26. Mika
Hérlfeor, dnu 21 jimila 1919.
53. letnik.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
v. < četrtek in velja s poStmnc vred in v Mariboru t pošiljanjem na dom aa «eio leto I K, pol tate 4 K te za Mri krts 2 K. — Naročnfaaa aa NamUJo 8 K, za drage bvenavtirit» i ¿miti $ X. h,: hodi sam po njega, plača na leto samo 7 K. — Naročnina se pošilja na: UpravE&tvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — LM M dopotitja š» odpovedi. — iJdk »Kossd^ifji, ttakavs.egt d:užtva'- dobivajo iist brez posebne naročnine, — Posamezni Usti stanejo 16 vi». — Ursdmltvo: Korofita cesta itev. 1 — Bokoptf M m nanjo. — BpwniŽWw< KtMOfln ceste Ksv. iptejema
naročnino, tesarate in reUamadje.
Za čnserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 48 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostor* stane » vi». Za «stkratne «gtea« |j«tew porast V aašcttn .loti« naznanila*
stane beseda 10 vin. — faneaaH as sprejemajo do torka opoldne. — Ncaaprte
i Politični pregled.
KP ■, 3". >..	.....
taci godrnjajo in podpišejo. — Lahi se hočejo zopet nasloniti na tace, — Avstrijski Nemci in Sumunci se vračajo iz Pariza. — Vprašanje Reke
ffe > v hi Celovca, i &
■KjCSSa^VlSIi ^-^S^mBS^BimBm
Stojimo sredi važnih: zunanje-političnih dogodkov. V soboto je potekel Nemčiji rok, da podpiše mirovne pogoje, kakor so ji bili stavljeni v Parizu. Prosili so, da bi se jim rok podaljšal in določilo se jim je še 48 ur. V pon-deljek zvečer je ta čas pretekel in vse je napeto pričakovalo, kaj bodo storili. Pogoji so trdi, ^pričakovano trdi za tako mogočen in ošaben i orod, & vendar tudi pravični V bistvu zahteva ontenta, da Nemci priznajo, aa so samo in edino oni krivi vojske, da izroče svetovnemu sodišču v kaznovanje vse vodilne politike in vojskovodje, ki so postopali proti mednarodnemu pravu, da v kolikor mogoče povrnejo vso škodo, katero so naredili s krivičnim vojskovanjem in da odstopijo vse pokrajine, kjer prebiva po večini nenemško prebivalstvo. Nemško ministrstvo, če-gar predsednik je bil socijalist Scheidemann, je odstopilo, sestavilo se je takoj novo, katero vodi Bauer, istotako socijalist, sklicali so državni zbor, kjer so po dolgih in zelo klavernih govorih slednjič sklenili, da nekoliko godrnjajo podpišejo stavljene mirovne pogoje. Za to je glasovalo 237 poslancev, proti pa 138.
Ravno, ko so stali Nemci pred odločitvijo, je naglo odstopilo tudi laško ministrstvo. Na človeka napravi utis, kot da je med obema dogodkoma bila neka tajna zveza. Laški ministrski predsednik je bil Orlando, star mož brez vsa-«ega bolj izrazitega značaja, ki je pa veljal za poštenega in razumnega človeka. Najbolj izra-srita osebnost njegovega kabineta je bH jud Son-nino, minister zunanjih zadev. Med obema ni bilo prave zastopnosti. Sonnino je bil nepopustljiv do skrajnosti, Orlando je veljal za bolj spravljivega. Že pred par tedni so v Rimu z velikanskim navdušenjem pozdravljali Orlanda in tovariše, sedaj pa naenkrat vse spremenjeno. Ko je
stopil v zbornico, je našel zelo hladno in neprijazno razpoloženje. Pri glasovanju je stalo na njegovi strani samo 81 poslancev, proti njemu pa 310. Ni še kmalu ministrski predsednik kakšne države imel proti sebi tako silno večino. Celo ministrstvo je odstopilo še istega dne in sestavilo se je takoj novo. Predsednik je Nitti, najboljši prijatelj Giolittija in Giolitti je eden naj-uplivnejših laških poslancev, bil je že večkrat minister, in je dober oseben prijatelj bivšega nemškega poslanika v Rimu, kneza Biilowa. Ko je izbruhnila vojska z Avstrijo, je Giolitti stopil, v ozadje, sedaj pa leze po svojem prijatelju Nit-tiju zopet na površje. To ministrstvo pomeni, da se hočejo Italijani obrniti nazaj k svojemu staremu prijateljstvu z Nemci.
Listi poročajo, da hočejo zastopniki Nemške Avstrije zapustiti Šaint-Germain. Baje jim je dolg čas, ker gre zadeva prepočasi, a so tudi že davno tožili, da jim je življenje v Parizu predrago, j Ravnokar je pa prišla novica, da hočejo tudi S Rumuuci zapustiti Pariz, ker so jezni radi dolo-I čitve mej) med Rumunijo in Srbijo v Banatu, pa 1 tudi radi obnašanja velikih držav napram malim.
»laivaMM
V naših zadevah ni pariška konferenca sto-: rila nobenega koraka dalje. O Reki se ne govori i nič več. Laški narodni odbor na Reki je kar sam ; proglasil reško republiko v tesni zvezi z Italijo. » Za svojega vojnega ministra so poklicali iz Italije ( nekega Sem Benelii, moža, ki je na glasu, da j zna pisati lepe zaljubljene romane, orožja pa ni imel v rokah najbrže še drugega, kot nožič, s katerim je lupil pomarančo. Predsednik te vlade je Osojnak, pristen kranjski kmet doma v Begunjah, njegov tovariš je Hrvat Grosič. Ta dva moža sta kojt zastopnika reških Italijanov kole-dovala po Parizu in Londonu, seveda na stroške mestne blagajne, kar jim je doma pridobilo hudo zamero. Sedaj je pa ta reška vlada najela posojilo kar za 300 milijonov kron, ki bodo plačani pač o svetem Nikoli. — Tudi s celovško kotlino si pariški gospodje še vedno belijo glave. Ako bi ne bilo Lahov, bi bilo vprašanje pač lahko in enostavno, tako pa ne vedo, kaj bi počeli. Lahi
so vedno in povsod odločni in načelni nasprotniki Jugoslovanov.
\
Francozi obhajajo nad Name!.
Vest, da Nemčija podpiše trde mirovne pogoje, katere so ji narekovali Francozi, Angleži in Amerikanci, je izzvala j|v Parizu in po celi Franciji veselje.
Topovi pariških trdnjav oznanjujejo s svojim grmenjem mir. Prvih sto zmagoslavnih strelov s pariške trdnjave Mont Valerien je izvabilo vse prebivalstvo na ulice. Otroci tekajo sem in tja z zastavami. Vojaki so jako srečni. Na ulicah se poslušajo govori. Pojoča množica se pomika po Parizu. Pod milim nebom svirajo godbe. Nemčija je s podpisom mira prodala svojo neodvisnost in gospodarsko samostojnost. Kot premaganec leži Nemec ob nogah Francozov, Angležev, Amerikaucev, Slovanov in dragih narodov . . .
Ženska «o in» ¡vi».
(Izviren dopis iz Beograda).
Vsakemu svoje, to je od vseh ljudi in vseh narodov priznano načelo pravičnosti. Iz te°:a načela izvira tudi ženska volilna pravica. Ženski pristojajo ne samo dolžnosti, marveč tudi pravice. V poganski dobi je žena bila samo obremenjena z ogromno butaro dolžnosti, dela in skrbi, pravic pa skoraj ni imela nobenih. Krščanstvo je ženo osvobodilo, dvignilo ter jo, kar se do-staje dolžnosti in pravic, napravilo enakovredno možu. Kajpada se ta enakopravnost ni uveljavila takoj, temveč se je razvijala stopnjema. Sedanja doba je pripravljena in voljna, da odplača ženi stari dolg, s katerim se je pri ženi zadol-
LISTEK
JanuA Goleo:
11 polkovnikovem
(Dalje.)
Po tem odgovoru je potegnil oberst košate obrvi in brke v edno dolgo črto, podobno živi, trnjevi meji, me potresel z roko za ramo in za-rohnel:
„Tako I Potisnili ste me v hišo na hrib, kamor se zasaja največ jeklenk, da bi se me izne-bili za vedno. — Takoj se mi preselite vi na ta prokleti breg, jaz pa v grabo, da bom vsaj var-
no spali"
Nič se nisem' izgovarjal, ker je pri vojakih vsak izgovor bob ob steno, pokorno sem se o-krenil, da se premestim s peči na hrib.
Na povratku v jarek sem zadel pred našo bajto ob oberstov voz. Takoj tukaj bodi povedano: Naš novi polkovnik je zahteval hitro po svojem prihodu od našega trena pokrit voz z 2 konjema, da se bo vozaril, ne pa jezdil po predpisih.
So mu pač prekrili trenarji lojterski voziček v visokih obokih z nepremočljivim platnom, pri-trdivši v ospredju sedež na gugajočih peresih, da ni občutljivega starca preveč treslo ter po-
ganjalo na kvišku pri diru. Zadnji kot te prostorne vprege je hranil oberstovo raznovrstno | šaro: kožuh, plašče ter kovčeke vseh velikosti, j Uporaba tega voza nam je bila zažugano prepovedana kot v paradižu drevo spoznanja dobrega ter hudega našim prvim starišem. Le tuintam je namignil g. H.... na daljši poti svojemu pribočniku, da je prisedel. Kočijažaril je narednik Guzl z dvema mladima železnobarvnima šimelnoma. ^
Snežilo je v gostih kosmičih, ko sem se zaletel v to nedotaknjeno oberstovo skrinjo zaveze, porodil se mi je pri tem dotiku tedaj pametno dozdeven sklep: Januš, bi bil pač teslo, oe bi korecal po nepotrebnem in v snegu iz grabe na hrib. S peči se lahko preseliš v oberstov voz, kjer boš spaval na kožuhu in pod svojo odejo kot baron. Pod streho boš, zeblo te ne bo v tej kožnhovini, dolgo boš ga lahko vlekel, ker ne bodo znali, kje da si.$	_
Stopil sem še po odejo na "peč, vzela me je i noč, pokril me je oberstov voz. kjer sem se za-I kopaval v očkov kožuh, plašče in svojo odejo, t To ležišče je bilo pač vse kaj drugega, kakor ilovnato trda bukovinska peč. Dozdevalo se mi je, da raztezam svoje na trdo ležišče vajene ude po pernicah, toplo sem zahvalil Gospoda vojski-nih trum, da sem se dotaknil s čelom tega prepovedanega svetišča, ki mi jo pa pokazalo pot od trdega do kožuhovinasto mehkega.	j
Še to dobro je hranilo to nočišče, da sem lahko srkal skozi nosnice zimsko sveži zrak — med tem ko bi bil vlačil v pljuča bajtin vzduh in mamljivi smrad. Tudi to seiA znal, da se mi ni treba bati nenadnega odhoda, ker nam je bi* odkazan Toporoutz v večtedensko bivališče. ) *
Dobro zavitemu mi je postalo tako prijetno toplo, da sem že zapiral v polsnu oči, ko je pri-lomastil oberst in odpahnil duri bajte. Čul sera še, da je nekaj godrnjavo robantal nad spečimi tovariši; pa preselil me je spanec v objemu oči-movega kožuha v ono blaženo dušno in telesno stanje, kjer mi niso grozile polkovnikove škilja-ve oči, ne njegova trnjeva meja obrv ter mus-tač, niti njegov večni raport.
r-sau-——rs-	— ■ '.^tir-'-~"T-Tnc." unili nassi n ii»
Spal sem nebeško, gotovo tudi dolq-o, ker me je zibala zimska noč *s poznim . Jirom in omeglenim solncem. . v
Zbudili so me "glasni klici, ki so se valili s hriba navzdol v voz, kjer sem počival varno, sladko in prikrito. Več ordonancev je begalo s hriba v grabo, vabeč me na izpregled v slovenskem, hrvaškem, laškem in nemškem jeziku na oberstovo povelje. *	~	§?&'
Tokrat sem pa v krilju vozove strehe ober-stovega'templja zakrknil poslužno srce, zaprl uho babilonskemu vpitju in se potajil po mačkije, dobro vedoč: ne boste me iztaknili. Stari si naj poišče na jutro drugega osla, katerega bo lahko
_
—
-
Stran 2.
SLOVENSKI GOSPODAR.
20. junija 1019.
žilo človeštvo, da ji podeli volilno pravico ter jo tudi r tem oziru stori enakopravno možu.
Pravzaprav nimajo vsi volje za to. V naši Jugoslaviji je stranka, ki se imenuje demokratska, pa se na pravo demokracijo =■-■ vlado ljudstva razume ravno tako, kakor zajec na boben. Ljudstvo je sestavljeno ne samo iz moškega, marveč menda tudi iz ženskega spola. Liberalci pa najbrž imajo drug pojem o ljudstvu. Izključujoč ženo od volilne pravice in zato tudi od vsakega upliva na vladanje in upravljanje javnih razmer, jo s tem izključujejo iz pravnega pojma o ljudstvu kot nositelju vladne moči in pravice. Liberalec se nam dozdeva kot črnogorski junak, ki puši cigareto ter se raduje svoje moške junaške slave in moči, svoji brezpravni ženi pa prepušča delo in skrb. Možu pravo in čast, ženi dolžnost in skrb: to je črnogorska demokracija.
In tako demokracijo bi naši liberalci radi uveljavili v celi Jugoslaviji. Beogradska vlada pripravlja volilni zakon za ustavotvorno skupščino, ki bo imela velevažno in za dolgo prihod-njost odločilno nalogo, da napravi končnoveljav-no ustavo, temeljne zakone za kraljestvo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Priprava tega volilnega zakona je poverjena slovenskemu ministru dr. Kraanerju. članu Jugoslovanske demokratske stranke. Ta demokratični mož je že določil in sestavil temeljna načela za ta zakon. Med temi načeli je tudi zanikanje ali vsaj veliko omejenje ženske volilne pravice.
ff; Zakaj naši demokrato-liberalci nečejo dati ženi,volilne pravice?
Zato ne, ker kulturne razmere (kultura = omika, izobrazba) baje tega. ne dopuščajo, z drugimi besedami: ker jugoslovanska ženska zato ni dovolj izobražena. Kajneda, prav črnogorsko-junaški kompliment slovenskega liberalca jugo-vanskemu ženstvu?!
Slovenske žene in mladenke sprejmejo ta kompliment in bodo ob priliki uljudnost vrnile z uljudnostjo. Ne pride nam niti na kraj uma, da bi naše slovensko ženstvo branili zoper liberalni očitek. To bi bilo povečanje razžaljen j a. Toliko pa vendar ugotovimo, da tudi na Balkanu ni na deželi med možem in ženo v izobraženosti taka razlika, da bi opravičevala politično brezpravnost žene. Tudi srbska žena se je med vojno pokazala za tako pošteno, skrbno, neutrudno, delavno in razumno gospodinjo, da bi bil greh zoper pravičnost, če se bi ji ne dala volilna pravica. Sicer pa kultura — izobrazba nikakor ne more biti merodajni pogoj m volilno pravo. O bi to načelo splošno obveljalo, bi se tudi moškemu delu nižjih slojev moralo če ne odreči, pa omejiti to pravo. Neizobražen človek sploh ne bi smel imeti volilne pravice. Ne iz razloga omike in izobrazbe, marveč iz sedaj ves svet obvladujočega demokratiškega načela izvira volilna pravica.
Nekatere ženske — in sedaj pride drugi ernogorsko-junaški kompliment našemu ženstvu — bi pa vendar naj dobile volilno pravico za prvo poizkusnjo. Oe ne bi te preizkušnje prestale, če ne bi volile liberalcem po godu, potem adijo ženska volilna pravica za vselej ! In katere ženske so tako srečne, da so našle milost v de-mokrato-liberalnih očeh? Za pni poizkus bi dobile volilno pravice, tiste žene, ki samostojno vodijo kmečko posestvo ali industrijo, trgovino, obrt ali katere so kot strokovne delavke zaposlene v industriji, trgovini ali obrti.
Ta določba ni samo neuljudnost, marveč krivičen in oduren udarec našemu kmetskemu ženstvu. Na kmetih bi imele volilno pravico samo tiste žene, ki samostojno vodijo kmetsko posestvo, po mestih, trgih in industrijskih krajih pa tudi strokovne delavke, zaposlene v industriji, trgovini in obrti. Če pomislimo, da samostojnih gospodinj na kmetih sploh ni veliko in so le izjema, bi po liberalno-demokratičnem načelu žena in mladenka na kmetih bila izključena od volilne pravice, industrijska, obrtna delavska in trgovska uslužbenka pa bi jo imela. Taka je
naganjal z višine v dol in narobe. Odel sem se prav čez ušesa.
Vpitje in klici so potihnili. Poljubil in objel me je lahni, jutrajni spanec, katerega sem bil dovolj potreben po 20dnevnih, neprestanih bojih in telefonični siužbi. Sčasom sem trdo zadremal, dokler mi ni nekaj premaknilo voza in mi ni o švignil ušes Guzlov:
„Na, Leni, Miško, tiba—ho!"
Sem že menil, da se hočejo malo fantički poigračkati z menoj, pa en sam previdni pogled izpod odeje me je poučil, da ni ta premik ni-kaka šalu, ampak "bii.lka resnica.
IkUUs pciluhiuiift.j
staro-preizkušena ljubezen liberalca do "kmeta! Večjo ljubezen pa liberalec kajpada naklauja tako zvanemu izobraženem ženstvu, priznavajoč volilno pravico tistim ženskam, ki so zvršile kakšno nižjo srednjo šolo, meščansko šolo, licej (celo srednjo šolo) ali strokovno šolo.
Takšno „demokratično" juho bi naši liberalni „demokratje" radi skuhali za naše slovensko ženstvo na kmetih. Naš Jugoslovanski klub — tem naj so naše slovenske kmetske žene in mladenke preverjene — ne bo mirno gledal, ko „napredni" (? !) demokratje pripravljajo za naš narod takšno brozgo. Stališče Slov. ljudske stranke in Slov. kmetske zveze je: Možu in ženi enake pravice!
za voditelje katoliških organizacij za celjsko sodno
okrožje
t. j. vse sodne okraje celjske okrožne sodnije, se bo vršil v četrtek, dne 17. julija t. 1. v Celju. Tečaj ima namen vpeljati bodoče voditelje v vse glavne panoge organizacijskega dela. Seznanil bo udeležence osobito s političnimi, prosvetnimi, gospodarskimi in strokovnimi organizacijami, njih namenom in praktičnim vodstvom s posebnim ozirom na razmere celjskega okrožja.
Tečaj se bode pričel ob 3/48h zjutraj in končal tako, da bodo udeleženci, ki pridejo z- južno železnico, lahko še isti večer odšli nazaj. Kdor bo pa želel ali vsled neugodne zveze moral čez noč ostati v Celju, mu bo podpisani odbor po prijavi priskrbel brezplačno ali vsaj po nizki ceni prenočišče. Istotako se bo prijavljenim udeležencem priskrbel skupen obed po zmerni ceni. Zbirališče bo v dvorani hotela „Beli vol" v Celju.
Prijave za tečaj, skupen obed in ev. prenočišče naj se pošljejo podpisanemu odboru vsaj do 10. juliju t. 1. Ker bo tečaj izredne važnosti za bodoči razvoj naše organizacije, naj se ga u-deležita iz vsake župnije celjskega sodnega o-krožja vsaj po 1 do 2 udeleženca.
Opozarjamo posebno na zanesljivo udeležbo mlajšo duhovščino in spretne lajike, ki imajo smisel in veselje za povzdigo katoliških organizacij. Razume se, da so tudi udeleženci izven celjskega sodnega okrožja dobrodošli.
Za pripravljalni odbor za voditeljski tečaj: Hotel: Beli vol I. nadst., Celje. Dr. Ogrizek, predsednik.	Lukman, tajnik.
f
Pismo is Stati
24. rožnika 1919.
Kakor se zdi, je kazalo spočetka v vseh naših kopališčih na silno slabo „letino". Tudi na Slatini občutimo, da madžarski Judje in hrvatski ter nemški bogataši raje doma sedijo in čuvajo svoje zaklade, koda bi se podali v „kuro". Tistih, ki so prej po milosti štajerskega deželnega odbora tukaj živeli napol zastonj, tudi letos ni več. Mrzli majnik in vojno stanje sta še storila svoje, da so slatinska kopališča in pota do zadnjega samevala.
A sedaj se je Slatina vendar začela oživljati. Da vas ne pozabim vprašati: Ali ste že bili na Slatini? Se tukaj kopali, pili iz vseh studencev? Ste li hodili po lepih nasadili, se potrudili na tržaški, Ferdinandov (kako ga bomo imenovali odslej?) hribček, ali celo na Janino? Ste že pogledali tja doli proti Sv. Križu, obiskali cerkev sv. Trojice ali Mater božjo na Tržišču? Ali veste pot na Boč, na Ložno^ na Rogaško goro ali k Sv. Petru na hrvaškem Zagorju?
Pritrditi morate, da je naša Slatina v vsem pivo vrstno kopališče. Seveda, letos so še velikanske težave v upravi. Ravno te dni je odšlo več nemških uradnikov; novi gospod ravnatelj, ki mu moramo priznati najboljšo voljo, za enkrat ne more vsega storiti. Zdravnik dr. Negri je bil imenovan vojaškim zdravnikom, pa je raje ušel v Nemško Avstrijo. Žalibog je še ujegove duševne žlahte vedno precej pri nas ostalo. Saj se je govorilo,1 da jih je šlo par nasproti Nemcem, jih pozdravljat, ko so prodirali proti Slov. Gradcu. O takih govoricah se ne da dognati, v koliko so resnične, pa ravno zato so še bolj razburljive.
Naši takozvani socialni demokratje se bi radi delali zveste in si iščejo med Slovenci prijateljev; prav smešno je, kako bi radi zatajili, kakšni so bili in kakšni so v srcu še vedno. Vedno kličejo drugim: Daj, pomagaj! A sami ne dajo ničesar, najmanj njihov vodja Kristan, ki je milijonar. Mešajo se nekaj med delavce in med vodstvo kopališča, pa delajo škodo državi
in še bolj delavcem, lii le želimo in upamo, dat se bo vsako vprašanje glede delavcev rešilo mirnim potom po medsebojnim sporazumu brez socialnih demokratov.
Kruha je pri nas dovolj na prodaj. Žalibog je precej drag, ker naša krona nima nikjer nobene veljave. Vendar je vsakdo vesel, da vsaj kart ni več. Dobro bi bilo, ko bi država malo pogledala v velike shrambe vojnih dobičkarjev, ter poskrbela ubogemu delavcu, kočarju in tudi uradniku kruha bolj po ceni, zlasti ako ima o-troke. Zato smo prav hvaležni dr. Koroščn za njegov nastop, ker dobro vemo, da njega ne bo nihče podkupil. Toliko pa je tudi gotovo, da v našem okraju Jugoslavija ne bo nikdar rekviri-rala, ker pridelamo še za sebe premalo.
Kot pravi demekratje srčno želimo, da bi postalo naše kopališče dostopno tudi revnejšim, da si tukaj opomorejo, ne pa samo bogatinom. Kako naj se to izvrši, moramo seveda prepustiti strokovnjakom. Le pri samih besedah ne sme ostati!
Za sedaj pa kličemo: Pridite na Slatino vsi, ki imate malo zdravja, pa nekoliko več denarja!
Zdruie ije vseh
kov w enoten datek.
V naši Jugoslaviji inaj bi imela finančna o-blast skrb, odstraniti vse sedaj vpeljane, nerazumljive davčne postave in vse davčne naredbe ter vpeljati za vsakega državljana razum ljive in proste davčne postave.	f j
Kaj potrebujemo toliko vrst davkov! l Ali ne gre vse v eden hi isti žep, iz katerega se mora jemati denar za javna bremena? Proč z našim zemljiškim—hišnorazrednim— najemninskim občno pridobninskim—rentnim — in dohod umskim davkom, proč s temi mnogimi sedaj vpeljanimi in za prostega človeka nerazumljivimi postavami in zakoni, s temi preobilnimi napovedmi, dekreti in s tiskovinami, katere celo izobražen človek ne zna izpolnjevati, še manj pa prosto ljudstvo.
Vsak mesec je moral ubog državljan, obda-čenec tako tiskovine izpolniti. Koliko nepotrebne pisave je imel taisti radi izpolnjevanja teh tiskovin, koliko sitnosti pa je imel še le oni, ki ni bil zmožen, teh sam izpolniti. Koliko stroškov, potov, in časa se je bilo potratilo, koliko dela so imele pošte za pošiljanje teh tiskovin in koliko več nepotrebnega dela se je naložilo u-radnikom in še koliko nepotrebnega denarja se je potratilo za državne uradnike. Polovico manj davčnega uradništva bi se rabilo, ako bi ne bilo potreba za različne davke enega davkoplačevalca deset in še večkrat popisati ter vsake vrste davka posebej odmeriti in spisovati plačilnih nalogov.
Koliko strankarstva in protekcije je bilo pri vseh teh naredbah! Koliko velikašev se pa marsikateri uradnik ni upal lotiti, drugi so zopet zaradi osebnih ali političnih razmer uživali olajšave. Koliko pa je bilo izgubljenega davčnega denarja za državo vsled zamolčane in neresnične napovedi! In konečno koliko dragega časa bi se prihranilo zanaprej v dvorani državnega izbora za naredbe novih, za državo koristnejših in po-trebnejših Dostav in zakonov, ako bi ne bilo treba s temi zvestimi davčnimi postavami se pečati.
Te nezdrave in neugodne razmere morajo v naši domovini izginiti in na njihovo mesto se morajo vpeljati postave, katere lahko razume vsak državljan, ne samo učen in izobražen človek. Naj se v prihodnje obdačijo državljani sami po najboljši vesti in pravici.	'd šU
rNačrt nove davčne postava.!
Vse dosedanje vrste davkov bi se naj odstranilo in združilo v samo en davek z imenom direktni davek. Vsa imena sedanjih raznih davkov naj izginejo. Obdačenec naj dobi le samo en plačilni nalog, v katerem je razviden ves znesek celoletnega davka. Vse doklade in razni drugi prispevki, kakor deželne, okrajne in občinske doklade naj se združijo v eden znesek. Denar, ki ga rabi dežela, okraj ali občine za svoje potrebe, naj se po odstotkih preračuni in dodene k skupni svoti. Vseskupni znesek naj se potem obdačencein od delilnih davčnih komisij po razmerah vsakega posameznega pravilno in pravično razdeli, da more obdačenec spoznati iz enega plačilnega naloga, koliko davka ima plačati na leto. Plačevalcu se torej naznani naenkrat, koliko da ima v tekočem letu javnega bremena ah plačila. Davkarija nuj dobi
.■za vsakega obdačen ca eden in tisti znesek, t katerem so obsežena vsa javna bremena. Vse drugo računanje in poslovanje pri davkarijah naj izostane. Ti davčni zneski naj se zahtevajo od obdačenca v štirih obrokih, in sicer 1. februarja, 1. majnika, 1. avgusta in 1. novembra vsakega leta.
Kdo naj plačuje direktni davek?
Direktni davek naj plačuje: 1. vsak družinski gospodar (gospodarica) v dotični občini, v kateri stalno biva ali se zadržuje več ko eno leto sam ali s svojo družino.
2. Vsa podjetja ali podvzetja, katera se na
Politične Testi.
gospodične, posmehovale. Menimo, da dotične nimajo pravice žaliti verskega čuta in je bilo njihovo početje jako neokusno in neumestno. — Prosimo, da se v drugič kaj takšnega več ne ponovi, sicer bi bili primorani, se pobrigati za imena dotičnih".
Zaprla se le gostilna Antona Kramaargerja o-
ziroma njegove vdove Marije v Krčevini, kjer so
UidOV dan. v soboto obhaja cela naša država Vidov dan. Na dan svetega Vida (po starem srbskem koledarju 15. junija ali po naše 28. junija) je bil premagan na Kosovem polju srbski narod od Turkov in se je pričela turška sužnost.
Ta dan se je vglobil v srbsko dušo, kot nobeden | se zbirali nemški hujskači, drugi dogodek, bil je dan narodne žalosti, slednjič je postal dan narodaega vstajenja, ko so Srbi v balkanski vojski razbili turško moč in zopet osvojili Kosovo polje. Sedaj je postal ta dan znamenje osvoboditve in združitve celega
1
Tedenske novice.
V naŠO obrambo. Mnogi nam zamerijd, da ne moremo spraviti vsega, kar nam pošljejo dopisniki, takoj v list. Drugi so zopet hudi radi slabega tiska. Stvar je sledeča: Naša uredništva dobivajo na dan po 40 do 60 pisem. Večinoma . so to dolga krajevna poročila. K temu pridejo še poročila o sedanjih burnih svetovnih dogodkih, ki jih moramo spravi-ti v list. Na razpolago pa imamo samo štiri strani.
Če bi hoteli spraviti
katerokoli ime izvršujejo, in sicer v tisti občini, j j slovansk naroda in tako narodili prazuik v kateri ima podjetje svoj sedež; ima sedež v ^ ^ ^s
tuji deželi, potem v obcirn, kjer se izvršuje ob- v ....... . . • ,	, .
rat.	, Manifestacija obcm ptujskega glavarstva za
3. Ima inozemec, ki stanuje v tuji deželi, v f Pravičen mir. Na okrajno glavarstvo v Ptuju so naši deželi posestva, hiše. obrtnije, podjetja, le- i poslale občine: Breg, Cirkovce, Dolena, Dolič, žeča premoženja, izposojen denar ali stalne pla- j Dragovič, Dravci, Drstelja Pormin Gajovci Go-če, plačuje od vsega tega v tisti občini, kjer se \ renski vrh, Gruškovje, Hajdin, Jiršovci, Jane-je to obdačilo	I Ž0VC1> Klaponci, Lanca ves, Livanjci, Locic, Mala
5. Da ni' nepotrebnega računanja in pisanja, i ves> Markovci, Moretinci, Moškanjci, Pacinje, Po- vse važnejše gradivo "v "list, morali "bi "imeti na naj bo plača vseh državnih uradnikov, častnikov, > brežje. Pryenci, Ragozmca, Sedlašek, Slovenja, i razpolago ne štiri, ampak osem ali 16 strani. To duhovnikov in učiteljev države ali dežele, orož- j ves> Stonjci, Sveta Barbara, Sveta Marjeta, Sveti j pa je sedaj- nem0g0če. Papirja je tiskarna sicer nikov in vseh vojakov ter vse osebe z državno i Urban, Sikola, Trnovci, vareja, \interovci, j p0 doi„.em trudu dobila dovolj, a ko je dospel pokojnino prosta vsakega davka. (Sedanje raz- \ Cvetkovci, Hardek. Hermanci, Jastrebci, ; papir) pa je zmanjkalo plina, tako da so obstali mere, da se je z eno roko dalo in z drugo zo- ! Lahonci, Litmerk. Mihalovci, Obrežje. Ormož, « gtavni strojL Ker se tiska )Slov Gospodar" v pet vzelo, naj zginejo.) Glede zasebnega kakorš- Podgorci, Runeč, Sodinec, Središče, Sveti lomaz, j veC kot 30.000 izvodih, nam manjka črk, ker so negakoli premoženja morajo biti pa tudi vse te	\ nam jih Nemci ob začetku v0Jske silno mnogo
, , rekvirirali. Ker smo sedaj hvala Bogu dobili ne-| kaj novih črk, smo stare in obrabljene črke, — ) na katere smo bili hucli tudi uredniki, ne samo ' čitatelji — vrgli med staro šaro. Prosimo naroč-
bomo zopet imeli plin, pa bodo vsi nedostatki odpravljeni. Dopisnike prosimo, da nam ostanejo zvesti. Kar ne zastari, pride polagoma vse na
osebe po postavi obdačene.	? Slatma Okolica, Sveta Trojica pn Slatini Zdra-
5. Revne osebe (družinske gospodarje, ki | vihMe Rog-Slatina, Organizacija SKZ m JDS v Rog. nimajo nobenega posestva, hiše in nobenega dru- | Stotini sledečo rezolucijo: „Zavedajoč se resnosti
gega kakoršnegakoli premoženja, uboge viničar- j zadnjega trenutka, v katerem se odločuje nasa _ ^ ^......„ _ ________
je, uboge dninarje, uboge prevžitkarje, hlapce in i usoda> povzdignemo še enkrat svoj glas m od- | nike in dopisnike> da upoštevajo naš položaj. Ko dekle) naj pristojna davčna komisija v občini i Iofino odklanjamo vsako krivično rešitev naših ; oprosti vsakega davka začasno ali tako dolgo, I meJ- Nikdar ne bomo pnznali miru. ki bi naš t dokler se gmotni položaj dotičnika ne zboljša. j liarod raztrgal ter dele našega naroda podvrgel |
Prva naloga bi naj bila, ko bo znana skup- i tujemu nasilju. To velja zlasti glede mej na jugu j vrgto na svota vseh dolgov in drugih sedanjih bremen, I in juguzapadu, ki se morajo določiti tako, da bo j (J0{J ftj ye| fcra|ja p8tra j. Višji šolski svet da se država z oddajo premoženja samo tistih. | tudl tam združen ves jugoslovanski zivelj s kra- j je posIal ravnateljstvom vseh javnih in zasebnih kateri so si ga nabrali v tej vojni, reši vseh teh \ Ijestvom Srbov, Hrvatov 111 Slovencev, ne glede j srednjih gol m učiteljišč, vsem okrajnim in šol dolgov in potem še le začne gospodariti za ko- ;; «a krivične ter načelu o samoodločbi narodov skim svetom v rist in blagor našega naroda in domovine.	I nasprotujoče. Mirovno delegacijo prosimo, da
Na podlagi skupne svote vseh raznih dav- sprejme edino mir, ki odgovarja gornjim na-kov iz leta 1913 ali 1914 (ker poznejša leta so i ^om^ fo ^V^v.
bili davki nenaravni), bi država, oziroma finančna 5 Shod SKZ V Mozirju. V nedeljo, 22. junija se
območju deželne vlade za Slovenijo sledeči odlok: „Ker pade god Njegovega Veličanstva kralja Petra I. letos na nedeljo, odreja Višji šolski svet, da naj se praznuje ta god na vseh šolah v soboto, dne 28. junija 1919 na slovesen način z božjo službo in s primerno šolsko slavnostjo, kateri naj sledi proslava Vi-
oblast visokost davkov po odstotkih vsako leto \ je vršil v Mozirju v Strmšekovi dvorani dobro ali zvišala ali znižala tako, da potem vsa svota f obiskan shod SKZ, na katerem je poročal o po-zadostuje za javna državna in druga bremena. ; litičnem položaju urednik Žebot. Shodu je pred- j dovega dne, kakor se je to odredilo s tukajšnjim Ta skupna svota se naj potem od okrajev in i sedoval posestnik Močnik. Govorili so še: župnik j - *	1 *	' "" '	'
občin razdeli in sicer od davčne oblasti druge j Krošelj in posestniki Cesar, Strucl in Močnik, j stopinje za okraje in od davčnega okrajnega ob- Sprejele so se naslednje resolucije: zahvala in j lastva za občine. Pri vseh teh razmerah delitve zaupanje ministru dr. Korošcu in poverjeniku dr. \ bi se naj krajevne ali občinske nezgode (toča in Verstovšeku, odločen protest proti zaseden ju ju- | suša itd.) vpoštevale. V svrho razdelitve občin- ; goslovanskega ozemlja po Lahih in Nemcih, po- \ 3ke davčne svote naj bi se volile vsako leto v j krajinski zbor se naj skliče, na črti Dravograd— ; vsaki občini komisije z imenom „Delilna davčna j Celje se naj upelje boljša in direktna želežniška j ]ica 4 igro ,. komisija", katera bi imela nalogo vestno in pra- t zveza. Krajevni odbor SKZ se je tako-le sesta- ; treh dejanjih vično razdeliti občinsko davčno svoto med obda- j vil: Ivan Cesar, predsednik; Franc Štrucl, pod- 5 Stojišča 1 K čenče, na podlagi pridelkov ali dohodkov prete- predsednik; Ivan Močnik, tajnik; Anton Lekše,
Senega leta. 2
'«¡808
' i' i

blagajnik; odborniki: Ivan Krošelj, Franc Kren,
Ta komisija"naj bi bila sestavljena v občini j do 200 obdačencev iz štirih, v občini od 200 do 400 obdačencev iz šest, od 400 do 800 obdačen- ) cev iz osem, od 800 do 1000 obdačencev iz 10 in od 1000 naprej iz 12 udov in ravno toliko namestnikov. Te ude naj bi vsaka občina vsako j leto volila druge, da se s tem izogne vsakemu podkupovanju in protekciji. Seje za delitev davkov naj bile med časom od 1. decembra do 31. j marca vsakega leta ter bi jih naj vodil ali nadzoroval davčni referent. Ko je davek primerno in pravično razdeljen, odredi nadzornik (davčni ; referent), da se plačilni nalogi sestavijo in izro- I
Za I
Florijan Smodiš, Franc Berdovnik, Franc Rozman, Anton Milauc, Anton Podvratnik, Valentin Mikek, Anton Lesjak, Anton Stvarnik in Vinko Fužir. Krajevni odbor bo takoj izvedel po župniji podrobno organizacijo.
Pačeče slovenščine In drugo. Davčno okrajno oblastvo v Slovenjgradcu je izdalo dne 10. junija j Iz v srce segajočega nagrobnega govora č.
odlokom z dne ad ravnateljstva 21. jun. štev. 8530 ad okr. (mest.) šol. sv. 18. jun.. 1919, št. 8539. Predsednikov namestnik: dr. Grafenauer s. r."
Gledališka predstava V Mariboru. V soboto, dne 28. junija ob pol 20. uri zvečer priredi „Družabni klub" SKSZ v dvorani Flosarjeva u-Moč uniforme", burko s petjem v Sedeži I. vrste 5, II. 3, HI. 2 K. Predprodaja vstopnic v Cirilovi tiskarni.
Mati župnika Gomilšeka umrla, v petek, dne
13. jun. smo iia okoliškem pokopališču v Ptuju zagrebli k zadnjemu počitku nad vse blago mamico Ano Gomilšek, mater č. g. F. S. Gomilšeka, župnika pri Sv. Benediktu v Slov. gor., umrla je dne 10. junija v 71. letu starosti. Sprevod je vodil sin-župnik v spremstvu sedmih duhovnikov.
opr. št. 100 na vsa občinska predstojništva sledečo odredbo: „Ker se opaža, da razni zakotni pisarji med njimi večkrat obč. tajniki občinstvo zapeljujejo k vlaganju pogoste popolnoma ne-oprašenih priscivov proti odmeram davkov samo radi svojskega zasluška ter opravljajo s tem načeloma mogoški posel, ki je državi skrajno ne-
5ijo davčni zneski davkariji za plačevanje, delilne davčne seje bi naj nadzornik oskrbel vse ; varen, se občinski urad poživlja, da vsakega ta-delo, ki bi bilo potrebno pri delilni seji. Da bi j kega zakotnega pisarja semkaj javi, da se za-komisija natanko spoznala razmere vsakega ob- \ m0re proti istemu v zmislu naredbe poverjeništva dačenca, naj bi se spisal od davčnega okrajnega ministerstva financ z dne 6. maja 1919 št. 1525 -oblastva za vsakega obdačenca delilni list. Dav- [ p0 ex 19 nastopit s popolno strogostjo zakona.
profesorja A. Kolariča smo posneli, kako je bila rajniea res A'zorna mati, polna skrbi in požrtvo-valne ljubezni do svoje družine, vedno zvesta Bogu in domu. Priporočamo jo v molitev in v blag spomin vsem, ki so jo poznali. Naj v miru počiva! G. župniku naše odkrito sožalje!
UiTirla je dne 23. t. m. učiteljica Malika Pu-šenjak, sestra nadrevizorja g. Pušenjaka. N. p. v m.!
Ofiiikovani junaki Ceijsksga pašpolka: Pri pohodu na Koroško so bili odlikovani s srebrno kolajno in polkovno pohvalo sledeči junaki: Nad-
čni referent in njegovi uradniki bi imeli nalogo, i Vodja: Satler. — To je pa res čudna odredba! \ por. Franjo Sinkovič, prov. čast. Nadpor. Andrej
vpisati in dostaviti v ta list vse spremembe med letom, ki so se izvršile na podlagi pogodb (že-
Jezik pa je tak, da dobiš grižo, če bi ga še dalje poslušaj. Ali hoče gospod referent prisiliti pri-
nitvenih, izročilnih in kupnih) vobče vse, kar ob- ] Prosto ljudstvo, da bi se proti neopravičenemu \ dačenca zadeva.	i® j plačevanju davkov ne moglo pritožiti, ali prisiliti \
V v	1	*	.1____X —k .. /\ Llnn^i M A . . I . ! — n __ . 1 .. . r « . . ^.. , . . ! -r r. .lil c t» 1.1 nn . x . hi I /-k	r\ 1 AT i	r-1 «r/\4> ■ i Iv i. ■ ■ ■ i- . i »VI .k
Likar. Poročnika: Fr. Juhart, Janko Drnovšek. Čast. nam.: Ferdo Pristovšek. Naredniki: Anton Pogorelec, Anton Kuder, Franjo Bernard, Štefan Vavpotič, Franc Tuš, Karol Steiner in Ivan Šu-
Dosedanje davčne oblasti naj bi se z dav- ; stranke, da si bi mogle najeti odvetnika in tam \ mej. Cetovodje: Viktor Špes, Franjo Fijavš, Fr.
v skupnih uradih, da plačevati visoke odvetniške stroške. O stvari še j Jegl, Albert Nedved in Franc Potočnik. Desetnika:
karijo združile in poslovale ----------——
se lahko hitro ustmeno poizve o zadevi obdačen- » bomo govorili.

Jakob Gajšek in Štefan Gračner. Poddesetniki:
cer, kar bi prihranilo mnogo potov in pisarij. ; Uradnice na okraj. glav. V Celju se posmehu- : Ivo Padernik, Bogomir Motoh in Janko Puk-S i to mislijo bi "finančna oblast? zamogla j jejo, če kdo opravlja svojo versko dolžnost. Od S meister. Pešči: Franc Vidmar, Anton B račun, ustvariti nov zakon za direktni davek^ter prav \ porotnika-očividca smo prejeli naslednji dopis, ki Franc Kunček, Franjo Veternik in Andiej Krem-ugodno rešiti' pri sedajnem pomanjkanju urad- \ ga priobčujemo zaenkrat brez komentarja. V | P«š. Ker je to prvo odlikovanje od naše prave ništva za našo državo tako važno finančno vpra- ? slučaju pa," da bi se to ponovilo, bomo zabren- ; domovine, čestitamo tem bolj iz srca.^Živeli slo-šanje. Opomba uredništva: Ta članek smo dobili kali na druge strune. Dopis se glasi: „Ko smo \ venski junaki!	: 89
od slovenskega davčnega uradnika-veščaka, Pro- porotniki dne 18. junija opravili opoldne svojo \ Dnevnine Z3 Uradnike in javne naslavljence. simo še druge strokovnjake, da se oglasijo v tej versko dolžnost v hodniku okrajnega glavarstva, . Ministrski svet je 19. t. m. razpravljal o začasni fcadevi.	! no uv nam gotove, pri tamošnjem uradu zaposiene i ureditvi uradniških plač do deiiniiivne ureditve
Stran 4.
SLOVENSKI GOSPODAR.
26, jujaija 1919.
uradniškega vprašanj a. Minister dr. Kramer je predlagal, naj bi se v pokrajinah bivše avstro-o^rreke monarhije poleg draginjskih doklad izpla-ievalo uradnikom, učiteljem in duhovnikom brez posesti 10 K dnevnine, a za vsakega otroka po 2 K dnevno. Oni državni nastavljenci, ki niso v svojstvu uradnikov, torej tudi sluge, bi dobivali po 6 K na dan za se, a za vsakega otroka po po 2 K dnevno. Upokojenci bi dobivali po 5 K, vdove in sirote po 4 K dnevno. Razprava v ministrskem svetu o tem vprašanju še ni zaključena, da se zvišajo dohodki državnih uradnikov in nastavljencev.
Potni promet S Celovcem. Kr. komanda dravske divizijske oblasti javlja: Promet potnikov v Celovec je dovoljen z 18. junijem. Potniki, namenjeni v Celovec, se morajo izkazati z dovoljenjem okrajnega glavarstva, oziroma policijskega ravnateljstva, in sicer izdajajo dovoljenja policijsko ravnateljstvo v Ljubljani ter okrajno glavarstvo v Celju in v Mariboru. To dovoljenje vi dira vsakokrat komanda dravske divizijske o-blasti v Ljubljani, oziroma mestno poveljstvo v Mariboru in Celju. Kot potno dovoljenje zadostujejo izkaznice istovetnosti, opremljene s sliko. Pripomnjeno pa mora biti na istih izrecno dovoljenje za mesto Celovec. Vsak potnik mora v teku treh dni zapustiti Celovec. V izvanrednem slučaju dovoli mestna komanda v Celovcu največ dvadnevno podaljšanje. Potovanje v Celovec je dovoljeno edino le preko Dravograda, Sinčevesi, j in sicer le za kraje južno od Drave. Za potnike iz krajev, ležečih severno od Drave, izdajo poveljniki odredov pripustnico za Celovec samostojno. Za pregledovanje potnih listov je ustanovljena kontrola v Sinčivesi in v Dravogradu. Potna dovoljenja v Celovec se bodo izdajala le popolnoma zanesljivim pripadnikom našega kral-. jevstva. (Opomba uredništva: Priporočamo posebno našim trgovcem, da razvijejo čim živahnejšo kupčijo s Celovcem.)	.
Hov visk na progi Harihor—Ljutomer. v
sredo, dne 25. junija t. 1., se je ivedel na progi Maribor—Ljutomer tretji mešani vlak, ki odhaja iz Maribora ob 10.38 in prihaja v Ljutomer ob 15.26; v obratni smeri pa iz Ljutomera ob 11.01 in prihaja v Maribor ob 16.08. uri.
Sv. Andraž pri Velenju. Naše kat. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 29. t. m., dve gledališki igri in sicer: „Ce sta dva" in pa „Vse naše." Pred in po igri petje. k obilni udeležbi vabi odbor.
3BE&*JtitiSSÍBEWia
Nisem si upal mimo in šel po drugi poti domoT. Ta nesrečni alkohol. Kakor slišim, se je ta gostilna v torek uradno zaprla.	Dr.
Pekre pri Mariboru. Pri nas imamo gasilno društvo, ali bolje rečeno „Feuervrehr", kateremu je nemškutarija prva, pomoč v sili pa komaj še deveta briga. To društvo rabi še sedaj vedno in kljub temu, da imamo že več kot pol leta svobodno Jugoslavijo, nemški poveljni jezik, kakor koroški boljševiki, ki bi bili radi zatrli zadnjega' Slovenca. Naše oblasti prosimo, da posvetijo temu ponemčevalnemu društvu svojo posebno pozornost.	' < j Sv. lij V Slov. gor. Vabimo k občnemu ¡zboru Hranilnice in posojilnice v št. Ilju v SI. gor., ki se vrši v nedeljo, dne 29. t. m., po rani sv. maši v Slov. domu. Naša posojilnica slavi 251et-nico svojega obstanka. Njej gre glavna zasluga,, da se je naš Št. Ilj tako dolgo in uspešno upi-' ral germanskemu navalu. Naj pridejo na občni ' zbor vsi naši Šentiljčani, člani in nečlani, moški in ženske!
Sv. Lenart v Slov. gor. v nedeljo, dne 29.
t. m., priredijo kat. narodni dijaki v dvorani gostilne Arnuš igro „Zloba in zvestoba." Začetek ob pol 16. (pol 4. uri pop.). Sedeži I. vrste 5 K,
H. vrste 4 K in m. vrste 3 K. Stojišča 1.60 K.	_
Po igri prosta zabava, k obilni udeležbi vabi od-	~ Vmogradna škropilnice,
b0r- ~ Predprodaja vstopnic pn g. Zemljiču. | bakrenc kotle za žganje in vsakojaka popravila preskrbi
Rassienburg OD Savi. Za našo novo Lurško	VeiS) Maribor, Sofijin trg št. 1, (grad).
cerkev postaja med vernimi Slovenci vedno večje -—-——-—--—--- --
/airmanip Vpdno boli in boli ra^p fndi zauim- 0na gosp^na, kl Je dne 3- rozn,ka Tzela 8rebrn0 zanmanje. vedno Doij m bolj raste tudi zaupa na ime Branei. in dobil;r pomotoma tujo uro, se prosi, da
nje do nase Lurske Marije. Premnogi romarji, ; naj- t0 vrne in si dvigne sv0j0 uro Franj0 Bnreš. urar
Promenadni koncert se vrši V četrtek, dne 26. t. m. od 17. do 18. ure v mariborskem mestnem parku.
Odvetnik dr. Rudolf Savisik, koroški Slovenec, je preselil svojo odvetniško pisafrno iz Bismar-ckove ulice v Sodnijsko ulico št. 14, I. nadstr., (pred sodnijo) v Mariboru.
Galico na drobno in debelo prodaja najboljše vrste po dnevnih «acah io uvozna družba rImpex* v Ljubljani. 93
Iffite mreže
za ograjo se dobijo pri Jožefa Antloga, Sofijin trg 1, Maribor. '	/	98
90
Dobro sveže, proda Adolf Kos, Maribor, Glavni trg 4.
Mariboru.
86
ki prihajajo sem dan na dan, zagotavljajo, da so dolžni naši Lurški Gospej veliko hvaležnost, ker j ¿¡-„^¿o ^eSno opekoFddaja^VbenikAlojz so bile na njeno prrprošnjo uslisane tolike nji- a pcklar, Krče vi na št. 152, pri Mariboru. 97
hove prošnje in molitve. Zlasti vojaki pripove- -—---------- —---— ---------- , , , .
dujejo kako so se priporočevali v največjih ne- | Gumijeve cevi za trtne škropilnice in tndi debelejše pro-
J J , VJ. X1 . ,, ... .J , daia Frane Seršen, Ljutomer. varnostih rajhenburški Lurški Mariji in kako jih___--—--
je ona rešila gotove smrti. v mesecu maju letos ' Fino sušno in hlačeviaa močna (za moške obleke). Žensko
Bi bil lahko večkrat priča raznim prizorom v na- i ™ln,en° blaS° * ™eh barvah (tudi za neveste). Belo platno, x. ,, ... . . . . . K .... . . j , ..i,,' oksford, cefir od 12—18 K. Tiskovina (druk) od 16—22 K. ši Marijini cerkvi, ki so bili jasni dokazi globoke platn0 'a rjnhe cyi]h za postelje, najboljše vrste. Vzoroi
hvaležnosti in neomajnega zaupanja ljudi do na- i 8e ne razpošiljajo. Priporoča se le osebni nakup. Ivanka
še Lurške Matere. Došlo je v tem času tudi več j Praprotnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29, zraven Ko-
procesij. Da, cele župnije so prihitele, da se za- f_lodvorske ulice._^
hvalijo skupno in na novo priporočijo naši Ma- j šeoola slamo kupuje po dnevnih cenah vsako množino riji. Dne 1. maja so se v takozvani „zaobljub- ; izvozna in uvozna družba „Impes" v Ljubljani, kjer se je
ustanovil poseben oddelek za seno in slamo. 98
Vabilo na redni Mn zbor
__________________#____________ kmečka hranilnice in posojilnica v Framsi
bovelj pod vodstvom gg. kaplanov: Žmavc in ; dne 6. julija ob pol 15. (pol 3.) uri v društvenih
Brzovlak DunaJ-Trst. Dne 25. junija t. J. i ««»i potresni procesiji" kakor vsako leto polrio-
je uvedel na južni železnici med Dunajem in 1 niJl z0Pet MarlP veraikl I7; Brezlc m okTokc,e-v.?T
-.....—	- božnost je vodil g. kanonik m dekan J. Mešiček l
sam z drugimi gg. dušnimi pastirji. Dne 18. maja -je došla sem dekliška Marijina družba iz Tr
élano v.
Gorogranc. Dne 21. maja sta pripeljala v Slov. i Lurd v veliki procesiji svoje farane č. g. župnik Gašparič iz Št. Ruperta nad Laškim in č. g. župnik Žagar iz Dobja. Bilo je veliko duhovnega i veselja in užitka ob prelepih govorih omenjenih	^ Načelstvo.
gospodov in ob dragih slovesnih opravkih Gio-1 p^itovolinalodna dražta ^primičnin. ; boko gmjem in srčno potolažem so se vračah ti	rv" , . , . T ... . ' . , 0
romarji nazaj čez visoiri Bohor v svoje kraje z j _ V zapuščinski zadevi Izidorja Zimet v Gra-obljubo, da se zopet - mejo, ko bo to mogoče, i <^ču je na prodaj po javni dražbi več neprermč-pred oltar rajhenburške Marije. Na praznik Gos- j ™ (posestev). Najmanjši ponudek znaša z ozirom
1 ,	it ...	,. _	. ... ■ nn naniliin in-onnnur nI IIH t K
podovega Vnebohoda proti večera pa so došh uu Marijini sinovi in hčere iz Kranjskega. Č. gosp. ! župnik iz Št. Janža na Dolenjskem in č. kaplan t Pavlič sta pripeljala svoje farane. Vršila se je j
se
Trstom zopet brzovlak. Potujoče občinstvo bo upeljavo brzovlaka gotovo iskreno pozdravilo. Brzovlak vozi iz Maribora proti Dunaju ob 3.24, proti Ljubljani pa ob 2.50 zjutraj. Da bi le tudi cene bile bolj zmerne.
Uozni red za celo Slovenijo, veljaven od dne 1. junija t. 1. za vse proge Slovenije z najvažnejšimi priključki ostalih prog Jugoslavije sta izdala Ignacij pl. Kleinmayer & Fedor Bamberg v Ljubljani. Cena K 2.20, po pošti K 2.40.
Gospodarske novice,
iZVOZ Žganja iz ozemlja bivše kraljevine Srbije. Kdor hoče izvažati žganje iz ozemlja bivše kraljevine Srbije v ostale kraje kraljestva Srbov,
Hrvatov in Slovencev, si mora preskrbeti od ob- i	- - ■	,	}
čine, iz katere namerava žganje izvažati, potrdilo, z0Pet Pred L"rsko GofP° lepa pobožnost ta, ve- . iz katerega je razvidna množina žganja in kraj, Cer m	daD T	O^udovali smo prav j
kamor se namerava izvažati. To potrdilo mora Posebno kl*a8110 P^6 šentjanžkega cerkvenega
,.,.., v	.	...	,	_	ncvalrAM iliora ¡Nin r VAr.iA slnvAsnnst.i na Rfi nn- '
biti pnlozeno tovornemu listu, ako se žganje prevaža po železnici, ali pa mora imeti dotično potrdilo v rokah izprevodnik pošiljatve žganja.
Oddaja konj. V soboto, dne 28. junija, dop. eb 10. uri se bodo v topn. vojašnici v Maribora oddajali kmetovalcem konji. Med njimi je več lepih plemenskih kobU. Kmetje, ki želijo konje, naj prinesejo prošnje, potrjene od obč. urada ter jih izročijo živinozdravniku Hinterlechnerju.
Angleško blago w Jugoslaviji, viada je sklenila, da odkupi od angleške vlade vse potrebno blago raznih vrst, ki je v Solunu in čigar vrednost znaša 2 milijona funtov šterlingov. Razpravljalo se je tudi o nakupu ostalega raznega angleškega blaga, ki je ostalo v Evropi v vrednosti 12 milijonov, a se je za sedaj še odložil nakup tega blaga.
prostorih. Običajni dnevni red.
Ako l>i ta občni zbor ob navedenem ča»u ne bil sklepčen, vrši se pol ure kanneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drag občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na Število navzočih
no cenilno vrednost 6000 K.
Dražba se bode vršila dne 1. julija 1919 ob uri dopoldne pri podpisani sodniji soba št. 10. Okrajno sodišče Ptuj, odd. VTT Aviiseo/n»
5
Dražbeni oklic.
„	V zapuščinski stvari dne 16. aprila 1919 v Konjicah
pevskega zbora. Največjislovesioštiia se"ob- [ iai»rlera ™irJn Francetu Grifiču Trši se dražba žepnih «T i- - • C.. 1 T J j o • .- 4.	Bicer pri okrajnem sodišču v pritličju dne 5. julija 1919 ob
hajajo v Slovenskem Lurdu dne 2. julija, to je : 2 nril popoId^ _ Okrajno sodišče v Konjicah, odd. L
ob obletnici posvečenja Marijinega svetišča. Ta | ^ 355/19)	89
praznik Marijinega Obiskovanja (2. julija) je bil 1
še vsako leto, kar stoji ta Marijin dom, veličast- j
no in najslovesnejše proslavljen. Že na praznik J
sv. Petra in Pavla (dne 29. junija) pridejo gg. j
misijonarji od Sv. Jožefa nad Celjem. Na večer ;
tega dneva se začne pobožnost z večernicami in
Dopisi.
Pobrežie pri Mariboru. Zakasnil sem se v nedeljo, dne 22. t. m., na nekem izletu v bližnje Dogoše in se vrnil še le okrog 10. ure zvečer po cesti na Brezje proti domu. Pred gostilno Lovec je nastal mahoma razburljiv hrup med pijanimi vojaki, vpitje, kričanje žensk in žvenket sabelj, Tudi vrtni plot se je nekje tam podiral.
spovedovanjem. Naslednje dva dni so pridige in drage slovesnosti dopoldne in popoldne. Dne 2. julija se konča vsa slovesnost s slovesnim drugim sv. opravilom, pri katerem imajo navadno g. opat trapistov sv. mašo v svojih škofovskih oblekah. Letos hočemo to tridnevnico in sploh vso pobožnost opravljati s tem namenom, da bi nam Lurška Marija s svojo mogočno priprošnjo p; i Bogu pomagala utrditi in urediti našo ljubo novo domovino, da bi kmalu zavladal v njej red j in mir in da bi jo Bog in Marija čuvala in va- j rovala vseh zunanjih in notranjih sovražnikov. ( Vsem nabirateljem naše cerkvene družbe pošil- i jamo pri tej priliki iskrene pozdrave s pripombo, \ da jim v kratkem dopošljemo nove položnice in < z željo, da se vidimo dne 2. julija.
Sv. [iiia. Posojilno in hranilno društvo pri \ S-f. Emi ima v torek, dne 8. julija 1919, ob 4. j uri popoh ut ,voj redni občni zbor za 1. 1919. i
Zahvala.
Povodom nepričakovane in nenadne smrti moje ljubljene in drage soproge gospe
Helene Thaler, roj. Myd!il
sem dokil toliko izrazov odkritosrčnega soža-lja, da mi je nemogoče se tiakemu posebej zahvaliti. Izrekam torej tem potom «vojo naj-prisrčnejšo zahvalo za toliko dokazov globokega .sočutja, kakor tndi za tako obiln ležbo pri pogrebu. Zahvaljujem se osobito vsem darovateljem krasnih vencev, šopkov in cvetlic — saj je bila blagopokojnica velika prijateljica cvetja in rož. Hvala župniku vlč. g. Evaldu Vračko za ginljiv govor na 1 grobu in pevskemu zboru za žalostinko „na Karlovem" in na pokopališču. Nepozabno Heleno priporočam v pobožno molitev in blag spomin!
Karlovo pri Št. Ilju v Slov. gor., 22. 6. 1919.
Franjo Thaler.
mm
Izdaj atol; in založnik: Kat. tiskovno društvo.
Odgovorni urednik: Franjo Žebot.
Tlak tiskarno sv. Cirila v Mariboru,