amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravica in resnico — od boja do tmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. JRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIi ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši f* najbolj priljubljen tlovensM list v Združenih Državah Ameriških. The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America. ŠTEV (NO ^ 17ft — - ■ ========., „,,.,, ....................... s=---- } 7°- _CHICAGO, ILL., SOBOTA, 31. AUGUSTA — SATURDAY, AUGUST 31. 1935___._LETNIK (VOL.) XLIV 11 sedanjih zmedah igra Nemčija zanimivo vlogo zadovoljnega opazovalca. — Sigurna je, da bo za njo dobro, ne glede, kako se bodo zadeve obrnile. — JVjeni sovražniki se trgajo med seboj, s čimer bo ona sama le Pridobila. ________ kBe«-lin, Nemčija. — Kakor gotovo vsakdo sam opazil, j sedanjih zmedah in raz klenosti in sovražnostih lo " raznimi državami kaj ma- • .. tlli skoraj docela nič ne sli-^a bi oficijelna Nemčija ^ vtikala sVoje prste vmes. ostali svet v vznemirje- . cak Ca?ca' se b° z^oc3il°' a tudi Nemčija, toda poda 'v0ma mirno in ravnodušno; • se več: Celo z zadovoljstvom (e na sedanje homatije. govor pravi: Kjer se prepi-ce[a.dva (ali več-) tretji dobi-- " j,, Ima, in v tem slučaju pri- ^ i 11Je Nemčija, da bo igrala ' tretjega v vsakem slu- . , u> kakorkoli se že zadeve učejo. ; •^ko se na pr. vzame zadeva .6(3 Italijo in Abesinijo, se'; priznati, da bo Nemčija ' pobila, naj Italija izgubi, jjMobi. V slučaju, da bo Ita- : Premagala, in sicer naj-f^Por proti sebi od strašili c velesil in nato Abe-Ier■0 same, bo to prvič za Hit-v.so'1 šola, fla se Iahk0 n Podobi z grožnjami, moč-in preziranju osta j kin KVfeta; JruSič Pa utegne s j v f^dobiti Nemčija tudi no-zavGznikc. i gof0, Zrna^' Italije je skoraj sle(j°Va stvar, da bo Nemčija Post!'a nJenemu vzgledu in boj Vs' brezobzirna napram ' nasprotstvom od drugih1 ojačevala bo le svojo t)Q ado, kajti vedela bo, da ji l>ot'S odprta vsaka druga končno tudi do njenih j0 anJih kolonij. Za Nemčije^"2 italijanska akcija le rie-^ Poizkus, ki ga bo na- j ko >em^a praktično izrabila, t |e ^ navdala s strahom ma-1 g ržave, med njimi tudi Ju | ko bodo videle ne- , ^ italijansko ekspanziv- j d0v slabotnost Lige naro- | t'olj.ij Se -ii postavila po , ^ tem slučaju bi utegni-e države zapustiti svoje do-He zaveznice, katere jim l,(|ijo dovolj zaščite, in bi bi gonile na Nemčijo, kar v(,|., a za zadnjo brez dvoma 1 *a Pridobitev. it^jj0 bi se zgodilo v slučaju c Janske zmage. Ako pa Ita- f inj/°«ori pri svojem pod- 5 ji ' namreč predvsem, ako g Ui-gj.^?. Liga narodov zavrla j tuječ a fronta- ki s>0 jo < Di-otiCaSno v Stresi zasnovale ] A(ig,|j.n'!ej Italija, Francija in , ln tedaj Se b0 za ; J0 končala njena dose-p'a °Samljenost. ^ HuSnaJadeva je tudi gle-Kakor znano, je ko-JiŠih na Rusija ena naj- nasProtnic nazijske >v0H ,/ato Nemčija tudi z t',G^i d °m erle:da' k° zad" %e UoJ2ujejo v Rusijo pro- . e iz raznih držav, MUSSOLINI POMIRJA, --77 1 Zagotavlja Anglijo, da njeni { interesi niso ogroženi. c -O--5 Bozen, Italija. — P0 posve \ tu, ki ga je imel s svojimi mi- i nistri, je Mussolini izdal v svet 1 proglas, da je Italija sicer od- Jj ločena, da izvede svoje načrte 1 v Afriki, vendar pa bo pred- !č ložila svojo zadevo svetu Lige narodov, ki se zbere 4. ] septembra. Pri tem namerava j( dokazati, da je popolnoma t upravičena, da napade Abesi |t inijo. V pomirjenje Angli ji se j\ je Mussolini tudi izrazil, da j italijanska akcija ne bo na no ben način ogrožala niti njenih .imperijalnih pravic, niti nje- i nega ozemlja. g -o- SEVERNI NARODI APELIRA- ( JO ZA MIR ( Oslo, Norveška. — Po zbo ' rovanju, ki je trajalo sedem 1 ur, so zunanji ministri štirih 1 severnih držav, namreč Nor- ( jveške, Danske, Švedske in ^ [Finske, istočasno apelirali po- ' 'tom radio za vzdrževanje svetovnega miru. Na zborovanju Se je sklenilo, da bodo severne države nastopile v skupni fronti ob zasedanju sveta Lige ' 'narodov, 4. septembra. V ape- ' lih po radio se je povdarjalo, 1 da bi nova vojna pomenila ko- 1 nec evropske civilizacije. -o-- PAPEŽ NAGOVARJA PROTI VOJNI Vatikan, — Ob priliki zborovanja mednarodnega kon-jgresa katoliških bolničark, jpreteklo sredo, je papež Pij jizrazil apel proti vojni češ, da bi bila vojna proti Abesiniji I . v v • •krivična in nekaj nepopisno 'žalostnega in strašnega. Ako je ekspanzija v resnici potreb-( rna in ako je enako potrebno zavarovanje meja, se te zadeve, je povdaril pa-pež, lahko , rešijo z drugimi sredstvi in ne j z vojno. P --'J-- t ZADNJI OSTANKI SVETOV NE RAZSTAVE PADAJO Chicago, 111. — Za ta petek ob 3. popoldne se je določilo, da se bo prodrla zadnja sen-zacijonelna zgradba bivše svetovne razstave, namreč ne-botični stolp na severnem oto-j ku, ki sestoji iz samega jekla in je visok 728 čevljev. 500 policistov je bilo naročenih, da drže gledalce v varni razdalji. Prvi tak stolp, ki je bil zvezan s sedanjim z zračno žično železnico, je bil podrt 8. junija. med njimi tudi iz Amerike. Tako Nemčija stoji ob strani in opazuje, kako se drugi med seboj trgajo in s tem njo samo puščajo iz oči. Previdna je dovolj, da ne vtika svojih prstov vmes, a vendar pripravljena, da poseže, ako bi bilo treba. < PREDSEDNIK | PODPISUJE j Novi sprejeti zakoni mu pred- j lcženi v odobritev. —o— Washington, D. C. — Par ttoči tekom tega tedna je predsednik Rooosevelt sedel j preko polnoči v svoji pisarni j da dogotovi delo, ki mu ga je zapustil kongres v obliki šte- j vilnih zakonskih predlog'ov. V, četrtek je podpisal zakon, s katerim se dovoljuje farmarjem triletni moratorij za nji- \ hove dolgove na zemljišča. Isti dan je odobril tudi zakon za ;ook'ojnino železničarjem. Za petek je določil podpis na: Guffeyev zakon in v kratkem I * tudi za zakon, ki določa nev-j* tralnost Amerike v morebitni | v vojni. ' ,r ---o------| OBISK \ V četrtek je obiskal naš i urad Mr. Slavoj Trošt, jugo l Slovanski izseljeniški komisar v New Yorku, ki je prispel v il Chicago s svojim bratom Ru- jt dolfom. Potujeta po Ameriki, '1 da obiščeta razne slovenske 1 naselbine, in proučujeta njih t razmere. G. komisar bo ura- 1 doval v svoji pisarni zopet po i Delavskem prazniku. — Lepa hvala za prijateljski obisk. 1 -o--s GLAVE PADAJO POD SEKIRO i Berlin, Nemčija. — Tekom '(1 tega tedna so trije obsojenci ■] izgubili glave pod sekiro v'1 tukajšnji Pletzensee ječi. V h sredo je rabelj opravil svojci delo nad nekim avijatičnim j poročnikom, ki je bil spoznan j krivim špijonaže. Dan preje j ste pa padli dve glavi, namreč, nekega roparja in morilca in ! neke ženske po imenu Jeune- j-mann, ki je bila obsojena, ker i je do smrti izstradala svoje j tri otroke, dočim je denar po j rahljala v švoje osebne svrhe. --o--- Katoliški Slovenci, oglašajte voje prireditve v "Amerikan-kem Slovencu"! NAZNANILO NAROČNIKOM Ker obhajamo v ponedeljek cbvezen narodni praznik, De lavski dan, ne bo izšla torkol va številka našega lista. KRIŽEMJVETA — Ženeva, Švica. — Urad Lige narodov je prejel od ameriške vlade obvestilo, da se ne bodo mogli zaradi pri- I seljeniških omejitev pripustiti v Ameriko nikaki begunci !• iz evropskih držav. Liga je j prosila, da bi se pripustilo kak j poldrugi milijon beguncev v Ameriko. j — Budapesta, Ogrska.—Ko , se je v nekem tukajšnjem ki- , no gledališču kazal v sredo!] zvečer neki film iz Palestine, L v katerem se je govbrilo heb-rejsko, so člani neke organi-1( zacije, Judom nasprotne, po-!, vzročili paniko, ko s0 vrgli , med občinstvo več smrdljivih j bomb. , — Tokio, Japonska. —Stra-ihovit vihar, tajfun, je v če- j jtrtek divjal preko južnega de- , 'la Japonske, ki je bil sprem- ] ljan od naliva, kateri je žalil 1 število poslopij. V mestu Ko- i be je pri tem prišlo ob življenje deset oseb. — Rim, Italija. — Dva dečka, Antonio in Vincenzo La-grau, ki sta dvojčka, sta pre- : jela od Mussolinija dovoljenje, da se lahko pridružite če-|tam, ki so namenjeno za Afri- : ko, dasi sta stare šele 13 let, ■ To sta najmlajša rekruta v (armadi. i ---o--- i ODMEVI NAZIJSKEGA PUČA Dunaj, Avstrija. — Pred i vojno sodišče je bil v sredo j postavljen na zasliševanje bi-jvši policijski ravnatelj mesta i Dunaja, Otto Steinhaeusel. jobdolžen je, da je ob znanem jpi'otivladnem puču, med katerim je bil umorjen kancler !Doll£irss, pomagal nazijem. Obdolženec krivdo zanika in pravi, da mu o celem puču ni bilo nič znanega. SMRTNA NESREČA Avto, v katerem se je vozila belgijska kraljeva dvojica, se zaletel v drevo, pri čemer je kraljica izgubila življenje. Kussnacht, Švica. — Usodna ; javtomobilska nesreča se je v četrtek pripetila v tukajšnjem [letoviškem mestu, v kateri je J izgubila življenje belgijska kraljica Astrida, ki je bila tu- [ kaj na počitnicah. Nesreča se je pripetila na neki deželski cesti, ko je avto-mobil, ko v katerem se je vo- j žila s svojim soprogom, kra-lijem Leopoldom, zdrknil s ce-1 'ste, se zaletel v neko drevo in se od tam odbil še v drugo [drevo. Kraljica je izdihnila 'čez pet minut z razbito lobanjo, dočim je bil kralj sicer, poškodovan, vendar ne smrt-no. Avtomobil je vozil kralj sam. ] Kraljica je sedela poleg njega, dočim sta šoferja postavila v sedež zadaj; šofer je tudi zadobil le lažje poškodbe. Kakor je kralj pozneje sam izpovedal, je za treno-te obrnil oči na zemljevid, kij ga je držala kraljica v roki, in ta kratki trenoteV je zadostoval, da se je zgodila nesreča. Ubita kraljica je stara bila ■29 let in zapušča poleg 33 letnega soproga tri male otroke. Vsled svoje priljudnosti in dobrosrčnosti je bila med svojimi državljani izredno priljubljena. V manj kakor dveh letih je to že druga smrtna nesreča v belgijski kraljevi družini. V februarju 1934 se je namreč tedanji kralj Albert j ubil, ko je plezal na neko go-1 ro. i "Amer. Slovenec je dediščina naših pijonirjev in te dediščine ne damo iz rok prej, kot na j smrtni postel ji amerikanskega lovenstva. Iz Jugoslavije, Dva in pol meseca že ni bilo dežja v Suhi Krajini. — Ljudstvo se podnevu peha za bornimi pridelki ki so še ostali od suše, ponoči pa vozi vodo. — Vsled pomanjkanja vode izbruhnila tudi bolezen. — Druge vesti. Suša in griža v Suhi* Krajini j1 Hinje, 12. aug. — Že ime! samo pove, da so naši kraji 'suhi, a kakoršna je. letošnja, ; suša, si ne more nihče pred- ; 'stavljati, dokler se sam na lastne oči ne prepriča. Že dva [in pol meseca smo brez dežja J •in pokrajina je videti, kakor pometena, da s prostim oče- som, že na daljavo opaziš . ;črva, ki se v vročini zvija po!' zemlji. Razbeljeno skalovje sel ti blesti nasproti od vseh stra•;; ni, med njim se pa pridni, ži- ■ lavi, v znoju premočeni l.jud- ] je borijo s koso ali motiko za . pičlo odmerjeno tenko rez ko- .ruznega kruha. Vajeni so trp- , ljena, vajeni suše m vročine, J ( a letos je videti, kot bi se jih . loteval obup. Odi ranega jutra, cele dneve se palijo na vro- | čem soncu, da izgrebejb iz razsužene zemlje kar ni v njej že zgorelo od silne vročine, v noči pa, ko bi ljudje in živina , potrebovali počitka, pa opa- . jziš kako se po komaj pred par . leti zgrajeni banovinski cesti.! pomika voz za vozom z volov-1 i sko vprego, vsi težko oblože-l I ni s sodi napolnjenimi z vodo. Pbtniku; ki bi prvič iz daljave opazoval ta prizor bi se zdelo, da se zbira cela vojska artiljerije, da zasede te razbeljene vrhove. In t0 traja noč za nočjo, nepretrgano. Zvečer, ko trudno oko sili k počitku, ropočejo vozovi. Vse ceste ožive v karavanah s sve-tiljkami. Občinsko oblastvo je I ukrenilo vse, da bi se ublažilo ,trpljenje ljudi in živali in je ^ iizposlovalo pri banovini avto * iza dovažanje vode, ki je pred dnevi res pridirjal v naše kra- -je, ljudstvu v veliko veselje. Toda to je trajalo le malo časa. Komaj si je šofer ogledal naša pota in klance, jo je od- 1 kuril nazaj v belo Ljubljano 1 in zopet je morala vprežna ži-'^ vina na pot. Oni siromaki, ki , nimajo vprežne živine se zbi- ; rajo ob daljnih komaj še sol- 1 jzečih se potokih in cele noči presedijo, da se nakaplja škaf ,vode. j Pa ko bi ljudstvo in živina trpela samo na pomanjkanja !vode bi še bilo, a prišlo je v pokrajino še hujše zlo. Bole-!zen. Griža. V vasi Žvircah, ki šteje okrog 390 prebivalcev, je bilo po zdravniški in občinski odredbi pred nekaj dnevi jtransportiranih 25 oseb v bolnišnico in od tega jih je že pet umrlo. Vas je kontumaci-rana, vode nobene. V takšnih [razmerah, kakor so tu, se seseda ljudstvo težko drži zdravniških in občinskih od jredb. Pristojni banovinski zdravnik je žrtvoval dopust, da bi po vseh svojih sposobnostih deloval med ljudstvom. Toda to mu je bilo onemogočeno. Prosil je pomoči iz Ljubljane, prosil je za sredstva Iproti griži, .a čakal je zaman. Vihar in naliv okoli Ljubljane | Ljubljana, 12. aug. — Zad njo soboto popoldne, so se po 'hudi suši in vročini naglo zbrali temni oblaki, ki so kmalu zagrnili nebo. Začelo se je močno bliskati ln grmeti, nakar se je vtfula silna ploha, 'pomešana.s točo. V Ljubljani sami so morali na več krajih nastopiti gasilci in mestni reševalci, da so oteli prebivalce iz grozečih hišnih poplav. Ven. I dar v mestu ni bilo izdatne škode. ILujše je pa bilo na Barju. Tako je na Kuezovi domačiji porušilo kozolec. Vihar je bil tako silovit da je debla starih jablan ruval s koreni-jnami in zemljo vred. Samo na iGaljevici računajo škodo na vrtovih in gredah nad 15.000 Din. — Iz Višnje gore poročajo, da je med silnim nalivom in viharjem, metalo opeko raz streh in je mnogo slabih lesenih stavb vihar popolnoma porušil. V mestu so bile vse pritlične sobe v hišah pod vodo. Vsled razbitih streh je j voda tekla v stanovanja in napravila ogromno škode. Tudi po polju je škoda vsled silnega naliva zelo velika. Zločin v zmedenosti V hiši uglednega gostilničarja Janeza Zlaznika, je 21 letni Jožko Rotar, po domače Pretežnikov, šoferski vajenec pri avtomobilskem prevozniku Herzogu, v duševni zmedeni sti s težkim kladivom hudo ranil gostil ničarko 26 letno Terezijo, 6 letnega sina Stanka in 4 letnega sina Branka. Nazadnje je še sebi pognal kroglo v glavo. -o- Nesreča pri delu Z dletom si je presekal žile na' roki 27 letni mizarski pomočnik Milan Koželj, ki je bil zaposlen V delavnici mojstra Rapšeta v Ljubljani. Dlet0 mu Je namreč pri delu spodletelo in ostrina je presekala žile na desni roki. -o- Župnika so ubili V Bučicah pri Glini na Hrvatskem, so doslej še neznani razbojniki vdrli v tamošnje župnišče ter župnika Ivana Vedrina umorili. Zločin so odkrili vaščani, ko s0 zjutraj prišli k maši. Orožniki iščejo storilce. -o- Hudinjo bodo regulirali Iz Celja se poroča, da se snuje vodna zadruga za regu-i lacijo Hudinje, ki pri vsako-■ kratni povodnji napravlja šte-i vilnim posestnikom veliko ško-db. S tem bo napravljeno ve-i liko potrebno delo, katerega , so si posestniki, ki imajo svbja - posestva ob Hudinji, že dolge . želeli. Ob enem bo pa tudi ne- - koliko zaslužka za mnoge po- - trebne. i -o- . ŠIRITE AMER. SLOVENCA i Napisal: Edgar Rice Burroughs (Metropolitan Newspaper Service) TARZAN NEPREMAGLJIVI DENARNE POŠILJATVE IGNITED FEATURE SYNOICATE'TNC odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jugosla* vijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge de1® sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zaneslj'v° direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene so podvržene spremembi kurza. Včeraj so bile cene: Dinarji: Za izplačila v dolarj«^ Za $ 2.75 .......... 100 Din Za $ 5.00 pošljite $ Za $ 5.15 .......... 200 Din Za $10.00 pošljite Za S 7.30 .......... 300 Din Za $15.00 pošljite $!»• fi Za $ 9.70 .......... 400 Din Za $25.00 pošljite $2°- , Za $11.75 .......... 500 Din Za $40.00 pošljite $41- - Za $23.50 ..........1000 Din Za $50.00 pošljite $51-* Lire: . . Za $9.35________100 lir; za $44.50________500 lir m 1 $88.20..........1000 lir Vsa pisma in pošiljate naslovit« v*' John Jerich (V pisarni Amerikanakeg* Slovenca) 1849 W. CERMAK RD, CHICAGO, /A-17 >__ Iz džungle skozi grmovje se je pa pokazal močan zagorel človek, ki se je bližal kempi. Prva je opazila prihajajočega neznanca Zora, ki jt presenečena zavpila. Tedaj so se tudi ostali radovedno ozrli in opa?ili velikega belega človeka, z lokom in pšicami na hrbtu, ogrnjeuega preko ledij z leopardovo kožo. Veličastno je stopal močan orjak proti belcem in tedaj je vprašal Colt: "Kdo je ta?" — "Jaz ne vem," reče Zora, "vem pa, da je ta tisti, ki me je rešil, ko sem se bila v džungli izgubila. Našel me je že pol mrtvo in mi otel življenje." Orjak je Stopal mirno naprej in tedaj ga je vprašal Colt: "Kdo si ti?" "Jaz sem Tarzan od opic," odgovori orjak. "Zveretovi načrti so propadli. On je mrtev. Ta dekle je sama veliko opravila. Ona ni ena ki bi spadala v vaše vrste in jaz bom gledal na to, da zopet pride med poštene in civilizirane ljudi. Vi si pa sami pomagajte kakor veste. To sem jaz govoril." "Le kar spusti svoj samokres iz rok," se je obrnil Meksikanec Romero k Pavlu, "ker meni se tudi noče čakati. Dovolj jih ifftfiš tudi ti na vesti." Pavel, videč v Meksikančavi roki samokres, je videl, da ta resno misli in je spustil svoje orožje na tla, ker se je bal za svoje, da«i malo vredno življenje. . _ Sol «iran a "" »AMERIKANSKI SLOVENEC'___Sobota, 31. augusta 1935_ SEDMO PISMO IZ DOMOVINE t Amerikanski Slovenec , Brvi in najatarejh sloven*ki The first and the Oldest Slovene 1 list v Ameriki Newspaper in America. ] Uttenovli« lata Jtn. Jfctabliahad 1W1. Itbaja vsak dan ram* !*»•« I"««* ^y. wcept Sunday. Mon- taljkov in dnevov po prmnnildh. day and tis« 1 RA, Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlanl %|jj i rej, na katero bomo ponosni le- } ,tos? j | Preden bo konec sezone pikni- ; 'kov in razvedril, se pričakuje, kakor je bila do sedaj navada • vsako leto, da priredi Zveza Slo- , venskih Društev, tudi letos skupni sestanek ali izlet. Prav goto- , vo bo tudi to zanimiv dan. — V slogi je moč! John G. Grabrian O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE So. Chicago, 111. Da ne pridemo iz navade, se moramo iz naše naselbine zopet malo oglasiti, dasi je bil ta teden že en dopis v listu, ki bi pa moral biti objavljen že prejšnjo soboto. Najbrže je zmanjkalo pro-i štora in tako je nastala zakasnitev. — Za danes vam sporočam cenjeni čitatelji, da se naši boo-starji in še zlasti baseball igralci z vnemo pripravljajo na sprejem Minnesotčanov, ki pridejo k nam, kakor so prišli pred dvema letoma. Dobro so nam še v spominu in z veseljem jih pri-* čakujemo ter jim .želimo med nami veliko zabave, kratkočasja in veselja, kakor so ga imeli zadnjič, ko so bili tukaj. Kakor se sliši, pridejo tudi letos Eleveth-čani, ki so se pri letošnjih igrah zopet najbolje obnesli. Znamenito je to, da Southchicago in Eve-leth letos že tretjič skupaj igra. sta za prvenstvo v baseball. Kdo bo zmagal, sedaj ne moremo še J ,nič prerokovati. Videli pa bomo, če ne bo vreme nagajalo, v ne-ideljo in v ponedeljek, 1. in 2. septembra V tukajšnjem Calumet parku, kamor povabimo vse, ki se zaniajo za te igre. Vabimo vse prave športnike. Pričakovati je, da bodo letošnje zadnje baseball igre še bolj zanimive, kot so bile pred dvema letoma. Baje se Eveleth postavi z močnejšo armado igralcev, kot se je zadnjič ko je bil tukaj. Seveda, ni treba misliti, da bodo naši kar tako dali prvenstvo iz roke. Bo precej trd boj. Po igri, bodo imeli igralci v nedeljo in v ponedeljek v cerkveni dvorani skupno ' večerjo in po večerji je zabava 1 za vse, ki se bodo hoteli udeležiti. " Vabljeni so vsi. Za v ponedeljek je namišljen banket, v počast i evelethskim igralcem, pri lcate-rem se bodo tudi razdelile nagrade in trofeja najboljšemu teamu j in pa najboljšim igralcem. I Vreme imamo zadnje dni pre- j jcej hladno in če bo šlo tako na-1, I prej, ne bomo čakali sv. Mihae-Ila, da bi nam zažgal pečice, boj, jtreba poprej podkuriti. Seveda, j, [se lahko še vse izpremeni. Dobro | bi bilo da bi se, ker drugače nam jbo to vreme pokvarilo naše na- j [črte. Nameravali smo namreč , prirediti še par izletov v prosto naravo, a če bo tako, ne vem, če bo kaj. i Zadnjo nedeljo se je vršil ve-1 jlik demokratski piknik na zna. i nem Forest preserve in 114. ce-' 'sta. Ljudstva je bilo toliko, da j ,bi človek mislil da svet na dražbi [prodajajo, ali pa da dajejo vse j zastonj, pa ni bilo ne eno ne dru- j j go. Bili so tam številni govorni- J ki, ki so povedali svoje, ljudstvo 'jih je poslušalo in seveda tudi ''.svoje mislilo, eni z njimi, eni [proti, kot je že navada. Vendar, ' reči se mora, da je bil to res piknik, kakoršnih menda ta prostor ' še ni videl. Tudi veliko naših ro-' jakov je bilo tam. Ali iz prepri-1 čanja, ali iz radovednosti, to pa "■ ni moja briga. September je tukaj in začetek " šole. Po drugih slovenskih naselbinah je vse živo v tem času in starši zapisujejo svoje otroke v domačo farno šolo. Pri nas vsega tega ni. Zakaj, kako, o tem sedaj ni več vredno- govoriti. Vsekako, tako si mnogi mislijo, bi bila tudi pri nas že lahko farna šola in če bi bila, bi bilo tudi več skupnosti tako med starejšimi, kakor tudi med mladino in tudi več medsebojne ljubezni in . razumevanja in več zanimanja, i Ce bi imeli svojo farno šolo, bi . bili na konju, tako smo še vedno tam, kjer smo bili pred skoro . petintridesetimi leti. Na konju bi bili. — Pa, kaj nam če konj, L saj ga še sv. Jurij nima v oltarju, . ki je vendar patron naše cerkve [ in konji tudi niso več moderni. > Mi pa čem,o bit in tudi smo. — \Ce smo bili toliko let brez farne Ljubljana, junija. 0 Mater božji iz Brezi j ti ne smem zamolčati. Prišli so možje pripravi javnega odbora na posrečeno misel, da bi prinesli čudodelno podobo brezijsko na kongres. Takoj so dobili do-ivoljenje. In šli so z avtomobili ponjo. To so bili najlepši prizori, ko je Mati božja prvič stopila iz Brezij in šla po slovenskih vaseh in mestih, da sama blagoslovi vse udeležence. Prvi obisk Marijin v zgodovini milostnih Brezij. Kolikega duhovnega užitka je doživelo naše ljudstvo, ni mogoče popisati. Po vseh farah so veselo pozvanjali, možje-klen-karji so najlepše pesmi izvabili iz zvonov, okna in bele hišice so bile z najlepšim cvetjem okraše-1 ne, ljudstvo pa vse na cesti, na kolenih, globoko uklonjeni, s j: ' solzami v očeh. Ko je šla mimo, 1 povorka avtomobilov, se je vsem 1 duša razlila in pravijo, da so bila! • še zakrknjena srca omehčana! : nad temi čudovitimi izlivi in do-L jkazi vere našega ljudstva. Toli- ■ kokrat so romali na ljubljene' " Brezje, zdaj je Marija sama en-jI 1 i krat priromala mednje. H j Slovesno jo je pozdravila'* "jLjubljana, kar gromeli so zvo- ! " novi. Prišli so že kralji in cesarji : .v Ljubljano, takega sprejema ni -1 jdoživel nihče ko Marija. Ponesli ■ jso jo na štadijon in jo izposta-11vili. In tukaj sem so jo prinesli 1 dan'za dnem. čez noč je bila "|V škofijski cerkvi. Pred to podo-: ibo je klečal narod sleherni dan 'in prepeval svojo lepo: "Lepa si ; lepa roža Marija in "Le za Jezu-1 sa živimo, dokler še na svet živi-! jmo. Kaj pomaga nam ta svet, ikmalu treba bo umret." Popol-' planske lavretanske litanje so bi-jle nekaj nebeškokrasnega. Mi-jkrofoni so bili postavljeni po • jvsem prostoru in ves narod je "jlahko prav po taktu pel. To je " jbil prizor za bogove. ' J Visoko nad altarjem Marija, ' ipod podobo so bili trije sedeži. 1 jNa srednjem je sedel zastopnik ' ivlade naš Korošec, ob strani sta " .mu sedeli še en minister iz Beo- ',grada in ban dravske banovine. " Pod njimi altar — papeški legat " pred njim, škofje in duhovniki. x____ ( šole, bomo pač še tudi za naprej, ker če se v preteklih letih ni po-, stavila se bo sedaj v teh časih še 2 manj, ko delavec zasluži komaj s toliko, da ni lačen in da se za silo i 'obleče.. Pa je delavec zadovo-_ ljen, da vsaj toliko dobi za svojo l( delo. Težko je bilo se temu pri-. vaditi, pa se je bilo treba in ta-i ko mora biti OK, čeprav ni. 1 Zadnjo soboto 24. avg. se je n poročil v Michiganu Mr. Mike ! Selenik (Železnik). Želimo mu L I vso srečo in zadovoljnost. — Na ,'i (obisk k svoji soprogi je odšel za 0 par dni Mr. Lovrenc Samotor. o |čen. Ona se namreč še vedno na-u ihaja na počitnicah v Michjganu, jkjer si krepi svoje zdravje. Upa-mo, da bo kmalu zopet doma. e j Novinar i.1 -o--- _ j Najzanimivejše vesti so v e Amer. Slovencu: čitajte ca i Pod tribuno pa do zadnjega kotička nabit štadijon, ki v njega vr< lahko spraviš nad 60 tisoč in ye; pred štadijonom še ogromne zu, množice ljudstva, ki niso imele toj te sreče, da bi se lahko zrinile no notri. Bil sem sam priča: stis- po njen v gnječi sem dvignil svoj dii daljnogled, da bi videl Brezijsko zi. Marijo, vsak okoli mene je hote' ki daljnogled. Prvi popoldan je bilo pr navdušenje nepopisno, ko smo z pr daljnogledom prav pod Marijin® k podobo zagledali tudi svojega ze Korošca. Saj. ga ni še nihče P1'1' sa čakoval, čeprav je bil že imenovan za vladnega zastopnika na je kongresu. Tako je bilo naše ve- s j selje popolno. v'r Po kongresu so Marijo odpe- in ljali preko Domžal domov, P° I Iji drugi poti, kakor je prišla, da s" le tudi drugi prejeli milost snk'e" ^ ; j n j a z Marijo. Zopet so se ponav to i ljali isti prizori, Icakor ob nF i nem prihodu v Ljubljano. P1-a* Vi i ] vil mi je župnik domžalski, Ubri in goreči France Bernik, ka-| r - ko se je ljudstvo s koprnečim ' - trgajočim srcem poslavljalo o stv^a.'astnost — pravo boga- j. kaminov, ki so za življe- 11 hr;i 1,JUll° potrebna dopolnitev | i (j m^j. dajemo telesu pre- %, v,J? kaminov, dobimo kmalu i, ; s0 ,Vrstne bolezni, kakršne i oste ri~beri' skorbut, rahitis, t itd. — Cesto za- -I , (e ai)Je nekuhane salate pa ■ if i„ ' cv«rne bolezni preprečuje i '• lifef0 Zelenjavo naravnost i j. p Plujejo. j j i- ! tiap olja uporabljamo za ] ,e ki j- aV° salat.e tudi vinski kis, i1 id cJ^ehča rastlinska vlakna, j! j, Ja lQnov sok ima isti pomen, ji y cei0^r^kateri žeiodce pa je zdrav. Tudi malce I ] >) : bi)0 SiDacJa k salati, dočim bi j f reba Poper in drijge ostre j t odpraviti. Namestu z j i. sa],t°'tia in oljem pripravimo, f V lahko tudi s kislim mle-| ■ ? stv^ ^li kislo smetano. To je! i flasj °kusa, a zdravju na vsak! v , koristno, di rn^v wbra in zdrava je tu- ! i miatj ^la salata iz različne 1 i c'e, CVp,2elenjava, kakor špina- Vs j ^ korenja itd. ' ^'Jha C° ^lenjavo posebno | ^sebe ° v vodi in tudi citf0 Pomešano z oljem in iih ,)a VlRi sokom. Sejrv lr imo | ' Preri^111341'1 v isti skledi, i* jeu v«em treba vedeti,, zelo zdrava hra- | o lo . Jo Je priporočiti poseb- j i, °krvnim in nervoznim j 0 pePij0 'n vsem tistim, ki pre-, ' ^ iti mtl0g0 v zaprtih prosto- j t zavoljo le ni v osti ^TICNI NASVETI 1 sHitl, az»lo za čevlje ' Xat,0 p'0suši in strdi, ako ne 1 ■ J« Prav ž njim. Zlasti | i \ emo puščati škatljice s • "o odpete, marveč treba j N (jo(kl uporabi škatljico zo-Hiv zaPreti. Zelo pripo-' ^ * j«, da škatljico s kre-} 2e^i°pl-lemo v lonček vlaž- kiv ',C' ta^o zrak ne more vi. in zato ne izhlape-i Primeri, da se kre- in se začne drobiti, ;,H't P°stavimo škatljo na Silo Sa štedilnika, da se ;VoZ*ehča; nato pa pri-f .')ar kapljic telrpenti- Vnti treba se ve, da se 11 ognju ne vname. V] v * 1, d" izsušimo na ta u Postavimo vanje plo- jčevinaste zaklopnice ali kake )'dffugg nerabne posode, napol- - njene s suhim žganim apnom, - ali klorovim kalcijem. Oba i'vsrkavata vlago. Dobro je, da -(apno večkrat premenimo, kaj-i,ti kadar je že preveč mokro, - ne more več vlage vsrkavati. Vonj po tobaku preženeš. I ako obesiš v dotičnem prosto-i ru mokro in ožeto brisačo. Ko ! se nekaj časa suši v sobi, iz-jgine tobakov. vonj, zrak se je prečistil. t Proti moljem. P'omoči krpe 1 v formaldehid ki ga dobiš v i lekarni ali drogeriji. Obesi ■jkrpo za pol dne v omaro, ki jo j dobro zapri; to pomori vse •;molje. Vonj pa se kmalu izgu-• jbi. . ZDRAVSTVO. OBLAČILO ZDRAVEGA | ŠOLSKEGA OTROKA Piše Dr. John L. Rice, zdrav- | - stveni komisar mesta New I York. i i Matere se vedno bolj zave- j' . dajo, da oblačilo ima mnogo | popravljati z zdravjem njiho-!, jvih otrok, in vidi se vsako leto ' >eč, da otroci modernih star-1 šev nosijo bolj pametna ob-jlačila. Oblačila bi moralo biti primerna temperaturi; pred (vsem ne sme biti" pretežko, j Mora dajati koži priliko, da • |izhlapeva vlažnost, kajti to jej1 glavna naloga kože in je jako ' ! potrebno za dobro zdravje. j' | Udobnost, najprej. Vsaka 1 I mati, ko si izbere oblačilo za 1 i fantke ali dekleta, naj ima1 (udobnost in komfort najprej v j'<; |mislih in še le potem, l^aj je:< 'lepo in po modi. Ohlapna, ali! j primerna oblačila so najbolj-j ša za oba spola in, dokler ne;l • postane vreme premrzlo, naj 1 bodo iz lahkega materijala. ( Tudi po zimi ni treba preveč ji dodati k teži oblačil, ako vrh-1j iiija suknja je zadosti težka. U Moderne ženske so dokaza-'t le, da oblačila lahke teže so'r jdobra za zdravje. Izven vrh- ' nje suknje je oblačilo ženske .približno enako po leti in po zimi. Oclštevši čevlje vsa teža jmoddrnega ženskega 'Oblačila jvaga nekolo unč, in odkar so iženske sprejele ta" pametni na-jčin oblačenja, je njihovo ;zdravje mnogo boljše. Ko oblačite sinka ali hčerko, ravnajte se po zdravem razu mu. Lahko spodnje perilo in lahko vrhnje oblačilo za oba spola! Komfcrt za noge. Čevlji in nogavice igrajo važn0 vlogo Jza zdravje. Čevlji, ki niso pri-j merni, so ne le neudobni, am-1 pak utegnejo tudi resno škodi-! ti nogi. Treba izbirati čevlje za fantke in dekleta jako! skrbno; morajo biti zadosti I dolgi in široki, da pustijo nogi j dovolj prostora za gibanje, ne' pa da stiskajo nogo. Moiderne1 trgovine imajo sedaj strokov- j njake v oddelkih za otroško j čevlje, ki pomagajo izbirati I pravilne čevlje za otroke. Tir-j cli za cenejše čevlje je ta služba na razpolago. Nogavice ne smejo biti ni1 predolge ni prekratke. Morajo1 se popolnoma podajati nogi. j problemi priseljenca a,52&cija deklarantove , vil že«e Moj mož je 'ko ' Papir>" ali umrl je r?cev- Predno bi V0' Ali Snjo za naturali-oS3e&cv - °rem jaz vpora-°OVni,Prvi Papir" ? \> Z ;Poprej -ie ^ i^j 'umrlega ino-'Ptvptlll'ali, Pravieo zaprositi K' Hir-'aCij°' Hko j« bil V- POko-inika še ve-l od 24. maja ; Plavil. Sedaj mo- rate sama priskrbeti si svoj lastni "prvi papir," ako hočete postate ameriška državljanka. Priseljeniške pravice naturali-airanih Kanadlcev VPRAŠANJE: Prišel sem v j Kanado pred osmimi leti in postal britanski državljan. Ali rai kanadski pasport daje pravico vklopiti v Združene Države brez ozira na kvoto? ' j ODGOVOR: Ne. Kvota se ravna po deželi rojstva in ne po državljanstvu. Le oni, ki so se rodili v Kanadi, imajo 'pravico do prihoda v Združene Države izven kvote. Na [drugi strani, tudi oni, ki so izven kvote, morajo dandanes ipodati jako zadovoljive doka-jze, da razpolagajo z zadostnimi sredstvi, da ni nevarnosti, da padejo na breme javnega dobro|delstva. j • Muogoženci ne morejo postati ameriški državljani VPRAŠANJE: Nekdo je bi! pred leti obtožen radi bigami-je. Ali more zaprositi za naturalizacijo ? I ODGOVOR: Vse je odvisno, da-li je bil spoznan krivim-ali ne. Zakon izključuje iz idržav-( Ijanstva vse one ki izvršujejo poligamijo (mnogoženstvo)ali so pristaši istega. j Otroci rojeni v inozemstvu od ameriških državljanov j VPRAŠANJE: Sem natura-jliziran ameriški državljan od' 1. 1928. Isto leto moja žena je odšla v Evropo kjer je kmalu j ; potem porodila dete. še vedno i T"* . . . . jI | je v bvropi z mojim smo m. I j Jaz bi rad, da bi pohajal šole. tam. Ali bi to imelo kak vpliv I 1 :na njegov0 ameriško drzav-Ijantsvo. ODGOVOR: Bivanje Vaše- 1 ga sina v inozemstvu ne bo samo na sebi imelo nikakega' škodljivega vpliva na njegovo ameriško državljanstvo, ali. ko doseže starost 18 let, bo i moral prijaviti ameriškemu • konzulu, da je njegov namen j ostati ameriški državljan in bivati nekdaj v bodočnosti v Združenih Državah. Nadalje, \ čim postane polnoleten, bo moral zapriseči zvestobo Združenim Državam. , | Zakon o socijalni sigurnosti ( | VPRAŠANJE: Ali je Pred- , [sednik podpisal Social Secu- 1 irlty Bill? Kak vpliv bo ta za'- I ikon imel za tujerodce, ki niso še i i ameriški državljani? 1 | ODGOVOR: Predsednik je j podpisal ta pomembni zakon ,dne 14. avgusta. Zavarovanje < j proti nezaposelnosti in starost-j ne pokojnine so pod upravo jpoedinih držav, ki smejo vza-I koniti svoje lastne omejitve in določiti, da-li so inozemci v dotični državi deležni dobrot teh zakonov ali ne. Obstoječi , državni zakoni o starostnih I pokojninah izključujejo vsi Ione, ki so inozemci in take bržkone tudi ostane. Državljanstvo ameriških Indijancev VPRAŠANJE: Čital sem v nekem časopisu, da neki ume-iriški Indijanec, ki se je bil za !nekaj časa preselil v Kanado, I ni bil pripuščen nazaj v Zdru-ižeaae Države, češ da je inoze-.mec. Ali je res da se Indijancem v tej deželi ne dajejo dr-žavljanski papirji? [ ODGOVOR: Ako se je kaj jtakega zgodilo se je moralo j zgoditi mnogo let nazaj. Dne ,2. junija 1924 je Kongres iz-jjavil, da vsi Indijanci, rojeni j v ozemlju Združenih Držav, ,s0 ameriški državljani. IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) Slapničar, izvrsten kamnosek in izdelovalec nagrobnikov, ki ga I prav toplo priporočam vsem, ki želijo svojim dragim postaviti na grob dober in lep kamenit spomenik. — Tako je bil Tone s hriba prav vesel, ki so ga omenjeni v tako lepem številu obis-kali. Hvala. — Še Mrs. Anna Murn iz Granville, 111,, ki je obiskala tudi Toneta im rekla, da je fest fant. Nadalje so se tukaj mudili na obisku Mr. Pavel Bre-', gar iz Chicage, Mr. Strnovašnik iz Pennsylvanije in Mrs. Joe Er- i javec iz Jolieta, ki so se tudi pri Tonetu ustavili. V bolnišnici se nahaja Mrs. Johan Pouše. Je zelo bolna in ji želimo vsi, da skoraj ozdravi popolnoma. — Naša mladina, ki prav pridno deluje za: cerkev, se je 25. avgusta podala na Starved Rock, kjer so ponovili svojo igro Minstrel Show. Pohvalili so se, da je bila ogromna udeležba. Le tako naprej fantje in dekleta. — Vso pohvalo zasluži Miss Kristina Komps, ker vsako soboto prinese lepih svežih cvetlic v cer.. kev, da se okrasijo oltar j L Miss! Albina Gregach, in Miss Rose' Urbanch, pa lepo krasijo oltarje! in to delo opravljati že več let • Prav lepa hvala. Starši, sedaj se pa še k vam 1 nekoliko oglasim. Saj veste, po-j čitnice za vaše otroke'so pri kra-1 ju in zopet bo treba misliti na ! šolo. Prošeni ste, da vaše otroke, pošljete v katoliške šole, če lo J morete. S tem boste storili dobro, samim sebi in pa vašim otrokom. Pričetek šole bo v torek. 3. septembra. — Končno še priporočam rojakom, da se naroče na Amerikanskega Slovenca in kateremu je naročnina potekla, naj t! bi ne čakal, ampak jo kakor hitro mogoče ponovil. — Vas'pozdrav- ; Ija vaš Poročevalec r --o-- Oglašajte v dnevniku 'Amer- kaaski Slovenec"! PRODA SE ' skoro nova hfša z S sobami, ! ki se nahaja na 51/;, akrov j zemljišču, na katerem se na- f haja čez 300 sadnih dreves Imenitnih vrst. Mnogo olepševalnih grmiče v "'» dreves, te;- raznih cvetlic, vrtnic, itd J Krasen dom. V hišo je napeljana mestna voda in električna luč. Na zemljišču se nahaja tudi velika plesna ' dvorana, ki bi donašala v 1 pravih rokah lepe doliodke, ' ?ars.ža, hlev in sploh V£e ka? : se t?ik d,o^m*rabi. Zelo pripraven kraj za kokašjorejo, čdbelorejo, itd. Nahaja se tik mesta La Salle, H}., do- ! bra cfva bloka od državne ' ceste. Proda se za zelo ugod- ' no ceno. Kdor bi sc interesi-ra! za to, naj se obrne .-»a na- • dal jna podrobnosti na Upra-J i vo tega lista. |! NOVICA iZ BARBERTONA Barberton, O. Dne 2. septembra se bosta poročila Mr. Henrik Murn z Angelo Beg. Poroka se bo vrši-jla v Bridgeville, Pennsylvania. Poročne obrede bo . izvršil ne vestin stric častiti g. župnik cerkve sv. Barbare, Rev. Albin Moder. Mladima zakoncema želimo vso srečo. ! Naznanilo. — Rojakom, prijateljem, posebno pa naročnikom Amerikanskega Slovenca ter drugim sporočam, da sem se preselil. Sedaj stanujem na ] . 262-22nd N. W. st., Barberton,! 'Ohio. Frank Smole, za.st. j, -o- DRUŠTVO SV. NEŽA R. K. B. ŠT. S26. 1 Chicago, 111. I Naznanjam članicam društva ' sv. Neže, da bo v nedeljo, 1. sep- j tembra, seja, in sicer polletna. ■ Zato ste prošene vse članice,, da I se seje v večjem številu udeleži-' te, ker samo odbor ne more vsega narediti. Sesterski pozdrav, Mary Kavčič, zap. . 1923 W. 21st Pl. -o- MARCONI BO POMAGAL V VOJNI i Genoa, Italija. —Slavni italijanski izumitelj G. Marconi : je preteklo sredo, ko je obiskal to mesto izjavil, da se bo ak , tivno udeležil vojne med Itali- : i.1 o in Abesinijo. Po činu je | I Marconi rezervni mornariški,; stotnik. Zadnje čase se bavi 7 , novim izumom, potom katerega bi se s' pomočjo kratkih valov lahko uničil motor aero- V plana v zraku. ji -ki-- BOGATA ROGERSOVA lj VDOVA Los Angeles, Cal. — Vdova ; po pokojnem filmskem, igral J, cu, Will Rogersu, je preteklo • sredo prejela od neka zava- , rovalninske družbe ček v zne- j, sku dveh in po] milijonov do-larjev. T0 zavarovalnino jej pokojni Rogers vzdrževal zadnjih osem let in je plačeval na '; j leto po $100,000. -o- PREJEL NAROČILO ZA j. OGROMNO SVEČO j New York, N.Y. — Izdelo 1, ivalec sveč, 75 letni Antonio j, 'Ajello, je preteklo sredo razo- \ 'del, da je od neke osebe, ka- i tere imena pa ne mara izdaja- , ti, prejel nai-očilo, naj izdela 1 tako veliko svečo, ki bo goro- . lo 500 let, in sicer v čast svetnikom kot zahvala za srečno , prestano operacijo operne . pevke Calli-Curci. Skoraj istočasno je prejel Ajello še eno naročilo, ki Omenjenega še ; znatno prekaša. Neka ženska 'j hoče namreč imeti svečo, ki bi ', gorela — 1000 let, in sicer v spomin pokojnemu Russ Co-i, lumbo, kapelniku nekega or, '] kestra. Svečar se jf izrazil, da ; bržkone ne bo mogel izvršiti ] teh narbčil, in sicer vsled te, ] ga, ker je preobložen z »aro- i čili za božične , in velikonočne i j sveče od svojih tujezen.a;skih 'j odjemalcev. i (Dalje) 19. SKLEPNE MISIJ Pri tem spteu, ki ga s tem zaključujem, imam namen koristiti veri onih, ki ga bodo brali, ker bodo iz njega lahko razvideli, da je vera brez najmanjšega dvoma ! resnična, in Za zveličan je, radi ; katerega edino je človek vstvar-! jen., neobhodno potrebna. Potruditi sem se hotel s temi vrstica- I mi kolikor toliko koristiti in pomagati vsem onim, ki imajo glede vere enake ali podobne težave in dvome, kot sem jih imol jaz, da ne gredo zato na pota, na kakoršna sem bil zašel jaz in naj raje verujejo takim, ki so temeljito skusili, bolj kot pa bi mogli skusiti sami in da jim skušnje drugih zadostujejo. Ko ibi se bil imel jaz od koga poučiti in bi bil veroval, koliko bridkega bi mi bilo prihranjenega, ko sem si vse sam skusil, ko sem hotel verske resnice sam dognati in se podal na delo, katerega nobena človeška moč, zmožnost 'in znanost ne zmore, ker to je božje delo in ga le Bog more in razume. Samo božja milost je, ki pomaga človeku verske resnice spoznati, razumeti in dognati le toliko, kolikor je to človeku potrebno in mogoče v tem življenju prenesti. Naj' tu omenim samo eno resnico, katero sem v iskanju resnice spoznal in dognal, oziroma katero mi je Bog nazorno dal spoznati, namreč to resnico, da je najhujše trpljenje pogubljenih to, ker Boga ne vidijb. Ta resnica ali trditev cerkvenih učenikov se mi je zdela prej ne samo neverjetna ali težko verjetna, temveč celo smešna. Kakšno najhujše trpljenje naj bi pač lo bilo? Saj tudi zdaj v življenju Boga ne vidimo, pa zato ne čutimo trpljenja, kaj še le najhujšega trpljenja. Da, tako je v tem življenju, ko Boga še nismo videli in spoznali, icskončne sreče njega videti in vživali., še nismo okusili, a drugače bo v večnosti. Naj k temu '.cpet omenim dogodek v tej moji zgodbi. Tudi jaz prej nisem celel. zakonske in družinske s r file, katera pa ni v primeri z ne. aeško srečo niti kaplica nasproti n.orju, ker je še poznal' in okusil nisem, a potem, ko mi je bilo Jano j,o spoznati in okusiti in sem se vsled nje čutil neizrečeno srečnega in zato potem, ko mi je jila odvzeta oziroma ko mi je lotranji glas skušajoč me rekel, 3a te sreče v resnici nikdar vži-,'al ne bom, sem bil istotako brez-nejno nesrečen, da če bi to dalj '■asa trpel, bi vsled tega moral •e ne umreti, gotovo pa znoreti. Če je že vsled zgube časne in ninljive sreče bridkost tako ve-ika, kako more bi.ti šele velika, Jrezmejna in neskončna bridkost, žalost in trpljenje duše, ko mkrat Boga, neskončno dobroto n lepoto vidi, spozna in okusi, )kusi v tem, nepopisljivo, neskončno blaženost in srečo — )otem pa to za vekomaj zgubi! In k tej neskončni blaženosti n sreči, k uživanju neskončne -»ožje dobrote in lepote ubogo,' lesrečno duš o vleče kot magnet /»ko silno hrepenenje in koper-senje, da je to . njeno najhujše rpljenje, ko Boga ne vidi in ne /živa. Poglejmo otroka, kako vesel, zadovoljen in srečen je, ko se igra s kamenčki ali s kakimi irugimi preprostimi rečmi; za /se drugo se ne briga in ničesar ie pogreša, pa pokaži mu kako epo in za otroka mikavno stvar i.li drago mu igračo in videl boš, tako bo takoj ves zaljubljen v iovo stvar popustil prejšnje granje in novo veselje, nova! sreča ga obda, na prejšnje se liti ne spomni več. Toda, kako ia enkrat postane otrok nesre- j cen in nevtolažen, če mu to zopet nazaj odvzameš; zastonj ga skuša/. pomiriti in potolažiti, s kakim drugim manj vrednim nado- - rnestilom ga zadovoljiti, on hoče - samo to, s čimur si mu vzbudil f hrepenenje. 1 Marsikdo je vsled zgabe de- > narj a, premoženja, drage mu i osebe ali kaj drugega od žalosti 4 ,že znorel ali urart — žalost radi -. zgube pa je iemveeja, čimvečja - je tudi vrednost stvari, katero - človek zgubi. -! Kdo pa more poj miti kolike - vrednosti je Bog, kolika, sreča in ' fcjažeačst je Boga gledati-in vži-, vati? Kdc pa ravno tako more i tudi pojmiti trpljenje človeške > duše, ki je od Boga *n le za Bo-i ga. ki ga enkrat ::pozna, spozna 1 v n jem vso neskončno srečo in » blaženstvo in se v njej vname • silno in neizrekljivo hrepenenje • po tej sreči in blaženstvu, zgubi? -! Kakor je nemogoče pojmiti in 1 doumeti Boga, tako je nemogo-■ če tudi pojmiti in doumeti srečo • in blaženstvo Boga gledati in vži-1 vati zveličanih duš, in enako je ' nemogoče pojmiti in doumeti 'itrpljenje duš pogubljenih vsled j zgube Roga, vsled tega, ker Boga •jRe vidijo.' | Bega, od obličja do obličja gle-,-avi. ljubiti in vživati je tolika sreča in blaženstvo, cla i? hrepenenje po tej sreči in ^laženstvu j toliko, da če bi se to Hrepenenje j spremenilo v ogenj, bi bil to tako 'silen ogenj, da če bi iskra tega |ognja štrknila v morje, bi vsled silne vročine zavrelo celo morje. Bog je neskončen, vsemogočen, najpopolnejše, najvišje bi-jtje, ne vstvarjeno, temveč jvstvarjajoče bitje, Stvarnik vseh ,vidnih in nevidnih stvari, počet-jnik vsega življenja in gibanja. In j če so nam neznan«, nerazumlji-I ve, nedoumljive mnoge stvari, ■kako neznan, nerazumljiv, nedo-. umi ji v nam je še le njih Stvarnik i sam! j Če so mnoge Njegove stvari tako lepe, umetne, če so darovi njegove očetovske roke tako dobri, da vsled dobrote istih in, v uživanju istih se premnogi tako uda-jo, da pri tem pozabijo na Stvarnika. — O, kako lep, kolik umetnik, umetnost sama, kako dober mora biti še le Bog sam! Da, kako ogromna, velika, prekrasna, veličastna, čudovita so dela Boga Stvarnika! Pa tudi kako živa, jasna priča o resničnosti in bivanju Boga so Njegova lastna dela, je Njegovo stvarstvo. Vsaka najmanjša stvarica, živa ali ne živa, nam oznanja Boga. Zato pa so vsega pomilovanja vredni vsi oni duševni revčki, ki kljub vsemu temu še Boga -ne priznajo. Na kako nizki duševni in umski stopinji so še premnogi sedanji takozvani "učenjaki", da v svoji brezmejni plitvosti in neznanju še taje Boga. Naravnost Jsramotno j.e za sedanjo dobo, ki je doba napredka, da se dobijo "znanstveniki", in to v večji meri kot prej kdaj, ki niso niti toliko napredni, ki nimajo niti toliko znanstva, toliko izobrazbe, kot jo ima krščansko vzgojen šoiar-ček, kot priprosta verna ženica, da bi spoznali in verovali v Boga ' Stvarnika! Brezverni učenjaki in znanstveniki so pač učenjaki in znanstveniki samo za one, ki so v neveri njim enaki, ki so vsi skupaj — slepci. In sv. Pismo samo pravi, da le norec pravi, da' ni Boga. Boga spoznati je naj prva, najpotrebnejša naša naloga na svetu, tako, da brez te naloge je za človeka vse drugo brez pomena. Toda Boga je treba spoznati pray.. Roga tako. spoznati, kakor je v resnici, v Življenju ni mogoče. Takega bomo spoznali še le i V večnosti. (Konec prih.) I Širite amer. Slovenca i i KAKO SEM SPOZNAL IN NAŠEL | RESNICO Napisano drugim v zgled in korist Zanimiva in poučna zgodba življenja — važno posebno za sedanji čas in naše socialiste. Slika kaže žalujočo družino Will Roprersa, ko se je odpravljala iz New Yorka na pegreb v Los Angeles. Od leve proti desni so: sin Will, Jr., Mrs. Rogers, sin James in hči Mary* Na desni je neki prijatelj družine. T Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC" Sobota, 31. augusta 1935 I 'Deklica z odprtimi očmi' PIERRE L'ERMITE m Preyod iz franco-skega izvirnika "1'' Rolanda se naposled prebudi in začne nabirati ta bleda ocesca, ki se v ponižnosti kosajo z vijolicami. Sama si veselo zveze šopek ter si ga vtakne v lase. Roger Maude jo motri in zdi se mu, da je to bitje mala vila, blizu skrivnostne prirode ... živ cvet, ki v ničemer ni podoben pariškim dekletom. Teta, ki postaja vedno radostnejša, opozarja na zavinke, na nenavadna drevesa, na rjava polja, na znamenite skale, ki so pokrite z morsko travo. Počasi hodijo po stezah, ki vodijo med jelkami proti obrežju. Vse poti so čedno osnažene, kajti domačini, ki trpe pomanjkanje lesa, skrbno pobirajo češarke in borove igle. Tako izgleda gozdič kakor pridno negovan zabaven nasad. Toda od vsepovsod se dviga veliki glas oceana. Z večno ponavljajočo se kretnjo vali svoje valove v razjedene boke lesa in jih zaganja ob granitne orjaške skale. Tu vidiš nasprotje med navidezno civilizacijo in med surovo resničnostjo veličastne prirode. In vidiš še nenavaden pojav Rolande z noirmoutiersko avbico na glavi in z modrimi očmi pod obokom črnih obrvi... Rolande, za katero .je ta kraj prekrasen okvir! Deklica je ostala zadaj. Misleč, da je sama, si je polglasno zapela romanco, ki jo pojejo tam doli njene družice. • Njene družice so jo slišale od svojih maj k, njih matere pa od svojih babic, a te so se je naučile od svojih prababic. Pesmi so namreč podobne življenju: od rodu do rodu gredo; stvorijo verigo in njih melodije se potapljajo daleč, daleč nazaj v globino vekov, da obude odmev davnine. • Takisto Rolanda, nevede. Njene oči so se zastrmele v sanjo, davnina poje nedolžno v nji: Naročilce jaz imam Komu naj ga izvršiti dam? Če škrjančku ga poverim, vsemu svetu se zamerim. Vijolica naj ga ima — en, dva; en, dva ... 2e pri prvi kitici je Rolanda postala vesela, in se nasmehnila sama zase, tako kakor se dete nasmehne angelčkom; njen glas, ki je prijeten, se dvigne ... toplejši in mehkejši: Če škrjančku ga poverim, vsemu svetu se zamerim. Slavček sred zelenih vej, oj nikar se mi ne smej... Vijolica naj ga ima — en, dva; en, dva... Rolanda se ozre naokoli... tetka, gospod voditelj in Roger Maude so izginili... bržkone so že daleč pred njo in že blizu izhoda iz šume. Rolanda je torej sama z oceanom ... in s starim Pentaponom, ki vleče za njo povsem brezskrbno svoj prazni voziček in — o, ti porednež! — brez sramu popase, kjer ga skušnjava premaga, ter seveda umaže svojo čedno uzdo. No, prav privoščil bi mu, da bi ga takega srečala srčkana siva csličica, saj veste, katero mislimo ... "I... a! I a Napačna je misel- če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois )000000000000000<>00000<><>00000<)000<>0^000<>000000-c ona, ki je zmerom tako čedna in pokonci.. Pa pustimo to! Še enkrat pogleda Rolanda pazno naokoli ... Dobra šuma jo obdaja, boža, vso objema... ** Sama ... naposled sama! Samota jo razvname. Ker se ničesar več ni bala, je Rolanda poskušala na mahu ljubke plesne korake in pela na ves glas: Slavček sred zelenih vej, oj nikar se mi ne smej... Slavček z veje se spusti, v grad ljubezni odleti. Vijolica naj ga ima — en, dva; en, dva ... Ta hip se poloti Pentapona, ki je že pijan dišečih zelišč in navdušen razlegajoče se pesmi, cla bi izrazil svojo naklonjenost. Storil je to z nižjim glasom in je na vso moč zarigal. Ta glas je bil v tako strašnem nesoglasju s pesmijo, da se je Rolanda obrnila, položila svojo roko na gobec nevrednega mojstra ter mu ljubeznivo za-povedala: "Tiho bodi, Pentapon!" Toda Pentaponu se ni ljubilo molčati... Tudi njega so prekipevala čuvstva nežnosti, ki jih je priroda, solnce in ocean v njegovem "oslovskem" srcu zbujala;.hotelo se mu ie prepevati z glasom, ki mu ga je Bog dal... Najlepše dekle na svetu ne more dati drugega nego kar ima ... Enako naš ljubi Pentapon ... Glej ga! "Pentaponček moj, prosim te, bodi tiho!.. ." "T... a! T... a!" Tedaj se mu nasmeje Rolanda prostodušno z bisernim smehom, ki jo strese vso, in nadaljuje s svojim prozornim glasom prekašajoč v višavah Pentaponov ostri bas: Slavček z veje se spusti, v grad ljubezni odleti. Vrata so zaklenjena, slavček, brž do okenca. Vijolica naj ga ima — en, dva; en, dva ... Ves srečen, da poje gospodarica skupaj ž pjim, se Pentapon kar potaplja hvaležnosti in nikakor noče zaostajati za njo: SiPiPR sv. Mohorja Ustanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO. ILLINOIS ODBOR ZA LETO 1935: Predsednik: Leo Mladich, 1941 \V. 22ncl Street. Podpredsednik: Anton Bogolin St., 1848 W. Cermak Road. Tajnik: Jos. J. Kofcal, 211.1 VV. 2Jrd Street, Chicago, 111. Blagajnik: Jos. Ziherl, 2001 W. Ctillertun St. Zapisnikar: Joe Oblak, ml., 231.1 So. Winchester Avenue. Duhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, O.F.M. Nadzorniki: Frank Kozjek, 211« \V. .'1st l'l. Theresa Chernich, 2024 Coulter St.; John Densa, 27.H) Arthington St. Porotni odbor: John Jerich. 184') VV. 22nd St.; John Falle, 1937 W. 22nd Pl. ;John Mlakar, 1925 W. 22nd Pl. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W, 22nd St. Reditelj: Anton Zidarich, 1842 W. 22nod Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec" Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 1:30 popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6 do 45 leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba nlačuie $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnine. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika. PISANO POLJE J. M. Trunk Skomine Zgodovina pripoveduje o mnogih konfiskacijah cerkvenega premoženja. Še vedno so take konfiskacija na dnevnem redu. Cerkev zbira cent za centom, polagoma se nekaj nabere, da služi verskim potrebam. Izkušnje pri raznih konfiskacijah pričajo, da dP-sti ne pride od takih procedur Ko so na Francoskem pred nekako 30 leti konfiscirali in prodajali, je prišla na vrsto krasna cerkev, ki je stala nekaj sto tisočakov. Pri dražbi je bila prodana za — en frank. Cerkveno premoženje mora služiti svojem namenu, ver-; skim potrebam, ako ne, je v 'jresnici —\ mrtvo, kakor pra-Ivilno govorijo o — mrtvi ro- ce bi se le enkrat mogli do sitega najesti, saj bi se od ka kega skupička najprej mora' poravnati dolg, in je cel" vprašanje, ako bi se ta dol? mogel poravnati, ker bi za z1' dovje težko toliko prišlo sk"' pa j, in so pri nas celo hiše $ stantovanje zelo poceni. Komunisti niso na glav'c padli, da bi ne vedeli tega, da se prav ničesar ne doseže kako konfiskacijo, amP^ glavno jim je, da bi bila cer' kev, in s tem pač vera udarJe" na. Tacol, tu je pes pokopa" Morda doži\ymo, ko se bo k*"1' fisciralo premoženje pri s'0' venski cerkev Sv. Jožefa, anV pak taki, ki so hudo lačn; ^ ga premoženja, se bodo nv°r;1 li prej kako najesti, drug«'' bo lahkota še hujša. In t® ■ utegne biti povsod. Ko je prišla med ljuds^' označba — socialdemokrat mnogi nista umeli tega izi"aZ' Zvenelo pa je nekako sli^ nekemu slovenskemu besed' in tako so skombinirali iz ® plačilno knjigo, in ko jo nazaj jdobite, takoj poglejte, da je pravilno vpisano, kar ste plačali. Zato pa imate knjižice. Vsi, ki ste na bolniški podpori prosim, : da vrnite vaše zdravniške spri-ičevala najkasneje v soboto do-ipoldne. • * Torej še enkrat vas vabim, da se vdeležite naše prihodnje seje. j Z sobratskim pozdravom, ' Jos. J. Kcba!, tajnik m g Anton Grdina in Sinovi POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem. Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem. 6019 St. Clair Ave., 1053 East 62nd Str. CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 1 i I sede socialdemokrat označi so — djali — dajmo — kra Nikakor nočem s tem t!'«1' da bi socialdemokracija 1110 da merila samole na to i-0''' mu® ta"1 na »mpak resnica je, da pričakujejo, da bo kaka prilika ,in če bi bilo tudiv .— zakonit način, da bi se ^ p — vzelo. Komunisti so P3,., nezakonski otroci social^" nega očeta, zato še prav P sebno špekulirajo na — * fiskacijo. wmfiTrnOi ntanmaoM U- t ZXV IViKIlV'JCW53 K KATASTROFALNE POS^ DICE ORKANA St. John's, Nova Fundi/ ja. — Kakor trdijo zadnja,[ ročila; je vihar, ki je ^ koncem preteklega tedna.;, tukajšnjem morskem obfc';, ' povzročil znatno večjo j likakor se je sprva domn^' ' -Do torka zvečer se je ^ : vilo, da je prišlo 40 os^ 1 življenje. Število malih 5 se je potopilo, druge Pa " cilja blodijo po vodi, ^ njih posadke odneslo Njegovo zlozvočje je postajalo že od sile zoprno ... strašno ... in gozdni odmev ga je pomnožil in jačil... Nekaj morskih ptic je pobegnilo pred tem zemskim rjovenjem, ki ga niso poznale. Rolanda pa je nadaljevala, tik Pentapo-novega gobca: Vrata so zaklenjena, slavček, brž do okenca. Notri je, in: Klanjam se! za izvoljenko ozira se. Vijolica naj ga ima — en, dva; en, dva ... (Dalje) "Vsak naj spozna, da bve? agitacije za katoliški list smo vsi zakopani v fi::i, sramotni grob in naš mili narod ne bi do-Sival prepotrebnejia bodrila.'' Učite se angleščine iz Dr. Ker novega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" $2,00 Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd. Chicago, 111. kateremu je znižana cena in stane samo: ki. 1 Skomine na cerkveno pre- • možen je pa ne ponehajo. Zadnjič so na kongresu inter-jnacionale mogočno govorili, [kako bodo sfiksali — Ameriko. Rusijo so komunisti sfiksali, pa ni dosti kaj tam, dasi go | vorijta o bogati Rusiji. Morda ] splošno ni nikjer toliko rcvšči-' 'ne, kakršne je ravno zdaj v Rusiji, vsaj cerkev pa so sle-1 kli do nagega. Amerika pa še ni tako od muh glede bogastva, le marsikaj ni v redu pri tem bogastvu. Komunisti imajo huide skomine na to bogastvo, in v prvi vrsti na — cer kveno bogastvo. Ko so amerikanski delegati v Moskvi hudo potožili, da je v Ameriki dosti brezposelnih, je bil nemški delegat takoj pri rokah, in jim je nasvetoval, da naj se konfiscira ceirkveno premoženje, pa bodo brezposelni lahko živeli tudi brez posla, brez 'dela. Hm? j Tu'di v Leadvillu imamo nekaj takih — skominarjev. Ne jti, drugi so nekaj spravili skupaj, in kakor stoji pri cerkvi Sv. Jožefa, je stalo vse skupaj nad 40 tisoč dolarjev. Recimo, da se nasvet podan v Moskvi I kdaj udejstvi, da pride do konfiskacije cerkvenega premoženja, toraj tudi do konfiskacije premoženja pri slovenski cerkvi Sv. Jožefa. Rrez-poselnih ima>mb dosti, nekaj tudi takih, ki bi prvi jemali tam kjer niso prav nič zbirali Koliko bi pri nas odpadlo za brezposelne in za hudo sko-minste komuniste? Ne vem, "Širite Amer. Slovenca"!; m. K. M. I.WF? DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CTTTCACO Sedanje in 1taci©če gospodinje! PRAVKAR JE IZŠLA OSMA, izpopolnjena in pomnožena naldada knjige, ki je šla doslej že v nad 100.000 izvodih med slovenske žene, SESTRE M. FELICITE KALINŠEK VELIKA--- i i i j i "SLOVENSKA V neki družini je na ta našlo smrt pet bratov. 23 LET IZKUŠNJE jfi Pregleduje oči in predpisuj« , DR. JOHN l SME# OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Aven«e Tel. Canal 0523 y Uradne ure vsak dan od 9- 1 do 8:30 zvečer. S KUHARCA" Obsega 728 strani, 34 barvanih tabel, nešteto ilustracij v tekstu, razkošna oprema, vezava v celo platno. €EMA $5.0© Vsa stara in najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti so zbrana v tej monumentalni knjigi. Občudovanja vredna je smiselna porazdelitev snovi. PREGLEDNA IN NEIZČRPNA JE IZBERA NAVODIL iN RECEPTOV. Gospodinja pa se pouči tudi o važnih osnovnih pojmih kuharstva in gospodinjstva. ZATO JE TO NAJPOPOLNEJŠE DELO TE VRSTE, KAR JIH IMAMO SLOVENCI! Ta knjiga sodi v vsako slovensko hišo! Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, III IZŠEL JE I. zvezek pesmi pod naslovom "Iz življenja f za življenja zložil Ivan Zupan urednik "Glasila K. S. K- lično vef^o CENA KNJIGE $1.25 S POS VRED. Naroča se pri: , IVANU ZUPAN1^ 493 E. 120th St., Cleveland. Dobi se tudi v KNJIGARNI "AMER. SLOVENJ 1849 West Cermak * " Chicago, 111- Kakovost Polteno«1 L F. WARHAN1K — LEKARNA Posluje preko 32 let j, »k * 2159 West Certn" ^ ogel Leavitt Str««1 CHICAGO. Itt Iz urada Slovenske Podp. Družbe Sv. Mohorja Chicago, 111. Naša prihodnja redna mesec- , na seja se bo vršila v nedeljo dne l 1. septembra točno ob pol drugi ■ uri popoldan v cerkveni dvorani sv. Štefana. Vabljeni ste vsi, da se gotovo vdeležite seje. Zopet ponovno prosim, da pla-l čujte svoj asesment redno, kjer i ako en mesec zaostanete, je toliko težje drugi mesec za plačati. Prosil bi, da ko pridete plačati, j da zmiraj prinesite s seboj vašo