Spedlzlone In •bboaamento podala Puituina plačana « «oto»tnl
Naročnini meiečno 18 Lir, ca Inozem-Itvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, e« Inozemstvo 65 Lir. ček. rad. Ljubljana 10.650 za naročnina In 10.349 cainsera ta.
SLOVENEC
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka la dneva po praznik*
Podraialeal Novo mesto,
e OrednIStvo la apravai Kopitarjeva (, LJubljane. Izključna poobla5?enlča ca eglalevanje Ifafljansfcega In tujega = Bedazlone, AmmlniMrnzIonei Kopitarjeva Lubiana. Izvorni Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana	3	Telefon 4001—4009,
Abbonamentl: Mete 18 Lire. Estero, me-se 31 50 Lire. Edi-
done domenica, «n-no 34 Lire. Estero 65 Lire. C C P.l Lubiana 10 650 per gli ahbonamenti, 10 349 per I« in-sertionL
F 11 i a 1 • I Novo mesto.
Coneesslonarla eselnslva per la pnhhflrftS dl prnvemenia italiana ed estera: Union« Pubblicita Italiana S. A, Milana
Vojno poročilo it. 1120
Uspešen nastop torpednih letal
6000 tonski parnik potopljen Sovražnik je izgubil 28 letal
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V ponovnih nočnih nastopih ob alžirskih	■ ]r. - ■:■;•■ ; -----'
obalah so naša torpedna letala potopila 6000 tonski * ?PC| «ye »rgovsKt ladp po 8TOO odnosno 3000 ton
t<	-«	... .	-	m nacunnniieln hi,a nn<lnltni> indll rrn<4r,m lml.
Krvave sovjetske izgube ob Kubanju
Nočni napad dveh sovjetskih brigad izjalovljen - Dva sovjetska parnika
potopljena
Hitlerjev glavni stan, 19. jun. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na severnem odseka kubanjskega pred-mostja se je izjalovil nočni napad dveh sovražnih brigad. Sovjeti so utrpeli hude krvave izgube.
Letalstvo je potopilo ob izlivu reke Volge
parnik ter težko poškodovala še drug enak velik parnik.
Ladje, zasidrana pred Pantellerijo, so bile včeraj napadene od nemških letal, ki so zadela 5000 tonski parnik in en rušilec. Na povratku so sestrelila en sovražni bombnik.
Nasprotne letalske skupine in posamična letala so bombardirala ter obstreljevala mestna središča in kraje na Sardiniji, Siciliji, Kalabriji in C a m p a g n i. Pri teh napadih je sovražnik zgubil 27 letal, od katerih je 6 sestrelilo protiletalsko topništvo pri Trapaniju, 4 protiletalska obramba v Olbiji, 17 pa so ji zbili osni lovci in sicer 15 nad Sardinijo in 2 nad M e s s i n o. Nekaj članov posadk je bilo ujetih.
Dodatek k vojnemu poročilu: ,
Torpednim letalom, ki so izvedla nastope, omenjene v današnjem vojnem poročilu, so poveljevali naslednji poveljniki posadk: poročnik Duranle Raf-laele iz Campobassa, poročnik Maltinti Mario iz la Spezie, podporočnik Morselli Luigi iz Villa-pomme (Napoli).
fr
Po napadih, omenjenih v današnjem vojnem poročilu so bile doslej ugotovljene naslednje izgube med civilnim prebivalstvcm: 10 ranjenih v Olbiji; 10 mrtvih in 54 ranjenih v M c s s i n i; 11 mrtvih in 20 ranjenih v Siracusi.
in poškodovalo dve nadaljnji ladji srednje velikosti.
Na morju okrog Pantellerlje so hitra nemška bojna letala zadela s težkimi bombami neko prevozno ladjo in manjšo bojno enoto.
Pri oboroženem ogledniškem nastopu nad Atlantikom je bil hudo zadet sovražni prevozni parnik.
Sovražnik je izgubil včeraj v Sredozemlju 28 letal. Eno nemško lovsko letalo se ni vrnilo.
Pri letalskih napadih na alžirsko pristanišče v noči na 18. junij je bila, kakor je bilo mogoče sedaj ugotoviti, uničena 6000 tonska transportna ladja, dve nadaljnji pa sta bili hudo poškodovani.
Berlin, 19. junija. Vojno delovanje na odseku severno od Vorošilovgrada je čedalje obsežnejše. Nemško topništvo, ki že dosega okolico tega mesta, je ponovno bombardiralo postajo ter druge vojaške točke v predmestjih, tankovski oddelki pa so napadali tiste točke, ki jih imajo boljševiki še v posesti severno od mesta na zahodnem Donče-vem bregu. Bojev so se udeležili »tigri«, ki so v nekaj urah zavzeli večino sovražnih postojank juž-novzhodno od Nikolajevska, majhne vasi ležeče severno od Vorošilovgrada.
Boljševiki so se zagrizeno branili. Posluževali so se predvsem topništva, toda tanki so pregazili topove z vojaštvom vred in so sc polastili vseh sprednjih sovjetskih postojank.
Iz »Odredbenega lista« fašistične stranke
Rim. 19. jun. AS: Uredbeni list fašistovske stranke poroča:
Omemba: Fašisti Marcello Serasanotli, bivši zvezni tajnik v Mogadisciju in zvezni podtajnik v Bologni; Piero Alessandri Regoli Ouazzi, član fašističnega vodstva v Motalcione (Siona); Ello-re Annone, zaupnik GUFa v Turinu: Carlo Fe-lice de Negris. fašistovski tajnik v Melfiju (Po-tenza); Franccsco La Fatta. zaupnik GUFa v Pa-tcinicu (Palrmo) in Giacomo Giavarlni, načelnik skupine lašija v Di Salvio (Bergamo), so junaško padli v boju
Fašist Remo Montanari je imenovan za izrednega komisarja pri Narodni ustanovi za vojne sirote.
Imenovani so bili: fašist vsoučiliščnik Giti-eeppe Oggiani za tajnika GUFa v Tarentu, namesto fašista Gian Domenica Maslrandrea. ki je pod orožjem; fašist vseučiliščnik Mario liodiios-so. za vodjo GUFa v Siracusi: fašist vseučiliščnik Carlo Delmeo za vodjo GUFa v Apuaniji; fašist vseučiliščnik Remo Sanmartino za vodjo GUFa v Campobasso namesto fašista Giovannija Barona, ki je pod orožjem.
FaSjstki Vanda Gorjot Bruschi in Laura Calvi Ronrali sta nehali biti nadzornici ženskih la-šijev.
Za nadzornice ženskih fašijev so imenovane nalednje faSUlke. ki ohranijo tudi mesto zaupnice pri ženskih fasijih v vsaki |>okrajini.
Pia Pallolta Garzia, mati odlikovana z zlato kolajno, nadzornica na razpoloženju: Anna Maria della Rosa Giusli, zaupnica ženskih lašijev v Cre-moni; Vendramina Marcello Brandolini, zaupnica ženskih fašijev v Veneziji; Terepsa Marogna De Lutti, zaupnica ženskih fašijev v Modeni; Piera Gatteschi Fondelli, zaupnica ženskih fašijev v liimu; Maria Ortona Valentini, zaupnica ženskih fašijev v Napoliju; Bianca Oiuliano, zaupnica ženskih lašijev v Foggiji; Angela Toresa Rosso. zaupnica ženskih fašijev v Knni; Villoria L.uce Dan-tetta, zaupnica ženskih fašijev v Reggiu Calabriji.
imenovane so za zaupnice pokrajinskih zvez ženskih fašijev naslednjo fašislke: Cagliari: ltosa Daniela, Enna: Angela Teresa Hosso, Corfu: Maria Jane, Perugia: Kugenia Bonucci Pintinelli, Reggio Calabria: Vitloria Luce Danletta. Salor-no: Anna Dinella, Udine: Nella Pampis, Vcrcelli: Mari a Oay, Como: Maria Federica Savoia.
»Moramo se klanjati junakom Pantellerije«
Buenos Aieree, 19. junija. »Newyork Times« piše v svojem članku o padcu Pantellerije: »Nekaj strelov je še padlo potem ko so našo čete prišle na kopno. Oddali so jih sovražni oddelki, ki šc niso dobili povelja za predajo. Pantellerija je imela najstrahotnejše bombardiranje, ki ga je doslej doživel kateri koli otok. V zadnjih 24 urah je padlo nanjo trikrat toliko bomb kot so jih Nemci zmetali na London v eni noči, in več bomb kakor so jih letalci združenih narodov ves mesec april in maj zmetali na cilje v Sredozemlju. Moramo se klanjati junakom, ki so držali Pantellerijo in še toliko časa."
Major Elliot piše v »Newyork Herald Tribune«, da zavzetje Pantellerije ni velika zmaga, marveč
krajevni uspeh V uradnih pripombah in člankih je opaziti zlasti dvoje: na eni strani trdijo, da je padec Pantellerije dokaz, da so letalske sile sposobne odločiti o zmagi. Po drugi strani pravijo, da je zavzetje Pantellerije dokaz za zrahljanje italijanske morale Niti prvo, niti drugo mnenje ne odgovarja resnici. Pantellerija se je morala predati kombinirani blokadi bombnikov in pomorskih sil.
»Pantellerija je majčken otok, ki ni imel vode. Izpostavljen )e bil najstrahotnejšemu bombardiranja v zgodovini vojne. Po dvajsetdnevni borbi bi se v podobnih okoliščinah vsaka posadka morala predati. Zato torej na noben način ni mogoče dvomiti o morali Italijanov.«
Dolga ali kratka vojna
»La Stampac objavlja uvodnik z naslovom »Dolga ali kratka vojna«, v katerem pravi: Sovražniki zmotno pišejo o Nemčiji, češ da je šla v vojno prepričana, da bo kratkotrajna. Anglosasi pa da so žc v začetku spoznali, da so jim potrebne dolge priprave, preden sc bodo lahko merili s, sovražnikom, fz tega izha ja po sovražnikovem mnenju premoč anglosaške zveze nad osjo. Osni narodi da so razočarani nad bliskovito vojno, izmučeni, in si žele miru. Demokratski narodi pa da so bili pripravljeni na dolgo vojno in da so navzlic vojnemu naporu mnogo bolj sveži ter so zato sposobnejši za odpor in vztrajnost.
Nin ni bolj površnega kakor takšno gledanje. Naj je resnična ali napačna trditev, da sta Nemčija in os verovali v kratko vojno, je vsekakor gotovo, da sta se pravočasno pripravili na misel in na stvarne potrebe dolge vojne, dolge, odporne vojne. Res je ravno obratno, da se v sovražnem taboru kažejo znaki nepo-trpežljivosti in zmučenosti. Ravno v nasprotnem taboru vstajajo sanje, utvarne sanje, češ 'da je blizu poraz osi. Brez ozira nn opomine,
Vsi turški listi razpravljajo o govoru ministrskega predsednika Saradžoglua na zboru republikanske ljudske stranke ter poudarjajo odločno voljo, da hoče Turčija ostati izven sedanjega spopada.
ki jih od časa do časa izrekajo odgovorni ljudje, se Angležem in Amerikancem mudi, hočejo čim prej končati, zahtevajo kratko in odločilno vojno. Kakšno je psihološko razpoloženje anglosaških narodov, se vidi iz tega, da jim jc treba popravljati veseli optimizem, ki so ga izzvalo zadnje zmage (prve v vojni, v kateri so doklej zbirali Ic iMiraze) in jih pripravljati nn misel, dn bo zn zmago nnd osjo in zn zavojeva-nje Evrope potrebno dolgo in krvavo delo. v katerega je afriška bitka le kratek uvod.
Nemško letalstvo prav tako ni počivalo. Oddelki strmoglavcev so posegali v boje pri Voro-šilovgradu, podpirali so »tigre« ter bombardirali celo vrsto sovražnih letališč v zaledju. Ponovno so bila tudi bombardirana sovjetska industrijska sre dišča ob Volgi. (»Le Ultime Notizie«.)
"I
Razširjenje vojnega področja
Rim, 10. junija. AS: Uradni list prinaša Du-cejev odlok, s katerim je za področje vojnih nastopov razglašeno ozemlje naslednjih pokrajin: Fo
senza in Latanzaro, dalje ozem Reggio Calabrija, kar ga ne obsega razglas z dne 21. maja letos, in pa o/cmlje pokrajine Matera, ki je v vojnem stanju. S pričujočim razglasom se od danes dalje na tem ozemlju uvajajo določila vojnega kazenskega zakonika.
„j,in. Bari, Brindiet, Lccce, Tarcnt, Co-in Catanzaro, dalje ozemlje pokrajino
Dve leti vojne proti boljševizmu
Sovjeti so izgubili okrog 20 milijonov ljudi, 46.000 tankov, 30.000 topov, nad 40.000 letal in najrodovitnejše pokrajine
Berlin. 10. jun. AS: še nekaj dni na« loč od druge obletnice vojne s Sovjetsko Rusijo. Na nemških pristojnih mestih so v zvezi s tem snoči poudarjali, da so boji na vzhodu navzlic hudi zimi prinesli Nemcem uspehe, ki jim v zgodovini ni enakih. To dokazuje zasedba raznega ozemlja |>o nemških Čelah. dokazujejo pa to tudi zelo htido izgube, ki jih je pretrpela rdeča vojska.
Po dosedaj znanih številčnih podatkih so So-vjeti v teh bojih izgubili vsega 5 5 milijonov voja-jakov. ki jih je nemška vojska ujela, nič manj ko 3;;.<M)0 tankov, približno 50.000 lopov in nad 40000 letal. Ce tem številkam prištejemo še neprern-vunljivo vrsto padlih In .ranjenih boljševikov. pridemo do ugolovitve, da jo Sovjetska Rusija izgubila vsaj 20 milijonov ljudi. Kar zadeva ozemlje, so Sovjeti izgubili štirikrat toliko sveta, kakor znaša površina Anglije, poleg tega pa še iKilje-del.-ke predele, ki so bili žitilira Sovjetske Rusije.
Ko govore o najvažnejših poglavjih vome z boljševiki. poveličujejo v istih nemških krogih slovite spopade, ki so označevali prvo obdobje ofenzivnih nastopov lela 1941.. ko So Nemci v velikanskih uničevalnih bilkah do 10 novembra ujeli 3,IK)0000 sovjetskih vojakov. V drugem obdobju. t. j. jKizimi leta 1912. — pripominjajo dalje v berlinskih krogih — se je prvič pokazala
sovjetska vojaška moč v vsej veličini in so se tedaj Nemci prepričali, ila bodo. če hočejo ukloniti Sovjetsko Itu-ijo, morali uporabiti ogromno sredstev, mobilizirali nove množice in nove sile.
V	tretjem razdobju vojne z Rusijo, t. j. v tistem. ki se je začelo z nemškim napadom spomladi in iHileli 1942.. so se odigrali boji ob spodnjem teku reke Volge in pod Kavkazom. Tudi neizmerni napori, ki so bili storjeni v tej dobi. ter veliki uspehi, ki so za temi prizadevanji prišli, niso privedli do uničenja sovražnika, ki mu je v zimskih bojih 1942-43. uspelo, ulrditi se na boinl črti ob Doncu. Sovjelski poskusi pa niso rodili zaželenih vojaških uspehov, to pa zaradi nemško protiofenzive v letošnjem februarju in marcu na odseku vzhodno od llarkova.
V	tukajšnjih krogih prihajajo do zaključka, da je vzhodno bojišče dovolj trdno, da prepreči vdor boljševizma v Evropo in da so na tem bojišču tako ugodne izhodne postojanke, da lahko služijo za pripravo in izvedbo vnaprej določenih načrtov. Nemška vojska in moč niono oborožitve dovoljujeta nemškim povpljslvoin. da se lahko po-stavijo po robu istočasnemu napadu na raznih bojiščih lako na vzhodu, kakor tudi na zahodu in na jugu.
Nemška protiletalska obramba je silna
Berlin, 19. junija. »Viilkischer Beobachter« odgovarja na anglosaško bahnnje o velikem številu njihovega letalstva. List piše, da jo nemška protiletalska obramba, zlusti nočni lovci, na višini in izredno uspešna. Iz tega sc da sklepati, da so Angloamerikanci navzlic astronomskim številkam o letalski izdelavi v skrbeh zaradi izgub, ki jih imajo angleški in ameriški letalci pri svojih nasilnih napadih. Ni slučaj, da anglosaški letalci ne upajo vedno bombardirati nemških mest, marveč si njihovi prvaki izbi-
rajo druge, manj nevarne cilje ali l>oljc rečeno, krajo, kici* ni industrijskih naprav.
Po drugi slrani najde angleška in ameriška propaganda vedno način za opravičevanj" svojih pogubnih izgub. Osuplo izjavo je podal predvčerajšnjim Stimson. ki je siioročil, dn je bilo pri napadih na \Vilhclm-hafeii in Cu\ha-ven izgubljenih 2» bombnikov, te/ko poškodovanih pa 211. S temi besedami jo hotel prepričati javnost, da jc izguba 23 ( v resnici 40) letal ruzincroina znosna. (>ll Piccolo.«)
Regent Horthy - 75 letnik
Budimpešta, 19. junija. Včeraj jc Madžarska praznovala 73-letnico regpnta admirala llorthvja. Prestolnica je bila vsa v zastavah i" listi so posvetili prve strani rcgcnlovemu rojstnemu dnevu. Mišljenje vseli Madžarov jc bilo povzeto v značilnem stavku, objavljenem v madžarskih listih: »V popolni predanosti in prisrčni navezanosti na regentovo osebo ni nikake razlike med Madžari in Madžari.« Nikolaj Ilorthv jc v resnici ljubljen od vsega madžarskega ljudstva, ki vidi v njem zgoščene krepo-s'i naroda. Madžarsko ljudstvo ve, da jc po njegovi zaslugi uspelo njihovi državi premagati toliko velikih težav.
Vsi listi se spominjajo, kako jo admiral Ilorthv začel gibanje, ki je strmoglavilo ju-dovsko-boljševiški režim, vsiljen Madžarski i' Moskve in naglašajo, da je 011 s svojo modro
in odločno politiko ponovno zgradil madžarsko vojsko ter izvedel socialne reforme, ki so občutno i/boljšale pogoje delavskih množic. Made, ki so si sledile na Madžarskem, so Ic izvajale rcgcnlove pobude, ki je od začetka jasno in zavestno v korist Madžarske navezal svojo politiko na tesno prijateljstvo z Italijo,
Politika fašistične vlade jc — kakor pišejo vsi lisli — rešil,i Madžarsko osamljenosti, v katero je bila vržena v vcrsaillski in trianonski mirovni pogodbi. To lesno prijateljstvo je privedlo Madžarsko v blok osnih sil v vojni proti Sovjetski llnsiji, katere imperialistična politika je ogrožala madžarske meje.
Ta svetel lik madžarskega državnega načelnika spada danes med prve borce za novi evropski red, ki bo dul Evropi novo dobo miru in pravice.
Sovražnikom ne koristijo ne obljube ne grožnje
Stockholm, 19. junija. Anglosasi so prepričani, da jim ne koristijo ne obljube, ne grožnje. Če hočejo obvladati Evropo, jo morajo zavojevati z orožjem. To je velikanski napor tudi za vojne tradicije Anglosasov, ki se borijo predvsem na morju in v zraku. Vsekakor pa druge izbire nimajo. Kakor pišejo kritiki nevtralnih držav, je zelo verjetno, da se bodo sprva Angloamerikanci omejili na velikansko letalsko delovanje in da bodo morebiti poizkusili z izkrcanjem na več mestih, ko bo prišlo do poletnih bojev med Rusijo in Nemčijo. Govore, da bo general Marshall poveljnik tako-zvane vdorne armade.
Duša se ne da ujeti
Parmax, 19. junija. AS. Poročnik Margatelli, vojni ujetnik v Indiji je takole pisal svoji družini
'\\
Protizakonito ravnanje z nemškimi interniranci
Berlin, 19. junija. AS: Nemška uradna poročevalska agencija v nekem današnjem poročilu polemizira s sovražno propagando, ki razširja najgorostasnejše novice o nekem slabem postopanju nemških oblasti z ameriškimi državljani, interniranimi v Nemčiji. V tej zvezi navajajo izjave, ki jih je v začetku lela podal ameriški podtajnik Sumner Welles zastopnikom tiska zatrjuj«;, da v Nemčiji najslabše ravnajo z interniranimi ameriškimi državljani, ki so v okoliščinah nasprotujočih mednarodnemu pravu bodisi po ječah, bodisi po koncentracijskih taboriščih.
Nemška agencija odločno zanika trditve o takšnem postopanju. Severni ameriški državljani so gostje nekega hotela v Baden-Badenu, isto pa
se ne more trditi za postopanje z nemškimi diplomati v Ameriki — pripominjajo tukajšnji diplomatski krogi —, ker je iz mnogo dokazilu ga gradiva razvidno, v kakšnih okoliščinah živijo nemški državljani, internirani od Amerikancev v francoski Alriki, kakor bivši generalni konzul v Alžiru z vsem diplomatskim osebjem. Nečloveško postopanje z nemškimi državljani — nadaljuje nemška poročevalska agencija — nima meje nili pred ženami in olroki. Ti so feslo zapuščeni, brez vsakega zdravstvenega skrbstva, četudi so liolni. Nato nemška agencija navaja nekaj primerov, ki potrjujejo kršitve mednarodnega prava in zaključuje, da je severnoameriška vlada in njena tendenčna propaganda v tem pogledu najmanj upravičena do protestov.
v Bardiju: »Zopet je minil en teden; sedem dni tega ujetništva manj do dneva vstajenja, ki bo končalo to naše tako žalostno in nekoristno življenje. Moj svet jc danes le košček zemlje z lesenimi barakami in visokimi ograjami bodeče žice, katere stražijo indijske straže in )im določajo premer. To moje življenje je zelo podobno življenju zveri v kletki: spredaj, zadaj, na levi, na desni same zapreke. Naše telo jc tukaj dobro zastraženo, toda naša duša, moja duša ne more biti uieta. Ona jc tako daleč od tega indijskega ujetništva; ona je z vami, pri vas, pričakujoč nadaljni dan, ko nas bo zmaga našega orožja pripeljala nazaj v našo lepo in ljubljeno Italijo.«
Novi španski letalci odšli na vzhod
Madrid, 19. junija. AS. Na vzhodno bojišče je odšla četrta letalska eskadrila prostovoljcev »Sinje divizije« pod poveljstvom Suadra, pogumnega borca v španski osvobodilni vojski. Letalci bodo zamenjali tretjo eskadrilo, k' se vrača v domovino. Ob odhodu so bili deležni navdušenih rodoljubnih manifestacij,
Anglosasom se mudi
Madrid, 19. junija. AS. List »Madrid« je ou-javil članek, v katerem zatrjuje, da se Anglosasom zelo mudi in želijo čimprej doseči odločitev v tej .vojni. Vzrok te naglice je spoznanje, da je zavezniški politični blok zelo raznobarven in bi se sčasoma lahko razbil, ket Imajo različni zavezniki različne vojne cilje. Blok osi pa je obratno sestavljen iz držav, ki zasledujejo edinstven cilj, ki bo tudi v bodoče tako politično kakor zemljepisno trden in združen.
Buenos Aires, 17. junija.	AS: Iz Mehike se
je izvedelo, da jo zopet začel	bruhati vulkan Pa-
rahutin. Cela reka lave teče	iz žrela in ogroža polje v okolici.
Letošnje leto bo odločilno
Os lahko čaka, lahko dovoli, na] sovražnik napade, kajti čas in prostor
sta na njeni strani
Berlin, 17. Junija. Dočim je na vzhodu vse v pričakovanju bodočili dogodkov, gleda nemška
javnost z nespremenjeno resnostjo in zaupanjem na sredozemsko bojišče, kamor so Angleži, boleč poudariti in nakazati bodoče nastope po raznih ministrih poslali tudi kralja. Nemško zaupanje izraža nemški uradni komentar s temi bosedami: Kdor po?na italijansko ljudstvo, kdor je zasledoval njegov vzpon v zadnjih desetletjih ter ve ceniti velik zagon fašizma, vidi v spomenici di-rektorija stranke potrdilo, da jo italijansko ljudstvo nepremagljivo. Ta zgodovinski dokument kaže Anglosasom, da Italijani znajo prenašati trde udarce, da pa so tudi najboljši blagajniki, ki vedo z izrednimi spretnostmi pridobiti nazaj, kar so izgubili. V nevarnosti so genialni in neizčrpno iznajdljivi. Čimbolj 6e bliža nevarnost, tem mirnejši in resnejši so. To je dokazala izguba Pantellerijo in drugih otočkov.
Glasilo SS »Das Schwarze Korps« pa' piše, da totalitarna mobilizacija, izvedena pred nekaj meseci, šo ni mogla svetu slvarno pokazati, kaj zmore evropski vojni stroj. V Evropi so še milijoni ljudi, ki morajo bili vključeni v delo. Povsod nastajajo novo tovarno, odpirajo 60 novi rudniki, novi petrolejski vrelci. Evropa je lo še malo izkoristila svoje bogastvo. Isto velja za njene vojaške rezerve. Na vzhodu narašča armada generala Vlasova, legijo evropskih prostovoljcev postajajo vedno Številnejše, vse to pa je želo začelek. Ko se bo mobiliziral za odločilno borbo cel kontinent, ne bomo mogli meriti časa z obi-
Hajvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
Z odlokom VIII-2. št. 363-12, je Visoki ko-misariat za Ljubljansko pokrajino dno 18. junija, t. L, določil za tržno blago v Ljubljani najvišje cene. ki veljajo od ponedeljka, 21. junija 1943-XXI., zjutraj, daljo do objave novega cenika.
Najvišje cene, ki je jx> njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevali, bo naslednje:
Kislo zelje 4 L, kisla repa 2.50 L, glavnata so-lnta 3.70 L, radič 3.70 L, špinača 3.35 L, ohrovt 8 L, domača cvetača 3.3o L, novo kolerabice 3 L, rdeča in bela redkvica 5 L, grah 6 L, domači beluši 7.60 L, rabarbara 6 L, peteržilj 4 L, rdeča pesa brez listov 3 L, nova repa brez listja 2 L, Šopek zelenjave za juho 0 50 L, nova čebula 3 L, Salota 4 L. novi česen z zelenjem 4.50 L, osna-ženi hren 4 L, liter- borovnic 3.50 L, liter gozdnih rdečih ja^od 10 L, kilogram češenj I. vrste 6 L, kilogram češenj II. vrste 5 L, jajca 2.50 L komad.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 10 na rdečem papirju.
Posebno pa opominjamo prodajalke in prodajalce. da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je oplsaeno v ceniku. Vsa jiovrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več mokra ali namočena, pač pa sveža.
Vse te najvišje dopustne cene ln hidi vse nižje cene morajo biti vidno označene na vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem. temveč tudi na živilskih trjrih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa 6ploh pri veh prodajalkah in prodajalcih na drobno po vsej mest.ii občini ljubljanski.
Blago, ki so bile zanj cene objavljene v prejS-njih maksimalnih cenikih in jih 6edaj ni v ceniku. se mora prodajati po prejšnjih cenah, kakor ob isti letni dobi lanskega leta, če ni bila za tisto blago s posebno odločbo Vis. komisariata^ — odsek za določanje cen — odobrena drugačna cena.
Nakazovanje racioniranih živil trgovcem
Prehranjevalni zavod Visokega komisarijala v Ljubljani obvešča vse trgovce z racioniranimi živili, zadruge in peke mesla Ljubljane, da bo nakazovanje racioniranih živil za mesec julij po naslednjem abecednem redu:
Torek, 22. unija A—C, sreda. 23. junija D— 3 Petek, 25. junija K, Sobota, 26. junija L—M, Ponedeljek, 28. junija N—P, Sreda, 30. junija R—T, Četrtek, 1. julija U—2, Petek. 2. julija peki A—P. Sobsola, 3. julija peki R—Z.
Razdeljevanje rac. živil se prične 23. junija iz skladišč I. Vok, Bleiweisova cesta in A. Volk, Iiesljeva cesta.
Pri nakazovanju bo vsak trgovec obveščen, H katerega izmed navedenih skladišč bo prejel blago.
Stranke se opozarjajo, da ee ravnajo točno po abecednem redu in da prihajajo po nakazila že v zgodnjih dopoldanskh urah.
čajnim merilom, marveč obratno: čim trSa Je borba, tem močnejša je naše stališče. Nobena
vojskujoča se država ne more vztrajati tako dolgo, kakor mi — piše »Das schvvarzo Korps«. Res je, da so Angleži v teh štirih letih ohranili 6Voje sile in so bolj spočiti kakor mi, da ne govorimo o Amcrikancih. Toda na drugi strani imamo v svojih rokah že vso pogoje za zmago. Napad na Evropo jih bo velial več krvi in gradiva kakor nas v teh štirih letih. Mi se homo lahko omejili na obrambo naših postojank in zadajali nasprotniku izgube, dokler se ne bo zgrudil.
Seveda se naše naloge in žrtve s tem no bodo zmanjšale. Gre za usodni in logični zakon, ki velja v zaduji dobi le vojne. Anglosasi so žo
razumeli, da trdnjava Evropa ni tako lahko osvoj-ljlva. Zato morajo delati zelo hitro. Poskusiti morajo zmagati z ofenzivo, in sicer hitro, še to leto. Co ta poskus propade, so zgubili zmago, kajti med tem časom mi lahko zgradimo obrambo in dokler bo potrebno vztrajamo v njej, dokler se tudi Anglosasi ne bodo morali omejiti na obrambo. Za Anglosase je nedelavnost že poraz, izguba časa in Evrope. Pri Stallngradu smo se naučili, da moramo gledati vojno z drugačnimi očmi. Vsako pomlad smo pričakovali odločilno ofenzivo. Danes gledamo drugače, smo pa tudi prepričani, da bo to leto odločilno: pokazalo bo, kako smo vedeli izkoristiti dragoceni čas ln prostor. Ce bo vojna trajala preko t. 1943, jo homo dejansko že dobili. Leta 1918 so nemške divizije izvedle sadnji velik napad na zahodu. Izgledi za uspeh so bili 1:10, toda ofenziva jo bila »skrajna možnost«. Kako drugače bi bilo, čo bi takratni nemški voditelji rekli: »I.ahko čakamo, lahko si dovolimo, naj sovražnik napade, kajti čas in prostor sta na naši strani.«
Spori
Spored na izbiro
Na stadionu lahka atletika, po drugih Igriščih
pa osem nogometnih tekem
Po kratkem oddihu bo danes spet navaden prvenstveni nogometni spored, razen tega pa bomo lahko glede sporeda žo izbirali med igro z usnjato žogo in med klasično lahko atletiko. Na kratko povedano bo športni spored današnje nedelje tale:
1.	Tekmovanje za moško klubsko prvenstvo. Prvotno je bilo napovedano, da se bo vršilo tekmovanje za moško klubsko prvenstvo v Šiški; ker pa na igrišču Hermesa še niso končali z obnovitvenimi deli, so preložili prireditev na stadion S. K. Planine ob Ciril Met. cesti. Spored tekmovanja je sledeč: ob 9.30 predtek na 100 m in skok v višino, ob 10 met krogle in predteki na 400 m, ob 10.30 100 m finale in met kopja, ob 11 400 m finale, skok v daljavo in met diska, ob 11.30 1500 m finale.
2.	Nogometni spored. Igrišče Ljubljane: ob 17 tekma mladinskih moštev med Zabjakom in Ljubljano; ob 18 prvenstvena tekma prvega razreda Ljubljana:Hermes. — Igrišče Hermesa: ob 9 tekma rezervnih moštev Viča in Ljubljane; ob 10 Vič: Mladika (mladina); ob 11 Zabjak:Hermes (rezervna moštva). — Igrišče Mladike: ob 15.15 Mladika:Vič (prvenstvena tekma II. razreda). — Igrišče Marsa: ob 9.30 Tobačna:Hermes (mladina), ob 10.30 Mars: Mladika (rezervna moštva).
Švedska s Švica 1:0(1 :Q)
Iz Stockholma poročajo o mednarodni nogometni tekmi med Švedi in Švicarji, ki so jo odigrali pred 15.000 gledalci. V prvem polčasu so
Švicarji najmanj enakovredni, vendar je domača obramba delovala tako precizno in točno, da ni mojjlo priti do izenačenja. Končni izid je bil 1:0 za Sveile.
Športni drobiž
Lahkoatletska zveza — sluZbeno.
Opozarjamo vse tekmovalce in cenj. občinstvo, da je vstop na stadion S. K. Planine, kjer se vrši danes klubsko prvenstvo, pri vratih na Vodovodni cesti. Začetek tekmovanja je točno ob 9.30, — Vstopnina znaša 2 liri.
Zbor lahkoatletskih sodnikov — službeno.
Pozivamo vse gg. kandidate, ki so se prijavili za izpit za lahkoatletske sodnike, da se javijo zanesljivo na stadionu S. K. Planine ob Cirii-Me-todovi cesti v nedeljo, dne 20. t. m. ob 9,
V Torinu so priredili plavalne tekme, na katerih je nastopila med drugimi bivša članica ljubljanske Ilirije Draguša Finčeva in zmagala na 100 m prosto s časom 1 min. 15.3 sek. Dobro znamko je dosegla tudi Betais Eva, ki je bila druga z zamudo dveh sekund.
O italijanskem tekaču Lnnziju čitamo, dn so ga povabili na veliko atletsko prireditev v Malino. Poleg Lanzija so povabili švedi_ tudi Consolinija, od Švicarjev Anetu in llaennija, pa tudi nekaj Eincev in Dancev. Mednarodne lahkoatletske tekme v Malmoju bodo doslej vsekakor najpomembnejšo v letošnji sezoni.
SK Slavia si je priborila češko nogometno prvenstvo. Preteklo nedeljo so odigrali zadnje kolo nogometnega prvenstva češke lige. Tudi letos si je priborila častni naslov praska Slavija, ki je dosegla v vsem 32 točk. Na drugem
bili Švedi nn zelenem polju močnejši in so do- | mestu je praška športa. na tretjem pa pred-segli tudi vodilni zadetek. Pri reprizi so bili ' stavnik Moravske Bata Zlin.
Križanka št. 92
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	10	17	Id	19
20				21				22				23		24				
25			26			27	28		29						30			
																		
31	32		33		34	35		30		37	33	39	40	41	42	43	44	45
4b		47		43		49			50					51			52	
53				54								55				56		
57						j8				59						60		
61																		
Vodoravno: 1., 46. in 61. bolgarska zgodovinska povest, njen pisatelj in prevajalec v slovenščino, 20. starorimski vojaški poveljnik, 21. trditev (tujka), 22. nekdanji kraj v Bolgariji, 23. pesnitev, 24. trtna bolezen, 25. pesnitev, 26. pripadnik izumrlega naroda, 27. prva kn jiga, JO. domnča,žival, 31. grič, 33. moški glas, 33. branilec domovine, 38. ptič, 41. ženska oseba iz svetega pisma, 44. vrh pri Jesenicah, 46. glej l. vo-djiravno, 50. žens-ko ime, 51. pritok Save, 53. svetopisemska oseba, 54. dva kontinenta, 55. zatočišče (tu jka), 56. odmev, 57. žensko ime, 58. svetopisemski očak, 59. celina, 60. vrsta papig, 61. glej 1. vodovarno.
Navpično: 1. mesto na Poljskem, 2. jeza, 3. mesto v Nemčiji, 4. kožuliovina, 5. evropski ognjenik, 6. sorodnik, 7. svetopisemska oseba, 8. predlog, 9. oseba iz Vombergarjeve Vode, 10. grška črka, II. starokrščanski pozdrav, 12. oblika vode, 13. japonski denur, 14. indijski fakir, 15. klada, 16. šivalna potrebščina, 17. mesto v Nigeriji, 18. moč, 19. del voza, 28. ruski plemiči, 29. mesto pri Catanzaru v Italiji. 32. jagodičje, 33. znamenje, 34. reč, 36. voditelj Argonavtov, 37.
»Prima linea«, št. 33
Najnovejša številka glasila bojevniških fašijev v Ljubljani prinaša na prvi strani veliko simbolično sliko, ki podčrtava barbarska rušenja, ki jih povzročajo bombardiranja kulturnih spomenikov in zlasti civilnega prebivalstva tako žena in otrok ter poziva na sovraštvo do sovražnika. Na drugi struni je vse omembe vreden članek o letalskih gangsterjih, ki mečejo eksplozivna polnilna peresu. V zvezi s tem je prisrčno opisna obisk pri mali Karmeli, ki ji je tak peresnik odtrgal pri eksploziji prste. Tretja stran je posvečena književnosti in umetnosti, četrta pa zaključnim tekmam in nastopom GILL-a v Ljubljani. Kakor običajno jo iioselina stran posvečena delovunju stranke v Ljubljani in pokrajini, na zadnji strani pa so športne novice, ki obravnavajo zlasti tekme in nastope s petega dne, posvečenega vojakom. Kakor vedno, je tudi topot tednik lcjio ilustriran.
Podaljšanje prometnih dovolil za motorna vozila
Urad za civilno motorizacijo Visokega komisariata opozarja, da poteče dne 30. junija t. 1. veljavnost prometnim dovolilom onih motornih vozil, ki so registrirana v Ljubljanski pokrajini.
Za moreDitno obnovitev imenovanih prometnih dovolil naj vložijo interesenti do 30. junija t. 1. redne prošnje (spisane na taksnem papirju za 6 lir) pri Uradu za civilno motorizacijo. Temu uradu je prinesti ali poslati zaradi vpogleda prometno knjižico motornega vozila in prometno dovolilo (odrezek spoznavnega znaka).
Oddaja lip za nabiranje cvetja
Kakor lansko leto je mestna vrtnarija tudi letos zaznamovala s številkami vse lipe v drevoredu za velesejmom, na Taboru in Metelkovi ulici, na Resljcvi cesti in nasproti Zelezničarske nabavljalne zadruge na Cesti Soške divizije.
Po navedenih številkah bo mestna vrtnarija tudi letos oddajala lipo za obiranje cvetja onim, ki si nameravajo za lastno potrebo natrgati lipovega cvetja. Interesenti naj se zglase v mestni vrtnariji med 8. in 11 uro, kjer bodo za obiranje plačali primeren znesek ter se s podpisom zavezali, da lip ne bodo poškodovali. Za škodo je odgovoren tisti, ki prevzame odgovornost s svojim podpisom.
Kdor bi javne lipe obiral brez dovoljenja, bo kaznovan.
Na veliko korist zdravilnega lipovega cvetja Ljubljančanov pač ni treba več opozarjati, zato pa moramo tem bolj opominjati one obiralce, ki lomijo veje in kakor koli poškodujejo drevo. Oni obiralci, ki bodo poškodovali lipe. seveda prihodnje leto nikakor ne bodo dobili več dovoljenja za obiranje lipovega cvctja, razen tega bodo pa morali za poškodovano lipo plačati tudi odškodnino.
mesto v Rusiji, 38. topilnica, 39. pripadniki izumrlega naroda, 40. bolgarski pisatelj, 41. moštvo (tujka), 42. vodilnik, krmilo, 43. slovenski planinec. 45. obrski poglavar, 46. Dionizov spremljevalec, 47. žensko ime, 48. krma, 49. poljski delavec, 52. južnoameriška država.
Rešitev križanke št. 91
Vodoravno: L Dva svetova, lt. popust, 17. beg, 20. Oise, 21. Adamovo, 22. čir, 23. Erato, 24. ljudje, 26. Dolomiti, 28. Lorna, 29. ep, 31. Raabe, 33. ton, 35. epitet, 38. lar, 40. France Jesenovec, 44. noša, 46. Donava, 48. smet, 49. slon, 50. petak, 51. ati, 52. bet, 53. riba, 54. kolo, 53. Eboli, 56. Ra, 57. jota, 58. Branimir čosič.
Navpično: 1. Dolef, 2. Vij, 3. as, 4. Se-dan, 5. vaja, 6. Ede, 7. Tadej, 8. omot, 9. vol, 10. Avon, 11. pomen, 12. oči, 13. pi, 14. Uri, 15. selec, 16. trot, 17. bar, 18. Etna, 19. Goa, 25. ura-nij, 27. Tivoli, 30. prota, 32. Beata, 34. oseba, 36. polom, 37. tenor, 38. lotos, 39. Rakič, 41. cvet, 42. emir, 43. etan, 44. nebo, 45. Sali, 46. dar, 47. Abo, 48. Srb, 49. ski, 50. Peč.
Gospodarstvo
Finsider, ki je znana osrednja finančna organizacija za italijansko težko industrijo in ima glavnice 8.8 milijarde lir, predlaga tudi za lansko leto neizpremenjeno dividendo v znesku 5.2%. Iz čistega dobička so duli na razpolago 3 milij. lir za raziskovanje rudnih zemljišč.
Bankarstvo v SrbijL Dne 30. oktobra leta 1941 je izšla v Srbiji naredba o novi ureditvi kreditnega poslovanja, ki je prinesla po poročilu Donauzeitung dobre uspehe. Od 89 obstoječih beograjskih denarnih zavodov jih je ostalo 25, 23 je bila priporočena fuzija, dočim je bilo 35 likvidiranih, za 6 zavodov pa še ni odločitve. Od skupno 188 delujočih bank v Srbiji je dobilo 18 brezpogojno dovoljenje za poslovanje, 25 jih je bilo pripuščeno k nadaljnjemu poslovanju pod pogojem, da morajo zvišati glavnico in zbrati nove vloge, 75 jih je določenih za fuzijo, 70 pa jih bo likvidiralo. V Banatu je dobilo od 54 zavodov 19 dovoljenje za brezpogojno nadaljevanje poslovanja, 3 se bodo fuzionirali, dočim bo 20 likvidiranih, 6 pa jih ostane provizorno, ker še ni določena njih usoda.
Osješkn rafinerija mineralnih olj je po poročilu prešla v posest hrvatske države.
Zvišanje izvoznih cen za romunsko nafto. Romunsko gospodarsko ministrstvo je z veljavnostjo od 1. maja 1942 nazaj zvišalo izvozne cene za surovo olje in sicer za 50%, od česar dobi izvoznik 37.5%, 5% država kot novo takso in 7.5% mali producenti. Cena za proizvode iz surovega oija se zviša za 42.4%, od česar dobi izvoznik 37.5%, država pa v obliki nove takse 5%.
Romansko - hrvatska trgovinska pogodba.
Hrvatsko - romunska trgovinska pogajanja so bila zaključena tako, da se do sedaj veljavna trgovinska pogodba med obema državama podaljša za eno leto brez izprememb._
Vremenska nnpoved. 20 junija (nedelja):
večinoma jasno, podnevi vroče,
21. junija (ponedeljek): še jasno in vroče, sicer bliža se nov deževni val.
Svaka Jurija je komaj poznala, svak Mihael pa JI je bil zelo drag, prav zato, ker ga je car sam zelo ljubil. A ravno to jo je toliko bolj bolelo, ker jo v njem gledala prestolonaslednika in ker ga je imela neprestano pred očmi... Veliki knez Jurij jo bil samo nekak simboličen nositelj naslova prestolonaslednika. Prav malo se je govorilo o njem in nihče si ni mislil, da bi ta bolni mladenič mogel postali vladar. Veliki knez Mihael pa je bil poln moči in življenja in s svojo ljubeznivostjo si jo pridobil srca vseh. O njem je žo poprej krožila legenda, češ da je neka vodeževalka prerokovala Aleksandru III., da bo izmed njegovih treh sinov prvi vladal le malo časa, drugi da sploh no ho prišel do vlade, a tretji, da bo postal velik in slaven vladar... Ljudje so se začeli sprijaz-njevati z mislijo, da carica Aleksandra ne ho dala svojemu možu sina. Carica jo tudi te govorico uganila in tiho Irpela. Njena bolečina je poslajala toliko večja, ker se je zavedala, da nima pravice, da bi zavzemala meslo vladarice, ker nima moških polomcev. Dokler ne bo dobila sina, bodo vsi v njej gledali tujko in brez-pomembno osebnost na dvoru, TnSča jo je že poprej' zasenčila vsepovsod in zdaj je videla, da so se vsi pogledi in vsa pozornost obrnili proti njej, kajli vsi so jo smatrali ne samo kot vladarjevo mater, ampak tudi kot mater bodočega vladarja.
Poudariti moramo, da so vse te bolečine močno vplivale na earičino duševnost. Zakonska sreča ni več zadoščala, da bi napolnila njeno življenje. Čutila se je prizadeto v svojih naravnih pravicah in se vedno bolj uVerjala, da Jo usoda krivična nasproti njej. Mnogi so slišali, da jo trdila, da jo preganja nesreča. Treba je poudariti, da jo zadnje leto 19. stoletja bilo usodno v njenem življenju. Zdelo se je, da so je vse okrog nje zaklelo, da bi jo duševno izmučilo. Najprej je car nevarno zbolel; pozneje so zbolele hčerke, nato je umrla kraljica Viktorija, njena stara mati, katero je ljubila kakor mater, končno pa je nenadoma umrla mala princesa hessenska, ko je prišla v Rusijo obiskat teto-rarico, in to niso bili edini žalostni dogodki, ki so jo pretresli. Največ skrbi in bolesti ji jo povzročila neprestana nevarnost, v kateri Je živel car, ker so mu revolucionarji neprestano stregli po življenju. Pozneje bomo videli, zakaj je ta nevarnost postajala vedno večja.
Dne 5. junija 1901 so Je rodila četrta hčeTka, velika kneginja
Anastazija. Od tega trenutka jo želja po tem, da bi dobila sina, postala za carico prnva fiksna ideja. Naveličala se je že moliti in upati, in jo po tolikih rnzočaranjih čakala samo šo čudeža, zato jo njena vera polagoma prehajala v praznoverje. Prav v teh trenutkih se ji je zdelo, da jo našla čudodelnika, ki bi mogel usllšati njeno gorečo željo.
Preden začnotno pripovedovati o tej žalostni zgodbi, naj omenimo še drug dogodek iz leta 1908, kt je precej vplival na eari čino duševnost. Bilo Je to drugo potovanje carske dvojice v Francijo. Kakor je bilo prvo potovanje srečno ln je v caričini duši pu stilo samo prijetno spomine, tako ja drugo potovanje zanjo bilo polno razburjenja. To potovanje je zahtevala francoska vlada, da bi utrdila franrosko-rusko zvezo, ki se je nekoliko zrahljala. Toda en dol francoskega javnega mnonja se je pokazal nasprotnega zvezi : 7. rusko monarhijo in lo nasprotje je podžigala ruska revolucionar-[ na propnganda po političnih izseljencih, ki so sc naslanili v Parizu,
od koder so pripravljali veliki napad na carsko vlado, ki se Je izvršil tri leta pozneje. Nasilna časnikarska gonja je bila usmerjena ne samo proti Rusiji, ampak tudi proti carju in carici. Odmev te gonje je dospel do 1'etrograda. Francoski satirični listi so objavili karikature na račun carja in carico. Te listo so v ruski visoki družbi z zanimanjem prebirali; smešenje carja je vzbujalo ogorčenje, karikature, ki so smešile carico, pa so povzročale vsesplošen smeh. Posebna izdaja enega izmed teh listov je šla iz roke v loko, ker je v njem bila karikatura, ki je smešila potovanje vladarjev v Francijo, kot da je namen tega potovanja, bilo iskanje očeta zaželenega prestolonaslednika. Med drugimi je bila slika, ki je predstavljala carico, ki jo ljubeče gledala sliko Emila Loubeta in zibata dečka, ki je nosil ime Emilov!... Carica se |e čutila zadeto v tem, kar ji je bilo najbolj sveto. Brez dvoma je bila dovolj modra, da je razumela, da Francija ni mogla biti odgovorna za nesramnosti podlega časnikarja; vendar pa je bilo splošno mnenje, da 6i vlada zavezniške republike ne prizadeva dovolj, da bi preprečila take nesramnosti kljub protestom ruskega poslaništva. Še drugi razlogi so pripomogli, da Jo potovanje bilo bolj razburljivo. Vsi so se bali terorističnega atentata v Parizu. Policija ni hotela odgovarjnli za carjevo varnost in zato jo bil obisk Pariza črtan iz sporeda. Carska dvojica se je ustavila v Comptegne-ju in prisostvovala vojaški paradi v okolici Ilelmsn. še tn kratek obisk je bil poln majhnih neprijetnosti, ki so vznemirljivo vplivale na carico. Časnikarska gonja in vse to neprijetnosti so bile vzrok, (la carica ni mogla nikdar več občutiti do Francijo isto slmpatje, kot jo je občutila ob prvem potovanju. Od tega trenutka dalje je njen odnos do ruske zaveznice postal zgolj uraden in vse prej kot iskren. To dejstvo pa jc pripomoglo k utrditvi mnenja, da carica goji posebne simpalije do Nemcev in da jc nasprotna froncosko-ruskemu prijateljstvu. Tako je bilo pripravljeno polje, i/, katerega so vzklile med svetovno vojno lažnive obtožitve, katerim so verjeli zavezniki in ki so težile ubogo nesrečno carico...
Perkov »Martin Krpan«
Tzšla |e dolgo napovedovana ilustrirana izdaja klasiCnega Levstikovega Martina Krpana, kakor ga je v skoraj 00 podobah predstavil slikar Ijojze Perko. V impozantni obliki, ki je določena, da krasi mize slovenskih družinskih sob ali salonov, z naslovno sliko, ki predstavlja našega notranjskega junaka ž mesarico v roki, jezdočega mr-šavo, a žilavo kobilico, ter mogočnim napisom, tiskanim čez risbo, zajame takoj oči in pritegne radovednost tudi po notranji risarski opremi, ki jo je oskrbel mladi slikar in risar, doma iz krajev junaka Martina Krpana. Zdaj leži pred nami ta velika knjiga, ena največjih, kar jih je bilo tiskanih pri Slovencih. Tako je založništvo Slo-venčeve knjižnice že na zunaj hotelo poudariti pomembnost Levstikovega literarnega dela za slovensko slovstvo in narodno kulturo, ter je popularnega junaka, prvo živo in klasično postavo slovenskega pripovedništva postavila pred Slovence v monumentalni obliki umetnostnega zbornika nevsakdanje veličine.
Notranji naslov predstavlja poleg črk tudi še skupina treh potretov: pisatelja Levstika in risarja Perka ter — idealni portret Martina Krpana v sredini.
Nato sledi uvodni članek o Levstikovem Martinu Krpanu, ki ga je napisal dr. Tine Debe-ljak. »V začetku je bil Martin Krpan...«, s temi besedami označa pomen Levstikove pripovedke za slovensko pripovedništvo, prepričan, da ne bo »nikdar zastaVela, kajti v sebi ima životvornih moči še za dolgo vrsto slovenskih pisateljskih pokolenj«. Debeljak se v tem uvodu ni omejil samo na literarno zgodovinske podatke o vzniku Krpana: ne opisuje samo Levstikovega življenja do vznika pripovedke, ne omenja samo vseh duhovnih silnic, ki so vodile v ta klasičen spis; ne samo rezultatov najnovejših raziskovalcev Levstikovega dela, predvsem Slodnjaka, navajajoč pripravo Levstikovo na ta spis s spisanjein »Popotovanja« in »Napak« z vsem literarnim načrtom ter osnutkom nadaljevanja, kakor ga kaže 11. poglavje z Jekovcem, temveč hoče poudariti tudi sodoben pomen Levstikovega dela. Prav v tem je pomen tega uvoda, da je Levstikovo po-vestico uvrstil med žive ustvarjalno moči sodobnega književnega in duhovnega življenja ter ga jmstavil za zgled žive tradicije, ki nas vodi danes iz svetovljanstva domov, s klicem: Več slovenstva! Več našega duha v književnost! Več umetnosti v jezik in lik! Več. Levstika! Tako Martin Krpan ni predstavljen kot mladinska povest, kakor je bila v izdaji Nove založbe med prvo svetovno vojno, temveč kot klasična umet-
Ogromno je bilo borovnic na trgu
Ljubljana, 19. junija.
Naj začnemo tržno poročilo danes z l>o-rovnicumi! Sezona za borovnice je na višku. Vse hiti nabirat ta dobri gozdni sadež in mnoge skromne družine na periferiji mesta in v bližnji okolici si z nabiranjem in prodajanjem borovnic prislužijo marsikako liro in lepe denarje. So družine, ki naberejo na dan po 20 in celo še več litrov borovnic in jih potem prodajajo na trgu. V soboto je bilo nekaj nenavadnega na prostoru za gozdne sadeže. Ves prostor od vogalu semenišča tja do škofijske palačo je bil zaseden od mnogih prodajalk, ki so bile razvrščene po klopeh v 15 vrstah. Bilo je celo premalo prostora in so morali one prodajalke, ki so prišle nekoliko pozneje na trg, razvrstiti tudi ob zidu Ljudske knjigarne, ki meji na Vodnikov trg. Mnoge ženske so res prinesle izredno lepe in debele borovnico na trg. Kljub ogromni množini blaga pa so ceno prodajalke sprva krepko držale in niso hotele niti za stotinko odmakniti, pozneje pa so bile primorane znižati ceno, ker niso hotele gospodinje plačevati 5 lir za liter. Ženske pa so tudi skušale priti na kak način do denarja in vnov-čiti tudi po nižji kot maksimalni ceni. Opazovalci tržnega vrvenja cenijo, da je bilo v soboto na trgu do 2000 litrov borovnic.
Poleg borovnic so nekatere ženske prodajale tudi gobe, tako jurčke in lisičke. Za gobe bi se bili kmalu dve boljši gospodinji stepli in ni dosti manjkalo, da si nista skočili v lase. Vsaka jc hotela imeti gobe za sebe, češ, da ima večjo družino kot druga.
Živilski trg na Vodnikovem trgu pa so v soboto že zgodaj dobro založile z vsemi zgodnjimi junijskimi pridelki marljive Trnovčan-ke, Krakovčanke in okoličankc. Zaseden je bil celo do polovice drugi živilski odnosno zcle-njadni otok. Nekatere Trnovčanke so pripeljale na trg prvič lepe in dobre jedilne buče. Tudi domačih kumar je zdaj nekaj več na trgu. Velika je bila dalje izbira domače rdeče pese, korenja, peteršilja in solate. O glavnati solati vseh najboljših vrst ni treba mnogo pisati in govoriti.
Iz Gorizije je bilo uvoženega nekaj sto kg novega zelja. Bile so prav lepe zeljnatc glave. Prišlo je tudi nekaj kg graha, ki pa je bil takoj razprodan. Drugače je trg imel običajno sobotno sliko. Bilo je dokaj živahno vrvenje.
nina iz ljudstva za ljudstvo, monumontalna v svoji preprostosti, ki nam še danes lahko služi za korektiv pri preveliki odvisnosti od tujstva, zlasti v naši književnosti.
Po tein uvodu sledi lepa slika Lojzeta Perka »Krpan pred mlhndom na Dunaj«, ki je repro-ducirana v treh barvah ter vpliva zlasti s svojimi barvnimi niansami ter domačnostnim razpoloženjem.
Za to uvodno troharvno sliko sledi Levstikov tekst, kakor j»a poznamo iz zadnjih izdaj. Ob robu krasč tekst majhne skice Perkovih slik, katerih dogolovljene velike slede šele za tekstom. Tako je tekst prav za prav dvakrat ilustriran: prvič je samo nakazana podoba ob tekstu, ki se kot klasičen ne da deliti in spreminjati; drugič pa tedaj, ko takoj nato sledi trideset listov, vsak z dvema podobama na strani, ln ta ilustrirani del, ki je zase slikarska celota, je glavna vsebina te velike izdaje: To je Perkov Krpan. Morda bi si kdo želel tekst ob slikah, toda založnik in umetnik sta si zamislila knjigo kot dve celoti: bralec naj si najprej prebere tekst, ki ga pa skoraj vsak že itak pozna, potem pa naj zasleduje slikarsko podobo te zgodbe brez teksta, samo v črtah in likih.
In ta Perkov Martin Krpan se prav tako začenja s celostransko podobo Levstikovega obiska pri Močilarju, nalo pa preide na lepo notranjsko |K>krajino, ki jo je slikal v krajih, opisanih po Levstiku, v vas Vrh pri Sveti Trojici, na kar nam prikaže v celostranski podobi Martina Krpana: idealiziran obraz notranjskega kmeta, kakršnega je našel — kakor je pravil — med notranjskimi drvarji. Morda se bo komu zdel preidealiziran, toda Perko ga je hotel ohraniti v svitu Junaka, slovenskega junaka. In potem slede na vsaki strani po dve podobi, ki prika-
zujejo Krpanovo zgodbo v popolnem realizmu pokrajino in človeka, predvsem v nerazdružljivi družbi s kobilico, katero je Perko prav lako zajel v nesmrtno podobo, kakor Levstik v besedi. Krpanova kobilica je dobila tu svoj prgvi lik, ki bo preživel marsikakšno moderno tvorbo v našem slikarstvu. Perko se kot slikar drži na realistični gladini ter je podal svoje podobe v risarski tehniki, včasih več, včasih manj v smislu skice, ki pa je ohranila v sebi močno dramatično napetost. Ta stopa najvidneje do veljave v osrednjih prizorih dvoboja na Dunaju, kjer je kontrast med Brdavsovim konjem in Krpanovo kobilo čudovito podan. V opisu dvora, cesarja in okolice, pa se že javlja tudi karikaturna črta. ki je vidna tudi pri Levstiku. Tako je Perko sledil Lvstiku in podal ilustracijo Krpana, ki ni namenjena samo mladini, kakor prejšnja izdaja iz vojne, temveč hoče podati podobo pravega Levstikovega Krpana. Perkov realizem ho bralcem in gledalcem gotovo zelo všeč te>r bo žel s tem prvim svojim večjim delom lep sloves dobrega risarja.
Takšna je ta bibliofilska izdaja Martina Krpana, ki je tiskana na izredno lepem, trpežnem šamoa papirju, kakor 6e spodobi za dragoceno knjigo. Morda bo koga motila črta med posameznimi podobami, kaj, loda gotovo je, da je vtis knjige monumentalen in nevsakdanji ter knjiga predstavlja zanimivo in dragoceno novost na naselil umetnostno knjižnem trgu ter jo gotovo ni treba še posebej priporočati. Zgodba Krpanovega boja z Brdavsom je tako dobila dostojno obliko, ki jo zasluži po pomembnosti v naši književnosti in po aktualnosti, s katero sega v naš čas in še preko. Perkov Martin Krpan bo ostal lep dokument književenega delovanja v naših dneh, ljubezni do slovenske preteklosti in umetnostne sodobnosti ler dokaz tehnične višine slovenske grafične industrije. Veličastna knjiga naj bo lep okras slovenskih družin!
Dne 24. junija bo minulo leto dni, ko je bil s svojega doma v Dravljah nasilno odpeljan Šimnovec Jože. Sredi mirnega spanja so ga »glasniki svobode in ljubezni«, kateri so si nadeli pravico, da sodijo nad življenjem in smrtjo naroda in posameznika, iztrgali iz kroga ljubeče mu druži-8BBMB jpP" Jj^^H niče.
jSk J^^^B Sc VPI'no je tlelo J^Hlfliei^Hl^l upanje, da se vrne k svoji družinici, da dočaka rojstvo svojega drugega otroka ter da stopi zopet v krog svojih prijateljev. Upanje nas je razočaralo.	«
V petek so d ra volivk i fantje našli njegovo truplo, zakopano v gozdu na tako imenovanem Debelem hribu nad Skodlarjem. S tisoči drugih nasilno umorjenih Slovencev, katerih kosti še Irohnijo po gozdovih in globelih kraških jam, kaže tudi truplo feimnovca Jožeta znake mučenja. Bazmesarjeno truplo pokojnega šimnovca bo pokopano na draveljskem pokopališču danes, v nedeljo, ob štirih popoldne, kjer bo skupno z že
zakopanimi trupli Jovana, VVinklerja in Zibel-nika nem spomenik in dokaz Dravljam in bližnji okolici, da je komunizem zločinstvo.
Dragi Jožel Kot je bila muČeniška Tvoja smrt, je liilo tudi Tvoje življenje polno trpljenja. Kot otrok številne in revne družine, si že v zgodnji mladosti pričel z liorlio za vsakdanji kruli. Iz Strahinja, kjer si se rodil. Te je pot vodila v Dravlje, kjer si takoj stopil v katoliške organizacije. Kot si bil skromen v svojem življenju, tako tudi v organizacijah nisi iskal samega sebe. Zadovoljen si bil, da si s svojo preudarno mislijo dal koristen nasvet bodisi organizaciji ali posamezniku. Kot zavarovalnemu zastopniku Ti je bila dana prilika, da si osebno spoznal vsakega posameznika v 6vojem okolišu, spoznal potrebe ljudstva. Mnogim izmed potrebnih si pomagal do lioljše eksistenre. Skoro jie-verjetno se sliši, da so Te bas ti ljudje obsodili na smrt. Med njimi so celo taki, ki so hoteli biti Tvoji življenjski vodniki, saj so si lastili pravico zaradi 6vojih akademskih naslovov, da vodijo ljudstvo. Kot pošten katoličan in zaveden Slovenec si spoznal, da la njihova pot vodi v nesrečo. Danes, ko slovensko ljudstvo objokuje tisoče svojih mrtvih mož in fantov, žena in deklet, pa tudi nedolžnih otrok, se odpirajo oči tudi največjim zakrknjencem. spoznavamo veličino smrti veh nas, kateri ete dali 6\oja življenja za lo kruto spoznanje.
90 letnica Križmanove mame
Doživeti 90 letnico svojega življenja ni malenkost in je pač dano malokomu. Zdi se nam, da je to poseben dar božji. In ta dar doživlja v ponedeljek Križmanova mama. Ni |i bilo postlano z rožicami in preveč prijazne vile ji niso bile ob rojstvu dne ?t. junija 1853 tam v lepih Moravčah, po domače pri »Kapsu«,
»SiT 'SM M i P' f*' k®'1' v sv°icm dolgem
življenju jo je delo in trpljenje vedno spremljalo. Videti bi morali njene zgarane roke in bi bili takoj prepričani, da |e t<* resnica. Pa ni tožila, delala jc in molila, pa tudi marsikatero Šaljivo uganila. Le vpraSajtc jo, kako je bilo, ko je priScl navihani Janez iz Komende snubit 28 letno Osolnik Ivanko v Moravče in po koliko goldinarjev je plačala lunt moževe teže. Pa tudi pozneje v Mlaki pri Komendi je prav ona reSevala J svojo pridnostjo in varčnostjo težke gospodarske položaje. Pa ne mislite, da jc sedaj »stara«. Saj se Sc ona nc počuti. Če bi jo videli, kako ic Se pred 2 letoma doma v Komendi obrezovala drevje prav v vrhovih, ali delala na polju kot kakSno dekle, ali če io vidite Sc danes, kako z nekim ponosom opravlja posle kuharice in gospodinje pri svojem najmlajšem sinu g. župniku Križmanti, znanem socialnem delavcu, pa bi se čudili, kje toliko energije, pridnosti in zdravja. Ima pa Križmanova mama tudi neko skrivnost, ki jc gotovo prispevala k njenemu dolgemu življenju. Mi jo nočemo tukaj razkriti, da se ji ne zamerimo. Naj zato oni. ki žele dolgo živeti, sami pri njej povpraSajo. Mi bi to povedali Sele oh nieni 100 letnici, katero naši mami želimo, da jo doživi z božjo pomočjo tako čila na duhu in telesu kot sedaj ob 90 letnici v ponedeljek in ob godu na Kresni dan, k čemur ji vsi iz srca čestitamo. Bog jo živi ,
IZVIRNO SLOVENSKO DEL0I
»Argonavti«
— Spisal Radislav R u d n n — Roman je izšel v »Slovenčevi knjižnici*.
filej Jože, Tvoja Ančka, ljubi Jožko in mala Anica, ki je nisi nikdar videl in ki ne bo poznala nikdar Tebe, — svojega očeta, — stojijo danes oli Tvojem truplu ler molijo za svojega moža in očeta.
Mi Tvoji prijatelji, ko spoznavamo bridko resnico, da se nikdar več ne povrneš v naš krog, obljubljamo ob Tvojem mrtvem truplu, da bomo nadaljevali delo, za katerega si Ti moral darovati svojo življenje. Ostali Ikiiiio zvesti katoliški veri.
Jože, Tvoja duša — v trpljenju očiščena, pa naj izprosi pri Bogu milosti.
Na desni: Cerkev na Dolžu, podružnica župnije Stopiče. To je ostalo od nje. ko so jo počastili z rdečim petelinom 5. decembra 1942
ja sta popolnoma pogorela, glavni pa je ostal.
Na kulturnem pohodu OF je svetila s svojo ltžila narodu. Dograjena je bila namreč komaj e. Ljudje so sc za šolo borili 30 let- Jokali so,
. u —	■«*..	*— ........ ,—........-— e'".i—	c * ■ ■ ■ -.. j- -..............■-.,-» ■	.i - i
prosluli »osvoboditelji«. Od cerkve stoji le še zidovje, streha je zropotaln skupaj, dva oltarj
Ni
Na levi: Podpis OF na kulturnem področju ali podrtija ljudske šole na Dolžu pri Stopičab. veliko lučjo ta šola, ki so si jo »slovenski« partizani malo prižgali. Pa je šele dve leti si leta 1939. Bila je ena najlepših podeželskih šol in lepo opremljena. Ostale so le zunanje sten
ko je gorela 5. decembra 1942.
Domačija v cvetju
ii
»Srečo dobro!« jim je voščil fant in one so odgovarjale »Bog daj srečo!« Potem so še dolgo gledale za koles-ljem, ki je škripal počasneje, kajti cesta se je vzpenjala v breg po dolgih ovinkih. To so pričakovale, da bo nosila klobuk; da pa bo tako gosposka, da, čisto tako kakor grajska gospodična, ne, tega niso mislile.
»Da, saj je bil v šolah!«
»In bogato si je izbral, bogato!«
»Tako močna pa ni videti...«
»Saj ji ne bo treba delati; Matevž zaleže za dva. O, ta zna, ta zna, ni se izpridil v šolah!«
Perun je veselo zalajal, ko so prispeli do doma. Pognal se je za kurami, ki so začele glasno in jezno kokoda-kati.
Pri hiši so opravili brez predstavljanja. Materi so se zaiskrile oči, ko je zagledala Majdo v zelenem pomladanskem kostumu s klobučkom, izpod katerega so vihrali prameni kostanjevih Ins. Zavon jala je fin duh meščanskega dekleta, čigar oblačila so dišala po plavicah. Majda jc razširila roke in jo objela kakor staro prijateljico, kakor ljubo sorodnico.
To je mater presenetilo. Že si je dejala v mislili, da je Matevževa iz-voljenka veliko preveč odlična, toda prijazen pozdrav in njeno vedro go-
Tomaž Poklukar
vorjenje sta jo opozorili na njeno naravno prikupnost.
Delavci so prihiteli od žage in tudi dekli sta se jim sramežljivo pridružili. Tako dolgo so vzklikali »dober dan! — dober dan! — dober dan! —< in sc ji nerodno klanjali, dokler ni pogledala vsakemu v oči in mu odzdravila.
Zofija je krilila z rokami in dopovedovala zbranim ljudem, da take lepote, tako milega obraza še ni videla.
Soba, v katero so posedli za javor-jevo mizo, je bila pripravljena kakor za velike praznike. Skozi odprta okna se je prelivala sončna svetloba in sc iskrila v šopih cvetoče magnolije. Proti severni strani se je razprostiral razgled v dolino in od tam nn daljni Kozjak z zelenimi lisami bukovja in z belimi meglicami cvetočih divjih češenj.
Andraževa je natočila pet čašic bri-njevca. Bilo je tik pred kosilom. Iz kuhinje je dišalo po pečenem puranu. Oče Andraž, je prijel za čašico ter nazdravil gostoma:
»Dobrodošla pri nas. gospodična Majda — in Bog daj, da bi se tudi vi, dragi gospod Vorina, radi vračali k nam nn obiske!«
Nekam okorno je izgovoril »gospodična Majda«, toda topleje mu ni šlo od srca. Če bi rajni Ciril pripeljal k hiši
kaj tako nežnega, vonjavega in gosposkega, bi se mu na ves glas krohotal in ne bi hotel slišati niti besede o že-nitvi. Njegovo stališče do Matevža pa je bilo popolnoma drugačno; prvič, ker je dovršil študije na vseučilišču, in drugič zaradi tega, ker mu ne bo nikoli pozabil, ko je bil na njegovi strani v času najhujše stiske, ko mu je božja roka odtrgala od zemlje naslednika Cirila.
Majda, kakršna je pač bila, je bila vendarle dobrodošla, čeprav se je Andražu skoraj zaletelo, ko se mu je zdelo potrebno, da jo je nagovoril z gospodično. Matevž si jo je izbral še veliko prej, preden je dal očetu besedo, da bo prevzel doma. Prav to je tisto, zaradi česar oče nima zdaj pravice govoriti z njim tako, kakor bi sam želel.
Preden so trčili, ga je Majda prosila, naj je nikar ne zmerja z gospodično, naj jo kliče samo po imenu.
Andraž, je potem razlagal, da je imel štiri otroke. Trije so odšli od doma in kmetijo je namenil Cirilu. Pripovedoval je. kako ga je prizadelo, ko ga je pred dvema letoma stri les in mu ugasnil luč življenja. Vsi so se ozrli na veliko podobo na steni. Bila je Ci-rilova slika, tako podobna Matevžu, da je Majdo žc sam spomin, da je njegov brat tako mlad umrl. globoko pretresel. Potem je poslušala Andraža in se zagledala v njegovo lice. Tudi v starem je čutila Matevževe poteze in je opazila sorodnost njegove govorice.
»Zdaj gre pri nas spet vse dobro. Matevž nam jo v ojioro,- zemlja nam
daje hrane, les pn zaslužka. Ne, Majda, pri na« vam ne bo hudo. V začetku vam bo dolgčas, kako je bilo tudi moji, potem pa se boste privadili. — Seveda, mašne obleke ne boste mogli nositi vsak dan — — —.«
Andraževa ga je precej začudeno poslušala, ko ji je govoril tako prijazno. Kar ponosna je bila na svojega moža; prej se je bala, da se mu bo zatikal jezik, zdaj pa sc je spet prepričala, kako se zna obvladati, pa kako zna prnv in lepo postavljati besede.
Opoldne je prinesla na mizo bogato kosilo; najprej govejo juho z rezanci in s puranovim drobovjem. To je bilo zanjo veselje, ko jo je Vorina pohvalil in ko je zajel še enkrat. Tudi Matevž si je privoščil še en krožnik. Nato so jedli tlačeni želodec in gujnt s hrenom, pečenega purana s p ra žen i m krompirjem, zraven mešano solato in nazadnje še gibanico, ki je bila tako rahla, da se je tresla, ko sta začela stara bolj glasno govoriti.
Majdo so silili z jedjo, ta pn se je izgovarjala, da jo bo razneslo, če bo nesla samo še ene vilice v usta. Ko jo je Matevž dregnil s kolenom, jc razumela. da mora šc vzeti.
Po jedi so okusili rdečo žlahlnino, iskrečo se v šilasti steklenici. Vorina je srebnil na jprej neka j kapljic, zatem je vtaknil nos v čašo in srkal vonjavo; izprožil je še roko ter motril barvo, nazadnje pa je zvrnil čašo do dnn.
»V nebesih nimajo boljšega — odkod ste ga dobili?« jc dejal, ko se je oddahnil.
To jc bila beseda, ki jo je Andraž
rad slišal. »Domač pridelek!« je dejal ponosno. Ko jc prišlo na vrsto belo pekersko vino, ga je spet motril z jezikom, z očmi in z. nosom. Vorina jo še enkrat postavi! isto vprašanje in Andraž niti jc dal isti odgovor kot prej. Orehove potice se gosta nista več dotaknila. Trgovec Vorina je moral dopovedovati užaljeni materi, dn je bilo preveč dobrot na mizi in da jo bosta okusila pozneje. Dobrodošla pa jc bila črna kava, ki je tem bolj pri-jala, ker je použil Vorina dva kosa gibanice.
Starim so se razvezali jeziki. Tega stn bila vesela zlasti mlada, ki sta ujela priložnost, da sta se tiho pogovarjala med seboj. Toliko važnega in lepega sta si imela povedati!
»Kdaj se vrucš. duša draga za stalno?« je vprašal Matevž.
»Poleti, ko bom končala gospodinjsko šolo, če ti je prav.«
Matevž, se je namuznil in ji dejal, dn jo grda punčka, ko ga pusti tako dolgo čakati.
»O, ti porodni moj fant, knknr da ne bi vedel, da se moram naučiti peči gibanico in molzti krave, preden Dom prišla materi za pomočnico!«
Oba stn se smejala. Potem je pristavila, da hoče biti pri hiši za jKimoč-nico, ne pa za vajenko. Nenadoma je skočila nn noge, ko je videla, da je začela mati pospravljati mizo. Pohitela je in ji pomagala. Nekaj časa so je Andraževa branila in ji dopovedovala, na j (vstane pri mizi, nazadn je pa je popustila in dekle je odneslo prvič posodo z Andraževe miza.
^ho&kte novica
Koledar
Nedelja, 20. rožnika: Sv. Trojica, kvatr.; Sil-
verij I., papež in mučenec.
Ponedeljek, 21. rožnika: Alojzij, spoznavalec; Evzebij, škof iu mučenec; Marcija, mučenica; Alban, mučenec.
Torek, 22. rožnika: Ahacij, mučenec; Pavlin Nolski, škof; Inocenc .V., papež.
Zgodovinski paberkl
20. rožnika:
I. 840. je umrl sin in naslednik Karla Velikega Ludovik Pobožni. Prostrano državo, ki jo je ustanovil Karel Veliki je mogla vladati le močna osebnost, saj se je razprostirala od Ebra v Španiji in sedanje Italije pa do Labe in Baltika na severu, od Atlantskega oceana pa do Češke in daleč v današnjo Madžarsko na jugovzhodu. Ludovik jo bil preslab, da bi mogel vzdržati red in mir; že takoj prva leta so 60 mu uprla južnoslovanska plemena pod vodstvom Lju-devita Posavskega in lo s skrajnim naporom se je posrečilo Frankom upor streti. Karnntanski Slovenci, ki so se tudi priključili svojim bratom na jugu, so ob tej priliki izgubili svoje domače kneze. Še za svojega življenja je Ludovik razdelil državo med svoje sinove, toda ti so so nezadovoljni z delitvami uprli in se bojevali za očetovo dediščino. Po dolgotrajnih borbah so se zedinili v Verdunu I. Sit). Država Karla Velikega ja razpadla v tri dele. Najstarejši sin Lotar je dobil cesarski naslov, frankovsko Italijo, ter dolgi pas frankovske zemlje med Sredozemskim morjem, Alpami in Severnim morjem; ozemlje zahodno od lod je dobil Karel Plešasti, vzhodno pa I.udovik Nemški. Iz Karlovega dela se je razvila Francija, iz Ludovikovega kasnejša Nemčija, dočim jo srednji, I-otarjev del, razpadel. — Ozemlje južno od Alp je tvorilo ltalsko kraljestvo, iz porečja Rhona in Saono je nastala država Burgun-dija, za ozemlje med Alpami in Severnim morjean so pa bore Nemci in Francozi že nad tisoč let —
1. 1758. se je rodil pisatelj, šolnik in filolog .1 a n e z D e b e v e c. Po dovršenih latinskih šolah je stopil v bogoslovje in bil 1.1782. ordiniran. Služboval je zaradi slabega zdravja ves Čas v Ljubljani, škofa Hubersteina stremljenje po uveljavljeni! nekaterih janzenističnih načel na eni, jiojačeno delo ljubljanskih slovenistov okoli leta 1780. na drugi 6trani ga je spravilo že kot mladega duhovnika v ožjo stike s slovenskimi literarnimi krogi: z Japljem. od 179G najbrž z Vodnikom, pozneje s Kopitarjem in Zoisom. »Kratki navuki, regelce inu molitve sa sakrament te pokore« (1783) so mu pridobile glas slovenisla, odslej se je s skromno ambicijo, a vztrajno vbadal za porast slovenskega pismenslva. Sodeloval je pri Japljevem prevodu Biblije in pri Vodnikovi pratiki, učil ljubljanske bogoslovce lepe slovenščine, sestavljal slovensko slovnico in nemško-6lovenski slovar. V jezikovnem in pravopisnem pogledu je bila zanj aierodajna smer janzenističnih somišljenikov Japlja in Gollmeverja. ne pa Po-hlina. Umrl je 10. junija 1821 v Žužemberku, ko se je tam čisto slučajno mudil.
Kovi grobov!
+ V Ljubljani je umrl gosp. Valentin 2andar,
poštni služitelj. Zapušča ženo in dva otroka. — Pogreb bo v nedeljo, 20. junija ob pol treh pop. iz kapelice sv. Jakoba na Žalah na pokopališče k Sv. Križu.
+ V Fiume je umrl gospod Mihael Petrič, posestnik iz Gumnišča.
Naj rajnima sveti Tečna luč! Vsem, ki žalujejo za njima, naše iskreno soialjcl
Hrgonavii
Izvirno slovensko delo — spisal Radislav Rudan — je doživelo že v nekuj dneh velik uspeh. — Od mnogih strani smo prejeli zahvale za ta roman iz starih grških časov, iz dobe, ko so iskali zlato runo v Kolhidi znani junaki Jazon, lleraklej, Argo in drugi ter na poti doživljali čudovite pustolovščine!
Pustolovka
znani Jaek Londonov roman, bo naslednja knjiga, ki opisuje življenje Buš-
manov na Guadalkanarju, otoku v Salo-monskem otočju, ter trud bele pustolovke za zboljšanje tamkajšnjih življenj, razmer.
loki SI. del
Osebne novice
r= Diplomirani so bili na pravni fakulteti v Ljubljani ga.Strojun Ivana, Lenarčič Marko, Li-povšek Anton in Petrič Danijel. Čestitamo!
Diplomirani dentist zobar se je preselil na Kongresni trg 8/1
poleg Kina .Matica* Sprejema; 10-13 15-18. Izven teh ur po.dogovoru
VINKO SLANOVEC
težko pričakovani, izidejo za »Pustolovko«
—	Duhovne vaje za učiteljice. Zveza katoliških učiteljic obvešča cenjene gospodično učiteljice, da bodo posebne stanovske duhovne vajo od 3. avgusta ob 6 zvečer, do 7. avgusla oli 9 zjutraj v Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani, Duhovne vaje bodo odprte s tremi govori dnevno. Vodstvo zavoda bi izjemoma sprejelo kako gospodično tudi nu bruno in stanovanje proti pogojem. Prav vso gospodično učiteljice najlepše vabimo k obilni udeležbi!
—	Izredno hladno junijsko jutro. V petek podnevi ni bilo- prave junijske vročine, bilo je nekoliko hladno, saj je najvišja dnevna temperatura dosegla le +16", v Trnovem pa +10.4" C. V zadnjih 24 urah je bilo tudi nekoliko dežja, tako da ga je dežoiner na univerzi nameril 1.8 min, v Trnovem pa so gn na Opekarski cesti namerili celo 3.4 nun, tam jo precej deževalo. V soboto je bilo zjutraj izredno hladno in je znašal jutranji temperaturni minimum v mestu + 0.0", v Trnovem pn celo + 4.0" C. Bila jo zjutraj na Barju nizka megla, ki pa se je kinulu razpršila, kakor hitro jo sonce |>otijalo. l'o zadnjem deževju močno narasla Ljubljanica je zelo upadla in se povrnila v svojo strugo. Barometer je visok in jo v soboto zjutraj dosegel stanje 768 mm.
—	»PRAKTIČNO KNJIGOVODSTVO« Inž. Smrtnik-Čuk dobite v knjigarnah in pri; Smrtnik, Celovška 14 — tiskarna.
—	Slovenski pregovori o kresu (Jan. Krstnl-ku. 24. junija). Ako so kukavica dolgo po kresu oglaSa, draginjo prinaša. — Če kres dežl — orehov ni. — Če na kresni dan dežuje, orehom slabo prerokuje. — Dež na sv. Janeza (kres) slabo nareja, sonce naj se rajši pratiki smeja. — Če so na sv. večer gosto zvezde, so o kresu na travnikih goste kopice. — l)o kresa suknjo obleči, po kresu jo pa s seboj vlači. — Dva sv. Janeza sta: Eden dan krči — sv. Janez Krstnik = kresni — drugi ga pa izleže — sv. Janez Evangelist — bv žični. — Kakršno je vreme krsnic, tako 1k> tudi žanjic. — Kolikor dni kukavica po kresu še kuka,, toliko tednov po sv. Mihaelu ne bo mraza. — Kozorlci so o božiču svetli (prazni), o kresu temni (polni). — Kukavica dolgo po kresu če kuka, dragota in glad v deželo pokuka. — O kresi — se dan povesi. — O kresi — se delo umesi. — O kresu je tako dolg dan: Če bi zjutraj kravo gonil, ima zvečer že teleta. — O kresu je tako dolg dan, da človek, če se skrči — vanj trči, čo se stegne — pa vanj dregne. — O kresu se mora v prosu že vrabec skrili. — Pred kresom prosi, naj deži; potem prositi treba ni. — Sv. Ivana klas — pripelje fanta v vas. — I. Sašelj.
—	Jezikovne tečaje za italijanski, nemški, francoski, angleški in španski jezik posnete na gramofonske plošče dobite pri Everest Prešernova 44. Vse plošče jezikovnih tečajev so danes razstavljene v izložbi tvrdke. Oglejte si jihl
—	Več parov težkih in srednje težkih konj namerava mestna občina ljubljanska kupili za lastno porabo. Vabimo posestnike, ki imajo tako konje naprodaj, naj jih, če je mogoče, pripeljejo v sredo 23. t. m. ob 10 na mestno pristavo, kjer jih bo pregledala ocenjevalna komisija. Posestnike onstran žične meje, ki ta dan no bi mogli v, mosto, pa prosimo, naj upravo mestne pristave v Povšetovi ul. št. 12 obveste pismeno, kakšne konje imajo naprodaj (opis) in po kakšnih pogojih.
—	Zapomnite si, da ima največjo izbiro dobrih harmonik, gramofonov in plošč po nizki ceni tvrdka Everest, Prešernova 44. Ogled je neobvezen.
—	Konzervirana čebula se je te dni pojav:'.i v izložbah trgovin s hranili. Je to novi odličnf proizvod znane domače tvrdke ALPA izdelan po najnovejšem načinu dehidriranja. Vsaka gospodinja bo že pri prvih poizkusih spoznala prednost konzervirane čebule, ki je zelo ekonomična, hitro priJ pravljena, brez odpadka in se ne pokvari. Lahko^ trdimo, da je prava vitaminska zabela posebno pripravna za pošiljanje v paketih, ker je 10 dkg konzervirane čebule enako skoro 2 kg sveže. S tem novim proizvodom smo zavarovani, da ne bo pomanjkanja čebule.
—	Za nove osebne legitimacije Vam izdela iotograiije hitro in lično Foto Bem — Wol-fova ulica 6.
—	Nesrefa. Na Rakeku je 65 letna zasebnica-Ana Intihar padla s hleva in si zlomila levo roko. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico.
Z Vrhniko
Vsa plačila za »Slovenca«, »Slovenski dom«, ! »Domoljuba«, »Bogoljuba« in »Slovenčevo knjiž-| nico« morete izvršiti na Vrhniki, Podlipska 9. —
Tam je tudi prodaja posameznih knjig »Slovenčeve knjižnice«.
Vsem posestnikom V. K. 0. Brinje
Po nalogu mestne občine in pod nadzorstvom katastrskih oblasti bo podjetje civ. geometrov 1'elca Zvonimira in Breskvarja Janeza pričelo v nekaj dneh izvrševati novo izmero vseh parcel in zgradb v k. o. Brinje.
l'o čl. 12. zak. o katastru so vsi posestniki na svojih mejah dolžni postaviti vidne in pravilno mejnike. Te mejnike naj postavijo posestniki sporaz.umno tako, kakor svoja posestva uživajo. Mejniki morajo stati povsod tam, kjer so meja lomi ali krivi, ker se bo pri merjenju od mejnika do mejnika meja merila vedno kot ravna. Da bodo posestniki laže vedeli, kam jo mejnik postaviti, bodo še s posebnim pozivom pozvani na ogled meje, kjer jim bo geometer brezplačno povedal, kam naj mejnike zakopljejo.
Za mejnike se vzame lahko vsak kamen, dolg najmanj (iO cm, ki ima gornji del obdelan v štirioglato ali okroglo obliko, tako da se na oko takoj loči od drugega kamenju na njivah. Navadni, do sedaj zakopani mejniki, ki niso obdelani in so lahko zamenjajo z drugim kamenjem, se bodo morali zamenjati s pravilnimi mejniki. Tozadevna podrobna navodila bodo dobili posestniki pri ogledu parcel na kraju samem.
Mejniki morajo biti postavljeni vidno ter smejo največ 10 cm gledali iz zemlje. Slabo postavljene mejnike, ki ne bi zadosti trdno stali ali bi gledali preveč iz zemlje, bo geometer^pri merjenju dal popraviti, stroške za zamudo časa pa bodo morali plačati posestniki.
Da se posestniki izognejo vsem nepotrbenim stroškom, naj se udeležijo ogleda mej na svojih parcelah, poleg tega pa naj pripravijo vse, da bodo mejnike pravočasno postavili, to je najkasneje 14 dni po dnevu, na katerega bodo pozvani na ogled. Po tem roku bo postavil mejnike geometer, kakor so na njivah ali travnikih meja
Relccmf
molih žiuaii O
Da boste imeli čim več uspeha fn koristi si naročite priznane, od strokovnjakov sestavliene knjige, ki vas bodo poučile o vsem, kar morate vedeti za zdravo in dobičkanosno rejo vaših živabc
Sosiiotlaeska uga kunccu
Izdala Zveza društev ,.Mali gospodar", II. izdaja, 118 strani, L 14 —
Krištof Fr.:
Sospodotsko cela Hofc
lzlala Zveza društev »Mali gospodar", strani 56, L 12 — S l i v n i k A .:
U»cd v pttutninocslco
174 strani, broš. L 18—, vez. L 28'—
LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5
vidi, stroške pa bo moral plačati posestnik, ki kamnov ne bi |x>stavil.
Vsa pojasnila in navodila, kolikor se tičejo zamejičenja ali ogleda na kraju samem, prejmejo posestniki v pisarni prevzemnikov poobl. civ. geom. 1'elca in Breskvarja, Cesta Arielle Rea 3-1. (1'oleg Figovcu) — vsak delavnik od 9—12.
V islo pisarno naj se javijo tudi vsi posestniki, ki so zadnja leta spremenili mesta bivališča ali stanovanja, pa niso sprememb javili zem-ljiki knjigi in katastrski upravi.
Opozarjamo še vse posestnike, da so bili pozvani vsi jjosestniki v inkorporiranih občinah, da morajo svoja posestva zamejičiti. Vsem, ki lega do sedaj šo niso izvršili, naj velja to kot zadnji ojiomin.
iz dela m življenja - ©d tu ssi 4am
Iz Gorizije
Montencro di Idria je umrla pretočeno dne lb. t. m. Frančiška Kobul roj. Kete
V
sredo dni
l>o domuče Vrhovčeva, doma iz Sanoboru, ki jc živela zadnji čas pri svojem vnuku, velečast. g. župniku Ivanu Kobalu. Bolehala jc vso zimo in pomlad, zdaj proti poletju pa je v starosti 89 let in pol mirno v Gospodu zaspala. Bila je vzorna krščanska mati H otrok, katere je vse preživela, razeo hčerke Mari je, ki biva v Ljubljani v Marijinem domu. Svojega moža Antona je preživela tzu 40 let. Pogreb je bil v petek, dne 18. t. m. v Montenero d'Idria. Njeni blagi duši naj podeli Bog obilno plačilo za njena dobra dela!
Gobe. Ker se veSkrat pripeti, da nabiralci gob dobro ne poznajo, je treba biti pri nakupu previden. Župan je razglasil, da ee sveže gobe sinejo prodajati samo na pokritem sadnem trgu, kjer jih pregledajo.
Z Gorenjskeg-a
Za gospodarsko izobrazbo mladine. Septembra meseca bosta na Gorenjskem otvorjeni po dve gospodinjski šoli in sicer v Kranju in Kamniku. V gospodinjsko šolo bodo sprejete deklice, stare najmanj 14 let, ki so končale meščansko ali ljudsko šolo. Šolanje bo trajalo eno leto. Dekleta bodo pozneje oproščena obiska gospodinjske poklicne šole ali pouka v gospodinjstvu na trgovskih in obrtnih šolah. Lahko se izobrazijo za ljudske strežnice ali otroške vrtnarice. Gospodarska šola pa traja dve leti. Sprejemajo se dečki in deklice, stare nad 14 let, ki so dovršili ljudsko ali meščansko šolo. Deklice morajo odslužiti pred sprejemom leto dolž-nostne službe. Gospodarska šola izobražuje pisarniške moči in poučuje poleg splošnih predmetov tudi trgovske predmete predvsem strojepisje in stenografijo.
Kazen za predrage gobe. Rudolf Petkoš, mesar na Bledu, je poslal na Dunaj večjo količino suhih gob in je zahteval 32 mark za kilogram gob. Na Dunaju je pa določena maksimalna cena za suhe gobe, zato je deželni svetnik v Radovljici kaznoval Petkoša z globo 6000 mark.
S Spoclnjejara Štajerskega
Umrl je v Gradcu 62 letni višji poštni kontrolor g. Ignacij Pečar. Truplo so prepeljali v Ruše in tamkaj pokopali. — V Mariboru je umrl 47 letni gradbeni delavec Franc Horvatič, v Radvanju pri Mariboru pa 56 letna posestnica Štefanija Štiglic roj, Felič.
Nesreče. 63 letni delavec Jakob Lovrenčič iz Močne pri Voseku je padel s strehe osem metrov globoko in si zlomil roke in noge. Dobil je tudi
hude notranje poškodbe. — 13 letni pastir Jožef Hofer iz Remšnika je prišel z levo roko v slamo-reznico, ki mu je odrezala več prstov. — 11 letna Veronika Mlinar iz Gornje Bistrice je med igranjem padla in si zlomila desno nogo. — 33 letna Pavlina Breznar iz Spodnjih Hoč je padla s senika in se hudo poškodovala.
Iz Hrvaške
Osnove za preureditev hrvaškega zadružništva. Hrvaško ministrstvo za narodno gospodarstvo izdeluje zakonsko osnovo za preureditev celokupnegu hrvuškegu zudružuištva. Zu-konsku osnova predvideva vrhovno zadružno zvezo kot centrulo hrvaškega zadružništva, v katerem bo včlanjenih pet zadružnih zvez. Toliko jih namreč predvideva nučrt novega zu-druž.negu zakona. Bodo pa sledeče: Zveza kmečkih zadrug, zveza obrtnih zadrug, zveza uradniških zadrug, splošna zadružna zveza in zveza nemških zadrug.
Podpora siromašnim kmetom. Hrvaško ministrstvo za narodno gospodarstvo je poslalo" veliki župi Sana in Luka (v Banjo Luko) 1500 motik, 1000 komadov kos, 1200 kom. brusov, 730 lopat, 200 srpov za žetev, 130 sekir in 130 žag, ki jih bodo razdelili med tamošnje siromašne kmete. Kmetje orodja ne bodo dobili zastonj ter ga bodo morali plačati po današnji ceni v treh letih.
Posebne popravljalnice za čevlje. Na pobudo hrvaškega ministrstva za nur. gospodarstvo bodo v Zagrebu, Osijeku, Sarajevu, Banja Luki, Mostarju, Dubrovniku in v ostalih večjih hrvaških mestih v kratkem odprli posebne popravljalnice za čevlje. Popravilo čevljev bo izvršeno hitro in zelo higienično, brez nakaznic in poceni. Popravljalnice bodo ruzpolugalo tudi z novo vrsto trpežnega in zdravega polpodplutu.
Iz Srbije
Binkošfnn zborovanja v Srbiji. Za binkoštne praznike je srbska vlada priredila v notranjosti Srbije več političnih zborovanj, na katerih so govorili člani sedanjega srbskega režima in razni kulturni delavci. Zborovanja so bila povsod dobro obiskana, posebno v mestih in večjih krajih. Na shodu v Nišu je govoril minister za narodno gospodarstvo dr. Nedeljko-vič, nn zborovanju v Jagodini pa pravosodni minister Bogoljub Kujunclžič. Vsi govorniki so poudarjali potrebo ohranitve miru in redu na sedanjem srbskem državnem področju.
Močni potresni sunki. Beograjska potreso-merna jiostaja jc zabeležila nn binkoštni ponedeljek potresni sunek. Središče potresa jc bilo oddaljeno od Beograda 400 km.
Drobna ljubljanska kronika
Kongregacija gospodtčen In kongregacija
učiteljic prt sv. .ložehi imata v nedeljo, 20. t. m., oh pol 7 skupno sv. obhajilo, v ponedeljek pa redni sliod. Pridite vsol
Danes oh trt četrt na K) dopoldne ho v veliki 1'ilharmonični dvorani začetek XI. produkcije šole Glasbene Matice, ki je obenem zadnja produkcija v tekočem Šolskem letu. Produkcija bo imela naslednji spored: 1. Narodno — Tome: Vrabcev«, Tri tičice: M. I'oIi5: Prišla je miška — mladinski zbori. 2. Sattner: Sveti Matija, Mica Rutica; Sker-jane: Kralj Matjaž — mladinski 7.bori R spremijevanjem klavirja. Pri klavirju Mirca Sano.inova. 3. Premrl: »Meraento mori«! Lortzing: Arija iz opere »Vormski orožar*. 1'oie Korošec Ladko iz šole ravnatelja Julija Betetta. Pri klavirju Silva Hrašovee. 4. Lajovle: Pesem o tkalcu; Pucc.ini: Arija Mirni iz opero »La Boheme«. Pojo Vidmar Drag« iz šole bo. prof Wistin(rhausnove. Pri klavirju Marta Bizjakov«. 5. fianlel: Ribič, Mala prodica — ženska zbora s sprem-ljovanjom klavirja. Poje šolski zbor, prt klavirju Mirea Saneinova. 6. Satlner: Pozimi iz šole: Aljaž: Sirota; Ferjančič: Sonce tone tone: Lajovie: Pastircl — mešani zbori. Polo šolski zbor. Mladinski ln šolski zbor vodi ravnatelj Mirko Polič. Na zadnjo produkcijo v tekočem šolskem lelu še prav posebno opozarjamo.
Zadnji dan razstave Ilriina Vavpotiča. Danes, v nedeljo, jo zadnji dan razstave akvarelov Bruna Vavpotiča v Obersnelovi Kaloriji nn Cesti Arielle Rea. O toj razstavi smo poročali ponovno, da je imela izreden uspeh Inko pri strokovni kritiki knkor tudi pri občinstvu. Vseli razstavljenih 36 akvarelov ie doseglo pri javnosti polno priznanje, ziikai Bruno Vavpotič jo resničen moj-sier Inko kot globok umetnik, knkor virtuoz v akvnretnl tehniki in v podajanju perspektive, ki jo zlasti zahtevajo taki motivi, kakor jih namreč izbira Bruno Vavpotič t j Iz stare ln sodobno Ljubljane ler podeželski motivi n hišami. Tn. razstava pomeni« tUdI popolno zmago akvareine tehnike nad predsodkom, češ da je samo olje
zmožno podajati pravo slikarsko umetnine. Razstava so dnr.es zaključi in zato vabili"-občinstvo, naj jo v čim večjem številu obišče!
Sloglna operna šola priredi kot IV. letošnjo produkcijo nastop svojih gojeneov. Gojenci operne šole izvajajo pod izkušenim vodstvom gospe Pavle Lovšetove zanimiv spored, ki Ka tvorijo scene iz znamenitih oper, doloma v solističnih nastopih, delomii v duetih in večjih ansamblih. Produkcij." bo v ponedeljek, 21. junija, ob četrt nn ID v Slogini glasbeni dvorani. Sporede prodaja šolska pisarna v Pražakovi ulici.
Počitniški tečaji na Soli Glasbene Mntlee. .Odbor Glasbeno Malice je sklenil na željo velikega števila staršev, da nadaljuje s poukom tudi v počitniškem času, kakor Innsko leto. Prijavilo se jo žc precejšnje število gojencev. sprejmejo so tudi novi, in sicer taki. ki so obvežejo, da bodo obiskovali šolo Glasbeno Matice tudi v šolskem lotu 1943/44, t. j. od 1. septembra t. 1 daljo. Vse podrobnosti se zvedo v pisarni Glasbene Matice.
Diplomski koncert. Absolventka Glasho-no akademijo Kdčna. Ogrin Ksenija, učenk« našega priznanega pedagoga prof. J. linvni-ka bo nn RVojcm koncertu (21. t. tn. v veliki filharmonlčni dvorani) izvajala' tudi Chopinov Seherzo v b-molu. ki spada med najtežje skladbo svetovne literature in ono najlepših skladb svojega učitelja Outoči duši..., ki io izšla v Novih akordih. Ta koncert jo prvi samostojni nastop nadarjeno pianistko in zasluži vso pozornost nnšeK« glnsbol.iube-čega občinstva. Sporedi po 3.— In 1,— liro v knjigarni Glasbene Mutico. Začetek koncerta ob 19.
Ponesrečene! v LJubljani. V Rožni dolini le 7-lolni delavski sin Ludvik Fond« padel v kotel vrole vode. To po nesreči. V kotlji je bil« voda pripravljena za pranje. Deček on le ino*n" opekel nn vsem spodnjem delu teles«. — Železniški nameščence 41-letnt Rudolf Zaje je spodrsnil na stopnicah ter Ri polomil desna rehra. — Krožna žag« je ohro. zala prste love roke 32-letnomu delavcu An
tonu Lebanu. — Z voza je padel in se hudo poškodoval na glavi 60-letni zidar Anton Ju-ričič. — V opekarni na Viču zaposleni 15-let-ni delavec France Dolinar jo padel in si zlomil desno roko.	J
Učite se strojepisja! — Novi poletni strojepisni tečaji — dnevni In večerni — (euo-, dvo- in trimesečnil sc pričnejo v torek 22. junija Pouk dopoldne, popoldne uli zvečer po želji obiskovalcev. Desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisnlen, raznovrstni slroji. — Informacije in prijavo dnevno: Trgovsko učillSče »Chrlstofov učili zavod«, Domobranska cesta 15.
V LJubljani nmrll od 12. do 17. junija: Ooldstein Filip Jože, SO let, bivši optikar, Muzejsko ul. 5; Mnzi .losip. !)7 let, železn. inšpektor v p.. Cesta Ro« Ariela 4: Gašpcr-lin Ivan, 77 let, mestni slug« v p., Rožna dolina, C. XIII 5; M«snee Marija, roj. Grim-šič, 8.'i let. vdov« čevljarja. Vidovdanska c. 9: Mihcllč Marija, 69 let, vdovn tesarja, Zvezna ul. 14.; Tomo Rozalija, roj. Rovensky, 74 let, vdova zasebn. uradnika. Zrinjskeg« n. 5. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Turk Ivan, 86 let. upok. žol. zvaničnik. Zaloška c. 1; Hrast Ivnna. roj. Brejc, 77 let, vdova nadučltelja, Rezljanska lil. 11; Bnbič Silvester. 19 let. sin rudarja, Kočevje. Rudnik 222; Koščak Jožefa. 6,i let. užitkarica, B i č i e S. obč. ftt. Jurij.'okr Ljubljana: Heg-ler Uršula, roj. Kralj. S2 let, prevžitknricn, Pod Taborom 4. obč. Vldem-Dobrepoljc; ftu-štaršič Alojzij, 4 mosece, sin posestnika, Pod reber 8, obč. Semič; Jerančič Avgimt, 4r> let, podnadzornik polte. agentov. Večna pot 21: Cerar Frančiška, roj. Jereb. 30 let, žena kovača, Coizpva o. 9; Trček Matevž, 8 mesecev, sin delavca. Stara Vrhnika 63, Juvan Cvetko, 19 let, montorski vajenec, Rovtc 09 pri Logatcu.
Gledališče
Opcrm
Vedelln, tonila "b 17: »Prodnna nevesta«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. I Ponedeljek, 21. junij«: znprto. | Torek, 22. Juniju: Zaprto. .
Sreda, 23. Junija ob 18: »Prodana nevesta«.
Red A.
Četrtek, 24. Junija: ob 17: »Thals«. Izven.
Cene od 2R lir navzdol. Petek, 25. junija: Zaprto.
Drama:
Nedelja. 20. Junija ob 18.30: »Vellltl mož«. Izven. Zadnjikrat v sezoni. Znižano cene od 15 lir navzdol. Ponedeljek, 21. Junija: zanrto. Torek. 22. junija ob 18: »Jorljeva hči«.
Red Torek. Sreda. 23. junija ob 18.30: »Skupno življenje«. Rod Sreda. Četrtek, 24. junija ob 18.30: »Stari ln mladi«. Rod Četrtek. Petek. 25. juniju: Znprto.
Abonente reda Četrtek opozarjamo, da
bodo imeli v četrtek na praznik zaradi bližnjega zaključka dramske se/.oue Izjemoma na praznik predstavo: »Stari in mladi«. Uprav« nudi p. n. nbonentom, ki hi zaradi praznika ne mogli prisostvovati, da morejo Hodež pri dnevni blagajni osebno odpovedati za tn večer in jim bo odpovedani sode/. nadoknaden za predstavo »Stari in mladi«, ko bo za red Torek.
Naznanila
RADIO. Nedelj«. 2(1. junija. 8 Napoved čnsa. Poročil« v italijanščini — 8.15 Orgelski koncert, izvaja Marghorlta Nlcosin — 11 Prenos pete mašo iz bazilike sv. Pavla v Rimu — 12 Razlaga evangelija v italijanščini (O. G. B. Marino) — 12.15 Razlaga evangelija v slovenščini (O. K. Sckovnnič) — 12.30 Poročil« v slovenščini — 12.45 Komorna glasb« — 13 Nnpovod časn. Poročil« v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovneg« Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Klasični orkester — 14 Poročil« v itn-jljnnSčlnl — 14.10 Koncert radijskega orko sir« in komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sijaneo, slovenska glasb« — 15 Poročil« v slovenščini — 17.15 Kosem Knrcl: Bodimo pravi rejci malih živali, kmetijsko predavanje v slovenščini — 17.35 Lahka giasim — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 napoved čnsn. Poročila v italijanščini — 30.20 Simfonični
koncert, vodi dirigent Dagolierto Polzinotti
—	21.30 Predavanje v slovenščini — 21.40 Operetna glasba — 22.15 Orkestralna glasba, vodi dirigent Petralia — 22.45 Poročila v italijanščini.
Ponedeljek, 21. junij«. 7.30 Pesmi in napovi — s Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasb« — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.1(1 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Vojaške prami — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. Orkestralna glnsbg — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved čnsa. Poročil« v italijanščini — 17.13 Koncert tenorist« Antona Slndol.iev« — 17.40 Pesmi in nnpevl — 19 »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Lcbcn — 19.30 Poročila v slovenščini
—	19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved čas«. Poročil« v italijanščini — 20.20 Koneert — 21 Koneert violinista Jan« Slajs«, pri klavirju Janko Ravnik — 21.30 Koneert mezzosopmnistke Flze Karlovčevo
—	22 Opernn glasba na ploščah. V odmoru prodavanjo v slovenščini — 22.45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo lmnjo lekarne: v nedeljo: mr. Sušnik. Marijin trg 5, mr-Dou-Klanjšček. Cest« Arielle Rea 4 in mr. 'Bohinc ded.. Cesta 29. okt. 31. — V ponedeljek: mr. Leustek, Iiesljeva e. 1. mr. Bahovoc, Kongresni trg 12 in mr Kouiotar, Vič, Tržaška c. 48.
Poizvedovanja
Predpasnik so je zgubil 11. junija zvečer od gl. kolodvora. Medvedova e.. Jernejev« c. Najditelj se naproša, da ga vrne na Jernejev! c 41.
Kdor jc našel lnsetnpnssnre In delavsko knjižico, glnsečo sc n« Ime Keršič Ivan, mizar. Cesla dveh cesarjev 251. s težko dodatno živilsko nakaznico in 9.50 1 i r denarja, km' som izgubil verjetno od gostilne »Pri sodčku* do prulsko šole, prosim, da jih proti nagradi vrne na moj naslov ali v upravo »Slovenca«.
Nn blnkoštno nedeljo sem našla nalivno pero. Dobi ae v upravi.
. SJs
Hfcvn H;
JasthicC dvojčici.
Tako je princeska Marjetica zapustila svoj lepi dom prav onega dne, ko je uboga Ma-ruška pobegnila od Babe 2abe.
Ni poteklo mnogo ur, ko se je milostna grajska gospodična že na vso moč kesala, da
je zapustila lepi grad na sivi skali, kajti v želodčku jo je čudno ščipalo. A pretrmasta je bila, da bi se vrnila.
nu
KINO SLOGA
trie
Globoka drama, posneta lz življenja vestnega
zdravnika s »lovlltm karakternlm Igralcem ZAIIARIEWICZEM v tilmu
»Življenje drugih« ~*c
najboljše poljske produkcije. V glavni vlogi
še: i£. Rarezcelvska ln Jožef Wcgrzyn.. .
Režija : Mihael Waszynskl I Predstave ob 14, 16.60, 17.40 ln ob 19.80 1
(IU
KINO UNION
K?i
Dvoje ljubezni znamenitega skladatelja V. Belllnlja prikazuje film
□o- »Nestanovitno srce« '•t
V glavnih vlogah: Germana Paollerl, Lut-sella Beghl, Roberto Vlila, Osvaldo Valentl
PHRDStTA VE : ob delavnikih: 15.30, 17.30 In 19.30; ob nedeljah in praznikih: 10.30. 16.S0. 17.30, 19.30
(EL
KINO MATICA

FIlm v naJkrasnejSIh naravnih barvah I Čudoviti posnetki »zlate« Prago! - Tragična zgodba deklice, ki jo Je pogubilo velemesto 1
w »Praga — zlato mesto«
V	glavni vlogi Kristina SBderbaum. Predstave ob 15, 17, 19.16 ln v nedeljo
matineja ob 11 dopoldne,
e---«t
Od ponedeljka naprej Allda Vali v svojem najnovejšem filmu
»Nocoj nič novega« "*L
V ostalih vlogah: Carlo Nlnchl, Dlna Galll.
KINO KODEIiJEVO 4144
Zanimiva zgodba o obubožanem plemiču, kl si s plemenitostjo Zopet pridobi nazaj čast 111 premoženje
»Roman revnega mladeniča
V	glavnih vlogah priljubljena Igralca Amadeo Nazzarl - Caterina Boratto.
Zanimiv zgodovinski film
»Elizabeta Ogrska«
Javor Pal '- KUtalln Karady.
PREDSTAVE: ob nedeljah ob 14.30, 17.30;
ob delavnikih ob 18.
Umrl nam je noš ljubljeni mož in skrbni oče, gospod
Valentin Žandar
poštni služltelj
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 20. junija ob pol 3 popoldne z Zal iz kapelice sv. Jakoba na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 18. junija 1943.
Žalujoči ostali: Helena, žena; Anton in Mija, otroka in ostalo sorodstvo.
Dal 7 al 21 giugno vengono emesse due serie di
BUONI DEL TESORO QUINQUENNALI 5 7. A PREMI
dl L*. 3 miti o rdi ciascuna Intaressl e premi esentl da ogni imposta presente e futura
PREZZO di emlisione: L 97 per ogni cenlo lire di capitale nominalo, oltre interesM dal IV gtogno (Ino al giorno del versameoloi per le sottoscruioni eseguite dal 2 al 14 giugou veugono invece cotruposti al sottoscntion gll inteiessi dal giorno del ters.iuealo lioo a tulio il 14 giugno detla
Le »ottoscrizlonl vengono eseguite tolo tn contanti ma vengono accettale come contante le eedole ammesse tn sottoscrlzlone.
PUEMIi ciascuna »ene dl L. 9 millardl di Buonl concorre annualmente a n- 10 premi pei nn ammontare complesslvo di U 10.000,000 uiediaute estraziunl »etneslrali.
Le sottoscrizionl si ricevono presso tutt« le Filiali del seguenti Enti e Istituti cbe tanno parte del Consorzio dl emis.lon«, prealeduto dalla Banca d'lia!ia.
Banca d ltalla - Ca«a Deposttl e Prestitl - litltnto Nazionale delle Asstcurajlonl - Istituto Natlonale f a.clsla della Prevldeoza Soclale
-	Istitulu Nanonale i-asiisle pet I Assicura/ione contro ali Inlurlun. «ul Javoru - Uui.co dl Napoli - Baucodl Slillia - Banca IWionalc del Lavoro - Isliluto di a. Paolo di lomu. - M»nl« del Pascbl dl Siena - Banco Conimerciale tlaliane - Credilo Italiano - Banco di Hocna — Kedernziune Na/ionale ha-clM« delle Casse di Risparmio - Utilulu dl Credilo per le l asse di Risparmio Italiane - Cassa di KLparn.io delle Pruvincie lomharde - Istituto Centrale delle Bnnche e Banrhleri - Utilulo Centrale delle Banrhe Popolari - Banca d Auterlea • d Italia — Banca Popolare dl Novara - Banro Amhrosiano - Banca Na/lonale delt Agrlcoltura - Banca Popolare di Milano - Banco aanio spimo - L redilo Varesino - Credilo Coii.merciate Milano - Banca Bellin/auhl. Mileno - Banca t aitollca del Veaet«^ Vlcenza - Banca dl Una.ari e delle K'""« I isure — Banca Agrirola Milancse - Banca Foncana - Banra Provinciale lombarda Bemnmo — C redim Komaunola Kolocna - Banea S. Paolo, Brescia - SoctelA Italiana per le Slrade Kerrale Merldlonall - A«sienra/ioni Generali Irieste - Compagnia rtt A«lcura>lont dt Milano - Societa Reale Mutua A«»leora»ioni lorino - Kionlone Adrialica di Slcurtft. Trtesle — La Fondiaria. Hrente — Compagnia tinanziarla degll Ageou di Cambio del Rečno. Komat
Banca Vonwiller - Credito Industriale, Venezla - Banca Lombarda di OD & CC. - Banro S. Gemlnlano e S. Prospero — Banca dl t egnano
-	Banca Linone. Milano - Societa Italiana dl t redilo. Milano - Banco lariano - Creditu Agrario Bresciano - Bauca Agricola Commerriate, Re-gto Emilia - Banca Piccolo t redilo Bereainasco - Banca del friult - Banca Ga.iden/i.. Sella & U Biell« - Banca Mutua Popolare Uergamo -'"Banca Popolare I ecco - Bnnra A UrHsui e Klgllu. lorino - Banca Mobiliare Plernontese - Bnnra del ">ud - Banra Pirrolo l redilo Savonese - Banca ( esare Ponii. Milano - Bnnra Privata Einan/tarta. Milano - Banra Milane«« dl Credilo - Banca Indusiriale C.allarale»e — Banca Alto Milancse - Banca dl Calabria - Banca Popolare t ulno - Banca C ooperaliva Popolare. Padova - Banca Milina Popolare. Verona
-	Banca Mutua Popolare Aarlcola l.odi - Banca Agricola Popolare Itngusa - Ban^n Popolare di Intm - Bnnra Popolare rti Modena - Banca Poriolare Cremona - Banca Mutua Popolare Arelina - Banra Popolare. Sondrlo - Banra Ptrmln Crrdlln Vallelllnese - Banca Popolare C o-operativa. Ravenna - Banra Agricola Manlovann - Bnnra Popolare dl Credito Bologna - Banca Popolare. Vicen/a — Consorrio Kisp. e Prestitl per Commercin e Induslria Rolznno — Banca Popolare Prsarese.
Tutte le altre Ranrhe. Banehlrrl. i> Ranrhe Popolart. noneh^ tntll gll Agenti dl Cambio rappresrntntl nclla firma delfalto conoortlle dagll Istituti e dalla Compagnia Finnnziaria sopra mcnzIonalL
Od 7. do 21. iunija bosta emitirani dve seriji
5 letnih 5'/. ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAH!
vsaka po S milijard lir Obresti In premije so oproKene sleherne sedanje in bodoče davščine
EMISIJSKA CEN A i 97 Hr za vsakih sto Ur nominalne glavnice poleg 391 obresti od IT junija do dneva vplačila; za vpisovanja od 1. do
'14 lutnja pripadajo vpisnikom 3% obresti od dneva »plačila do vključno 14 junija-
Vpisovanje se lahko opravi samo v gotovini, toda sprejemajo se kot gotovina kuponi dopuščeni ta vpia.
PRFMIIE. Ni vsako serllo » milijard lir Bonov odpade letno 10 premij v skupnem zneska I0.0OO000 lir. kt se trebajo »saklb teil mesecev. Vpisovanje se Ilhko opravi pn tseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorc.ju pod vodstvom zavoda
Banca altalia.
„,nM (THalla -> Cassa DenosIH e Prestitl - Istituto Nazionale delle Asslcnrazlonl - Istituto Nazionale Fascl.ta della Prevldenza Soclale Istitu.oNaV.Se Tasc^la pe'rA icuramne con to gll Intortunl .ul lavoro - Banco dl Napoli - Baaco di Sirili. - Bane. Na/.unate del Favoro — Isti u o d! S. Paolo dt lorino - Monle de. P.schi di Siena - Banca Conimerciale hallana - Credito Itat.ano - Banco d. Koma -Federazlone Na/b>nale hn.scisla delle Ca.se di Risparmio - Mltuto dl Credito pe, le Casse di R.sparm.o tlaliane - t .»*. ■d. Kisparnii« delle Provlncle Lombarde - Islilulo Centrale delle Banche e Banchierl - Istituto Centrale delle Bancbe Popolarl - Banca d America e d R-ir- I o.m a^e dilNuvara - Banco Ambrusiano - Banca Nazionale deli Agricollura - Banca Popolare di Milano - Banco sanio «,pirl«o - Credilo V a res i no — Cre dl t oC o mm e r o ia ieM 11 a no — Bane. BeHinraahi. Mitano - Banca Callo.iea de, Vene.o Vicenza - Banca d. (JJI...H e j oresiuo ^FC	Milane«* - Banca loscana — Banca Provinc ale lombarda Bercamo — Credilo Komnznoln. Bologna - Banra i Paolo,
Brescia - feel^ ^	" Asslcnrarlon. General. I rlesle - Compagnia di Assionra^on, d, Milano - S,le,a
Reale Mutiia Assicarazionl torino - Rluntone Adriatlca di Slcurti, Trieste - La Fondlaria, Firenze - Compagnia Hnaniiaria degll Ageotl di Cambio del Regno. Romat
Banea Vonwiller - Credito Industriale. Venezla - Banea Lombarda dl DD. & CC - Banco S. Gemlnlano • S. Prospero - Banca dl I egnano oanco vonwmcr	Italiana di Credilo, Milano - Banco Lariano - Credito Agrario Bresciano - Banca Agricola Coinmerciale,
Re.gto'Fn,ma - BaJcaVco^^Credito Be?g«Usco - Banca del Friull - Banca C.audenzi« Sella & U B.ella - Banca Motna P„o,,.are Beremo gRnnc^^PonoTare^^ l ecco^^ " Banca A. G.asso e Flatio. Torino - Banca Mobiliare Piemontese - Banca del S„d - Banco V.eeolc ( red.lo ^vonese C, Ccmk P.«ii" Milano - Banca Privata Flnanzlarla. Milano - Banca Milancse dl Credito - Banca Indusiriale C.allaraiese -S":» 'a..; LlTnnese - Ban« di Calabria - Banca Popolare Luino - Banca Coopera.lv« Pop,dare. Padova - Banca M«.na Popolare Verona n f r, i .ln L Po nolTr eA e r I r ol a Liidl — Banca Agricola Popolare. Ragnsa - Banca Popolare di Inlra - Banca Popolare rti Modenn - Banca _ Banca Mutua P.,pol«ure A«rI«la Lom	g_ ^ Popolare. londrlo - Banca Piceoln Credito V„|,etllnese _ Banca Popolare (o-
oneralVv^L. Ravenna "I. Bnnca Agrictila Mant(>vana - Banca Popolare di Credito. Bologna - Banca Popolare. Vicenza - Consorzio Risp. e Pre-stiti per Commercio e Induslria Bolzano - Banca Popolare Pe.arese.
Vse ostale Banke, Bančniki, Ljudske Posojilnice kakor tudi vsi menjalnlčnl Agenti, U so člani zgoraj omenjenih zavodov In družbe »Compagnia Flnanzlarla..
NiČ boljšega si ne želi...
Sosede so vedno nagovarjale sosedo Rozo, 35 letno vdovo, naj se znova poroči.
»Le zakaj zlomka hočete, naj se poročtmrc je rekla, »saj imam psa, papigo in mačko I« »Toda to ti vendar ne more nadomestiti
m°*'»Knko da ne? Popolnoma. Pes vedno godrnja, papiga kolne ves dan in mačka ostaja vse noči zunaj.c
aMMB8BMWMBM"<iM«M«MM|11
Za zrak in sonce
»LAHOL«
šport krema
V globoki žalosti sporočamo, da je umrl in šel po plačilo k Vsemogočnemu naš nad vse ljubljeni sin in brat
Avguštin Remskar
Maša zadušnica za pokojnika se bo opravila v sredo, 23. junija, v župni ccrkvi na Brezovici pri Ljubljani.
Prosimo tihega sožalja.
Ljubljana, Brezovica, 18. jun. 1943.
Anton, oče; Frančiškn, mati; Tončka in Slavka, sestri; Smuk Stanko, svak
in ostalo sorodstvo.

di
BANCA Dl INTERESSE NAZIONALE - BANKA DRŽAVNE KORISTI ANNO Dl FONDAZIONE 1880 LETO USTANOVITVE
PODRUŽNICA V LUBIANA
Marijin trg 5, teleL 4316-4317 TUTTE LE OPERAZIONI DI BANCA • VSI BANČNI POSLI

MALI OGLASI
V malih oglasih velja pri iskanln »lužbe vsaka beseda L 0.J0, pH {enitovanjskib »l!'"ih lle»eda P° L Pri »»»h ostalih malih oglasih pa fe beseda po 10.60. Davek at računa posebej. Male oglase j« treba plaža« tako) pri naročilu.
B Službe B
Dobe:
Iščem točaja
ki naj mu bo glavna lastnost poštenost, ker bo Imel opravka z blagajno. Ponudbe na: Kajfež — Florjanska ulica 4. (b
Dekle
ki tma veselje do kuhinje, sprejme takoj hotel »Uellevue«.	(b
Gospodinjsko pomočnico
ki Ima veselje do kuho, sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 4148.
Perfektno
^ korespondentinjo
za Italijanski ln nomškl Jezik, Iščemo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Večletna praksa« št. 4131. (a
B Kupimo |
Rabljene gramofone
In plošče zopet kupuje l>o zvišanlh cenah tvrd-ka »Everest«, Prešernova ulica 44.	k
BOE
lisičje, dehurjeve, nošeno in nove, polhove kože v kakršnem koli stanju in vsevrstne kože divjačine, domačo zajčjo kože, us-njate kovčego ln aktovko stare In novo, čebelnl vosek, polhove čepice v dobrem stanju ter šotlno ln arovco kupujo trgovina ZDRAV1C. Ljubljana. Stari trg St. 30.	(k
Postrežnico
mlado, samsko, Iščem za ves dan s hrano v hiši. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4108.	(a
Iščem
kuhinjska pomočnice, kuharico, točajn, spretnega fanta za vsa dela. Ponudbo upravi »Slovcnca« pod »Takoj — Ljubljana« št. 41 SO.	(a
čreslo, jezice
In kostanjev les, vsako količino, kupuje usnjarna I, A V RI C. LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje št. 1
Kupim rjuhe
kapno, i,, 'ženski prstan. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Perilo« št. 4140.	(k
Globok otroški voziček
avto model, 7. roletno — kupim. Ponudbe v upravo »Slovnica« pod »Malo rabljen« St. 4130.	(k
Kupim
Služkinjo
za vsa hišna dela. ISčem. Plača dobra. Sv. Petra c. št 67.	(a
harmonij Lenarflčevega sistema, ki je v dobrem stanju, s B oktavami ter s premikajočo klaviaturo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 40S3.	(g
Lesni uradniki ali manipulanfii
ki niso zaposleni se vabijo, da se zglasijo ▼ svrho zaposlitve pri Sindikatu trgovcev t, Ljubljana, Gregorčičeva 27 ^Trgovski dom" — pritličje
event. lesom,
Pisarniško moč I » Šivalne stroje
zmožno tudi praktičnepa I vseh vrst kupimo, plača-dela v ateljeju sprejmem! mo dobro. Ponudite trKO-takoj. Fotograf Ko cm ur, i vini »Ogled«, Mestni trg Prešernova 9.	(blšt. 3 (vhod skozi vežo).
Dekle
kakršne koli starosti za
vsa kmečka dela sprejmem takoj. — Ljubljana, štepanjska cesta 22. (b
| Kroj. in šiviljske odpadke
kupim. Hrenova ulica 8.
Služkinjo
pošteno, krščansko, za splošna dela. sprejmem. Zanoškar Marija, Rožna dolina, cesta II, št. D b
Dekle
vajeno vseh hišnih del, pridno in pošteno, sprejmemo. Krušlč, Bezenško-va ulica 10.	b
Kuharico
samostojno, z znanjem vseh gospodinjskih del sprejme boljša družina treh odraslih oseb v dobro, stalno službo. Plača 350 lir. Nastop po dogovoru. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4230.
■ Službe |
™
Stare moške obleke
čevlje, perilo, pohištvo itd. stalno kupuje: Alojzija Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29.
Plinski avtomat
za kopalnico (Junker, Wailand ali Hermes) kupim. Tudi rabljen. ril dobro ohranjen. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Plinski avtomat« št. 4159. (1
jstcio:
Akademik
Išče kakršno koli zaposlitev čez počitnice. Ponudbo upravi »Slov.« pod »Zaposlitev« št. 4229. a
Mesto hišnika
aH oskrbnika sprejmem takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3940.
Gospodična
Izvežbana prodajalka tn zmožna tudi pisarniških del, poštena ln vestna, želi primerno zaposlitve za takoj ali mesec julij. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3953._(a
Abiturientka
s pprfektnlm znanjem Italijanščine Išče primerne zaposlitve (poldnevne ali pa za ves dan). Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« št. 4155.
Pozor!
Kupujem vse vrsto starih vreč ter šiviljsko ln krojaške odrezke. —- Grebene Alojz, Sv. Petra 33. Skladišče: Kolodvorska 7.
Brzoparilnik
kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Brzoparilnik« št. 4185.	(k
Plačamo zelo dobro
za staro biciklje, bleikelj gume, motorna kolesa ter gume za motorna kolesa. GASOGENO - MERKUR, Puharjeva 6.	(k
g uujgMta B
Vajenko
sprejme salon za damske klobuke. Stegnar Ivanka. Stritarjeva ulica 9. (v
prodaja Gospodarska zveza, Blelwelsova cesta 29.
Pege in lišaj
vam zanesljivo odstrani »ALBA« krema. Drogeri-ja KANC, Židovska ul. 1.
Drevesca
sadna ln okrasna vam morda hirajo, ne rodijo, zaostajajo v rasti? V vašo korist je, da se takoj posvetujete s strokovnjakom. Pooblaščeni agronom Ing. Prezclj, specialist za rastlinske bolezni (fltopatolog), LJubljana, VVoltova ulica 3.
SI aro žimo
kupimo, vsako količino.
"'lačamo najvišje dnevno cene. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Samo dobra kvaliteta 3771«.
Žganega apna
prodam večjo količino In prvovrstno žganega. Donava takoj. - Apnenlca Vodlan, Dohrcpolje, ali Franc Vodlan, Costova 8. LJubljana.	1
Hišna goba
njeno uničenje ln zaščita samo pri strokovnjaku: Pooblaščeni agronom Ing. 'rezelj — specialist za rastlinsko bolezni (fltopatolog), Ljubljana, VVoltova ulica 3.
Brezove metle
sonene grabijo ln vile, držaje za lopate Itd. dobite pri Gospodarski zvezi, Blel\velsova ccsta 29 ln Maistrova 10.	(1
Vajenko - modistko
pošteno, sprejme takoj salon »Stana«, šmartln-ska cesta 8.	(v
Šivilja
za kostume ln obleke gre na dom. Naslov v upravi »Slovenca« pod 4187.
Jtttjo:
1 ali 2-sobno stanovanje
aH prazno sobo s štedilnikom Išče 3-članska družina, kjer koli v notranjosti bloka. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3910.	(e
Zapestno uro
vredno 2400 lir dobi, kdor preskrbi dvo- trisobno stanovanje kjer koli znotraj bloka. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Mirno zatišje« št. 4100.
Vajenko
za trgovino s papirjem sprejmemo takoj. Pred pogoj za sprejem je, da izhaja iz poštene, krščanske družine ln Ima veselje do trgovine. Ponudbe s podatki o rojstvu in o šolanju ter naslovom poslati upravi »Slovenca« pod »Dobra računarka« št. 4085.	(v
Vajenca in vajenko
sprejmem takoj. Fotograf Koemur, Prešernova št. 9 alt Društvena 34.	(v
Vajenca
za kleparsko obrt sprejmem. Lavrlč Anton, Zaloška cesta 109.	(v
Frizersko vajenko
pošteno s primerno šolsko Izobrazbo, Išče salon Ojud Aleksander - Kon grešni trg B.	v
Stanovanje išče
starejša boljša dama, eno sobo s kuhinjo, kjer koli v Llubljanl, proti nagradi. Ponudbe pod »Mirna stranka* 4225 upravi. c
Premog ^
D R V A
I. POGAČNIK,
Ljubljana, Bohoričeva i. Tel. IL »0-6».
Ščurke
miši In podgane vam zanesljivo pokonča strup, ki ga dobite v drogerlji KANC, Židovska ulica 1.
Otroški voziček
krem barve in temnoslv, zaradi selitve prodam. -Zoreč, Marenčičeva ul. 3.
Pšenico
krompir ln ostale pridelke želite pridelati v obilni meri? Opažate zastoj v rasti, rastlino ve-nejo, številno škodljivce in rastlinske zajedavce? Posvetujte se I Pooblaščeni agronom ing. PrezelJ. specialist za rastlinske bolezni (fitopato-logl, Ljubljana, Wolfova ulica 3.
Otroško klavirsko
harmoniko za učenje, zelo lepo, prodam za
lironiatično harmoniko 80 basi za 1800 lir. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4133.	(1
Ugodna prilika!
Lepo usnjeno klubsko garnituro prodam. Dobra naložba dinarja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4093.	(š
Kosilni stroj
v dobrem stanju (IJerlng) naprodaj. Ponudbo upravi »Slovenca« pod 4071.
V deškem vzgajališču
Zaloška cesta 77, Mosto, se dobijo sadike od jedilne ln krmilne pese ter zelja, karfljole, rožnatega ohrovta, endlvijo Itd.
Za »samokuhalnik«
naj bo zanimajo gospodinjo, katere žele hraniti kurjavo ln čas. Preprosto hi poceni. Mizarstvo Kernjak, Tržaška c.
Usnjene izdelke
barvajte le s specialno
barvo, ki usnju ne škoduje. Efaks, Napoleonov trg.
Lep damski plašč
temnomoder, nov, zrlo dobro blago za visoko postavo ugodno prodani. Pojusnlla dajo: damski krojač Tavčar, Ilirska ul.
Prodam:
HIŠA, dvonadstropna za
Bežigradom. HIŠA, dvonadstropna v Šiški.
HIŠA, pritlična v bližini
pivovarne Union. HIŠA, ononadstropna v
šlškl.
IIIŠA, vlsokoprltllčna v
severnem delu. VILA s 1000 m' vrta v Šiški.
11IŠA, enonadstropna pri
Sv. Petru. Realitetna pisarna ZAJEC Andrej, Tavčarjeva ul. 10.
Naprodaj:
PARCELE: za Bežigradom, v Šiški, Rožni dolini, pri Sv. Petru, v vzhodnem delu in v bližini dramskega gledališča po 55, 100 lir Itd.
ZEMLJIŠČE za industrijo
Kolo - bicikelj
žensko in moško, kupim. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Takoj« št. 4178.
Več tricikljev
različno velikosti, nekaj rabljenih nekaj novih zelo ugodno naprodaj. Gasogeno-Merkur, Puharjeva S.
I
Razprodaja koles
več damsklh ln moških, odlične znamke zelo poceni naprodaj. Šuštaršlč, mehanična delavnica — Ulclwcisova cesta št. 13 (Figovee levo dvorišče).
Prodam tricikelj
tovarniško nov z novimi gumami, najnovejši mo-Realitetna Pisarna ZAJEČI^!!- ^f,1'^"1'10' Kolodvor-Andrej, Tavčarjeva ul. 10. hk'' "'"•' ^_
Ročni voziček
nov ugodno prodam. Ger-bec. Dolinska steza št. 4, nasproti lekarno v Spod. šlškl. (1
Posestvo
njiva, vrt vas s pridelki ne zadovoljuje? Vodstvo, nadzor ln vsi potrebni nasveti pri : Pooblaščeni agronom ing. Prezelj — Ljubljana, VVolfova ul. 3.
»Singer«
šivalni stroji, pogrezljlvt, malo rabljeni ugodno naprodaj. »Triglav«, Reslje-va cesta lfi.
Šivalni stroj
nov, ln pisalni stroj por-tabel In velikega, prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4171.
Košnja travnika
približno 2 ha v Rakovi Jelši naprodaj v gostilni »Soča«, Sv. Petra cesta v ponedeljek 21. junija od 11 <10 12.	(I
Prodam:
skoraj novi furnirani postelji z nočnimi omaricami. razna okna ln ža-luzljo, razno zaboje, dvo črni moški obleki prikladni za natakaric, otroški Igralni voziček, lu-ster, skoraj nov s B žarnicami za 1500 L. Ogled iz prijaznosti pri A. Ob-lat, Sv. Petra cesta 18.
Živo apno
prodaja Sadjarska znrtru ga, Rožna dolina c. XVI: St. 1.	d
Štiri stavbne parcele
po 680 m* v Dobrcpoljah poleg župne cerkve naprodaj. Ponudbe : Krneli isko društvo Dobrepo-lje.	(p
Hišo ali zemljišče
kupim kjer koli do 750-tlsoč lir. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Obrtnik« št. 4143.	(p
Parcelo
kupim za 150.000, event. več. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sem Interesent« št. 4144. (p
Travnik kupim
od H do 20.000 m1, kjer koli. Ponudbe na upravo "Slovenca« pod »Dobra krma« št. 4145.	(p
Visokopritlično hišo
2 trisobnima stanovanjema ter lepim vrtom, prodam v severnem delu za 230.000 lir. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Nova hiša« št. 4146.	(p
Hišo
dvonadstropno, 7 stanovanjsko, novo. v zapad-nem delu, prodam. Cena 975.000. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Krasna lega« št. 4147.	(p
Stavbno parcelo
v Idilični legi prodam za 34.000 lir. Ponudbo upr. »Slovenca« pod »Dolenjska cesta« št. 4191. (p
Parcele
od 400 m* dalje proda: •Globus«, Petrurcova 26.
Industrijske parcele
od B000 m" daljo prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sever« 4200. (p
Šivalni stroj
pogrezljlv, skoraj nov, šiva naprej ln nazaj, šte-pa, prodam. Pred škofijo št. 19, Viktor.	(1
Ročni voziček
šo v novem stanju ln rabljen tricikelj zelo poceni naprodaj, šuštaršlč, mehanična delavnica, Blcl-weisova cesta 13 (Flgo-c, levo dvorišče). (1
Prodam
dva kolesa Wanderer in Record, gramofon H is Ma-sters kabinet, ali zamenjam za Šivalni stroj ali motor. Gasilska ulica 15, Sluga.
Pohištvo
Modrece
patentne posteljne mreže otomane. moderne kauče in totelje nudi solidno in pn nizki cent
Rudolf Radovan
tapetnik Ljubljana. Mestni trg 19
Lipo moderno spalnico
novo, kupim. Ponudbe z opisom in ceno na upravo »Slovencaj pod »Kvaliteta. št. 4037. • <š
Kuhinjsko opremo
moderno prodam. Mizarstvo Kernjak, Tržaška c. št. 92.	(š
Kupim pohištvo
za dnevno sobo v lepem,
nemodernem slogu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dnevna soba« 4182.
Kuhinjsko opravo
novo, in žo rabljeno kro-denco, mizo ln dve nočni omarici, prodam. Mizar Lončarlč, Vodnikova 116, šiška.	(š
Motor 5 ks
nov, šo nerabljen, naprodaj. šimnto P„ Zeleznl-karjeva 6-1, Ljubljana 7.
šoferska šola
,„„i....mII„I,.,II,I.....I......HBI..............III......
I. GABERŠCEK
bivši komisar za šoferske izpite
Kolodvorska ulica 43
Izpit ee lahko polaga že z 18. letom.
Bencinski motor
5 do 6 ks, na vozičku, naprodaj. Jože žitnik, Hrast jo 8, p. Grosuplje. (f
Kupim motor
nov ali malo rabljen — znamke NSU, močan 350 ali 250 ccm. Satnotorčan Slavko. Sinja gorica 20, p. Vrhnika.	(f
350 ccm motorno kolo
najboljše znamke v dobrem stanju z.i S500 naprodaj. šuštaršlč, mehanična delavnica, Blelwel-sova cesta 13 (Flgovcc, levo dvorišče).
Filatelisti!
Ugoden nakup raznlb filatellstlčnlh novosti: znamk, fllaiellstlčne literature. katalogov. »JOL« albumov Itd., dobite pri fllatelljl .MLADINSKI'! ZALOŽBE, v Ljubljani. Stari trg št. 30._
B PfrlUPC 1
Furnir! - Mizarji pozor!
O tvor II sem skladišče raznega furnirja v Voš-njakovi ulici št. 7, dvorišče. Odprto dnevno od 9 do pol 12. Samsa Boris.
Vse denarne In trgovske posle
Izvršim altro ln loAao. Obrnite se na
RUDOLF ZORE
Uledallšlta ul. 12. 'lel. 38-10
1 ŽeniEfoe fj
Dekle s hišo
želi poročiti železničarja ali kaj podobnega od 38 do 50 let. Samo resne ponudbe upravi »Slovenca« pod »Skromna in mirna« st. 4095.	(ž
| Poizvedbe j
Ura 1935!
Zgubila sem zapestno uro na Poljanski cesti ozlr. na tramvaju do Evropo in po Tavčarjevi ulici do Okrožnega urada. Pošten najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi v upravi »Slovenca«.
Patentni damski dežnik
ki je bil pred časom pozabljen v trgovini, dobi stranka nazaj pri tvrdki Avg. Agnola, Blei\velsova cesta 10.
še popolnoma nov, prodam. Pellegrlno, - Kolodvorska ulica 8.
Dinamo 13 HP
Siemens Schuckert, za istosmernl tok, prodam. Cena zelo ugodna. Gero-vac. Kolodvorska ul. 8. umm
Dekle
vajeno poljskih dol. pridno in pošteno, sprejmem. Krušlč, Bezenškova 10.
Pri nekem samoupravnem zavodu v Ljubljani
se odda sluibeno mesto
Sef Knjigovodje in biloncisfa
V poštev pridejo samo moški.
Prosilec mora imeti primerno šolsko strokovno naobrazho in prakso ter mora biti vešč iiali'anskega jezika. Prošnje, katerim je treba piiložiti vsa potrebna dokazila (o rojstvu, prišlo nosti, o končnih študijah) je vložiti do 26. jun<ja t. I. na upravo lista pod značko ..Najboljši". 4121
Prodam
Vrtne stole
zložljive, gostilniške proda Trlliuč, Sodarska št. 2 nad Florjansko cerkvijo.
Letošnje seno
prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4209.
Bele usnjene čeveljčke
št. 31 prodam. Vprašati: Sv. Petra cesta 62.	1
Šivalni stroj
znamke »Pfaff«. dohro ohranjen, naprodaj. Naslov v upravi Slov. 4221.
2 kozi mlekarlcl z mladiči, 2 zajčja hleva s 3 predeli. Cesta v Mestni log št. 53.	(J
Izredno finega konja
ima naprodaj Mile Vra-nešič, Metlika. Informacije daje gostilna Kajfež. Florjanska ulica 4. (j
Rodovniško kravo
s prvo premijo, čistokrvno montafonko, pet let staro, prodani. Osolnik Anton, Muhaber p. Novo mesto.	(j
Dotični gospod,
ki je prevzel na Opekarski cesti majhno svetlorjavo pslco z belo liso na vratu, naj se oglasi zaradi znamke in ovralnilta na Sv. Petra cesti 55/1. (J
Šivalni stroj
pogrezljiv. dobro ohra-popolnoma novo, I "Jen, prodam. Ogled v - 1200 lir; ln1 nedeljo. Breg 2, 1. nadstropje, Mller.
Otroški globok vožiček
z novo gumo, popolnoma prenovljen prodamo za L 900.—. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).	(1
Gosje perje
puh ln perje, mešano — prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 4136.
škodljivce
podgane, ščurke, stenice, molje, grlnje, lesne črve, mravlje, ribice, kočičo, miši, voluharje, bramorje, uši, vrabce, vrano Itd. po-končujte! Sodobno, strokovno sestavljeni, praktično preizkušeni ing. Prezljevl preparati I številne pohvale tn priznanja! Pooblaščeni agronom ing. Prezelj. Ljubljana, VVolfova ulica 3.
Oddajo:
Opremljeno sobo
sončno oddam v centru eni, dvema ali trem boljšim osebam. —- Naslov v upravi »Slov.« pod 4192.
Prodam
klavir znamke A nt. Ma-seht ln gostilniški biljard, vse v dobrem stanju. Naslov v uprovl »Slovenca« pod št. 4137.	(1
Šivalni stroj
»Singer«, pogrezljlv, So ne rabljen, zarln.il model, prodam. Gasilska c. št. 10 šlška.	(1
Tri prazne sobe
lepo, zračne, na Ježlct, oddam; velik balkon ln krasen vrt. Prodam: pisalni stroj »Stoewer« In nekaj komadov vrtnih dežnikov. Naslov dobite v upravi »Slovenca« 4231.
Jttelo:
Skromno sobo
opremljeno ali tudi ne opremljeno, s separatnim vhodom Išče miren ger spod, kjer koli znotraj bloka. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Miren kotiček« št. 4047.
Preprosto opremljeno
ali prazno sobo Išče duhovnik. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Miren kraj« št. 4122.	(s
Sobico
s prostim vhodom Iščem za takoj. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Učitelj« št. 4116.	(s
Nekaj konj
bo naprodaj v sredo In četrtek v gostilni Cešno-var, Dolenjska cesta. j
Gospa poučuje
Italijanščino in nemščino po hitri in praktični me-.trdi. Ugodne ceno. Rimska ees»a 10'1, desno, (u
Mesečno 500 lir
nagrade in hrano (event. stanovanje) damo sposob nI gospodični ali gospo du čez počitnice proti ce lodnevni pomoči gimnazijcu pri učenju. Ponudbo na upravo »Slovcnca« pod »Poduk« št. 4203. (u
ljudska
PDsoiilniia v Jjuhljani
zadruga z neomejenim jamstvom _♦_ v lastni palači v Ljubljani, Miklošičeva c. 6
nasproti hotela Union
sprejema hranilne vloge v vsaki višini in jih najugodneje obrestuje, daje posojila na vknjižbo in proti poroštvu.
Posojilnica je bila ustanovljena 1.1895
PO VASI ŽELJI VAM IZDELA
KHIIGOVEZNKA
LJUDSKE TISKARNE
V LJUBLJANI
KOPITARJEVA 6/II
v svoji crtalmci razne poslovne knjige, ako niso že v zalogi. Istotako izvrši tndi
vsa druga knjigo-veška dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah. Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic, šolskih torbic in sličnih, pasov, denarnic, kovčkov is dragega usnjenega galanterij, blaga
Vam aadi te predmete vedno v lepili, okasnih 111 modemih oblikah vsaki čas.
CENE SO SKRAJNO NIZKE! POSLUŽITE SE JIH!
Pozor stavbeniki
tn
hišni posestniki!
Dobavljam, polagam In stružlm Btare parket e
Josip Hrlec
Kolodvorska 28. Ljubljana
I. FIGAR Vošnjakova ul. 12
Izdelovanje In popravila vsakovrstnih pil In rašpel
Stalna zaloga!
Umrl nam je dne 14. januarja 1943 v Fiume soprog, oče, brat, stric, svak, gospod.
Mihael Petrič
posestnik, Gtimnišče št. 11
Sv. maše zadušniee bodo brane pri Sv. Petru v Ljubljani v torek, 22. t. m. ob 8 in v Šmarju isti dan ob 8 zjutraj.
Fiume, Gtimnišče, Ljubljana, Dunaj, Beograd, 19. jun. 1943 Žalujoči družini Petrič — Zupančič
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
Izdajatelj: Inž. Joži Sodla
Urednik: Viktor Ceniii