TRST, sreda 23. julija 1958 teto XIV. . Št. 17.4 (4019) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini REDNISTVO; ul. MONTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON 93-»08 IN 94-63» — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St 2t — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 3500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka . raiun- Založništvo OGLAŠov ~ Pt^fužmca GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — ' CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780. polletno 390, četrtletno lsaoinrošini i r iublianl 600-70/3-375 : Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunami panki /____ tržaškega tiska Ufeenotno stališče OTasliingtona, Londona in Pariza v odgovoru Hruscevu Eisenhower in Mac Millan zavračata predlog za konferenco petih vladnih predsednikov De Gaulle pa predlog načelno sprejema - Eisenhou/er in Mac Millan predlagata, naj se skliče posebno za-ije Varnostnega sveta, katerega bi se udeležili predsedniki vlad ali zunanji ministri • Dulles pride v London * Bevan ponovno obsoja bagdadski pakt in predlaga nevtralizacijo .Srednjega vzhoda Glasilo PSDI proti Tambroniju Fanfani povabljen v Pariz Preti se pritožuje, da člani vlade niso obveščeni o notranjem in mednarodnem položaju ■ Delegacija KPI in PSI protestira pri Tambroniju — Posvetovanja v stalnem svetu NATO slale su es zaključila in tri zahodne države so po-0 Sr^t ■ odS°vor Hruščevu, ki je predlagal konferenco 12_ r^niem V7,hflHu Th1 i can in A A o r> H^illon ioiou- vzhodu. Eisenhower in Mac Millan izjav-a “i morali o doIožh,™ na STedniem vzhodu na pose tn«listTT rZ ga udel' bčava ' Gaulle pa načelno sprejema predlog Hru- tazDravr “"ran o položaju na Srednjem vzhodu ta, in ji? na posebnem zasedanju Varnostnega sve-Di se ga udeležili predsedniki vlad ali zunanji primer Indije. Dalje obstaja možnost zasebnih neuradnih sestankov med voditelji najvažnejših delegacij. Ti sestanki so lahko zelo plodni. Zatem je Lloyd izjavil, da se stvari v Jordaniji normalno razvijajo, da je položaj miren toda napet. Pripomnil je, da jo bil dosežen prvi cilj britanske intervencije, da se »prepreči državni udar, ki bi se organiziral od zunaj*. *enca.’ JJ®. ha bi poudarjal nujnost, da mora konfetu a cm-T?.7 okviru Varnostnega sveta. sSH^GT°N, 22. - Pred- — — v Eisenhov/er izjavlja ' vn “J6111 odgovoru Hrušče-3e’vo so ZI->A mnenja, da ato^thi svet OZN pri-2a proučevanje ute-da ^sti.trditve Hruščeva, 8vpt-, .?a nevarnost za seda? ■mir- ZDA bi bile se j. pripravljene udeležiti svpf. ,tanka Varnostnega tavie’ per bi bili navzoči &dniki vlad a*i Pa snimlv, ministri> če bi to bila dar n° ^zražena želja. Ven-tteenL A ne izključujejo rarodr V izven Združenih eionalniu 0 svet°vnih ali re-gre vprašanjih, kjer ne a ogrožanje svetovnega 22, — Mac Milla-ročiu ovor Hruščevu so iz-izročij. noco3-. Popoldne pa so katerim "začasni odgovor*, s je, d® .Mac Millan pojasnju-°b p- ^logova vlada proučuje vfttHiJr;Vetovan)u s svojimi za-*>°ijše metode. ki bi bile naj-ka h organiziranje sestan- V j® ,e Formoza, Švedska, Jonske ^hada, Kolumbija, Ja-Z,t In Panama), britaifjll bravi Mac Millan, da Se ;a vlada ne bi želela, dan j a a tem posebnem zase-j* 0 nfhi^^02ho resolucije, če «Mi, je dejal Lloyd, nameravamo resno obravnavati sovjetske predloge in zato moramo resno upoštevati možnost sestanka predsednikov vlad. Toda moramo tudi resno gledati na povezavo OZN z vsem tem. Rešitev za Srednji vzhod je treba doseči v okviru Združenih narodov. Povsem nerealno je misliti, da bo mogoča rešitev izven QZN. Moja priporočila so praktično sredstvo, ki omogoča, da krenemo na pot, ki nas bo mnogo bolj, kakor nekateri mislijo, približala miru in varnosti na Srednjem vzhodu.* V imenu opozicije je Bevan izjavil, da laburisti podpirajo predlog za posebno sejo van izrekel upanje, da SZ ne bo postavila veta proti japonski resoluciji. Vztrajal je nato, da se morajo ameriške čete čimprej umakniti iz Libanona. Glede Jordanije je izrekel veliko zaskrbljenost in dejal, da bo Velika Britanija verjetno morala obdržati svoje čete na tem področju še za nekaj časa Zatem je Bevan naštel štiri načela, ki bi jih morali izvajati na Srednjem vzhodu: 1. Štiri velike države bi morale priznati, da arabske države tvorijo celoto, ki ne sme pripadati vojaškim blokom. 2. Jamčiti bi morale meje teh držav, kakor tudi meje Izrae- Varnostnega sveta ob udelež- la. 3. Pomagati bi morale pri bi predsednikov vlad. Izrekel | združevanju arabskih držav, je upanje, da bo Hruščev ta l ki to želijo. 4. Pripraviti bi predlog sprejel. I morale načrt za gospodadar- V zvezi z Libanonom je Be- * sko pomoč. Zatem je Bevan ponovno napadel bagdadski pakt in poudaril, da je ta pakt eden od vzrokov sedanje krize na Srednjem vzhodu. Po njegovem mner.ju bi nilo najbolj učinkovito sredstvo za ohranitev miru na Srednjem vzhodu popolna nevtralizacija tega področja. «Končno smo bili prisiljeni, je dodal, prepričati se o tem, da ima SZ interese na Srednjem vzhodu.* Laburistični voditelj je dalje izjavil, da Zahod lahko dobi petrolej s Srednjega vzhoda, samo če sodeluje z narodi tega področja. Zatem se je Bevan izrekel za ustanovitev mednarodne gospodarske komisije na Srednjem vzhodu, zato da še prepreči ponovitev primera v zvezi z Asuanskim jezom. PARIZ, 22. — Glavni tajnik v zunanjem ministrstvu Joxe tun ..............................................................I..........r)Htltlll)| Sovjetski veto proti japonski resoluciji Hammarskjoeid napoveduje nove ukrepe Volitev novega predsednika republike v Libanonu odložena Murphy nadaljuje razgovore z libanonskimi osebnostmi - Uporniki so poškodovali 16 ameriških letal ■ 2 ,prei ne sporazume-Jaitjea besedami bi bil »» „ 2asedanja doseči pozi- *v O v, pui.i * razni\^razuirie in ne beležiti Za»te, glasovanji nespora- v® strin^'dan dodaja, da se v’. da Ja z, mnenjem Hrušče-hške f0zi svetu nevarnost l.°Prišit iastrofe, in zavrača i Brit? .^tožbo, da je Veli-J?' Vsai?1Ja hapadla Jordani-•Nhia kor Je Mac Millan k®V’ d'a tako kakor Hru-se D bi bilo koristno, če » Prihna ^sodniki vlad v bliž- rtazPravli v0sti lahko sestali in tu. lali o Srednjem vzh0. k °rMcir‘' Lloyd je v spodnji da je Velika v.®niip ui ti« °sitev ,,laklonjena da v*h, »ih kr: išče ie n.1arod. lz® na Src 'njem s v okviru Združe-a' ,»»kb“a°v. Britanssa vlada h°'°ča u)ena Postopku, ki ga V dvidev 28 Matuta OZN, ki ,.at»ost„ a Posebna zasedanja v>rain Raa-sveta, na katerih I. * ah yzave članice člani hlSo ^rj*Si predstavniki, 1,'kier, a.® e' določeni za ta Vh05M. bi * Postopek, je dodal romani- °m°gočil, da ostane > „nJ». Libanona in Jorda- *»ti, L»v. °kviru Združenih na- dallaaVoohi°da1, da ga ie Mac Se bo > nai sporoči, ir, m^nistrski predsed- * če °L udeležil iziedne se. o njej spora- ?>»li.Se„bodo s. 'e ie » hinenju britanske dkla»»k trehno, da gre za ,f>5»tira’ij "n.a katerem naj bi l). s 10 ne glasovali.* u „ bao. * glasovali.* to «sn*en ni,>> je dodal U 1 PoiožaV111 Sovietsko zve-koi^ al»o v v katerem bi bi-t. Klas« Manjšini pri vsa- v^yVtVahiu-» .I., »d»i a Bri* hadaljeval, da je O^fJiti SB h_’ja pripravljena ha 0 ha °v vlaS(f sestanka predsed-•»ih?;, se (il^Stfir a , --- t, hega m®!?13®3* uvedbo po-»iiV okvii-.f^Ohiirodnega statu- lli bt Sno£4OZN' Ta statut »»a»on n toval dejstvo, da tt* ,k 5* sP“da ne k enemu K(h,!cionainogemu bloku, in )a l v tei dr* Versk0 svo-\>hljivi drlavi. kjer obstale pihani tU ,^lje 11« a “J Sli 14. L1UVU ieihluhi Sov?«?'!!1’ da sc zdi’ Sr«l . načelo da zveza -spre' °kvi )esa Vrl, J vprašanja Uo- OZN t da, ostanejo v tajaii_tuBi ’uHey druščev pred-Jt0Mk* OZN6 glavnega 1» vrenci, jn ,na Predlagani le , arnostnem,.ncno Poroči- ki *ate.m oSn *veth- Lloyd ho. i** M. da nndtnnolr tihe Libanona, je NEW YORK, 22. — Sovjetski delegat je danes postavil v Varnostnem svetu veto proti japonski resoluciji v zvezi z Libanonom. Za resolucijo je glasovalo deset delegatov, še prej so glasovali o sovjetskih spre-minjevalnih predlogih k tej resoluciji. Osem delegatov je glasovalo proti tem predlogom, švedski in japonski delegat pa sta se vzdržala. Sovjetski delegat je zahteval: 1. Naj se zahteva takojšnji umik ameriških čet iz Libanona. 2. Naj se zagotovi, da bo Varnostni svet sklenil samo okrepiti skupino opazovalcev OZN v Libanonu in ne bo poslal mednarodnih sil. 3. Zahteva naj se od glavnega tajnika, da predloži svetu poročilo do 30. julija. Glavni tajnik OZN Hammarskjoeid je takoj zatem u-gctovil neuspeh vseh predloženih resolucij in izjavil, da namerava uporabiti oblast, ki mu jo daje statut OZN za preprečitev poslabšanja položaja na Srednjem vzhodu. Izjavil je, da je pripravljen sprejeti nujne praktične ukrepe posebno pa povečati skupino opazovalcev OZN v Libanonu. Dodal je še, da bo e-ventualno proučil druge u-krepe, ki jih pa še ne more obrazložiti. Varnostni svet bo o tem obveščen. Predsednik, kolumbijski de- legat Alfonzo Araujo, je tedaj predlagal odložitev razprave spričo številnih elementov, ki so prišli do izraza v sedanjem položaju in med katerimi so: poziv Hruščeva za konferenco predsednikov vlad in zadevni odgovori; izjava Hammarskjoelda: zahteva za sklicanje izrednega zasedanja skupščine OZN in dejstvo, da bi moral libanonski parlament izvoliti novega predsednika. Predsednik Varnostnega sveta je predlagal, naj se seja ponovno skliče, takoj ko bo položaj razčiščen. Sovjetski delegat se je uprl, da bi zasedanje odložili na nedoločen čas dokler bodo a-meriške čete ostale v Libanonu. Ugotovil je nemoč Varnostnega sveta in zahteval, naj - se zasedanje ne zaključi. Omenil je tudi resolucije, ki zahtevajo sklicanje izredne seje skupščine OZN, toda ni vztrajal, naj se o njih takoj glasuje. Nato je Varnostni svet skle. nil. da se razprava o Sred- njem vzhodu odloži za nedoločen čas. Za odložitev je glasovalo deset delegatov. BEJRUT, 22. — Predsednik libanonske poslanske zbornice Oseiran je nocoj sporočil, da so izvolitev novega predsednika republike, ki bi morala biti v četrtek 24, julija, odložili za nedoločen čas. Oseiran ni povedal v.zroka odložitve. Maronitski patriarh je dopisniku nemškega lista «Der Spiegel* izjavil, da je predsednik Samun povzročil sedanj: upor, in je pripomnil: ((Varnostni svet OZN ne more rešiti naših notranjih vprašanj. Tu je nevarnost verske vejne, ki bi bila najstrašnejša nesreča. Tu v Libanonu imamo rahlo kristjansko večino, toda mi smo manjšina, majhna kristjanska manjšina v velikem islamskem morju. Ali bi morali živeti v sovraštvu z muslimani? V takem jioložaju si ne moremo privoščiti luksuza da bi napovedovali vojno mednarodnemu komunizmu, Sovjetski zvezi, Naserju in ne vem komu drugemu. Predvsem si ne moremo dovoliti, da bi živeli v sovraštvu z drugimi arabskimi državami. A-n.eričani morajo končno razumeti, da bo vsaka vlada (ki ne bo Samunova) branila Naserjev govor ob šesti obletnici revolucije I. 1952. Irak k« petrolej še prodajal vsemu svetu Naser je odpotoval v Moskvo s sovjetskim letalom z Brionov, potem ko se je vrnil, ko je izvedel za ameriško izkrcanje v Libanonu KAIRO. 22. Več kot polmilijonska množica se je danes zbrala, ko je imel predsednik Naser govor ob šesti obletnici državnega udara 1. 1952. Prvič je plapolala s palače ter balkona, kjer je Naser govoril, tudi iraška zastava. Manifestaciji sta prisostvo( vala tudi dva predstavnika i-raške vlade, in sicer prosvetni in pravosodni minister. Naser, ki je prispel na trg v odprtem avtomobilu v spremstvu egiptovskih in iraških častnikov, je začel svoj govor s poudarkom, da je vesel, ker lahko slavi dve revoluciji istočasno: egiptovsko pred 6 leti ter iraško pred 8 dnevi. Dejal je, da bo arab- ski nacionalizem nadaljeval svojo borbo do popolnega iz-nnjenja imperializma. Naser je ostro napadel jordanskega kralja Huseina in -v. , je z ironijo dejal; «Husein in kri*(ieZ',e x ,me41 pravi, da bo še naprej prina-,. tjani. Lloyd aiapskim narodom oznanilo arabstva. Vprašujemo se, na kakšno oznanilo misli. Mogoče na tisto svojega deda, kralja Abdulaha, ki je na u-kaz Angležev izročil Palestino Zidom.* , Govoreč posebej o Alžiriji je Naser dejal, da bo tudi ta dežela kmalu osvobojena. Potem pa je zatrdil, da je sedanje dogodke predvidel že pred časom. Spomnil je, da se je SO februarja 1955 sestal z E-denom, ki je tedaj sklepal [bagdadski pakt. Eden mu je ie omenil n"- post°Pek’ M da ui ’ daJe vladam a PoW Zastopajo čla-Jtu«hmo®očil tnAga bl P°st°- dr*- -udl navzočnost navzočnost niso članice sv<*a, Omenil j« Zav, ki g« takrat sugeriral, da bi Egipt pristopil k paktu. »Tedaj sem dejal gospodu Edenu, je dostavil Naser, da četudi bi on pcstavil v Irak oporišče z najmodernejšim orožjem, bo iraško ljudstvo sposobno narediti dvajsetkrat močnejša oporišča. Eden mi je dejal, da gre bagdadski pakt za tem, da zaščiti arabski svet proti ruskemu napadu. Vprašal sem tedaj gospoda Edena, kaj bi on mislil, če bi arabske države podpisale sporazum z Rusijo proti možnemu napadu Zahoda. Eden je tedaj dejal, da je nepojmljivo, da bi Zahod sprožil napad proti arabskemu svetu. In vendar smo videli, da je do takega napada prišlo in sicer prav od Anglije 31. oktobra 1956.» Predsednik Naser je že izjavil, da popolnoma odobrava predlog Hruščeva za sklicanje konference petih, posredno je Naser tudi povedal da sploh ni bil na tekočem o revoluciji v Iraku. Upal je, tako je rekel, da si bo lahko privoščil štiri dni počitka na morju, pa se je moral takoj vrniti iz Jugoslavije in nato napraviti je pot v Moskvo. Ko je omenjal svoj obisk v SZ, je Naser dejal, da je pri Hruščevu naletel na razumevanje, pa tudi na odločnost. Ni pa hotel omenjati podrobnosti razgovora s Hruščevom da ne bi to koristilo imperia lističnim informacijskim službam. »Imperialisti, je nadaljeval Naser, so nas obtožili, da kršimo svobodo plovbe, Ko smo podržavili Sueški prekop, medtem ko je prekop odprt ladjam vsega sveta. Danes trdijo, da so njihove koristi o-grožene po iraški revoluciji, medtem ko so voditelji nove bratske iraške republike pred svetom izjavili, da bodo spoštovali svoje mednarodne obveznosti in da bodo spoštovali tudi interese vsega sveta, kolikor zadeva petrolejsko proizvodnjo.* Svoj govor je zaključil z besedami; «Ž božjo pomočjo bomo zmagali.* Egiptovski list »Al Ahbar* objavlja danes nekatere podrobnosti Naserjevega potovanja v Moskvo. Ladja, s katero se je Naser vračal z Brionov, je bila že nekje v bližini Brindisija, ko je prišla vest o izkrcanju Američanov v Libanonu. Tedaj je Naser takoj poslal Hruščevu brzojavko ter ga prosil, naj mu nemudoma pošlje na Brione letalo, s katerim bi lahko šel v Moskvo. Naser se je prekrcal na neko ladjo i* spremstva ter se naglo odpeljal zopet na Brione, kjer ga je že čakal sovjetski »TU-104*. Tri ure pozneje je bil že v Moskvi. Ko se je ladja »El Hurja*, s katero je Naser potoval v Jugoslavijo, vračala proti A-leksandriji. so ji sledile podmornice NATO in zahodna letala. Toda v tistem trenutku vojaški stroj NATO ni bil poučen, da Naserja ni na ladji. njihove interese in jih mora braniti, ker spada to v okvir interesov naroda. Med drugim bi lahko branila ameriške interese bolje kakor sedanja vla. da, ki je v razsulu.* Kristjani sestavljajo skupno z maroniti 52 odst. libanonskega prebivalstva. Na podlagi sporazuma iz leta 1943 mora biti predsednik republike ma-ronit. Samun pripada tej cerkvi, toda patriarh je izjavil: »Nisem zelo prepričan o njegovi veri.* Posebni Eisenhovverjev odposlanec v Libanonu Robert Murphy pa je danes nadaljeval svoje razgovore z raznimi libanonskimi predstavniki. Danes se je razgovarjal s pravoslavnimi in grško-katoliškimi cerkvenimi predstavniki, zvečer pa s predstavniki držav Latinske Amerike. Istočasno se nadaljujejo razgovori med ameriškimi in libanonskimi vojaškimi voditelji. Danes je poveljnik ameriških sil general Holloway sprejel vrhovnega poveljnika libanonske vojske generala Se-haba, ta pa je sprejel nekatere predstavnike ameriške vojske. Ameriški vojaški predstavnik je izjavil, da pripravljajo tesnejše libanonsko-ameriške stike na letališču v Bejrutu. Preteklo noč in tudi danes so bili v Tiru v južnem Liba nonu novi močni spopadi med skupinami upornikov in pri staši vlade. Nastopila je tudi vojsk* in baje je bilo na o-beh straneh mnogo žrtev. U-porniki nadaljujejo tudi obstreljevanje ameriških letal na področju letališča v Bejrutu. Predstavnik ameriškega letalstva je izjavil, da je bilo zadetih 16 ameriških letal. Nekatera so bila samo poškodovana, nekatera pa so bila prisiljena pristati zaradi večjih poškodb. Iz Camp Pendletona v Kaliforniji potrjujejo, da je prva ameriška divizija mornariških strelcev, ki šteje okoli 17.000 mož, v stalni pripravljenosti. Vse dopuste so ukinili, dokler bo trajala kriza na Srednjem vzhodu. Britanski glavni štab za Srednji vzhod sporoča, da ((letalski most* za prevažanje angleških čet v Jordanijo razširjajo, da pa ni načrtov, da bi z letali poslali čete s Cipra «kamor koli*. Uradno javljajo, da je davi odpotovala z letalom iz Londona na Ciper skupina sto vojakov. Gre za oddelek, ki ima nalogo skrbeti za vzdrževanje materiala. Davi se je vkrcalo v Portsmouthu na nosilko letal »Albion* 600 mornariških komandosov. Ladja je namenjena na Malto, da okrepi angleško brodovje v Sredozemlju. V Valletti pa sc je bataljon angleških vojakov vkrcal na križarko »Cumberland* ki je popoldne odplula v neznano smer. Kakor poročajo iz Tripolisa, je libijska vlada zanikala, da je zahtevala od britanske vlade, naj pošlje vojaštvo v Libijo. V izjavi, ki so jo objavili po današnji seji vlade, pravi libijska vlada, da bo Libija, ki ima dobre in prijateljske odnose z vsemi državami in ki misli spoštovati regionalne in mednarodne obveznosti, predvsem pa listino CON, nadaljevala svojo politiko. ki je v tem, da ne škodi nobeni arabski državi. Izjava dodaja, da je po mnenju libijske vlade OZN najbolj primeren organizem za reševanja mednarodnih sporov, je nocoj izročil sovjetskemu veleposlaniku Vinogradovu odgovor generala De Gaulla na predlog Hruščeva. V svojem odgovoru sporoča De Gaulle, da francoska vlada ugodno sprejema načelo konference o Srednjem vzhodu. Pri tem pa poudarja, da bi konferenca najvišjih lahko imela možnost uspeha samo v objektivnosti in mirnosti. De Gaulie omenja zatem, da številne izjave in trditve v pismu Hrujčeva ne olajšujejo pomirjenja. Na koncu izjavlja, da se bo lahko proučil načrt za konferenco najvi.šjih, če ne bc sedanja razprava v OZN privedla do nobenega rezultata. V tem primeru bi bila francoska vlada pripravljena diskutirati o sestavu, datumu in kraju, ki bi bili najbolj primerni za ta sestanek. Ameriška vlada je, kazor se vidi. sprejela britansko stališče. Ni pa še' gotova koordinacija med tem stališčem in stališčem drugih držav članic NATO Francoska vlada je že ravnala na svojo pest in ni mnenja, da je OZN najbolj primeren sedež za konferenco najvišjih. Stališče drugih vlad bi utegnilo biti odvisno od oblike, kakršno bo zavzelo zasedanje v Varnostnem svetu, predvsem kar se tiče morebitne udeležbe držav nečlanic. Glede tega so bile Lloydove izjave v spodnji zbornici zelo splošne. Verjetno je, da je vzrok Dullesovega potovanja v London tudi iskanje sporazuma z ostalimi zavezniki. Verjetno se bo Dulles ustavil v Parizu in se razgovarjal z De Gaullom in generalom Nordstadom. Obletnica oborožene vstaje v Sloveniji LJUBLJANA, 22. — Ljudstvo Slovenije je proslavilo danes obletnico oborožene vstaje. V mnogih krajih Slovenije so odkrili spomenike in spominske plošče v spomin na osvobodilno borbo in padle borce. Osrednja proslava je bila v Jelenovem žlebu pri Ribnici, kjer so pred petnajstimi leti slovenske partizanske enote razbile in uničile elitni bataljon italijanske divizije «Ma-cerata*. Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko, predsednik izvršnega sveta Boris Kraigher in druge osebnosti ter bivši udeleženci narodnoosvobodilne borbe ter prebivalci okoliških krajev. (Od našega dopisnika) RIM,' 22. — Današnja seja senata je bila kar precej zabavna. Komunistični prvak, senator Secchia. je namreč med svojim govorom prebral nekaj molitvic, ki so jih sestavili nekateri duhovniki med volilno kampanjo in ki tistemu, kdor jih moli, prinesejo tudi polne odpustke. Secchia je dejal, da se odpustkom odpoveduje, ker bere zaradi tega. da bi dokazal, kako daleč so že nekateri služabniki božji. Ena iz.med teh molitvic nosi naslov: »Molitev za volitve*. Pod besedilom je napisano, naj vernik glasuje tega in tega demokristjanskega kandidata. Nato je prečital nekaj podobnega, kar je napisal neki duhovnik iz Nonantole, ki zahteva od volivcev, naj glasujejo za krščansko demokracijo. ker bodo v nasprotnem primeru storili smrtni greh; poleg tega je zapisano, da se predvideva, da bi otroci tistih mater, ki se ne bi ravnale po teh navodilih, lahko pomrli. Secchia je v svojem govoru estro napadel notranjega ministra Tambronija in njegova navodila policiji, s katerimi bi lictela vlada preprečiti manifestacijo ljudske volje, da se ohrani mir. Dejal je, da ko se že zahteva spoštovanje javnega reda, se ne sme pozabiti, da takega reda ne motijo delavci, ki manifestirajo za mir, temveč ga moti tisti, ki s pomočjo navodil prefektom in kvestorjem ovira, da bi se demonstracije vršile v redu in miru. Secchia je poudaril, da je vodstvo krščanske demokracije sporočilo, da namerava organizirati propagando v prid svojim političnim tezam. Senator Secchia je dalje naštel celo vrsto konkretnih primerov prevar, pojavov duhovnega terorizma, zlorabe oblasti itd. Vsi ti primeri so se zgodili med majskimi političnimi volitvami. Zaradi takih navodil je bila danes pri Tambroniju delegacija komunistov in socialistov (Terraccini in Gullo od KRI in senator Tibaldi, podpredsednik senata, od PSI). Notranjemu ministru so povedali, da protestirajo zaradi policijskih metod, ki se uporabljajo na komunističnih zborovanjih. Tamibroni je dejal, da so prepovedana samo zborovanja na prostem, toda za praznik «U-nita* ne bo omejitve, če ne bo prišlo do neredov. Tuldi na današnji seji vlade so obravnavali to vprašanje, zlasti v zvezi z aretacijo komunističnega poslanca Enrica Bonazzija, člana tajništva KPI. Socialdemokratski ministri so se morali zagovarjati in so poudarili, da se ne strinjajo s tistim člankom, ki je izšel v zadnji številki glasila PSDI »La Giustizia*. V čianku, ki ga je napisal in podpisal neki urednik, je med drugim rečeno, da take policijske operacije ne služijo stvari demokracije, še manj pa jamčijo pravice državljanov, temveč da še bolj dramatizirajo položaj — brez haska, saj nobena točka (vladnega programa ne predvideva ta- kih policijskih metod. Ce pa se hoče pobijati komunizem, je potrebna napredna socialna politika. Minister Preti, ki je uradno še vedno glavni u-rednik lista, se je moral še prav posebej zagovarjati. Da bi popravil neroden vtis, se je hkrati pritožil, tda člani vlade niso dovolj hitro obveščeni o notranjem in mednarodnem položaju, kar je Fanfani zanikal. O zunanji politiki je na seji poročal predsednik vlade, ki je dejal, da je tudi Italija — tako kot Nemčija in druge a-tlantske države — za tako rešitev krize na Srednjem vzhodu, do katere bi prišlo s pomočjo pogajanj v okviru OZN. Tambroni pa je v svojem poročilu o notranjem položaju poudaril, da vlada v vsej državi mir in red in da se otedvsem spoštuje zakonitost. Nato je vlada sprejela nekatere važne odloke, ki so bili nujni zaradi sklepov prejšnje vlade. Tu je v prvi vrsti odlok, da se krožni sklad za kmetijstvo poviša za 10 milijard lir, krožni sklad IRI za 15 milijard, 5 milijard in 380 milijonov pa je vlada dodelila za izboljšanje družinskih clrklad v kmetijstvu. Dalje je določila 3 milijarde lir za pokojnine obrtnikom in 1 milijardo za bodoči načrt obnove Sardinije. Nato so ministri odobrili nekatere spremembe Jugoslavija in Srednji vzhod Posvetovanja pri Tilu Veleposlaniki ZAR, Indije in Indonezije na Brionih V. Popovič pri Sabriju, Djurič pri Ben Gurionu (Od našega dopisnika) > tem trenutku potrebno aktiv-BEOGRAD, 22. — V okvi- n° podpreti vse tiste predlo-ru posvetovanj jugoslovanske ‘ Se> k' lahko služijo razumne- vlade s predstavniki prijatelj »kih držav v zvezi s položajem na Srednjem vzhodu, je predsednik Tito sprejel danes na Brionih, vsakega posebej, veleposlanike ZAR, Indonezije in Indije. Pri sprejemih je bil navzoč državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, veleposlanika ZAR in Indonezije sta izročila Titu osebni pismi Naserja in Sukarna. Tito je dobii danes tudi odgovor na svoje pismo, ki ga je pred dnevi poslal predsedniku švedske vlade Erlanderju v zvezi t položajem na Srednjem vzhodu Clan zveznega izvršnega sveta in dosedanji jugoslovanski veleposlanik v Pekingu Vladimir Popovič, ki se je na poti iz Pekinga v domovino, uatavi! v Kairu, je obiskal danes ministra pri predsedstvu vlade Sabrija, s katerim se je dve uri razgovarjal o položaju na Srednjem vzhodu. V Atenah je grški zunanji minister Averof sprejel danes odpravnika poslov jugoslovanskega veleposlaništva, s katerim se je razgovarjal poldrugo uro o aktualnih mednarodnih vprašanjih, posebno pa o položaju na Srednjem vzhodu. O istem vprašanju se je razgovarjal danes v Tel A-vivu jugoslovanski veleposlanik v Izraelu Dragoje Djurič s predsednikom izraelske Vlade Ben Gurionom. V beograjskih političnih krogih prevladuje mnenje, da je nevarnost za razširitev krize na Srednjem vzhodu nekoliko popustila i« da je v mu izhodu iz sedanjega zapletenega položaja. Hrabrilno je, poudarjajo v Beogradu, da je v svetu prevladovalo mnenje, o potrebi, da se Združeni narodi aktivno zavzamejo za rešitev krize in da odpravijo posledice ameriške intervencije ter da tudi zagotovijo trdna jamstva, da se ta intervencija ne bo razširila. »Od svetovne organizacije*, poudarja nocojšnja «Borba», »se upravičeno pričakuje, da se bo ta s svojo avtoriteto zavzela za realno in zdravo rešitev, ki bo odstranila nevarnost na Srednjem vzhodu in pripeljala do umika an gleških in ameriških sil*. »Borba* ugotavlja, da je bilo v tem smislu danih nekaj koristnih predlogov in med temi je tuldi predlog jugoslovanske vlade za takojšnje sklicanje izrednega zasedanja glavne skupščine. List dodaja, da je pomemben sestavni del splošnih pozitivnih naporov za izhod iz sedanjega položaja tudi predlog Nikite Hruščeva, za sestanek predsednikov vlad petih držav in glavnega tajnika OZN Daga Hammarskjoelda. Ta sestanek bi pomagal pri naporih, da se kriza premaga. List poudarja dalje, da odgovorni krogi ne »mejo opustiti niti ene priložnosti za zbližanje nasprotnih si pogledov, posebno ker je realna možnost, da pride do izraza miroljubna zavest člnvečanstva v stališču in akciji Združenih narodov. B. B. v proračunih zakladnega ministrstva. notranjega ministrstva in ministrstva za javna dela. Največji izdatek je določen pri tem za zboljšanje, ki ga predviflevajo zakoni INS in sicer v znesku 7 milijard lir ter 750 milijonov lir, ki jih predvideva zakon za odpravo prostitucije. Končno je vlada imenovala poseben odbor ministrov za izdelavo programov za izvedbo izrednih del javnega interesa v srednji in severni Italiji. Ustanovljen je bil tudi odbor za desetletni šolski načrt; v odboru so: predsednik vlade in ministri za prosveto, za proračun, za sklad, za javna dela in za delo. Fanfani je vse te vladne ukrepe še posebej obrazložil na tiskovni konferenci novinarjem. Med drugim je dejal, da kljub naštetim izdatkom državni proračun ne bo imel večjega primanjkljaja kot je bil prejšnji, ;n sicer 134 milijard lir. Popoldne je Fanfani sprejel francoskega veleposlanika Pa-!ewskega, ki mu je izročil vabilo generala De Gaulla. naj ga uradno obišče. Fanfani je pozneje izjavil, da ne bo ta-ko kmalu odšel v Pariz, ker mora prej predsedovati prihodnji seji vlade, ki bo v četrtek. Na vprašanje, ali je prejel Naserjevo pismo — ki je podobno tistemu, ki ga je poslal Adenauerju — Fanfani m hotel odgovoriti. HiiHHimMiiiiiiiitHiMiimHtmitimiiiiniitHiiMiiiiiMiiiiM.iiiiimiiiiiiiliiiitiiiiiitiiiiifiiiiiiiia Irak pojde po politiki pozitivne nevtralnosti Razmere v Iraku so sedaj že normalne - Dulles se bo udeležil zasedanja sveta ministrov dežel bagdadskega pakta v Londonu BAGDAD, 22. — Stanje v I-raku :e lahko imenuje že normalno in na cestah tudi ni več vojaških čet. Tudi centralni sedež družbe »Irak Petroleum Go* v Londonu je prejel telegrafska sporočila, da ni nobene prekinitve v izkoriščanju koncesij družbe ter v delovanju petrolejskih vodov. Predstavnik državnega tajništva ZiDA je izjavil, da bo ameriška vlada še počakala nadaljnje razjasnitve položaja, preden se odloči za priznanje novega režima v Iraku. Zaenkrat tudi še ni res, kot so trdile nekatere vesti, da se ZDA in Velika Britanija že posvetujejo s člani bagdadskega pakta o morebitnem priznanju novega režima v Iraku. Do teh vesti je mogoče prišlo zaradi tega, ker bodo najbrž o vprašanju priznanja novih iraških oblasti razpravljali na zasedanju sveta ministrov d#žel bagdadskega pakta, ki bo v Londonu od 28. do 31. julija. Danes je Dulles potrdil, čla se bo osebno udeležil tega zasedanja. Demokratični senator Rus-sell, predsednik senatorske komisije za oborožene sile, je dejal, da bi morala ameriška vlada skušati obdržati direktne stike z voditelji novega iraškega režima, da bi se tako videlo .kakšne namene imajo. Potem je še dostavil; «Ce ne bomo uspeli umakniti naših marines iz Libanona v šestih mesecih, potem bodo ostali tamkaj za vedno.* Drugi demokratični senator Fulbrigh pa je povedal, da je ameriški državni podtajnik Herter zagotovil, da ZDA ne bodo poslale čet v Irak. Neke komisije bagdadskega pakta so se danes sestale v Londonu za pripravo zasedanja sveta ministrov tega pakta, ki bo od 28. do 31. julija. Irak pri teh pripravah ni bil udeležen. Iraški ministrski podpredsednik Abdul Arif je izjavil, da bo nova iraška republika sledila politiki pozitivne nevtralnosti in nepridruževanja svetovnim blokom. To je prva izjava iz uglednega iraškega vira, po kateri namerava nova iraška republika zapustiti prejšnjo politiko pridruževanja Zahodu. Nevarnost državnega udara v Venezueli? CARACAS, 22. — V Venezueli vlada precejšnja nape-test zaradi hudega spopada med predsednikom vladnega odbora admiralom Larrazaba-lom in obrambnim ministrom Castrom Leonom. Ta spopad pa je najbrž le zunanji izraz nekih stvari, ki se v Venezueli gotovo že nekaj časa kuhajo. Danes se je pa na eplošno govorilo o državnem udaru, ki ga baje misli iz- vesti vojska z letalstvom, medtem ko je vojna mornarica na strani Larrazabala, Ko je predsednik vladnega odbora admiral Larrazabal po. klical k sebi v vladno palačo obrambnega ministra Castra Leona, j* t« odklonil, da ki prišel ter se zabarikadiral v ministrstvu. Kako uro pozneje pa je bil na njegovo mesto imenovan polk. Pedro Jose Quevedo. Sam Larrazabal se je pa n vladnim odborom baje umaknil v pristanišče La Guaira. V studiu neke televizijske postaje v Caracasu pa je manjša skupina vojakov pod poveljstvom nekega kapetana aretirala nekaj članov vladnega odbora, ki so se tamkaj nahajali, a so jih jsotem takoj izpustili. Sindikalne in politične organizacije tolmačijo te dogodke kot očiten znak poskusa državnega udara po vojski. Sindikalni voditelji so napovedali splošno stavko od 11. do 18. ure. Na univerzi se je zbralo nad 5000 študentov, katerim je govoril rektor ter jih pozval k obrambi demokratičnih svoboščin. Na zborovanju je bil tudi posebni odposlanec admirala Larrazabala. Trije znani politiki treh različnih strank so bili pri generalu Castru Leonu. Kaj so s* menili, se ne ve, toda domneva se. da so hoteli posredovati med vladnim odborom in organizatorji komplota. Na videz je položaj v Caracasu miren in normalen, toda popoldne so vendar nekatere trgovine spustile roloje. Madžarska vlada zavrača protest FLRJ BUDIMPEŠTA, 22. — Madžarska vlada je danes izročila odgovor na protestno noto jugoslovanske vlade v zvezi z usmrtitvijo bivšega podpredsednika madžarske vlade Imra Nagyja. V odgovoru je med drugim rečeno, da jugoslovansko veleposlaništvo «ni imelo nobene pravice nuditi Nagyju in njegovim tovarišem zatočišče, ker mednarodno pravo nekaj takega ne predvideva*. Tržačan ubit drugi pa ranjen pri cestni nesreči VICENZA, 22. — Na cesti Vicenza—Treviso se je pri kraju Ospedaletto pripetila huda nesreča, ki je zahtevala eno smrtno žrtev, pet oseb pa je bilo ranjenih. Poškodbe nekaterih od teh so zelo resne. Neka avtocisterna je trčila v kamion, naložen z 200 stoti sladkorja. Kako je pravzaprav prišlo do trčenja, se ni dalo ugotoviti. Avtocisterna je najprej podrla dve kolesarki, ki sta se peljali v isti smeri, nato pa je zadela v obcestno platano, kamion pa se je zaletel v zid nekega poslopja na drugi strani ceste. Drugi šoter avtocisterne, 37-letni Luigi Gatto iz Trsta. Je Ml na mestu mrtev. Ranjena pa sta še šoler Oreste An-dreani. ki je tudi iz Trsta in je dobil še pretres možganov, ter Angelo Pelljzzaro ie Vi-cenze. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 27.7, najnižja 21.8, zračni tlaik 1001.1, pada. veter 9 km na uro ju«, vlaga 47 odst., nebo 8 desetin oblačno, morje mirno, temperatura morja 24.2. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 23. julij* Apolmar, Brana Somce vzide ob 4.37 m zatone oo 19.45. Dolžina dneva 15.08. IAIM vzide ob 12.34 in zatone ob 23.18. Jutri, ČETRTEK, 24. julija Kristina, Ina Proglas Zveze kovinarjev CCIL Tudi v ladjedelnicah in Tovarni strojev že čutijo posledice skrčenja naročil sc FIOM poudarja, da se je zasebnemu monopolu posrečilo zvrniti posledice recesije na podjetja IRI Ponovno se med delavstvom in vsem prebivalstvom Trsta in našega področja širijo vesti o nevarnosti, ki preti obratom IRI v Trstu in Tržiču. Kakor je znano, je bilo o tem precej govora tik pred volitvami in so napredni sindikati začeli akcijo, da bi preprečili te načrte in opozorili vso javnost, zlasti pa delavstvo; toda «prizadeti» krogi so tedaj očitali, da gre za običajno volilno kampanjo komunistov. Dejstva pa vsak dan bolj potrjujejo in utemeljujejo zaskrbljenost prizadetih delavcev, njihovih družin in vsega prebivalstva ,saj gre za največje industrijske obrate na našem Rpdročju. včeraj smo poročali o sporočilu Zveze kovinarjev FIOM glede ponovnih vesti o skrčenju obratov ILVA, ki. so prišle te dni iz Rima. Omenjeni sindikat pa je včeraj popoldne naslovil na delavce in vse prebivalstvo poziv, v katerem je prikazana nevarnost, ki preti ne samo železarni ILVA, pač pa tudi ladjedelnici Sv. Roka, Tovarni strojev, ladjedelnici Sv. Marka ter obratom CRDA v Tržiču in podjetju SAFOG v Gorici. FIOM poudarja, da so se podjetja IRI znašla zdaj v takšnih razmerah, ker je zasebnemu monopolu uspelo zvrniti posledice recesije in skupnega evropskega tržišča na državna podjetja. Nato pa poziva delavce in njihove družine ter vse prebivalstvo, naj razpravljajo o teh vprašanjih, naj se seznanijo z razmerami v obratih CRDA in drugih podjetjih IRI, da bodo lahko enotno in uspešno nastopili v obrambo teh industrijskih p-bratov, ki so življenjskega interesa za delavstvo in splošno gospodarstvo na našem področju. Delavci in njihove družine, kakor tudi vse prebivalstvo naj zahtevajo, da IRI sporoči in pojasni svoje namene in svoje načrte; pristojne oblasti, ministrstva in predsedstvo IRI pa naj zagotovijo vsem delavcem in uslužbencem nadaljnjo zaposlitev. Delavci, nameščenci, tehnično osebje in vse prebivalstvo se morajo spričo nevarnosti strniti okrog svojih največjih industrijskih obratov in s svojo solidarnostjo preprečiti, da bi nenadoma prizadeti delavci in njihove družine ostale brez zaslužka zaradi splošnih odpustov, znižanja delovnega urnika in ukinitve obratov. To vprašanje je življenjske važnosti ne samo za odrasle delavce, pač pa tudi za delavsko mladino ter za obstoj in napredek specializirane delovne sile. Zveza kovinarjev v svojem proglasu poudarja, da so bile v zadnjih dneh potrjene vesti o zaskrbljenosti glede železarne ILVA, da ladjedelnica Sv Roka že nekaj let ne gradi ladij in le poredkoma dobi naročila za popravila, delavci pa so v dolgih presledkih brez dela. Livarna v Tovarni strojev že več mesecev obratuje le 40 ur na teden; ladjedelnica Sv. Marka ni dobila nobenih zagotovil za nova naročila in je že precejšnje število delavcev, ki čaka na delo; v nekaterih oddelkih pa se že čutijo znaki skrčenja naročil, tako da u-radniki delajo 44 ur na teden, večina delavcev pa manj kot predvideva delovna pogodba. Nujno potrebno je torej zagotoviti nova naročila, da se preprečijo nadaljnje nevšečnosti; obenem pa je treba obnoviti in izpopolniti razne naprave, tako da bodo obrati lah. ko tekmovali z drugimi enakimi podjetji v državi in v inozemstvu. «»------ Sestanek pokrajinskega odbora INAM Proti izpraznitvi ambulant na podeželju Kakor je znano, je prefelev tura pred dnevi odredila, da se morajo izprazniti zdravniške ambulante na Proseku, v Bazovici, Dolini in v Križu. Zaradi omenjenega odloka so zelo prizadeti prebivalci teh vasi in vsega podeželja. V zvezi s tem se je v ponedeljek zvečer sestal pokrajinski odbor INAM, ki je razpravljal o tem vprašanju. Na sestanku so prečitali pismo, s katerim prefektura obvešča INAM da mora v roku tridesetih dni izprazniti omenjene ambulante, češ da zdravniške ambulante v občinskih hišah predstavljajo nevarnost o-kuženja. Tako opravičilo je povzročilo med člani pokrajinskega odbora INAM razumljiv odpor, saj je znano, da na primer ambulanti v Bazovici in na Proseku delujeta že nad 20 let, ne da bi kdajkoli prišlo do okuženj. Po izčrpni diskusiji je pokrajinski odbor naročil prof, Manniju naj se o zadevi pogovori s predstavniki vladne oblasti in naj jim vsestransko pojasni to vprašanje, da se bo zadeva lahko čimprej ugodno rešila. «»------ Zborovanje uslužbencev krajevnih ustanov Uslužbenci občine, pokrajinske uprave, ustanove ECA in bolnišnic bodo imeli jutri ob 18.30 zborovanje na sindikalnem sedežu v Ul. Ponda-res 8. Na dnevnem redu je vrsta vprašanj, ki zanimajo to stroko. Med drugim bodo razpravljali o vprašanju borbe u-službencev bolnišnic, o vprašanju premične lestvice, pokojnin itd. Zborovanje kovinarjev V petek bo na sindikalnem sedežu v Ul. Pondares 8 zborovanje, ki ga organizira pokrajinska zvaza kovinarjev in na katerem bodo razpravljali o vprašanju delovne pogodbe za vajence kovinarske stroke. Kakor je znano, se bodo jutri začela v Rimu pogajanja o tej zadevi. O ureditvi tega vprašanja bodo razpravljali predstavniki Zveze državnih podjetij in zastopniki indu-strijcev. Zlasti ureditev vprašanja letnih dopustov vajencev je velike važnosti, ker so bila glede tega stališča sindikatov ra delodajalcev precej različna. Kaže pa, da je prevladalo stališče sindikatov in da bodo trajanje letnega dopusta vajencev šteli na podlagi delovnih dni, ne pa na podlagi koledarja, kakor so zahtevali delodajalci. To pomeni, da jim ne bodo šteti prazniki in nedelje med dopustom. Vajenci izpod 16 let imajo pravico do 20 dni dopusta, nad 16 let pa 30 dni. Naravno je, da mora biti dopust plačan na podlagi teh predpisov. Na našem podri čju bodo delodajalci letos prvič upoštevali omenjene predpise po posredovanju o-beh strokovnih sindikalnih organizacij. Po inšpekciji carinskih središč v Avstriji 22 avstrijskih poslancev na obisku v našem mestu Ogledali so si tržaško pristanišče, Miramarski grad ter objekte Združenih jadranskih ladjedelnic v Tržiču j Posledice naraščajočega prometa io neprevidnosti vozočea V prvih šestih mesecih 1219 prometnih nesreč Pri prometnih nesrečah je izgubilo življenje 17 oseb, 739 pa je bilo ranjenih - Kaj pravijo statistični podatki Cestni promet bi lahko v današnjih časih primerjali «virusu» moderne bolezni, ki spravi skoraj vsak dan kakšnega človeka v bolnišnico, v hudih primerih tudi na mrtvaški oder. Zaradi naraščajočega cestnega prometa namreč zabeležimo vsak dan več prometnih nesreč, ki jih v glavnem povzročajo neprevidni vozači; in tudi to je bolezen. Ce namreč popolnoma zdrav in normalen človek prehiteva s svojim vozilom drug avto prav na nekem nepreglednem ovinku, ali pa na primer ne ugasi žarometov, ko vidi, da vozi proti njemu drugo vozilo, kaj lahko rečemo: ali je ta vozač normalen ali r.e? Ali je zdrav ali bolan? Gotovo je to, da se je tak vozač prepustil določenim občutkom, da ni vozil z »glavo«, temveč da je zaradi trenutne objestnosti, malomarnosti. »pozabljivosti« ali kakega drugega vzroka opustil one najobičajnejše mere previdno, sti, ki bi morale biti vsakemu vozaču tako rekoč v krvi. Res je, da so tudi drugi vzroki, ki povzročajo prometne nesreče, kot na primer zlom volana ali kakega drugega dela IIMIIIIIIIIItllMIIIIIMIIIIIIIIIIIMIMIIIIMIflMIIIIMIimillllllHIIIIIIIIIIIIKIUIIIIIIIHIIIIIIIIIIIUIHIIIItOlllllltllHIIIIIHIIIIIIIIIIIIMIHIIIIIIIIlIllIlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliHlllllllllrrllllllllllllllMIIHII V ponedeljek je prispelo v Trst 22 avstrijskih poslancev, ki sestavljajo parlamentarno carinsko komisijo. Avstrijski poslanci, ki jih vodi predsednik omenjene komisije inž. Pius Fink, so prišli z Dunaja in so najprej obiskali nekatera avstrijska carinska središča, predvsem Podklošter. Mejo so prešli na Kokovem, kjer so jih pričakali avstrijski generalni konzul v Trstu dr. Schullern, avstrijski trgovinski delegat g. Metzel in generalni tajnik tržaške trgovinske zbornice dr. Addobbati. Po kratkem postanku v Trbižu so avstrijski poslanci nadaljevali pot v Trst, kamor so prispeli predvčerajšnjim zvečer. Tu jih je sprejel predsednik tržaških Javnih skladišč odv. Tanasco. medtem ko jih je v imenu odsotnega predsednika trgovinske zbornice pozdravil svetnik zbornice dr. Hausbrandt. Gostje so si včeraj zjutraj ogledali tržaško pristanišče, in sicer z motornim čolnom, ki ga je dala na razpolago družba Tripcovich, popoldne pa so Avstrijski poslanci so med svojim obiskom večkrat poudarili svoje zadovoljstvo zaradi prisrčnega sprejema na italijanskem ozemlju, predvsem pa v Trstu, kjer so si lahko, čeprav le na hitro, ogledali produktivne naprave našega pristanišča. «Flaminia» odplula na pot v Avstralijo Včeraj kmalu po opoldnevu je izpred Pomorske postaje odplula motorna ladja «Fla-minia«, s katero je odpotovalo 348 izseljencev v Avstralijo. Med njimi je največ avstrijskih državljanov, ostali pa so begunci. S «Flaminio» je odpotoval na turistično potovanje tudi španski vojvoda Gonzales Burbonski, bratranec Juana Carlosa Burbonskega, za katerega pravijo, da bo bodoči španski kralj. Gonzales Burbonski, ki živi običajno v Rimu, potuje spremstvu svoje matere in vozila, a teh je razmeroma malo in ne vplivajo odločujoče na porazne številke, ki govorijo o prometnih nesrečah na cestah našega področja. Poudariti moramo, da je v našem mestu cestni promet izredno razvit, saj vidimo krožiti po naših cestah in ulicah avtomobile, ki imajo na evidenčnih tablicah številke, ki gredo preko 30.000. Pa saj te- obiskali miramarski grad in. prijatelja Louisa Cebriana, objekte Združenih jadranskih Spanca po rodu> a ameriškega ladjedelnic v Tržiču. I državljana. Izpred kazenskega sodišča Štirje obtoženci obsojeni in globe zaradi tihotapstva s na zapor cigaretami Policija jih je odkrila v miljski občini, ko so prevažali vtihotapljene cigarete Včeraj je bila na kazenskem llllllimillllllimmHIHIIIIIIIHIMIIHHflllllHHIIIMMHIMIHIIItlHUI Gost ljudskega obsojen na 7 mesecev zapora Nepoboljšljiv begunec vdrl v stanovanje, da bi kradel, nato pa je še napadel stanovalca, ki ga je zasačil Pred kazenskim sodiščem s* je moral včeraj zagovarja i tudi Godina Giordano, star 45 let, ki stanuje v ljudskem prenočišču v Ulici Pondares št. 5. Godina je sicer dobro znan n* sodišču in na policiji, saj je bil že mnogonrat obsojen za radi kraje, vinjenosti in razgrajanja. Včeraj pa se je moral zagovarjati zaradi kraje štirih ogrlic iz izložbe trgovca Maria Coena, poskusa kraje e-ne »vespe« in poskusa kraje v nekem avtomobilu. Obenem pa so takoj po aretaciji zdravniki ugotovili, da je bil vinjen in da je bil zaradi tega njegov razum močno omejen. ’1 o je bilo razvidno tudi Iz zasliševanja na policiji, kier je trdil, rtia ima avtomobil in motorno kolo, da ni hotel odpeljati n® »vespe« in ne vdreti v avtomobil. Isto je zmedeno trdil tudi na razpravi. Iz vsega je bilo razvidno, da gre za alkoholizirano osebo, ki je i-mela že mnogokrat opraviti s sodiščem in policijo. Branil ga je odv. Stradella. Sodišče ga je obsodilo na 7 mesecev zapora in na 7000 lir sodnih stroškov. Za njim se je moral zagovarjati begunec Teodorovski Peter zaradi poskusa ropa in rapada na osebo. Tud: Teodorovski je že znan tržaški policiji in sodišču. Svoj čas je bil pogojno obsojan za podobna dejanja. Tokrat pa je obtože nec zbežal iz nekega begunskega taborišča v bližini Bari ja in prišel ponovno v Trst. Preteklega junija je ponoči vdrl v hišo Domenica Frena. čen in da je iskal samo kaj hrane. V resnici ni ničesar odnesel, ker ga je zasačil lastnik, ki je prišel ponoči domov. Teodorovski je hotel zbežati skozi okno, nakar se je spopadel s Frenom, ki ga je ukrotil in izročil policiji po več ket polurni borbi. Javni tožilec je zahteval tri leta zapora in 3000 lir globe. Po zagovoru odv. Stradella ga je sodišče obsodilo na štiri mesece zapora in 4000 lir globe. Poleg tega bo moral odsedeti tudi pet mesecev pogojne kazni, ki jo je svoj čas dobil. _ _«» ---- Zbodla se je z žico S pridržano prognozo so včeraj sprejeli v glavno bolnišnico tudi Caterino Bigotto por. Bigotto, staro 54 let in stanujočo pfir S. M. M. Spodnji št. 498. V bolnišnici, kamor so jo pfipeljali z rešilnim avtom, je izjavila, da je 17 t. m. delala na vrtu blizu hiše, kjer je stopila n» zarjavelo bodečo ži; co. Zdravniki so ji ugotovili nevarnost tetanusa in jo zato pridržali v bolnišnici. «# Z lambreto v žensko Sinoči ob 22,35 so z nekim zasebnim avtom pripeljali v bolnišnico 26-letnega Edvina Kavrečiča od SV. M.M. Sp. &26 in 33-letno Mario Stefani iz Ul. del la Guardia 27 Kavre-čič je namreč malo prej s svojo lambreto podrl na tla Stefanijevo. ki se je tedaj vračala iz predilnice »S. Giusto« proti Dacju v Žavljah. Seve-ua je padel tudi motorist, ki pa je odnesel le lažje poškodbe, medtem ko se bo morala jStefanijeva zdraviti zaradi po- Dejal je. da ni imel namena I jkodbe čeljusti 10 do 30 dni ničesar odnesti, da je bil la-|na stomatološkem oddelku. sodišču razprava zaradi tihotapstva cigaret iz Jugoslavije. Na zatožni klopi so bili 22-letni Pietro Odini, 38-letni Car-lo Gracogna, 32-letni Libero Rasman in 29-letni Albino Ur-sini. Kakor smo že poročali in kot je bilo razvidno tudi iz včerajšnje razprave, je patrulja političnega oddelka tržaške kvesture pod vodstvom namestnika komisarja Rema Canzija v noči med 4. in 5. junijem pri Miljah v bližini jugoslovanske meje zasačila na neki stranski poti Pietra Odi-nija in med takojšnjo preiskavo, ki jo je izvedla v bližini, odkrila kraj, kjer se je sestajala skupina, in zaplenila skupno okrog 12 kg jugoslovanskih cigaret znamke »International« in «Biljana». Po pripovedovanju policijskega komisarja, ki je bil zaslišan na razpravi, je policijska patrulja, ki ji je načeloval v noči med 4. in 5. junijem, patruljirala po področju v bližini Lazareta. Ko so se policisti vzpenjali po neki stranski poti, so nenadoma v temi zaslišali neko motorno vozilo, ki je šlo po poti navzdol z ugaslim motorjem in brez luči. Dve osebi, ki sta bili na vozilu, sta okrenili proti neki hiši. Cez nekaj časa se je vozilo vrnilo vedno z ugaslim motorjem in brez luči. Tedaj so policisti vozilo u-stavili. Vozač je takoj ustavil. V tistem trenutku je oseba, ki je bila na zadnjem sedežu »vespe«, vrgla proti policistom torbo, v kateri so bile cigarete, in zbežala v temi v smeri jugoslovanske meje. Policisti so jo zasledovali, dokler se niso približali meji, kjer so se ustavili, da ne bi v noči lahko pomotoma zašli na jugoslovansko stran, tako da jim je oseba zbežala. Kasneje, ko so zaslišali ustavljenega Odinija, so zvedeli, da je bil to Libero Ursini. Nato je Odini takoj priznal, da so bile cigarete njegove, in pospremil policiste do hiše Carla Gracogne, kjer je dobil cigarete. Policija je vdrla v Gracognevo hišo in med preiskavo odkrila še nekaj nad U kg cigaret. Med preiskavo so policisti aretirali tudi Li-bera Rasmana, za katerega so ugotovili, da je jugoslovanski državljan. Patrulja političnega oddelka je napravila prvo preiskavo in nato celotno zadevo prijavila carinski policiji. Od zaupnikov carinske policije in državnega pravdnika, ki so zaslišali aretirane osebe, je bilo razvidno, da se tihotapstvo ni omejilo samo na zaplenjenih 12 kg cigaret, marveč da gre skupno za 55 kg, ki naj bi jih Rasman v presledkih prinesel čez jugoslovansko mejo na dom Gracogne. Toda na razpravi sta zlasti obtoženca Rasman in Gracogna dala druge izjave. Rasman je trdil, da se dobro ne spominja, koliko je bilo pravzaprav cigaiel. V vsakem primeru pa je zanikal, da bi prinesel čez mejo več cigaret, kot so jih zaplenili na domu Gracogne. Po drugi strani pa se je Gracogna otresal krivde in dejal, da se on ni ničesar dogovoril z Ra-manom za tihotapstvo cigaret, marveč da jih je Rasman nosil v njegovo hišo in jih nato skril v senik proti njegovi volji. Nekaj podobnega je tudi izjavil med preiskavo. Na razpravi pa je celotno zadevo tako posplošil, da ga je predsednik dr. Falchi moral večkrat opozoriti, naj ne skuša prikrivati svoje krivde z netočnimi izjavami. Obenem pa je krivil Rasmana, da je večkrat nesel cigarete tudi v Trst in prav na osnovi njegovih izjav je carinska policija prišla do ugotovitve, da je Rasman pretihotapil čez mejo 55 kg cigaret in ne samo 12 kg, ki so jih zaplenili. Nato je še dejal, da sta Odini in Ursini prišla večkrat po ciga- obramba odv. Stradella, odv. rete, kar sta oba na razpravi zanikala in izjavila, da sta bila samo enkrat pri Gracogm, in sicer na večer, ko so ju policisti zasačili. Najmlajši od obtožencev O-dini pa je tudi na razpravi priznal, da so bile cigarete, ki so bile v torbi, ki jo je vozil na «vespi» Ursini. njegove. Pojasnil pa je, da je bilo to prvikrat, da je prišel po cigarete h Gracogni. Poleg tega pa je dejal, da je bil Rasman dolžan nekaj denarja njegovemu pokojnemu očetu, ki je u-mrl pred dvema mesecema. Da bi izterjal ta dolg, je pristal ,da sprejme od Rasmana cigarete namesto denarja. Tako se je z njim domenil, da pride po cigarete v noči, ko so ga ustavili. Najmanj opravka z zadevo pa je imel, kot je bilo razvidno iz zapisnikov in izjav na razpravi, Ursini. Izjavil je, da je bil tisto noč slučajno v družbi z Odi-nijem, ki ga je povabil, naj gre z njim z «vespo« v Milje. Dejal je, da ni vedel, da gre Odini po cigarete. Ko pa sta prišla na dom Gracogne, je šele opazil ,da je Odini prišel po cigarete. Ob povratku, ko so ju zasačili policisti, pa je on nosil torbo, ker je Odini vozil motorno kolo. Dejal je tudi, da je zbežal, ko so ju policisti ustavili, ker se je bal, da je to jugoslovanska patru- lja- . . . Po končanem zasliševanju in po zasliševanju prič (policijskega komisarja in poročnika finančne policije, ki je v glavnem potrdil, kar je bilo v zapisniku) je predsednik preči-tal kazenske liste obtožencev. Odini in Rasman nista bila še nikoli obsojena in nista še imela opraviti s sodiščem. Gracogna je bil že nekajkrat pred sodiščem zaradi kraje in nameravanega ropa, Ursini pa je bil že mnogokrat obsojen zaradi tihotapstva in drugih protizakonitih dejanj. Nato je spregovoril javni tožilec Pascoli, ki je zahteval od sodišča, naj upošteva samo to, kar je dokazano v zapisnikih in na razpravi in naj postopa proti obtožencem na osnovi zakonov o tihotapstvu. Najprej je govoril zagovornik Rasmana odv. Amodeo, ki je ugotovil, da Rasmana ne morejo dolžiti, da je pretihotapil 55 kg tobaka, ker iz razprave sledi, da se lahko obtožuje kvečjemu za 12 kg. Ker pa ni mogoče točno dokazati koliko tobaka je pretihotapil, je zahteval, da se za Rasmana aplicira člen 109 kazenskega zakonika o carinskih prekrških, in poleg kazni zo točno u-gotovljeno pretihotapljeno blago določi še 50.000 lir globe. Opozoril je tudi sodišče, da je Rasman kot jugoslovanski državljan že skoraj dva meseca v zaporu, da ni bil nikoli kaznovan in da ima družino s tremi otroki. Zato je zahteval, da ga sodišče takoj po izrečeni obsodbi izpusti na svobodo. Odv. Borgna je zagovarjal Odinija. Tudi on se je skliceval, da Odini do sedaj ni še imel opravka s sodiščem in da je dejansko s tem dejanjem hotel samo dobiti denar, ki ga je bil Rasman dolžan njegovemu očetu. Zato je zahteval najnižjo kazen, ki pa naj se ne mu vpiše v kazenski list. Ursinija in Graco-gno pa je branil odv. Stradella, ki je dejal, da Ursini ni imel z zadevo ničesar opraviti. Glede Gracogne pa je zahteval, da se upošteva člen 109. Po daljšem odmoru je sodišče izreklo sledeče obsodbe: Odini je bil obsojen na 362.000 lir globe, Gracogna na 1 mesec in 25 dni zapora ter na 1.715.000 lir globe, Rasman na 1 mesec in 20 dni zapora ter 1.680.000 Ur globe, Ursini na 1 mesec zapora in 124.000 lir globe. Predsednik dr. Falchi, javni tožilec dr, Pascoli, zap. Urbani, Amodeo in odv. Bologna. Sestanek pri Felszegyju Jutri ob 9.30 se bodo na sedežu ladjedelnice Felszegy v Miljah prvič sestali sindikalni predstavniki in zastopniki podjetja, ki bodo začeli razpravljati o vprašanju znižanja delovnega urnika z enakimi prejemki. «»------ Pismo ZDŽ ameriškemu konzulu Vodstvo Zveze demokratičnih žena je poslalo ameriškemu konzulatu v Trstu pismo, v katerem protestira zaradi ameriške vojaške okupacije Libanona ter v imenu 10.000 tržaških žena izraža zaskrbljenost zaradi nadaljnjega razvoja dogodkov na tem področju sveta. Vodstvo ZDZ obsoja ameriško intervencijo v Libanonu ter prosi konzula, da posreduje svoji vladi njihov protest in zgražanje zaradi inva- da pride do sestanka predstavnikov velesil, ki naj se končno odločijo za mir. Vodstvo ZDZ je poleg tega poslalo pisma tudi vsem ženskim gibanjem v Trstu, da bi v okviru svojih organizacij započele akcije za ohranitev miru v svetu _—«»------ pristaniškega poveljstva Tržaško pristaniško poveljstvo je izdalo obvestilo, ki se nanaša na dekret predsednika republike št. 368 od 14. januarja 1958 in objavljenega v Uradnem listu št. 7 od dne 22. aprila 1958 glede nekaterih popravkov v zvezi s pravilnikom o plovbenem zakoniku. Drugo obvestilo pa obvešča da bodo 15, septembra pri pomorskem ravnateljstvu v Genovi izpiti za dodelitev naslovov kapitanov dolge plovbe in strojnih kapitanov. Prošnje o-premljene s potrebnimi dokumenti je treba dostaviti pomorskemu ravnateljstvu v Genovi najkasneje do 25. avgusta t.l. FILMSKE PREDSTAVE VLAD. KOMISARIATA Danes v Medji vasi in ribiškem naselju v Štivanu, v četrtek v Gročani, v petek pa v Saležu in Zgoniku. ŠTIPENDIJE TRŽAŠKE POSOJILNICE 30. avgusta poteče rok za vlaganje prošenj za podelitev štipendij Tržaške posojilnice za šolsko leto 1957-58 dijakom srednjih šol, ki prebivajo v tržaški občini, in sicer ob mednarodnem dnevu varčevanja dne 31. oktobra. Za podrobnejše informacije se lahko interesenti obrnejo na urad v sobi št. 100 v II, nadstropju občinske paiače. —■—«»--- ZAPRTA ULICA Od danes do konca poprav- , Ham Somi n: »Atentat*, igr* ’ dej.; igrajo člani Slovenske** **■ rodnega gledališča v Trstu, Glasbeni variete; 23.00 Romam podoknice; 23.30 Nočni pl® RADIO TRST 11.55 Komorna glasba; 12.10 OJ-kester Carlo Esposito; 14.30 «17* tja stran«; 17.30 Orkester Artnj™ do Sciascia; 18.00 Šostakovič: S®: fc-nija št. 10; 18.50 Nastop, g skega zbora SAT; 21.00 Pust«®* ske zgodbe Sherlocka HOjJJJjg »Zadnja karta«; 21.30 Konc** pianista Rudolfa' Firkusnyj*. 12J». Čitajte in širite PRIMORSKI DNEVNIK SNG v TRSTU Danes 23, t. m. ob 20.3C na občinskem nogometnem igrišču na prostem v Boljuncu NICOLA MAN Z ARI Naši ljubi otroci Komedija v treh dejanjih ga ni treba praviti, ko pa ljalnih del bo zaprta za pro- vsak dan bolj občutimo — peš- met z vozili vsa Ulica Vigne ciin vozači — kako težko se | lije »prebijati« ob določenih u-rah čez križišča in kakšne dolge kolone avtomobilov ter drugih vozil srečujemo ob nedeljah na obalni cesti ali pa na trbiški avto cesti. Zaradi vedno večjega prometa, neprimernih cest, najbolj pa zaradi neprevidnosti vozačev, se seveda tudi veča število prometnih nesreč, ki smo jih v prvih šestih mesecih tekočega leta zabeležili nič manj kot 1219. kar pomeni povprečno 200 na mes»». Ce še podrobneje analiziramo to številko, pridemo do naslednjih ugotovitev; pri teh nesrečah je izgubilo življenie 17 oseb, kar spet pomeni povprečno skoraj tri vsak mesec. Žalostna bilanca, ki bi z nekoliko več previdnosti lahko odpadla. Med 1219 prometnimi nesrečami je bilo 619 takih, pri katerih je bilo treba ljudem, ki so bili vanje zapleteni, nuditi zdravniško pomoč. Pri teh nesrečah je bilo namreč skupno 739 ranjencev, ki so morali o-stati več ali manj časa v zdravniški oskrbi. Nadaljnji podatki prometne policije kažejo, da je bilo v razne prometne nesreče zapletenih največ motoristov in kolesarjev (skupaj 686) potem Da pride na vrsto kar 229 pešcev. Poleg tega je bilo na en ali drug način zapletenih ali celo poškodovanih pri prometnih nesrečah 225 tovornjakov 864 avtomobilov, 220 javnih prevoznih sredstev ter 22 vozil raznih vojaških edinic in drugih podobnih ustanov. Kot torej vidimo, nam številke kažejo impresio-nantno sliko, ki bi si jo moral vsak vozač dobro vtisniti v spomin. Morda bi kaj pomagala, da bi se v prihodnjih šestih mesecih število nesreč znižalo Volitve notr. komisij V petek bodo pri podjetju I «Stignano» na Lovcu volitve notranje komisije, katerih se bo udeležilo približno 80 delavcev, ki so tam zaposleni in | bodo izvolili 4 svoje predstavnike. Kandidatne liste sta | predložili obe sindikalni organizaciji. V soboto pa bodo volitve no-1 tra-nje komisije v kamnolomu | Faccanoni. Delavci tega podjetja bodo izvolili 2 svoja sin-1 dikalna predstavnika. V soboto 26. t. m ob 20.30 v letnem gledališču na Punti v Piranu v okviru »Primorskih prireditev« GOLDONI - RUPEL PRIMORSKE ZDRAHE veljka uprizoritev na prostem RADIO KOPER Poročila v stov.: 7.00, I-®1 13,30, 15.00. Poročila v ital.: 6.30, 17.15. 19.15, 22.30. 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos th 15 Glasba za dobro jutro;_»vJ 12.00 Prenos RL; 12.00 Opold*F" ceciktail; 13.40 Kmetijski nasve-13.45 Od melodije cto mel®“ffl 14.20 Pionirji na počitnicah: goriških pionirjih na fčricu vjjji liriski«; 14.40 Skladbe slcrven5»‘“ in hrvatskih skladateljev P®K komorni zbor radia Zagrebi Janko Gregorc: Vaška suita;«** 17.00 Prenos RL; 17.00 RihmT popevke; 19.30l22.15 Prenos »p SLOVENIJA 327,i m, 202,1 m, 212,4 *- Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 10.00, 13,00, 15,00 17,00, 22.00, 22.55. 8.05 Narodni napevi In A®*? poskočnice; 8.25 Slavne *rij*I Puccinijevih oper; 9.00 melodije in popevke; 10.10 J*hj] Krstnik Novak; Figaro, SC®*]] glasba k Linhartovi vesejsjrjj »Veseli dan ali Matiček se 10.35 Pojo zabavni zbori; Skladbe za razne instruBihJJ; 11.30 Športna reportaža — J?* m,H Zupan: Mačica v steni; -[‘'[j Igra kitarist Les Paul; lM?,|j minut s Slovenskim oktetom; flS ‘ S> Mozart: Sonata za klavir 7 duru; 15.40 Pri klasičnih — Jurij Oleša: Zrem v lost; 16.00 Koncert po željah! Glasbena Matica v Trstu priredi koncert s sodelovanjem zije Libanona, a tudi upanje, NIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiMinillllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHnilllllllllMllinilllllllimilllllllllllllllllllllltUMIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIHMHIII | Res «sreča v nesreči» Popolnoma razbit avtomobil potniki pa le malo poškodovani ter pevskega dueta: Dane Filiplič in Frana Korena iz Ljubljane v soboto 26. 7. 1958 ob 21. uri na stadionu »I. maj« - Vrdelska cesta 7 v nedeljo 27. 7. 1958 ob 18. uri v Sv. Križu v kinu na prostem ter v nedeljo 27. 7. 1958 ob 21. uri v Boljuncu na občinskem igrišču Vse predstave bodo na prostem — če bo slabo vreme, bodo predstave v dvoranah Blagajna bo odprta eno uro pred pričetkom vsakega koncerta Vozilo je zletelo okrog 70 m daleč s ceste in padlo na neko dvorišče v Carboli J vljudno vabljeni! Peter Mikolič tz Ulice Galilej št. 31 .njegova 15-letna hčerka Magda, 21-lclr.a avstrijska državljanka Erika Schalk in 15-letna Marilena Krevatin iz Ulice Cologna št. 42-2 so imeli v noči med ponedeljkom in torkom izredno srečo. O-krog 2,30 ponoči so z avtomobilom trčili ob malo obcestno drevo in zleteli okrog 70 metrov proč od ceste na dvorišče neke hiše, ne da bi se resno poškodovali. Mikolič se je ob tisti uri vračal po trbiški cesti v mesto. Ko je prišel iz predora in hotel zaviti v Ulico Doda, je na ovinku nenadoma zagledal nekega kolesarja, ki je negotovo vozil proti njemu. Da ga ne bo povozil, je ostro zaokre-nil, kar je povzročilo, da se je avtomobil večkrat zavrtel z ene strani ceste na drugo. Nato je zadel v malo drevo, ga izril in dobesedno letel kakih 70 metrov daleč od ceste. U-stavil se je ob stebrih, ki nosijo žico za sušenje perila pri ezulskih hišah v Carboli. Kljub temu da se je avtomobil pO’ polnoma razbil, so vsi potniki zlezli ven le malo poškodovani. Velik trušč je prebudil stanovalce bližnjih hiš, ki so ne mudoma poklicali rešilni avto in prometno policijo. Vse štiri so odpeljali v bolnišnico, kjer so zadržali na pregledu samo Mikoliča. Ugotovili so mu laž-je rane po obrazu in na levem očesu. Pridržali ga bodo približno teden dni. Dekleta pa so se le malo opraskala po kolenih in laktih in so jih takoj poslali domov. Medtem ko so ponesrečence v bolnišnici obvezovali, so gasilci skušali potegniti razbiti avtomobil na cesto. Delati so morali do 5,40 ure zjutraj, pre. den jim je to uspelo, nakar so ga odpeljali v garažo prometne policije v Rojan. Poskus samomora Sinoči ob 18,20 uri sb z avtomobilom Rdečega križa pri; peljali v bolnišnico na prvi zdravniški oddelek Regino del-1'Olio vd. Sugan, staro 58 let in stanujočo v Ulici delle Lo-dole št. 2. Njena zgodba je zelo zanimiva. Pred dvema dnevoma je nameravala napraviti samomor in je v ta namen zaužila 30 tablet »Psiconevra-na». Potem ko se je prebudila po dolgem spanju, ki so ji ga povzročile tablete, je ugotovila, da se ji samomor ni jjo-srečil. Hkrati pa se ni PRgu-tila preveč dobro in je zato samo poklicala avto Rdečega križa. V bolnišnici se bo morala zdraviti od 3 do 5 dni. Zastrupitev s plinom Včeraj ob 18.43 so pripeljali na prvi zdravniški oddelek 59-letno Alberto Castelliz vd. Konda iz Ul. Mazzini 13 Zdravniki so ji ugotovili močno zastrupitev z gorilnim plinom. zaradi česar so si pridržali prognozo. Castellizevo je pospremila v bolnišnico riena služkinja Giovanna Cer-necca, ki z njo stanuje. Povedala je, da je okrog 18.30 našla svojo gospodinjo v dnevni sobi v nezavesti. Obenem pa je začutila močan duh po gorilnem . plinu. Iz neznanih vzrokov je gorilni plin uhajal iz cevi, ki je pozimi povezana s plinsko pečjo. Cernecca je odločno zavrnila vsak sum, da bi njena gospodinja hotela napraviti samomor. Aretacija goljufa Policija je aretirala in izročila sodišču Pietra Cruschet-ta, starega 46 let in stanujočega v Ulici delle Ginestre št. 3. Obtožen je goljufije na škodo lastnice tobakarne Ljudmile Pertot iz Ulice Bonalata 19-1 v Barkovljah. Pertotova je 15. t. m. prijavila policiji, da je isti dan prišel v njeno tobakarno neki moški, ki je naročil za 42.000 lir kolkov. Ko mu jih je pripravila in dala v neko rumeno kuverto, jih je položila na pult. Nato je neznanec naročil še 15 zavojčkov cigaret. Medtem ko se je obrnila, da bo vzela cigarete, je neznanec zamenjal rumeno kuverto z drugo, v ka- C A D I O SREDA, 23. julija 195* RADIO TRST A teri so bili navadni kosi pa pirja. Nato ji je dejal, da je pozabil doma listnico in da se takoj vrne z denarjem. Perto tovi se je zdelo, da nekaj ni v redu, in je takoj po odhodu neznanca odprla kuverto na, 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-pultu ter ugotovila, da je bi- c-bvezno, drobiž od vsepovsod in. la ogoljufana in da je nežna- Zena in dom, obzornik za ženski nec odšel s kolki v vrednosti svet; 12.10 Za vsakogar nekaj 42.000 lir. 12.45 V svetu kulture; 12.55 C . _ ganski orkester Gregor Serban, Nemudoma je o tem obye- 13 30 zabavna glasba; 17.30 Plesna stila policijo, ki je neznanca čajanka; 18.00 Schumann: Kon. izsledila. Sedaj Bruschetta cert v a-molu za klavir in orke-dolžijo podobne prevare tudi ster op. 54; 18.30 Z začarane po- na račun lastnice tobakarne v Ulici Ghega št. 8, ki je bila lice: Marija Polak; «Kako je pol žek potoval v tujino«; 18.50 Samo- „ 1 „„ ...1. spevi jugoslovanskih skladateljev; svoj cas ogoljufana na enak 19 15 zdravinlSki vedež; 19.30 Pe-nacin za 60.000 lir kolkov. To stra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Od obtožbo seveda Bruschetta za nika. Sedaj pa se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Medtem pa so ga spravili v zapor. Obvestilo Acegaia upokojencem Kmetijski nasveti; 12.25 Sl*!g Korošec: Iz naše Koroške; Popevka v popevko; 13.30 venske narodne pesmi P0)*, g* riborski komorni zbor; 13-“,,31 vrtiljaku zabavnih ritmov: 1 T, Radijski leksikon: 13.45 "■ f. losi, 10.w mmi en po «Obisk iz Zagreba« (pojeta iL nimir Habijanec in Mirjan* Kjj 6uo); 17.30 Plesni zvoki; ‘‘L Sestanek ob šestih: 18.20 N*yLv; motivi v delih velikih m°i"Li( 18.45 Razgovori o mednaro*.]; vprašanjih; 20.00 Henry PurLj: Dido in Enej, opera v 3 “jj 21.00 Revija zabavne glasbe; v' Nočni koncert. TELEVIZIJA 17.00 Spored za ofrOke; Poročila: 18.45 Jane Austin: %, nos in predsodki«; 19.55 It**V.rf ski spomeniki; 20.30 P°r,,i 21.00 Počitniške popevke: Življenjepisi igralcev: Atn.rL Nazzari; 22.15 Rim, industrij mesto; 22.45 Poročila. OLBDALlSČA^l operetni festivalna GRADU SV. JUSTA Danes ob 21. uri bo predstava operete «Cist* zana« ob isti zasedbi kot V vič. Jutri pa bo P ra operete «Frasquita» za Leharja ob 10-letnici nL gove smrti. Glavno vlogo , imela Carmen Dias; v drd» važnih vlogah pa bodo pili Franco Artioli, Enrico ^ zan. Luana Silli, Tonino V cheluzzi, Ivan Cecchini Gualtiero Rispoli. Prvi lec Norman Thomson, diri£. 4 Cesare Gallino, zbor in gledališča «Verdi» ter trza ;j filharmonični orkester. reZ Vito Molinari. Nadaljuje , prodaja vstopnic za obe stavi. K I M O Excelsior. 16.00: »Žival žens^m spola«, Hedy Lamarr, J»nt vvell. -j I Fenice. 16.00: «Goal», posne®* svetovnega nogometnega P stva. Nazionale. Zaprto. . ll0cS- Filodrammatico, 15.00: «Irsk> “*]). nik», Rock Hudson, Sledi riete. (■ Graltacielo. 16.00; «La min**' Martinelli. Ferraniacolor. j-jtl Supercinema. 16.00: «NaP*°^ enota«. jJ-l Arcobaleno. 16.30: «Družba nov«, Brian Keith, B £ Astra Roiano. 16.30: »RimSk? V vesti«, G. Ralli, Sica. Totč, melodije do melodije; 21.00 Wil. -«» OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 22. julija se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 5 oseb, poroke so bile 4. POROČILI SO SE: uradnik Ca. stagnaro Giuseppe in gospodinja Pancam Carla, farmacevt Feilu. Ravnateljstvo Acegata spo- ga Marj0 m učiteljica Coiomban roča svojim upokojencem, da Maria, delavec Grgič Silvester in bo odslej Banca Nazionale del gospodinja Crismanclch Grisolda, Lavoro izplačevala ookojnine inštalater Poropat Rodolfo in tr-po naslednjem vrstnem redu, in sicer da se preprečijo dolge v(k>va MoiCe Natalla 35_letn8a Mi; vrste pred okenci; s|ej fK>r Gregorat Maria, 69-iet- 28 dne v mesecu (ali dan r,a Brunati, por. Punc,h Carla, pozneje, če pade ta dan na Kletna Sta.ffer, vdova Grimme praznik) bodS izplačevali pm «"^1*"* kojnine upokojencem, ki ima-1 jo pokojninske izkaznice od št. 1 do 8240, 29. dne v mesecu (ali dan pozneje, če je tega dne praznik) bodo izplačevali pokojni Capltol. 16.30: »Pariški k*^ V. De Sica, C. Valente, nicolor CrUtalio. 16.30: «Vohuni», Juergens in Peter UstinbjTki* Aiabarda 16.30: »ObrekO* Van Johnson, Ann BlytD. v Aldebaran. 16.00; »GunpoimL Mac Murray, Dorothy Ariston. Glej kino na Pr0W| Aurora. 16.30: »Cilj Tokio*. Grant. Garibaldi. 16.00: «Pokol 7. 1 ga konjeniškega polka*. j nicolor. ' Ideale. 16 30: »Divja zased* Young, B. Benett. '' Impero. 16.30: «Vzor pesrn Sands, L Gentile. «|T Italia. 16.30'; »Mož, ki je 1,11 . C. Gray, C. VVinninger. jpi< Moderno. 18.00: «10.000 sp* » Dean Martin, Eva Bar* M. Alberghetti. S. Marca. Zaprto. Savona. 16.00: «Rop na ,ey.j Dirk Bogarde, David Viale. 16.00: ((Zgodba ogni ( . lokostrelca«, Burt LanC*5.Ls1. Vittorio Ve. ‘o. 16.45: *G.ra, zasedi«, Frank Sin* «» ------ NOČNA SLU2HA LEKARN v juliju Davanzo, Ul. Bernmi 4: Glustl. Strada del Frluli 7; Millo, lil. 7. Valute _____________________ ____ iuii ne upokojencem z izkaznico I Buonarroti 11; Mizzan, 'Irg Ve od št 8241 do 8700. I nem * Tamaro-Neri. Ul. Dante 30. dne v mesecu (ali dan prej, če je tega dne praznik) bgdo izplačevali pokojnine u-pokojencem z izkaznico od št. 8701 naprej. Upokojenci, ki ne pridejo v banko v omenjenih dneh, lahko dobe pokojnine od prvega dneva po tretjem (to je zadnjem) dnevu, ki je določen za zplačevanje pokojnin, pa do desetega dneva naslednjega., meseca. Po tem datumu bodo I suing izplačevali pokojnine pri bla-11— • \l 11 :in Kim . Zlati funt 6.000.— 6.175,— Marengo 4.800.— 4.900 — i^olar . . . 622.— 625.— Frank franc. 132.— 137 — Frank Švicar 144 — 146 — Ster 1 ing 1.720.— 1.760 — Uinar * . &2.— 85.— Šiling % ; 23.75 24.25 ZlatO a i * a 707.— 710.— Zah. n, marka 147.50 149.— v Hayden. v Belvedere. 16 30: «Celin* ^ menih«. „ «* .< Masslmo. 16.30; ^Oddelek pr vršitev smrtne kazni*. , Robin, Georges March*1-.[zL Marconi. (Glei kino na P*|K Novo cine. 16 00: »Polet n* -ni' Cameron Mtichell, M. cn Odeon. Zaprto, NA PROSTEM i«! J/A Arena del liori, 20.15: la«, E. Martinelli, G. r ,f A- Lane- ueiePV Arena Diana. 20.30: «»•* t® nikova hči«, Mirna LOŽ- nicolor Ariston. 20.30: «Zivel y: 7. *r,p Dap,porto, W. Chiari. , j«1111 Garibaldi. 20.30: «Pokod 1 ^ ga konjeniškega polka«'^, Marconi. 20.15: «Oko z* j Juergens, F. Lulli. »*<**• Paradiso. 20.30: «Rdeči ^ a Wayne, cinetnascope. r Pouziana^ 20.15: «Dvo*1jJ0)o<" ^ A mi e Baxter, technc'u:Jr-Roiano. 20.30; »Vojno sd° Cooper. Secolo Sv. Ivan. 20.15: «C1V* je videl svoje truplo j, Michael Craig, J. Arn*“p r Stadto. 20.30: »Meč ROh‘» da«, Don Taylor Valuiaura. 20.15: «Crni n lec«, Errol Flyn.n, etn' BRANKO B. RADIČEVIČ: VELIKI BIK I*pil je žganje pred vaško kremo. Tak je on, Jeremija, kravji gonjač. Vedno je mo-*al paziti na nemirno čredo iivJne. To pa je pomenilo: Mati ali tekati. Vedno tako. Da, vse življenje tako. Turn ko dežuje. Tudi ko sneži. In ko ga je, mladega, krčmarica klicala k sebi na dom. In ko se mu je dejansko zahotelo, da bi ostat. Nekoč se mu je zahptelo. To dekle ni več med živimi. Imela pa je bajto in nekaj ovac. Zamislil se je Jeremi-i4, kTavji gonjač .zamislil se 2« zelo resno; svoja ozka ra-m*na je stisnil pod zakrpani Plalč. In ko mu je poslednjič *a: »Pridi, kaj čakaš...« je »grabil svojo gonjaško palico ln °®el, ne da bi rekel niti »bogom, za svojimi tovariši, ki so se izgubljali za gričem. Njegova tovarišija se je menjavala. Gonjači so zaosta-1*1; na cestah, ženili so se •ii zgrabili za plug, ostajali v mestu na delu. Bilo je dobrih iantov. Niti volkov se niso bali. Ostala sta le on m nagli oster Momčilo, s ltro kletvico in vedno pri-Przvljen na udarec. Toda niti Momčilo ni mogel zjdržati. Neke zime je zmrznil. Skri-v*J so gonili čredo čez me-J®. Kaj je mogel Jeremija, “avji gonjač. Zavil je prijatelja v gonjaški plašč in ga skril v kopo sena. Toda, 0 se je vrnil, ni več našel *v«jega prijatelja. Hodil je po cestah, prašnih 'n blatnih. In ko je naletel na Vaško krčmo, se je ustali, da bi spraznil kozarec Sanja. Dejal si je poguma, ®remija, kravji gonjač. Kaj-°n je največji grešnik na svetu. Tako je mislil o sebi. ”e on, kam odhajajo tolikš-črede. Njemu pa pri tem n’ bilo lahko. Vedno se je ‘Prijateljil z živino. On ni 'I kot nesrečni Momčilo. ki j* kivini preklinjal rogatega °f* in pretepal govedo z 'eliko grčasto palico. On jih I* Priganjal z blagim gla-*°m. Zaklical je »Ajs, ajs«, ®sto pa se zamislil. Momčilo goni živino v smrt s kletvi-1° 'n grčasto palico, Jeremi-•* Pa dela isto z blagim gla-°m. Kd0 je od njiju večji V*Inik? Razmišljal je o tem vedno zaključil: jaz sem ®*il grešnik. In zaradi tega ,* Je ustavljal pred vaškimi mami. Dajal si je pogu-* * žganjem, toda ni pomagala. pg prosil tovariše č»k^®: *ivina ie I^a, pokajmo, da se nahrani, naj kledah Pase. Toda gonjači so ga Verjj in se smejali: to go- » - raradi svoje grešne du- • Morda tudi zaradi tega, je •"Voril Jeremija, kravji go-»,*c- In živina se je pasla. 4 njemu ni bilo laže. Se-se pase, toda jutri... ne-carigrajski, neki dunaj- dai k;‘ •ki, neki solunski, neki pe-•nski mesarji... Zaradi te-zaustavlja, stopa po- *!*ejo mu tovariši go-K* Ostarel si, Jeremija! On no Pa se jim zaklinja: ved-to. 'em bil tak, žal mi je, 1 ni pomoči. «Nehaj, sta-*■ a svoiimi žalostnimi to* šPi, treba je priti do ]i.°*rfda, a poglej kako ve-Prid *ora Golija. I" ko čitk m° v Beograd, ni po-^ a, treba je čez Srem; ho-Počasi ali hitro, večino si *atem. Tvoja duša bo šla ^ Pekel, z rogovi na glavi, bodo hudiči gonili, z Vserni, ki sedaj na tem #i* u Konimo živino od klav-je.e do klavnice nebeške; v 1 klavnici ti bodo odrezali k V° z rogovi, toda tu še ni Ha ecl sPet ti bodo nadeli ]jev° *n rogove in tako da-Posl ferem'ia' kravji gonjač, u*a kaj mu govore to- varišj NJEN TRETJI tVlOZ >n čuti, da so z njim jTv/avični. On je vendarle dtv ' . med niimi- Da že k^,no ni zapustil tega pre-j; *Sa dela, je kriva vprav j, ®°va nrav. Hotel je, ko je »»dolinj t greh’ da bi ,tei lv0* 1 živini pomagal s •® J d itrpnosti° in dobro du-hr’ bi ji„ vsaj v smrt p0slušal‘eew Žaradi 'f "! te, . 1 krčmarice. Zaradi z, * 1*. ne da bi se poslovil, bajt 8td dekle, ki je imela 0 ’n nekaj ovac in ki mu ■*Po govorila: «Pridi, kaj Cakaš...» te^.a'0s*.no je oko junice. In h" ^* °k° mladega bika. b; 'k ga gleda, kakor da h»s U kotel reči; Vem kam V avstralskih državnih laboratorijih za proučevanje novih vrst tekstila, so uvedli nov postopek, imenovan «SI-RO-SET«, s pomočjo katerega lahko razne volnene tkanine trajno obdržijo svoje naborke.. Princip novega postopka je podoben onemu, ki ga uporabljajo ženske pri trajnem kodranju. Tkanino podvržejo najprej polverizaciji na osnovi posebne kisline tioglikola, potem pa pod pritiskom pare rapravijo zaželeni naborek. Tako napravljen naborek ostane tkanini za vedno ter ni potrebno nobeno likanje niti po čiščenju niti po pranju z vodo. Za novorojenčke Neka francoska tovarna je izdelala poseben aparat za umetno dihanje, ki ga bodo uporabljali samo pri novorojenčkih. Kot je znano, je pri lojstvu otroka mnogokrat potrebno umetno dihanje, da ga ohranijo pri življenju. Ven dar so bili dosedanji aparati za umetna dihanje, ki so slu- napravljen iz gumija ter lahko z njim dosežejo pravilno o.račenje s pomočjo dveh zračnih blazin, ki se izmenoma praznita in polnita. ^Branko Krsmanovič» v Bruslju Simfonični orkester »Branko Krsmanovič« iz Beograda je imel v dvorani mednarodnega razstavišča v Bruslju koncert, ki ga je organiziral mednarodni festivalski odbor mladih glasbenikov. Pod vodstvom dirigenta Djure Jakšiča ie orkester izvajal dela We-berja, Vivaldija, Mendelssohna ter jugoslovanskega komponi-. sta Dušana Radiča. Organizatorji festivala so se aelo po-voljno izrazili o nastopu beograjskega orkestra. Ob koncu festivala sta prejela dirigent in orkester spominske plakete. «0(1 realizma do abstraktne* V celovškem »Kuenstlerhau-su» je te dni Narodna galerija iz Ljubljane predstavila »Slovenske srednjeveške freske«, v beljaški »Paracelsus-saal« pa Jakopičev paviljon iz bor del enajstih sodobnih slovenskih slikarjev, grafikov in kiparjev. Razstavi so beljaški ciganizatorji dali naslov »Od realizma do abstraktne«. HOROSKOP ZA DANES__ OVEN: (od 21. 3. do 20. 4.) Dobili boste dobre novice. Majhen prepir v zvezi z nekim potovanjem. BIK: (od 21. 4. do 20. 5-.) Odlična priložnost, da uresničite svoje načrte DVOJČKA: (od 21. 5. do 20. 6.) Brzdajte svojo fantazijo, ki vas ovira, da bi pogledali stvarnosti v oči. RAK: (od 23. 6. do 22. 7.) Vse vam gre po sreči. Spozna, ii boste osebo, ki vam bo še prav posebno všeč. LEV: (od 23. 7. do 22. 8.) Vse, kar vas je do sedaj mučilo, je za vami. Čaka vas neka; prijetnih uric v veseli družbi. DEVICA; (od 23. 8. do 22. 9.) Pazite na svoje zdravje, sicer ne bo nič s potovanjem, ki ga imate v načrtu. TEHTNICA; (od 23. 9. do 22. 10.) Navezali boste stike -■ osebami, ki vam bodo lahko samo koristile. ŠKORPIJON; (od 23. 10. do 21 11.) Izrabite ugoden tre- nutek ter odkrijte ljubljeni ol sebi svoje občutke. STRELEC: (od 21. 11. do 21. 12.) Vse kaže, da vas čaka skorajšnja službena premestitev ki pa bo za vas ugodna. KOZOROG: (od 22. 12. do 20. 1.) Pazite, da ne pride v družini do prepira. Brzdajte svoje živce. VODNAR; (od 21. 1. do 19. 2.) Sami se boste čudili, ■ kakšno lahkoto boste kos nalogi, ki jo morate opraviti RIBE; (od 20. 2. do 21. 3.) Možnost nepričakovanega zaslužka. Ne odlašajte z delom, ki ga imate v načrtu. žili odraslim, brez uspeha pri| — Vraga, kako sem se ustrašil- mislil sam, da je šoti Goriško-beneški dnevnik Stanje kmetijstva in industrije v juniju Zaskrbljujoče stanje v tržiški ladjedelnici Zadovoljiv položaj v kmetijstvu Človekoljubno delovanje goriškega Zelenega križa V prvih šestih mesecih 1958 je opravil 3977 prevozov Rešilni avtomobili goriškega je treba prepeljati iz ene \ fašel je mesečnik trgovinske zbornice v Gorici z obsežnim poročilom o stanju kmetijstva in industrije v mesecu juniju. Stanje poljedelstva je bilo zadovoljivo. Krušna žita, ki so nteČHtila sušo v maju, so se po dežju popravila in dobro obrodile. Medtem ko bo pridelek pšenice, ko bo opravlje-i»a mlačev, kakšnih 10 odst. manjši kot lani, bo pridelek koruze, sončnic in pa krompirja zadovoljiv. Zelo ugodno kaže vinska trta. Tudi na področju živinoreje so zabeležili ugoden napredek. V industriji ni nič posebnega. Surovine »o prihajale normalno, prav tako tudi električna struja. Najslabši položaj je bil v ladjedelnici CR-DA, kjer imajo trenutno še nekaj dela, vendar nimajo nobenih naročil za čas, ko bodo sedanja naročila opravili. Se slabši je položaj v ostalih dveh oddelkih CRDA. Zadovoljiva je bila proizvodnja v podgorski tekstilni tovarni in V manjših obratih naše pokrajine. Opekarne delajo s polno paro, prav tako tudi gradbeni sektor ter manjša podjetja za izdelovanje likerjev in slaščic. Izvozili smo kekse v Kanado aluminijaste pete v Avstrijo, volnene izdelke v Zahodno Nemčijo, vagonske cisterne v Indijo in češnje v Švice. Uspel izlet Štandrcšcev k izviru Soče V nedeljo so organizirali Standrešci enodnevni avtobusni izlet k izviru Soče. Ze navsezgodaj je zavladala v avtobusu dobra volja, ki je trajala ves dan. Zanjo so poskrbeli tudi nekateri godci, ki so imeli ves dan polne roke dela. Ogledali so si številne kraje v Soški dolini. Kjerkoli so se ustavili, so jih domačini dobro sprejeli. V Mostu na Soči so godci in pevci privabili pol vasi. Pripomnimo naj še, da so imeli vseskozi izredno lepo vreme, ki je spravljalo v ežidano voljo« že po naravi vesele Standrešce. Blagovna izmenjava v mesecu juniju V okviru male blagovne obmejne zamenjave smo uvozili večje količine krompirja, češenj, posušenih smokev, mesa, živine za zakol, gradbeni material, cement in drugo blago za nekaj nad 23 milijonov lir. Izvozili pa smo nadomestne dele za avtomobile, razne stroje .kolesa in nadomestne dele elektrotehnični in idravlični material, fotografske pripomočke, pnevmatike in zračnice, harmonike, drogerijsko bla. go, južno sadje in oblačila za 131,7 milijonov lir. V mesecu maju sta goriška in videmska financa dovolili uvoz kurjave, debel, oglja, jajc itd. za 27,8 milijonov lir. Padec s kolesa 12-letni Renzo Obid iz Ulice Lunga je včeraj popoldne padel s kolesa in si povzročil rano na glavi. Zatekel se je v bolnišnico Brigata Pavia. * * * Epileptični napad je prijel včeraj zjutraj v Ulici Silvio Pellico 16-letnega Giorgia Zil-lija iz Medee. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italija 4, tel. 25-59. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 26 stopinj, najnižjo pa 17,8 stopinje. Zelenega križa so prevozili v prvih šestih mesecih tega leta 39.778 kilometrov, ki so sad 3977 prevozov. Zeleni križ je ustanova, ki deluje v Gorici že dolga desetletja in ki se vzdržuje s prispevki privatnikov, članov in tudi ustanov. Vedeti je namreč treba, da je večina bolničarjev prostovoljcev in da ti raje porabijo svoje proste ure v ta dobrodelni namen, kot da bi posedali po gostilnah in kavarnah. Podnevi in ponoči sedi mož pri telefonu s številko 26-48 in čaka, da ga bo kdo poklical,in mu povedal, da se je v tej in tej ulici zgodila cestna nesreča, da se je v tem in tem stanovanju gospodinja u-rezala s kuhinjskim nožem, da Vsak klopčič se enkrat steče Lupi prijavljen sodišču zaradi tatvine 200 koles Ko je kolo ukradel, se je odpeljal v Gradiško in ga po vlaku poslal v Trst Kriminalistični oddelek go- koli 200 tatvin koles. Vse ka- riške policije je prišel na sled poklicnemu tatu, ki ima na vesti nič manj kot 200 koles. Pred dnevi je policija namreč ugotovila, da je 61-letni Gior-gio Lupi iz Gorice, stari znanec goriških sodnikov in policije, s katero je imel opravka zaradi 23 tatvin, uvedel posebno taktiko, ki je bila nova za naše mesto: ko je Lupi kolo ukradel, se je odpeljal v Gradiško in ga dal v prtljažni voz. Z njim se je odpeljal v Trst in ga prodal. Kakšni dve leti je trgovina dobro uspeva, la. pred nekaj dnevi pa je a-gent Polesello od goriške kvesture opazil Lupija v vlaku. Pozval ga je, naj mu pokaže, kaj ima v prtljažnem vozu (poznal je namreč Lupijeve strasti do... kraje, pa se je hotel prepričati, če nimajo njegova potovanja v Trst kakšno nepošteno ozadje). Na postaji v Tržiču pa je Lupi izginil. Imel je črno vest, kajti s seboj je peljal ukradeno kolo. Po treh dneh skrivanja se je zglasil na kvesturi. Nekaj časa je tajil, potem pa je priznal. Policija mu pripisuje o- Na nedeljski prireditvi ob Do-berdobskem jezeru je bilo pred pričetkom sporeda tudi nekaj šaljivih tekem, ki se jib Je udeležilo veliko število mladine. Na sliki vidimo, kako mladinci z zavezanimi očmi razbijajo lonce, da bi ugotovili njihovo vsebino že, da je bilo zadnje ukradeno kolo last Albine Tomac iz Standreža. Prijavili so ga sodnim oblastem. Ker sta od dneva tatvine do aretacije potekla dva dneva, je ostal na začasni svobodi. IIIIIIIMIIIimillllllllIHMIIHIIIIIHIIIIIUIIIIHim Tihožitja in pejsaži (Nadaljevanje s 3. strani) ultra! Nemara prvo nagrado za najboljšo vlogo tudi — Silvana Pampanini? In tako naprej! Lani «Ne čakaj na maja s Františkom Čapom. Predlani «Vesna« — s Františkom Čapom! To niso norme, če ima tak filmski festival sploh še kakšne norme; Vsekakor bo- zanimivo, kako se bo stvar razvijala na samem 'festivalu-!' • - Tematika: sedem filmov — sodobna tematika, štirje •— medvojno, dva s snovjo iz bližnje preteklosti in dva zgodovinska filma. Se ta zanimivost: trije filmi v kino-skopski tehniki (cinemascope) Režije: nova imena. Ni Han-žekoviča, ni Pogačica, ni Skrigina in ne Bauerja. In to so bili doslej štirje stebri jugoslovanske kinematografije. Te je lahko dobro ali pa tudi ne. Kakor se vzame. Četrti stavek: Maestoso in Epilog Sinoči so razsvetlili puljsko Areno. Morda so bile tudi fanfare, tega ne vem natanko. Tudi ugledni gostje so prišli, o tem smo že poročali. Na vhodnih vratih piše: V. filmski festival. Ne piše pa: komaj trinajsto leto jugoslovanskega filma. V trinajstih letih pa ni mogoče napraviti tradicije. Gre za iskreno priznanje nekega u-speha. In — petnajst domačih filmov je uspeh. Za tradicijo, ki je ni — velikanski uspeh. Da, še ta mimobežni utrinek: tudi beograjsko podjetje »Zastava* bo eden izmed kandidatov za nagrado s filmom «Edini izhoda. Kraj: Postojnska jama. Slovenci smo s tem izgubili ianso. In motiv, ki je bil sijajen, Pa drugič kaj drugega. M. L. drugo bolnišnico bolnika itd. Bolje bi bilo seveda, da,bi bil telefon vedno tih, a ne mine dan, da ne bi zabrnel. V nekaterih dneh napravijo avtomobili Zelenega križa samo nekaj kilometrov, v drugih pa tudi več kot tisoč. Kilome-traža je namreč odvisna od potreb. Zanimivo je tudi to, da je promet iz leta v leto Večji, kar je znak, da je vedno več nesreč in več bolnikov. Goriški Zeleni križ ima sedaj na razpolago štiri rešilne avtomobile, zadnjega izmed katerih so izročili svojemu namenu pred mesecem in pol, in dva osebna avtomobila za prevoz lažjih bolnikov. Kilometražo prvih šestih mesecev leta 1958 smo prikazali že zgoraj. Poglejmo sedaj te kilometre pod drobnogledom. Rešilnih voženj v mestu je bilo 367 (1324 km), s podeželja pa 135 (1603 km). 746 voženj (7166 km) so izvršili za člane ustanove. Poleg tega so opravili več kot 3000 brezplačnih obvez v ambula-toriju na sedežu v Ulici Mo-relli in v drugih ambulatori-jih, ki so raztreseni v raznih krajih pokrajine. Da bi si ustanova zagotovila dohodke za vzdrževanje, prireja od časa do časa tombole in srečolove. Srečolove bodo priredili na rajonskih nšagrah«, tombolo pa meseca septembra na Travniku. «»------ Kino v Gorici CORSO: 17.15: «Gol!», dokumentarni film o svetovnem nogometnem prvenstvu na Švedskem. VITTORIA: 17.15: »Moz z zlatimi ključi«, P. Fresnay in A. Girardoux. MODERNO. 17.00: »Berlin - Tokyo». VERDI. Zaprto zaradi letnih počitnic. CENTRALE. Zaprto zaradi let- 'O Danes začetek mednarodne kolesarske dirke «Dveh morij» V soboto v San Remu Sled favoriti je nekaj Italijanov in Belgijcev 84 kolesarjev na startu: 12 ekip in 68 posameznikov - Start in cilj v Bologni ■ Proga je dolga 1.648 km in je razdeljena na 9 etap brez počitka Danes bo 84 kolesarjev star-, hitrostna, je pa s svojimi 259 , betdo zmagovalne ekipe štirih talo iz Bologne in se pogna- j km od Recoara do Cesena- izločilnih con kot predvideva lo v borbo za »zeleno mai-co« tiča najdaljša. V tretji 130 pravilnik tekmovanja znak najbo'jšega dirkača pri km dolgi etapi Cesenatico - krožni dirki »Dveh morij«. Rjccione je naporna vzpeti- Preizkušnja za kolesarje z do-, na a se konča s 50 . km dol-bro voljo, je organizator ime- gjm spustom do cilja. Po 200 noval to mednarodno kolesar- km dolgi in predvsem ravni sko dirko v dolžini 1.648 km. cesti bodo kolesarji v četrtem Vabilom organizatorja se je dnevu tekmovanja prišli ob odzvalo osem skupin, belgij ska ekipa in 68 posameznikov od katerih so jih 21 iz- Jadranu do Ascoli Pičeno. Precej naporni dnevi čakajo kolesarje v peti in šesti brali za sestavo regionalnih etapi, ko bodo morali preko moštev. Skupno bo 1? ekip j Apeninov. Tu bo morda najin sicer Bianchi, G. S. Ghigi,, t,0jj razgibana borba pred-Legnano, S. Pellegrino, Ter- J vsem zara'di stalnih vzponov pašlo. G. S. Molteni, Call - Bo- j jn spustov. Prva bo dolga 152 ni. Ignis, Belgija. Sever, Se- km (Ascoli - Terni), druga ver - vzhod. Center itd. j (Terni - Grossetto) pa 43 km Govoriti o zmagovalcu bi j vej p0 prijetni vožnji v sed- hilo zelo drzno predvsem, ker so dirko organizirali šele prvič Med prijavljene: pa je skunina kolesarjev, ki je zmožna vsakega podviga. Omenimo naj samo Pambianca, Scu-dellara. Pettinatija, La Ciop-po. Benedettija, Finija, Bru-niia, Germana Barala, Fala-schiia in Catalana. k' se ie knrnaj vrnil z naDorne dirke okoli Francije. Ta kolesar i-roa od vseh prijavljenih največ kilometrov v svojih mišičastih nogah: pred »Tourom« je prevozil tudi tisoče kilometrov na dirki okoli Švice Ne smemo na pozabiti Roger ja Vindevogela s svojimi belgijskimi kolesarji, ki so prišli na to dirko z odkritimi nameni, da zasedejo častna mesta. Proga, ki ie razdeljena na devet etap brez počitka, je rajmieroma naporna. Prva e tapa Bologna - Recoaro Terme (194 km) teče štiri petine po ravnini in sicer do vzpona na Recoaro (445 m), kar je praktično le 30 km Druga etapa bi morala biti nih počitnic. millllllUllllllimilllllllftllllllllllltllllllllHMIHIHMIIIIIIHIIIIMIIIMMMIMIIMIIMIIIIIlIliilJiliiiilii LahfcoaHetske in plavalne tekme britanskega cesarstva Več nin/ih državnih in tudi si/etoi/nih rekordov Polgieler na 440 yardov z zaprekami in Edwardsova na 110 yardov hrbtno izboljšala svoja svetovna rekorda CARDIFF, 22. — Britanski. t. m. nastopila proti sovjet-atleti so med tekmovanjem za j skim atletom, prvenstvo britanskega cesar- . stva porušili več državnih in, BOKS tudi nekaj svetovnih rekor-. ” dov. Med današnjim: 1 Joe Brown-Kenny Lane vanji so dosegli pet novih re- * kordov in enega svetovnega, ki ga je postavil 21-letni Ger-hardus Potgieter na 440 jardov z zaprekami. Nov rekord je za sekundo boljši od starega, ki je v času 50”7, pripadal istemu tekmovalcu. Tudi v plavanju so zabele žili nov svetovni rekord Margarete Edivardsove na 110 yar-dov hrbtno. Plavalka je preplavala prvi del proge mešane štafete v času 1’12”3, s čimer je za desetinko sekunde izboljšala svoj rekord, ki ga je bila postavila 19. aprila le1 tos. Nov rekord velja tudi za 100 m hrbtno. Ameriški lahkoallfti prispeli v Moskvo MOSKVA, 22. — Državna lahkoatletska reprezentanca ZDA je preteklo noč prispela v Moskvo, kjer bo 2Ut. in 28. za naslov svet. prvaka HOUSTON (Texas), 22, — Danes bo moral Joe Brown že šestič braniti naslov svetovnega prvaka welter kategorije. Njegov nasprotnik je 26-letni Kenny Lane. Med svojo kariero je svetovni prvak, ki je tudi v tem dvoboju favorit izvedencev, nastopil »6-krat. 70-krat je izšel kot zmagovalec, 11-krat se je borba končala neodločeno, 15-krat pa je bil premagan. «»----------------- CHICAGO, 22. V finalni tekmi za ameriško teniško prvenstvo je Bernard Bartzen premagal Semmyja Giammalvo s 3:6, 7:5, 6:3 in 6:2 ter si osvojil naslov prvaka, ki si ga je priboril že 1954. leta. Med ženskami si je Dorothy Head Knode z zmago nad Karol Fageros že tretjič osvojila prvenstvo. Knodova je bila prvakinja že 1951. in 1955. mi etapi med Grossettom in Cascino (179 km), se proga obrne ob Tirenskem morju proti severu, to je proti ci 1 ju. Kolesarji bodo moral: napeti vse svoje sile v osmi eta-ni Cascina - Prato v dolžini 209 km, ki gre mimo Dogana Vecchia v višini 715 m. Do tega kraja je 16 km stalnega vzpona. Najtežja pa je zadnja etapa Prato - Bologna s svojimi 162 km in dvema gorskima prehodoma pri Futi (903 m) in Raticosi (968 m). Ni nobenega dvoma, da bo v Bologno privozil najboljši kolesar, ki bo vreden častne «zelene majice«. Ime zmagovalca bomo izvedeli šele 31. t. m. ** * BOLOGNA, 22. — Antomno Catalano ne bo startal skupno z drugimi kolesarji, ki so se prijavili za 'dirko «Dveh morij«. Med registracijo koles, kar se dogaja pred vsako dirko, je Costant.e Girardengo, športni vodja ekipe, kateri pripada Catalano, izjavil, da se je kolesar vrnil iz Francije utrujen in da je zaradi turov nerazpoložen. Zato je ne-miidoma odpotoval v Palermo. Njegovo mesto bo zavzel Na-tale Framceschini, Odsotna bosta tudi Nino As-sirelli (Legnano) in Mario Baroni (Torpa-do). Na njuni mesti sta vstopila Piancasteili in prvak diletaptov 1956. le-ta Samte Freo. Ekipa Ignisa 'e končno še prijavila Bruna O-midija in Ernesta Spinella. Ni še znan zadnji še manjkajoči kolesar Legnana. Verjetno bodo prijavili Virgilija Rezzija. K registraciji koles, ki je bila na sedežu športnega časopisa «Stadio», ki organizira dirko, so prvi prišli Belgijci- Prvič v zgodovini so dirkačem odzveli nekaj kapljic krvi za ugotovitev krvne skupine: več kolesarjev je omedlelo. POKAL DE GALEA V Avstriji izločilne tekme med Jugoslavijo in Kapetana reprezentance Monaka in Holandske sta pristala na predlog Italije, da bi prepustili teniške igralce Sovjetske zveze, ki niso mogli priti na izločilna tekmovanja v Ascoli Pičeno, ker jim niso dali vizumov, do finalnega tekmovanja v Franciji. NOGOMET Nastopili bodo številni italijanski in tudi nemški državni prvaki Beara in Zebec zapuščata C. Zvezdo in Partizan Beograjska nogometna pod-zveza je uradno sporočila, da bo Beara zapustil svoj klub Crvena zvezda, Zebec pa Partizana. Tudi Milorad Milutinovič se bo preselil h drugemu klubu, vendar za sedaj ni znano, kam. Tudi za Bearo in Zebca ni znano, za katero e-najstorico bosta v prihodnosti igrala. itiiimniimmimiiiitiiHmiHmiiHHimiiiitimiiiiiiiiitiiitiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiMiHitiitiniiiHHi V pričakovanju dvoboja Italija-Švica Italijanska lahkoatletska zveza določila drž, reprezentanco Tržačan Švara, ki je na izbirnih tekmah pretekel 110 m zapreke v času 14' 8, določen za reprezentanta RIM, 22. — V soboto bo v San Remu boksarski dvoboj med italijansko in nemško (zahodno) reprezentanco. Srečanja, ki so uradnega značaja bo sodil E. Nicole (Švica). Nemški atleti bodo prispeli v San Remo z vlakom 25. t. m., kjer bodo že našli italijanske boksarje, ki bodo prišli na kraj srečanja dan prej. Italijo bodo zastopali: muš-ja kat. - Curcetti (ital. prvak 1957); petelinja - Carbi; peresna - Piovesan (ital. prvak in 2. prvak Evrope petelinje kat. za 1957); lahka - Sabbati (ital. prvak 1957 in 1958): lahka vvelter • Adami; welter -Parmeggiani (ital. prvak 1957); tež. welter - Benvenuti (ital prvak vvelter kat. 1956, ital. prvak tež. vvelter kat. 1957 in 1958, evropski prvak tež. vvelter kat. 1957); srednja -Guarniera: sred. težka - Sa-raudi (ital. prvak 1958); težka - Masteghin (ital. prvak 1958). Zahodna Nemčija: raušja kat. - Homberg (nemški prvak 1958, evropski prvak 1957); petelinja - Bitnner (prvak Sp. Sa- Jugoslavija in Španija bosta v četrtek in petek odigra li v Avstriji izločilno tekmo za vstop v finale tekmovanja za pokal »De Galea«. Jugoslavija je odpravila Avstrijo s 3:2, Španija pa Poljsko s 4:1. Po prvem dnevu italijanske cone tekmovanja za isti pokal, vodi Italija nad ekipo Monaka s 3:0. Danes bodo odigrali zadnji tekmi poedincev. Finalne tekme bodo v Vi-chyju v Franciji od 31. julija do 4. avgusta. Nastopile RIM, 22; — Italijanska lahkoatletska zveza je po mnenju tehničnega komisarja sestavila državno reprezentanco, ki bo 26. in 27. t. m. nastopila v Turinu proti Švici. Reprezentanco ! bodo zastopali sledeči lahkoatleti: Tek na 100 m - Cazzola, Gian-none; 200 m - Berruti. D’As-nasch; štafeta 4 krat 100 m -Berruti, Cazzola, D’Asnasch, De Murtas in Mazza: 400 m -Fossati, Panciera; štafeta 4 krat 400 m - Fattorini, Fossati, Fraschini. Panciera in Sca-vo; 800 m - Baraldi, Sčavo; 1.500 m - Baraldi, Rizzo, 5.000 m - Ambu. Conti; 10.000 m -Antonelli, Volpi; 3.000 m »ste-ple chase« - Della Minola, Leone; 110 m zapreke - Mazza, Švara: 400 m zapreke - Gi-melli, Martini; skok v višino -Cordovani, Roveraro: skok v daljino - Bravi, Cesaracciu; troskok - Cavalli, Gatti; skok s palico - Ballotta, Chiesa; met diska - Consolini. Rado; met kopja - F. in G. Lievore: met krogle - Meconi, Monti; met kladiva - Giovanetti, Lucioii. Za rezervi sta določena Cap-pellari in Pollini. Atleti, ki bodo 26. t. m. nastopili v tekmi v hoji pa so sledeči: 10 km »juniores« - Calvani, De Simoni, Zambaldo; 20 km - Barsottini, Dordoni, Cignoli; 35 km - Da Gaetano, Man-zoni, Marchisella in Pamich. Rezerva - Serchinich. TENIS Angleži sestavili ekipo za srečanje z Italijo LONDON, 22. — Angleško teniško moštvo, ki se bo 1., 2. in 3. avgusta srečalo v finalu za evropsko cono Daviso- vega pokala z Italijo v Milanu, bodo sestavljali Michael Davis, Billy Knight. John Pickard in Boby Wilson. Ti igralci so v polfinalu odpravili Francijo v Manchestru s 5:0. Da bi se navadili na igrišča (peščena in ne travnata, kot je v Angliji v navadi), so i-gralci odpotovali v Švico, kjer se bodo udeležili mednarodnega turnirja. «»-------- V ameriški coni tekmovanja za Davisov pokal je Argentina premagala Izrael s 5:0. To pomeni, da se bo v finalu srečala z ZDA ksonije 1956-57-58); peresna • Goschka (nem. prvak 1957-58)! lahka -. Herper (nem. prvak 1957-58): lahka welter - Johann-peter (nem. prvak 1958); wel* ter - Johannpeter (nem. prvak 1957-58); tež. vvelter - Kienast (nem. prvak 1956 in 1958. Bil je tudi na olimpiadi v Melbournu); srednja - Schoen* berg (nem. prvak 1958); sred-težka - Heler: težka - Plisehka (nem. prvak 1958). nn - — Mario D’Agata gre v ZDA FLORENCA, 22. — Evropski prvak petelinje kategorije Mario D'Agata je pospešil trening v pričakovanju odhoda v Združene države Amerike. D’Agata bo 3. avgusta odpotoval s trenerjem Stevon* Klausom v S. "Francisco, kjer se bo 23. istega meseca srečal z Lopezom To še ni Popolnoma gotovo, ker je možno, da Macias zamenja LO’ peza, pod pogojem seveda, da se mu posreči izgubiti nekaj na teži. V primeru zmage, je pripomnil Steve Klaus, se bo D’A-gata takoj vrnil v Italijo v upanju, da se ponovno sreča S Francozom Halimijem za naslov svetovnega prvaka pete-iinje kategorije. EBU razpisala dražbo organizacije srečanja Johansson - Cavicchi RIM, 22. — Vse kaže, da se nihče ne poteguje za organizacijo dvoboja za naslov svetovnega prvaka težke kateg. med Ingemarjem Johanssonom (Švedska), dosedanjim prvakom in izzivalcem France-scom Cavicchijem (Italija)-Zato je European Boxing U' nion razpisala dražbo organi" zacije. Ponudbe morajo organizatorji poslati EBU po nacionalnih zvezah do 9. avgusta letos. oaeovorm ureanlk STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst predvaja danes, 23. t. m. z začetkom ob 18.uri in na prostem ob 20.30 film: «Rdečelase Venere» (Veneri Rosse) Mladoletnim vstop prepovedan V glavnih vlogah nastopajo JOHN PAYNE, ARLENE DAHL m RHONDA FLEMING EAKTOl---------------134 ALAMUT«j Zdaj je Halef začel polagoma razumevati Hasanovo namero. Groza ga je spreletela. Saj bi utegnil ta izmailski mladenič, če bi se sprememba posrečila, priti nemoteno do ■amega sultana! Kaj bi se tedaj zgodilo, o tem je zgovorno pričal umor velikega vezirja.. »Name bo padlo prekletstvo, da sem pripomogel k takemu zločinu!« je pomislil. »Premagaj strah!« je nekaj ukazalo v njem. »Zavedi se svoje dolžnosti do sultana!« Noge je imel proste. Počakal je na trenutek, ko je zdravnik zasadil Džafarju bodalce v kožo na licu. Tedaj je skočil k njemu ter ga silovito sunil z nogo v trebuh. Grk je pod pritiskom sunka potegnil z rezilom čez polovico Džafarjevega obraza, ki Je bil v trenutku ves zalit s krvjo. Njega samega je zaneslo, da se je zavil na tla. Halef je izgubil ravnotežje ter se prekopicnil nanj. Z ustmi je zadel ob zdravnikov laket. Nagonsko je z vso svojo močjo zagrizel vanj. Grk je zatulil od bolečine. V trenutku so priskočili Albu Ali, Džafar in rabelj ter aatoll neusmiljeno biti in suvati po Halefu, da bi ga odtrgali od njegove žrtve. Toda šele ko je pomočnik zasadil razbeljeno ost Jetniku v hrbet, Je slednji popustil. Zarjul je, se zavaljal po tleh ter se skušal prijeti za ranjeno mesto. Zdaj je Hasan ukazal: »Na natezalnico z njim!« Zaman se je Jftalef s vsemi silami upiral. Železne pesti so ga hitro obvladale. V nekaj trenutkih je bil razpet na natezalnici. Grk se je bil medtem stokajoč pobral. Dal si je izprati, namazati in obvezati ugriz na roki. Ta čas je Džafar, ves zalit s krvjo, mirno čakal na nadaljevanje svoje preobrazbe. »Lopov mi je vse pokvaril,* je zatarnal Grk, ki si ga je pobliže ogledal. «Kaj naj storim s to tvojo veliko rano na licu?» «Rano mu najprej izperi,» je rekel Hasan. »Videli bomo, kaj se bo dalo narediti,* a Potem je velel rablju: «Začni z mučenjem. Ko se bo onesvestil, bo spet uporaben.» Stroj je začel napenjati jetnikove ude. Sklepi so zapokali in zaškripale so kosti. Halef je divje zatulil. Hakim je prebledel. Sam je bil ranocelnik. Toda tako živalskega vpitja še ni bil slišal. Hitro je Džafarju izpral rano. Hasan jo je pogledal, potem je dejal: »Džafar! Rekel boš, da ti je kot slu Njegovega Veličanstva to rano prizadejal na Alamutu poglavar izmailcev. Tako zelo da ga je bilo razburilo sultanovo pismo. S sabljo da te je vsekal. Ali si me razumel?» »Razumel sem te, Seiduna.* »Zdravnik! Dovrši svoj posel!» Halef je ves ta čas tulil v presekanih sunkih. Potem so se ti združili v eno samo besno rjovenje. Rabelj je nenadoma ustavil natezanje. Jetnik se je one svestil. »Dobro,* je dejal Hasan. »Končajte delo brez nas.» Odšel je z velikima daijema na vrh stolpa. Zdravnik pa je z veščo roko pretvoril Džafarja v Halefa, slš. Njegovega Veličanstva. čez nekaj ur je stopil Džafar tako spremenjen ter oblečen od glave do petA v obleko jetnika, pred vrhovnega poglavarja. Hasan se je nehote zdrznil. Tako velika je bila podobnost. Ista brada, isti brki, ista stara brazgotina čez lice, isti polomljeni nos in celo isto materino znamenje poleg ušesa. Nova je bila samo dolga, sveža rana na obrazu. «Kdo si...?» «Jaz sem Halef, Omarjev sin. Moj rod izvira iz Gazne...» «Dobro. Ali si si tudi vse ostalo zapomnil?* «Da, Seiduna.* «Zdaj dobro poslušaj. Osedlal boš konja in odjezdil še danes po isti poti, po kateri je prijezdil sultanov sčl na Alamut, proti Bagdadu. Nesel boš Njegovemu Veličanstvu usten odgovor alamutskega poglavarja. Prenočišča in konjske postaje poznaš. Ne bodi slep in gluh. Poizveduj, če je sultan nemara že krenil na pot. Za vsako ceno zahtevaj, da boš pripuščen predenj. Ne odjenjaj! Vztrajaj pri trditvi, da poveš odgovor lahko samo sultanu. Pripoveduj, kako slabo si bil na Alamutu sprejet. Ali si me razumel ...? NA, tu imaš nekaj kroglic! Ali jih poznaš? Vzemi jih s seboj na pot. Zauživaj jih po eno, ko boš prenočeval. Zadnjo si prihrani za trenutek, ko boš stopil pred sultana. Tu imaš še šilo. Skrbno ga čuvaj, zakaj še najmanjša praska pomeni smrt. Ko boš stal pred sultanom, veš, kaj ti je storiti, da si zaslužiš raj, na tem svetu pa nesmrtno ime med izmailci. Ali ti je vse jasno?* «Da, Seiduna.* Džafarju so vročično gorela lica. «Ali je tvoja vera trdna?* »Trdna je, Seiduna.* «In tvoja odločnost?* »Neomajna/* «Zaupam ti, da me ne boš razočaral. Vzemi ta mošnjiček. Svoj blagoslov ti dajem na pot. Proslavi sebe in izmailce.* Odpustil ga je. Novo živo bodalo se je odlepilo od Alamuta. • • * Hasan je šel v vrtove. Odkar sta se bili Mirjam in Halima tako žalostno pošlo; vili od življenja, se potrtost med prebivalci vrtov kar b' hotela poleči. To niso občutile samo deklice, marveč tudi skopljenci in celo Apama. Mirjam so pokopali v majhni gredici sredi cipresovegf gaja. Deklice so posadile grob s tulipani, narcisami, vijolicam! in trobenticami. Fatima je izklesala iz kosa skale lep sporne nik, podobo žalujoče žene. Toda napisati ni smela nanj ničesa*-Poleg njenega groba so ogradile še drug kos zemlje. Vanj s° postavile kamnito podobo gazele, tudi Fatimino delo. Okrog in okrog so zasadile rožne grmiče. To so storile v HaHmih spomin. Vsako jutro so obiskovale ta kraj in jokale za izgubljenima prijateljicama. Mirjamino mesto je zdaj pripadlo Fatimi. Toda ta > )e bila samo preko Apame v stiku s Hasanom. Sporov med njim« ni bilo nobenih. Apama je postala povsem samotarska. Večkrat so jo opazovale, kako je hlastno hitela po stezah, živ« mahala z rokami in se glasno pogovarjala z nekom nevidnih1. Morda se je ob taki priložnosti katera nasmehnila. Toda so stale pred njo, so še zmerom občutile stari greh. Njen9 spretnost, da bi odstranila posledice nočnih obiskrv, se J® le malo obnesla. Sulejka, Lejla in Sara so čutile v sebi por9' jajoče se novo življenje. Bile so v nestrpnem, toda prijetnem pričakovanju. Najbolj pa sta bili navdušeni Džada in SafiJ9' Nista mogli učakati novega prirastka v vrtovih. Namesto izgubljenih jim je Hasan poslal dve novi tova' rišici. Bili sta tihi in skromni, vendar sta le prinesli nekolik® spremembe v večno enoličnost. — — «Jesen je že in kmalu bo pritisnila zima,* je dejal H as m1 Apami. Izprehajala sta se po enem izmed neobljudenih vrtov-«Izkoristiti moramo še zadnje tople večere. Nekaj novih ml9' deničev bo treba poslati v vrtove. Zakaj prišlo bo deževje m za njim sneg in mraz. Takrat ne bo več časa za rajsk9 razkošja.* (Nadaljevanje sledi).