D o p i s i. Kranjsko. Uradna učiteljska konferencija za kranjski šolski okraj se je vršila v četrtek, dne 16. julija, pod vodstvom dežel. šolsk. nadzornika gosp. Fr. Hubada. Ob pol deseti uri otvori gosp. predsednik konferencijo s pozdravom na došle «lane. Konferencije sta se udeležila tudi c. kr. okr. glavar gosp. Alfonz Pirc in deželni poslanec gosp. Ciril Pirc. Nadalje sta se udeležila konferencije tudi katebeta iz Skofje Loke gg. kaplana Nadrah in Zaplotnik. Svojim namestnikom imenuje gosp. predsednik nadnčitelja deške šole v Kranju gosp. Pezdiča, zapisnikarjema pa sta bila z vzklikom izvoljena gospica Scblaipach iz Št. Jurija in gosp. Kos iz Voklega. Preden se je prešlo na točke dnevnega reda, se je spominjal gosp. dežel. šolski nadzornik v jako lepem govoru našega prerauo umrlega, obče spoštovanega in povsod priljubljenega okr. šolsk. nadzornika gosp. ravnatelja Andreja Žumra, kateri žalni govor je zbrano učiteljstvo v znak sožalja stoje poslušalo. Gospod deželni šolski nadzornik ni pri tej konferenciji igrajal raznih velikih in majhnih napak, ki jib je zasledil pri inšpekcijab, kakor je to vobče bila navada pri drugib konferencijab, ampak podal je ue;teljstvu lniiogo migljajev in navodil, kako postopati pri pouku, da se bo doseglo kolikor mogo.e veliko uspeha. Šola naj uči za življenje. Ves pouk naj se ozira le na to, kar bodo učenci rabili v poznejši dobi, ko bodo morali računati z vsakdanjimi potrebščinami. Utemeljeval je tudi razne najnovejše naredbe, ukaze in navodila, ki se pa ne dado tako hitro izvesti, kakor se morebiti želi. Tudi glede skrajšanja šolskih pocitnic je gosp. dežel. šolski nadzornik povedal, da je bilo potrebno tako ukreniti. Iz teh lepih besed pa vzlic tenieljitemu dokazovanju o potrebi teh "nkrepov ni nibče izmed zbranih tovarišev izprevidel, da bi bil s tem rešeu napredek ljudskega šolstva. No, pa nekaj se nam je le obljubilo, kar je nekatere godmjače ublažilo, da niso postali preglasni, to je obljuba gosp. dežel. šolsk. nadzornika, da bo po svoji moči deloval k izboljšanju našega gmotnega stanja — če bo res! Ker so se nekateri gosp. tovariši pritoževali, da krajni šoteki sveti glede šolskib zamud premalo strogo postopajo, je zatrdil gosp. dež. šolski uadzornik, da bodo višje šolske oblasti skrbele, da bodo krajni šolski sveti to vestneje izvrševali. Radi nabave učil in knjig za šolsko knjižnico sme vsak nčitelj-voditelj staviti v proračun primeren znesek, za slučaj pa, da krajni šolski svet temu ne privoli, naj se učitelj pritoži pri okraj. šol. svetn, ki bo potem pri potrditvi proračuna dotično svoto v proračun vpisal. Podal nam je še primerjavo ljudskega šolstva Kranjske s šolstvom drugih kronovin. Naša za romarske vlake tako vneta in bogata dežela zaostaja glede troškov za izoraiko svoje dece celo za siromašno Dalmacijo. Med tem, ko siromašna Dalmacija pla3uje povprežno za enega učenca na leto 21 K, plača naša dežela le 12 K in 40 h. Po poročilu gosp. predsednika se je prešlo k drugi točki dnevnega reda, k podrobnemu učnemu načrtu za ponavljavno šolo. Tu je stavil poročevalec gosp. Luznar nasvet, naj se sestavljeni učni načrt še ne potrdi definitivno, pač pa naj se to zgodi Jšele, ko se bo taisti po praktični uporabi pripoznal uporabljivim, čemer je tudi g. dež. šol. nadzornik pritrdil. 0 stanju okraj. učiteljske knjižnice je poročal g. Pezdiž. Predloženi račun je bil v najlepšem redu — kakor sta konštatovala v to izvoljena revizorja. Na splošno željo je ostal tudi za pribodnje leto isti knjižnični odbor, le mesto v Ljubljano se preselivšega g. Fr. Gartnerja se izvoli g. V. Rus. Tudi stalni odbor je ostal na splošno željo isti. Pri samostalnib nasvetih je utemeljeval g. V. Rus svoj nasvet, naj bi višje šolske oblasti priporočale, da se krajni šolski sveti vpišejo v ,,Slovensko Šolsko Matico", kar je bilo sprejeto. K sklepu konferencije se spominja g. predsednik najvišjega zaščitnika šole presvetlega rladarja, kateremu je uSiteljstvo navdušeno zaklicalo trikratno -Slavo" ter zapelo cesarsko pesem. Za vodstvo konferencije se g. deželneinu šolsk. uadzorniku v imenu zbranega učiteljstva zabvali g. Pezdič. S tem je bil oficijejui del konferencije končan iu preslo se je k najzadnji točki dnevnega reda, in sicer k prvi formalni stopnji: priprava k sestanku — k obedu. Da smo to točko laglje po vseh ostalib formalnib stopnjah v istein smislu dovršili, smo se podali k skupnemu obedu v gostilnico Petra Mayerja. Vrsto napitnic je otvoril g. nadučitelj Kragelj, ki je napil g. dežel. šolskeinu nadzornika. Le-ta, zabvaljujoč se, napije g. okr. glavarju A. Pircu. Napitnica okr. glavarja g. A. Pirca je bila z navdušenjem pozdravljena. Učitelj g. V. Rus je v lepem govoru uapil dež. poslancu g. Cirilu Pircu, ki nain je zatrdil, da se bo vedno po svojih možeb zavzemal za u.iteljstvo, zlasti še kadar se bo slo za izboljšanje gmotnega stanja. Pevci so zapeli nekaj lepih zborov, drugi pa sino se v prijateljskem govoru zabavali. Štajersko. Uradno učiteljsko zborovanje združenih okrajev Brežice, Kozje in Sevnica se je vršilo due 18. julija v Vidrnu. Predsednik, gospod okr. šolski nadzomik Gustav Vodušek pozdravi učiteljstTO, imenuje svojim namestaikom gosp. Knapiča, nazdravi našemu preavetlemu cesarju iu pozove učiteljstvo, da zapoje cesarsko pesem ter predstavi vadniška učitelja gg. Marina in Pfibila. Na to nam podaja iz svojib izkušenj in svojega znanja o potrebi stroge šolske discipline in o postopanju v raznih učnih predmetih v dosego nspešnega pouka. Nad vse hvalevredno je, da se te razprave razširjajo s konferenčnimi zapiski med učiteljstvo; ko bi le prej pribajali! Potetn je podajal gosp. Marin o risanju na ljudskih šolah, ia sicer 1. o namenu in pomenu risanja in 2. o njega preosnovi. Njegovemu prav živahnemu razpravljanju in demonstrovanju je sledilo vse z največjo pozornostjo. Hvaležni bomo gospodu poročevalcu, ako nam pomore, da se povzdigne ta pastorka šolskega pouka v naso ljubo sestrico. Tovariš Pulko je predaval o reformah prirodopisnega pouka ter na podlagi učne slike dokazal, da zamore biologiška metoda (zastopnik dr. Otto Scbmeil) suboparni dosedanji pouk korenito izpremeniti in oplemeniti. Ker so se na željo deželnega odbora štajerskega začeli pri šolah snovati čebelnjaki zato je tovariš M e š i č e k podal čebelarjem-začetnikom dobra teoretična in praktična navodila. Tovariš Moric je prečital red za šolske sluge, ki se bo uvedel v tem okraju, da ae bolj vestno poskrbi za šolsko zdravstveno stanje. Tovariš Knapič je poročal o zbranih zgodovinskih pravljicah in pripovedkah okraja Brežice. Ta snov postane za ljudsko šolo velike važnosti, a utegne koristiti tudi po drugi strani, ker se je zbralo mnogo snovi, ki že ni nikjer zabeležena. Delo se pa še seveda nadaljuje. Ko so se sprejele teze o referatu -Kako naj zbnja in razvija šola pri otrokih čut za lepo ia plemenito", ko so se sprejela poročila knjižničnih odborov in poročevalcev o šolskih vrtib, izvršile volitve v stalne odbore ter rešilo nekaj samostojnih predlogov, sklene predsednik zborovanje, izražujoč svoje zadovoljstvo o trajnem napredovanju šol teh okrajev. Okrajna učiteljska konferencija za ptujski okraj je bila dne 1. vel. srpana t. 1, v Ptuju. Iste se je udeležil c. kr. okrajni glavar ptujski, dva čebelarja, nekaj drugih gostov in skoraj vse učiteljstvo omenjenega okraja. G. predsednik otvori konferencijo s trikratnim nŽivio!" na presvetlega cesarja ter imenuje za svojega namestnika starosto tukajgDJega učiteljstva, g. Jakob Zwirna iz Stoperc. Zapisnikarjem sta bila izvoljena g. Lovrenc Jos. in gde. Pircb. Klot. oba od Sv. Urbana pri Ptuju. — G. okrajni nadzornik je poudarjal v svojem poročilu posebno, da naj se ozira pri vseh predmetih na praktično vrednost učne tvarine za naše ljudstvo. Otroke vzgajati k samostojnosti, bodi naša prva misel pri vsakem pouku. — Tu se je sedaj dnevni red nekoliko izspremenil. Prišli so namreč na vrsto poročili o šolskih vrtovih in o okrajni učiteljski knjižnici. Oboja so se vzela na znanje. Izined samostojnih predlogov naj omenim le nekatere. Tovariš Pesek je predlagal, naj okrajni šol. svet pošlje pozivnice krajnim šolskim svetom, da bi se isti naro.ili na liste: -Popotnik", nZvonček" in -Mladinsko knjižnico." *) Ti listi so velike važnosti, a imajo še vedno premalo gmotne podpore. — Enoglasno sprejeto ! — Isti tovariš je tudi predlagal, naj se prelože velike počitnice na čas od 1. vel. srpana do 15. kimovca, kakor jih imajo na Kvanjskem, zakaj jako mučno je za učitelja in učence, če se morajo kuhati v največji vročini v ozkih šolskib prostorih. Ker pa imajo pri tej reČi prvo besedo krajni šolski sveti, treba najprvo pridobiti te za tako izpremenjavo. — Ob 10. uri je prišel g. okrajni glavar, ki je zato pretrgal svoj dopust, da je pohitel v na.o sredo. Bil je burno pozdravljen. Samostojnim predlogom je sledilo predavanje g. R i e d 1 - a _.čitelja iz Gornjega Štajerja o čebeloreji. Predaval je jako zanimivo ter poudarjal posebno gmotno in idealno korist čebeloreje. Svoja izvajanja je podprl tudi z lepimi slikami. Navzoči so z zanimanjem poslušali njegova izvajanja. Predlagal je tudi, da bi se v našem okraju ustanovilo čebelarsko društvo, kar se bo menda tudi v kratkem zgodilo. — To predavanje je bilo torej jako zanimivo, a svojega smotra vkljub temu ni doseglo, zakaj učiteljstvo je gotovo že davno prepričano, da je čebeloreja jako važna panoga gospodarstva. Naša naloga pa bi bila razpravljati o tem, kako naj bi se delovalo, da se popriine čebeloreje tudi preprosto ljudstvo. 0 tem pa pri konferenciji ni bilo ne duha ne sluha; torej ta naloga se ni prav razumela. — To je čudno. Lansko leto je bilo ravno tako z vprašanjem : nKako bi se uspešno bojevalo zoper alkobol." Tudi tukaj srao slišali samo o škodljivosti istega, a o tem, o čemer bi se pravzaprav moralo razpravljati, ni bilo slišati niti besedice. Vse drngače pa je bilo z vprašanjem o geometričnem oblikoslovju na naših solah. Tovariš Klenovšek je jako dobro razložil potrebo tega predmeta za vse stanove, le žalibog da mu je odmerjeno na ljudski šoli jako malo časa. Predavateljevim izvajanjem smo vsi sledili z zanimanjem zlasti še zato, ker jih je tudi nazorno kazal na učilib, ki si jih je sam pripravil za svojošolo. — Še nekaj! — Splošen vtisk konferencije je bil tak, kakor da bi bili kje gori v ,,rajbu". Žalostno pa resnično ! *) Jako umestno in posnemanje vredno. Ured. Vse vprek je govorilo nemško, tudi referiralo in debatiralo se je letos prvič z malimi izjemami vse v blaženi nemščini. Vzrok temu menda lahko najde vsak. To je naredilo tak čuden vtisk, kakor da bi vsi zaradi par oseb, katerim bolj diši nemščina, zatajili svoj materin jezik. Ne varajmo se t Tudi za nas velja dandanes še bolj kot nekdaj Koseskega verz, ki pravi: nKdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti." —