Pofitnina plačana v gotovlnl Izhaja vsstk petck ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5"50 Din, za inozemstvo 10 Din Račun pri poštnem Čckovnem zavodu 10.666. '^•%W^^^^ vll^^V' ^^^^^LJK^^r ^^^^^K^r ^^^^^B^H^^W v^^^^^^k^^^^^^^^ ^^^^^L^l^^^ J^^^^HI^^^^^ ^^^^^H^^IHBP Cena 1.50 Din Redakcija in npraya: Celje, Strossmayerjeva ulica št 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Stev. 3. Celje, petek 17. januarja 1936. Leto XVIII Sokolsko delo v Celju CELJE, 17. januarja. Sokolsko društvo v Celju je inie- lo v sredo zvečer v telovadnici v Sokolskem domu v Gaberju svoj 46. redni občni zbor ob lepi udeležbi članstva. Društveni starosta br. dr. Milko Hrašovec je uvodoma pozdravil vse članstvo, zlasti pa odposlanca sokolsko župo br. Verstovška in za- stopnika napredncga tiska, ki je bil vsckdar veren tolmač sokolskih stremljenj, potem pa se je s toplimi besedarai spominjal lani umrlih čla- nov br. Mira Cernigoja, Draga Ber- nardija, prote Mamojla Čudiča in Cvetka Likarja. Nato je govoril o redukciji plač in o spremembi jjoli- tičnih razmer. Poudaril je, da mora biti sokolstvo budno na straži, da se očuvajo temelji sokolstva, ki jih je položil blagopokojni kralj. Sokol- stvo ne zahteva samo upoštevanja, marveč tudi podporo v svojem delu za boljšo bodočnost naše domovine. V zvezi z zunanjepolitiČniiiii dogod- fci je starosta naglasil, da se mora jugoslovensko sokolstvo trdno okle- niti Sokolov v prijateljskih slovan- skih državah. Mogočni pokret naše- g& podeželskega sokolstva je prišel polrio do izraza na sokolskem zletu V Mostarju. Sokolsko društvo v Ce- lju je v pretaklem letu intenziveo delovalo. Vsa leta je bilo deležno podpor mestne občine celjske in pri- čakuje, da ga bo mestna obČina tudi dalje podpirala. Lani so se izselili iz. Celja br. dr. Vidmar, inž. Ozvald in Stanič ter s. Križmaničeva, Tajnik br. A. V e b 1 e je poročal, da je društvcna uprava lani sesta- vila lep delovni načrt, vendar pa so mod letom nepredvideni dogodki preprečili njegovo celotno izvedbo. Mmistrstvo ni dovolilo druiHvene tombole. Društvo je doseglo, da je bila pogodba o najerau Glazije po- daljšana na 50 let. Glede lani voti- rane podpore bivše okoliške obči«ie ¦V zncsku 5.000 Din so nastale kom- pirkacije, ki še danes niso rešene. 21eta v Sofijo se je udeležilo 19 čla- nic in troje članov. Vprašanje letne- ga telovadišča je še odprto. Knjiga o društveni zgodovini, delö br. prof. Jarika Orožna, bo priŠla v najkraj- šem Času v tisk. Po redukciji plač državnih namešCencev so mnogi dr- žavni nam-ešČenci izstopili iz dru- štva, pozneje pa je ogromna večina zöpet vstopila v društvo. V decem- brti je prirodilo društvo lepo uspelo božifinico. Ob poletnici in prvi ob- letnici smrti blagopokojeiega kralja jfe priredilo dmStvo komcinoraeijo. Udeležilo se je raznih nacionalnih prireditev ter sprejemov odličnih go- st'ov. Društvo je dalo iniciativo za proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kra- lja Petra II. Sokolski praznik 1. de- cembra je proslavilo Iz, družabnim večerom, ob koncu leta pa je prire- dilo tradicionalno Silvestrovanje. Blagajniško poročilo br. Dolža- na izkazuje 82.552.12 Din dohodkov in 76.746.75 Din izdatkov. Poročili načelnika br. Burje in naCelnice s. Grudnove sta nudili točen vpogled v smotreno, intenziv- no in uspešVtio delo v telovadnicah. Dne 26. maja je bil sklepni nastop, šolsko leto pa je bilo zaključeno 15. junija 7. lutkovno predstavo v oko- liški šoli. Društvo je priredilo 19. maja pešizlet k četi Trnovlje-Lju- beCna, 16. junija pa je nastopilo v Vojniku. Članstvo se je udeležilo tudi raznih manjSih nastopov. Va- diteljski zbor opravlja tudi strokov- no knjižnico, ki obsega 555 knjig in tehničnih listov, Telovadeče članstvo odn. narašcaj se je udel-ezilo lani društvenih tekem v Celju, plavalnih tekem v Rimskih toplicah, članskih tekem v Celju, dveh smučarskih te- kem v Zagorju in pri Geljski koci, plavalnih tekem v Trbovljah, tekem v odbojki v Celju, spložnili okrožnih tekem naraščaja v St. Pavlu pri Pre- boldu, tekem višjega oddelka, po- krajinskih tekem v odbojki, savez- nih tekem za prvenstvo posamezni- kov v odbojki ter smučarskih tekem v Škofji Loki. Vaditelji in vaditelji- ce zaslužijo za svoje požrtvovalno in vztrajno delo vso pohvalo. Iz poročila matrikai^ja br. K o v a - Č i č a je razvidno, da je imelo dru- štvo lani 31. decembra 964 pripadni- kov nasproti 1170 dne 31. decembra 1934. Članov je bilo 411, Clanic 183, moškega naraščaja 81, ženskega 37, moške dece 146, ženske 106. Di-uštveni gospodar br. Pušnik je poročal, da tvorijo društveno pre- moženje Sokolski dorn z vsem in- ventarjem, večina inventarja v mest- «li telovadnici in lutkovni oder. Po poročilih je prejel odbor raz- rešnico, nakar je župni odposlanec br. Vrstovšek pozdravil občni zbor v imenu župnega staroste in župne uprave. Članarina so zniža letos za člane od 48 na 36 Din, za člane telovadce in članice telovadke pa od 48 na 24 Din letno. Vsak član mora poleg te- ga plačati š-o 1 Din za olimpijski fond. V društvu se osnuje gospodar- ski odsek, ki «laj pripi*avlja priredit- ve z gospodarske plati in skrbi za primerne dobičke pri teh priredit- vah. Pri volitvi je bil izvoljen sledeč odbor: Starosta br. dr. Milko Hrašovcc, podstarosta Tine Novak, tajnik Ale- ksander Veble, blagajnik Fran jo Dolžan, načelnik Burja, I. podnačel- nik Sparhakl, II. podnaCelnik Pre- log, načelnica s Mimica Lojkova, I. podnačelnica Mara Kovačeva, II. podnačelnica Milica Proselčevn, preds-ednik prosvetnega odbora prof. dr. Pavel Strms'ek, predsednik lut- kovnega odra Baša, matrikar Vidic, društveni zdravnik dr. Flajs, njegov namestnik dr. Bregant, praporščak Goručan, gospodar Sokolskega doma Pu&nik, odborniki poročnik Tkalčec, Rudolf Dečman, Ludvik Cokan, Per- tot, Ema Umekova, namestniki Zu- pančie, Urbančič, Valda Inkretova in Motohova, Clani gospodarskega odseka Matko Šmid, Saksida, Sirec, Tine Novak, inž. Komel, Jagodič, Se- Iišek, Holobar, Pogačnik, Franjo Šmid, Dolžan, Nendlova in Debe- lakova, člani nadzorncga odbora ravn. Kralj, Naprudnik in Korožec, iiamestnika Stanko Perc in Giro Sa- dar, člani razsodišča dr. Požar, dr. Dolničar, Nendl, dr. Milko Ilrašovec in Vrstovšek, zapisnikar Rudolf Dečman. Politični pregled p Narodna skupščina se sestane v sredo 22. t. m. ob 10. dopoldnc. Na prvi seji bo določen dnevni red. SkupšCini bo predložen načrt nove- ga državnega prorafiuna, o katerom bo takoj nato začel razpravljati skupšCinski finančni odbor. Narod- na skupSCina pa bo med tem raz- pravljala o zakonskih načrtih, ki so jih v zadnj-em času proučili posa- mezni njeni odbori. p Boji v Abesiniji. Vojažki krogi v Addis Abebi priznavajo, da so čete rasa Deste «a južni fronti v težav- nem položaju, ker imajo zelo slabe zveze z zaledjem in so na skrajno izpostavljcnih točkah, kjer jih hudo pritiskajo po tehnični opremi nad- močne čete gen-erala Grazianija, za- trjujejo pa, da umikanje abesinskih čet v tem odseku južne fronte ne po- meni nikake zinage Italijanov, ker gre za stratoški umik abesinskih čet, ki ga je odredil ras Desta sam, da bi zavzel varnejše postojanke, odkoder bi se mogel uspešnejc braniti pred napadi italijanskih tankov in letal, glavnim bojnim sredstvom Italija- nov. Doslej v odsoku pri Dolu ni bilo nikjer kakega večjega ün važnejšega spopada. Tridnevno bitko, o katcri obsirno poročajo italijanski poroče- valci, predstavljajo lo nei)restane manjše praske sprednjih straž, pri katerih pa so imeli Italijani več iz- gub kakor Abesinci. Danes so so abe- sinske čete že ustavile na svojih no- vih postojankah in je italijanskega »prodiranja« zaenkrat zopet konec. p Makala obkoljena. Po poročilih iz abesinskega glavnega stana so če- to rasa Sejuma, rasa Kasc in vojne- ga minlstra rasa Mulugete docela obkolile Makalo in jo popolnoma od- rezale od zaledja. Italijanska posad- ka Makale, ki §teje več tisoč mož, je odrezana od sveta. Že teden dni ni prispel veC nikak transport živil in municije, tako da vlada v mestu že veliko pomanjkanjo. Italijani so pri- siljeni klati mezge in drugo tovorno živino, da se rešijo lakote. Malen- kostne količine hrane in municije jim pošiljajo iz italijanskega zaled- ja z letali. Ker so Abesinci na vseh okoliških hribih postavili močne ba- terije protiletalskih topov, je tudi dovažanje živil z letali vedno bolj težavno, kajti letala se ne smejo spu- stiti nizko, da ne pridejo v ogenj to- pov in strojnic. Abesinci ne mislijo na to, da bi zavzeli mesto s splošnim ijupadom, čcprav ni nobenega dvo- raa, da bi jim bila zmaga zagotov- ljena, marveč so hočejo izogniti vsem žrtvam ter Italijane, ki so zaprti v Makali, enostavno izstradati in pri- siliti, da se prostovoljz.ors,tvenemu oblastvu v odbbritev. Za proračunsko leto 1936/1937. je baa dravske banovine v smislu zakona o samoupravnih cestah odredil ljud- sko delo in odkupnino v dveh eno- tali, povprečno dnino pa na 10 Din. Na predlog občinskegu odbora sme pristojno sresko načelstvo v smislu pravilnika o ljudskem delu zvišati obveznost za občinske ceste na tri enote. d Visoko odlikovanje Andreja Ga- brščka. Češkoslovaški konzul v Ljub- ljani jo v sredo izročil znamemu in zaslužnemu slovenskemu novinarju, publicistu in književniku Andreju Gabrščku visoko češkoslovaško od- likovanje, red Belega leva III. stop- nje, s katerim ga je odlikovala brat- ska češkoslovaška republika v znak priznanja in zahvalo za nj ego vo 50- letno delovanje za jugoslovensko češkoslovaško zbližanje. Iskreno če- stitamo! d Pred ukinitvijo telesonskih de- pozitov. Poštni minister dr. Kalud- jerčič je prispel na svojem inspek- 'cijskem potovanju v torek v Split. V razgovoru z novinarji je omenil razne načrte svojega resora za iz- boljšanje poštne, telefonske in brzo- javnc službe. Med drugim je napo- vedal zgraditev novih poslopij za glavne pošte v Zagrebu, Splitu in Dubrovniku. V svrho olajšanja in pospeäevanja telefonskega promota namerava ministrstvo ukiniti dose- danje ppedpise glede medkrajevnega telefonskega proineta, po katerih se jc moral na pristojni telefonski cen- tral i založiti depozit v svrho obraču- navanja medkrajevnih razgovorov. ¦ Sedaj namerava ministrstvo sistem j depozitov docela ukiniti, tako da bo v bodoče mogoče z vsakega telefona govoriti v medkrajevnem prometu. Pristojbinc za medkrajevne razgo- vore se bodo obračunavale z lastn i- kom telefona mesečno naknadno. Minister je prepričan, da se bo na ta način telefonski promet zelo olajšal in pospesil. d Asfaltiranje državne ceste Št. Ilj—Maribor se bliža uresničenju, Na podlagi govoric, da je bil 5-mili- jooiski kredit za moderniziranje pr- j ve etape državne ceste Maribor—Št. Tlj naknadno namenjen drugim svr- hani, sc je naš Touring klub z iz- j črpno vlogo obrnil na novega mini- stra za gradnje in mu opisal neiz- merno moral no in gospodarsko ško- do, ki izvira iz desolatnega stanja cestnih razmer na skrajiiem severu države, in mu obenem predočil, da je z moderniziranjem starih in grad- njo novih avtomobilskih cest v Dal- maciji brezpogojno tesno zvezano tudi moderniziranje in vzdrževanje glavne dovozne ceste Št. Ilj-Zagreb- Sušak. Minister je odgovoril na to vlogo z ugotovitvijo, da ne more biti govora o tern, da bi se ta kredit, ki ga je odobril ministrski svet pod Stev. 243 dne 21. III. 1935, dovedel drugim svrham, da je bilo nadalje pod Stev. 13.950 z dne 11. VI. 1935 odobrenih 19.000 Din za snimamje terena in izdelavo projekta; ta vsota je bila poviSana za nadaljnjih 6.000 Din. Ta dela se bližajo dovršitvi, nakar se bo takoj pričelo z licitira- njem in gradnjo. Končno se je zdru- ženiin naporom Tujsko - prometne zveze Putnik, Touring kluba in Av- j tokluba ]*e posrečilo, da počasi do- vedejo to važno zadevo k uresni- čenju. d Ljubljanski knezoškof dr. Gre- gor Rožnran se je po štirimesečncm misijonskem potovanju med Sloven- ci v Združenih državah vrnil v ne- dcljo zjutraj v Ljubljano. d Martin O gor eve f. V nedeljo je umrl v Konjicah v visoki starosti 88 let trgovec in veleposestnik g. Mar- tin Ogorevc, zaslužen narodni in so- kolski delavec in vnet borec za pr-a- vice štajcrskih Slovencev v predvoj- ni dobi. Pokojniku bodi ohranjen časten spomin, svojeem naše iskre- no sožalje! d Umrl je v ponedeljek v Št. Ju- riju ob juž. žel. znani trgovec, gostil- ničar in posestnik g. Avgust Kind. Bodi mu ohranjen blag spomin, rorl- bini naše iskreno sožalje! d 251 odvetnikov je bilo ob koncu leta 1935. v Sloveniji. Od teh jih je bilo v Ljubljani 83, v Maribrou 41 in ¦v Celju 24. d Zvezo voduih zadrug je ustauo- vilo 30 vodaih zadrug v Sloveniji. c Iz sodne službe. Sodni služitelj Ivan Učak jo premešCen iz Celja v Ljutomer. d Nova normalnotfraa železnica Veles—Prilep bo v nedeljo 19. t. m. slovosno otvorjena. d Nova ležišča bakra so odkrili v okolici Bitolja. Analiza je pokazala, da je v loni bakrene rude 41 gra- mov zlata in 230 kg bakra. d Obupno dejanje cerkovnikovega sina. V nedeljo zvečer se je vrgel 21-letni Karel Gorjanc, sin cerkov- nika na Ponikvi, na železniški pro- gi na Ponikvi pod vlak, ki je nesreč- neža strahovito razmesaril. Fanta je gnala v smrt nesrečna ljubozen. d Kmetijska eksportna zadruga pred sodiščem, V ponedeljek so se zaovarjali pred mariborskim malim senatom zaradi zlorab, pri katerih je bilo 19.000 ljudi ofikodovanih, funk- cionarji Kinetijsko eksportn-e druž- be iz Maribora, 33-1 etni posestnik Ignac Krištofič iz Bukovcev, 50-let- ni znsebni uradnik Franc Kenda iz Bovca in 48-letni trgovec Ivan Wol- fond iz Maribora. Zadnji je bil ob- tožen le zaradi nekih meničnih ne- pravilnosti. Omenjena zadruga je bila leta 1932. razpuščena, nato pa so Krištofič, Kenda in pokojni Žun- kovič ustanovili v Zagrebu podobeio ' zadrugo »Edinost«, zaradi katere sta bila obsojena Kenda na ätiri in Kri- ' štofič na tri leta, med tem ko je i Žunkovič v preiskovalnem y.aporu umrl. Razprava v ponedeljek se je vršila vse dopoldrve in se nadaljeva- j la še popoldne. Senat je obsodil z j upostevanjem zadeve z »Edinostjo« j Krištofiča na sedem in Kendo na de- vet let robije. Wolfond je bil oproš- čen. d Društvom in organizacijam. Uprava Ljubljanskega velesejma va- bi vsa naša, društva, stanovske, kulturne, sportne in gospodarske orga»nizacije, da svoja zborovanja, ankete, i/.lete in prireditve postavijo v dobo, ko bomo imeli lctošnji po- mladanski velesejem, to je med 30. maj in 11. junij. Obvestila o dnevih posameznih prireditev naj se pošlje- jo viradu velesejma v Ljubljani. d Idejni načrt rcorganizacije na- šega radia prin'asa na uvodnem me- stu ilustrirana tedenska revija za radio, gledališče, film, sport in mo- do »Naš val«, ki je pravkar izSla. Iz bogate vsebine •navajamo še članke' »Dom slovenskega radia«, Ribičiče- vo duhovito humoresko »Družabni večer«, Regallyjevo reportažo z ilu- stracijami Nika Pirnata »Ljubezen iz bara««, odgovore poslušalcev r&~ dia, na anketo »Kakšen bodi napo- vedovalec«,, roman v slikah »Zlati otok«, ki je pri re j en po istoimen-em Stevensonovem romanu, bogato mod- no in filmsko prilogo ter si ike gle- daliSkih igralcev. V rubriki telesne kulture zasledimo interview z zna- menitim sportnim uCitcljem Edijem Polzem. Slikanice, križanke in ma- gični liki zaključujejo redakcijski del lista, kateremu je priložena 32 strani obsegajoča priloga s popolni- mi sporedi domačih in inoz-emskih postaj. »Naš val« je najboljši in naj- cenejši slovenski tednik. Pišite še danes na naslov Radijska revija »Naš val«, Ljubljana, da Vam poš- Jjejo brezplačno in brezobvezno na ogled eno številko. SllkVIO nad 800 vzorcev na zalogi. Odeje in perilo iz lastne tovarne nudi po zelo zmernih cenah FRANC DOBOVIČNIK, CELJE d Dnnajska vremenska napoved za soboto 18. januarja: PadaviTie, na gorah sneg, v nižinah ponckod dež, ¦v nižinah nikak-ega večjega nihanja temperature, v 1 ali 2 dneh mofran padec temperature. Celje in okolica c Na rojstni dan kraljeviča To- mislava bo v nedeljo 19. t. in. ob 8. v opatijski cerkvi služba božja za vse gasilske čete v celjskem okolišu. Ob 9.30 pa se bo pričela v gasilskem domu v Celju i-edna skupščina pro- stovoljne gasilske in reševalne čotc v Celju. c Premestitev učiteljev. Z ukazom kr. namestnikov jo l>ilo v di'avski banovini premeščenih 109 učiteljev- in učiteljic. V celjskem srezu so bile izvršene sledeče spremembe: Učite- ljica Angela Rotova je premeščena iz Šmihela pri Mozirju v Št. Pavel pri Preboldu, uciteljica Julija Praz- •iiikova od Sv. Lovrenca pod Proži- nom v Celje in učitelj Franc Luž- nik iz Skomarja pri Vitanju v Celj-e. c Ljudsko vseučilišče. V ponede- ljek 20. t. m. ob 20. bo predavala v risalnici defike moščansko Sole gospa prof. Borštnikova o jyesniku Antonu Aškerou ob 80-letnici njegovega roj- stva. Predavanje bo s skioptiCnimi slikami. c Proslava sv. Save. Sol ska prosla- va sv. Savo bo v ponedelj-ek 27. t. m. ob 9.30 na mestni narodni šoli, v soboto 15. februarja ob 20.30 pa bo v Celjskem domu Svetosavska beseda s plesoin. Predsednica prireditvenega odbora jo ga. Kalanova. c Nad 350 brezposelnih sc jo do- slej prijavilo pri mestnem socialnem uradu. Pri javnih delih mestne ob- čine je sedaj zaposlenih okrog 170 brezposelnih, predvsem poročeni z otroki in samci hranilci. Ti brezpo- selni regulirajo Sušnico na Ostrož- nem, gradijo oesto za mestnim po- kopališčem in pot na hrib sv. Jožefa ter preurejujejo in popravljajo cesto Starem gradu. V teku so tudi pred- priprave za ureditev ceste na Aciski vrh. Za to delo pa je še troba pois- kati denarnih sredstev. c Inozemski avtomobiiski dirkači v Celja. Na mednarodni avtomobii- ski dirki Rallye Monte Carlo bodo prispeli udeleženci v ponedeljek 27. t. in. iz Italije na poti v Avstrijo v Ljubljano, Celje in Maribor. Skozi Celje bodo vozili ta dan nekako od 11. do 18. c Krajevna protituberkulozna liga v Celju bo imela redni letni občni •nko, Franzl Maks, Salmič Ana, Naprudnik Pav- la, Cizel Adolf, poslov. tv. »Bata«. Strupi Franc, 40 Din Siinenc Marija, po 20 Din Božič Alojz in Kalan Fra- njo, trgovcc s kurivom. Gornji pri- spevki so bili darovani za dobo 5 me- secev. c Trgovske knjige, redn ike in br- zoveze, pisarniške potrebščine, raz- ni papir itd. kupite zelo ugodni pri S. GoriČar vdv., Celje. c Nočno lekamiško službo ima od 18. do 24. t. in. lekarna »Pri orlu«. c Gasilska in reševalna četa Celje. Gasilsko službo ima od 19. do 25. t. m. IV. vod, reševalno II. skupina, inspekcijsko načelnik g. Jellenz. Gornji grad Gibanje prebivalstva. Lani je bilo v gornjegrajski župniji rojenih 30 otrok, med temi 17 dečkov in 13 de- klic, torej prevladujejo v prcteklem letu dečki. Umrlo pa j-e le 16 oseb in sicer 8 moških in 8 ženskih. Med umrlimi so trije otroci, 5 oseb je bilo starih nad 70, 3 osebe pa nad 80 let. Naravni prirastek znaša torej v pre- toklem Jetu 14 oseb. Poročilo se je 8 parov. Iz teh številk se da posneti, j da je zdravstveno stanje v naši žup- niji zelo ugodno, sicer pa je v tern oziru skoro ves gornjegrajski srez na dobrem. Po statistiCnih podatkih glede nalezljivih bolezni v dravski banovini, ki jih objavlja periodično Službeni list, se da ugotoviti, da je sorazmerno v naš-em srezu naj man j nalezljivih bolezni, zlasti so otroci dobro obvarovani. Na zdravstveno stanje vpliva pri nas v prvi vrsti do- ! ber in svež zrak ter zlasti v gornjem delu srcza gorski zrak in gozdnati okoliš. Nazi gozdovi dajejo probival- stvu tega srezu zdravje in obenem tvorijo vir dohodkov ter s tern sred- stva za pr.eživljanje. Za zdravje sta potrebeia tudi red in čistoča. Tudi v tern oziru smo v našem srezu lahko zadovoljni s stanjem. Naše ljudstvo ¦v tern ni konservativno, zlasti ker pridejo naši ljudje na svojih splavih daleč okrog po naši državi in se jim tako širi obzorje ter smisel za na- predek. Zaradi izrcdno ugodnega podivebja je tudi pritok tujcev, zlasti lotoviščarjev, vsako leto večji. Žalec. Društvo jugosl. srednješol- cev »Sloga« na celjski gimnaziji bo gostovalo v nedeljo 19. t. m. v Žalcu in uprizorilo ob 20. v Roblekovi dvo- I rani Medvedovo draino »Za pravdo in srce«. Udeležite se predstavc v čim večjem številu! Teharje. V nedeljo je umrla na Teharju v visoki starosti 91 let naj- starejša občanka zasebnica ga. Ma- rija Kvac, mati pokojnoga šolskega upravitelja v Šmartnem v Rožni do- lini g. Ivana Kvac a in vdove po pro- fesorju ge. Josipine Novakove v Ce- lju. Pokojnica je bila izredno blaga in odločno narodna žena. O njeni splošni priljubljenosti je pričala ve- lika udelcžba pri pogrebu. V torek ob 15. so jo položili na teharskem , pokopališču k zadnjemu poCitku. Pokojnici bodi ohranjen časten spo- mki, svojcem miše iskreno sožalje! Giedališki ravnatel) : Gdč. Glumič 20 dinar- jev globe zaradi kašljanja na odru, ikajti odkar obstoji bonbon «ft kafielj lahko prepreLl Proizvod :UNION ZAGREB Koncert Praškega kvarteta v Celju Sloviti »Praški kvartet« (V. Švej- da, I. gosli, H. Berger, II. gosli, L. Cerny, viola, I. Večtomov, čelo) kon- certira v torek 21. t. in. ob 20. zvečer v Mestnem gledališču v Celju s sle- deCim sporedom: 1. W. A. Mozart: Godalni kvartet v C-duru. Adagio. Allegro. — Andan- te cantabile. — Menuetto. — Allegro inolto. 2. Fr. Schubert: Godalni kvar- tet v D-molu opus posth. na temo »Smrt in deklica«. — Allegro. — An- dante con variazioni. — Scherzo. — Presto. 3. Ant. Dvorak: Kkivirski kvintet v A-duru. Op. 81. Allegro ma non tanto. — Dumka. Andante con moto. — Scherzo (Furiant). — Fi- nale. Allegro. — Klavirski part igra naša pianistka ga. Mirca Sancinova. K sporedu pripomicijamo še, da. so to sama remek dela nesmrtnih skla- dateljev; ne le vsebina samo za glas- beno naobraženega, marveč tudi pri- stopna laiku in vsakemu čustvene- mu srcu. Ves spoiled se v celoti izvaja prvič v našem mestu. Schubertov godalni kvartet opus posthumum v D-molu (ne op. 29 kot je bilo pomotoma tudi na lepakih), t. j. znane variacije na temo »Smrt in deklica« prištcvamo med največje odnosno najznameni- tejše komorne glasbe velikega in plo- dovitoga mojstra, polnega globokega Custvovanja, ki diha iz slehernega takta »njegove kristalno jasno glas- bene oblike in vsebine. Kot zaključek večera sledi na kon- cu sporeda Dvofakov klavirski kvin- tet v A-duru, ki ye med enakimi skladbami ena izmed prvili v vsem svetovnem repertoarju. Po roman- tičnem uvodu (čelo-solo) se razpleta I. stavek v poligonsko razgibano in kipeče stopnjevanje, v katerem se končno zlijejo vsi instrumenti v slavnostno razpoloženje. II. Dumka: Tu prinese viola uvodni motiv in prehaja v teku stavka v posamezne instrumente. V drugi polovici tega stavka vodi ves čas klavir in kvar- tet mu sekundira z doslednim pre- pletanj'em obeli glavnih motivov. Sledi III. stavek z ritmično mar- kantnim in temperameuitnim moti- vom Furianta, ki daje razgibanemu scherzo-stavku elan. IV. Finale je tipiCno Dvofakov, zanosit in tem- peramefliten; v njem najdemo po- novno umerjena, čisto orgelska, me- sta, ki učinkujejo kakor gladke, mir- no zelene jase sredi mogočnega gozda. Po pravici je omenil nekoč neki znani glasbenik, da so to ona Dvofakova tiha mesta, kj-er se nje- gov veliki duh sveto klanja oni nad- nai-avni previdnosti, ki mu je dala moč, da je dovršil svoje delo. Dvo- rak je bil tudi resni&no pobožen člo- vek, romantik kot skladatelj. Vse njegove skladbe, pa najsi bodo ko- morne, simfonične ali pa njegova operna dela — povsod čutiš poleg glasbenega genija neizmerno globo- ko čustvovanjp- in iskreno nacional- no, odnosno folklorno barvitost. Ker je zanimanje za ta izredni glasbeni dogodek veliko, priporoča- ino občinstvu, da si takoj isabavi vstopnic'6 v predprodaji v knjigar- ni K. Goričarja vdove. »Nič ne pomaga, morava zbuditi očeta, pozabil je zavžiti spalno sred- stvo!« Stran J^ »Nova Doba« 17. I. 1930. Štev. 3. Ciledaiisce „Za pravdo in srce" Dijaki, vClanjem v DJS »Slogi« na drž. realni girnnaziji v Celju, upri- zore drevi ob osmih v Mestn-em gle- dališču v Celju Medvedovo dramo »Za pravdo in srce«. Motiv te na- rodno igre je vzet iz dobe velikega slovensko-hrvatskega upora, ko so se moral i naši pradedjo boriti za svoje življen.jske praviee. Pred nami se odigrava borba mladega plemiča Evrazma' in preprostega Andreja za srce lepe Katarine, edinke slepega Grajana. Dasi je že zaročenn. z An- drejom, se Katarina vendarle odloči za Erazma. To in pa dejstvo, da po- maga osvoboditi Erazma in njegovo mater Barbaro, ki so ju knvetje za- prli kot talca, napoti Andreja, da jo zabode, ker je noče »pustiti za nič — nikdar — nikomur na vsem sve- tu«. V to dramatično borbo je pisa- telj vpletel potek borbe za »staro pravdo« — v kateri kmečk-a raja po porazu pri Brežicah žalostno pro- pade. V vsem svojem pohlepu po do- narju, iztisnjenem iz kmečkih žu- ljev, se tiam pokažo grajski oskrbnik Dizma, obupno se boreč za svoj za- klad, ki ga končno stane življenje. Vse te prizore nam pri&ara živo pred oči ansambl, sestoječ iz 35 oseb, ki se ni strašil truda, da pokaže jav- nosti nepobitno dejstvo, da se dijak ne zanima samo za "sport in gostilne, ampak da je še vedno krepak stebor naše kulture, dorra.šajoč ji svežih moči. Dokažite, da pravilno razume- te trud naših dijakov in pohitite v gledališče, saj kriza še ni segla tako globoko, kar dokazuje dober obisk zabavnih prireditev, kjer cene men- da niso nižje. Naj postanejo besede enkrat dejanja, zato na svidenje drevi v hramu Muze! — er — * Mestno gledališče v Gelju. Za- rädi mnogili drugih prireditev ta mešec ne bo gofctovanj v gledališču. fte'dhe predstave se bodo iwidaljcva- I le v februarju in bodo bolj pogosto, predvidoma vsakih 14 dni. KfllO Kino Union Celje. Petek 17. t. m.: »Ne puščaj me same«, loderen dru- j žabni film. V glavnih vlogah Norma Shearer, Robert Montgomery im Her- ' bert Marshall. Predigra: zvofini ted- nik. — Sobota 18., nedelja 19. in po- nedeljek 20. t. m.: »Križarji«. Veii- časten film iz tretje križarske voj- ne v XII. veku v Sveti deželi. Režija: Cecil B. de Mille. Glasfoa: R. Kopp. Predigra: zvoCni tednik. — V nede- Ijo 19. t. m. ob 10. matineja. - To- rek 21., sreda 22. in četrtek 23. t. m.: »Dubarry. Razkošen fürn, poln pes- mi in divnih melodij. V glavni vlogi slovita pevka Gita Alpar. Glasba: G. Millöcker in T. Mackeben. Predigra: zvočni tednik. Vremensko poročilo z dne 17. ja- nnarja. Mozirska koča na Golteh: — 3° C, v scnčnih legah 40 cm pod- lage, 10 cm novega suhega snega, oblačno, smuka dobra, za tui'c sne- ga pr-emalo. — Koritzkega koča ma Smrekovcu: — 3° C, 15 do 40 cm sne- ga, srež, v senčnih legah pršič, smu- ka je prav dobra, pooblačilo se je. — Celjska koča: Snega za smuko še vedno ni. — Kocbekov dom na Ko- rošici in Frischaufav dom na Okreš- lju sta zaprta. S PUTNIKOM na FIS tekme v Innsbruck! K FIS tekmam, ki bodo letos v Innsbrucku v času od 21. do 22. februarja je PUTNIK priprav- ljcHi oi-ganizirati družabni izlet, ako bi se za to prijavilo dovoljno število interesentov. Zato priporočamo vsem, ki se zanimajo z*a ta izlet, oziroma za FIS tekme, da se elm prej zgla- sijo pri PCTNIKU v Mariboru ali Celju. Pripravljalni odbor za FIS ' tekme v Innsbrucku je izdal tako- zvano »Festkarte«, ki nudi posestni- kom sledeče ugodnosti: brezplaeen vstop k vsem sportnim prireditvam, 50—60% popusta na avstrijskih že- ' leznicah pri povratku, 30% popusta na tirolskih žičnih železnicah, brez- I plačno udeležbo na smuŠkih turah in znižan vstop k raznim družabniin prireditvam, za obisk muzejev itd. »Festkarte« se dobi pri PUTNIKU v Mariboru ali Celju. Op^emlpein«» sobo solnčno, strogo separirano, z uporabo ko- palnice, v centru inesla, oddam takoj. Na- slov v upravi lista. Dvo opremljeni sobi čedni, solnčni, v centru mesta, se poceni oddata. Poizve se v upravi lista. i---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- iz trdega lesa in otomana se poceni pro- data. Naslov v upravi lista. in kopalnico se odda. VpraSa se v upravi >Nove Dobe«. Oft^o&ki voziček moderen, globok, sive barve, pod polovično ceno na prodaj. Naslov v upravi lista. Lep lokal v sredini mesta se odda. Celje, Razlagova ulica 8a II. Nalivna peresa z garancijo od 2 do 10 let in ob enem lavarovana prot< izgubi V slučaju, da izgubite pero, dobite novo enakovredno bvexpacno ~ Vsa peresa so zlata, 14 karatna z iridium vršickom po Din 60-", 90--, 120'-, 150--, 180 - in 250 - Prepričajte se o prvovrstnem blagu v j knjjigainnäinpapor*nici : i,Domovina(( — Ce3je ! Kralja Petra c. 45. ____________________________________________________________________________________________________________j Albert Fröhlich juü.1 preizkušeni krznarski mojster Celje, prej Kr. Petra štov. 13, sedaj samo Samostanska ulica se prip"roča cenj. ob instvu za i?delov nie surovih kož, barv nj in strojenje. — lzde- luje vse vrste kožuh vin in kupuje tudi surove kože vseh vr%t po najvišjih dn vnih cenah. — Cene sol.dne. — Postrežba točna. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTN! HIŠI NÄRODNI DOM Glavnica in rezenre nad Din 16,200 ooo'~~ ! i j RupU,!^ r:'"-¦'-¦¦ ¦-*:-"¦¦ v€&Iufe Izdaja averenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter uidS za nje popolno var» nost in agodno obrestovamje Podružnici: Maribor» Šoštanj ! Franjo Dolžan • Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije_ strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela In popravila - Cene zmerne — Postrežba toina in solidaa PUPILARNO VAREN ZAVOD HRAN1LNICA DRAVSKE BANOVINE ; L ii j i prej Južnoštajerskg hranilnica : Sprejema hranilne v!o- i gs na knjižice in tekoöi : račun*lzvršujevsevde- i narno stroko spadajo- j če posle najkulantneje Za vloge jamü Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davöno moöjo Potrtitn srcem naznanjatno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naSa ljubljena, dobra žena, mati, stara mati, teta, taSča, gospa LUCUA PUŠAVEC roj. PAPLER danes 17. januarja 1936, predvidena s sv. zakramenti, v starosti 70 let nenudoma v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo 19. januarja 1936 ob 16. iz hiše žalosti, Mariborska cesta 5, na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica sc bo služila v ponedeljek 20. jariuarja 1^6 ob 7. zjutraj v ž pni cerkvi sv. Daniela v Celju. CELJE, 17. janunrja 1936. Žalujoči soprop in sorodniki a Pu4avec,Kovor; Golmai*r,Celje; Papier.Bistrica; ZupBn,Sv.Hna; Mokorel, Bistrica; Vičič, Italija; Pluch-fuftaveo, Amerika Ustanovljena )eta 1864. Pod stalnlm dpžavnim nadior«t»om Celjska mestna hranilnica y CELJUf KREKOH TRG O lastoi palaLi pH kolbdvoint) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem invsodavčno močjo Za hranilne vloge jamči poleg pre- tnoženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njernin vso davčno močjo Urejuje R«do PeSnlk. — Odgovoreu aa konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tlskarno Milan Cetlna.— ObavCelju.