IOO TRST, v ponedeljek IO. aprila 1911 XXXVI IZHAJA VSAK DAN Ml «h nMjikhi praaUk afeB^tfe tobakarsah v Trata ia okolici, GorieL 1 Postoiai, Seiani, Nabraftiai. 8t. Laagi, TtUmlmtl. Jgdor-Ičini, Doraberga itd. Zastaral« itvv. p« S aH. (It KM,). O«LA0I SE RA6UNAJO MA MILIMCTHC ▼ »rek—M 1 kolona. CENE: Trgovinski ia okrtai ogla« m • •mrtaice, zahvale, poalaaica, ojrlaai 4aaaran» sav tO st. mm. Za oglasa ▼ teksta Hrta do 5 nH 20 K, aada^na vrsta K 2. Mali oglasi pa A stot. tinto, a^-■saoi pa 40 stot. Oglasa sprejema Iasaratni oddolak opravo .Edinosti". — Plačaj s se isUJačao le opravi ====== Plačljivo la stolljive v Trsta. epiNOsr eiMte politična^« druiM „Kdinost* n Primorske. NAROČNINA ZNAŠA it Mil as aeio lata a« k, pol leta n K, 3 sssssee • K; aa aa- sadka kras dopoalaaa aaročaiae, se aprara aa ozira. ■■valalM M M4«Uak« taSuJ« .JSZSOin" rtu«: aa hU Me Itm H«, sa »al lata Srra S-eO. Val 4mpM se poiltyuo aa aredoiAtvo lista. Nsfranka- ▼aaa pisna m m eprejsasje la rekepiei se m vračsje Maraćaiaa, oglase la reklasue^e je pošiljati aa apravo list«. UREDNIŠTVO t ettse «ar«ie fisisttt IS (MaraM Jaa) bd^etaU ia odgovora! orodaUk ftTBFAV GOĐIHA. Lastaik koasorofl Usta „Ediaost". - Natisnila Tiskaraa .Edinost-▼pisaaa sadraga s ostsjeaiai poroštvom v Tista, olioa > ■ « ■ = Giorgio Galatti tter. 18. — Peitaa-hrsaHaltaf ra&io it 94VC52. TELEFON H. 11-57. BRZOJflUNE UE5TI. Kemiki prestolonaslednik na Dunaja, DUNAJ 9. Nemški prestolonaslednik in prestolonaslednica sta ob 4*20 pop. dospela iz Rima. Na kolodvoru so ju pozdravili cesar, členi cesarske hiše, državni in vojaški dostojanstveniki. Cesar se je z gosti odpeljal v cesarsko palačo. Množice so priredile prestolonasledniku in presto-lonaslednici viharne ovacije; pred unanjimi vrati cesarske palače ju je pozdravilo zastopstvo dunajskega mesta. Dunaj 9. Istrski deželni glavar dr. Rizzi se je vrnil v Pulo. Zadar 9. Namestniškega svetnika Zichy, ki je bil pred nekoliko dnevi imenovan višim poštnim ravnateljem, je danes pop. neki Gentilezza z nožem smrtnonevarno zabol v pljuča. Gre očevidno za čin osvete, ker ni hotel Zichy dati Gentilezzi kro-Šnjarskega dovoljen,a. Laarahfttte 9. Orožniški stražmešter Pniek v Sijenovici je bil ustreljen v srce, ko je hotel aretirati delavca KowolIa, Ko-woll je dne 16. m. m. v Laurahutte ustrelil nekega redarja, pred tremi dnevi je pa t Josefsdorfu nekega ključavničarja smrtno ranil. Morilec je pobegnil. vse katoliške zavode v deželi z as traži ti po po vojakih. To je bilo potrebno tembolj, ker so se katoličani v Skadru bali, da ne bi Turki, ki jih je vlada oborožila, začeli nastopati sovražno proti kristjanom. Garibaldl in Albanci. Pripoveduje, da Čaka Garibaldijev oai na prvi ugodni moment, da bi se spojil z Albanci. Rimski časopisi verujejo v možnost, da prihiti Albancem na pomoč večja legija dobrovoljcev. Italijanska vlada vlada pa izjavlja, da jej ni prav nič znano o kakem zbiranju dobrovoljcev in bi vsak tak poskus energično preprečila. Zahteve Albancev. Albanski odličnjaki so dne 30. marca poslali iz Cetinja na velesile spomenico, v kateri pravijo, da so pripravljeni odložiti orožje, ako porta "v štirih albanskih vila-jetih uvede albanski jezik, imenuje za te vilajete albanske valije, ako bo rabila dohodke iz Albanije le za Albanijo, in bo rabila albanske vojake le v slučaju vojne izven dežele. Boji med ustaši in turikimi vojaki. Londonski listi javljajo iz Skadra, da so po zadnjem boju med vladnimi četami in ustaši pri Kastrati Turki zgubili 15 mrtvih in preko 200 težko ranjenih. Več tisoč Albancev je bežalo na črnogorsko Ustaja v Albaniji. j ozemlje. NevtralaGstJ Črnegore. Avstrija in ustaSko gibanje v Albaniji. j CETINJE 9. (Uradno). Crnogorska CARIGRAD 7. Avstro-'ogrski posla- j vlada je povodom zadnjih bojev ob črno-nik je naznanil ministru zunanjih stvari j gorski meji zaukazala strogo preiskavo, Rifoot paši, da bi avstro-ogrska vladajo se li črnogorski obmejni prebivalci bila prisiljena ukreniti potrebne varnostne, skapno bojevali z Albanci. Ako se to odredbe ob moji, ako bi se gibanje raz- agotovi, se bo z dotičniki postopalo kakor tegnilo tudi na novopazarski sandžak. iz dezerterji, če se tekom treh dni ne vr-Črnagora in ustaja* mejo domov. Črnogorska vlada je dovolila, CARIGRAD 48. Listi javljajo, da je da . zamorejo turške oblasti transportirati črnogorska vlada naslovila na obmejne turške ranjence preko Črnogorskega ozem-oblastnije okrožnico, v kateri se jim na- Ija. Za ranjence je Črnagora stavila na roča da morajo v albanski zadevi ohra- razpolago vojaško bolnišnico v Podgorici. niti popolno nevtralnost napram Turčiji. Konečno se upornike, ki so zbežali na Poleg tega je Črnagora odpoklicala od črnogorsko ozemlje, odpošlje v notranji Črnogorsko-turške meje topništvo, ki je je del dežele. Beguncev je že okolu 1000. nedavno temu poslala na mejo in ki se CARIGRAD 9. Poslanec iz Skadra zdi, da je vspodbujalo Malisore. Ob enem je prejel brzojavko župana in prvakov iz je ' vlada poklicala na Cetinje glavnega Skadra, v kateri pravijo, da je položaj čet podpihovalca Sokolbošika. Dalje je Crna- v Tuzi in prebivalstva v Skadru nevaren, gora dovolila, da v Bojani usidrane črno- Zahtevajo, naj se nemudoma odpošlje na gorske ladije pomagajo prevažati turške pomoč čete iz Drača. — Oficijelni krogi vojake. Kralj Nikola je zopet vsprejel porte izjavljajo, da se po soglasnih infor-turškega odposlanca ter mu ponovno za- macijah od raznih strani Črnogora ne vede gotovljal prijateljstvo Črnegore do Turčije, nevtralno, marveč da se zdi, da se aktiv no Zmage UStaSev ? udeležuje ustaje.__ CARIGRAD 8. „Tanin" javlja, da------- ------------------------------ ustaši zopet oblegajo Tuzi in Kastrati. pf^ gg fl^TOllOrSlB VfllltVB. Brzojavna zveza s Tuzi je pretrgana, kar r dokazuje, da boji zadnjih dveh dnij niso Scetanek zaupnikov okolice, za Turke ugodno izpadli. 1 ^e spominjamo se, da bi bil kak prvi Katoliški zavodi zastraženi. . sestanek zaupnikov pred volitvami tako Vsled priporočila avstro-ogrskega kon- številno obiskan kakor je bil včerajšnji v zula so turške oblastnije odredile, da je Sokolovi dvorani. Zastopana je bila — PODLISTEK. Udovica. Povesi iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs. Deklica je pogledala mater ter napol zaprla oči. Materinih besedi ni mogla razumeti. „Ah, ne misli na to ... Nevarnost je minula in ti ozdraviš skoro" je pristavila Gita. Jelena se je tretji teden vidno zboljšala. Gospod Rochelle ji je dovolil, da sme ustati iz postelje ter sedeti v naslonjaču. Ko je prvič vstala iz postelje, je zaželela Jelena pogledati se v zrcalu. Ženska radovednost je zmagala. Podpirana od matere in Magdalene je stopila k zrcalu in vstrašila se je sama sebe. Na prvi hip je pomislila, da takšna, kakor je sedaj, ne bi ugajala nobenemu in tudi ne njemu. Gita jo je takoj odvedla od zrcala. Da bi bila slutila, da bode pogled v zrcalu tako deloval na deklico, ne bi je bila sprovela predenj. Jelena je sedaj že boljše izgledala, a vendar se je razjokala sama nad seboj. Kaj bi se bilo zgodilo takrat, ko je prvič zaželela, da se pogleda v zrcalo. „Ne jokaj, dušica !H jo je tolažila mati... Sedaj zelo dobro izgledaš in boš še boljši... samo potolažena bodi.44 Ves mesec po spovedi je prihajal rektor v Gitino hišo ter imel ž njo duhovne vaje... Treba je s korenino odstraniti plevel, ki se je zarastel v vaši duši!" ji je govoril jezuit, pa je vsak dan po dve uri čital in razlagal Giti življenje svetnikov, sv. pismo in molil skupno z njo k Bogu. Gita ga je poslušala s slepo pokorščino, a te duhovne vaje so ji ugajale, ker ni bila še odstranjena vsaka nevarnost od njene hčere". Gospodu Rochelleju niso bili pogodu patrovi obiski. Rajši bi bil videl, da mati skrbi za bolnico, nego da posluša jezuitove nauke in pridige. „A prosim vas, madame!" je rekel nekoč Rochelle, ko je Magdalena pozabila dati zdravila Jeleni in se je doktor zelo razjezil radi tega. „Čemu so ti patrovi obiski? đo zadnje vasice — vsa naša okolica. Zadoščenjem in radostjo smo zrli na ta zbor zavednih, zrelih, za stvar naroda vnetih mož — teh živih prič, kako dozoreva naše ljudstvo politiški, kako raste mej njimi zanimanje za javne dogodke in sosebno, kako umeva važnost trenotka — važnost vprašanja, kdo naj zastopa našo okolico v parlamentu na Dunaju ? Ko je predsednik političnega društva „Edinost* po prisrčnem pozdravu došle-cem, in označivši namen tega sestanka, pozval zbrane može, naj se dogovore glede kandidature za okolico in naj se oglasijo k besedi, se — ni nikdo oglasil, ni bilo nikake debate, le zaorili so vsi kakor iz enega grla : dr. Rjbtf! To je bil spontan izraz volje zaupnikov naroda — narodne volje. Se le po tem ganljivem prizoru so se jeli oglašati in so govorili vsi enoglasno: Pred štirimi leti smo ga izvolili iz zaupanja, danes pa se pridr užuje k zaupanju še — hvaležnost ! In izvolili so takoj deputacijo, se-stoječo iz zaupnikov vseh vasi okolice, ki naj naznani dru. Ryb&ru ta sklep — ta izraz soglasne volje naše okolice. Mej tem pa je stopil v dvorano g. dr. Rjrbaf sam. Zbrani so mu priredili prisrčno ovacijo. V imenu zborovalcev je predsednik političnega društva „Edinost", dr. Wilfan, v vznešenem govora prijavil dru. RybAfu storjeni sklep. V izbranih besedah je dal izraza svojemu velikemu zadoščenju na tej sijajni manifestaciji zaupanja do dra. Ryb4fa ter je naprosil tega poslednjega, naj se akloni Želji zaupnikov. Vidno ganjen je dr. Ryb£ž takoj izjavil, da noče igrati komedije. Naglašal je vnovič tehtnost razlogov, radi katerih se brani kandidature in mu je težko vspre-jeti vnovič ponuđeni ma mandat. Ali vspričo te enodušno izražene želje zaupnikov, in sosebno zato, ker bi bil itak vezan Še na dve leti, ako ne bi bil razpu-ščen državni zbor, se nklanja ter izjavlja, da vsprejme mandat To izjavo dra. RjbAra so zaupniki vsprejeli izrazi radosti in glasnimi živio -klici in ploskanjem. Ovacija je trajala par minut. Na to je dr. RybAr v glavnih potezah razvil svoj programni govor, ki mu je bila vodilna misel: edini in zložni bodimo, ako hočemo izbojevati narodu njegova prava. Od nekih strani se mi očita — je rekel dr. Ryb4f — da nisem liberalen. Odkrito izjavljam, da — nisem. Ali izjavljam ob enem, da tudi klerikalen nisem! Luksus takega boja naj si le pri voŠČajo drugi, mi pa si ga ne smemo. Ne liberalen, ne klerikalen, ampak naroden' poslanec hočem biti. To izjavo Ryb4fevo so vsprejeli za- upniki glasnim odobravanjem in pritrje-valnimi vsklikt. Dr. Ryb&t je tudi omenjal vesti v nekaterih listih, da noče vsprejeti kandidature radi navskrižij z nekimi mladimi liberalci pri N. D. O. Bila so morda kaka navskrižja v menenjih o kakem konkre* nem vprašanju, ali sovraštva ni bilo. Tem manje danes, ko smo z voditelji N. D. O. v lepem soglasju. Potrebno je politično društvo in potrebna je N. D. O. Po glasnem odobravanju in ob velikem zadoščenju je na to dr. Wilfan začel razpravo o organizaciji in nalogah zaupnikov za prihodnje volitve, tako, da bodo krajevni odbori vzdržavali tesen kontakt z vodstvom. Ker sta morala mej tem dr. Ryb4£ in dr. Wilfan oditi na občni zbor tržaške hranilnice, je dalje predsedoval dr. Slavfk, ki je končno toplim apelom na zaupnike in klicem na delo zaključil to zborovanje. Srečno smo začeli to volilno kampanjo. Dala Bog in zavednost našega ljudstva, da bi jo tudi zaključili tistim srečnim vspehom, ki si ga naše zavedno ljudstvo tako srečno želi. Saj niste nuna, niti ni tukaj samostan; rajši bi imel, da pogledate k bolnici, če dobiva ob pravem času zdravila". „To je moja stvar, excellenza !w je odgovorila Gita ... Vsak kristijan ima velike dolžnosti proti Bogu." „Jutri vendar ne postanete svetnica," je spregovoril doktor, ter se je poslovil od Gite porogljivim smehom. Celi štirje tedni so minuli, da se je Jelena toliko opomogla, da so jo mogli odpeljati na deželo. Temu se je samo radovala, ker je upala, da se ji v zdravem, svežem zraku mnogo preje povrne prejšnja moč, nego tu med pustnim mestnim zidov jem. Gita se je odpravila na daljše bivanje na deželi in zato je dala tjakaj odpeljati več reči. Mislila je ostati do zime, in sedaj je bil šele maj. V kratkem času je preživela v mestu toliko neprilik, da si je njena duša zaželela miru. Dva dneva, predno so odšle, je šla Gita k patru naznanit mu svoj odhod in se priporočit njegovim molitvam. Domače vesti. Politično društvo „Edinost" sklicuje aa sredo dne i2. t. m. ob 8. uri zvečer v veliko dvorano „Narodnega doma" sestanek zaupnikov za vse štiri mestne volilne okraje v svrho določitve kandidatov. Odbor političnega društva »Edinost« bo imel danes popoludne ob 3. uri sejo v Slovanski čitalnici. Povabljeni so odborniki, njih namestniki in deželni poslanci. Unrl je v Ljubljani v soboto zjutraj sedmošolec g. Drago Senekovičt sin prvo-mestnika Ciril-Metodove družbe g. svetnika Senekoviča. Pokojnik, nadarjen in simpatičen mladenič, je bolehal že delj časa. Pred nekaj dnevi se je povrnil iz Dalmacije, kjer se je zdravil. Neizprosna smrt g z nemškim, 98.461 e češkim, slovaškim, 4726 s poljskim, 1432 z maloruskim. 1118 s slovenskim, 377 •» hrvat-sko-srbskim, 973 z italijanskim, 123 z romunskim in 205 madjarskim občevalnim jezikom. Kaj je stala tiskarska pomota. Minoloje že 200 let, ko je neki angleški založnik natisnil sv. pismo, in potem je imel smolo, da je pregledal neki tiskarski pogrešek, ki je v svoji vrsti morda edini. Sedma zapoved se je namreč v omenjenem bv. pismu glasila : „Poželi blago svojega bližnjega". Ako bi se danes kaj tacega pripetilo, bi to ne pome-njalo mnogo. Na primernem mestu bi Be omenilo ^Bevcda zelo neljubo tiskovno pomoto. Ali pred 200 leti niso o tej stvari razumeli šale ; vmes je posegla oblastnija in je nesrečnega založnika kaznovala z globo 300 funtov šterl., ker je v svojem bv. pismu pozival na poze ljenje po tujem blagu, 300 funtav v je okolu 7000 k, ki je za tedanji čas bila zelo visoka svota. Razun tega so tudi uničili vse izvode, tako da se lahko reče, da ni še nikdar kak založnik iako drago plačal tiskovne pomote, kakor omenjeni, ker je izpustil besedico „n e*. Od te uničene izdaje sv. pisma, se je kolikor znano, ohranil samo en izvod, ki se nahaja sedaj v britanskem muzeju. Število katolikov v Združenih državah. Kakor javlja „Catholic DirectOry", zna«a število katolikov v Združenih državah glasom podatkov posameznih škofj : 14,618.761 duš. Duhovnikov je 17.084; cerkev 13.461, od teh je 9014 župnih. Župnih šol, ki jih obiskuje 1,270 131 otrok je 4972. Največe število katolikov se nahaja v Novi Meksiki (53%) in Rhode Island (45°/J. V državi Novr-Jors: je 29°/it v Illinois 26°/#, v Pecsilvaniji 22% v Louisiani 36°/# katoliškega prebivalstva. Ker je v Združenih državah 92 mil« prebival cev, znašajo katolSki cesti del prebivalstva. Na predzadnjem ljudskem štetju, ko je moral vsakdo pod kaznijo napovedati tudi svojo vero, izpovedanje, je bilo med 62*2 mil. duš 7.2 mil. katolikov., to je, 11%. en Odliko«, tovorno sodovke In Snmpanlsko Šumečih poKallc z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi v Rima 1. 1910. Viljem Hribar == na Opčinah = i« naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono cevi (cilindrov) ogljenteve kisline za pivo. Priporoča m tudi u odjem pokalie trn sodovke. _ Za točno postrežbo se jamči. - •I L Velike nove prodajalnice PHT pohištva in tapetarij :: Paolo Gastwirtb :: TRST, al- Stadion ft 6 - Telefon 22-85 (filša gledollfto Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Gana zmerne. Bogata izbere izbera popolnih sob od 300 dj 4000 fcr0n Jedilne sobe. Sprejemne in kadilae dvorano v najnovejšem sloga. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohiStvo Bogati izbera vsakovrstnih stolić, — Popolne opreme ia ^saaszni deli. it JU R. Blaha zaloga tovarniškega pohištva TZtST ulica Caserma št. 4. prej „Mizarska zadruga v Solkanu". Popolni uredbe za hotele, penzije, gostilne, kavarne. V Pohištvo po vsakovrstnih cenah. SPECIJALITETA: Stolice iz zvitega lesa lastne tovarne po tovarniških cenah. TRST, ulica Caserma št. 4, TRST. TCL2FOS 1318. w&i)<&stiano tamagm Trst, Via deli' Istria št. 28 — nasproti Šolam — Sovama cementnih plošč po K 170 v velikosti 25 cm* rfelanih na roko iz najboljšega matcijala. j Zaloga Ima na razpolago vedno dovolj blaga. ? VEDNO V ZALOGI: moderne in gosposke spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine. hrastovine in mahagonije; pisalne mize ia obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare št. 6 REZBARSKA DELAVNICA. Skladišče šivalnih strofe1 Luigi Gramaccini TRST, ulica Barrlera vecchia št 19. Cene dogovorne, s^r Plačilo ss oMl Sprejme se popravljanje šivalnih etrojev vsakega zistema. Prodaja igel olja In aparatov, Kupuje in prodaja že rabljerse L i vsi ne sir o je. Čoph se Vam priporoča, da kupite Kron 6200!i stearične sveče AUTOMOBILI FORD 1911 Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40 000 vez idmefl« tipe CHASSIS 20 HP šest raznih tlpav koči), j Kcčijft „FORD" j« nsjpopoltiejla, najhitrejša in nafekoaouilčaej** kar jih obstoji. - QENEBAI.NI ZASTOPNIK Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrica Trie-atina „Marca Angelo), katere so najboljšo vrsta in po nizki ceni. Guido Bienenfeld ANTON SKERL . TRST Trst _ ^^^ Coroneo 39 - Trst Piazza Goldoni 10-11, Tel 1734 Velika eentralna oarag«, ulica dal Baohl 16, vogal «'loa Boaehatta TELEFOI 2247. STOCK PNEUM GOODRICH (amerikanske). Automobili na posodo po smerni oent. Varstvo In Trdržeranje artomobilor.--Solidna posiretha. ZALOGA PflLMflTINSKEOT VINA (lastni pridelek iz Jesenic pri Omiša) 3S5 Filip Ivanišević - Trst ulica Valdlrivo št. 17. — Telefon št. 14-05. ■ Prodaja na drobno in na debelo. s= SOSTILHE: .Ali' Adria", ulica Nuova št. 11 in Edina slovenska knjigoveznica ANTON REPENŠEKJrst, Ul. Cedila 9 Izdeluje vsakovrstna knjigoveSka priprosta in fina dela JS3T PO KONKURENČNIH CENAH. ,Ai fratelli dalmati, ulica Zudecctae št. 3; ■ toči svoja vina L vrste. — katerih Prodajaln, ur in dragocenosti G. BUCH11 (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst K.1?©) Corao šieo.36 Bogati izbor zlat&nine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. Restaurant:: VVurschinger — (ex Leon d' oro) — Trst, ulica Stadion štev. 10. Najboljše priporočen. — Dunajska kuhinja. — I.a Dreherjevo pivo. — Pristna vina. — Dobra postrežba — Senčnat vri. - NAVADNE CENE. - Vsako nedeljo voj. koncert. — Vstop prost. Začetek ob 7. uri in pol. Abonament na hrano dnevno A lm50 in 2. v Sirite EDINOST MmtP^ -1 MMiMBIl— 19 K. <«a§periiii mujjfBmniiiiuiijai iStiai iTAliMl U2JJIH1 Trst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 ■sbsb Prevozno podjetje —- c.Vkr. Avssrljflklit dri. ieleznio 2051 Sprejme mcarimanje Moršnegmii ftlap iz mitnic, dostaiijanjs aa dom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE. iT Zastopstvo tvrdke „CEMENT" Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE V Trstu, dne 10. aprila. Koliko Slovanov Je r.a svetu ? Profesor Niederle omenja v svoji knjigi „Slovanski svet", da je bilo leta 19U0 na svetu 136 milijonov 500 tisoč Slovanov in da jih bo letos po 1*4 odstot. prirastku vseh 156 do 157 milijonov. Znani ruski slavjanofil, pro-fesor-filozof kijevskega vseučilišča, F. D. Florinakij pa govori v knjigi: ,,olor;tnsko pleme1', da je prirastek slovanstva vsako leto najmanj 1*7 odstot. (Rusov je vsako leto okolu 2 milijona veo,) Trditev profesorja T. D. Floriskega je prav verojetna in moremo skoraj z gotovostjo reči, da je letos okolu 186 mil. Slovanov na svetu, a do leta 1915 jih naraste do 200 milij. Mokovski pevci V Pragi. Moskovski Bino-dalni pevski sbor je dobil od ruske vlade podporo v znesku 80.000 rubljev za svoje potovanje na mednarodni glasbeni Kongres v Rimu. Na povratku se ta zbor ustavi v Pragi, kjer priredi koncert. Ekshumacija kosti ev. Vaclava. Iz Prage poročajo, da so dne 4 t. m. ob veliki duhovniški asistenci in v navzočnosti kardinala, nam. grofa praškega nadškofa Leva Skrben-skega in Frana Thuna odprli kosti sv. Vaclava, patrona češkega kraljestva. Kosti so našli v zelo dragoceni škatlji. Shranjene so bile v krasni kapelici, v kateri bo stala njegova grobnica in njemu posvečen oltar. Leta 1905 zapustil je namreč kanonik Hora 100.000 K v svrho, da se zgradi kapelica in grobnica. Svečanosti povodom kronanja Jurja V. Dne 24. junija bo videti v luki Spithead nenavaden prizor. Skozi luko bodo pluli vsi angleški dreadnoughti in 500 angleških vojnih ladij. Nad brodovjem bo letela posebna mornariška zrakoplovna četa, kakih 20 areo-planov; razun tega bodo navzočae tudi flotile avstroogrske, nemške, ruske, franco-ke in japonske, ki bodo prisostvovale s'avnoetim. Toda naj veča senzacija bodo čarobno raz« svitljeni dreadnoughti, na katerih bodo postavljeni močni reflektorji. — Dofiim se za slavnosti tako pripravlja angleška vojna mornarica, dela mesto London že sedaj velike priprave za banket povodom kronanja, ki bi imel pokazati nekaj, česar še ni bilo Ta banket bo dne 29. junija in bo stal 180.000 kron. Banketu bo prisostvovala kraljevska dvojica z nad 1500 gosti. Za okrdšanje miz delajo že sedaj priprave. Ako se vzame ozir na draga vins, ki jih bodo gostje o tej priliki pili in na drage orkestre, ki bodo svirali, bo ta določena svota komaj zadostovala. Za samo okrašenje ulic dne 29. junija je določeno četrt milijona kron, a za |raz3vet'javo Istega večera 120.000 kron. — Angleški listi se mnogo bavijo tudi s prestolom, na katerega sede na dan kronanja kralj Jurij. To je glasoviti stari prestol v Westminstcrski opatiji, stari hrastov stol z levjimi nogami, pod katerimi leži takozvani kamen osode. Na tem prestolu so bili kronani vsi angleški kraiji počenši od Edvarda II. Ali kralj Jurij ima ne več drugih prestolov, tako enega v gradu Windsjr, enega v palači Buckin-ghain, a enega v gornji zbornici, s katerega čita kralj pri otvoritvi parlamenta prestolni govor. Za zastopnike unanjih držav v Londonu je angleški prestol pod krasnim baldahinom v palači Si. James. To je prestol, na katerem vsprejema kralj poslanike. Nemški prestolonaslednik in soproga v Rimu. Nemški prestolonaslednik, ki se je, kakor že javljeno, nahajal te dni s soprogo v Rimu, je faprejel zastopnika nemške kolonije. Med temi je bil tudi kipar Gerhart, ki je deloma gluh. Prestolonaslednik ga je vprašal, koliko časa je v Rimu „Flottenverein". Gerhart ni razumel vprašanja ter je odgovoril : „Sem že 62 It t v Rimu. Prišel sem sem, kakor 24 letu; mladenič in sem videl z lastnimi očmi vse spremembe mesta. Sedaj pa- bo kmalo konec in jaz bom kmaio na „Testaccio* to je nemškem pokopališču v Rimu." Prestolonaslednik, ki ni niti sanjal, da je festaccio pokopališče, je odgovoril starčku: „To ine prav veseli!" Sušnjevica v Istri. Tukajšnji narod govori med seboj nekako romunsko narečje. Z drugimi pa govore vsi hrvatski. A ker imajo vsi (razun z—3 obitelji) hrvatske priimke, izhaja iz tega, da je prvobitno prebivalstvo pravoslavne: vere izumrlo in so ostale samo ženske, ki so se pocenile z bližnjimi Hr vati, ki so se knjim priženili. Istotako je z ostalimi romunskimi vasmi v bližini. Vsakako je to kolonija, ki je došla na sedanje ozemlje po izumretju Hrvatov (po „EDINOST'4 št. 100. Stran, III j veliki kugi v Istri leta 1501 in kasneje) To domnevanje sloni na tem, da so imena vasi : Sušnjevica, Brdo, Jesenovik, Nova-vas — in tudi imena gričev, posesti itd. povsem hrvatska (o pravoslavju v ome njenih krajih in tudi v Peroju bi mogel napisati Še kaj, kar nisem obelodanil po novinah. Za vas seveda na kratko). (Prosimo. Ured.). Cerkev, odkar obstoji, je bila v Šu šnjevici hrvatska, oziroma: duhovnik je propovedoval hrvatski. Stanovalci tega kraja in njega bližine so zahtevali od nekdaj, da jim da dežela ljudsko šolo. Po dolgem natezanju je prišla komisija, da prouči stvar. St ariši, pozvani pred komi sijo, so se izjavili za hrvatsko šolo. A ravno zato jim deželni odbor ni hotel dati učitelja. Priskočila je naša šolska Družba. Prva učiteljica je bila od družbe. In Še danes, po šestih letih, ni rešeno vprašanje učitelja. Sedanjega učitelja plačuje država in ne dežela. Ali dežela zahteva od občine Boljunške, da plaCa za šolo v Sušnjevici 954 kron v imenu šolske takse. Za vsakega šolskega otroka 6 K, torej za 159 otrok 954 K. In to hoče de želni odbor izterjati potom doklad. To zahteva za Šolsko leto 1909-1910, 1910-11, 1911*1912 — skupno torej 2862 K. Občina bi morala najenergičneje protestovati pri kompetentni oblasti proti temu, da bi se v Sušnjevici pobirale šolske takse, ko dežela noče nič storiti za šolo. Ta slučaj je pač prekarakterističen za tisto gospodo v deželnem odboru, ki so imeli še nedavno temu toliko .... poguma, da so javno, se svojimi podpisi zatrjevali, kako dobrohotno in pravično postopajo na šolskem polju tudi za slovansko prebivalstvo. Ali so farizeji ta gospoda v deželnem odboru istrskem 1! Vprašanja in odgovori. Marija G. Pišite na uredništvo „Hlas Adrie" P. Ponterosso št. 3. — /. P. Slov. 1) Gospodična 2. Mesto na Francoskem v depart. Charente. Le radi dodane številke nismo na jasnem. Sporočite v kaki zvezi ste čitali. — Matija R. Škedertj. Ne poznamo v Trstu nobene slov. lekarne, ker je ni. Slovensko znajo v lekarnah Jeroniti na trgu pred vojašnico, Mizzan na trgu Josi-pina, v Llojdovi lekarni in Prendini v ul Vecellio. Mogoče je še kaka, a težko. — Fant. 1. Nejasno vprašanje. Ena okrog 1. 1600, dmga popolnejše okrog 1800 1. 2. Staroslovenski. 3, Prav rada. Pošljite na gl. vodstvo v Ljubi. — Anonimus. 1. Za čelo se je neko gibanje, a prestop se ni izvršil. 2. Spomenik [v katerem kraju? 3 Ljubljansko močvirje obsega 23 000 ha 4. To imenovanje je odvisno le od župnika. — Kranjc. Vaše vprašanje je nejasno. — Klerikalec. 1. Večjo vrednost imajo tuje znamke. 2. Koleki so nerabni. 3. Narodni koleki so prostovoljni prispevki družbi. 4. Prilepljajo se na pisma, razglednice itd. Družba jih prodaja zato. da ima dobiček, kajti njo stane 100 kolekov kakih 15 — 20 stot. dobi pa zanje 2 K. 5. Rabljene poštne znamke kupujejo trgovci da jih prodajo ljudem, ki zbirajo razne znamke. To je nekak šport. — Krašovec. 1. Večja podjetja imajo svojo lastno elektrarno, ker je elektrika na ta način ce-neja. 2. Oboje v Trstu. 3. Giordano Bruno je bil rojen 1. 1548. v Noli (provinca Caserta v It). L. 1563. je stopil v dominikanski samostan, katerega je zapustil !. 1576. vsled svojih verskih dvomov. Predaval je potem na raznih univerzah n. pr. Wittenbergu, Pragi, Curihu itd. L. 1592 je prišel v Benetke. Kot krivoverca so ga zaprli, •dgvali v Rim* Tekom 7letnega zapora ni hotel preklicati svojih naukov, zato so ga na Campo di flore sežgali 17. IL 1600. Na tem kraju ima od 1. 1889 spomenik. Spisal je več filozof, knjig, satiričnih ter astronom, razprav, pestii itd. — Vojak. 1. Ni res. Na Nemškem imajo pri nekaterih polkih upeljano tako, da službujejo samo častniki - plemiči. 2. Na Angleškem ni vojaške obveznosti. — Poeta. Vi imate strašno veliko zaupanje v nas, le žal, da nam ne preostaja časa za kritiko Vaših pesmic. — Volilec. Nemci imajo na Kranjskem 1 mandat, na Koroškem 9, na Štajerskem 23. — Gospodinja. Naftalin se dobiva pri proizvajanju svetilnega plina. — Stalni naročnik. Naš odgovor je se-jdaj brezpomemben, ker imate obširnejega (v št. 98. našega lista. Čevljarska zadruga v jViirnu ------ pri Gorici - Prodojfllnlca čeulleo o Trstu ola Barrlera vecchla 38 naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno v svoji prodajalni VELIKO IZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri in tudi vsakovrst. poprave. Zadruga izdeluje čevlje tudi za c. hr. fojno armado i popolno zadovoljstvo. Goljufija v blagu in izdelovanju je izključena. Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici v slučaju potrebe, da ne zamude priti v nje prodajalno. 78 iU. Bepič - Trst ulica Madonnina St. 5. 18I Avl meh. delavnica za upeljavo vode in plina. Brizgalnice in posebni aparati za preskrbo s pitno vodo na pritisk (brez vsake pripomoči), zaloge za dvorce, zdravilišča, in sploh za kraje, kjer manjka upeljava vode na pritisk. - Prodaja mrežic in cilindrov. - Sprejemajo se vsakovrstna kleparska dela. Delavnica za popravljanje. — Kač rti in proračuni — ■■ ■ - na zahtevo po nizkih cenah. presenetljiva novost! Nikdar več t življenje tale prilike! 600 kosov za samo Kron V20. Kraana pozlate preci«r» nm n* sidro z rerlžico, catančno idoto, triletno jamstvo, 1 ir.oderna svilnata kravata, 3 kosi iepnih robce*, 1 krasen p rata a n gospođe s poaar, kamenom ; l kra polije di-nar n»i r ."j. - VIESER ZESTRAL VERSANDHAUS: H. WACHTEL, KRAKAU Krakauergasse štev. 46/36. XB. K naroćkt d vek aabojev se prilaga aagi. brivna b.iter prve vrste. — Za n«ugaja;oče ae vrne denar. •51 I I** 5. De Vecchi 8 I. Skerl nasledniki A. FONDA Trst, ulica del Bosco št. 17, Trst zaloga • ovsa klaje in otrobov, SEN t) prve vrste po 7 K. Oves Ben po 17 K. Detalja po 7 50. Ogrski oves po 18 K. Otrobi ..V" po 15*60 K. — Po 100 kilogramov i a malo ztt razprodajo U,EKS. FRANC MAVER - TliST % galnica kave TELEFON 1743 a.bo-jci vir z- cloblvaajo po5eae kave. n %%%%%% TRVDKA Rdolf Kostoris skladišče oblek za moJke in dečke Ti st, Vta S, Ckovannl 16, L TELEFON 251 Rom. II. (zraven restavracije „Cooperatlva4 ex Haeker* pr Jaja na mesečne ali teden, obroke obleke in površnike za moške perilo itd po dogovornih cenah. POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v i. nad. IBE 7] TRATTORIA S „Ali* flnOco Pompe!" 5 Trst, Ptazza Carfo Goldoni 4 t Priporoča se »lavnemu občinstvu. - Toči ievrstno vino: teran, iatrako, furlansko in belo. SieiufelilBko pivo. Domaća kuhinja z raznovrstnimi mrzlimi iu gorkimi Jedili. — Za obilen obiak »e toplo prlporofci. FRANJO MARINŠBK. M. German cvetličar, Trst. Via PouteroH** 3 VSE VRSTE HT senes, čebule, sadik, cvetlic kakor tid! gnojil. Krojnčnlcn za civiliste m vojake Franjo Polanec v Trstu, vi a S. Glacomo (Corso) 6 II- n. Priporoča ne s'avcem občinstvu in vojn5:vn za vsakovrstna dela. Blage prve vrste, delo solidno, cene zmerne. 3E 3E ,CnfK Goldoni' Trst, Piazza Cario Soldoni it. 2 Pijače naravne In prve vrste. Čs*oplst la ilustracije. POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se najtopleje priporoča FRANJO KARINŠEK. ■11« JI" Zaloga belega in črnega vina. JOSIP PERTOT BarkovI je - Trst. Si 5 Hočete se prepričal? I 3 A r \i> .» Mfcrife Pcrta tfvlia Fabra 2 j. ai. ?c%\o ToTT*nte> AlLi *.ta di Lo~- • -: . <:••':; z * o tor."t mih oblak » mclko ta dečk* • <. r ..'-„-o-Tv Fov?*ntfci. močne jopo kakor todl i, ? «-ioiov. Obleke za dom ia dalo Deluvsk« tir -»v? -vJen. Nepremočljlvi plalč (pristni : "iki) 3?col]ail?et ljane, Jesenic. Gorica. ..15 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 8.20 0 Is Gorice (Ajdovščine). 7 33 0 Ia Buj lin med postaj). 7 52 8 Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du noja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine). 9.53 0 Iz Pula (iz Rovinja). 1015 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. II.15 B Iz Dunaja (Ljubijacej b t rice in medpoato 12.40 0 Iz Poreča in medpostaj. 2.10 8 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prag* Dunaja. 3.35 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 4.40 0 Iz Buj in medpostaj. 6.45 0 Iz Dnnaja, Celovca, Gorice. 7.02 0 Iz Pule (ia Rovinja) Divače, Herpelj. 7.58 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dt-naj a, Celovca, nomosta, Beljaka. J ose nic, Gorice (Ajdovščine). 8.45 0 Iz Poreča in mecfpoBtaj. 0 23 0 Iz Pnle (Rovinja) Dunaja (čez Divačo) 11.10 0 lz Dunaja, umuvoa, Beljaka, Gorice. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 8.48 0 Iz Gorice in medpostaj. 9.40 0 Iz Divače Herpelj in medpostaj. OPAZKE: Podčrtane številke značijo pepeladn 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlake ' -tu, dne 10. uprila 1911 Južna železniea. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) 5.48 B oreko Červinjana v Benetke, Rim, Milan Videm, Pontebo, Čedad in B do Konnina (Cormons) preko Nabrežine. 6.20 0 do Gorice preko Nabreiine. 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Hudim. peSto. S.25 B preko Nabrežine v Komun, Videm, Milan Rim. 9.00 O preko Kormina v Videm in dalje iu O preko Tržiča v Ćervinjsn. 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BudimpeSte 12.10 O v Kormin in Videm. 12.40 O preko Červinjana v Benetke—Milan. 1.45 O ▼ Ljubljano, Celje, (Zagreb). CIO O v Kormin (se svezo v Ajdovščino) Videm Milan itd. 6.00 O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 485 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. •HO B pieko Červinjana v Benetke, Milan, Rim preko Kormina v Videm. 8.00 B v Kormin in Italijo. 8.8© B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budim pe&to 8.15 0 v orrain (se zvezo v '"'ervinjan). II.SO O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BodimpeSt* OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: a.45 O do Korm»»a in mejpostaj. 3. 65 O do Nabrežine in mejpostaj. Prihod v Trst. 6.15 O z Dunaja, BudimpeSte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane Ostendo in Loadnna 7.42 O