V tozdu Koprod so že pričeli s tretjo fazo rekonstrukcije proizvodnje
V minulem poletju krajane Zaloga in bližnje okolice prvič ni več vznemirjal smrad, ki je prejšnja leta prihajal hz Koteksa Tobusa — tozda Koprod. Občulljivi nosovi sicer včasih še zaznajo v zraku nepri-jetni vonj, vendar je smrad precej manjši kot v preteklosti. Do njega prihaja predvsem zato. ker potekata proizvodnja in gradnja novih ob-jektov hkrati. tako da ne morejo vselej urediti odsesavanja vsega zraka v biofilter. Del proizvodnje so morali celo prenesti drugam. Vendar je zdaj že mogoče zanesljivo trditi, da je zaloški smrad ukročen. Trajalo pa bo najbrž še kar nekaj časa, da Ijudje vseh neprijetnih vonjav ne bodo pripisovali Koprodu. Zgodilo se je že, da je bil ta tozd označen za krivca, čeprav je bil razlog smradu povsem drugje.
Že lani }e bila v Koprodu končana prva faza rekonstrukcije proizvod-nje; postavili so biofilter, ki prečisti usmrajeni zrak. Zdaj gredo h kraju gradbena dela. načrtovana za drugo fazo; gre za čisti del proizvodnje, v katerem naj bi šaržni sistem zamenjali s kontinuiranim. Postavljajo pa tudi čistilno napravo za tehnološke od-plake. Nameščen je tudi že del teh-nološke opreme. V začetku oktobra pa so pričeli graditi poslopje za vhodne surovine (nečisti del), kar je bilo predvideno v tretji fazi rekon-strukcije. Tako bo v prvih mesecih prihodnjega leta stekla poskusna proizvodnja v čistem delu, v začetku leta 1987 — če se bodo gradbinci dr-iali obljubljenih rokov — pa v neči-stem delu.
Hkrati z rekonstrukrijo priprav-ljajo v tozdu Koprod tudi naložbo, s katero naj bi prispevali k varčevanju z energijo; zmanjšali naj bi namreč količino plina na enoto proizvoda. Kot je povedal pomočnik direktorja
Anton Klasinc, elaborat in vsi izra-čuni kažejo, da "bi bil ta prihranek okoli 17 do 20 odstotkov. Investicija naj bi bila povrnjena približno v šti-rih letih. Obenem pa to pomeni tudi precejšen devizni prihranek. Nalož-ba, pri kateri bo glavni strošek to-plotni transformator, ki bo odpadno toploto spreminjal v paro — izdelala gabo nemškafirma GEA v koopera-dji z japonskim podjetjem Kawasaki Heavy industries —, bo stala okoli 150 milijonov dinarjev.
DARJA JUVAN