PRIMORSKI DNEVNIK SS^ar?yyrta“ - Cena 40 lir Leto XX. St. 206 (5889) KONČNO VČERAJ IZPOLNJENA OBLJUBA VLADE IZ LANSKEGA DECEMBRA Poslanci so odobrili reformo agrarnih pogodb Razgovori Tito-Kadar TRST, sobota 12. septembra 1964 VČERAJ V BUDIMPEŠTI Danes se začne v Rimu 9. kongres KD Za zakon je glasovalo 286 poslancev, proti pa 194 - «Avanti» poudarja, da gre za najvažnejši zakon po nacionalizaciji električne industrije - Od štirih struj v KD zagovarjajo levi center tri struje, ki predstavljajo skoraj 90 odst. delegatov RIM, 11, — S tajnim glasovanjem je poslanska zbornica danes odobrila z 286 glasovi proti 194 zakon o reformi agrarnih Pogodb S 303 glasovi pa so poslanci odobrili zakonski odlok o davčnih olajšavah za modernizacijo in okrepitev industrijske o-Preme ter za nove investicije; proti je glasovalo 177 poslancev. Pred glasovanjem je govoril kmetijski minister Ferrari-Ag-fpadi, ki je med drugim dejal, svojih programskih obveznosti, ki jo je dala v lanskem decembru*. List poudarja, da so bile za izglasovanje tega zakona premagane celo večje težave od tistih, ki so jih morali odstraniti za zakon o nacionalizaciji električne industrije. List dodaja, da v pogledu spolovinarstva vse od leta 1947 ni bilo bistvenih sprememb vse do danes sprejetega zakona. Zelo kritično izjavo pa je o zakonu dal predsednik »Confagricol-ture» dr. Gaetani; dejal je, da predstavlja zakon »najhujšo napako v agrarni politiki države*. Jutri se začne v rimski kongresni dvorani EUR 9. kongres krščanske demokracije, za katerega vlada letos nekoliko manjše zanimanje, ker je že vnaprej gotovo, da tri struje od štirih, kolikor jih da se s tem zakonom »zaključuje za italijansko kmetijstvo dolga doba negotovosti« ter da »predstavljajo nove odločbe za kona podlago, na kateri bo laze doseči razumevanje, slogo in sodelovanje«, tako da bo zakon «omogočil uresničenje koristnih Pobud in napredek kmetijstva«. . glasovanjem so v glasoval-tun izjavah predstavniki liberal-monarhistov, MSI, KPI in bivsi republikanec Pacciardi izja-yi“> da bodo glasovali proti zakonu. Socialistični poslanec Ferri le po glasovanju poudaril, da je novi zakon »važen uspeh vlade levega centra*, jutrišnji »Avanti* Pa objavlja članek, v katerem pi-®e, da je z izglasovanjem tega zakona »vlada izpolnila eno izmed "■■imunim..........................um.....n......... V Številni važni sklepi na arabskem vrhu Ustanovljena bo palestinska vojska - Takoj bodo začeli izvajati načrt o izkoriščanju vode reke Jordan in njenih pritokov KAIRO, ll. — Ob zaključku konference arabskih poglavarjev so objavili v Kairu uradno sporočilo, ki pravi med dru-SinL da so arabski kralji in državni poglavarji sklenili takoj začeti izvajanje arabskih načrtov o izkoriščanju vode reke Jordan in njenih pritokov. Arabski državni poglavarji so skleci priznati organizacijo za osvoboditev Falestine in so spredi potrebne ukrepe za ustanovitev palestinske vojske. Arabski poglavarji so sklenili sestati se vsako leto septembra. Nadzorstvena komisija, ki bo nadzorovala izvajanje sprejetih skle-P°v, se bo sestajala vsak mesec, vsake tri mesece pa se bo komisija sestala na ravni zunanjih mi-histrov ali njihovih namestnikov, bodo sestavljali izvršilni organ skupščine vladarjev in vladnih Predsednikov, da obravnavajo nuj-he zadeve in pripravijo priporočita za sestanke na vrhu. Sporočilo poudarja, da bo vsak napad na neko arabsko državo veljal kot napad na ostale arabske države. Sklenili so tudi ustanoviti »kupen arabski svet za proučevanje miroljubne uporabe atomske rdergije ter ustanoviti arabsko raz-^dišče. Govorili so tudi o gospo-“arskih in političnih odnosih arabskih držav z drugimi državami in sklenili nadaljevati stike s tujimi lijAVam' v skladu z njihovim sta-J»čem do palestinskega vpraša- Arabski poglavarji poudarjajo, bodo borili proti silam, ki neiujejo proti Arabcem pod vodstvom Velike Britanije. Veliko Britanijo obtožujejo geno-Tda v Južni Arabiji ter izrekajo Podporo osvobodilni borbi v Anji011’ Mozambiku v Južni Rodeziji, '1, Portugaiski Gvineji in v Južni 'nriki. Protestirajo proti tujemu jdnešavanja v Kongu ter poudarimo ,j\uinost pospešitve sodelova-hnVi ,ržav arabskega magreba. Pri-to>v!v a konferenca na vrhu bo sep-tembra 1965 v Maroku. tiki revolucionarna vlada kongoške republike čestita organizaciji afriške enotnosti zaradi njene akcije za odstranitev iz Afrike vsakega spora, ki bi utegnili škodovati enotnosti«. V važnem rudarssem mestu Ka-tange Jadotvillu je prišlo včeraj do krvavih spopadov. Nekateri bivši čombejevi žandavji, ki so sedaj vključeni v vladno vojsko, so zaradi nezadovoljstva s plačo in s hrano demonstrirali pred občinsko palačo v Kikuli. Spopadli so se z rednimi vejaki. Eden od bivših žandarjev, ki je bil sprejet v iedno vojsko kot šteje sedaj KD, zagovarjajo levi center ter predstavljajo skoraj 90 odstotkov delegatov. Te struje so: 1. Dorotejska struja (rimpegno democraticon z 48,4 odst. delegatov; 2. Fanfanijeva struja »Niiope ero-nache» z 20,6 odst. delegatov; 3. Sindikalno - levičarska struja «Forze nuove» z 20,2 odst. delegatov in 4. Scelbova desničarska struja uCentrisiflo popolare» z 10,8 odst. delegatov. Vseh delegatov je 705, ki bodo določili bodoče smernice stranke in izvolili nov glavni odbor, ki bo takoj nato izvolil političnega tajnika in člane novega vodstva. Glavni odbor mora biti sestavlen iz 60 parlamentarcev in 60 nepar-lamentarcev. Sedanji glavni odbor, ki je imel danes sejo, na kateri je odobril politiko Morove vlade, je bil izvoljen v januarju leta 1962 v Neaplju. Poleg 705 delegatov bodo na kongresu navzoči predstavniki diplomatskega zbora, parlamentarci KD, pokrajinski in deželni tajniki stranke, demokristjanski župani, delegacije iz inozemstva, predstavniki katoliških množičnih organizacij m številni drugi povabljenci, med katerimi tudi opazovalci vseh političnih strank. Računa se, da bo število vseh oseb, ki se bodo udeležile kongresa, doseglo 3500, če računamo tudi okrog 250 časnikarjev, ki bodo kongres spremljali in za katere je organizirana posebna služba, pripravljena posebna dvorana s 300 pisalnimi stroji in telefonske kabine. V veži kongresne palače sta dve razstavi: eno ie organiziral propagandni odsek KD «Spes» in prikazuje vrsto dogodkov in političnih osebnosti iz zgodovine politične aktivnosti italijanskih katolikov, drugo razstavo pa je organiziralo glasilo KD «Popolo» in prikazuje delovanje dnevnika od ustanovitve do danes. Iz inozemstva pričakujejo demo-kiistjanske prvake iz Venezuele, čila, Francije, Zahodne Nemčije, Avstrije, Argentine, Švice, Guate-male, Nizozemske, San Marina in Brazilije. Navzoči bodo tudi: generalni tajnik Evropske demokrist-janske zveze Jean Settlinger, generalni tajnik Srednjeevropske demo-kristjanske zveze Konrad Sienwitz, generalni tajnik Ameriške demo-kristjanske organizacije Thomas Reyes Vicuna, tajnik Svetovne zveze mladih demokristjanov Stanislav Gebhardt. Kongres se bo začel z mašo, nato pa bodo pozdravi gostov, sledilo bo poročilo političnega tajnika Rumor-ja, nato pa poročilo referentov posameznih struj. Za morodorotejce pa Gonella. Največje zanimanje vla- odločil za levi center. Okrog 100 Slovesen sprejem jugoslovanskih gostov na železniški postaji Tito in Kadar poudarjata možnost razširitve sodelovanja BUDIMPEŠTA, 11. — Glavno mesto Madžarske je priredilo prisrčen sprejem predsedniku republike maršalu Titu, ki je danes dopoldne s soprogo in z ostalimi člani jugoslovanske delegacije prispel na petdnevni uraden obisk na Madžarsko. Na železniški postaji so goste iz Ju- da glede Fanfanija, o katerem se pojavljajo v tisku članki pod naslovom «Fanfani—sfinga« ali pa «Fan-fani meri na Kvirinal«, pri čemer se na široko razpravlja o tem, da demokristjanskih poslancev, med katerimi je tudi Tržačan Belci, je objavilo poziv na vse delegate kongresa, naj zahtevajo od prihodnjega novega glavnega odbora, da prepo- bo glavni predmet kongresa vpraša- I ve v stranki organizirane struje, nje izvolitve prihodnjega predsed- Zanimivo je tudi mnenje Saraga-nika republike, ker ni nobenega ta, ki pravi da se kongres KD vrši dvoma, da bo predsednik Segni pro- v dobi, ko «komunizem ni več mo-glašen za stalno nesposobnega za ! nolitičen«, ko države v razvoju pri-upravljanje funkcij poglavarja dr- ! čakujejo večjo pomoč, ko so «v KPI žave. Po mnenju ministra Boja pa ponovno odkrili politično svobodo« jutrišnji kongres ne bo tako nezanimiv kot se na splošno trdi. Minister pravi, da je bil prej Fanfanijev pristaš, da pa se je od njega oddaljil, ker je struja napadala politiko levega centra z levice, toda z desničarskimi argumenti; poudarja, pa da bo moral kongres preveriti smernice, ki jih je nakazal zadnji kongres v Neaplju, ko se je itd. člankar poudarja med drugim, da je KD še vedno «sredinska stranka, ki gre na levo« in je sestavljena iz delovnih ljudi srednjega sloja, katerim je uspelo, da so se povezali s socialisti, socialdemokrati in republikanci ter končno izraža prepričanje, da bo KD «držala svojo obljubo in izvajala politiko demokracije in socialne pravičnosti«. goslavije pozdravili predsednik prezidija LR Madžarske Ištvan Doby, prvi tajnik madžarske socialistične delavske stranke in predsednik madžarske vlade Ja-noš Kadar s soprogama, številni člani politbiroja in drugi vodilni partijski in državni funkcionarji Madžarske, voditelji diplomatskih misij ter mnogi javni in kulturni delavci glavnega mesta Madžarske, pred železniško postajo pa več deset tisoč prebivalcev Budimpešte. Janoš Kadar je v svojem pozdravnem govoru na sprejemu-red železniško postajo ob navdušenju vseh prebivalcev poudaril, da madžarski narod in jugoslovanske narode veže skupna preteklost, danes pa skupni cilj socializem, stvar miru in svobode narodov ter družbeni napredek. »Tem interesom služi naše prija- Indijski predsednik v Moskvi In^V1 DELHI, 11. — Predsednik ijuijska republike Radakrlšnam je *T‘spel danes na obisk v Moskvo, r-ij, b° ostal devet dni. Zatem bo Wkal tudl Irsko, pred povrat-rini v domovino pa bo ostal dva Sr* Y Londonu. Indijsko poslani-Jav«o, da so v Moskvi pod-reto sporazum, na podlagi kate-Inritii Sovjetska zveza dobavila v. Ji sovjetski material za obram- poveljnik, je skušal posredovati, toda zamenjali so ga za agitatorja, ] bo govoril Carlo Russo, za sindika-ga pretepli in ubili. Neredi, ki so liste in levičarje Pastore, za fanfa-sledilt, so pojenjali komaj zvečer. 1 nijevce Forlani, za Scelbovo strujo iiHiiiiitimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii»iiii«iiiiiiiiiii Nevarnost nove zaostritve na Cipru Ciprska delegacija odpotovala v Moskvo Začetek razprave v varnostnem svetu ■ U Tantovo poročilo NEW YORK, 11. — Varnostni svet OZN je začel danes razpravo o Cipru na podlagi grškega protesta proti Turčiji zaradi izgonov grških državljanov iz Turčije ter turškega protesta proti Grčiji, ki obtožuje Grčijo vojaških priprav proti Turčiji. Turški predstavnik je zahteval, naj se na Ciper pošlje preiskovalna komisija, da prouči položaj na otoku in zatem poroča. Grški predstavnik je izjavil, da se strinja s tem predlogom, toda člani komisije bi morali zaključiti svoj obisk v Carigradu, da «se spoznajo z dramo, ki se tam dogaja«. Seja se je nadaljevala ob 20. uri po srednjeevropskem času. Tajnik OZN U Tant je pripravil poročilo, v katerem predlaga podaljšanje bivanja čet OZN na o-toku za druge tri mesece od 26. septembra dalje. U Tant poudarja, da v primeru, da se varnostni svet strinja s podaljšanjem mandata, bo potrebno, da se plačilo stroškov za te tri mesece zajamči z jasnimi obveznostmi držav članic. Zatem poroča, da je turška vlada sprejela, da postavi svoje čete na Cipru pod oblast poveljnika OZN na otoku. Toda turška vlada je postavila številne pogoje, tako da je njena privolitev praktično brez učinka. Poročilo pravi nato, da so se sile ciprskih Grkov tako povečale, da je kontingent Združenih narodov v slabšem položaju. Zato je sila OZN «v težavnem položaju«, bo'"r> S0TJ®tskl material za obram-dn.vT sP°razumu se je pogajal in-- J?ki minister za obrambo, ki Je pred dvema KVO. tednoma v Pridržki vlade v Stanleyvillu Proti sklepom OAE konI^?LEYVILLE' IL - Vlada ^ ............. poudarja, da »revolucionarna vlada « » - — — ------------ hla Vv? o° »prejela ustavitve og-8a nnf*, Ler ne bo odpotoval iz Kon-ctnki». ednJl Combejev plačanec, ln be bosta Kasavubu ln čom- voln5i„ a s Politične pozornlce. Režati c*otjarna vlada bo skušala olaj-hotnost!*80 orKanlzac,Je afriške e- smo na znanje, nadalju-odohšo a' 4tlrl resolucije, ki Jih Je bosti!. or8antzacija afriške enot-PlačJzveal 8 Kongom: odhod vseh »Prav!!Cev’ ustanovitev komisije za rešit«?,' ustavitev ognja, komisija za zavllc«iBb°ra med Kongom ter braz-tbhdljern Kongom’ Ruando ln Bu- vUhfV^u5*onarna vlada v Stanley-*tonfp*f_ . dl udeležbl čombeja na va n», spričo dejstva, da njego-AchW°e.n°st ni bila sprejeta na merenel v Kairu. Kljub tej poli- Kamionček, ki Je naletel na mino v PustriSki dolini, pri čemer je bilo ranjenih Sest karabinjerjev || POLOŽAJ NA JUŽNEM TIROLSKEM Alpinecpo nesreči ustrelil svojega 21-letnega tovariša Klotz je sedaj v bolnišnici na Tirolskem BOČEN, U. — Obkoljevanje in i ker se je včeraj prevrnil z av čiSčenje teroristov ob avstrijski I tom, ko se je z nekaterimi tova meji je zahtevalo danes zjutraj ob 4. uri novo smrtno žrtev. Ko je vojska — več tisoč alpincev, karabinjerjev in policajev — hodila skozi gozd ko je bila še tema, se je nekemu vojaku sprožila puška in krogla ie zadela naravnost v srce 21-letnega alpinca Giulia Melonija iz Bussolenga pri Veroni. Nesrečnež je ostal na mestu mrtev. Nocoj pa so uradno sporočili novico o smrti alpinra Silvant nioMtUn M i* i»enhlj *iv1ieni». riši vozil. Tiskovni urad 4. armadnega zbora poudarja, da sta Ri-gotti in Meloni «umrla med opravljanjem svoje dolžnosti — po nesreči*. Policija pa je Rporočila, da je med preiskovanjem planinskih koč, pridržala in zaslišala številne kmete. Vojska je Draktično zasedla mejo in obkolila skupino teroristov. Po mnenju policije so teroristi trije mladi sjužnotirolski borci z« svobodo*. 7 mr, esprsro j«* «ra. tirani Georg Klotz sedaj v bolnišnici tirolskega mesta Jenbach. Dunajski neodvisni dnevnik »Neues Oesterreich« pa piše. da so se »profesionalni teroristi ob začetku ženevskih pogajanj bali, da bo ori-šlo do pomiritve in da bo njihovo delovanje izgubilo sleherni razlog«. Za Amplatza in Klotza pravi list, da so ju poslali iz Avstri-ie zopet v Južni Tirol, da bi 'ju tam ubili ,ker organizatorji, ki so nekje na Bavarskem, »potrebujejo mučence, s čimer bi nahujskali južnotirolsko ljudstvo na upor jsrc*I italijanski vladi«. toda kljub temu bi njen umik s Cipra v sedanjem trenutku pomenil «veliko nesrečo za otok«. Ce bo sila OZN še ostala na Cipru, namerava U Tant dati poveljniku navodila, ki naj mu omogočijo učinkovitejše izvajanje mandata. Na koncu izraža U Tant u-panje, da bo v kratkem imenoval novega posredovalca Združenih narodov. Delegacija ciprske vlade, M se bo pogajala za sovjetsko pomoč Cipru, je odpotovala danes z letalom v Moskvo. Delegacijo vodi minister za industrijo in trgovino Andreas Arauzos. Ta je pred odhodom izjavil, da gre v Moskvo na razgovore o pomoči, ki jih je Sovjetska zveza ponudila Cipru, in da je zelo optimist glede razgovorov. Pozneje se bo v Moskvi pridružil delegaciji zunanji minister Kiprianu. Delegacija bo ostala v Moskvi približno en teden. V Nikoziji je predstavnik sil OZN sporočil, da so ciprski Turki, kljub opozorilom predstavnikov OZN na Cipru nadaljevali graditev, ki neposredno povezuje turško vas Temblos z gradom Hila-rion, ki je oddaljen pet kilometrov od vasi. Grad je ena glavnih utrjenih postojank Turkov na Cipru. Kanadski vojaki v sklopu OZN na tem področju so bili sinoči razmeščeni na nove položaje v Kireniji Iz previdnostnih razlogov. Predstavnik OZN je izjavil, da je Makarlos poudaril, da pomeni graditev te ceste vojaško operacijo. Dalje je predstavnik OZN izjavil, da so v zadnjih dneh opazili na tem področju premike grških čet, zaradi česar je poveljstvo OZN zaskrbljeno, ker bi utegnilo priti do novih spopadov. Turški minister za obrambo je danes izjavil, da bo Turčija pošiljala na Ciper ladje z oboroženim spremstvom, da dobavljajo živila turškim vasem na sevemozahodni obali. Prva skupina ladij z živili zc področje Kokime bo verjetno odplula iz turških pristanišč v torek. Minister je dodal, da bodo ladje spremljala vojna letala do meje ciprskih teritorialnih voda. Predsednik Makarios' pa je v Nikoziji izjavil, da bo vsak poskus pošiljanja živil turškemu prebivalstvu na Ciper brez privolitve ciprske vlade «imel zelo neugodne posledice«. Dodal je, da ciprska vlada ne bo dovolila take akcije. Makarios je zanikal turške trditve, da se proti turški skupnosti na Cipru izvaja gospodarska blokada. Izjavil je, da bi morali predstavniki sil OZN In Rdečega križa obiskati Koldmo, da poročajo o položaju. Kambodža opozarja na napadalnost Južnega Vietnama NEW YORK, 11. — Kamboškl zunanji minister je poslal varnostnemu svetu pismo, v katerem obtožuje ZDA in Južni Vietnam, da pripravljata napad na Kambodžo, ter opozarja na skrajno hude posledice morebitne oborožene akcije. Minister govori zatem o okrepitvi vojaštva na meji Južnega Vietnama in dodaja, da te vojake vodi ameriško vojaško osebje. Pri tem dodaja, da je to očiten dokaz njihovih napudalnih namenov proti kamhoškim obrambnim enotam. V Sajgonu še vedno ponavljajo obtožbe proti Kambodži, češ da odkrito podpira Vietkong. Južno-vietnamska vlada vidi v «odkriti podpori Vietkongu, ki Jo dajejo e-lementi kamboških oboroženih sil, jasno sodelovanje s pripadniki Vietkonga proti Vietnamu«. Izjava pravi dalje, da bo zaradi tega kam-boška vlada «pdgovoma za hude posledice, ki bi utegnile nastati*. V Washingtonu je general Tay-lor na tajni seji senatnega zuna. njepolltičnega odbora izjavil, da bd Ju*fii Vietnam ((takoj postal ko- munističen«, če bi se ZDA umaknile. Taylor je dodal: «Ce bi se umaknili iz Vietnama, bi bili lahko potisnjeni iz zahodnega Pacifika do Honolula, in to bi se moglo zgoditi v nekaj letih. Po komunističnem uspehu v Južnem Vietnamu bi jugovzhodna Azija po kratkem času postala nevtralna in prav gotovo komunistična. Burma in Indija hi bili prizadeti. Indonezija bi se pridružila komunistom.« ItaL partizani v Črni gori BEOGRAD, 11. — v Črni gori biva že več časa skupina 49 bivših borcev italijanske divizije «Garibaldi», ki so se med drugo svetovno vojno borili v sklopu jugoslovanskih oboroženih sil proti fašističnemu okupatorju. Bivši i-talijanski partizanski borci, ki so prispeli v Črno goro iz Dubrovnika, so doslej obiskali Hercegnovi, Kotor, Cetinje, Titograd, Kolašin, Ivanjgrad, Belopolje in Plevlje. V prihodnjih dneh bodo obiskali še Savnik, Žabljak in Nikšič, kjer bodo v družbi jugoslovanskih borcev obnovili spomin na skupno borbo proti nacističnemu okupatorju. V nedeljo, 13. septembra pa bo prispela v Beograd parlamentarna delegacija Norveške pod vodstvom predsednika norveškega parlamenta Nilsa Langhsela. Delegacija norveškega parlamenta ki bo gost zvezne skupščine Jugoslavije, bo med desetdnevnim bivanjem v Jugoslaviji obiskala več I spevek mest v Srbiji. Hrvaški in Črni go- čevanju teljstvo — je poudaril Kadar — ki ni samo prijateljstvo med dobrima sosedoma, temveč prijateljstvo, ki se krepi v duhu prijateljskih odnosov medsebojnega razumevanja in uspešnega sodelovanja.* Maršal Tito je v odgovoru na pozdrav izrazil zadovoljstvo, da se bo lahko osebno seznanil z dosežki delovnega ljudstva Madžarske v graditvi socializma, in izrazil prepričanje, da bodo njegov obisk in razgovori prispevali k nadaljnjemu razvoju prijateljskega sodelovanja, krepitvi miroljubne politike in razvoju konstruktivnega in mednarodnega sodelovanja. Neposredno po prihodu v Budimpešto je CK madžarske socialistične delavske stranke priredil gostom kosilo med katerim sta Kadar in Tito izmenjala zdravici. Janoš Kadar je v svoji zdravici ugotovil, da obstajajo v graditvi socializma nekatera mednarodna skupna osnovna pravila, da vsak narod razpolaga s svojimi zgodovinskimi nacionalnimi kulturami in možnostmi. Kadar je obsodil nacionalizem in avanturizem razbijalcev enotnosti delavskega razreda in poudaril, da je dolžnost vsakega, ki mu je pri srcu stvar napredka, da dela za onemogočenje protiimperialističnih sil, za uničenje kolonializma in utrditev miru. Izrazil je zadovoljstvo, da je med Jugoslavijo in Madžarsko enakost pogledov o mnogih vprašanjih, kar ustvarja možnosti za sodelovanje v ugodnih odnosih med obema državama kot v mednarodnih vprašanjih. V odgovoru na zdravico je maršal Tito ugotovil, da skupna borba za ohranitev miru in enaki pogledi utrditve socializma v interesu obeh držav ustvarjajo dobro podlago, na kateri je moč graditi prijateljstvo in razvijati sodelovanje med Jugoslavijo in Madžarsko. Tito je poudaril, da so razgovori z Janošem Kadarjem pred enim letom v Karadjordjevu imeli pozitiven vpliv na razvoj odnosov med obema državama, posebno na gospodarskem področju. Dejal je, da je Jugoslavija zainteresirana za sklenitev širših in trajnih gospodarskih sporazumov Glede mednarodnega položaja je Tito izjavil, da imata Jugoslavija in Madžarska enake, oziroma zelo podobne poglede v vrsti važnih mednarodnih vprašanj, in ugotovil, da se pozitivnemu procesu v razvoju sodobnega sveta ne zoperstavljajo samo klasične reakcionarne sile, temveč tudi konservativni dogmatski elementi v mednarodnem delavskem gibanju, ki Skušajo uničiti enotnost delavskega razreda v borbi za mir. Pri tfem postaja vedno bolj škodljiva avanturistična politika in praksi voditeljev Kitajske. Nedavni do-gbdki na Cipru, v Kongu in drugod so rezultat vmešavanja od zu-naj v notranje zadeve in "ne ogro žajo samo neodvisnost držav, temveč tudi pozitivne pridobitve v mednarodnih odnosih, ki so bile dosežene z mnogimi napori. Tito je izrazil zaskrbljenost spričo na daljevanja oboroževalne tekme in izrazil upanje, da bo konferenca voditeljev držav in vlad nevezanih držav v Kairu dala nov pri-dekolonizaciji in prepre-neokolonialističnih ten- zumevanju ter miroljubnemu in ► nakopravnemu sodelovanju in borbi za mir. Danes pozno popoldne so se v CK KSDP začeli madžarsko-jugo-slovanski razgovori med predsednikom Titom in Janošem Kadarjem in njunimi sodelavci. Z jugoslovanske strani prisostvujejo razgovorom član izvršnega komiteja CK ZKJ Veljko Vlahovič, državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, zvezni tajnik za zunanjo trgovino Nikola Djuverovič in drugi člani spremstva predsednika republike. 1 dene, boljšemu mednarodnemu ra- iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiitiiiiitiiimiuiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiuiiimtimiiiiiiiit V Londonu objavljen laburistični manifest Za ^humanizacijo javne uprave* • Parlamentarni komisar za izsledovanje vseh primerov zlorabljanja oblasti ■ Za ustanovitev brezatomskih področij LONDON, 11. — Laburistična stranka je objavila danes v obl|ki vodilni proizvajalci bakra, torej kra izpad kar za 80.000 ton in v 1 1963 za 62.000 ton. S tem, da so na potrošnike izvajali umetni pritisk, so vsekakor upali, da bodo mogli ostati pri ceni 234 funtov šterlingov za dolgo tono bakra. Vendar pa niti ta navzdol korigi- žtiherikanci. sklenili določiti tej ko- i rana cena še zdaleč ni ustrezala vini stolno ceno, ki naj bi onemogočila sleherno nevarnejše kolebanje cen Ta sklep je dal pečat tr,n> bakra med obema svetovnima voj-rama, kajti družbi «Anaconda» in « iennacott« sta sočasno kontrolirali odločilni del čilske proizvod-n:e bakra. Polo. aj se je še bolj bolji porabnikov do nakupa. Ustavitve proizvodnje na področju pridobivanja bakra bodo v 1. 1964 privedle do primanjkljaja v potrebah po bakru za najmanj 300 tisoč ton. Pri tem pa velja upoštevati. da so zaloge prt potatrM-k'h izčrpane in da poteka proizvodni nri mantsih in srednjih pro- Zaostvil, ko so se po drugi svetovni vojni še nadaljnji proizva j lzvnjRlrih fe' zelo' počask jalci bakra priključili omenjenemu . , , . . sporazumu, in sicer polog enega !. *e vedn0 se kup? prvega ameriškega vcleproizvajalca 1 bakra- ker unalo. da bodo odkrite še obe severnorodezijski skupini 'v Zdru^^ h dr*",ab Am* proizvajalcev (nlhodesian Selection rik* ,n v ™rda le v”>1’ T.-ust* m »Rhodoslan Anglo-Amen- ^ "a "adaltnte Mtofr ba-can Corporation.), kanadska »Intcr- kra, Prav takf’ 1e„videtl' da s" national Nlckel Corporation, ter severnorodezijski proizvajalci belg-ika «Union Minlčre du Haut I b"kra *• naveličali nadaljnjega o-Kaunga. Ta monopol Je kontroli- I ™.1evanja svojih zmogljivo«! in sicer z edinim namenom, da bi se ohdr*a!a cena bakra pri 234 funtih • šterlingov za dolgo tono. Po leg tega prihaja iz Peruja vest, da Je družba «Southem Peru Copner Cornoratlon., ki ima ob perujski obali svoje najpomembnejše bakrove rudnike, naročila pri zahodno-berUnskt družbi «MlgemHne Elek-trizi‘8tspe«ellschaft» (AEG) za svojo elektrarno v Topueoali parni turboagreeat ln vse za njegov pogon potrebne tehnične naprave. O-mentani agregat sestoji lz turbine in generatorja, ter lahko proizvaja Bfiono kW električne energije. Ker Je imela omentena elektrarna, ki oskrbuie z električno energijo iz-kllučno le bakrove rudnike imenovane družbe, doslej le zmogljivost 44 000 kW, domnevajo, da bodo tudi v zadevnih rudnikih razširili proizvodnjo. Vendar na je dokaj dvomljivo, če bodo taki razvolni objekti mogli tako naglo vplivati na cene ba kra. kot to proizvajalci željno pri-čakuiejo. Vsekakor pa bakrov monopol. ki je pri omenjenih razvojnih proiektlh sam udeležen, nima za sedaj kaj dosti razlogov, da bi znižal cene Nasnrotno, monopol Je nrav sedaj v pogajanjih s čilsko industrijo bakra, kJ zahteva zvišanje cene bakra za več kot 10%. Dokler se torej monopol ukvarja z vprašan lem določitve maksimalne cene bakra, vsekakor ne more biti niti časovno niti psihično pripravljen na razprave o zahtevanem zvišanju cen Da pa navzlic temu prihaja do padcev cen, ki Jih tržni opazovalci označujejo kot «popolnoma mlste-riozne., Je pač vse kakor v zvezi z naraščajočim odporom porabnikov, da bi čakali na dobro voljo monopola ln medtem roke križem držali. ni skupno tri četrtine celotne pro-lz/OrtnJe oaltra vsega kapitalistične ga sveta dele 5 avgusta 1053 je bila v Londonu odprta borza bakra, ki je ob podpori topilnic in drugih neodvisnih proizvajalcev skušala vzpo-s aviti normalno oblikovanje cen. Monopol se je branil z umetno vzdrževano nezadostno ponudbo, da bt mogel zadržati visoke cone, vendar pa Je bil pri tem iznenaden z nepričakovanimi stavkami in mezdnimi gibanji, ki so že v nekoliko dneh tako zaostrili pomanjkanje bakra, da so njegove cene s 403 in v 1 1956 celo s 437 funti šter-lingi za dolgo tono (1 dolga tona — long ton = 1016.68 kg) zaznu-movale edinstvene rekorde. Zaradi neodvisnih proizvajalcev ob sicer istočasno polnih zalogah pri mono-polskih firmah, Je bil šok pri predelovalcih bakra tolikšen, da se Jih Je veliko preusmerilo na aluminij in druge nadomestne kovine ln da so v to preusmeritev toliko Investirali, da se kratko in malo niso več vrnili na predelavo bakra. Sele v jeseni 1962 je uspelo Združenim državam Amerike, da so dosegle isti obseg potrošnje bakra kot v 1. 1935 Ta trda lekcija Je monopol bakra tako izučila, da sl Je v naslednjem času prizadeval zadržati cene bakra nekako pri 250 funtih šterlingov ali pa še niže za dolgo tono Pa tudi ta cena je bila previsoka ln je bil monopol na čelu z družbo »Rhodesian Trust Company» prisiljen ponovno skrčiti svoje zmogljivosti za 10»/«. Ze 1. Julija 1962 so začele cene bakra spet padati in tako Je omenjeni monopol obseg skrčltev zmogljivosti spet razširil na 15%. Začeli so celo i nakupi bakra na nepriljubljeni londonski borzi bakra, prav tako la uporabljala skupna carinska tarifa v tistih državah, v katerih so nacionalne carinske stopnje višje, kot stopnje skupne carine. Odprto je vprašanje, kako bodo svoje odnose s Skupnim tr gom uredile 3 države Magreba — Alžir, Tunizija ln Maroko. Pred proglasitvijo neodvisnosti, Julija 1962, je Alžirija imela specifičen status. Tudi potem ji je ta sta tus ostal, vendar so ga posamez ne članice skupnega trga interpretirale različno. Maroko in Tunizija imata z državami Skupnega trga bilateralne odnose, s Francijo pa specifične, nimata pa urejenih odnosov s Skupnim trgom kot celoto. Za zdaj vodi vsaka teh držav bilateralne informativne razgovore s Skupnim trgom, verjetno pa se bodo pogajale, ko bo vprašanje dovolj dozorelo, skupno in iskale enotne rešitve. Nekaj pa je jasno, in sicer to, da se te država ne želijo pridružiti Skupnemu trgu, temveč si prizadevajo najti rešitev na drugi osnovi. Nigerija je zastavila vprašanje sklenitve sporazuma o pridružitvi, ki pa naj bi bila nekoliko drugačna, kot je pridružitev 18 afriških držav. Nigerija želi, da bi bil sporazum o pridružitvi omejen izključno na trgovinska vprašanja, — pridobitev prostega dostopa na trg za svoje najvažnejše izvozne izdelke: kavo, ka-kao, oljnice in tropski les. Najdalje so se razvila pogajanja o pridružitvi Avstrije. Sicer pa je ta tudi edina med članicami EFTA, ki je po prekinitvi pogajanj z Veliko Britanijo nadaljevala pogajanja s Skupnim trgom, kar razlagajo z veliko ekonomsko trgovinsko usmerjenostjo Avstrije na območje Skupnega trga. Avstrija zahteva pridružitev, ker glede na svoj status nevtralnosti ne more stopiti v polno članstvo, čeprav bi ji to, kot menijo v Avstriji, ekonomsko bolj ustrezalo. Razen tega si Avstrija prizadeva, da bi za nekaj časa obdržala tudi svoj status v okviru EFTA. To bi pomenilo, da bi bila Avstrija hkrati članica EFTA in pridružena članica Skupnega trga. Vendar so možnosti za takšno rešitev dokaj majhne. Težko je predvidevati, da bi države Skupnega trga pristale na kaj takega, ln to tembolj, ker je bila Italija do nedavna celo proti sami pridružitvi Avstrije, meneč, da je pridružitev evropskih držav sprejemljiva !e v Ustih primerih, ko obstajajo možnosti, da bo pre-rastla v polno članstvo. V pume-ru Avstrije pa takšne možnosti ni. Avstrija si bo vsekakor prizadevala tudi za proste roke pri »klepanju trgovinskih pogodb s tretjimi državami, kar je, upoštevajoč njen posebni status, povsem upravičeno. Razen Avstrije Je pridružitev k Skupnemu trgu zahtevala tudi Španija že v začetku 1. 1962. Seta letos maja Je na pobudo Francije svet ministrov sprejel sklep, du se bodo začela preliminarna pogajanja s Španijo Vprašanje nt le ekonomske, temveč tudi politične narava. Francija in Zahodna Nemčija podpirata kandidaturo Španije, nasprotujejo pa jim Italija, Nizozemska, Belgija in Luksemburška. Prva v glavnem iz ekonomskih razlogov, ker Ji Španija konkurira v vrsti proizvodov, druge tri pa predvsem iz političnih razlogov. Za sprejetje sklepa pa je i>otrebno soglasje vseh držav članic. cttflRH if**IL-ii um&s ADR1ATICO HvMKaimv.-. Na zagrebškem velesejmu so tudi tržaške ladjedelnice (CRDA) dostojno predstavljene i £ knjiga w gloda liH če bliha^btvo ^ glabbu ^ Včeraj «Jurandot» v kremeljskem gledališču MOSKVA, 12. — Danes zvečer je bila v kremeljskem gledališču, ki ima 6.000 sedežev, tretja predstava Puccinijeve opere sTuran-dot» z Birgit Nilsson v glavni vlogi, Brunom Prevedijem, Mi-retlo Freni ter z orkestrom in zborom sScales pod vodstvom (Javazzenija. Margherita Wall-man je pri režiji lahko uporabila najmodernejšo opremo zlasti v množičnih scenah. Ko so v zadnjih dveh dneh, v dolgem sprevodu kamionov, prepeljali iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiliiiimiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiMiiniooMoiiioiiiiiiiiMiiiHiiinioiiiiiiiHiiiiHiuiiiiHuiiiiiiiiiimiinnmniiiiiiiHilliniiiiiiiiiiiuiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiUMiiiii NADALJEVANJE EKUMENSKEGA KONCILA Ali bo sedanje zaseda n je zadn je ? Tajnik koncila pravi, da na to vprašanje še ni mogoče odgovoriti VATIKAN, 11. — Popoldne je bila v stanovanju državnega tajnika seja predsedstva koncila in koordinacijske komisije, katere člani so tudi štirje »moderatorji«. Zdi se, da so proučili in odobrili načrt dela za prihodnje zasedanje, ki se prične jutri. Načrt so na včerajšnji seji predložili moderatorji. V Rim so prispeli mnogi koncilski očetje, vendar jih bo kaka šestina manjkala. Vseh, ki imajo pravico udeleževati se koncila, je 3070, toda svojo udeležbo je pri javilo le 2513 koncilskih očetov. Ostali so prosili, da bi smeli o-stati doma predvsem zaradi starosti in slabega zdravja. Iz Jhiro-pe jih lahko pride na konci*184, najavilo pa se jih je 944; za ostale kontinente so te številke: Azija 390 (321), Afrika 353 (333), obe Ameriki 1065 ( 855), Oceanija 78 (60) Ko so tajnika koncila nadškofa Pericla Felicija v intervjuju na televiziji na koncu vprašali, če bo to zadnje zasedanje koncila, je odgovoril, da sedaj’ ni mogoče z gotovostjo odgovoriti. Vsi pa si želijo, je dejal, da bi se koncil kmalu končal. Prispela je v Atene bodoča kraljica ATENE, 11. — Danska princesa Ana Marija je danes prispela v A-tene, kjer se bo prihodnji petek poročila s kraljem Konstantinom Princesa je v Grčijo prišla na ladji «Daneborg», ki Je laat danske kraljevske družine. Na skrajnem vzhodnem delu Korintskega akutno levkemijo in ki mu klasična zdravljenja že niso mogla več pomagati. Prof. Mathe je rekel, da je poskus »temeljito popravil organizem pacienta in celo njegova krvna skupina se je spremenila*. Bolnik je še vedno živ in to že poldrugo leto, in se potemtakem da sklepati, da je prvi poskus popolne zamenjave kostnega mozga stoodstotno uspel. Šestdeset milijard celic, ki so jih odvzeli šestim darovalcem kostnega mozga, so uporabili pri tem poskusu. Kostni mozeg, ki so ga z raznih mest darovalcev vzeli z ustrezno brizgalko, so v bolnika prenesli z enostavnim vbrizganjem v njegov krvotok. HELSINKI, H. — Mednarodna konferenca, ki je pred kratkim bila v Helsinkih, da bi pripravila oziroma proučila vprašanje bodočega mladinskega festivala, Je sklenila, da bo ta 1. 1965 v Alžiriji. Prejšnjt mednarodni festival mladine Je bil v Helsinkih !. 1962. ZADEVA PADALCEV V PIŠI Še vedno niso znani vzroki smrtnih primerov Tudi državni podtaj'nik je poskušal Pahimbovi aferi odvzeti vsak pomen in važnost, češ da je šlo pač za reakcijo polkovnika PIŠA, 11. — Podtajnik v o- brambnem ministrstvu posl. Agri-sanj je svoj posel v Piši opravil in se včeraj ponoči vrnil v Rim. Danes dopoldne pa je poročal ministru Andreottiju o »zadevi Pa-lumbo« iv. o stanju v vojašnici »Gapnerra* v Piši, kjer je prišlo do štirih smrtnih primerov med padal-r Pred odhodom v Rim je imel Angrisani še tiskovno konferenco v nekem hotelu. Na splošno je Angrisanijev obisk bolj malo pripomogel, da bi prišlo do jasnosti in razčiščenja pri obeh raziskavah: zdravstveni, ki naj bi ugotovila vzroke smrti padalcev, ter preiskavi o napadu poveljnika padalcev polkovnika Palumba na časnikarja Errica Arduja, posebnega poročevalca lista »Paese sera«. Lahko pa se je doslej že razumelo, da se v Palumbovem primeru skuša z vsemi sredstvi NniiUMiiiMiMiiiiitiiiiiiHMiifiliiiiHiiHiiiiiiuinuiiitiiiititiiiiHiiiiimimimimiiiimiltttititimuiiiiiiiitiiiii Iznašli so hud strup škodljiv samo podganam NEW YORK, h. — Neko ame-1 te ga bodo spoznali za krivega, riško farmacevtsko podjetje je ba- bo Wltt obsojen največ na leto dni je izdelalo strup, ki uniči podgane v kanalih, ni pa škodljiv za druge živali. Nov strup se imenuje »Norbore-ne» in povzroči v podganah skr- številne grške Jahte, med kateri mi sta bili tudi jahti Aristotela Onassisa in Stavrosa Niarchosa, dveh največjih ladijskih lastnikov na svetu. prekopa so na »Daneborgn čakale I fenje žil, tako da se kri ne more ' 1 ‘več pretakati. Za sedaj je še skriv nost, zakaj se to dogaja zgolj na podganah. Napravili so na stotine poskusov na drugih živalih — psih, mačkah, piščancih in celo na ribah — pa ni bilo nobenega škodljivega učinka. Podgane predstavljajo povsod pravo šibo bodisi zaradi škode, ki jo povzročajo, bodisi zaradi prenašanja bolezni. Doslej je bila borba proti njim težavna, kajti vsak strup, ki so ga nastavlja-li podganam, je bil obenem huda nevarnost za druge živali In v nekaterih primerih tudi za ljudi. Uspela popolna zamenjava kostnega mozga PARIZ, 11, — Poskus popolne zamenjave kostnega mozga, ki so ga izvršili v aprilu 1963 na inštitutu za kancerologljo v Vil-lejunfu pri Parizu, Je dal zadovoljive rezultate. To je povedal ravnatelj inštituta prof. Mathe na nekem mednarodnem zborovanju, ki j* bilo te dni v Parizu. Popolno zamenjavo kostnega mozga so izvršili na nekem mladem človeku, ki je bolehal za milili ininiiiiiiiiiiiiiiiiii n ii miiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiniiiiimiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiii Malo bolj za petami tolpi Luciana Liggia PALERMO, 11. — Potem ko Je I ;e bil v skrbno in potrpežljivo bil predvčerajšnjim v stanovanju | .»stavljeni mreži prav gotovo u- posredovalca Mlchela Catalana, v kraju Corleone, aretiran Leoluca Leggio, je položaj ostalih treh «mož akcije« bandita Liggia, ki Jih še niso ujeli, postal zelo težak Gre za Calogera Bagarello, Bemar dt Provenzana in Giuseppa Ruffl-na, ki jih dolžijo umora, ropa in številnih drugih prestopkov. Karabinjerji ln agenti policijske ga komisariata v Corioeonu so v zadnjih urah še poostrili svojo gonjo za omenjenimi tremi nevarnimi ubežniki. In ni Izključeno, da bo aretacija Leoluca Leggla omogočila nov razvoj v borbi za odpravo še zadnjih ostankov orga nizlranega zločinstva v Corleonu. Leoluca Leggio bi se moral malo pred svojo aretacijo sestati z Gluseppom Ruffinom, ki ga imajo za njegovo. desno roko. Ce bi bil Giuseppe Ruffino — je izjavil kapetan Carllno, poveljnik karabt njerjev v Corleonu — prišel v hišo Catalana, kjer bi se moral z »upraviteljem* imetja corleonske-8« •»»♦*♦( tn pomeniti, bi jel. Možno je zdaj, da se bodo trije nevarni banditi skušali oddaljiti od corleonskega področja in bodo Iskali zatočišče v katerem drugem kraju ali Palermu. Zaradi tega so karabinjerji in a-genti začeli nadzorovati ln preiskovati vse gostilne in gostišča, kjer se običajno ustavljajo, oziroma Jih obiskujejo prebivalci Cor-leona. ✓ V zaporih Ucciardona, kamor je bil prepeljan, se bo bratranec Luciana Liggia zdaj moral zagovarjati pred obtožbami namestnika državnega pravdnika, dr. La Barbere m preiskovalnega sodnika dr. Cesara Terranove, ki do od svoje strani Liggia zaslišal v zvezi njegovimi odnosi do Cesara Man-zelle, umorjenega 26. aprila 1963 v njegovi vili, in sicer s pomočjo neke «Giuliette», napolnjene s tri-tolom. Med zasliševanjem se ti odnosi pogosto omenjajo, posebno v zvezi z nasprotovanji med zločinskimi skupinami Grecov, Ciaculli jev ter bratov La Barbera lz Palerma. Ranjeni torero ALABACETE, 11. — Diego Puer-ta, eden najslavnejših španskih to-rerov, Je bil včeraj zvečer na tukajšnji areni težko ranjen, ln sicer od petega bika, ki se Je z njim »poprijel. Bik mu Je na notranji strani levega stegna povzročil kakih 20 centimetrov dolgo rana, tako da so ga morali najprej operirati, ln šele potem so ga prepeljali na neko kliniko v Madrid. Po petih letih se je Witt vrnil HEIDELBERG, 11. — Neki ameriški vojak, črnec John Wltt, »tar 31 let, ki Je 1. 1959 pobegnil na Češkoslovaško, zatem pa l. 1961 v Avstrijo, se je zdaj prijavil ameriškim vojažklm oblastem v Zahodni Nem« čljl. Vest 'je sporočil predstavnik ameriških vojaških oblasti, ki je hkrati tudi pojasnil, da so posameznosti glede njegove izročitve bile sporazumno določene med avstrijsko policijo In ameriškim veleposlaništvom na Dunaju. Wltt, laboratorijski tehnik neke vojaške bolnišnice v Darmstadtu, je izginil novembra t. 1959, ko t>e je nahajal na dopustu. Da Je dezertiral, se Je prvič Izvedelo Julija leta 1960. ko Je pisal materi ln ji sporočil. da se počuti dobro ter da namerava študirati medicino v Pragi. Marca I. 1961 se Je vrnil na Zahod, ln sicer v Avstrijo, kjer Je živel do danes. Njegovo prošnjo po političnem zatočišču In da ga ne bi Izročili ameriškim vojaškim oblastem, so avstrijske oblast! sprejele, ker se po avstrijskem zakonu z dezerterji ravna enaito kot z ostalimi begunci. prisilnega dela. z omembo nečastnega odpusta ter Izgubo kakršnekoli odpravnine. Toži New York za 8 milijonov dolarjev NEW YORK, H. — Samuel Wll-liams, star 35 let. pomočnik knjižničarja v New Yorku, toži mesto New York za povračilo škode 8 milijonov dolarjev, kei Je bil krivično aretiran. Wllllams Je prebil v zaporu 16 let, od teh 22 mesecev v celici smrti znanega zapora Slng Slng, pod obtožbo, da Je umoril neko dekle. Lanskega novembra pa je bil, potem ko Je prizivno sodišče razveljavilo prejšnjo razsodbo, lz zapora izpuščen, in sicer zaradi tega, ker mu Je neko priznanje bilo iztrgano s silo. zmanjšati važnost in pomen njegovega neodgovornega dejanja. To dokazuje tudi sama izjava posl. Angrisanija na tiskovni konferenci, ko si je prizadeval, da bi številni časnikarji razumeli tudi reakcijo polkovnika Palumba, ko so mu pokazali članek Arduja. Prihodnji teden pa bo moral minister Andreotti odgovarjati na razne interpelacije v Parlamentu. Danes zjutraj pa so ob vznožju Giottovega zvonika v Firencah našli plakat z besedami: »Gospodje iz Združenja toskanskih časnikarjev! Pred dnevi ste se sestali, da bi žalili; sramotili in poniževali ugled našega gospoda polkovnika A. Palumba Odgovarjamo vam z znanimi Carduccijevimi besedartli: Vpijete name od spodaj, ker me je mati narava postavila visoko. In vi, slavni -pisuni« pri »Paese sera«, bodite toliko pazljivi, da razkužite svoja sramotilna peresa, preden izrekate svoje mnenj? o »para«. Od teh fantov se lahko naučite vsega: omike, iskrenosti poguma. — Foleore.« GIANFR4NCO DURANTI Johnson ogleduje posledice bne ekonn.-ničnc proizvesti. Skupna vrednost afriškega izvoza je leta 1962 znašala 6.770 milijonov dolarjev, kar je, za 3 odstotke več kot lansko leto. Vtem pa1 se je svetovni izvoz povečal za pet odstotkov. Povprečna vrednost afriškega izvoza je padla za okrog en odstotek, in to zaradi nižjih cen vrste proizvodov, kot npr. kakava, bombaža, bromove, želez- ne in manganove rude. Povprečna vrednost uvoza pa je ostala ista. Pomembna udeležba nekaterih dežel v skupnem afriškem izvozu — kot ZAR, Gane,'Nigerije in Rodezije — relativno pada, vtem ko delež večjega števila manjših dežel relativno rase, Kar zadeva skupno vrednost uvoza, je moč ugotoviti njen padec za okrog 3 odstotke, kar predstavlja konec koncev rezultat zmanjšanega uvoza petih dežel: Nigerije, Gane, Rodezije, Maroka in Slonokoščene obale. Zanimivo pa je tudi to, Kako se je afriška trgovina razvijala v odnosu do tradicionalnih tržišč, oziroma, kateri partnerji so se bili na črnem kontinentu zadnji čas pojavili v svojstvu novih kupcev in dobaviteljev. Tildi za tem se skrivajo zanimive težnje novih gospodarskih usmeritev afriških dežel. S. BEGIČ Huguette Lancrin, ki jo vidimo na sliki, je res zelo lepa. Bila je izvoljena za lepotico Gavadalupe. Toda kljub svoji »uveljavljeni lepoti veliko bolj ceni znanje in brihtnost .m..m,,,.,,,..........m...................................mm,...... PRAVLJICE O NEKDANJIH MATUZALEMIH SO BREZ PODLAGE V dobi starega Rima je človek živel v povprečju le 22 let Kaj govore podatki dveh angleških strokovnjakov Obdobja v srednjem veku z dobo 17 let zaradi kuge - Najdaljša življenjska doba sedaj na Švedskem Ko včasih nanese pogovor na starost, ni redko slišati, da so nekoč ljudje živeli bolj dolgo kot danes. To po navadi trdi nekdo, ki se pač spominja kakega sorodnika, znanca ali kogar koli ki je res dočakal visoko starost. K temu so verjetno pripomogle tudi zgodbe in bolje pravljice o raznih Matuzelemih. Znanost pa nam dokazuje vse kaj drugega. Sicer pa je najbolje, da prepustimo besedo strokovnjaku, znanemu geron-tologu E. Rosetu, ki je glede tega napisal: Vprašanje dolgega življenja je Dijak Owen Holmes si je po zgledu znanih štirih angleških kričačev pustil rasti lase. Direktor gimnazije v Dalkheitu ga je za kazen pre-mestil v razred deklet, kjer pa se baje mladenič kar dobro počuti Industrija nafte v Sovjetski zvezi Nagel napredek in ogromne zaloge Nekaj konkretnih številk, ki označujejo razvoj industrije petroleja v SZ: V stoletjih, od daljnega septembra 1864 do danes so v Sovjetski zvezi načrpali 2 milijardi 300 milijonov ton petroleja, odnosno nafte. Kako je šel ta razvoj, nam pokaže dejstvo, da se je nad polovica te ogromne količine nafte, in sicer 1 milijarda 300 milijonov ton, načrpala v samih zadnjih desetih letih. Ti podatki dokazujejo, da ne more glede ritma, s katerim se razvija petrolejska industrija v Sovjetski zvezi v zadnjih letih, tekmovati nobena dežela na svetu >,|,l|mmiiiU,ulll,mi||n|m||||................ (od 21.3. do 20.4.) Za do-metr,° y®v’ ki so povezani z avto-lJent 1 danes dobro priprav- da s. ZdaJ J« najboljši trenutek, način usbreano organizirate svoj Biv ž vypnja. (od 21.4. do 20.5.) Zvestoba veko8a. ki v velik, dela z vami, vam bo spreti.0 °P°ro pn uresničevanju ^'oženje* nai'na' Spremenljivo raz- U*Wt°JCKA <°d 21.5. do 21.6.) Vaš nt rLnaraSfa, bodite bolj energič-vice ?Pra,vite nekatere manjše krt-norij storlene vašim družinskim čla- mAhn !od 226 do 227) U resni-ta '»»*?$? »voj načrt, pa naj bo kem., «8° dr*en. Odpovejte se ne-LEv ?varnemn ukrepu. ne nY <°d 23,7 do 22.8.) Nal vas nekeoo amlJ° navidezne prednosti •nitiK»Predloga. Skušajte se zdra-preden vas prebujna do-DPf7Tr.Privede na napačno pot. ničih VlCA. »or< kmalu montirana V Tržič je prispela tretja pošiljka sestavnih dedov za pokritje premične steklene strehe na ladji «Oceanic», ki jo grade v ladjedelnici CRDA za družbo 'Home Lines* iz Paname. Gre za tri plošče iz aluminija, ki tehtajo 14.500 kg, so dolge 19.25 m, visoke 2.20 m, široke 5.26 m. Okvire so pripeljali s posebnim tovornjakom, ki je bil dolg 30 m in ki se je lahko premikal največ 20 km na uro. S tem dovozom je zaključena ta dolgotrajna in z.apletena operacija, saj so na tak način pripeljali v ladjedelnico celotno strukturo steklene strehe, ki bo postavljena na osrednjem delu ladje in ki jo bodo po potrebi odpirali ali zapirali. Na tak način bo na krovu ladje «Oceanic» v vsakem vremenu prava plaža z dvema bazenoma. Streho nazivajo »Magrodo-me» in je načrte zanjo izdelal Mac Gregor-Comarain. Streha sestoji iz ploskev, vsaka iz petih okvirov iz aluminija in kristalnih šip in lahko pokrije površino 800 kvadratnih metrov. Uspešna 48-urna stavka delavcev v kamnolomih Po 48-umi stavki se danes delavci, ki delajo v kamnolomnih, spet vračajo na delo. Dvodnevna stavka, ki je bila enotna in v vsedržavnem okviru, je na Tržaškem zajela vse delavce, ki so tako ponovno dokazali svojo odločno voljo in sindikalno zavednost. Borba delavcev te stroke se bo še nadaljevala. Tako bo prihodnji teden spet stavka, ki bo tudi v vsedržavnem okviru in bo trajala od 15. do 18. septembra. Kakor smo že poročali, zahtevajo delavci, ki delajo v kamnolomih, začetek resnih pogajanj za sklenitev nove delovne pogodbe. Zborovanje KPI v Dolini Danes zvečer ob 20. uri bo na trgu v Dolini zborovanje Komunistične partije v občinskem obsegu. Govorila bosta senator Vitto-rio Vidali in dolinski župan Dušan Lovriha o temi »Komunisti v sedanjem političnem položaju*. ŠE VEDNO KRITIČNO STANJE NA TROH l MESOM Za mesarje je sedanja cena mesa še vedno prenizka Upajo, da bo pristojna oblast v kratkem cene ponovno popravila navzgor ■ Vsaka mesnica proda povprečno po 100 kg mesa dnevno Že nekaj dni veljajo nove uradne som ne zaslužijo skoraj ali pa celo najvišje cene govejega in telečjega mesa v prodaji na drobno. Perutnina, konjsko meso, jagnjetina in razna drobovina pa se prodajajo po prosto ustvarjenih cenah, se pravi, da nima nad cenami teh vrst mesa nihče nobenega nadzorstva in da se ustvarjajo samo na podlagi ponudbe in povpraševanja. Toda ni nobena skrivnost, da se lahko tudi ta način ustvarjanja cen prilagodi ne toliko cenam na debelo, kolikor cenam, ki jih prodajalci določijo med seboj. To pomeni, da noben prodajalec ne prodaja teh vrst mesa po cenah, ki mu ne nudijo določenega profita in ne samo zaslužka za določeno delo in za režijske stroške. V zadnjih mesecih pa cene zlasti perutnine in drobovine v prodaji na drobno stalno naraščajo in to mnogo bolj, kot naraščajo cene te vrste mesa na debelo. Nekdo je sicer pripomnil, da si morajo mesarji sedaj pomagati s temi vrstami mesa, če hočejo kaj zaslužiti, češ da z govejem in telečjem me- nič. Mesarji so zadnje povišanje cene govejega in telečjega mesa sprejeli s pridržkom. Pravijo, da je bilo sedanje povišanje prenizko, da b* lahko zadostilo njihovim zahtevam po «pravičnem dobičku«. Omeniti moramo, da povišanje za goveje meso znaša od 40 do 180 lir za kg, ali najmanj povprečno 100 lir za kg prodane polovice zaklanega goveda. Cene boljših vrst govejega mesa so dosegle do sedaj najvišjo ravin. Kljub temu pa mesarji pravijo, da sprejemajo to povišanje samo kot začasno, ki mu oo moralo slediti v najkrajšem času novo povišanje, da bodo lahko »pravilno uskladili cene na drobno s cenami na debelo«. Po izjavah mesarjev, se cena za polovico zaklanega goveda, se pravi polovico prednjega in polovico zadnjega dela, suče okrog 1.000-1.080 lir kg. Vedno iz njihovih izjav smo zvedeli, da so mnoge mesnice, odkar plačujejo meso grosistom po iiliiltllllllllllMlllliilllliiNiiilililiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiitiniililllltiilltlliliiiiiiilllllllilllliiiiiiiiillilliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiltiiiiiiil POLNOČNI LOV Zfl OBOROŽENIM KRIMINALCEM Med begom Je oddal pet strelov in zelo nevarno ranil redarja Še prej se je iztrgal iz rok dveh agentov, ki sta ga pričakala ob ukradenem avtomobilu Neznan moški, temno oblečen z belo srajco, je ponoči, morda nekaj minut po polnoči hudo ranij s strelom v trebuh mestnega ■^'■.rja Gabriela Marassija, ki je rojen v Miljah, a stanuje v-Ul. Pianezzi 477. Do krvavega dogodka je prišlo pred poslopjem št. 1 v Ul. Cadorna za hotelom «Excelsior». Točno ob 0,06 so telefonirali lz omenjenega hotela na postajo RK, ki je takoj poslala rešilni avto, da prepelje ranjenca v bolnišnico. Hudo ranjenega redarja so našli ležečega na pločniku tik ob omenjenem poslopju. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, kamor so ga sprejeli s pridržano prognozo. Verjetno so zdravniki že v noči opravili potrebno operacijo, kajti krogla je obtičala v ranjenčevem telesu. Zdi se. da mu je strel poškodoval vranico. Redarjevo stanje je zelo resno. To so grobi obrisi krvavega dogodka, ki se je odigral v bližini hotela tel. 29-243. V nedeljo 20. septembra organizirajo: PD »Slavko Škamperle« PD »Ivan Cankar« Akademski klub JADRAN Taborniki Rodu modrega vala celodnevni izlet v BENEŠKO SLOVENIJO (Landarska jama, Trlnkov grob v Trčmunu, samostan na Stari gori). Prijave se sprejemajo pri SPZ v Ul. Geppa Vpisnina 1000 Ur. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 11. septembra se Je v Trsti rodilo 7 otrok, umrlo pa je 8 UMRLI SO: 81-letna Emma ZorzUt 53-letna Gaetana Erguzzi por. RlcC 51—letni Benedetto Vesnaver, 74-leth Marcello Chlarcal, 61-letni Carlo San zln, 84-letna Glusepplna Klun V« Mancinelli, 77-letna Maria Si rol la v“ Stecher, 51-letna Glorgla Lonzarlc' por. Romagnoll. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (7 9. - 13. 9.) _ . BI:iso'elto, Ul. Roma 16; Al Gal no. Ul. s. Cillno 36; Alla Madonr del Mare, Trg Plave 2; SanfAnn Strada di Frlult 63; Davanzo, JJ Berninl 4; Godina AIFIGEA, Ul'11 Ginnastlca 6; Al Lloyd, Ul. Oro« glo 6; Sponza. Ul. Montorsino 9. NOČNA SLUŽBA LEKARN (7. 9. - 13. 9.) Blasoletto, Ul. Roma 16: Al Gal no, Ul. S. Cillno 36: Alla Madon' del Mare. Trg Piave 2; SanfAnn Strada di Friull 63. Darovi in prispevki Ob 4. obletnici smrti Danila Ned ha darujeta žena Pina In hčerka v* nljela 2000 lir za Dijaško Matico. Mali oglasi INDUSTRIJSKA tovarna moških ' lek ia dežnih plaščev Išče d*111 od 15 do 26 let. Preditavlti se 1 RADIČI v Ulici Muratll od !?• II. ure. Sporočamo žalostno vest, da n Je včeraj, 11. t. m., nenadoma t vedno zapustil v starosti »s. naš dragi Josip Kralj - Carli Pogreb dragega pokojnika b0 ,^ tri, v nedeljo 13. t. m. ob izpred hiše žalosti v Sesljanu Št. 59' Žalujoči sinovi, hčerke, zeti, snahe, vnuki m ostalo sorodstvo Sesljan, Trst, Tržič, 12.91964. OBČINSKA UPRAVA JE DOLŽNA POJASNILO Zakaj so nagrobne plošče brez odgovarjajočih napisov? Gre za tri na novo urejene grobnice na openskem pokopališču, v katerih počivajo ostanki padlih borcev za svobodo in drugih žrtev vojne Ena izmed treh nagrobnih plošč brez napisa Kakor smo že poročali v našem nstu pred dobrimi šestimi meseci, J« tržaška občina zgradila tri grob-na openskem pokopališču za Padle borce in žrtve vojne. Vsa nela je po naročilu občinske upra-xf. napravilo tržaško podjetje ntrsch. Grobnice imajo pravokot-7? obliko z nizko marmornato plo-*aadjo na kateri sloni na nosilom podstavkih debela marmornata Plošča. Na tej bi moral biti napis, r° *e ve, kdo je v grobnici po-!r°Pan. Taki napisi so na vsakem ™Joolj skromnem nagrobnem spomeniku. Toda tri nove grobnice na openskem pokopališču nimajo no-napisa. Zakaj? Ali se ne sme vedeti, kdo je tam ppkopan? torej grobnica in marmor-"ate plošče? ' Podjetje Hirsch je uredilo grob-mce (brez gornjih ploščadi za na-že ob koncu januarja. Ko smo tedaj podjetnika vprašali, za-Sx_n' istočasno, kakor bi bilo lo-, «*eno, postavil tudi te plošče, nam v Povedal, da še vedno čaka na nn(l° Keka j tednov po objavi našega prvega članka pa so delavna omenjenega podjetja spet prišli na Opčine in postavili na grobnice vornje marmornate plošče brez na-Podjetnik se je naveličal j at*, ker so mu plošče zavzema-* dragocen prostor. Urgiral je pri ° ainjlci upravi, kjer so mu rekli, a) 'kar postavi plošče — brez nat Pisoo — na grobnice. .Namesto napisa na ploščah so ..Ploščami leseni križi iz leta ivS- Na križu, ki je na prvi grob-"‘čt za spomenikom padlim parti-ftthom z Opčin, od Banov in Fer-•“Šop, je riapis: «Slava padlim ju-nak°m 1.5.1945». V tej grobnici so namreč posmrtni ostanki borcev, *• ®° padli v ostrih bojih ob kon- cu vojne na Opčinah. Grobovi nekaterih teh borcev so bili prej ločeni, lani pa so jih prekopali in jih položili v skupno grobnico. V drugi grobnici, pri kateri je na lesenem križu napis «Pokojnim žrtvam bombardiranja 20. aprila 1944», so posmrtni ostanki številnih domačinov, ki so zgubili življenje med omenjenim bombardiranjem Opčin. V tretji grobnici, pri kateri je na lesenem križu napis vPokoj-nim vojnim žrtvam 1945», pa so posmrtni ostanki neznanih žrtev vojne, civilistov in morda tudi borcev, katerih trupla so našli po končani vojni v okolici Opčin, ter vojakov, ki so bili pokopani na openskem pokopališču brez imena. Vse tri grobnice so lepo urejene in ob njih raste skrbno negovano cvetje,. Kdo je kriv, da na grobnicah še ni napisov? In zakaj jih ni? Tržaška občinska uprava, ki je poskrbela za ureditev grobnice, bi morala dati jasen odgovor. Pred takim odgovorom pa lahko sklepamo, da gre za enako vprašanje kot glede napisa na spomeniku ob skupnem grobu padlih na pokopališču pri Sv. Ani. V Trstu so občinski upravitelji prezrli slovensko besedilo poleg italijanskega z opravičili. ki so iz trte izviti in v nasprotju z duhom in, ideali,, za katere so borci padli in za uresni-, čitev katerih 'je bilo toliko žrtev. Na Opčinah pa naj bi molk in goli kamen zatajila ideale bratstva in enakopravnosti ter dajala potuho in zadoščenje šovinizmu in fašizmu? • Vsakdo bi pričakoval, da bo na spomenikih dvojezični napis. Tako pa lahko sklepa, da tržaška občina pusti grobnice raje brez napisa, kot da bi bil tam dvojezični napis. Natečaj za službo državnih uradnikov Uradni list št. 207 z dne 25. 8. 1964 objavlja razpis natečaja notranjega ministrstva za 35 službenih mest namestnika računovodje. Pismeni izpiti bodo v Rimu od 19. do 21. januarja 1965. Prošnje na kolkovanem papirju za 200 lir je treba vložiti na prefekturi do 24. oktobra letos. Tam dobijo prizadeti tudi vsa podrobnejša pojasnila. Goriško-beneški dnevnik ZAČETEK KORISTNEGA SODELOVANJA Delegacija krožka «Rizzatti» na obisku v Ljubljani Za večje sodelovanje med Gorico in Ljubljano - Avto cesto do Ljubljane je treba zgraditi člani uredniškega odbora goriške demokristjanske revije «Iniziativa isontina», Pasquale De Simone, Cel-so Macor, Renato Tubaro in Luigl Cargnel so bili preteklo soboto na obisku v Ljubljani, da bi navezali stike s tem mescom in se pobliže Včeraj dopoldne ob 10. uri seznanili s problemi, ki zanimajo predsednik zavoda za Ljudske hi-obe mesti: Gorico in Ljubljano. še v Gorici prof Cellie odprl p0. Podobne stike so pred meseci na nudbe za podiranje starih hiš vezali s predstavniki mestne uprave Podiranje in gradnja hiš IACP v Stražicah Kl\0 «1 R1S» PROSEK Predvaja danes, 12. t. m. ob 19.30 uri Paramount technicolor film: I TRE DELLA CROCE DEL SUD (TROJICA JUŽNEGA KRIŽA) IGRAJO: John Wayne, Lizabeth Ailan, Jack Warden Goriški upravitelji na obisku v Celovcu Zastopniki občinske uprave iz Gorice so odšli včeraj na obisk v Celovec. Tam so se sestali s predstavniki mestne občine iz tega mesta. Na razgovorih, ki so sledili, so bili na dnevnem redu regulacijski načrti, nove gradnje in drugi problemi obeh mestnih v Celovcu in nato poročali v svoji reviji o problemih in zanimivosti tega mesta. Podobno poročilo nameravajo podati tudi o svojem obisku v Ljubljani. Obrnili smo se do člana delegacije Celsa Macorja, da bi nam povedal o svojih prvih vtisih. Povedal nam 1e, da jih je na magistratu v Ljubljani zelo prijazno sprejel predsednik mestne zveze inž. Marjan Tepina. Pri razgovorih, ki so sledili, so bili prisotni tudi predstavniki raznih ustanov in organizacij, zlasti kulturnih in šporr.nih. S tem v zvezi so g obeh strani poudarili potrebo okrepitve medsebojnih kulturnih in športnih stikov in izmenjav. Obžalovali so tudi, da ni bilo doslej že kaj več storjenega na tem področju med obema mestoma. Med razgovori so bili postavljeni tudi nekateri konkretni predlogi, ki jih bosta obe strani proučili ter podrobneje izdelali do prihodnjih srečanj. Govora je bilo tud! o gradnji avtoceste Gorica—Ljubljana in Jugoslovanski predstavniki so pokazali resno zanimanje za čimprejšnjo izvedbo tega načrta. Poročali so o dosedanjih pripravah na njihovi strani in se pozanimali, koliko je napredovala izvedua tega načrta na Goriškem. Celotno srečanje je potekalo v prijateljskem vzdušju in bo nedvomno predstavljalo temelj za druga podobna srečanja, na katerih se bo razvijalo medsebojno sodelovanje na raznih področjih, kar bo v korist enim in drugim. Na zadnji seji vodstva krožka «Rizzatti» so proučili rezultate obiska v Ljubljani in prejšnjega v Celovcu ter se pogovorili o prihodnji številki revije «Iniziativa isontina», k! bo posvečena obisku v Ljubljani ter problemom medsebojnih kulturnih, športnih in drugih izmenjav. IACP št. 25, 27 in 29 v Ul. Colom-bo v Stražicah. Delo je bilo poverjeno podjetju Giovanni Matti-roli za tri milijone lir. Na zemljišču starih hiš bodo potem posta- vanji. Za njihovo gradnjo bodo v kratkem razpisali dražbo. Cenitev goveje živine v Sovodnjah Društvo za zavarovanje goveje živine v Sovodnjah sporoča vsem prizadetim, da bodo jutri, v nedeljo 13. t.m., pooblaščeni cenilci hodili po hlevih ocenjevat zavarovano živino. Ob tej priliki bodo pobirali tudi po en odstotek pristojbine od cenilne vrednosti. OD 14. DO 19. SEPTEMBRA Vpisovanje v občinske otroške vrtce v Gorici Slovenske otroke vpisujejo v Ul. Croce in v Ul. Randaccio Goriško županstvo sporoča, da se bo začelo vpisovanje v občinske otroške vrtce v Goriški občini v ponedeljek dne 14. t.m. in se bo zaključilo v soboto 19. t.m. Za vpisovanje velja urnik od 9. do 12. ure. Vpisovanje bo v prostorih občinskih otroških vrtcev, ki jih je sedaj 12. Slovenske otroke bodo vpisovali v otroških vrtcih v Ul. Croce št. 3 in v Ul. Randaccio št. 10. Reden pouk se bo pričel dne 1. oktobra. Za vpis pridejo v poštev otroci rojeni v letih 1959-60 in 61. Predložiti je treba rojstni list in potrdilo o cepljenju proti kozam, davici in otroški paralizi. vili dve novi zgradbi s 40 stano- .....................................mini......»milim.......iiiitiiiiiuiiii NA ZBOROVANJU V GRADIŠKI Poziv na enotnost in borbo proti odpustom in zaporam Z enotno sindikalno akcijo in ob podpori vse javnosti se bodo labko preprečili manevri industrijcev in agrarcev Obenem je treba plačati določen prispevek za prehrano. Za otroke, ki niso bili cepljeni proti paralizi, morajo starši predložiti izjavo, da so proti takemu cepljenju. Vpisovanje v otroške vrtce v Sovodnjah in Rupi Deželno vodstvo ustanove ONA IRC sporoča, da bodo vpisovali otroke v otroške vrtce v sovo-denjski občini dne 18. in 19. septembra od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Vpisovanje bo v prostorih otroškega vrtca v Sovodnjah in v Rupi. Vse podrobnejše informacije bodo dobili starši lahko pri vpisu. Pokrajinski sindikalni svet, ki se je sestal sinoči v Gradiški, da bj proučil ekonomski in socialni položaj, ki je nastal na Goriškem zaradi zapore nekaterih podjetij, zaradi odpustov delavcev ali skraj-šanja delovnega urnika, ki se je , podjetjih. Delavci in njihovi sin-začelo izvajati po velikih in ma- dikalni zastopniki se morajo od-lih podjetjih v naši pokrajini, po- I ločno boriti za okrepitev teh pod živa vse sindikalne organizacije, J~‘!1 v: — ki so povezane v CGIL, naj se od jih CRDA, OET in SAFOG. Ta položaj se v bodoče lahko še poslabša s hudimi gčspodarskimi in socialnimi posledicami, če IRI in vlada ne bosta pravočasno poskrbela za dovoljna naročila pri teh ločno uprejo proti takim manevrom, kot je npr. pri vodstvu teks tilne tovarne iz Podgore, katero bi hotelo, da plačajo delavci njihove dobičke in avtofinansiranje z zmanjšanjem števila delavcev in povečanjem delovnega ritma Obenem hočejo paralizirati za hteve po povišanju mezd in od praviti sindikalne pridobitve, k' so plod trde borbe. Sindikalni svet opozarja delav ce, javno mnenje na splošno in oblasti zlasti na kritičen proizvodni položaj v državnih podjet- uprav. iiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiHiiHmiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimifiiimiimiiiiiiiiiiitiiitmimmmmmmmiiitiiiimiiiimmnmiiiiiiitihim OB JUTRIŠNJEM PRAZNIKU GROZDJA Plodno delo prosvetnega društva Briški grič» v Steverjanu Vrsta prireditev po ureditvi novega sedeža in ploščadi na Dvoru KINO PKOSJCJ^JINJOVEL Podvaja v soboto, 12. t. m. ob 19.30 in v nedeljo, 13. t. m. ol uri barvni Universal film: «SCIARADA» IGRATA: Audroy Hepburn in G arj' Grant Jutri bodo imeli v Steverjanu, v priredbi prosvetnega društva «Briški griča, praznik grozdja z bogatim kulturnim in zabavnim sporedom. To je že tretja večja prireditev, ki jo v tem letu prirejajo marljivi števerjanski prosvetni delavci in ker so bili tudi v drugih panogah zelo aktivni, se nam je zdelo primerno in doli-nostno izvedeti kaj več o njihovem delovanju. Prosvetno društvo »Briški grič* ni samo nosilec javnega življenja v vasi, ampak je daleč naokrog najboljše in najbolj aktivno med prosvetnimi društvi, kar jih imamo na Goriškem. Društvu predseduje že od februarja 1961 neutrudni Bruno Stekar in v zadnjih letih se je delovanje društva stopnjevalo iz leta v leto. S Stekar-jem sodelujejo številni starejši in himna mmnik predvaja danes. 12. t. m. ol' 18. uri Metro barvni film: Aieiro Goldwyn-Mayer vnoffioduzione d! Samuel SSronsfon Kristusovo življenje po njegovi besedi KRALJ KRALJEV mlajši ljudje, ki vodijo z velikimi uspehi društvo, ki ima nad 120 članov in še veliko število prijateljev in somišljenikov, kateri priskočijo na pomoč vsakokrat, ko je potrebno. Steber društvenega delovanja Je mešani pevski zbor, ki se dvakrat tedensko vadi pod vodstvom profesorja Križmančiča in k> je tudi letos, kot že v preteklosti, večkrat nastopil. V okviru društva se je osnoval tudi znani ((števerjanski trio«, ustanovljen pa je bil v zadnjem času tudi orkester, ki bo že prihodnjo spomlad nastopil. Zelo važen mejnik v društvenem delovanju je bila letos februarja otvoritev društvenega sedeža na Valerišču, v poslopju bivše osnovne šole. S tem sedežem so dobili števerjanski prosvetni delavci močno oporo za svoje delo. Se bolj hvalevredno pa je, da so si ta sedež uredili, opremili in preskrbeli čisto sami. Ob otvoritvi sedeža Je bila majhna šul-turna prireditev. Se prej je Ste-verjanski pevski zbor nastopil v Pevml na partizanski proslavi, na reviji pevskih zborov v Trstu januarja, na Prešernovi proslavi v Trstu februarja. Pevski zbor je pel tudi 17. maja na reviji pevskih zborov v Križu in 31. maja na prvem obmejnem srečanju v Mirnu. Marca meseca so Steverjanci priredili izlet z avtomobili v Benečijo, kjer go prepevali po raznih krajih in navdušili Benečane. Ce Je bila ureditev prosvetnega sedeža zelo važna za prosvetno delovanje čez zimo, je bila ureditev ploščadi in celotnega gostilniškega prostora na Dvoru, ki si jo je društvo zagotovilo za svoje delovanje za več let, zelo važna In potrebna za poletno delovanje, ki je bilo prav zaradi tega v tem poletju zelo plodno. Tridnevno prvomajsko slavje je privabilo v Dvor v Steverjanu 7.500 ljudi, kljub temu da je bila v bližini še druga prireditev. Takrat so bili osrednja točka prireditve Veseli Planšarji iz Ljubljane, ki *o zelo navdušili občinstvo. Ne smemo seveda prezreti vinske razstave, ki so jo ob tisti priliki priredili v veliki kleti gostilne v Dvoru ln na ka*eri je razstavljalo svoja vina petnajst najboljših vinogradnikov is Steverjana in z Oslavja. Druga večja prireditev Je bila v polovici julija, ko «o Steverjan-ci povabili v svoln sredo orkester Bardorfer z ljubljanske televizi- ' VT .... t t , jetij, ki tvorijo proizvodno osnovo na Goriškem. Hudo krizo je opaziti tudi pri zasebnih in javnih gradnjah. Ste vilna gradbena podjetja so že za čela odpuščati svoje delavce. Nuj no je potrebno, da se pospeš gradnja delavskih hiš na Gori škem, ki jih zahtevajo skoro vse občine in da se začne z javnimi deli, ki so jih že pred časom postavili v program. V tem smislu naj protestirajo stavbni delavci, opekarji ter delavci v kamnolomih. Javno mnenje je potrebno opozoriti tudi na odpuste pri nekaterih veleposestvih, kot so SAC-Ta in »Piave Isonzo», kjer so začeli z odpusti po zadnji stavki, pri kateri so delavci zahtevali obnovo delovne pogodbe, ki je zapadla že preteklega novembra. Ti odpusti dišijo po represalijah. Na pragu zime se je delavstvo na Goriškem znašlo v položaju, da mora odločno zavrniti manevre delodajalcev kar se tiče odpustov, znižanja delovnega umika in socialnih pridobitev. Naloga vseh sindikatov je, da take manevre onemogočijo. Zato je bolj kot kdajkoli potrebna enotnost vseh delavcev in sindikatov ob podpori javnega mnenja. Delavci se zavedajo, da bodo s skupno borbo proti odpustom, znižanju delovnega časa in z borbo za izboljšanje svojega položaja branili ne samo svoje koristi, ampak tudi koristi večine prebivalstva ter gospodarstvo vse naše pokrajine. Zato je sindikalni svet poveril tajništvu Delavske zbornice na- logo, naj se sporazume z drugimi sindikalnimi organizacijami za skupno akcijo proti odpustom. Petelin ga je ranil Včeraj kmalu po kosilu je šel tri letni Marko Drufovka iz Groj-ne št. 1 s svojim očetom v Pev-mo. Ko sta se mudila pri gospodarskem poslopju ustanove Ente tre Venezie, pa je otroka napadel petelin in ga okljuval po nosu. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 7 dneh. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI v Raštelu št. 26, tel. 33-49. Darovi in prispevki Za Dijaško Matico sta darovala Kuzmin in N.N. iz Sovodenj skupaj 2.000 lir. Najlepša hvala. ^llimiftllllilliiiiiiilllillllltlllllllililltl»lllili»inlllfimillllllllllllllilllllllllllnHHIlimili|lllll Iz goriške bolnišnice Včeraj ob 11.50 so poklicali avto Zelenega križa v Ul. Brigata Casale v Gorici, kjer je bil pri prometni nesreči ranjen 61-letni Alojz Petejan, doma iz štandreža, Ul. Trevisani 10. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili večkratni zlom leve noge in številne druge poškodbe; pridržali so ga za 25 dni na zdravljenju. Ko je nesel kosilo svojemu sinu Romanu v SAFOG, ga je blizu Ul. Prato hotel prehiteti neki kamionist, ki ga je pri tem zadel od strani z omenjenimi posledicami. O nesreči so napravili zapisnik karabinjerji iz Gorice. Prejšnji večer ob 23. uri pa so pripeljali v bolnišnico 60-letnega Wolvena Bezzija iz Villesa, Ul. Montesanto 2, ki si je zlomil desno ključnico, ko je zvečer, vračajoč se domov, padel z mopedom. Pridržali so ga za 30 dni na zdravljenju. Ko je hotel okrog 14. ure 38-let-ni učitelj Albin Šuligoj, ki stanuje v Gorici, Ul. XX. Settembre 147 odtrgati z latnika grozd, si je pomagal s stolom, na katerega je stopil. Pri tem pa je izgubil ravnotežje in padel ter si verjetno zlomil desno nogo. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. liiitiimiimiiiiin JUTRI POPOLDNE V KRM1NU Pokrajinski praznik grozdja s povorko alegoričnih vozov Prihodnjo nedeljo praznik grozdja v Gorici z razstavo gob Kot je v zadnjih letih prišlo že v navado, bodo tudi letos pripravili pokrajinski praznik grozdja v Krminu ter je bila njegova organizacija poverjena krajevnemu turističnemu društvu v Krminu. Osrednja točka prireditve, ki bo jutri, v nedeljo 13. t.m., je seveda povorka alegoričnih voz, ki jih bo najmanj 9 in so jih pripravili razni kraji krminske občine. Ob glavnih ulicah bodo v posebnih paviljonih točili domače BRUNO STEKAR predsednik števerjanskega prosvetnega društva »Briški grič« je. Udeležba je bila tokrat neko liko manjša, vendarle je več tisoč ljudi prišlo v Steverjan. Društvo je skrbelo tudi za kul turno izobrazbo svojih članov. Po otvoritvi sedeža so priredili dve predavanji: časnikar Jože Koren iz Trsta jj prikazal nastanek ča sopisa, fotoreporter Magajna pa je predaval o svojem potovanju po Turčiji. Se nekaj ne smemo pozabiti: izleta v Longarone. Dne 5. julija sta dva polna avtobusa peljala v Longarone 124 domačinov, ki so si ogledali kraj strahovite nesreče Vajonta in položili venec žrtvam na pokopališču. Sprejeli so jih tudi predstavniki občine. Nato so se izletniki vrnili po Karniji domov in so bili vsi zelo zadovoljni z uspelim izletom. Jutri bo v Steverjanu praznik grozdja, ki bo nekaka zaključna prireditev letošnje uspele sezone prosvetnega društva ((Briški grič«. Novost v naših prireditvah bo nastop tržaške skupine plesalcev na kotalkah. Prosvetno delovanje se mora pač prilagojevatl modernemu času. Steverjanskim prosvetnim delavcem, ki se tako aktivno udejstvujejo na področju širjenja slovenske kulture in tudi na področju gospodarsko - turističnega pro-cvita svojega kraja, lahko želimo ob zaključku tega našega prikaza samo nadaljevanje in ponavljanje tako uspelih sezon kot je bila letošnja. MARKO WALTRITSCH Prosvetno društvo cBRISKl GRIČ* - Steverjan priredi danes 12., v nedeljo 13. in v ponedeljek 14. septembra Praznik grozdja na dvorišču gostilne DVOR z naslednjim programom: DANES 12. septembra — od 20. ure dalje PLES JUTRI IS. septembra — ob 15. uri tekmovanje v briško- li za 6 nagrad ob 18. uri NASTOP PLESAL-CEV NA KOTALKAH iz Trsta od 20. ure dalje PLES PONEDELJEK, 14. septembra - od 20. ure dalje PLES s tekmovanjem v valčku ob 23. uri bo prosta trgatev Za ples bo igral grozdja nad plesiščem BRIŠKI KVINTET Deloval bo dobro založen buffet s pristnim domačim vinom, prigrizkom in grozdjem TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 26.2 stopinje ob 13.40 in najnižjo 14.2 ob 7. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 80 odstotkov. miiiiiiiiniiiiiitiiiittiiiiriiiiiiiiiinitiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiitimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiitiiiitiMii briško vino in prodajali grozdje. Celoten program pa naj bi se odvijal takole; Ob 14. uri bo na trgu Liberta godbeni koncert. Ob 15. uri povorka alegoričnih voz po mestnih ulicah. Ob 15.30 bo na nogometnem igrišču tekma za pokal Pro loco. Ob 16. uri bo na trgu XXIV. Maja podelitev nagrad najboljšim vozovom Ob 16.30 nastopi na istem trgu folklorna skupina iz Ločnika; ob 17. uri pa bo javna tombola za katero je določenih za 180.000 lir nagrad. Od 20.30 ure dalje pa bo v mestnem gledališču pl s. Med povorko bodo glavne ulice, po katerih bodo šli vozovi, zaprte za ves drugi promet. V Gorici bo praznik grozdja v nedeljo 20. t.m. Omejil se bo na okrasitev trga na drobno, kjer bodo prodajali izbrane vrste domačega grozdja. Obenem pripravljajo tudi razstavo užitnih in neužitnih gob, ki jih bodo deloma prikazali pristne, deloma pa v slikah. IZ BENEŠKE SLOVENIJE Nad 30 tisoč prehodov v avgustu v maloobmejnem osebnem prometu Didaktična ravnateljstva v čedadskem okrožju Tudi v preteklem mesecu avgustu je bil malo-obmejni promet s propustnicami v Beneški Sloveniji zelo živahen in ga lahko štejemo med najboljše od leta 1955, ko so bile propustnice uvedene. V obeh smereh je prešlo mejo s propustnicami ali dvolastniškimi dovoljenji 30.627 ljudi; od teh je bilo 10.345 italijanskih in 18.058 jugoslovanskih državljanov s propustnicami ter 768 italijanskih in 1428 jugoslovanskih državljanov z dvolastniškimi dovoljenji. Največ prehodov so zabeležili na mednarodnem prehodu pri Stupici (kjer je bilo več tisoč prehodov tudi s potnimi listi, ki tukaj niso všteti). Sledijo mejni prehodi; Učeja s 305, most Vltto- rio 534, Robidišče 1434, Polava 724, Solarji pri Dreki 790, most Klinac 262, most pri Miščeku 416, Kal 26, Topolovo 212, žičnica v Dreki 290 in pri Grmeku 14. Didaktična ravnateljstva. Šolsko skrbništvo v Vidmu je izdalo od lok, s katerim je določilo območ ja didaktičnih ravnateljstev v šol skem okrožju za Čedad. Taka di daktična ravnateljstva so med dru gim v Čedadu, pod katero spada tudi občina Praprotno. Pod ravnateljstvo v Nemah spada tudi Ahten in Tipana, pod Št. Lenart še Grmek, Srednje in Dreka, pod St. Peter pa Sovodnje in Podbo-nesac. Kot znano ao to občine s pretežno slovenskim prebivalstvom, ki pa še vedno nimajo šol, v katerih bi poučevali otroke v materinem jeziku. VERDI. 17.15: »Chi giace nella mia bara«. B. Davis in C. Malden. Cmobeli ameriški film. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO. 16.30: «Destino in aggua-to». G. Ford in N. Kwan. Ameriški cinemascope. VITTORIA. 17.00: «1 temerarl del West». R. Culp in Brien Kelti. Ameriški film v barvah. CENTRALE. 17.30: «1 deportatl di Botanjr bay». A. Ladd in P. Medina. Ameriški technicolor in vi-■tavision JUTRI Nfl ŠTEVILNIH IGRIŠČIH ITALIJE Prve tekme prvenstva A in B lige V nedeljo se bodo tudi v Italiji odprla vrata stadionov. Začelo se bo prvenstvo A In B lige. Letošnji prvenstveni turnir za italijanski naslov se bo začel v kaj čudnih razmerah. Vse najbolj kvo-tirane italijanske enajstorice, ki so se morale spoprijeti na raznih igriščih za razne pokale, so se vrnile domov s porazom. To velja za Inter, ki je za svetovni pokal klonil argentinski Independiente, pa čeprav je moralo to moštvo večji del tekme igrati brez poškodovanega branilca. Tudi Bologna, ki je nastopala z značko italijanskega prvaka, je morala prepustiti zmago ne preveč močnemu, a vseeno živahnemu Anderlechtu. Najslabše pa se je godilo Milanu, ki je bil v gosteh strasburškega Ra-cinga. Milanska enajstorica je bila najslabša v napadu, kjer pa je manjkal Altafini, ki se bo pridružil tovarišem le pod pogojem, da mu za podpis pogodbe dajo nič manj kot 25 milijonov. Na podlagi izidov predprvenstve-nih in predvsem turnirskih tekem, lahko sklepamo, da so napadi vseh italijanskih enajstoric precej neučinkoviti. To je tudi razumljivo, saj prevladuje v Italiji koncepcija stroge obrambe. Branilci tako ne dopuščajo napadalcem, da bi se izkazali in ti so praktično brez učinkovitega orožja, ker prednje vrste niso nikoli, ali pa redkokdaj, popolnoma zasedene. Zaradi tega je nogometna igra izgubila na lepoti in zaradi tega je tudi manj zanimanja zanjo s strani gledalcev, katere sedaj pritegujejo le z nakupi visokodonečih imen iz tujine, pa naj si bodo ti svetle ali temne polti. V nedeljskem otvoritvenem kolu prvenstva A lige se bodo Bologna, Juventus in Inter znašli kot gostje na nevarnih igriščih. Od favoritov bo samo Milan igral na domačih tleh. Ne smemo pa pozabiti na Fiorentino, Romo in Torino, ki se bodo skušali vključiti v skupino, iz katere bo izšel končni zmagovalec. Te tri enajstorice pa bodo tokrat igrale na domačih tleh s skoraj stoodstotno možnostjo, da si spravijo v žep celotni izkupiček. Od moštev B lige nas zanima predvsem Triestina. Lani oziroma letos, se je dobro obnesla, medtem ko trenutno ni mogoče predvidevati. kakšen bo njen nastop v tekočem prvenstvu. Tržaška e-najstorica se v teku kanmanje za nakup igralcev ni ojačila. Lahko se celo trdi, da je bolj šibka, pa čeprav je možno, da se bodo igralci, ki jih imata na razpolago tehnični komisar Puppo in trener Renosto, kolikor toliko obnesli in bodo pripomogli Triestini, da se bo držala v varni coni. To je namreč cilj vodstva tega tržaškega kluba. Triestina bo prvo tekmo letoš- iMimM1 Atalanta . Bologna 2 IX Fiorentina - Foggia 1 Genoa • Lazio IX Milan • Catania 1 I.R Vicenza - Sampdoria 1X2 Messina - Juventus 2 X Roma - Cagliari 1 Torino ■ Mantova 1 Varese - Inter 2 X Bari - Reggiana 1 Napoli - Alessandria 1 Palermo - Trani 1 Parma - Brescia X 2 njega prvenstva igrala v Modeni. Tehnični komisar in trener še nista določila postave, ker imata še nekaj dvomov. Nista še določila, če bo igral Mantovani ali Ran-cati in še ne vesta, komu bi bilo bolje poveriti nalogo leve zveze: Orlandiju ali Cignaniju. Zelo verjetno bo Triestina nastopila v Modeni v naslednji postavi: Scorti, Frigeri, Ferrara, Pez, Varglien, Sadar, Mantovani ( Rancati), Dalio, Bernasconi, Orlando (Cignani) in Novelli. Svetovno kolesarsko prvenstvo v dirkališčnih panogah Kiričenkova prvakinja v hitrostni vožnji Gaiardoni izločen - Tudi amaterji uživajo bodrilna sredstva MmiiiiiiftiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiniimiiimiiiiimiiiinOTfiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMimiiHiiiiiimimunmm PARIZ, 11. - Zaton bogov. Tako bi lahko imenovali letošnje prvenstvo amaterskih in profesionalnih kolesarjev v dirkališčnih panogah. Lanski svetovni prvak Sante Gaiardoni je moral med občinstvo že v četrtfinalu in isto se je pripetilo Holandcu Nijdamu, ki je moral kloniti odkritju letošnjega prvenstva Belgijcu Brackeju. Z Gaiardo-nijem je moral stopiti s prizorišča tudi italijanski amater Beghetto, Italijani imajo tako še v borbi za naslove Baldinija in Fagginija v zasledovalni vožnji profesionalcev, Maspesa v hitrostni vožnji, ter a-matersko četvorico, ki je v ekipni zasledovalni vožnji amaterjev dosegla za Nemci, ki branijo naslov, drugi najboljši čas. Jutri bodo polfinalne zasledovalne vožnje profesionalcev: Baldini se bo moral spoprijeti z Brackejem, Faggin pa z Dancem Eugenom. Tudi nocoj so podelili naslov. Tega je osvojila sovjetska kolesarka Kiričenkova, ki je v finalu hitrostne vožnje za ženske premagala rojakinjo Jermolajevo. Tretje mesto je postalo plen Francozinje Caille, medtem ko se je morala Angležinja Mapplebeck zadovoljiti s četrtim. Na 100 m hrbtno za ženske Nov italijanski rekord Massenzijeve RIM, 11. — Članica AS Roma Luciana Massenzi je danes izboljšala v bazenu Acqua Acetosa italijanski rekord na 100 m hrbtno. Massenzijeva je progo preplavala v 1’13”7. Prejšnji rekord: Massenzijeva 1’14”. Tudi mladinska štafeta Rome je na progi 4X50 m izboljšala s časom 2'07”6 mladinski rekord, ki je z 2’09”3 pripadal istemu klubu. Tako jutri moštva na igriščih GENOA Da Pozzo, Bassi, Colombo; Bagnasco, Baveni, Vanara; Bi-cicli (Cappellini), Giacomini, Locatelli,, Koelbl, Gdlardoni. LAZIO Cei, Zanetti, Dotti; Govemato, Pagni, Gasperi; Renna, Fascetti, Piaceri, Christensen, Petris. LR VICENZA Luison, Zoppelletto, Savoini; De Marchi, Carantini, Stenti; Vastola, Menti, Vinicio, Del-TAngelo, Campana. SAMPODRIA Sattolo, Vincenzi, Fontana; Mašero, Bernasconi, Morini; Fru-stalupi, Lojacono, Sormani, Da Silva, Barison. TORINO Reginato, Poletti, Teneggi; Pu- ia, Rosato, Ferretti; Meroni, Ferrini; Hitchens, Moschino, Crippa. MANTOVA Zoff, Seesa, Varoli; Del Paoli, Pini, Tarabbia; Correnti, Jons-son, Taccola, Mazzero, To-meazzi. MILAN Ghezzi, Noletti, Trebbi; Pela-galli, Maldini, Trapattoni; Mora, Lodetti, Amarildo, Ferrario, Fortunato. CATANIA Vavassori, Lampredi, Rambal-delli; Magi, Bicchieral (Codo-gnato), Fantazzi, Danova, Bia-gini, Calvanese, Cinesinho, Fac-chin. VARESE Lonardi, Burelli, Ossola (Ma-roso); Soldo, Beltrami, Ronda-nini; Andersson, Szymaniak, Traspedini, Pasquina, Vetrano. INTER Sarti; Burgnich, Facchetti, Ma-latrasi (Tagnin), Guarneri, Pic-chi; Jair (Domenghini), Maz-zola, Milani, Suarez, Corso. ATALANTA Pizzaballa; Pesenti, Nodari; Bolchi, Gardoni, Colombo; Milan, Landoni, Petroni, Mere-ghetti, Nova (Magistrelli). BOLOGNA Negri; Furlanis, Muccihi; Tum. burus, Janich, Pogli; Perani, Bulgarelli, Nielsen, Haller, Pa-scutti. FIORENTINA Albertosi; Robotti, Marchesi; Guamacci, Ferrante, Pirovano; Hamrin, Morrone, Orlando, Bertini, Brugnera. FOGGIA ‘ Moschioni; Micelli,, Vadalč; Tagliavini, Rinaldi, Micheli; Fa-valli (Oltramari), Lazzotti, No-cera, Majoli, Oltramari (Patino). ROMA Matteucci; Tomasin, Ardizzon; Campanesi, Losi, Schnellinger; Leonardi (Salvori), Angelillo, Nicole, Tamborini, Francesco-ni (Leonardi). CAGLIAR1 Colombo; Martiradonna, Spino. si; Cera, Vescovi, Longo; Vi-sentin, N ene, Gallardo (Cappel-laro), Greatti, Riva. MESSINA Recchia; Garbuglia, Stucchi; Clerici, Ghelfi, Landri; Bagat-ti, Gioia, Passoni, Cavazza, Brambilla. JUVENTUS Anzolin; Gori, Coramini; Sarti, Salvadore, Leoncini; Stac-chini, Sacco, Combin, Sivori, Menichelli. PARIZ, 11. — Danes so začele krožiti v Pare des Princes govorice, da se je danski amaterski kolesar Jensen Mogens-Frey poslu-žil mamil. Ker ga je zdravnik skupno z Belgijcem Hermanom Van Loojem pregledal, je danska ekipa, ki nastopa v ekipni zasledovalni vožnji, morala startati brez Mogensa-Freya. Mogens Frey Je bil najboljši v izločilnem obdobju in v četrtfinalu zasledovalne vožnje. V polfinalu in v finalu za tretje mesto pa jo popolnoma odpovedal. Govori se, da mu je mamilo injektiral neki italijanski zdravnik. Dejstvo, da je Danec končal vožnjo zelo utrujen in bled, je vzbudilo sum pri prirediteljih, ki so nemudoma u-vedli preiskavo. Menažer danske amaterske reprezentance Oscar Daemer je potrdil, da je Mogens-Frey zavžil, kot več ali manj vsi ostali v polfinalnih vožnjah, bodrilna sredstva, pa čeprav doza ni bila prevelika. ATLETIKA LONDON, 11. — Ob koncu prvega dne ženskega dvoboja je Velika Britanija v vodstvu pred Francijo 57:49. MOTOCIKLIZEM MONZA, 11. — Med današnjim treningom za Veliko motociklistič- iiiimiMiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiifiimin BALKANSKE IGRE V ATLETIKI v Ze v prvem dnevu več novih rekordov Jugoslavija in Romunija v vodstvu BUKAREŠTA, 11. — Z običajno svečanostjo so se danes pred 15.000 gledalci začele 23. balkanske igre. V prvi disciplini na 400 m ovire je zmagal Jugoslovan Djani Kovač s časom 50”9 in s tem dosegel nov balkanski in Jugoslovanski rekord. V teku na 800 m ženske je Gizela Farkarseva prepričljivo vodila do samega cilja, - • • • - — •-------*VA'7>»R kjer pa jo je z istim časom 2'07”5 prehitela Romunka Grecescu. Na 800 m za moške se je isto dogodilo Jugoslovanu Rubešiču, ki ga Je na samem cilju z istim časom 1’52" premagal Romun Ene. Zvonku Bizjaku ni uspelo postaviti hov balkanski rekord: kladivo je vrgel 64.09 m in s tem izboljšal svoj dosedanji rezultat na balkanskih i-grah, bil pa je za pol metra slabši od Bolgara Krumova. V teku na 10.000 m je zmago- slavje pripadlo Jugoslovanom: Cervan Je s časom 29’31”6 postavil nov balkanski rekord. Drugo mesto Je osvojil Farčič 29.34’40”, tretje pa Romun Nikolal s 5” slabšim časom od Cervana. Na 100 m za ženske je zmagala Bolgarka Ko-larova s časom 11 ”8 pred Jugoslovanko Lubejevo (11”9). Bolgarka Mihajlova je postavila s 55.82 m nov balkanski rekord v metu diska. Po neuradnih podatkih Jugoslavija in Romunija vodita s 34 točkami pred Bolgarijo. no nagrado narodov je Hailvvood prevozil progo jem MV Privat 500 cem stično povprečno hitrostjo 195.360 km na uro. Anglež s stro-fanta- OLIMPIADA TOKIO, 11. — Olimpijski odbor je privolil v nastop na olimpiadi atletov brazzavillskega Konga. S tem se je število udeleženih držav dvignilo na 98. prvi X 2 1 drugi 2 X X prvi 1 X drugi X 1 prvi 2 drugi 1 prvi 2 drugi X 1 prvi 1 X drugi X 1 prvi 2 drugi X 29 dni do tokijske olirn- piade ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ifefrt zlcitih It (tlfij n sc» de- IRINA PRESS hletn v izredni formi tf&vietfrke zveze Skupaj z moškimi so pred nedavnim imele v Kijevu državno prvenstvo tudi sovjetske atletinje. Prvenstvo naj bi predvsem služilo kot pregled trenutne forme sovjetskih deklet, tuji javnosti pa naj bi pokazalo, da je bil slab vtis iz nastopa proti ustrezni ekipi ZDA le posledica komaj začetne stopnje priprav, ki so, kot je logično, usmerjene s čimvečjo točnostjo na bližnje olimpijske igre. Nastop najboljših sovjetskih atletinj v Kijevu je v tem pogledu zadovoljil domače strokovnjake: v mnogih panogah je bila kvaliteta taka kot morda niti na sami olimpiadi ne bo. Afirmirale so se predvsem znane tekmovalke in doseženi so bili kar trije novi svetovni rekordi, eden pa je bil izenačen. Mnoge atletinje so tudi izboljšale osebne rekorde, kar jim daje mnogo upanja za visoko uvrstitev v olimpijski konkurenci. Najboljšo kondicijo je pokazala Irina Press, ki je zmagala v teku na 80 m z zaprekami in pa v peteroboju, v metu krogle pa se je uvrstila na tretje mesto. V prvi disciplini je dosegla čas 10”5 in tako letos že drugič izenačila svetovni rekord Nemke Birkemeyer. Irina ima mesec dni pred olimpia-do največ izgledov med vrsto odličnih specialistk iz drugih držav, da ponovi uspeh iz Rima pred štirimi leti. Ce bi se atletinja posvetila izključno tej disciplini, bi verjetno že dosegla tudi čas 10”4. V peteroboju je Irina Press razred zase in pričakovati je, da bo lastni svetovni rekord 5194 točk iz Kijeva na turnirju v Tokiu še izboljšala. Poleg tega čez zapreke je najnevarnejše orožje Pressove met krogle, kjer je že presegla 17 m. Edini panogi, kjer Irina včasih dosega povprečne rezultate sta skok v višino in tek na 200 m. Mejo 5000 točk je za svetovno rekorderko za las zgrešila Gallna Bistro-va, bivša svetovna rekordeka in veteranka v tej panogi. Bistrova je dosegla 4995 točk in ima povsem realne možnosti, da v Tokiu vzdrži nevarne napade angleških, nemških in morda avstralskih atletinj za drugo mesto. Veliko presenečenje je pripravila veteranka Marija Itkina, uradna svetovna rekorderka na 400 m s 53”2. Po hudi ofenzivi Angležinj, ^ ------------— liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V nedeljo 20. k m. v Portorožu svetovna elita na motorjih in avtomobilih Ko smo si v četrtek ogledali progo ,po kateri bodo 20. tun. potekale motociklistične in avtomobilske dirke za portoroško Nagrado Primorske, smo se prepričali, da so prireditelji vložili v ta tehnični del največjo pažnjo in skrb. Skoraj celotno cesto bodo na novo prevlekli z asfaltnim tlakom, najbolj nevarne in ostre zavoje pa bodo dvignili tako, da bo varnost večja, s tem bodo pripomogli nastopajočim večjo hitrost in prav zaradi tega so prepričani, da se bo tokrat lahko portoroška proga ponašala z novim absolutnim rekordom, ki od lani nosi s hitrostjo 111,062 km na uro podpis novozelandskega tekmovalca Molloyja Gingerja. Prav gotovo bodo letos izboljšali tudi rekorde v kategorijah 50 ccm, 125 in 250 ccm, ki že od leta 1982 pripadajo Italijanom Parlottiju, Visenziju in Proviniju. Tekmovalna proga bo dolga 5.750 m. To bodo morali tekmovalci večkrat prevoziti. Višinske razlike je 83 m, vzponske vožnje bo 1 km in pol. Strmine je 8 odstotkov in na progi je 12 desnih in 12 levih zavojev. Brez dvoma je ta proga ena najboljših, če ne najboljša v Evropi. To je predvsem mnenje tekmovalcev, ki ra-1 Tokrat bo kronometriranje avto- «k*t so bili prireditelji prisiljeni zavrniti prošnje številnih predstavnikov motociklističnega športa. Kvalitetno bo letošnja 5. izvedba mednarodne dirke za Nagrado Primorske boljša in tudi udeležba bo večja kot na znani prireditvi v Opatiji. Proga bo skozi ozvočena in «špikerji» bodo v štirih jezikih (slovenščini, italijanščini, nemščini in agleščini) sproti ob-veščevali gledalce o poteku posameznih dirk. Naj še omenimo, da bo kronometrsko službo vodila znana švicarska tvrdka Longines. de volje prihajajo v Portorož in katerih število se je letos izredno povečalo. Prijav je toliko, da matično s fotocelicami in predvidevajo, da bodo vsi podatki znani že tri minute po zaključku posa- meznih dirk. Največje zanimanje vlada za nastop dveh sovjetskih tekmovalcev, ki se bosta predstavila s popolnoma novima štirivaljčnima strojema vrste «Vostok». V kategoriji prikolic pa bo nastopil štiritaktni svetovni prvak Nemec Deubel Max, ki bo prav zaradi tega uspeha gotovo deležen velikega zanimanja. V nedeljo 20. t.m. bo cesta, ki vodi na prizorišče dirke, zaprta že od šeste ure dalje. Dokončno pa bodo tekmovalno progo zaprli za ves promet že ob 9.30, ker se bo ob 10. uri začel odvijati spored, ki se bo predvidoma končal okoli 18. ure. ki so njen svetovni rekord ize®*] čile in jo celo v direktnem dvoboju premagale, je kazalo, da J® Itkina praktično končala s svojo dolgo in bleščečo športno kariero-Nov rekord Itkine 53” daje sedaj tekačici iz Minska nove možnosti, da končno osvoji olimpijko zifv to, katero ji v veliki zbirki »* manjka. Ne gre seveda pozabiu, da bo v Tokiu skoraj gotovo nastopila Korejka Sin Kin Dan, ® je že tekla pod 52 sekundami, njen čas pa mednarodna atletska zveza še ni uradno priznala iz pohuo' nih razlogov. Napredek je doživela kvaliteta po dolgem premon* tudi na 800 m. Ni še izboljšan državni rekord 2’4”3 Sevcove-Gure-vič, nekaj tekačic pa se je ten** času močno približalo in nov rekord je že v zraku. Največ izg*®" dov za uspešen tek v Tokiu imaJ“ Gurevič sama, Muhanova in L**-ne, tudi tu pa je treba upošteva«, da bo korejka Sin Kin Dan go*®; va zmagovalka, če le nastopi, v sprintu kvaliteta najhitrejših so-vjetinj zaostaja za splošnim napredkom, katerega so zabeležile evropske in ameriške tekačice. H* progi 100 m je največji adut sovjetske ženske reprezentance mlada sprinterka Lace, ki je do sedaj najhitreje pretekla 100 m v 11”4. V primeru, da Lacejeva rezultat nekajkrat ponovi, ima seveda možnost, da osvoji v fina® zelo visoko mesto, slabše znam*® pa ne jamčijo niti vstopa v finale. Na 200 m pa je položaj slaba-Na državnem prvenstvu je zmagala s časom 23”3 Samotesova, njen čas pa seveda ne velja mnogo * ostri mednarodni konkurenci. "*■ tra sovjetska štafeta je trenutno zmožna časov okoli 44”5 - 44”8, *? bo veljal na olimpiadi predvidoma 3. ali 4. mesto, Popolnoma nasprotna je slika v tehničnih panogah, kjer imajo sovjetske atletinje, od petih možnui. štiri kolajne skoraj že v žepu-Edina hiba je skok v višino, ki o stopa v koraku z napredkom moških. Znamka 170 cm na P“" mer je na državnem prvenstvu zadostovala za zmago. V skoku ’ daljino je letos Tatjana SčeUgJJS va izboljšala lastni svetovni rekor do 6,70 m in se večkrat novi rekordni znamki tudi približa«? V metih je do sedaj največ P® kazala Elvira Ozolina v kopju, rezultati te atletinje v začetku sezone niso preveč obetali. N8 rajnih nastopih po Evropi in tu® doma, je Ozolina utrpela vrsto P® razov in njene znamke so bile daleč pod povprečjem. Končno J atletinja le spravila kopje na pravi tir in ga sunila do 61,38 m d» leč. Za zlato kolajno je zadW rezultat Ozoline več kot dovolj, *® vejtski trenerji pa so mnenja, **? Ozolina še ni pokazala vseh svj jih vrlin. Druga sovjetska predstavnica Gorčakova bo le težk® konkurirala nemškim metalkam ** drugo mesto. Preostala dva m®}** krogla in disk, sta že nekaj monopol Tamare Press, seS«” mlajše Irine. Tamara je v ob® disciplinah dobro pripravljena ** pričakujejo, da bo v Tokiu P®le* dveh prvih mest popravila vsaj ® svetovni rekord. V krogli znaš* njena najboljša znamka 18,55 *?; naslednja etapa v disku pa je prekoračenje meje 60 m. Izredno preseneča ime Galine Zibine na drugem mestu v metu krogle. Ta tea movalka Je kljub svojim 33 let®? letos ponovno izboljšala osebni rekord do 17,50 m. Zanimivo J®; da je Zibina zmagala na olimPO, skih Igrah v Helsinkih leta 1*$ Na papirju imajo atletinje iz j?: že zagotovljene zmage v vseh n>£ tih, v skoku v daljino, v PetelZ boju in teku na 80 m z zaprek* mi. Torej 6 zlatih kolajn, od katerih bodo kar 4 prišle k druz* ni Press. Med favoritinje StejeJ® še Itkina (400 m), ena tekačica *J8 800 m in četvorka, ki sestavil štafeto 4x100 m. BRUNO KRIŽMAN iilHiiiiii:!::':!:::! MARKO WALTRITSCH Barami liaho je pred 23 leti prišlo E do druge svetovne vojne Ciano se je ves prestrašen vrnil v Rim. Razumel je, da je vojna blizu in da bo Italiji usoelo le malo časa ostati izven vojne vihre, ker je vedel, da bo Mussolini zdirjal za Hitlerjem, brž ko bo videl prve njegove uspehe. V Jugoslaviji so medtem pričeli s pripravami za vojno, prav tako kot v drugih balkanskih državah. Iz ljubljanskega »Jutra* z dne 15. avgusta lahko razberemo, da je jugoslovanska vlada izdala od loke o organizaciji pšenične vojne rezerve. Vlada je nameravala odkupiti 10.000 vagonov pšenice, izmed katerih je polovico namenila potrebam vojske, ostalo polovico pa civilnemu prebivalstvu. Tudi občine so bile primorane ustanoviti svoje enomesečne pšenične rezerve, tako da so mislili, da bo celotna rezerva znašala celih 20.000 vagonov. Vsa Evropa je govorila o vojni, prav tako so bili vsi ljubljanski časopisi polni vojnih novic. V ljubljanskem kinu «Union» pa so tiste dni kot za šalo, vrteli francoski film «Mir na Remu, v kat-rem so kot igralci nastopali Dita Per-lo, Francotse Rosay in John Loder. Reklama za ta film, ki Jo zasledimo v ljubljanskih dnevnikih, se glasi: »Slednjič Je napočil november 1918. Vojna Je končana. Mir Je podpisan. Svet se Je oddahnil. Le doma vlada strah in negotovost za milijone ljudi. Ali se bodo vrnili — ali pa morda trohnč njihove kosti po bojnih poljanah krvave Evrope?* V tistih dneh so bili v Jugoslaviji razgovori med vlado in med hrvatskim zastopstvom, ki ga je vodil poslanec Maček. Nameravali so s temi razgovori delno ugoditi hrvatskim zahtevam po večji upravni avtonomiji v hrvatskih pokrajinah. če moremo verjeti ljubljanskim listom, so se Slovenci bolj malo zanimali za ta pogajanja. V ospredju zanimanja je bil drugi Jugoslovanski gasilski kongres, ki je trajal nekaj dni. Prav tiste dni so v Ljubljani dogradili palačo Banke Slavije in razpravljali o širjenju tedanje Tyrševe (danes Titove) ulice, da bi tako Ljubljana dobila sodobnejšo podobo. Prav tako so nameravali pričeti z asfaltiranjem ljubljanskih ulic. Mestno cestno nadzorstvo je prav takrat uredilo lastno katransko tovarno v Mostah. Ura je hitro tekla. V Nemčiji so poklicali pod orožje rezerviste od 40 do 50 let. 18. avgusta so Poljaki zaprli nem-ško-poljsko mejo v šleziji in pričeli mrzlično pripravljati obrambno črto s kopanjem strelskih jarkov, postavljanjem žičnih ovir, miniranjem in postavljanjem barikad. Istega dne so Nemci pričeli z razgovori vojaškega značaja z Madžarsko, a ta se je nekako upirala sklenitvi vojaške pogodbe s Hitlerjem. Madžari so zahtevali širjenje svojega ozemlja na račun Jugoslavije in Romunije. Vmes je prišel podpis vojaške pogodbe med Nemčijo in Slovaško, ki so jo smatrali kot pritisk na Ma- džarsko. 18. avgusta so slovaške čete v Bratislavi dobile ukaz izprazniti vojašnice, ker da se bodo v njih nastanile nemške Medtem ko se je poljska konjenica brezuspešno borila proti nemškim tankom, so francoski vojaki v službi na Magfnotovi Uniji v pričakovanju vojne napovedi igrali na karte čete. Monsignor Tiso, predsednik slovaške vlade, je dovolil nemškim četam prehod čez svoje ozemlje do poljskih meja. Istočasno pa je dunajska izdaja nacističnega dnevnika »Včlkischer Beobachter* pisala zoper slovaško vlado, češ da dovoljuje v Bratislavi pretepanje nemških športnikov. Mala Romunija je v tistem grdem trenutku imela toliko poguma, da Je ustavila dobave svojega petroleja Nemčiji in I-taliji. Uradni razlog Je bil ta. da nista niti Italija niti Nemčija plačali Romuniji vseh dobav, dejansko pa so za romunsko prepovedjo stali Angleži in Francozi. 19. avgusta so gdansko vojsko 15.000 vojakov in esesov-cev zaprisegli v imenu Hitlerja. Belgijci so napovedali manevre svoje vojske. V Italiji so vpoklicali pod orožje rezerviste letnikov 1902-03-04-05-06 in 1910 ter 38 bataljonov fašistične milice. 22. avgusta 1939 je kot bomba počila vest, da so se angle-ško-francosko-sovjetska pogajanja razbila in da nameravata Nemčija in Sovjetska zveza skleniti medsebojno nenapa- dalno pogodbo ter da bo von Ribentropp takoj odpotoval v Moskvo, da bi to pogodbo P°^‘ pisali. Vest o paktu Hitler-Sta-lin je zmedla ljudi na Vzhol** in na Zahodu. S to pogodbo, ki sta jo P°£ pisala 23. avgusta 1939 von B*® bentrop za Nemčijo in Mol® tov za Sovjetsko zvezo, je P® stalo vsem Jasno, da je P®*' ska obsojena in da ima Hitl?r proste roke v poljskem vPr® šanju. Časopisni komentarji stih dni so bili precej nejasni' Tržaški «Piccolo» je v naslov** pisal v zvezi s tem paktot**-«železna akcija osi Rim-Berl*** Je zadala smrtni udarec obK® ljevalni politiki#, njegov ure® nik Rino Alessi pa je v dor gem članku hvalil daljnovid*1 Hitlerjevo politiko. Nacistic*** filozof Rosenberg Je v svoje*® dnevniku izrazil svoje nezad voljstvo nad podpisom pakta. Angleži in Francozi odšli iz Moskve in posebno a gleška javnost Je bila zelo PT senečena. Najbolj so podpis ga pakta občutili angleški buristi, ki so se v zadnji*1 • tih trudili doseči izboljša®’ odnosov med Sovjetsko zv,? in Veliko Britanijo. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 6 II. TELEFON 93H0H In 94638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Penico i- II. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA SL 20 - Telefon 37-388 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: letna 2.250 lir, polletna 4400 Ur, celoletna 1.700 Ur - SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1921* din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, LJubU8®!, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani eou 14-603-88 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur — MaU oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi tržaške ln gorlške pokrajin* naročajo pri upravi. — la 7seb drugih pokrajin Italije pri iSocietk PubbUcltk Itallana#. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst __