t f n » n P I 6 a n a (t o » o t i n f S T E V. 45. V LIUBLIANI. DNE 9. NOVEMBRA 1933 L t T O 46. Cena 18 Din ia celo leto. Za Inozemstvo M Din Posamezna številka I Din. V inseratnem delu vsaka drohna vrstica ali nje prosior 10 Din. Izhaja Tlako »redo. Spisi in dopisi naj ie poSiljajo Uredništvu »Domoljuba«: naročnina, reklamacije in insernti UpravnHSt™ »Domoljube« v Ljubljani Telefon uredništva: V>V> lelefon uprave: 2992 Mohorlevhe prihajajo O nekem peku v večjem slovenskem mestu se pripoveduje tale sme.šnica: Pek lepo rejen možakar — je dokazoval v gostilni zbrani družbi, du ima pri vsaki zemlji izgubo. Poslušalci so verno zmajali glavami, se inuzali in ga seveda vprašali, kako se je mogel ob sami izgubi tako lepo zrediti. Tedaj se odreže pek: »To pa napravi veliko število!« Vzemimo pa sedaj v roke petero knjig Mohorjeve družbe in računajmo, tln velja posamezna knjiga samo 4 Din, torej dobro, toliko ali le neznatno več, kolikor stane četrt litra boljšega vina v gostilni. S temi štirimi dinurji je plačan delavec, ki je izdelal papir, pisatelj, ki je knjigo napisal, stavec, ki jo je natisnil, in še vsi drugi, ki so v kakršnikoli obliki imeli s knjigo delo, preden je prišla v tvoje roke. Če kupiš trikrat »Slovencu«, si že izdal pol dinarja več nego za celo mohorjevko — in znano je, knko se vsi dnevniki trudijo, da bi z nizko prodajno ceno omogočili sebi veliko število bravcev. Kaki se more torej knjiga založiti s štirimi dinarji? Gotovo — če bi se natisnila knjigu sumo recimo v tisoč izvodih, bi pač malo odpadlo od 4000 Din na pisatelja, ki se je s knjigo trudil mesece, morebiti v presledkih celo leto dni in dlje; težko l>i bilo dobiti poleg nugradc za pisatelja še plačo za stavca, ki je tudi delal recimo mesec dni ii. več, težko bi bilo plačati pu-Pir itd. itd. Če je pa izšla knjiga v 50.000 izvodih, je pn račun že drugačen: za knjigo se je lahko porabilo 200.000 Din; napisati jo je bilo trebu samo enkrat, stavec je imel tndi enako delo, kakor če bi izšla samo v 100 izvodih: stroji v tiskarni so >e pač vrteli nekaj dni več, v moderni stroj tako rekoč kar bruha iz sebe — in končni uspeh Je ta, da so s štirimi dinarji pokriti vsi nešteti stroški, ki odpadejo na eno knjigo! Čemu to razmišljanje? Radi tega, da niun postane jasnejše, knko silnn moč jc v skupnosti; radi tega, da bomo tem bolj razumeli, da moremo dobivati knjige po tako nizki ceni samo, če jih naročamo v zelo Pomagajte časopisju, ki vam pomagal Prezirajte časopisje, ki vas prezira! Borite proti časopisju, ki se bori proti vam! velikem številu, v desettisočih: radi tega, da nain bo tako rekoč prešlo v meso in kri, da je moč in napredek Mohorjeve družbe stvar nas vseh, da vsak moliorjan s tein, da je pri družbi, koristi ne sumo sebi, ampak tudi drugim naročnikom. Posamezni smo šibki, vsi skupaj smo^pu močni! Zato nikar ne mislimo, da je samo dolžnost poverjenikov, da širijo Mohorjevo družbo. Poverjenik tudi ne moro sam vsega, njemu je treba pomočnikov. Marsikje bo morebiti prav tvoja beseda, dragi bravec, zalegla prav toliko in še več nego beseda poverjenikova. Ozri se po hišah svojih znancev, pa boš videl tegli in onega, ki nima knjig, dasi mu odraščajo otroci, ki bi jim dobra knjigu prav prišla. Ni treba biti vsiljiv. Nekaj pa lahko napraviš: pokaži mu knjige, povej, kako se naročajo; morebiti se ponudiš tudi, da opraviš naročanje zanj ob priliki, ko imaš kak opravek pri poverjeniku. Videl boš, da mnogokrat uspeh ne 1h> izostal. Posebno letos prosimo, d« bi vsakdo, ki bere te vrstice, malo razmišljal o tem, ali more kaj storiti za Mohorjevo družbo. Kriza in splošno pomanjkanje denarja ni prizaneslo nit: knjigi in število mohorjanov je padlo od lani za 8307. Še vedno jih je 46.704: marsikdo bo knjige kupil sedaj naknadno, a vendar je jasno, da se mora tako občutljivo nazadovanje takoj ustaviti; še več: spremeniti se mora v napredovanje! Čez leto dni nas mora biti mohorjanov vsaj 50.000. Mohorjeva družba more vršiti svojo dolžnost samo, če postane od leta do leta bolj neločljivi družica vsake slovenske hiše. Mohorjeva družba ima tudi poseben sklad za naše izseljence, za katerega prosi majhnih prispevkov ob priliki, ko mohor-jani plačujejo poštni 10 ob prejemu knjig ali pa uilnino za naslednje leto. Letos se jo na ta način zbralo 6000 Din; 300 izseljencev bo dobilo mohorjanke brezplačno. Če bi v ta namen daroval vsak mohorjan samo pol dinarja na leto, bi se nabralo ob sedanjem številu mohorjanov v enem letu 23.000 Din. Glavno stvar je p« seveda ta, da ostaneš sam član in da pomagaš pridobivati nove. Kajti v skupnosti je moč, v deln ie rešitev! Od So&čvruL i. ugodju. Ne dopuščajte, da Vaši trpe! Pri boleznih vsled prehlajenja in pri vseh bolečinah pomagajo' hitro in zanesljivo Aspirin tablete. So popolnoma neškodljive. V znak pristnosti imajo Payerjev križ. ASPIRIN V t. lurfcfa k. i Zj|i£«' | j« iiiOM " rUffl/ « jrjfia -.■L-tri Sr*: Evropa po 15 letih mam» iiK-: it? »tHinearj* • a. ibi fMfft )'.•'! 1 Jt. -lit. irf-t. * si- i fn 'hir» tjr.~-jm.?£» vpeimamjt ni mit • "ict m--** -A-f^pi a - •hfriifc-in a u jr ' .•r.ni ^" j. J D* lu^i ftur«-^ ^ ** ~ ■črv«*i ii«-. Janjami- .a mat-mmamm. m 1»......................, ' » : ^^ *** ^ .* • ti^ ^ ic. ^ »juri«* r ac.» > uapi ia ij.rfcaa.r Vfr KCt T tir^frf m • 4 T i-iCl-Lr- i-t K^JCaML. i. J»aS"JJt !TKt- : "Ti- ljjittJSi tatrai ■a tan;> a •-ja.-sn L '.sšzu T «*f*wijiaLtD i« K^t * P« ..» tefc: • ..aiko ii.Tia^e t. iseje .g . lijeoo- -i3w, is >M m i,.**« Mte.« -i ris:.^ is At ar.a »aa^ z- Mr- "V a t.'*-p* SUH} a i .nTri j, 5ti: n~"i»Mt fct». -S -•> .V t -*t it:- -4. *•: • : n u tj. jc^rti:. r Ko »'"./.ti. ...i • ieui * ««>* Po pKiMjii Emirje •li. f/. :.»• a si m Krompir bodo sejali - .- ;«s 3»ipi in«. iife' i i—iui iipmbtmi- aa^af^ J iSMfe:»- i jderer.ji. . -. • * :»: i^.tci a c,: Bsertass. ;le£, t- i 2" au f- • ž» miži. j* n Vk j 1 •,#~-ft "■ .•■•ŠS34.1! . i « jJWt - j**, jrs-i-r" : j -^-jc- t. ■ frcJr i-^:- ia | S. x.y !r seč.«, ii^a.-;. •'«'n»-. -iiij^j.-^ *aa:Rt-, »ei&t j«- tto i&iHl j« : -r .se-:*, i ii.ar i* ■< s*. i*.- zj^i ix Ifc-isk.tf- pmtotf* putKiitk, ^e- .>; -t- - ^ isaln i« fi tret« ViMfir ifmljn ia j prejk;;^ inafnjL JMit. i aitf: ^•Jk^iru a • ij- rs ■ Vl^i. ^ fi )hh t '£»> i krMe- ^.aijcr .-.i - ji ii >•». p-.rjt ši r*: Z"* J - it- ii - 3* r-a ^ i L-leT. ■ 1 K atesta ecrtev • •J>:'3Et:-S' . k s> t- - > kTsifjea^ f ••• i*ii'• * EfJSKZ?! -J-SE i ■'SI j | taj a- ^Are-k«:- j^Jj«-. .. — pij i aBisxi.sA* r-.iis^t- T-:«« t?« -tje. i i-t ^ »»eai ne- svr i*t! •>iri4e r " a- j fc&e. če miiie^i < T* ia dm. V Fnaci jr !3X iLtt-r-" UiiibU draiser i jCu'00 čŠLt Cerkii »tir; to r* :rjc id u--— V DiV.3.: ti— iniua grteša ai — T u- i: r»< 5» i Prv.it^jei ncMCitfi j.>liiTi rrtiMif.voci kari - I ,, ' - . ' . .....i "^i.^si tit:—j-f.i tffti sirsšiet j 430.9CC- člui Njea je — v-uirž«-Ji:. irtiodas liiscuc »-:■•- ' f1^; t Frii; V »e fruui9t<1n trr t r-e: ti: kit€.iL2em Ti. picsne* " zailK^ aapeš-: i ter fjaJitn up a Sai« p« : iis. —iitl x K potcai laic'. 6 v? t »o -ot*oi."2i —ra pmeiti* 5 w M,' :-:< •; v k oi « t foi gt o;.".:. Dri. £u so •iteau rti gnati j. lcui; x - " ii fJt -rrci— urj: ccran t; r, i: r.: priii: pc t■ i piti Var« c ; m ;. ■ u: tajc uiii-eTne m «;.j-< •-.•iiieJie-v V»r t» :es« šak. nftxtci 29C- za rzer'ii>-n.ci»e 46S. ! z» 2?te že!erice 236 z« izrc* it i ki so ! vsied poiresjT >4 hi za zi.-jTilTer.e =spra-.e 254 aaiiijoooT r. s Velike srcčajK-st: so 30. okt Ti dan se je saicreč * Rimi: poroči, v H..Č -.-.anj k O T stoora t iteita siesia ------—2000 parov. Italijanski a.n^ink: predseaa^i Masiolin; rje acro-pcr>čeiicc begalo obdaroraL s T«b kaUkizcn pa je m pob. Zanei-Ifjra poročila vedo. da se akcija za amčeran^e slovenskega katekizma res oraja tndi t gor:-iki deieii. iz hribov okoli Cerkna porodijo, da so ponekod dejaniko pien^i katekizse Karabinjeri so po višjem ukazu hodih po hišah in zahtevali, naj jim domač: daio slovec- i T«A T S«n»čs3 bodo STO-coci« Pn jsvi to-.::«r ii.. l4 Hu.er .raž* 7 = ?re • ~~ > i' ■ '1 i0 K-cer a^t pa •» rjaka i 5-5 " z-L Vo- iiTe: « Iui. -e vxčria:: če oš-« jsra e-• j, i v --r »< - pcis-a »''i* za Hitlerja. Pr ro-l.Etab m tac«; š -' • =0 a to ko! ko :•«£• % \V&: irie- ia ae pojdeio > Se ea |Sts o k«ak«rdata. M-cc< inf-4' * 'Jsubricia. « jcvarl =a vi koa K-£eia prav: ia je >rct Dd -1 vdihe aa oč.x> 12 ap.ra. iij.; ,-t;'»ei Ki. i čeva Tes iak?ad raa?a-< - fo^niajao !ore: Cerkfr tmo rariei^ai a na: nirsis '»vn° i^Se-rcn Katožičim ne rodpirajK> države ' rad. po'..-t^a>k račanot. ne ^ »trtfcs P««1 tHVoss ee zaradi kjrivV-tii jaarrcč po e1'* v0fJita n- nt- • v je povzročila popolno osamelost Nemčijo. Avstrijsko vprašanje je danes pvropsko vprašanje. Društvo narodov je vsled izstopa Nemčije in Japonske v težki krizi Nova nemška politika je povzročila novo preureditev sil v Evropi in Italija se je približala Franciji. Prihodnja tri leta bodo odločila o m;ru in vojni. Vsi evropski politiki so si na jasnem, da bi bila vojna blaznost in da propade tisti, ki bi povzročil vojno. Poljska s Varšavske univerze ni več. Na vseučilišču v Varšavi je prišlo do hudih dijaških pretepov, pri katerih je bil en dijak ubit, 20 pa težko ranjenih Ker ni rektor poklical policije, 'c bo moral zagovarjati pred sodiščem. Vsi profesorji univerze so upokojeni, univerza sa-pa je razpuščena. Vzrok nemirov nam ni "lan, si ga pa lahko mislimo. s Zanimivo podpisovanje posojila. Poljsko Stranje posojilo je bilo podp sano za 327.6 j nilijonov zlotov. Zaradi tega uspeha je po- i "Sala Poljska posojilo od 120 na 350 milijo- ! lov. Posojila so podpisali: industrijalci 14%, j rtfovci 11, državne banke in zavarovalnice 6, 'metovalci in veleposestniki 4 ter u r a d n i k i 14%, Ukraiina s Bratje umirajo... Metropolit grško-uni-ane cerkve na Poljskem, grof Szeptycki, je s ! ostalimi ukrajinskimi škofi izdal na vernike 'astirsko pismo, s katerim jih poziva, da polagajo svojim sonarodnjakom v Rusiji, ki umi- O yO —o ( Schichtov RADION pere sam rajo za lakoto. »Gre za rešitev našega naroda,« jc rečeno v pismu. »Svojo ljubezen in svoje najgloblje sočuvstvovanje moramo pokazati posebno bratom, ki žive onkraj meje, ki v neznosnih mukah umirajo za lakoto. Kar se tam godi, vse človeštvo napolnjuje z grozo in usmiljenjem. Mi smo brezmočne priče neverjetne in nezaslišane nesreče.« Sledi poseben poziv na duhovščino, da naj prečita v vseh cerkvah pastirsko pismo in ga vernikom tudi razloži. Potem se priporoča vernikom pokora, post, prejemanje zakramentov in zbiranje darov za stradajoče sonarodnjake. Palestina s Krvavi poboji so bili te dni v Palestini med Židi in Arabci. V Sverti deželi se namreč naseljuje vsak dan več Židov, zlasti iz Nemčije, kar domačinom Arabcem ni všeč. Napovedali so velike demonstracije, pri katerih je policija streljala. Dvanajst Arabcev je bilo ubitih, nad sto pa ranjenih. Listi pišejo, da še nc bo miru. Japonska s Japonska povdarja nujnost velike mednarodne konference. Japonski vojni minister general Araki, ki se trenotno nahaja v Fukui, kjer se vršijo splošni manevri japonske oborožene sile, je izjavil, da se mora še pred novim letom sklicati v Tokiju velika mednarod- na konferenca, ki bi se pečala s sledečimi vprašanji: 1. Kako ohraniti mir na Daljnem vzhodu. Mir je ogrožen, to je javna tajnost, a v interesu vseh držav na Daljnem vzhodu je, da preprečijo nova prelivanja krvi. 2. Spremeniti se morajo dosedanje pogodbe, ki se tičejo vojne mornarice, ker Japonska čuti, da v sedanjem političnem položaju ne more prenašati več nobenega omejevanja, ako ne dobi novih varnostnih jamstev. 3. Potrebno je spremeniti tudi Kellogov sporazum, sklenjen v Parizu, ker ne odgovarja položaju na Daljnem vzhodu, posebno odkar se je pojavila tam velika nova država Mandžukuo. 4. Rusija in Japonska morate skleniti sporazum o nena-padanju, v katerem si bosta medsebojno za-jamčili dosedanje državne meje. Brez miru t Rusijo je vsak napredek na Daljnem vzhodu nemogoč. Zahteve japonskega ministra so nov dokaz za napetost svetovnega položaja. Drobne novice Umrl je Paul Fanleve, bivši predsednik francoske vlade. Albanska vlada je sklenila znižati število podoficirjev. Za svobodno cono na Sušaku se poteguje Avstrija. Zvezo avstrijskih orožnikov je razpustila avstrijska vlada, ker je bila zveza v socialističnih rokah. Stran "><>H ,|)OMOI,JUB.. diie P. novemlm* I9>*. Štev. 4? Težke številke Pod tem naslovom čitamo v >Trgovskem lislti« članek sledeče vsebine: Leta 1928 je pridelal jugoslovanski kmetovalec 55.8 milijonov stolov žita, leta 1931 55.8 in leta 1932 64.4 milijonov stolov. Pridelal je torej leta 1932 /Jiatuo več. ko pa leta 1928. Tržna vrednost žita pa je znašala leta 1928 15.1, leta 1931 9.8 in leta 1932 le 7.1 milijardo dinarjev. Za večji pridelek lela 1932 je dobil naš kmetovalec še enkrat manj ko leta 1928. V teh številkah je tudi povedan wrok sedanje gospodarske stiske. Več ko za polovico je padla kupna moč kmeta, več ko za polovico so s tem tudi padli zaslužki drugih stanov in ludi to dejstvo potrjujejo številke. Leta 192!) smo uvozili strojev in aparatov za 575.2 milijonov, lela 1931 le za 296.3 in leta 1932 le še za 138.1 milijonov Din. Večja javna dela so padla in tako ni padel le zaslužek kmetskega prebivalstva, temveč tudi zaslužek delavstva. Število brezposelnih je utemeljeno v tej zmanjšani delavnosti. V tej T.maujšani tržni vrednosti kmetskih pridelkov in v manjši gradbeni delavnosti je glavni v/rok vse krize. Rešitev je le v tem. da ee za kmetovalca najde nadomesten zaslužek in da se poveča gradbena delavnost v industriji. S hišnim obrtom bi se moral najti kmeti. valcu nov zaslužek in sedaj na zimo bi bil pravi čas za to, če bi se le kr.ličkaj pripravljali za uvedbo hišnega obrta. Naloga zadrug lii morala liiti, da denarno podpre hišni obrt. naloga šole pa, da kinetsko prebivalstvo izuči v leni obrtu. Trda gl;:vno je, da bi se v tej smeri začelo nekaj delati, ker res nismo tako b. gati. da bi moglo skoraj 80 oJstotkov našega naroda čez zimo praznovati. Niti no"e tega miš narod sani. ki je delaven in ki hoče preživeli selie le z delom in z zaslužkom. A treba je tudi dvigniti gradbeno delav-n. -t. treba je začeli z velikimi javnimi deli. Pi udarjali smo že na tem mestu o uspešnih notranjih posojilih, ki so jih razpisale Avstrija, Poljska in Češkoslovaška. Nikjer ni nobenega tehtnega razloga, da ne bi bilo tudi pri nas mogoče notranje p< sojilo. če bi bilo razpisano pod pogoji, ki so pri vabljivi. Mnogokrat se je tudi že poudarjalo, da bi pri nas za javna dela sploh ne bilo potrebno toliko denarja, ker bi mogli delavce v znatni meri plačati tudi v blagu. Govorilo se je o leseuil, hišah, ki bi se postavile za delavce, o poljskih kuhinjah. v katerih bi se jim kuhalo in padli so ludi drugi uvaževanja vredni predlogi. Le žal, da vsi ti predlogi niso našli nobenega pravega odmeva, da je ostalo vse pri starem. In v tem je tisto zlo, ki je težje celo od olmtHižauja našega kmeta in od padca gradbene delavnosti. Dobri in preudarni predlogi se predlagajo, da bi se začelo zboljšanje, toda nihče se za te predloge ne zmeni. Kar naprej Novo avtomobilsko cesto Reka—Trst so izročili prometu. Smrtna kazen bo zopet uvedena v Avstriji. Celo vrsto bombnih atentatov so zopet izvršili avstrijski hitlerjevci. Velika povodenj je bila te dni v Albaniji. 60.000 nameščencev in 80.000 upokojencev štejejo avstrijske zvezne železnice. Zopet so obnovljeni diplomatski odnošaji med Anglijo in Rusijo. Revohicifa je baje zopet izbruhnila v Mehiki. Starost brez nadlog. B»HOVtC m PIANIMKB Kadar s6 .iričnete starati, imate prečesto občutek vrtoglavosti, muči Vas glavobol, t< žko dihanje, reumatične bolečine. Slaba prsbavu črevesja povzroča, da se nakopičijo v Vašem organizmu strupene usedline, ki mu ovirajo redno in nemoteno delovanje. Zdravilni PLAN1NKA-CAJ BA110VEC Vam povzroči nenadno olajšanje vseh teh 1 nadlog, urejuje prebavo, pospešuje clrku-. lacijo' krvi, ki jo obenem redči in očisti, daje Vašim Žilam elastičnost, preprečuje tako poapnenje žil in a tem odstranjuje prezgodnje starostne znake. Pričnite še danes z rednim uživajem, to pa samo s pravim PLAN INK A-CA JEM BA110VEC, ki ga dobite v vsaki apoteki v plombiranih zavitkih po Din 20 — in z napisom proizvajalca: flPBTEM Me. tmm, S.3ttBUANfl Hrt. lir. 116» - » VII. IKC živimo tja v en dan, zdihujemo 1; nebu in ja-dikujemo o težkem stanju, toda da bi zavihali rokave in pričeli delali — to je nemogoče. Kakor da bi bHo vse v najlepšem redu. tako ostajamo ravnodušni ii. čakamo, da se. stvari popravijo same o«l sebe. Toda samo od sebe se ne zgodi nič in če si človek ne zna sam pomagati, mu tudi noben drug ne pomaga. Ce se pa že spravimo na reševanje teb vprašanj, potem jih gotovo zagrabimo z napačnega stališča. Tako na pr. niso bili najtežja posledica padca kmelovalčevega zaslužka kmečki dolgovi, temveč nazadovanje kakovosti kmečke proizvodnje. *er so padli kmetovi dohodki, zato je omejil nakup strojev in umetnih gnojil in dcčiin je bilo kmetijskih strojev lela 192!) uvoženih še za 106 milijonov, jih je bilo leta 1932 le še za 3.2 milijona, v letošnjem prvem polletju pa za samo 285.000 Din. Naše kmetijstvo, ki že itak ni na viški', je tako še bel j nazadovalo in ko že itak komaj tekmujemo s tujimi pridelki, bomo odslej še težje. Zato je bilo bolj nujno ko reševanje kmečkih dolgov, delo, d« kakovost naših pridelkov še bolj ne nazaduje. Tudi za poživljenje gradbene delavnosti se ni storilo skoraj nič. Lani je sicer radi sira-lin za dinar oživela gradbena delavnost po mestih, a jo je zgradarina na nove hiše hitro ustavila. In vendar bi bilo mogoče gradbeno delavnost še znatno dvigniti, ker še vedno zaslužijo ljudje denar, ki ga tudi še vedno varčujejo. Le da je postalo pri nas varčevanje čisto brez koristi. Pri nas pomeni varčevanje le cdtegovanje denarja iz obtoka, ker se nit ne stori, da bi se ljudem pokazala nova javna dela, v katere bi se nalagal denar. Smo v težkem gospodarskem položaju in tolažimo se s tem, da je drugod še bolj hudo. Res je, da je drugod kriza pritisnila še huje, toda drugod tudi delajo, da krizo premagajo. Kar pa se pri nas stori proti krizi, je tako malenkostno, da se skoraj učinek nikjer ue vidi. Zato bi bilo edino pravilno, če se ne bi tolažili, da je drugod še huje, temveč če bi enkrat že rekli, da je čisto zadosti hudo. kadar je dohodek iz kmetijstva padel za polovico. In zato treba, da začnemo delati in da z delom, ne pa s praznimi tolažbami premagamo stisko. Va2ne naloge katoliškega tiska V »La ,Croi.\< piše glavni urednik abbe Merklen ob priliki letnega kongresa Društva za dober tisk bledeče o vlogi katoliškega dnevnika: »Naši naročniki zelo ljubijo svoj katoliški časopis in z veseljem zasledujejo njegov napredek. Kako si naj torej razlagamo, da ie njihova navdušenost tako mehka? Kadar ljubimo, se ne zadovoljujemo samo z občudovanjem, kadar ljubimo, potem svojo ljubezen razna š a m o, potem delamo propagando. Nikoli ne bomo zadosti podčrtr.vaii, da je propaganda za dober tisk najlepša oblika modernega apostolata. »Vprašajmo se, zakaj se katoličani tako malo zmenijo za prospeh katoliškega tiska. Odgovor je' laliak. Oni namreč ne razumejo niti, kaj zahteva od njih vera, niti kaj je to, katoliški tisk. Oni mislijo namreč, da je vera samo čaščenje, samo liožju služba, včasih še vedo, da je vključene tudi nekaj morale. Ti hodi k službi božji, .sprejemaj zakramente, ne ubijaj, ne kradi, ne lagaj. ne bodi krivičen. Okrog 7 milijard Din znašajo plačilni zaostanki nemikih občin. 29 tisoč tovornih iia 35.000 osebnih avtomobilov je izdelala Rusija v devetih mesecih tega leta. Okrog 600 židovskih otrok vzdržuje berlinska občina, ker so bili očetje ali ubiti ali pa so zaprti v taboriščih Do krvavega spopada je prišlo med kmeti in davčnimi izterjevalci v romunski vasi Plo-j esti; en eksekutor ubit. Centralno knrjavo je dobil Vatikan. Zakaj bi torej morali brati katoliški list. k« pa vera ni več kot pa samo č ščenje in morala?« ?Ti katoličani zunanjosti poza-bijo, da je vera mnogo več. da je vera vse človeško življenje, da je vera trajno sodelovanje z Bogom, z njegovo Cerkvijo, povsod in vsak da« in pri vsakem delu.« ^Katoliški časopis nima nalogo, da prinaša novice in zabava. Katoliški lisk v prvi vrsti vzgaja in vodi. Nekateri mislijo, da mora časopis samo zabavati in se zgražajo nad tem. da bi se vera. ki je nel'aj resnega, vezala s časopfsom, ki samo zabava. Ti katoličani motijo, čitanje časopisa sploh ni samo zabav« iu preganjanje dolgega časa. Časopis je mnogo več, on daje ideje, vriva smernice, polagoma, na tiheui, nevidno. Ce je časopis slab, njegovo čitanje zastruplja, če je dober, bravca čisti in oplemenjuje, včasih ne da bi se sam tega zavedal. Katoliški časopis daje pojasnila, tudi zabava, tod:' (»lavna naloga mu je vplivati na duhovno rast bravca. On brani vero, podira protiverske spletke, raziskuje z lučjo vere in nadnaravnih ciljev vsa dnevna vprašanja in bravcu ulira pravilno pot skozi v rvež dnevnih vprašanj.« Katoliški časopis nauči, bravca katoliško misliti, katoliško čutiti, katoliško živeti, in postaja tako koristen za zdravo življenje v državnem občestvu. Ker so naši bravci mnogokrat o teh resnicah premišljevali, so na svoj katoliški časopis ponosni in mi smo na nje ponosni. — * kdor ljubi, ne občuduje samo. ampak to ljubezen apostolsko r a znaša« Sicv. -n Osebne vesti d 70 let jc dopolnil zaslužni slovenski žup-,iikT duhovni svetnik g Martin Poljak v Soslrem pri Ljubljani. Na mnoga leta! d 25 letnico mašništva je obhajal te dni dr. Ciril Ažman, profesor na državni gimnaziji v Novem mestu. Bog daj jubilantu še mnogo let! Domače novice d Z* kmetijske zbornicc se zopet zavzema »Kmetski list«. »Polic-d« mu pritrjuje, obenem pa povdarja: Daleč smo od tega^da bi nameravali zafrkavati. Vendar gospode od »Kmet. lista« in njih okolico vprašamo — zakaj se nc zavzamejo za ustanovitev kmetijske zbornicc tako, da bi prišlo do dejanja? Piedpostavlja.no namreč, da tam imajo za to dovolj politične moči in da se zavedajo, da jim bo vsak pameten, tudi nekmetijski človek, dal vso možno moralno oporo. Ne mislimo reči, da otii šc niso nič resnega storili za donošenjc zakona in končno ustvaritev obvezne kmetijske zbornice. To ne, ampak zdi se nam, da se te stvari preveč dotikajo samo z rokavicami iu le preveč prosijo, incslo da bi potom dobro premišljene akcije iz-ncsli zahtevo tako, da bi zaleglo iu prišlo do dejanja. Mislimo, da boljše možnosti za to pač nima nihče drugi. d Pa le ni kar tako s Poljšakom. Dne 2. novembra je bila pred dunajskim kazenskim sodiščem razprava proti raziskovalcu raka, bivšemu slovenskemu učitelju Alojziju Poljšaku, ki je hil preje v Jugoslaviji. Poljšak sc je moral zagovarjati raui mazaštva. Zdravil je na raku obolele osebe z neko mažo in kapljicami, ki jih jc sam iznašel. Na razpravi pa je šef dunajske klinike dr Funtzke izjavil v korist obtoženca in trdil, da jc Poljšak s svojimi zdravili ozdravil gotovo število na raku obolelih oseb, zlasti v začetku bolezni. Sodišče se je dalje prepričalo, da Polj šak od bolnikov ni pobiral nobenih posebnih "agrad. To so potrdile tudi priče. Svoječasno P" jc avstrijsko ministrstvo za socialno politiko obtožencu naklonilo celo podporo v znesku 6000 šilingov, da bi mogel nadaljevati svoja zdravstvena raziskovanja. Glede na vse te okol-nosti jc sodišče Poljšaka oprostilo. Čestitamo! i d" Za svobodo prostega razpravljanja o vseh gospodarskih vprašanjih se zavzema gla- j ■»DOMOLJUB«, dne 8. novembra 1933. silo slovenskih trgovcev. Zanimiv uvodnik zaključuje s sledečimi tehtnimi besedami: Naš napredek je odvisen od tega, če odpravimo vse nepotrebne napake in !o je dosegljivo z nepristransko, odločno iu ustvarjujočo kritiko. Zato ni brez svobodnega razpravljanja o vseh gospodarskih vprašanjih rešitve, zato je treba to osnovno zahtevo gospodarskih ljudi uresničiti! d Ljubljanski tramvaj je prevozil leta 1928 2.7, I. 1932 pa 6.7 milijonov potnikov. Njego-i dohodki so narasli od 3.7 v I. 1028 na 8.8 milijonov dinarjev v I. 1932. d Ubijalci Amalije Malijeve obsojeni. Te dni je bila zaključena razprava proti bratoma Andreju in Antonu Maliju in Mariji Golmajer. ki so bili obtoženi, da so dogovorno ubili An drejevo ženo Amalijo z namenom, da bi se An clrej nato poročil z Marijo Andrej Mali je bil obsojen na smrt, Anton na 20 let, Marija Golmajer pa na 8 let težke ječe. Poleg tega so dolžni vzajemno plačati očetu umorjene Amalije 20.500 Din odškodnine. Med brati Hrvati d Kraljica Marija je prišla te dni v Zagreb iu je obiskala tudi zagrebško stolnico. Kralj Aleksander pa jc prišel na proslavo 100 letnice gimnazije v Kragujevcu. d Zanimiv sklep. V Banjaluki je muslimanska verska skupnost sprejela zelo zanimiv sklep, ki ga muslimanski svet odobrava. Na zadnji seji so namreč sklenili, da se v nobeno •versko službo ne bodo sprejeli oni muslimani, ki živijo v mešanih zakonih z drugoverccnt. Ta sklep jc bil sprejet potem, ko so soglasno ugotovili. da so mešani zakoni muslimanov rakrana muslimanske družbe in da je treba to enkrat za vselej odpraviti. d Novo šolo in vodovod je dobila te dni vas Dubrava pri šibeniku d 3 milijone vredno posestvo je zapustil savski banovini nedavno umrli Ljudevit Kttlniei iz Popovca pri Krapini. Na imetju se mora ustanoviti sadjarska h vinarska šola za Hrvatsko Zagorje. d Tudi Slovanom svoje! »Ruski novini« v Djakovu izhajajoče glasilo jugoslovanskih Ukrajincev piše, kako so naši Nemci dobro preskrbljeni z raznimi šolami in zaključuje: »A kako je z nami, Ukrajinci? V Bački imamo osnovno Staru 569 Belo kot sneg in svežeduhteč* naj bo Vaie perilo. To lahko polnoma onemogočil Zadruga je pričela nasip gladiti meseca marca i928 in ga je torej gradila dobrih 5 let. Nasip je opremljen z avtomatskim telefonom. Zadruga je za nasip izdala do sedaj 50 milijonov Din, izdala pa bo še 22 milijonov. Na nasipu je enajst čuvajnic z gospo darskim poslopjem. Pri nasipu so tudi štiri ve like črpalne postaje, ki zmorejo skupaj v sekundi izčrpati 7800 litrov. Zadruga, ki je to izvršila, jc ena največjih pri nas v Evropi. d Posebne obrtne policaje z nalogo, , tvoj! visok. ?tarw!i porinil i Jo Poljakinjo. Poroka je bila v Varšjv ' er sr irvršila prav na tihem. £akran.tn! ji*«« nkon e pnurf.....»it poiel.! ikof Krakovski \evrsta Marv Dobruzaaska ima neka v V V akor n*e- --.»-ti knp, -Oderaj mj^^Zg v kan .reoviDo ETTvpcer. Šteje- delavstvo •-.-■ r*!, --n- > cen: i s;ia odlikovana i :: cotkim rc-doc. :o -e z redom luizt .<£:< »vo^ega isvi-esva s J f" r»d'. teja -o dises iatU ktueui :e?.:'.u». ii * ^a'.: ^ m* a -v c ■ -,;o • Uffldoau tv u iiK-e^-im \o-a»: so padii med obran oo be.g. lpera v svetovni ron. Škotske čete na«:.?-o z čodbc ki :£ra iajostinke Naročajte »Domoljuba«! »Pcadrav; Upe zotauco in pove. «. da t« « laival are« « deu-1 »p-i lioT*.. »Ok tli k u bi zshvakL- :i S za dvaaaiti »sbofii'. iz naše presiofice d Pred začetkom graditve novih modemih cest? V gradbenem ministrstvu je dogotovlien načrt za zgraditev novili modernih avtomobil-skili cest v vsej državi. Kot ena izmed prvili cest bo zgrajena cesta Belgrad—Pančevo—Vršac, potem pa se namerava graditi cesta Belgrad— Zemun- Novi Sad—Subotica. Verjetno je, da bodo prihodnje leto pričeli graditi asfaltno ee-sto Belgrad—Zagreb, za katero jc že določen znesek 800 milijonov dinarjev. d Koliko jc katoliških otrok na bclgrajskih šolah. Po statistiki, ki jo je prinesel zadnji »Glasnik beogradske nadbuskupije« je v Bčl-gradu na ondotnih osnovnih šolah 1755 katoliških otrok. In sicer: v šolah župnije Kristusa Kralja je 330 otrok, v župniji Matere božje 425, v župniji sv. Antona (frančiškanski) 3-12 otrok, v župniji sv. Petra 372 iu v župniji sv. Cirila in Metoda (Čukarica) 116 otrok. Skupaj je teli otrok 1504. Temu številu je treba prišteti nemške šole, med katerimi so 103 katoličani, in češke šole, kjer je 58 katoliških otrok. d Do 25. oktobra smo izvozili iz Jugoslavije 5500 vagonov češpelj. Od teh 3000 suhih. To je največji izvoz povojnih let Od izvoza odpade 65 odstotkov na Bosno in Slavonijo, ostanek na Srbijo. 70 odstotkov vseh češpelj je šlo na Češkoslovaško. d Ker mu je hlapec pokvaril plug. V vasi Nadalji, blizu Srbobrana, se je. obesil eden naj bogatejših kmetov, ker mu je hlapec — po kvaril plug. d Naš izvoz lesa. V avgustu smo izvozili 737') vagonov gradbenega lesa, v septembru le še 5883, kar pa je še vedno za 1027 vagonov več ko v lanskem septembru Vrednost v septembru izvoženega lesa je znašala 46.2 (lani 35.8) milijonov dinarjev. Drv smo izvozili v septembru 1671 vagonov (lani 1060) v vrednoti 3.0 (lani 3.2) milijonov dinarjev. Oglja 210 (138) vagonov v vrednosti 1.0 (0.8) milijonov. Pragov 14.000 (4000) v vrednosti 0.55 (0 17), lesnih izdelkov 184 (157) v vrednosti 2.77 (2 32) milijonov dinarjev. Nesreče d Avtomobil je do smrti povozil v Zagrebu 23 letnega slugo Antona Dimiča in 10 letnega Stanislava čokana. cl Ko sta tihotapila z žganjem. Posestnik l.orbek in njegov tovariš iz Dedoncev sta na meravala vtihotapiti žganje iz Jugoslavije v Avstrijo. Ko sta hotela prekoračiti mejo, ju je za gledal avstrijski obmejni stražnik. Na njegove vzklike sta vrgla nahrbtnika od sebe in zbežala v gozdič na avstrijski strani. Stražnik je takoj ustrelil štirikrat v zrak. Ker pa sta ga tihotapca začela klicati za seboj in mu grozila, da bosta tudi onadva streljala, je začel streljati za njima Krogla je zadela Lorbeka, ki je kmalu nato izdihnil. d Lobanjo si jc prebil. Neki posestnik iz Zankovec se je vozil po opravkih. Ko se je vze čer vračal domov, je bil že precej vinjen in to je bilo zanj usodno. Padel je z voza in si prebil lobanjo. Vsa zdraviliška pomoč je bila zaman, nesrečni Vrečic je podlegel poškodbam. Zapušča ženo in osem nepreskrbljenih otrok. d Z grozo jc opazila, da je mož mrtev. Posestnik Cipot iz Polane pri Murski Soboti ?e je peljal na Hrvatsko, kjer je kupil bika. Ko se je pozno v noč vračal domov, se je bil med potjo izmučil, zato so ga v Beltincih spravili na voz. Ko je doma prišla žena možu s svetilko rio-sproti, je z grozo opazila, da je mož mrtev. Med potjo se 11111 jc zgodila nesreča, najbrž ga je ubil bik, ki jc med potjo ušel in so ga zjutraj komaj ujeli. Sumi se tudi na roparski napad, zakaj Cipot je imel s seboj večjo vsoto denarja, katerega pa pri njem niso našli. Kako ;e končal nesrečni posestnik, se bo težko kdaj zvedelo, zakaj vozil se je sam. d Ustrelil se je Damjan Stojčič, okrajni načelnik v Bački Palanki. d Jugoslovanski parnik »Ljubica Marko-vič« je s tovorom lesa nasedel blizu Otranra. Parnik je bil zgrajen leta 1892, ima 1400 'on nosilnosti in je last Evgena Markoviča iz Splita. d Zgorela jc domačija posestnika Jožeta Miheliča na Orajenšaku v občini Vurberg pri Ptuju. d Požar je uničil skedenj, dve šupi in svinjak, last Janeza Grašiča na Hujah pri Kranju. d Pri gašenju apna se je ponesrečila Ai.a Drevenšek, žena posestnika iz Ljubstave pri Sv. Vidu. Dobila je nevarne opekline na obrazu in rokah, v nevarnosti sta obe očesi.- Razno d Duhovne vaje za žene bodo v Domu Brezmadežne še enkrat pred božičnimi prazniki in sicer od 25. do 29. novembra. Ob sklepu cerkvenega leta prenovite svoje duše, da boste mogle v krščanskem duhu zmagovati odgovorne naloge, ki jih imate kot žene in matere. Pridite v naš prenovljeni Dom duhovnih vaj. Pišite na naslov: Dom Brezmadežne, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale. d V domu duhovnih vaj Sv. Jožef nad Celjem se prično tridnevne oddeljene duhovne vaje za žene v soboto, 18. novembra ob 6 zvečer. Ravno tako za žene v soboto, 16. decembra ob 6 zvečer. — Za dekleta bodo zapi te duhov ne vaje v domu od sobote, 2. decembra ob 6 zvečer dalje. (Duhovne vaje trajajo vselej od 6 zvečer prvega dne, nato polni drugi dan, rre- l^J dolenjska, štaierska in sploli M JHH /% v9e'> vrst- kupite pri ........................ CENTRALNI VIN »RNI v Ljubljani RAZNO Ali se bliža svetovni mir? Tako zvani pacifisti sn pričeli napadati 1'rancijo, češ da vzdržuje militarizem. Tem zunanjim pa.cifistom so sledili tudi francoski socialisti. Tedaj je vladna 6tranka objavila, kako se oborožujejo sosedne države in sicer porabi Anglija 18 milijard frankov, Nemčija 15 milijard, Sc-vjetska Rusija 16 milijard 800 milijonov, Združene države 18 milijard, Italija 8 milijard 417 milijonov frankov itd. »In te države zahtevajo, da se Francija razoroži.« — Tako govori Francija. Nevarnost električnega •oka. Električni tok nižje napetosti, ki se običajno rahi v gospodinjstvu, postane v določenih okoliščinah lahko prav nevaren. Pred vsem so razni liudje napram električnemu toku različno občutljivi in isti tok utegne nekemu človeku škodovati, dočim drugemu ne. Se važnejše pa so zunanje okoliščine, v katerih je človeiško telo sprejelo električni udarec. Posebno nevarno je dotikanje električnih svetiljk, vodov itd. z vlažnimi roka- Naš gospod župnik Spisala Helena Haluschka Iz nemščine prevedla Marijo Kmetova Ze so se hotela zapreti vrata, ko so se spet odprla in se je vnovič oglasil vratar: »Pa otroke ima tudi!-: Tedaj se je L'Abbe Violone spomnil. Ona učiteljica je bila, ki je zanjo neki župnik iz neke zakotne hribovske vasi prosil dovoljenja, da si sme ogledati starinsko stavbo z vsemi zakladi. Dovolil je bil. Pred cerkvijo se je podila gruča otrok krog bele obleke in črnega talarja. Ker sta bila oba v solncu, ni mogel L'A bb6 Violone razločiti njenih lic. »Bonjour, Monsieur L'Abb(k (»Dober dan, gospod župnik«), je zaslišal neki domači, prisrčni glas in črni talar je šel proti njemu. Sedaj si je mogel ogledati tega človeka, seveda, če je pogledal navzgor! Vsa čast! Vse pogorje Jura ni premoglo takega mogočnega lwrovea. Ta človek, skoraj grdih potez, je bil praobraz moči in dobrote. Njegove spremljevalke Abbe še pogledal ni. Le nalahno se je priklonil in niti besedice ni odvrnil, ko se mu je vljudno zahvalila. Sam jih je vodil po poslopju. Najprej so bili v tisočletni cerkvi s krasnim vhodom v pristnem romanskem slogu in z veliko premajhnimi vratieami, okrašenimi z neštevilnimi lesorezi. Otroci so pazljivo poslušali razlago Abbeja in se vneto prizadevali, da bi mogli razbrati iz raznih podob kako znano lice. Ko je Abb<5 odprl vrata, jih je tako slepila luč, da spočetka niso videli ničesar drugega, ko orno praznino in nekaj svetlika jočih se točk. Le polagoma so se prikazali obrisi stebrov, klopi in starih ljudi, ki so se preplašeno prebudili in zdaj še mu koma tipali za konei svojih molitev. Slednjič so se dvignili, za hip oklevaj© obstali in se nato radovedno pridružili otrokom. Je bilo vendar spet nekaj, novega in pa, morda je le v cerkvi še kaj takega, česar niso še nikoli opazili? In \Tsi so gledali slike izrezljane in pobarvan-svetnike, klopi s krasnimi, le-eniini ornaiiienti — pa prižnico, ki jo je izdelovalo vse življenje mnogo, mnogo ljudi. :>Umetnina,« je rekel tuji župnik, »edina te vrste « Ker je bila cerkev posvečena nadangelu Mihaelu je bil na baldahinu angel nadnaravne velikosti, oborožen s sulico, porivajoč v globino neko prikazen, ki je bila ko zmaj in ko hudič. Z noro je stal na nasprotnikovem tilniku, njegova sulica se je pod iztegnjeno roko nasprotnika zabadala v prsi. In kako se je spakoval ta hudobec kraj prepada! Jezik je molel iz žrela in zaeno kazal zobe. Otroci so ga tako občudovali, da so kar otrpnili. L'Abbč Violone je bil tako nepreviden, da je pripomnil, kako se ta podoba še večkrat ponavlja v rezbarijah na klopeh. Tedaj so se razkropili otroci po cerkvi in iskali peklenščka. Nekega fantka, ki so ga že dolgo iskali, so našli slednjič za neko klopjo, kako je klečal pred tako podobo in si na vso moč prizadeval, da bi zaeno kazal jezik in zobe. Tako se je napenjal, da je bil rdeč ko kuhan rak. »Ko kak velik,« se je smehljal stari župnik. Mnogo znamenitosti je bilo v zakristiji. Videli so keLihe, ki so se z njih lesketali dragulji; dalje monštrance, z zlatom pretkane masne obleke, škofovske kape, svete relikvije, darila kraljev in cesarjev in mnogo pisanih, starih slik. Mlada vladarica se je vsega najbolj veselila. Razodevalo se je to iz načina, kako je znala kako stvar varno in spoštljivo prijeti. A saj so bile njene roke ko nalašč ustvarjene za to! Bile so ozke, bele, duševne roke; Stran 572 .»DOMOLJUB«. ri j. ... Loki uprizori na Martinovo nedeljo 12. nov. 0b i« igro: »Zapravljive«, čarobna praviljica v jj^ r janjih (8 slikah). n Klarerjev miaijeBski keledar u In, (,„, Koledar krase izredno lepe slike iz afriških mj9j jonov. priljubi se vsakemu zaradi poučne in ani mive vsebine. Med drugimi je v njem privlači,, povest >Male Abesinke«. Ta ljubek popi* j,, V„1 iz življenja treh zamorskih deklic, ki so živele Rimu ob strani služabnice božje Marije Terezij« Ledochowske. Vsem misijonskim prijateljem L toplo priporočamo. Naročit se pri -.Družbi sv. pc|Ji Klaverja, Ljubljana, Metelkova 1. — Cen,i 5 Din 11 Misijonski koledarček tx mUdiie It j.ijjj Prinaša ljubke povestice iu si .a. V veselje 60 M samo mladim, ampak ludi odraslim Zlasti "iuljiva je povest vtpeterčkovo prvo in zadnje sv. obhajilo: Nad vse šaljiva pa je zgodbica >7,a malega u-morčka tnalo preveče. Priporočamo staršem in vzgojiteljem, da naročajo koledarček, ('ena 3 llin Pri 10 izvodih eden povrh. Naroča se pri >firiiibi sv. Petra Klaverja-, Ljubljana, Metelkova ulica 1. n Prosvetno drultro t Boh. Bistrici ponovi ni splošno želio v nedeljo 12. novembra ob 3 popol. dne misterij »Slehernik«. Listnica uredništva Na več strani: Dotifni deček za čevljarsko obrt je že oddan. Za odgovor prosimo vselej znamko. — V Mezgovce: Ravnanje doliaiep ui bilo pravilno, vendar Vam svetujemo, potrpljenje. Zadeva bo prišla na vrsto ob drugi pri liki. — Jožefu Sl:ubiču v Jolietu: Tri dolarje smo izročili upravi. Vaš opis življenja bo gotovo zelo razveselil Vaše domače iu prijatelj; in smo ga zato poslali na Poiico Prosimo, ne zamerite! Bog Vas živi! Zaradi goste megle je strmoglavilo fran- cosko trimotorno letalo. Dva mrtva. 36 dražb, ki se pečajo z vožnjo po zraku v vse strani sveta, ima Anglija. »gotske«, si je mislil pozuavatelj umetnosti. Take roke je bil videl doslej le še pri podobah svetnikov in pri svoji materi. Ko so ji ogledali zakristijo, so prišli pod mrko, križno obločje in nato še na pokopališče, kjer je bilo vse ena sama luč in množica prelestnih rož in metuljev. >0, kako lepo, kako lepo!« je vzkliknila vladarica in obstala ko začarana. Zdaj se je L'Al>be Violone prvikrat ozrl v njen obraz. Tako popolno je bila lepa, d« je mogla ta lepota povzdigniti človeka do nebes in ga zaeno silno užalostiti. Zdelo se je, da njena lepota ni več pozemska. In vendar — kdor jo je videl, bi svoj živ dan koprnel po njej s hrepenenjem, ki ne pozna niti bolečin niti bridkosti in je že samo v sebi zveličavno. L'Abbe Violone jo je pogledal in se razveselil njene čistosti in dovršenosti. Po temačnem hodniku sta šla vštric in nista govorila. Njemu se je zazdelo, da jo že dolgo pozna. Le naš župnik je stopal 7. njima gor v knjižnico. Otroci so ostali spodaj pri starih ljudeh; pazili so drug na drugega. Zgoraj jih je objela svečana tišina samostana. L'Abbe Violone jima je tako razkazoval svoje dragocene knjige, kakor človek seznanja svoje prijatelje s tujoi. Ponosen je bil, ko sta oba gosta vzklikala od začudenja. Potem je odprl okno in pokazal svoje ljubljene gosrtS: >Le Chasseralk Vrh gore se je poigraval veter z lahnimi, razcefranimi oblaki, ki so bili že vijoličasto obrobljeni. »Tam zgoraj je pa nevihta,< je rekel župnik. »Brez dvoma je ondi čudovito lepo,« je dejala li&teljica. >A!i vam ja veter všeč?« jo je I/AbM Violone prvič nagovoril. »Monsieur L'Abbe jnorda pozna Prutjbommovo pesem o vetru?« je vprašala ona. »Ki se konča: Da objel bi svet.. .t je dodal Abbe in nenadoma sta oba umolknila. »Ali je še kaj, da bi si ogledali?t je vprašal župnik. »Ce želite, še samotija, koj zadaj, tam sredi tega griča!« Odšli so k -amoliji, vsi skupaj: otroci, starke in starčki in vratar. Pot navkreber je bila zložna, vendar bi bila skoraj nevarna. Starčkov se je prijela mladost otrok. Župnik je pripovedoval prijetne dovtipe, ki se jim je moral celo strogi Abbe smejati. Vladarica je ponudila roko nekemu betežnemu dedku in vso pot jo je okajal z dimom svoje pipe. Majhna, skrušena starka se je držala župnika in sladkobno pomežikala drugim. Že dolgo ji ni nihče ničesar zavidal, pa je hotela danes do dna izprazniti čašo te sreče. Saj jo je naš župnik vlekel čez drn in strn s seboj in je kar ui izpustil. Kmalu so dospeli k samotiji. Ondi ni bilo drugega ko majhna jama v skali. Nizka je bila in le tako dolga, da se je mogel človek zlekniti v njej. Tu je živel pred šest sto leti neki sveti puščavnik in to je bila njegova celica. Kakih dvajset metrov široka kamenita plošča je tvorila predvežje pred tem svetiščem. Vsej krajini je gospodovala in bila najlepši del samotije. Kakšen krasen razgled je bil odtod! Široka in divja reka Doubs se je ko jeklo modrila med sočnatimi, z rožami posejanimi tratami. Dalje položne rebri, tihe vasi. Vse je bilo v pražnji luči, ki so se v njej tajali jasni, ostri obrisi in je saujavo izravnavala barve in črte. »Gospod župnik,« je vzkliknila starka, »tu je tudi čudodelni studenec, ki pa poleti, žal, usahne. Saj prav za yrav niti studenec ni; je le vodeni curek, ki polzi mi ali pa z vsem vližnin telesom o. pr. pri kopanju. V takšnih okoliščinah škoduje občutljivem1 človeku lahko že 25 volt-ni tok, zato ie treba električnimi napravami 1 vlažnih prostorih it P«' sebne previdnosti. Iznajdljivi. Gasilno društvo na Dunaju ie dolgo premišljevalo, kako bi moglo biti ob vsakem vremenu, tudi če so »lice zasnežene, vedno o pravem času na kraja požara. Omislili so si bri-zgalno, ki ima spredaj močan aneženi plu< '» pot si utira z .gosenicami« na kolesih. Tako ie mogoče tudi ob čas« visoko zapadlega »»*«» vršiti svojo službo Starokatoliki v Šrf Zadnje švicarsko ljudsko štetje pokazuie. da 50 starokatoliki v svojih razvojnih središčih precei nazadovali. Po vsej Pf1" liki se ie njihovo ttrri« skrčilo za okoli 10» Samo v kantonu Bem so nazadovali od 5003 3986 in v «.n«m »«t Bern so izgubili v Bricnneu pa 80 duš. M sprotno ie pa cerkev v teh kraph no napredovala \ 7-njih desetih letih je « Itčacstvo r -štinh s« * mesecih« stsre*s k»to" filcv^___ Redne knjige Družbe sv. Mohorja za 1.1933 1. Koledar za leto 1934. 2. Večernice, socialna povest »Izobčenci«, ,pisal M. Malešič. 3. .Jetika«, silno potrebna knjiga prima-,ija dr. Fr. Debevca. 4. »Naše morje«, bogato ilustrirana knjiga , našem morju. 5. Življenje svetnikov od 17. maja dalje, 6. :>Mutasti greh«, povest P. Dorflerja. Vseh Sest knjig 20 Din. Knjige proti doplačilu. 1. Dr. Andrej Gosar: Za nov družabni rcd, broš. 99 Din, vez, lit Din, 2. Krekovi Izbrani spisi IV, zvezek, broš. 27 Din, vez. 33 Din, 3. Deželič Vel.: Kragulj, roman iz IX. stoletja. broš. 21 Din, vez. 30 Din. 4. Mara Rus: Njene službe, povest služkinje, broš. 12 Din, vez. 21 Din. Ker so letos nekaj knjig več natisnili, si jib vsak za označene cene ie vedno lahko nabavi._ — Ne smemo dopui&ati, da nam leže jedi ne-ircbavljcne v želodcu, nc smemo jesti slabo pre-mhanih jedi, marveč brigati se moramo za dobro prebavo in urejeno stolico, brez katerih ni pravilnega kroženja krvi in seveda tudi ne pravega zdravja. Ako čreva ne delujejo redno, nam dobro store Fetlerjcve krogljice »Elsa<., ki zanesljivo delujejo, so popolnoma neškodljive in ne dražijo črev. Fellerjeve >Elsa« krogljice krepe želodcc, čistijo telo in kri. 6 Skatelj Din 30, 12 škatelj Din 50 z zavojnino in poštnino vred pri lekarnarju Evg. V. Feller, Stubica Doaija, Elza trg 16, Sav. banovina. Pošljite naročnino! »DOMOLJUB«, dne 8. novembra 1933. Stran 573 Radio Vsak delavnik: 12.15 Plošče — 12.45 Poročila — 18 Cas, plošče — 23 Konec. - Četrtek, 9. nov.: " P'10k m odrasli — 18.80 Pogovor s poslušalci -- 1!) Srbohrvaščina — 10.30 Plošče po željah poslušalcev — 20 Večer skladatelja Cajkovskega: 1. glasbeno predavanje; 2. samospevi ge. Popove in Asejeve s spremljevanjem Radio orkestra; 3. Iiadio orkester; 4. Plošče - Vmes čas in poročila. -Petek. 10. novembra: 11 šolska ura: Pravljice, šale in uganke za dobro voljo — 18 Smučarska gimnastika - 18.30 Nezgode v letalstvu — 10 Sokulstvo — 10.30 Izleti za nedeljo - 20 Prenos iz lielgrada - 20.40 Prenos iz Zagreba -- 22, Ca«, poročila, plošče. — Sobota, 11. novembra: 18 Mai-t i nova nje - lil Ljudski nauk o dobrem in zlu — 19.30 Zunanji politični pregled — '20 Rapallski večer, izvaja klub jugoslov. akademikov — 21 Radio orkester: Jesen v orkestralni glasbi — 22 Cas, poročila, Radio-jazz. — Nedelja, 12. novembra: 8.15 Poročila — 8.30 Gimnastika — 9 Versko predavanje — 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 10 Kdo mora bili zavarovan — 10.30 Pevski kom •ert Julija Hetetta s spremljevanjem Radio orkestra — 11.15 Slovenska glasba, izvaja Radio orkester — 12 Cas, plošče — 1fi Kmetijska ura: Iz sadjarstva in vinarstva — 10.30 Pevski zbor >Zora< iz Šiške — 17.i.r; iPIošče — 20 Prenos operete iz Ljubljane — Vmes čas in poročila. — Ponedeljek. 13. novembra: 18 Gospodinjska ura: Naši posli — 18.30 Sedanji položaj pomožnih Ma-gajen — 19 Plošče — 19.30 Slavonija v šegah in navadah — 20 Martinov večer: Šramel kvartet 1 tumor — 20.30 Slovenske narodne v duetu gg. Gostit! in Rus — 21 Radio orkester in Radio-jazz Vmes čas in poročila. — Torek, 14. novembra: It Šolska ura: Kako se pripravlja narava za zimsko spanje — 18 Otroški kotiček - 18.30 Plošče — 19 Francoščina — 10.30 Moja pot po Norveški — 20 Glasbeno predavanje — 20.30 IČuplete poje g. Hajde — 21 Vokalni dueti: gdčni. Kristanova in Rudolfov.-! — 21.30 Cas. poročila — 21.50 Radio orkester — 22.30 Angleške plošče. — Sreda, 15. novembra: 18 Komorna glasba, Radio kvintet — 18.30 Radio orkester — 19 Tujski promet in naše občine — 10.30 Literarna ura: Engelbert uangl o naši mladinski književnosti — 20 Pevski zbor j Grafike*. — 20.45 Koncert ge. Pavle" Lovšetove s spremljevanjem Radio orkestra — 21.30 Koncert Radio orkestra — 22 Cas, poročila, plošče. Kakšen je pravi mož Pravi mož sc nikdar nc pritožuje, da mu svet dolguje srečo in razne druge ugodnosti za življenje. Vse, kar tak mož zahteva jc pravica do življenja in da lahko živi kot pravi mož. Pravi mož jc ravno tako pošten v temni sobi svojega stanovanja, kakor je pošten čez dan v javnosti. Pravi mož nc zahteva kakih predpravic ali posebnosti; on želi samo dela in pošteno plačo. Pravi mož ne mara nekaj za nič; vsled tega pazi na njih ugled kakor na svojega lastnega Pravi mož je zanesljiv, ali mož-beseda. Njegova beseda je ravno tako veljavna in sveta, kakor njegova prisega. Pravi mo-ž stori in rad izvrši več kakor obljubi. Priva mož ne mara nekaj za nič; vsled tega ga ljudje, ki bi radi hitro obogateli, — ne vpo-števajo. Pravi mož vedno rad dela izgovore za druge, ne pa za sebe. Z drugimi je potrpežljiv in usmiljen, napram samemu sebi pa strog. Pravi mož se veseli življenja; tako se tudi ne boji smrti. Pravi mož nikdar ne išče kake nesreče; če ga pa ista slučajno zadene, isto junaško prenaša. Ljubezen in zvestoba pravega moža do svojega bližnjega je neprekosijiva. Pravi mož je največji zaklad človeške družbe na svetu. — Slabo vreme je zopet tukaj, ali boljše rečeno, vreme za revmatizem-. Revmatične bolečine sc pojavljajo v členkih na rokah in nogah, v križu itd. Večkrat so te bolečine tako hude, da se ne moremo niti premakniti, V takem slučaju uspešno deltfjejo priznane ter po vsem svetu znane ,,Bayer« Aspirin tablete. Aspirin tablete blažijo bolečine in nas varujejo pred prehla-jenjem, influenco, angino in bripo. Pazite na varnostno znamko! cizma, napredovalo za 12.5%, medtem ko so sta-rokatoliki v istem času nazadovali za 17.5%, v mestu Bern pa celo za 22%. 0 čem razpravljajo molki in ženske. Neki angleški dnevnik je razpiaal natečaj o vprašanju, o iem razpravljajo moški in ženske. Na podlagi do-šlih odgovorov ugotavlja list, da se moški najčeiče pogovarjajo o športu, potem o kupčijah, o možeh in o dnevnih dogodkih. Sele na šestem mestu stoji obravnavanje žensk. Drugače ženske. One se pogovarjajo največ o mo-zen, potem o oblekah in zabavah. Dnevni dogodki oje pri njih šele na osmem mestu. Pri mo-so na devetem mest« šale in dovtipi, o kadrih ženske trdijo, da »Ploh ne delajo. Zavarovala se proti !"raz". Poslovodja v iic-M-m ameriškem hotelu je ' "ad vse presenečen i 11,111 prtljago, katero je ! "'oral poslati za neko 1 stanovalko v hotelu, ki j odpeljala na zapnd 1 . obisk. Svojo prtljago I« namreč označila slc-*'«e: 100 Ib. premoga in oglja, ženska se je JM bala da, bi ne zmrz-"na na mrzlem zapadli. po skali. Ali vidite lo temno liso na kamnih? Zdaj pa zda j kane celo kaka kaplja k >Presneta reč,« je zamrmral dedek s pipo, >kadarkoli pridem sem, ni vode!« >Ali mislite, da bi vam kaj pomagala?« ga je vprašala vladarica. »E, seveda — saj se je stari mežnar celo naglušnosti iznebil, čeprav je bdi gluh ko zemlja!« >Res, res,« je zatrjevala starka. >Prav pred smrtjo je slišal celo zvonove zvoniti! Nikoli v življenju ni bil tako vesel. Ves blažen je umrl.« j Men i je studenec zacelil staro rano,« je zatrjevala druga. >Meni bolno nogo.« >Meni bolno srce.« Vladarica je pristopila k studencu. Smehljata se je ko mati, ki hoče ustreči kaki otroško neumni želji. S prgiščem ol>eh rok je čakala pod kapljami in čez čas se je prgišče napolnilo. Ponudila je vodo starčku. Svečano se je odkril in se sklonil k svežemu požirku. >Meni tudi. meni tudi...« vsi so si želeli zdravja, tudi tisti, ki so bili zdravi, in še otroci. A vladarica je šegtivo zavrnila otroke: Za vas pa vaš angel varuh dela čudeže vsak dan! Vi niste "potrebni studenca.« Pa je vendar precej časa trajalo, da so bili vsi ute-šeni. Vladarica niti opazila ni, dtt so že vsi odhajali. Še je stala dvignjenih rok pri studencu. Ko se je obrnila, ni bilo nobenega bolnika več. Le Abbe Violone Oklevaje in vprašujoče mu je ponudil'« čnšo svojih svetniških rok. In L'Abb6 Violone se je ponižno sklonil in bilo mu je, ko da pije iz njih vso lejioto sveta in pozabljanje vseh bridkosti. Z lahnimi koraki in ko da ga nosijo nevidne peruti, je stopal nato po kamniti poti navzdol k svojemu svetu: k stari cerkvi, samostanu, k skupini trpečega človeštva, k ^temnemu križnemu obločju, k sanjavi božji njivi v solncu, kjer je bilo temnomodro nebo tako blizu, da bi ga prijel. 17. Tam spodaj v vasi, kjer se že začenjajo njive, stoji majhna hiša sredi vrtiča, kjer je prostora le za nekaj glav solate in nekaj peteršiljčka in — če ni drugače - še za tnalo redkvic, a te se morajo že pošteno stisniti. Vse to pa ni oviralo hišice, da se ne bi skoraj zadušila pod rožami. Z visoke, mahovite strehe je v divji zmedi viselo cvetje pečnikev, zvončnic, krečn in kozjih parkeljčkov. Dolge, kodraste trave pa so segale ko skuštrani lasje prav dol do okenskih oči. Od spodaj navzgor pa so zato plezali majhni, zali šopi vrtnic prav do dimnika, a na policah oken so se šopirile kričeče rdeče krvotnočnice s svojo bujno lej>oto. Bila je hišica za lutke in je imela troje oken. Večkrat je bilo videli pri vsakem okuu po dvoje, troje rdečih, pravkrr umitih obrazkov, ki so pritiskali svoje noske na šipe, da so bili kar ploščati. Nedavno so bili prišli ti ubogi, najsironiašnejši ljudje vsega kraja v lo hišo. Oče, l>ivši delavec, mati bivša služkinja; zaneslo ju je semkaj z nemško-švicarskih krajev, Bog ve kako! Nekega lepega jutra sta pristala v Laniottu, bila brezposelna in bogata /. otroki. Ljubka in neuporabna hišiea je bila tu in občina jima ju je oddala za majhen denar. Naročajte „Domoljuba"! 4» PO DOMOVINI Sedemdesetletnica zaslužnega duhovnika Pretekli teden ie praznoval v Sostrem svo^o sedesndeseilelnico g. duh. >v. Martin Poljak. V Sostrem župnikuje že od I. 1914., kamor je prišel že kol župook iz Ajdovca. Fari in Bogu ae je posvetit s tako ljubeznijo in skrbjo, da bo moral zgodovinar njegovo ime zapisati z zlatimi črkami med imena najodKčnejiih župnikov v Sostrem. Že itak r-ogočno cerkev je še veliiastneje opremil in tako pripravil svojemu Učeniku kar najlepši dom, v katerem ae pogovarja z njim dan za dnem v nenavadnih urah. In v teh urah črpa iz neusehljivega vrelca inladeniških »il, ki so mu potrebne v tako močni delavsfco-kjnetsjri župniji Od tod vsa tista avežost in borbenost, ki jo dihajo njegove cerkvene organizacije, tista ljubezen, ki bi jo vedeli opisati le bolniki in ubožci, katerim je pripomogel z Pregreta« društvo »spel deluje (Trata v Poljanski dolini.) Prosvetno društvo na Trati je po par mesecih odmora zopet začelo s svojim delovanjem. Pred javnost je prvikrat stopilo zadnjo nedeljo v oktobru s prelepo igro: >2rtev spovedne molčečnosti«:. — Kljub slabemu vremenu je bila dvorana zasedena in vsakdo izmed gledalcev je bil globoko ganjen. Nobeno oko v dvorani nI bilo suho, vsakdo jc sočustvoval in poni i lova I nedolžnega župnika, ker je bil po hudobiji svojega cerkovnika obsojen po nedolžnem na smrt. Na splošno željo smo sc odločili. da bomo v nedeljo 12. novembra ob 3 popoldne igro zopet ponovili. Zagotavljamo, da za ob:sk ne bo nobenemu žal. Grmelo ia treskalo fe. (Črni vrh.) Dne 30. oktobra je prihrula nad črnovrško gorovje huda nevihta. Grmelo in treskalo je in nekako ob osmih je udarila strela v vezan kozolec 'dvojniki posestnika Janeza Škofa v Selu ter t<-! oj uzgala. Bik) je v kozolcu polno sena, steljt, ■ ložena ajda in fižol, kar je vse zgorelo, škode je nad 20.000 Din, ki je le deloma krita z zavarovalnino. Kaj nam vrača tujina? (Preker pri Moravčah.) V torek 31. oktobra smo pokopili v Moravčah Alojzija Ribiča, posestnika v Sp. Prekru. Umrl je v najlepši moški dobi, star šele 47 let. Amerika, kjer je preživel 15 let, nsu je dala — ne dolarjev in bogastva, kot je sanjal — neozdravljivo -etiko, ka-Vre se jc nalezel po nezdra/ih ameuik.h rudni-: b. Prišel je domov navidezno Je zdrav, toda kot izžeta limona s kaljo neozdravij! >e boUeni v sebi. Zanimivo je, da »o par ur, preden je 2.*'i,c in nato sta lepa, 5000 Din vredna kcaja zdrknila v prepad in ae ubila. Novi občinski odbor bo moral tej ceati posvetiti več pažnje. Po veličastni proslavi. (Dev. Marija v Polju.) Veličastna je bila proslava 1900 letnice odre-ianja, združena a proslavo 150 letnice obstoja žop-•ije. Tridnevnioa v čast pres-v, Srcu Jezusovemu in lepi pomenljivi govori naših dušnih pastirjev, zlasti pa še nedeljska posvetitev fare presv. Srou Jezusovemu in blagoslovitev kipa Srca Jezusovega ter pridiga ljubljanskega stolnega župnika g. dr. KUoarja, ostanejo v neizbrisnem spominu. Pročelja • kipom, ki ie je je udeležilo do 3000 vernikov, je zaključila vrsto naših letošnjih jubilejnih sUvnosti. Teh dnevov ne pozabimo, naj n«m bodo v blagoslovi Na$ po teh slovesnostih mogočno vcplamti češčenje presv. Srca Jezusovega v naši fari I PresvetO; Srce Jezusovo, Tvoji sipo in Tvoji hočemo biU tinti v ča»dh preizkušnje, — Da se i« 3» nekdanjim občinskim odborom do lepe ubožnice. Čeprav so že srebrna njegova leta, je še ves čil pri poučevanju verouka in navdušo® za stremljenja mladine, zbrane v Prosvetnem društvu. Našim dragim mrtvim je zgradi! tako lep nov vrt počitka in tudi sebi s tem največji spomenik. Vsa leta že vodi g. svetnik tudi Hranilnico, ki mu pa v zadnjih letih zagreni marsikatero uro; a gospod vse voljno prenaša in zdi se, da v trpljenju postaja še močnejši in blažji. »Vite tako na tem,, se rad pošali gospod, »pa sem postal 70 let mlad fant.« Bog iivi take famtel Mi pa k tako zreli mladosti iskreno častitamo. za 70 letni jubilej in k godovnemu dnevu pa kličemo: Bog Vas ohranjaj in poiptačajl slovesnost na praznik Kristusa Kralja tako veličastno izvršila, gre zahvala predvsem tudi cerkvenemu pevskemu zboru za krasno petje, godbi Prosvete, vnetemu zvonarju Demšarju, monterju Miboljeviču, pletilkam vencev itd. itd. Vsem bodi presv. Srce bogat plačnik! Za prihodnje leto pa nam časti! k e in častilci sv. Male Terezike obljubljajo le-po slavnost njej v čast. To in ono. (Primskovo pri Litiji.) Oni dan smo pokopali Gorišek Marijo iz Mul-hov. Stara je bila okoli 70 let. Naj počiva v mirul — Ljudje so poljske pridelke že večinoma spravili pod streho. Letina ie bila letos slabša kot lani, pa saj dobrega ne moremo pričakovati, ko se pa ljudje vedno bolj odtujujejo od Boga. — Tudi grozdje smo že potrgali. Bilo ga je precej mam ko druga leta. Vino pa menda ne bo tako kislo, kakor smo pričakovali. Zadnji dnevi so bili še dokai topli, da je grozdje moglo dozoreli. Možu poštenjaku v spomin. fHrastje.) Dne 15. oktobra ti. je umrl v Hrastju pri Grosupljem posestnik Skulj Janez v starosti 66 let. Rajni je bil skozi 30 let naročnik našega lista, veren mož, ki je znal vse težave življenja prenašati s še-gavo udanostjo. Bil je sicer samouk, vendar pa pravi kmečki »vse-znal« in znan daleč na okrog. O njegovi priljubljenosti je pričal pogreb, ki se ga je udeležilo visoko število znancev. Dolgotrajno mučno bolezen je prenašal z vso udanostjo. Imel je več otrok, ki so vsi dobro preskrbljeni. Njegovo sorodstvo p« je razkropljeno širom sveta — celo v Ameriki. Možu poštenjaku — časten spomin. N. p. v m. Smrt pogumnega borile«. (Višnja vas pri Novi cerkvi.) Dne 26. okt. t. 1. je neusmiljena smrt nenadoma pobrala enega naših najpogumnejših borilcev krščanske ideie, g. Matijo Doiderja, vpokojenega orožmškega stražmojstra in posestnika v Višnji vasi. Umrli Matija Dokler je v svojem življenju mnogo u neumorno deloval v javnosti, Vkljub svo-ii obilni zaposlenosti je našel še vedno časa dovolj, da je raznim ljudem delal prošnje ugovore itd. Posebej treba poudarili njegovo možatost in nevstrašenost, če je bilo treba braniti kričanji , j v j"«"«- V njegovi navzočnosti si je redkokdo upal knv0 govoriti o veri ali duhovnikih ,cerW Matija ni prizanese! nikomur, marveč vsakega zavrnil odločno in duhovito. Ob grobu, K ^V!,? ?1 ?n,e 28 do vstajenja, kjer se bo odpočil od obilnega dela za boijo čast in blagor bližnjega, mu je govoril njegov prijatelj ka- ! nonuc Žagar v slovo in ga priporoči! v dobrih lastnostih v posnemanje, po dobrih delih v hvaležno molitev, po njegovi krščanski ljubezni do bližnjega v zvest spomin! Bog potolaži ženo in otroke. brata m sorodnike) Požar, fšmartno zb Savi.) Kakor smo imeli arečo, da že več let ni bil pri nas požara, smo imeli le-tos že dva velika M seca julija je do tal pogorel veliki toplar ž krmo in tremi vozovi pos. g. Ivani Marolt v Smart nem. Dne 3. novembra ob pol 2 ponoči je pa zv«i zopet klical na pomoč. Gorelo je dolgo gospodar sko poslopje pos. g. Ivane Zajec v Šmartnem Ta" koj so bili na mestu domači gasilca, ki so i 8V0J motorko ogrožali ogenj, da se ni raztegnil na slav bo pev. doma. Prihiteli so tudi v krajšem času, kej bi pričakovali, gasilci Stožice in gasilci Sneberje. Zadobrova, ki so po dolgem gašenju omejili ogenj Pogorelo je gospodarsko poslopje in mnogo krme Živino in stroje so rešili Kako je nastal ogenj ni znano. Gasilcem se n&jtopleje zahvaljujemo m niihovo požrtvovalnost. Nam vsem pa bodi v po-budo, da jc čas, da si zgradimo take rezervati«, kot je v to služil vodnjak g. I. Dovča. Vas aorte. (Sostro.) Prosvetno društvo je vprizorilo v nedeljo dr«, mo »Mlinar in njegova hči«. Igravci so zelo po-hvalno rešili svojo nalogo. Prihodnjič pride na vrsto komedija »Voda« in še enkrat: »žrtev spovedne molčečnosti«. V kratkem bo treba poslati še nektj novic, ki pa bodo manj vesele. Grobovi tulijo. (Laporje.) Turobno so na dan pred praznikom Kristusi ; Kralja zvonili zvonovi ,ko je poroma! na božje j njive naš bivši župnik, g. dekan Martin Medved, j Celih 22 lel nas je bil vodil po Slomšekovih potih: 1 verne nas je hotel imeti pa izobražene in gospodarsko dobro stoječe. Zato nam jc farni božji dom povečal in onega pri podružnici prenoviti dal v Marijino družbo mladino zbral, ji ravno pred 30 leti prosvetno ognjišče zažgal, nam posojilnico ustanovil in še in še. Bil je ves naš zmiraj in povsod, tudi takrat, ko so ga (usoda voditeljev!) po zaporih v Gradcu gonili. Ker njegovega dela sadove uživamo, nam mora tudi njegovega življenja zgled ž-rno sijali. Molili bomo za vas, g dekan, vi pa morate za nas — svoje —, da bi prav vsi, četudi skozi težave, prispeli za vami v božje višave! Vinska trgatev v tujini. (Ejgelsholen.) Slovensko društvo Sv. Barbare v Ejgelshole-nu je priredilo 15. oktobra dobro pripravljeno 6 letnico obstoja, obenem s krasno uspelo det a o »Vinsko trgatvijo«. Navzoča sta bila naš ljubljeni društveni vodja č. g rektor Ritten in neumorni izsetieniiki duhovnik g Oberžan. Vinsko trgatev je otvoril naš predsednik Franc Klinar, ki nam jc it-lel vsem dobrodošli pozdrav, nakar je povzel besedo č. g. rektor Ritien, ki nam ie jcdrnalo orisal pomen naše domače navade in pomenljivo razložil, kaj pomeni vinograd, obložen z grozdjem, vinom, jabolkami, hruškami in nekaterimi bananami. n Absolvente kmetijskih šol ljubljanskega okraja vabim na sestanek, ki bo v nedeljo 12. novembra ob 9 dopoldne v restavraciji »pri Levu. m Gosposvetski cesti v Ljubljani. Na sestanku « 1» razpravljajo o ustanovitvi podružnice zveze absolventov kmetijskih šol za ljubljanski okrai in o nagih važnih kmetijsko-stsnovskih zadevah, predvsem o izdajanju lastnega glasila »Brazda«, vabim ludi tovariše iz drugih okoliških okrajev. — Al Miklavec. Skopi Skoti. Neka ženska iz Aberdeena j" H? v nedeljo popoldne k nauku, kjer je duhovnik ravno pridigoval, kako lepa čednost je krščansko usmiljenje in kako zaslužno delo je delitev miloščine. Duhovnik je pridigaval tako prepričevalno, da si je oelo skopi Aberdeenčanki omehčalo arce, tako da je sklenila, da bo tudi ona poslej reve« podpirala. Ze naslednjega dne je zapel zvonfe« na vratih »pokorjene ženske. Žena odpre vrata m zagleda berača. Prvi hip ae je kar ustrašila k" se je spomnila svoje obljube. Trenotek na to P® j" rekla beraču: »Počakajte!« Naglo je »kočilni » sobo svoje najemnice, kjer je brž odrezala deDei kos njene Struce in ta kruh jc podarila bersfu. Pri tem pa je mrmrala: tBor ne gleda na Pr(" • ampak na srci- < * Huda žena. fle prideš še danes takoj10"1" domov, bi zapomni, da ne spregovorim s teboj v teden. — Sprejetol KAŠELJ IN MOTNJE PRI DIHAN3U postanejo lahko predhodniki težkih pljučnih bolezni, ako se zanemarijo. Zato dobro store oni, ki 8« Z uporabo pravega .„.6„.,,„,s„ soka ijiLSA« za prsa in proti kašlju lekarnarja Fellerja zavarujojo, posebno v spremenljivih dneh spomladi in jeseni, ki so tako nevarni za pljuia in dihalne organe. Slabotne osebo in otroci bi ga morali jemali vsak dan, ker je poleg prijetne slasti tudi redilen, da koristno vpliva na telesno moč in odpornost. 2 steklenici Din 50 —. 4 steklenice Din 92"— z zavojuino in poštnino vred, pri lekarnarju Kvgen V Feller, Stubica Donja, Elsa trg 16 (Savska banovina) lMobreno po -ninistrslvil 'OC. pol. in nnr. zdravja, Sil. br. 30«. 14.13. 1932. Z ljubljanskega trga V l.jubljani. dne 7. nov. Položaj na trgu je jiopnlnomu iieizpri in«'-njiii. Kmetje i/ okolici- pripeljejo /lasti ob so-boliiii iu sredah ogromni' množine zelju in krompirju na trg. Tolikih množin lega blaga doslej po ljubljanskem trgu nismo bili vajeni videti (»enkrat. Pozna ne, da je stisk« mi deželi velik;.. ker Iliti Z blagom na trg tudi tisti, ki ji-časih rad nekoliko čakal « prodajo. Nn žalost jc letos krompir še manj vreden kakor lansko Id«. Ž zeljem pa jc ista. Krompir na debelo se prodaja |>o 75 do 85 par kilogrnin. želje pa po 50 pav kilogram. Tudi z živino jc ista. Zaenkrat veljajo še j»-|i' cene. kakor so veljale lelos po večini celo leto: voli I. vre te <—4.75 Din. voli II. vrste 1—4 Din, voli lil. vrste 2—3 Din; teliec 1. vrste 4— *.75 Din, telite II. vrste 3—4 Din, (elite III. vrste 2-1 Din: krave I. vrste 3—4 Din, krave II. vr-flc 2—3 Din. krave III. v liste 1.50—2 Din; teleta | vrsti' (i Din, teleta II. vrste 5 Din; prešiti: domači 7.50—8.50 Din. hrvaški 7.5(1-0 Din: |iv-šutarji 6—7 Din. Cene mesa v Ljubljani: goveje meso I. vrste: prednji tlel 8—9 Din. zadnj del 10—12 Din; goveje meso II. v rute: prednji del 7—8 Din. zadnji del 9—10 Din; goveje meso III. vrste: prcd-iiii del 5—b Din, zadnji del 7—8 Din; telečje iihmi I. vrste: prednji del 12 Din. zadnji del 14 Din: telečje meso ti. vrste: pretluji del 10—12 Din. zadnji del 12—14 Din: prešičevo meso: domače 13—18 Din, hrvaško 12—16 Din; preka-jenn svinjina 16—22 Din. svin jska mast (8 Din, domača slanina 14 Din, lirvnšku slanina 15 Din. Konjsko meso ve.lja 4—6 Din. ovčje meso 6 iln 10 Din. Živinske kože so se zadnje tedne očitno podražile in sicer za dobro tretjino. Plačuje se za kilogram surovih kož: volovske 10 Din. kravje ') Din. bikove 7 Din. telečje 14 Din, hrvaških preSičev 3—4 Din, domačih prešičev 5—6 Din. Žilne cene na borzi; sremskn pšenica 145— 1+7.50 Din. baranjsku pšenica 145—147.50 Din, Imčka pšenica 147.50—150 Din. Koruza 110 vajeno kuhe, Ubnic, priduo vaiino in pošteno v starosti 0 —45 tel sprejmem Na -lov v upravi Uo-in.i juha | od št. 13075. Ifaianbn za šleoarico UBFBnHD sprejmem -Naslov v upravi pod štev. 13.148. Proda se Z iMt polje (10 mernikov), travniki . . . Oskrbnik Jos. Valjasec, Mošnje 6, p. Radovljica. itnnim v hližini Kam-ilUliim n i k a travnik oziroma njivo ali inauj- ši bukovgo/.d. Ponudbe z navedbo cene pod 3 Kupčija šl. 13.147 na ujiravo. >Domoljuba« Borba zdravega, moč-UBliDO nega v starosti 14 — 15 tet, kateri hi imel vesel.edo kovaške obrti, sprejmem ki t učenca takoj [>od ul'0 1-nimi pogoji' Isti mora biti poštenih krščanskih slaršev in imeli dobra šolska spričevala 1 Kleineuc Franc, kovač (fužina) /.a sekire, lemeže, motike lopate itd.. Šmarca, pošta Kamnik. BeRiiomotor 5P",al0 rabljen, proda ■ li zamenja za živino ali hranilno knjižico fstangel, (rotilii vas. Novo mesto. Posestvo Etldo- liovc vasi tik glavne ces|e. v ravnijii, lep : krai..gospodarsko po-slojrje v dobrem stanju, redi seogoved in6pra-šičev, njive obsejane. Cena Din 58.000'—. Več so izve pri — Korbar Ignac, posestnik Žago-rica. pošta Mirna., Prodam f 4 tonsko harmoniko, malo rabljeno. Prusiiik Anton. Zaaiadišče 7. p Sp. 11 rušTca Prodom posestvo z vodno močjo, bre/, |io-slopja. Alojzij 3'raiii-puš, Oolobrdo 28. pošta Medvede. Služkinja z« vsa poljska dela in pri živini se takoj sprejme J — Agllič, Novo ineslo. 1 Zopet znižane cene /.a vse brivske potrebščine iz svetovnozna-negu jekla pri Trgovskem domu Stermecki. Brivski aparati Din 9.15,17 lasostrlžalkl Din 30. 36, 76 britve . . Din 57, 36. 50 tkarjs . . . tli 15,11,23 dalje čopiči mila in vse druge toaletne po-trebšfiiie po izredno nizkih cenah. rovABtiA ■ PEBILA ■ n ■ oetEK Celfe št. 19 Zahtevajte novi veliki ilustrirani cenik, kateri ie pravkar izšel z več tisoč slikami. Kar ne uaaja. s<- /omenja a!i vrhe denar Poravna ite naročnino I Zalivala. Podpisana Ivana Zaic, poseslnica v Smartnem ob Savi, se ob priliki požara, ki nn ie uničil gospodarsko poslopje v noči na 3 novembra, tem potom prisrčno zahvaljujem vsemu občinstvu, ki mi ie pomagalo reševali. V prvi vrsli (Jre zahvala požrtvovalnemu gasilstvu, kakor domačemu iz SmartnejJa, nadalie iz Stožic, Jezice ter Zadobro-ve ki so bili lako hitro na kraju požara ler z vso ncumomosljo delovali, da ni bila škoda se večja pri ostalih poslopjih. Se enkrat prisrčna zahvala in Boji plačaj vsemi Šmartno ob Savi, dne 7. novembra 1933. ' IVANA ZAJC. Ali ste že poravnali naroinino I GOUA - NABREKEL VRAT ie obolenje Mltae žleze, katera se mora p.avo-Cnsn ozdraviti, ker se drugaCc delovanje tega uažneaa organa koi zaSCH« proti sirupom ogroža, vsi cd cesar nastopajo neugodni lit dostikrat nevarni pojavi. Zdravniška znanosl jc ugotovilo, da soli. KI vsebujejo jod. izvlmrctfno dobro delujejo i m raznr oblik« gols. Mnogobroini bolniki »o ugo-.lovili dn dosežeio.z uporabo našega enostavnega pitnega zdravljeni« Hiter In povsem neškodljiv vpliv na bolezen. Vsakdo, kdor trpi na aolsl in ima nabrekel vr»l. oteCene 2leze lini »aliteva naSo knjižico, katero m'.i posliemo brezplačno. Dopisnico zadostuje PoSIno nabiralno mesto Oeortf Fuljjner, Berlin-Neukdln, Rlngbahntlrane 24, *J»t. P. 111. Stran 576 »POMOLJL'Br. dne 8. novembra 1933. Štev. 45 Najboljša nogavica! i* On: >Kaj, kar dve novi obleki si si naročila? Mar ne veš, da smo do vratu v dolgovih ?« Ona: »Seveda vem, toda. moja šivilja ne ve.< Njen oče (strogo): >Ali pa bodete lahko vzdrževati mojo hčer s štiristo dinarjev tedensko?! Snubec: >Bom poskusil, če ne morete več 4ati.< SUHE GOBE ku nje po najvišji daerai e*ai SEVER A KOM P. [JlBUAfiV Gosposretska cesta It. S. PREKLIC. Podpisani Šircelj Jakob, posestnik v Javorju pri Dobrunjah, preklicujem vie, kar sem ialjivega govoril glede g. Glaviča Franceta, posestnika v Malem Koncu pri Polici, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Sircelj Jakob. v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Vlog ima nad 420,000.000- Din. rezervnih zakladov pa nad 11 milijonar dinarjev. Za pupilne naložbe ima sodui depozitni oddelek. za varčevanje mladine izdaja do-nsče hranilnike, zs pošiljanje denarja po poŠti so strankam na razpolago položnice. - Za vse vloge jamči mestna občinn z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. telefon ši. 2016 in 2616. Polt ni čehovni račun št. 10.533. Uradne ure za stranke so od 8. do 12Vs ure. Ugoden nakup Najboljše nogavice, rokavice, srajce, ovratnike, kravate, trikoperilo, dišeča mila in vezenine, vse potrebščine za čevljarje, šivilje in krojače, itd. itd. po n.vnitji celi dobite le pri tvrdki | osi p PETELINC, Ljubljana Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika (za vodo). tCo/LUe AV«. ua*t z©et»! flt vporabljajte kakršnih-koli sredstev I p, ' skoraj 200 letni preskušnji zahvaljuje gotol sloves in uspeh srofi zobni kremi. Pozor zamudniki! Nekaj naročnikov ie ai poravnalo naročnine do konca tekočega leta. Opozarjamo jih tem potom, da takoj po prejema te itevilke odpošljejo dolžni znesek, ker bi sicer ne prejeli več nadaljnjih številk našega lifta. Uprava »Domoljuba«. Za žganfekuho Fige brin8«% slive Itd. v najboljši kvaliteti po ug dmbcenahVam tostav i«m domDRAHOCUKMTI tr*n»ee St.Gaiard p frojiof Ljudska posojilnica v Ljubljani rsgistrovans zadruga z neomejeno zaveze Miklošičeva testa štev. 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. Nove vloge vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3% Urednik: iste KnSiček Za Jugoslovansko tiokarno. R«rel