•s psitl prejeaa«: ia
Ml o leto naprej 26 K — h po! leta , 13 , — , ietrt , , 6 , 60 , mesec , 2,20,
Vcpr&vniitvii prejemu: za
celo leto naprej 20 K — b pol leta „ 10 , — , ietrt , , 6 , — , mesec , 1,70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
¿¿F****®
Političen list za slovenski narod.
NareS«in« ¡in in«erate sprejema upravniitvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve nlice it. 2.
Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah st. 2,1., 17
Izhaja vtak dan, iiviemii
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 297.
V Ljubljani, v petek 27. decembra 1901.
Letnik XXIX.
Vabilo na naročbo.
S I. januvarijem se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. 11. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
Vse leto 20 kron. Četrt leta . 5 kron. Pol leta 10 „ Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Po pošti pošiljan velja:
Vse leto 26 kron. Pol leta 18 „
Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h
Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
Vpravništvo „Slovenca". Izid komisije v Vintgarju.
(Izvirno poroCilo.)
Dne 19. novembra t. 1. se je vršil ko-misijonelni ogled o projektu železn. mini-sterstva za napravo vodne sile za elektriko, s katero se bode vrtal predor skozi Karavanke za razsvetljavo in ventilacijo predora in za gonjo različnih strojev pred predorom ; v ta namtn bi se vzel (3 do 3 ms v sekundi) en del Radovne okoli 140 m nad »Sumom« v Vintgarju, kjer bi bil med skalami jez iz betona 2 m visok, potem bi šla voda 32 m po leseni strugi do mesta, imenovan »zmajeva glava«, od tam skozi 103 m dolg predor, 1-90 m širok, 2*00 m visok skozi skale na desnem bregu Radovne, kateri pride vun nad stezjo, katera pelje nad »Sumom« proti Zasipu. Od tam bo izpeljana voda z brega po velikih železnih ceveh okoli 150 m pod »Sumom« na turbino s 1000 konjskimi močmi na poslopje elektrarne; od tod bo napeljana elektr. moč nad zemljo po drogeh 10 km daleč pod vasjo Dobrava, dalje po cesti in na desnem bregu Save pod Mužaktjo do Hrušice v predor.
Obravnavo je vodil zastopnik c. kr. deželne vlade, pri kateri so bili stavbeni zastopniki deželne vlade, deželnega odbora in železn. ministerstva, katero je zastopal ministerski sekcijski svetnik, in zastopnik c. kr. glavarstva.
Na lici mesta se je razložil in pokazal do-tični načrt; za enkrat bi se rabila ta vodna sila 4 leta, kaj bo potem, niso gospodje nič hoteli vedeti. Za zemljišča, kjer bo stala stavba, so se zastopniki železnice z lastniki za ceno pogodili; potem so se prebrali predloženi protesti »Slov. planinskega društva«, občine Bled, Curkomiteja Bled in olepševalnega odseka Bled. Zastopnik železn. ministerstva se je izjavil, da je voda javna in da do sedaj še nimamo nobenega zakona, po katerem bi se to moglo zabraniti; na ugovor, da bo Vintgar na krasu izgubil, trdi, da to ni res, ker se ugovoru županstva v Gorjah ugodi, da se bo voda, kar jo bo preveč za turbino, namesto kakor je bilo projektirano pod »Sumom« sedaj nad »Sumom« nazaj v Radovno speljala, in bo »Sum« še zmirom razun o veliki suši dosti močan; če bo pa količkaj večji voda, se pa še to poznalo ne bo; nadalje se bodo okoli stavbe naredile lepe široke steze in bo nova naprava že sama zase zanimiva; kar pa zadene pritožbe, da bo potem manj turistov in letovičarjev, pa pravi, da je to popolnoma neutemeljeno, ker nova železnica bo še le velikansko množino turistov iz vseh strani v lepo Gorenjsko stran privabila, posebno ker bo kolodvor na Dobravi prav blizu Vintgarja, drugi pa na Bledu, vsled tega bo še le potem Vintgar in Bled dobil pravi sloves.
Ugovoru, da bi se bila vodna moč tudi drugod pod »Sumom« ali v Savi pod Dovjem dobila, pa pravi, da toliko vodne moči, kot je tukaj, se ne dobi drugod skupaj, in če bi se tudi dobila, bi to veliko več stalo in bi delo niti v dveh letih ne bilo dovršeno, nova železnična zveza bi se pa na stroške davkoplačevalcev podražila. Ta naprava z veliko vodno močjo se pa v najkrajšem času lahko izvrši, ker v 3 in pol letih mora biti predor prevrtan; če bi se pa drugod
vodna sila poiskati morala, bi se ista zelo težko dobila in bi se prevrtanje no moglo pravočasno do obroka izvršiti.
Kranjska obrtnijska družba je pred petimi leti dobila koncesijo za izrabo vodne moči Radovniške pri začetku Vintgarja v zgor njem koncu; v tem slučaju bi bila voda izpeljana po 1300 m dolgem rovu skozi hrib Hom pod Zasipom do projektirane tovarne pod Žirovnico; ta naprava bi pa Vintgarju v veliki meri škodovala, bolj kot ta sedajni projekt železnici, ker bi Vintgar le ob nedeljah in praznikih imel vodo, kadar bi ta tovarna mirovala, sicer bi pa imeli suho strugo. To koncesijo je sedaj obrt. družba tudi izgubila vsled tega, ker bo železnica vodno silo v manjši meri in le na koncu Vintgarja porabila, in bo le »sum« deloma na krasoti trpel, Vintgarska soteska pa nič.
Na predlog zastopnikov deželne vlade in deželnega odbora obljubi vodstvo, katero bo elektrarno napravilo, napraviti vse varstvene naprave, na drogih se bo ojstro že-ležje ovilo in tako zabranilo, da otroci ne bodo mogli do elektr. toka in žice, čez ceste se pa napravijo mreže, na vseh drogih pa napisi o varstvenih zadevah.
Iz hrvaškega sabora.
Iz Zagreba, 19. dec.
Dne 18. decembra je sklenil hrvaški sabor svoje zborovanje za to leto; 16. prosinca prihodnjega leta se zopet snide ter se potem začne važno razpravljanje o deželnem proračunu, ki jo že v proračunskem odboru odobren in sprejet. V zadnjih sejah se je razpravljalo o pokorivnici za mlado zločince in o postavi, po katerej se bodo v bodoče sprejemale denarne sodne kazni za vzdrževanje in razširjenje te pokorivnice, mesto za vzdrževanje siromakov, kakor je bilo to doslej. Ta pokorivnica je bila za Hrvaško silno potrebna. Za zdaj je odmerjenih samo šestdeset mest za take mlade zločince, ali zavod se bode povečal vsako leto po potrebi in po dohodkih. Zavod je osnovan v Glini ter urejen po vseh predpisih za take zavode.
V	zadnjej seji so bili izvoljeni tudi poslanci v ogerakohrvaški državni zbor, v ve-likaško zbornico 3, a v poslansko zbornico 40. Razumi se, da so vsi ti poslanci privrženci današnjega zistema, ker se opozicija ni niti hotela udeležiti te volitve. Da od teh zastopnikov nima Hrvaška nič pričakovati, nas uči dosedanja izkušnja. Molčalo se bode kakor do sedaj, a Mažari bodo še nadalje prezirali hrvaške pravice, kakor da Hrvatov sploh ni več in da se ni treba nanje niti ozirati.
V	istej seji so bili izvoljeni tudi člani regnikolame deputacije, vsi pristaši sedanjega zistema razun dr. Franka, ki je prevzel izvolitev, premda se je bil poprej izjavil, da ne sprejme več mandata, če to ni po volji mažaronske večine. Da tudi od sedanje regnikolame deputacije nima hrvaški narod nič dobrega pričakovati, vemo že iz lanskih razprav, pri katerih je mažaronska deputa-cija popuščala Mažarom v takih zahtevah, ki so očividno krivične za Hrvaško. O kakšnej financijalnej samostalnosti Hrvaške se ne bode smelo v tej deputaciji niti govoriti, saj se je poročevalec dr. Egeradorfer pri razpravi o obračunih z Ogersko javno v hrvaškem saboru izjavil, da Hrvaška nima prava zahtevati financijalne samostalnosti, pa da bi Hrvatom taka samostalnost tudi škodila; po njegovem mnenju je bolje in pametneje, da z našimi dohodki uravnajo po svojej volji Mažari.
Iz te izjave se vidi, kakšni so naši ma-žaroni. Kam bo dospela Hrvaška po takih poslancih, si vsakdo lahko misli, a da bode prihodnji primanjkljej deželnih financ gotovo večji, nego je bil dosedanji, to je ne-dvojbena stvar in Hrvaška mora potemtakem prenašati vrhu vseh neugodnosti, ki jih trpi vsled neurejenih financ, še to sramoto, da jej očitajo, kako jo oni vzdržujejo. In vse to trpe domači sinovi, ker tako zahteva zi-stem. Zares daleč je že Hrvate zapeljal ta mažaronski zistem!
Izmed interpelacij ste bili dve posebno zanimivi. Poslanec dr. Vrbanič je interpeli-ral vlado, kako ona dopušča, da so sme katoliško vero in duhovnike javno grditi, ka-
LISTEK.
Prvikrat 2 očetom k zornici.
Srbski spisal Lazar U. Lazarevid. — Poslovenil Darinko.
»Imel sem tedaj«, je pripovedoval «še-le devet let. Vsega se niti sam natanko ne spominjam. Povedati vam hočem, kar sem si zapomnil. Tudi moja starejša sestra ve o tem, moj mlajši brat pa ničesar. Nisem pal na glavo, da bi ga seznanil s tem !
Meni je tudi mati pripovedovala marsikaj, ko sem odrastel in jo povpraševal. Oče seveda nikdar niti besedice !
On, to je moj oče, se je nosil, razume se, po turško. Prav vidim ga, kako se oblači:
Najprej si obleče džemadan J) iz rdečega žameta z nekoliko vrstami zlatih vrvic, vrhu njega čurče *) iz zelenega suknja, si-laj 3) pretkan z zlatom, a za njim harbija1) z držajem iz slonove kosti in nožič s srebrno nožnico in z ročem iz somove kosti. Vrhu silaja položi tranbolos,5) od katerega
') Džemadan = telovnik.
') durfie = kožuh.
') silaj = girok pas iz usnja.
*) harbija = velik, zakrivljen nož. ') tranbolos = pas iz tkanine.
vise pramovi po levem boku. Nategne si hlače s svilnatim trakom in z bučmetom 6) ter široke pačaluce '), a noge mu odevajo bele nogavice in nizke cipele. Glavo pokrije s tunosom ®), katerega potisne malo na levo stran, v roki drži abonos-čibuk °) z ustnikom iz jantara, a na desni strani je pripeta za pas tabačnica okrašena z zlatom in svilo. Pravcati gizdalin !
Narave je bil — oče je sicer moj, ali ko sem začel že pripovedovati, ne smem ničesa zakrivati — narave je bil čudne. Resen do skrajnosti je hotel le zapovedovati, a gorje mu, kdor ni storil, kar je on za-povedal enkrat!
Bil je osoren in hotel imeti vedno prav, to je, nihče se še upal ni, dokazovati mu kaj protivnega. Ko se je razjezil prav hudo, psoval je na vse pretego. On je le kloiutal, in sicer je udaril le enkrat, ali brate, ko to jo cvrknil, si bil na tleh I Hitro se je raz-ljutil; namršil je obrvi, grizel spodnjo ustno, sukal desni brk in ga vihal navzgor, čelo se mu je nagubančilo, a one črne oči so se
*) bučmet = široki del hlač od zadi. ') pačaluc = hlafinik. ') tunos = fes.
') obonos-Cibuk = lula iz lesa, ki se je strdil v

vodi.
mu bliskale. Gorje! Da bi takrat prišel kdo in mu rekel, da nisem znal »lekcije« ! Ne znam, česar sem se bal tako ; morda tudi, da me ne pljuskne, pa kaj to ? Ali tresel sem se pred tistimi očesi: ko jih prevali kakor iz prače, drhtiš kakor bilka, a ne znaš za kaj ne kako!
Nikdar se ni smejal, vsaj tako ne, kakor drugi ljudje. Spominjam se, da je enkrat držal na kolenu mojega malega bratca. Dal mu je uro, da se igra z njo, a moj Gjokica jo zgrabi in jo tlači očetu v usta, in se trudi na vso moč, ker noče ta odpreti ust. Jaz in sestra skoro da počiva od smehu; in takrat se je tudi očetu zdelo to smešno ; razvlekel je nekolikokrat po malem levo stran ust in okoli levega očesa se mu je nabrala koža. To pa jo bilo zelo redko ; in tako se je smejal on, ko se je zgodilo kaj takega, pri čemur bi drugi razširil čeljusti, da bi se slišalo do Tetrebove gostilne.
A spominjam se tudi, ko je umrl moj stric, s katerim je oče imel skupno trgovino in katerega je imel jako rad. Moja teta, mati, sorodniki, mi otroci — vsi smo jokali, cvilili, zdihovali, ijjpJili ! a moj oče nič, niti solzo ni potočil, niti »0I1!« ni rekel. Lo ko so nesli mrliča iz hiše, zatre-
petala je očetu spodnja ustna, tresel se je, tresel; naslonil se jo na vrata, bled kot krpa, ter molčal.
Kar je rekel, ni popustil ni za glavo, čeravno se je kesal v srcu. Dobro se spominjam, ko je odpustil pomagača Proko iz službe. Vedel sem, da mu je žal, ali popustiti ni hotel. Tega Proko je imel najrajši od vseh hlapcev. Le enkrat se spominjam, da ga je udaril, ker ni dobro zaprl pipe pri sodu, ko je točil žganje in je izteklo skoro vedro rakije. Drugači ga ni udaril nikdar 1 Vso mu je poveril, pošiljal ga jo na deželo tirjat upniko in po takih opravkih. — A veste radi česa ga je odpustil ? — Za Boga! . . . Videl ga je igrati za denar! — Se bodete mar vi čudili!
To so jo zgodilo na Jurjevo. Prišel jo Proka v prodajalnico, da mu na novo podpiše pogodbo. Očo izvlečo 90 grošev, ter reče: »Na, tukaj imaš plačo ! Tebe no potrebujem več; pojdi ter poišči si službo, v kateri moreš igrati na krajcarje ! Proka povleče les na oči, joče kakor otrok in prosi. Pirnilo jo to mojega očeta, prav dobro sem zapazil, ali mislite, da je odnehal? — Bog obvaruj! Izvlekel jo še en cokin ter mu ga podal: »Na, pa pot pod noge!«
(Dalje prih.)
kor se je to zgodilo pred nedavnim na nekem predavanju, ki ga je imel dr. Hinko-vi<5 o »nebesih in peklu« v prisotnosti re-darstvenega poverjenika. Dr. Hinkovič se bavi, ker menda nima druzega posla, s spi-ritizmom ter izdaje celo časopis za hrvaške spiritiste v hrvaškem jeziku, poznato t>Novo Sunce«. Dr. llinkovič seveda pri tem svojem poslu prav rad napada katoliško cerkev in njene nauke, pa so je radi tega spri se-, veda tudi z urednikom »Katoličkega lista«, katerega je v svojej predrznosti celo tožil, ali je tožbo izgubil, pa se zdaj še z večjo besnostjo zaletuje v katoliško cerkev in katoliške duhovnike. A to je storil tudi na tem predavanju brez vsakega opomina od strani redarstvenega činovnika. Zato vpraša dr. Vrbanič, kako se je moglo to zgoditi, in zakaj se katoliška vera in katoliški duhovni ne branijo ravno tako, kakor vse druge od države priznane vere. Koliko bi bilo krika in vika, ko bi kdo tako napadel židovsko ali protestantsko vero in vlada bi gotovo posredovala, saj posreduje tudi, če se v ka-kej skupščini kdo le malo ostreje izrazi o današnjem zistemu. Kam pridemo, pravi dr. Vrbanič, če bode smel že vsakdo grditi sveto vero in njene duhovnike, potem ne bo nam dosta samo ena kaznilnica za mladež, ne bo jih dosta niti deset.
Vlada je bila vsled te interpelacije v zadregi ter je njen zaBtopnik odgovoril, da jej ni poznato, kaj se je godilo na tej skupščini, da bode pa v bodoče pazila na take stvari. Tako je tudi treba, naj bodo pred zakonom vse vere enake, in naj se ne dovoli, da se sme ravno katoliška grditi. In-terpelant je bil z odgovorom zadovoljen.
Druga interpelacija se pa tiče hrvaških pomorcev. Dr. Barčič se je zavzel za nje v svojej interpelaciji proti mažarskim pomor-cem. Znano je, da je ogerska zajednička vlada po zakonu obljubila pomorskim društvom znatno denarno podporo za vožnje v daljne kraje. Mi smo o tem že pisali ter dokazali, da ni niti najmanje koristna za domače pomorstvo, pač pa v nekih točkah celo škodljiva. Med ostalimi je za hrvaške pomorščake prava krivica ona točka, po ka-terej so društva dolžna, sprejemati na svoje ladije v prvem redu za pomorske vajence doučene učence reške pomorske akademije in se le v pomanjkanju teh one iz hrvaške navtične šole, dasi so učenci ene in druge šole vezani na enake nauke samo v različnih jezikih, v Bakru v hrvaškem, na Reki pa v nemškem in hrvaškem jeziku. Dr. Bar čič zategadelj vpraša, kaj misli storiti hrvaška vlada, da se hrvaški živelj na ta način ne zatira in da Hrvati ne zgube še te zaslužbe, ki so jo imeli do zdaj.
In kaj se je odgovorilo na to interpelacijo? Da Hrvati niso zapostavljeni, da jih na ladije vrlo radi sprejemajo in da naj se Hrvati zato bolje uče, da bodo imeli boljšo klasifikacijo, ker pri enaki kvalifikaciji imajo po zakonu prednost učenci reške akademije. Kako potemtakem niso Hrvati zapostavljeni ? Kaj se tako branijo pravice naroda? Zakaj se je sploh sprejel ta zakon na ogerskem saboru tudi od hrvaških poslancev ? Razumi so, da interpelant z odgovorom ni bil zadovoljen, ker tak odgovor je nedostojen samo-stalnega naroda, večina pa je seveda tudi to odobrila. Neverjetno, ali resnično.
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. decembra.
Rešitev parlamentarne krize.
Vprašanje, kako bi se uspešno in trajno izboljšale naše skrajno žalostne parlamentarne razmere, razburja vse avstrijske in tudi inozemske parlamentarne kroge, posebno pa vse večje časopisje. Jako zanimivo in temeljito se peča s tem vprašanjem dunajski »Vaterland«, ki je v zadnjih dveh številkah pod naslovom „Quo vadimus ?" priobčil dva vrlo zanimiva članka, na katerih vsebino se še povrnemo. Glavna misel temelji v načelu: Za občnovojaško dolžnostjo — občna volivna pravica. Sedanji državni zbor naj se razpusti in s pomočjo § 14 oktroira nov volivni red na podlagi splošne in enake volivna pravice. Da je ta zahteva edino pravična in umestna, mora potrditi vsak, kdor sploh resno misli z rešitvijo avstrijske parlamentarne krize. Židovskim liberalcem seveda to ni všeč in že sedaj se
norčujejo iz umestnega predloga dunajskega konservativnega lista.
Deželni zbori.
V češkem deželnem zboru bode znatna sprememba v deželnem odboru. Vsled kompromisa med veleposestniki bode od dveh veleposestniških mest v dež. odboru eno mesto prišlo v roke nemškega veleposestva. Vsenemci skoro gotovo ne dobe nobenega zastopstva v dež. odboru, pač pa pride v deželni odbor češki poleg zastopnika nemškega veleposestva tudi en nemški liberalec in en nemški nacijonalec. Na češki strani skoro gotovo dobe agrarci eno odborniško mesto. Od mladočeških članov deželnega odbora skoro gotovo ne bodeta več radi visoke starosti prevzela dež. odborništva dr. Edv. Gregr in Karol Adame k. Ni izkliučeno, da se volitev dež. odbora vrši še-le spomladi. Caški dež. zbor se bo skoro gotovo pečal tudi z vprašanjem število deželnih odbornikov pomnožiti od osem na deset. Deželni odbor češki je razveljavil izvolitev češkega agrarca Kubra. — Moravski deželni zbor bode razpuščen po spomladnem zasedanju. Volitve se bodo vršile poleti. Deželni glavar grof V e 11 e r se je odločil ne več sprejeti časti dež. glavarja. Cuje se, da bode njegov naslednik drž. poslanec Skene. — Proračun n i ž j e a v s t r i j s k e g a dež. zbora znaša za 1902 1. potrebščine 31,588.369 K in pokritja 31,810.331 K, torej prebitka 221962 kron. — Goriškim deželnim glavarjem je cesar imenoval dr. Al. viteza Pajer, njegovim namestnikom dr. Antona Gregorčiča. — Danes se snidejo deželni zbori: gorenjeavstrijski, solnograški, moravski, šlezijski in goriški, jutri se snidejo deželni zbori štajerski, češki in gališki, v ponedeljek pa deželna zbora kranjski in nižjeavstrijski. Sesija teh deželnih zborov bode trajala k večjemu do 7. januvarija. Ni izključeno, da bo to kratko zasedanje za notranji položaj v Avstriji velike važnosti.
Dezelnozborske volitve v Dalmaciji so bile minulo soboto z volitvijo v skupini najvišjih obdavčencev završene na celi črti. V tej skupini, ki voli 10 zastopnikov, je bilo izvoljenih 5 zastopnikov hrvatsko - narodne, 1 somišljenik hrvaške stranke prava in 4 Italijani. V celoti je bilo izvoljenih: 18 kandidatov hrvatske narodne stranke (— 5), 9 kandidatov hrvatske stranke prava (-j- 2), 2 kandidata čiste hrvatske stranke prava (+2), 6 srbskih kandidatov (— 3) in 6 Italijanov, ki so ohranili vse svoje dosedanje mandate. Skupno je torej 41 deželnozbor-skih mandatov. Narodna posest je po teh volitvah ostala nepremenjena, le brbi so morali prepustiti tri mandate hrvatskima strankama. Virilna glasova cerkvenih dostojanstvenikov sta v Dalmaciji samo dva, ker sta virilista samo katoliški nadškof in grški škof v Zadru.
Pogajanja mej Čehi in Nemci ne bodo imela zaželenega vspeha. Od nemške strani se čujejo zahteve, naj Čehi p r i -po znaj o nemšk i jez i k k o t edino dopusten za razprave v drž. zboru. Na to pot čehi pač ne bodo sledili.
Tretji nižjeavstrijski katoliški shod se bode vršil meseca aprila 1. 1902. Predsednik pripravljavnega odbora je baron Vit-tinghoff-Schell.
Izjava čeških radlkalcev.
Klub češko radikalne državnopravne stranke je imel v Pragi svojo sejo pod predsedstvom poslanca B a x a ter je sklenil izjavo, v kateri smatra za potrebno, da se v češkem dež. zboru ustanovi vse češke stranke obsegajoč državnopravni klub, ki naj bi v prvi vrsti nastopil za splošno, enako volivno pravico, dalje, da se izroči državnopravna adresa, v kateri bodi glavna zahteva češko državno pravo, ki je edin izhod iz notranje krize, ob enem pa protitežje zunajnim nevarnostim. V adresi naj se na slovesen način izreče, da se češki narod ne zadovolji z notranjim češkim uradnim jezikom, ako so ob enem ne ustanovi tudi najvišji sodni dvor za dežele češke krone. Največje ogorčenje vzbuja, da se v predsedstvu dež. zbora ne nahaja noben zastopnik češkega ljudstva. Stranka protestira proti ustanovitvi umetnostne galerije na Češkem.
Za IVolfov mandat bo so jeli resno bati celo njegovi ožji somišljeniki. Če smemo veijeti poročilom nemških liberalnih listov, se za \Volfa no ogrevajo niti veO mnogi njegovi najzvestejši pristaši, ker jim deloma preseda njegovo rogo-viljenje v zadnji dobi, deloma se pa ne morejo sprijazniti z njegovo moralo. Mnogo naših obrtnikov, piše »Trauten. Wochenbl.«, se je ob zadnji volitvi dalo premotiti, da so oddali Wollu svoje glasove, toda motili so se samo enkrat, sedaj so jim je pa jelo jasniti in'Uvideli so, da bo zaupali nepravemu možu. — Kajpada to pravijo le liberalci!
Ubogi Vsenemci.
Znano je, da se je volivna komisija v Žatcu pri volitvah na Češkem izrekla, da Vsenemec S c h a 1 k nima pravioe biti izvoljen ker nima aktivne volivne pravice. Cesarsko namestništvo ima sedaj odločiti, jeli mogoče, da jo Schalk izvoljen, ali ne. Schalk, ki stanuje sedaj na Dunaju, je častni občan neke občine na zahodnem Češkem. »Politik« pišo, da je češki deželni zbor z zakonom 18. aprila 1869 vzel častnim občanom aktivno volivno pravico, na kateri še-le sloni pasivna volivna pravica. Ako Schalk nima na češkem nobene druge volivne pravice, bode dež. zbor njegovo izvolitev razveljavil. Z istega stališča utegneta biti razveljavljena mandata Vsenemcev Ber-gerja in Pacherja.
Gibanje Poljakov.
Iz Poznanja prihajajo vesti, da se je v mnogih mestih poduk moral prekiniti, ker se poljski otroci branijo odgovarjati nemški.
V	Berolinu je bil shod Poljakinj, ki se je potegnil z& žrtve vrešenske obsodbe. Na shodu je bilo navzočih nad 1000 Poljakinj. Značilno je, da pruska vlada konfiskuje poljske liste, ki so pritožujejo nad obnašanjem nekaterih učiteljev, ki so, dasi rodom Poljaki, ponižni sluge pruskega sistema. Tudi Poljaki v Ameriki so pričeli živahno gibanje.
V	Buffalo so zborovali Poljaki ter sklenili, da ne bodo kupovali stvarij, izdelanih v Nemčiji. Po raznih prodajalnicah v Buffalo so zginili napisi: »mode in germany». Poljski listi javljajo, da so bo nabiranje za vrešenske žrtve dne 1. januvarija 1902 zaključilo.
Besede sv. očeta.
Sv. oče je 23. t. m. sprejel sveti kolegij, ki mu jo izročil čestitke za božične praznike. Sv. oče je v svojem odgovoru dejal, da ima sv. cerkev težavno perijodo, skuša se množice napraviti sovražne cerkvi, nasprotuje se redovom in se jih preganja, napravlja se pogubne postave, ki so v očitnem nasprotstvu z večnimi zapovedmi Boga. Sv. oče je vnovič kazal na načrt postave o ločitvi zakonov v Italiji in na socijalno demokracijo, ki je nevarna družabnemu redu. Da se proti poslednji z vspehom bojuje, je potrebno, da so katoličani složni v naukih cerkve za lajšanje ljudske bede.
Prepir med Argentlnijo in Čile.
Argentinija je dala sporne točke v razsodbo angleškemu kralju. Cuje se, da je tudi država Cile podpisala zapisnik, s katerim se izjavlja, da izroči v razsodbo vso zadevo Angleški. Vlada v Buenos Ayres je prepovedala izvoz konj in mul. V Buenos Ayres je množica ljudij napadla čilsko poslaništvo s klici: »Doli — Cile!« Posrečilo se je množico razkropiti. Argentinija in Cile ste se, kakor javljajo najnovejše vesti, zavezali v prepornih ozemljih do izreka razsodbe potom angleškega kralja svoje za hteve ne uveljaviti.
Vojska v Južni Afriki.
Angleži so doživeli zopet znaten poraz. Prednjo stražo kolone polkovnika Damanta je napadlo 800 Burov, ki so se polastili utrdbice, ki je obvladovala prostor, na katerem se je pomikala Damantova kolona in angleška artilerija. Polkovnik Damant je skušal z eno eskadro zapreti Burom pot na višino, a Buri so bili prvi na višini in so otvorili strahovit ogenj na Angleže. P o 1 -ko v nik Damant se je s svojimi ljudmi boril toliko časa, dokler ni zgubil razven štirih vse može, ki j i h j e p o s 1 a 1 n a v i š i n o proti Burom. Angleži imajo 2 častnika in 20 mož mrtvih, 3 častnike in 17 mož ranjenih. Nekaj časa potem se je ostanku Da-
mantove kolone posrečilo, priboriti si zopet utrdbico. Na pomoč je prišla kolona angleškega polkovnika Romingtona, ki je zasledovala Bure in jih pet ujela. Na bojišču so Buri pustili 6 mož. Tudi na raznih drugih krajih so so Buri srdito spoprijeli z Angleži.
Razno.
Mis Stone so sedaj roparji pripravljeni izpustiti za 14.000 funtov šterlingov, katera svota so je nabrala v Ameriki. Izpustili jo bodo na turškem ozemlju, denar pa mora biti plačan na bolgarskih tleh. — Japonski proračun zal. 1902 izkazuje rednih dohodkov 225 milijonov yenB, izdatkov 117'/, mil. yens. — Ozmerjani general. Iz Washingtona se poroča, da je predsednik Roosevelt v avdijenčni dvorani, ki je bila napolnjena občinstva, ozmerjal poveljujočega generala M i 1 e s a. Miles je silno razburjen zapustil dvorano. — Nemški cesar pride skoro gotovo 20. janu-varja 1902 na Angleško, kjer se udeleži službe božje v spomin umrli kraljici Viktoriji. Na Nemško se povrne 24. januvarja. — Velikanska revija brodovja bode povodom kronanja angleškega kralja meseca junija 1. 1902. Grajenje novih angleških bojnih ladij se jo v ta namen pospešilo. Na razne velevlasti so že došla povabila. — Pretep v francoski zbornici. V francoski poslaniški zbornici sta se ta dni stepla poslanca Allemane in Barnard. Vrgla sta se na tla in obdelavala. Allemane je po boju moral poklicati zdravniško pomoč. — Odklonjeno posojilo. Bolgarsko sobranje je odklonilo vladni predlog o novem posojilu z 79 proti 76 glasovom. Odklonitev je povzročilla presenečenje, ker je vlada bila prepričana, da dobi posojilo. Zasedanje sobranja je odloženo. Ministerstvo še ni demisijoniralo. — Francoski parlament je zaključil svoje zasedanje. Na zahtevo Waldeck Ruuseaua je zbornica z 241 proti 203 glasovom zopet vstavila v proračun kredit za duhovnike, ki imajo službo po kaznilnicah. — Nemčija grozi Venezueli z ultimatom, ako bi Venezuela ne spoštovala nemških želja. — Obsojena poslanca. Na Irskem sta bila člana angleškega parlamenta Tully in O Dunnel obsojena na dva mesečno ječo, ker sta pozvala kmete, naj ne plačajo najemnine lordu De-freynesu. — Italijanska komora je odpravila užitnino na moko in kruh. — Demonstracije za Poljake v Moskvi. V ponedeljek je 5000 oseb pred nemškim konzulatom v Moskvi prirejalo burne demonstracije na korist Poljakom. Demonstranti so vrgli s hiše nemškega orla in ga vlekli po blatu.
Književnost in umetnost.
Izdaja knjige »Österreichisch ungarische Monarchie in Wort und Bild« je sedaj dovršena. Cesar je dohodek nemške izdaje daroval za zgradbo poslopja konzularne akademije.	_
Dnevne novice.
V Ljubljani, 27. decembra.
Deželni zbor kranjski ima dne 30.
t. m., v ponedeljek, ob 11. uri dopoludne svojo prvo sejo v novem zasedanju na starem strelišču. Dnevni red tej prvi seji je naslednji: 1. Otvorjenje deželnega zbora. 2. Obljuba novoizvoljenih deželnih poslancev. 3. Naznanila deželno zborskega predsedstva. 4. Volitev dveh rediteljev. 5. Volitev dveh ve-rifikatorjev. 6. Poročilo deželnega odbora glede začasnega pobiranja deželnih priklad leta 1902. 7. Poročilo deželnega odbora o novih splošnih volitvah za deželni zbor voj-vodine Kranjske. 8. Volitev deželnega odbora.
Imenovanja. Davčni nadzornik g. dr. Karol Š a v n i k, prideljen finančnemu mini-sterstvu, je na sedanjem mestu imenovan ministerijalnim konc pistom. — Finančni kon-ucipist g. M. Spin die r v Ljubljani jo imenovan davčnim nadzornikom v IX., finančni konceptni praktikant g. E. Kandare fin. koncipistom v X., cficijal pri plačilnem uradu g. Aleks. Inglič blagajnikom v IX., davčni pristav g. Vikt. Cesnik davčnim oficijalom v X. in davčni praktikant g. Val. Novak davčnim pristavom v XI. plačilnem razredu.
Premeščenja pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. Finančni nadko-
misar g. dr. Iv. R u p n i k pride od okrajnega glavarstva v Logatcu k uradu za odmero pristojbin, davčni oficijal gosp. Karol Pire gre od davčne administracije k okrajnemu glavarstvu v Logatec, na njegovo mesto pride fin. konceptni praktikant gosp. Aleks. G u z e I J od okr. glavarstva v Kočevju, in konečno je premeščen fin. konci-pist g. Emil Kandare od fin. ravnateljstva k davčni administraciji.
Osebne vesti. Šolskim nadzornikom za velikovški okraj je imenovan nadučitelj gosp. Jožef J u v a n. — V VI činovni razred je pomaknjen ravnatelj mariborske gimnazije g. J u 1 i j G 1 o \v a c k i. — G. Anton Korošec, asi-tont na živino-idravniški šoli na Dunaju, je imenovan ve-terinarnim asistentom pri ramestništvu v Gradcu. — V pokoj jo šel rudarski glavar g. Josip Gleich v Celovcu. Tem povodom je dobil plemstvo. Na njegovo mesto je imenovan g. Karol pl. Webern. — Umrl je v Trnovem na Notranjskem gosp. Fran Z a š a. — Skušnjo za vodstvo urada je dovršil na Dunaju poštni oficijal g. Jožef Kurent v Ljubljani.
Poročil se je gosp. Vencelj H u c 1, c. in kr. nadporočnik, z gdč. Vladimiro H r e n, hčerko grajščakovo.
Božično drevesce v ljubljanski bolnici. Ža nekaj let se prirejajo v ljubljanski bolnici božična drevesca. Z veseljem in zadoščenjem pozdravljamo to lepo navado zlasti v zavodih, kakor so bolnice. Saj bolnik je že vsled svoje bolezni v neprijetnem duševnem stanji, zlasti še, ako mora prebiti v bolnici lepe božične praznike, katere pač vsakdo preživi najraje v krogu svojih dragih domačih. Ali našim bolnikom se je priredil tako lep sveti večer, da ga tem bolnim revežem lahko zavidajo otroci najboljših družin. To smo videli zlasti na oddelku g. prim. dr. Gregoriča, kjer je bila cela prireditev božičnega veselja res prisrčno ljubezniva. Bolniški župnik je v ljubeznivih besedah opisal in razložil pomen večera, razlagal malim in velikim, kaki naj bodo, da jih bode božje detece v jaslicah rado imelo. Deklice in dečki so na to deklamovali prisrčne pesence božičnemu drevescu, jaslicam, pastirčkom itd. Vsem je veselje napravil 41eten deček, ki je svojo deklamatorično nalogo izvršil kar najsijaj nejše. Enajstletna deklica se je v lepem govoru zahvaljevala gg. zdravnikom za dobrote in požrtvovalnosti, katerih so bolniki ravno na tem oddelku obilno deležni. Nato je g. primarij razdelil mej otroke in odrasle bogata in primerna darila, za katera so se slednji solznimi očmi zahvalili. V imenu bolnikov izrekamo vsem sestram usmiljenkam najlepšo zahvalo za njih ljubeznivost in požrtvovalnost, v prvi vrsti pa najtoplejšo zahvalo g. prim. dr. G r e g o r i č u , ki je zopet pokazal, kako dobro srce ima ravno za uboge bolniške trpine !
Pogreb g. župnika Jos. Novaka v Žalim je bil včeraj popoludne ob 3. uri. Navzlic jako slabemu vremenu sa je zbrala malone vsa župnija, da vzame slovo od uzornega svojega župnika. Iz Št. Vida, Za-tičine, Višnje gore, Krke, Grosupljega in Doba so prišli k pogrebu mnogi prijatelji in znanci pokojnega gospoda Jožefa. Pogreb je vodil pokojnikov sošolec novomeški mil. g. prošt dr. Elbe rt v spremstvu 20 duhovnih sobratov. Ko so vzdignili krsto v župnišču, pričela je mnogobrojna množica jokati in plakati, da je pretreslo vsakega v dnu srca. In ko jo v cerkvi č. gosp. Mihael B u 1 o v ec slikal vzgledno, bogoljubno in požrtovalno življenje pokojnega svojega sošolca ter jemal od njega slovo, ihtelo je vse domače ljudstvo in vsakemu so solzo zalivale oči. Pokojnik pa je bil tudi mož po volji božji. Kot kapelan in pozneje kot župnik pridobil si j-j povsod odkrito ljubezen in spoštovanje s svojo skromnostjo, prijaznostjo, potrpežljivostjo in vzgledno delavnostjo za čast božjo. Sovražnika skoraj gotovo ni imel nikjer. Duhovni njegovi so-bratje pa so ga čislali kot vernega prijatelja in modrega svetovalca. Marijina družba se je polnoštevilno s svojo zastavo udeležila pogreba svojega dušnega voditelja ter na krsto v znak hvaležne udanosti položila lep venec s trakovi. Gospodje pevci iz Zatičine in Višnje gore so zapeli ob krsti v cerkvi in ob odprti jami dve žalostinki. Dobrotljivi
Bog daj večno plačilo svojemu zvestemu služabniku ! — Osmina bode v četrtek po novem letu dne 2. jan. ob 8. uri zjutraj v Zalini.
Duhovniške zadeve s Koroškega.
V Starem Dvoru jo dne 13. t. m. po daljšem bolehanju umrl ondotni župnik č. gospod Jurij Koehgruber, star 61 let. Porodil se je dne 18. aprila 1811 v Št. Lam-brehtu na Štajerskem, bil v mašnika posvečen dne 25. julija 1867. N. p. v m.! — — Župnijo Stari Dvor bo oskrboval ondotni kaplan gospod J. Sorger. Ista župnija jo razpisana do dno 22. januvarija. — Za vero-učitel|a na celovški meščanski šoli jo imenovan č.g. JanezU nter luggauer, mestni kaplan.
Iz učiteljskih krogov za „Slom škovo zvezo". Iz učiteljskih krogov se nam piše: slovensko učiteljstvo na noge! Dne 29. in 30. t. m. dana ti je prilika, da pokažeš svojo pravo barvo, svoj značaj, pravo versko prepričanje in svojo nevstra-šenost. Gospodje kolegi in koleginje po vsej slovenskej zemlji! Ogromna večina nas je izšla iz priprostega kmetskega ljudstva; ostala manjšina vas je iz srednjega meščanskega stanu. A izmed vseh teh tudi velika večina njih živi in deluje med priprostim vernim slovenskim ljudstvom, katero nas plačuje za naš trud. To ljudstvo je pa še pošteno, možato, verno in resnično krščansko ; hoče in z vso pravico zahteva, da smo tudi mi, učitelji in odgojevalci njegove mladine, značajni in neustrašeni katoliški možje, kateri se ne damo osmoditi po neumni brez-versko-framasonski slani, ki jo nam nudijo umazani lažnjivci. Taka hrana ni za značajno slovensko učiteljstvo. Gospodje kolegi, katerim še taka hrana diši, ali niste še nikdar razmišljevali, da — kateri se potem tudi ravnate in delujete, — s tem v prvi vrsti sramotite sami sebe, a v posledici pa ves učiteljski stan spravljate ob dobro ime, zaupanje in lju&ezen pri poštenem krščanskem ljudstvu?! — Ali se ni že temu in onemu večkrat vest oglasila in ga svarila, da naj pusti umazane liste, kateri ne vedo drugega več pisati, kot sramotiti duhovščino, jej podtikati podlosti, katere uganjajo njihovi duševni očetje sami, i ¡spodkopavati ljudstvu sveto vero, s to vred pa tudi gmotni in nadnaravni blagor njegov? Otresite se te more, katera vas je zasužnjila. Dne 29. oziroma 30. t. m. prihitite k občnemu zboru »Slomškove zveze«, vstopite v to zvezo katoliškega učiteljstva, katerega pokrovitolj je njegova cesarska visokost, nadvojvoda Franc Ferdinand sam, bodoči naš cesar, kar bode za Vas in za ves učiteljski stan častno in slavno. Pokažite ob tej priliki, da ste značajni možje, ne pa omahljivci, ki so danes tu, jutri tam; danes tako, jutri pa zopet drugače. Te vrstice Vam je napisal vaš odkritosrčni sotrudnik, kateri je prestal svoječasno nemčursko dobo, ki je preganjala značajno učiteljstvo slovensko, sedaj pa živi v liberalni dobi, ki je pa po svojih delih še veliko sramotnejša, nego je bila prva. Pa, udal se ni prvemu terorizmu nikdar, a sedanjemu pa še manj, ker bi bilo to še veliko sramotnejše za učitelja, kot je bilo kdaj ono poganjanje za — Pirkerjem. Ohranil si je pa tudi do sedaj še vedno popolno zaupanje ne le pri poštenem kmet-skem ljudstvu, med katerim službuje, nego tudi pri vseh svojih predpostavljenih, ki so vedeli tudi ceniti njegov trud in pošteno delovanje. Pravi značaj cenijo prijatelji in nasprotniki, omahljivcev pa nikdo. Se enkrat: Slovensko učiteljstvo, pokaži so dne 29. in 30. t. m. javno pred svetom, da si značajno, verno in katoliško učiteljstvo, ne pa lo »ponižni sluga« strastem par prenapetih liberalcev. Bog I
Star učitelj.
Za vseučilišče v Ljubljani so poslali peticije: a) na ministerstvo občini Stra-žišče pri Kranju in Podvinci pri Ptuju; b) na drž. zbor: Krajni šolski svet v Sostrem. Dalje so poslali prošnje občina Dobje pri Planini, Dobrna, Bralno društvo na Dobrni, Krajni šolski svet na Dobrni.
Nova maša v Trzinu. Naznanjeno je bilo že v »Slovencu«, da bode 22. t. m. nova maša g. P. Pija Žankarja v Trzinu. In res je bila lepa in ginljiva slovesnost v podružnični cerkvi sv. Florijana, kakoršne Trzinci ne pomnijo. V predbožičnem času
— nova maša! nekaj nenavadnega je to in dejal bi, ljubko-pomenljivega Kakor na božično noč v naročju Marijinem, tako so jo, če smemo v podobi govoriti, porodilo Deto božje prvikrat v posvečenih rokah novoma-Snikovih pred durmi božičnega praznika. Nebo nam je še dosti prizanašalo, da smo bili vsi zadovoljni. Cerkev so dekleta okusno ozaljšale. Videl si lestence ne iz zlata in drage kovine, pač pa iz listov in cvetlic umetno narejene. Na koru je popeval men-giški cerkveni zbor s spreml|evanjem dokaj močnega harmonij. Med drugim je posebno ugajal 6 glasni ofertorij »AvoMaria«. Ljudstva se je pa kar trlo. Trzincem, ki so iz svoje srede dali rojaka-duhovnika, so pač sme iz celega srca voščiti, da dobe kmalu svojega duhovnika, po katerem zelo hrepenijo.
Katoliška kmetska zveza za Srednje in Gornje Štajersko priredi v času od 22. decembra do 8. januvarija deset zborovanj. Poslanci bodo poročali o svojem delovanju ter ra/glasili načrt za prihodnje svoje delovanje.
Slovenščina na češkem odru G.
Stanislav Orželski, član zagrebškega gledališča, je te dni v ulogi »Lohengrina« gostoval na češkem narodnem gledališču v Pragi. Pel je »Lohengrina« v slovenskem jeziku. Gospod Orželski je pel na engažement, a kakor uvidimo po kritiki »Politike», ni dosegel popolnega vspeha.
Železnica Celje Velenje se nemara nazadnje le podržavi. Sedaj se vrši pregled cele proge.
Predavanja »Slov. planinskega društva«. Prvi poučno zabavni večer v letu 1902 bo dne 8. januvarija v »Nar. domu« v Ljubljani. Predaval bo gospod katehet Ivan Mlakar o svojem letošnjem potovanju po planinah. Zi-ačetek ob 8. uri zvečer.
Občni zbor pevskega društva »Ljubljana« vršil se je v nedeljo v društvenih prostorih v «Narodnem domu« ter bil vrlo dobro obiskan. V pretečenem letu je imelo društvo 23 sej, 1 izlet v Trst k blagoslovljenju zastave pevskega društva „Kolo"; pri svojih in drugih prireditvah jo zbor 10 krat nastopil. Društvo ima 2 častna, 5 ustanovnih, 153 podpornih in čez 70 iz-vršujočih članov. Umrli so pa 1 podporni (g. notar Gogola) in 3 izvršujoči člani, ter jim je društvo z žalostinkami zadnjo čast skazalo. Prometa je bilo 2302 K 17 h in je bilo 130 K društvu podarjenih, liazgovarjalo se je o mnogih za društvo potrebnih stvareh, posebno pa o desetletnici, katera se ima drugo leto vršiti in katera naj bi bila vredna sovrstnica pred petimi leti se vrše-čemu blagoslovljenju društvene zastave; potem o mogočem izletu v Zagreb, spojenim s koncertom. Povdarjali so so dobri odnošaji z drugimi društvi in korporacijami, ter se izrekla zaslužena zahvala vsem listom, ki so rade volje prinašali društvena poročila. Voljeni so bili gg.: Radivoj Korene, predsednikom, I. Gotthardt, podpredsednikom; v odbor pa, kateri se je sledeče osnoval: Maks Armič, tajnik; Fran Kobal, blagajnik; Lovro Puš, arhivar; Ludvik Jaklič, Anton Vovko, Fran Feldštein, Rudolf Juvan, Milivoj Ost.ojič, Viktor Megjeral. Revizorjema pa: gg. Fric Novak in Rudolf Rotter.
Poljudno znanstveno predavanje Slovenska Matice, Zdravniškega društva in Društva Pravnik bode v nedeljo dne 29. t. m. dopoldne ob '/,11. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Gospod c. kr. profesor Ivan Vr h o v e c bode nadaljeval svoje predavanje: »Spomini na pokopališča ljubljanska in prva naprava pokopališča pri sv. Krištofu«.
Premeščenja polkov. Odslej se vojaških polkov ne bo v Avstriji več premeščalo jeseni po končanih jesenskih vojaških vajah, ampak že meseca aprila. V ajirilu leta 1902 se izvrši mnogo prerneščenj, mej drugim so premesti dragonski polk št. 4 iz Dunajskega Novega mesta v Maribor, dragonski polk št. 5 pa iz Maribora v Dunajsko Novo Mesto. Z Dunaja se premestita polka štev. 23. in 20., na Dunaj pa prideta polka št. 0. in 72. Premeščenja v aprilu na mestu v jeseni so z ozirom na šolsko izobrazbo častniških otrok jako nepraktična, ker bodo tako častniški otroci sredi leta morali izstopiti iz šol.
Iz Cerkna. Pisati Cirkno meslo Cerkno (nemški Kirchheirn) je ravno tako napačno, '
kakor če bi pisali cirkev, mesto cerkev. To bodi povedano zdaj za novo leto vzlasti ljubljanskim listom, ki se trdovratno drže spačene oblike Cirkno, ki še vedno stoji tudi na našem poštnem pečatu.
Ljubljanske novice. Meščanska godba prvič v gledišču. Včeraj je meščanska godba prvikrat nastopila v gledišču. Sodelovala je pri obeh predstavah. — Tatico iz frančiškanske cerkve, ki je v soboto dopoldne posestnici Ivani Za-kotnik iz Št. Vida ukradla denarnico s 440 K, so prijeli še isti dan zvečer. Prijel jo je stražnik Fr. Brečar v trenutku, ko se je hotela odpeljati v Maribor. Tatica je 17 letna brezposelna dekla Angela Breznik. Pri njej so dobili 322 K, nekaj obleko, perila in igrač. Izročili so jo dež. sodišču. — Imena ni hotel povedati neki J. K. iz Slap, ko je vkljub temu, da je bil žel. prehod na Martinovi cesti že zaprt, hotel čez cesto in ga je stražnik prijel. V družbi njegovi je bilo nekaj drugih fantov, ki so tovariša iztrgali stražniku iz rok in odšli. — Pri tatvini z a s a č e n je bil v torek na Starem trgu neki že večkrat kaznovani Alojz Borišek. Poskus, priti po coni do praznične obleke, se mu je izjalovil. — Izgubila je neka dama na potu od Jurčičevega trga do uršu-linske cerkve zlato brošo, v mejnarodni panorami pa nekdo denarnico z legitimacijsko karto. — Posestniki v Mestnem logu so imeli danes dopoludne v „Mestnem Domu" posvetovanje, na katerem so se posvetovali, ali še obdrže poljskega čuvaja ali ne. Sklenili so, da se poljski čuvaj nič več ne nastavi.
Električna cestna železnica v Ljubljani. Od 1. jan. 1902. 1. izda vodstvo elektriške železnice v Ljubljani blok vožne listke po znižanih cenah. V posameznih blokih bode po 10, 20 listkov za 2, 3 ali 4 pasove. Blok vožni listki se dobe v pisarni obratnega vodstva v Vodmatu ali pri obeh nadsprevodnikih. <_.ena je za en zvezek z 10 voznimi listki za 2 pasova 1 K 35 h, za 3 pasove 1 K 70 h, za 4 pasove 2 K, za en zvezek z 20 voznimi listki za 2 pasova 2 K 70 h, za 3 pasove 3 K 40 h, za 4 pasove 4 K. Uradom je dovoljeno, da se več uslužbencev enega urada poslužuje enega bloka.
Mestna ljudska kopelj. Od dne 17. novembra do 14. decembra oddalo se je v mestni ljudski kopelji vsega skupaj 1409 kopelj in sicer za moške 1170 (pršnih 800, kadnih 370), za ženske pa 239 (pršnih 60, kadnih 179).
Slovenska zmaga. Pri občinskih volitvah v Kočah so zmagali slovenski katol.-narodni možje. Nemškutarji so propadli.
Tiskarna gosp. Drag. Hribarja v Celju. Gosp. Drag. Hribar izjavlja v zadnji številki »Domovine«, da ostane začasno pri listu vse i po starem in da obdrži v svoji lasti tako list, kakor tudi tiskarno.
Preprečena železniška neBreča.
Dne 23. t. m. se je popoludnevni poštni vlak s hitrostjo 60 kilometrov v eni uri z zakasnitvijo 35 minut bližal Celju. Strojevodja Franc Tome je zapazil nedaleč spredaj tovorni vlak. Strojevodji se jo posrečilo nekaj metrov pred tovornim vlakom ustaviti poštni vlak in tako preprečiti veliko nesrečo.
Značilna zahvala. Nemški šulferein je izrekel v svoji seji zahvalo štajerskemu dež. odboru za prispevke in darila.
Samomor ali zločinstvo. V Ivanj-kovcih je te dni umrla brez sv. zakramentov za umirajoče sirota in 26 lot stara dekla pri vdovi in posestnici Mariji Petovar v Ivanjkovcih, župnija Svetinje, slovesen pogreb je bil odločen ob 8. uri zjut.-aj. t^esar nihče ni slutil, so je zgodilo. Že opoldan pride od ormoške c. kr. sodnije povelje, da se mora mrtva deklina prinesti do 3. uro popoldan v mrtvašnico, kar so je tudi zgodilo. Bila je raztelešena in sodnijska preiskava je dognala zastrupljenje z mišnico. To je vzbudilo veliko iznenadenjo in začudenje, ker je bila deklina vesele nravi, lepega obnašanja in v občo spoštovana.
Pruske marke na Štajerskem. Letos so so s pruskimi markami ponemčovali (potelebili) slovenski otroci v teh - le šolah: Laško, Slatina, Sevnica, Brežice, Konjice, Poberž pri Mariboru, Št. Ilj v Slov. goricah, Marenberg. Sramota prodanemu mesu!
Razpuščeno nemško društvo. Društvo nemških kolesarjev v Ljutomeru se je prostovoljno razpustilo, ker manjka kolesarjev in koles.
Otrok je zgorel na Gruškem roku v Halozah zakonskima Pojukiher.
Žganje umorilo dietnega dečka. V Renčah na Goriškem so našli na tleh mrtvega nekega 9letnega dečka, ker se je bil napil žganja, ko je bil slučajno brez nadzorstva.
Strah za Gorico je bd dolgo vrsto let goriški grad, ker je bil shranjen v njem vojaški smodnik. Začetkom tega meseca pa so ga prenesli v novo shrambo v občini vrtojbski pri Gorici. Tako je sicer opravičeni strah meščanov odstranjen
Okrajna bolniška blagajna zagrebška si zgradi svoje uradno poslopje Z zidanjem se prične prihodnje leto.
Nemško šolo v Opatiji so otvorili 21. L m. Poslopje je zidala kranjska stav-binska družba, kakor trdijo nemški listi, brez svojega dobička, in zidala je, ne da bi imela varnost, da se njeni stroški zadostno pokrijejo. Tako gredo Nemci roko v roki pri gradnji nemških sol na naših tleh.
Nov vodovod dobi morsko kopališče G r a d e ž. Dela za vodovod se prično meseca januvarja prihodnjega leta.
Frančiča, katerega so prijeli v Ameriki in katerega sumijo, da je umoril svojo ženo, so že pripeljali na Kranjsko in se sedaj nahaja v novomeških zaporih, kjer čaka porotne sodbe.
Društvo za varstvo otrok se snuje v Gradcu. Društvo bo imelo podružnice po raznih krajih Štajerske.
Požar v predoru. V nekem tunelu liverpolske električne železnice je nastal požar, ker so se vneli leseni pragovi. V predoru je bilo kmalu kakor v peči. Prasketalo je in predor je bil poln soparov. Neki vlak, napolnjen s potniki, je zavozil v predor in je začel goreti. Sodijo pa, da je še neki drugi vlak zašel v katastrofo. Sedaj so privlekli iz predora šest mrtvecev. Vsa izguba na človeških življenjih še ni znana. Dva vlaka, ki sta stala pred predorom na postranskih tirih, sta zgorela Tudi železniško postajno poslopje, ki je bilo zgrajeno v bližini predora, je skoro popolnoma uničeno.
Napad na predsednika Roose-velta. V Washingtonu je pretekli teden na sprehodu napadel predsednika amer. zveznih držav Roosevelta neki pijanec. Zaletel se je v predsednika, a preobilo zavžita pijača je pijanca vrgla na tla. Predsednik mu je sam pomagal zopet na noge.
Boj z roparji. Angleški vojaki so pri Novicu v Mekranu naskočili neko utrdbo, v katero se je skrila neka roparska tolpa iz Perzije. Od angleških vojakov so padli trije možje, dva častnika in šest mož je bilo ranjenih. Od roparj v je padlo 20 mož. mej njimi vodja roparjev, ranjenih je bilo 14 ro parjev, ujetih pa 68.
(Vabilo k občnemu zboru »Bralnega društva« pri Devici M a r i j i v P o ! j u), ki bo v nedeljo dne 29. dec. ob pol 4 popoldne v »Društvenem domu« po običajnem vsporedu. K obilni ude ležbi vabi	odbor.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda na Vranskem) ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 29. t. m. ob 5. uri zvečer po običajnem sporedu pri Šentaku. Isti dan ob 6. uri zvečer zboruje tudi »Čitalnica na Vranskem«.
Telefonska m brsojavsa poročil».
Grorioa, 27. dec. Deželni zbor je imel po slovesni maši otvoritveno sejo. Navzočih enajst italijanskih, deset slovenskih poslancev, dalje namestnik
Goes s in vladni zastopnik A t tem s. Namestnik in deželni glavar Pajer sta pozdravila italijansko-slovenski. — Poslanci storili obljubo. Druga sej» je danes popoldne ob peti uri. Dnevni red: deželni proračun, verifikacije, deželna norišnica.
Trst, 27. dec. Eadi velikega deževja je voda prestopila bregove. Voda je napravila tudi ob Bistrici veliko škode in ob železnici Št. Peter-Eeka.
Gradeo, 27. decembra. Članek v „Tagespošti", ki poziva češke Nemce, naj z ozirom na obstanek konstitucijo-nalizma skrbe, da bodo pogajanja s Cehi imela vspeh in bi tako na rednem delu parlamenta imeli zaslugo Nemci, je spisal grof S t ti r g h.
Dunaj, 27. dec. Položaj v Wol-fovem volivnem okraju postaja za Wolfa vedno kritičnejši in nič ni gotovo, da bo Wolf zmagal.
Praga, 27. decern. Češke stranke resno mislijo na to, sestaviti v deželnem zboru skupen državnopravni klub.
Curioh, 27. dec. Poljski dijaki iz vseh dežela, koder prebivajo Poljaki, imajo tu zborovanje. Posebno v velikem številu so zastopani poljski dijaki iz Avstrije in Nemčije, pa tudi iz Rusije jih je mnogo. Posvetovanja so tajna.
Milan, 27. dec. Listi, ki imajo ozko zvezo z vlado, dementujejo, da bo Italija zasedla Tripolis.
Belgrad, 27. dec. Vojni minister Milkovic je podal ostavko, katero je kralj sprejel. Povod temu je izraz obžalovanja'skupščine, da se obsojenim častnikom ne odvzame častniško dostojanstvo.
Santiago de Chile, 27. dec. Mej Argentinijo in čile so se iznova pričela pogajanja. Pismene, od obestran-skih zastopnikov premenjene in odobrene dogovore so včeraj podpisali.
London, 27. dec. Poročilo Kitche-nerjevo o novi bur ski zmagi je vzbudilo veliko nevoljo. Iz poročila sledi, da so Buri štiri kompanije angleških vojakov popolnoma po bili, ali pa u jeli.
London, 27. dec. V popravljenem izkazu o izgubi polkovnika Damanta je izkazanih: 3 častniki in 29 mož ubitih, 5 častnikov in 35 mož ranjenih.
Msfceorož.ogi&ni.i parofiOo.
ViSina nad morjem 306'2 rs. srednji zračni tlak 736-0«3
o-j|7. zjutr. I 7265 I |2. popol.| 728-01
1-1 1-4
47'7
sr. svzh I dež si. svzh. | oblač. Srednja temperatura torka 6'5°, norm.: — 2 4'' Srednja temperatura srede 7 0°, normale: — 2-5°. Srednja temperatura četrtka 6 0°, normale: —2-5
Služba organista
se odda takoj pri župni cerkvi na
Brdu. — S to službo se lahko združi služba
pisarja v kanceliji, ako je dotičnik zmožen
v slovenski in nemški pisavi. 1221 3-3 Župni urad na Brdu pri Lukovici dné 20. decembra 1901.
„Grand Prix".
IV tí j višja o <11 i 1» jt J Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano.
podplatu
v	o«<6 '

1146 21—13
Vsak dan jih izdela
tovarna 4-0.000 parov! Edini kontrahenti: JleMstorlt; Reha A Co., Wien, I.
V Ljubljani so na prodaj pri J S. Benedikt, Ernest Jennlkar, A. Kasoh, Henrik Kenda, Ivan Kordlk, Ant. Leute, ob, Karol Reoknagel, A. Schäffer, F. M. Schmitt, Fr. Szantner itd.
Çiril-
Metodotf
sfenski-
sklctdni koledar

i216 6-6
O

Je izšel v l!čni moderni obliki s podobo slovanskih blagoveatrnkov v barvah.
Cena izvodu K 1.40, po pošti 20 h več.
Dobiva so » trgovinah v Ljubljani in pri založniku, tiskarna Anton Slatnar v Kamniku.
Tšnwp t>n tipciipp ima v naiveij' iz-
JtLl! VV ¿11 UVVUVV beri v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	228 19 11—5
Vnanja naročila proti povzetju.
Lepo, snažno, suho
kokošje perje, I., . . ker. — K 50 h Kokošje perje, II..	~ — » 25 »
Puranovo perje ... » 1 » — » Gosje perje izvrstno, polno
puha....... » 2 » 60 »
GoBji puh (il uim) I. vrste . „ 10 „ — „ Kdor vzame» puha ve-5 kil skupaj, dobi ceneje. Pošilja se na vssko postajo ali pošto proti povzetju.
Frano Podlipnik,
Stuhlweissenburg, Ogersko. Prosim, da se naslov zapike prati (8-3)	razločno.	Št. 1223
Žrebanje
nepreklicno
16. januvarijä 1902
Srečke za „toplotne sobe".
(¡lavni dobifek ^ «-w kron 40.000 vrednosti.
Srečke po 1 kroni priporoča J. C. Mayer v Ljubljani.

* * prave ruske * *
galoše
1888. iz Rige z znamko »zvezda4
Varstvena znamka. se dobi'° P° nWtl cenl
na debelo in drobno samo prt
Anton Kr*ispet* in Vaso Petmeič V Lijubljani.
1176 SO—6	Ter nadalje tudi pri
Idrija : Valentin Lapajne, Valentin Trcven.
Jesenice : Anton Treun, J. Ferjan. Kamnik : Gregor Kratner. Kočevje : E. Hofmann, Franc Jonke, Franc
Bartclme. Kostanjevica: Alojzij Gatsch. Kranj: Marija Pollak. Krško : Rupert Engelsbcrger.
sledečih tvrdkah: Ljubljana : Karol Karinger, Alojzij Persche,
M. Cescutti, Karolina Treo. Litija : Lebingcr & Bergmann. Novomesto : Josip Medved, M. IJarborič. Posfojina : D. Dolničar. Radovljica: Leopold Fursagcr, Frid. Ho-
mann, Oton Homann. ŠKofJa Loka : J. N. Koceli.
D us. it a j
žjl borz 831.
Dat< 24. deoembra.
Sknpai «iriavni dolg v notah ... . .	88 95
Skupni dri&vni dolg v «rekiu......98-1)0
Hvatrijika zlata renta 4°/0.......118 65
&Titrij«ka kronska renta 4°/0, 200 kron . .	95-95
Ogerska zlata renta 4°/0........118-55
Ogeraka kronska renta 4°/0, 200 ..........94 35
Avitro-ogerske bančne dolnice, 600 gld. . .	1690-—
Kreditne delnice, 160 gld..............653 —
tiondon viita .......... .	23916
»•mfiki dri. bankovci ta 100 m. nem.dri. vrl; 117-22'/,
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini .....
Dné 24. decembra.
3-2"/0 državne urečke 1. 1864, 25Ü gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 ßld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4"/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4"/„, 100 gld. Dunavskp vravna7ne srečke 5°/0
23-45 19(13 93 55 11-30
190 — 171-75
96-65 148-— 265--
Dunavsko vravnavno posojilo 1. Irt78 . .	106-75
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke A°;0 .	50- —
Frijoritetne obveznice državne železnic* . .	436'—
» > južne železnice 3"/„	320 —
> > južne železnice 6°/0 .	119' —
» » dolenjskih železnic 4°/0 .	—' —
Kreditne srečke, 100 gld..............404 —
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	600 -Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 49 85
Ogerskega » , » 6 » .	24"—
BudimpeSt. bazilika-srečke, 5 gld.....1710
Rudolfov« »ročke. 10 gld. . .	70 -
S»'nove srečke, 40 gld. . .	. . 224 —
St Gen6is srečke, 40 gld........243 —
Waldste'nove srečke, 20 gld.........
Ljubljanske srečke..... .... 73 —
Akcijo anglo-avstrijske banko, 200 gki. . . 26160 Akcije Ferdinandove sev. Selez., 1000 gl. st n- . 6520 — Akcije tržaSkega Lloyda. 500 gld. . . . 8 —51 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .73 50 SploSna avstrijska Jt.avbiuska družba . . 144 — MontansKa družba avstr. plan. ..... 394'50 Trboveljska premo gara ic.i drulba, 70 gia 415--Papirnih rubljav 100 . . .....253 —
Ad Nakup in prodaja TfcEi
vsakovrstnih državnih papirjev, aredk, denarjev itd. Zavarovanja za zgnbe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promoae za v-Bako žrebanje. Kuianim isvrlitev naročil na borzi,

Menjarnična delnièks dr«2fta ¡7S aaisa ar^i ÍSTT
64»
^olizBilB 10 in 13, DnnaJ, I., StrobelgasiR 2.
iaUT Pojasnila "&33» v vseh gospodarskih in insinSulti utvar ob, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskl« vratla»stalil papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocos* obrestovanja pri popolni, varnosti naloženih Rfarnlc. ~ZJt&