PRIMORSKI DNEVNIK "STlUr*" Cena 60 lir Leto XXV. Št. 83 (7277) TRST, četrtek, 10. aprila 1969 SPLOŠNO STAVKO V BATTIPAGLI Policija je ponovno streljala ned delavsko demonstracijo: dva mrtva Policisti so brez razloga dopoldne napadli mirno delavsko povorko - Ostre reakcije demonstrantov, ki so zažgali vhod v občino in v komisariat javne varnosti - Ni potrjena vest, da so policisti do smrti povozili 8-letnega otroka - Žrtvi sta profesorica Teresa Ricciardi in študent Carmine Citro >:1 gala •ja v e FOj i Juv< lianca, jviral. vedno 1 i tekmo’ li z 2:1 i _ .KEBli ;icc BATTIPAGLIA (Salerno), 9. — Policija je ponovno streljala med . demonstracijo. Po uradnih vesteh sta bili dve smrtni žrtvi, I10Č®" 3 po,r’ena vest ° smrti 8-letnega otroka. Policisti so s strelom ” 'niokresa ubili na balkonu na tretjem nadstropju 26-letno profeso-JugoslOi* mncoščine Tereso Ricciardi, ki jo je strel zadel v prša, in s stre-daneS * * glavo 19-letnega študenta Carmina Citra. Fanta so prepeljali v o svoje?ISn'co, vendar je bilo njegovo zdravstveno stanje tako hudo, o so ®e °b 21.45 izdihnil. Ni pa potrjena vest, da je pod kolesi poli-v SuW* e9a jeepa podlegel smrtnim poškodbam 8-letni otrok katerega ime 102 dl nano. 2 389 d! 'idikalne organizacije so danes d drugi ipagli proglasile splošno stavit med11 a|,adi splošnega težavnega go-3tanley brskega položaja in še zlasti, »i do®*'se grozi z zaporo tobačne to-ji glav®•> v kateri je 600 zaposlenih, odigrali cini žena. :km° B* 1° iz uradnih poročil izhaja, ;ije ’n e Je demonstracija pričela po- pa „4 ,mirno in da je šlo pač za 'a^tter'3 n° delavsko manifestacijo v xl , ■ z izredno težavnim gospodar-trener položajem. Policisti ul ruiieisu so nena- ‘ • ! • oteli razpršiti povorko in C! n m' ie do Prvih spopadov, ko so C» tonstr„„,; _______,7, , eni ta»>unSkramenie0d80V0rili ** Pr‘Čdi \C&L " — vič 0nsfranti so zaprli vse dovoz* [in.* MuCsle v Battipaglio in postavili ste kamione, pohištvo in dru-iv: VU* laterial: taIco da je bil do ve-jnovič, ,Us{avijen promet na državnih k SekU, stev- I® 'n 19 in avto cesti ■no-Reggio Calabria. ■vtlna skupina demonstrantov >ag«! v Povorki po mestnih ulicah > Postaje, kjer so posta- * železniške tire pohištvo in ivnuu -h redmete iz uradov, tako da lle HoS !Stal tu(h železniški promet in ili da 1 vlaki ustaviti na dru- idi znfl® jftaiah. V Battipagli so zaprte 3ikila I w,ln ':si.uradi in Prenehalo ip malno življenje, saj so zaprte jmobils^ trgovine, enični TkT?-1 v mestu Je postajal ve-avniki s dramatičen, vedno več je stanje Pobcije, saj so pošiljali poli-- ®6ente iz Salerna in iz Ne-.’ ki so skušali obnoviti želez-, Promet, so se pa morali pred i k Or j 0 postajo braniti pred na-demonstrantov. at najbolj dramatičnih dogod-H ’lu p? ie prišlo popoldne okrog 17. i 1° na trgu, na katerem je It aPJe občinske uprave, nasproti •I t>Pa komisariat javne varno-1. stratf o uradnih vesteh so demon--^lt! ob 17.30 vdrli rkoli pr’ in je namestnik kvestorja iz Salerna dr. Vinale izjavil, da mu ni znano, da bi sile javnega reda uporabile orožje ter da je bilo med incidenti ranjenih 40 policijskih a-gentov in kakih 20 karabinjerjev. Na Trgu del Popolo je bil smrtno ranjen 19-letni univerzitetni študent. Okrog 20. ure je iz Neaplja krenilo 300 karabinjerjev in 250 agentov javne varnosti, drugi oddelki pa iz Beneventa, Avellina, Caserte in Foggie, tako da je okrog 10. ure zvečer zasedlo mesto nad tisoč policijskih agentov. Ni mogoče napraviti točnega pregleda stanja, vendar je po uradnih vesteh nad 50 demonstrantov resneje ranjenih. Policija pa trdi, da ima 90 ranjenih in da je eden izmed agentov zaradi hude rane na glavi v resnem zdravstvenem stanju v bolnišnici Salus. Kolikor je znano število agentov, pa je težje govoriti o številu ranjenih civilistov, saj demonstranti nočejo v bolnišnice, da bi se tako izognili policijskim prijavam. Policija trdi, da so demonstranti zažgali 20 avtomobilov, okrog 200 avtomobilov pa ie bilo poškodovanih. Zvečer je bil položaj v Battipagli še vedno napet in kakor po hudi bitki. Povsod so očitni znaki razbijanj, zažgani avtomobili, kristali na izložbenih oknih trgovin razbiti, porfime kocke iztrgane iz cestnega tlaka, podrta drevesa in razna navlaka na tleh. Še zlasti je resna škoda na občinski palači, kjer je zažgan velik vhod in so uničeni različni dokumenti. Skupno z močnimi policijskimi oddelki so zvečer prispeli tudi gasilci, ki so pogasili razne požare. Poslanec Pajetta je danes v Bologni ostro obsodil nov primer policijskega pokola in dejal, da je oborožena policija v siužbi javnega reda ponovno streljala in ubijala. Pajetta je dejal, da niso kaznovali krivcev v Avoli in da je vlada solidarizirala s krivci v Via-reggiu, s čimer se je pripravilo ozračje, se je hotelo sprovocirati streljanje in legalne uboje v Bat-tipaglii. Zvečer se je na izrednem zasedanju sestalo tajništvo sindikalne organizacije CGIL, ki je takoj in-1 bi še dalje proizvajali za jedrske • 1 reaktorje in druge naprave name- njene mirnodobski uporabi. Ta sprememba pomeni, da bi bile jedr ske sile podrejene enaki inšpekciji kakršno so o sporazumu o neširjenju jedrskega orožja predlagali za terveniralo pri ministru za notranje zadeve zaradi resnih dogodkov v Battipagli. Poslali so tudi sindikalne predstavnike na sam kraj ter stopili takoj v stik z vsemi sindikalnimi federacijami, da — „ . _ . _ se dogovorijo za enoten in doi-; države, ki ne proizvajajo jedrske žen odgovor tragičnemu policijske- j energije. mu nasilju. CGIL je poleg tega predlagala, da se jutri sestane s CISL in UIL, da skupno ocenijo položaj in da se dogovore o enotnem protestu delavcev, da se konča z oboroženim nasiljem ter pokoli delavcev. V zvezi z resnimi dogodki v Battipagli je notranji minister Franco Eestivo poslal namestnika poveljnika policije dr. Vidoretta v Bat-tipaglio, da uvede preiskavo . ......................................imun.........................................m ODNOSI MED VZHODOM IN ZAHODOM NA DANAŠNJEM ZASEDANJU V VVASHINGTONU Ostra izjava ob dvajsetletnici sovjetske vlade obstoja NATO Debre je izjavil, da «nl še prišel trenutek» za konferenco o evropski varnosti - Ponovil je, da Francija nasprotuje integraciji v NATO ? cnrej^ v vhodni hodnik oiroia- 1 »ali 1 n avtorn°bil, katerega so ™ h ' tudiMenda so prižgali velik pred vhodom v komisa- idanes 3 n ITI ozračju so padli tudi stre-o ZKJ ' p,- O demonstranti zažgali pet ?a je v J^ih avtomobilov. lica- .na • pada ie prišlo tudi na Ul. ntereatf a »n na Trgu Mattia Farina. so 1 d p0]- ,?e*ekniška postaja in kjer čem...^lne bombe°rabila hidra"tC veči^' WASHINGTON, 9. — Danes se. začne v Washingtonu zasedanje ministrov NATO. na katerem bodo predvsem razpravljali o odnosih med vzhodom in zahodom in s tem v zvezi o predlogu držav varšavskega pakta za sklicanje konference o evropski varnosti. S,tern. v zvezi je stalni svet NATO v Bruslju pripravil poročilo o odnosih med vzhodom in zahodom. Zasedanje bo trajalo verjetno dva dni. Jutri popoldne bo govoril a-meriški predsednik Nixon. Italijanski zunanji minister Nenni bo verjetno govoril jutri zjutraj. Danes se je Nenm sestal z nekaterimi zunanjimi ministri. Glavni tajnik NATO Manlio Bro-sio je danes na tiskovni konferen- jaške bloke ter za nevarnost spo gojem: 1. da se poskrbi, da se pada Zatem pravi, da je NATO v vseh ' dvajsetih letih svojega obstoja bila dejavnik zavlačevanja milne rešitve mednarodnih problemov. »Atlantsko zavezništvo je bilo orodje hladne vojne, organizator prevratne dejavnosti, vohunske dejavnosti in ideološkega prevrata ter navdihovalec poizkusov protirevolucionarnih udarov v socialističnih državah. Dejavnost NATO stalno ustvarja ozračje napetosti. Njena podpora Portugalski, Španiji in Grčiji in njeno spodbujanje dejavnosti bivših hitlerjevcev in nacistov v Zahodni Nemčiji dokazujejo globoko protidemokratični značaj politike sile, ki so se združile v NATO.« ci izjavil, da bo osrednji argument Izjava dodaja, da bodo napori na zasedaniu razvoi odnosov med za zagotovitev miru in varnosti v na zasedanju razvoj odnosov me Evropi lahko učinkoviti, samo če bodo temeljili na priznavanju de zlasti v važnejši industriji zajamči možnost iznajdb, odkritij in spo-poinitev in da se zavarujejo sektorji, ki so povezani z narodno o-brambo; 2 ni mogoče, da bi tc naložbe bile rezultat inflacije, ki bi paradi prevladovanja ameriške * ga gospodarstva odprla pot prido-oitvi industrijskih položajev v Evropi. e večja- toro ni _______ , , ter naperjeno proti Sovjetski zvezi j jntefl) streli bili -ml>>U,l>,,lll">lllll||t||||||||||||TIIIII»lfNIMIIIIIII|IMMItll|||||l||||IMIll||||||||||||||||||f|lIIIIIIIIIII||| "ti v$^2Yestilu sovjetske agencije družb« r. ih razi* V -* ličenj ml la«? [poved?*?! ugih.» janskega stanja na celini. Potrebno je v ta namen, da se Zahodna Nemčija odpove svojim zahtevam po zahodnem Berlinu. rečko odpotoval ~'f Vzhodno Nemci jo robno. a/ v°l)oda nadaljuje s pregledi vojaških garnizij drobn<> Angl<7 ij ang‘^ i. ^Dal* lll>0vedali so kongres češkoslovaških pisateljev isala v '(Uga n j j semester ' *vezi ,a-ske strani ni bila v '0H, ni°b-|aVljCna nobana vesU Sovjetski obrambni am mi iii"i,nirb'Lnaiavljel1 njegov pri-in Pr7Sla, j. TASS takrat uradno spo-sili n«*]nalo7! JL> obiskal češkoslovaško nekalf Sovietskc vlade in torej rit 8uverner svojo guberni- j°biš('.„ kot vladni predstavnik, ivcnci ^ n su'fere*io državo. ,ve" > gov ' odpotovanju Grečka in 11 ,, s* 'Prej ,Qbisku Vzh. Nemčijne je ova n ka. °bjavil Ust »Rdeča zvez- litreje * pa tudi agencija TASS, ilj stnju Ja imena visokih sovjetskih no z.0*1 - v v., Poveljnikov sovjetskih koraj ” llUfu zb°dni Nemčiji, ki so na oret* ftskib Pozdravili poveljnika so- nie Ki(Soi,0b°rožonih siL vaK”1 liik Je Plečko sprejel Wal Paša] bricb^a in se je razgovor ral' t'kl'ainM?, a,ktualna vprašanja, ki b l,r tja iru.a tr< ’tev *n razvoj sodclo-rnih, »jVofa .** obema državama. Raz-se vC jnik | prisostvoval tudi pred- !SedantWilli St°Pb- r j e v °'j [^8 , .n’k republike Svoboda je do h°l,,,^ shington ne vztraja več pn vza Pavijanov slovenske in makedonske jemnem nadzorstvu nad proizvod- njo tega materiala med jedrskimi, nuruanus • t ip «235”» L* S-1™«1"' n|a ostav d<„. sklenil, da se (o .vprašanje r,- si pil splosni reviziji zvezne za- za'dr je spomnil še nekoga, čitf so bile žrtev skeptičnih let-je prebral zgodbo o Jurij# juku, samoukem ruskem f • J ki je pred kakimi petdes*). ; izračunal, da je LOR naj11# o« čin za pristanek na Luni- , ki ska vlada ga ni upošteval# Rfči dratjuk je neznan umrl nor «Moj bog, prežive, je juz,» pravi Houbolt. «Ko s* a-» slil na to, me je moralo P * sem gledal, kako je 'Apol^ sr kvišku.* MOSKVA, 9. _ «SovjeH 1X1 sija* piše danes, da P1} p' možnost gradnje vodovoda " J?1; ralno vodo. Vodovod bo dojj j e, in bo povezoval mesto Ki#J n- ‘ v severnem Kavkazu z «Narza» v Kumskaji. vij^ zelo priljubljena sovjetska k na voda in služi za srčnih in želodčnih bolezrt l "" mil im i iii n 11 im i nu im mili 11 n m mil im iiiiiim n im i m m n nuni m m n mi m mn n m um milini im, n m umu,! ||l|lnim,||||||||a|„| |( ||||M|||| minuli1 Dottikon. Pogled na razdejano tovarno smodnika, kjer Je med strahovito eksplozijo našlo smrt ^ nted katerimi so tudi trije Italijani MELUiA MERKURI ZAGOTAVLJA £S(froti polkovnikom 0» je pripravljena r/4a borbo do konca oveka na SUaiT*wr Franff°Pul°s je res napravil samomor a Luni. ► . li \odiln*r^N, 9. _ Tukajšnji »Frank e bodo if*r Rundschau* danes poroča, al vse Mr iz povsem verodostojnih vi-Ji metodoJ,zvedtH. da je atenski vseuči-nad IaJ profesor Frangopulos napra srečanje taril0!nor iz političnih razlogov, ja t ioubt> njem pa tudi pi-vozilom.' v katerem pokojnik med dru-lo vab!#* J”!?;. ..'Rofje je svobodno Houbolt ’ ,ot živeti na kolenih. Pro-icunovn SV°le tovariše, da maščujejo »tunov. smti celo ved ,je, z,n:,no. je Frangopulos ,. : rai n katedro na atenski univer- izsfael« «.*° mU ** P°Verile atenske ?s^e’ j s[t;o prebrali to vest, smo se doj bog. mih na znano grško umetnico cn0' čfni a Merkuri, ki je pred mese-ramo g» dni komaj ušla atentatu, ki , ., Pa pripravili v Genovi na redsedrU* tecer mednarodnega praznika i pošlje)* ko je govorila na zborovalo. Kak# Kl ga je pripravila italijanska birokrate ia zveza. Kakor je znano, so se P®?. grška filmska in gledališka no o pol* n‘ca odpovedala svoji umet-ijevalo P karieri in se posvetila borbi i Luni, i . Srški polkovniški vladi. Do-lničn' zn* ^ Metina Merkuri prepotova-nik NAS “ Pol sveta in povsod sode-la je E®a na številnih zborovanjih, za prisl‘n naloga je bila, vzbuditi polet dnanje javnega mnenja proti n LOR * P°-kovniški vladi, ki bo še i ^aec slavila že drugo obletm-istavil d*1 Povzema oblasti* po držav-i na ie I U^ŠFU' ki ga je izvedla 31. ki' nrilda-LiSr)'’' V zvezi z dejavnostjo i mi ki ake umetnice, ki se je po sili lic *r prelevila v zelo aktivno • . lcno delavko, objavljamo njen T ,'e,. , )Vor s Katio D. Kauppovo, u-soljski ico pariškega tednika «Le . v SV®1 elle observateur*, razgovor, ki IR, tod pojasnjuje na eni strani nje-»ritete p" edanjo dejavnost, na drugi pa tudi potrjuje, kako je domne- je HouW lolje rečeno trditev frankfurt- id birokf a lista utemeljena. Sicer pa 10 pismo astimo besedo pariškemu ted-idanjemO j. obertu S J'aokar ste ubežali atentatu. v zelo Ameriki ste dobili več opozo-ili ljudi( da t'as bodo umori i. Pred 10 potreb Mimim pa vam je bila v Genskega i 1‘ podtaknjena bomba. Merkuri: Da, bomba... in niti lo pismo lako majhna. Tri kilograme m odpod- ya. Odkrili so jo po na-\C.A v Ti :,-u- v petek 7. marca ob 4. i odgovri ^ ie neka aktivistka itali-ni eieli U ‘e ženske zveze pred mitin-■ !, ,,tnoJ Pr°ti grškim polkovnikom HouboP . « ™krofon deluje, omnih o S? * blla Pra’v tam, pod "'„li. »Mn. Bil je to zavoj, ov oprije^an j„ llostavijen na tribuni flu so r preprogo. Dekletu se je to za vezni * i čudno in je poklicala poli-‘nd618 i ^.bi bombe ne bili odkrili, >OR, in ie bii0 razneslo. Bomba je bi-r,ravlJ Mipirana na šesto uro, v ča-bila o® to bi morala biti pred mikro-f11- Seveda bi bilo deset, dvaj-i mesec* m pravzaprav kdo vse koliko la bitka an in ranjenih. Pomislite, tri 1 NASA I >rame razstreliva! Saj bi bilo ivalnega vso dvorano, v Princ* v' ste vedno manj umetnica Itu svoj* . vodno več «politik» Vam je ivo <. dadj* ra^L* te0a morda žal? žago vari1 .T1'!. Seveda si še vedno žc-irbiti*. in ^ ‘grala kako veliko vlo-pnznanj* mi je zal, da nisem Kennecl iv?bodna umetnica kot sem v AooU Lje<sU]vZ F*?- To je očitno. Nisem ne-umrl I**! Il0ra umetnica, ki oi kar čez ivei Je. ^cela vzklikati »Živela svo-t- *Ko 5.‘ •* To bi bilo nesmiselno. Od-m.iralo r M začeli posamezniki zato, je 'Apol^L arno bili odrezani od sveta. slJ° »li vsi politiki in vsi pri- ----- v rrv. V zaPorih, v sami Grčiji »Sovjet** mogli storiti ničesar. Odda Pčlcič^meznikov se je razvil v idovoda* a?‘zirani odpor, bo dri j4* kaj bojite? to Kiri *•, M.; Lahko . d esto zu z aj'- “'Irti' ivjetskaj za i boleflp UH.„„,111, ^lSj n; j. Lahko rečem, da vedno 'Im : .sbrah vendarle ostaja. »N*I-i: Pa je le cela vrsta proti- Razmišljate morda o tem, da bi vam mogel kdo očitati, češ, da si kot umetnica skušate s tem ustvarjati reklamo, popularnost? M. M.: Kaj se to mene tiče. Rada, zares rada bi bila mlajša, naj-iepša, rada bi bila zelo talentira-i\a. Ne bi bilo napak, če bi bila tudi zelo bogata in da bi iz dneva v dan postajala vedno bolj popularna in da bi mi popularnost služila za to — da bi zrušila polkovnike. Res, zaradi tega si želim biti popularna. Toda polkovnike ščitijo ameriška CIA in grški kapitalisti, mi pa nimamo ničesar, celo niti kak film, kot na primer film z naslovom »Nikoli na nedeljo*. Nimamo ničesar, s čimer bi mogli izraziti svoja občutja. Kaj pa misli o tem vaš mož Jules Dassin? M M.: Brez njega bi ne bila storila ničesar. Treba je imeti ustaljen mir, treba je biti srečen in treba je biti v dvoje, da bi se napravile velike stvari. En sam človek ne more storiti veliko, kolikor ni genij. Jaz pa genij nisem. Sem umetnica, ki ima nekaj talenta. Čutim potrebo, imeti ob sebi moža, ki me more ohrabriti, mi dati moči, človeka, ki ga lahko občudujem... Ali so se v vaši družini, v družim Merkuri, tudi drugi u-kvarjali s politiko? M. M.: Da, pa tudi ostali Grki se ukvarjajo s politiko. Biti politik je v Grčiji tradicija. Mrzim polkovnike zato, ker so nam vzeli celo to zadoščenje... Da, moja družina se je ukvarjala s politiko. Moj ded je bil nekoč atenski župan... Zelo rada govorim o njem, ker sem se od svojega deda naučila marsikaj in ker je bil to človek z velikimi političnimi vrednotami. Naučil me je ljubiti domovino, še posebej pa ljudi. Biti predsednik atenske občine je nekoč pomenilo imeti veliko politično moč. To ni bik’ kot je danes. Moj ded je vsekakor bil napreden človek. D mrl je v Veliki Britaniji boreč se do poslednjega trenutka. To je bil edini poslanec, ki je bil v tujini, ko ie v Grčiji bilo do puča. Bil je hudo bolan, vendar je tako rekoč tik pred smrtjo potoval z letalom v Strasbourg, v Bruselj in v Pariz, da bi se tod sestal z raznimi političnimi ljudmi. To nagnjenje je torej podedovano. Sram bi me bilo, če bi se mu odtegnila. Moj brat in jaz se bova borila pa čeprav do konca najinega življenja. To naj vedo polkovniki. Melina, skušajte strniti svoj življenjepis. M. M.: Rodila sem se 18. oktobra 1925 v Atenah. Visoka sem 172 cm in tehtam 60 kg. Poročena sem z Julesom Dassinom. Po poklicu sem umetnica. Igrala sem v številnih filmih, vsi so bili dobro sprejeti in nekateri mi tudi močno ugajajo, kot na primer filma »Tisti, ki mora umreti* in »Fedra*. Igrala sem tud: v filmu «Niko'i na nedeljo*. Ta film bomo nekoč ponovno snemali, ko bo Grčija spet svobodna in ko bo mogel Dassin ponovno svobodno pisati o ljubezni do grškega naroda. KHub tajnim organizacijam kaže. da je odpor v Grčiji pasiven. M. M.: Ne boste menda trdili, da se v Grčiji nič ne doga’a. Grški odpor ie Mikis Teodorakis, so to vseučiliščni profesorji, so lo visokošo’ci, ki so obsojeni na zapor od 5 do 8 let. Grški odeor sla Panagulis, Riu. Grški odpor je vsa Grčija z vsakodnevnimi procesi. Nihče, niti tisti iz ponižne desnice, se nc upajo več sodelovati s polkovniki. Celo kral.i Konstantin ne... Kaj bi vi hoteli še? Kri? Počakajte malo. če bo potrebno, bo tudi te... Na nogrebu Papandreuja je bilo 400.000 ljudi, ki so vzklikali: »Dol s tirani, hočemo demokracijo!* Potrpite. Kolikor se ne bomo mogli osvoboditi z drugirm sredstvi, bo tekla kri. Za sedaj teče kri taj-w> na mučen lih v grških zaporih, kjer polkovniki izvajajo svojo oblast, svoj teror Jubilej istrskega umetnika V velikem k anionu Montane so zgradili velikanski IM m visok in 442 m dolg jez, ki zajema v umetno jezero vodovje reke Bighor, enega izmed pritokov veletoka Missouri. Vodovje, ki se zbira za jezom, služi deloma za namakanje obdelanih površin, deloma pa za poganjanje turbin, torej za proizvodnjo elektrike. Ta jez in še nekaj podobnih velikanov preprečuje poplave, Id so jih povzročale vode veletoka Missouri S svečano premiero drame Čehova «Stric Vanja» je slavil 30-let-nico umetniškega delovanja puljski gledališki umetnik Ive Erman, med nekdanjimi emigranti iz naših krajev v Jugoslaviji bolj znan pod vzdevkom Ivane. Ive Erman se je rodil pred 57 leti v Žminju v Istri in se še kot šolarček srečal s fašizmom, ko so fašisti vdrli v njegov razred in pobrali ter požgali hrvaške učne knjige. Srednjo šolo je opravil v Karlovcu in Zagrebu, kamor se je zaradi fašizma izselil. V Zagrebu se je vpisal tudi na univerzo. Klic srca pa ga je vlekel v gledališče tn v umetnost. Najbol; pri sreti mu je bila čakavska poezija, ki ga je vezala tudi na rodni kraj. Posvetil se je zato umetnosti in v dosedanji karieri upodobil okoli 250 likov na odrih v Beogradu, Šabcu, Kragujevcu in Pulju, kamor se je vrnil pred 15 ietL Kljub temu, da je vzljubil gledališke deske, se ni odpovedal ljubezni do domače, čakavske pesmi, ki se ji namerava povsem posvetiti, ker «največ svojih preostalih sil bom posvetil istrski vasi, kjer hočem podajati čakavsko pesem,* kakor je ob svojem slavju rekel. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ | R. Ukmar v Občinski TEŽNJA PO NORMALNEM ŽIVLJENJU SE ŠIRI Holandski duhovniki na strani sobratov ki sta se poročila V Brazilu se je v treh letih odpovedalo duhovniškenm poklicu že okoli 500 duhovnikov AMSTERDAM, 9 - Zadeva duhovnikov, ki bi si radi ustvarili normalno družinsko življenje, postaja vedno bolj pereča. Iz vseh koncev in krajev prihaj /r' vesti, kako si posamezni duhov alki skušajo priboriti pravico do zakonske sreče, pravico do normalnega življenja z ženo in otroki. Pred nedavnim smo v zvezi s tem pisali o primeru bivšega pomožnega škofa iz nekega mesta iz Latinske Amerike, ki je odložil talar in funkcije in se oženil. Sedaj sta na vrsti dva jezuitska duhovnika z amsterdamskega vseučilišča, ki sta se odpovedala ■ vojemu poklicu, da bi se mogla poročiti. Gre za jezuita Oosterhuisa m Van Der Stapa, bivša kaplana amsterdamskega vseučilišča. Ki ju je jezuitski red izločil zaradi njunega sklepa. Kaže pa, da nista le ta dva kaplana ubrala korake v to smer, torej k ukinitvi tako imenovanega celibata, ki je bil uveden šele pred nekaj stoletji, kaju deset holandskih dunovmkov, ki pnpauajo skupini »septuagint*, v svojem pismu, ki so ga naslovili »sem duhovnikom na Holandskem, izjavljajo svojo podporo bivšima jezuitoma, ki sta se odločila za ženitev Podpisniki v svojem pismi, poudarjajo nujnost sprememb v kanonskem pravu giede duhovniškega celioa-ta, hkrati pa izjavljajo, da je krivično oDtožiti nezvestobe duhovnike, ki se želijo poročiti. Holandski dunovniki v svoiem pismu nadalje poudarjajo, oa se mora tema dvema duhovnikom- dati vsa možnost, da nadaljujeta v svojem po klicu m to v soglasju z odgovornostmi do verske Skupnosti, v ka ten sta doslej delovala Kako razširjena je težnja med dunovniki po bolj svobodnem in bolj normalnem zivjenju, konkretno po normalnem družinskem življenju, vidimo tud, iz podatka, ki prihaja iz Sao Paula v Braziliji. Po podatkih, ki jin |e brazilska škofovska konferenca objavila te dni, je v zadnjih treh letih zapustilo duhovniški stan najmanj 500 duhovnikov Razlog za to, navaja ista publikacija, je treba iskati «predvsem v izoliranosti, ki ga versko življenje vsiljuje duhovnikom* ali z druginv besedami so zapustili duhovnišk. poklic tudi mnogi, ki bi se bili hoteli poročiti in si ustvariti bolj normalno družinsko življenje. REZULTATI POBUDE REVIJE «ARENA» Zdravstveni center za borbo proti I* , (*• • • • v • v • distronji mišičja V soboto so v Fojnici svečano odprli novo sodobno bolnišnico za okoli 200 pacientov iiiiimiMiiiiiiimiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiimimiimttniiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiMiimiiimiiMiiiiiHiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiititiii spomladansko pitanje čebel klj-J^kri čebelarji so že prejeli ^dkn°- prec* časom naročenega S()ej0rJa za pomladansko pitanje Vtok!korju primešana mnogo L da S[toy (octofsan), da je ta-" 5Patur'rari sladkor neupora-vsako drugo uporabo. adkn - 1,0 Popravljeno iz tega “li °rja> h04*0 čebelarji uporab-t ^ pomladansko pitanje ali nadomestek medu lačnim j |ii,°r se med rad navzame moč-' zmih okusov tudi hč!v,ravn‘ Pa«i (.na kostanju, [šdj 'cb ajdi, repici itd.) ga za onti objemalci tudi upraviče-If,; *anjajo Bodimo zato pre ol) uporabi omenjenega slad- n ab krmljenju čebel, da bi ■Pr FILIP Z BRZOJAVKO PREDSEDNIKA FINCANTIERf V Zupan sprejel uradno potrdilo o novih naročilih za Sv. Marka Gre za gradnjo drugega plavajočega doka z zmogljivostjo 40.000 ton in za dograditev in opremo tovorne ladje za Jugoslavijo - Izjave župana Spaccinija, dež. odbornika Stopperja in KO ■ PSI poudarja, da gre za delno in zakasnelo izpolnitev danih obljub Tržaški župan ing. Spaccini je sinoči prejel od predsednika državne družbe Fincantieri ing Guanija brzojavko naslednje vsebine: «Z veseljem Vam sporočam, da se bo v ladjedelnici Sv. Marka začel kmalu graditi drugi plavajoči dok zmogljivostjo okoli 40.000 ton. Poleg tega bo ravnatelj Fincantieri dr. Bazzuro pregledal na jutrišnjem sestanku s krajevnimi zastop mki sindikalnih organizacij v TV stu možnost, da bi istemu obratu prepustili tudi vgraditev pogonske ga stroja in izdelavo popolne opreme na četrti jugoslovanski ladji, ki jo bodo v kratkem splavili Tržiču«. S tem je bila potrjena vest, ki se je včeraj razširila v mestu, da namerava vodstvo Fincantieri priskrbeti dve novi naročili ladjedelnici Sv. Marka, ki bi, kakor znano, sicer v prav kratkem času o-stala popolnoma brez dela. Danec se namreč v tem obratu gradi le plavajoči dok za Fincantieri, ki ga nameravajo namestiti v Tarantu, in sicer ločeno po kosih, ki jih bodo na koncu zvarili v enoto, ki bo lahko sprejemala ladje do 130 tisoč ton bruto nosilnosti. Prav danes dopoldne bodo v Sv. Marku splavili dva taka kosa, enega težkega 1250, a drugega težkega 1000 ton. Prve tri kose so splavili februarja letos. Dok bo imel nasled- nje razsežnosti: dolžina 275 m, ši- potisna rina 52, višina 18,45 m, zmogljivost: 40.000 ton. Zupan Spaccini je ob prejemu omenjene brzojavke poudaril, da je to rezultat tudi prizadevanj tržaške občine na podlagi gospodar ske spomenice, s katero je občinski svet svoj čas poudaril zahtevo po takojšnji uresničitvi ukrepov, ki jih je medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje sprejel korist tržaškega gospodarstva v letu 1966 in pozneje v letu 1968. Naročilo za gradnjo novega doka, je še poudaril župan, ne le zagotavlja neprekinjeno zaposlitev ladje-delniškemu osebju, temveč tudi po trjuje namen pristojnih oblasti, da preusmerijo obrat Sv. Marka na področje specializiranih gradenj. V tej zvezi velja tudi pripomniti, je nadaljeval ing. Spaccini, da novi naročili v ničemer ne bosta ovirah gradnje zidanega doka v okviru Sv. Marka - Tržaškega arzenala. Z gradnjo tega objekta naj bi začeli še pred koncem tega meseca, saj pričakujejo, da bo pristojni or gan, višji svet za javna dela v Rimu, dokončno odobril ustrezne načrte na svoji prihodnji seji. ki je najavljena za petek, 11. aprila. Tudi oprema četrte jugoslovan ske ladje v gradnji v tržiškem obratu zadobiva posebno obeležje, saj bo to naročilo sprožilo obsežno delo ne le v ladjedelnici, temveč tu d; pri manjših podjetjih izven nje, in bo hkrati vzpostavilo tudi koristno in zanimivo sodelovanje med tržaškim obratom in tržaško ladjedelnico. Občinski odbor se bo zda j zavzel za to, je zaključil inž. Spaccini, da bodo sprejeti tudi vsi drugi ukrepi, ki so potrebni za gospodarski razvoj Trsta. Deželni odbornik za delo in načrtovanje Stopper je sinoči izrazil svoje zadovoljstvo spričo teh "prvih rezultatov, doseženih po prizadevanju deželne uprave in drugih krajevnih predstavništev«. Novi naročili zagotavljata Sv. Marku neprekinjeno nadaljevanje dela, in odpravljata skrbi, ki so v zvezi s tem vprašanjem upravičeno postajale čedalje večje. Odbornik je nadalje izrazil upanje, da se bo v najkrajšem času lahko pričela gradnja zidanega doka in ureditev delavnic, ki so potrebne za izvršitev predvidene poslovne Integracije velikega obrata. V tem okviru je treba napeti vse sile, je zaključil N. Stopper, da se ustva- naprej zavzemala na pristojnih mestih za to, da se bodo obveznosti, ki jih je CIPE prevzel v letih 19Č6 in 1968, uresničile v vsej popolnosti in v najkrajšem času. Na koncu še nekaj podatkov o jugoslovanski ladji, ki jo pravkar dokončujejo v Tržiču. Kakor smo poročali pred dnevi, so dolgotrajne stavke električnih varilcev v tržiškem obratu zadržale gradnjo vseh ladij, kar jih imajo v Tržiču na kobilicah. Za to zadnjo ladjo iz serije štirih 7.620-tonskih tovornih enot vrste "Kraljeviča« za Jugoslovansko linijsko plovidbo, jc bila predvidena splavitev še pred koncem marca, zdaj pa kaže. da bo njeno slovesno srečanje z morjem šele maja. Gre za 151,60 m dolgo, 20 m široko in 8,70 m visoko plovilo, ki ga bodo opremili v Sv. Marku in v katerega bodo vgradili pogonski stroj vrste CRDA-FIAT B 757 S, Tudi danes stavka v ladjedelnici Sv. Marka in v tovarni strojev Danes bodo uslužbenci v tržaški ladjedelnici Sv. Marka in v tovarni strojev «Sv. Andreja« ponovno prekrižan roke. Stavko so oklicali je predvčerajšnjim sprejelo delavstvo na svoji skupščini. V ta namen je bila že predvčerajšnjim oklicana stavka, ki je popolnoma uspela. Delavci so stavkah zadnji dve uri in se med tem časom zbrali na omenjeni skupščini. V prosti in živahni razpravi so poudarili nesprejemljivo dejstvo, da so tržaški CRDA edino podjetje, kjer ni bil dosežen sporazum o notranjih delavskih zahtevah, kot so nagrade za delo na akord (cottimi), pospe-ševalninji (concottimi), nato pa še delovni urniki, način urejanja »čakanja« na delo zaradi premajhne obremenitve tovarn, priznanje stalnih odstotkov pri krajevni organizaciji Intersind. Delavci so nato razpravljali s sindikalisti o načinu, kako organizirati protest v obratih in ga tudi časovno porazdeliti tako, da bo čimbolj učinkovit. Sklenjeno je bilo, da se bodo občasno organizirale kratkotrajne, nekajurne stavke, kakor — na primer — današnja stavka, ki bo trajala dve uri. Uslužbenci tovarne strojev «Sv. Andreja« in ladjedelnice Sv. Marka bodo stavkah zadnji dve uri in pol. kmalu po enih. Dražba na sedežu Zavoda za industrijsko pristanišče Cestna povezava za CMT bo stala 592 milijonov lir Gradilo jo bo podjetje Magistretti iz Milana - Dvoje ločenih cestišč za dvosmerni promet - Gradnja se bo pričela takoj Na sedežu Zavoda za industrijsko pristanišče v žavljah je bil včeraj natečaj za oddajo del za gradnjo prvega odseka nove ceste, ki bo povezovala tovarno Grandi Motori Trieste s preostahm cestnim omrežjem. Na natečaju, na katerega je vodstvo industrijskega pristanišča svoj čas povabilo okoh 60 podjetij med temi 25 s sedežem v naši deželi, je sodelovalo 20 firm, zmagalo pa je podjetje Magistretti iz Milana. To je skrčilo svoj zahtevek za 18,755 odsto glede na izklicno ceno predvidenih del, ki znaša 593 milijonov 798.211 lir. Na sedežu sekcije PSI pri Sv. Soboti v Ul. Flavia 5 bo na pobudo krožka »Giuseppina Saragat« predaval deželni tajnik CGIL Elio Zuliani o temi "Socialisti in pre-osnova pokojninskega sistema« Prvi del gradnje nove cestne zveze predvideva speljavo dveh' ločenih cestišč, od katerih bo vsako razdeljeno na dva traka: enega za redno vožnjo in enega za pre. hitevanje. Nova cesta se bo odcepila od sedanje ceste "Strada del la Rosandra« ter jo bo prečkala v nadvozu in nato v širokem loku prispela do tovarne Grandi Motori. Južno cestišče bo sprejelo promet v smeri proti tovarni, severno pa promet v smeri iz tovarne Na novem odseku bo dovoljena maksimalna hitrost 90 km/h. De lo bodo začeli brez odlašanja, pogodba pa predvideva izročitev izdelanih cestišč v roku 6 mesecev. Delegacija slovenskih gospodarstvenikov v Ljubljano stvo slovenskih gospodarstvenikov iz Trsta in Gorice. Odposlanstvo, ki ga bo vodil preds. Slovenskega gospodarskega združenja Stanko Bole, se bo v glavnem mestu Slovenije sestalo z najvišjimi predstavniki tamkajšnje gospodarske zbornice in drugih gospodarskih organizacij, s katerimi bodo načeli vrsto skupnih problemov, od industrijskih do obrtniških, od turističnih do trgovinskih vprašanj. Na sestanku bodo tudi postavili temelje za tesnejše sodelovanje med industrijskimi obrati z obeh strani meje, zlasti v okviru italijansko-jugoslovanskega sporazuma o industrijsko - tehničnem sodelovanju, ki se kljub razpoložljivim finančnim sredstvom še vedno ne izvaja kakor bi bilo v interesu obeh part. nerjev. Skupščina tržaške mladinske konzulte Predsedstvo mladinske konzulte sporoča, da bo izredno sklicanje skupščine v petek, 11. t. m. ob 19. uri v dvorani mestnega sveta. Na dnevnem redu bo ena sama točka: "Predlog za spremembo statuta«. h SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na Večer slovenske zborovske pesi i Pred Kem ( V KULTURNEM DOMU 'ella, i ia A. |ovarji azi i: edaj i nek NASTOPAJO MLADINSKI, MEŠANI IN MOŠKI ZBORI Z GORIŠKEGA IN S TRZAšKEGfetni 1 SOBOTA, 12. aprila, ob 21. uri rav t MLADINSKI ZBOR Glasbene matice iz Trsta in z Opčin JEZERO — moški zbor, Doberdob SLOVENEC — moški zbor, Boršt KRAS — moški zbor, Dol-Poljane PRIMOREC — mešani zbor, Trebče OTON ŽUPANČIČ — moški zbor, štandrež VESNA — moški zbor, Križ SLAVEC — moški zbor, Ricmanje GALLUS — mešani zbor, Trst NEDELJA, 13. aprila, ob 17. uri Mlad KRAŠKI SLAVČEK — mladinski zbor ogodl Glasbene matice, Nabrežina ?nsjsl SREČKO KOSOVEL — moški zbor, M1.', M1 RDEČA ZVEZDA — mešani zbor, Salež ^j., VALENTIN VODNIK — moški zbor, D^kTdc ekem "S g' SLOVAN — mešani zbor, Padriče a str: SREČKO KUMAR — moški zbor, Rep^h pr LIPA — moški zbor, Bazovica a ie 1 FANTJE IZPOD GRMADE — moški ** FRANCE PREŠEREN - mešani zbor, Bo VASILIJ MIRK — moški zbor, Prosek-K« rivier 3 učno Vstopnina za vsak koncert: 300 lir i arikai sko, Rezervacije vstopnic od srede, 10. aprila, dalje na sedežu Prosvetne zveze, Ul. Geppa 9, tel. »' se p, i shtevi petek v Kulturnem domu Občni zbor Sindikata slovenske šole V petek, 11. aprila, ob i6.30 bo mali dvorani Kulturnega doma 13. redni letni občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu. Gledališča ' C Občina sporoča, da bo v nedeljo, 13. t. m. občinski pokriti bazen "Bruno Bianchi« ves dan zaseden ■ ■■ , . , , , zaradi tekem v vaterpolu. Občin- lhodnjj ponedeljek bo odpoto- sivo bo imelo dostop samo na stop-valo v Ljubljano večje odposlan- nišča. sindikati v skladu s sklepi, ki jih1 Predavanie se bo pričelo ob 19.30 ...... .....—— ....................................................................m;.....umiumil; ................... NA SESTANKU ŽUPANA S ČASNIKARJI Nekaj pojasnil o deželnem elaboratu o novem tržaškem regulacijskem načrtu Ustanovitev kmetijskih področij, na katerih ne ho dovoljena nobena gradnja in povečanje področij «F» z zmanjšanjem gradbenega indeksa - Zmanjšanje gradbenih področij za mesto s 360.000 prebivalci in ne s 600.000 kot predvideva izvirni načrt . Pojasnilo dežele o tržaškem regulacijskem načrtu Tretjega aprila je tržaška občina dobila obširen elaborat deželnega odbomištva za urbanistiko o tržv- činskem svetu, ki so se sestali včeraj in sklenili, da se ustanovi mešana komisija, v kateri bodo čla- rijo nova delovna mesta za lokalno delovno silo, kar velja zlasti za Grandi Motori Trieste in za novo čistilnico Vincor, katera ima lahko, kljub nekaterim nasprotnim glediščem, velik pomen za ohranitev skupnega obsega zaposlenosti na našem področju Pokrajinsko tajništvo Italijanske socialistične stranke p a je v zvezi s potrditvijo prvega in delno potrditvijo drugega, v krajšem poročilu naglasilo, da tl dve naročili predstavljata le zapoznelo in delno uresničitev obveznosti, ki jih je medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje uradno sprejel oktobra lani. Da pa je vsaj do tega pozitivnega premika prišlo, se je :ieba zahvaliti predvs1 m borbi tržaškega delavstva in prizadevanjem socialistične stranke tako v pokrajinskem kakor tudi v vsedržavnem merilu Vsekakor pa novi naročili le deloma zadoščata upravičenim zahtevam tržaškega delavstva m vsega prebivalstva, zato bo tajništvo PSI predalo to vprašanje v nadaljnjo proučitev vodilnim organom stranke ter se še naprej zavzemalo zn to. da se v času ko se bosta hjevalnih predlogov. Občina mora na pripombe in vnesene spreminje valne predloge deželne uprave odgovoriti v treh mesecih, se pravi najkasneje do 3. julija. Ker je regulacijski načrt izredne važen za bodoči razvoj mesta in celotne občine in ker neposredno zanima lahko rečemo vse občane, se je župan včeraj srečal časnikarji, katerim je povedal, da je elaborat deželne uprave o trža škem regulacijskem načrtu zaključ ni postopek, ki so ga pričakova-vsi krogi, ki se zanimajo za razvoj mestne skupnosti. Pomanj kanje veljavnega regulacijskega načrta v Trstu je bilo zelo občuteno na urbanističnem in gospodar skem področju. župan je nadalje pojasnil, da so občinski uradi v nekaj dneh po sprejemu deželnega elaborata proučili predlagane spremembe in na pravili tehnično primerjavo med izvirnim regulacijskim načrtom m deželnim elaboratom. To je bila seveda predhodna in zato tudi nuj no površna ocena. Zaradi tega bo morala občinska uprava, preden bo izrazila svoje dokončno mnenje o deželnem elaboratu, proučiti v vseh podrobnostih deželno mnenje. Na prvi pogled, je dejal župan, lahto rečemo, da je stališče občine glede obrambe Krasa in obalnega pod ročja na splošno potrjeno v deželnem elaboratu. Zato bo treba sedaj proučiti razne popravke, ki se tičejo posameznih področij, da bo lahko imel občinski svet, ki se mora o tem vprašanju dokončno izreči, na razpolago vse potrebne podatke. V tem smislu se bo nadaljevalo tehnično delo občinskih uradov Poleg tega pa je občinska uprava že dala pobudo za sklicanje načelnikov svetovalskih skupin v ob- škem regulacijskem načrtu, ki vse-"'ni sedanje občinske gradbene ko buje mnogo pripomb^ in spremi-J misije fn občinski svetovalci, ki bo imela nalogo, da pripravi poroči- lo, na osnovi katerega bo Občin- ski svet razpravljal in sklepal. Na čelniki svetovalskih skupin se bo do sestali ponovno prihodnji ponedeljek ali torek, da se dokončno dogpvorijo o sestavi mešane komi sije, ki bo imenovana z rednim sklepom občinskega sveta. Župan je poudaril, da bo občin ska uprava storila vse, da bo nov regulacijski načrt tržaške občine kmalu dokončno sprejet. Pri prvi proučitvi deželnega ela borata o novem regulacijskem načr tu je občinski urad za urbanistiko ugotovil osnovne smernice, ki sestavljajo jedro mnenja, ki ga je deželna uprava izrekla o tržaškem splošnem regulacijskem načrtu. U gotovih so, da se najbolj bistve na sprememba, ki jo je vnesla deželna uprava, nanaša na splošno zmanjšanje predvidenih gradenj v tržaški občini, ki izhaja iz ocene o predvidenem številu stalnega prr bivalstva v bodočih letih in ki so ga deželni organi ocenili na 360.006 prebivalcev. Izvirni regulacijski načrt pa je nakazoval možnost po večanja prebivalstva na 600.000 pre bivalcev, kar pa po pravici povedano dosedanji naravni prirastek prebivalstva ne potrjuje V tem okviru je deželno odbomi-štvo za urbanistiko upoštevalo predvsem dejstvo, kako je bilo v zadnjih letih postavljeno vprašanje glede zaščite kraške planote. Zato je deželna uprava določila okrog nekaterih vasi tržaškega Krasa kmetijska področja v ozkem pomenu besede, na katerih ni dovoljena nobena gradnja, ker je gradnja sti novanj predvidena v notranjosti samih našel j. Glede splošnega vprašanja zgornje okolice pa je dežela zavzela stališče občinske uprave in smernice, ki jih občina zagovar ja pri sestavi medobčinskega regu- lacijskega načrta. Pred sestavo po-drobnostnih in dokončnih ukrepov za zaščito Krasa je deželna uprava v bistvu sestavila nekatere norme ki omogočajo gradnje samo na skupni površini, 100.000 kv. m. Ta zelo krepka omejitev, po mnenju občinske uprave, zagotavlja zaščito kraške okolice na vseh področjih, ki niso še kompromitirana, hkrati, pa deželna uprava priporoča občini naj v dveh letih sestavi podrobnost-ni načrt, ki bo določal urbanistične kriterije kraške planote. Podobno omejitev predlaga dežel na uprava tudi za obalno področ je, ki je namenjeno za turistične gradnje. Po priporočilih deželne u-prave bodo v pasu ob morju lahno dovolili gradnje izključno turističnega značaja, ne pa zasebnih stanovanjskih hiš nobene vrste novanjska gradnja ali kakršnakoli Dnevni red je naslednji: Otvoritev izvolitev predsedstva branje zapisnika lanskega občnega zbora poročila tajništva, referentov odsekov, blagajnika, nadzornega odbora in razsodišča razprava razrešnica volitve novega odbora predlogi razno. Odbor Ob občnem zboru Sindikata slov. šole V petek, 11. aprila se bodo člani sindikata slovenske šole v Trstu zbrali v mali dvorani Kulturnega doma na 13. rednem občnem zboru svoje stanovske sindikalne organizacije. V razdobju od lanskega občnega zbora, ki je bil 4. februarja, je bilo delo sindikata slovenske šole v času splošnega oporekanja in vseh druva era An,i a T„,Jr JTr mogočih protestov zelo živahno in gradnja, razen malih barak razpihano Pobude ureditev s« Mnogo pripomb in predlogov se nanaša tudi na mestna in predmestna področja. Na severnem področju občine je bil gradbeni indeks zmanjšan zaradi krajevnih lepot na južnem področju mesta pa, kjer je urbanizacija že zelo razvita, pa dežela priporoča v nekaterih krajih zmanjšanje v drugih pa po večanje gradbenega indeksa. V teh krajih pa dežela priporoča ohranitev zelenih površin. Te omejitve so seveda v neposredni zvezi z oceno demografskega prirastka in vplivajo tudi na nekatere gradnje ožjega cestnega omrežja. Kar se pa tiče gradnje velikih cest, je znano, da občina pripravlja dokončni načrt za novo cestne zveze na osnovi ocene o povečanju prometa in potrebe pristaniškega in industrijskega področja. Glede kmetijskih področij v ozkem pomenu besede je župan na šemu uredniku pojasnil, da je deželna uprava določila dejansko dve vrsti kmetijskih področij se pravi kmetijsko področje, namenjeno samo za obdelavo zemlje, in na ka terem ni dovoljena nobena sta- ža orodje, okrog nekaterih okoliških vasi pa so razširili področje «F» ,to določa izvirni regulacijski načrt tako imenovano pol-kmetijsko področje), na katerem so dovoljene stanovanjske gradnje i" iarietijska gospodarska poslopja. Toda indeks gradnje na tem področju je bil zmanjšan od 0 5 kub. m na 0.2 kub. m na 1 m površine, kar je v izvirnem regu lacijske načrtu veljalo za kmetijsko področje. Za primer je župan navedel, da je bilo bivše kmetij sko področje na Kolankovcu spre menjeno v področje «F», kar bo po odobritvi regulacijskega načrta omogočilo določene gradnje ki jih do sedaj niso dovolili. , To. seveda samo nekateri ze-lo podatki, ki smo jih navo-ah, ker bo o vseh pripombah m spreminjevalnih predlogih, kot smo že dejali, dokončno odločal občin ski svet. Deželna uprava pa nam je po-slala obširno poročilo, v katerem je obrazložen elaborat deželnega odbora za urbanistiko o tržaškem regulacijskem načrtu. Ta elaborat ima, l2.7 strani in vsebuje osem poglavij. V poročilu, o katerem bomo ob širno poročali jutri, so navedene tu di ustanove, s katerimi se je deželni odbor za urbanistiko posvetoval preden Je sestavil svoj elaborat, ter so obširno razčlenjena po samezna poglavja. razgibano. Pobude za ureditev še nerešenih vprašanj slovenske šole in pravnega položaja slovenskih šolnikov so si kar sledile. Pri svojem delovanju je sindikat naletel na sodelovanje in odobravanje vse slovenske javnosti, slovenskih prosvetnih in kulturnih organizacij ter strank, v katerih so včlanjeni Slovenci. Prepričam smo. da bodo tudi člani s svojo številno udeležbo na občnem zboru podprli požrtvova) no dosedanje prizadevanje svojega odbora ter izvolili v novi odbor dosledne ljudi, ki bodo v imenu svoje enotne, svobodne in suverene sindikalne organizacije nadaljevali pogumno in brezkompromisno delo za dokončno zakonito ureditev slovenske šole In pravnega položaja slovenskih šolnikov. Verdi Pri blagajni gledališča Verdi (tel. 23-988) se nadaljuje prodaja vstopnic za tretji koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo danes ob 21. uri. Orkester gledal šča Verdi bo dirigiral Piero Bellugi, ki je že večkrat bil gost v Trstu, solist pa bo pianist Maurizio Pollini. Spored obsega: Prosperi — »Koncert otroštva« (novo za Trst); Schumann — Koncert op. 54 za klavir m orkester: Liszt — »Totentanz« za klavir in orkester; Liszt — Mephl-sto VValzer. Pr' Prosperijevem koncertu bo kot sopranistka nastopila tudi Gianna Jenco. Teatro Stabile Danes ob 20.30 v Avditoriju kome-dija Natalie Ginzburg «Oglas», v režiji Luchina Viscontija. Izvaja igralska skupina gledališča San Babila z Milana, v glavnih vlogah nastopajo Adriana Asti, Mariangela Melato in Franco Interlenghi. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti (tel. 36-372 in 38-547). Za abonente na sezone Teatra Stabile običajni popust. V sred« sestanek pokrajinske gospodarske konzulte izvajali omenjeni naročili, poskrbi za dokončno in racionalno ureditev Tržaškega arzenala - Sv. Marka z dograditvijo super-doka In zagotovitvijo vseh tistih naprav, ki so potrebne za to, da bo obrat postal konkurenčen. Tržaškemu arzenalu-Sv. Marku pa je treba v prihodnje zagotoviti vrsto organičnih In pomembnih naročil, tako da bo zagotovljeno delo ne le njegovemu delavstvu, temveč tudi vsem tistim zunanjim podjetjem, ki jih je ladjedelništvo z državno udeležbo v zadnjem času potegnilo za seboj v sedanjo krizo. Tudi pokrajinsko tajništvo Krščanske demokracije naglaša v krajšem poročilu, da ji gre zahvala za novi naročili, saj so se za to vprašanje še posebno zavzemali njeni zastopniki, med temi zlasti župan Spaccini, poslanca Belci in Bologna ter deželni odbornik Stopper. Tajništvo KD dalje poudarja nastope strankinih zastopnikov pri vsedržavnem tajniku KD F. Piccoliju, pri ministru Forlaniju in pri podtajniku Malfattiju. Tajništvo KD na koncu zagotavlja, da sc bo stranka še Podpredsednik deželnega odbora in odbornik za turizem Enzo Moro je včeraj dopoldne na sedežu deželne uprave sprejel generalnega konzula SFRJ Inž. Marjana Tepino, katerega je sin-emljal konzul /lat-ko Vidas. V prisrčnem razgovoru so razpravljali o raznih vprašanjih turističnega značaja tudi v zvezi z nedavnimi obiski podpredsednika Mora v Sloveniji in na Hrvaškem. Ponovno so ugotovili obojestransko voljo po poglobitvi stikov in nadaljnjem razvoju turističnih odnosov Končno so se dotaknili nekaterih vprašanj, o katerih bo govor na bližnjem meddeželnem turističnem zasedanju Tatvina v pokopališki mrtvašnici na Opčinah Predvčerajšnjim je 67-letni Vin-cene skerlavaj s Proseške ulice št. 91/1, grobar na občinskem pokopa-hšcu na Opčinah, prijavil komisariatu javne varnosti na Opčinah, da so neznanci v noči med 5. in 6 aprilom vdrli v pokopališko mrtvašnico ter razbili pušico za milo-dare. V pušici pa niso našli niti belica. Iz nekega bližnjega prostora so odnesli usnjeni jopič, kjer je bilo 7000 lir in ki je last grobar ja. ki je prijavil tatvino. Prijavljena sodišču zaradi posesti mamila Predvčerajšnjim je leteči oddelek tržaške kvesture prijavil sodnim oblastem jugoslovanskega državljana Mirka Kostadinova, starega 20 let ter Branka Majstrovskega zaradi posesti mamil. O dogodku ki je pripeljal ome-n-le,'a jugoslovanska državljana pred italijanske pravosodne orga ne, smo že poročali pred dnevi. Mladeniča sta pritihotapila iz Bosne en kilogram prepečenega surovega opija, ki sta ga skušala potem prodati v nekem mestnem lokalu. Nezavestna zaradi izčrpanosti Včeraj zjutraj, malo po polnoči, so sprejeli na II. zdravniški oddelek splosne bolnišnice 21-letno Ga-briello Pizzaia iz Poderobbe (Tre-viso), katero so našli v nezavest-nem stanju blizu policijske postaje pri Sv. Soboti. Zdravniki so ugotovili pri dekletu hudo izčrpanost. Spočetka niso mogli ugotoviti njene istovetnosti, ker je bila brez oseb nih dokumentov. Pozneje so to isto vetnost ugotovili tudi na podlagi zahtevka njenih sorodnikov iz Tre-visa. Razloge dekletove prisotnosti v Trstu še raziskujejo. V sredo, 16. aprila popoldne, bo trgovinski zbornici zasedala Pokrajinska gospodarska konzulta. Predsednik zbornice dr. Caidassi bo podal daljše poročilo o delovanju vseh odsekov organizacije v preteklih 10 letih ter o študijskem doprinosu same zbornice glede najvažnejših gospodarskih problemov našega področja. Kakor je znano, predstavlja Pokrajinska gospodarska konzulta širok posvetovalni organ, ki deluje v tesnem sodelovanju s trgovinsko zbornico, in ki se deli na več odsekov: na odsek /.a industrijo, za zunanjo trgovino, za notranjo trgovino, za pomorstvo, za promet po kopnem in po zraku, za kredit in zavarovalstvo, za turizem in prireditve ter na odsek za kmetijstvo in gozdarstvo. V posameznih odsekih Pokrajinske gospodarske konzulte so poslovni krogi z našega področja precej širokogrudno zastopani, tako da more konzulta res učinkovito pomagati trgovinski zbornici, da o-pravlja svoje statutarne naloge v skladu s splošnimi gospodarskimi interesi našega področja. Žal pa ne moremo reči, da bi bili tudi slovenski poslovni svet in ustrezni interesi primerno zastopani v tem telesu. Skorajšnji «redde rationem« pokrajinske gospodarske konzulte naj bi zato pristojni krogi vzeli tudi kot lepo priložnost, da popravijo to krivico do slovenske manjšine, ter da pokličejo tudi zastopnike slovenskih poslovnih organizacij v posamezne odseke konzulte, kjer bodo ti prav gotovo uspešno In učinkovito sodelovali pri reševanju številnih skupnih problemov. Nazionale 15.30 «Per un pugno di dollari«. Techncolonr, 70 mm. Grattacielo 15.30 «Mctti, una sera a cena«. J. L. Trintignant, L. Capo-llcchio, T. Musante. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 16.00 «La monaca di Monza«. Anne Heywood, Antonio Sabato. Fenice 15.00 «Gli Intoccab li». J Cas-savetes, B. Ekland, G. Ferzettl. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ezcelslor 15.30, zadnja predstava ob 22.10 «Diario di una schizofrenica« Technicolor, Ritz 15.30 «La piscina«. Alain Delon, Romy Schneider. Eastmancolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 16.00 »II mercenario«. Franco Nero. Colorscope. Moderno 16.00 »C’era una volta ;1 VVest«. C. Cardinaie. H. Fonda. Technicolor. Zadnji dan. Filodrammatico 16.30 »Le tolli Veneri d A ki ra« T. Umeniya, A. Kilta. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 "Indovina chl viene a merenda« Cristallo 16.30 «2001: Odissea nello spazio«. Technicolor, 70 mm. Capitol 16.00 "Fraulein doktor«. Su-sy Kendah. Keneth Morris. Capu-cine Technicolor Impero 16.30 »11 libro della giungla«. Walt D sney. Technicolor. Vittorio Veneto 16.00 »Uffa papii, quanto romp». Debbie Reyno!ds. James Garner. Technicolor. Astra 16.30 «Come rubammo la bomba atomica«. F. Franchi m C. In-grassia. Technicolor. Ideale 16.00 »Cordura«. Garry Cooper, Rita Hajdeth, Van Hefl n. Technicolor. Abbazia 16.00 «La vecchia legge del West» J. Coburn, M, Lee. Technicolor. ravdn Zapc rti p Slovensko gledališče v rotest |0 Zcllt KULTURNI DOM tija k TITUS MACCIUS PL-W z,°d AMFITRlf Žara-"Masti sod ker Prevod: KAJETAN GAN%nk<2 Kostumograf: ' .000 ] ANJA DOLENČEVA ivnim Scenograf: Užili AVGUST LAVRENČIČ Porah Glasba: PAVLE MERKF btože: Režiser: JOŽE DANES. 10. aprila, otjrigad: ŠPORTNI ABONMA M>Pe Jutri,_ U. apriia 1969, ob Na Mene: ulij, u. apma ' ABONMA RED «A» V nedeljo, 13. aprila, ob OiUki ’ v IzoU ta na V torek, 15. aprila, ob ^onar v Piranu Jen i V sredo, 16. aprila, ob * iisejn ob 20. uri v Kopru “Ucg * sde: Prodaja vstopnic vsak d* ?Pust 12. do 14. ure ter eno dnišk pred pričetkom predstavami v nedeljah in praznikih °hini: pred pričetkom predstav eni t __________________________ °rnik Prosvetno društvo vljudno vabi na predvd0^0 slovenskega filma Breku MSa: LUCIJA astnii ------ °r*ik v Sk( Javn 'ravni ki bo danes, 10. april* 20, uri v društvenih pro^' KINO NA OPČINAH danes ob 18. uri barvni cine-mascope film: F A T H O M: BELLA, INTREPIDA E SPIA Igrajo: R. VVelch, T. Franciosa in drugi KINO «|RIS» PROSEK danes ob 19.30 barvni avanturistični film: L’ULTIMO SAFARI Igrajo: Kar Garos, Stewart Granger 1. d. Slovensko prosvetno » TABOR » Opčine K« lei 0d toru J D£s*ce vabi v petek. 11. t.m.. ob v "PROSVETNI DOM« b* opski davanje o obUct: _ , teacij Razvoju odnosov me iz t:’en gojenci šole Glasbene ^ nnVal mi p. ansambel Miramar solisti — gostje Ljudska prosveta Proivetno društvo France Prelerea v Boljuncu obvešča člane širšega odbora, da bo danes, 10. t.m. ob 21. uri važna seja zaradi bodočega delovanja društva. Priporoča se točna In polnoštevilna udeležba. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 9. aprila 1969 se je v Trstu rodilo 20 otrok, umrlo pa je 20 oseb. UMRLI SO: 75-detni Eugenio Visin-tln', 71-!etni Giuseppe Calza, 78-let-na Angela Rampon vd, Passamare, 78-letni Marzio Novi, 80-letna Domenka Ruzzier vd. Ravallco. 81-letnl Giovannl Russignan. 42-letni Otello Canziani, 56«letna Regina Vatla por Skerjan, 86-letnl Giovannl Fontanot! 59-letna Anna Bodnar por. Zumln] 55-letna Ida Furlanich vd. G acominš 8lJletna Anna Koclanclcb vd. Scar-pa, 86-letna Giuseppina Grandich vd. Sore, 89-letna Antonia Norbcdo vd. Tremul, 79-letna Maria Biroha vd. Rampini, 81-letnl Augusto Collerig, 70-letnl Antonio Dodič, 8l-letna Ida Magrini vd. Scocchl, 7 mesecev stara Patriza Grlson, 79-letni Alfierl Floreani. Prosvetno ^ Japo; Rsr Ivan Cankar pri Sv. Jalk1’' priredi v društveni dvorani la s v petek, 11. t.m., ob 20.30 f %cr^ad®ni<;a so obtožili . ki se je odigral v ko-^asjskih ?a,P°rih v novembru la bor, Rot ^ Mladeniča sta tedaj delala pri • Salež notranjem podjetju v koro-bor Do#S'h ,zaP°rih- Verjetno je pri-. ’ 10 do hudega trenja med njima ,CC ^tiustražarj1- ki so ju obtožili raz or, Repea-fi prekrškov. Ravnateljstvo zapo “ J6 upoštevalo ovadbo stražnikov noški obema prepovedalo delo v ^jetju. Prizadeta nista sprejela ,ta. sklepa, ker sta ga imela za v?Zrnega ter sta zato uprizorila r®?° Protestno manifestacijo. Za->wTa^rala sta se v celico št. UD a t-pi 31- čf°' d? sta privlekla pred vrata ’ ' Postelje in mizo. nakar sta *n.evala razgovor z državnim ravdmkom. Zaporniški stražarji so ju sku- zbor, rosek-1 ila iopru ne. Organizacija se zavzema za evropsko združevanje na federalistični osnovi in združuje več nacionalnih organizacij, poleg tčh pa še nekatera gibanja narodnostnih manjšin, kot so Baski ali Katalonci v Španiji, ki povezujejo rešitev svojega obstoja z uresničitvijo zamisli ..... Prepričati, naj ss odpovesta IMSCB * ‘Olestni akciji, toda ker pozivi m-i noM 5- ,®8b> so na privolitev ravna-sr*, “znilnice vdrli s silo v sobo IS PLAlWz„0 ,*ekla iz nje oba «upornika« paradi tega dogodka so jetniške Tf-j Tl, Prijavile Orazija in Perini-■ 1 I zaradi dveh prekrškov: --*-*'*' L ker sta baje poškodovala jetrn-c »Kirni °Prsmo (škoda pa je bila ma-G mn°s,tna ter je znašala komaj ču. kr) ter zaradi upora proti 'tVA n'Sl.m funkcionarjem Da bi za IFNčlC nor!,v,m “uPor» so jetniški- organi )v^abl 1 zredno številne sile. Na MERK"lbtozenca so se spravili en mare-brigadirja in kar pet straž-, *.marešaI Cainero Loris in rila, od -gadirja Giuseppe Ferrari in Giu->NMA “Ppe Scotto di Peretolo). 19«A» ° »i veerajšnji obravnavi sta ob-zenca še enkrat potrdila, da ni-ob 1 i?ti?-abravila nobene škode na kaz-“ki imovini in da se sploh ni-la ob 2C„„nameravala upreti javnim funk-rS,arjsm- Vsak upor, je pripomnil ■V1 izmed obtožencev, je bil nes-«eln, saj je bilo pred njuno i »P ka^kih dvajset stražarjev. Tu , «a . °b kaznilniških paznikov je vsak ..Pustil možnost, da je bila kaz-ter enujaruska imovi-na poškodovana za-nP X^ora paznikov v celico. Pri-UiC1 j fot P?n: Pa je, da so bili ti prisi-predsta ■ tako ravnati, ker sta se za-> J2a upirala. Eden izmed pod-_v“«nikov je trdil, da sta ga pn-/ ,rsikg bila s palicami po rokah i v »K avni tožilec je na včerajšnji o- pred^ ,-ti ^T.uavi zahteval, naj sodniki ob .3° oba obtoženca vsakega na ‘®ti zapora. Kazen, ki so jo ‘čili sodniki, je bila nekoliko mi- i?a: m ■®ga. mesecev zapora za vsa- ). apni* lih pro^ tno 1» Kongres evropskega federalističnega gibanja lan v' do aPrda bo v Mira-Hn.u mednarodni kongres Ev-q Keka federalističnega gibanja, .m. o#'aedCrfZa organizacijo, v kateri so OM» n® Nipski rP?,nli ,tudi mnogi vidni ev-' so bili svojčas iv m ei °PhSld politiki ki .budnikl prvih mi izari-UKl Prvih meddržavnih orga J v zahodnem delu naše celi- Spored kongresa, ki se sklicuje vsaki 2 leti (zadnji je bil v Turinu v jeseni 1966) je še kar natrpan. Najprej bodo v petek, II. aprila spregovorili zbranim delegatom — predvideno je, da jih bo nekaj nad tristo — predsednik MFE Etienne Hirsch, tajnik Orio Giarini in bla; gajnik Moriquand. Osnovno, politično in programsko poročilo bo imel v prvih popoldanskih urah ravnatelj centra za «evropske študije« iz katoliške univerze Lovanium (Belgija) na temo "Evropa dežel«, nato pa Nigel Despicht iz vseučilišča v Sussexu o «Osvobojeni univerzi« in predsednik francoskega katoliškega sindikata CFDT Andre Jeanson o »Evropi in delavcih« V soboto bo predsednik izvršnega biroja MFE Albertini predaval o temi »Borbena strategija za Evropo«, čemur bo sledila diskusija in nato volitve novih vodilnih organov. Kongresa se bodo po vsej verjet- nosti udeležile tudi najvišje mestne in deželne oblasti, tako predsednik deželne vlade dr. Berzanti, predsednik deželnega sveta Ribezzt, tržaški župan Spaccini, rektor tržaškega vseučilišča Origone in drugi. Vzporedno s kongresom bo v Trstu nekaj kulturnih in turističnih prireditev. Predsednik IK1 danes v Trstu Predsednik Zavoda za industrij sko obnovo IRI prof Petrilli bo danes gost v našem mestu, kjer se bo udeležil napovedanega sre čanja predstavnikov Evropskega fe deralističnega gibanja. V tem okviru bo prof. Petrilli ob 19. uri v dvorani za konference pri trgovinski zbornici v Ul. S. Nicolo 5 predaval o dvanajsti obletnici Rim ske pogodbe, s katero je bilo usta novljeno Skupno evropsko tržišče Med svojim bivanjem v Trstu se bo prof. Petrilli sešel z zastopniki tukajšnjih gospodarskih krogov, s katerimi se bo razgovarjal o splošni ekonomski problematiki tržaškega področja s posebnim poudarkom na razvoj industrijskih dejavnosti, pri katerih je soudeležena država. iiiiiiiiimMiiiiiiimiiiiiiiiuViiiiii m iiiiiiiiiii mm iiiiniii 1111111111111111111111 n iiiiinii iiiii n m iiiiiiMiiiiu n um Nov mladinski krožek v Dolini i p« *m\- !! m j ...s M .2cn:a«i I fir i- . I .:. -S : II ; - IT: ::t"’■ ■ OBMEJNI PROMET V MARCU Nad 1.050.000 prehodov oseb zabeležili na goričkem področju Tudi v Beneški Sloveniji porast protnela z nad .‘512 tisoč prehodi Osebni obmejni promet na gori-škem področju v preteklem mesecu marcu je zopet presegel milijon prehodov, kar je tudi znajen presežek števila prehodov larii v istem mesecu, ko je šlo v obeh smereh s potnimi listi in prepustnicami na istem področju nekaj nad 722 tisoč ljudi. Točni podatki, ki nam jih je posredovala obmejna policija, nam povedo, da je šlo v preteklem mesecu na drugo stran skupno 1.051.721 ljudi; od tega s potnimi listi pri Rdeči hiši eden manj kot 665 tisoč in sicer 399.206 italijanskih in 165.793 tujih državljanov vključno z Jugoslovani. S prepustnicami, dvolast-niškimi in tranzitnimi dovoljenji pa je potovalo na drugo stran 300.085 italijanskih in 186.637 jugoslovanskih državljanov. Iz zgornjih podatkov je razvidno, da tudi tokrat precej prevladujejo med potniki italijanski državljani tako s potnimi listi kot s prepustnicami. Tudi na področju Beneške Slovenije so zabeležili v marcu precejšen potniški promet, ker je bilo nad 342 tisoč prehodov ali poprečno po nad 11 tisoč dnevno. Od tega je šlo na drugo stran 160.295 ljudi s prepustnicami in sicer 125.2U ita-lijanskih in 37.083 jugoslovanskih državljanov. Najbolj živahen jq bil promet pri Stupici, kjer so zabeležili 160.295 prehodov s prepustnicami in skoro 180 tisoč s potnimi listi; sledijo Učeja s 553 prehodi, Most pri Prosnidu 553, Mišček 554, Cepletišče 752 in 110 Solarji pri Dreki. S - . § Prostor s knjižnico v novem mladinskemu' krožku V ponedeljek popoldne so v Dolini slavnostno odprli prostore domačega mladinskega krožka «Dolina)), za katerih okusno ureditev so mladi člani krožka in vaški župnik g. Albin Grmek žrtvovali marsikateri večer in noč s prostovoljnim delom. Slovesnosti, ki se je začela ob rZ3l^DJRIZIVNEGA SODIŠČA i Jažb*! Na 3 mesece obsojen sin je z nožem napadel očeta Kazen je pogojna in je ne bodo vpisali v Kazenski list ^Por je nastal zaradi nedovo!' ne posesti orožja prizivnim sodiščem IPRIhAj čLIKlJ, 5GA f KE ODl no ankar prsvdru5tIUK Severino, generalni gllacca Frar*zot, zapisnikar Ma-*>cla» ji obramba Aleffi in Anntv hava J® bila včeraj ponovna obrav Zu iz tu 25-letnemu Giosueju Scel fč-ffn U1 A. Volta 4, ki je bil ob vai’ ,aa je hudo telesno poško-»i! na rjthega očeta in da je hra-ho o^ornu ter nosil s seboj strel- atilo °>bru lani je sodišče opro-Ekoab '?SUe)a obtožbe telesnih podla na r Sa oče ni tožil. Obso-n°Snje ga ie zaradi posesti !n zapora ,0rc>4ja na osem mesecev F°r (a 60.000 lir denarne kazni |na so mia- tveni nlur r* «».uuu ur aen jak«#" dftPiča tfrtn,k™n..R“!!0i ‘Ožil -«j of-nn' J“‘ Jc pnzauajai ia»uic taJšnjg ^ Tako je prišlo do vč» 20.30 3ALM Protj izpustili na svobodo -'-žil A,1®! razsodbi pa se je pri-bi rnornViru tož41ec. ki je menil, .aa 3a sn„,a 1 sodniki obsoditi Gioosue- se je pr! nil. .aa sodniki obsoditi Gioosue-skc!Jravnave. NCl I&,rl * s skoraj smrtnim »p'-_ v začetku lanskega leta i^ ^0dbdOval Na srečo niso bile po 8°®be f,?reveč hude, saj |e stari . sP««n, val v 20 dneh fthšču so Prijavili mladeniča nov * ,i PJhetij ’ Kjer so mu naložili že >v ,,V! hPMia^,^"62611 Javni tožilec se k“ifJpr{)' Priziv*'111 1 razsodbo ter je vlo- lavk«J rila CIV rnijo-^ obiski. bce J' .,i hi 16. uri, so poleg drugih prisostvovali kot gostje dolinski župan in deželni svetovalec Dušan Lovriha, deželni svetovalec SS dr. Drago Štoka, svetovalec za slov. šole na Tržaškem prof. Stane Mihelič, član mešane komisije dr. Albert Zorna-da, msgr. dr Lojze Škerlj, tajnik Prosvetne zveze Edvin Švab, bivši jug. konzul v Trstu Jože Gačnik in drugi. Tajnik krožka Boris Bandi je v svojem pozdravnem nagovoru orisal kulturno - prosvetno vlogo krožka in se zahvalil vsem, ki so prispevali za njegovo uresničitev. Se posebno se je zahvalil Izvršnemu svetu Slovenije za darovane knjige za lepo in bogato knjižnico, ki šteje nad 1000 zvezkov. Oh zaključku je dejal, da bo krožek odprt vsem brez razlike na svetovni nazor in da si bo prizadeval za medsebojno sodelovanje, spoštovanje in krščansko ljubezen, da bi se utrdila narodna zavest in da bi vsi bili dobri sinovi naroda, kateremu pripadamo. V italijanščini je pozdrav na kratko povzela domačinka Ada Stranj, škofov vikar msgr. Škerlj pa je blagoslovil prostore, katere je gostom razkazal predsednik krožka Slavko Ota. Sledila je zakuska, ki je potekla v prisrčnem in prijateljskem vzdušju ob kozarcu dobrega domačega vina in ob prepevanju slovenskih pesmi. Strup je zamenjal z uspavalnimi praški Včeraj ob 14.50 so prepeljali na II. zdravniški oddelek splošne bolnišnice 76-letnega upokojenca Giu-lia Minghinellija iz Ul. Petronio 2, ki se je bil zastrupil z neugotovljeno količino tablet strihnina. K sreči bo okreval v petih dneh, ker je zaradi zaužitega strupa dobil sa mo lažje oblike črevesnih motenj. Minghinelli je izjavil, da je zaužit I omenjene tablete, ker jih je zame J njal z nekim uspavalnim sredstvom. Teden muzejev v Gorici od T3. do 20. aprila V okviru VII. tedna muzejev, ki bo od 13. do 20. aprila po vsej državi, bo tudi v Gorici prost vstop v pokrajinski muzej v palači Attems na Kornu in v muzej za zgodovino in umetnost na goriškem gradu. To bodo lahko izkoristile predvsem šole za skupinski obisk in ogled zanimivosti, ki so zbrane v obeh omenjenih muzejih. Ob tej priliki opozarja vodstvo muzeji na realizacije in dopolnitve, ki so jih izvedli v preteklem letu 1968. L-V palači Attems na Kornu: a) restavrirali so tri- velike slike iž ’600; -b) ■ nakupili so, nekaj novih slik gorlškega" slikarja Tominza in drugih domačih slikarjev; c) povečali so zbirko materiala in dokumentov iz prve svetovne vojne; č) opravili so boljo ureditev razstav in prostorov v palači Attems. 2. V muzeju na Gradu: a) važna in zanimiva zbirka predzgodovinskih najdb dr. Uga Furlanija na področju okrog Gorice Občni zbor zadruge C01 Redni letni občni zbor članov medtovamiške potrošne zadruge COI se bo vršil dne 19. aprila ob 10. uri v prostorih dopolavora podjetja Safog v Slražlcah. Dnevni red predvideva poročilo upravnega odbora o lanskem delu in odobritev obračuna. Volitve odbora in slučajnosti. V primeru premajhne udeležbe se bo vršil občni zbor v nedeljo, 20. aprila ob isti uri in v Istih prostorih. njemu na posvet. Tajništva treh sindikatov CGIL, CISL in UIL so s tem v zvezi ugotovila, da je zastopstvo prizadetih delavcev zadeva sindikatov, ne pa župana ali odbornika, ki sta v tem primeru zastopnika koristi občinske uprave. Zato tako povabilo za razgovore mimo ali preko sindikatov diši bolj po paternalizmu, ki pa je tudi na Goriškem preživela oblika obravnavanja sindikalnih zadev. Danes seja odbora za mladinske igre Predsednik občinske komisije za mladinske igfe v Gorici Agati sporoča, da je seja te komisije sklicana za danes, 10. aprila ob 18.30 v beli dvorani na goriškem županstvu. Nadaljevali bodo razgovore o programu v občinskem okviru in ga po možnosti odobrili. ZOPET PO STARI NASADI V' V Standrežu so proslavili praznik svetega Vanča Domači pevci so improvizirali koncert narodnih in umetnih pesmi - Zal ni mogla sodelovati godba iz Doberdoba, ki je bila napovedana Po veliki noči in velikonočnem ponedeljku so od nekdaj v Štandre-žu proslavljali še torek kot praznični dan in slavili svetega Vanča. V povojnih letih se je ta navada skoraj že izgubila, a letos so jo spet priklicali na dan. Misel na stoletnico čitalnice je verjetno spodbudila vsa domača društva, da pozorneje pomislijo na stare običaje in jih skušajo spet obuditi in priklicati nazaj med ljudske navade. Pritrkavanje zvonov je v torek že zgodaj zjutraj ustvarilo v vasi praznično vzdušje in ga nadaljevalo še čez ves dan. Kmečko društvo se je zanimalo, da je bila cerkvena svečanost številno obiskana, zlasti jutranja maša in popoldanske večernice. Skupno s PD «0. Župančiča sta društvi v gostilni pri Ga-brotu na trgu imeli zakusko, na katero sta povabili vaščane in še posebej predstavnike ŠD Juventi-ne in PD Štandrež. Pevski zbor «0. Župančič* je nastopil z znani- ZOPET NOVOST NA KNJIŽNEM PODROČJU! Izšla je 6. knjiga iz bogate zbirke SODOBNA ILUSTRIRANA ENCIKLOPEDIJA z naslovom GEOGRAFIJA Knjiga o prvih geografih in drznih raziskovalcih, o osnovnih zemljepisnih pojmih ter o raznovrstnih ekonomskih in drugih pogojih v posameznih delih sveta. KNJIGA JE SILNO BOGATO OPREMLJENA! Uiaika kh.wa.tHa TRST Ul. tv. Frančišku 20, tel. 61-792. bilo kakšnega spora ali nesporazuma, so se na avtomobilskem klubu sporazumeli naj v zadevi odloči žreb. Ta je izbral Camollija, ki bo danes opoldne prejel novo tablico z okroglo številko. Omenimo naj, da se v zadnjih letih vedno hitreje dviga število motornih vozil na Goriškem. Niti dve leti ni tega, ko so 12. junija leta 1967 izdali tablico s številko 40.000. V zadnjih mesecih narašča št:vilo na novo registriranih avtomobilov poprečno po 500 na mesec. Ob robu stavke goriških smetarjev Kot smo že poročali tudi v našem časopisu, je ob stavki goriških smetarjev preteklo soboto občinski odbornik Rovis poslal časopisom posebno noto s svojimi pripombami. Med drugim je tudi obžaloval, da niso prišli prizadeti delavci prej k IIIHIIIIIirlllflllllllllllllllllllllllllllllHHIIIIIIIIIinilllllllltllllllllllllHIIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllHIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIlnilllllHlIllllllllllll DELA ZA NAPELJAVO SO V POLNEM TEKU Metanovod so pripeljali pred mesto do nove transformatorske postaje Obljubljeno je znižanje prvotno določene cene za gospodinjstvo V Štandrežu bodo napravili anketo za ali proti napeljavi metana Na osnovi zagotovil, ki smo jih slišali ob predložitvi lanskoletnega obračuna občinskih podjetij v Gorici, bi morala gospodinjstva v Gorici dobiti že prihodnji mesec na razpolago zemeljski plin ali metan za svoje potrebe Po vsej verjetnosti bo treba ta rok nekoliko podaljšati, vendar pa lahko ugotovimo, da dela za metanovod napredujejo v zadnjih tednih še precej naglo Tako so že prejšnji teden s posebnimi stroji izvrtii predor pod državno cesto na Majnici, skozi katerega bodo postavili velike in močne cementne cevi in skozi te metanovod sam. Na tak način ne 1» trega razkopavati cestišče in tako prekiniti prometa, ki je na tej cesti vedno zelo živahen. Prav tako je v zaključni fazi tudi gradnja transformatorske kabine, kjer bo podjetje Snam izročilo metan mestnim občinskim podjetjem, ki ga bodo preko svoje razdelilne mreže dobavljala gospodinjstvom. industriji in drugim potrošnikom. Dobavna cev metanovoda meri 90 cm v premeru. Zaloga pri transformatorski postaji bo znašala od 5 do 6 tisoč kub. metrov. Ker pa predvidevajo precejšnje povečanje potrošnje bodo zmogljivost «feelerja» morali podvojiti, se pravi na 10 do 12.000 kub. metrov. Povečano potrošnjo se predvideva ker se govori, da bo dobavna cena za potrošnike precej nižja od prvotno nameravanih 80 lir za kub. meter, kar je bilo precej, čeprav računajo na dvakratno gorilno moč tega plina v primerjavi s sedanjim. Nekateri potrošniki iz Štandreža bi želeli, da bi metan napeljali tudi v Štandrež, ter so se v ta namen obrnili do vodstva občinskih podjetij. Tam pa so jim odgovorili, da so pred časom napravili anketo med prebivalci, ki je dala negativen rezultat. Večina tistih, ki so jih vprašali je takrat izjavila, da imajo rajši električne grelce; v tem smislu so se zlasti izjavili kmetje zaradi posebnih gospodarskih razlogov. Vendar pa namerava vodstvo občinskih podjetij napraviti ponovno anketo in če bo večina za metan, bodo istega nape ljali tudi v Štandrež. ........................................................................................i............................................................. 26. IN 27. APRILA V GORICI V DVORANI POKRAJINSKEGA SVETA Danes bodo izročili tablico GO 50.000 Končno je tudi goriška pokrajina dosegla številko 50.000 za svojo avtomobilsko oznako. Danes ob 12. uri bodo izročili avtomobilsko tablico s to okroglo številko lastniku podružnice Fiat v Gorici Nataleju Camolliju, ki jo bo pritrdil na svoj avto fiat 125. Za to avtomobilsko številko je bilo več konkurentov in da bi ne Piedor pod državno cesto na Majnici so zvrtali z velikimi vrtalnimi stroji ter postavili velike cevi, skozi katere bodo potegnili cevi metanovoda ne da bi bilo treba razkopavati cesto in prekinjati promet VESTI IZ TRŽIČA Na «Totocalcio» zadeli skoro 15 milijonov Med 17 dobitniki je več delavcev - Avto je podrl pešca Boginja sreče je preteklo nedeljo v obliki dobitka na nogometnih stavah «Totocalcia» obiskala tudi skupino igralcev iz Ville Raspe v Sta-rancanu. Na sistemski stavni listek so namreč zadeli dvakrat po 13 in 14-krat po 12 točk za skupno vsoto 14.7 milijona lir. Stavni listek za 9.600 lir so igrali v baru «Nuovo» v Villa Raspa pri Starancanu, ki ga vodita Toto Lo Presti in njegova žena Maria. Kolikor vesta ta dva povedati, je igrala listek skupina kakih 17 klientov med katerimi je tudi več delavcev, ki si bodo razdelili premijo in tako dobili skoro po 860 tisoč lir vsak. Na državni cesti štev. 305 pri Tr- žiču je včeraj 56-letni avtomobilist Guido Marocco iz Milj pri Trstu Ul. Frausin 5 povozil pešca- 64-let-nega Lorenza Stivanella iz Tržiča Ul. Volta 10, ki je ravno v tistem trenutku prečkal cesto Stivanella so odpeljali v tržiško bolnišnico kjer so mu ugotovili udarec v loba njo, številna odrgnjenja po obrazu in zlom nekaj reber ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju mi slovenskimi in slovanskimi narodnimi in umetnimi pesmimi -n navdušil navzoče, katerim njihovega petja kar ni hotelo biti dovolj, tako da se je pesem dolgo in ubrano razlegala. Edina temna točka tega drugače vseskozi uspelega programa je bila ta, da se praznovanja ni mogla udeležiti godba na pihala «Kras» iz Doberdoba, ki je imela tehten zadržek. Vsi Štandrežci, mladi in stari, so jo pričakovali, brž ko se je raznesla novica, da bo igrala koračnice po vasi. Hod večer so se ljudje ob cesti od Pilošča pa do glavnega trga nagnetli po pločniku, da bi dočakali godbo, ki naj bi dala njihovemu praznovanju še popolnejši zunanji videz. Organizatorji jih skoraj niso mogli prepričati, da z godbo ne bo nič in šele popolna tema jih je razgnala. Večina je odšla h Gabrotu in v ostale gostilne, da bi tam ob petju in v veseli družbi dostojno zaključili praznovanje sv. Ivanca. France Bevk v petek v klubu «Simon Gregorčič» Klub «Simon Gregorčič« v Gorici vabi na kulturni večer posvečen deseti obletnici smrti go-riškega pisatelja in humorista Da-mira Feigla. O podobi proslavljen-ca bo govoril pisatelj France Bevk. Večer bo jutri, 11. aprila t. 1. ob 20.45 v klubski dvorani na Verdijevem korzu 13. Iz goriškega matičnega urada V goriškem matičnem uradu so 8. aprila prijavili 9 rojstev in 4 smrti. ROJSTVA: Denis Bcllotto, Alessla Oblak, Marco Olivieri, Laura Aizza, Mariarosa Platanla, Elena Grossi, Cristina Passoni, David Devinar in Federico Furlan. SMRTI: gospodinja 44-letna Mar-gherita Pellis por. Zitter, upokojenka 85-letna Luigia Persolja vd. Leoni, kmet 67-letni Valerio Grusovin, upokojenka 81-letna Adelaide Kif cher vd. Michelini. Avto je vespistu presekal pot Včeraj okrog 9. ure zjutraj se je pripetila v Ločniku prometna nesreča, pri kateri je bil lažje ranjen 47-letni vespist Lino Tonut iz Ka-prive. V goriški civilni bolnišnici so mu nudili prvo pomoč zaradi odrgnjenj po rokah in udarca na levem stegnu. Okreval bo v 8 dneh. Tonut se je peljal z vespo proti Gorici, ko ga je v Ul. Udine v Ločniku prehitel 31-letni Aldo Donda iz Morara, ki je vozil avto fiat 1100 v isti smeri. Takoj po prehitevanju pa je Donda zavil na desna proti neki mizarski delavnici in tako presekal pot Tonutu, ki je zadel v avto in padel z navedenimi posle' dicami. Kino Tretje deželno zasedanje Zanimivo predavanje o sporu o prehrani v naši deželi Na zasedanju bodo sodelovali poleg pediatrov tudi drugi zdravniki, \zgojilelji. in razni izvedenci o dietologiji Deželna uprava je sestavila program tretjega deželnega zasedanja o prehrani, ki ga prireja deželno odborništvo za higieno in zdravstvo pod pokroviteljstvom ministra za zdravstvo. Zasedanje bo v Gorici 26. in 27. t.m. v dvorani soriškega grada. Otvoritev zasedanja bo v soboto, 26. aprila ob 10. uri z govorom deželnega odbornika za higieno in zdravstvo Devctaga in z uvodnim poročilom predsednika vsedržavnega zavoda za prehrano iz Rima pro-icsorja Visca. Ob 11. url bo govoril prof. Bianchl, ob 12. bo v občinski palači sprejem, ki ga priredi gori-škl župan, ob 16. uri bo podal poročilo prof. Mancini, ob 16.45 prof. Nordijo, ob 17.30 prof. Fldanza, ob 18.15 pa se bodo začela sporočila. V nedeljo bo ob 9.30 podal poročilo prol. Zacchl, ob 10.30 prof. Carrara, ob 11.15 se bodo nadaljevala sporočila, nakar bo imel odbornik De-vetag zaključni govor. To zasedanje ne bo zanimalo samo zdravnike in razne Izvedence o prehrani, marveč ludi vzgojitelje in starše. Dosedanje raziskave deželne uprave in izkušnje dokazujejo, ja se prebivalstvo slabo hrani, kar pa nc pomeni, pravi poročilo deželne uprave, da gre vedno za slabo ali pomanjkljivo hrano, marveč gre po-gosloma samo za neprimerno prehrano. Td seveda povzroča razne bolezni in motnje v ’ človekovem zdravju. Zaradi tega -se prireditelji niso omejili na povabilo na zasedanje samo pediatrov, marveč so povabili tudi zdravnike, ki se ukvarjajo z znanostjo dletologijč, živinozdravni-ke ki dcliijejo na področju mesnih živil, farmaciste. farmacevtske tovarne, dietetske šole in šole zdravstvenih : asistent k. Zasedanja se bodo, udeležili tudi šolski skrbniki iz Trsta, Vidma, Gorice in Pordenona, ali pa bodo poslali kakega profesorja, ki se znanstveno ukvarja s tem vprašanjem. Na zasedanju bo podanih šest glavnih poročil. Poleg tega pa sc je do sedaj prijavilo 16 zdravnikov in raznih izvedencev iz dežele Furlanije Julijske krajine, ki bodo obrazložili svoja poročila. med Izraelci in Arabci Kontrast moderne koncepcije življenja in arabskega atavizma italijanski časnikar dr. Bellotli je imel pretekli torek zvečer na povabilo KD v sejni dvorani pokrajinskega sveta zanimivo predavanje o nemirih na Srednjem vzhodu glede na spor med Izraelci ln Arabci Predavatelja je predstavil zbranemu občinstvu, kakih 50 po številu in med njimi tudi poslanec Marocco, pokrajinski tajnik KD dr. Cian, ki je povedal, da se je Bellotti pred kratkim vrnil s študijskega potovanja po Palestini in zato lahko prinaša neposredne vtise in Izkušnje s tega področja. Dr. Bellotti je nato na kratko orisal posamezne etape judovskega gibanja po letu 1905, sožitje Judov in Arabcev v Palestini za časa angleškega protektorata, nastanek judovske države leta 1948 itd. Poudaril je, da je poleg ozemeljskega vprašanja in spora tukaj važen tudi socialni spor zaradi različnih razvojnih stopenj obeh narodov, ki sicer praktično izhajata iz istega vira. Ta spor so še povečali arabski begun- ci, za katerih ureditev sc niso nikoli dovolj pobrigali. Omenil je dalje šolski sistem pri enem ih drugem od obeh narodov ter zadružno kmečko ekonomijo izraelskih kibu-cov, ki izvirajo Iz biblijske osnove zavračanja zasebne lastnine Govornik, je zaključil svojp pojo-čilo z ugotovitvijo, da morajo Izraelci premagati arabski odpor, ki jim odreka domovinsko pravico v Palestini, po drugi strani pa morajo tudi Arabci premagati svoj odpor in doseči modernejše oblike življenja, kakršnega nosilec so Izraelci. Po njegovih izvajanjih so številni prisotni stavili vprašanja in zahtevali nekatera podrobnejša pojasnila o zanimivem argumentu. CORSO. 16 — 18.45 — 21.30: «Dov« osano le acquile», R. Burton in M. Ure Ameriški kinemaskope v Darvah. VERDI. 17.15—22' «Base artica zebra«, R. Hudson in E. Borgnine. Ameriški kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 17—22: »Morire a 20 anni«. Italijansko-francoski dokumentarni film iz zadnje vojne. V1TTORIA. 17.15: «11 fuoco nella čarne«, R. Vadim in F. Fabrizzi. Francoski barvni film. CENTRALE. 17.15: «5 dollari per Ringo«, A. P. Taber in V. Lagos. Italijanski kinemaskope v barvah. Tržič AZZURRO. 17.30: (iGiovani pigri«, H. Berger in V. De Maigret. Barvni film. EXCELSIOR. 16.00: «Ladri sprint«. Barvni film. PRINCIPE. 17.30: «Avia pol - secert Service«, A. Tissen. Kinemaskope v barvala Vhdh Gorica Soča (Nova Gorica): «Point Blank«, ameriška barvni film — ob 18. in 20.15. Svoboda (Šempeter): «Revolveraš z rdeče reke«, ameriška barvali film - ob 18. in 20 15 Deskle: «Mary Popins«, ameriški barvni film — ob 20. Renče: «Bebec v Hol]ywoodu», a-meriški barvni film. Prvačina: «Sedem zlatih mož«, italijanski barvni film — ob 20. Šempas: «Največji rop stoletja«, ameriški barvni film — ob 20. Kanal: «Goloroki šerif«, ameriški barvni film — ob 20. Jutri, v petek, 11, aprila ob 20.30 bo' v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici predavanje o temi «Od Triglava do Jadrana z ljudsko u-metnostjo*. Predaval bo prof. Sandi Sitar iz Nove Gorice. Ob tej priliki bodo vrteli tudi film »Slovenska ljudska umetnost«. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Cristofoletti, Travnik, tel. 29-72. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči j* v Tržiču odprta lekarna S. Nicolo dr. S. Olivetti, Ul. I. maggio 94, tel. 73328. PRIMORSKI DNEVNIK 10. aprila' 3. AMATERSKA LIGA Uvrstitev Brega v drugo amatersko ligo je uspeh za ves zamejski slovenski šport Zaradi dolgega prvenstva je med igralci že opaziti znake utrujenosti Prvenstvo 3. amaterske lige se le 7 golov. In to morda ne bi prav bliža h kraju. Nekaterim atletom | nič presenetilo če bi igralo z moč- se že pozna utrujenost, drugi ima-jo še nekaj moči, na splošno pa lahko rečemo, da praktično nobena ekipa ne uspe več diktirati svoje igre. Nedeljski rezultati so temu živa priča, čeprav ni prišlo do presenetljivih rezultatov. Izjema je morda prva zmaga (na igrišču) e-najsterice Libertas Opčine nad Tec-lioferramento. Vse ostale ekipe pa so kljub temu, da so bile favorizirane, s težavo in pičlim rezultatom odpravile svoje nasprotnike. Coop — Primorje Prekinjena tekma Čeprav so predvidevanja vsaj na nejšimi moštvi. Upoštevajoč, da se je srečalo le s šibkejšimi ekipami je vsakdo pričakoval — prej ali slej — točo golov. Tudi za nedeljo so mnogi to predvidevali toda na žalost sta bila dva strelca Primorja (Prašelj in Verginella) že peto nedeljo zaporedoma neuspešna. Na srečo je tokrat v zadnjih minutah igre uspelo Zužiču potresti mrežo predstavnikov Coop, ki so po prejetem golu obkolili sodnika tako, da je bil slednji po nekaj izključitvah primoran prekiniti srečanje ker se je tržaško moštvo znašlo na igrišču z manj kot sedmimi igralci kar je proti pravilom. Disciplin papirju govorila o lahki nalogi Pri- ^ odbor bQ mQral sedaj odločati morja je bilo stanje na igrišču povsem obratno. Primorje ni znalo diktirati svoj tempo igre in tako je bila tržaška ekipa Coop kljub temu. da ni pokazala nič izredne- ga, res trd oreh za «rdeče-rumene». Vsekakor moramo upoštevati, da je moralo po 25 minutah igre zaradi izključitve Osicha Primorje igrati le v desetih. Vseeno pa mislimo, da bi moralo proseško moštvo pokazati več. Predvsem v napadu je Primorje zopet razočarano. Če pogledamo na zadnje nastope Primorja lahko ugotovimo, da je v zadnjih štirih nastopih doseglo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiHiiiiiiiiiiiiiii mi iiiiiiniii mi V nedeljo, 13. aprila Orientacijski pohod na Opčinah V nedeljo, 13. aprila bo na Opčinah tekmovanje v orientacijskem pohodu, ki ga prirejata športno društvo Polet in prosvetno društvo Ta bor. VPISOVANJE BO DANES, 1«. IN JUTRI. 11. APRILA OD 20 DO 21.30 V GREGORČIČEVI DVORANI, UL. GEPPA 9. V ČETRTEK OB ISTEM ČASU BO VPISOVANJE TUDI V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH. Vpisnina je 50« lir za vsako ekipo. Ekipe lahko štejejo od 4 do B oseb; imeti morajo s seboj kompas, ko-romer (za določevanje nekaterih smeri v stopinjah) in spiecialko Fo. 40 A II SO — Opčine in okolica. Pohod bo tehnično zahteven, ker v prvem delu ne bo markacij, ampak bodo dane koordinate točk. Zbirališče bo v Prosvetnem domu na Opčinah ob 7.30. ob 7.45 bo vstop v dvorano prepovedan. Ob koncu tekmovanja bo sestavljena lestvica np ekipah in po društvih. Prvih šest ekip bo ocenjenih s točkami 9, 7. 6, 5. 4. 3. Ostale ekipe, ki bodo prispele na čili v maksimalnem času in ne bodo diskvalifei-ranc. bodo prejele po eno točko. Društvo, ki bo zbralo največ točk bo prejelo prehodni pokal prosvetnega društva Tabor. V tl a'no last si bo društvo pridobilo nokal z dvema nezaporednima zmagama. Prireditelj bo sprejemal morebitne pritožbe 30 minut po zaključku tekmovanja. Pismeni pritožbi je treba priložiti kavcijo 1000 lir. Vse ekipe bodo morale počakati na čili", dekier ne bo prišlo na cilj zadnja ekipa njihovega društva. Organizatorji ne prevzemajo nikakršne odgovornosti za morebitne poškodbe in drugo škodo, ki bi jo utrpeli udeleženci pohoda. Vsa ostala pravila in morebitne spremembe hndn objavljene neposredno pred startom. o lezultatu tega srečanja, ki bo prav gotovo dosojen z 2:0 v korist Primorja. Union — Libertas Prosek Zapravljena priložnost Fodlonjercem v nedeljo proti vsemu pričakovanju ni uspelo odnesti obeh točk. Enajsterica Uniona ,ki je imela v gosteh moštvo Libertasa s Proseka je v nedeljo nadvse razočarala. Kljub temu da so bili Podlonjerci s Camasso dvakrat uspešni je bilo takoj opaziti, da jim ho to prednost težko obdržati. Gostje so izkoristili to zmedo Podlonjercev ter znižali in nato še izenačili stanje. Gostje so celo Imeli priliko, da se vrnejo domov s celotnim izkupičkom. Jasno je torej, da v vrstah Uniona nekaj ni šlo v redu, predvsem na sredini igrišča kjer je bilo precej občutiti odsotnost Raimonda. Zaman se je Camassa trudil, da bi pokril to vrzel, ni našel v Čoku in Mamillu prave pomoči. S tem ni bilo več kaj upati in tudi položaj na lestvici se je poslabšal za Union. Vesna — Primorec Odločil je gol Rabusina Lepo vreme in zanimivost derbija sta privabila ob rob nabrežin-skega pravokotnika lepo število gledalcev, ki morda niso odnesli najboljših vtisov s tega srečanja. Derbi je bil sicer precej napet saj ni gol, ki ga je dosegla Vesna v 35’ p.p. po zaslugi Rabusina, nikakor ni dal Križanom prevelikega zagotovila, varnosti,, zlasti ,, ker,,, sp tokrat zaigrali pod svojo sposobnostjo. Na sredini igrišča ni bilo prave povezave, v obrambi je bolj ali manj šlo v redu, napadalci pa niso znali izkoristiti številnih priložnosti, predvsem zaradi slabega dneva Coderna. Tudi nastop Primorca ni bil najboljši, Trebenci so bili predvsem pomanjkljivi v ekipni igri. Vesna se je tako poslovila od svojih navijačev (ki jo bodo seveda spremljali tudi v zadnjih dveh tekmah na tujih tleh) z zmago in s ten) ostala še vedno v polnem teku za končni uspeh. Gretta — Zarja Z dvema goloma Žagarja Tudi Gretta je postala žrtev razigranih Bazovcev. Kljub temu, da je Zarja v nede'jo zaigrala lepo ji ni v prvem polčasu uspelo priti do zadetka, čeprav je bilo razvidno da bo prej ali slej nasprotnik moral kloniti. Bazovci so predvsem odlično zaigrali na sredini igrišča, v obrambi morda ni šlo vse v redu, napadalcem pa je še vedno ostala ista «bolezen»: premalo so odločni v zaključevanju. Medtem ko so predstavniki Grette v prvem delu le nadzorovali «belo-rdeče» so v drugem polčasu prvi prišli v vodstvo. Zarja je takoj reagirala in že štiri minute kasneje je Žagar stanje izenačil. Seveda ena sama točka ni zadovoljila Bazovcev, ki so iskali pot do zmage in so do te tudi prišli v 32’, ko je žagar Singh in Bhardvvaj na avtu Volvo. izkoristil predložek Scocca. S tema dvema točkama so si tako izboljšali položaj na lestvici, kjer so sedaj popolnoma sami na šestem mestu. Flaminio — Breg Končno 2. liga čeprav v dvoboju s Flaminiom Brežani niso prišli do zmage so si vseeno matematično zagotovili vstop v 2. amatersko ligo. U-speh so dosegli v hudi konkurenci. če upoštevamo, da so bili edino slovensko moštvo te skupine lahko rečemo, da so pohvale in čestitk vredni. To je tudi prestiž vseh zamejskih športnikov. V nedeljskem nastopu sicer Brežani niso pokazali nič izrednega pač pa so še enkrat potrdili, da kljub nezgodam nekaterih igralcev imajo tudi rezerve, mnogo dobre volje in borbenosti. In prav rezervam gre morda največja zasluga za ta uspeh Brega saj so končno bili rezervni igralci v vsakem trenutku pripravljeni nadomestiti poškodovanega tovariša. Dobra volja, skupno delo, atletska pripravljenost in pogum sta prinesli Brežanom ta uspeh, če računamo na komaj štiriletno aktivnost te ekipe je to prav res velika zmaga na katero moramo biti ponosni vsi. Skupina «L» Izidi Primorje - Coop (prek. v 43’ d.n.) Union - Libertas Prosek 2:2 Vesna - Primorec 1:0 Tecnoferr. - Lib. Opčine 2:3 Inter S. S. - Viani 1:0 Gretta - Zarja 1:2 Lestvica Vesna 20 17 1 2 46:15 35 Primorje 20 16 2 2 44:14 34 Inter SS 20 9 6 5 27:20 24 Tecnoferr. 19 9 5 5 31:23 23 Union 19 10 2 7 37:27 22 Zarja 20 7 5 8 29:30 19 Gretta 20 7 3 10 34:51 17 Viani 21 6 4 11 37:39 16 Primorec 20 6 4 10 27:31 16 Coop 20 4 6 10 19:41 14 Libert. Pr. 21 4 4 13 28:45 12 Libert. Op 20 2 4 14 25:48 8 Skupina «M» Izidi Don Bosco - Giarizzole 1:1 Flaminio Zaule - - Bres Esperia 0:0 2:1 Roianese - Campanelle 1:2 Edera «B» - ■ Virtus 0:3 Lib. Barcol. - S. Sergio 0:2 Lestvica Breg 20 15 3 2 48:20 33 Campanel. 19 11 4 4 20:15 26 Lib. Bare. 20 9 7 4 36:23 25 Flaminio 18 10 5 3 26:11 24 S. S-ergio 19 9 4 6 24:18 22 0'arizzolp 19 6 7 6 2':?0 19 Virtus 19 6 5 8 27:26 17 Zaule 20 4 8 8 24:31 16 Don Bosco 20 5 5 9 20:27 15 Edera «B» 19 5 5 9 23:33 14 Roianese 20 2 7 11 22:42 10 Esperia 18 3 3 14 20:44 9 Bruno Rupel Poraz italijanskih nogometašev v Izraelu JAFFA, 9 — V mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju je izraelska državna reprezentanca premagala italijansko polprofesionalno mlado reprezentanco (pod 23 leti) z izidom 2:0 (1:0). AVTOMOBILIHM NAIROBI. 9. — Kenijca Hillard in Aird sta zmagala na 17. rallyu «Safari» v vzhodni Afriki. Tekmovala sta na avtu znamke Ford 20 M. 2. mesto sta zasedla Kenijca Zanimivo je, da so Kenijci v prvi peterici posadk zasedli kar 4 mesta, le Din in Minas iz Ugande sta se uvrstila na 3. mesto. Prva Evropejca sta bila Poljaka Zazada in Wachowski na avtu Porche, zasedla pa sta 6. mesto. V PETELINJI KATEGORIJI Burruni ohranil naslov evropskega prvaka REGGIO CALABRIA, 9. — Italijan Salvatore Burruni je ohranil svoj naslov evropskega prvaka Petelinje teže. S tehničnim k. o. je namreč premagal francoskega boksarja ruskega porekla Pierra Ve-troffa. Dvoboj so prekinili na zahtevo uradnega zdravnika, ker je imel Vetroff večjo rano na obrazu. Do prekinitve srečanja je prišlo v devetem krogu. ODBOJKA TEDENSKI KOMENIljjS Prihodnji teden začetek tekmovanj # v ženski promocijski in C ligill V deželi F -JK že 24 ženskih ekip - Skoraj polovica (eh šesterk je slovenski Moška D liga, ki se letos odvija z veliko brzino je prišla do konca prvega dela prvenstva. Lestvica je sedaj že precej jasna. Goriški gasilci zmagujejo, za njimi pa sopiha ACEGAT, ki je še lani nastopal v «promociji». Ta ekipa pa ima v svojih vrstah pre- težno izkušene igralce in se je letos še ojačila z Venturijem, ki je Gasilci GO LESTVICA 9 8 1 25 23 H 17 3 že igral v prvi italijanski ligi. Tu- ACEGAT 9 7 2 di goriške gasilce rešuje le izku- PAV 8 5 3 šenost. Njihova igra nikakor ne Turriaco 9 5 4 20 zasluži prvega mesta, vsaj po teh- Kras 9 5 4 17 vo ničnem znanju ekipe. Sreča teh Olimpija 9 5 4 17 L 16 fe '5 : dveh ekip je torej v tem, da i- Gasilci TS 8 3 5 mata za nasprotnike zelo mlade Bor B 9 3 6 šesterke, ki se šele formirajo. Ta- Torriana 8 1 7 8 m ko sta Kras in Bor zelo pomladi- CSI Videm 8 1 7 g rM la svoje vrste. Tudi PAV in CSI (oba iz Vidma) sta se letos predstavila z mladimi močmi, poglavje zase pa je goriška Olimpija, ki igra letos prvič vidnejšo., vlogo. in se ji tokrat ne bo treba potegovati za rešitev pred izpadom. Tudi ta ekipa je v primerjavi s prvimi še dokaj mlada. Kras je v Gorici proti gasilcem dokazal, da je na pravi poti. Mladi Zgoničani so bili povsem enakovreden nasprotnik prvim na lestvici in so vse tri sete izgubili z minimalno razliko. Bor si je v tekmi s tržaškimi gasilci zapravil priložnost, da bi se oddaljil s spodnjega dela lestvice. Borovci pa so prav v odločilnem nizu odpovedali in tako so prepustili obe točki nasprotniku. Izidi: PAV — Olimpija 3:1 Gasilci GO — CSI 3:0 Gasilci GO — PAV 3:0 ACEGAT — Torriana 3:1 Gasilci GO — Kras 3:0 ACEGAT — PAV 3:2 Olimpija — Turriaco 3:2 Gasilci TS — Bor B 3:2 Trenutek pred vrati Grette, tik preden je Žagar (v ozadju na levi) dosegel prvi gol za Zarjo ...................................................iiiimiiiimiiiiiiiiiiilliiiiiilll»»""»»»»»"l,"l,,l,l,il,lll,,,,,l,,l,,,,,,,l,,,l,,,,,m,,M,,,l,,ml.1 V organizaciji openskega športnega društva Polet 20. APRILA «PLAVALNI DAN Sprejemanje prijav le danes in jutri zvečer v Trstu, Ul. Geppa 9 PRAVILNIK 1. Športno društvo Polet priredi v nedeljo, 20. aprila 1069, «Pla-valni dan» — tekmovanje v plavanju, namenjeno članom vseh slovenskih športnih in prosvetnih društev na Tržaškem in Gori škem. Tekmovanja se lahko udeležijo tudi posamezniki, ki niso" člani društev. 2. Tekmovanje bo v občinskem pokritem bazenu «B. Bianchi« — Nabrežje Gulli 4, in sicer od 8.30 do predvidoma 13.15. 3. Tekmovalci so razdeljeni na naslednje kategorije: a) Člani in članice — rojeni leta 1954 ali prej. b) Mladinci in mladinke — rojeni med leti 1955 do vključno 1958. c) dečki in deklice — rojeni leta 1959 ali kasneje. Tekmovalci lahko nastopajo izključno le v svoji kategoriji, vendar tudi v več panogah. 4. Vsako društvo lahko prijavi v posameznih panogah po tri tekmovalce in eno ekipo za štafeto, kjer je ta predvidena. 5. Vpisnina za vsakega tekmo valca znaša 500 lir za panogo, ki jo je treba vplačati ob vpisu. V primeru, da se prijavljeni tekmovalec ne javi na startu, se vpisnina ne vrne. Prijava brez vpla čane vpisnine je neveljavna. 6. Prijave se bodo sprejemale danes, 10. in jutri, 11. aprila 1969 med 20. in 21.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9/1. Vsako društvo mora ob vpisu predložiti sezname tekmovalcev, in sicer za vsako posamezno kategorijo na posebni poli ter z navedbo sodelovanja v posameznih panogah. Ob priimku in imenu tekmovalca mora biti tudi navedeno leto rojstva, ki ga je treba pred tekmovanjem na zahtevo komisije tudi dokazati z veljavnim dokumentom. Vsak prijavljeni tekmovalec lahko nastopa le za eno društvo. 7. športno društvo Polet bo podelilo posameznim tekmovalcem in štafetam zlato medaljo za prvo mesto, srebrno medaljo za drugo mesto in bronasto medaljo za tretje mesto. Društvo, ki bo osvojilo največ točk, prejme prehodni pokal ŠD POLET. Pokale diplome in praktična darila lahko nudijo tudi druga društva in ustanove. 8. Sistem točkovanja je naslednji: 1. mesto 3 točke, 2. mesto 2 točki, 3. mesto 1 točka. Za štafete se točke podvojijo. 9. Tekmovanje vodi posebna komisija, ki ji načeljuje prof. Bojan Pavletič in v kateri ni nobenega člana ŠD Polet. Komisija bo sprejemala morebitne pismene pritožbe v roku 13 minut po razglasitvi rezultatov. Pritožbe sprejema izključno le predsednik komisije. Za vsako pritožbo je treba položiti kavcijo . v znesku 3.000 lir, ki se v primeru zavrnitve protesta ne vrne. 10. Startne liste za posamezne panoge in predviden čas nastopa bo objavljen vsaj en dan pred tekmovanjem v «Piimorskem dnevniku». Startno listo bo sestavila komisija tekmovanja. Zborno mesto vseh tekmovalcev je dne 20. aprila 1969 ob 8.00 v veži občinskega pokritega bazena. 11. Vstop v bazen imajo izključno le člani komisije, sodniki in tekmovalci. Vstop v bazen ni dovoljen s čevlji. Tekmovalci, ki so zaključili tekmovanje, morajo takoj po tekmi zapustiti bazen. 12. Organizator ne engovana za morebitne nezgode k' kršnekoli vrste, ki bi jih utegniti zadobiti tekmovalci ali obiskovalci. Vstop na tribune nokritega bazena je prost. 13. Organizator si pridržuje pravico, da spremeni pravilnik v primeril, če je to objavljeno vsaj pol ure pred začetkom vsakega tekmovanja. 14. Tekmovalci bodo tekmovali v naslednjih panogah: ČLANI 100 m prosto 100 m prsno 100 m hrbtno 100 m metuljček (delfin) Tekmovalci v teh panogah bodo tekmovali po sistemu izločilnega tek movanja (baterije).' Sedem po času najboljših tekmovalcev se uvrsti v finale, ki odloča o zmagovalcu. Štafeta 4 x 66 m mešano O vrstnem redu odločajo časi.) CLANICE 66 m prosto (batenje in finale) 66 m prsno 66 m hrbtno 4 x 66 m prosto. (Tekmovalke — razer ža 66 m prosto — tekmujejo v serijah, pri čemer bo lestvica določena na osno vi najboljših časov ) MLADINCI 66 m prosto (baterije in finale) 66 m prsno 66 m hrbtno 66 m metuljček (delfin) Štafeta 4 x 66 n. prosto. (Tekmovalci — raze' za 66 m prosto — tekmujejo v serijah). MLADINKE Prihodnji teden se bosta ^IM, 1 prvenstvi ženske C lige in 'asile i mocije». V C ligi bodo naši naslednje šesterke: Corridon- Sindn,, RI Trst, AGI B, OMA. Poroda so B To prvenstvo je bilo ob* i 2ara precej razgibano zaradi vf ijo os števila slovenskih ekip. Le® itočasi vse slonelo le na drugi Pjamatič Bora. ki ima po našem ntf južni za cilj sredino lestvice in )j0 ja tega še drugo nalogo: vzgoji%praja ve sile, ki bi dale prvi ekip1, jugi vega poleta. Favorita tega P očno stva sta Porzio in AGI B ■ sindi f je lansko leto nastopal v vil je ko: gi, medtem ko so Goričani ‘o re; no odigrale v tem prvenstvu je pj nejšo vlogo in so se tudi lPkv.aJm: zadnjega borile za osvojitf’ ičeUC azgai ence vega mesta. FARI bo naši mlajšo postavo, kajti večini ših igralk je pristopila k not stanovljeni Ederi. «Promocija» bo letos po11 vilna. Samo v Trstu se je 1 INČO prvenstvo prijavilo osem ei Gorici ena. v Vidmu pa celo če tem ekipam prištejemo stale šesterke v višjih lig9*1 tem pridemo, do števila 24. ga ni predstavljal v ne prev® daljeni pretekiost.i niti nal optimist. V Trstu je fed® razdelila ekipa v dve skupin'-ka prvouvrščena bo imela Pj co do nastopa v finalu. V 4 L . pini bodo nastopali: Sokol BJlOCIH ja, OMA B. Bor C. v B s*} pa: Zarja B. Edera. Breg *I*AR|-FARI Trst B i Po ti 11 ■ »\ NOGOMET . Oh 50-letnici jugoslovanski 'u ■ ^ c _ tPosti I dere premagala reprezenlrpn * nn nogometa Mitireva re prezentu1 rpnri*/iiill^ bralcev z rezultatom rel P Za 3'ast: 66 m prosto 66 m prsno (tekmovanje v serijah) DEČKI 33 m poljubno — serije DEKLICE 33 m poljubno - serije športno društvo POLET vabi športna in sorodna društva, da se v čim večjem številu udeležijo ((Plavalnega dne», saj bo tudi od tega odvisno naše nadaljnje udejstvovanje v plavanju, ki naj zadobi med našo mladino kar največ pristašev. ZAGREB, 9. — Danes so grebu svečano proslavili 5(H 9 p, co obstoja jugoslovanske nOffl K s ne zveze. Proslave so se med' ni gim udeležili predsednik Flf{ j 8 Stanley Rous, predsednik 11 ter Gustav Wiederker, kot tudi. p f vilni predstavniki tujih in ® 'alf t čih nogometnih in športnih ejal, nizacij. ® Po Posebna delegacija je P0*,!6,1 vence na grobove vidnejših lih nogometnih delavcev, I tori] ‘ob rial so tudi spominsko ploščo na ^ bi, kjer je bila leta 1919 ustT)Važi na skupščina jugoslovanske 8 jonci metne zveze , a, k Popoldne so odigrali sr® sten med jugoslovanskima drž*'1!! : reprezentancema, od katerih j no sestavil zvezni trener J Jl Mitič, drugo pa s posebno ** ipai 131.341 bralcev dvanajstih 1 tiho. Po P Ga slovanskih dnevnikov . - ^ , lepi Igri Je zmagala enajsI* 'ev ki Jo je sestavil zvezni K8?'a r Rajko Mitič z izidom 3:2 V predtekmi sta se pomeri'1 e^*i seboj mladinski reprczentancl ;ega goslavije in Madžarske zma^ iotc] mladi Jugoslovani z 2:0 <2:0i- čija Čanje 1e veljalo kot kvalif oj za turnir evropske nogometo® ze S to zmago so se iugos'^ eDi skl mladinci uvrstili v rtn»*f »ton, o®* Pavla Hočevar POT SE VIJE Spomini mm wm 9pj Franja Tavčarjeva Kot predsednica Splošnega ženskega društva, podpredsedm ca Jugoslovanske ženske zveze, kot marljiva delavka pri Kolu jugoslovanskih sester, CM druž bi in še marsikje je vedno pod pirala pobude in predloge na prednih delavk. Težko sem si sicer predstavljala, da bi bila ta žena dorasla zahtevam novega časa, vedno pa sem ji morala priznavati lepo lastnost, da ni nikoli ovirala svojih sodelavk pri drznejših načrtih in je zato njen postopek vedno pomenil pospešek napredku. Njeno delo je izviralo iz močne narodne zavesti in velike srčne dobrote. Njena hiša je bila vedno zatočišča revnim dijakom in materam. Tudi dijak Ivan Cankar je dolga leta hodil k nji na kosilo. Franja Tavčarjeva je pripada la nekdanjemu krogu narodnih dam, ki so bile pri nas, raz-boritih dijakinjah, takrat bolj malo v čislih. Videle smo jih na veseličnih prostorih. V narodnih krojih ali lepih modernih oblekah so na sokolskih, Ciril-Metodovih in podobnih narodnih ali dobrodelnih prireditvah prodajale jedi in pijače, spominke in cvetje, pobirale članarino, zbirale tombolske prispevke ter botrovale pri razvijanju društvenih praporov. Včasih so nastopale tudi v kulturnem delu programa. Ime narodna dama je bilo večkrat sinonim za manj cenjeno javno delavko. Ko sem pozneje bolj resno in samostojno pogledala v življenje, sem spoznala tip narodne dame še od druge strani. Pomislimo, da so te žene s svojim sodelovanjem omogočile že samo CM družbi ustanavljanje in vzdrževanje številnih slovenskih šol po obmejnih krajih ter tako rešile tisoče in tisoče otroških duš in cele predele slovenske zemlje pred nemško in italijan sko grabežljivostjo! Ali ne čut; mo, da moramo dati tudi oznak’ narodna dama spoštljiv poudu rek! Pozneje, ko smo po društvih bdele nad nenehnimi potreba mi v ožji in širši domovini, st spremenjene razmere zahtevah tudi drugačne delavke, izobra žene, razgledane, samostojni misleče. Minka Kroftova je s svojimi inteligentnimi pomočni cami ustanovila društvo Atena z močno razvejanim programom iz telesne kulture in z iz dajanjem ženske literature. V takratnem še hudo pomanjklji-Minka Kroftova vem zdravstvenem sistemu je Atena ustanovila terapevtični oddelek, kjer so se siromašni šolski otroci zdravili brezplačno. V društveni založbi Belo-modra knjižnica so izhajala dela slovenskih knjižavnic. Med njimi so pač najvažnejša Izbrana dela Zofke Kvedrove v priredbi Marje Boršnikove in Leonore Kernčeve ter Zgodovinski razvoj estetskih problemov dr. Alme Sodnikove. Kroftova je tudi izdatno pomagala Franji Petričevi pri ustanavljanju Zveze gospodinjskih pomočnic, ki so se s težavo osamosvajale in s tem osvobodile tradicionalnega duhovniškega varstva Svojevrstno je bilo delo Vike Kraigherjeve, ki je globoko in sodobno pojmovala nalo ge in pravice žene gospodinje. Na njeno pobudo je Jugoslo vanska ženska zveza ustanovila gospodinjsko komisijo, v Ljub ijani pa je 1935 zaživela Zveza gospodinj z listom Gospodinja Vse to delo se je razvijalo pod duševnim vodstvom Vike Krai gherjeve. Sama sem bila priča, kako je Mednarodna ženska zveza pohvalno ocenjevala delo te naše delavke. Stašev, ga tekmovanja, » IN Primork, ljubljansko m borsko Zensko društvo, fru jugoslovanskih sester.. MirS 1 gelmanova, Minka Gašper"j KRj; Maša Gromova, pesnica J J8 Lamutova in druge v LjU*h Marija Maistrova, Ivanka ‘jj dova, Jela Levstikova v »J boru. Anica AAičev« v ■15 ^ Ašičeva Ana Lapornikova in Šulerjeva v Trbovljah s°. isto odlične pobudnice in or#j * s torice prosvetnega, soc'8T. 5< in narodnoobrambnega d®'8 h*1 Žene iz katoliškega ga tabora v Ljubljani ins<(l}^ Mara Lamutova Na študentke zunaj Ljubija ne je mislila zlasti Vida Novakova, ki si je veliko in uspešno prizadevala za Dom visokošolk v Ljubljani. prej v Trstu so hodile pot. Le ob podpisovanju ^ niške deklaracije so se bi'8 vplivom zavedne Cilke pridružile splošni ženski n Ko so se pozneje žene sJ tako obsežnim in nepristrj organiziranim nastopom 9 male za žensko bolnišnibj i se katoliške žene odrekle sodelovanju, čeprav je šlo z8 .j pomoč sleherni ženi in otroku v najvažnejšem živijo11™ Vlkica Kraigher Vrsto teoretičnih usmerjevalk in marljivih izvajalk so pošiljalo na delo ženske organizacije, zla sti Društvo akademsko izobraženih žen, Dom visokošolk, Klub trenutku. Lepo se je zapisala v spominsko knjigo slOR I žene Ivanka Anžič-Klemenčičeva, druga urednica t.ržašK® venke, sotrudnica Ženskega sveta in splošno spoštovan8 narka pri katoliškem tisku. Svetovnonazorska razhajanj8. tako niso nikoli motila naših stikov s prosvetnimi in k1 nimi delavkami; s proi.. Doro Vodnikovo, dr Angelo kovo in Anico Lebarjevo. (Nadaljevan)e . tpct _ m. MOHTKCIIHI ti Il.~ rELEFON93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL , SV LRBJ/Mtsivu. nesi uu no .............. _________ „ ... „„„. ________ „ f0Hm« in mittiin «) nar« tso efarih riinarinvi mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 vnaprej, četrtletna Trst 11-6374 - Za 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 8 100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 SFRJ: ADIT, DZS L)uhl)ana Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoftt rafun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 beseda — Oglasi za ir)H*ko in goriSkc pdtiauno se naročalo prt upravi — Iz vseh drugih pokrajin Italije FRANČIŠKA št. 20 - Teleton 37-338, 95-823 - NAROČNINA: meseč,no para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoč) račun: Založništvo tržaškem' OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širin) enega • stolpca: trgovski' 150,' finahčnoAipravn) 250. osmrtnice 150 Ur — Mali ogla® PubUcttk Italiana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja Ul tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst pri ((Socletk