavanja. Vseh predavanj je bilo tekom leta 8. V tekočem poslovnem letu se je okrožje udeležile? vseh prireditev Z. O. kakor tudi bližnjih odsekov, bodisi korporativno ali po zastopnikih. Dne 1. avgusta jo priredilo okrožje mladeniški tečaj, združen z javno telovadbo v Črnem vrhu. Dalje je bilo okrožje zastopano dne 2. septembra na Brezjah in v Radovljici, v Mirni in v Vipavi. Da so se tudi verske dolžnosti izpolnjevale pri odsekih, priča sklep okrožne seje, da se imajo telovadci v adventnem kakor tudi velikonočnem času udeležili skupno sv. obhajila. Ta sklep se je pri vseh odsekih upošteval. Po naročilu Z. O. je okrožno predsedstvo revidiralo vse v to okrožje spadajoče odseke. Dne 10. aprila jo priredilo okrožje celodnevni mladeniški tečaj v Idriji. Tekom leta je ugrabila smrt enega telovadca odseka v Cerknem. Pogreba se je udeležilo okrožje po zastopnikih. — Iz blagajniškega poročila je bilo razvidno, da znaša članarina posameznih odsekov, ki je bila določena mesečno na 1 K, 44 K, dar neimenovanega 42 kron, skupno 80 K. Stroški znašajo 77 K 78 vin. — Okrožni vaditeljski zbor je zborovat v 9. sejah. Okrožje je štelo 150 telovdcev in 90 naraščaja. Vsa poročila se vzamejo z odobravanjem na znanje. -— Volitev je izpadla sledeče: predsednik’ Ivan Jazbec; podpredsednik Fran Tratnik; tajnik Lav. Puc; nam. tajnika G. Burjan; blagajnik J. Svetličič; nam. blag. J. Kanduč; odbornik M. Zevnik. Načelnik L. Kogej; podnačelnik M. Cankar; tajnik G. Flander. -— Okrožje je imelo takoj po občnem zboru seje, pri katerem so sc obravnale notranje zadeve odsekov.
Obsavje.
Okrožje. 8. maja se je vršila v Trbovljah 3. seja »Obsavskega okrožja Orlov«, pri kateri se je med drugimi definitivno določilo, da se vrši okrožna, ja v-
na telovadba v Radečah dne 20. junija. Poročila okrožnih odsekov so bila še dosti ugodna. Pravo življenje pa so bo pričelo šele, ko bo dozidan trboveljski in šmartinski Orlovski dom, za katera so priprave v najlepšem tiru. Krojev ima »Obsavsko okrožje« že sedaj čez 70, pravkar pa se napravljajo še novi. Le v tehničnem oziru stoji okrožje bolj na slabem, a če Rog da, se bo tudi tu kmalu potrebno izvršilo, da bo »Orlovsko okrožje« v vsakem oziru na svojem mestu.
Radeče. Radeški Orel ima v še ne enoletnem delovanju lepe uspehe. Koliko se je rogovililo proti njemu! Orel pa ni izzival, šel je naprej preko ovir in danes tudi nasprotniki s strahom priznajo, da se te poštene organizacije ne da nič več ignorirati. V dolžnost si štejemo izreči iskreno zahvalo našim vrlim prvoboriteljem, ki so utrjeni in izkušeni v boju za našo pošteno reč posvetili vso svojo pozornost mladeniški organizaciji, dobro vedoč, da si tem potom vzgoje pošten in delaven naraščaj. Ne bomo jih osebno imenovali, ne želijo kadila. Omenjamo le, da je vrla naša posojilnica darovala 50 K s pripombo, da to še ni vse, ako se bomo držali. A mi mladeniči, mi se bomo držali, ne bomo vas varali. Čile sile, duše mlade, ki goro v ognju navdušenja v nas, so vam porok za to. — Najlepši praznik rade-škega Orla je bil na binkoštno nedeljo. Ta dan se je 18 Orlov v kroju udeležilo tržke procesije. Nastop je bil tako siguren, pohod tako samozavesten, da je, ne le pri naših, ampak tudi pri onih, ki nam niso bili doslej prijazni, vzbudil pozornost. A ne samo to, med inteligenco, ki je korakala za nebom, smo opazili može, katerim so se svetili na prsi naši znaki. Ni čuda torej, da se oglašajo novi člani tako, da bo naša vrsta pri procesiji še lepša. Lepo je bilo tudi, ko smo korakali z zagorsko godbo na čelu k šmarnicam. Po šmarnicah pa smo napravili izlet na ra-deške planine. Tam v prosti naravi ob krasnem razgledu na to lepo dolenjsko zemljo smo si še enkrat obljubili, da bo slednji izmed nas v resnici Orel, ki mogočno pluje preko prepadov. Kaj nas briga, če se par nezrelih ljudi pod komando nekaterih okoli-čanskih učiteljev ogreva za Sokole? 'i’o je že stara pesem. Doslej je rodila samo »Pipčarski klub«, ki si v nemčurski gostilni moči suha grla in zbira groše kot »osnovalni odbor Sokola«. Ustanovite vendar enkrat Sokola, pa stopite na dan, da se udarimo z uma svitlim mečem! Mi se Sokola ne bojimo. Če bo imel v svojih vrstah poštene, značajne ljudi, če jiii bo vzgajal v poštenem duhu, potem ga pozdravljamo. Če pa misli kakor drugod rušiti naša sveta načela, ki so jih vcepila v srca naša slovenske matere, potem mu naprej napovedujemo boj. Zgubili ne bomo nič v tem boju, pridobili pa v toliko, da se ločijo duhovi. Proč s polovičarstvom, proč s hinavščino!
Kamnik
Radomlje. Čas je, da izve »Mladost« o delovanju našega odseka. Odsek je bil lansko leto ustanovljen, žal, da se ni moglo dosti napredovati. Zalo se je pa letos, ko se je oživela narava, dvignil naš odsek, da dohitimo to, kar smo zamudili. Ko je bila 24. aprila tu okrožna javna telovadba, je nas to še bolj izpodbudilo k delu, pričelo se je redno telovaditi, in še posebno sedaj, ko smo dobili drog, se fantje kar ločiti ne morejo od telovadnice. Telovadi se dvakrat na teden, vadimo se na drogu, dalje prostih in redovnih vaj. Fantje napredujejo kaj hitro, tako da hočejo biti kmalu sposobni za javni nastop. Sedaj smo uredili še naraščaj, to je naš up; hočemo vzgojiti prave čvrste Orle. Dne 8. t. m. smo imeli prvi občni zbor, na katerem sta govorila č. g. br. Supin in br. predsednik G. Maicr iz Kamnika, ter sta nas bodrila k nadaljnjemu delu in vztrajnosti; poročilo prošloga leta ni bilo kaj zanimivo, toda upajmo, da bo drugo leto boljše. Nato se je volil odbor. Izvoljeni so bili: Predsednik br. Fr. Pirš; podpredsednik č. g. br. Ant. Lovšin; tajnik br. Iv. Mali, ta j. nam. br. Iv. Nastran, blagajnik
.br. .los. Tavželj; blag. nam. br. Pet. Rojc; načelnik br. Pel. Rojc, podnačelnik br. Iv. Nastran. Nato se je zaključil zbor in br. predsednik Pirš izrazi najlepšo zahvalo bratu okrožnemu predsedniku Maierju z željo, da bi bilo naprej mnogo več uspeha. Sedaj mislimo kmalu prirediti veselico z igro »Tri sestre«, da se nekoliko pokrijejo stroški nabave telovadnega orodja. Upajmo, da sedaj se je pričelo pravo življenje med fanti, le pogumno in neustrašeno naprej!
Mengeš. V zadnjem času sc je pričel naš Orel jako pridno gibati. Pozna se, da je pomlad; pozimi je res težko, posebno v krajih, kjer 'so telovadci oddaljeni od telovadnice skoro eno uro. Sedaj imamo telovadbo dvakrat na teden, po potrebi tudi več. Tudi sc pripravlja naš Orel na igro »Tri sestre, dr. Krekovo, in »Obleka naredi človeka«. Igrali bodemo 19. junija; brate bližnjih odsekov vabimo za ta dan, naj napravijo izlet v Mengeš. Dne 10. julija tudi napravimo, kakor po vsej Sloveniji, Cirilmetodov dah s sporedom, ki ga bode preskrbela socialna Zveza. — V zadnjih dneh smo dvakrat nastopili pri cerkvenih slovesnostih. Na praznik sv. Rešnjega Telesa pri procesiji kot častna straža. Dne 28. m. m. pa smo nastopili pri sprejemu prevzv. kneza in škofa, ko smo imeli tu naslednji dan hirmovanjo. Brat načelnik je prevzvišenega pozdravil v imenu Orla in izobraževalnega društva. — Dne 2. maja smo bili tudi v Kamniku pri sprejemu prevzvišenega. Rila nas jo vseh nad 100 iz vsega kamniškega okrožja. — Še par besedi o notranjem delu. Minuli mesec je pristopilo šest novih rednih članov, ki so si nabavili že vsi kroje. Upamo pa, da še tudi drugi pridejo v naše vrste, potem se bode lahko omejilo tisto grdo pijančevanje po gostilnah, posebno v nedeljo popoldne in zvečer, in koliko še drugih grdih razvad. Ako sc mladenič z vsem srcem oklene organizacije Orla, ki je spojeno z duševno in telesno izobrazbo, potem mu ni mar za vse drugo, ki človeka ponižuje. Tako, bratje, delajmo skupno za vzvišene cilje, katere mora doseči korakoma naš narod!
Vipava.
Vipava. Kar je utanovljena Bogomila, se je poživilo naše življenje. Orel in Bogomila korakata skupno roka v roki za prospeh naše organizacije. Dr. Kreka Vipavci še niso videli, pač pa je preskrbel naš Orel, da smo uprizorili njegov najnovejši proizvod: »Turški križ«. Igral sc je izborno 15. maja in ponavljal 22. maja. Udeležba je bila jako povoljna. Vipavec je rojen igralec. To se je pokazalo, zlasti naša dekleta — Uršula — boljše ni mogla pogoditi svoje vloge. — Naši vaditelji hodijo redoma poučevat bližnje odseke. — Dno 19. junija ima naše okrožje občni zbor v Batujah. Tam se zopet pomenimo in napravimo načrt za bodoče delo. — Vedno novo delo, novi uspehi!
Batnje-Selo. Batuj ski Orel naznanja vsem bratskim telovadnim odsekom vipavskega in gori-škega okrožja, da priredi dne 20. junija leta 1910 svojo prvo javno telovadbo vzporedno z veselico v Batujah. Tem potom uljudno prosi vse bratske odseke Orla ter vsa bratska izobraževalna društva, da ta naš dan upoštevajo ter omenjeni dan ne prirejajo veselic. Okrožnice za sodelovanje vsem bratskim telovadnim odsekom obeh okrožji se dopoš-Ijejo v najkrajšem času. Vzpored javne telovadbe in veselice se objavi v prihodnji številki. Že danes prosimo vse telovadne odseke Orla obeh okrožji ter vse naše prijatelje, da nas podpirajo in obiščejo. Kličemo: na veselo bratsko svidenje dne 26. junija v Batujah!
Radovljica. Že dolgo niste od našega telovadnega odseka Orla dobili poročila za »Mladost«. Tu na kratko podajam poročilo o našem gibanju od občnega zbora, ki sc je vršil 30. prosinca 1910, v katerem sem že svoječasno poročal v »Mladosti«. 1. suš-ca smo ustanovili naraščaj, katerega smo razdelili v dva oddelka, obrtni in ljudskošolski. K telovadnim
uram prihajajo še dosti redno, telovadijo enkrat na teden, in sicer v nedeljo pred in po krščanskem nauku popoldan. Člani Orla pa smo letošnje leto imeli prvi nastop v krojih 28. sušca pri Velikonočni procesiji. 10. malega travna pa so naši fantje vpri zorili v korist telovadnega odseka Orel igri »Repo-štev« in »V ječi«. 17. malega travna smo imeli izvanredni občni zbor, katerega so se telovadci polnoštevilno udeležili. Na dnevnem redu je bila volitev načelstva in vaditeljskega zbora, vsled tega ker sta nas že čez par dni zapustila načelnik br. Jožko Bogataj in podnačelnik br. Franc Snoj, ki sta šla na Dunaj. Na željo bivšega načelnika br. Jožko Bogataja, je bil načelnikom izvoljen br. Mihael Zalokar in na predlog brata Murnika za podnačel-nika br. Lancnar, za vaditelje pa br. Franc Kalar in Andrej Šimnic, br. Jožko Bogataj je bil za trud in veliko njegovo požrtvovalnost za naš odsek, imenovan za vedno častnemu načelniku radovljiškega Orla. Za slovo odhajajočima bratoma pa je g. Martin Drolc napravil krasni govor, v katerem jih je izpodbujal, naj bodeta tudi v tujini neustrašena in požrtvovalna, kakor sta bila pri nad za ideale naših svetih nazorov. V vseh navzočih telovadcev pa so se lesketale solze bratske ljubezni in to jima je bil največji dokaz, da sta nam bila vsem priljubljena. Odbor je v imenu odseka poklonil majhno darilce z napisom: Svojemu načelniku za spomin radovljiški Orel in vsakemu šopek svežih rož, ovit s trobojnim trakom. — 1. velikega travna pa smo priredili izlet v Kamnogorico in Kropo. 2G. velikega travna smo se udeležili procesije sv. Rešnjega Telesa, pri kateri so se nam pridružili Orli iz Brezij. 29. smo napravili izlet na Brezje in se tam udeležili procesije, kri kateri so bili navzoči odseki zastopani v krojih: iz Brezij (i, iz Podbrezij 5, iz Karnnegori-ce 8, Breznice 1, iz Radovljice 11. Po procesiji smo imeli kratek odmor in kpsilo pri g. Gabrijelčiču, popoldan pa smo napravili izlet na Breznico in se tam udeležili pogreba pokojnega č. g. Tomaža Potočnika, župnika na Breznici, katerega smo se udeležili vsi, ki smo bili na Brezjah, in zraven še dva zastopnika iz Škofje Loke in telovadci iz Jesenic in Koroške Bele, 52 po številu. Sedaj pa se pripravljamo za izlet na Bled-Vintgar-Jesenice h kateremu bomo povabili vse bližnje odseke. Kakor vidite, zadosti ljubimo naravo!
Podbrezje. Naš odsek je od zadnjega dopisa, ki smo ga poslali 2ti. marca, pa do danes, videl sicer veliko viharjev, a še več more pokazati napredka. 15. aprila t. 1. nam je umrl v ljubljanski bolnišnici br. načelnik Janez Lužan, ki se je v jeseni udeležil tečaja v Ljubljani. Ker je bil vzoren mladenič in načelnik našega odseka, je bila to bridka izguba za nas vse. Pri pogrebu, katerega se je udeležila cela fara in pri nagrobnem govoru, ki ga je napravil gospod župnik, je bilo videti ginjene prizore, tako da nam dan njegovega pogreba ostane v trajnem spominu. Navdušenost in požrtvovalnost naših fantov pa je povzročila, da smo počasi le napredovali. Na sv. Rešnjega Telesa dan smo prvič javno v krojih nastopili kot častna straža ob Najsvetejšem in 29. maja smo napravili prvi izlet na Brezje, pet v krojih, ostali pa brez krojev. 29. maja zjutraj ob 5. uri smo odšli na Brezje, tam opravimo spoved in prejmemo Sveto Obhajilo od 7. do 8. ure, potem prikorakajo drugi odseki; ob 9. uri nastop, potem gremo v cerkev k maši, po maši pa pri sprevodu kot četa pred Najsvetejšim, ob 12. uri imamo pri Gabrijelčiču skupno kosilo; ob 1. uri popoldne nastop in odhod na Zabreznico proti Begunjam, skozi Polce; v Dosovčah imamo kratek odmor pred domom načelnika ondotnega telovadnega odseka. Ob pol štirih se združimo vsi gorenjski odseki v Zabreznici in nastopimo pri pogrebu umrlega zabrezniškega župnika. Pogreb se je vršil nad vse dostojno. Ob pol 5. uri popoldne smo bili
še na pokopališču, koj po. pogrebu pa odkorakamo vsak odsek na svojo stran. Naš odsek skujmo z la dovljiškim odkoraka .štiristopno proti Radovljici, ob li. uri smo že v Radovljici pri Bastelnu, se vsak nekoliko pokrepčamo, ob pol 7. uri odhod na kolodvor v spremstvu radovljiškega odseka. Ob tri čet t na 7. uri z vlakom v Podnart, od koder jirikora-kamo veseli izr navdušeni v Podbrezje; to jo bil naš jzrvi izlet! V treh tednih, ko nas ho že lahko 17 v krojih nastopilo, napi'avitno izlet v Kranj skup; o z radovljiškim odsekom. Tako pi'av dobro napredujemo. Da bi le vedno še bolj!
Horjul. Danes sc zopet oglasimo s par vrsticami. Naše nade se udejstvujejo, naš Orel se množi in krepko napreduje. Pred kakimi štirinajstimi dfievi smo dobili 18 krojev, v katerih smo nastopili jiri procesiji pi'esv. Rešnjega Telesa. Ne gre zato, da se postavimo v rdečih srajcah, pač pa, da se čim tesneje združimo in skupne moči porabimo zn pro-cvit našega telovadnega odseka. Lep nastop in vzo-i'cn rod naših Orlov jiza procesiji je vzbudil jiozoz--nost vseh, kateri so bili navzoči. O tem kroži pri ljudeh ena sodba: Takih fantov Horjul še ni imel!
Še isti dan popoldne juz. je priredil odsek izlet v Polhovgradec. Ob 1. uri je odkorakalo 18 uniformiranih Orlov broječa četa iz Horjula skozi Prosco v Polhovgradec. Spotoma je sicer malo deževalo, kar pa naših fantov ni. motilo. V Gradcu so se ustavili pri Pratikarju izi zapeli nekaj prav lepih narodnih pesmi. V mz'aku so se vrnili s sklepom, da o priliki zopet obiščejo prijazno pograjsko dolino. Naš odsek šteje sedaj 25 rednih telovadcev. Letos jih je šlo sedem na nabor in vseh sedem so potrdili v vojake. To je pač častno za odsek in kaže, kašni fantje so v njem. Teh sedem odide jeseni k vojakom, a da ostane število telovadcev polno, v to svrho že sedaj pridno vežba naš načelnik naraščaj. Jako marljivo sc telovadi na novem drogu, ki je pred kratkim dospel iz Prage. Fantje so mu postavili tla na telovadišču poleg »Kmetijskega društva«, kjer se nahaja tudi drugo telovadno oz-odje, kar ga dosedaj imajo. Naprosilo se je Zvezo Orlov, da jim pošlje eno prihodnjih nedelj kakega voditelja, ki jim ho pokazal nove vaje na drogu, da se čim bolje izvežbajo. — Življenje in delo našega telovadnega odseka je postalo toz’cj jako živahno in le želeti je, da naši vrli Orli na tej jasno začrtani poli pridno napredujejo. Na tem mestu je treba pohvaliti vsa dekleta, ki so pristopile kot podporne članice našemu odseku in s tem pokazale, da jim je všeč delo in napredek naših fantov. Roka v roki, tako je prav!
Tržič. Ne misli, draga »Mladost«, da smo Oi'li v Tržiču popolnoma zaspali, ker se nič ne oglasimo. Nasprotno, prav živahno se gibljemo. Blizu 40 telovadcev nas jo, a upamo še precej mladeničev pridobiti. Nedavno smo poleteli na obisk naših bratov v Podbrezje. Tu smo imeli z društveniki sv. Jožefa sveto mašo z govorom, popoldne pa litanije v Ljubnem. Kljub slabemu vremenu nas ni popustila dobra volja. Pri sv. Rešnjega Telesa procesiji nas je korakalo šest Orlov poleg Najsvetejšega. V telovadnici se pridno urimo. Imamo izornega vaditelja br. Kristijan Šarabona, a dobili smo še drugo izborno moč, bivšega podpredsednika jeseniškega Orla, ki je prišel k nam na delo. Telovadno orodje je nnro-eno, dvorana skoro že pripravljena in potem se bo pričelo za nas mladeniče novo, čvrsto življenje. Kako se bomo razvijali v novih prostorih, vam poročam. Tržiški Orel noče zaostati, še prekosil bi rad, če moč, vse!
Opomba uredništva: Radi pomanjkanja jiro-stora objavimo dopisa iz Sodražice in Trnovega prihodnjič.
Odgovorni urednik: Franc Terseglav, Ljubljana.	Lastnik in izdajatelj: Konzorcij lista „Mladost1.
Tisk „Katol, tiskarne1 v Ljubljani.