Četrta pokrajinska skupščina Pov. UJU Ljubljana. (Poročilo o poteku skupščine v Krškem dne 8. in 9. julija 1924.) (Konec.) ZBOROVANJE DELEGACIJE. Točno ob 4. uri popoldne ie otvoril tov. pov. L. J e 1 e n c v lepo okrašeni sokolski dvorani zborovanje deiegacije s slede5im nagovorom: Cenjeni delegati in delegat i n j e! Zopet ste se zbrali, cenjeni delegati in delegatinje, na poziv širjega sosveta UJU poverjeništvo Ljubljana, da 5ujete poročila o prizadevanju in delu ožjega in širjega sosveta v minuli upravni dobi. Ni moj namen, ne moja naloga, da bi se spuš5al v podrobnosti ogromnega dela, ki smo ga izvršili. dotakniti se hočem le glavnih momentov te dobe. Na latiskem delegacijskem zborovanju pokrajinske skupščine v Ptuju sem tožil o ve6 negativnih uspehih naših prizadevanj. Tudi v minuli upravni dobi nismo dosegli vsega. za čemer smo stremeli, vendar je ietošnja naša bilanca dokaj ugodnejša. nego je bila lanska. Mnogo truda, pa uspešnega dela smo imeli, ko se je sklepal 6inovniški zakon. Smelo trdim, da bi imel ta zakon vsa druga5na dodo5ila glede učiteljstva, da, nevarnost je bila, da nas popolnoma prezro, ako bi ne bili neprestano na straži. ako bi ne bili sodelovali z besedo iri dejanjem. Z vztrajnostjo v borbi je doseglo naše Udruženje pri siklepaniu o pragmatiki toliko in tako velikih uspehov za naš stan, kakor nobena druga kategorija uradništva. Naša stara zahteva po slovenskem referentu v ministrstvu prosvete se nam je koncno uresničila. Tovariš Flere nastopi v najikrajšem času svoje mesto v Beogradu. Posli strokovnega tajništva so se množili od dne do dne. Strokovni tajnik, ki je izvrševal tudi stanovske dolžnosti, ni ve5 zmogel ogromnega dela. zato smo mu izposlovali dopust, da lahko posveti vse mo5i organizaciji. S paznim očesom je sledilo poverjeništvo prizadevanju in delu svojega članstva in posve5alo vso pažnjo eibanju na šolskem polju. Porabilo je vsako ugodno priliko, kadar je bilo mogoče kaj dose5i v korist učiteljstva in razvoj ter napredek narodnega šolstva. Stopilo je pa z vso odločnostjo nasproti vsakomur, ki je hotel kratiti naše pravice ali hotel zavesti šolstvo v kalne vode. Imamo še mnogo nujnih zadev, ki jih ne smemo pustiti iz vidika in jih moramo ugodno rešiti, iker globoko režejo v učiteljsko bitje in žitje. Delati moramo na to, da se spremeni pravilnik pri postopanju penzijoniranja u5iteljstva, zahtevati. da prekli5e ministrstvo redukcijo učiteljic ženskih ročnib del, zahtevati, da se izplačajo šolskim upraviteljem opravilne doklade; okrajnim šolskim nadzorni)kom naj se odredijo po členu 40. činovniškega zaJkona dodatki; penzionerom od 23. aprila 1919 se morajo izplačati diference in nove dinarske pokojnine. Da bi odpravili krivico, ki jo morajo trpeti z državnimi uradniki poročene učiteljice glede draginjskih doklad. se nam še ni posre5ilo, četudi je poverjeništvo storilo vse, kar je sploh storiti mogoče: obrnili smo se z vlogami na izvršni odbor. na ministrstvo prosvete in financije, posredovali osebno in potom vplivnih oseb pri vseh merodajnih krogih in sklepali ostre resolucije; »Učiteljski Tovariš je pisal ostre 51anke — toda vse zaman. Naš ministrski svet ostane gluh in slep v tem vprašanju, in zadeva se ne gane z mesta. Vendar ne pustimo iz vidika fega vprašanja in storili bomo VS3, da se odpravi ta krivica. (Nato govori o podreditvi prosvete velikim županom, kar smo citirali v zadnji številki.) Po- sledice podreditve prosvete velikim županom ne izostanejo, oziroma so že tu. Naše organizacije so stale vedno na stališču, da naj osnovno šolstvo nadzoruje osnovnošolski učitelj. Z velikimi napori in težavami smo to dosegli v polupreteklem času, a sedaj nam preti nevarnost, da to težko pridobljeno pravico zopet izgubimo. Veliki župan ni zadovoljen z našim kandidatom za oblastnega šolskega poro5evalca, temveč nam hoče vriniti srednješolskega profesorja. V teh kritičnih časih ne smemo izgubiti poguma. Skrbimo za napredek šolstva in se borimo za svoje pravice. Krepimo vztrajno z neumornim delom svoje organizacije. Iz poročil povzamemo, da se vsako leto pomTiože naše vrste. Prepričan sem, da bo v najbližji bodo5_iosti med nami en hlev in en pastir. Bodimo pa vendar previdni pri sprejemanju 51anstva v organizacijo. Mj ne maramo onih, ki pristopijo v našo organizacijo zavoljo tega, da bi dobili kako boljše mesto, pa tudi tistih ne. ki izstopijo iz organizacije, 5e mesta ne dobe. Principiis obsta, načela naj veljajo! Pri legitimiranju delegatov je bilo ugotovljeno, da so deiegati z malimi izjemami polnoštevilno navzoči. Tajniško poro6ilo. Strakovni tajnik tov. Rudolf D o s t a 1 poda tajniško poročilo. ki smo ga priobčili v predzadnji številki. Poročilo je bilo z velikim odobravanjem sprejeto. Blagajniško poročilo. O računu »Zvončka« je podal poročilo tov. L. J e 1 e n c , ki ga ie opravljal 25 let, skliceval se je na tisikan račun. ki je bil objavljen ter podal sledeči zanimivi historiat o ustanovitvi »Zvofi5ka« v svojem govoru: Vidi se mi umestno, da spregovorirn letos, ko izhaja dvajsetinpeti letiiik tega lepega mladinskega lista, dve tri besede o zgodovini njegove ustanovitve. Bilo je leta 1899., meseca novembra, ko se sprehajava s tovarišem Ganglom v odmoru po hodniku na 1. deški osnovni šoli, kjer sva taikrat službovala. Govorila sva o »Slov. učitelju«. ki ga je zacela takrat izdajati novoustanovljena Slomškova zveza. Gangl mi pravi: Slomškova zveza je ustanovila »Učiteljskemu Tovarišu« konkurenčni list, ustanovimo mi konkurenčni list »Vrtcu«. Dobro, sem mu odgovoril. Ti boš list uredoval, jaz bom opravljal upravniške posle, oba brezplačno toliko 5asa, da se list okrepi. Začeli smo takoj s pripravami. Jaz sem sklical sejo vodstva Zaveze, h kateri sem povabil tudi tovariša Gangla in Dimnika. Na tej seji se je povdarjalo, da vodstvo Zaveze ni kompetentno storiti tako dalekosežnega sklepa. da mora zadevo predložiti v sldepanje upravnemu odboru in delegaciji. Ker pa z izdavanjem lista nismo hoteli čakati toliko 5asa. smo sestavili konzordj, ki naj izdaja list in ga sprejme v svojo last. V ta konzorcij so stopili 5Iani vodstva Zaveze Česnik, Luznar in jaz, poleg teh pa še Gangl in Dimnik. Ta konzorcij bi izdajal list tudi naprej, 6e bi upravni odbor in delegacija ne hotela sprejeti lista v svojo Ia6t. Zavezina delegacija je sprejela list v svojo last na prvi seji leta 1900. Sredi meseca decembra 1899 smo izdali oklic na naročbo, obenem pa smo razposlali prospekt, da je videlo učiteljstvo in slovenska javnost sploh. kakšen list nameravamo izdajati. Že pred 1. januarjem 1900 je izšla I. številka. Tako izhaja ta lep mladinski list, ki se je tako zelo prikupil naši mladini, uSiteljstvu in slovenskemu ob5instvu sploh, letos že dvajsetpeto leto,- V mladinski litera- turi bo zavzemal naš »Zvonček« eno prvih mest. Tovariš Gangl mu je še vedno urednik, jaz pa sem odložil s trideset in prvim decembrom 1923 upravništvo zaradi preobilice drugih poslov, pa tudi zato, da smo združili upravo vseh treh naših listov. Ker se je uprava listov z veliko vnemo lotila dela, ima pokazati s pomočjo našega učiteljstva najlepše. naravnost velikanske uspehe že v prvi polovici letošnjega leta, ker so se naročniki več kot potrojili. Učiteljstvo dela najuspešnejše na razširjenju lista. Hvala in 5ast mu! Nadejam se. da ne bo list ostal na tej višini, temveč se bo število naročnikov še zvišalo. V letu 1923. se je list tiskai v 4000 izvodih. Seveda naročnikov ni bilo toliko, ker imamo še precej zaloge. ki se bo v nekaterih letih vsa razprodala. Tudi se je število naroSnikov menjalo, ta mesec jih je biJo vec, oni mesec manj. najslabše je bilo v pocitnicah. V teh dveh mesecih se je prodalo najmanj izvodov. Po nekateriji pojasnilih je bil račim sprejet in podan upravniku absolutorij. V imenu vsega učiteljstva je izrekel tov. R a j š p tov. Jelencu zahvalo in priznaje za 25-letni trud in zasluge, ki si jih je pridobil za »Zvonček«. To mu izreka tem iskreneje, ker se kot oče poslavlja z letošnjim letom od svojega sina, t. 3. od uprave »Zvonoka«. Za njegov trud mu ni hvaležno le slovensko učiteljstvo. temveč mu je tega dolžna v prvi vrsti slovenska mladina. (Sprejeto z viharnim odobravanjem). Proračun in račun; O nadaljnih računih in proračunih poro5a glavni blagajnik in upravnik tov. Mirko F e g i c , iz katerega poročila posnemamo sledeče: V zadnji številki »Učit. Tovariša« smo Vam predložili račun tn bilanco za upravno leto 1923. Ker sem podal splošen pregled o blagajniškem stanju našega poverjeništva na seji širšega sosveta v Celju, se hočem danes omejiti samo na kratko pojasniHo posaimeznih postavk v računu in bilanci. V blagajni je bilo koncem leta 1922. gotovine 1626 Din 10 p. Na račun 51anarine smo prejeli v pretečenem upravnem letu v gotovini 116.580 Din 80 p. po 5ek. zavodu pa 97.473 Din 17 p, skupaj 214.053 Din 97 p. Naročnina »U5i_. Tovariša« je znašala skupaj 8566 Din 53 p. Naročnina »Popotnika« 1541 Din 80 p. Za inserate smo prejeli 30.458 Din 22 p. Nova postavka v ra5unu so letos upniki, in sicer odpade od te na ra5un »U5iteliskega Tovartša« znesek 164.710 Din 86 p in na »Popotnika« 58.089 Din 50 p, skupaj 222.800 Din 36 p. Fakti5ni prejemki niso to, temveč morali bi smatrati to bolj za blago, ker smo mi za te zneske prejeli blago od Učiteljske tiskarne. Vzel sem pa to v račun radi boljšega pregieda jn ravnotežja v ra5unu. Dalje najdemo v ra5unu tudi postaviko »naložbe v znesku 28.526 Din 48 p.« Kje in pod kakimi naslovi je ta denar naložen, je razvidno iz bilance. Na obrestih 7% državnega posojila smo prejeli 350 Din. Vsi navedeni prejemki znašajo skupno 507.923 Din 46 p. Preidem takoj k izdatkom. Iz računa članarine smo izplačali v gotovini 102.183 Din 75 p, iz Sekovnega računa 101.265 Din 33 p. skupaj 203.449 Din 8 p. Iz naročnine »Učiteljskega Tovariša« smo izplačali 9121 Din 93 p, iz ra5una inseratov pa 4568 Din 73 Din. Visok znesek je pri izdatkih postavka upravni stroški. Pojasniti Vam moram, da so na ta račun združeni vsi honorarji, potni stroški, poštnina in davčne pristojbine. Zato je narastel ta ra5un na 36.645 Din 71 p. Kot naslednjo postavko imamo tudi med izdatki ra5un upnikov. Razumeti ie to tako, da smo plačali za tisk »Učiteljskega Tovariša« 161.173 Din 2 p, za ra5un »Popotnika« pa 32.250 Din 47 p. skupaj 193.423 Din 49 p. Med izdatki najdete postavko naložbe — v istem znesku kot med prejemki a 28.526 Din 48 p. Tega denarja namreČ nismo naložili v tekočem upravnem ietu, temveč preje, vsled 5esar smo ga morali postaviti v letnem ra5utiu na obe strani. Tej postavki sledi ra5un Učiteljske tiskarne. Ob sklepu upravnega leta 1923. smo ostali dolžni Učiteljski tiskarni za tisk »Učiteljskega Tovariša« 3537 Din 84 p, za tisk »Popotnika« pa 25.819 Din 3 p, skupaij 29.356 Din 87 p. Če vsem tem izdatkom še prištejemo saldo 5ekovnega računa koncem 1923. leta,. a 3483 EHn 7 p, dobimd znesek 508.575 Din 36 p. kolikor so fakti5no znašali izdatki v upravnem letu 1923. Ako primerjamo pTejemke 507.923 Din 46 p z izdatki a 508.575 Din 36 p, tedaj se pokaže primanjkljaj 651 Din 90 p. Pripornniti moram ob tej priliki, da je bilo leto 1923. za našo blagajno izredno 'kriti5no. Poudarjal sem že na seji širšega sosveta v Celju. da j- lan&ki kongres zahteval od nas tudi materijalne žrtve. Naše nade. da se tisk stanovskih listov ne bo podražil, se niso uresni5ile. Ce primerjamo postavke te vrste v predloženem računu z oTiimi iz leta 1922.. ugotovimo. da so predležeče izdatno višje. Poleg vsega tega smo pa investirali tudi precejšen kapital za natis obeh stanovskih strokovnih knjižnic, podraiil se je zlasti tudi natis »Popotnjka«. Če upoštevamo vse te razloge in težkoče. moramo priznati, da smo v finančnem oziru to upravno leto srečno prenašali precej težko breme. Naj mimogrede omenim. da nas ie zlasti kongresne dni zelo izdatno podpirala v vsakem oziru Učiteljska tiskarna. O tem pač več pozneje pri poročilu o bilanci. Že prej sem omenil, da bom pojasnil postavko naložbe pri poročilu o bilanci. Kakor je razvidno iz bilance. imamo po- samezne zneske pod slede5imi imeni: Tiskovni fond 3528.71 Din Rezervni sklad UJU . . . 2867.56 » Obrambni sldad .... 263.31 '» USiteljiščni sklad .... 116.90 » Volilo Hran. in pos. U. K. . 250.— » Skupaj . 7026.48 Din Če prištejemo k temu še postavko pod 3. Posojila zavodom a 21.500 Din, dobimo znesek 28.526 Din 48 p, ki je ustavljen v računu pod točko naložbe. Dalje imamo med aktivo tudi postavko d e 1 e ž L v skupnem znesku 2287 Din 50 p, k čemur menim, da ni potreba pojasnila, ker so te postavke dovolj jasno ozna5ene v bilanci. Pod točko 4. je uvrš5en raiSuTi vrednostnih paipirjev v znesku 3300 Din. To vrednost reprezentira obveznica 7% drž. invest. posojila v nominalni vrednosti 5000 Din. Pod dolžniki je razumeti nepla5ano članarino ob skJepu upravnega leta. Uvrstil sem jo med aktivo, ker je danes ta znesek že vpla5an. Vsa aktiva bi torej znašala 52.852 Din 98 p. Med pasivo so uvrščene slede5e postavke: Pri točki ra5un tiskarne imamo pod imenom »Učiteljski Tovariš« dolg tiskarni ob sklepu upravnega leta v znesku 3537 Din 84 p, na »Popotniku« srao pa ostali dolžni 25.819 Din 3 p, skupaj 29.356 Din 87 p. Med pasiva spada tudi primaiijkliaj »Zvončka* v letu 1923. a 19.974 Din 54 p. Če temu prištejemo še primanjkljaj blagajne v znesku 651 Din 90 p, izkazuje bilanca prebitek 2869 Din 67 p, ki ga imamo v bilanci tudi na desni. Pripomniti moram, da bi bila bilauca de facto visoko pasivna, da je ne krijejo razne naložbe. Tako sliko nam daje zaklju5ek računa ob sklepu upravnega leta 1923. Nadzorni odbor jih je, kakor je razvidno i_ računov. dne 21. junija t. 1. pregledal in v redu našel. Častita delegacija naj vzame to sporočilo o ra5unu in bilanco na znanje ter račun in bilanco za upravo leto 1923. odobri. (Odobreno in sprejet predlog tov. Fr. Luznarja, ki je v Lmenu nadzornega odbora predlagal odboru absolutorij). Proračun UJU poverjeništvo Ljubljana za upravno 1. 192.. Iz poroeila istega poročevalca: Povem odkrito, da smo se pri vodstvu organizacije težko odlocili za letošnji predlog, a bilo ie to neizbežno. Pripomniti moram, da bi morali priti s predlogom za povišanje članarine že lansko leto ali še prej. Toda upoštevajoč slabe materijalne prilike našega članstva, smo se tedaj temu izogibali in skušali pr'evaliti breme primanjkljajaTia enega naših gospodarskih zavodov. To vegetiranje v zadnjih letih, 5e se smem tako izraziti, pa ne more ve5 dalje trajati. ker se veeno ne moremo zanašatii na tujo pomoč, ki že itak mnogo žrtvuje za našo organizacijo, ampak se moramo tudi v tem oziru popolnoma osamosvojiti. Zato prosim. da sprejmete predležeči proračun kot n u j n o p o t r e b o za nadaljni ugodni razvoj naše organizacije. Pri postavki »Učiteljski Tovariš« nimam drugega omeniti, kakor če pojasnhn tooko priloge »Učit. Tovarišu«. Znano Vam je, da ima naše stanovsko glasilo vsakomesečno prilogo »Prosveta«, v katero svrho pa ni bilp doslej prav nobenega zneska v profa5unu, aimpak smo jo izdajali na zahtevo urednika bolj na slepo sre5o. Da bo v letu 1925. ravnotežje v proračunu z računom, smo proračunali v ta namen znesek 12.000 Din. Tisk »Popotnika« je neprimerno dražji od prejšnjih let. Diferenco povzro6a tudi to, ker smo vzeli v proračun ve5ji obseg lista 15 tisk. pol, ki ga urednik v bodoče ne bo smel prekoračiti, ker je sicer vsak proračun brezpomemben i.i ne morem potem garantirati za aktivnost ra5una v bodočem upravnem letu. Druzega ne bi imel omeniti pri »Popotniku«. Pri nagradah bi imel pojasniti postavko potnine k sejam. Za skupščino v Ptuju sem plačai lansko leto na potninah točno 4532 Din 50 p (ods. 2998.50 sosv. 1534 Din) članom odsekov in sosvetu. Vsaka seja ožjega sosveta nas stane nad 700 Din. V glavnem odboru imamo sedaj 4 zastopnike. Če pošljemo vse 4 zastopnike k dvetn sejam, bi znaišali potni stroški minimalno ra5unano letnih 10—12.000 Din. Če še k temu dodamo stroške seje širšega sosveta in potnine na državno skupščino, bo proračunani znesek 26.000 Din skoro premajhen. Upam. da sem Vam po tem kratketn poročilu pojasnil najvažnejše postavke predležečega proraSuna. Izogibal sem se vstaviti v .proračun vsak nepotrebni izdatek in se gibljejo vsi proračunani zneski v mejah nujne in neizogibne potrebe. Ker je pa proračun izdatno višji od lariskega leta, je naravno. da moramo iskati kritja tem izdatkom s povišanjetn 51anarine. Pokritje stroškov v znesku 258.592 Din smo ugotovili sledeče: Od rednega člana naj bi pla5evala vsaka društvena blagajna glavni blagajni a 100 Din letno. Z ueitelji porocene uoiteljice naj bi pla5evale, dokler se ne ugodi njihovim upravi5enim zahtevam grlede polnih dnevnic, a 30 DLn letno. USitelji upokojenci plačajo samo naročnino »Učit. Tovariša«. t. j. 40 Din letno in učiteljice ženskih ročnih del iti vrtnarice pa a 60 Din letno. Slednje prejemajo zato tudi naše stanovsko glasilo. Z ozirom na ta izvajanja stavim imenom ožjega sosveta častiti delegaciji sledeče predloge: I. P o kj r a j i n s k a s k u p š 5 i n a UJU poverjeništvo Ljubljana sprejmi predloženi proračun za upravno leto 192 5. v skupnem znesku 25 8.592 Din. (Sprejeto). II. V svrho kritja proračunanih izdatkov bodo pla5evala društva glavni blagajni za vsakega rednega 51 a n 3 a 100 Din letno, od učiteljic poročenlih z učitelji a 3 0 Din. za upokojence a 40 Din, za u 5 i t e 1 j i c e ženskih roSnih del in otroške vrtnarice a 60Din. III. Da se 51anstvo preveč ne obremeni, umaklnemo predlog stavljen na seji š i r jega sosveta v Celju. ki meri na to, da bi plaSeval vsa,k 5. a n poverjeništva v rez e r v n i s tk. 1 a d a 5 D i n 1 e t n o. Ta organizacni davek ostani še vnaprej prostovoljen in naj služi v prvi vrsti v podporo učiteljskeinu naraš 5 a j u. (Sprejeto). Iz delegacije je bil stavljen predlog, naj bi vsak član plačal v šolskih mesecih vsak mesec po 1 Din organizačnega davka za narašcaj, t. j. 10 Din letno, kar naj se pobere skupno s člaiiarino. tako naj znaša članarina za prihodnje leto za centralo z »Učit. Tov.«, »Popotnikom« in prispevkom za naraščaj za redne člane a 110 Din, za z drž. uradniki poročene učiteljice 40 Din, za upokoience 50 Din, za učiteljice žetiskih ročnih del in otroške vrtnarice 70 Din. (Glede vrtnaric in u5iteljic ženskih ročnih del se je pripomnilo, da se jirn je povišalo, ker jim je organizacija pripomogla do zelo lepega gmotn&ga. stanja). Ta predlog ie bil sprejet. Proračun mladinskega lista »Z v o n 5 e k« z a upravno 1. 19 2 5. Isti poročevalec: Mladinski list »Zvonček« je prešel z nastopom tekočega leta v skupno upravo naših stanovskih Iistov. Z Vašo oomočjo se je število naročnikov »Zvončka« zelo dvignilo. — O tem razveseljiveni uspehu sem že poročal na seji širšega sosveta v Celju. Predno preidem k prora5unu samem. bi Vam rad podal malo sliko. kakšno je stanje »Zvončika« z ozirom na naklado in tudi blagajni5no. List se tiska v 8000 izvodih in se je oddalo sledeče število posameznih številk: 1. štev. 7524 izv., na zalogi še 476 izv. 2. » 7638 * » .» » 362 » 3. » 7520 » » » » 480 » 4. » 7287 » » « » 713 » 5. > 7101 » » » » 899 » 6. » 6769 » » » ¦> 1231 » 7. » 6720 » » » » 1280 » Razposlali smo torej 50.559 izvodov, na zalogi je še 5441 izvodov. Prejeti bi morali za razposlane izvode 126.397 Din 50 p, sprejeli smo pa vsega skupaj doslej 104.678 Din 48 p, naro5niki so torej doslej še na dolgu 21.719 Din 2 p. Tisk 8. številk v nakladi 8000 izv. stane 112.151 Din, na račun tega smo plačali do danes že 76.168 Din 50 p. Za klišeje smo izdali dosedaj 10.870 Din, ostanek prejemkov odpade na račun naslovov, poštnine in nagrad za spise. Ta polletni obračun mi je služil kot podlaga pri sestavi proračuna za 1. 1925. Pri odmeri postavke za tisk lista sem se ravnal tocno po podatkih, ki mi jih je dala v to svrho U5iteljska tiskarna. Tisk lista bi torej veljal v 8000 izvodih 12 številk v obsegu letnih 15 tisk. pol 173.566 Din. Na priporočilo urednika bi se dodala januarski in decemberski §tevilki posebna umetniška priloga ob obsegu pol tiskovne pole. kar bi veljalo 20.000 Din. Visoka rubrLka v računu so klišeji. Naš list se odlikuje ne samo s prvovrstno vsebino, temve5 tudi z lepo notranjo opremo. Tu boste morda malo zagodrnjali. češ, z zunanjo obliko »Zvončka« se letos pa5 ne moremo ponašati. Poznam mnenje naših naročnikov. saj smo prejeli številne dopise s kritiko zunanje opreme. Bodite potolaženi, tudi v tem oziru bo v bodoče drugače. »Zvoiiček« dobi novo opremo. ki bo prijjala otroški duši in tudi nani. Zunanja oprema bo ostala enaka za vse številke. Tudi notranje ilustracije bodo v skladu z naslovno stranjo — seveda povsem nove. Nagrade za spise smo odmerili na 1000 Din za številko. torej 12.000 Din na leto. Skupni stroški bi torej znašali 250.556 dinarjev. V pokritje teh stroskov bi moralo 7000 naročnikov plačevati naro5nine na leto a 36 Din. kar bi znašalo letno skupaj dohodkov 252.000 Din. Ako bi se vsa naročnina točno vplačala. tedaj nam ostane koncem leta prebitka 1444 Din. V teh mejah naj bi se sukali izdatki 111 prejemki v bodočem letu. Iz naprej navedenih številk razprodaje posameznih številk »Zvončka« doženemo. da je število naročnikov od meseca do meseca nekoliko padalo. Toda to nas ne sme strašiti, na to smo bili pripravljeni. Z vztrajno agitacijo in prepri5evalnim prigovarjanjem bomo jeseni zopet pridobili nadomestilo. R a z m i š 1 j a I i s m o, s 5im bi vzbudili med našo mladino še več zanimanja za »Zvonček«. Sklenili smo staviti današnji skupšcini predlog. naj bi se uvedle za naročnike - reševalce ugank književne nagrade. Najkriti5nejša doba za »Zvonček« je 5as po5itnic. Koncem šolskega leta sc ¦naši naročniki porazgube, taiko, da stoje v tej dobi izven vpliva u5iteljevega. Pri- pravljeni srao na to, da bo zlasti za avgustovo številko število naročnikov znatno padlo. Za bodoče bo pa treba izdajanje »Zvončka« tako urediti, da bo izšla zadnja številka »Zvonoka« koncem šolskega leta. Z ozirom na te razloge sprejmi častita delegacija sledeče predloge: I. Delegacija sprejmi predioženi proračun v skupnih izdatkih 25 0.556 Din. II. V svrho kritja teh izdatkov znaša naročnina »Zvončka« za upravno 1. 1925. 86 Din. cena posamezni številki 3 Din. III. Da se v bodočem letu dvigne zanimanje za naš mladinski list, uredi uprava za reševalce ugank primerno število književnih nagrad. IV. Izdiajanje »Zvončkaj« naj se uredi po šolskem letu. Za tekoče upravno leto naj ostane izdajanje pri star e m. V 1 e t u 19 2 5. i z i d e p r v a številka v januarju, izdaja nasJednjih številk naj sev toliko pospeši, d ¦ koncamo z izdajo letnika 192 5. vsaj 1. a v g u s t a. L e t n i k 19 2 5./2 6. p r i 6 n i i z hajati potem v septerabru 1925. ČastLta delegacija sprejmi sledeče predloge. S tein damo »Zvon6ku<; realno podlago. Po daljši debati je bil sprejet predlog, da uaj izide »Zvonček v istem obsegu v 10. številkah med šoiskim letom po 3 Din številka, tako da se naročnina ne zviša. Poro5ila odsekov. Sprejeti so bili na to predlogi in smernice odsekov, ki jih priobSimo v prihodtiji številki, in sicer so poročali: za narodno-prosvetni odsek tov. E. T i r a n in V. R u s , za odsek za obrnejno šolstvo tov. Hren in Močnik, za tiskovni odsek tov. Iv. D i m n i k, za gospodarski odsek tov. M. F e g i c in R. G r u m . za kulturno - pedagoški odsek tov. Martinc. za odsek za naraščaj tov. And. Š k u 1 j, za obrambno-pravni odsek tov. H. Šumer in R Knaflič.. za stanovsko in šolsko-politični odsek tov. R. Dostal. Posebno podučna in zanimiva je bila debata pri poro5ilih glede obmejnega šolstva in glede vzgoje stanovskega naraš5aja. V vprašanju obmejnega šolstva so bile vnešene stvari, ki kri5e po remeduri in temeljitem zaniftnanju za ta vprašanja s strani javnosti in državne nprave. Razstava podtnladka Rdečega Križa in izdelkov mladine osnovne šole. V pritličju osnovne šole je bila skup'ščinarjem odprta v lepo dekoriranem razredu razstava mladinskih izdelkov. ki je delala 5ast mladini in učiteljstvu. Takoj ob vhodu so bili izdelki podmladka Rdečega Križa, med katerimi si opazil Ii5no pletene košarice in splošno prakti5ne predmete. ročno delo otrok. Vsa stena. z letakom temeljnih gesel podmladkarjev v sredi, je dajala vsej raz¦stavi slavnostno lice. Na mizah so bila izstavljena lično in vzorno izdelana ženska ro5na dela, okrog in okrog so pa bili razpostavljeni šolski izdelki (zvezki, risbe), ki so kazali vzorne u5ne uspehe šole. Zatiimivo je bilo listati po zvezkih. kjer si opazil, da se mnogo. pozornosti pri pouku posve5a neodrešeniim bratom. dovršenost so kazale risbe ob izhodu in pod njimi zelo dobro uspele ilustracije spisnih nalog. Prireditev razstave moramo nazvati prav srečno misel in oestitamo učiteljstvu. le žal, da ni bila tako pose5ena, kakor je to zaslužila. Tudi orireditev šolske mladine na šolskem odru bi imela ob taki priliiki velik pomen. Koncert. Na ve5er jg na Jermanovem vrtu priredil domači orkester. pod vodstvom 'g. župana Pfeiferja na 5ast skupšSinarjem koncert, ob katerem so skupščinarji utrdili medsebojne družabne vezi. Orkester je sviral z dovršenostjo izbrane komade, s katerimi je dokazal. da je na višku. GLAVNA SKUPŠČINA. Ob slavnostnem razpoloženju je otvoril pri nabito polni in slavnostno okrašeni dvorani Sokola dne 9. julija ob 10. uri poverjenik tov. Jelenc pokrajinsko skupščino s sledečim nagovorom: Slavni zbor! V četrtič smo se zbrali, odkar obstoji naša velika stanovska organizacija UJU, na pokrajinsko skupš5ino, letos tu v prijaznem Krškem mestecu. Slovenski del jugoslovenskega učiteljstva je imel že pred prevratom lepo. krepko se razvijaiočo organizacijo. Pod njenim praporom. ki smo ga vsekdar krepko dvigali in je inogo5no plapolal po vseh pokrajinah Slovenije tam od deroče Drave noter do sinjega Jadranskega morja in kršne južne Istre. se je zbralo vse v resnici narodno čuteče. za narodno šolstvo, za svoj stan vneto učiteljstvo. Naš razmah je pa širji, naš polet višji, naš ugled ve5ji, naša beseda veljavnejša. odkar smo se zedinili z brati in sestrami onostran Sotle in Save v mog^očno četo. ki ima isti cilj, isti smoter, ki smo vsi istega duha, istega srca. Naše Udruženje se dobro zaveda svojega pos.fenstvau Zvesto in vdano skuša služiti svoji visoki misli, neprestano stremi za svojim smotrom. z vsemi silami hrepeni točno in natančno vršiti svo! globoko zamišljeni program. — Naš naivišji cilj pa bodi umstvena prosvetljenost. — Uspehe našega trudapolnega in požrtvovalnega dela pa polagajmo na žrtvenik gorke domovinske ljubezni, saj edino iz te izvira krepka volja in pogum proti vnanjim in notranjim prevratnim sovražnikom mile nam domovine. Nam učiteljem je dana naloga. da vzgojimo nov rod. ki mu bo prva in zadnja misel sreča domovine., ki mu bo najsvetejša svetinja blaginja domovine. Potem ne bomo imeli več opraviti s /prevratnimi silami, ki ovirajo ikulturni in gospodarski razvoj v državi, ne ve5 s propalicami, ki izdajajo in prodajajo domovino tujini. — USiteljstvo včlanjeno v UJU prisega, da hoče mladino vzgajati v pravem patriotskem duhu, vcepljevati v nežna srca izro5ene mu mladine toplo. iskreno ljubezen do domovine in utrjevati trdno prepri5anje, da smo s Srbi. in Hrvati en narod. ki tvori eno edinstveno državo! To nam bodi naš življenski cilj! Zato bratje in sestre, na delo za to vzvišeno idejo! Nato je pozdravil zastopnike oblasti in narodniih in kulturnih prosvetnih društev. in sicer: Srezkega načelnika, vladnega svetnika g. Pavla Sveteca: župana g. Joško Pfeiferja in zastopnika ob5ine g. Rih. Engelsbergerja: predsednika kraj. šolskega sveta. starosto Sokola 'm predsednika Jugosl. Mat. g. dr. Kandareja; okrajnega šotekega nadzornika g. Ljudevita Stiasnija; krajnega šolskega nadzornika notarja Završnika; načelnika Orjune brata dr. Drnovška; zastopnika podružnice družbe sv. Cirila in Metoda g. Riharda Engelsbergerja: predsednico podružnice Kola jugoslov. sester gospo Rendlovo; predsednika narodrie čitalnice g. Rendla; soustanovnika bivše Zveze jugoslov. u5iteljstva dr. Tomaža R o m i h a: zastopnika akademskega društva »Triglav« jurista g. Vavpotiča.: zastopnici Poverjeništva UJU — Za.greb, ki sta došli burno aklamirani nekaj pozneje z vlakom. in sicer: gospodi5no Jelisavo Vavrovo iz Zagreba, podpredsednico glavnega odbora UJU in zastonnico poverjeništva Zagreb in gd6. Maro V r b an i č e v o iz Zagreba v imenu poverjeništva Zagreb in za učiteljsko drustvo »Jedinstvo« v Zagrebu. Pozdravne brzojavke. Iz skupščine je bil podan predlog. da se odpošije vdanostna brzojavka Njeg. Vel. kralju, prosv. min. Pribi5eviču ia predsediiiku UJU, na kar so se oddale sledeče brzojavke: Njegovemu VeliSajnstvu kralju Aleksandru Prvemu Bled. Udruženje jugoslovenskega učiteHstva poverjeništvo Ljubljana zbrano na četrti letni skupščini v Krškem, izraža globoke čute vdanosti in zvestobe visoki hiši Karadjordjevičev. Poverjenik J e 1 e n c. Svetozarju Pribičeviču, min. prosvete Beograd. Udruienje jugoslovenskega u5iteljstva poverjenistvo Ljubljana, zbrano na četrti letni skupš5ini v Krškem pozdravlja zaš5itnika narodne prosvete in boritelja za jugoslovensko nacionalno misel. Poverjenik J e 1 e n c. Milutinu Stankoviču Beograd (Učiteljski doin). Napredno slovensko učiteljstvo zbrano na pokrajmski skupščini v Krškem pozdravlja svojega stanovskega voditelja v boju za narodna stanovska prava. Poverjenik J e 1 e n c. Pozdravi. V imenu Krškega in Brežiško-sevniškega učiteljskeg a d r u š t v a, ki sta skupno priredili vse priprave za pokrajinsko skupščino. je pozdravil skupščino tov. Leopold L e v stik, predsednik Krškega učiteljskega društva. Posebno ie pozdravil s ponosom na tleh domačega društva poverjenika Jelenca, kot starega borca in prvaka naše organizacije. člane ožjega sosveta in vse delegate. V svojem govaru se spominja rojakov in naših mož, ki so živeli in umrli v Krškem, a polagali temelje slovenski kulturi in prosveti. kakor jih polaga v teh dneh sltovensko uciteljstvo zbfano v Krškem. V imenu lokalnega i» osrednjega odbora Orjune k pozdravll skupščinarje dr. Drnovšek, povdarjajoč, da je bilo učiteljstvo vedno najtrdnejša opora nacionalistične misli in da je ves nacionalni boj našega naroda našel v učiteljstvu najtrdmejši temelj. Učiteljstvo je polagalo prve temelje jugoslovenski nacionaini ideji in je vzgajalo nacionalne borce, iz katerih so izšli vsi naši dobrovoljci. Zmaga nacionalne države je posebno zmaga delovanja učiteljstva. ki je vzgajalo značajne nacionaftste. V i m e n u P o v. U J U — Z a g r e b je pozdravila skupščino gdč. Jelisiava Vavra, podpredsednica UJU. Izrazila ie, da se čuti srečno. da jo je učiteljstvo U.ILJ Zagreb izbralo za svojo zastopnico na današnji skupščini. Izreka se za čimtesnejše stike med slovenskim In hrvatskim ueiteljstvom. za skupno delo in skupen nastop. ker nam je vsem skupen boj in skupno delo. Pismeno je pozdravila skupščino: V imenu ženske podružnice CMD cenjene zborovalce najprisrčnejše pozdravljam in želim, da bi Vaše zborovanje imelo obilo uapeha. — Marija P f e i f e r . načelnica CMD ženske podružnice Krško. Nadzorstvo in nadzorniki osnovnih in meščanskih šol. Poverjenik je dal besedo glavnemu referentu tov. Ljudevitu P o t o č n i k u iz Št»r, ki je v vznešenih besedah, v izčrpno in temeljito utemeljenem referatu poročal o gorenji temi. Reierat priobčimo ob oriliki v celoti. Referent je bil za svoja izvajanja med poročilom burno aklamiran. Sprejete so bile nato sledeče smernice: Smerni.ce. Šolstvo gradi s tem, da sega po svoji dvojni nalogi vzgoje in pouka v najfinejše sestave človeka. temelje prihodnjosti. To važno dejstvo ustvarja nujno zahtevo potrebe. da se to institucijo neprestano vzdržuje v popolni harmoniji s splošnimi načeli logike. demokratizma in pravienosti. zato pričakuje učiteljstvo, do bo šolska uprava v svoji uvidevnosti v tem pogledu v polnem obsegu upoštevala naslednje njegove smernice oziroma zahteve: 1. Vsako delo more prav presojati in je uspešno izvrševati ali voditi le strokovnjak; zato naj se nastavljajo srezki in pokrajinski nadzorniki za osnovne šole izključno le iz vrst osnovnošolskega učiteljstva, ker le tak nadzornik more prav poznati in umeti dušo nebogljenega otroka ter dušo in delo narodmega učitelja. Na isti podlagi in po isti logiki zahteva učiteljstvo tudi popolno loeitev šolske uprave od poiitične. 2. Iz osnovnošolskega učiteljstva naj se predlagajo v imenovanje nadzornikov možje našega zaupanja in najboljše strokovne kvalifikacije, dobri organizatorji, zastopniki etike z značajem plemenitega človeka in s prepričanjem in vero zavednega nacionalista: ker le taki možje nam morejo garantirati. da bodo vršili svojo nalogo tako. kakor to zahteva potreba in duh časa. kakor to zahteva bodočnost naše domovine. 3. Odločno zavračamo naziranje nekaterih osebnosti, da naj bi vršili nadzorstvo nad osnavnimi in meščanskimi šolami gg. profesorji in jih kot take odklanjamo; oni niso in ne morejo biti stro" kovnjaki v pogledu osnovnošolskega delovanja. kojega dejansko ne vrše ter bi tako njihovo udejstvovanje bilo osnovnemu šolstvu le na kvar. Delo učiteljstva na polju zadružništva. O tej temi je poročal zadružni ravnatelj Zadružne zveze v Celju g. Janko Lesničar, ki je v strokovnjaških izvajanjih podal ogromen materijal iz zgodovine našega zadružniškega dela in za- črtal smernice za bodoče zadružniško delo našega naroda, pri katerem posebno učiteljstvo lahko zelo mnogo stori in pripomore k uspehom. V svojem poročilu je začrtaval zasluge starejšega učiteljstva za zadružništvo in je posebno omenjal g. ravnatelja lvana L a p a j n e j a iz Krškega, ki je eden prvih in najodličnejših delavcev na polju slovenskega zadružništva. On. kot učitelj, je ustanovil prvo zadrugo. ki je nosila slovensko ime »Posojilnica in hranilnica«. Referat g. ravnatelja Lesničarja prinesemo ob priliki v celoti. Za izvajanja je žel g. ravnatelj bumo priznanje. Deputactia pri tav, ravnatelju Ivanu Lapajneju. <Iz skupščine je ;bil podan predlog. naj se pokloni tov. ravnatelju Ivanu Lapajneju posebna deputacija. obstoječa iz vodstva organizacije, ker se tov. Iv. Lapajne radi svoje visoke starosti ne more udeležiti skupščine. Ta deputacija, obstoječa iz poverjenika Luke Jelenca, podpred. A. Gnusa. strokovnega tajnika R. Dostala. urednika »LJčit. Tov.« Ivana Dimnika. čl. sosv. Lj. Potočnika se je po skupščini poklonila tov. Lapajneju v prostorih posojilnice. G. ravnatelja je nagovoril pov. tov. Luka Jelenc. ki je povdarja! zasluge tovr. Lapajneja na poJju zadružništva in tudi na stanovskem polju, na katerem je stal vedno v prvih narodnih vrstah. Ginjeno se je zahvalil g. ravnatelj deputaciji za veliko pozornost in je v svoji skromnosti izjavljal, da zasluge pač niso take ter je izvrševa:! le svojo dolžnost. ki mu jo je narekovala notranjost. Da se izkaže hvaležnega za to pozornost, zato pa poManja vsem u^ateljem-zadrugarjem. ki se javijo, brezpfačno svojo knjigo »Jugoslovanski posoiilničar in zadrugar«. ki jo posebno priporočamo našim učiteljiščnikom, našemu naraščaju. ki naj se posveti zadružniškemu delu. ker bo našel v knjigi izborno navodilo in vpeljavo v to polje dela. Resoluciie. Urednik »Učit. Tov.«. tov. Ivan D i m n i k je nato prečital resolucije. ki jih je na podlagi sklepov delegacije redigiral poseben odbor. Resolucije so bile soglasno sprejete. objavljene pa v zadnji števil'ki »Učiteljskega Tovariša«. Brzojavni pozdravi in zahvale skupščini. B .1 e d : Njegovo Vel. kralj blagovo111 je odrediti, da Vam sporočim njegovo srčno zahvalo za izjavo vdanosti, poslano povodom skupščine v Krškem. — Adjutant potp. K. Dragutinovič. Beograd: U ime Izvršnog Odbora Udruženja pozdravljam slovenačke drugove i želim srečan rad. — Predsednik Udruženja Stankovič. B e o g r a d: Želimo srečan i uspešan rad na korist udruženog učitelistva i narodnog jedinstva. — Poverjeništvo Beograd, (M. Popovič). Ljubljana: Nujni službeni posli preprečujajo mojo udeležbo. smatrajte odsotnost za opravičeno, vsem skupščinarjem tovariške in bratske pozdrave. Zdravo! — Gangl. A 1 e k s i n a c: Učitelji in učiteljice iz cele Jugoslavije, skupljeni stečaju ručnog rada u Aleksinačkoj učiteljskoj školi, srdačno Vas pozdravljaju i žele Vam uspešaaa rad. Beograd: Na primljenem pozdravu sa ovogodišnje Skupštine Jugoslovenskog Učiteljstva u Krškom, srdačno zahvaljujem. — Ministar prosvete Svet. Pribičevič.