fuStcCQ<
/
Ameriška Domovi ima
NO. 133
AMERICAN IN SPIRIT fORCHIN IN UNGUA06 ONLY
National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 20, 1965
SLOVCNIAN
MORNING N€W$PAP€fi
ŠTEV. LXIII — VOL. LXm
ifasawisbu in Combs si zmeraj bolj v laseh
P r e d s e d nik republike in predsednik vlade v Kongu se borita za vpliv in oblast.
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Predsednik republike Kongo Ka-sawubu in njegov ministr. predsednik Čombe se zmeraj bolj prepirata, kakšen naj bo novi ministrski svet. M. Čombe hoče spraviti vanj svoje zaupnike, — Kasawubu pa misli, da mora dežela dobiti vlado široke koncentracije. Kasawubu trdi, da je zahteval vlado široke koncentracije tudi od bivših predsednikov Lumumbe in Adoule in da mora isto zahtevati tudi od Čombeja.
Čombe se izogiba pritisku od strani predsednika republike na ta način, da vsako svobodno ministrsko mesto pridrži kar sam zase. Tako je postal sedaj že enajstkrat minister; njegov kabinet obstoji iz 20 ministrstev, toda samo na devetih mestih so ministri, na vseh ostalih pa kraljuje Čombe. Čombe se pač brani močnih politikov in jih noče sprejeti v kabinet.
Med tem se Kongo le počasi vrača v normalne razmere. Treba bo čakati še par let, da bo v deželi Vladal tak red in mir kot pod belgijsko okupacijo. Sedaj ni urejen niti promet. Ne manjka morda tehničnih pogojev za obnovo prometa, manjka varnosti, kajti roparskih tolp je še zmeraj dosti celo na takih prometnih žilah, kot je reka Kongo ali pa glavna kongoška železnica Paulis - Aketi. Obnovljene tudi niso velike plantaže, zato zastaja izvoz deželnih in kolonialnih pridelkov. Samo rudniki obratujejo kolikor toliko normalno.
V strašnem neredu so pa državne finance. Čombejeva vlada troši do $40 milijonov na mesec, toda izdatke krije samo deloma iz davkov in trošarin.
Spričo takega položaja je spor med Kasawubujem in Čombejem res nepotreben, toda trajal bo še mesece, tako trdijo politični opazovalci v deželi.
------o------
Nov načelnik “Glasa Amerike”
WASHINGTON, D. C. — Carl Rowan je bil prvi črni načelnik Zveznega informacijskega urada, v katerega okvir spadajo radijske postaje “Glas Amerike”. Nedavno je odstopil s svojega mesta češ, da potrebuje večje dohodke za svojo družino, kot mu jih daje zvezna vlada.
Predsednik Johnson se je Ro-Wanu za njegovo delo v zvezni vladi zahvalil, izrazil svoje obžalovanje zaradi njegovega odhoda ter imenoval na njegovo mesto odvetnika Leonarda H. Marksa, ki je nekdaj opravljal posle pravnega svetovalca pri radij ski-televizijski postaji v Austenu v Teksasu, ki je last Johnsonove družine.
lonec kričečih oglasov na radio !n televiziji?
WASHINGTON, D.C. — Zvezna komisija za komunikacije je sporočila radijskim in televizijskim postajam, da ne bo trpela “preglasnega” oglaševanja na njihovih programih, ker se poslušalci zaradi njega stalno pritožujejo. Če postaje same ne bodo poskrbele o pravem času za odpravo tega, bo komunikacijska komisija podvzela potrebne ukrepe. Namignila je, da utegne nepokornežem zavrniti obnovitev sedanjih dovoljenj.
Kot je znano vsakemu poslušalcu in gledalcu sporedov na radio in televiziji, so oglasi brani vedno dosti glasnejše kot pa so redni deli sporeda. Da to moti poslušalce, je jasno. Kdor ne mara preglasnega sporeda, mora pri oddaji oglasov aparat naravnati na tišje, ko pa je oglas mimo, pa zopet na glasnejše, če hoče spored slišati. Upajmo, da bodo postaje “svarilo” skoraj vpoštevale.
V	Bukarešli bodo vendar nekaj skuhali
V	glavnem mestu Romunije zboruje Romunska komu nistična partija. Njenega kongresa se udeležujejo skoraj vsi vodniki komu nističnega bloka.
Vremenski
prerok
pravi:
Večinoma sončno. — Najvišja temperatura 74. Ponoči hladno.
Danes zjutra jsmo imeli v Clevelandu le 46 F, kar je do-stej najnižja temperatura za ta dan.
‘ftavsioležje’ naj prepreči prehud odpor v Kongresu
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je imenoval za zveznega prizivnega sodnika v 5. okrožju guvernerja države Mississippi v času, ko se je ta odločno upirala uvedbi integracije v javnih šolah. Da bo to imenovanje naletelo na odpor pri liberalnih članih Kongresa, je bilo očitno in predsednik je s tem računal.
Da bi bil odpor manjši, je u-stvaril nekako “ravnotežje”, ko je imenoval na mesto glavnega solicitor j a v pravosodnem tajništvu črnca T. Marshalla, ki je znan po svojih naporih za uveljavljanje civilnih pravic za črnce in je eden med glavnimi, ki so leta 1954 dosegli, da je Zvezno Vrhovno sodišče odločilo, da “ločene in enake” šole niso enake ter je ukazalo šolsko integracijo. Južnjaki v Kongresu so seveda takoj zakričali, vendar bo pri imenovanju obstalo, ker to imenovanje podpirajo liberalni člani Kongresa s severa, kot podpirajo južnjaki imenovanje Colemana, ki mu nasprotujejo severnjaki.
Najmanjša država PROVIDENCE, R. L. — Rhode Island je najmanjša izmed držav v Uniji.
BUKAREŠTA, Rom. — Ta teden se vrši v Bukarešti kongres romunske komunistične stranke. Zadnji hip sta na kongres prišli tudi delegaciji ZSSR in Kitajske. Rusko delegacijo vodi sam glavni tajnik Brežnjev, kitajsko pa tudi gl. tajnik Teng-Hsiao-ping, torej oba tovariša št. 1 v svojih deželah. Ako dodenemo, da bodo tam še Kardelj iz Jugoslavije, Živkov iz Bolgarske, Ul-bricht iz Vzhodne Nemčije, Go-mulka iz Poljske, potem se je v Bukarešti nabralo toliko rdečih zvezd prvega razreda, da bo sestanek imel večji pomen za mednarodni komunizem.
Romunski komunisti hočejo kongres ovekovečiti s sledečimi sklepi: svojo stranko bodo preimenovali v Romunsko komunistično stranko, svojo deželo bodo preimenovali v socialistično republiko, svoji stranki bodo dali nov statut, svoji deželi pa novo ustavo. Torej po njihovem sami zgodovinski sklepi. Ali bodo taki sklepi kaj pripomogli k zmanjšanju trenja med Moskvo in Peipingom, to se bo šele moralo pokazati. Romunska komunistična stranka je zaenkrat zelo previdna. Skrbno pazi, da je strogo nevtralna; vseh časti, ki jih je deležna Moskva, je deležen tudi Peiping in narobe. Jugoslovanska delegacija seveda upa, da bo Romunija porabila priliko, da bo še bolj povdarila svojo neodvisnost in nevtralnost. Kaj takega si Kardelj ne bo mogel privoščiti, kajti Kitajci ne marajo za titovce. Kaj vse bi dal Tito, ako bi na primer mogel zvabiti kitajskega ministrskega predsednika Chou-En-Laia v Beograd!
Romunski tovariši so servirali svojim gostom posebno politično “slaščico”: v vseh hotelih v Bukarešti bodo prvič naprodaj taki kapitalistični dnevniki, kot so N. Y. Times, Herald Tribune, Le Monde in Le Figaro iz Pariza ter Neue Zuericher Zeitung. Mnogi tovariši jih bodo videli šele prvič v življenju.
J. F. Kennedy ni maral Johnsona za sokandidata
WASHINGTON, D.C. — T. Sorenson, nekdanji član Kenne-dyjevega ožjega svetovalskega kroga, je v svoji nedavno objavljeni knjigi objavil, da J. F. Kennedy dejansko ni mislil, da bo Johnson sprejel njegovo ponudbo za podpredsedniškega kandidata. Stavil jo je bolj iz vljudnosti, ki naj bi privedla do pomiritve med obema skupinama. Ko je Johnson ponudbo sprejel, je bil J. F. Kennedy iz-nenaden, pa dejansko ni mogel več nazaj. Poskus Roberta F. Kennedyja pregovoriti Johnsona, naj bi sam odstopil, je propadel.
Johnson je na tiskovni konferenci dejal, da mu je pokojni predsednik ponudil kandidaturo in da jo je on sprejel, dodal pa je, da oni, ki so bili blizu pokojnega predsednika, lahko vedo razne podrobnosti, kako je do ponudbe prišlo.
Okolica predsednika Johnsona trdi, da Kennedyjev krog namerno širi te podrobnosti, da bi škodoval Johnsonovemu ugledu v javnosti češ, da ga pokojni predsednik J. F. Kennedy dejansko ni maral.
AMERIŠKO LETALO STIKALO ZA FRANCOSKIMI TAJNAMI?
Francosko obrambno ministrstvo je objavilo, da je ameriško izvidniško letalo z oporišča v Zahodni Nemčiji letelo nad področjem Pierrelatte v južni Franciji, kjer izdelujejo material za vodikove bombe. Vse ozemlje okoli Pierrelat-ta je zaprto dostopu vseh tujcev, tudi letala ne smejo leteti čezenj.
PARIZ, Fr. — Francija je včeraj obdolžila Združene države, da vohunijo za francoskimi atomskimi skrivnost mi. Ameriško vojaško izvidniško letalo vrste RF-101 naj bi pretekli petek ponovno letelo nad prepovedanim področjem Pierrelatte v Južni Franciji in posnelo 175 fotografij tega največjega francoskega središča za izdelavo atomskega orožja. Francosko lovsko letalo z bližnjega letališča je prestreglo ameriško letalo in ga “povabilo”, naj se vrne na svoje oporišče. Ameriško letalo je nato kljub temu še dvakrat preletelo prepovedano ozemlje, nato pa se vrnilo na svoje oporišče v Zahodno Nemčijo.
Fi’ancija je zaradi tega urad
Iz Clevelanda in okolice
Syngman Rhee umrl
HONOLULU, Havaji. — Syngman Rhee je umrl včeraj tu zadet od kapi v starosti 90 let. Ob njegovi strani sta bila njegova žena Francisca, rodom Nemka iz Avstrije, in posvojeni sin Rhee In Soo, star 33. let.
Syngman Rhee je bil od leta 1946 do I. 1960 predsednik Južne Koreje, za katere svobodo se je boril vse svoje življenje. Ko mu je bilo 19 let, so ga zaradi tega Japonci prijeli. Po izpustitvi na svobodo se je izselil v Združene države, kjer je svoje delo nadaljeval, dokler se ni po itoncu druge svetovne vojne vrnil domov in prevzel organizacijo svobodne domovine.
Levičarji pripravljajo nove demonstracije na visokih šolah proti ZD
WASHINGTON, D.C. — Tu {roži j o vesti, da pripravljajo levičarji z denarjem bogatih podpornikov obsežne demonstraci-proti politiki vlade ZDA v Vietnamu na vsaj 100 visokih šolah dežele, ko bodo te jeseni odprle svoja vrata.
no protestirala pri ameriškem poslaništvu v Parizu. Ameriški zastopniki v Franciji in Zahodni Nemčiji so zavrnili vsak razgovor o tem vprašanju in opozorili le na izjavo obrambnega tajništva. Njegov zastopnik v Wa-shingtonu je dejal, da ameriške vojaške oblasti še vodijo preiskavo o celotnem slučaju, medtem ko so po prvih vesteh o slučaju v francoskem tisku izjavljale, da je bilo ameriško letalo na rednem poletu za vajo, pa je zaradi nevihte zašlo od določene smeri.
Francosko uradno poročilo je s temi trditvami v popolnem nasprotju. Po njem je ameriško letalo RF101 potem, ko je bilo pre-streženo v poletu nad prepovedanim ozemljem, povečalo brzi-no in še dvakrat preletelo področje Pierrelatta, nato pa izginilo. Francozi so dognali oporišče, s katerega je ameriško letalo priletelo in se nanj vrnilo ter zahtevali, da jim izroči fotografije. Ko so film razvili, so našli 175 posnetkov prepovedanega področja.
Polet ameriškega letala nad francoskim atomskim središčem in izjave, ki jih je v zvezi s tem izdalo ameriško obrambno tajništvo, so še poslabšale odnose med Francijo in Združ. državami. Človek se sprašuje, mar so res neizbežne take neumnosti, ki Ameriki nič ne koristijo, žalijo pa narodni ponos Francozov?
Politično ozadje sedanje grške krize
Cleveland, O. — Grške politične krize niso podobne navadnim političnim krizam. Za njimi tiči zmeraj nekaj, kar lahko vrže deželo v globoko državno in narodno krizo.
Nobena evropska država ne trpi namreč toliko od posledic zadnje svetovne vojne kot Grčija. Rane, ki jih je vojna zadala grškemu narodu, še danes niso zaceljene. Kot v Jugoslaviji se je namreč tudi v Grčiji odigrala tekom svetovne vojne držav-janska med komunistično osvo-aodilno fronto in protikomunističnim gibanjem. V državljanski vojni so zmagali protikomunisti najpreje z angleško, potem pa z ameriško pomočjo, toda prepad med desnico in levico ni mogel zasuti niti čas. Na tisoče gršikih otrok je bilo med državljansko vojno poslanih za železno zaveso, še danes se niso vsi vrnili, kar jih je pa prišlo nazaj, so večinoma goreči komunisti. To je prva odprta rana. Druga pa ni nič manj globoka. Tekom državljanske vojne so nasprotniki poravnavali med se-
boj tudi osebne obračune, običajno na zverinski način. Po koncu državljanske vojne je sodnija polovila veliko takih morilcev in zločincev in jih obsodila na dolge kazni. Obsojenci se nahajajo na nekaterih otokih, njihovi somišljeniki pa trdijo, da to niso zločinci, ampak žrtve takratnih zmagovalcev, in zahtevajo, naj jih vlada pusti na svobodo.
Grško politično življenje gre pa svojo pot in se ne meni za te rane. Še zmeraj se koncentrira v desnici in levici, vendar pa levica in desnica skušata biti bližje sredini kot skrajnostim. Caramanlisova stranka vodi desnico, stranka Papandreou-a pa levico. Znana je pod imenom unija v centru. Unija v centru je zmagala pri zadnjih volitvah, ima 170 od 300 poslancev. Je pa pri vsem tem močno odvisna od poklicnih levičarjev, kot je Caramanlisova stranka odvisna od desničarjev.
Zadnje čase so se pa menda začeli deliti tudi višji oficirji na levo in desno. Levičarski oficir-
ji so menda osnovali svojo tajno organizacijo in stopili v stik s sinom predsednika Papan-dreou-a, ki naj bi postal njihov političen vodja. Za to so zvedeli desničarski oficirji in pri tem odkrili levo organizacijo z imenom Aspida. Nastopili so proti njej, vlada ni bila s tem zadovoljna in je hotela vodilne desničarske oficirje upokojiti. Ti so se postavili po robu, ker je bil vojni minister na njihovi strani. Papandreou je hotel ministra prisiliti k odstopu, kralj se je po kratkem oklevanju postavil na ministrovo stran in Papandreou je podal ostavko. Kralj je nato imenoval predsednika parlamenta Anastasia-disa za novega predsednika in mu naročil, naj novo vlado sestavi iz pristašev sedanje vladne stranke. Novi predsednik je našel kandidate za ministre, manjka mu menda samo še treh. Pred parlament mora iti do konca tega meseca ali pa razpisati nove volitve.
Kraljeva skupina hoče očitno razbiti enotnost sedanje vladne
stranke. Ako se ji to posreči, bo v grškem parlamentu nastal čisto nov političen položaj, kajti Caramanslisova stranka bo postala jeziček na grški politični tehtnici.
Pristaši bivšega ministrskega predsednika se zavedajo nevarnosti, ki jim grozi, zato so začeli z obširnimi demon stracijami proti novi vladi v vseh večjih mestih in industrij sikih središčih. Demonstracij se udeležuje v glavnem mladina, pomagajo ji delavci, vodijo jih pa komunisti. Vlada je demonstracije prepovedala in napovedala obsedno stanje, ako bo mir ogrožen.
Položaj je torej trenutno tak, da lahko strasti zavladajo v grški javnosti. Že sedaj se slišijo klici: Plebiscit, kar pomeni, da je treba pregnati sedanjo dinastijo. Ponovijo se lahko dogodki iz prvih let po drugi svetovni vojni. Svet bi seveda naj-rajše videl, da do tega ne pride, toda glede Grčije se je že velikokrat goljufal.
Zadnje vesti
LORAIN, O. — Policija je prijela 24 let starega Lorna Alexandra z 917 W. llth St. zaradi suma umora njegove 24 let stare žene Judithe in sinov Time thyja Johna, starega 4 leta, in Kevina, starega 4 mesece. Prijeti je po kratkem zasliševanju umor priznal in bo danes uradno obtožen trojnega umora. Po priznanju strahotnega zločina je bruhnil v neutolažljiv jok in skušal obrazložiti, kako je do umora prišlo. Policija o tem ni marala izdati nobenih podrobnosti, da ne bi vplivale kasneje na sodno obravnavo.
SAIGON, J. Viet. — Rdeči so postavili nasproti stadiona, kjer je bil napovedan prihod ameriškega poslanika gen. M. Tay-lorja, močan peklenski stroj, ki naj bi pokončal poslanika in njegovo spremstvo. Policija je peklenski stroj 15 minut preje odkrila in prijela nekega domačina, ki naj bi ga postavil. Pri njem so našli ročno bombo.
WASHINGTON, D. C. — Sen. J. W. Fulbright, načelnik zunanjepolitičnega odbora Senata, je izjavil, da je Jugoslavija “v vseh glavnih stvareh prijazna, nikakor pa sovražna do Združenih držav.” O Titovem komunizmu je dejal, da “ga moramo smatrati za komunizem največ zaradi tega, ker ga smatrajo za to sami Jugoslovani.” Sen. Fulbright žal ni razkril, na kaki osnovi je prišel do svojih zaključkov. Da ti ne odgovarjajo dejstvom, je vsakomur, ki le količkaj zasleduje razvoj v Jugoslaviji, jasno. WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je včeraj odobril povišanje plač vojaštvu za povprečno 10'/«, — nekaterim strokovnjakom, ki jih posebno primanjkuje, pa še za več. DANANG, J. Viet. — Dva pijana marina sta se pretekli teden spravila v letali,z namenom, da poletita bombardirat Hanoi v Severnem Vietnamu. K sreči ju je straža še o pravem času spoznala in prijela. TOKIO, Jap. — Predsednik Severnega Vietnama Ho-Či-Minh je preko radia v Hanoiu izjavil, da se bo Sev. Vietnam boril proti ameriškemu imperializmu v Južnem Vietnamu do zmage, pa če bi bilo za to potrebno tudi 20 let.
-----o------
Dober izolator
NEW YORK, N.Y. — Mineralna volna kot izolator zadrži ogenj v običajni ometani steni povprečne hiše do ene ure.
Štrajk pri CTS?—
Sestanek kakih 500 voznikov mestnih avtobusov v okviru Transit unije je pokazal skrajno nezadovoljstvo med njimi in razkril možnost štrajka pri CTS. Vozniki zahtevajo trdno jamstvo za izboljšanje delovnih pogojev. Razgovori za novo delovno pogodbo so se začeli včeraj in bodo trajali do srede.
V Columbus—
Državni senator A. Novak se je včeraj vrnil v Columbus na zasedanje senata. Izjavil je, da upa, da bo ta teden zasedanje končano in da bo zakon o prevozih šolarjev katoliških šol v javnih šolskih avtobusih sprejet. Iz bolnišnice—
Po 9 tednih se je vrnila iz St. Aleksis bolnišnice Mrs. Anna Blatnik na svoj dom na 3557 E. 82 St. Zahvaljuje se za obiske, darove in pozdrave.
Konec štrajka pri East Ohio Gas
Večina uslužbenstva East Ohio Gas Co. je včeraj glasovala za novo dvoletno kolektivno delovno pogodbo, s čimer je bil po 34 dneh štrajk končan. O polnoči so se štrajkujoči začeli vračati na svoja delovna mesta.
Peiping škili na Geylon
COLOMBO, Ceylon. — V republiki Ceylon so prvi ustanovili svojo stranko moskovski komunisti in jo kar dobro organizirali, kar se je čutilo pri vsakih volitvah. Ko sta se pa Moskva in Peiping sprla, so kitajski tovariši ustanovili v stranki svojo strujo, ki je počasi izrinila moskovske pristaše iz vodstva, vot se je to zgodilo tudi v sosednji indijski državi Kerali. V ceylonski komunistični stranki so torej zavladali kitajski pristaši in takoj napravili načrt — tako trdijo poročila vodstva cey-onskih delavskih unij, — kako pripraviti vse potrebno za socialno revolucijo.
Ustanovili so svoje gverilske oddelke, ki se vežbajo na deželi, začeli so pošiljati svoje zaupnike v vladne službe in jim naročili, naj se dokopljejo do vodilnih mest v javni upravi. Svoje pristaše pošiljajo v ostale cey-lonske politične stranke. Posebno pa so se vrgli na organizacijo svojih društev in klubov med mladino.
Moskovski komunisti se morajo zaenkrat zadovoljiti s tem, da opozarjajo ceylonsko javnost na podtalno delo kitajskih tovarišev. CeyIonska javnost se pa zaenkrat še ni prebudila.
Irci bodo umaknili del svojih čet s Cipra
NIKOZIA, Ciper. — Irska vlada je obvestila poveljstvo čet Združenih narodov na Cipru, da bo v prihodnjih dveh tednih u-maknila 400 mož od svojega skupnega števila 1,000 na otoku. Njihove naloge bodo verjetno prevzeli Angleži.
Združeni narodi imajo skupno na Cipru 6,000 vojakov in o-koli 100 policajev, ki vzdržujejo mir in red v predelih otoka, kjer je nevarnost, da bo prišlo do novih spopadov med otoškimi Grki in Turki. Poveljnik teh čet, Indijec gen. Timayya je izjavil, da je sedanji obseg vojaške sile ZN na otoku najmanj, :£ar je potrebno za vršitev te naloge.
ismrttaaJSv-rfi^as.—=aa^i.

mmm
mxmmwsz
mu
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
La Združene države:
$14.00 na leto; $0.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece La Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.09 na leto; $0.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 136 lues., July 20, 1965
Johnson prenapenja svoje sile
Johnson bo kmalu dve leti v Beli hiši. Kot predsednik je dosegel vsaj v svoji notranji politiki uspehe, ki mu jih lahko zavida tudi pokojni Roosevelt. Njegovi stiki s Kapitelom so tako dobri, da moramo iti daleč nazaj v ameriško politično zgodovino, da najdemo pravo primero. Tudi letošnje zasedanje Kongresa bo lahko naštelo velike Johnsonove zmage. Dežela je dobila prosvetni zakon, ki ga noben predsednik ni mogel spraviti skozi Kongres. Izglasovani bodo tako važni zakoni, kot je zadnji zakon o volivni pravici, zakon o bolniškem zavarovanju s popravki o starostnem zavarovanju. Na dobri poči je tudi cela grmada nakazilnih zakonov, ki naj spopolnijo proračunski zakon. In vse to je predsednik dosegel brez navidezno velikih naporov. S tem se ne more pohvaliti noben predsednik v tem stoletju.
V zunanji politiki je Johnson imel nekaj smole haj-prvo v konfliktu s Panamo, potem si je nakopal na hrbet še dominikansko krizo. Dominkanska kriza je naravnana tako, da bo preje ali pozneje zaključena s kompromisom, ki bo zanj plačala stroške naša dežela, toda vsaj novega prelivanja krvi ne bo. Tako vsi upajo. Edina moreča skrb predsednikova je seveda vietnamska vojna. Jo je podedoval od svojih prednikov, ne zadene ga odgovornost za njen nastanek. Je pa na drugi strani odgovoren za njen konec, ki mora biti tak, da ne bo v škodo življenjskim ameriškim interesom in ameriški časti.
Vsega tega se dežela zaveda, ne vali na predsednika več odgovornosti za vietnamsko tragedijo, kot dovoljuje pametna presoja sedanjega položaja. Dežela pa tudi ve, da prave poti do konca vietnamske vojne ne bo tako dolgo, dokler rdeča Kitajska zahteva od Amerike nič manj kot kapitulacijo. Tako daleč Amerika še ni, da bi morala kitajskim komunistom na ljubo brezpogojno kapitulirati.
Razumemo predsednika, da ga vietnamsko vojskovanje grize. Se odvija po pravilih, ki jih naša narodna obramba še ni preskusila; dela torej napake. Imamo za zaveznika v vojskovanju z vietnamskimi komunisti saigonsko vlado, ki jo ne bi niti največji idealist lahko označil kot srednje-dobro. Imamo na svetu le malo prijateljev, ki bi se potrudili, da nas razumejo, predno nas kritizirajo. Amerika je torej osamljena, pa ji pri tem še podtikajo namene, ki jih gotovo nima. Ameriški kapital n. pr. ne bo hlastal po vietnamskih prirodnih zakladih, jih lahko drugje dobi po ugodnejših pogojih. Kdor vidi v ameriški politiki do Vietnama zahrbtnost, se mu ne posreči, da bi jo odkril in utemeljil. Seveda je tudi pri nas opozicija, ki bolj iz političnih razlogov kritizira ameriško politiko do Vietnama. To je dobro, dokler je kritika stvarna in ne prikrajša dejstev svojemu stališču. Seveda kritiki ne vpoštevajo zmeraj takih pravil. To ni prijetno, toda ne dogaja se ravno prvič.
Predsednik Johnson bi torej lahko mirno presojal položaj, ki mu dokazuje, da naša dežela nima razen vietnamske vojske nobenega posebnega problema, ki bi si na njem morala razbijati glave. In vendar postaja nervozen. Znakov imamo dosti za ta pojav.
Njegove pogoste tiskovne konference, toda brez vsakega reda, so prvi znak, da se predsednik boji, da bi dežela ne razumela aktualnih vprašanj, ako jih ji sam ne razloži. Njegovih tiskovnih konferenc je že toliko, da se zanje zanimajo samo še politiki in časnikarji ter politični opazovalci. Zanje pa predsedniku res ni treba trošiti toliko časa in sil, saj so to ljudje, ki jim včasih zadostuje ena sama beseda, pa vedo, kam pes taco moli.
Ta njegova taktika ustvarja stalno krizo v tiskovnem tajništvu v Beli hiši. Tiskovni tajnik vsakega predsednika je mogočna oseba. Je predsednikov zaupnik prve vrste, ve več, kot marsikateri član kabineta in mora biti sposoben, da vsak trenutek lahko skliče časnikarje in jim pove ravno to in ravno toliko, kolikor je treba. Če v koga, mora predsednik imeti zaupanje v svojega tiskovnega tajnika. Ne bi mogli reči, da ga Johnson nima, toda ima navado, da izjave tiskovnega tajnika kontrolira in se jezi, ako ni tupa-tam kaka beseda v izjavah pravilno postavljena. Tiskovni tajnik ni zato nikoli siguren, ali je kaj prav povedal ali ne. Zato se svojega posla kmalu naveliča.
To je dalo povod zadnji krizi v tiskovnem tajništvu. Novi tajnik je sicer zaupnik predsednika Johnsona št. 1, toda že sedaj mu prorokujejo njegovi prijatelji, da na tem mestu ne bo dolgo zdržal. Poznajo Johnsonovo navado, da hoče biti sam svoj tiskovni tajnik.
Ta Johnsonova navada se ne omeji samo na tiskovni urad v Beli hiši. Johnson želi biti tudi pri vsaki drugi politični akciji začetek in konec, kar seveda spravlja tudi njemu vdane sodelavce v slabo voljo, slaba volja pa rodi željo po demisiji. Zato beremo skoraj vsak dan, da je zapustil federalno administracijo ta ali oni vodilni uradnik in da mu je predsednik imenoval naslednika. Politični opazoval-
ci v Washingtonu se pri branju takih novic navadno že sprašujejo, kdaj bo novi predsednikov sotrudnik demisijo-niral.
Ako pregledamo seznam vodilnih uradnikov v naši federalni administraciji, bi mogli našteti komaj 25-30 ljudi, ki sedijo na svojih mestih že cela leta.
Tak način upravljanja dežele mora seveda do skrajnosti izčrpati predsednikove sposobnosti. Res je, da zdravniški pregledi ne najdejo sledi ali odtenkov bolezni ali drugačnih zaskrbljujočih pojavov, toda živčnega sistema pa taki pregledi ne morejo kontrolirati. In ravno ta je v največji nevarnosti, da pride iz ravnovesja. Ako pride, človek zmeraj bolj zaupa samo samemu sebi, želi vse kontrolirati in držati vse v svojih rokah. Ako je tak človek še otrok teksaške tradicije in teksaškega načina in pojmovanja življenja, potem je neizbežno, da bo vtisnil osebni pečat vsej administraciji. Ker pa dežela obstoja še iz 49 drugih držav, ki se v marsičem razlikujejo od Teksasa in njegovih sinov, bo Johnsori po tej poti prišel v težave, ki bi se jim ob manjšem povdarjanju svoje osebnosti lahko izognil.
BESEDA IZ NARODA
H0VI0E OD SV. VIDA
Cleveland, O. — CERKVENI quette, Mich. Pri njej se je zla-KARNEVAL. — Letošnji žup-jsti spominjal 31-letnice, kar je nijski karneval pri Sv. Vidu, ki postal Gospodov služabnik. Sv. je trajal od 14. do 18. t. m., je,1 mašo je opravil v latinsko-slo-hvala Bogu, za nami. Velika pri-1 venskem jeziku, in sicer v ti-reditev je to, ki daje g. župniku'stem slovenskem obsegu, kakor veliko skrbi in ki zahteva od jo opravljajo danes doma po župljanov mnogo požrtvovalno-J vseh treh škofijah in ki je znat-sti. Najmanj dvesto krepkih mo-!no večji, kot pa je n. pr. naš tu-ških in ženskih moči mora krep-! kajšnji, ameriški. Tako je torej ko prijeti vsak večer, v nedeljo bila prvič opravljena na grobu pa ves dan, za delo na priredit-1 našega svetniškega kandidata venem prostoru. Na Cleveland- velikega škofa Friderika Irene-ski škofiji že dolgo premišljuje-1 ja Baraga sv. maša v našem jo, kaj bi bilo bolj primernega, materinem jeziku. Tej daritvi
da bi se vpeljalo namesto cerkvenega karnevala. Gmotne potrebe Cerkve v Ameriki so velike. Lastno katoliško šolstvo vseh stopenj je zelo draga stvar. Pa to mora biti. Najmanj, kar moramo katoličani biti, je to, da smo z državnimi in drugo-verskimi šolami na isti vsebinski ravni, če že ne na višji. Od vzgoje in izobrazbe katoliške mladine pa zavisi v veliki meri usode Amerike in še več. Hvala Bogu, da se tega' dobršen del ameriških katoličanov zaveda.
—	Kolikšen je bil gmotni uspeh letošnjega vidovskega karnevala, bomo povedali prihodnjič. Upajmo, da je dosegel lanskega ali pa da vsaj ni manjši. Hvala vsem, ki so pri karnevalu še posebej pomagali in kakorkoli sodelovali.
PRIJATELJSKI SESTANEK.
—	Zadnje dni preteklega tedna je prišel k Sv. Vidu na nekajdnevni obisk msgr. Anton Ore-har, direktor slovenskih dušnih pastirjev v Argentini. G. mon-signor je na poti na Mednarod ni kongres katoliških izseljenskih organizacij in ustanov, ki bo letošnjo jesen v Ženevi v Švici. Preden pa se udeleži tega kongresa, se je odločil, da obišče kar se da mnogo slovenskih naselbin po svetu, da se tako informira zlasti o duhovnem stanju slovenskih izseljencev. Tako ga je ta njegova pot pripeljala tudi k nam v ZDA, odn. v največjo severnoameriško slovensko naselbino, v Cleveland.
Ker g. monsignor osebno ne more priti ik vsakemu izmed nas, premalo ima za kaj takega časa, zato vabi vse, kdor le more, naj pride na prijateljski domač sestanek jutri, v sredo, 21. t. m., ob 8. uri zvečer v Baragov dom na St. Clair aveniji. Na njem nam bo g. monsignor povedal nekaj o življenju in delu slovenskih ljudi v Argentini, kakor tudi o namenih svoje sedanje poti. Po govoru bo g. monsignor na razpolago za vse informacije, ki bi jih želel dobiti od njega kateri izmed rojakov. G. monsignor prisrčno želi, naj bi prišlo na sestanek kar se da veliko slovenskih ljudi, posebno pa si želi, da bi nanj prišli vsi njegovi ožji rojaki, kakor tudi vsi tisti, iki so iz krajev, po katerih je služboval ali ki jih je učil. Odzovimo se njegovemu povabilu!
SLOVENSKA M AŠ A NA BARAGOVEM GROBU. — Msgr. Anton Orehar je pretekli četrtek, 15. t. m., opravil sv. mašo na Baragovem grobu v Mar-
so prisostvovali naslednji slovenski duhovniki:	gg. Gaber
France in Janez in Stanko Dol-šina.
KRATEK ŽIVLJENJEPIS MSGR, ANTONA OREHARJA. — Msgr. Anton Orehar je danes sicer eden najbolj poznanih slovenskih duhovnikov v izseljenstvu, posebno še v južnoameriški slovenski izseljenski skupnosti, kljub temu pa naj tu sledi kratek njegov življenjepis, da se bodo mogli bliže seznaniti z njegovo osebnostjo tudi tisti med nami, ki g. monsignorja doslej še niso poznali.
Rojen je bil 13. januarja 1910 v Predosljah pri Kranju na Gorenjskem. Kot duhovnik je deloval 11 let v domovini, skoro 3 po raznih taboriščih in sedaj teče že 17. leto, odkar deluje med Slovenci v Argentini.
V	domovini je 4 leta kaplano-val v Mengšu pri Kamniku in 2 leti v Št. Vidu nad Ljubljano; 5 let je bil stolni vikar v Ljubljani in profesor verouka. Leta 1943 je bil imenovan za zveznega asistenta katoliških dijakinj in visokošolk. V svojih begunskih letih je bil delegat rajnega škofa dr. Gregorija Rožmana. Kot tak je vodil dušno pastirstvo v taboriščih v Monigu, Servigilianu in Senegaliji v Italiji.
V	Argentini je tedanji bue-nosaireški kardinal Copello g. monsignorju zaupal skrb za Slovence, ki so prihajali iz raznih taborišč sveta. Tega dela se je lotil z veliko ljubeznijo in z velikim čutom odgovornosti. L. 1952 ga je Vatikan na podlagi
ra, Stara Gora, Barbana, Le- Seveda bo to mogoče le, ako bo mont, pa tudi opisi nekaterih zadostno število prijav. Tisti, kij svetovno znanih, kot Fatima, bi se radi peljali, ste naprošeni,' Lurd, Loretto, Czenstochowa, da se prijavite takoj oz. najpoz-j
Einsiedeln, Marijino Celje itd.
Knjižica “Na božjo pot” je izredna po vsebini, obsegu in tudi po opremi. Večina opisanih božjih poti je namreč prikazana tudi v podobah. Vzemite v vi-dovski cerkveni veži takoj to knjižico in jo preberite, nato pa jo dajte brati še drugim! Velja samo 25 centov. — V cerkveni veži so na razpolago tudi druge salezijanske knjižice. Te pa so po 20 centov. Oglejte si jih in si izberite, ki vam je najbolj po volji!
“DAN ENEGA SVETA”. — To je letos že dvajsetič simboli čen naslov počitniške prireditve clevelandske Federacije kulturnih vrtov, ki naj notranje združi vse številne narodnosti clevelandskega mesta v eno veliko družinsko skupnost.
Letošnja, se pravi, zadnja nedeljska prireditev Federacije kulturnih vrtov, je bila v Poljskem kulturnem vrtu, ki meji na naš Slovenski odn. Jugoslovanski kulturni vrt. Dokler je bil še živ rajni Anton Grdina (umrl 1. 1957), je bila večina teh prireditev v našem vrtu, je bilo to zato, ker ima ta za velike javne prireditve kot nalašč pripravno lego (amfiteatralna in to senčna lega spodnjega dela našega vrta, nekaj časa tako imenovani Grdinov amfiteater), drugi vzrok pa je bil izreden ugled, k ga je užival v Federaciji kulturnih vrtov ves čas od njihove ustanovitve, in to kot zelo požrtvovalni njen blagajnik in propagator.
Letos je že 40 let, kar so bili ustanovljeni “Kulturni vrtovi”, t. j. kulturna ustanova, kakor je nima zlepa kako mesto na svetu. Kot znano, se ti pričenjajo nedaleč od osrednje clevelandske slovenske naselbine, t. j. senklerske, ter se nato raztezajo vse do Superior avenije.
Tudi pri letošnji prireditvi Kulturnih vrtov smo Slovenci sodelovali. V naših prelepih narodnih nošah, ki so vzbujale splošno zanimanje, so nastopili trije pari:	gospodične Marolt
Marija in Lojzka in Tominc Marjanca ter fantje Cerar France, Mravlje Tone in Žakelj Gabriel. Na slavnostnem odru je Slovence predstavljal g. dr. Miha Krek, predsednik Slovenskega narodnega odbora. Po programu so Poljaki bogato postregli vse goste s poljskimi narodnimi poslasticami in pijačo.
PODPRIMO! — Prihodnjo nedeljo ima Slovenska šola od Marije Vnebovzete svojo počitniško prireditev na Slovenski pristavi. Naj bi se je udeležili tudi Vidovci in vsi drugi slovenski ljudje v velikem številu!
J. S.
neje do srede zvečer. Pokličite gospodično Pavli na UL 1-5798.
Vabimo Vas v veselo družbo, pridite!
I r	Matere
Slovenska nabirka za pomeo cerkvi v Baragovi deželi
Piknik Slovenske šole pri iariji Vitebovzeii
Cleveland, O. — V času počitnic in piknikov smo. Teden za tednom se oglašajo društva in
vabijo na snidenje z znanci v znane konstitucije Begunska prosti naravi. Tudi poletna vro-
/ XT' «-iil -Po -i 1-J \	7___
družina” (Exul familia) imenoval za direktorja slovenskih dušnih pastirjev v Argentini. Zadnja leta je tudi član “Katoliškega izseljeniškega odbora v Argentini”, katerega trenutno vodi v imenu argentinskega e-piskopata škof msgr. Carreras.
“NA BOŽJO POT”. — To je naslov najnovejše salezijanske knjižice, ki jo lahko kupite v cerkveni veži pri Sv. Vidu. Knjižico je napisal znani slovenski primorski duhovnik dr. Rud. Klinec. V njej nam pisec na prav domač način najprej pove, kaj je pobožno romanje, zakaj romamo, poda dalje kratko zgodovino romanj ter posebej še “'Slovenci in romanja” in končno še cerkvene predpise o romanjih. Jedro knjižice pa predstavljajo opisi najbolj znanih božjih poti, na katere romajo radi slovenski ljudje, kot Brezje, Svete Višarje, Sveta Go-
čina nas priganja, da zapuščamo domove in se hodimo hladit v vodo in senco.
Prihodnjo nedeljo, 25. julija, ima Slovenska šola Marije Vnebovzete v Collinwoodu svoj piknik na Slovenski pristavi. S svojo udeležbo ji boste pomagali v moralnem in gmotnem položaju. Očetje bodo postregli žej1-nim, matere lačnim, en obiskovalec pa dobil dekliško narodno nošo. Tudi za otroke bo zabava, ko bodo tekmovali in junačili drug drugega.
Tisti, ki nimate svojih vozil, pa najsibo starši z otroci, ali pa posamezniki, in niste imeli še prilike ogledati si Pristavo, se boste lahko peljali z busom, ki bo odpeljal izpred cerkve Marije Vnebovzete ob Ih pop., vrnil pa se bo ob 8h zvečer. Voznina tja in nazaj bo $2 na osebo, ki
Wickliffe, O.— Pred dvema mesecema sem prejela pismo od Rev. Father Wolf a iz Križne vasi (Cross Village) v Michiganu. Vsem, ki ste z Rev. Godino obiskali kraje, kjer je pokojni škof Baraga misijo-naril med Indijanci, je Križna vas gotovo še v spominu. Saj so nam tam indijanske žene pripravile kosilo, da bi ga v hotelu ne mogli dobiti boljšega. V pismu Rev. Wolf sporoča, da so imeli nesrečo, ker se jim je v hudem mrazu pokvaril ogrev v cerkvi in so bili brez vse gorkote, ko je pritisnila zima. Ni kazalo drugega kot nabaviti novo peč. Toda š čim? Nedeljska nabirka znaša kvečjemu 9 dolarjev. Na rokah je imel pa dvajset dolarjev. Grelec bi stal $1,080. Naš misijonski krožek mu je takoj poslal $25.00. Toda to je samo kapljica. Na podbudo Rev. Godina sem se namenila poprositi med tistimi, ki so bili lani tam, in so videli revščino, da bi po svojih močeh darovali in bi to poslala Rev. Wol-fu. Odziv je bil hvala Bogu nepričakovano dober. Pred par tedni sem odposlala ček za $165.00 dolarjev. In pred tednom sem dobila pismo, katerega vam tako sporočam, kot sem ga prejela.
Dear Friends:
How can I ever thank you and the rest of the good friends for the wonderful boost you gave to my moral and my mission church. God bless you abundantly for all you have done and are doing. The past twro weeks have been very hard and at times depressing. But there were also some inspiring events, that encouraged me to continue my work. Yesterday a man gave me twenty dollars for the furnace and now a check for $165.00 came. It would take me 28 weeks of Sunday collections to match your check of $165.00. The people in the mission church have doubled their contributions, even though I have four people less. I now receive $6.00 a week in the envelopes. We still have outside processions on Corpus Christi day. We walk around our church and block. This Sunday we have First Holy Communion and Thirteen Hour Devotion (we do not have Forty Hours since we are too small.) If any of you come up this way, come on August 8, and you can see the Indians do their dances. I have a special group of them come back to this place to give their dances. God bless you and keep you.
Father Adam Wolf, O.F.M.
Darovali so sledeči: po $20.00 Neimenovana, Wilio-wick, Ohio; po $10.00 — Neimenovana, Willowick, Ohio, Mr. in Mrs. A. Grdina, Mrs. Rose Jaklič, Mrs. Frank Grdina, Neimenovan, Cleveland, Ohio; po $6.00 — Mrs. Frances Chickayna; po $5.00 — Mrs. Mary Benda, Neimenovana, Cleveland. Ohio, Mr. Ernest Trpin, Mary Stušek, Mr. E. A. Hahn, Mr. & Mrs. Zdravko Novak, Mrs. Mary Surtz; po $3.00 — Mr. & Mrs. Oblak, Miss Josephine Pavli, Mrs. Teresa Jerič; po $2.00— Mrs. Anna Jakšic, Mrs. Anna
Mrs. Marica Telič, Mrs. Nettie Kalish, Mrs. Alice Vidmar, Mrs. Josie Alich, Mr. & Mrs. Frank Mlinar, Mr. and Mrs. Charles Terček, Mr. & Mrs. Charles Pluskusky, Mr. & Mrs. Rudi Knez, Mr. Anton Žakelj, Mrs. Vicki Speh, Mr. & Mrs. Anton Meljač, Mr. Fr. Baraga, Mr. & Mrs. Joe Plevnik in Mr. & Mrs. Fr. Chukay-na; po $1.00 — Mr. Prežel, Mrs. Mary Žnidaršič, Neimenovana, Mrs. A. Ipavec, Mrs. Fr. Lindič, Mrs. Mary Filipo-vich, Mrs. J. Mulh, Mary Kraus in Paul Intihar. Skupna vsota $165.00.
Ko sem že odposlala to svo-to, sem še prejela $5.00 od Mr. & Mrs. A. Adamič in Fr. Marolt, če bi še kdo hotel kaj darovati v ta namen, bo s hvaležnostjo sprejeto in odposlano — Rev. Wolfu.
Vsem darovalcem tisočkrat Bog plačaj!
Mary Stušek.
29654 Grand Blvd. Wickliffe, Ohio 44092 Tel. 943-0135
IZ NAŠIH VRST
jih je treba plačati ob prijavi.
Otroci v naročju ne plačajo nič. | Tomažič, Mrs, Mamie Grdina,
Jamesburg, N.J. — Cenjeno uredništvo! Prejela sem Vaše obvestilo za “Ameriško Domovino”, ker mi bo kmalu potekla naročnina. Priloženo Vam pošiljam ček za celo leto.
Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljna, jo zelo pogrešam, ker jo pošta včasih zadrži, da dobim potem kar po tri številke skupaj.
S prijateljskim pozdravom vsem v uredništvu in tudi vsem čitateljem!
Anna Jachikov
*
Val D’Or, Que., Can. —• Cenjeno uredništvo! Prosim oprostite naši zamudi. Moje zdravje se mi obrača na bolje, sem pa še vedno pod zdravniško oskrbo. Tudi na delo moram zaenkrat pozabiti, ker mi je zdravnik rekel, da najmanj šest mesecev ne smem in če se bom pazil, upam, da se mi bo zdravje kmalu povrnilo. Saj dokler je človek zdrav, ne zna ceniti zdravja. Kadar ga izgubimo, se šele zavedamo in je včasih žal že prepozno. Upanje in dobra volja nam bosta še največ pripomogla k zdravju. Prav lepo pozdravljeni vsi v uredništvu in vsi bralci Ameriške Domovine. Prilagam money order za celotno naročnino.
John Kebe
*
Cochrane, Alta., Can. — Cenjeno uredništvo! Za obnovljeno naročnino časopisa “Ameriška Domovina” Vam prilagam ček. S časopisom sem res zadovoljna. Moja mama, ki ne govori angleško, ga rada čita in se veseli Vaše pošiljke. Lepo pozdravlja.
Draga Petrunic
Kemmerer, Wyo. — Prilagam naročnino za eno leto. Omeniti moram, da brez Domovine skoraj ne morem biti. Prinaša dosti novic, ki me zanimajo, čeprav je kaka številka precej dolgo na potu. Lepo pozdravim vse v uredništvu. Mr. & Mrs. Konst. Podlesnik »
Waterford, Wis. — Cenjeno uredništvo. Prilagam money order za polletno naročnino za Ameriško Domovino. Z listom sem prav zadovoljni in ga tudi redno prejemam. Vas prav lepo pozdravljam in Vam želim veliko naročnikov.
Mrs. Mary Gorjup ------o-----
Ogromen nakop
HIBBING, Milin. — Odkar so leta 1895 začeli na površini kopati železno rudo, so jo nakopali že toliko, da bi z njo lahko zasuli ves panamski prekop.
HANADSH4 DOMOVINA
Novice iz slovenskih faro Vendar smo se odločili>da bomo
'šli 30. maja v naravo. Najeli
TORONTO, Ont. — Župnik pri Mariji Pomagaj je obiskoval zadnje tedne družine in pri tem nabiral tudi za novo župnijsko poslopje, ki bi ga radi kmalu začeli graditi. Župljani so se izkazali darežljivi, kar naj bi pomenilo, da smatrajo novo poslopje za res potrebno.
Krščeni so bili: Pavla Jožica Bohnec, hčerkica Štefana in Pavle r. Debeljak; Jane Ivanka Doma, hčerkica Ivana in Rozine r. Fotivec; Milena Ana Hozjan, hčerkica Antona in Ane r. If ko; Janez Peter Movrin, sinček Janeza in Marije r. Frankovič; Marija Ann Kocjan, hčerkica Jožefa in Angele r. Lovrin; Juliet Christine Kumprej, hčerkica Lojzeta in Jessica r. Kerr; Dar ni j el Pfeifer, sinček Franca in Ane r. Skočir; Dennys Peter Po-zderec, sinček Ignaca in Marije r. Matjašec; Ana Angela Bogovič, hčerkica Jožeta in Hedvike r. Soršak; Ludvik Henry Lovšin, sinček Ludvika in Majde r. Turk; Helena Rozalija Mihelič, hčerkica Stanislava in Rozalije r. Strah; Janez Jože Mihelič, sinček Stanislava in Rozalije r. Strah.
Poročili so se: g. Zvonko Mikic in gdč. Effie Manali; g. Jožef Slobodnik in gdč. Darja Marolt; g. Bernard Berce in gdč. Ana Krašovec.
V	župniji Brezmadežne v preteklem mesecu ni bilo kakega posebno važnega dogodka. Povsod se čutijo počitnice.
V	dvorani je bila spominska proslava ob obletnici smrti protikomunističnih borcev. Pred proslavo pa v cerkvi sv. maša za pokojne.
Slovenska šola je sklenila letni pouk z zahvalno sv. mašo v soboto, 5. junija. Nato je bila razdelitev spričeval. Uspeh je bil sledeč: odličnih 32, prav dobrih 60, dobrih 32, zadostnih 6, nezadostnih 7 — skupno 137.
Lansko jesen se je vpisalo 150 otrok. Trije nikdar niso prišli, deset jih je tekom leta izstopilo; in ker jih je sedem pokazalo nezadovoljiv uspeh, je uspešno dovršilo razred 124 otrok, to je 91 odstotkov.
Krščeni so bili: John Michael Brač, sinček Jure Brača in Mare r. Bjelopera; Jolanda Kristina Oberstar, hčerkica Jožeta Ober-star in Helene r. Woiszczyk; Katarina Trpin, hčerkica Janija Trpina in Marije r. Koman; Antonija Cecilija Škrajnar, hčerkica Antona Škrajnar in Silvije r. žužek; Mark Skrt, sinček Antona Skrt in Emilije r. Rebesz; Linda Ida Madronič, hčerkica Jure Madroniča in Ide r. Mrakič; Peter Alojzij Žonta, sinček Franca Žonta in Valerije r. Mele.
* * *
MONTREAL. — Cerkev prenovljena. Kar naveličali smo se skozi cel mesec maj gledati v naši cerkvi železno ogrodje, ki je delavcem pomagalo, da so prišli do stropa. Dva dni pred binkoštmi je bilo pa delo vendarle končano. Cerkev je dobila hovo notranjo obleko. Tudi tisti, ki so nam svetovali barve Vsak po svojem okusu, pravijo, da jih je g. Vinko Petkovšek, znani slovenski umetnik iz Montreala, dobro izbral. Ker je prenavljanje cerkve, dvorane in Župnišča končano, smo porabili binkoštni praznik za blagoslov dveh plošč, ene na cerkvi in druge na župnišču. Prva, ki jo je darovalo Baragovo društvo, pove, da je bila Cerkev kupljena za Boga in Slovence. Na steni žup-hišča je pa druga plošča, na kateri se bere, da je na križišču Ulic St. Denis in Marie Anne slovensko središče, h kateremu spadajo cerkev, dvorana in župnišče. Tej plošči sta bila botra ga. in g. Ivan Čagran.
smo Zverovo pristavo, naročili avtobus in čakali, kaj bo z vremenom. Ravno dotlej, ko so se ljudje odpravljali od doma, je bilo vreme lepo, čeprav malo hladno. Ko so bili enkrat na farmi, ni kazalo hoditi domov, čeprav so oblaki zakrili sonce. In menda so kar pozabili, da ga ni bilo. Saj jim je vse tako šlo od rok, da nam je hrane prav kmalu zmanjkalo in če bi g. Zver na hitro roko ne spekel živali večje vrste, bi lakota pritisnila. Zmanjkalo je tudi “bridkega,” a to ravno o pravem času, da ga ni bilo preveč. Veliko uslugo nam je napravil tudi dež, ki je začel takrat, ko je bilo določeno, da bo avtobus odpeljal skupino, ki jo je pripeljal 6 ur'prej. Cilj smo dosegli. Ljudje so bili dobre volje, za cerkev je pa piknik dal $607.00, kar je že lep denar.
Konec šole. Na prvo soboto v juniju smo zaključili pouk na slovenski šoli. Razdeljena so bila spričevala vsem, nagrade pa tistim, ki so jih zaslužili. Župnija mora biti hvaležna štirim učiteljicam, posebej pa še s. Jožici, ki šolo vodi. Šola še daleč ne dosega tistega, kar bi rada. Je pa velika razlika med tistimi otroci, ki hodijo v slovensko šolo, in onimi, ki ne. Človeku je kar hudo, ko se srečava z otroki, katerih starši so Slovenci, a otrok slovenskega jezika prav nič ne razume. Če bi hodili v slovensko šolo, bi se vsaj za silo naučili tistega, kar bi jim bilo pozneje v prid.
Po B. B,
L, Ambrožič St.:
Po mnogih težavah le v Novi svet
Ko sem začel pisati, sem se mislil omejiti le na strašna doživetja doma tekom vojne in revolucije. Na prigovarjanje prijateljev in znancev sem potegnil zgodbo še preko meje v be-bunstvo in na življenje v taboriščih, nato še do končnega cilja. Tako smo prišli do morja in plavamo v Novi svet. Če je tako ljudem prav, zakaj bi ustregel.
Za nekaj minut so se mi sploh misli ustavile. Nič nisem vedel, kaj se godi okrog mene. Ko sem se zopet zavedel in prišel k sebi, smo bili že precej proč od obale. Gledal sem nazaj nesrečno Evropo in premišljeval, kdaj neki se bomo vračali v domovino? Niti na misel mi ni hodilo, da se to ne bi zgodilo v naslednjih par letih. Pa so bili božji načrti vse drugačni kot moji. Misli so mi begale nazaj prav v domačo hišo in v tista detinska leta, ko smo živeli še v veliki skromnosti brez slehernih kupljenih igrač, ko smo se na moč veselili miklavža iz lecta in konjička z zlatim sedlom, delali žoge iz ilovice, če ni bilo vode smo se polulali vanjo, da je bila mehka za oblikovanje, potem jih
KRIŽEM PO DEŽEL!
Predsednik zvezne vlade L. Pearson je na konferenci s predsedniki pokrajinskih vlad včeraj predložil uvedbo splošnega obveznega zavarovanja za bolezen, za vso Kanado. Stroške naj bi si delili enako zvezna in
pokrajinske vlade.
*
Nova demokratska stranka, ki ji načeluje T. C. Douglas, je na svojem 3. kongresu sklenila zbrati milijon dolarjev za voliv-no kampanjo, ki naj bi ji odprla pot do oblasti. Douglas je trdil, da sta^ obe glavni kanadski stranki pod nadzorom velikih podjetij in družb. Kongres je skoraj enoglasno odobril resolucije, ki zahtevajo takojšen konec ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama, umik a-meriških čet iz Santo Dominga in priznanje rdeče Kitajske. Ti sklepi kažejo dovolj jasno, kako daleč na levi se skuša Nova demokratska stranka uveljavljati.
♦
Gradnja CF-5 novih letal za kanadske oborožene sile bo u-stvarila v kanadski letalski industriji kakih 2100 novih delovnih mest.
*
Predsednik vlade Pearson je objavil, da je, generalni guverner George Vanier pristal na to, da bo še dalje ostal na svojem mestu kot zastopnik krone v Ottawi. Kraljica Elizabeta je bila o tem že preje obveščena. Po besedah Pearsona ostane lahko Vanier na svojem mestu, kolikor časa želi.
*
Po ugotovitvah zvezne vlade je nekako 57% kanadske rudarske in izdelovalne industrije v lasti tujih državljanov. V gradbeni industriji, pri javnih služnostnih napravah in v trgovini je tuji kapital udeležen le s 15%.
0	tamkajšnjih razmerah. Prav tako se namerava ustaviti v
Južnem Vietnamu.
*
Vzrotkov letalske nesreče 8. julija v Britski Kolumbiji še niso dognali, sodijo pa, da je v zvezi z njo spalna vreča, polita s kislino, ki so jo našli med ostanki razbitin letala.
Okoli 20,000 poštarjev ni ravno zadovoljno z vladnim povišanjem plač, ker ne dosega niti polovice tega, kar so oni zahtevali. Njihov štrajk ni še čisto
1	z k 1 j u čen, čeprav prevladuje prepričanje, da do njega le ne bo prišlo.
«
Pretekli teden so v bližini Montreala prijeli Luciena Ri-varda, ki je osumljen trgovanja z mamili, in je bil zaradi tega v preiskovalnem zaporu, iz katerega pa je v preteklem marcu pobegnil. Od tedaj so ga iskali po vsem svetu. Zaradi postopanja v njegovem slučaju je prišlo do znane kritike pravosodnega ministra, ki je končno privedel do njegovega odstopa.
pa sušili na soncu, ko smo “kuhali,” na svislih v malih pečicah, imeli smo za lončke orehove lupine in kapice od želoda, imeli vsak svojo njivico, ali na ogalu očetove njive, ali morda na razgrabljenih krtinah; sejali, presajali in zalivali ter vsako jutro tekali ogledovat, če je ozelenelo in koliko zrastlo; stikali za ptičjim ne jimi gnezdi in opazovali veverice, kako prenašajo mlade (ko pričakujeta stara dva mladiče, vedno napravita 4-5 enakih gnezd in kadar mladiče kaj moti, ali če le opazita stara človeka pod gnezdom, takoj mladiče preneseta v drugo gnezdo). Pozneje smo redili zajce in jim postavljali hlevčke, pa pasli poleg krav tudi par ovac in koštrunov, jih umivali in česali ter jokali, kadar so oče zaklali jančka.
Spomnil sem se na šolo ‘zgornjo in spodnjo’ z dvema,razredoma in večimi oddelki, pa na nepozabno učiteljico Karolino Han v spodnji šoli, v zgornji pa na neprekosljivega učitelja Ranta, ki je bil obenem tudi organist in poštar, ki nas je v svojem vzornem vrtu naučil toliko praktičnih reči kot n. pr. obdelovanje zemlje, obrezovanje drevja, precepljanja lesnik itd., nam stalno naročal, naj mu nalovimo krtov, živih, ker da so za vrt zelo koristni in kako so bili oče veseli, kadar sem jih lovil, ker so se vedno pritoževali čeznje zaradi krtin, ki jih naredi, na katerih se ob košnji tako skrha kosa. Pa sem se spomnil na “ler-poba” - vajenca v Zormanovi trgovini v Sp. Šiški, ko so me porabili za vse drugo, kot je bilo zgovorjeno, v trgovini sem pa smel samo pometati, pa na “Orle,” na igre v prosvetnem društvu, nato vojska — prva svetovna, na prezgodnji nabor, na fronto, ranjen v nogo, na malarijo, 13 mesecev bolnišnice, vrnitev domov, nato služba, prevažanja žita in moke iz Ljubljane v Domžale, na Vir, v Jarše in Študo, na Rogovilčevo gostilno, na Aleševo, na Andrejčkovega očeta, ki je bil župan na Ježici, mož in prijatelj, ki jih nam danes tako primanjkuje, v vsem načelen, energičen, pa dober in mehak kot maslen kruh, na zopetno vrnitev domov in prevzem domačije, na zidanje še ene hiše za trgovino, na ženitev, ko me je žena prvi dan speljala na led (tako me je ostrašil pater Angelik, ki naju je na Brezjah poročil, pa smo šli popoldne po za-mrzlem Blejskem jezeru po ledu na otok), pa na otroke, ki so pri-
Kanadski minister za vselje-vanje je odšel v Evropo na proučevanje možnosti in izgiedov priseljevanja v Kanado. Ta bi ihajali, pa zopet na drugo svetov-sedaj rada večji priliv Evropej-|no vojsko, na revolucijo, zapor, cev.	| domobrance, pri katerih je bilo
Načelnik konservativne stranke, bivši predsednik vlade J. Diefenbaker je napovedal, da bo na svoji poti skozi Azijo obi-Prvi piknik. Malo premrzel je skal tudi Čangkajškovo Formo-še maj za piknike v Montrealu, zo, da se na lastne oči prepriča
PRIJATELJICA KART? — Za roko kart si skriva brhka Španka obraz, 'na karte spominja njen slamnik. Vse skupaj je bilo pripravljeno le kot reklama za igralne karte.
morda polovico idealistov, polovico pa koristolovcev in sebične-žev, na komandanta Silva Knupleža, ki mu je ob obisku pri nas morala žena vselej narediti 13 omletov, kar je “za en obrok ravno prav,” je dejal, pa vselej za 4 ali 5 lukenj spustil pas, ko jih je jedel, pa bil ob vrnitvi iz Vetrinja v Slovenj Gradcu z drugimi oficirji odveden v gozd in ustreljen, dočim so mu družino odpeljali v ljubljanske zapore in jih čez tri mesece komaj še žive izpustili, pa na dve skrinji denarja, ki so ga na bloku zaplenili in odpeljali v Vetrinje in si ga razdelili... katerega pa seveda jaz nisem bil vreden, ker sem se odstranil od njih in ostal pri družini, na tragičen odvoz domobrancev iz Vetrinja ... pa na odstavitev drage rojstne hiše in domačije tam pod Ravnikom, na begunsko pot, na razna taborišča, na skrb in lakoto, na vse težave in ženino bolezen, ki pa se je v Bremenhafenu kar dobro postavila na noge.
Pomislil sem, zakaj moramo bežati, na neskončno nori svet, na ljudi, ki jih vsak norec lahko potegne, kolikor in kamor hoče, ki svoja načela lahko v eni noči spremenijo in postanejo iz mirnih jagnjet krvoloki in grabežljivi volkovi, ki ne poznajo več ljubezni in usmiljenja. Vse to in še mnogo drugega je šlo bliskovito skozi možgane in glava je bila prepolna, ker me je ob vsemu temu skrbela tudi prihodnost — kakšna neki bo? Kaj nas čaka onstran velike luže??? Še na to sem tudi pomislil, če me je tudi na morje žena speljala, kot me je na led prvi dan poroke. Pa sem ugotovil, da me je res, ker če bi nje ne bilo, bi ne bilo otrok in družine, če bi pa bil samcat, bi jo pa najbrž mahnil z domobranci nazaj v Slovenijo — ali v “Italijo,” kot so nam lagali Angleži... —
Počasi sem se začel premagovati in se vživeti v tisto, kar se godi okrog mene. Torej nazaj v stvarnost. Prve ure so bile zelo prijetne na vodi. Bilo je zelo mirno vreme in nič posebnega se ni zgodilo. Do večera smo se že popolnoma vpeljali v razmere na ladji. In tudi noč je bila mirna in dobro se je spalo. V zgodnjem jutru je pa začela voda že bolj valoviti in ko smo drseli mimo Anglije, katero smo od daleč opazovali, so se pa že pojavljali prvi klicatelji ‘urhov,’ ki so začeli navdušeno krmiti ribe. Vsi smo postajali nekako resni in pri večerji že ni bilo nikake gneče več. Tudi meni je postajalo nekaj slabo in apetita ni bilo. Vendar sem pa še šel po stopnicah v kuhinjo in jedilnico iz same ljubezni do jedi, katere nam je še pred kratkim tako primanjkovalo. Isto se je godilo tudi sinovom, dočim sta hčeri lažje prenašali. To največ zato, ker so imele ženske ležišča v sredini ladje, kjer je manj guganja. Čudovito dobro je to žena prenašala. Niti najmanj ni občutila morja in njegovih hudobnih valov. Pri meni in sinovih se je čez noč stopnjevalo vedno huje do najhujšega in zjutraj že nisem nobene reči več zavžil. Že spodaj sem se moral zelo potruditi iz postelje, da sem komaj še dosegel tisti čeber, ki je bil za “urhovce” pripravljen, pa sem odmetal vanj toliko količino, da sem se čudil, kje se jemlje. O-pravil sem se in odšel na krov in na zrak, pa kmalu se je začelo povračati in je letelo iz mene, kot bi se ravnokar napokal soka in zelja. Izmetal sem tolike količine, da sem bil prepričan,' da se je vtrgalo tudi nekaj drobovja v meni. saj vendar v želodcu ni bilo toliko. Kje pa, saj menda nimam mesto želodca mernik ...
Take in enake misli so mi pa bolezen še poslabšale, tako da nisem mogel več stati na nogah. Zlezel sem ritensko po vseh šti-
rih v “stanovanje” in se vlegel na posteljo. Ta prostor je bil v sprednjem delu ladje, zato je veliko bolj padal in se dvigal, kot pa proti sredini ladje. Zato so bile tudi večje slabosti. Ležati podnevi spodaj je bilo prepovedano. Prav nesramno so me ladijski sluge napadali in zahtevali naj grem na krov, a pri najboljši volji tega nisem bil zmožen.
Ležal je v bližini mene tudi neki Kočevar in sva se večkrat kaj pogovarjala. Klel je Hitlerja, ki ga je izvabil iz lepe domačije v Kočevju, tja nekam v bližino Brežic v slabe barake. Prej obljubljenega grunta pa ni oilo nikjer. Dvakrat se je že peljal v Kanado in nazaj, da si je zaslužil nekaj denarja in si tako zelo izboljšal posestvo, za katerega je bil sedaj tako ogoljufan. Ta človek je bil že privajen morja, da mu vožnja po njem ni več škodila. Ker so obetali neko kazen za tiste, ki se ne pokoravajo in ostanejo spodaj, se je ta dobra duša iz Kočevja, ki je bil sedaj že kar zaveden Slovenec, spomnil mehe, prišel z vrha doli k moji postelji, me naložil na rame in me odnesel po stopnicah vrh ladje. Tudi eden od sinov je bil tako slab, da so ga spravili v ambulanto, mu dali malo žganja popiti, za tri obroke so mu ga pa dali v malo steklenico in mu naročili, naj ga pije v obrokih.
(Dalje sledi.)
ZULICH
Republikanec poziva k izjavi o Vietnamu
V o d n i k republikancev v Predstavniškem domu G. R. Ford poziva predsednika L. B. Johnsona, naj javnosti obrazloži položaj v Vietnamu.
WASHINGTON, D.C. — Položaj v Južnem Vietnamu ni rožnat, to je razvidno iz izjav predsednika Johnsona in iz izjav članov njegove vlade. Te izjave so med tem presplošne, da bi mogle v javnosti ustvariti občutek nujnosti in izrednega stanja za Združene države. Uradno čete Združenih držav v Vietnamu še vedno niso v vojni, čeprav dejansko vsak dan prihaja do spopadov med njimi in rdečimi. Združene države niso u-radno v vojni s Severnim Vietnamom, čeprav ameriška letala vsak dan, ponoči in podnevi napadajo “vojaške cilje” v Severnem Vietnamu.
Položaj v Vietnamu je torej nekaj posebnega in Združene države so globoko zapletene vanj. V amerišlki javnosti se je začel javljati strah, da utegne vojna v Vietnamu zavzeti veliko večji obseg. Kongresnik G. R. Ford, vodnik republikancev v Predstavniškem domu, je sprevidel to bojazen in je pozval predsednika L. B. Johnsona, naj okliče “izredno stanje” v zvezi z Vietnamom in naj javnosti obrazloži dejanski položaj tam in cilje, ki jih Združene države zasledujejo v Vietnamu.
Kong. G. R. Ford je v isti izjavi napovedal, da bo predsednik Johnson končno le odločil, naj uničijo oporišča za protiletalske rakete, ki so bila nedavno končana v neposredni okolici Hanoia. Po njegovem je te mogoče uničiti, ne da bi bilo pri tem prizadeto civilno prebivalstvo.
■
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
Ženske dobijo delo
Potrebujemo takoj
Dekleta ali žene, v starosti od 18 do 45 za lahko delo v tovarni. Ure od 8. do 4:30 — 5 dni v tednu. Pišite na: Box 432, American Home Publishing Co. 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103.
(137)
Delo dobi
Žena ali dekle, ki razume slovensko in angleško, dobi delo v pisarni. Katero zanima, naj piše na: Box 123, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Aev. Cleveland, Ohio 44103.
(x)
MALI OGLASI
Naprodaj
Enodružinska hiša, 6 sob, garaža, lepo dvorišče, v St. Clairski okolici. Lastnik 361-6895 ali 391-8862.
— (136)
V najem
Spalna soba se odda pri mali družini. Si lahko tudi tuha. Ako hoče, Je vsa oprema na razpolago, tudi Frigidaire. Na 1027 E. 61 St. EN 1-6671.
(136)
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
Naprodaj
Lastnik prodaja dvodružin-sko hišo, 5-5, 3 garaže, lot 50 x 175, vse v izvrstnem stanju. Zelo blizu trgovin, šol in avtobusne postaje kakor tudi cerkve Marije Vnebovzete. Kličite 481-5534.	(136)
V najem
Opremljeno 3-sobno stanovanje na E. 58 St., primerno za par ali 3 osebe. $65 vključuje vse udobnosti. Kličite 881-7138.	(138)
V najem
Oddamo 4 lepo opremljene sobe, 2 spalnici zgoraj, za parali dva moška. $80.00. Vse udobnosti vključene. 1082 E. 7'7 St.	(136)
CLEVELAND, O.
Moški dobijo delo
ŽELEŽAR sposoben čitanja načrtov
JEKLENE STOPNICE OGRAJE
LEPA ŽELEZNA DELA Visoka plača od ure, več koristi.
Stalno delo.
CITY IRON WORKS 8300 Bessemer Ave. Cleveland 27, Ohio MI 1-4722
(137)
V	najem
E. 58 in St. Clair Ave., opremljeno 4-sobno stanovanje, pripravno za 3 moške, ženske ali zakonski par. $75 vključuje vse udobnosti. 881-7138.	(138)
V	najem
3 spalne sobe za upokojence, ali za očeta in sina ali prijatelje. Dve velike postelje in dve manjši; na deželi, blizu trgovine in gostilne. Si lahko kuha. Kličite South Madison, Ohio, 298-3825.	(137)
Lastnik prodaja
Na E. 79 in St. Clair Ave. 4-družinska hišo. Najboljša ponudba se sprejme. Kličite 861-5855.	(139)
Hiša naprodaj
Naprodaj je 6-sobna hiša, 2 garaži in klet, vse na novo prebarvano. Nahaja se na E. 147 St., blizu Lake Shore Blvd. Kličite KE 1-9067.	(140)
Hiša naprodaj
Za 2 družini (duplex), vsako stanovanje 7 sob, 2 ogrevalni peči, 2 grelca za vodo, 32 x 26 zidana garaža primerna za delavnico, v bližini sv. Vida. Kličite UT 1-9947 po 5. uri zvečer. Prodaja lastnik.
(139)
0<c^0<=>00<=z>00<ri>0
H. RIDER HAGGARD:
Jutranja zvezda
o<cr>oo<rr>oo<rr>oo<r>oo<cr><)()<r>o
‘‘To je moja harfa,” je rekla plašno, “harfa, ki mi jo je dal princ iz Keša, preden ga je Rames ubil, in s katero sem spremljala svojo pesem o ljubezni, preden je darovalec umrl. Da, to je moja harfa, ki sem jo bila popustila v The-bah. Povej mi, dojilja, kako je prišla semkaj?”
“In kako sva prišli midve semkaj?” je odgovorila Asti kratko. “Odgovori na moje vprašanje in jaz bom na tvoje.”
Tua je odložila harfo in pogledala, kaj je še v košari. Pod plastjo suhega papirovega listja je našla skrite bisere, tisoče biserov vsake velikosti in tolikega sijaja in lepote, kakršnih ni še nikoli videla. Bil so nabrani na svilene niti, vsi biseri iste velikosti na eni sami niti, tisti pa, ki so bili zelo debeli, veliki kakor nohet ali še večji, so bili posebej zaviti in položeni na dno košare.
“Nobena kraljica na svetu,” je rekla Tua vzradoščena, “ni dobila v doto biserov tako neizmerne cene. A kaj bova z njimi in s harfo v tem gozdu, tega ne vem.”
“Njih namen se bo gotovo pokazal, kadar pride čas,” je odgovorila Asti; “sedaj se zahvaliva bogovom za njih darove in jejva.”
Nato sta jedli, in ker nista imeli drugega posla, sta legli k ognju in hoteli zaspati.
A komaj sta zatisnili oči, ko se je zazdelo, da se je gozd zbudil. Najprej se je od reke oglasilo strašno rjovenje, v katerem sta spoznali glasove levov, ker sta videli te živali ukročene v thebanskih vrtovih. Nato sta zaslišali lajanje in zavijanje volkov in šakalov, z -njim pa se je mešalo glasno prhanje nosorogov in povodnih konj.
Ti strašni glasovi so prihajali bliže in bliže, dokler nista zagledali rumenih oči, ki so se bleščale kakor zvezde v temi ob robu gozda, po peščeni stezi, ki je vodila do njune skale, pa so hitele vohaje po tleh urne postave. Ob reki so se
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY

BAKERY
EST. BUSINESS FOR 15 YRS.
Coffee bar & Dairy store in booming Taconite area. No other bakery in 3 town radius. 8 yr. old bldg, appraised at $60,000 with mod. Eqpt. appraised at $30,000. Upstairs apt. Have 2 outlets, 5 mi. in either town. Prod, for quick sale. Will sac. at $45,000 plus invent. Poss. gross annually — $75,000 to $100,000. — $10,000 down and 5% on bal. Selling due to open heart surgery. (For verification, call V. A. Hospital, Minneapolis, Minn.) — Contact Glen Loken, 109 N. Main Street, Aurora, Minn. Phone 218-229-3890.
(138)
MALE HELP
Mold Makers
To maintain and repair infection molds. Also need apprentice mold makers. Steady, overtime, top pay. All company benefits,
CONTAINER CORPORATION OF AMERICA >	570 E. N. Water
467-6940 Ext. 285
pojavile velike, psom podobne zveri z bleščečimi zobmi in globokimi žreli, za njimi pa je lomila grmičje ogromna pošast, ki je imela en sam rog na gobcu.
“Najin konec je prišel,” je
Začudeni sta se zbudili in odšli po peščeni stezi, ki so jo bile izgazile stopinje živali, do obrežja reke, se tam napili in umili ter skušali s pogledom prodreti megle, ker sta mislili, da zagledata morda zlato ladjo z zakrinkanim moštvom, ki ju je pripeljala iz Memfide, kako se je vrnila in ju čaka sredi reke.
Toda ladje ni bilo, ničesar nista videli razen povodnih konj, ki so se dvigali in potapljali, krokodilov na blatnem obrežju in divjih ptičev, ki so poletavali od morja za hrano. Vrnili sta se torej k pepelu svojega ognja, jedli iz
rekla Tua slabotno. ‘‘Te zveri fAstine košare, in ko sta se bodo naju požrle.”	J nasitili, se spogledali, kaj naj
Toda Asti je le zopet naložila drv na ogenj in je čakala, prepričana, da jih bo plamen pregnal. A ni jih pregnal, zakaj bile so tako radovedne ali tako lačne, da so se levi plazili bliže in bliže in slednjič tako blizu, da so ležali, otepajo z repom po pesku, samo še za skok daleč od skale, dočim so se na drugi strani, kakor dvorjani okrog svojega kralja, zbirale hijene in druga zverjad.
“Takoj bodo planili na naju,” je zašepetala Tua.
“Ali je naju duh božanskega faraona, tvojega očeta, in duh mojega gospodarja Hermesa zato pripeljal semkaj na solnčni ladji, da naju požro divje zveri kakor izgubljeno ovco v puščavi?” je vprašala Asti. Nato je kakor po nav-dihnjenju dostavila: “Gospa, vzemi svojo harfo in zaigraj in zapoj!”
Tua je torej vzela harfo, segla v nje zlate strune in dvignila svoj ljubki glas ter začela peti. Spočetka ji je malo trepetal, toda ko je sčasoma pozabila na vse drugo razen na godbo, se je okrepil in se sladko razlegal po tihoti gozda in nad široko, leno reko. In glej, ko je tako pela, so se divje zveri pomirile in so prisluškovale, kakor da so očarane. Celo kača se je priplazila od nekod iz pečin in poslušala, zibaje svojo grebenasto glavo sem in tja..
Tua je slednjič utihnila, in ko so odmevi zamrli, so se vse zveri obrnile in izginile v gozdu ali v vodi, vse razen kače, ki se je zvila in kar tamkaj zaspala. Tako je zopet zavladala tihota; tudi Tua in Asti sta zaspali in se nista predramili, dokler ni solnce prisijalo na nebo.
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
INSTRUMENT REPAIRMAN Kaiser Afifininufn & Chemical Corft.
Immediate opportunities in. large industrial plant, requires high school diploma and a minimum of 5 years experience in industrial repair work.
Must have thorough knowledge of industrial electronics and solid state circuitry.
Excellent rate of pay and benefits, such as life insurance, hospitalization and surgical coverage. Indications are excellent. The plant is located in the gulf coast area, midway between New Orleans and Baton Rouge.
Call Mr. Spinnett AREA CODE 504-869-5711 COLLECT
week days, Monday thru Frnday,
8 a.m. to 4:30 p.m. Gramercy, Louisiana (An Equal Opportunity Employer)
(139)
HELP WANTED
IMMEDIATE FACTORY OPENINGS
Available on. all three shifts. Apply in Person.
Tuthill Steel Products Co. Route 114 East Momence, 111.
Phone 472-2611	(138)
storita sedaj.
“Pojdiva, dojilja,” je rekla Tua. “Ob reki ne moreva hoditi, ker je obrežje polno plevela in blata; skozi gozd morava udariti in bogovi bodo naju vodili!”
Asti je prikimala. Oblečeni v lahko, toplo obleko iz ka-melne volne, sta zadeli košari na glavo po običaju egipčanskih kmetic in sta se odpravili dalje, harfo iz slonove kosti in zlata pa si je Tua obesila preko hrbta.
Tako sta korakali uro za uro skozi gozd in si delali pot med velikimi stebli dreves, držeč se vedno proti jugu, zakaj v to smer so tekle z gostim grmičjem porasle jase v gozdu. V vrhovih dreves so nad njima vreščale velike opice, zdaj pa zdaj je kaka zver pretekla njuno pot in izginila pod drevjem, a videli nista nič drugega. Proti poludnevu so se slednjič tla jela dvigati, drevesa so postajala manjša in so se redčila, dokler nista prispeli do roba peščene puščave in stopili v majhno oazo, katere zelena trava je pričala, da bosta tamkaj našli vode. V tej oazi je bil vodnjak. Sedli sta torej k njemu, pili in jedli iz svoje zaloge ter malo zadremali.
V spanju je Tua nenadoma zaslišala človeški glas, se zdrznila in zagledala pred seboj moža, ki je stal naslonjen na grčasto palico in ju opazoval. Bil je zelo čuden mož, na videz zelo star, zakaj dolgi beli lasje so mu padali na ramena in bela brada mu je segala do pasu. Nekoč je moral biti zelo velik, toda sedaj je bil sključen od starosti in kosti njegovega izsušenega telesa so silile iz razcapane obleke.
Njegove črne oči so bile rože-vinaste, kakor da le malo vidi, in sklanjal se je daleč naprej,
da jima pogleda v obličje.
(Dalje prihodnjič)
—-----o----—
V' BLAG SPOMIN
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SOPROG IN OČE
MICHAEL ZELLE
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 20. julija 1964.
Truplo Tvoje zdaj počiva, v hladni zemlji mirno spi, duša pa naj raj uživa, se pri Bogu veseli.
Spomin na Te je naš zaklad, saj vsak od nas Te imel je radi pri Bogu zdaj se veseliš, a v srcih naših še živiš.
Žalujoči:
soproga JENNIE in otroci Cleveland, Ohio, 20. julija 1965.


V blag spomin
PETINDVAJSETE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE MATERE IN STARE MATERE
Frances Rupnick
ki je preminula 20. julija 1940.
Truplo Tvoje pod gomilo, že počiva petindvajset let, duša Tvoja pa raduje se v srečni večnosti.
Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka, ni bolesti, v raju tam: Nad zvezdami.
Žalujoči:
HČERE, SINOVI, VNUKI in VNUKINJE.
Cleveland, O., 20. julija 1965.
70 -i-1 LETO 70 -i-1
«MR8U SIOVOBU UIOUSU BMM
( K. S. K. J. )
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
•	članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki.
| Premoženje------------------------$515*700,000.00
Članov - 45,000 ___________Certifikatov - 47,500
Solventnost - 118.33%
| Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.Š.K.J.
'V 'j -v: .V:.','," V" 'vv..)-'	'-;V. V/V
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE
Mary Taucher
ki je umrla 29. maja 1964.
OSME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA
John Taucher
ki je umrl 20. julija 1957.
, .	..	Na grob bomo položili
V tihi gomili pokojno zdaj spita, rdečih vrtnic šopek lep,
sonce poletno na grob Vama sije,	je doj{az ljubezni naše,
a v duhu pa vedno med nami živita. da je spomin M Vaju nam svet.
žalujoči:
JOHN, FRANK in STANLEY, sinovi VICTORIA KAYACKAS, MARY KRAWETZ, SYLVIA FERRARA, hčere VNUKI in VNUKINJE, ZETJE in SNAHE Cleveland, Ohio, 20. julija 1965.

1930! - 1952
V blag spomin
OB TRINAJSTI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLENI SIN IN DRAGI BRAT
Jože Cerar
ki je preminul v cvetu mladosti dne 20. julija 1952.
V raju prosi zdaj Boga, da večno srečo vsem nam da, da bomo zopet združeni veselje rajsko vživali.
Žalujoči:
FRANČIŠKA CERAR — mati BRATJE in SESTRE
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
[ME
NASLOV
MESTO ............................
DRŽAVA ...................... CODE
m r .
Cleveland, Ohio, 20. julija 1965.

«ŠE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. NI potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave-	Cleveland 3, Ohio
Pitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiniiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiw*
Mullally Funeral Home
/račevalni sistem	ambulančna posluga
POGREBI VSAKIH CEN
365 East 156th Street
KEnmore 1-9411
Moj stari naslov:
Moj novi naslov: -----
MOJE IME: ....................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
J
Naročite «e na dnevnik ‘Ameriška Domovina’
TA BALON NI ZA IGRO. •— Tehnik polni halon, s kakršnimi letalske sile ZDA ugotavljajo meterološke razmere v ozračju nad 40 milj visoko nad zemljo.