,vUiUBl.JANr za j®/ AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 284 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 2D, 1936 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Viharne debate pripravljene v kongresu Washington, 1. decembra. Kongres Zedinjenih držav začne zborovati 5. januarja, in pričakuje se, da bo to zasedanje viharno in prežeto z značajnimi debatami. Razven bonusa bivšim vojakom se bedo pojavili v kongresu vsi težki problemi, s kateri-mi se je moral Roosevelt boriti tekom prvih štirih let. Kongres se bo moral v prvi vrsti ozirati na obljube, katere je dal predsednik Roosevelt tekom predsedniške kampanje. Načrti novega deala, v kolikor sc že sprejeti in kar jih še preostaja, se bodo morali konsolidirati, da najvišja sodnija ne bo mogla več zavračati razne socialne postave. Republikanci so v obeh zbornicah kongresa v tako neznatni manjšini, da ne bodo mogli povzročati nobenega spora niti za-prek, razven če dobijo na svojo stran cel blok demokratov. Izmed 96 senatorjev jih je samo 17 republikancev, in med 485 poslanci kongresa štejejo republikanci samo 88 članov. Kljub'svojemu malenkostnemu številu v kongresu pa se republikanci zavedajo, da če želijo oživeti svojo stranko bodo mo-ra'i paziti na svoj nastop v kongresu. Od napak ali pa od spretnih potez je odvisna smrt ali novo življenje republikanske stranke. Vsi republikanci čutijo veliko odgovornost, ki jo imajo v bodočem kongresu. Naloga bodočega kongresa bodo sledeči problemi: zavarovanje farmarskih pridekkov. Nove postave v korist farmarjev. Predelava NRA organizacije, 30-urno delo, ne da bi se zmanjšale plače, reorganizacija vladnih oddelkov, postava glede nevtralnosti, novi mednarodni zapletljaji, odprava dela otrok in brezposelna zavarovalnina. -o- Zanimive vesli iz slovenskih naselbin Japonski delavci Tokio, 1. dec. Japonska delavska stranka je danes naznanila, da nikakor ne more podpirati nove nemško-japonske pogodbe proti komunistični internacio-nali. Japonska je že dovolj zavarovana proti komunizmu, pravi vodstvo delavske stranke, ki je samo nasprotno komunizmu. 'Čiščenje" v vrstah vladnih WPA delavcev V Milwaukee je zgubil gostilniško licenco Tomo Rakich, ker ni državljan. Tomo je bil vedno prenemaren, da bi se pobrigal za svoj državljanski papir. Gostilno je vcdil na ime svoje žene, ki je bila državljanka, a je pred I mesecem dni umrla. Ker postava prepoveduje nedržavljanu imeti gostilno, je bila Tomu licenca odvzeta. Mrs. Frances Resnick, Sheboygan, Wis., se je zadnji teden na domu družine Joe Zagorca nenadoma zgrudila in padla mrtva na tla. Pokojna je bila stara S3 let in je prišla v Ameriko leta 1907. Poleg soproga zapušča pet sinov in tri vnuke, v stari domovini (kje, poročilo ne Pove), pa dve sestri. Iz New Yorka se poroča, da je Mr, Joseph Potrato, sin pokojnega pomožnega u r e d nika --,—< Vlada toži kompanije v prid Indijancev Washington, 1. decembra. Zvezna vlada bo nastopila te dni na zveznih sodnijah v državi Oklahoma, kjer bo tožila šest večjih petrolejnih družb, ki so csleparile Osage Indijance za petrolej, dobljen na zemljiščih, ki so last Indijancev. Baje so bili Indijanci osleparjeni za $15,000,000. Kompanije so sle-parile, kot trdi vlada, na ta način, da so poročale vladi manjšo množino dobljenega petroleja, kot so ga pa v resnici vzele iz zemlje, ki je last Indijancev. --o- Odvetniki na relifu Odvetniška zbornica je naprosila direktorja WPA javnih del v Clevelandu, da se zavzame za revne odvetnike, ki so brez dela, in brez zaslužka. — Direktor | Alexander je izjavil, da se strinja z načrtom in da bo denar na razpolago pod gotovimi pogoji. Revni odvetniki bi lahko delali za mestno in okrajno upravo, kodificirali knjige, načrte in postave, nastanjeni bi bili v knjižnicah in sicer vršili javna koristna dela. Mnogo takih odvetnikov je že zaposlenih v New Yorku in Chicagu pri WPA delih in projektih. Podružnica št. 10 SŽZ V četrtek 3. decembra se vrši letna seja podružnice št. 10 S. ž. Z. Začetek ob 7. uri zvečer. Volil se bo tudi odbor za leto 1937. i Glas Naroda, pred kratkim na-j stopi službo pri zrakoplovni družbi Pan-American Airways, in bo njegovo službeno mesto v Brownsville, Texas. Razni smrtni slučaji. — V j Franklinu, Kans., je po kratki bolezni umrla Pavlina Masel, rojena Gusta, stara 31 let. Zapušča moža, tri male otroke in mater. Rojena je bila v Nemčiji in je prišla v Ameriko stara šele 15 let. — V Nokomis, 111., je 1 umrl rojak John Goričar, star 61 let in rojen v št. J ur ju pod Kumcm. Podlegel je mrtvoudu. Tu zapušča ženo, v starem kraju pa brata in sestro. — V Alamosa, Colo., je umrla 80 let -ta-ra mati Rosie Cestnik iz Washoe, Mont. Ranjka je bila doma iz Stranske vasi pri Novem mestu, živela je pri svojem sinu Louis : Kastclicu. i-- Roosevelt v domovini Te dni smo citati zanimivo pismo stare slovenske korenine Janeza Novaka iz Dolenje vasi pri Ribnici, katero pismo je poslal svoji hčeri v Cleveland, Miss Frances Novak. Mož je star 80 let, pa piše kot mladenič. Med drugim pripoveduje v pismu, kako željno -o v domovini vsi pričakovali, da bi bil Roosevelt izvoljen za predsednika v Ameriki. Sicer so že čitali v domovinskih listih o njegovi zmagi, a komaj so pričakovali "Ameriško Domovino," da jim vse te volitve podrobno razjasni. Oče pišejo nadalje, da želijo "gospodu Rooseveltu" vse najboljše in j mu čestitajo k zmagi. Končno j omenjajo, da jim je "Ameriška ; Domovina" najbolj priljubljen 'list izmed vseh.' Hvala lepa, oče! -o-- Pokojni Louis Piškur Prošlo noč je zadela kap 53 let starega samca Louisa Piškurja, ki je stanoval pri družini Gerl na 756 E. 200th St., kjer je bil zaposlen zadnjih 27 let. V Collinwoodu zapušča ranjki bratranca. Rojen je bil v fari Stična na Dolenjskem, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki seje nahajal 30 let. Pogreb ranjkega se vrši v četrtek zjutraj ob 8:15 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi na 452 E. 152nd St. v cerkev sv. Kristine in na Sv. Pavla pokopališče. Naj bo ranjkemu ohranjen blag spomin! -o- Marvin Harrison kandidat za župana? Cleveland. — Kot znano vlada precejšen nesporazum v demokratski stranki v Clevelandu. Spor je povzročil pred par leti uporniški kongresman Sweeney. Odtedaj se ni naredilo ničesar, da bi spor poravnali in se zedi-nili. Ker bi ta spor znal škodovati predsedniku Rooseveltu je znani bivši državni senator Marvin Harrison ustanovil posebno organizacijo, katere namen je bil voditi Rooseveltovo kampanjo v Clevelandu. Harrison je bil pri tem izredno uspešen, in z njegovim uspehom je narastel tudi njegov vpliv v stranki. Povsod se govori o njem, da bo prihodnji kandidat demokratske stranke za župana, ker je Harrison osebno čist, nima nikjer zamere in poleg tega zna dobiti tudi obilno podporo j predsednika Roosevelta. če bi | Hftrrison kandidiral za župana, I bi se proti njemu ne drznil kandidirati noben drug demokrat ! pri primarnih volitvah. Najbrž bo Mr. Harrison izvoljen tudi za načelnika demokratske stranke v Clevelandu. --o- Pri Fisher Body ne bo prišlo do štrajka Cleveland. — Homer Martin, i ki je predsednik unije avtomobilskih delavcev v Detroitu, je te; j dni izjavil na zborovanju 800 J unijskih delavcev, ki so zaposleni pri Fisher Body Co. v Cle-I velandu, da unija ne bo odredila | štrajka pri Fisher Body iz simpatije do štrajkarjev pri Fisher Body v Atlanti, Georgia, štrajk je zaenkrat izven reda, je dejal Martin. Mr. Martin je v ostrih besedah obsojal1 General Motor? Corporation, o kateri je izjavil, da drži svoje delavce v indu-| str i j ski sužnjosti. "V tej deže-; li, kjer je toliko svobode," je dejal Martin, "pa je tudi precej industrijske sužnjosti, in za njo je v prvi vrsti odgovorna General Motors korporacija. Toda j dvignili bomo proti tej korpo-j raciji boj, da nas bo pomnila za I vse čase." Tozadevni shod se je vršil v Slovenskem Narodnem Domu. -o- Aretirani komunisti Iz Washingtona . se poroča, ! da je policija aretirala v torek zjutraj 50 komunistov, ki I so paradirali pred poslopjem, i kjer je nastanjeno nemško po-islanstvo. Med aretiranimi so večinoma štrajkujoči pomor-iščaki iz Baltimora. Aretirani so bili, ker so paradirali brez permita in ker so nadlegovali poslanika radi nemških simpatij do španskih socialistov. Union banka odpre? Včeraj se je vršila v Wash-ingtonu konferenca med načelnikom R.F.C. in med likvidatorjem! bivše Union Trust ban-Ike, ki je bila svoječasno največja banka v mestu. Vlada bi rada videla, da bi banka zopet odprla in bo tudi pomagala s posojilom. Precejšna rabuka je nastala pri pondeljkovi seji mestne zbornice, ko je prišel na vrsto predlog, da se dovoli $16,000, da se vpelje preiskava, ki naj cložene, kdo izmed vladnih WPA delavcev naj ostane na delu in kdo mora delo pustiti, ker ima druge zaslužke, s katerimi se lahko preživi. Preiskavo zahteva WPA administracija v j Washingtonu, ki je voljna prispevati $4900.00 v ta namen, a mesto mora prispevati $16,000. Zvezna vlada trdi, da je med WPA v.^e polno ljudi, ki imajo 1 dvojni zaslužek, in to je treba odstraniti iz WPA plačilnih list. j Po enournem prerekanju so pa couAcilmani odglasovali proti I dovolitvi $16,000 v to svrho Izmed naših councilmanov sta glasovala councilman Novak in Crown za preiskavo, councilma-j ni Travnika!', Pucel in Vehovec I pa proti preiskavi. Posledica bo, da se državna postavodaja ne bo ozirala na klice mestne j zbornice za nadaljnjo pomoč. -o—- Nadaljni bonusi t Štiri clevelandske kompanije, ki imajo zaposlenih 2800 usluž-| bencev, so včeraj izjavile, da I bedo plačale božični bonus ali t pa bodo svojim uslužbencem zvi-j šale plače. Perfection Stove Co in Clarks Restaurant Inc., bosta zvišali plače,. Internationa I Harvester in Charis kompani j i pa bosta razdelili bonuse z; božič. Delavci pri Perfectioi Stove Co., kjer je tudi mnog< Slovencev, dobijo 7 in pol centi 1 več na uro, pričenši 16. decern bra. Harvester Co., bo razdeli la $5,000,000 bonusa vsem svo jim tisočerim delavcem v Cle velandu in drugod.« - --r>-- V Ecuador ju je izbruhnila revolta Quito, Ecuador, 30. novembra, | Po ulicah glavnega mesta repu-| blike Ecuador je nastalo včeraj | streljanje, ko je izbruhnila re-j volta proti diktatorju republike ! Federiou Paezu. Revolti so se ; pridružili komunisti, nekateri i policisti in nekaj armade. Dose-: daj je bilo nu ulicah glavnega mesta ustreljenih že 50 oseb. 1 Predsednik -e nahaja dobro zavarovan v svoji palači. Revolta je izbruhnila samo v glavnem mestu republike, dočim prevladuje po ostali deželi mir. i -o- . žalostna vest iz domovine ! Mrs. Marija Jančar, 3600 E. i' 82nd St., je dobila iz domovine I žalostno vest, da ji je v Ambru-|su umrla ljubljena mati Marija i Gregorčič v starosti 87 let. Po i domače se ji je reklo Urbajsova. i Tukaj zapušča tudi sina Louis Gregorčiča na 89. cesti. Naj bo 1 blagi materi ohranjen blag spomin pri vseh, ki so jo poznali. 30-dnevnica V četrtek 3. decembra se bo ob iS. uri zjutraj brala v cerkvi sv. : Vida sv. maša za pokojnega -Matija Milavec v spomin 30-dnevni-.jce smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Manj na relifu Kot naznanja direktor WPA j del v Clevelandu, Mr. Alexander, zapušča tedensko kakih 800 j WPA delavcev javna dela. Absorbirajo jih privatne industrije. * V Indiji so uporni Indijci včeraj ubili dva angleška častnika in 15 vojakov. Franc Jožef "govori" i Dunaj, 1. decembra. — Včeraj je "govoril" Avstrijcem pokojni avstrijski cesar Franc Jožef, dvajset let po svoji smrti. V državnih arhivih so našli neko gramofonsko ploščo, ki vsebu je g o v or pokojnega cesarja, katerega je imel začetkom svetovne vojne, ko je apeliral na Avstrijce, da začnejo zbirali prispevke za lačne ljudi. -o--- Rooseveltov osebni stražnik nagloma umrl Buenos Aires, 1. decembra. August Gennerich, dolgoletni osebni stražnik predsednika Roosevelta, se je v pondeljek večer v nekem restavrantu v Buenos Aires mrtev zgrudil na tla. Bil je težaven dan ^a Gennericha, ko je stražil predsednika v sredi milijonov Ar-gentincev. Nikdar se ni oddaljil od njega za več kot korak. Ko je šel zvečer Roosevelt k počitku, je Gennerich I pozval par prijateljev, s katerimi so odšli v restavrant, kjer Lso tudi plesali. Tekom plesa jse je Gennerich zgrudil mrtev i na tla. Rooseveltu so šele zjutraj povedali o tem dogodku. Radi smrti stražnika je Roosevelt odpovedal parado po :mestu. Dolgo vrsto let je bil Gennerich neprestano ob strani predsednika, katerega je za- I čel stražiti ko je bil Roosevelt ■ governer države New York i j Svoječasno je bil Gennerich II policist v New Yorku, večkrat »-odlikovan radi svoje spretno-i'sti. .j -o-- Leon Blum namerava priti v Zedin jene države j Paris ,1. decembra. Med vla-jdo Zedinjenih držav in med Francijo je prišlo do novega ; sporazuma glede odplačila dol-! ga, ki ga dolguje Francija Ame-j riki. Obenem se naznanja, da I se zna temu sporazumu pridru-[žiti tudi Anglija. Kot se poroča i iz dobrih virov so Zedinjene države pri volji znižati dolg Franciji in Angliji, nakar bi Fran-[cija plačala svoj delež v obrokih kozi 20 let. Do sporazuma je , j prišlo pri tajnem posvetovanju . med francoskim ministerskim L: predsednikom Blumom in med i: ameriškim poslanikom Bullit-^ tom Francija dolguje danes Ze-| dinjenim državam $4,000,000,-1000. Poroča se nadalje, da namerava obiskati francoski mini-sterski predsednik Zedinjene države, kjer bo skušal ta sporazum ' spopolniti in končno pridobiti mu v,radno priznanje. Francija že od leta 1932 ni ničesar plačala na svoj dolg. -o- Zahvala Mrs. Antoinette Simčič je da-jrcvala odboru Jugoslovan-ke šo-| le moderne umetnosti $2.00 za ' ; kritje stroškov slike, ki je bila' J podarjena umetniškemu muzeju1 j v Clevelandu. Slika je delo | umetnika Peruška. Prav lepa 'hvala Mrs. Simčič. — Jos. 1 Okorn. V bolnici V Charity bolnico je bila od-I pel j ana Mrs. Mary Roje, 6621 i Bonna Ave. Obiski niso še dovoljeni. Vlada dobi posojilo Zvezna vlada si bo izposodi-; la 15. decembra $300,000,000.! Denar potrebuje za plačilo tekočih stroškov. Delodajalci se branijo zavarovati delavce New York, 1. decembra. V Brooklvnu, N. Y.. se nahaja 26,-000 podjetnikov in delodajalcev, ki niso sledili vladnemu pozivu in izpolnili pole glede zavarovanja njih uslužbencev in delavcev za staro rtno pokojnino in pozneje za brezposelno zavarovalnino. Te pole bi morala vlada dobiti najkasneje 21. novembra. Vseh podjetnikov in delodajalcev v Brooklynu je nekako 114,000, in dočim so ostali naredili svojo dolžnost, se jih je 26,000 uprlo. Poštni mojster Sinnott je včeraj izjavil, da bo te dni klasificiral imena in naslove teh podjetnikov ter jih poslal na Social Security Board v Washington gjede nadaljnih ukrepov. Kot se naznanja v krogih administracije vlada ne bo takoj ostro nastopila preti omenjenim, pač pa jim bo dala še enkrat priliko, da izvršijo kar pc tava zahteva. Ako bodo dclodaju'ci vztrajali pri svoji upornosti, tedaj bo administracija začela proti njim sodnijsko postopanje, in v slučaju, da so delodajalci spoznani krivim, so lahko kaznovani z zaporom dveh let in z $10,000 globe za vsak slučaj. Boljši kot v Brooklyn u, so delodajalci v New York okrožju, kjer je 90 odstotkov vseh delodajalcev izpolnilo dotične pole. Vseh delodajalcev v -nevyorskem okrožju je nekako 380,000. Delavci in uslužbenci pri podjetjih, ki niso prijavila svojih ljudi vladi za starostno pokojnino, so ogorčeni in najbrž zna priti v mnogih podjetjih in trgovinah do štrajka. ---o—---- "Viva demokracija! Viva Roosevelt!" kričijo navdušeni Argentine! ob prihodu Roosevelta Buenos Aires, 1. decembra. Petnajst minut je nad en mili-' jon Argentincev sinoči kričalo pred vladno palačo, kjer se je nahajal predsednik Zedinjenih držav. Kričanje ni hotelo ponehati, dokler se Roosevelt v spremstvu argentinskega predsednika J usta ni pokazal na bal-, i konu in pozdravil množico. Ko -e je Roosevelt tekom dne-jva peljal po argentinskih ulicah je bi) naval naroda tak, da je množica prodrla skozi policijske 1 i in vojaške kordone in bi ustavi-; lu vso parado ter povzročila več-•1 jo nesrečo v predsedniški po-vorniki, da ni nastopila policija na konjih, ki je s sabljami v ro-| kah pognala množico nazaj. ! Vsepovsod so ljudje kričali: "Viva demokracija! Viva Roosevelt!" Višji argentinski uradniki so izjavili, da je množica ob -u Število rojstev je najvišje na Japonskem Tokio, 1. decembra. Izmed | vseh dežel civiliziranega sveta| zaznamuje Japonska najvišje število rojstev za leto 1935, kot naznanjajo pravkar uradno pri-cbčene številke. Tekom leta 1935 izkazuje Japonska 2,190,-703 roj-tva, ali za 146,921 več kot v letu 1934. Na 1,000 prebi-va'cev pride na Japonskem 31.63 vrjstev. Statistika obenem tudi namanja, da se je število porok zvišalo, nasprotno se je pa zni-::alo število razporok. Tudi število smrtnih slučajev je padlo od 17.87 na 16.71. En milijon . tristotisoč otrok je bilo več roje-rjh kot ie pa umrlo vseh oseb nr. Japonskem v letu 1935. -o-- Ženske so ženske Kot naznanja direktor urada za javno štetje ima njegov urad velik križ z ženskami, ki nečejo izdati svoje prave starosti. Dokler niso tare še 25 let, še govorijo resnico, toda v letih med 25 in 35 pa navadno — lažejo. Šele potem, ko enkrat prekoračijo 35. leto, govorijo zopet resnico glede svoje starosti. Več delavc ev Iz Toledo, Ohio, se poroča, da je Willys-Overland kompanija ! naznanila, da bo sprejela 3,000 nadaljnih delavcev na delo. V tovarni je sedaj zapo lenih 1.000 delavcev. Kompanija je dobila naročilo za 6,000 novih avtomobilov-, ki morajo biti izgotovlje-' ni še ta mesec. prihodu Roosevelta štela najmanj 500,000 oseb več kot v letu 1931, ko je dospel v Buenos Aires na prijateljski obisk sedanji angleški kralj. V torek se je vršila zgodovinska konferenca, katere so se udeležili zastopniki 24 ameriških republik, ki so položili temelj novemu sporazumu med narodi obeli Amerik. Predsednik Roose-, volt je ( tvoril konferenco. 1 Tekom ]»opoldneva je Roosevelt sprejemal razne odlične ljudi, ameriške in argentinske državljane. Zvečer je obedoval z ameriškim državnim tajnikom, ki je vodja ameriškega poslanstva na konferenci. Roosevelt odpotuje iz Buenos Airesa v sredo dopoldne in pričakuje se, da se vrne v Zedinjene države 15. decembra, ■•i--—<- Kristalna palača v Londonu žrtev plamenov London, 1. decembra. Včeraj je začelo goreti v zgodovinski londonski kristalni palači, kjer j jč bilo shajališče in zabavišče i milijonov Londončanov vsako | leto. Plameni so sikali do 600 ! čevljev visoko v zrak, ko se je I 500 ognjegascev trudilo ustaviti j ogenj in je zrlo nad 100,000 lju-; di, kako se ruši znamenita pala-i ca. Slednja je bila zgrajena leta 11851 in je veljala $6,700,000. ! Delana je bila iz stekla in žele-! za. Tam so se prirejale razne i zabave in koncerti. Ko je bil I ožar končno ustavljen so zgle-clale ruševine poslopja, ki je bilo 1,600 čevljev dolgo, kot hrib te- ikočega stekla. i ---<>- P repo ved a no pobiranje j Mestna zbornica v Clevelan-! du je odklonila prošnjo gotovih krogov, ki so se organizirali, da bi prihodnjo soboto pobirali po clovelandskih ulicah prispevke za špansko socialistično vlado in n i eno armado. Kot se je izrazil načelnik postavodaj nega odseka I mestne zbornice, bi slednja "vtikala svoj nos v zadevo, ki mesto nič ne briga," ako bi se dovolilo | pobiranje. Kasneje je mestna 1 zbornica enoglasno o d k 1 o n i la jprošnjo. Na radio i V nedeljo 6. decembra bo nastopil cerkveni pevski zbor sv. . Lovrenca pod vodstvom g. Ivanina Zc-rmana na Ford radio pro-•'gramu. ki sc oddaja vsako nede-' ljo ob 2. uri popoldne. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year. Single copies, 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. «3gE»83 No. 284, Wed., Dec. 2, 1936 Desetletnica Slovenske Ženske Zveze Komemoracija spomina dvojice slovenskih veimož Na Zahvalni dan, 26. novembra, se je vršila v Cleveland^, v Grdinovi dvorani, slavnostna a k a d e m i j a in komemoracija dveh velikih slovenskih mož — misleca in pisatelja Ivana Cankarja, pobornika in zagovornika vseh ponižanih in razžaljenih, in Simona Gregorčiča, poeta mehke duše, ki se je vsa žrtvovala svojemu narodu. Skoraj nemogoče mi je, opredeliti se na zaporedni spored, zato bom poizkusil dojme tega lepega kulturnega večera opisati tako, kakor so se mi vtisnili v dušo; raztreseni so: nekaj jih je tu, nekaj tam, in tako naj se izlijejo tudi v te vr4-ste. Predvsem hočem naglasiti dejstvo, da je pri raznih prireditvah in proslavah menda sleherni človek doživel in še doživlja to, kar doživljam jaz: nekatere prireditve, recitacije in razni šablonski "oratorični" izlivi gredo mimo mene, ne da bi zapustili za seboj najmanjši sled, dočim se vtisnejo drugi človeku globoko v dušo. Pri vseh neštetih proslavah in prireditvah, ki sem jim v svojem življenju v tej deželi prisostvoval, se mi je n. pr. vtisnilo neizbrisno v dušo troje momentov, na katere mi ne bo spomin nikoli obledel. Eden oziroma prvi izmed teh, je bil govor pesnika Zormana, ki ga je govoril pred dvema letoma v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu, ob priliki neke prireditve slovenske mladine. Njegovega takratnega globoko zasnovanega govora seve ne vem naizust, vendar pa mi bodo do konca dni brnele v duši njegove zanosne besede, ki so se mi zdele kakor visoka pesem našim staršem in naši mladini: "Če bomo vzgajali našo mladino v resničnem narodnem in slovenskem duhu, bo ta mladina ostala še dolgo, dolgo kri naše krvi, kosit naše kosti. . ." Drugo lepo doživetje sem doživel na večer Zahvalnega dne, ob priliki prej omenjene ko-memoracije, ob recitaciji Gregorčičeve preroške pesnitve "Soči," ki jo je čudovito lepo in z občutkom deklamirala gdč. Florence Tomšič. Slovenska Ženska Zveza je najmlajša organizacija na slovenskem društvenem polju v Zedinjenih državah. Ob ustanovitvi je marsikdo postrani gledal in se vpraševal, zakaj je bila ta organizacija potrebna. Zlasti nekaterim ni šlo v glavo, zakaj Slovenci potrebujemo svojo lastno žensko organizacijo. Res pa je, kot pravi predsednica Slovenske Ženske Zveze, Mrs. Marie Prisland, da bi bilo veliko boljše in za slovensko ženstvo v Ameriki mnogo koristnejše, ko bi bila Slovenska Ženska Zveza vsaj pred dvajsetimi leti ustanovljena. Skoro gotovo je, da bi imela ameriška Slovenija danes popolnoma drugačno lice kot ga ima. Toda boljše je bilo, da se je ustanovila Slovenska Ženska Zveza enkrat kot nikoli. Slovenska Ženska Zveza je bila ustanovljena 19. decembra leta 1926, kateri dan je pač pomemben za vse ameriške Slovenke. Da je bila organizacija v resnici potrebna, priča njen porastek od leta do leta, tako da šteje danes omenjena organizacija malo da ne 9,000 slovenskih žen in deklet pod svojim okriljem, in tega nobena druga slovenska organizacija ne more trditi za prvih svojih deset let obstanka. In če pri tem pomislimo, da ni novih naseljencev, in da se oklepajo in zbirajo okoli Slovenske Ženske Zveze celo v Ameriki rojena slovenska dekleta, ki se zanimajo za svojo organizacijo, kakoršnjega zanimanja ne opazimo nikjer drugje, tedaj je to dovolj velik dokaz, kako potrebna je bila ta organizacija za naše slovenske žene in dekleta v Zedinjenih državah. Dandanes, ko se širi toliko krivih naukov med našim narodom v Ameriki, je še tem toliko bolj potrebno, da vselej in povsod pokažemo, kaj smo in kakšni smo. Nikogar ne smemo niti za trenutek varati, da bi nas imel za kaj drugega kakor za to, kar smo v resn-ici, namreč — katoličank in Slovenska Ženska Zveza je katoliška organizacija, in bas to je dokaz njenega sijajnega napredka tekom desetih let stalnega napredka in plodonosnega delovanja. Vsak napreden narod se organizira, in ženske drugih narodnosti niso pri tem zadnje. Poglejmo n. pr. Žensko slovaško unijo, ki šteje 150,000 katoliških žen in deklet v svojih vrstah in ima nad tri milijone dolarjev premoženja. Poleg teh imamo v Ameriki kakih dvajset ženskih katoliških organizacij s skupnim članstvom 2,000,000 in s skupnim premoženjem do deset milijonov dolarjev. Že sama ustava Zedinjenih držav je ženam podelila popolno in samostojno pravico državljanstva in glasovanja, in ne čudimo se, da so ženske hotele imeti tudi svoje samostojne organizacije, s katerimi so sijajno pokazale, da so spretne v organizaciji, da znajo samostojno misliti, in da znajo organizirati, tako da so zapostavile marsikatero organizacijo moških. Slovenska Ženska Zveza je danes mogočna organizacija z impozantnim članstvom in močno blagajno. V vseh ozirih v obilici članice prispevajo k napredku na gospodarskem, socialnem, narodnem, verskem in kulturnem polju. Aktivnosti podružnic Slovenske Ženske Zveze so številne in uspešne. Trdno smo prepričani, da bo od dvajseti obletnici Slovenske Ženske Zveze združenih pod zastavo te veličastne organizacije najmanj 20,000 slovenskih žen in deklet. Dokler so naše slovenske žene in dekleta v Ameriki sposobne graditi tako odlične organizacije, katere same vodijo in upravljajo, toliko časa bo še trdno živel pravi duh našega naroda v verskem in kulturnem oziru, dotedaj se nam ni bati. da bi slovenski narod v Ameriki zašel na krivo pot. Resnica je, da dokler ni bilo Slovenske Ženske Zveze, da naše žene in dekleta niso imele nobene veljave pred drugimi narodnostmi. V desetih letih obstanka so si pridobile mnoge zaslug, ki bodo dobro prišle njih potomkam. In največ priznanja gotovo gre ob priliki desetletnice Slovenske Ženske Zveze njeni agilni, ustvarjajoči in originalni predsednici, ki vodi Zvezo varno in krepostno vseh deset let njenega obstanka! Slovenske žene in dekleta, nadaljujte svoje sijajno delo za vaš večji napredek in v blagor našega naroda v Ameriki. ----o--- LEPA NAGRADA ZA VRANE spisa, pa ker je ostalo poleg prej omenjenih dveh neizbrisno v mojih dojet jih in ki mi še danes prav tako živo lebdi pred očmi, kakor da ga vidim in slišim zdaj, naj bo tudi na tem mestu uvrščeno. Na slovenskem shodu, ki .se je vršil v dvorani češkega Sokola, na 18. cesti in Racine Ave., je znan slovenski govornik, govoreč o jugoslovanskem oziroma srbskem kralju, izrekel te-le visoke, zelo estetske krilatice: "Prosim vas, kdo pa je prav za prav kralj ? Prav tako masten je bil za ušesi, ko je prišel na svet, kakor vi in jaz. . ." Dotlej tega nismo vedeli; me- nili smo, da se kralji kako drugače rode, zato je on čutil potrebo, da nam je to povedal. . . A glejte, čudo! Nekaj let zatem ga vendar to ni motilo, da ne bi sprejel službe iz rok tistega, za ušesi mastnega kralja, ter jo v njegovem imenu opravljal! . . . Lepoto tega kulturnega večera so dvigiiili tudi razni pevski zbori, kot "Baragov zbor" (pevovodja Rev. M. Jager, ki je bil sploh vodja tega večera),j "Zvon" in "Slovenija" (pevo-j vodja Ivan Zorman), in "Iliri-j ja" (pevovodja Martin Rakar). Posamezno in skupno so peli i ti zbori v lepi harmoniji iz-j ključno Gregorčičeve pesmi: j Naša zvezda, Zjasni zvezde mu temne, Eno devo le bom ljubil, Pogled v nedolžno oko. Ne zveni mi, Svarjenje, Ujetega ptiča tožba, Vojaci na potu, Rože je na vrtu plela, in Gre-j Igorčičevo najmilejšo, odraz j needoljivega hrepenenja njegovega srca, ki je tudi ob gro-bu zadonela mrtvemu pevcu v zadnji pozdrav, — Nazaj v planinski raj! * !(f •f- ,Slavnostni govor o Ivanu Cankarju je govoril g. Ivan Zorman, ki je podal o tem našem slovenskem Dcstojevskem prelepo nazorno sliko, v kolikor je to sploh mogoče tekom pičlo odmerjenega časa preda-Ivanju. Prepričan pa sem, da j je g. predavatelj marsikomu I navzočih odklenil vrata globo-Jkega, za vse ponižane in razžaljene brezdomce utripajočega Cankarjevega srca, ki so mu bila dotlej trdno zapahnjena. Zajemaje iz svoje globoke duše poeta, nam je nazorno predstavil tega našega največjega misleca in klasika, tega večnega popotnika, ki je trkal od vrat do vrat, iskaje pravice svojim brezpravnim hlapcem, svojim nebogljenim bosjakom, . vsem onim svojim siromakom, ki so se v mrzli burji zavijali v raztrgane haveloke. . . Pokazal nam ga je, z bičem jedke satire opletajočega po raznih dacarjih, poštarjih in ostalih laži-rodoljubih doline šentflor-janske. . . G. predavatelj nam j e dalje pokazal Cankarjevo veliko, v oboževanje prehaja-jočo ljubezen do njegove matere, preproste slovenske ženi-■jce, ki sta ji bila pomanjkanje 'lin trpljenje vsakdanja gosta. : "Caša kave," ki jo je prinesla • plaha mati-mučenica svojemu i jmernemu sinu na podstrešje, > je najlepši odraz njegove ve-- j like ljubezni do one, ki mu je ■j dala življenje, najkrasnejša II s I i k a njegovega krvavečega, i skesanega srca nad sleherno ■ trdo besedo, ki je je bila de- 1 Užna iz njegovih ust. G. pre- 2 davatelj je omenil, da je zapu- > j stil ta plodovitj pisatelj svoje-ijmu narodu 8(J del, iz katerih j je g. Zorman recitiral nekate-) ve odlomke, i * * * O pesniku Simonu Gregorči-, ču je predaval Rev. Milan Slavje, ki je podal kratek pregled i j njegovega pesniškega, »vočeni--jžkega in splošno človeškega ; i udejstvovanja. >j Kdorkoli hoče objektivno »'predavati o Simonu Gregorči.- "Mar ne veš, da teče tik grobov, grobov slovenskega (lomov j a ? Obojno bol pač tu trpiš!" F tej boli t ozn a, in počasna, ogromna solza se mi zdiš, a še kot solza — krasna!" Pa, oh, siroti tebi žuga vihar grozan, vihar strašan; prihrumel z gorkega bo juga. . ." In res je prihrumel z gorkega juga vihar grozan, vihar strašan: "Tod ; "kla bridka bodo jekla, in ti mi boš krvava teklo: Kri nr>ki te pojila bo, aovrtihia te kalila bo!" Tu se je oglasila za odrom trepetajoča, pretresljiva žalo-stinka, tožba nad brezplodnim junaštvom slovenskih fantov: "Oj, Doberdob, slovenskih fantov grob!" Brezplodno in brez hasni so škropili svojo srčno kri pri Doberdobu, v Dolomitih skalnatega Krna, ob vznožju Matajurja, po razpokahih in izsušenih brdih kobariških planot. . . Katastrofalna tragedija slovenskega Primorja, ki jo je pesnik v uri zle slutnje napovedal, ko je preroško vzkliknil: "Gorje, da daleč ni ta dan!" se je uresničila. . . Tretje, odnosno prvo tako nepozabno doživetje, pa sem doživel pred leti v Chicagu, i i-krat, ko smo, vsak po svoje, nekateri .s Slovensko narodno zvezo, drugi Republičahskira združenjem, ustvarjali Jugoslavijo ter zadajali temelje' novi državi. To doživetje bo nemara motilo harmonijo tega se preliva življenje, kjer je večno "prerojevanje, prenavljanje, iz bitja v bitje presnav-ljanje, a smrti nisem vzrl nikjer." In pesnika-človeka se polaščajo dvomi: "Začetnik moj, ki si me, vstvaril, duha si iskro mi razžaril, v oklep prsteni jo zaprl, — . zakaj? Fes ti!" A glej, dvomi, ki se jih obtožuje v "dolu solz in zmot," se razprše in razblinejo v nič in poetu je jasna njegova skrivnostna pot: "Ko ihta to boš ječo stri, ne bom umrl! No duhu poženo peroti, ki jih iz dola solz in zmot razvije na skrivnostno pot, kam ? Tebi hitel bo naproti, da enkrat tvoj obraz bi zrl, do, zrl bi solnčnojasno lice, obraz ljubezni in resnice. . ." Za njegovo telo, ki je prst, pesniku ni žal: "Svet za bi naj! Ti ga ne zabiš! Za novo stvar moj prah porabiš, — za keko? Jaz ne vem. 'Ti sam bi gospodar!" A zdaj, ob zaključku te svoje, vsemu se odpovedujoče filozofije trpko-bridkega samo-speznanja človeka, ki je, "vi-r,oč 'med zmotami in dvomi," mnogo trpel, pa se obrne s tole, na smrt bolno prošnjo, k svojemu Gospodarju: 'A eno te prositi smem: Iz praha, vzgoji ti cvetico, fiodori logu pevko-ptico, kah rolcoli i'stvari stvar: kedor bi. pa ko jaz na sveti | imel čutiti in trpeti, 1 mej dvomi, zmotami viseti — '■'ovčka, — vstvtiriti nikar!" To je ganljiva prošnja poeta, človeka strtega srca iii do smrti boliie duše. . . | Svoje nikoli uteŠeho hvepe-jnenje po planinah, je pesnik I izrazil v pesmi "Veseli pastir," ju mijginljivoje v svoji prekrasni "Nazaj v planinski i'a.i!" Da je pesnik predvideval vstajenje 'n u.jedinjenje §lo-! Van »v, izpriču jejo njegovč pesnitve ----- IlajdukOva oporoka, ! Naš niirodni dom, Velikonočna i itd. .Pa J d pesnik tudi kot duhov- nik vselej človeško čutil, po- i znal življenja nade in prevare,)] je očitno iz raznih njegovih pe-ji snitev, ki so postale resnična j narodova last. Naj omeniih le ] nekatere: Njega ni, Rože je i na vrtu plela, Svarilo i. dr. V : pesmi "Izgubljeni cvet" poje ; pesnik o žalujoči mladenki, ki žaluje za svojo izgubljeno nedolžnostjo : "Sinoči je pela ko slavček ljubo, zakaj pa je danes rosno nje oko?" In odgovarja: "Tja doli po polju pa■ stopa nekdo, on cvet je potrgal, zdaj — uka glasno!" Strune tega našega poljudnega pesnika so za zmerom utihnile dne 24. novembra 1906. — Oba gg. predavatelja sta žela za svoje nazorno predavanje zasluženo priznanje. Pred sklepom mi je omeniti še razne recitacije, ki so bile zelo posrečeno prednašane. Miss Marie Gornik je zelo lepo in z občutkom deklamirala Zormanovo deklamacijo "Ivanu Cankarju v spomin." Nadvse lepa in simbolično alegorična je bila izborna deklama-cija "Mati — Domovina — Bog!" ter recitacija iz spisov Ivana Cankarja, ki so jo de-klamirale članice Baragovega odraslega mladinskega zbora. "Naš narodni dom" je vzneseno deklamiral g. Daniel Pu-stotnik, mnogo obetajoč reci-tator. "Kmetski hiši" je deklamirala Miss Vida Gregorač. Otvoritveni in zaključni govor je govoril predsednik Jugoslovanskega kulturnega vrta, g. A. Grdina. Kakor rečeno, je bil to krasen kulturen večer, za katerega si je stekel nevenljivih zaslug Rev. Matija Jager, ki je vso stvar aranžiral in vodil. Njegovo najlepšo zamisel je tvoril nedvomno moment pesmi "Oj, Doberdob!", zapete med recitacijo "Soči." Med maloštevilnim občinstvom v dvorani (dotičnega dne je namreč snežilo v debelih kosmih, da človeku ni kazalo hoditi izpod strehe), nisem videl ne "klerikalcev" ne "liberalcev," marveč samo peščico iskrenih in narodno čutečih Slovencev in Slovenk, ki so tu, v daljni tuji deželi, tri tisoč milj od svoje domovine, proslavljali genij svojih dveh velikih mož ter se klanjali njunemu spominu. . . Splošna želja je, da bi se ta kulturni večer še enkrat vprizorilo oziroma ob ugodnejši priliki ponovilo. » Si * Tekom popoldanskega programa, ki je bil v tem listu že opisan, so bila prečitana pisma odličnih slovenskih mož, poslana vodstvu kulturnega vrta. Svoje pozdrave in priznanje so poslali dr. Gregorij Rož-man, škof ljubljanski, dr. Ad-lešič, župan mestne občine ljubljanske, g. Ignacij Hren, župan na Vrhniki, v rojstnem kraju Ivana Cankarja, in župnik Fran Finžgar, plodovit in znan književnik, naš slovenski Sinkievič, pisatelj nesmrtnega slovenskega literarnega umotvora "Pod svobodnim soln-cem," katerega so vezali s pokojnim pisateljem najtesnejši prijateljski in tovariški stiki. ■j * * Pri pisanju teh vrst me je vodila edina želja, tla bi se izognil vsakemu subjektivnemu naranjti in da bi bil kolikor mogoče objektiven. Prav ta želja po objektivnem in poštenem' promatraiijil stvari, pa i nič jo tudi napotila, da izrečem še besedo, preden zaključim. Povsem nerazumljivo in ne-|Ki'ip>padljivo mi je veliko razbili jen je in natolcevanje v na- ši dolini šentflorjanski zaradi Kulturnega vrta in Cankarjevega kipa. Predvsem naj na-glasim, da vrt ne bo ne klerikalen, ne liberalen niti ne socialističen ali komunističen, maVveč last vsega jugoslovanskega oziroma slovenskega naroda. Stal bo okroglo vsoto $70,000 (sedemdeset tisoč dolarjev), in že po doslej izvršenih delih je videti, da bo res nekaj krasnega in da bo ta košček sveta v ponos i mestu i naselbini. Po mojem mnenju bi bilo to kaj dostojno bivališče velikemu Cankarju v tuji-Ini, kjer bi ga sredi te prelestne krasote mogli občudovati mimo prihajajoči tujci, Amerikanci in mestne zanimivosti občudujoči zunanji posetniki, katerim niso znana naša nizkotna pričkanja in prerekanja za oslovsko senco, ki nam udarjajo na čelo žig malenkostnih ljudi, stopajočih skozi življenje z zavezanimi očmi in z voskom zalitimi ušesi. Tudi jaz poudarjam in naglašam, da je oni, ki je ukral Cankarjevo sobo, zagrešil neodpusten narodni greli, črni zločin napram tukajšnjim rojakom, napram mestni občini ljubljanski, ki je poklonila kip ameriškim Slovencem, m napram slovenskemu umetniku, ki je kip modeliral i'1 ulil! Kdorkoli je to' storil, s kakšnimi očmi je mogel zreti v obraz bronastemu Cankarjevemu liku, umetnini slovenskega kiparstva, ko ga je odnašal, da ga najbrže uniči in spravi tako za vselej s tega sveta?! Kakšen smoter je' bil dosežen in kakšne koristi bo imel naš narod od tega,, če stoji mesto originalne domače urhetnine, na njenem mestu posneta ko- pija?! In kaj si mislijo in kako čutijo do tega kajnovskega zločinca ali zločincev naši ljudje in kraji v domovini, ne glede, katerim strankam pripadajo: Ljubljana, Vrhnika, umetnik Peter Loboda, ki vidi na tak zlobno-vandalski način uničeno umetnino svojih rok in svojega duha, vsa Slovenija? Na ta vprašanja bo težak odgovor, zakaj posledice tega dejanja so vse preveč tragične in daljnosežne. Tudi mi smo si postavili s tem črnim dejanjem v Sloveniji spomenik naše kulture, ki ga ne bo tako lahko odstraniti, kakor je bilo Cankarjevega v Clevelandu! Še marsikaj sili človeku pod pero, pa naj bo dovolj o tej groteskni farsi, ki so jo zagrešili brez-Vestni fanatiki na nepregledno škodo vseh slovenskih rojakov v Ameriki! Kako otroško, če ne naravnost falotsko, je večno poudarjanje gotovih krogov in oseb o naši "kulturi!" Facta, non verba! — Dejstva govore, ne besede! A. Šabec. V okraju Findlater, Saskatchewan, Kanada, so oblasti oklenile, da se za vsako ceno rešijo številnih vran, ki delajo farmerjem silno škodo. Za po-koučevanje vran je razpisana nagrad; $2,000, izplačljiva v treh vsotah. Oblasti so vjele tri vrane,' jim privezale za noge i broček in jih izpustile. In za tri vrane s: nagrade v gotovini. Usire! i prvi vrano, dobi izplačanih $500, za drugo $250 in :;a tretjo $100. Potem je Kle kleno oblek:i iz enc(i h-ofa, Itf Vse leltko nosi na (.bcrrtr&ni. pa še dosti drugih manjših.na-|grad. 1 Oblasti upajo, da bo s temi j nagradami postreljenih naj-1 manj 50,000 vran. Seve, lovec, -!ki bo šel za nagradami, jih bo moral precej sklatiti izpod oblakov, predno bo prišel do, take, ki bo nosila obroček z do-j bitkom, Nekaj podobnega so bili napravili pred leti tudi v državi | Ohio, pa nfcmo še zvedeli, kdo j je dobil rngirado. ču kot duhovniku in pesniku, ne sme in ne more prezreti njegove globoke pesnitve "Človeka nikar!", ki je svoječasno dvignila mnogo prahu, čigar iniciator ,je bil dr. Mahnič, profesor bogoslovja v Gorici in poznejši škof na otoku Krku. — Duhovnik in pesnik Ant. Medved, ki je napisal Gregorčičevim "Poezijam," katere je izdala družba sv. Mohorja v Celovcu leta 1908, predgovor in kratek življenjepis, pravi tozadevno sledeče: j "Dr. Anton Mahnič, profe-'sor bogoslovja v Gorici, je sicer priznal Gregorčiču velik pesniški dar, toda nekatere njegove pesmi prvega in drugega zvež-ka je obsojal iz nravnega, verskega in tudi estetskega stališča in potegnil za sabo večino slovenskega duhovenstva. Ta Mahničeva obsodba je bila za Gregorčiča najhujši udarec, ki ga do smrti ni mogel popolnoma preboleti." ^udi g. predavatelj ni prezrl tega važnega momenta v pesnikovem življenju in naglasil, da ga je dr. Mahnič glede1 imenovanega dela obsojal v glavnem kot filozof, ne kot duhovnik. V laglje razumevanje in končno sodbo, naj navedem nekaj verzov te pesnitve, ki so, po mojem mnenju, tisti, ki so razburili duhove. V pričetku pesnitve izpoveduje pesnik živo vero v svojega Stvarnika, katerega opazuje v njegovi delavnici, kjer ustvarja "bitij brez števila," kjer AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 2D, 1936 KRIŽEM PO JUTROVEM Po D«m&k«m Is^lrniku K. ltaya WELLjiT LOOKS AS IF THE DEPRESSION WERE OVER "O, Angleža ni težko spoznati., Dolg in suh je bil, gladko obrit,J ves je bil v sivo oblečen, visok klobuk je imel, velik rdeč nos in dvoje temnih očali na njem. Ko je prišel do nas, smo vpili in prosili miloščine, kajti Angleži s6 bogati. Obstal je in vprašal spremljevalca, kaj hočemo. In nato nam je dal tobaka, kruha bi drobne trske, s katerimi se da ogenj ukresati." Z začudenjem sem poslušal gobavčevo poročilo in slutnje so mi prihajale, ki jih skoraj nisem mogel verjeti. Sicer pa so Angleži podobni in zakaj bi tudi kak drug Anglež ne smel imeti, takega velikega, rdečega nosu, kakor je krasil vsega spoštovanja vredno osebnost mojega najbrž že rajnega prijatelja David Lindsaya. Bolj me je zanimal spremlje-j valeč. "Popiši mi moža, ki je bil An-£ležu za tolmača!" Popisal mi ga je. Bil je Ibra-hini mam ur. "Kani sO jezdili?" sem vprašal dalje. "Ne vemo. Jezdili so po be-irutski cesti v vvadi Barada. Otroci starega Abu Medžaha pa bodo vedeli kaj več, Abu Med-žah je namreč za vodnika. Tam-le stanuje v hiši pri veliki palmi, ki jo vidiš ob cesti na vasi." Zadovoljen sem bil, zelo zadovoljen. Našel sem sled za Ibra-himom mamurjem in vedel sem, da je ne bom izlahka izgubil. "Hvala ti!" sem dejal gobavcu. "Zadovoljen sem s tvojim odgovorom." "Ali nam boš sedaj dal tobaka?" "Kar sem obljubil, bom tudi storil. Jutri zarana bom jezdil tod mimo ter vam prinesel tobaka in jesti." "O effendi, tvoja dobrosrčnost ti b0 naklonila milost pri Alla-hu! In če nam prineseš tobaka, nam prinesi, prosim, še tudi pipe, take navadne, ki jih kupiš za nekaj para. Nimamo vsi pip." "Dobili bodete tudi pipe. Obljubim vam." Odjezdil sem v vas k hiši starega Abu Medžaha. žena in otroci so bili doma. Sin mi je pripovedoval, da je Angležev tolmač najel Abu Medžaha za vodnika črez Libanon do mesta Zebedani in da se bo že drugi dan vrnil. Koj sem razumel, da je previdni in prekanjeni Ibrahim mamur nalašč zato najel vodnika le do Zebedanija, da bi zamotil zasledovalce. Begunec je bil. V Zebedaniju ni imel nobenih poslov, bilo bi tudi-skrajno neprevidno, če bi se bil v Zebedaniju skril. Mudilo se mu je dalje, brez dvoma v Beirut, odkoder je imel odprto morje v svet. Gotovo si je mislil v Zebedaniju dobiti drugega vodnika. "No, zvedel sem mnogo. Do Zebedanija sem mu lahko mirno sledil, tam pa, sem zaupal na svojo srečo, bom že spet našel njegovo sled. Vrnil sem se v Damask, ko je noč legala na mesto. Jakub me je že čakal. Ves nepotrpežljiv je bil. Sam ni ničesar zvedel, pa poročilo, ki sem mu ga po Halefu poslal, mu je dalo upanje, da bom vsaj jaz srečnejši. Potni list je že imel in tudi priporočilno pismo na vsej policijske oblasti Sirije ter deset dobro oboroženih kawwasov na konjih, ki so že čakali na njegovo povelje. Poročal sem mu, kaj sem zvedel pri gobavcih in nato smo I se posvetovali. Ves se je razvnel, kar gorel je. še tisti dan je hotel za tatom. Jaz bi bil rajši počakal d'<: drugega jutra. Po noči sledili tatu, ni bilo po mojem okusu. Pa kaj sem hotel! Vsi moji razlogi so bili bob v steno. Na moj ugovor, da ne bomo sami našli po noči v Zebedani, je koj poslal po vodnika, ki je znal pot tudi po noči. Prav vročinski je bil nemiren in komaj sem našel priliko, da sem mu omenil gobavce pri Allaho-vih vratih in svojo obljubo. Malenkost za njega! Nemudoma je poslal slugo V mesto, da nakupi vkljub pozni uri tobaka, pip, kruha, jestvin in drugih potrebščin za siromake. Tako je le minilo nekaj ur, preden smo bili pripravljeni za na pot. Jakub si je najel tri konje, po enega za sebe in za svojega služabnika, enega pa za prtljago. Ker nismo'vedeli kam nas bo pot peljala in koliko časa da bo zasledovanje trajalo, se je Oskrbel tudi z živali in vecj'o vsbto denarja. Slovo je bilo kratko. Dame so obžalovale, da ne bo več "klavirskih večerov." Zelo so se veselile na nje!, pa kaj, ko j'e usoda sklenila drugače. II. V rovih solnčnega templja. Polna luna je vzhajala, ko smo krenili po Ravni ulici in črez serajski trg ob reki Barada proti Allahovihi vratom. Naprej je jezdil naš vodnik, z lastnikom najetih konj, za njima mi, Jakub, njegov sluga, jaz in Halef pa Irca, za nami pa kawwasi. Za stražo ob Allahovih vratih se nismo zmenili. Naša četa desetih oboroženih kawwasov je bila več ko dovolj močna izkaznica in propustnica. Naglo sme jezdili mimo in proti vasi Salihi-je. Ob cesti so dremali ubogi gobavci. Topot konj jih je zbudil in silno so bili veseli obširnega zavoja, ki smo ga za nje položili na rob ceste. KriČaje so se, nam zahvaljevali. Vas Salihije je bila za nami, krenili smo v libanonsko gorovje. Gori pri kupoli kubbet en-ria-sr, pri "kupoli zmage," sem obstal. še enkrat sem pogledal po Damasku, zadnjikrat menda v življenju. Pod nami je ležalo mesto s ■svojimi belimi hišami, blesteči-mi se v luninem svitu kakor bivališče džinnov, puščavskih duhov, in krog njega je ležal tem-nozeiln venec vrtov. Od jugovzhoda je prihajala cesta iz Ha urana, po njej sem pripotoval v Damask, in na severovzhod je peljala cesta v Palmiro, ki je 'o 1 nisem mogel obiskati. Nisem mislil, da se bom tako , kmalu poslovil od mesta Omaj-'jadov. Rad bi bil dalje časa i ostal v Damasku, in obiskal tudi , zanimivo okolico. Pa mi ni bilo I usojeno. Onstran kupole kubbet en-; nasi' smo se obrnili na desno v . pobočje gore Rebah, lezli v sotesko Rabuh in dospeli ob reki Baradi v vas Dummar. Tam smo se ustavili. Kawwasi so zbudili občinskega predstojnika in ta nam je-povedal, da so popoldne res jezdili štirje jezdeci v naglem diru skozi vas, med njimi v sivo oble.-čen Inglis s temnimi očali. Krenili da so proti vasi es-Suk, više j gori ob reki Barada. Brez odloga smo hiteli za nj>: mi. | Dan se je utegne španska civilna vojna zanetiti svetovni požar. Velika Britanija, ki je zelo ljubosumna na svoje pravice na morju in ki še ni prebolela udarca, katerega je zadala s.Italija njenemu prestižu tekom abesinske vOjne, je kaj hitro pOsvarila generala Franca, da bo znala braniti pravico in svobodo svojih ladij. Predlagala j je, naj se določi ob španskih vodah posebna varnostna zona. I Francija, katere simpatije sc na strani španskih lojalistov, je poslala takoj svoje bojne ladje v Barcelono, kjer morajo skrbeti, da se francoskih ladij ne bo nadlegovalo. * * * Troje zemlje-lakomnih narodov, Japonska, Italija in Nemčija je sklenilo tajno pogodbo, katere podrobnosti so evropskim državnike m povsem neznane. Britanski zunanji minister Anthony Eden je sporočil japonskemu poslaniku v Londonu, da bi rad imel nekoliko informacij o tej pogodbi. Ugibanja o tej pogodbi so vsestranska. Nekateri pravijo da je pogodba zgolj trgovinskega značaja, dočim pravijo drugi, da je to vojaška zveza, naperjena proti Rusiji. Nadalj-na verzija pravi, da bo Italija pod to pogodbo priznala japonsko zavojevanje nove države Mančukuo, dočim bo Japonska priznala Abesinijo kot italijansko last. Edino, kar je pri te,j pogodbi gotovega, je to, da ta pogodba ne pomeni ničesar dobrega ža Rusijo, katero vsi trije prej omenjeni narodi smrtno sovražijo. « * * Dočim je zanimanje svetla usmerjeno drugam, pa Mehika nadaljuje svoj pohod, ki je . levo. Pretekli teden je držav-. na zbornica sprejela postavo, ki omogoča vladi podržavlje-nje lastnine "v interesu ljudstva." Dvajset tisoč mehiških delavcev, ki so zaposleni pri oljnih vrelcih, je zagrozilo s štraj-kom. Med drugimi zahtevami ki so jih predložili oljnim druž bam. je tudi zahteva, da druž be plačajo delavcem o počitnicah vse stroške potovanja, kamor hoče kdo potovati na počitnice. * * * V Indiji je pričel neki mladec z gibanjem, ki utegne porušiti starodavno tradicijo, staro tisoče in tisoč? let. Ta mladenič je 24-letni maharadža (vladajoči knez) province Travan-core, čigar beseda je zakon njegovim podanikom, ki štejejo Štiri milijone duš. S svojim ukazom je namreč odredil da se m o ni j o odpreti Vrata templjev vsem ljudem, ne glede na njihovo kasto. V Indiji je milijone ljudi, tako zvanih "nedotakljivih," to so med ubožni-nii na.jubožnejši in najbolj zaničevani, ki so morali stopiti s ;este4 kadar so imeli srečati Indijca višje kaste. Poslej bo- 1 I ......... ............. "" "" I I - I — I I I I ...............I .mi do lahko tudi ti siromaki opravljali v templjih svoje molitve. Splošno se pričakuje, da se bo ta hvalevredna odprava kast razširila preko vse Indije. IZ PRIMORJA —Vojaške naprave v okolici Snežnika.—Reka, okt .1936.— Na Milan ju, 1100 m visokem vrhu ležečem zapadno od Snežnika, točno nad pivško vasjo Šembijami, že več let neprenehoma gradijo obsežne utrdbe. Tu je vsepolno rovov in raznih obrambnih naprav, vse preluknjano, vse zabetonirano, kamuflirano, in dobro zastraženo. Lansko leto po pričetku vojnih operacij v Abesiniji, so nenadoma prekinili z vsemi utrjevalnimi deli v tem obmejnem pasu. Ker so tvrdke, ki jim-je bila gradnja poverjena razprodajale ves preostali material bi bilo sklepati, da so v tem predelu zaključili z utrjevanjem. Z nastopom letošnjega poletja pa je ponovno prišlo v snežniški gozd več sto de-lavcev-Italijanov, ki so jih zaposlili pri utrjevalnih napravah. Bili so ves čas popolnoma izolirani od ostalih delavcev, domačinov in Italijanov, , zaposlenih pri drugih delih v : gozdu. Delavci v utrdbah so • bili vse poletje zaposleni pri , gradnji treh obsežnih kavern - in nekaterih manjših na Mila- - n ju. V zadnjem času so ta dela pospešili najbrže radi bliža- - joče se zime. In tudi letos, kot - prejšnja leta, so tu porabili - ogromne količine gradbenega , in drugega potrebnega mate- - riaTa. Računa se, da so samo - cementa napeljali okrog 50 vagonov. Dostop v bližino utr-jevalnega okoliša je vsakomur strogo zabranjen. Potreben material dovažajo s postaj s kamijoni in ga odlože na gotovem mestu izven utrjevalne-ga okoliša, odkoder ga potem delavci prepeljejo dalje. V ta nameri1 so si izposodili več konj pri kmetih po pivških vaseh. Kot odškodnino, oziroma izpo-sojevalnino za konje, plačujejo kmetom razmeroma visoke zneske. Istočasno nekako, ko so pričeli letos z nadaljevanjem utrjevalnih del, pa je prišel v II. Bistrico neki general, ki se je tamkaj stalno nastanil. Sklepa se, da je bil poslan radi nadziranja utrdb, ki so v delu, in onih, ki sO že izvršene. ; V zadnjem času so pričeli s i kopanjem pri izviru Bistrice. ■ Sicer je tu zaposlenih le malo . delavcev, vendar je dejstvo, da kopljejo v neposredni bližin naselja, vzbudilo pri ljudeh razne komentarje. Domačini se namreč boje, da je to kopanje namenjeno utrjevanju, ki bi tako segalo skoro -v trg in II. Bistrico, kakor se je to zgodilo že drugod, na primer v »Idriji in št. Petru na Krasu. Za enkrat zatrjujejo, da je to kopanje predpriprava za r peljavo vodovoda v bližnje Trnovo, vendar so nekateri mnenja da je to samo pretveza. —Goriški občinski svet je dal vspodbudo, da bi se zgradila ljudska šola na Ponikvah, ki naj bi bila osvečena Francu Bajtu, ki je padel v abesinski vojni. —Že zopet se je zgodila nesreča z vojnim strelivom. V Pc ljubinu je bil zelo težko ranjei od eksplozije granate nabirale vojnega železa 17 letni Josip' Leban. Prepeljali so ga v tolminsko občinsko bolnišnico. —Težko sc je ponesrečil 27 letni Venceslav Pavlin pri solkanskih vapnenicah. V kame-nolomu, kjer je delal, ga je rušeče se kamenje tako stisnilo da je dobil poškodbe na hrbtenici. Njegovo stanje je zelo nevarno. -—Reka, oktobra 1936. —Letošnje poletje so Italijani v gozdu pod Snežnikom, na kraju, ki se imenuje. Ključ, gradili vo- M ' jaŠnico za obmejne vojake ("corpo confinario"). Obmejni vojaki so po odhodu' bivših obmejnih karabinjerjev prevzeli njihovo službo, t. j. straženje obhiejnih utrdb. Znano j'e, da so vsi višji in nižji hribi v okolici Snežnika ter severno in južno od njega ob vsej meji riibeno utrjeni. Vse utvrdbe so danes zastražene po omenjenih obmejnih vojakih, katerih je sedaj v snežniškem obmejnem revirju toliko, da so morali poleg ostalih in brez števila že postavljenih objektov za obmejne straže, postaviti še novo vojašnico. —V javnem okrevališču v Trstu, ki je v ul. Vi dali, je nenadoma postalo slabo nekemu 1 Antonu Sili. Prepeljali so ga hitro v bolnišnico, kjer je kmalu na to izdihnil. DNEVNE VESTI _ Oče prodajal otroka Batov Rouge, La., 30. novembra. Tu je bil prijet neki Jim Co-rnell, .star 52 let, \wnmnak, ko je na javni centi ponujal naprodaj nezakonskega o t r o k a tvoje neporočene hčere. Otrok je star dva meneča, Cornell je zahteval $75.00 za otroka. Nje-ijCva hči, ki je bila tudi aretirana, je stara šele 18 let. ----o-- 800 klavniških delavcev je zaštrajkalo Milwaukee, 1. decembra. Kakih 800 klavniških delavcev, ki so zaposleni pri Swift & Co. v terri mestu, je odšlo na štrajk. Začeli so piketirati delavnice. Delavci so stavili kompaniji zahtevo, da prizna unijo, kolektivna pogajanja, zvišanje plače in 40-uri delovnik. Ravnatelj delavnice se je izjavil, *da so lislužbenči dobili šele 2. novembra zvišane plače za 7 odstotkov. —---o- Japonci so bili poraženi v Mongdliji Peiping, 1. decembra. Glasom kitajskih vojaških poročil je bila japonska armada, ki je prodirala v notranjo Mongolijo poražena in vržena nazaj. Mongolija se nahaja sedaj zopet pod kitajsko oblastjo. Kitajske' čette se sedaj pomikajo proti Čahar provinci, katero Japonci kontrolirajo že nekaj let. MALI Ulj L A ŠT Stanovanje se odda sedem sob, kopališče, vse na novo dekorirano. Nahaja1 -e na 1072 E. 176th St. Odprto ob j sredah popoldne in v nedeljo po-i poldne. (286) Sam. pod. dr. žužemberk Cenjeno članstvo: — Ali se boste enkrat zbudili in boste prišli na sejo enkrat na leto! — Imeli bomo letno sejo in vršila se bo seja novega odbora, pa tudi druge važne stvari so na programu. Ali se boste zbudili enkrat na leto?! Zakaj spite spa-je "pravičnega?" Ali vam ni znano, da imamo za razmotri-vati o važnih zadevah? Dosti članov niti ne ve, da bomo praznovali 25-letnico obstoja društva, in za tako prireditev je treba združenih moči- Veselica se bo vršila 9. januarja v S. N. Domu ob 8. uri zvečer v zgornji dvorani. Glavna letna seja se pa vrši v sredo 2. decembra, 1936, ob 7. uri zvečer v navadni društveni dvorani, da se pogovorimo o vsem potrebnem. Držimo skupaj, kajti v slogi je moč. — Tajnik. (284) Stanovanje se da v najem ,štiri sobe, vse udobnosti. Vprašajte na 1095 Addison Rd. (285) Dekle dobi delo da bi pomagala pri hišnih opravilih in valovala oti'oka. Vprašajte na 2466 E. 124th St., telefon REpublic 7987-W. (281) AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 2D, 1936 kapitanov jo je že lastoval kot svojo ženo. . ." Zasmejal se je: "Pri Alahu, saj te niti ne poznam, o moj oče! In to naj bi bila ženska, katero hočeš vzeti za svojo lastno? To naj bi bila ženska zaradi katere hočeš staviti na kocko svoje življenje in morda celo usodo svojega pašalika!" Asad je stiskal pesti, dokler se mu niso nohti zadrli v dlani. Vsaka beseda, ki jo je izgovoril njegov sin, je padla kot žgoč udarec biča na njegovo dušo. •i jo more vzeti." Sakr-el-Bahr se je zlokobno nasmejal. "Ampak tak musliman bi bil bliže mojemu scimi-tarju kakor pa Mohamedovemu paradižu," je rekel. Ob teh besedah je vstal, kako da je pripravljen na vse. Tudi Asad je vstal, in sicer s tako živahnostjo, kakršne ni bilo pričakovati pri možu njegovih let. "Mar mi groziš?" je vzkliknil in oči'so mu vzplamtele. "Grozim?" je zarezal Sjakiv sl-Bahr. "Ne! Jaz prerokujem." Ob teh besedah se je obrnil ter odšel na spodnji krov. Tja ni šel z nobenim drugim name-iom kakor s tem, ker je smatral, da bi bilo nespametno izgubljati hadaljite besede in da je bolj modro, če se takoj umakne ter pusti, da prične njegova grožnja delovati v Asadovih možganih. Tresoč se od jeze, je Asad gledal za njim. Hotel ga je že poklicati nazaj, pa se je v zadnjem hipu premislil, boječ se, da bi se morda Sakr-el-Bahr pred očmi vseh uprl njegovi avtoriteti ter mu odrekel pokorščino. Vedel je iobro, da ni dobro poveljevati tam, kjer si človek ni gotov, če --,e ga bo tudi ubogalo, in da se avtoriteta, ko se enkrat omaje, tudi kmalu poruši. Dočim je še vedno stal tam neodločen, je vstal tudi Marzak, prijel očeta za roko ter mu pričel prigovarjati, naj se uklone Sakr-el-P>ahrovi zahtevi. "To je edini varen način," je rekel. "Mar naj vse postavimo na eno samo kocko samo zaradi tiste blede hčere satana? V imenu satana, iznebimo se je; izkrcaj jo na bali, kakor zahteva, za ceno miru, ki naj spet zavlada med vama, ko pa dospemo spet v Alžier, daj ga zadaviti! To je edina varna pot, edina varna pot!" Asad se je končno obrnil ter pogledal v lepi obraz svojega sina. Trenutek je bil neodločen, potem pa se je zbral. "Mar sem strahopetec, da bi se ne menil za nobene druge poti nego samo za one, ki so absolutno varne?" je hotel vedeti.'' "Ali pa si ti strahopetec, ki ne moreš svetovati ničesar drugega?" "Moja nestrpnost in skrb sta samo zaradi tebe, o moj oče!" je branil Marzak svojo čast. "Dvomim, da bi bilo varno leči spat, zakaj on utegne zanetiti ponoči na ladji upor." • "Ne boj se!" je odgovoril Asad. "Jaz sam sem izbral in postavil stražo in vsi častni1 so mi zvesti ter vredni zaupanja. Biskaine je prav zdaj v forekastlu, kjer ugotavlja, kako naziranje vlada med posadko. Kmalu bomo natančno vedeli, kje stojimo." "Jaz na tvojem mestu bi si izbral varnejšo pot. Pretehtal bi nevarnost upora, pristal na njegov predlog, ki se tiče one sužnje, nakar bi šele potem v Alžieru ž njim obračunal." "Da bi se odpovedal temu frankovskemu b i s e r u !" j e vzkliknil Asad. Počasi je odmajal z glavo. "Ne, ne, ona je vrt, ki me bo razveseljeval s svojim cvetjem. .Okusiti hočem sladki šerbet Kansarja, in odprl vrata paradiža. Da bi se odprl vrata paradiž. Da bi se odpovedal tej ljubki mlečni krasoti!" In lahno se je nasmehnil ob mislih na le sladkosti, dočim je Marzak nagubal čelo, ko je pomislil na svojo mater Fenzileho. "Ona je nevernica," ga je opomnil sin resno, "ki ti je prepovedana po prerokovi postavi. Mar boš tako slep, da boš tiščal v svojo lastno nevarnost?" Za hip je premolknil, zatem pa nadaljeval: "šla je razgaljenega obraza po ulicah Alžiera; onečaščena je bila na javnem trgu ,kjer je stala naprodaj; njeno lepoto in ljubkost so omadeževali lakomni pogledi Židov, Mavrov in Turkov; ga-lejski sužnji in zamorci so upirali svoje oči v nezastrto lepoto njenega obraza; eden tvojih Morski jastreb PREVEL — A. š, Washington Atlantic Ocean UNITED STATES Charleston BOMlNICANgip i/REPUBLIC fill Hr ///////////////////VvvvvvC I^PUEHTO RICO MEXICO LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM PohiStvo ln vse potrebščine /a dom. 6303 GLASS AVE. HEnde.rson 2978_ mmzmm. VENEZUELA CENTRAL AMERICA Trinidad COLOMBIA ECUADOR/-^ BRAZIL iPERU ■> BOLIVIA PARAGUAY Rio dež Janeiro^ Preostalo je se * + nekaj izvodov poezij * IZ ŽIVLJENJA ! ZA ŽIVLJENJE ! + zložil in izdal £ IVAN ZUPAN | urednik "Glasila K. S. K. J." % * GI17 ST. CLAIR AVE. + CLEVELAND, OHIO * Cena $1.00 s poštnino vred. * • Naročite jih sedaj, dokler * zaloga nc poide! * t0 Pacific Ocean CHILE URUGUAY§ •Buenos Airesjggs WmMmmm Zgorej je slika ameriške križarke Indianapolis, rta kateri se je peljal predsednik Roosevelt na obisk v Južno Ameriko. Spodaj je zemljevid, ki ):aže 14,000 milj dolgo pot, ki jo je 'napravil naš predsednik do Buenos Airesa in, nazaj. Mej'fy bui iMs \&croKe ifa.ro; WHAT A BEAUTIFUL ^gmbaqj1 UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena « ft A in stane samo: «p£aUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O. PREC1TAJTE in TAKOJ SPOROČITE/ svoje ime, naslov, //v poklic in tel. štev. //v DA TUDI VAŠE IME /# / UVRSTI KLASI- M / FICIRANI ^J / „1 ZAHVALA V dolžnost si štejem, da *e iskreno zahvalim vseni prijateljem in znancem, ki so prišli obiskat v bolezni' mojo nadvse ljubljeno hčer ROZl GERZEL POROC. SLABIČ ki je umrla 12. novembra 1936. Najlepša hvala za prekrasne vence, ki so jih nanesli naši in njeni prijatelji. Najlepša hvala za brezštevilne sv. maše, ki so jih darovali za blagor njene nadvse spokorjene duše. Najlepša hvala vsem, ki so jo prišli kropit od blizu in daleč in ki so jo spremili do groba in ki so dali svoje avtomobile brezplačno pri pogrebu. Še enkrat: prisrčna hvala vsem skupaj. Žalujoči ostali: Ivana Gerzel, mati; Joe Slabič, soprog; William, Mildred, Sophie, Joseph in John, otroci; Milka, Olga, poroč. Mesnar, sestri. Cleveland, O., 2. dec. 19,%. V SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE, MATERE IN STARE MATERE MARY BECK ki je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 2. decembra 1935. IŠČKJO S13 POVERJENCI za nabiranje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zanesljivo, inteligentno in poznano osebo. PIŠITE! Leto dni je že minilo, kar Te krije jamica; žalostna so naša srca, draga, ljuba mamica. .^j^oyzA-QVENCEv-yz Mirno tam počivaj v grebu do vstajenja končnega, ko r:e bomo zopet snldlt v kraju raja večnega. Žalujoči ostali: IVAN MLADINfO Urednik 156 Fifth Ave. V Suffern, N. Y. ?o lansko leto začeli malo naselbino na 40 akrih zemlje. Naselniki tulcaj žive -v nekakem zadružništvu. Zgorej levo kaže slika gradnjo hiše, zgorej desno je ženska pri tkanju blaga za obleko in spodaj levo kaže slika izgotovljeno hišo, ki je kaj lična. Namen te naselbine je, da se preživi samo iz tega, kar pridelajo naseljenci na svoji zemlji. Frank Beck, soprog; Frank Jr., Rudolph, August, Joseph, Albert, sinovi; M ar g, poroč. Kadunc,, Julia, poroč. Potokar, Vik tor ia, hčere. Ne bodite sužnji neprebave TRINER'S ELIXIR OF RITTER WINE Želodčno zdravilo iskreno priporočano I -- Pišite po brezplačen vzorec , Triner's Bitter Wine Co. 544 S. Wells St., Chicago, 111. ' Send me a free sample. 1 Name .......................................... I Address ...................................... Cleveland. 0.. 2. dec. 1936. Pri vseh drugistih Vedel je nadalje dobro, da Čim se povrnejo v Alžier, bodo napravili ž njim kaj kratek proces. Njegova edina pri-lika, če si hoče ohraniti svoje življenje in svobodo, je zdaj 7 tem, da povzroči na ladji upor in da udari naglo, da vr-te vse na eno samo kocko. — Prav dobro je vedel, da je to tisto, česar se Asad boji. Zato se je tudi Asad delal, kakor da hoče pozabiti na to, kar se je bilo, zgodilo, to pa samo dotlej, dokler se vrnejo spet domov, kjer bi bil spet gospodar položaaj. A sad ga je nekaj hipov gledal s plamtečimi očmi. "Kako naj se odpravi ta /zrok?" je vprašal. "Mar se hočeš še bolj porogati svoji poroki 9 tem, da proglasiš mladenko za ločeno in da jo zapustiš? "Pomisli Asad, kakšna je tvoja dolžnost do vere," je rekel Sakr-el-Bahr. "Pomisli, da je od najine sloge odvisna slava islama. M;.r ne bi bilo torej grešno, če bi se storilo kar koli, kar bi utegnilo zrahljati to slogo? Ne, ne, kar jaz predlagam, je to, da ee mi dovoli, pa ne samo dovoli, temveč da se mi pri tem celo pomaga, da izvršim svoj nanjen, ki ga imam ž njo in katerega sem tako odkritosrčno priznal. Dovoli, da odjadramo jutri zarana spet na morje — ali pa celo še nocojšnjo noč — doteknimo se obali Francije ter jo tam izkr-| cajmo, da bo lahko spet dosegla' svoje ljudi, midva pa bova rešena njene navzočnosti, ki nama dela zdaj toliko preglavice. Na- to pa se vrnemo spet semkaj ali iram drugam, kjer bomo počakali španski plen, nakar se vrnemo zopet v Aližier, pusteč za seboj ta mali oblaček, ki je grozil' zatemneti najino tovarištvo, kakor bi ga nikoli ne bilo. Torej hočeš, Asad, — za večjo čast in slavo prerokovega imena?" Vadil je bila prevejano vržena, tako prevejano, da nista niti Asad niti Marzak za trenutek I -lutila, da je to samo vada in nič drugega. Saj je bilo njegovo lastno življenje, ki je postalo nevarno Asadu, katero je zdaj Sakrej-Bahr ponudil v zameno za življenje in svobodo te fran-kovske mladenke, in ponudeno je bilo tako preprosto, da ni bilo mogoče za to ponudbo ničesar slutiti. Asad je trenutek nomišljal, izkušnjava je bila neodoljiva. Notranji glas mu je pravil, naj sprejme to ponudbo, zakaj, če se naredi, da hoče pozabiti na ta incident, bo dobil Sakr-el-Bahra spet v Alžier, kjer ne bo imel ob svoji strani nobenih prijateljskih upornikov in kjer ga bo dal kratko malo zadaviti. Sakr-el-Bahr je pozorno motril Asadove oči pod njegovimi sršečimi obrvmi, in videl je bledi obraz Marzaka, ki je napeto in nestrpno motril svojega očeta, ker kar ni mogel dočakati, da bi slednji pristal na ta predlog. Ker pa je Asad le molčal, se Mi rzak ni mogel nič več premagati in je rekel: "On je moder, o moj oče! Slava is].: na je nad vse-drugo! Naj bo po njegovem in izpusti neverno mladenko. Na ta način bo spet vse dobro med nama in Sakr-el-Bahrom." Asad se je sklonil naprej ter pogledal globoko v Sakr-el-Bahr ove oči. "Ker že sam nočeš te frankov-ske mladenke, zakaj potem mene izkušaš?" je vprašal z glasom, ki se je tresel od zadržavane tr; ti. "Dokler sem te smatral :;.a poštenega, ko si jo vzel za ženo, sem spoštoval to vez, kakor jo mora spoštovati vsak dober musliman. Odkar pa sem spoznal, da je bila ta poroka samo pretveza in porogljivost, ki naj bi služila-namenu, ki je meni sovražen, si ti po prerokovi postavi izgubil vsako pravico do nje. Zdaj ni nobene potrebe, da se ločiš od nje. Ona je zdaj na razpolago vsakemu muslimanu, ki Znižane cene Po dva komada za sprejemno sobo (Living Room Sets) prej $149.50, sedaj samo_________$109.50 prej $130.00, sedaj samo_________$ 99.50 prej $125.00, sedaj samo_________$ 97.50 prej $ 69.50, sedaj samo_________$ 44.95 KREMZAR FURNITURE 6806 St. Clair Ave. ENdicott 2252 ODPRTO ZVEČER