45*
Ameriška Domovi ima

NO. 250
AmmcAN m mm N. y ,	m utuoiiA®« mm
‘ 11227
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING. DECEMBER 30, 1969
National and International Circalaikrn
SLOWEMiAN
stev. lxvii - vol. i.xvn
Hrušč vpliva na telo,
je vsestransko škodljiv
Zdravniki so dognali, da vpliva že na otroka v materinem telesu in mu pušča neljube posledice za kasnejše življenje.
BOSTON, Mass. — Tu so se zbrali v začetku tedna na tridnevni posvet Ameriške zveze za napredek znanosti strokovnjaki vseh vrst iz ZDA, Kanade, Avstralije, Argentine, Francije, Nemčije, Izraela, Rusije in od drugod. Dr. Bruce L. Welch iz Baltimorja, Md., je opozoril na škodljiv vpliv hrušča na človekovo telo in duha. Napovedal je, da bomo v naslednjem desetletju nemara posvetili temu vprašanju večjo pozornost.
Strokovnjaki za vpliv hrušča na človeka so prvič predložili in primerjali svoje skušnje in dognanja o tem' vprašanju. Zaključili so, da prekomeren hrušč škoduje človeku, četudi se ga “je navadil”. Važno ni niti to, ali hrušč sliši ali ne, škoduje mu še vedno. Vpliv hrušča so namreč opazovali na spečih osebah in na gluhcih.
Vse, kar je važno, je obseg hrušča in čestost, ko mu je človek izpostavljen. Mal šum utegne stisniti žile speče osebe, med tem ko buden človek lahko prenese večji hrušč brez posebnega učinka za določeno dobo, posebno če je predan svojemu poslu in hrušča ne opazi.
V povprečnem ameriškem domu je hrušča za nekako 40 de-ciblov. Težek tovornjak, ki pelje hitro mimo nas, povzroča hrušč do 90 deciblov, jet letalo še dosti več, prav tako rock-and-roll in jslična glasba. Ta dosega 120 de-čiblov.
Hrušč in hrup, ki so mu izpostavljene noseče matere, pusti posledice na njihovih otrocih. Dr. Sontag iz Zahodne Nemčije je dejal, da so raziskave dognale, da se pri takih otrocih rad kažeta kasneje strah in tesnoba. Človek se lahko zavaruje pred premočno svetlobo, pred premočnim hruščem nima naravne obrambe. Posledica tega je oslabitev sluha. S tem se človeško telo brani pred škodljivim vplivom na ostale dele telesa, kar pa mu uspeva le delno, kot dokazujejo že dosedanje preiskave.
Novi grobovi
Joseph Božic
Včeraj je v Chesterlandu, Ohio, umrl 76 let stari Joseph Bozich z 8451 Cranwood Drive, rojen v Selcah v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA pred 56 leti, mož Anne, roj. Trselic, oče Josepha, Franka L., Stephena J. in Ann Friedel, 5-krat stari oče, brat Elizabeth Strukel, Franceta, Janeza in pok. Lojzeta (zadnji trije v Slov.). Bil je član Društva Naprej št. 5 SN-PJ. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda jutri ob 9. dop., v cerkev sv. Anzehna ob 10., nato na All Souls pokopališče.
Rkstaarodna trgovina z zlatom m novo strjena
NEW YORK, N.Y. — Ker so cen za zlato na svobodnih trgih padle na raven $35 za unčo in so tako enake uradni ceni narodnih bank, je bilo treba promet z zlatom na novo urediti. Po novem se bodo narodne banke še zmeraj držale načela, da ne kupujejo zlata na svobodnih trgih. To nalogo bo vršil Mednarodni monetarni fond.
Kupoval bo zlato, kadar bi cena začela trajno padati pod $35 za unčo. Kadar bi bila višja, bi se ne pojavljal kot kupec. Narodne banke bi od njega lahko dobile zlato po uradni ceni, kolikor ga bo imel na zalogi. Svobodna cena zlata se bo torej vrtela okoli uradne. Nihče ne bo hitro kupoval zlata po višji ceni, kajti najbolj nerodni špeku-lantje so zadnja leta zgubili pri svojih špekulacijah do 20(J, ako so kupili zlato po najvišji borzni ceni $44.00 in ga držali do sedaj svojih rokah. Pod $35 zlato tudi ne bo padlo, ker bo Mednarodni fond plačeval zanj zmeraj uradno ceno za vsako količino, ki pride na trg.
-----o-----
Davčna uprava gleda v račune Črnih panterjev
WASHINGTON, D.C. — Zvezna davčna uprava je začela stikati po davčnih prijavah in za dohodki črnske skupine skrajnežev “Črni panter”. Dognati hoče, če ni skupina v kakem pogledu v svojih finančnih operacijah kršila zakonov.
Nixon ne mara Kongresa javno pretrdo prijemati
WASHINGTON, D.C. — Ko so nekateri republikanci omenili predsedniku R. M. Nixonu, da bo lahko Kongres zaradi njegove sorazmerne male delavnosti v letošnjem letu prijemal tekom volivne borbe kot Kongres, ki “ni storil nič”, jim je povedal, da iz tega ne bo nič.
Predsednik R. M. Nixon je to liko skušen, da se zaveda, da bo moral s Kongresom delati tudi po volitvah in da bodo v njem v glavnem le ostali tisti, ki so v njem sedaj. Prijemati jih pre ostro, bi pomenilo nakopavati si po nepotrebnem težave za bodoče.
CLOUDY
Oblačno z dežjem in snegom Najvišja temperatura okoli 32.
Poltiika prodajanja orožja se ne obnese
če države, ki orožje hočejo kupiti, ne dobe tega v eni, ga gredo iskat v drugo državo.
WASHINGTON, D.C. — V državnem tajništvu so strokovnjaki sestavili posebno poročilo, ki odgovarja na vprašanje, ali države, ki lahko izvažajo orožje, pa ga ne iz političnih razlogov, kaj dosežejo s tako politiko. Odgovor poročila je negativen in podkrepljen z vzgledi iz ameriške zunanje politike. Če ni prodajala orožja naša dežela, so ga pa kupci dobili v drugih državah. Zgodilo se je tudi, da je taka politika samo škodovala naši deželi. Tako skušnjo sta napravili tudi Francija in Sovjetska zveza.
Naša dežela je kaj rada odbila predloge za prodajo orožja državam Latinske Amerike. Kdor ga ni dobil pri nas, ga je kaj hitro lahko kupil v Evropi. L. 1967 smo napravili isto skušnjo z Grčijo. Nismo hoteli prodati orožja novi grški vojaški diktaturi, ki ga je potem hitro kupila v Evropi. Ko sta se 1. 1965 Pakistan in Indija spustili v vojskovanje, smo jima ustavili prodajo orožja. Pakistan ga je potem hitro kupil od Sovjetske zveze in Kitajske, Indija si je pomagala z lastno proizvodnjo in z dobavami iz ZSSR.
Leta 1946-1947 smo odklonili prodajo orožja Čangkfijšku, da bi ga pripravili, da prizna teorijo dveh kitajskih držav, Čang-kajšek se ni uklonil. Prav isto presenečenje so doživeli v Moskvi pri tovarišu Man 1. 1960. Mao je dobil pogoje za nakup, ostal je brez orožja, zato se je pa tem bolj znašal nad Moskvo. Podobne neuspehe je dočakala Sovjetska zveza z Gano, Albanijo, Indonezijo, Irakom in Jugoslavijo. Več sreče niso imeli tudi Združeni narodi, ki so hoteli preprečiti prodajo orožja Južni Afriki.
Taka politika ima samo takrat uspeh, ako ima država, ki bi lahko prodajala orožje, pa ga ne, monopol v proizvodnji. Zato se naša dežela ne more načelno odločiti ne za eno ne za drugo politiko. Mora vsak slučaj pretehtati posebej.
Ko se jeze na Izrael,
pripravljajo v Parizu dob ve orožja Libiji!
PARIZ, Fr. — Uradno se še vedno jeze in raziskujejo, kako je bilo mogoče petim bojnim čolnom, zgrajenim za Izrael, pa nato prodanim nazaj ladjedelnici, zapustiti Cherbourg in odpluti proti Izraelu, kamor bodo predvidoma pripluli danes, med tem pa vneto pripravljajo 200 tankov in 50 Mirage lovskih letal, ki jih hočejo prodati Libiji.
Libija je imela pogodbo o dobavi orožja in obrambnih naprav z Veliko Britanijo. Nova vlada ni tega dogovora hotela izpolnjevati, ker jj ni bil po volji. Tako se je pogodila s Francijo o dobavi 200 tankov in 50 Mirage bojnih letal.
Dobava tolikšne količine težkega orožja Libiji, ki ga nima za kaj rabiti, posebno ne sedaj, ko je v prijateljskih odnosih z E-giptom, bi brez dvoma vzbudila hudo razburjanje in pritožbe v Izraelu in seveda pri vseh njegovih prijateljih. Sedaj, ko je Izrael prišel po nekaj nenavadni poti do petih bojnih čolnov, računajo v Parizu, da ne bo v Izraelu toliko grmenja zaradi dobav tankov in letal Libiji.
Boje se, da bo zmanjkalo
v morjih rib
NEW YORK, N.Y. — Poraba rib se je v zadnjih 20 letih potrojila. Strokovnjaki opozarjajo, da bo rib v svetovnih morjih začelo zmanjkovati, če se bo poraba v naslednjih 20 Iptih podvojila, kot računajo, da se bo.
Znak, da svarilo ni brez osnove, je v izginjanju obsežnih vlakov slanikov v Severnem morju. Lov na te je začel pešati, peša pa seveda tudi industrija konzerviranja.
Zanimivo je, da poraba rib tudi v ZDA narašča, ukinitev posta za katolike ob petkih je imela le začasen vpliv in v glavnem le na prodajo svežih rib. Lani smo v ZDA pojedli raznih vrst rib v skupni vrednosti 1 bilijona dolarjev.
Vsak dan 1GQ,000 sodov
GULFPORT, Miss. — V državi Mississippi pridobe iz zemlje vsak dan 100,000 sodov olja. Vse to olje prihaja iz sorazmerno majhnih vrelcev, skupno 106 v 29 okrajih države.
AZIJSKA INFLUENCA SE JE RAZŠIRILA PO EVROPI
Milijoni Evropejcev kihajo in kašljajo pod napadom influence, več tisoč pa jih je že tudi umrlo. — V Jugoslaviji je influenca, ki jo imenujejo v Evropi na splošno “hon-konška vrsta virusa A2”, zgrabila okoli 4 milijone ljudi. Od tega jih je nad tisoč umrlo.
LONDON, Vel. Brit. — Azijska influenca ali gripa, kakor jo nazivajo v Evropi, se je lotila milijonov ljudi po vsej Evropi. Več tisoč jih je na njej že tudi umrlo. V Franciji in Italiji, kjer je najprej dobila epidemično o-bliko, je začela azijska influenca nekaj malega popuščati, med tem ko postaja v Veliki Britaniji in v Skandinaviji hujša in se še dalje širi. V Britaniji je včeraj ostalo od dela preko milijon ljudi.
V	Oslu, glavnem mestu Norveške, je pognala v posteljo tudi samega kralja Olafa V. V Italiji naj bi na influenci umrlo doslej okoli 5000 ljudi. Ko je bila tam na višku, je bilo bolnih pred Božičem na njej okoli 15 milijonov ljudi.
V	Jugoslaviji je po uradnih oodatkih bilo bolnih v decembru na gripi okoli 4 milijone ljudi, preko 1000 jih je zaradi nje in od nje povzročenih zapletov umrlo. Posebno prizadeti so bili deli Bosne in predeli dalje na jug.
V	Veliki Britaniji je prvi val oboljenj že prešel, ko se je nenadno pojavil drugi. Preko konca tedna so bile vse bolnice v Londonu polne na gripi bolnih. Oboljenja so težja in doslej
Hess se je srečal z družino po 28 letih
BERLIN, Nem. — L. 1941 je zbežal vodilni Hitlerjev sodelavec Rudolf Hess na Angleško. Njegov takratni pobeg je bil prava uganka in je deloma še danes. Hess se je pa vrnil iz Anglije v Nemčijo direktno v zapore v Nuernbergu, kjer je bil tudi obsojen na dosmrtno ječo.
Že takrat je rekel, da se noče srečati s svojo družino, dokler bo v ječi. Besedo je držal. Je zadnji jetnik v ječi Spandau, je pa sedaj zbolel in so ga premestili v angleško vojaško bolnico v Berlinu. Tja sta ga sedaj po 28 letih prišla obiskat njegova žena Ilza in sin Ruediger.
je v Veliki Britaniji umrlo za grupo najmanj 360 oseb.
V Avstriji naj bi dosegla influenca višek okoli Božiča, ko je bilo samo na Dunaju na njej bolnih preko 100,000 oseb in jih je 5 umrlo. Veliko število na gripi bolnih je tudi v Nemčiji. V Berlinu niso imeli v zadnjih 10 letih nikdar toliko bolnikov. Bolnice sprejemajo le tiste, ki jim je potrebna nujna pomoč.
Pomanjkanja postelj zaradi na influenci bolnih se je pojavilo v industrijskem Porurju in v Hamburgu. Najbolj je v Zahodni Nemčiji prizadeti južni del, kjer je bolnih na influenci okoli 20'<' vsega prebivalstva.
Podpredsednik Agnew razlaga ameriško zunanjo politiko
WASHINGTON, D.C. — P o d p r edsednik ZDA Spiro Agnew se je sporazumno s predsednikom ZDA R. M. Ni-xonom podal na politično potovanje v južno Azijo in Avstralijo. Namen potovanja je prodajanje sedanje Nixonove zunanje politike, ki bi nam morala biti dobro znana iz dosedanjih Nixonovih izjav, pa nam navadno ni. Nixon je namreč svoje poglede na našo zunanjo politiko razlagal ob več kot eni priliki, le redki so pa bili komentarji, ki so povezali vse Nixonove izjave v pregledno celoto. To pomanjkljivost je sedaj najbrže nehote popravil podpredsednik Agnew. Pot, ki jo bo opravil, je dolga, menda kar 23,000 milj, postaje so pa redke, saj jih bo le 10. Že do prve postaje je bilo potovanje dolgo, saj se je vleklo od Kalifornije do Filipinov. P o d p r edsednika spremlja 10 časnikarjev in ti so porabili priložnost, da so ga pregovorili za tiskovno konferenco, ki mu na njej ni
bilo treba gledati na uro in premišljevati, kaj vse ga še čaka do večera.
Agnew se je torej lahko pogovarjal s časnikarji počasi in mirno. Zato je lahko pregledno razvil vse osnovne misli sedanjega repu blikanskega režima, ki se tičejo zunanje politike.
Agnew je najprvo omenil, da Nixon ne bo vetiral zakona o podpiranju tujine, ako bo v besedilo vključena postavka $54.6 milijonov za modeme jet lovce za Čangkaj-ška. Ta pripomba je važna radi tega, ker ta zakon še ni šel skozi celoten kongresni postopek. Bo prišel na vrsto ponovno po 19. januarju in ga bo Kongres izglasoval šele proti koncu januarja. Podpredsednikova izjava bo torej pomirila Čangkajška, čeprav mu ne more zagotoviti teh letal, ki naj bi modernizirala njegove letalske sile.
Agnew je dalje povedal, da bo Nixon najbrže razširil “Ni-xonovo” doktrino glede naših
obrambnih obvez z vzhodne Azije na ves svet. Nixon je svojo doktrino razvil prvič julija v govoru na otoku Guam. Bistvo njegove doktrine je v tem, da bo naša dežela samo prispevala k narodnim obrambam posameznih držav, ako bodo te države najprej e same poskrbele za učinkovitost lastnih oboroženih sil. To se pravi, da Amerika ne bo načelno šla v nobene obveze do Južnega Vietnama.
Nixon je dalje naročil Ag-newu, naj pove Čangkajšku, da Amerika ne bo zanemarila svojih obvez do Formoze, ako pride do pogajanj z rdečo Kitajsko. Usoda zneska $54.6 milijonov za jet letala ne bo vplivala na naše obveze do Formoze.
Ko se je Agnew ponovno vrnil na “Nixonovo doktrino”, jo je razložil takole: 1. Amerika bo doslovno izpolnjevala vse sklenjene pogodbe. 2. A-merika bo dala nuklearno o-rožje na razpolago, kadar bi katerakoli velesila ogrožala a-zijske države, 3. Amerika bo
na vse načine pospeševala gospodarski napredek malih a-zijskih držav in zagovarjala sistem pokrajinskih gospodarskih skupnosti.
Končno je Agnew še dodal, da imata poleg Južnega Vietnama še Laos in Tajska na svojem ozemlju domače upornike pod komunističnim vodstvom. Tajska dobro obravnava problem domačega upora in se ni obrnila na Ameriko za pomoč v obliki, ki jo uživa Južni Vietnam.
Podpredsednikova izjava je važna zato, ker se vidi iz nje, da nima naša dežela z nobeno azijsko državo takih obvez, kot jih ima do Južnega Vietnama. Važna je tudi njegova izjava, da se Tajska sama bori proti domačim gverilcem in ne zahteva od Amerike nobene operativne vojaške pomoči. Zvezna vlada je to že večkrat poudarila, toda javnost ji tega ni zmeraj verjela. Podpredsednikovi izjavi bo že morala pripisati večjo resničnost.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Pred sednik Nixon bo danes podpisal zakonski predlog o davčni reformi in tudi zakonski predlog o varnosti v premogovnikih, četudi je pred prazniki grozil, da ho obema podpis odklonil.
JERUZALEM, Izr. — Predsednica vlade Golda Meir je v govoru pred parlamentom pozvala Izraelce, naj se pripravijo na dolgo borbo z arabskimi sosedi za varnost
in obstoj svoje domovine. Opozorila jih je tudi na razširjajoče se nesoglasje Izraela in ZDA.
NEW YORK, N.Y. — Metropolitan opera je sinoči prvič nastopila v tej sezoni. Trimesečno zamudo so povzročili spori med vodstvom in unijo članov orkestra, pa tudi težave med upravo in samimi pevci in pevkami. Podali so “Aido”, eno najpriljubljenejših oper v zgodovini Metropolitan. Dvorana je bila kljub slabemu vremenu polna, občinstvo navdušeno.
MOSKVA, ZSSR. — Zastopnik zunanjega ministrstva Leonid Zamjatin je dejal časnikarjem, da se bo V. Kuznecov “v nekaj dneh” vrnil v Peiping nadaljevat razgovore s Kitajci o urad it vi mejnega spora med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Razgovori so se začeli v oktobru, pa so bili 14. decembra prekinjeni. O uspehu razgovorov ni hotel Zamjatin reči nič drugega, kot to, da v Moskvi upajo “v njihov uspeh”.
SAIGON, J. Viet. — Danes so rdeči začeli svoje 3-dnevno novoletno premirje, ki pa ga zavezniki ne upoštevajo. Ti se bodo držali le 24-urnega premirja, ki so ga sami objavili. Trajalo bo od C. zvečer 31. decembra in se bo končalo ob 6. zvečer 1. januarja 1970.
Iz Clevelanda in okolice
Urad zaprt—
Urad Ameriške Domovine bo jutri, 31. decembra, od opoldne dalje in na Novega leta, 1. januarja 1970, ves dan zaprt. Osemdeset let—
Rojak Anton Novak, 19600 Lake Shore Blvd. bo 1. januarja 1970 dopolnil 80 let. Čestitamo in mu želimo vse dobro!
K molitvi —
Članstvo Marijine legije pri Mariji Vnebovzeti je vabljeno nocoj ob sedmih v Žele tov pogrebni zavod k molitvi za pok. članico Josephino Kozel.
Članice Podr. št. 41 SŽZ so vabljene danes popoldne ob dveh v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. članico Josephino Kozel. Zadušnica—
V četrtek ob 9.15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Louisa n pok. Helen Bavec v spomin 17. obletnice smrti.
Kdo je izgubil ključ—
Na E. 55 St. je bil najden ključ. Kdor ga je izgubil, naj kliče 432-1054.
Zadušnica—
Jutri ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Jožeta Lekana st. ob 1. obletnici njegove smrti.
Nov odbor—
Klub slov. upokojencev za Newburgh ima za 1. 1970 sledeči odbor: predsed. Anton Perušek, podpredsed. John Fabjančič, taj. Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, O. 44131. tel. 524-7724, zapis. Jennie Pugely, nadzor. Anton Režin, Anton Gorenc in Mary Shamrov, za-stop, za Federacijo A. Perušek, A. Stokar, A. Režin, Anton Gorenc in Mary Shamrov. Seje so vsako 4. sredo v mesecu ob aveh popoldne v naslednjih SND: januarja, aprila, julija in oktobra na Maple Hts., februarja, maja, avgusta in novembra na E. 80 St., marca, junija, septembra in decembra pa na Prince Avenue.
Požar na E. 55 St.—
Včeraj popoldne malo po četrti uri je nastal požar v zapuščenem poslopju na 1532 E. 55 St. Gasilci so mnenja, da so ogenj podtaknili kaki zlobni uničevalci.
Božični prazniki sezona za proletarski tarizem
DUNAJ, Avstr. — V Avstriji so imeli pretekli teden toliko prometa na cestah in železnicah kot sredi največje poletne sezone. Bili so to svojevrstni turisti: delavci, ki so šli za par tednov domov za praznike. Večina je bila skromno napravljena, tudi prtljaga ni bila moderna, toda bilo jo je dosti. Drugi so zopet drveli proti jugu na novih avto-
Poravnajte naročnino! Datum poteka naročnine je nad Vašim imenom na naslovu!
Mogočni pritoki
Najmanj 10 pritokov reke A-mazonke je daljših in bolj vod-latih kot je reka Ren v zahodni Uvropi.
agsarnr:-----------------------^
mobilih. vračali se bodo brez njih, ker jih bodo med prazniki doma prodali, ako jih niso že or e j e.
Največ je potovalo delavcev v Jugoslavijo, Grčijo, Turčijo, Italijo, Španijo, Alžirijo in Portugalsko. Nič jih ni ustavilo, ne mrež ne sneg ne influenca ne italijanski štrajki ne prenapolnjeni vlaki. Kako močno so tovarne v Zahodni Nemčiji odvisne od priseljenih delavcev, se vidi po tem, da je marsikatera tovorna morala omejiti proizvodnjo za praznične dneve. Prazniki so pokazali, da v Evropi še ni konjimktura začela pojemati.
Ameriška Domovina
/%/vit MK'/i nj—iioivii
6117 St. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec _NAROČNlNAi
It Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S mesec«
Za Kanado in dežele Izven Združenih držav:
(18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION BATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
^	$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months
Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
. 83	No. 250_f ues~day,^)ec. 30,^196^
Stanje ameriškega gospodarstva
Kar mimogrede je prišla sezona za premišljevanje, kako se je obneslo ameriško gospodarnje v letošnjem letu, kako se obnaša pred novim letom in kakšno naj bo prihodnje leto. Opisi gospodarskega življenja v 1. 1969 se bodo vrstili na tekočem traku tja do srede februarja, takrat bo tudi končana doba prerokovanja, kaj nas čaka. Tiste dni bo namreč predsednik Nixon poslal Kongresu poslanico o stanju unije, poročilo o gospodarsksm stanju in za nameček še proračun. Mimogrede povedano: pravijo, da bo proračun verjetno večji od $200 bilijonov in ne manjši. To bo zelo hladna prha za vse davkoplačevalce, pa tudi za vse tiste, ki si služijo kruh v konjunkturnih gospodarskih strokah.
Na napredek našega gospodarstva v 1. 1969 se ne bi mogli pritožiti. Vse gospodarske panoge so dobro napredovale, vse so dobro služile, povsod je bilo dela ne ravno zmeraj na pretek, pa vendarle dosti, pri čemur so prejemki rast-li, čeprav ne zmeraj tako hitro kot draginja.
Najbolje se je seveda odrezala proizvodnja, toda ne vsa naenkrat in ne zmeraj povsod. Proizvodnja je napredovala tudi po količinah in ne samo po vrednosti. Po količinah jo lahko ocenimo, ne pa po vrednosti, kajti kupna moč našega dolarja je celo leto lezla navzdol. Naj si kdo naračuna take ali take dolarske zneske, ki jih je zaslužil, prigospodaril ali privarčeval, njegovi dolarji so sedaj 4-6% manj vredni, kot so bili v začetku leta. Če jih pa meri po cenah, ki jih je moral tekom leta plačevati za svojo osebno ali družinsko potrošnjo, je pa padec dolarjeve kupne moči še veliko večji. Izredno močno so se namreč podražili o-snovni predmeti naše porabe, posebno prehrana.
Vrhunec je letošnja konjunktura doživela sredi poletja, od takrat naprej so se pa že začele kazalRluknje, ki sicer ne pomenijo nobene krize, namigujejo pa na možnost zastoja v napredku. Napredek bo, toda manjši od tistega, ki smo bili nanj navajeni celih 8 let. Povprečen Ameri-kanec vse to čuti le slučajno. Kdor je na primer zaposlen v avtomobilski industriji, že sliši glasove, da dela ne bo toliko, kot ga je bilo. ker so tovarne začele omejevati proizvodnjo. Kdor je srečen lastnik te ali one delnice, nič kaj iad ne sliši besedo borza. Tam namreč tečaji za delnice stalno padajo in so v povprečju tako daleč padli, da so dosegli raven iz 1. 1966-1967. Sicer pa radi tega ni treba obupati. Delnice zmeraj padajo proti novemu letu, to je redna prikazen v vsakem letu in ima tudi razlago, ki drži: banke, fondi in zavarovalnice gledajo, da so proti koncu leta njihove zaloge na delnicah manj vredne. Čim manj so vredne, tem več dobička izgine z nizkimi cenami in tem manj je treba plačati davkov. Ko se bliža novo leto, pa cene začno zopet rasti. Tako je tudi letos, ako ne pride zadnji trenutek kaj posebnega vmes. Sicer so pa bile cene za delnice že par let pretirano visoke. Kdor je vložil denar vanje, mu je to vlaganje dajalo od leta do leta manj dohodkov.
Kaj bo škodovalo konjunkturi v 1. 1970? Visoke cene! Cene so namreč zadnja leta rastle hitreje kot povprečni dohodki. Tudi z večjimi plačami ni bilo zmeraj lahko varovati dosedanjo življenjsko raven. Letos je bilo to še posebno težko. Zato so si potrošniki pomagali s tem, da so kupovali blago slabše kakovosti. Tako so na videz nekaj “prihra-'lili’* pri izdatkih za hrano, obleko, perilo, obutev itd. Vsi niso bili tako srečni. Smo že na tem, da četrtina Amerikan-cev ne more več živeti tako dobro, kot je pred par leti. Med nje spada okoli 2S milijonov upokojencev in okoli 10 milijonov, ki se jim eodi še slabše. Nimajo nobenega stalnega vira dohodkov, ker so brez pokojnine. Aka mora četrtina Amerikancev omejevati nakupe, se to mora poznati v gospodarskem prometu. Trgovine omejujejo zaloge, tovarne dobivajo manj naročil, omejujejo proizvodnjo. To se že dogaja tupatam od avgusta naprej, le tega vsi ne opazijo.
Če peša osebna potrošnja, ni večja tudi tako imenovana kapitalna. To so investicije v nove hiše, nove tovarne, nove stroje, nove rudnike itd. Nove hiše so na primer postale tako drage, da si jih marsikdo ne more več privoščiti. Stavbna podjetja niso radi tega prav nič veselo razpoložena.
Podražila so sc tudi posojila, zanje je treba plačevati zmeraj večjo obrestno mero. To draži blago, ki ga kupujemo na obroke, le redki so pa kupci, ki to opazijo. Vse to nas navaja na misel, da nekdanji dobri časi ne morejo trajati večno. To vedo rudi delavske unije. Preje je bilo vsako leto veliko bahanja, koliko bodo unije dosegle pri mezdnih pogajanjih. Letos o takih baharijah slišimo le malo. Marsikatera unija bo srečna, ako ohrani pri pogajanjih vse, kar že ima.
Ali se moramo pripraviti na pesimizem? Mislimo, da čas za kaj takega še ni nastopil. Kar je končano, je doba pregrete konjunkture, ko je vsakdo kupoval in nič spraševal za cene. Ta doba je za nami. Smo prešli v dobo zmerne
konjunkture, ko nas čevelj ne žuli resno, pa se bojimo, da j Mojzesom je sv. Peter; prav v noo kr» V +»i /-!/-.K; k^	^„ enaki razdalji, pod Elijem sta sv.
nas bo. V tej dobi bo brezposelnost počasi nihala navzgor, ne bo pa postala nekaj, kar bi nas moralo močno skrbeti. Tudi proizvodnja ne bo več tako samozavestno silila v o-spredje gospodarskega življenja. Konsum se bo močno u-miril, ne bo pa hitro padal na celi črti.
Če bi 1. 1970 ostalo pri tem, bi bilo kar dobro. Zgodi se pa lahko, da zagazimo v zastoj, ko bo v gospodarskem življenju zavladala taka tišina, da se je bomo ustrašili, ker nismo več navajeni nanjo. Gospodarski preroki resno računajo s takim zastojem v gospodarskem napredku, ne prerokujejo mu pa dolge dobe. Morda bo gospodarskega zastoja konec že proti koncu 1970. Če bo to res, bi bili lahko kar zadovoljni.
Z eno nevarnostjo ne računamo, je pa velika. Federacija se bori za stabilno vrednost dolarja in vživa pri tem podporo vse dežele. Ni to prijeten posel, ker nalaga bremena vsakemu Amerikancu na svoj način. „Če nastopi zastoj, bodo bremena za stablizacijo postala večja in občutnejša. Takrat se bo začela nezadovoljnost, ki bo silila administracijo v inflacijo. Saj se z inflacijo dajo olajšati na neopazen način vse mogoče gospodarske in socialne bolečine.
Zato je konec boja za stabilen dolar tisto, kar nas najbolj skrbi v prihodnjem letu. Že dosedanja inflacija je namreč pognala cene v tako hiter tek navzgor, da ga naši dohodki komaj dohajajo. Kaj pa, ako ga L 1970 ne bodo mogli dohajati?
BESEDA IZ NARODA
■P ■	■ ■	■	v w
Fishmgerja posassena v Ghšcap
CHICAGO, 111. — Ob priliki letošnjega Festivala Slovenskega dneva v našem mestu sta prejela Slovensko odlikovanje (Slovenian Award) poznana slovenska kulturna delavca g. Alfred Fishinger in njegova soproga ga. Metoda. V lokalnem ameriškem časopisju je bilo objavljenih več člankov o zaslugah odlikovancev in je potrebno, da se o tem zabeleži tudi v slovenskih listih.
G. Fred Orehek, sourednik či-kaškega dnevnika Chicago Today, in dr. Ludvik Leskovar, direktor slov. radijskih oddaj, sta poudarjala mnoge narodno-kul-turne zasluge odlikovancev in dejstvo, da je bilo odlikovanje podeljeno prvič v 19-letni zgodovini Radio kluba zakonskemu paru, ker sta oba vsak na svojem področju mnogo doprinesla pri uveljavljanju slovenstva v Chicagu. G. Alfred Fishinger je pevovodja zborov pri Sv. Štefanu in se mnogo trudi, da nadaljuje delo g. p. Vendelina za obstoj slovenskega cerkvenega in narodnega petja tako med odraslimi kakor tudi med mladino. Posebno je tudi njegova zasluga, da vsako leto nauči otroke sve-toštefanske farne šole slovenskega petja za javni vse-mladin-ski nastop vseh šol naselbine, tako javnih kakor privatnih. Ob tej priliki dobi slovenska pesem vedno lepo priznanje celotne naselbine Osrčja Chicaga (Heart of Chicago). To delo ni lahko, saj je med šolarji tudi več učencev, ki niso slovenskega pokole-nja.
Ga. Metoda že več let vodi z uspehom slovenske božične predstave ter okrasi slovensko božično drevo v Muzeju znanosti in industrije. Prav tako vodi slovensko skupino pri narodnostnem sejmu ali Folk Fair v Navy Pier v okrilju čikaškega mesta. S temi prireditvami mnogo truda in dela, toda so
Jakob in sv. Janez. Divno!
Tu se je vršil ta lepi, znameniti dogodek, ki se ga vidi v baziliki in ga popisujejo evangelisti. Sv. Matej piše: “Po šestih dneh je vzel Jezus s seboj Petra, Jakoba in 'njegovega brata
J. J. Regerčan:
Poželjivost zapeljuje
SEDANJI ČASI nas vse vodijo v neko megleno bodočnost. Vzemi to kdo, kakor komu drago. Zanikati se pa ne da, da se v gospodarskih in drugih politikah med nami v Ameriki in dru-
. j god pa svetu kuha nekaj, o če-Janeza, jih peljal posebej na vl" mer velika večina javnosti malo soko goro in se pred njimi spre-	kaj ge kuha> Cutila in
menil, obraz se mu je zasveti '(razumeia	občutno, kadar
kot son|;e in njegova oblačila so , bližajoči čas začel stresati postala bela kot luč. In glej, Pr^_.pred njo iz kotlov juho, ki se kazala sta se jim Mojzes in Eli- kuha za njo ja in sta govorila z njimi. Ogla-1 Svaril javnost dosti ne poslu_ sil pa se je Peter in rekel Jezu- ga	y preteklosti, pa zgle-
su: Gospod, dobro je, da smo tu- ^ da	sedaj ne Spomi-
kaj; ako hočeš, naredim tukaj njam se ]et p0 prvi svetovni voj-tri šotore, tebi enega, Mojzesu nj Gospodarske krize so nasta-enega in Eliju enega. Ko je še jaje pQ evropS^ib deželah. Pri govoril, glej, jih je obsenčil 0‘ nas v ZDA So se že začele čutiti blak in glej, glas iz oblaka je re- predsednikovanjem Coolid-kel: To je moj ljubljeni Sin, nad a, koy jn ostro p0,d Hoo-katerim imam veselje, njega P°'|Verjem) dokler se ni vse sesulo slušajte. Ko so učenci to slišali' 1932 in deloma 2933. Tisti, so padli na obraz in se silno bali. k- gmo takrat vozili skozi tista Jezus pa je pristopil, se jih do- ^ imeji ]caj opraviti z last-taknil in rekel: Vstanite in ne njm aji drugim gospodarstvom, bojte se! Ko so pa oči Povzdig_ smo vsi ve£ ati manj zelo ostro nili, niso videli nikogar razen 0ibču1;ili tisto krizo_
Želimo jima še mnogo uspehov ter iskrene čestitke.
Prireditev Slovenskega dneva je proslavila 51-letnico narodnega praznika 29. oktobra in ustanovitve prve vlade Slovenije leta 1918 ter proslavo 19-letnice slovenskih oddaj na radiju v Chicagu. Na festivalu so izredno uspešno nastopili pevci Korotana pod vodstvom inž. Franče-ka Gorenška. Velja jim zahvala za njihov trud in požrtvovalnost, da so nam pripravili izredni kulturni užitek. Oba navzoča kongresnika sta petje visoko pohvalila, enako navzoči apelacijski sodnik države Illinois, ki je poljskega porekla. Stavil jih je za vzgled drugim skupinam, ker se zdi, da tovrstno delovanje usihava.
Fetival Slovenskega dneva se bo vršil prihodnje leto v soboto, 24. oktobra, na kar že sedaj opozarjamo javnost.
Dr. Ludvik Leskovar
Treljeredmiška pobožnost
CLEVELAND,10. — Vsi slovenski udje in udinje Tretjega reda sv. Frančiška so povabljeni, naj pridejo v nedeljo, 11. januarja 1970, ob dveh popoldne na svojo redno mesečno pobožnost v cerkev sv. Lovrenca v Newburghu; udeleže pa naj se prav tako sestanka, ki bo po pobožnosti!
Frančiška Petrič, taj.
Jezusa samega. Ko so šli z gore, jim je Jezus zapovedal:	Niko-
mur ne pripovedujte o tem, kar ste videli, dokler Sin človekov od mrtvih ne vstane!”
Tako poroča o tem dogodku evangelij in tukaj sem se 1. 1953 srečal s p. Ivanom Frankovičem. Ko je slišal, da govorim z dr. Koenom v srbohrvaščini in sta se že poznala, me predstavi patru Frankoviču, me ta vpraša: Slovenec ste? Iz Amerike? Bog vas sprejmi, dragi brat v Kristusu in po jeziku! Že devet let sem na Taboru, pa dosedaj še nisem tu srečal ni enega Hrvata ali Slovenca. Vi ste pa prišli na Tabor. Bog vas sprejmi in vas blagoslovi za pot, ki ste jo napravili tu sem. Vidno ginjen mi stiska roko, potem pa pravi:	Jaz
naše Hrvate tako vabim, naj bi
Omenim naj v tej črtici, ki jo tu objavljam, slučaj, ki je zadel tiste čase eno družino. S pokojnim Johnom Priselom, bivšim groceristom in pozneje realitet-nim posredovalcem in prodajalcem v Clevelandu, sva obiskala naše rojake za družinske spiske za N. S. leta 1938. Žalosten slučaj, ki se ga večkrat spominjam.
Prišla sva k družini zdaj že več let pokojnega Andreja Ježek Moj spremljevalec John Prišel mi je že preje omenil, kako “kislo srečo” je imel Ježel pri svojih načrtih in upanjih na gospodarsko srečo. Pri obisku sem zvedel še več in ostalo mi je v spominu.
Takole mi je bilo povedano:
Neki M. Stevenson, prodajalec zemljišč in posestev na vzhodni strani mesta Cleveland,
vendar kdaj prišli v to sveto je pregovord ^ndreja je-e2aj da zemljo, pa jih ni. Povsod drugod je kUpii šestsobno hišo za $7,500. gredo, tudi po Rimu, le sem jih j^0jak je£e2 je imei $4;000 goto-ni. Bogu hvala, da ste vi prišli, j vjne; ostalo mu je prodajalec Tako me je pozdravljal dobii pUStji na prvi vknjižbi za dobo
p. Frankovič in se mi zahvaljeval, da sem prišel na Tabor, potem pa mi začel razkazovati svetišče, me vodil iz enega kraja v drugega ter razlagal znamenitosti tega kraja. Ko mi je dr. Koen
pet let.
Ježelova družina se je preselila v kupljeni dom in zadovoljno živela v njem nad osem let. Ježel je bil po poklicu tesar, imel stalno delo in dobro zaslužil. V
Jože Grdina:
Po stopinjah Gospodovih
pričel nekaj razlagati ter pripej-1 žtirih letih je odplačal doig. V vedovati, ga p. Frankovič preki- ostalih par letih si je celo še pet ne: Gospod doktor, le pustite! | tisočakov prihranil. To v letih Njemu, temu našemu Slovencu med ig20 in 2930. če bi bil ježel iz Amerike bom pa jaz razlagal 1 pamet;en jn zadovoljen, bi bil v Tabor, kar je potem tudi storil. (takih razmerah lepo v miru ži-Meni je bilo srečanje z dobrim ^ ve2_ xmel je lep dom, pa še pet kjrankovičem tako všeč, da sem ^isočakov na strani. To je bilo ga zaprosil, da naj bi mi bil z&| takrat za navadno delavsko dru-danes po Galileji vodnik. Takoj zino že lepa ugodnost. Tudi za mi je z veseljem obljubil, da me Ježela bi bila Ko bi bil on to le
bo iDrav rad spremljal po Gali- razumel. Toda veliko ljudi je ta-leji, kamor bom želel iti. Zelo ^jbj da z rnalim niso zadovoljni, sem bili vesel tega, le malo ne- niti ne s primerno ugodnimi razmerami. Čudna je človeška na-
rodno je to bilo zame. Opatinja Elizabeta,
vrhovna rava, ker vedno več in več ho-
( Nadaljevanje)
Avto je naglo drčal preko polj in vasi Ezdrelonske planjave, gora Tabor, ki je bila cilj našega, potovanja, se je nam naglo bližala. Ni nam vzelo dolgo in naš avto je privozil na 562 m visoko goro Tabor, kjer se je naš šofer izkazal, kako vešč je in kako dobro se razume na to vožnjo. Po le vijugah in serpetinah, kjer so mestoma prav ostri in nevarni
važne, ker predstavljajo Slove-1 ovinkii je tako lepo previdn0j a hijo v sklopu drugih narodov, ki naglo vozil) da smo (bili kar sestavljajo mesto in državo. ^ kmalu na vrhu gorGt na to po le_
Fishingerja sta tudi upraviče- p>em drevoredu, kjer pred lepim no ponosna na svoje otroke. Sin vrtom, katerega obdeluj e jp fran-Peter je zdravnik, zaposlen v čiškani, izstopimo. Pred nprni je Washingtonu pri raziskovanju lepa, v sirskem slogu zidekia baraka, drugi sin Andrej je profe- zilika Gospodovega spremenje-sor kemije na Vassar kolegiju, nja. Pozdravljen kraj, kjer se je Tomaž deluje v Mirovni legiji Gospod spremenil ter se svojim (Peace Corps) v Peruju in hčer-1 učencem Petru, Jakobu in jjane-ka gdč. Mojca je študentka na zu pokazal v slavi svojega veli-drž. učiteljskem kolegiju v Chi- čanstva.
ca§u-	j Nismo izgubljali časa, ampak
Na bakreni plaketi je uklesar smo kar takoj stojhli v lepo sve-no naslednje:	“1969 S.A.R.K.' tišče, ki se deli v tri ladje in je
predstojnica reda sv. Klare v Jeruzalemu, mi je ;z najboljšim namenom določila za spremljevalca po Galileji v Sarajevu živečega Juda, ki se je z materjo preselil v Jeruzalem, kjer je dobil stanovanje v monastiru sv. Klare. Bil je uslužben pri gaso-
če.
Leta 1927 so bile cene blagu, pa tudi cene zemljišč in posestev v Ameriki za tiste čase na višku. Na vsaki bajti se je napravil dobiček; zato so postajali nekateri skrajno drzni. Mislili so pač, da zlati časi prosperitete ne bodo
linski postaji Shell v Jeruzale- nikoli minili. Tudi Ježela se je mu. Njega mi je dobra opatinja1 oprijela taka misel. Neki drugi dala za vodnika po Galileji, kar prodajalec zemljišč mu je začel
Slovensko odlikovanje, podeljeno Alfredu in Metodi Fishinger. V duhu darežljivosti in z umetniško sposobnostjo sta doprinesla lep delež k večjemu vpošteva-nju slovenskih kulturnih tradicij.”
res lepo, tako, da kar ostrmdš. Na svodu nad glavnim oltar jam je Gospod Jezus Kristus v nebeški slavi, na Njegovi desnici j|e Mojzes, na levici, pa Elija; dva predstavnika Star ega zakona niže doli,
mi seveda ni bilo nič kaj všeč, a pokazati tega nisem hotel in še manj ugovarjati: Sprejel sem ga. Tako sva prišla na Tabor. Iz te neprijetne zagate me je prav po naključju rešil p. Frankovič, ki se je potem ves dan vozil z nami ter bil moj resnični vodnik po Galileji. Tudi zdaj bi ga zelo rad obiskal in se mu iskreno zahvalil za to njegovo veliko dobroto, a blagi p. Frankovič je že odšel v večnost po plačilo, ki ga je za svoje požrtvovalno in dolgoletno delo za Boga in Sveto deželo gotovo prejel v nebesih.
(Dalje sledi)
Stoječi les
SPOKANE, Wash. — V zahodnih Združenih državah je za okoli 65 bilijonov kubičnih čev-nekoliko vstran, podjljev stoječega borovega lesa.
dokazovati, kako se s posestvi dela denar. Ponujal mu je veliko stanovanjsko hišo “apartment” s šestimi stanovanji na južni strani mesta. Cena ji je bila $32,000. V zameno je Ježelu ponujal za njegov dom $12,000. .Ker je Ježel lahko dal še $5,000 gotovine zraven, bi mu bilo tre-Jba sprejeti le še $15,000 prve vknjižbe ali dolga. Računal je: Stanovanja mi bodo donašala $240 mesečno. Letno bo to zneslo $2,880. Stroške je pa naračunal: Obresti po 6% od $15,000 prve vknjižbe ali dolga znašajo $900. Davki okrog $350. Letno bi na ta način še od najemnine ostalo do $1,500. (Vse to po tedanjih cenah.) To bi mu v desetih letih izplačalo hišo. Kar bo zaslužil, mu bo še ostalo. Tako je Ježel računal.
je računal, bi se morda res tako zgodilo. Ampak čisto tako, kakor ljudje računamo, se navadno le malokdaj zgodi. Tudi Ježelu se ni.
Nekako štiri leta je Ježel še dobro izhajal. Toda leta 1931 so se razmere tako poslabšale, da je postalo Ježelovo stanje že obupno. Ljudje, ki so stanovali v njegovi hiši, so bili že skoro dve leti brez dela. Dve dobri družini sta se izselili iz stanovanja. Drugih stanovalcev nad leto dni ni mogel dobiti. Tri družine mu vsled dolge nezaposlenosti že 8 mesecev niso plačale nobene najemnine. Bližal se je čas, ko bi bil Ježel moral odšteti letno odplačilo na dolg in obresti $2,400. Sam je v istem letu zaslužil komaj za življenje. Za davke mu je posodil neki prijatelj. A za plačilo na dolg in za obresti ni bilo novcev. Ježela je začelo skrbeti. Tolažil se je sam, tolažili so ga drugi, da bo bolje. Minulo je leto, a boljših časov le še ni bilo. Denarni zavod, ki je imel vknjižbo na hiši, mu je dovolil ob koncu leta 90 dni podaljšanja. Toda tistih 90 dni je bilo v dolgi krizi le kaplja pomoči v sili. Ko je minilo 90 dni, je bil Ježel v še večji stiski. Sam je bil brez dela, za najemnino ni zdaj ničesar dobil. Leta 1932 je bilo še slabše od leta 1931. Na hiši je bil še dolžan $10,500, z obrestmi skupaj nekako $11,035. V hišo je do takrat vložil vsega skupaj z obrestmi do blizu $24,000. Kaj naj stori? Hišo je postavil naprodaj. A nihče ni vprašal niti za ceno.
Koncem meseca marca 1932 je dobil Ježel končni poziv od banke, da mora do konca aprila vsaj plačati obresti, ali pa bo banka orimorana posojilo zaključiti in začeti s tožbo, da zaščiti svoje terjatve. Zdaj je začelo Ježela skrbeti zares. Vse svoje prijatelje in znance je obšel, pa nobeden mu ni mogel nuditi pomoči. Denarni zavodi v tisti krizi sploh niso posojevali denarja na pose-stva. Zasebniki so bili ;veči-noma brez dela in so živeli od svojih prihrankov, kdor jih je kaj imel. Kriza je bila na višku. Ne samo rojak Ježel, temveč sto in tisoči drugih je propadlo na enak in podoben način.
Zadeva je šla v skrajnost. Sredi meseca maja je Ježel dobil v roke sodni poziv. Zdaj je vedel, kaj ga čaka. Se je skušal najti rešitev, pa vsi poskusi so bili brezuspešni in zastonj. 'Ne posojila ne pomoči ni dobil nikjer, niti kupca za hišo ni mogel najti. Prišel je usodni dan, kakor za tisoče sličnih sučajev. Sodišče je razsodilo v zaščito denarnega zavoda, da prevzame za kritje preostalega dolga Ježelovo hišo. In tako se je zgodilo.
Čez dva meseca se je Ježel selil ves obupan. Več kakor 25 let je garal, zdaj pa vse zgubil, kar je imel, kar je prihranil s težkim delom in znojem. Ko bi bil pameten, bi bil obdržal prvo hišo, ki je bila plačana. Poleg hiše je imel še pet tisočakov na strani. Med tem bi bil še nekaj zaslužil in kriza bi ga ne bila u-ničila. Toda Ježel je računal na več. Hotel je špekulirati in pridobiti še več premoženja, pa je zgubil lastni dom in še prihranke.
“Zlomek naj vzame tako pravico in vse skupaj!” je zarobantil Ježel, ki je zadnjič prestopil prag svojega izgubljenega doma.
Njegova žena, ki je bila tiha in blaga, ga je tolažila:
“Nič se ne meni, Andrej, saj še ni vseh dni konec. Če Bog da nama pravo pamet za naprej in pa zdravje, oomo že še kaj zaslužili. Samo pameti je nam treba, da bomo v prihodnje znali biti z malim zadovoljni.*’
Na tale dogodek, o katerem so mi pravili pred 30 leti v Clevelandu, se večkrat spomnim, ko čitam tu in tam razne sedanje napovedi in prerokovanja o gospodarski bodočnosti tu pri rias in drugod po svetu. Zgleda, da se nekaj kuha. Svet je pa bolj in bolj razvajen. Ne samo z malim, niti z velikim ni več zado-
Če bi bilo šlo vse tako, kakor voljen...
KANADSKA DOMOVINA
Dr. A. Trstenjak obsojen v - Avstraliji
TORONTO, Ont. — Gospod urednik! V avstralskih “Mislih” sem bral, kako sta bila obsojena dr. A. Trstenjak in urednik “Misli” — radi Trstenjakove knjige “Hoja za človekom”. Ker urednik “Misli” na to obsodbo tako lepo in sodobnp odgovarja, bi Vas prosil, gospod urednik A.D., da bi to priobčili tudi v Ameriški Domovini — ker nas je takih “vernih Tomažev za javnost” tudi po Ameriki in Kanadi dosti. Pošiljam Vam cel spis dobesedno v prepisu. Rad bi, da priobčite na Kanadski strani... Takole je napisano v “Mislih”:
V septembrski številki “Misli” smo na dveh straneh poročali o novi knjigi dr. Trstenjaka “Hoja za človekom”. Eden naših naročnikov — “Veren Tomaž za javnost’ — je bral, razmišljal in obsodil. Obsodil je dr. Trstenjaka in urednika “Misli”. Napisal je dolgo pismo, predolgo za celotno objavo. Le glavne misli naj bodo navedene iz njega.
“Oba sta duhovnika, poučujeta nas katekizem in Sv. pismo, ne vsiljujeta nam neko tujo u-eenost, kot bi rekla Cankarjeva niati. človeka je ustvaril Bog, ni ga spravila na sVet neka ži-val. Ustvaril ga je iz prsti in mu vdahnil dušo. Ne na milijone let nazaj, nekaj tisoč let pred Kristusom in to v paradižu. Vidva učita vse nekaj drugega. Ali naj take duhovnike poslušamo?”
Tomaž se je spodtaknil zlasti °b dveh stavkih v septembrskem poročilu:
“Že pračlovek pred skoraj 200,000 leti..“Pisatelj supo-nira evolucijo človeškega telesa iz praprednika .. “Torej iz živali?” dostavlja žolčno Tomaž.
OBSODBA NEZASLUŽENA. '— Če bi Tomaž članek z boljšim premislekom prebral še enkrat, bi moral uvideti, da učeni doktor prav tisto dela, kar mu Tomaž tako toplo na srce polaga. Samo na nekoliko drugačen
način.	-; ’ «}ffU
vsaj malo dopovedati, da imajo prav. Kaj naredi? Po Tomaževem bi jim moral reči: Pridite sem, sedite in poslušajte! Povedal vam bom, kaj učita katekizem in Sv. pismo.
Ali bi prišli? Dejali bi: To že vse vemo, smo slišali in brali, verjeli pa nismo in ne bomo. Trstenjak je napravil drugače. Ni jih klical k sebi. Ni vzel v roke katekizem ali Sv. pismo. Sam je šel k njim, prav njihovo “tujo učenost” je razgrnil pred njimi in jo začel pred njihovimi očmi razčlenjevati. Rekel jim je: Dobro, prav pravite! Poštena znanost res uči, da je človek na svetu že stotisoče let. Ni stopil na zemljo tak, kot je danes. Razvil se je počasi iz nižjih stvari. Verjetno res iz živalim podobnih. Vse to vam priznam. Zdaj se pa prav tu na vašem polju pomenimo o nečem drugem. Znanosti ne ugovarjam, ugovarjam pa vašim zaključkom, ki ste jih nare' dili mimo znanosti, za njenim hrbtom. Trdim, da je človek od .vsega začetka mnogo več kot žival. Ne bom vam govoril o tem kot duhovnik, ki razlaga katekizem in Sv. pismo, govoril vam bom kot znanstvenik, ki poleg vaše,antropologije obvlada še celo vrsto drugih vej znanosti, cela dolga vrsta jih je. Ko se toliko sklicujete na znanosti, ali hočete poslušati znanstvenika? Upam si vam dokazati iz znanosti, da je človek vse več kot zgolj boljše razvita žival. ..
Na tako povabilo more imeti Trstenjak dosti več upanja, da ga bodo poslušali, oziroma brali njegovo knjigo. In je storil tako. Vso svojo na široko raztegnjeno učenost je razvil, da je spregovoril z verniki v “samo žival” v njihovem lastnem jeziku in se ni odmaknil od njihove miselnosti. Svojo duhovniško vero je nalašč zase ohranil in je v knjigi ne postavlja na ogled. Njegova knjiga ne kliče narav-
jasna, ni jih mogoče tajiti. Beremo:
“Med naj večja presenečenja sodi ravno odkritje umetniško poslikanih podzemskih jam z neštetimi drobnimi skulpturami po stenah in po tleh. Saj skraja ravno učenjaki sami niso mogli verjeti svojim očem, da bi bilo to res iz pradavnine. — Zdaj se vsi strinjajo, da je napravil te slike človek ledene dobe, ki je živel od 10 do 60 ali celo 90 ti-toč let pred nami. ..” Vse to je nezipodbitno. Kaj naj tedaj napravi veren Tomaž, ki si je zapomnil iz starega katekizma stavek, da je človeka Bog ustvaril nekako pred 6,000 leti? Kako se to ujema?
Sv. pismo je bilo spisano po božjem navdihnjenju — inspiraciji — tam bomo zvedeli. Odpreš knjigo in iščeš. Kaj boš našel? Pred kolikimi tisočletji je bilo? “V začetku”, tako stoji zapisano in to je vse. Nobene številke nikjer. Vere v število let torej Bog očividno ne predpisuje. Če jo z lastnim ugibanjem dosežemo sami, prav! Če je ne, tudi dobro.
Preučevalci Sv. pisma so seveda od nekdaj ugibali, kdaj bi utegnil biti tisti “V začetku”. Nekoč so uganili, da nazaj do začetka ne more biti več kot kakih 6,000 let. Takrat so poznali človekovo zgodovino pač samo za toliko let nazaj, tudi njegovo pisanje in slikarije. Ko je to zapisal tudi katekizem, ni bilo iz Sv. pisma, bilo je zgolj iz človeškega ugibanja. Zdaj vemo, da je bilo tisto ugibanje zmotno.
KAJ PA* TISTO “IZ PRAPREDNIKA”? — Naš Veren To-mož misli, da je proti naši veri, če kdo trdi, da se je človekovo telo razvijalo počasi obenem z razvojem — evolucijo — vseh drugih živih stvari na zemlji. Kaže nam'besede Sv. pisma:
“Tedaj je naredil gospod Bog človeka iz prahu zemlje in mu vdihnil oživljajočega duha.” —
ko. In so rekli, da tako ustvarjanje dosti bolj razodeva božjo stvariteljsko moč in modrost, kot če vzamemo, da je bil človek ustvarjen — recimo — v nekaj minutah. Poznejša stoletja so njihovo misel potrdila z o-tipljivimi dokazi, z izkopaninami iz davnih predzgodovinskih dob. Ti sledovi človekovega razvoja se zdijo domala vsem znanstvenim opazovalcem prav tako neizpodbitni kot prej omenjene slikarije v podzemskih jamah.
Torej tudi s priznanjem teh u-gotovitev znanosti dr. Trstenjak ni nič “neduhovniškega” storil, ko je pisal svojo knjigo. In tudi ne naš urednik, ko je oceno pisal v “Mislih”.
Upajmo, da smo s temi pojasnili ppmh’ili Vernemu Tomažu pretenko vest. Morda bo prišlo prav še komu drugemu. Saj smo pravkar opazili, da je tudi list “Družina” v Ljubljani dobival podobna pisma. Njen urednik spodbuja vernike: Ne bojmo se znanosti, če je res pristna znanost, med njo in vero ne more biti nasprotja.
V tem smislu izzveni tudi vsa Trstenjakova knjiga. Vernemu Tomažu priporočamo: Nabavite si knjigo in jo pozorno prečitaj-te.	L. Ambrožič st.
Trstenjak ve — tudi Tomaž nost k veri v Boga, kliče pred-ve — da posvetnjaki na vsa usta'vsem k veri v človeka, spodbija uče: človek ni nič drugega kot vero v “samo višje razvito ži-višje razvita žival. Duše nima,'val”. Njegov račun je tak: Če jih Po smrti je vsega konec. V do- po znanstveni preiskavi do neke kovini in še marsikje učijo to Uradno tudi v šolah, drugod je bolj neuradno, pa enako vztraj-no- Vsi slišimo tako govorjenje,
Vsi ga srečujemo tudi v tiskani besedi. To “tujo učenost” skušalo vsiliti vernikom, ki so tako ^postavljeni velikim skušnja-Vani in mnogi se jim podajo.
Trstenjak, duhovnik, se je namenil, da bo po svojih zmožno-®tih pomagal vernim premago-Vati skušnjave, nevernim pa
IŠČEM GODBENIKE Ki IMAJO VESELJE IGRATI SLOVENSKE Narodne pesmi in 1°: harmonikarja, trobentarja in kitarista za slovenski kvintet v ^slgary-ju. Moj naslov je: Kudolf Cafuta, 2115 — 17 A St. S.W. Calgary, Alta. Canada.
(16,23,30, C jan)
mere prepričam, da je človek visoko nad živaljo, se jim bo vera v Boga — če so količkaj iskreni — sama od sebe ponudila.
ALI JE SMEL TAKO? — Neverno je vprašal Verni Tomaž: Kako se je smel duhovnik tako podati brezvercem? Kako jim je mogel priznati, da je človek na zemlji že stotisoče let? In da se je počasi razvijal? To ni naša vera ... — Čujte Tomaž, takole je stvar! Popolnoma dognano je, da so po svetu, tudi v Avstraliji, v teku časa odkrili vsaj sto podzemskih jam in votlin, ki so po stenah, po obokih, po tleh, čudovito umetniško poslikane. In je prav tako neizpodbitno dokazano, da so slikarije stare na tisoče in tisoče let. Odkritja so
Plače in cene tiščijo še vedno navzgor
TORONTO, Ont. — Draginja se ne da ugnati, vsi vladni napori za njeno zaviranje in utrjevanje cen in plač so ostali brez pravega uspeha. Vlada je odločena boj nadaljevati in tudi upa na uspeh. Med tem cene in plače tišče dalje kvišku, prav tako pa tudi obresti. Na vse te težave pri nas ima močan vpliv
naša
zakonski ukrep vsaj za enkrat ni računati, damo vse preveč na svobodo. Če seveda druga sredstva ne bodo zalegla, pa tudi še tak ukrep ni izključen.
------o .....
Snega nam letos za Božič ni manjkalo v Torontu
TORONTO, Ont. — Božič brez snega, posebno še v Karia-di, je nekaj nenavadnega. Če snega ni, se nam zdi, da nekaj ni prav, četudi se zaradi tega, vsaj kar nas je odraslih in že bolj v letih, ne pritožujemo. No, letos smo ga za potrebo dobili in tu ter tam so ga nam po malem še čez sam Božič poslali. Ceste so bila zorane, vendar ponekod vožinja ni bila preveč '.varna, ker se je naredil led. Oblasti so svarile in opozarjale vse, naj previdno vozimo, če hočemo o-stati živi ali vsaj praznike veselo praznovati.
Slovenci smo praznovali po starem, z jaslicami, kropljenjem in kaditvijo, z molitvijo in z o-biskovanjem prijateljev. Vendar ne povsod, ponekod je še prevladal tukajšnji vpliv in domače, slovenske navade so se morale umakniti. Kjer je povezanost s skupnostjo še trdna in redna, tam se slovensko , še dobro drži, kjer so vezi redke, slovenska beseda omaguje, izginja, z njo pa izginjajo tudi slovenske navade.
Moj tretji obisk v ZSSR
TORONTO, Ont. — Sklenil sem že, da ne bom več potoval v ZSSR, ker turistično zadostuje enkratno potovanje, politično pa je razvoj prepočasen, da bi se dalo opaziti kake večje spremembe; toda spričo ture tudi v Sibirijo in še posebej na željo južna soseda, ki se ptfav tako moje žene, sem se končno le od-
vztrajno bori z draginjo' m naraščanjem cen in plač, pa tudi ne s kaj prida uspeha.
Kako daleč je segel duh infla-Toda s tem stavkom je poveda- cije, je lepo razvidno iz predlo-no le to, da je človekovo telo gov za novo delovno pogodbo ustvarjeno iz istih snovi kot ’ delavstva, ki gradi podzemno v druge stvari na zemlji. Iz zemlje I Torontu. Pogodba, ki naj bi ve-same. Ni pa posebej zapisano, 1 jala za dve leti, naj bi povišala da je bilo že odraslo človekovo urne plače v tem času za $2.48. telo narejeno v hipu ali morda Sedaj ima najnižje plačani dela-
vsaj v enem dnevu. Nič ni povedano, koliko časa je preteklo med ustvaritvijo telesa in vdihnjen jem duše. Oboje veže v .Sv. pismu samo besedica “in”. Čisto lahko si mislimo, da je potekalo veliko časa. Že sv. Avguštin je pred mnogimi stoletji izrekel misel ,da je Bog stvarnik dal zemeljski snovi notranjo postavo, moč in silo, po kateri se sama nadalje razvija. Prav nič ni zoper vero, če mislimo, da se je taco razvijalo in razvilo tudi človekovo telo “iz prednikov” v živalskem svetu, dokler ni človek v svojem naravnem razvoju dozorel, da je sprejel vase duha — neumrjočo dušo. Sv. Avguštin in za njim drugi — so skoraj samo po globinskem razmišljanju prišli do mnenja, da je bilo ta-
vec pri kopanju predora podzemne $3.74 na uro. S 1. februarjem 1970 naj bi bila njegova plača povišana na $4.98, 1. februarja 1971 pa na $6.22. Minerji imajo sedaj $4.02 na uro, 1. februarja 1970 hočejo $5.26, leto
ločil.	trrt-U-HI
Sept. 5, 1969. — Amsterdam— Moskva. — Sedimo v sovjetskem letalu ILO 114, dvomotorni jet za 105 ljudi. Letalo je hitro, le dvig je bolj počasen, kot da so motorji mnogo šibkejši od DC9 ali Boeing-ov. Notranja o-prema je skromna; na tej progi je dokaj čisto, dočim smo potem na sovjetskih notranjih progah prišli v dotik s precejšnjo umazanostjo, strganimi sedeži, zavesami.
Na tej progi so tudi servirali kosilo, predjed z malo kavijarja, glavna jed je bila običajna kura, neokusno pripravljena in brez
kasneje pa $6.50. Eni kot drugi prave barve. V glavnem smo naj bi torej leta 1971 zaslužili na kasneje videli, da na avijonih v
mesec okoli tisoč dolarjev.
Nihče ne more zameriti delavcem, če zahtevajo višje plače, take, ki sodijo, da jim gredo. Vprašanje je seveda, v koliko bodo uspeli, čas za izredno visoke poviške je minil, vlada se prizadeva, da bi draginjo zavrla. Na
ZSSR razen kisle vode in bonbonov pri dvigu in spustu ne servirajo. Stranišča so v takem stanju, da se jih je treba izogibati in to povsod, razen v hotelu v lastni sobi.
Na letališču v Moskvi je bila kontrola malo manj ostra kot
Angleškem so to dosegli z eno- prejšnja leta, ko so začeli gleda-stavno zamrznitvijo cen in plač, ti potne liste že na letalu; sedaj sedaj pa to nadaljujejo z omejit-'smo se le nekako, pod stražo sivijo poviškov plač na povečanje cer, približali v poslopju uradni-(storilnosti. Pri nas na kak tak;ku, ki je skrivaj poškilil v črno
knjigo in te potem spustil naprej v roke carini. Carina se glavno zanima za valuto, to se pravi izpolniti se mora formular, kjer napišeš, kakšne devize imaš s seboj in seveda smeš te potem izvoziti, kar pa manjka, si moral zamenjati v njihovi banki po tečaju 1 rubelj $1.09. Kontrola nad valuto je seveda stroga in si mnogi pomagajo tako, da rublje po prosti ceni nakupijo izven ZSSR ali potem v Moskvi sami. Črna cena je 1 rubelj za 20c, torej 5%-krat več kot v državni banki! Razni vratarji, čistilci čevljev v hotelih, natakarji se pečajo s temi posli, še posebej se zanimajo za zlato, kjer baje prideš do tečaja 1 rubelj 15 centov in to v obliki zlatnikov.
Seveda je vedno nevarno, da je partner, ki to kupuje policijski agent. Neki Jugoslovan mi je potem pravil, kako so oni naučeni in sicer pustijo v hotelski sobi na mizi Nylon srajco ali kaj sličnega, zraven pa listek, recimo, 15 rubljev in točno zvečer, ko se vrneš v sobo, te čaka namesto srajce denar!
Pol ure po prihodu že zapuščamo v avtobusu pod vodstvom vodiča uradne Inturist agencije letališče. Peljemo se mimo zanimivega spomenika, ki označuje točko, do kod so Nemci prodrli v zadnji svetovni vojni, niti 20 km od centra Moskve!
MOSKVA. — Stanujemo v najnovejšem in res velikem hotelu “Rusija”. Ima 6000 postelj, 3500 sob. Soba je primerna, pohištvo odgovarja po stilu nekako letom po vojni, kvalitetno, toda nemoderno. Kot vedno tudi tukaj radio, vendar samo 3-4 do-žine — brez “Voice of America” seveda. Propaganda je za naše pojme pretirano intenzivna, po radiu vedno poslušaš njihova gesla, ob važnih cestah, poslopjih pa so povsod napisi “Komunizem je za mir med narodi”, “Komunizem ustvarja srečo sovjetskih narodov” in seveda strahovit poudarek na Lenina, ker po vsem tem, kar je bilo s Stalinom, je pač to najbolj važno. Gre vse tako daleč, da imaš vtis, da jim Lenin nadomešča Boga. Na obiskovalce z Zapada z večstrankarskim sistemom vse to vpliva med drugim tudi zelo smešno.
“Lobby” tega velikega hotela je impozanten, nekaj trgovin, v polnadstropju bar, baje samo za devize; vendar vse v rudimen-tarnem stanju, ker pač publika ni navajena lepo vzdrževati taka poslopja. V hotelu je bilo dokaj domače publike, precej komunističnih delegacij iz vzhodne Evrope, precej Afričanov in seveda zapadnih 'turistov. Obisk v javnem stranišču v tem novem hotelu me seznani s splošnim pojavom v ZSSR, sedež pri školjki, pipe pri vodi, papir, vse pokradeno, isto se dogaja s kljukami z oken in ko parkiraš avto, je boljše, da ga zakleneš, še preje pa snameš brisalec s prednjega okna.
Obisk Moskve je potekal po starem kopitu, ogled Kremeljskega muzeja, v glavnem orožje, obleke, krone in drugi okraski carjev, potem ogled dveh cer-
3
Slovensko smučišče OLD SMOKEV
VAM ŽELI ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO IN UPA, DA SE V 1970 OGLASITE, NASMUCATE IN RAZVEDRITE NA NAŠEM SMUČIŠČU. IMAMO DVE VZPENJAČI RESTAVRACIJO ZA 200 OSEB IN SMUČARSKO OPREMO PO ŽELJI. NA SVIDENJE!
Old Smokey Ski Resori - Hwy To Kimberley
TEL. 519-599-5433 KIMBERLEY, ONTARIO ali TEL. 416-489-8331 TORONTO, ONTARIO
EMONA INVESTMENTS i JOS. POGAČAR
Anderson Ave.
V ODLIČNI FORMI — Robert Ibbotson iz Kenta na Angelskem kaže svojo sposobnost v kegljanju iia trati. Slika je bila posneta na državnem kegljaškem tekmovanju v Londonu.	<
kva, največji zvon in top na svetu, Lenin v Mavzoleju, sedaj novo je TV stolp, potem še obisk Bolshoi gledališča z operno predstavo in še balet.
Sept. 8, 1969. — Ob 8. zvečer odletimo v Sibirijo in sicer prav v center Irkutsk. Prihod je zgodaj zjutraj, ker smo namreč na razliki časa zgubili 5 ur. Na letališčih pri odletu, v Omsku, kjer smo imeli vmesni pristanek, in tudi v Irkutsku, je vedno veliko letal na tleh, v glavnem ILO 18 turbo. Izgleda, da imajo tega materij ala dovolj, še posebej, če to poseda po letališčih namesto kot na Zapadu, čim več v zraku, da nosi denar. Irkutsk je mesto s skoraj pol milijona ljudi, četudi imaš vtis, da mogoče živi tam le dobrih 100,000 ljudi. Ni nobenega nebotičnika, cerkvi smo videli samo dve; zanimiv je bil o-bisk železniške postaje, kjer smo videli transsibirski vlak. Vagoni so dokaj udobni, ker so pač grajeni na široki tir in so vsi taki, da se ponoči sedeži dajo spremeniti v pograde. Sprevodnice so bile čisto mlada dekleta. Na kolodvoru se lahko kupijo karte na kratke proge kar v avtomatu, ena cena za razdaljo od 20 - 30 kilometrov, druga cena za razdalje 30 - 50 km itd.
Peter Urbanc (Konec sledi)
------o------
Cenejši telefonski Itokliei na daljavo!
NEW YORK, N.Y. — S 1. januarjem bo stal enominutni klic med polnočjo in 8. uro zjutraj od tu do tihomorske obale le 35 centov, če bomo seveda številko klicali sami. Vsaka nadaljnja minuta bo stala 20 centov.
Triminutni “nočni” klic, ki bo veljal od 5. popoldne dalje, bo stal s 1. januarjem 90 centov.
Tako kot cene na velike daljave, bodo znižane delno tudi cene za razgovore na “srednje” daljave, to je na tiste preko 200 milj.
Ko je bila vzpostavljena prvič telefonska zveza med New Yor-kom in San Franciscom, je stal telefonski klic $20.70. Sedaj ne stane niti cel dolar, četudi današnji dolar ne velja več kot eno tretjino onega iz leta 1915. Ko že vse drugo tako naglo raste v cenah, nam je to lahko v nekaj tolažbe.
------o-----
Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo!
CLEVELAND, O. MAL? OGLASI
Ugodno naprodaj
Predmeti za trgovino: dve tehtnici (scales), ena stiskalnica in rezarski stroj. V dobrem stanju. Kličite 431-8547 ob 3. pop. do 7. zvečer.	—(252)
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE IN STARI OČE
Andrew Yerman
ki je zaspal v Gospodu 30. decembra 1967.
Dve leti že Te zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš.
Tvoje srce več ne bije bolečin več ne trpiš.
Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni!
Žalujoči:
SOPROGA IN OTROCI Cleveland, O. 30. decembra 1969.

= r. S. FINŽGAR
I POD SVOBODNIM I SONCEM
Vse se je zgodilo v trenutku, obe vojski sta kakor za hip odreveneli, ko sta zagledali dvoboj vojvod. Ko pa se je Azbad zakotalil v jarek, so zagnali Sloveni bojni rig in se vrgli nad Bizantince. V šumah so zabučali rogovi, v boke sovražni konjenici so udarili kiji, kopja in sekire. Trobente so zatrobile na beg, vrla tzurulska konjenica se je okrenila, ozlovoljena že prej, zbegana zbog napada, in si sekala pot skozi tolpe golih Slove-nov in Antov. Za hrbet ji je pritisnila Iztokova konjenica in jih ! gnala do Hebra, preko katerega so se oteli zdesetinjeni ostanki vrle vojske, ki jo je vodil kovar-nik in ničemurnik Azbad v po-gibel.
Vojsko Slovenov je obsedla po tej zmagi besnost. Nekateri so tulili: “Naprej! Nad Bizanc!” Drugi so kakor omotični poklekali pred Iztokom in ga zvali sina Perunovega. Kjer so še dobili ranjene bizantinske vojake, so jih še pobijali s kiji kakor živino in metali utripajoča telesa na grmade. Med ranjenci so dobili še živega Azbada. Privlekli so ga pred Iztoba.
“Usmiljenje!” je zaječal Azbad, ko je dvignil s krvjo zalite oči in zagledal pred seboj tistega, katerega je privezal k jaslim na povelje nje, ki je sedaj njega pognala v smrt.
Zaklopil je oči, zaškrtal z zob- ! mi in šepetaje izustil:
“Prekleta — Teodora!”
Iztoka je stresla mrzlica. Obrnil se je od krvavega lica in rekel tolpi:
“Vaš je — vaše je maščevanje za moje trpljenje!”
Divji mladci so ga zgrabili, strgali z njega obleko in zavihteli umirajoče telo —
CHICAGO, ILL.
GREETINGS
HOLIDAY GREETINGS TO ALL LAWNDALE NATIONAL BANK
3333 W. 26th St. Member F.D.I.C. New Evening hours: Effective Jan. 2, Fri. open 4:30 - 7:30 p.m. Closed Thurs. Eve’s.
seasons Greetings to all
OUR FRIENDS AND ASSOCIATES
MELROSE PARK NATIONAL BANK F.D.I.C. — 9 Broadway FI 3-1200
Visoko so planili zublji, zapr-šale iskre in grmada Slovenov je použila bizantinskega vojskovodjo.
PETINDVAJSETO
POGLAVJE
Drugo jutro je Iztok želel, da se vrne z vso vojsko takoj pred Toper. Pozval je starešine na posvet. Toda prej se je še zgrnila krog njega vsa podivjana tolpa in zahtevala pohoda proti Bizancu. Iztok je takoj spoznal, da ne ukroti množice. Z veliko zgovornostjo je komaj dosegel, da se je narod umiril in zadovoljil z njegovim poveljem:
“Konjenica se vrne! Po šumah in bregovih, koder so skriti Bizantinci, se ne more kretati. Zato naj gre pehota na plen sama, naj nalovi krščenikov, naropa govedi in drobnice, potem naj se vrne za Toper, da se napotimo domov! Zima prizanaša, pot prek Hema še ne bo zasnežena. Ko bi prezimovali tod, bi utegnil Upravda zbrati vojsko, katere se sicer ne bojimo, toda s tolikim plenom obteženi, bi bili ovirani in lahko zgubimo vse, kar smo si nabrali.”
Narod je bil s tem zadovoljen. Pehota se je ločila od konjenice in se razlila po gozdih in selih. Iztok pa je odjezdil pred Toper čakat Irene in Ljubinice. Za vojvodo pehoti je določil Anta Viljenca in Slovena Jarožira. Strogo jima je naročil, naj se vojska ne razleti posamič. Daši
CHICAGO, ILL
MALE HELP
AUTO BODY AND FENDER MEN Needed. Salary or Commission. DANNY’S AUTO PH. 225-3670
(251)
HEAL ESTATE FOK SALE
BERWYN — FOR SALE BY OWNER.
8 year old brick. 2 Flat. 5!? and 4%. 2 car gar. $38,900.
Phone 788-0425
(251)
BERWYN — Nr. Cermak Rd. By Owner. — 2 Flat brick. 3 Bedrm. up — 2 bedrm. down. Hot water heat. 220 line. Enel, porches, 2 car gar.	788-0425
(251)
HELP WANTED
KStttE
ARE YOU WILLING TO INVEST 5 MINUTES IN YOUR FUTURE?
One Phone Call Can Do It.
Look to TGURG INFIRMARY
NEW ORLEANS, Louisiana
•
ASST. OPERATING ROOM SUPERVISOR PSYCHIATRIC HEAD NURSE EVENING OR NIGHT SUPERVISOR GENERAL DUTY NURSES
•	2 to 4 weeks annual vacation depending on position
•	Excellent career development program
•	Enjoy benefit programs you now have
Plus	,•*-*
•	Minutes from the fantastic French Quarter
•	Child care center
If you’re ready to move up, call collect:
Miss FRANCES CRITTENDEN, R.N.
AC 504, 897-3311, Extension 351 1400 Foucher Street NEW ORLEANS, Louisiana 70015
(252)
ni najmanjšega suma, da bi Bizantinci zbrali novo vojsko, vendar zahteva, da se mu javljajo dogodki slednji dan in se za štirinajst dni že vrnejo s pohoda pred Toper.
Ko je Iztok odjahal na čelu jezdecev, pozdravljan in slavljen od vseh bojevnikov, ga je obšla tesna skrb. Pognal je v skok in se ločil od vojsko. Celo Rada v tem trenutku ni trpel ob sebi.
Ko je zaostal daleč za njim topot konj, je izpustil brzdo, od-pahnil šlem z glave in se zamislil.
“Preveč veselja ste mi natočili, bogovi, preveč! . Prizanesite!”
Zgrozil se je ob misli, da gre sedaj tja, kjer seže po najslajši čaši, po Ireni.
“Prizanesite! Samo še .to mi naklonite, še njo, potem je mera zvrhana. Potem jemljite, pripravljen sem!”
Ali že je dvignila glavo grozna kača v njegovem srcu in zasikala z jezikom.
“Čemu bojazen? Kaj so res zmagovali bogovi? Kaj je Pe-
nin? Kaj je Sveto vit? Tvoja roka je zmagovala — tvoja modrost je vodila vojsko! Kdo je otemal Ireno? Perun, Sveto-vit, sojenice? Ona se jim roga in jim ne žge obetov! Kdo jo je otemal? Krist? Njen Bog? Zato, da jo dobiš ti — barbar? O, nikoli!”
“In vendar ona veruje Kristu in blagovesti in moli Krista zase in ga moli zame, zame, ki sem poklal toliko krščenikov: In če se Krist razsrdi name in mi Ireno otme, ko že iztegam roko, da ji jo položim krog vratu .. .?M
Junaka je obšel strah, srce, ki v največjem boju ni poznalo bojazni, se je krčilo in trepetalo.
“O bogovi, 6 Kriste, prizanesite, usmilite se!”
Zatisnil je oči, da bi ne videl pretečih senc, ko so plule izpod neba kakor poslanke Peruna in poslanke Krista. Ali tedaj se je med temi sencami pojavila' Irena, v očeh polna vere, z veselim upanjem na licu, z blagovestjo ljubezni na srcu, njene ustnice so se smehljale njegovim dvomom. Na njegove prsi je potrkal vabeči glas kakor nekdaj:
“Veruj, Iztoče, veruj resnici in Kristova ljubezen napolni tvoje srce.”
Kakor iz sanj ga je prebudil peket konj. Konjenica je dohitela zamišljenega vojvodo.
“Ne razmišljaj, Iztoče! V nekaj dneh svatujeva! In če ju ne bo, greva v Solun! Na bogove!”
Od veselja ožarjeno lice Radovo se je ozrlo v Iztoka.
Svarunič je potegnil s krepko roko za brzde, si nadel šlem, kakor da bi si hotel zaščititi glavo pred skrbi polnimi mislimi, in začel pogovor z Radom o piru, o svatbi.
Ko je Iztok s četami dospel zopet pred Toper, so privrele iz gozdov in špilj deklice, pastirji in mladci, ki so čuvali plen in ujetnike. Pryi' dan Svaruroč ni žugnil ne z očesom ne z besedo. Dovolil je polno svobodo divjemu ljudstvu, da je veseljačilo brez meje, da so se naplesali in napojili, najedli in napeli do onemoglega truda. Drugi dan pa je zadonela njegova resna beseda. V tesno drago je segnal tolpo ter ji določil stroga opravila. Tesači so sekali les in nare-

J^azncmilo in Zahvala
S tugo v naših srcih naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je kruta smrt pretrgala nit življenja našemu nadvse ljubljenemu in nikdar pozabljenemu očetu, staremu očetu in tastu
1969
JOHN TAVČAR
Zbrani v veselem družinskem krogu na Zahvalni dan, se je dragi oče počutil srečnega in ponosnega, zadovoljen sam s seboj, da bo recitiral za ta dan primerno poezijo, kar je zelo rad storil, ko so bili otroci in vnuki skupaj. Ko smo se tako veseli pripravljali, da zasedemo svoja mesta ob mizi, se je oče nepričakovano zgrudil, zadet od možganske kapi. Prepeljan je bil takoj v Euclid General bolnišnico, kjer pa mu vsa zdra vniška veda ni mogla pomagati. Svoje mile oči je dragi oče zatisnil za vedno v petek, 28 novem bra 1969.
Pokojnik je bil rojen 13. decembra 1888 leta v Zagrebu, toda so ga starši vzeli še kot deteta v Ljubljano, kjer je bil vzgojen. V Ameriko je prišel 13. aprila 1913 leta. Kakor večina priseljencev, je tudi naš ata imel težak boj za preživljanje svoje družine. Pa vseeno ga to ni oviralo pri njegovi vnemi in delu za blagor svojega naroda. Zanimal se je za društva in sploh za vsako prizadevanje, ki je bilo v splošno korist. Zato je bil tudi pri onih, ki so začeli z delom za zgradbo Slovenskega narodnega doma, kateremu je ponosno tajnikoval nad 25 let. Enako je bil tajnik 50 let pri društvu Carniola Tent št. 1288 T.M., tajnik društva Jugoslav Camp št. 293 W.O.W., zapisnikar društva Slovenec št. 1 A.D.Z., nadzornik društva Naprej št. 5 S.N.P.J., med ustanovitelji in prvi tajnik Slovenskega doma za ostarele, Kluba slovenskih upokojencev ter sotrudnik pri raznih drugih civičnih skupinah. Rad je pomagal, kjerkoli je bilo treba. Ko je odstopil tajništvo Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., je bil na letni seji lastnikov članskih certifikatov imenovan za častnega tajnika. Pozneje je bil zopet izvoljen za rednega člana Direktorija in tudi bil v nadzornem odboru. Častno je zastopal Dom kot “Mož leta 1965,” kateri naslov so mu v priznanje za njegove zasluge nakazali po Federaciji Slovenskih narodnih domov v Clevelandu. Po smrti naše mame leta 1946, je ata skrbel za nas v dvojni meri. želel je, naj bodo njegove hčerke in sinovi zavedni ameriški Slovenci. Lep vzgled nam je dajal, za kar smo mu hvaležni.
Pogreb je bil 2. decembra 1969. Njegovo truplo je ležalo na mrtvaškem odru v avditoriju Slovenskega narodnega doma, od koder je
bil pogreb v cerkev Sv. Filipa Nerija, nato pa je bil položen k večnemu počitku na pokopališče Calvary v grobnico poleg njegove soproge, naše mame, katero je zelo pogrešal.
Tem potom si štejemo v dolžnost izreči našo iskreno zahvalo vsem, ki ste pokojnemu atu izkazali zadnjo čast in ga prišli kropit; vsem, ki ste mu položili tako lepe vence ob krsti in darovali za sv. maše; vsem, ki ste prispevali v razne dobrodelne namene v njegov spomin, kot za Slovenski dom za ostarele, itd.; vsem, ki ste dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu ter ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti.
Našo zahvalo naj prejmejo tudi pevci zbora Zarja in Glasbene Matice za ganljivo petje ob kfsti ter pevci zbora Slovan, ki so mu v spomin zapeli pesem ob priliki njih koncerta; Mr. Martinu Antončiču in Mr. Tony Petkovšku, ki vodita Slovenske radijske oddaje in sta posvetila vsak svoj program v počasi očetu; dalje Direktor!j Slov. nar. doma za izkazano uslugo; Zakrajškov pogrebni zavod za lep in dostojanstven pogreb in vso poslugo, ki so jo nam nudili v žalostnih dneh.
Lepe hvala tudi ženam in dekletom, ki so pripravile prigrizek po pogrebu, kakor tudi slehernemu, ki je na en ali drugi način izkazal sočutje in nam bil v pomoč in uteho v naši bridkosti. Prijatelja spoznaš v potrebi, zajo vas ne bomo nikdar pozabili.
Še posebej se zahvaljujemo Mrs. Miller, poklicni bolničarki, ki je tako vešče in nežno skrbela za pokojnika ves čas v bolnišnici ter mu nudila vso pažnjo, da mu lajše stanje.
.Utihnil je glas našega ata. Lepo nas je učil in spodbujal, v naša srca je vcepil ljubezen do lepote naše narodne dediščine. Tako ponosen je bil na svoje ameriško državljanstvo kot na to, da je Slovenec. Nikoli ne bomo pozabili s kakim ponosom je venomer rekel: “Ponosen sem, da sem Slovenec.” žal nam je, da mu usoda ni na klonila dočakati njegovega 81. rojstnega dne, ki bi bil 13. decembra. Odšel si od nas, ljubi ata, a spomin na Te bo ostal svetal v naših srcih do konca naših dni.
Snivaj sladko večni sen!
Tvoji žalujoči:
JOHN, THOMAS in LARRY (v New Torku), sinovi
FRANCES, PAULINE DEBEVEC MARGARET in DOROTHY, hčere ROSEMARY, DORIS in ELLEN, sinahe MATHEW DEBEVEC, zet vnuki
Cleveland, O. 30. decembra 1969.
jali nerodne lesene telege za prevoz žita. Drugi so rezljali jarme za voli, nekateri klali vitre in pleli koše, da bi jih oprtali volom in konjem ter vanje napolnili plen, ki ga prinese s seboj vojska, ropajoča po Tra-ciji. Pastirje je pognal v lože s srpi, da so želi usehlo travo in jo vezali s trtami v trda bremena. Zakaj vedel je, da utegne na povratku živina trpeti glad po opustošenih in požganih pokrajinah.	,
Vojakom je velel, da so popravljali opremo, snažili orožje, brusili meče, koničili kopja. V Rustikovi kovačnici so našli zalogo podkev. Kovači so podka-vali konje, ki niso bili vajeni trdih potov z boso nogo.
Dekletom je izročil oskrbo ranjencev in pripravljanje jedi za vojsko. Sužnji so trli ječmen in pšenico v žrmljah, dekleta so pekle sl.hor in ga skladale v koše za brašno na dolgo pot. V nekaj dneh se je vse gibalo, kakor bi ne bili na pohodu, ampak doma v gradišču, v slovenskih in antskih selih.
Iztok je poiskal pretorij in pripravil v palači stan za Ireno. S fora je velel potrebiti sledove razdejanja in krvi, vse mrliče je dal zasuti v globoke rove za mestom.
(Dalje prihodnjiel
.":Vi
V BLAG SPONM®
OB DESETI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG IN OČE
Steve Lovrin
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 30. decembra 1959
Gospod, daruj mu mir, naj večna luč mu sveti; ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
Žalujoči:
SOPROGA in OTROCI Cleveland, Ohio 30. decembra 1969.
GRUMOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Ulinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ..., NASLOV ..
MESTO ..
DRŽAVA .






CODE

J*
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, dla nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov: ..........................................
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
J