GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „NOVOLES" LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA GOSPODARJENJE V LETU 1978 PRED NAMI JE IZREDNA ŠTEVILKA NAŠEGA GLASILA. NAMENJENA JE INFORMIRANJU DELAVCEV ^llllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllli O ZAKLJUČNEM RAČUNU TOZD IN DO' z ATO NAJ BI SE Z NJO SEZNANIL VSAK DELAVEC. LE DOBRO SEZNANJENI SE BOMO DELAVCI LAHKO VKLJUČEVALI V RAZPRAVO O GOSPODARJENJU IN POSLOVANJU O PRETEKLEM LETU IN GA KRITIČNO OCENILI. LETO 1978 JE V MARSIČEM PREOKRETNICA TAKO ZA DO V CELOTI KOT ZA NJENE TOZD. V PRETEKLEM LETU SMO SPREJELI VRSTO SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV, KI POMENIJO NE SAMO ČISTEJŠE IN PRAVIČNEJŠE DRUŽBENOEKONOMSKE ODNOSE MED TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI, TEMVEČ V MARSIČEM NOV NAČIN OBRAVNAVANJA DELA IN DELAVCA. MORAMO REČI, DA JE ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1978 ODRAZ NOVIH SAMOUPRAVNO DOGOVORJENIH NAČEL IN DA POTRJUJE' .PREDVSEM KAR ZADEVA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA, PRAVILNOST LE-TEH. GOSPODARJENJE JE POSTALO Z ZAKONOM O ZDRUŽENEM DELU NEODTUJLJIVA PRAVICA IN DOLŽNOST VSAKEGA DELAVCA. TO PA LAHKO RESNIČNO POSTANE SAMO, ČE JE DELAVEC DOBRO INFORMIRAN IN SE ZNA PRAVILNO ODLOČATI. KER JE GOSPODARJENJE ZELO KOMPLEKSNO IN PREPLETENO, JE PRAV, DA IZLUŠČIMO V NJEGOVEM OBRAVNAVANJU TISTE PODATKE, KI OMOGOČAJO RAZUMEVANJE IN OCENO VSEH DRUGIH SESTAVIN GOSPODARJENJA. NAMEN TEGA POROČILA JE PRAV TA' DA IZLUŠČIMO TISTE KAZALCE, KI OMOGOČIJO KOMPLEKSNO OCENO GOSPODARJENJA. INFORMACIJA, KAKRŠNA JE PRED VAMI, JE OBLIKOVNO IN VSEBINSKO NOVA IN PRVA TE VRSTE. PREDSTAVLJALA NAJ BI TRAJNO OBLIKO OBVEŠČANJA DELAVCEV O GOSPODARJENJU IN POSLOVANJU NE SAMO OB KONCU LETA, TEMVEČ TUDI MED LETOM. UPAMO, DA JE DOVOLJ POEN OST A VLJENA, NARA l/NA IN RAZUMLJIV A. 1. Uresničevanje plana v letu 1978 Ob bilanci smo navajeni analizirati rezultate gospodarjenja v preteklem letu s finančnega, oziroma dohodkovnega zornega kota. Če pa hočemo, da nam bo ta dohodkovni način izražanja našega gospodarjenja v preteklem letu bližji in bolj nazoren, je potrebno napraviti bilanco do dela, do surovin in materialov, do gospodarjenja z delovnimi sredstvi. Prav tako seje potrebno ozreti na tržno situacijo in po naših zmožnostih slediti zahtevam trga, tako komercialno kot tehnološko. — Naši planski cilji za 1. 1978 so bili podani z letnim planom. Letni plan je bil opredeljen z obsegom proizvodnje in s stroškovnim delom na osnovi tehničnih normativov, analitično primerjalnih podatkov in nekaterih predvidevanjih. Fizični pokazatelji izvrševanja plana 1978 so slabi v vseh kategorijah, medtem ko so bilančni podatki za 1. 1978 dokaj ugodni. Koliko ugodnejši oziroma boljši bi bili ob fizični izvršitvi plana in ob planiranem gospodarjenju z materiali, je razvidno iz podatkov v posameznih tabelah. — Gospodarjenje s časom je bilo v preteklem letu slabo. Izkoriščenost delovnega časa je v letu 1978 padla za cca 11 %. Delovni čas smo izkoriščali v lanskem letu le še 77,8%, v letnih mesecih pa nam je to izkoriščanje padlo tudi na 67 %. Iz letnega poročila, ki ga je izdelala služba varstva pri delu, je razbrati, da ima naš TOZD najvišje izostanke z dela v podjetju. Bolniški izostanki znašajo poprečno 11,47% — brez porodniških dopustov pa 9,43 %. To je CCA 2-krat več od slovenskega poprečja in 1,5 krat več od poprečja Novolesa. Pri izkoriščanju delovnega časa je treba omeniti pozitivna gibanja v zmanjšanju režijskih ur, saj smo režijske ure glede na prejšnje obdobje zmanjšali za cca 30%. Ta pozitivna prizadevanja pa smo izničili s porastom izostankov. Izkoriščenost delovnega časa prebitega na delu je objektivno vsaj za 5 % premajhna, kar kažejo tudi analize službe za študij časa. — Gospodarjenje z materialom — prizadevanja za racionalno delo s surovinami so sicer obstojala, vendar niso dosegla namena. Skupno smo porabili za približno 4 % surovine več kot so nam dovoljevali normativi. Preko 90% prekoračitev pri surovinah reprodukcijskega materiala in materialnemu delu fiksnih stroškov je nastalo v drugem polletju, od julija naprej. Podrobnejših ana- liz o teh prekoračitvah še nimamo izdelanih. - Gospodarjenje s sredstvi -ob sprejemanju plana za leto 1978 smo planirali tudi izkoriščanje novih prostorskih in sušilnih kapacitet v drugi polovici planskega leta. Optimalno je računati na koriščenje teh kapacitet šele v letošnjem drugem polletju. Investicije v TDP in decimirnici zaradi tehničnih in finančnih zaprek v lanskem letu nismo dokončali, v letu 1979, ko bodo pa te investicije v večji meri zaključene, se pa najresneje pojavlja vprašanje, kako izkoristiti nove prostorske zmogljivosti. Prvotno so bile te nove površine predvidene za organiziranje večje in kvalitetnejše proizvodnje kolonialnega pohištva — gugalnikov, kar pa sedaj postaja bolj kot ne, problamatič-no predvsem zaradi: — tržne situacije, kakršna se nam nakazuje že drugo leto. Pri sprejemanju plana 1978 smo veliko govorili o nujnosti sprememb in razširitvi asortimana. V odvijanju naših operativnih planov se je napovedano tudi uresničevalo. Prešli smo na relativno velik delež izdelave gugalnikov lažje izvedbe in manjši delež težkih gugalnikov. Poleg ostalega je tudi v tem velik vzrok 7,5 % padca naše produktivnosti v letu 1978. Ob koncu Itozd! ! TDPi IlillllllHillliillllliiiiiiiliiiiiiliilililillliillilllllliilli leta je nastala na tržišču situacija podobna oni v letu 1975, s tem da je bila prodajno morda še slabša. Pričetek letošnjega leta pa tudi v tem pogledu kaže na izboljšanje, ki pa kot za enkrat, še ne zagotavlja umirjenosti na tržišču, niti ne tako jasne perspektive kot bi jo želeli. 2. S samoupravnimi akti, ki urejajo dohodkovne in druge samoupravne odnose ter delitev sredstev za osebne dohodke smo želeli postaviti čistejše temelje gospodaijenju, produktivnosti dela, čistejše odnose med temeljnimi organizacijami, ki sodelujejo pri izdelavi skupnega proizvoda neposredno ali preko svobodne menjave dela, in prav tako nove razsežnosti odločanja delavcev o delu in rezultatih dela. Koliko smo v tej želji resnično uspeli? V letu 1978 smo intenzivno pristopali k uresničevanju zakona o združenem delu. Na referendumih in zborih delavcev smo sprejeli vrsto samoupravnih aktov. Uvedli smo tudi nov sistem nagrajevanja in delitve po delu. Razen dohodkovnih odnosov, ki jih bo treba v prihodnjem letu dokončno dodelati, smo vse druge sprejete akte začeli v praksi takoj uresničevati. Prizadevanja po čimprejšnji uresničitvi zakona nam torej niso v celoti uspela. NEKATERI KAZALCI USPEŠNOSTI GOSPODARJENJA OBSEG IN VREDNOST PROIZVODNJE 1. PROIZVODNJA Vrednost proizvodnje v 1. 1978 je bila za 13,7 % nižja od planirane in za 7,8% manjša od proizvodnje v 1. 1977. Plan za leto 1978 smo zastavili z 8 % nju s časom, in s sredstvi nismo dosegli, je izpadla nazadnje tudi proizvodnja v prikazani višini. Plan za leto 1978 je poleg DEJANSKA PROIZ. 1978 PLANIRANA PROIZ. 1978 DEJANSKA PROIZ. 1977 30 60 90 100 VREDNOST PROIZVODNJE PO CENAH ZA LETO 1978 povišanjem, glede na predhodno leto. Na izvrševanje plana direktno vplivajo vsi faktorji, ki jih obravnavajo prikazane tabele in indeksi. Ker osnovnih planskih ciljev pri gospodaije- ostalega upošteval, da bomo v 2. polletju koristili novo investicijo v prostore in sušilnico, bil pa je nekoliko višje zastavljen tudi zaradi tega, da je bil plan delitev dohodka optimalen. NAZIV ENOTA PROIZVODA mere DEJAN. PROIZV. 1977 PLAN. PROIZV. 1978 INDEKS 4: 3 DEJAN. PROIZV. 1978 INDEKS 6:4 GUGALNIKI kom 198,971 207 400 104,2 187 887 90.5 VREDNOST PROIZVOD. DIN 134 780 145 306 107.8 125 417 86,3 * po cenah v letu 1978 3. PRODUKTIVNOST 2 ZAPOSLENI IN IZKORIŠČANJE ČASA ZAPOSLENOST IN IZKORIŠČANJE DELOVNEGA ČASA LETO Število (ure) 1977 t LETO Število (ure) 1978 % DELO 617 927 79,5 615.472 77,8 DOPUSTI IN DRŽAVNI PRAZNIKI 81.916 10,5 8b 089 10,8 BOLEZNINE IN NEPLAČANI IZOSTANKI 78.210 10.0 90 878 11,4 ŠTEVILO ZAPOSLENIH 344 346 Iz tabele je razvidno, da smo v letu 1978 povečali urni fond za 17.385 ur, fond efektivnih ur pa zmanjšali za 2,455 ur v primerjavi z 1. 1977. Boleznine so bile v 1. 1978 v porastu za 14 % in so prešle vse razumne meje, saj analiza službe varstva pri delu za leto 1978 govori o 11.178 dneh izostankov zaradi boleznin (od tega odpade na porodniške dopuste 1998 dni ali 17,8 %). Ta podatek pove, da je bil vsak član tovarne povprečno v lanskem letu 32,3 delovnih dni ali 1,46 meseca bolan. Podatek, da delovni čas izkoriščamo samo s 77,8 % pove, da delamo povprečno na leto le še 206 delovnih dni, ali pa tudi, da porabimo na vsakih 100 delovnih ur še 28,5 ur dopusta, bolniške in drugih izostankov. Če bi poskusili ovrednotiti prekomerno izgubljene ure z vrednostjo brutto proizvodnje, ki smo jo dosegli samo z efektivni- mi urami t.j. 230,— dinarjev, bi lahko izračunali nemajhen izpad proizvodnje. Če izvzamemo 1. 1977 je slika, ki jo kaže tabela gospodarjenja s surovinami in materiali za 1. 1978 klasična za našo tovarno. „ . , ... Surovin smo porabili za 3,8% več kot so nam dovoljevali naši standardi, repro-matariala za 7,3 % več, in materiala iz fiksnih stroškov (orodja, materiala za vzdrževanje in po- GOSPODARJENJE Z MATERIALOM Produktivnost nam je v 1. 1978 padla glede na prejšnje obdobje za 7,5%. Vzroki za tako zmanjšanje so enaki kot pri proizvodnji, saj tabela kaže proizvodnjo v 1. 1978 preračunano na zaposlenega. Tudi lahko ponovno omenimo asortiman proizvodnje. Upam, da bo vpliv asortimana dovolj nazorno prikazan, če si predočimo, da proizvedemo v eni norma uri pri izdelavi težjih tipov gugalnikov 300 — 340 din brutto prodajne vrednosti; v eni norma uri pri izdelavi lahkega asortimana samo 210 do 250 din brutto prodajne vrednosti. Razlike, kot vidimo, so očitno zelo velike, in tak je lahko tudi vpliv asortimana. Poleg navedenih vzrokov je na padec naše produktivnosti vplivalo tudi zmanjšanje efek- dobno) za 10,2 % več. Vsa ta negativna odstopanja še niso dokončno analizirana, analize nam bodo morale dati vpogled v dogajanja pri posameznih prekoračitvah in smernice za kvalitetnejše delo z materiali in surovinami. Vsekakor nam podatki kažejo, da smo imeli v letu 1978 skupno prekoračitev v višini 4.144.000 din. Ta vsota je VREDNOST PROIZVODNJE NA ZAPOSLENEGA / 000 DIN ^ 1977 391-8 * 1978 562 S RAZI.K A '978 - S77 -29.3 'NOE KS 1978-1977 92.5 £ jo cenon leta .578 tivnih ur v naši TOZD, le-te so se v primerjavi s preteklim letom zmanjšale kar za 2,2 %. Na drugi strani smo imeli prav zaradi tega močno povečanje izostankov z dela. Le-ti so se v primerjavi z lanskim letom povečali kar za 16,1 %. Izostanki so nastajali zaradi boleznin, neupravičenih izostankov z dela in tudi zaradi predčasnih odhodkov z dela itd. Vse to kaže na to, da se je v 1. 1978 močno poslabšala naša delovna disciplina, ki pa zmanjšuje našo produktivnost. velika in za prav toliko zmanjšuje naš prihodek, s tem pa vpliva tudi na višino naših osebnih dohodkov. Največjo prekoračitev smo imeli pri porabi surovin in sicer za 2.351.000 din. Ta prekoračitev je nastala predvsem zaradi: slabe kvalitete surovin, zaradi uvedbe novih dražjih elementov v novem asortimanu, pa tudi zaradi naše premajhne pozornosti pri predelavi uporabnega odpadka. Pri materialu smo imeli prekoračitev v višini 680.000 din. Te prekoračitve izhajajo predvsem iz neplanske porabe brusnih materialov, površinskih materialov in v materialu za pakiranje izdelkov. Materialni del fiksnih stroškov smo prekoračili za 1.113.000 din. VRSTA PLAN DEJANSKO ODSTOP. INDEKS STROŠKA 1978 1978 000 DIN -SUROVINE 61.430 63.781 -2.351 103.8 -MATERIAL 9.374 10.054 - 680 107.3 -MATERIALNI DEL FIKSNIH STROŠKOV 10.862 11.975 -.1.113 110.2 SKUPAJ 81.666 85.810 - 4.144 105.1 4. GOSPODARJENJE Z MATERIALOM USTVARJENI PRIHODEK IN RAZPOREJANJE DOHODKA prihodek materialni stroški, amortizacija dohodek svobodna menjava - SIS, -DSSS z akonske obveznosti pogodbene obveznosti čisti dohodek osnove za razporejanje ČD sredstva rezerv načela razporejanja ČD koeficient povečanja 1,301 Celotni prihodek je v denarni obliki izražena vrednost proizvodov, prodanih na trgu. Celotni prihodek je rezultat dela, vgrajenega v izdelke in uspešnosti gospodarjenja in upravljanja z materialnimi sredstvi za delo. Je rezultat poslovne uspešnosti TOZD. Sestavine ustvarjenega prihodka so materialni stroški, amortizacijski stroški, dohodek in čisti dohodek. Od prihodka odštejemo najprej stroške za porabljeni material in amortizacijska sredstva. Razliko predstavlja dohodek temeljne organizacije. Obseg ustvarjenega dohodka in primerjavo z dohodkom leta 1977 prikazuje tabela A. Dohodek razporejamo za skupne in splošne družbene potrebe, določene z zakonom, sprejete s samoupravnimi sporazumi in dogovorjene na podlagi pogodbenih ali drugačnih obveznosti. Iz dohodka poravnamo najprej obveznosti do temeljnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti izobraževanja, kulture, znanosti in druge dejavnosti skupnega pomena, obveznosti do delovne skupnosti strokovnih služb, zakonske obveznosti (davek na dohodek in druge) ter pogodbene in druge obveznosti (članarine in prispevke združenjem, premije za zavarovanje družbenih sredstev itd.). V tabeli B so prikazane nekatere pomembnejše obveznosti TOZD, ki smo jih poravnali iz dohodka. Ko odštejemo od dohodka vse zgoraj naštete obveznosti, ostane čisti dohodek (ČD). Čisti dohodek je osnova za ustvarjanje rezerv, sredstev za razširitev materialne osnove dela (akumulacije), razporejanje sredstev za osebne dohodke (iz živega in minulega dela) in sredstev za skupno porabo. Pri razporejanju čistega dohodka upoštevamo naslednje osnove: — opravljeno živo delo — uporabljena sredstva za proizvodnjo (minulo delo) Osnove za razporejanje čistega dohodka so prikazane v tabeli C. Najprej razporedimo iz ČD sredstva rezerv, kot to določa zakon. Tako zmanjšani ČD razporejamo po načelih iz našega samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in ČD: a) izhodišče za razporejanje in razmerje med minimalnim osebnim dohodkom (min. OD) in minimalno akumulacijo (min. AK). ČD, ki zagotavlja le min. OD in min. AK je minimalni ČD (min. ČD). b) v kolikor je ustvarjeni ČD večji od min. ČD, razporejamo relativno več za akumulacijo kot za osebne dohodke (OD). c) kolikor večji je ČD v primerjavi z min. ČD, toliko večji je tudi delež za OD iz minulega dela. Če je dosežen le min. ČD, sredstev za OD iz minulega dela ni. Čim večja je stopnja relativnega dohodka (razmerje med ČD in min. ČD), toliko več namenjamo za akumulacijo in OD iz minulega dela. V tabeli D so označena merila, ki jih uporabljamo za proporcionalno razporejanje ČD, v tabeli E pa je prikazan postopek ugotavljanja stopnje relativnega dohodka. Na osnovi meril iz tabele D in stopnje relativnega dohodka (tabela E) izračunamo osnovo za proporcionalno povečanje vseh treh deležev, na katere razporejamo ČD. Osnova za proporcionalno povečanje teh treh deležev je seštevek min. OD, povečane akumulacije (iz tabele D) in OD iz minulega dela (iz tabele D). Iz primerjave ustvarjenega ČD in seštevka osnov ugotovimo koeficient za povečanje posamezne osnove, t.j. min. OD, povečane akumulacije in OD iz minulega dela. Razpoložljiva sredstva, ki jih razporejamo v te tri namene, so prikazana v tabeli G. RAZPOREDITEV PRIHODKA IN DOHODKA CELOTNI PRIHODEK IN DOHODEK 1977 000 din 1978 000 din ODSTOTEK POVEČANJA CELOTNI PRIHODEK 131.199 141.438 108 MATERIALNI STROŠKI IN AMORTIZACIJA 83 245 91.638 110 DOHODEK 47.954 49.800 104 PORAVNAVANJE OBVEZNOSTI IN DOHODKA 1977 OOOdin 1978 OOOdin ODSTOTEK POVEČANJA SVOBODNA MENJAVA /SIS/ 3.002 2.188 73 SVOBODNA MENJAVA /DSSS/ 5.440 3.628 67 OBRESTI OD KREDITOV 2.013 2.406 120 ZAVAROVALNE PREMIJE 637 955 150 DRUGE OBVEZNOSTI 1.519 1.371 90 ČISTI DOHODEK 35.344 39.252 111 OSNOVE IN MERILA ZA RAZPOREJANJE ČD OSNOVE ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA VREDNOST / OOOdin/ VSA UPORABLJENA SREDSTVA 57.193 SREDSTVA USTVAR. Z DELOM DELAVC.V TOZD /LASTNA SRED./ 29 168 MINIMALNA AKUMULACIJA /5% OD VSEH SREDSTEV/ 2.860 MINIMALNO OVREDNOTENO DELO /MIN. OSEBNI DOHODEK/ 24. 853 ČE JE ČD VEČJI KOT MINIMALNI ČD/STOPNJA RELAT. DOHODKA/ 100 <3 110 7.1 140 160 180 200 JE OSNOVA ZA AKUMULACIJO NA VSA SREDSTVA 57. 6 5.47. 57. 6.67. 7. 47. 8.27. 97. JE OSNOVA ZA OD IZ MINULEGA DELA IZ LASTNIH SREDSTEV 07. Z 067. 2 7. 2.47. 367. 4.87. 67. RAZPOREDITEV ČISTEGA DOHODKA UGOTAVLJANJE STOPNJE RELATIVNEGA DOHODKA MINIMALNA AKUMULACIJA MINIMALNI OD SKUPAJ MINIMALNI Ć0 2.860 24.853 27.713 DEJANSKI ČD 38.007 STOPNJA RELATIVNEGA DOHODKA 137. 1 OSNOVE OSNOVE SKUPAJ MINIMALNI OD POVEČANA AKOMUL ACI JA /IZ TABELE D/ OD IZ MINULEGA DELA /IZ TABELE D/ 24.853 3.718 642 29.213 SREDSTVA ZA OD IZ ŽIVEGA DELA SREDSTA ZA AKUMULACIJO SREDSTVA ZA OD IZ MINULEGA DELA MINIMALNI OD KOEFICIENT AKOMULAC1 JA IZ TABELE F*KOEF. OD IZ MINULEGA DELA IZ TABELE F * KOEF. 32.335 4.837 835 sredstva akumulacije sredstva skupne porabe osebni dohodki Iz sredstev akumulacije razporedimo najprej zakonska sredstva v obliki posojila kot pomoč manj razvitim. Sredstva za osebne dohodke iz živega in minulega dela razporejamo še na del za skupno porabo in osebne dohodke delavcev. Sredstva sklada skupne porabe oblikujemo z odstotkom, določenim s planom in upoštevajoč medsebojno solidarnost TOZD. Iz teh sredstev črpajo TOZD enako na zaposlenega, prispevajo pa po svoji gospodarski moči. Razlika med sredstvi za OD in sredstvi sklada skupne porabe so sredstva namenjena za OD delavcev. REZULTATI GOSPODARJENJA TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN DO NOVOLES Leto 1978 je bilo za DO Novoles v celoti uspešno, čeprav smo se srečevali s celo vrsto predvsem notranjih težav. V tem letu smo sprejeli večino samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo življenje in delo v temeljnih organizacijah in DO. Pri uvajanju novih družbenoekonomskih odnosov, ki smo se ga lotili z vso resnostjo, smo lahko ugotovili, da organizacijsko še vedno nismo sposobni gospodariti in poslovati v celoti tako, kot je to določeno z ustavo in zakonom o združenem delu. Pri tem smo neštetokrat naleteli na človeške ovire, ki izpričujejo pogostokrat še vedno ne dovolj razvito zavzetost in zavest. Zatorej je uresničitev sprejetih vodil pri gospodarjenju in poslovanju še vedno naša dolgoročna naloga. Ugodna ocena gospodarjenja v preteklem letu ne zmanjšuje potrebe, da ponovno preverimo naše razvojne zamisli in oblikujemo programske usmeritve, ki se bodo vključevale v potrebe prihodnosti. Na tem že delamo tako na področju pohištva kot tudi drugih proizvodnih programov. Plan proizvodnje DO Novoles je bil leta 1978 za 11,4 % večji kot dosežena proizvodnja v letu 1977. Izpolnili smo ga 95,7 odstotno. Izpolnjevanje plana proizvodnje je teklo povezano z uspešnostjo prodaje. TOZD BLP se je v preteklem letu srečeval z zelo različnimi tržnimi razmerami. Izvoz gugal- KAZALCI GOSPODARJENJA PRIMERJAMO NOV TA P TDP TE š TPI TPP TSP TGD TVP ŽAGA SIG. IZPOLNJ. PLANA PROIZVODNJE v % dej.78: plan.78 95,7 113,2 86,3 116,0 92,4 92.1 89,0 93,5 1042 9q6 124,1 PRODAJA V LETU 1978 /v 000 din/ SKUPNO 810756 87350 129 225 42929 71048 72181 128895 32886 loo2o4 112034 34oo4 DOMAČI TRG dej. 78 580438 86998 11367 42919 71048 28127 127173 596 £7026 111170 34oo4 TUJI TRG 130318 352 117858 / / 44054- 1722 32290 33178 864 / IZPOLNJ. PLANA PRODAJE ( v % ) dej. 78 : plan. 78 971* 112,4 »9A 115,3 95,8 93,5 9o,8 96,4 107,0 91,9 113,3 GOSPODAR. Z MATERIALOM ( v% ) plan.78 : dej. 78 -0,9 0,5 5,1 '7,8 +0,5 -03 -0,9 + 12 + 2,2 + 1,4 -1,1 IZKORIŠČANJE ČASA (v %) dej. 78 : dej 77 -2,5 '22 -1,8 +0,4 '4,7 -2,1 -2,7 + 2,2 -2,3 PRODUKTIVNOST ( v % ) dej-78 : dej.77 +1,1 + 4,6 -25 +10,2 + 10,2 -14,9 +1,4 -0,5 +171 -14,6 +41,3 dej.78 883384 94347 141438 44494 73693 764 80 131166 36461 111705 136370 37230 CELOTNI PRIHODEK dej. 77 767442 67271 131199 36054 67509 69120 106603 29121 86676 153549 20 2 4o % 115,1 140,2 107,8 123,4 1o9,2 Hoj: 123, d 124,3 -128,9 88,8 183,9 dej. 78 303798 310O7 49800 18187 11721 30(98 52218 12445 4o50G 3(983 15733 DOHODEK dej.77 259367 18592 47954 16294 loioo 25573 42593 9045 34428 36686 8102 % 117,1 199 Jok 112 log 118 123 138 118 n 194 dej. 78 231029 23472 39 252 13546 1sr8g 13798 39024 10060 31 837 11904 12548 ČISTI DOHODEK dej-77 188163 12218 35344 12103 13274 19110 31196 7498 16516, 2434o 6564 % 122,8 192,1 111,1 111,9 117,4 124,5 125,1 134,2 12q1 9qd 191,2 STOPNJA RELAT. DOHODKA 1978 / 183,7 137/ / 198,5 132,6 122,3 155,9 117,0 124,5 141,5 SREDSTVA REZERV ( v 000 din ) 1978 8913 2548 1245 '' 543 755 1305 311 1013 8oo 393 AKUMULACIJA ( v 000 din ) 1978 322.47 6192 4837 142 3856 2653 4599 1341 1856 5102. 1669 MINULO DELO ( v 000 din ) 1978 5254 1548 835 / 1779 287 / 323 18(6 / 296 SKUPNA PORABA ( v 000 din ) 1978 25729 2212 5352 751 1769 2610 3869 1321 4674 1623 1548 OSEBNI DOHODKI ( v 000 din ) 1978 158886 10972 26983 12653 7641 <7493 29251 6764 24lo8 14379 8642 TABELA RAZPONOV VREDNOSTI ENOT DELA % odstopanja od povprečja TPP TSP DVOR TVP ŽAGA SIGMAT METLIKA BLP DSSS Razlike med temeljnimi organizacijami ne izvirajo samo iz gospodarjenja posamezne TOZD, temveč v precejšnji meri izražajo zakonitost blagovne proizvodnje in so posledica tehnološke opremljenosti dela. Za razliko od TOZD, ki uporabljajo starejšo tehnologijo, ustvarjajo TOZD z novejšo tehnologijo višje stopnje relativnega dohodka. Ne glede na te izredne razlike v stopnjah relativnega dohodka pa se je sistem razporejanja čistega dohodka (opisan v samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka) v celoti potrdil, saj je korigiral vplive trga, ki ne izvirajo iz dela, v razumne meje. To potrditev izpričuje gornja tabela. nikov ni potekal gladko, saj je konkurenca tovrstnih proizvodov z dežel Daljnega vzhoda zelo močna. Take tržne razmere so vplivale predvsem na poslovanje TOZD TDP in TGD. Ugodnejša je bila prodaja ploskovnega pohištva iz TOZD TPP. Na domačem trgu je bilo povpraševanje po novih proizvodih ugodnejše, imeli pa smo težave s potrošniškimi posojili, ki nam jih ni uspelo zagotoviti v takem obsegu, kot so to zahtevale trgovske organizacije. Močno povpraševanje je bilo tudi po izdelkih iz akrila, v drugem polletju pa tudi po sanitarni opremi iz TOZD TKO. Tudi proizvodnja TOZD TVP je bila razprodana. Povpraševanje po izdelkih TOZD TPI je zahtevalo delo v treh in pol izmenah. Za razliko od prodaje na tujem trgu je bila torej prodaja na domačem trgu dobra. To narekuje tudi dolgoročno slabšo izvozno usmerjenost. Ta je zagotovo pogojena s pomanjkanjem ekonomsko uspešnih programov, nazadovoljivo organiziranostjo prodajne mreže v tujini in neusklajenostjo paritete dinarja. Na gospodarski uspeh naših temeljnih organizacij vplivajo poleg proizvodnje in uspešne prodaje prav gotovo tudi izkoriščanje delovnega časa, gospodarjenje z materiali in produktivnost, ki jo izražamo z ustvarjeno letno vrednostjo proizvodnje na zaposlenega. Podatki iz spodnje tabele kažejo, da bomo morali v prihodnje še mnogo bolj kot do sedaj paziti pri gospodarjenju z materialom in izrabi delovnega časa. Kljub temu, da smo imeli večje stroške od planiranih, smo ustvarili dohodek, ki nam v Okviru Novolesa zagotavlja normalno reprodukcijsko sposobnost ter pokrivanje osebnih in splošnih družbenih potreb. Seveda pa je slika po TOZD različna. Tako lahko ugotovi- mo, da smo ustvarili tudi sredstva za osebne dohodke iz minulega dela k A rezultat uspešnega gospodarjenja z naložbami iz preteklih let. Do teh sredstev imamo pravico vsi delavci, ki smo sodelovali pri ustvarjanju sredstev za naložbe, razdelili pa jih bomo skladno s samoupravnim sporazumom po sprejemu zaključnega računa, ko bodo znani vsi podatki.