Izhaja vsako soboto zjutraj. Uredništvo ,,Zarje“ jo v Trstu ulica dei Fabbri, št. 2, III. Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu. Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne spre-jemajo. Poštno - hranilničnega računa štev. 64439. Dpravništvo „Zarje" je v Trstu ulica delle Poste štev. 9. Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Naročnina .Zarje* * * * * je za vse leto naprej po pošti K 6.— za pol leta K 3. Posamezne številke po 6 vin. Cena inseratom je 10 vin. za enostopno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust. 4____________________________/ Vseslovenska ljudska stranka. (17. oktobra v Ljubljano !) 17. oktober bo v zgodovini našega rodu velepomemben. Ta dan se prične uresničevati ideal vseh naših pravih rodoljubov od davnih časov: zjedinjena Slovenija ! Ideal je to, ki smo ga težko, a z gotovostjo pričakovali. Razvoj stvari je povsem naraven : vseslovenski izobraževalni organizaciji v slovenski krščansko-so-cialni zvezi mora slediti in se mora pridružiti še vseslovenska politiška organizacija. S. L. S. sklicuje dne 17. t. m. ob pol 12. uri dopoldne v veliko dvorano „Uniona“ v Ljubljani zaupni shod, ki se ga udeleže tudi zaupniki krščanskega slov. ljudstva s Štajerskega, Koroškega, Goriškega in Trsta ter severne Istre. Na tem shodu se ustanovi enotna politiška organizacija krščansko mislečega slov. ljudstva, ki bo združila pokrajinske politične organizacije in tako pomnožila slovensko politično moč. Sedanji čas je kaj primeren, da se združimo na političnem polju mi Slovenci neglede na pokrajinske meje. Saj nas kličejo k taki tesni združitvi enaka katoliška načela, enaka strem-Ijenja, enake potrebe. Gnilega liberalizma so se otresli naši bratje na Kranjskem, sledili so jim Štajerci in zdaj (e ponosno .vstala. Je... soln(ina. Goriška s trdim Krasom. Do istega procesa pride prav gotovo tudi pri nas. Nihče pa ne bo v hudih bojih, ki se jim v Trstu in Istri bližamo, bolj potreboval modrega navodila in krepke pomoči od združenih in v boju skušenih bratov, kakor mi Slovenci ob Adriji. To nam priča izkušnja kratke dobe našega gibanja. Zato pa, somišljeniki, kdor le more, drugo nedeljo, 17. oktobra v središče Slovenije, na ustanovitev vseslovenske ljudske stranke ! Naj se ta dan v beli Ljubljani postavi temelj politiške organizacije za Trst in slovensko Istro. Pomagajmo k svršenju veličastne zgradbe katoliško-sloven-ske in — katoliško - slovanske vzajemnosti ! proti oportunistom. d ’ jejo opravičenost naših katoliških na- čel, na splošno, ali v teoriji, t e m-: v e č se jih oklepajo tudi načela in jim skušamo priboriti ve- 1 p r a kt 1 c« jih smatrajo za času Ijavo v vsem našem zasebnem in jav- ^ prim®.in ki jih ,igt do8lednJ0 j,, pogimmo ljudje, k, so vodom, sovražili resnico, , brani in loh rađi ®Zarji,, ako ne manjkajo tak, možje tud, v j toliko časa, dokler ji ni treba nikamor tržaškem liberalnem taboru. Nekatere I slediti. Toda komaj pride odločilen tre-zvezde vodnice trzask,h Slovencev na j notekj ko st j Zarja« drže „ zve. po ,trenem, kulturnem m socialnem | st0 od stopinje do 3topinje svojih PN ‘U;n "n S,UC.e,°,. vug rEd™°T’ 1 »«M. s praktičnem sklepom „a dan, ” ar . neSa .eavca , libeialne dijaške j jl:d.lj nam gospodje oportunisti za- orgainzacije, snovanja Sokolov, bal- | merijo in imajo sto izgovorov proti kanovskih knjižnic, pevskih in bral nih društev in sličnih „narodnih“ naprav, spadajo brezdvomno v to kategorijo. sklepu, ki je moral nujno slediti iz načel, ki jih tudi oni odobrujejo prav tako kakor mi. Radi so z nami, dokler se samo na suho razpravlja o V 6tevlh0 v=,ik" v.e^° ! načelih, ko je pa treba iz besed pre* ,1:. trL-L..::..:"!::,1::.'1'1"-': - 'i-v.-j«, tedaj jih pa obide L' sledijo tem zvezdam vodnicam, nevede, da se bojujejo proti resnici in pravici. Med temi je ne le mnogo takih, ki bi bili katoličani samo po imenu, ampak celo veliko takih, ki vestno izpolnujejo svoje verske dolžnosti. Veliko je v tržaških Slovencih mož, ki imajo poleg Kristusovega evangelija, ki ga v cerkvi redno poslušajo, še drug evangelij v „Edinosti“, ki jo pa tudi vsak dan pridno prebirajo in na koje izvajanja bi vsakčas prisegli. Tem revežem ne manjka nič drugega, kakor da bi jim kdo oči odprl, pa bodo naši z dušo in telesom. Naši prijatelji. V tabor naših prijateljev smemo šteti samo one, ki ne le odobru- strah in skoro da so raje pripravljeni odpovedati se nam, kakor pa da bi nam sledili v tem odločilnem koraku. Izgovori oportunistov. Njihove argumente poznamo. — „Zarja“ — tako pravijo — ima popolnoma prav, da tako odločno brani in zastopa katobška načela, tudi ima prav, da se mora slede istim načelom priti do tega sklepa, — toda to je vprašanje, če je zdaj primeren čas, da se v tem in tem slučaju tako odločno nastopi. Nam (oportunistom) se zdi da ne. Postopati se bi moralo bolj počasi, dosedanjim navadam se bi moralo bolj prizanašati, saj ni možno vsega tako kmalu popraviti. *) Latinski „opportunus“ znači po slovensko: pripraven, času primeren, koristen. Tudi ni prav, da „Zarja“ kar tako udari in sicer javno, nemeneč se zato, bo li iz tega kaj koristi ali morda celo škode. Tako se naša dobra stvar obsovraži, tako podiramo še to malo, kar imamo. Bolje bi bilo čakati, da stvar sama dozori, med tem časom pa k večjemu privatnim potom opozarjati na napake, ki se morajo počasi iztrebiti. Taka je govorica naših oportunistov. Žal da jih ni premalo. Nekateri jih morda drže za naše prijatelje ki nam dobro želijo in prav svetujejo, mi jih pa držimo za ljudi, ki dobri stvari — morda sicer nevede in nehote — škodijo. Kaj naj sodimo o njihovih izgovorih in pomislekih ? Kaj pravimo mi k temu ? Da bomo pravični, dajmo vsakemu kar mu gre in recimo, da je pač1 dvojne vrste oportunizem. Oportunizem v dobrem pomenu besede ni nič drugega kakor previdnost in modrost, ki se ne mara prenagliti, ampak porabi vsako sredstvo o pravem času. Tak oportunist mora biti vsak pameten človek in takemu oportunizmu sledi tudi današnja „Zarja“, ker piše o pravem času preti oportunistom. Toda tak oportunizem, kakoršen se razodeva v gornjih stavkih, ni več modrost in previdnost, temveč nedoslednost in strahopetnost ! Zakaj ? Katoliška akcija v Trstu ni prenagla. Kdor ni prišel danes v Trst, temveč opazuje že nekaj let sem spletkarenje in rovanje tržaškega liberalizma od početka ricmanjske afere pa notri do najnovejših dogodkov na kulturnem socialnem in političnem polju, ta se mora pač s pametjo skregati, če bi hotel trditi, da je protiakcija od katoliške strani prenagla. — Ne prenagla je ta protiakcija, temveč za las manjka, da ni prepozna! Tako recite, gospodje oportunisti, pa smo skupaj. O da bi se bil začel ta odpor vsaj nekaj let prej, bi nam bila prihranjena že marsikaka grenka izkušnja in imeli bi današnji boritelji pokazati lepših sadov. Zopet povdar-jamo: samo za las manjka da ni listek yingelj sužnjev. (Brazilska povest.) 12. Žrtva ljubezni. Minilo je nekaj mesecev. Gospod Bodri-guez je že dalj časa zastopal pokrajine Rio de Janeiro v zbornici kot poslanec. Bil je zdoma, a misli so vhajale le nazaj in ga navdajale z neprijetnimi skrbmi, ki so ga mučile že pri odhodu. Marija, edina neizrečno ljubljena hčerka, angelj njegov, kakor jo je sam imenoval, ni bila več tako zdrava in cvetoča kakor v začetku vrnitve iz Evrope. Kakor mrzla sapa razprši zlate oblačke na večernem nebu, tako je skušala vtihotapljena bolezen, ki ji niti najboljši zdravniki niso bili bos, oslabiti in polagoma uničiti mlado Marijino telo. Sorodniki so mislili, da si je nakopala bolezen s postrežbo uboge sužnje, in večurni govor pri poduku sužnjev na prostem jo je ■'mučil in ji zasadil kal bolezni v mlada prsa. Jrugi so pa trdili, da je le prevelika požrtvovalnost kriva njene bolezni. In vselej jim je odgovorila Marija : „Da bi bila Božja volja Umreti mi iz ljubezni do bližnjega, čeprav Je največji revež ; ali si more misliti kdo len še smrti ?“ . bi v resnici, vsi, ki so imeli ž njo opra-■1 1’ 80 bili žalostni in potrti, ona pa vesela 11 vedno dobre volje. Pri njej je bdela njena skrbna mati, Florida. Pa skoraj je onemogla ; njeno mehkužno telo so premagovale skrbi in težave. Pomagati ji je morala Angela, kar je storila z velikim veseljem. Cele noči je prečula ob njeni postelji in skušala že v očeh ji brati vsako željo in jo izpolniti.ter tako vsaj deloma po- vrniti, kar je ona v izobilju prejemala od nje v svoji bolezni. Marijina bolezen je napredovala z vsakim dnem, zato je žalostna in skrbna mati obvestila očeta o otrokovi bolezni, Rodriguez se zelo prestraši; takoj zapusti zbornico in gre domov. Potovanja so bila njegova največa zabava in bil je vselej vesel in dobre volje, a sedaj je bil potrt in žalosten, mučile so ga neprijetne skrbi in strah ga je spremljal celo pot in polnil njegovo srce. V bližini svojega domovanja sreča na konju sužnja in ga vpraša: „Kam ideš ?“ „Po duhovna, gospodj odgovori suženj z solzami v očeh. „Jutri želi prejeti Marija zadnjo popotnico“. Kakor strela z jasnega neba ga zadenejo sužnjeve besede; izpodbode konja, da beži, kakor bi mu bil sam peklenšček za petami. Vsa hiša je bila v globoki žalosti in smrtni tišini; le Marija je bila vesela, kakor vselej in krog bledih usten ji je igral prijazen nasmeh. In zakaj bi jokala in žalovala, saj ve, da se preseli po smrti v domovino večnega veselja. Drugi dan pride duhovnik, ki je pred kratkim podelil sužnjem cele hiše prvo sveto ohbajilo. Po končani izpovedi se zbero vsi domačini v sobi k pobožnim molitvam za umirajočo. Solze oblij o vsakega, ki kleči in moli, sem in tja se čuje ihtenje, le Marija, je vedno vesela. In ko drži duhovnik sveto hostijo v desnici in se bliža k bolniški postelji z besedami „Sprejmi, sestra, zadnjo popotnico našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki te naj varuje vseh skušnjav in spremi v večno življenje“, se ji razjasni obraz poln milobe in nebeške svitlobe. Ko je vse končano ,migne Marija s prstom očetu, ki kleči ob vznožju njene postelje. Ihteč vstane in stopi bliže. „Ljubi oče“, začne bolnica s slabotnim glasom, „še neko prošnjo imam do vas, če mi jo uslišite.“ „Dete moje, veš, da sem pripravljen storiti vse, kar je v moji moči.“ „Vem oče, pa se vendar bojim, da mi ne izpolnite, po čemur neizrečeno hrepenim“. „Govori dete, vse storim za te“. „Dobro, poslušajte, pa se ne vstrašite. Mislim na svoj grob. Tam v kotu našega vrta se vrste gomile ubogih sužnjev zapuščene in zanemarjenje, in v sredini pa mali grob, kjer počiva zamorski otrok, katerega sem srečala pri svoji vrnitvi na hišnem pragu in ki je pred kratkim časom umrl. Glejte ljubi oče, tam v sredini med sužnji poleg malega otroka želim počivati.“ Stemnilo se je očetu pred očmi in iskal je z roko stola, kamor bi sedel, skoraj ga je zapustila zavest, ni pričakoval kaj tacega. Ko se nekoliko oddahne, odpočije in pride zopet k zavesti, reče tiho in s tresočim glasom : „Ljubo dete, ne govori tako. Vsi še upamo, da te nam pusti ljubi Bog in ne vzame, kar nam je najdražje.“ Marija pa se nasmehne; dobro ve in čuti, da so že štete ure njenega življenja, vendar noče žaliti očeta; zato reče: „Božja volja naj se zgodi; lahko še popolnoma ozdravim, pa tudi lahko umrem. In če me božja Previdnost kliče k Sebi, da moram vas zapustiti, ali mi izpolnite željo in me položite v grob, kjer počiva mali zamorček ?“ „Drago dete“, ji odvrne oče z hripavem glasom, „tvoja želja mi polni srce z žalostjo in ga skoraj uniči. Pomisli, moj edini otrok, v grobu poleg ubogega sužnja —“ Še hoče govoriti, pa prekine ga Marija in reče: „Ne govoriti tako, ljubi oče, zamorec je otrok Božji kakor jaz, Kristus je prelil Svojo Kri za njega in vse sužnje, kakor za me, tudi sužnji so udje nebeškega kraljestva in morda še vrednejši od onih, ki se oblačijo v svilo, srebro in zlato ter pijo iz zlatih čaš. Mali zamorček je v nebesih ter se veseli v družbi angel jev in svetnikov. AH nas ne uči o vsem tem naša sveta vera ?“ Marija govori tiho, počasi in pretrgano. Glas njen je slab, oko živo, bistro in polno ljubezni do očeta. Oče jo pa zre potrt žalosten in zamišljen. „Oče“, šepeče Marija, „če vas res mučim s svojo zahtevo, jo opustim, dasi bi mi bilo največje veselje“. |( „Ne, ne, Marija, zadnja tvoja želja mi bodi sveta. Vse storim, kar želiš, otrok moj.“ Dalje govoriti ne more. Prevlada ga bolest in ihteč kakor otrok zapusti sobo. „O ljubi dobri oče,“ govori Marija in gleda za odhajajočim, „Bog bodi tvoja tolažba v urah bridkosti“. ZARJA“ Javne napake se morajo javno grajati. Toda „Zarja“ — pravijo konečno oportunisti — ne bi smela kar tako javno udariti, temveč raje privatnim potom opozarjati na napake. — O ljubi oportunisti, mar mislite, da je uredništvo „Zarje“ zakulisna pisarna, ki se peča z razpošiljanjem prijateljskih pisem in očetovskih opominov na one, ki javno delajo proti razširjenju katoliške ^%tvari med tržaškimi Slovenci ? Motite se ! „Zarja“ stoji in se bojuje za blagor ljudstva javno proti vsem, ki delajo kakorkoli javno proti ljudskemu blagru. Z rečmi, ki nimajo stika z javnostjo, se v listu ne pečamo. Ce pa nima „Zarja“ pravice in dolžnosti povzdigniti svojega glasu javno niti takrat, ko mečejo drugi javno naši katoliški akciji polena pod noge poten sploh ni treba, da list obstoji. Saj prav zato je časopis, da javnost opozarja na javne napake, sicer pustimo list in napravimo prijateljski korespondenčni biro. Zato pa nehajmo vendar enkrat s škodljivim in napačnim oportunizmom ovirati razvoj katoliške stvari med tržaškimi Slovenci in recimo raje z glavnim ljudskim voditeljem na Kranjskem : „Bolja je o pravem času ena kaplja odločnosti, kakor en škaf modrosti !“ Volitve na (joriškm Sijajna zmaga slov. ljudske stranke. Goriški Slovenec je vstal in strl brezbožni in hinavski liberalizem. Ožja volitev v splošni kuriji ,ki se je vršila v torek, je končala s sijajno žmago katoliške stranke. Ko to pišemo, nam ni znan izid samo še v 6 občinah. Po do-sedaj došlih podatkih imata kandidata S. L. S. : Fon 10762, Manfreda 10758 glasov, liberalna kandidata dr. Franko 8779, Križnič 8795 glasov. Poraz liberalcev je strahovit, kajti dobili so pri ožji volitvi manj glasov kakor pri prvi. Katoliška večina znaša okoli 2000 glasov. — Kako se bodo jokali pri „Edinosti“, ki je tako tesno združena z agrarci in liberalci na Goriškem ! Kmečke občine ! Te volijo v nedeljo dne 10. t. m. S. L. S. je postavila te-le kandidate : Za okrajno glavarstvo tolminsko : dr. Anton Gregorčič, državni poslanec in Anton Kosmač, župan v Cerknem. Za okrajno glavarstvo goriško : Ivan Berbuč, profesor in posestnik v Gorici, Miha Marinič, posestnik v Podsenici, Miha Zega, veleposestnik v Kanalu. Za okrajno glavarstvo sežansko : dr. Henrik Stepančič, sodni svetnik v Gorici, Franc Zlobec, posestnik na Ponikvah pri Avberu. Zavedni krščanski možje na Goriškem, glasujte vsi složno za te kandidate ! V Poraz liberalcev v Furlaniji. ' Tudi v Furlaniji so liberalci propadli. Zmagali so vsi trije krščansko-socialni kandidat j e : dr. Faidutti, dr. Bugatto in Pičcinini. Z liberalci je glasovala velika večina socialistov, pa jih le niso mogli rešiti. Laški liberrlci so delali z denarjem, izdali so nad 250 tisoč Kron, ki so jih dobili iz Italije. jNarodni šovinizem *) in narodno gospodarstvo v gorici. Premestitev slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico je dvignila mnogo prahu v italijanskem taboru in mala in večja italijanska mesta so si dajala spodbudne vzglede, kako naj se proti temu demonstrira. Bilo je mnogo klicov, ki naj bi dokazali, kaj naj vse spada med „abbasso“ in kaj med „evviva bilo je tudi mnogo aretacij, ki bodo imele razne posledice, padale so tudi bunke in marsikdo si brez potrebe glavo obvezuje. In zakaj vse to *? Zato, ker ima priti v Gorico nekaj profesorjev in pa, recimo, okrog sto dijakov, ki bi seveda v Gorici stanovali in ravnotam tudi potrosili na leto nekaj tisočakov, kar bi bila slednjič vendarle neka opora malim trgovcem in obrtnikom. Drugod se pametni ljudje trudijo in trgajo zato, da dobe v svoje središče v svoje mesto kako šolo, industrijelno podjetje ali celo vojake. Gorica pa je hotela delati izjemo in je rekla po svojih pouličnih zastopnikih : Ne ! Mi nočemo učiteljišča, mi nočemo dohodkov ! Ako je to v interesu mesta samega, ali v interesu obrtnikov in trgovcev, ni treba raz-motrivati.FDa se to razume ni treba meščanske inteligence to vam pove vsaki hribovski krojač, le goriška mestna inteligenca, na čelu ji župan Bombig in pa dr. Marani, le taki gospodje niso bili vstanu sprijazniti se z idejo, da je taka šola koristna za občino in Občinarje, ker ti ljudje ne pridejo iskat zaslužka ampak dajo zaslužiti hišnim gospodarjem, obrtnikom in trgovcem. Nehote nam pridejo v spomin razni stari nazori, ki so jih svoječasno imeli nekateri naši možakarji, ko so se branili železnice in niso marali, da bi tekla mimo njihovih hiš in posestev, ker so jim bili strmi klanci vir dohodkov. Kako se je vse to spremenilo, kako se dandanes prosjači za železnice! V Gorici pa, kjer je stvar še bolj enostavna, se protivi j o šoli, se pro ti vi j o novemu viru dohodkov, ko pri tem čisto nič ne izgubijo. Gre pa za italijanski značaj mesta Gorice. Tu pa se prične boriti smešnost z resnico. Ako je Gorica skozi in skozi italijansko mesto, jo taka šola ne bo po slovenila, nasprotno, saj je vendar znano, da velik požre malega, ne pa obratno ; naši slovenski dijaki bi se poitalijančili in mati Italija bi bila vsako leto za nekaj mož bogatejša. Ako pa Gorica ni italijanska, no, potem pa ne vidimo vzroka in povoda, da se goriški Italijani borijo za stvari, katerih ni. Omeniti pa hočemo še to, da je naravna ne-možnost, da bi kje na svetu bilo kako mesto čisto italijansko ali nemško, ako je obdano z okolico, ki je kompaktno druge narodnosti in še posebno, ako je mesto odvisno od okolice, kakor je to slučaj v Gorici, Celju i. t. d. Nasprotno, taka mesta morajo složno živeti z oko-. V lic o in mirno,, čakati razvoj življenskcg.^ procesa, ter skrbeti za blagor Občinarjev, kajti to je prva naloga mestnih očetov. Gorica pa je v tem slučaju, kakor glavno mesto dežele še nekaj posebnega. Dve tretjini dežele sta slovenski, ena pa laška in ta laška tretjina pa o Gorici še nič vedeti noče, noče jo priznati za svojo centrale, kajti goričanski Furlani vidijo svojo centralo v|Gradišču. Pa to pravno razmerje, ali, če hočemo razmerje simpatije naj že bo kakor.šno koli, dejstvo je, da Gorica nima razlogov postavljati se na šovinistično stališče samoitalij anš-čine ne iz etnografičnega ne iz narodnogospodarskega stališča, v to tudi nima privoljenja ne od meščanov, ne od deželanov. *) Chauvinisme (francoska beseda, izgovori šovinizem) znači pretirano in bojaželjno narodnjaštvo. Ime izvira od nekega francoskega rekruta, ki se je pisal Chauvin (izgovori Soven) in ki Je v francoski igri ,,La cocarde tricolore“ (trobojnica) iz leta 1831. nastopil s sanjaško pretiranim narodnim navdušenjem. prepozno in v marsičem se opravi- ' ceno bojimo, da je že res prepozno ; ! in tu nam prihajajo oportunisti in 1 nam kličejo : Počasi, ne tako hitro ! Kako naj se imenujejo taki ljudje, / če ne škodljivci katoliške stvari ? „Zarja“ pa tudi res ne dela prenaglo, to nam mora priznati vsak treznomisleč tržaški Slovenec. Dobra , stvar, ki jo sedaj ona zastopa, se giblje že en čas. Živela je že v krotkem in pohlevnem „Družinskem prijatelju“, a njeno življenje je bilo tedaj skozi štiri leta podobno ponižnemu samotarju, ki se med štirimi stenami svoje celice pripravlja na neustrašeno javno misijsko delovanje. Pa tudi „Zarja“ ni začela koj s „hitrim ognjem“, temveč potrpežljivo, pa strogo dosledno zida počasi naprej in to, kar se oportunistom zdi hitrost, ni nič drugega kakor doslednost! Čemu bi se je sramovali ? In če odobrujemo načela, čemu bi se ustrašili posledic, ko je vendar že skrajni čas. da se pojavijo ? • Brez odločnosti ne bo nič. Saj ni možno — pravijo dalje — vsega tako kmalu popraviti. Mi pa pravimo, da se ne bo sploh nič popravilo, če se ne bo enkrat odločno začelo. S samim ljubim čakanjem boljših časov in primernejših momentov ne pridemo daleč. Boljših časov sploh ne bo, če se jih sami ne ustvarimo ! Da se z doslednostjo naša dobra stvar obsovraži in da se podere še to, kar imamo, to so samo prazni izgovori, kakoršne imajo n. pr. occasio-narii * * v), ki morajo pretrgati svoje stare vezi. Saj tega, kar nam naši ljubi oportunisti tu trdijo, ne morejo nikakor dokazati. Iz svojega delovanja nam tega ne bod > dok zali, ker sami niso še odločno nastopili in jih njihova lastna skušnja v tem pogledu ničesar ne uči. Dokazov morejo tort j iskati le pri onih, ki so že kedaj odločno nastopili. A tudi tu jih ne bodo našli, ker vsa zgodovina katoliškega gibanja v Slovencih in drugod jim bo prav nasprotno pričala. Z odločnostjo in doslednostjo se dobra stvar ni obsovražila, temveč podprla in okrepila, ni se izgubilo še to malo, kar se je imelo, temveč dosegli so se naj lepši uspehi. Lepa zgradba krščanske demokracije po sosednih slovenskih pokrajinah je sad odločnih, pravočasnih, ne prepoznih nastopov. Kje bi mogli danes govoriti o katoliški Sloveniji, če bi se bili njeni prvoboritelji ustrašili oportunistov, ki so se oglašali takrat pri njih, kakor se oglašajo danes pri nas! *) Occasionarii (latinsko) so grešniki v prostovoljni bližnji priložnosti greha. Obrne se in upre svoje oči v podobo Brezmadežne na nasprotni steni, kakor bi se ji hotela zahvaliti, da se ji je izpolnila njena zadnja in poslednja želja. In ravno pred podobo, pred katero je storila v tujini obljubo, se ji je izpolnila želja, počivati v gomili poleg sužnja v sredi njihovega pokopališča. Mislila si je ; če počivam med sužnji pa otmem tudi gomile ubogih sužnjev pozabljivosti in zapuščenosti, ostanem med njimi tudi po smrti in delam za nje. 13. V sužnjevem grobu. Tri dni pozneje je ležala na mrtvaškem odru v okrašeni dvorani med cvetlicami, cvetlica vseh cvetlic, Marija, v snežnobeli obleki, z krasnim vencem na glavi, znak nedolžnosti, in v rokah podobnih vosku zlat križec, pa s sladkim smehljajem na ustnih. Nad njeno glavo visi podoba Brezmadežne Device Marije, pred katero je storila svojo obljubo in ki sedaj tako lepo in milo gleda na smrtno spanje spavajočega angelja. Hodili so jo kropit ves dan; najprej so se zvrstili domači sužnji starejši, potem mlajši, da vsak izmed njih vidi še enkrat sladko obličje ljubljene gospodične, in glasno ihteč zapusti sobo. Zaprli so krsto in jo okrasili z venci. Zunaj je stala množica ljudi, ki so prišli z namenom udeležili se pogreba iz raznih krajev. Šestero belo oblečenih deklic je neslo krsto mimo množice, katero je navdajala globoka žalost in polnila slednjemu Izmed njih^ oči z solzami sočutja. Ena misel pa je navdajala vse, da ta, ki jo nesejo v grob, se gotovo veseli že v nebesih med svetniki. Izprevod se je pomikal mimo krasnih cvetlic na konec vrta, kamor so že dolgo pokopavali zemeljske ostanke umrlih sužnjev. Le pridne roke pod nadzorstvom starega Scipio so okrasile prostor z raznimi cveticami, kjer naj počiva Marija. Njen oče Rodriguez je dal skrbno popraviti grobe v bližini Marijine rakve, kamor so tudi uzidali krsto z malim zamorčkom. Dospeli so na mesto in odložili krsto. Vse je objemala in zavijala v plašč neka pritajena notranja žalost, da ni bilo čuti nikakega glasu. Ko pa je duhovnik opravil molitve in zgovarjal zadnje besede : „naj počiva v miru,“ ter blagoslavljal krsto, ki so jo spuščali polagoma v grob, je zagnala množica jok, da se ti je zdelo, kakor bi prestopilo velikansko morje svoje obrežje in drlo z neizprosno silo naprej, tako so jokali, tarnali in žalovali, ni ga bilo, ki bi mu ne igrala solza sočutja in žalosti v očesu ob Marijinem pogrebu. Nekatere izmed množice je navdajal čut občudovanja in premišljevanja njenega življenja, druge zopet čut hvaležnosti, vse pa čut ljubezni.r Še nikdo izmed Brazi-lijancev pa ni pomnil, da bi počivala liči bogatega in uglednega očeta na lastno prošnjo v gomili ubogega sužnja. 21-4. Spomenik. Nihče ni tako žaloval in tarnal pri Ma-I rijinem pogrebu, kakor njeni staršipa nič manj tudi sužnji; starši so jokali za hčerjo, sužnji pa za izgubljeno materjo. V poznejšem času sta dobila Rodriguez in Florida troje otrok, kot neko nadomestilo izgubjene hčerke Marije. Prvemu je bilo ime Teodor, druga dva otroka sta bili deklici, Ne-žika in Rozika. Vsi trije so bili zelo pridni, staršem le v tolažbo in veselje, toda nobeden enak Mariji. Večkrat je mati Florida vzdihnila in rekla : „Tri otroke imamo, pa Marije ni,“ in vselej je pristavil Rodriguez : „Zato nas je obdaril Bog s tremi, ker en. sam ne more nadomestiti Marije.“ Bogataš Rodriguez ni mogel pozabili umrlega otroka. MSrijino naklonjenost in ljubezen do sužnjev je smatral v življenju za otročjo razposajenost, katero je trpel iz očetovske prizanesljivosti; a sedaj je spoznal pravi njeni čut in ljubezen do sužnjev. In besede, ki jih je govorila na smrtni postelji: „Ali nas ne uči tako sv. vera ?“ so mu zvenele v ušesih in ni jih mogel pozabiti. In le prava živa vera rodi gorečo ljubezen. Gospod Rodriguez je poiskal umetnika, ki mu je napravil po njegovi želji spomenik na Marijin grob. Kip je predstavljal nežnega angelja z Marijinimi potezami iz snežnobe ega marmorja z zamorskim otrokom v naročju. Saj je želela Marija biti vedno med sužnji, kar je razodevala tudi podoba. Spodaj se je pa bliščel napis : MARIJA RODRIGUEZ ANGELJ SUŽNJEV. Mogočno in veličastno je stala podoba, za njo pa so poganjale širokoperesne cvetice. In želja se je izpolnina Mariji. Zapuščeni kotiček v vrtu je postal v kratkem najlepši pro- Slične napake pa je Gorica delala že večkrat in je to tudi njeno usodo že skoraj zapečatilo. Kaj je bila Gorica nekdaj, in kaj je Gorica danes ? Koliko se je Gorica povzdignila in koliko je napredovala v 30 letih, ako upoštevamo le italijanski živelj in odštejemo Slovence, ki so v zadnjih letih Gorico takorekoč zavzeli ? Gorica je bila nekdaj cvetoče mesto penzijonistov, zimska postojanka naše aristokracije. Tam so prebivali najvišji dostojanstveniki in kronane glave, prebivali so v solnčnati Gorici ogrski magnat j e, ki so imeli vse polno uradništva in služinčadi. Ponosne in luksori-jozne ekvipaže so drdrale po goriškem tlaku in dolgo let mešale goriški prah. Pa ker je bilo mestnim očetom več na tem ležeče, da se ohrani laški značaj mesta, kakor pa da se odstrani cestni prah in napelje dobra, zdrava, pitna voda, so izostali aristokratski naseljeniki, so izostali drugi ptujci. Pobegnili so penzijonistf. ki so v ptujem jeziku govoreč kvarili italijansko pristnost mesta in na mesto kakih 120 bogatih aristokratskih ekvipaž so stali, kako: edino prometno sredstvo goriškega mesta žalostni izvoščeki s svojimi še bolj žalostnimi kljuseti. Sedaj je mesto sicer dobilo električni tram, toda tudi tu se kaže stari greh : šovinizem. Sprevodniki naj rešijo italijanski značaj, zato pa morajo imeti uniforme iz blažene Italije in morajo biti pristni Italijani. Za obrano tega značaja žrtvujejo gospodarske interese nevede ali bolje rečeno nehote vedeti, da je gospodarski propad tudi naroden propad. Sicer pa moramo pripomniti, da nam pride to še prav. Učimo se na tem vzgledu, da se na podrtijah drugih, gospodarski dvignemo in postanemo samostojni tudi narodno. jtovjec n Velike priredbe v Ljubljani oktobra ir nedeljo 17. oktobra v Ljubljani velepomembni dog 16. t. m. se ustanovi v Ljubljai obrambna organizacija, v nede vseslovenska ljudsk — Slovenci poslanci, slovenski ž slovenskih političnih društev iz jerske. Koroške in Primorske se v beli Ljubljani. — Da dostojno j slovenskih veljakov iz v eh slovel je odločilo slovensko glasbeno d Ijana“ da v čast ustanoviteljem ljudske stranke priredi v nede. ob 6. uri zvečer v vseh prostoi veliko ljudsko s 1 a v n o s omogočeno slišati udeležnikom zbor „Ljubljane“, in popolni orkest Filharmonije“, ki je že obljubil svo Poleg tega, sodeluje sc ,več odhči da bo tudi ta večer nekaj posel ■ hitimo navdušeni v Ljubljano, 1 ski bratje sprejmejo z odprtimi r-n Klub naših sorrišljenikc mišljeniki v Trstu se shajaj-„Lavdon“ poleg gledišča „Fenic > št. 10. Na razpolago nam je klubova soba. Prvi sestan S. L. S. je prihodnji četrtek 1 zvečer. n Narodna delavska org naših člankih konečno vene' da se v svojem glasilu „Na 2. oktobra sama sebe izpove versko in brezbožno. Njen „Vidite, klerikalce samo b< postaviti na stališče ki ker vejo, da ne bomo n i in priznavali boju za izboljša m er, ali z dr u o a ' « ? JO ni e i ,i v ri po liti, dne rez-iasi : jemo ■an ja, vali ;.e v n r az-lami: štor, kjer dela in skrbi K sužnji. Njen grob so suž; svetišče ter ga krasili s. cvetlicami. Vrsta lepih Ih rasla na njenem grobu. '/ in skrbno gojila. Vsak vi so se zbrali vsi sužnji o kleče molili za dušo ranjc življenju neizrečeno ljubili. Do pičice natanko pa j guez, kar je obljubil umirajo« Ijevati njeno delo. Lstanovil je lastne stroške, kjer je zamogel dolu Be domače hiše m bližnje okolice re lu- če vati. ge več. Klečeč na Marijinem g-sklenil potegniti se v zbornici za uboge in jim priboriti prostost ter odpraviti sužr v celi Braziliji. In res, v kratkem času so razpravljali v zbornici o svobodi sužnjev. Nastopil je Rodriguez s svojimi somišljeniki in zasijala je leta 1888 zlata svoboda ubogim zamorskim sužnjem po vsej Braziliji. Marijin trud in napor ni bil zaman. Kratek čas svojega življenja ni porabila kot večina njenih vrstnic v brezdelstvu in nečimernosti , velik je bil njen namen, kateremu je žrtvovala vse svoje mlado življenje. In izpolnile so se besede modrijana b Mariji, ki pravi : „Zgodaj si končala;, pa veliko štorila. Konec. *■ “ - . :<• ■ . />- * • * C , -> ■ ■irti med istili kot z svežimi in bujno Angela mi delu oba in i so v dri- da- o-:. ; > ZAR J A “ ker o d k i' e k a m o p e k Lu in hudiču vsako pravico n n tem svetu. Tu ž i v i m o, tu moramo del a ti — p o-s m r t n o živi j e n j e i n m i1 i o njem ne smejo biti orožje stran k“. — Tako je torej stališče N. D. O. proti veri. Na' ta izjava bolj veseli, kot žalosti, ker vemo ■čim več struno napenjajo, bo tem prej počila. Bog daj, da bi kaj kmalu ! K tej izjavi se še povrnemo. Za danes samo to : Noben količkaj krščanski delavec ne more p o svoji vesti biti član N. D. O. ! Tako pisarenje od strani vodstva N. D. O. mora izzvati krepak odpor od strani članov, ki se še zavedajo svojega krščanskega imena ! n Za ravnatelja premeščenega slovenskega učiteljišča v Gorici je imenovan dosedanji ravnatelj slovenskega oddelka v Kopru, profesor in šolski svetnik Bežek. Istotako so premeščeni I tudi vsi slovenski profesorji iz Kopra v Gorico. n Preireščenje v duhovščini. Č. g. Hadrijan B r u m e n pojde za duh. pomoč, k sv. Jakobu v Trstu ; ri!a njegovo mesto k župniji Dev. Marije Večje pride č. g. Rud. S a v e r s n i g, do-sedaj kaplan v Skednju.V Skedenj pride za kaplana č. g. Ernest Miclaucich, dosedaj kaplan j v Izoli. — Ustanovljeno, je tudi novo mesto j kateheta za šole v Kopru, Miljah, Izoli in v Piranu ter je dotični konkurz že razpisan. n Italijanska gledališča v Trstu niso s svojimi italijanskimi predstavami prav nič nevarna .slovenskemu narodnemu življu v našem mestu. Tega mnenja je ..Edinost1-. Zato pa tudi dela v skoro vseh svojih številkah reklamo za italijanska gledališča in objavlja, kaj se bo tam in tam igralo. Ko jo je nek rodoljuben čitatelj opozoril, naj neha v poglavju „tržaška gledališča“ priporočati italijanske predstave, ker da .s tem odvrača slovensko ljudstvo od slovenskega gledališča, je izjavila „Edinost“ minolo nedeljo v svoje opravičenje, da bi tako preziranje italijanskih predstav značilo, da Slovenci niso prijatelji kulture. Zato pa svetuje ..Edinost“ slovenskemu občinstvu dobesedno : „Naj torej naše ljudstvo zahaja k dobri m italjanskim predstavam ! S tem se mu bo ukus razvijal in se spopolni... Ne obdajajmo se nikdar s ki- tajskim zidom pred kulturo družili narodov, ampak odprimo dobro oči in ušesa...“ — Tako „Edinost“. Nas prav malo zanima, kako odpravi rodoljubna „Edinost“ s svojimi rodoljubnimi . čitatelji taka vprašanja, kakoršno je vprašanje tržaških gledališč. Nič se ne navdušujemo za italijanska gledališča, pa tudi za slovenski oder se žal ne moremo navdušiti, ker uprizarja pač to, kar najbolj vleče in se ni lani obotavljal uprizoriti niti pohujšljive in že drugod policijsko prepovedano predstave. Bolj pa nas zanima, to. da ista „Ed i n o s t“, ki se z v s e-> m i štirimi brani i h svari Sl o-V e n c e p r e d pičlo u pora b o n e j italijanščine a m p a k i r, t i n š č T- j ne v c e r k v i, ne vidi prav nobene nevarnosti za tržaške Slovence, če so po več ur navzoči pri italijanskih p r e d s t a v a h v g 1 e d al i-š č u. Mar raznarodujejo ptuji jeziki samo tedaj, če se v njih moli in Bog časti ? Ge se bo „Edinost“ še upala hujskati proti latinskemu bogoslužnemu jeziku, jo bomo lahko zavrnili z njenimi lastnimi besedami : Naj torej naše ljudstvo žaba1 a k službi božji, če tudi je tam ka malega latinščine vmes. S tem se mu Srce pozlatiti in um spopolni. Ne obdajajmo se nikar s kitaj-\ skim zidom pred božjo besedo, ampak odprimo dobro oči in ušesa, da jo prav zapopademo in ]>o njej svoje življenje uravnamo ! — Sicer pa so to stvari, ki smo jih že davno znali. S takim naukom in dobrini nasvetom naj bi se bila „Edinost“ raje obrnila na adreso tukajšnjega pevskega zbora bratovščine sv. Cirila in Metoda ! n Priznanje. Z našo zadnjo notico o pevskem zboru bratovščine sv. Cirila in Metoda ter di-jaskega podpornega društva v Trstu smo mnogim govorili kar iz srca. Ko j naslednjega dne smo dobili jz tržaških slovenskih duhovskih krogov naslednje vrstice : „Najlepša zahvala za krasno zadnjo „Zarjo“. Bog živi urednika !“ — Mi pojdemo po zapričeti poti nevstrašeno naprej in v kratkem zopet spregovorimo v tem smislu. n Terseglavizetn, to je najnovejši pojav v možganih slovenskih svobodomiselcev. G. Terseglav, ki smo ga tržaški katoliški Slovenci slišali pri sv. Ivanu, je lahko ponosen na veliko pozornost, ki mu jo po: veča jo naši domači framazori. Tu e vidi, česa se ves ta Izrael boji : odločnosti in jasno iti v aplikaciji katoliških načel! G. Terseglav je začel prvi v slovenskem časopisju povdr rjati potrebo, da se ne le um posameznika izobrazi v katoliškem smislu, ampak da se ves človek vzgoji I v Kr i s t u s o v e m duhu! V tem smislu dela in piše ter vzgaja „Mladost“ naše fante. To je Trseglavova neprecenljiva zasluga. Zato ima on med laživzgojitelji slovenske mladine, med liberalnimi učitelji naj večje nasprotnike. \ svojem glasilu „Učiteljski tovariš“ kličejo primorsko in štajersko učiteljstvo, naj se postavi v bran proti terseglavizmu, kajti nevarnost je, da okuži slovensko deželo in ubije svobodomiselnost, ki jo drže še pokonci učitelji „Zave-zarji". n Polemika rred „Slovencem“ in „Edinostjo“ jo včasi res zanimiva. Posebno interesantna Postane, če sili „Slovenec“ vanjo, naj se o kakem Perečem vprašanju načelno izjavi. Takrat se Pokaže vsa duševna revščina ali pa, če hočete, hnavščina tržaškega dnevnika. „Slovenec“ je vprašal „Edinost“, čemu da še vedno molči o ' nb kaj si o skupščini dijaškega podpornega ruštva v Pazinu misli ; dalje zakaj ne pove. kaj se ji glede goriških volitev zdi. Očita ji koreČno, da so se v Trstu zaradi padca Št reki j a tri dni in tri noči jokali. — No, kdor ne pozna „Edinosti“, bi bil od nje, kot se to spodobi značajnim listom pričakoval, da se načeloma izjavi, na kateri strani stoji v teh važnih vprašanjih. No, mi ki že davno vemo, da nima „Edinost“ niti toliko možatosti, da bi povedala, kaj njena stranka misli in sodi, seveda nismo pričakovali jasnega odgovora, pač pa smo gledali, s kako zvijačo si bodo tržaški kavarnarški politiki pomagali iz zagate. In res zvijačnost in neumnost „Edinosti“ je nadkrilila vse naše pričakovanje. V nedelski številki smo brali sledeče duševno ubožno spričevalo tržaških politikov : „Trojen odgovor „Slovencu“. „Slovenec“ nam očita, da si ne upamo povedati svojega mnenja o dijaškem podpornem društvu v Pazinu in Salezijancih. Na to odgovarjamo, da smo povedali svoje mnenje že davno pred občnim zborom in storili svojo dolžnost kakor narodni publicisti. Ako so merodajni krogi drugačnega mnenja, se nam ne zdi narodni stvari koristno, ako bi prilivali olja v ogenj, ko itak ne more nič premeniti na stvari. — Dalje nas vprašuje „Slovenec“, kaj in kako mislimo o ožjih volitvah na Goriškem ? Kaj mislimo ? Da bosta i z v o 1 j e n a ona dva kandidata, ki dobit a največ glasov, ako bo glavna voli vna komisija znala pravilno sešteti glasove, o čemer pa nismo prepričani po tem, kar :e je dogodilo v Št. Petru povodom glavnih volitev. — „Slovenec“ pripoveduje dalje, da smo radi Štrekljevega padca tri dni in tri noči v našem uredništvu jokali. To „Slovenčevo“ poročilo na^ je frapiralo, to tem bolj ker si ne moremo prav tolmačiti, kdo mu je mogel izdati tudi to tajnost našega uredništva, ker vendar ni več tu gospe Klemenčičeve.“ To ubožno spričevalo „Edinosti“ ne potrebuje od naše strani nobenega potrdila, ker samo dovolj trdno stoji. Pomilujemo t Ete tržaške Slovence, ki si dajo še kaj komandirati od takega glasila in takega vodstva, ki si ne upa niti v tako važnih zadevah, kakor je pazi nski konvikt ali pa goriške volitve, jasno svojega mnenja povedati. Če pa le siliš v te može, naj vendar povedo. ka‘j mislijo, pa se odrežejo, da je njih misel ta, da bosta izvoljena ona dva kandidata, ki dobita največ glasov ! „Edinost.“ mora držati tržaške Slovence za zelo nerazsodne, ker sicer se jim ne bi upala' nuditi take prismodarije. Pa kaj se hoče, tržaški politiki vedo, da je ta način ribarenja v motni vodi najbolj uspešen in zato se še vedno drže te metode, ki jim je pomagala na površje in jih še do danes vzdržuje. Pa „svaka sila do vre-J mena“, pravi Hrvat in ni dvoma, da spregledajo počasi tudi tržaški Slovenci in obrnejo hrbet taki hinavščini. n Nov naslov ali epiteton je dobila tržaška slovenska mladina v „Edinosti“ dne 1. t. m. Do sedaj smo imeli navado o mladini govoriti, da je rodoljubna, zavedna, nadebudna i. t. d. ; sedaj ji je pa dala „Edinost“ nov naslov, ki ji po njenem naziranju bolj pristoja in lepše izraža svojstvo mladine, kakoršno ja vzgojila liberalna struja. V štev. 275 beremo dobesedno : „Priporočati bi.bilo slovenski plesaželjni mladini, da ne prezira naša narodna društva (slovnico v roke, g. urednik !j, ker le v teh" se svobodno govori naš mili jezik.“ — Živela tržaška slovenska plesaželjna mladina! n Ciril-Metodova družba postaja vedno bolj liberalna in svobodomiselna. V svojem glasilu „Slovenski branik“ si upa hujskati mladino proti duhovščini, češ da je nenarodna. Tudi si upa družba primerjati na.bogokleten način grob onih dveh mladeničev, ki sta bila lanskega leta 20. sept. ustreljena v Ljubljani s častitljivim grobom našega Odrešenika. Jeli to še katoliško ? In vendar ima družba na papirju še vedno katoliško-narodno vzgojo v svojem programu. Veliko odbornikov in članov je družbo že večkrat, posebno pa pred zadnjim občnim zborom nagovarjalo, naj to točko v programu spremeni. Nekateri so bili za to, da se reče „krščanska“ vzgoja, drugi so hoteli le „narodno“, večina }>a je bila za .svobodomiselno“. Družba bi bila to tudi storila, toda odločila se je konečno za „katoliško-narodno“ samo zato, ker se je v seji odbora poudarjalo, da se s tem da družbi ohraniti veliko katoliških somišljenikov in ljudstva ! — Kar je torej pri Ciril-Metodovi družbi še katoliškega, je le zunanje slepilo za nevedne. n Proti pijančevanju so se začeli na Kranjskem po kratkem presledku zopet krepko in živahno gibati. Društvo „Abstinent“ je dalo na deželno vlado vlogo, v kateri prosi, naj se ne dovoli na Kranjskem nobena nova gostilna več, še manj pa kaka nova žganjarna. Dalje je vložilo isto društvo na deželni šolski svet prošnjo obsegajočo 12 točk, kako in kaj naj dela šola proti pijančevanju. Istotako misli naprositi imenovano društvo tudi deželni za-stop, ki se tako zelo briga za povzdigo narodnega gospodarstva, naj zamaši tisto • luknjo, skozi katero gre iz dežele ven toliko milijonov in ki se kliče nezmerno popivanje. Ljubljanski „Škofijski list“ prinaša poziv vsej slovenski duhovščini na skupen znaten odpor proti alkoholizmu kot najhujšemu nasprotniku krščanskega življenja in ušpešnega pastirovanja. Ta poziv se bo poslal vsej slovenski duhovščini tudi izven ljubljanske škofije. Snuje se tudi učiteljska protialkoholna zveza. n Tržaški deželni zbor v boju proti alkoholizmu. — Kaj imamo mi storiti? — Naš de- želni zbor je imel 6. t. m. živahno protialkoholno debato. Na dnevnem redu je bilo podaljšanje „zakona glede obč. davka na žgane pijače“. Soc. dem. poslanec dr. Puecher je pri tej priliki, povdarjajoč' stališče soc. demokracije, ki je protivno vsem davščinam na užitnine, izjavil, da so soc. dem. poslanci za ohranitev tega davka le tedaj, če se isti porabi v protialkoholne bojne in izobraževalne svrhe. Predlagal je, naj se sedaj v prvem letu, da se ne obremeni preveč obč. račun, porabi ena polovica tega davka, pozneje pa ves ta davek v protialkoholne namene. Ital. liberalni poslanci se pa smatrajo za najboljše protialkoholno bojno sredstvo le podraženje alkoholnih pijač. Slov. posl. dr. Slavik je zavzel stališče, ki je tudi mi odobravamo, in je izjavil, da so slov. zastopniki za podraženje alkoholnih pijač kar je sredstvo za omejevanje pijančevanja, da bi bili pa tudi za to, da se porabi ta davek naravnost v protialkoholne svrhe in bi glasovali za Puecherjev predlog, ako bi bil določneje izražen, kako naj se porabi ta denar. Ali je moralno ali nemoralno, da se zla sredstva iz alkoholizma porabljajo v pobijanje istega zla, kakor trdi soc. demokracija, ne bomo tu razpravljali. Dejstvo, da čim cenejše so alkoholne pijače, tim več se pijančuje, da je toliko večja duševna in v s 1 e d tega tudi socialna mize ri j a, nam kaže dovolj jasno pot, po kateri naj se tudi gre v boj proti alkoholu. Obenem je pa, tudi nujno potrebna i z o-brazba in vzgoja v tem smislu ter boj. Za to je pa potreba tudi gmotnih sredstev. Sedaj je bil precej ugoden trenutek za dobavo sredstev v te namene. Žal, da je „manjkal konkreten predlog“. Predvsem pa manjka tako med Slovenci, kakor tudi med Italijani, izobraževalnih, vzgoje valnih in bojnih protialkoholnih organizacij. Brez teh ni pričakovati’ zboljšanja v tem oziru. Brez tega je tudi „narodna“ stavba v svojem temelju izpodkopana. Zboljšanje socialnih razmer more še pospeševati zlo alkoholizma ! In gotovim krogom bi še s povdarkom zaklicali : Pa versko vprašanje ? Zato izražamo danes trdno upanje, da se med nami v kratkem v tem oziru krene na pot — dela. Ne mirujemo preje ! Iz ljubezni ne le do ljudstva, ampak tudi do naroda bi si drznili izdati našo gorečo željo, da bi se tudi mod somišljeniki dr. Slavika našli možje, ki bi resno vzeli to stvar v roke. Potem bomo lahko poslali peticije na naš deželni zbor za podpore, in dr. Slavik bo v prijetnem položaju, staviti in zagovarjati konkretne tozadevne predloge. Soc. demokrat, poslanci ne bodo pozabili sedajnega nekon-kretnega predloga. Sinovi slovanskih očetov in mater, oboževatelii dvatisočletne kulture, bodb gotovo pozdravljajoč glasovali za take predloge, da se iznebe „barbartsva“ kulturnih Slovencev. „Za našo rešitev na delo ! n Sokolski odsek mislijo ustanoviti drugo nedeljo dne 17. okt. v Barkovljah, kjer ljudstvo tako zelo časti rožni vensko Kraljico nebeško. Zavedni katoliški Bark ovijani se ne smejo udeležiti tega ustanovnega shoda, da ne pomagajo tako svojo mladino odtujiti krščanstvu, kar je j)ač konečni namen sokolske organizacije. n Učni načrt verskega pouka za ljudske šole v slov. jeziku je dotiskan in ga te dni začne razpečavati škof, ordinariat. Vsi, ki poučujejo verstvo v slovenščini, naj si ga čimprej kupijo. Cena bo krog 40 vinarjev. n Miramarski park bo do povrnitve nad-vojvodinje Marije Josipe, t. j. do 16. t. m. otvor-jen občinstvu. n Hrvaški dijaki v Dalmaciji se pridno gibljejo. Katoliško misleči visokošolci in abi-turienti so si ustanovili v Spij e tu svoje akade-mično ferialno društvo z imenom „Pavlinovič“. n Slov. kat. izobraževalno društvo „Straža“ na Dunaju se preseli dne L oktobra t. 1. v večji in lepši lokal g. Ivana Powondra, VI. Wallgasse 2= (nasproti Raimundovem gledališču). Dejstvo da število članov in zanimanje za društvene prireditve vedno narašča, navdaja odbor s posebnim veseljem. S podvojeno navdušenostjo bodemo tudi v bodoče skrbeli „Stražanom“ za potrebno razvedrilo in pošteno zabavo. Vsako nedeljo in praznik zvečer se bodo vršila predavanja v društvenem lokalu in izposojevale knjige Vljudno vabimo tudi letos gospe in gos pice pevke, gospode pevce in vse, ki se zanimajo za tamburanje, da se zopet snidejo ter s petjem in godbo priredijo članom večkrat prijetne večere. Srčno dobrodošli vsi, ki nanovo pristopijo ! — Prihodnja slovenska služba božja se vrši, kakor navadno, drugo nedeljo v mesecu, t. j. dne 10. oktobra 1.1. ob y23. uri popoldne v cerkvi sv. Antona, XV. Puthongasse 16. Po službi božji je prijateljski sestanek v društvenem lokalu. n Posnemajte ! Dobrotna roka je darovala je „Zarji“ dve K podpore. Bog povrni in daj da moremo kmalu zopet beležiti nov dar. Upravništvo. n Zimski vozni red na drž. železnicah. — S 1. oktobrom t.‘ 1. se uveljavi na progah ces. kr. drž. železniškega ravnateljstva v Trstu zimski vozni red. Napr am poletnemu voz. redu so sledeče nebistvene premembe: Vlaka št. 25 in 48 preneheta voziti med Jesenicami in Bledom. Na progi Divača-Pula se ustavlja vlak št. 313 na postajališčih Heki in Zminj. Na progi Trbiž-Jesenice se opustita vlaka št. 1720 in 1721 ; na progi Ljubljana j. ž. Trbiž vlak št. 1722, med Trbižom in Rateče-Belo-pečjo pa vlak št. 1727. Na progi Ljubljana drž. kol.-Kamnik se opustita nedeljska in prazniška vlaka št. 2158 in 2159, na progi Gorica j. ž. Ajdovščina pa vlaka št. 1157 in 1158. x Izven direktnih voz, ki so že sedaj v prometu, bo vozil v zimski seziji pri brzovlakih št. 1, 2, 507 in 508 po en štiriosni voz 1, II in III razreda, pri vlakih štev. —in 2 tudi en spalni voz med Trstom c. kr. drž. žel. in Monakovim, nadalje med Trstom in Franzensfeste kakor tudi med Trstom-Bischofshofenom pri vlakih št. 17 in 20 en voz I in II razreda. — Po tem novem voznem redu je možno priti iz Trsta v Berolin, na severno Nemško v 23 urah, če se porabi vlak, ki odlazi iz državnega kolodvora ob 7. uri 48 minut zjutraj. n Novi londonski župan, ki je bil izvoljen 29. m.m. in se piše John Knill, je katoličan Knill je iz bogate družine in znan kot velik dobrotnih ubožcev. n Istrske saline pri Kopru, Piranu m Strunjanu so dale leta 1908. 213 tisoč kvintalov bele in 81 tisoč kvintalov sive soli, ki se je prodala za nekaj več kot štiri milijone in pol Kron. Letina prejšnjega leta 1907. je bila veliko boljša in je vrgla dober milijon Kron več. nPo.Tiiloščenje. Radi umora obsojeni Nanut iz Štandreža pi i Gorici, ki je bil svoj čas obsojen v smrt na vešalih, je bil sedaj pomiloščen v desetletno ječo. n Belgijski katoliški shod se je končal te dni v mestu Mecheln. Vršil se je ob veliki udeležbi in z velikim sijajem. O posameznih strokah so 'razpravljali v 18 raznih skupinah in se posvetovali o vprašanjih, ki so važna za dušni in gospodarski blagor ljudstva. Udeležili so se občnega zbora kardinal Merci er, predsednik državne zbornice in senata, apostolski nuncij, vsi škofi Belgije, ju.Jični, železniški, minister za umetnost in znanstvo in drugi. Šolski odsek je sprejel resolucijo za popolno enakopravnost državnih in katoliških šol. Na slavnostnem zborovanju je nastopil tudi škof orleanski iz Francoske, ki je dejal, da razmerje med ljudstvom in višjimi pastirji na Francoskem i i bilo še nikdar tako prisrčno ko sedaj in da goji mjbolše nade za katoliško cerkev na Francoskem. Slavnostnega sprevoda se je udeležilo 60 tisoč oseb od najvišjih dostojanstvenikov pa do priprostoga delavca in kmeta. nVelik t železniška nesreča. Pri postaji Referat o v Italiji je zadel osebni vlak po noči v neki tam stoječi tovorni vlak. 20 oseb so mrtvih potegnili iz razbitega vlaka, mnogo oseb je ranjenih. n Avstrijsko zrakoplovstvo. Vzlet prvega avstrijskega vodilnega zrakoplova. Minula nedelja bo ostala avstrijskim zrakoplovcem še dolgo let v spominu, kajti istega dne se je dvignil prvi avstrijski zrakoplov na krmilo v zrak. Zgradil ga je. na zelo primitiven način ISletni A. Renner v Gradcu in ga imenoval „Estaric I.“ Prvi poskus poleta se je izvršil jako ugodno. Zrakoplov je z lahkoto zletel kvišku, jedino nek vijak pri krmilu je bil premalo pritrjen in je povzročil, da je krmilo odletelo. Vzlic temu je zrakoplov mirno in varno mogel manevrirati in se končno tudi usidrati. Navdušenje v Gradcu je velikansko. n Nad dva r ilijona sardel so zadnje dni v jeli ribiči v tržaškem in puljskem zalivu. Mreže so se trgale od teže. Blago je šlo v različne tovarne za ribje konserve. n Kazen božja. „Bog ne plača vsake sobote, pa vendar nobenemu ne ostane dolžan“, ta pregovor se je izkazal te dni zopet v bližini Varaždina na Hrvaškem. Kakor poroča spletski „Puk“, so delali zidarji s svojimi pomočniki na hiši nekega postilničarja po imenu Mihaliča, ko se je približala huda nevihta s treskom in močnim nalivom. Pred dežjem so se umaknili zidarji in delavci v rečeno hišo. Tam so se raz-go var jali o vsem mogočem. Dva zidarja Štefan Prelič in Stefan Hrženjak sta začela prodajati navzočim svojo modrost, da ona dva sta prepričana, da pri blisku ne vlada Bog, ampak samo elektrika in sta se posmehovala ostalim, ki so trdili, da je vse odvisno od volje božje. Pa — groza in strah — kar naenkrat trešči v hišo, kjer so se pomenkovali in obadva zidarja, ki sta se hotela z Bogom norčevati, obležita mrtva na tleh. Ostali so bili silnega strahu le omamljeni. To naj bi bil svarilen opomin vsem bogokletnežem. Bog je res neskončno usmiljen, pa tudi neskončno pravičen. n Slovenci v Jezuralem. Tudi Slovenci bodo skupno romali v Jeruzalem, in sicer je napovedan njih prihod v sveto mesto za dne 7. septembra prihodnjega leta. Letos so romali v Jeruzalem Poljaki. n Veleizdajski proces proti Srbom v Zagrebu je po dolgih obravnavah vendar le enkrat končan. Veleizdaje je bilo obtoženih 53 Srbov. Državni pravdnik je bil predlagal pet smrtnih obsodb, vendar sodni dvor ni izrekel nobene smrtne obsodbe. Dva obtoženca sta bila obsojena v 12-letno težko ječo, edem v osemletno, trije v sedemletno, šest v šestletno, devetnajst pa v petletno težko ječo. Ostalih 22 je bilo oproščenih. Stroški obravnave znašajo 70 tisoč Kron in jih bodo morali plačati vsi obtoženci, tudi oproščeni. Ob proglasitvi obsodbe so se bali resnih izgredov, zato so spravili v Zagreb veliko število policije in orožnikov. Občinstvo pa je ostalo mirno. n Novo preganjanje katoliške cerkve na Francoskem se bliža. Vlada namerava prepovedati vse zasebne šole in prisiliti vse otroke, da morajo obiskovati državne brezverske šole, kjer se bodo iz posebnih knjig učili zasmehovati Boga in cerkev. Francoski škofje so izdali krasen pastirski list, v katerem pravijo, da so pripravljeni pretrpeti raje najhujše muke, kakor da bi se udali krivičnim postavam in strogo prepovedujejo, da bi katoliški stariši ..ZARJA" pošiljali svoje otroke v državno brezversko šolo. Vladi ne bo ostalo drugega kakor da rabi silo, vendar bo težko kaj opravila ; ljudstvo pa drži zvesto s svojimi škofi. nSoproga prestolonaslednica Franca Ferdinanda je bila od cesarja povzdignjena v stan vojvodinje z naslovom visokost. n Vinska trgatev v Sv. Križu začne dne 11. oktobra. Lepega in dozorelega grozdja bo precej in obeta se dobra pijača. V Bregu je pa trgatev po večini že končana. n Pekarski vajenec ubit. V soboto ob eni uri ponoči so spravili v tuk. bolnišnico petnajstletnega Jožefa Živic iz Velikega Doba, vajenca jiri peku Ivanu Ferfolja v ulici Giulia. Mislilo se je, da ima fant vnetje slepega črevesa. Ko so ga pa zdravniki natančno pregledali, so spoznali, da temu ni tako, ampak da je dečku črevo počilo. Ko so ga vprašali, odkod da ima tako poškodbo, ni.hotel iz početka nič povedati, konečno je pa le priznal, da, ga je pred štirimi dnevi njegov gospodar udaril po trebuhu z železno palico, s kakoršno mešajo ogenj v peči. Isto je izjavil fant tudi policijskemu višjemu komisarju Dr. Mlekušu. Še isto noč je bil pek Ferfolja prijet in postavljen na razpolago deželnega sodišča. Ubogemu tepenemu fantu pa ni bilo več pomoči, že v nedeljo zjutraj je revež I umrl. I n Velika nesreča v Gradiški. V četrtek mi-nolega tedna se je v mirodilnici (drogeriji) „Zlati križ“ v Gradiški unel in razpočil benzinski motor in vse podlopje je bilo koj v plamenu. En mladenič je, dasi ožgan, vendar zbežal na cesto, kjer se je zgrudil na tla. Po lestvicah, ki so jih bili nasivavili ognjegasci, so se nekateri stanovavci rešili iz gorečega poslopja. Pa se niso mogli rešiti vsi. Lastnika mirodilnice so našli v razvalinah vsega ožganega, revež je umrl v ognju. Pomočnika Olivotto so pa do-vili še živega iz ognja in ga prenesli v goriško bolnišnico, kjer je pa po groznih mukah umrl. Poslopje je do cela uničeno. n Na nemški ginnaziji v Kočevju, je letos vpisanih samo 136 rednih dijakov. Gimnazija ima letos sedem razredov in je v sedmem razredu samo 8 dijakov. n PROŠNJA! Drage Štajerke in ljubi Štajerci, ki bivate v Tr,-tu in tudi drugi dobro misleči, spomnite se s kakim darom zidanja nove farne cerkve lurške Matere Božje v Rajhenburgu na Štajerskem. Marija Vam bode obilno poplačala. Darove sprejema tudi upravništvo „Zarje“, Trst, via Poste 9. Zemljak. 3z okolice. o Iz Barkovlj. Nenavadno slavnost smo obhajali na rožnivenško nedeljo v naši župniji. Tukajšnja precej zgodovinska bratovščina sv. rožnega venca in njena procesija je poznana v tržaški okolici. Letošnji praznik pa je imel , biti še slovesnejši. Bratovščina si je namreč omislila nov večji kip rožnivenške Kraljice. Mojstersko delo je izvršil kipar Moroder v sv. Urhu na Tirolskem. — K prazniku nas je pripravljal veleč. p. Klement Grampovčan iz sv. Gore. Njegovim primernim in jedernatim govorom so poslušavci sledili prav pazljivo. V svoje govore je vpletal prav zanimive in mikavne podatke iz svojega misijonskega delovanja med slovenskimi premogokopi na Nemškem. Slikal nam je razmere katolikov živečih med protestanti na Pruskem ter navduševal k verskemu življenju, kakoršno cvete med nemškimi katoličani in katerega žal pri nas Slovencih toliko pogrešamo. Te njegove besede so padle — kakor upamo — na rodovitna tla. Udeležba pri sv. Obhajilu je bila obilna in, kar je bilo posebno tolažljivo, je bila mladina lepo zastopana. Obred blagoslovljenja je bil ganljiv. Vršil se je po slovesni sv. maši. Pevski zbor „Adrije“, ki je še vedno vnet tudi za cerkveno petje, je najprej zapel eno Marijino pesem, nakar se je vršilo blagoslovljenje novega kipa. Marsikateremu je zaigrala solza v očeh ob milih zvokih Marijinih pesmi in ob pogledu na milo obličje rožnivenške Kraljice, obdane od žarečih sveč in okrašene od toliko svežih cvetličnih šopkov, da se je moglo res reči, da je z rožami venčana. — Zadnja želja pa se nam ni izpolnila. Svečana procesija z novim kipom je morala radi neugodnega vremena izostati. Ostalo pa nam je trdno upanje, ki je res tolažilno v naših verskomlačnih časih, da ljudstvo, ki še deluje in se žrtvuje za čast Marije, še ni propalo ! Vestnik S. ЈК. S. Z. Špopoinujemo v zadnji številki ..Zarje" priobčene vrstice glede naslovljanja pisem na S. K. S. Z. v T. Vsa pisma kakor tudi priglasila novih članov naj se pošilja na naslov : Ferjančič Josip, Trst ulica delle Poste 9. Zvezina društva naj javljajo Zvezi vse svoje prireditve Vsa naša društva prejmejo v kratkem okrožnico glede tesnejše organizacije, o kateri se namerava razpravljati na zborovanju zastopnikov vseh naših društev, ki bo sklicano še to jesen Na istem se določi tudi članarina za društva, katere noče odbor samolastno določevati. Podporni člani, ki imajo plačati podporne članarine 4 K na leto, naj pošiljajo isto na naslov : Ažman Anton, višji c. kr. fin. respic. v pok.. Trst ulica Fabbio Severo št. 17-V. Dolžnost vseh naših somišljenikov je, da podpirajo gmotno S. K. S. Z. ! Brez žrtev ne more biti uspeha. Naša društva v Istri. V nedeljo dne 17. t. m. priredi kat. izobraž. društvo v Loki, župnija Predloka, veselico s petjem, govorom deklamacijami in igro, ki se prične ob 3 in pol popoludne. Člani bližnjih bratskih društev in somišljeniki se uljudno vabijo na obisk; saj so tudi naši Ločani v velikem številu udeležili se prireditev bratskih društev. Veselica se vrši na prostem ; v slučaju slabega vremena se seveda ne vrši in se prenese na poznejši čas. Ob lepem torej na svidenje v nedeljo v Loki! Znaki Slov. kršc. Soc. Zveze. i Prodajalna katol. tisk. društva v Trstu, ulica delle Poste 9, ima v razprodaji lične društvene znake za člane in društva vseh zvez. Znaki so zelo prikladni in stanejo 70 vin. s poštnino 80 vin. Priporočamo vsem somišljenikom in somišljenicam, da si omislijo znake. Prodajalna „Katol. tiskovnega Društva v trstu“ priporoča VELIKO OBLIKO VŽIGALIC za OBMEJNE SLOVENCE Cena zavoju K V20. = NOYA = Družinska pratika za leto 1910 z obilo zanimivo vsebino =• je ravne kar izšla - in jo je vdobiti v prodajalni „Katol. tiskovnega Društva v Trstu“ v TRSTU, ulica delle Poste 9. Cena 24 vin. s poštnino 34 vin. — Razpro-dajalcem popust. tiskovine za 65. župne urade priporoča prodajalna „kat. tisk. društva“ v TRSTU ulica delle Poste 9. Dosedaj so na novo natisnjene in je udobiti sledeče : Dnevnik; Fides Matrimonii;Fides Mortis; Fides Nativitatis et Baptizma; Izkaz premen, in stalnih najemečin ; Izkaz glavnic ; Izkaz hranilnih vlog ; Izkaz ustan. sv. maš ; Nota v smislu „Ne temere" ; Nota za ženine in neveste ; Liber intentionum ; Liber Baptizato-rum; Liber Copulatorum; Posnetek računa; Račun; Testimonium status liber!; Testimonium denuntiationum matrimonialum. Za svete misijone priporoča prodajalna katoliškega tiskovnega društva v TRSTU lepe misijonske podobice. KUPUJTE , Vžigalice v korut obmejnim Slovencem“ in kolek v isti narren. — Oboje je dobiti v prodajalni „Katoliškega tiskovnega društva“ v Trstu, ulica delle Poste 9. SVOJI K SVOJIMI SVOJI K SVOJIMI Uljudno naznanjam sl. občinstvu, č. duhovščini, p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam, da sem preskrbel svojo -- KNJIGOVEZNICO z vsem potrebnim da lahko izvršujem Vsa dela od priprostih do najflnejših. Posebno solidno In ceno vezanje knjig za šolske, ljudske In zasebne knjižnice ter čitalnice. — Vezanje in prevezanje missalov, raznih zapisnikov, hranilnih In drugih knjig, ter izvrševanje raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko. Zunanja naročila izvršujem solidno in točno, ANTON REPENŠEK, knjigovez TRST. — Ulica Cecilia štev. 9. — TRST. Slovenec KONEAE SKAZA, delavnica za vsa cerkvena dela v St. ULRICH, Groden (Tirolsko) se najtopleje priporočuje za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski cerfiki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra. Kupite čevlje pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru Josipu Stantič TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST (pri cerkvi sv. Petra v starem mestu.) Ta mojster vam postreže po domače, z najboljšimi čevlji in po nizki ceni. Z-A-TLOGr-A. likerjev v sodčkih in butiljkah JAKOB pERHAVC TRST — Via delle Acque — TRST Veliki izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna* — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi'na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, ,krste, družinska pogoščenja itd. — Za poletni cas se priporoč malinovec in tamarindo. jtovo pogrebno podjetje VIA VINCENZO BEI LINI ŠT. 13. Z bogato opremo za vsakovrstni pogreb ter^prodaj alnico mrtvaških predmetov, raznih vrst vencev, voščenih sveč, umetnih cvetlic, vencev in cvetlic za birmance in novice L t. d., i. t. d. se je preselilo blizu lekarne JRovis. (piazza Goldoni) LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu. registrovana zadruga z neomejeno zavezo, i ii «svoj it v riti v Trst«., ti lioo delle Foste i >. Sprejema hranilne vloge, za kojih varnost jamčijo vsi člani zadruge, katerih je sedaj okrog 400, solidarično z vsem svojim premoženjem, cenjenim nad tr i miljo n. e kron. od vsakoga in jih polmesečno obrestuje po 4%° in na 60 dnevno odpoved po 43/4% brez kakega odbitka za rentni da- vek, katerega plača hranilnica sama, tako, da dobijo vlagatelji odvloženih 100 K na leto čistih obresti 4 50 v, oziroma 4 K 75 v. Posojila daje le svojim. Uraduje se vsak delavnik od 9—12 ure dopoldne in od 3—4 in pol ure popoldne. V uradu pri sv. Ivanu se uraduje delavnik od 5—7 ure zvečer, ob nedeljah od 11—12 ure dopoldne. JXiaö elsi t vo . V BRSTU, ulica delle Posle štev. 9. Telefon. 23Ö6 Ima na razpolago razne molitvenike v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, podobe male za darilo in velike za okvir, svetinje, rožne vence, kipe in križe raznih velikosti in cen iz kovine in lesene, različni papir pismeni in pisarniški, razni ovitki, šolski zvezki, vse pisarniške potrebščine, trgovske knjige, notici i. t. d., i. t. d. :: Častito duhovšično opozarjamo posebno :: na našo zalogo voščenih sveč prav po tovarniški ceni in sicer; pristno voščene kg a K 5.—, I. vrste „II Santo di Padova“ kg a K 4.40, II. vrste kg a K. 2.40, okin-čane sveče kg ä K 3.40, ekonomične sveče kg ä K 1.80. Odpadki sveč se sprejemajo in plačujejo po kakovosti. V zalogi je kadilo (virh)j ä kg K 1.20, 2.—, 2.40 ter oglje za kadilnice ä” kg K 2.—. Stekla za večno luč, stenji za večno luč, vrvica za prižiganje na kilo, ali v zavitkih, prižigalniki (kajfeži) povoskano platno za altarje, tiskovine za čč. [župne (urade dobito istotam. Sprejemajo se knjigovežka dela p° zmerni ceni. Preskrbi se okvirjema razne slike. Razpolagamo z vzorci. Slike: Prešerna, Gregorčiča, Vodnika in Slomšeka v lepem okvirju ä K 7.60. Podoba papeža Pija X v pozlačenem okvirju za K 20.—. Sveče^ za [domačo rabo ä 3, 4, 5^in 6 v zavoju ter svečice zvitkih in za božičnice so vedno v zalogi. — Preskrbimo ovitke^ z poljubnim^ naslovom. Obilno obiska in naročil prosi „katoliško tiskovno društvo“ v Trstu. Dobava cerkvenih oblačil in % s s cerkvenih potrebščin vsake vrste. fMoovomi urednik t Ivan Rele.