•1
PKOB \\KV
PK KRANJ tel : 0f>4 380-160 Kranj, koroška 2, (Stara poslal
Gorenjska y Banka
Hankii .i posluhom
UGODNA POSOJILA
za jesenske nakupe
MENJALNICE
Kranj, Jesenice, lili« jica, Tržič lel.:360-260
Ifto Lil. ISSN 0352 - 6666 - št. 91 - CENA 140 SIT (10 HRK)
Kranj, torek, 16. novembra 1999
Na Savici nov most čez Savo Bohinjko
Dotrajani most podrli in zgradili novega
Sedemdeset let star most so podrli in na istem mestu /gradili novega z dvema betonskima nosilcem in leseno konstrukcijo.
STRAN 4
Predsednik KS Brezje Ivan Kokalj:
Asfaltirali smo zadnji centimeter ceste
V nedeljo popoldne so na križišču ceste Brezje - Popovo slovesno odprli novo asfaltirano cesto proti Popovemu. Gre za 700-metrski del cestišča, za katerega so denar zbrali krajani.
STRAN 5
RADIO
POSLOVNI VAL
Z Vami vsak dan
od 05. do 09. in od 15. do 21. ure
Si^Hl^^ilii^ ^hiižidllkifi^inlke jJln»cS^n2 iiflkč^hl^ jj^ll^^Rl^j^lnae^RSSB^^SHB^  Ohl^SH^ ^H^uMOi
I2S. KRANJSKI ZINSKOŠPORTMI SEJEM
na GORENJSKEM SEJMU v KRANJU, od 18. do 21. novembra 1999
i iM- <W>-W- iWd iMU
5^5 irf*
lep
Glasova preja, šestič
Starost naj bo
Šesta Glasova preja bo v četrtek, 25. novembra, ob 19. uri v konferenčni dvorani Zavarovalnice Triglav, d.d., Območna enota Kranj na Bleivveisovi cesti v Kranju
Gosta bosta
Anton Rop, minister za d elo, družino in socialne zadeve in Vink.0 Gobec, predsednik Zve/t1 društev upokojencev Slovenije. " Z njima se bo pogovarjala novinarka in urednica v Gorenjskem glasu
Marija Volčjak.
Rezervacije po telefonu: 064/223-111, GORENJSKI GLAS Sponzorji: Zavarovalnica Triglav, d.d., OE Kranj, Mestna občina Kranj, PPC Gorenjski sejem Kranj
EKO it
3. mednarodni sejem za zaključna dela v gradbeništvu in renoviranje
caz uporabe novih gradbenih materialov, tehnologije in opreme.
5. okolju prijazen sejem
Živeti z naravo.
Celjski sejem, /7.-2/. /f. /999
Zadnji lovi!
Igrajte se s Scenici v salonih Renault. TOM+o% brez stroškov odobritve kredita.
RENAULT
9770352666018
PO SLOVENIJI
_ ureja: Jože Košnjek
SLOVENIJA IN SVET
V nedeljo je papež blagoslovil kapelo, ki jo je
opremil Marko Ivan Rupnik
Slovenska umetnina sredi Vatikana
V nedeljo je papež Janez Pavel II. v apostolski palači v Vatikanu blagoslovil kapelo Redemptoris Mater (Odrešenikova mati), ki jo je z mozaiki opremil slovenski akademski slikar, profesor in jezuit Marko Ivan Rupnik doma iz Zadloga pri Črnem Vrhu nad Idrijo. Prenovljena kapela stoji pred vhodom v papeževo rezidenco in ji zato pravijo tudi kar papeževa kapela, papež pa seje pred tremi leti odločil, da prenovo zaupa študijsko raziskovalnemu centru Ezio Aletti, oziroma njegovemu ustanovitelju in ravnatelju patru Rupniku. Na pragu tretjega tisočletja, ko si papež Wojtyla želi, da bi pomenil tudi ekumenski čas, je umetniška oprema bila zaupana izjemnemu poznavalcu evropskega vzhoda in profesorju na papeškem Vzhodnem inštitutu ter papeški univerzi Gregoriana, za kakršnega velja Rupnik, se ta trajna umetnina postavlja ob bok Raffaelovi opremi sob v vatikanskih muzejih in Michelangelovem stropu v bližnji Sikstinski kapeli. Na več kot 600 kvadratnih metrih je Rupnik ob pomoči sodelavcev, med katerimi sta bila tudi Barbara Ravnikar, inženirka tehnologije iz Ljubljane, ter jezuitski sholastik Jožko Zajec, večji del mozaikov sestavil sam. Za kako veliko delo gre, pa pove podatek, da je bilo za mozaik potrebnih okoli sto milijonov koščkov stekla, zlata, srebra, marmorja in drugih materialov. Mozaiki - celotno okrasitev je pripravljalo nad sto ljudi pod Rupnikovim vodstvom, predstavljajo videnje Cerkve združene v novem Jeruzalemu, spust Jezusa in dvig človeka k Bogu, ter Kristusov prihod na svet, upodobljeni pa so tudi mučeniki 20. stoletja. Pater Marko Rupnik je sicer študiral v Rimu in tam živi že 20 let, njegova literarna in raziskovalna dela pa so bila prevedena tudi v ducat jezikov, žal prav malo v slovenščino. Ureditev je financiral papež sam iz denarja, ki gaje dobil od kardinalskega zbora ob petdesetletnici svojega mašništva.  • Š. Ž.
GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si
ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Območna organizacija Kranj Maistrov trg 12 4000 Kranj tel.: 064 221 754 faks: 064 221 754
Članice in člane Združene liste socialnih demokratov, Ženskega foruma, Mladega foruma, vaše prijatelje in znance
vabimo na
KLUBSKI VEČER
ki bo pojutrišnjem, v četrtek, dne 18. novembra 1999, ob 18.00 uri v prostorih okrepčevalnice HAM v ulici Mirka Vadnova 1 (nasproti Plinarne na Primskovem).
Gostja večera bo DANICA SIMŠIČ, koordinatorka dela strokovnih svetov v Združeni listi socialnih demokratov Slovenije. Tema o kateri se bomo pogovarjali bo:
SOCIALNA DRŽAVA IN ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV Pričakujemo, da se boste klubskega večera udeležili in naši gostji postavili vprašanja, ki vas zanimajo.
GLAS
Naročniška akcija 2000
Vsako naročnico in naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli v letošnjem letu ali v letu 2000 PRIDOBI NOVEGA naročnika, takoj tudi nagradimo. Zadoščalo ho, da izreiete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2000; ali en celodnevni izlet z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, kadarkoli do sobote, 6. januarja 2001. leta; ali tri reklamne artikle Gorenjskega glasa (anorak, hlače in pokrivalo iz nepremočljivega materiala).
Kaj pa za novo naročnico ali naročnika? V naročniško akcijo sodi: vsakemu novemu naročniku ho poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas BREZPLAČNO do konca marca 2000. Novemu naročniku, ki se naroči do vključno 31. marca 2000, pa bomo namenili še eno izmed 2000 praktičnih nagrad'
Novega naročnika sern pridobil(-a):_________________________________
Moj naslov:_________________________________________________
Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/:
ali: A/ izlet po izbiri do 6, januarja 2001, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani Celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom
ali: B/ naročnino za__trimesečje 2000 in dobim svoj časopis tri mesece brezplačno
ali: C/ tri reklamne artikle Gorenjskega glasa Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika:
NAROČAM m	
za najmanj eno leto	
Ime in priimek:	
Naslov:	
	Podpis:
Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas.	
S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31 marca 2002; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot .?6 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz naše akcije pridobivanja novih naročnikov ne veljajo.
Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Takoj, od prvega torka oz. petka po prejemu izpolnjene naročilnice, bo Pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa.
IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Začenja se novembrska seja državnega zbora
Glavni bo proračun
V slovenskem parlamentu se danes začenja 17. redna seja državnega zbora, na kateri naj bi pol#> številnih drugih zakonov in tem opravili glavno obravnavo državnega proračuna za prihodnje lete
Ljubljana, 15. novembra - Danes začenja Državni zbor Republike Slovenije svojo 17. redno sejo, za katero se je nabral zelo obilen dnevni red s skupno 43 točkami, poleg tega pa bo vlada verjetno zahtevala še uvrstitev in sprejem nekaterih zakonov po hitrem postopku. Med njimi zagotovo tudi zakon o veterinarski dejavnosti, katerega predlog je v četrtek, po vseh nesporazumih končno le določila.
Število točk dnevnega red novembrske seje slovenskega parlamenta bo torej obsegal okoli 50 točk in zelo verjetneje, da se zasedanje v tem mesecu ne bo končalo. Osrednja pozornost bo vsekakor namenjena državnemu proračunu za leto 2000, ki naj bi po usklajenem predlogu vlade obsegal 1059,9 milijarde tolarjev odhodkov.
zbrali pa naj bi jih 1028,8 milijarde z izvirnimi prihodki ter 39,1 milijarde z zadolžitvijo države. Ta proračun naj bi po zagotovilih naših makroekonomskih načrtovalcev sledil 10-odstotni rasti bruto domačega proizvoda in je za 95 milijard večji od letošnjega.
Seveda pa bo pred našim zakonodajnim organom največ
zakonov: kar 15 je takih, ki naj bi pomenili usklajevanje našega pravnega reda z evropsko zakonodajo, kar dvanajst pa je zakonov o ratifikacijah raznim mednarodnih sporazumov. Med njimi tudi večkrat odložen slovensko hrvaški sporazum o maloobmejnem prometu in sodelovanju, za katerega so se mnogi doslej bali, da bi prejudiciral odprta mejna vprašanja, ter za nas veliko pomembnejši sporazum z našo sosedo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Zakoni so seveda v različnih fazah sprejemanja, naštejmo pa tiste, ki naj bi   bili   dokončno sprejeti:
Zakon o zaščiti živali, Zakon _ zdravniški službi, Zakon o izvodnji in prometu s prep0 danimi drogami, Zakon o P prečevanju uporabe prep0 danih drog. Zakon o zdravst ni inšpekciji, Zakon o P°0lrf kmetijstva. Dolgotrajne nap0 in nesporazume o tem, kaks. pokojninsko reformo izpeli3, naj bi zaključil tudi spreje Zakon o pokojninskem in ■
zavarovanju, po t$H obravnavi pa naj bi spr^J tudi spremembe in dopoln'1 zakona o vojnih veteran zakona o visokem šolstvu nekaj zakonov po hife postopku.  • Š. Ž.
lidskem
Slovenska vlada ni potrdila predloga o dokapitalizaciji Zavarovalnice Triglav
Triglav se je znižal tudi za delničarje
Slovenska vlada je od Urada za zavarovalni nadzor zahtevala, da prepreči uresničitev sklepa skupščine delničarjev o dokapitalizaciji, od državnega pravobranilca pa da prepreči vpis o povečanju osnovnega kapital
Ljubljana, 15. novembra - Vlada Republike Slovenije je na zadnji redni seji pretekli teden na predlog komisije podpredsednika vlade Marjana Podobnika sklenila, da ne da soglasja na predlog za doka-pitalizacijo Zavarovalnice Triglav, celo več, preko ministrstva za finance, Urada za zavarovalni nadzor in Državnega pravobranilca je poskrbela, da sklep skupščine delničarjev ne more biti uresničen.
Sklepi skupščine delničarjev Zavarovalnice Triglav so po mnenju vlade v nasprotju z določbami zakona o zavarovalnicah, saj bi utegnili ogroziti finančne interese države in davkoplačevalcev. Vlada je ocenila, da mora morebitna dokapitali-zacija zavarovalnice počakati na sprejem novega zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic in potrebnih dopolnitev sistemskega zakona o zavarovalnicah, ki bo zaščitil družbeni kapital. Tako je ministrstvo za finance zavrnilo pritožbo te zavarovalnice na odločbo Urada za zavarovalni nadzor, ki je že 25. oktobra zavrnil soglasje za dokapitaliza-cijo, ki je potrebno v skladu z zakonom o zavarovalnicah. Za ponovno odločanje mora zavarovalnica uradu predložiti vso potrebno dokumentacijo, tudi razvid delničarjev oz. delniško knjigo, kar je Zavarovalnica Triglav     doslej zavračala.
Uprava zavarovalnice je na podlagi teh sklepov že uradno ugotovila, da ni mogoče začeti uresničevati sklepov skupščine delničarjev, zato včeraj niso začeli vpisovati delnic iz doka-pitalizacije, kot je bilo to prvotno predvideno.
Že naslednji dan po odločitvi vlade se je sestal tudi nadzorni svet družbe, ki je potrdil umik sklepa o dokapitalizaciji, zavrnil pa je sklepe Podobnikove komisije o razrešitvi uprave. Menili so namreč, daje v zakonu o gospodarskih družbah, ki velja tudi za zavarovalnice, jasno določeno, kdo imenuje in razrešuje nadzorni svet, upravo in druge organe in sklepi komisije naj bi bili v nasprotju s tem. Svet je tudi ugotovil, da je o neugotovljivi višini družbenega kapitala in načinu njegovega zavarovanja še veliko nejasnosti, saj ni jasno, ali bo dovolj le dopolnitev zakona o zavarovalnicah, ali pa bo
potrebno počakati na zakon o njihovem lastninjenju. Očitno je tudi, da so dileme tudi med pravnimi strokovnjaki, slišati je celo, da naj bi šlo za poskus podržavljenja zavarovalnic. Nadzorni svet je tudi ocenil, da vsa omenjena dogajanja utegnejo močno škoditi zavaroval-
nici, ki ima sklenjenih kar milijone zavarovalnih pog°
db;
pri tovrstnem poslovanju P'*f najpomembnejše zaupal Vsekakor   bo   s sprejem0 - zakonodaje potrebno pohi16' saj se mora tudi ta zakonod3-1, evropskim pre°P Ž.
prilagoditi som.  • Š.
Šesta pristopna konferenca Evropske unije
Napredek na štirih področjih
Čeprav na pogajalskem srečanju slovenskih predstavnikov s pooblaščenci Evropske unije pretekli teden niso zaprli nobenega od obravnavanih osmih poglavij, pa vodja slovenskih pogajalcev dr. Janez Potočnik ocenjuje, da so bili ti pogovori, za razliko od septembrskih, uspešni. K že doslej odprtim tematskim področjem, o katerih se naša država pogaja z EU: pravo družb, politika konkurence, kultura in avdiovizualna politika in zunanja politika; so na teh pogajanji začeli pogovore še o davčnem sistemu, energetiki in prostem pretoku storitev in transportu. Še največ težav je s stališči naše severne sosede Avstrije, ki je svoje trde zahteve v zvezi z jedrskimi centralami sicer nekoliko omilila, vendar hkrati skoraj blokirala pogajanja o transportu, ki ga za tovornjake na svojih cestah želi, kolikor je mogoče, omejiti. Ponovno so naši pogajalci slišali za nepopustljivo stališče Unije do zapiranja naših brezcarinskih prodajaln, ki da je tudi kazalec naše verodostojnosti, težave pa se obetajo tudi pri slovenski želji, da ohrani trgovinske ugodnosti z državami na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Poudarili so, da gre tudi za vprašanje pomoči in stabilnosti Jugovzhodni Evropi, kjer je Slovenija lahko pomemben posrednik. • Š. Ž.
Dvodnevni posvet Združene liste socialnih demokrati
Stranki raste ugled in zaupanje
Združena lista socialnih demokratov je z dvodnevnu11 posvetom že začela priprave na volitve 2000.
Kranjska Gora, 15. novembra - 110 udeležencev se je zbralo* hotelu Larix v Kranjski Gori, na prvem dvodnevnem voliln^ posvetu vodstva Združene liste socialnih demokratov SloveniP Zbrali so se predsedniki in tajniki območnih organizacij ZLS"' predsedniki občinskih odborov, poslanci, županje in župa"1' člani odbora Foruma svetnikov in svetnic ZLSD in interesni združenj v stranki.
Posvet je bil v celoti namenjen pripravam na bližnje volitve - oblikovanju volilnega štaba stranke in krepitvi identitet stranke v Državnem zboru, v mestnih in v občinskih svetih.
Predsednik stranke Borut Pahor je poudaril, da problem sedanje politične prakse ni toliko v tem, da je zelo drobnjakarska, nevizionar-ska, ampak je predvsem goli boj za moč in oblast. Sedanji vladajoči koncept se je izpel zato, ker vztraja pri konceptualnih in miselnih vzorcih, od katerih je razvita Evropa zbežala že v osemdesetih in v devetdesetih letih. Socialdemokrati pa hočejo ustvarjati pogoje za dinamično in konkurenčno ekonomijo, krepiti sodobno socialno državo, hočejo organizirati moderno, cenejšo vlado oziroma oblast, ki bo utemeljena na socialnem partnerstvu in decentralizirana.
Borut Pahor nam je ob zaključku kranjskogorskega posveta dejal: "Združena lista socialnih demokratov je stranka, ki ji po javnomnenjskih anketah raste ugled in zaupanje ljudi. Stranka postaja pri-
ljubljena in zaupanje v strank0
je treba krepiti. Na voliti
2000 namreč gremo priprli
ljeni in bolj vplivni, vse moc
pa bomo usmerili v to, <j
bomo prepričali volilce, "
smo moderna, evropska stra""
ka, ki si bo vseskozi - tudi i"
vladi - prizadevala, da se ure5,
niči socildemokratski progra"1
stranke.
Do konca decembra bofl10
že oblikovali seznam 88 kafljjg
datov in predvolilne aktivnos
nadaljevali takoj po Nove^
letu. Če bomo sklepali kakšf3
zavezništva, jih bomo nedv0"
mno sklepali kot samostoj^
stranka. Naš cilj nikoli ni bi'1
tudi ne bo, da bi prišli n.
oblast za vsako ceno, amP3 • v
želimo ohraniti zaupanje stranko, ki ima socialdem0' kratski    program,    ki ^ Slovenija zdaj najbolj potrePu je. V Sloveniji mora najti svoj primerno mesto, kajti v sed nji slovenski izkušnji se jas11
kaže potreba, da se nam
est°
sedanje, izpete politične pri
se in konservativne alterna ve, ki se ponuja v zame11 zanjo,   oblikuje moderfl3' levosredinska izbira, zavez*1, štvo za novo Sloveniji Ifl novo tisočletje." • D. Sedej
1>
mmmmmm, glas
Ustanovitelj in izdajatelj:
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS
KRANJ
-^iT^
I rrdniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni pollednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor: Marko Valjava' / Odgovorna urednica: l.eopoldina Bogataj \ Novinarji in irt* ' ■ Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek. Lca Mencinger, Urša Peternel, Slojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplolnik, Danica Zavrl-ŽIcbir. Andrej Žalar, Štefan Zargi / lektoriranje: UrtjJJ I Fotografija: Tina Doki \ Priprava za tisk: Media Ari, Kranj | Tisk: DELO ■ TČR, Tisk časopisov itn revij, d.d.. Ljubljana I 1 rednistvn. naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/22.1111, lelefas: 0W a F.-nuil: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 064/22.V444• sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od/ivmku: uradne ure: vsak dan od 7. do IS. ure, sreda do 17. ure / Časopis i/haja ob torkih in petki'1 j trimesečni obračun ■ individualni naročniki (fi/ične osebe ■ občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNLGA preklica: odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračun* bja. Za tujino: letna naročnina 150 DKM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa. / CENA IZVODA: 140 SIT (10 HRK /.a prodajo na Hrvaškem). , .
Katja Zabukovec, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo, o nasilju nad ženskami
Ko moški v kuhinji hoče dobro kuharico, na cesti damo, v postelji pa cipo
Večina ljudi verjame v stereotip, da je nasilnež alkoholik, druge nacionalnosti in neizobražen. Pravzaprav v to hočemo verjeti, da se Počutimo bolj varne. Da moj Miha, ki je izobražen in ne pije, ne more dvigniti roke nadme. A resničnost je povsem drugačna..."
|.ranJ - Od 25. novembra do 10. decembra bodo v Sloveniji poteka-^ednarodni dnevi akcij proti nasilju nad ženskami. Problem nato nad ženskami je tudi pri nas zelo pereč, po ocenah je vsaka , la Slovenka pretepena, vsaka sedma posiljena. Pretepenim in .u8ače maltretiranim ženskam pomaga kar nekaj nevladnih orga-{Zacij. V Ljubljani pa deluje tudi društvo, ki skuša pomagati nasil-. "» moškim, da bi se naučili drugačnega načina komuniciranja, "lenuje se Društvo za nenasilne komunikacijo iz Ljubljane, po be-"ah predsednice Katje Zabukovec pa društvo nikakor ni bilo us-»ovijeno z namenom, da bi storilce razbremenilo odgovornosti in ^ nudilo sočutje. Namenjeno je nasilnim moškim, ki se odločijo a drugačen način komuniciranja in za osebnostno rast. Društvo * ne pomaga samo storilcem, delajo tudi z žrtvami nasilja in skrbi-*a ozaveščanje mladih.
,^J' obstajajo podatki o tem, °nko je nasilja nad ženskami
.podatkov in
ni
uradnih številk
j SaJ se resne, obsežne in po-. r°bnc raziskave, ki bi ugotavl-a prisotnost nasilja v part-^rskih odnosih, ni lotil še nih-e' Tako obstajajo le ocene, ki j° Plod dela Društva SOS tele-n- 1*0 teh je nasilje prisotno v 'a*' peti družini v Sloveniji, • s'ljena pa je v svojem življen-. „Vsaka sedma ženska. Vendar J'na opozarja, da so te številke e"'age, da je mnogo nasilja
Prik
ntega in ga ženske ne pri-
se sploh moški odloči, dvignil roko nad svojo
Javy0..
h?
^•"tnerko? Kje tičijo vzroki za ^ilno vedenje moških?
vse se začenja z vzgojo in recepcijo moškega kot moč-eJšega> tistega, ki ima stvari kontrolo, ki je uspešen in "n je pod pritiskom užbe, da mora uspeti v zaseben profesionalni sferi. Če mu ne uspe, išče vzroke za svoje ^ UsPehe v ljudeh okrog sebe, gj-Ml kaznuje tako, da si jih fi-r°o podredi."
JJ^o so nasilneži, kako jih pre-žnati? Po mnenju povprečne-s c'oveka ženo pretepa mož, ki ..."'zko izobražen, po možnosti T°holik.
u es je, večina ljudi verjame v ^ ^ereotip, daje nasilnež alko-|Jlk, druge nacionalnosti in ^obrazen. Pravzaprav v to l^cnio verjeti, da se počutimo jlV Varne. Da moj Miha, kije ^ "ražcn in ne pije, ne more raniti roke nadme. A resnič-^j^je povsem drugačna. Nasil-^ s° moški vseh slojev, izobraz-|j !}e ravni, starosti in vseh re-^ ■'■ Nasilni moški večinoma j. 0 alkoholiki, kot radi ver-Jo n°- Ldina povezava, ki so Lt,. strokovnjaki in strokovnih 'nJe našli med zlorabo alko-* in nasiljem, je, da opiti
ljudje      povzročajo hujše
poškodbe. Ne povzročajo pa jih
nič pogosteje od treznih." i
Kaj pa po vaših izkušnjah, kakšni moški so nasilni do žensk?
"Po treh letih delovanja društva lahko z gotovostjo rečemo, da so nasilni tisti moški, ki žensk ne vidijo kot enakovrednih partnerk. Zanje pogosto velja, da si v kuhinji želijo dobro kuharico, na cesti damo, v postelji pa cipo. Moški z nasiljem skuša dokazati, da je tisti, ki v partnerstvu postavlja pravila in z nasiljem kaznuje njihovo neupoštevanje. Ustvarja si močno podobo, o kateri misli, daje pri ženskah bolj zaželena. Z nasiljem dokazuje, -da je sprejel vlogo, kot je razumel, da mu jo narekuje družba."
Kaj spodbudi nasilje? Mnogo žensk ima pogosto občutke krivde, češ saj sem sama kriva, kaj ga pa izzivam?
"Dejanja žrtve sploh niso pomembna, vsak izgovor je dober. Morda se žena pogovarja po telefonu, ko pride mož domov, morda se spotakne čez otrokovo igračo. Karkoli. Moški ne išče zunanjega razloga, išče le zunanje opravičilo. Žrtev prepriča, da s svojim vedenjem povzroča nasilje. Običajno ji reče: Glej, kaj ti meni delaš! In tako ženske mislijo, da so one tiste, zaradi katerih se to dogaja."
Ko čisto črna govori, kako jo ima rad...
Zakaj žrtve sploh vztrajajo v nasilnih partnerskih odnosih? Zakaj ne odidejo takoj, ko jo prvič udari?
"Moški nasilje običajno stopnjujejo skozi daljši čas. Na začetku ženske mislijo, da so nekoliko ljubosumni ali posesivni, morda je to celo dokaz, da jih neizmerno ljubijo. Večkrat ženske čisto črne govorijo, kako
Katja Zabukovec
jih ima rad. Moški so jih naučili, da je ljubezen in nasilje isto. Fizično nasilje se prvič pogostokrat zgodi med nosečnostjo, ko se ženske emocionalno in tudi finančno počutijo še bolj odvisne od svojih partnerjev. Nasilju vedno sledijo obljube, da se nikoli ne bo ponovilo, saj se moški bojijo, da bodo partnerko izgubili. Sledi obdobje medenih tednov, ko moški nosi rože, kuha... Obdobje, ko ni nasilen, je lahko tudi dolgo. A če vzrok ni razčiščen, se nasilje vedno vrne, lahko čez leta."-
ki 'pregori', kaj je tisti povod, zaradi katerega ženska reče: Dovolj!
"To je povsem različno. Večina žensk niti nima informacij o tem, kam sc lahko obrne po pomoč, kdo ji lahko pomaga. Je tako emocionalno kot finančno odvisna od moža, strah jo je in sram. Poleg tega se čuti odgovorno za družino in potrpi zavoljo otrok. Tako da je težko pričakovati, da bo z lahkoto odšla. Za to mora priti neka prelomnica. Včasih je to takrat, ko se nasilni partner spravi na otroke, lahko je tudi kakšen drug povod. Dejstvo pa je, da ta korak ni enostaven in žensk ne smemo siliti, češ, pusti ga. Radi govorimo: če ji ne bi bilo všeč, bi pa šla. A to jo le še zadržuje v odnosu. Govoriti moramo obratno, ji odnos predstaviti v pravi luči. Ženska mora predelati vse svoje občutke, sicer se vedno znova vrača nazaj. Ko enkrat naredi ta korak, ji mora vsakdo povedati, da je naredila prav, daje odšla, da je zaščitila otroke."
. Nasilja se je mogoče 'odučiti'
Pa je ločitev v takih primerih res edina rešitev? Ali se nasilnega moškega ne da 'ozdraviti'?
"Gotovo sem jo petkrat vpraša/, kam je šel ves denar Veni, koliko stiine hrana, in vem, da sem ji pred enim tednom dal 30 jttrjev. Morah/ hi jih imeti vsaj še 15. Točno ve, da imava premajhni plači, da hi razmetavala. Ampak ne, ona nima pojma, kje je denar. Prašiča nima pojma. Jaz delam, prenašam pohištvo po deset ur na dan. vsak dan vozim otroke v vrtec, ona pa ves dan tipka v tisti svoji ohlajeni pisarni in pije kavo. Cel dan nima nič pametnega početi, lahko bi samo o denarju razmišljala, pa pojma nima, kje je. Ne bo več delala norca iz mene, kurba preklela Potem pa stoka in vpije - na pomoč, zmešalo se mu je, ubil me bo. Komu seje zmešalo, pizda'.' Če hi bila pametna, ne bi izzivala in do tega ne bi prišlo. Še najin triletni Luka ve, do kod lahko gre." (Drugi pogovor z uporabnikom, ki opisuje, zakaj je partnerki zlomi/ nos)
Kako bi morala reagirati ženska ob prvi klofuti? Kako bi reagirali vi?
"Zelo malo žensk se ob prvi klofuti obrne in gre. Ženske smo pač takšne, da *rade odpuščamo. A če te je nekdo pripravljen ponižati enkrat, te bo ponižal še večkrat. ( e bi mene udaril moj partner? Obrnila bi se in odšla. Kajti če ne bi odšla prvič, vem, da bi se - ko bi me udaril tretjič - za odhod odločila veliko težje."
Nasilje običajno traja dolga leta, se stopnjuje. Kdaj pa že rt s-
Oft TE 8»MSfer
"Pravi izraz je 'odučiti' se nasilja. Nasilja se naučimo in se ga tudi lahko odučimo. Vendar gre pri tem za proces, ki zahteva čas in trdno odločenost. Moški se za ta korak odloči, ko prevzame odgovornost za svoja dejanja in ko prenehajo biti za to, daje nasilen, krivi vsi drugi, pa njegovo težko otroštvo. Dejstvo pa je, da se fizično nasilje nikoli ne konča samo od sebe in noben nasilen moški ne preneha biti nasilen sam od sebe. Nujna je strokovna pomoč, svetovanje in socialno učenje. Moški se mora naučiti izražati svoja čustva, pravilno komunicirati."
Kako dolgo traja ta proces 'odučevanja' od nasilja?
"Odvisno je od primera do primera, nekateri moški dokaj hitro prevzamejo odgovornost za svoja ravnanja, drugi rabijo spet več časa."
Kaj pa je tista prelomna točka, ki spodbudi nasilneža, da se obrne na vaše društvo po pomoč?
"Dokler moški ne doživi močnega obsojanja zaradi nasilja, sploh ne ve, da dela nekaj hudo narobe in da rabi pomoč. Včasih je prelomnica grožnja, da mu bodo vzeli otroke ali pa ga žena pusti. Nekaj mu vsekakor visi nad glavo, neka zunanja grožnja."
Kako poteka svetovanje, kako se lotite problema?
"Najprej definiramo nasilje in poiščemo vzroke zanj. Identificiramo stereotipna, diskiiinina-torna prepričanja,  ki dajejo
GORENJSKA ON LINE:
www.media-art.si
moškemu občutek, da sme biti nasilen. Učimo se izražanja občutkov, zlasti frustracij na neogrožujoč način. Dopovemo jim, da moči ne dobiš tako, da jo vzameš nekomu drugemu, in skušamo najti načine, da nasilja v prihodnosti ne bodo več uporabljali."
Koliko povzročiteljev nasilja pa vsako leto poišče vašo pomoč?
"Vsako leto več, letno lahko na individualno svetovanje sprejmemo trideset novih uporabnikov, opažamo pa, da se za ta korak lažje odločajo mladi. Zakaj? Verjetno zato, ker je v mladosti nekako še dovoljeno prositi za pomoč, kasneje pa velja stereotip, da ko si zrel, ne rabiš več nobene pomoči. Nekako do 35. leta najlažje pridejo, kasneje pa vedno te/je."
Kaj pa uspešnost vaše pomoči?
"O uspešnosti je po dobrih treh letih neodgovorno in preuranjeno govoriti, saj gre za dolgoročne procese. Lahko pa povem, da smo doslej zadovoljni z rezultati svojega dela. Tudi po končanem svetovanju ohranimo stik s povzročitelji nasilja in mnogi se, ko pride do rizičnih situacij in vedo, da bi lahko reagirali napačno, preventivno vrnejo k nam."
Če slišimo, da se pri sosedovih pretepajo, MORAMO poklicati policijo
V vašem društvu poudarjate, daje nasilje družbeni, in ne individualni problem.
"Tako je, nasilje nad ženskami je družbeni in ne individualni in psihološki problem. Moški z nasiljem ohranjajo, pridobivajo ali povečujejo moč nad vsemi ženskami, ne le nad svojo partnerko. Zato je odziv družbe najpomembnejša informacija, ki jo mladi lahko dobijo o nasilju. In sankcioniranje je izrednega pomena. Marsikateri naš uporabnik dejansko sploh ni vedel,
da so vpitje, zmerjanje ali grožnja nasilje... Zato bi bili v šolah nujni preventivni programi o nasilju, a jih žal nimamo."
In kaj lahko storimo vsi mi, da bi bilo nasilja nad ženskami manj?
"Za večjo varnost žensk bi morali spremeniti odnos med spoloma tako, da ne bi več vzgajali žensk v žrtve in moške v povzročitelje nasilja. Vsi sc moramo tudi zavedati, daje naš odziv na nasilje nujen in če slišimo, da se pri sosedovih pretepajo, MORAMO poklicati policijo. Na vsak pojav nasilja moramo reagirati. Največkrat se ne zavedamo, da delamo hudo narobe, ker smo indiferentni do nasilja. Ko ne bomo več gledali na povzročitelje nasilja kot na moške, ki si pač ne morejo pomagati, ko bomo govorili o tem in na vsak pojav nasilja reagirali z obtoževanjem, bo tudi pot za ženske - žrtve nasilja precej lažja, tega ne bodo več skrivale, ker bodo vedele, da se to dogaja v vsaki peti družini. In ne pozabimo, da nasilje rojeva nasilje in če otrok ne bomo naučili, da to ni prav, bodo s tem ravnanjem nadaljevali, ko bodo odrasli. Moramo jih naučiti, da obstaja tudi drugačen način. In ko prekinemo eno nasilno situacijo, prekinemo celoten krog."
• l irša Peternel
AMZS
V kranjski bazi AMZS so tokrat našteli 14 intervencij. Od tega je bilo večje število vlek, saj so morali z njihovimi vlečnimi vozili odpeljalo 12 vozil. Dvakrat pa so se nji ho vi mehaniki odpravili na kraje, kjer je prišlo do okvar vozil, in jih usposobili za vožnjo.
GASILCI
Kranjski gasilci so od petka do danes imeli dve intervenciji, in sicer so v obeh primerih odpirali vrata. Prvič na Šorli-jevi ulici 19, drugič pa v Či-rčah 14. Jeseniške gasilce so poklicali v Acroni, kjer naj bi prišlo do obolenja delavca, vendar je le-ta prevoz odklonil. Osemkrat so spremljali tovorno vozilo, ki je prevažalo nevarne snovi skozi predor Karavanke. Pohiteli so v Podkoren, kjer je prišlo do prometne nesreče in je bilo potrebno odklopiti akumulatorje na vozilih, ter sanirati cestišče. V teh intervenciji so sodelovali tudi 3 člani PGD Podkoren. Še enkrat pa so odšli v Acroni, kjer je prišlo do izteka črne snovi v reko Savo. Kot se je izkazalo, naj bi bila ta neznana snov le umazanija, ki se je razširila po površini reke tako, da pobiranje ni bilo mogoče, zato so obvestili pristojne službe.
GORENJSKI NOVOROJENČKI
Gorenjci smo od petka do danes zopet dobili malo novih prebivalcev. V obeh porodnišnicah se je rodilo 10 novorojenčkov. V Kranju je prvič zajokalo 5 dečkov in dve deklici. Najtežja je bila deklica, ki je tehtala 4.110 gramov, najlažji pa je bil deček s 3.100 grami. Na Jesenicah so se rodili trije, in sicer dve deklici in en deček. Tako kot v Kranju je bila tudi na Jeseniceh najtežja deklica s 3.610 grami, najlažjemu dečku pa je tehtnica ob rojstvu pokazala 3.350 gramov.
URGENCA
V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli na kirurškem oddelku 175 urgentnih primerov, na internem oddelku 48, na pediatriji pa je 29 otrok potrebovalo nujno zdravniško pomoč.
Svečanost ob obnovljeni kapelici
Podbrezje, 14. novembra -
V nedeljo dopoldan so se /brali v zaselku Podtabor številni .domačini, župan občine Naklo in občinski svetniki, cerkveni dostojanstveniki in ruska umetnica Marija Bersan, ki je skupaj z Nikolajem Mašukovom poslikala obnovljeno kapelico na severnem delu vasi. Dekan Stane Zidar je blagoslovil kapelico in obnovljen križ iz gozda nad vasjo Go bovec, ki so ga postavili v Podbrezjah. Župan Štular je spregovoril o sodelovanju med občino, krajani in župnijo, ki je omogočilo obnovo več sakralnih objektov v občini. Za obnovo kapelice v Podbrezjah je občina prispevala 800 tisoč tolarjev, enako vsoto pa so zbrali domačini. Po svečanosti so gospodinje i/ Podbrezij presenetile goste z domačimi dobrotami. • S. Saje
■ "V       šP% W% E fel I 4? %M I Ll #% D    I feJ
GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si
Prijate^stvo Bohinj - Ramsau?
Bohinjska Bistrica - Letos je minilo dvesto let, odkar je bohinjski rojak Valentin Stanič kot prvi preplezal nemško goro VVatzmann, ki je ie nekaj deset metrov nižja od Triglava. Na proslavi, ki so seje iz Bohinja udeležili predstavniki planinskega društva Srednja vas in podžupanja Lvgenija Kegl -Korošec, so že potrdili sodelovanje med Vodnikovo kočo in kočo na VVatzmannu, takrat pa se je tudi porodila zamisel o prijateljstvu med občinama Bohinj in Ramsau. Občini imata marsikaj skupnega: obe ležita v narodnem parku, sta izrazito turistično kmetijski in se ukvarjata s podobnimi razvojnimi problemi. Delegacija bohinjske občine se je v pokrajini Berchtesgaden že mudila sredi oktobra, gostje iz občine Ramsau pa so Bohinj obiskali minuli konec tedna. O sklenitvi prijateljstva bosta odločala sveta obeh občin. • CZ.
Komunala mora pripraviti sanacijski program
Radovljica - Občinski svet se je na nedavni seji seznanil s poročilom o polletnem poslovanju javnega podjetja Komunala Radovljica. Ker se izguba v poslovanju še ne zmanjšuje, je Komunalo zadolžil, da do naslednje seje pripravi podrobnejše poročilo o vzrokih za izgube v posameznih dejavnostih in da do decembrske seje sveta predloži sanacijski program in poročilo skupščine podjetja. Komunala je v prvem poletju "pridelala" nekaj manj kot 83 milijonov tolarjev izgube, od tega največ pri oskrbi z vodo (30,6 milijona), pri odlaganju odpadkov na jeseniško Malo Mežaklo (15,9 milijona), skupni rabi (15,4 milijona) in pri odvajanju odplak (12,5 milijona). Na radovljiško občino odpade 29,6 milijona tolarjev izgube, na blejsko 34,5 milijona in na bohinjsko 18,9 milijona tolarjev. Nove cene zbiranja in odlaganja odpadkov so začele veljati šele avgusta oz. oktobra, poslovni izid podjetja pa "bremenijo" tudi založena sredstva za plinifikacijo v Radovljici in vsa amortizacija infrastrukturnih objektov. • CZ.
Pravljična pot na Dovjem
Dovje, 15. novembra - Občina Kranjska Gora naj bi iz proračuna namenila milijon tolarjev za projekt Pravljične poti, ki izhaja iz uvajalne faze celostnega razvoja podeželja v Mojstrani. Za projekt Pravljične poti so pripravili že več delavnic, osnova za izvedbo pa so tri knjige Mirka Kunčiča in ilustracije Maksima Gasparija. Pravljična pol bo sprehajalna pot okoli Mojstrane in Dovjega, vezana na zgodovinske, naravne in pravljične točke v teh krajih. Pot bodo namenili šolskim in družinskim obiskom, projekt je povezan z izdelki lokalne obrti in etnološkimi značilnostmi kraja. Za pravljično pot se zelo zavzemajo krajevna skupnost. Turistično društvo, osnovna šola in projektna skupina CRPOV. • D.S.
Večina krajanov za športno dvorano
Kranjska Gora, 15. novembra - Kranjskogorska občina že nekaj let želi, da bi zgradila športno dvorano oziroma dokončala večnamensko dvorano, ki je zgrajena le do polovice. Občina vsekakor dvorano potrebuje - zanjo naj bi namenili tudi večino denarja, ki ga dobijo od koncesij iz igralnice - vendar se v zadnjem času veliko razpravlja, kakšno dvorano: veliko, majhno, za športne prireditve, večnamensko? Prav tako bo treba urediti odnose s SCT, ki je lastnik zgrajenih objektov, občina pa je lastnica zemljišča. Na zboru krajanov v Kranjski Gori ter na okrogli mizi o turizmu je bila večina za gradnjo športne dvorane, gospodarstvo pa seje odločilo, da pri gradnji finančno ne bo sodelovalo. Občinski svetniki so sklenili, da naj se pripravijo investicijske, tržne in obratovalne primerjalne analize o različnih variantah, SCT pa naj oceni stroške rušenja in sanacije stanja po rušenju. Šele nato se bodo svetniki odločali, kakšna dvorana naj se v Kranjski Gori gradi. • D.S.
OBČINA RADOVLJICA
Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (UR I. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur. I. RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 57/93) in na podlagi 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v predhodnem obdobju (Ur. I. RS, št. 48/90) ter na podlagi 30. člena Statuta Občine Radovljica (UVG, št. 23/99) je župan Občine Radovljica sprejel
SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI
osnutka sprememb in dopolnitev PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE RADOVLJICA
1.
Z dnem objave tega sklepa v Gorenjskem glasu se za 30 dni javno razgrne osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Radovljica.
2.
Javna razgrnitev se izvede v prostorih Občine Radovljica, v času javne razgrnitve Občinska uprava organizira javno obravnavo, točen termin bo objavljen naknadno v Gorenjskem glasu.
3.
Pisne pripombe, ki se nanašajo na razgrnjeno gradivo, se lahko vpišejo v knjigo pripomb na kraju javne razgrnitve ali posredujejo na naslov: Občina Radovljica, Občinska uprava, Gorenjska 19, 4240 Radovljica. Rok za posredovanje pripomb poteče z zadjim dnem javne razgrnitve.
4.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Gorenjskem glasu. Št. 351-3/99
Radovljica, 11. november 1999 Janko S. Stušek
ŽUPAN
Na Savici nov most čez Savo Bohinjko
Most so podrli in zgradili novega
Sedemdeset let star most so podrli in na istem mestu zgradili novega z dvema betonskima
nosilcem in leseno konstrukcijo.
Savica - V soboto so na lokalni cesti v vasi Savica tudi uradno odprli nov most čez Savo Bohinjko, ki je pomemben predvsem za krajane Savice in bližnjega Broda. Za most je bilo v proračunu predvidenih osem milijonov tolarjev, župan pa je ob rebalansu, o katerem je svet odločal na včerajšnji seji, predlagal povečanje na deset milijonov tolarjev.
Sedemdeset let star lesen most čez Savo so v preteklosti večkrat popravljali, vendar je bil že toliko dotrajan, da je občina letos spomladi na predlog Komunale Radovljica po uradni dolžnosti izdala odločbo o splošni prepovedi uporabe mostu, hkrati pa je začela s pripravami za izgradnjo novega. Na javnem razpisu za izbor izvajalca so za graditelja izbrali Gradbeno podjetje Bohinj, ki pa je izgradnjo betonskih delov mostu zaupalo Vodnogospodarskemu podjetju (VGP) Kranj. Z gradnjo so začeli poleti in jo končali oktobra. Prej je bil ves most lesen, tudi zdaj je konstrukcija lesena, le nosilca sta betonska. Dolg je 37 metrov, širok štiri metre in je skoraj
meter širši kot stari, kar šes krat večja pa je tudi njeg°v. nosilnost. Hkrati so na obe straneh mosta obnovili škarp in cestišče, VodnogospodafS* podjetje Kranj pa je iz sredst^ ministrstva za okolje in Pr°st., uredilo tudi jez za umirjal, vode. V občini je še D**? mostov, ki bi jih bilo v Pri^ nje treba obnoviti, med drug' tudi dva na državni cesti' v v zini   bencinske črpalke Bohinjski Bistrici in most Bistrici,   pred   odcepom ** kamp Danica. Novi most je i Savici je odprl župan Fra11, Kramar, blagoslovil ga je bistfl ški župnik Jože Dolenc, pogostitev pa so poskrbeli WS jani vasi Savica in Brod.
• CZ., foto: T. D0*
Precejšnja sredstva za komunalo
Čistilna naprava bo dobila fekalno postajo
Zaradi nove zakonodaje bodo pri čistilni napravi na Slovenskem Javorniku zgradili fekalno postajo
Jesenice, 15. novembra - V proračunu občine Jesenice so določili vrstni red investicij na področju komunale v občini. Odločili so se za izgradnjo kanalizacije s čistilno napravo Prihodi, za izgradnjo čajne kuhinje na pokopališču Blejska Dobrava, za izgradnjo fekalne postaje na čistilni napravi Slovenski Javornik, za investicije v odlagališče Mala Mežakla in za izgradnjo javne razsvetljave.
Kanalizacija Prihodi, kjer je 17 stanovanjskih hiš, predstavlja ločen sistem za odvajanje odpadnih in padavinskih voda v dolžini 328 metrov za odpadne vode in 235 metrov za padavinske vode. Odpadne vode se stekajo v biološko čistilno napravo, iz katere je zgrajen odtok v bližnji potok, padavinske vode pa se po ločenem sistemu odtekajo neposredno v potok. Investicija je bila nujna zaradi ekološkega in geološkega pomena. Greznice in ponikovalnice so
zaradi geološke sestave tal že ogrožale vodne vire in povzročale drsenje tal. Investicijo so že zaključili, z njo pa so se prijavili tudi na razpis za republiška sredstva v višini 5 milijonov tolarjev.
Nova fekalna postaja na čistilni napravi Slovenski Javornik je potrebna zaradi nove zakonodaje in bo zelo vplivala na boljše delovanje čistilne naprave. S fekalno postajo bodo ločevali trdne dele grezničnih gošč in enakomerno vnašali gošče v čistilno napravo. Zdaj pridobivajo upravna dovoljenja, kar predstavlja precejšen problem zaradi neurejenih zemljiškoknjižnih zadev in denacionalizacijskih postopkov.
V več naseljih občine so poskrbeli za javnjp razsvetljavo, ostane jim le še del Blejske Dobrave, na Javorniku Travnova ulica, del ceste 1. maja in na Hrušici. Obnovili so nekaj cestnih odsekov ter staro
magistralno cesto na Hrušici z avtobusi postajo in pločnikom. Investicijo je soj nanciralo podjetje SCT - kot nadomesti' za uporabo prostora za separacijo v visi'1 16 milijonov tolarjev.
Jeseničani pa že težko pričakujejo aS^a' ranje ceste skozi Jesenice, ki pa je državl1 cesta, ki jo sofinancira tudi občH1 Jesenice. Občina bo v celoti plačala izgra.. njo kolesarske steze, obnovo komunali1' vodov in parkirišč, delno pa izgradrt pločnika, semaforizacijo in stroške naffR ra. Vrednost naložbe je 174 milijonov toia jev, od tega občina prispeva 71 milijonov-
Na Jesenicah so obnovili cesto Hermanov most, zgradili parkirišče za dališčem, obvozno cesto, parkirišče otroško igrišče pri šoli Toneta Cuft^| igrišče na Dobravi ter asfaltirali cesto 11 Kočni in na Hrušici. • D. Sedej
in
V triglavskem Dvojnem jezeru
V prvem poskusu ulovili 192 nezaželenih rib
Ker so se nepremišljeno naseljene jezerske zlatovščice v gorskem jezeru preveč razmnožile in se spravile že nad ličinke žuželk in planktonske rake, ki so v normalnih razmerah uspešno nadzorovali rast alg, se je stanje v občutljivem jezeru močno poslabšalo.
Bled - Čeprav se strokovnjaki zavedajo, da je v jezeru skoraj nemogoče vzpostaviti prvotno stanje, so se kljub temu odločili, da to vendarle poskusijo. V prvi akciji za "renaturacijo" jezera so delavci Zavoda za ribištvo Ljubljana v torek v jezeru ujeli 192 rib, ki jih bodo namenili za različne raziskave, predvsem pa za ugotavljanje njihovih prehranjevalnih in razmnoževalnih navad v Dvojnem jezeru.
Čeprav zakon o Triglavskem narodnem parku izrecno prepoveduje vnašanje tujerodnih živalskih in rastlinskih vrst v park, se je varuhom parka in voda to zgodilo prav v osrčju parka - v dolini Triglavskih jezer. Za zdaj še neznani ribiški navdušenci so pred osmimi leti zanesli v tamkajšnje Dvojno jezero neavtohtone ribe jezerske zlatovščice in s tem posegom porušili naravno ravnovesje v občutljivem gorskem jezeru, s čimer so poleg zakona o TNP kršili še mednarodne smernice (direktive) Evropske zveze Flora favna habitat, ki za Slovenijo za zdaj še niso obvezne.
Ribe porušile naravno ravnovesje
Sodelavci Nacionalnega inštituta za biologijo, ki zadnjih osem let redno spremljajo stanje gorskih jezer v Triglavskem narodnem parku, poudarjajo, da se je jezero do 1994. leta odlikovalo z bogatim zooplank-tonom, s številnimi ličinkami žuželk, neporaslimi kamni v
vodi ob bregu in s prozorno vodo. že tri leta po naselitvi rib so v jezeru opazili drstenje (bilo je uspešno in se je potlej ponavljalo vsako leto), leto zatem pa že tudi prve spremembe. Najprej se je začelo zmanjševati število planktonskih rakov, nekoliko kasneje še število ličink žuželk. Pred dvema letoma so na globini približno dveh metrov prvič opazili motno vodo ter prve kosme zelenih nitastih alg, ki so se letos v jezeru že močno razrasle. Razmere v ekološko občutljivem jezeru so se poslabšale predvsem zato, ker so ribe pojedle različne ličinke žuželk in planktonske rake, ki so v normalnih razmerah uspešno nad-
zorovale rast alg; k poslabšanju pa so poleg rib prispevale še vremenske razmere in onesnaževanje, ki ga povzročajo predvsem obiskovalci gora.
Najuspešnejši je bil lov z mrežami
Čeprav je nacionalni inštitut za biologijo že večkrat dal pobudo za "renaturacijo" jezera, so inštitut, Zavod za ribištvo Ljubljana in uprava Triglavskega narodne-
Ribe v treh gorskih jezerih
Ribe v nobenem od slovenskih gorskih jezer niso avtohtona živalska vrsta, ampak jih je naselil človek; v Krnsko jezero okoli 1920. leta, v Planino pri jezeru v začetku petdesetih tet in v Dvojno jezero 1991. leta. Še več: jezerska zlato^čiia, ki so jo zanesli v Dvojno jezero, tudi v Sloveniji ni avtohtona vrsta, ampak so jo zaradi gojitvenih načrtov prinesli od drugod. Veliko jo je v vodah na območju zahodnih Alp ter v Številnih rekah in jezerih v Severni Evropi.
ga parka šele letos spomladi p1"1' pravili načrt, pp katerem naj bi jezeru v nekaj letih poskuša'1 vsaj približno vzpostaviti prvo no stanje oz. popravili neprem^ Ijeno ravnanje nekaterih ribiški'1 navdušencev. Odločili so se popoln ulov rib iz jezera, prvi ta* poskus pa je bil prejšnji torek.
Glavno nalogo so prevzeli StPl kovnjaki in delavci Zavoda za ribištvo Ljubljana, ki so v g°r' skem jezeru tudi preizkusili raZ' lične načine lova - z mrežami.z elektroagregatom in z ribolovom-Ujeli so 192 rib, celo več kot H pričakovali, pri tem pa se je izka zalo, daje bil najučinkovitejši l°v z mrežami. Tokratne izkušnje i" raziskave z ujetimi ribami bod° tudi osnova za nadaljnje načrt0" vanje, že prvi poskus izlova p& pokazal, kako visoki bodo stros" ponovne vzpostavitve prvotneg3 stanja. • C Zaplotnik
IZ GORENJSKIH OBČIN
5. STRAN   GORENJSKI GLAS
Država izdaja neuporabna navodila
Kako obračunati komunalni prispevek?
Zmeda ob izračunavanju komunalnega prispevka je popolna:
druge uvajajo prehodno obdobje
nekatere občine kršijo zakon,
^•"anjska Gora, 15. novembra - Novo navodio za izračun komunalnega prispevka "Pošteva dejanske stroške dosedanjega ^•nunalnega opremljanja, kar pomeni, da 1)1 morali za vsa območja imeti zazidalne j)acrte in vrsto drugih dokumentov, ^vodila so popolnoma neizvedljiva, povzro-c,'a so obilo vznemirjanja - občine kršijo ?akon, ko zaračunavajo po starem, komunalni prispevek je pomemben vir Pnhodkov v slehernem občinskem proradu, plačati pa ga morajo vsi, ki gradijo in sicer pred izdajo gradbenega dovoljenja. u°čina Kranjska Gora pridobi iz komunalna prispevka v proračun 44 milijonov tolarjev. V začetku leta pa je začelo veljati novo Navodilo za izračun komunalnega Prispevka jn j/naja j/ drugačnih izhodiščih osnov kot prejšnje, ki je upoštevalo koristno površino objekta. Zdaj se upošte-Va stavbna parcela in dejanski stroški opremanja stavbnih zemljišč - se pravi tudi, ^nimo, izgradnja vodovoda pred 65 leti z Vsemi kasnejšimi dograditvami. V praksi bi Setak prispevek lahko izračunahpod pogo-Jern. da bi bil za vsako področje izdelan
zazidalni načrt, tako pa ni in nikoli ne bo. Kako naj bo izdelan za neki stari del vasi, recimo?
Zaradi novih navodil, ki so popolnoma neuporabna, je bilo v vseh slovenskih občinah veliko vznemirjanja in problemov. Da bo še bolj jasno, kako neuporabna so nova navodila, ki bi terjale pripravo na desetine in desetine novih dokumentov, kaže naslednji primer. Investitor gradi na stavbni parceli tisoč kvadratnih metrov enodružinsko hišo. Komunalni prispevek plača glede na velikost stavbnega zemljišča. V istem območju pa 5 investitorjev gradi na stavbni parceli 500 kvadratnih metrov več-stanovanjsko hišo s petimi stanovanji. Po novem navodilu bi ti investitorji skupaj plačali polovico manjši komunalni prispevek kot v prvem primeru, čeprav bi pet stanovanj bolj obremenjevalo javno infrastrukturo kot enodružinska hiša. In dalje: prizi-dave, nadzidave so po novi razlagi oproščeni plačila komunalnega prispevka razen v primeru, če je zaradi povečanja objekta potrebno razširiti komunalne priključke. Večina slovenskih občin seje odločila, da še
vedno uporablja stari del načina izračuna komunalnega prispevka: tako občina Jesenice, Radovljica, Bled, Bohinj, Škotja Loka. Nekatere občine so za posamezne komunalne vode določile tarife, nekatere pa - na primer občina Mengeš - komunalnega prispevka ne obračunavajo in ne izdajajo odločb. Kar nekaj pa je občin, ki so se odločile za prehodno obdobje in izdajajo - tako občina Ljubljana - mesto - akontacijske odločbe oziroma sklepajo z investitorji pogodbe. Tako tudi občina Kranjska Gora namerava to obdobje označiti za prehodno obdobje in bodo z investitorji sklepali posebne pogodbe oziroma dogovore, po katerem bi se komunalni prispevek odmeril po starih navodilih. Če pa investitorji s tako rešitvijo ne bi soglašali, bi morali počakati na novi odlok o komunalnem prispevku, ki ga bo občina pripravila takoj, ko bo država izdelala strokovne podlage, na katerih bo temeljil izračun komunalnega prispevka. Menda se na Ministrstvu za okolje in prostor že pripravljajo popravki in dopolnila novega pravilnika, kar naj bi pripomoglo k hitrejšemu reševanju problema. • D. Sedej
Podelitev priznanj Turističnega društva Železniki
Za lep izgled in kulturno dediščino
Tudi letos so v Železnikih uspešno zaključili turistično olepševalno akcijo "Moja dežela -'ePa, urejena in gostoljubna", kar je le ena od številnih dejavnosti, s katerimi se ukvarja
turistično društvo tega kraja.
/^zniki, 15. novembra - S slovesno podelitvijo priznanj in bodeče ,eze so na Martinovo soboto zvečer uspešno zaključili letošnjo olep-^Va'no akcijo, ki je Železnike po urejenosti pri ocenjevanju
Ur'stične zveze Gorenjske dvignilo na drugo mesto v skupini med 33 Manjšimi mesti. Vendar to še zdaleč ni edina dejavnost tega aktivnega društva, najbolj ponosni so na uspehe domačih klekljaric.
Letošnji nagrajenci
Po soglasni odločitvi komisije, ki jo je vodil Rudi Rejc, so iz rok predsednika turističnega društva Bojana Lebna enakovredna priznanja prejeli:
Hišni svet Na kresu 14, Jožica in Marjan Šmid; Irena in Janez Bertoncelj, Irena Gartner, Anica in Rado Šuštar, Ivanka in Milan Mohorič, Ilela in Jože Markelj, Majda in Filip Blaznik, Nuša in Filip Gartner, Minka Kosem, Danica in Karel Pintar, Ivanka in Janez Demšar, Kristina Gartner. Minaka in Tine Jelovčan, Kali in Viktor Trdina, Darinka in Matija Megušar, Marica in Rado Lotrič, Anica in Niko Kosem, Francka Blaznik, Lojzka in Jože Baže/j, Anka in Jože Šmid, Minka Tolar, Milica in Franc Šmid, Tončka in Janko Šmid, Marta in Janče Kavčič, Cilka in Ciril Florjančič, Ela in Sašo Benedik, Danica in Janko Gaser, Minka in Franc Trnek, Milan in Majda Ceferin, Osnovna šola in vrtec Železniki. Posebno polivalo so podelili tudi Francki in 'Tonetu Nastranu za urejanje avtobusne postaje Studeno, bodečo nežo pa med desetimi predlaganimi stanovanjskemu bloku Na trnju 12 - 13.
slavnostna podelitev priznanj ! turistično olepševalni akciji ^oja dežela - lepa, urejena in poljubna" postaja v Železih že nekaj let priložnost, 0 se ob množičnem obisku v petnem   razpoloženju ne podelijo le priznanja, pač pa aPravi obračun skoraj celoletna dela Turističnega društva.
Soboto so v polni kino dvora-.! na Češnjici zagotovo ob zvo-'n ansambla Bajtarji, ob pes-Natalije Koljšek ter nastopi1 folklorne skupine Osnovne Železniki marsikoga zasr-e'e pete, tudi zato, ker je bila °bota   Martinova, številna , c'ežba ljudi pa je dokazala, d* delo
pa tudi že na leta obljubljene ureditve Trga sv. Antona in križišča na Češnjici se še vedno čaka. Če že niso zbrali v Železnikih dovolj poguma za to, da bo državi za neuresničene obljube ureditve cest podelili bodeče neže, pa lahko upamo, da so opomin slišali lastniki hiš v starem delu mesta in tudi vsi tisti, ki uničujejo zelenice in javno opremo v okolici trgovskega centra in bazena. Že sedaj so za prihod-
nje leto sklenili bolje opredeliti ocenjevanje kmetij in obljubili posebno nagrado za najlepše urejeno staro hišo.
Kot smo že omenili, pa je ta zaključna prireditev ni le zaključek olepševalne akcije, pač pa tudi nekakšen obračun dela Turističnega društva v iztekajočem se letu. Na prvo mesto letos v turističnem društvu postavljajo svojo založniško dejavnost, saj so izdali poljudnoznanstveno zgodovinsko 500 letno kroniko fužinarskega trga in župnije Železniki, ki jo je napisal znameniti rojak Anton Globočnik, prevedel pa Jože
Dolenc; tudi letos so izdali stenski koledar na temo "Čipka kot poezija", letos opremljen tudi z besedilom v angleškem jeziku, ter zgibanko "Klekljane mojstrovine iz Železnikov". Že iz naštetega je mogoče ugotoviti, da sta prav zgodovina, tradicija deležni osrednje pozornosti društva, pri čemer lahko omeni: mo tudi uspešno sodelovanje na natečaju Turistične zveze Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije za najboljši turistični spominek, kjer so bili med nad sto prijavljenimi uvrščeni v ožji izbor tridesetih najboljših. • Š. Žargi
ZRCALCE, ZRCALCE
dru*
svojega turističnega
vkl
^ruštva tudi cenijo. Prvič po gtoih letih je bila v turistično A ciJo za lepši izgled kraja liučena vsa krajevna skiip-J^st Železniki, saj so se letos Mučili tudi krajani Martinj J^a, Zalega Loga in Potoka. tHko obsežno delo je izpeljava ,e akcije, pa pove že podatek, a Jo 36 članska komisija preudala in ocenila izgled kar tri-rat. Drug podatek, ki potrjuje ^V°žični odziv, pa je število Pr,žnanj: letos so jih podelili ^r 31 in to ob novosti, da J10!^ med priznanji istemu rajanu miniti vsaj tri leta. Ob Sotovitvi, da je bilo največ j^grad podeljenih v naseljih tJašnica in Log, smo slišali „ 01 to, da " ni vse zlato, kar se j eti": žal stari del Železnikov e vedno nezadržno propada.
Predsednik KS Brezje Ivan Kokalj:
Asfaltirali smo zadnji centimeter ceste
Brezje pri Tržiču, 16. novembra - V nedeljo popoldne so na križišču ceste Brezje - Popovo slovesno odprli novo asfaltirano cesto proti Popovemu. Gre za 700-metrski del cestišča, za katerega so denar zbirali krajani, ga nato vplačali na račun občine Tržič, ki je izpolnila obljubo, in financirala asfaltiranje ceste. Še pred tem pa so ob 11. uri blagoslovili preurejeno cerkev na Brezjah.
V krajevni skupnosti Brezje pri Tržiču, kamor spada tudi Popovo, so se odločili postopoma asfaltirati vse makadamske odseke in se z asfaltom povezati z ostalimi krajevnimi skupnostmi. Kot je povedal Samo Cotelj, v Popovem stalno iščejo rešitve za urejeno cestno infrastrukturo. Tako so že leta 1992 začeli z izgradnjo 320
metrov kanalizacije, ki sojo zaključili v letu 1994. Za ta namen so krajani prispevali 85 odstotkov sredstev. V istem letu sc jc vodstvo občine, ki že dolgo dobro sodeluje s krajevno skupnostjo Brezje, odločilo financirati asfaltiranje 600 metrskega odseka ceste v naselju. Z delom na preostalih 700 metrih cestišča, ki so ga odprli v nedeljo, pa so začeli v maju leta 1996. Kot je povedal župan Pavel Rupar, se tržiška občina v zadnjih letih lepo razvija. V prihodnje pa želijo še na južnem delu asfaltirati cesto in tako povezati Popovo s sosednjo vasjo. Ob tej priložnosti so prebivalci Popovega pripravili še piknik, kamor so se obiskovalci odpravili s konjsko vprego, avtobusom in osebnimi avtomobili. •  i\ B.
\rhpoljski vinarji vabijo
Le nekaj dni pred godom svetega Martina je v uredništvo prispe/o lično vabilo, z barvnim znakom stiliziranega grozdja na vrhu papirja. In z verzi iz slovenske himne. Na vabilu zatem piše: "Vabimo vas na martinovanje vrh poljski h vinarjev, bandi mačev, ljubiteljev vrh-poljske zlate kapljice in vseh ljudi dobre volje."nato je na vabilo razloženo skoraj vse: da martinovanje organizirajo prvič in želijo, da hi postalo tradicionalno; da se bodo vinogradniki predstavili z različnimi mladimi vini; da se bo vse skupaj dogajalo 12. novembra ob 18. uri v šotoru pred gasilskim domom v Vrhpolju. S sodelovanjem mešanega cerkvenega pevsega zbora, domačih recitatorjev in godcev ter blagoslovom vina. ki ga bo opravi/ domači župnik. Nakar ho zabava z ansamblom Istrski vinogradniki. Najprej smo se ob branju vabila zelo razveselili, da so se - po zgledu l.ešanov iz tržiške občine - vinogradništva korajžno lotili v Vrhpolju pri Kamniku. Saj na vabilu ne piše, ali vabijo Vrhpoljci iz okolice Vipave, ali njihovi soimenjaki iz kamniške občine, ali so pošiljatelji doma na Vrhpolju pri Moravčah ali na Vrhpolju, Šentvid pri Stični. Ali pa gre za kraško Vrhovlje, v okolici Dutovelj, kajti prebivalci kraja so tudi
Vrhpoljci? Z nekaj vinske logike smo se vendarle dokopali do spoznanja, da najverjetneje vabijo vrhpoljski vinarji s Primorskega in ne z Gorenjskega ali Dolenjskega. Za prvo martinovanje so se kar potrudili z vabilom. Resda vsaj en mesec prepozno in z nepopolnimi podatki, a ob letu osorej bo že boljše. Toliko pač primorsko trmo že poznamo. In tedaj, ko bo sporočilo o martinovanju pravočasno, se bo morda katera od gorenjskih turističnih agencij odločila organizirati izlet k vrhpoljskim vinarjem.
GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si
Podkoren, 15. novembra - Občina Kranjska Gora si že nekaj časa prizadeva, da bi po primerni ceni odkupila stari "konzum " v Podkorenu, ki kraju zaradi dotrajanosti nikakor ni v ponos. Občina je lepo uredila staro mestno jedro vasi Podkoren - zdaj so asfaltirali tudi cesto, ki pelje skozi zgornji del vasi - kazi pa ga seveda neugledni konzum, v katerem je še vedno trgovina. Tudi na zboru krajanov v Podkorenu so zahteva/i, da se z zadrugo Sava čimprej doseže dogovor o odkupu stavbe. * D.S.
Prve smučine v Tamarju
Rateče - Planica, 16. novembra - Turistično društvo Kranjska Gora je tako kot lani poskrbelo, da so pripravili prvo tekaško progo v Tamarju. Lani je bilo 7. novembra že dovolj snega, da so potegnili prve smučine - sneg je "obležal" vse do 1. aprila. Letos pa so za prve tekače, rekreativce in tekmovalce, napravili tekaško smučino prejšnji teden. Proga poteka okoli doma v Tamarju inje dolga okoli 2 kilometra. Želeli so, da bi jo pripravili čez melišče, a je bilo premalo snega. Proga je primerna samo za drsalni, ne pa za klasični tek, saj so čakali teptalec, ki pa ga ni bilo. Zato je oskrbnik doma za pripravo drsalne proge posodil svoje sani. Minulo soboto in nedeljo je bilo tako kar precej obiska. Prihajali so predvsem tekmovalci. Dodatna težava za vse obiskovalce Tamarja je zapornica pred vstopom v dolino, saj je po občinskem odloku že drugo leto pozimi zaprta. Z avtomobili se ne more v Tamar, razen... Razen če se obiskovalci ne znajdejo, zapeljejo do doma RTV in se z avtomobilom po strugi napotijo do ceste. Gre malo težje, vendar se zmore. Tako obvozijo zapornico, ki je od 1. novembra dalje odprta samo ponoči, podnevi pa zaprta. Oskrbniki koče v Tamarju si - razumljivo - želijo obiska, zato pridejo z avtomobilom ali s sanmi do zapornice po svoje goste. Kdor jih pokliče na pomoč in za prevoz, ga prepeljejo. V Tamarju je včeraj spet močno snežilo, zato bodo progo utrdili in po možnosti podaljšali, tako, da bodo prve smučine v Tamarju vabljive tudi za zahtevnejše tekače. • D. Sedej
Urejajo vodotoke
Cerklje, 16. novembra - Ministrstvo za okolje in prostor nosi glavnino stroškov pri urejanju vodnih strug na območju občine Cerklje. Trenutno ureja strugo Reke skozi Lahovče, kjer bodo uredili tudi most, kar pa bo občino Cerklje stalo okoli 10 milijonov tolarjev. Dela se bodo nadaljevala v Vopovljah spomladi pa je v načrtu tudi potok Pšala. Župan Franc Cebulj pravi, da bodo v tem mandatu poskrbeli /a najbolj kočljive struge voda, ki s poplavami pri vsakdanjih padavinah ogrožajo okolico. • D.Ž.
Spomladi že prvi del kanalizacije
Cerklje, 16. novembra - Občina Cerklje bo na svojem zahodnem delu kmalu začela / i/gradnjo kanalizacije. Pred kratkim so na javnem razpisu izbrali izvajalca. Cestno podjetje Kran Župan Franc Čebulj pričakuje, da bodo dela na primarnih kanalizacijskih vodih za Velesovo, Adergas, Trato in Češnjevek končana, do junija pa tudi sekundarni vodi do gospodinjstev Občina bo za naložbo namenila okoli 51 milijonov tolarjev nekaj pa bodo plačali tudi občani. Ocena prispevka za izgrad njo sekundarnih vodov in priključnine še ni narejena. Župan Cebulj še dodaja, da so pred izvedbo te naložbe dobili več ponudb morebitnih koncesionarjev, ki bi zgradili celotno kana lizacijo za občino Cerklje. Če bi se odločili in podelili koncesi je, bi lahko v treh letih zgradili celotno kanalizacijo za nižnisk del občine Cerklje. • D.Ž.
KULTURA
ureja: Lea Mencinger
Nova knjiga in film Zvoneta Šeruge
DOLENJ'C MED GORENJCI
Kranj, 16. novembra - Prav Gorenjci smo "izbranci" svetovnega popotnika, novinarja, pisatelja... Zvoneta Šeruge, ki se je ob nastanku najnovejšega potopisnega dokumentarnega filma odločil, da se najprej predstavi na tem koncu Slovenije. Tako je svoje "Poti v neznano" s potopisnim dokumentarnim filmom včeraj že predstavil v Škofji Loki, danes ob 19. uri prihaja v Žiri, jutri ob 19. uri v kino v Železnike, v četrtek ob 19. uri bo v Kulturnem domu v Cerkljah, v petek ob 19. uri v hotelu Astorija na Bledu in v soboto ob 19. uri v Kulturnem domu v Bohinjski Bistrici. Za vse, ki ne boste utegnili na predavanja, oziroma bi radi o poteh po Vietnamu, Kitajski, Etiopiji, Keniji, Indoneziji, Iriandžaji, Boliviji in Burmi izvedeli še veliko več ^hkrati pa prebirali nova življenjska spoznanja svetovnega popotnika) je Zvone Šeruga pred dnevi izdal tudi več kot 350 strani debelo knjigo "Poti v neznano". Kot smo ob njegovih "popotniških" knjigah že vajeni, jih krasi množica izvrstnih fotografij. • V.S.
GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si
TEDEN SLOVENSKE DRAME
Prešernovo gledališče Kranj
Glavni trg 6 4000 Kranj
NATEČAJ ZA GRUMOVO NAGRADO
Prešernovo gledališče Kranj, kot organizator 30. Tedna slovenske drame, razpisuje "Nagrado Slavka Gruma" za najboljše novo slovensko dramsko besedilo.
Za Grumovo nagrado konkurirajo nova slovenska dramska besedila, ki so v letu 1999 uprizorjena ali predložena strokovni žiriji.
Rok za prijavo je 31. december 1999.
Žirija za podelitev nagrade Slavka Gruma bo podelila nagrado enemu, dvema ali trem besedilom v enakih delih.
Gledališča oziroma avtorji naj pošljejo besedila v petih izvodih na naslov:
Prešernovo gledališče Kranj, Glavni trg 6, 4000 Kranj -z oznako "za nagrado Slavka Gruma".
VABILO K SODELOVANJU
V letu 2000 bomo proslavili 200-letnico rojstva našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o določitvi leta 2000 za Prešernovo leto - leto kulture. To je priložnost, da se prikaže bogastvo kulture Kranja kot Prešernovega mesta.
Zato vabimo vse kulturne institucije, šole, društva in posameznike, ki kakorkoli ustvarjajo na kulturnem področju, da prispevajo svoje predloge oziroma ideje, ki bi pripomogle k obele?ih/i tako pomembnega dogodka. Na osnovi prejetih predlogov bo narejen izbor s ciljem, da se jubilej ustrezno obeleži s prireditvami, ki bodo potekale preko celega leta.
Predloge pošljite na naslov: Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj, v roku 15 dni po objavi.
MESTNA OBČINA KRANJ župan
Mohor Bogataj, univ. dipl. org.
Zveza kulturnih organizacij Kranj - CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI
VABIMO
v likovno delavnico
AKVAREL
Pričetekt 26. novembra '99, ob 18. uri Vodit Eka Vogelnik
Informacije: ZKO Kranj, Sejmišče 4, telefon: 221-331
MliSTNA OBČINA KRANJ
|  GORENJSKA Ttl£ VCUA
GLAS
Desa Muck o tem, kako je knjigo "Matilda" prevedla v odrsko govorico
SEM ABSOLUTNI MATILDIN "FAN
Kranj - "Počaščena in ponosna sem, da ob imenu Roald Dahl spodaj piše še Desa Muck," je v njej lastne"1 duhovitem slogu o njeni dramatizaciji mladinske knjižne uspešnice Matilda nekaj dni pred gledališko premieru, preteklo soboto v Prešernovem gledališču v Kranju, dejala Desa Muck. Pogovarjala sva se o Matildi, in njenem prvem sodelovanju z gledališčem sploh.
Najprej sem bil presenečen, ko sem v repertoarni knjižici Prešernovega gledališča za sezono 1999/2000 prebral, da bo za dramatizacijo mladinske knjižne uspešnice Matilda, angleškega avtorja Roalda Dahla, poskrbela pisateljica Desa Muck. Kako ste reagirali vi, ko vas je poklicala dramaturginja in umetniški vodja gledališča Marinka Poštrak in vas povabila k sodelovanju?
"Seveda sem bila tudi jaz presenečena, predvsem zato, ker nisem še nikoli delala za gledališče in zatorej še nimam tovrstnih izkušenj. Res pa je, da sem željo napisati nekaj za gledališče gojila že pred povabilom iz Prešernovega gledališča. Kar nekaj časa namreč že razmišljam, da bi napisala gledališko igro, kakšno komedijo. V tem smislu je dramatizacija Matilde zame zelo dobra priprava."
V nadaljevanju pa se mi je zdelo povsem logično, daje bila dramatizacija Matilde poverjena prav vam. Po vseh vaših "Blazno
Desa Muck, foto: Tina Doki
resno o..." knjigah in predvsem ob vašem dobrem poznavanju publike, ki ji je predstava namenjena, bi najprej izbral vas...
"Me zelo veseli, da tako misliš, a bi bil seveda zagotovo še
Predstavitev Založbe Učila
NOVOST: KNJIGA O EVERESTU
Škofja Loka, 12. novembra - Založba Učila iz Tržiča je pred kratkim izdala novo knjigo. Novost na knjižnih policah nosi naslov Everest. Najnovejša knjiga iz Založbe Učila pa je prva, ki jo je ta tržiška založba izdala v sodelovanju s svetovno znano National Geographic Societv. Predstavitev je bila v knjižnici 1. Tavčarja v Škofji Loki
Pri Učilih, sta povedali predstavnici založbe, so se odločili, da bodo odslej več pozornosti namenjali knjigam za odrasle. Nina Kokelj, ki pri Učilih poskrbi za stike z javnostjo, je napovedala, da bodo njihove knjige predstavljale nekakšen poligon za bolj zahtevno raziskovanje določenih tematik. Tako je omenila knjigo Umetnost sreče, v kateri se soočita zahodnjaška in budistična misel.
Nina Kokelj je nekaj besed namenila tudi nedavno izdani knjigi Modrost starega učitelja, v kateri je opisana resnična zgodba profesorja socialne psihologije in njegovega učenca. Omenjena knjiga se je dolgo časa držala prvega mesta na ameriških lestvicah knjižnih uspešnic.
Kljub temu da bodo pri Učilih zdaj izdajali več "odraslih" knjig, pa otroških knjig ne bodo popolnoma opustili. Mateja Arhar, glavna urednica založbe, je dejala, da so bile Uganke velik hit v večini šolskih knjižnic. "Uganke so sodobno zastavljene, nastopajoči predmeti pa so del našega vsakdana. Verjetno je bila knjiga ravno zaradi tega uspešnica," je povedala Mateja Arhar. Glavna urednica Učil je napovedala, da bodo do konca leta izdali vsaj še tri knjige, od katerih bosta dve namenjeni mladim bralcem.
• Špela Ž.
USPEH DE PROFUNDISA V ŠPANIJI
Konec oktobra je bilo v Tolosi v Španiji mednarodno zborovsko tekmovanje za Grand Prix, ki spada med zborovska tekmovanja najvišje kategorije.
Za udeležbo na tekmovanju je tokrat kandidiralo kar 145 najkvalitetnejših zborov z vsega sveta. V tej močni konkurenci sta se med 27 sodelujočih zborov uvrstila tudi dva slovenska in sicer Komorni zbor De Profundis iz Kranja in mešani zbor Ljubljanski madrigalisti iz Ljubljane. Tekmovanje ima dolgo tradicijo, saj je bilo organizirano že enaintridesetič.
De Profundis je na tekmovanju sodeloval v dveh kategorijah in sicer v polifoniji, kjer je predstavil skladbe Zefiro torna (Claudio Monteverdi), Dcnn Er Hat Scinen Engeln Befohlen (Felix Men-delssohn), Libera me (L. Bardosi), Tihi gaj (Lojze Lebič) in obvezno pesem O magnum mvsterium (Javier Busto). V tekmovanju ljudskih pesmi je zbor predstavil dve obvezni baskovski pesmi in štiri priredbe slovenskih ljudskih pesmi (Pavle Merku - Tana Sartc, Jakob Jež - Igraj kolec, Lojze Lebič - Drumlca in Damijan Močnik - Koroška ljubezen).
Oba slovenska zbora sta v tej izjemni konkurenci dosegla izredno dober rezultat. Med mešanimi zbori sta si slovenska zbora s povsem enakim številom točk razdelila 5. mesto v kategoriji polifonija, v kategoriji ljudskih pesmi je komorni zbor De Profundis zasedel 6. mesto. Ljubljanski madrigalisti pa 7. mesto. Mešani zbor Ljubljanski madrigalisti je s svojo žensko zasedbo tekmoval tudi med ženskimi zbori in zasedel v tej konkurenci 5. mesto v polifoniji in 4. mesto v kategoriji ljudskih pesmi.
Komorni zbor De Profundis je razen tekmovalnega nastopa imel še dva samostojna koncerta in sicer v San Sebastianu in v Barceloni, kjer je bil obakrat sprejet z izjemnim navdušenjem. Tudi sicer je bil kranjski zbor v Španiji deležen izredno toplega sprejema in zelo ugodnih komentarjev, predvsem zaradi tehnične izpiljenosti in še bolj zaradi občutenega podajanja glasbe.
kdo pravi človek za to. Po prvem presenečenju sam bila kasneje tudi sama zelo vesela, ne glede na to, da sem bila v veliki časovni stiski. Matilda je ena mojih najljubših knjig, prebrala sem jo sama, brala sem jo mojim otrokom, sem razmišljala in si rekla, samo jaz bom to naredila in nobeden drug.
Osnovna ideja v knjigi je zelo preprosta in prepoznavna, že tisočkrat uporabljena v mladinski literaturi. Gre za otroka, do katerega je svet odraslih neprijazen, krivičen, manipulativen..., a ima le-ta to srečo, da ima nadnaravne sposobnosti, s pomočjo katerih se lahko okolici upre. Avtor knjige Roald Dahl je idejo le še nadgradil, zgodba je prenesena v sodoben svet, pa tudi dialogi so božansko duhoviti. Ob knjigi se tudi odrasli lahko zabavajo in se celo najdejo v njej. Počaščena in ponosna sem, da ob imenu Roald Dahl spodaj piše še Desa Muck."
Koliko ste v prenosu zgodbe v odrsko govorico odstopali od knjižne predloge, glede na to, da gre za povsem drugačen medij, da otroci poznajo knjigo in film, ki je bil po njej posnet?
"Že film je odstopal od knjige,
še težje pa je vse to prestaviti113 oder. V filmu, kjer je možno* trikov in tehnike tako rekoč & neomejena, je to namreč veli^ lažje. Oder je nekaj povsef drugega, še posebej zato, & Matilda na neki način čara, ^ se predmeti premikajo, da f dogajajo vse sorte stvari, ki nis" lastne odrski govorici..."
V filmu je vsekakor lažje lete« skozi okno kot na odru...
"Absolutno. Zato sem se $ varjala predvsem s tekstort Največ pozornosti sem posvet la predvsem dialogom. Da ^ zgodba še vedno ostala zanifli va, zabavna in privlačna, da & bi bilo mrtvih točk, ko se fl' odru ne bi nič dogajalo. Scefle ki so tehnično bolj zahtevne; sem morala enostavno črta" oziroma jih prilagoditi. Pri dj| matizaciji sem vseskozi moi razmišljati tudi o tehnični vedljivosti predstave."
Lahko gledalci v predstav' pričakujejo nekaj v vašem slog"' v duhu vaših knjig, ali gre za flf kaj povsem drugega?
"Naj ne pričakujejo De$c Muck. Sama čutim izredn" spoštovanje do Roalda in sem zelo pazila, da v tekst fl* sem vključevala kakšnih svoji!1 tipičnih domislic. Dialoge sel" le prevajala v današnji mladi*1' bližji pogovorni jezik, jih kraj šala, skratka prilagajala medij11 in prostoru v katerem živim0 Kaj več si nisem drznila."
Na premieri bodo z vami na/ brž tudi vaši trije otroci...
"To pa zagotovo."
• Igor K-
Fotografska razstava
POKRAJINA '99
Kranj - V Galeriji Mestne hiše in v Srebriščni dvorani so konec minulega tedna odprli že trinajsto bienalno fotogr sko razstavo Pokrajina '99.
Janez Korošin: Plastični kozolec št. 3
V dveh desetletjih in pol, kolikor se ta bienalna prireditve od^ ja v Kranju, se je pred ljubitelji krajinske fotografije razgrnilo I ogromno fotografskih pogledov na krajino, tudi zelo posebnih I enkratnih. Tudi z letošnjim izborom so organizatorji - tako F°| toklub Janez Puhar, Fotografska zveza Slovenije in Kabirtf slovenske fotografije - lahko zelo zadovoljni. Na natečaj je devej' najst foto klubov (in dva samostojna avtorja) poslalo več kot tfl sto fotografij, sedemdeset jih je žirija (mag. Damir GlobočniK Janez Marenčič in ing. Marjan Smerke) odbrala za razstavo. ?ff tografije znanih in tudi manj znanih slovenskih fotografov f napolnile kar dve razstavna prostora v kranjski Mestni hiši, kje bodo na ogled do začetka decembra.
Med črno-belimi fotografijami je bil s prvo nagrado nagraj6; Janez Juvan, drugo nagrado Janez Korošin, tretjo pa Vladin11, Furlan. Diplome sta prejela Jaka Bregar in Tomaž Lanišek. N^T boljšo barvno fotografijo je posnela Katka Prevolnik, drugo $ grado je prejel Bruno Bizjak, tretjo pa Marjan Kukcc. Diplome^ prejeli: Boštjan Budihna, Ana Čeh, Dragica Kurillo, FlaV Mosetti in Matej Rupel. Za najboljšo fotografijo slovenske pok, jine je žirija izbrala črnobelo fotografijo Janeza Korošina naslovom Plastični kozolec št.3. Ta fotografija bo obogat zbirko okoli 2500 najboljših fotografskih dosežkov, ki jih že sk? raj tri desetletja zbira Kabinet Slovenske fotografije pri Gore™ skem muzeju Kranj. • Lea Mencinger
GOSPODARSTVO
_ ureja: Marija Volčjak
Nagrajen varnostni inženir PETER ZUPAN iz Iskraemeco Kranj
V Iskraemeco niso zavrgli dobrih starih stvari
Peter Zupan je edini varnostni inženir v Sloveniji, ki je hkrati tudi delavski direktor, kar se
v praksi kaže kot zelo dobra rešitev.
k
. anJ, nov. - Peter Zupan, varnostni žen'r v kranjski delniški družbi Iskrae-ec°> je minili četrtek prejel nagrado Av-
*Usta Kuharja za izjemne dosežke na po-r°čju varnosti in zdravja pri delu. Pogo-rJala sva se tik po podelitvi, ko so mi v sesih še zvenele njegove besede, da je za «rstvo in zdravje pri delu zelo pomem-en odnos vodstva in da je v Iskraemecu dstvo naklonjeno varnemu in zdravemu . U' saj se zavedajo, da zadovoljni delav-1 "aredijo največ.
1 ^aj je najbolj pomembno za uspeh na po-°čju varstva in zdravja pri delu?"
dr,
da
D
a je vključeno v vsa področja dela in
Je predstavljeno kot nekaj dobrega." ^ako je moč pridobiti naklonjenost vods-
, Nikakor ni dobro, če rečeš, da to zahte-a 2akon, temveč da je to dobro za ljudi in jr se preventiva bogato povrne. Direktor-ne smeš siliti, naj podpiše to in to zava-,^vanje, temveč mu moraš predstaviti, da (. dobro zavarovanje, dober sistem varnos-Pravzaprav naložba, da vse skupaj sploh ^ lako drago, če pomisliš, kaj se sicer lah-0 slabega zgodi in vpliva na poslovni *ultat. Prepričan sem, da ima varstvo in kravje pri delu lepo prihodnost. Če so leta 1989 nekateri varnostni inženirji
odv,
ec, se zdaj spet vrača spoznanje, da po
tre°ujemo tudi to stroko." Če ima vodstvo posluh zanjo?"
2a razliko od ostalih strok mora biti arstvo pri delu resnično integrirano v vnetje, pomembno je, da direktor razu-da je on tista odgovorna oseba, pa ne <*rno kazensko, temveč tudi moralno, da I 'šefi, tudi v razvoju, predvsem pa tehno ri & razmišljajo o varnem in zdravem
Nil
Oa imajo pred očmi človeka?"
^ako je. Tudi tehnolog mora napisati na-a za varno delo, le tako jih varnostni j^ernir lahko oblikuje v sistem varnosti, °8 ne daj, da bi oblikoval pomanjkljiva hodila, saj zaradi tega lahko pride do L^av."
^ Ker ste imeli pred očmi človeka, ste v Is-raemeco odpravili tekoči trak?"
^es ga ni več, saj tako enolično delo po Urnlja ljudi, stvari smo spremenili in hu-^P'zirali delo. Morda kdo misli, da se-Ca delovna mesta, v lepih, belih haljah, les° zahtevna, daleč od tega, delo je zah-( n°i enolično, moški tega ne bi zmogli, 'ttoram reči, da imamo zelo pridne
avke."
No
pe edini varnostni inženir v Sloveniji, že
leto ste hkrati tudi delavski direktor,
*ne so izkušnje?"
I      koncu leta se mi izteče mandat. De-ski direktorje predstavnik zaposlenih v
rt ravi-Hi
ker pri nas še mešano stvari, še ni
}11 prave veljave. V Nemčiji denimo je Ur. Prvem mestu varnost pri delu. zdravje lj1 delu, varnost starejših sodelavcev, inva-°v> nosečnic, žensk v času rodnosti itd.",%
k      nas smo v zadnjih letih pri tem celo Radovali in spet smo na začetku?"
tfoK^0     človek se na delovnem mestu "ro počuti le, če so odnosi pravilni."
Mislite, da Vas ste nagrado prejeli tudi adi tega, ker ste edini varnostni inženir „ flas, ki je hkrati tudi delavski direktor?"
^1'slim, da prav zaradi tega." "Vii
t0 . |skraemeco imate dvočlansko upravo, *j »mate stalne stike z direktorjem?"
L?aJ
Dri
prav v tem je prednost, varnostni ^enir mora biti vpet v celotno delo. Sicer !iV Je Precej mojih kolegov predsednikov t^e!°v delavcev ali predsednikov sindika-Ij' Yarstvo pri delu je izredno široka stro m" Cc sc ukvarjaš z varnih, zdravim in hu-^ph'111 delom, 1 ekologijo, z varstvom t0 Požari itd. moraš zelo dobro poznati ^ drno in vzdušje v njej."
je^ak« sodelujeta z direktorjem Nikola-ve °evkom, ki se je danes udeležil podelit-agrad in Vam tako izrazil pozornost?"
Poleg nagrade so podelili še deset priznanj. Z Gorenjskega je priznanje prejel FLORJAN -ZARRET, varnostni inženir v kranjskem Merkurju, ki je nepogrešljiv v Društvu varnostnih inženirjev Gorenjske. Od leta 1992 do 1996 je bil predsednik društva, sedaj je tajnik. Društvo vsako leto organizira dva posveta o aktualnih temah s priznanimi predavatelji, pripravi strokovno ekskurzijo v tujino in obiske podjetij članov društva.
"Dobro. Čeprav si ne dovoljujem, da bi moral misliti tako kot nekdo drug hoče. Mislim, da je bistvo prav v tem. V ZDA in drugod po svetu so mi povedali, da mora biti varnostni inženir najprej človek s trdnim značajem. Vedno mora imeti prednost stroka in trden značaj, saj sicer ni odgovornosti, tako odškodninske kot moralne in kazenske. Minister Tone Rop je danes zelo dobro povedal, da nas nihče ne pohvali, dokler je vse v redu. Ko pa je nekaj narobe, se prebudijo vsi tisti, ki so prej najmanj naredili ali so bili celo proti, postanejo najbolj glasni in to izkoristijo. Nikoli se ne smeš slepiti, da se to ne bo zgodilo, sodnik porotnik sem na delovnem sodišču in dovolj takšnih primerov poznam."
"Na področju varstva pri delu imate petindvajsetletne izkušnje, kakšna znanja potrebuje varnostni inženir?"
"Skupaj imam trideset let delovne dobe, naprej sem naredil lskrino šolo in zaposlil v tovarni ter se nato izobraževal naprej, ob delu sem naredil fakultuteto. Nato sem se dodatno izobraževal na področju dela z nevarnimi snovmi, z zemeljskim plinom, s kotlovnimi napravami in tlačnimi posodami, pregledov sredstev za delo, delovnih pogojev, projektiranja in podobno ter na področju zdravstvenega varstva, varstva pred požari in ekologije. Kot eden redkih varnostnih inženirjev sem bil denimo na Rugljevem seminarju o preprečevanju odvisnosti, ki danes ni aktualno samo zaradi alkoholizma, temveč tudi zaradi uživanja mamil. S tem imajo precej težav v Veliki Britaniji, kjer ugotavljajo, da jih uživa že vsak deseti, in se sprašujejo, kako to vpliva na varnost pri delu. Veliko znanja nam še primanjkuje na tem področju, saj mamila in druge opojne droge ne uživajo samo navadni delavci, temveč tudi vrhunski me-nedžerji, kar vzbuja zaskrbljenost za varno in zdravo delo. Precej informacij sem dobil v ZDA, kjer imajo jasno postavljena pravila, sistem zavarovanja pozna bonuse in maluse. Najbolj pa me je impresionirala Skandinavija, tam imajo stvari najbolje urejene."
"Novi zakon o varnosti in zdravju pri delu prinaša jasna pravila?"
"Novi zakon je vsekakor velika prelomnica, saj je prilagojen no vim razmeram. Včasih je bilo vse državno, tudi inšpektor je bil državni, zato pogosto nihče ni vedel, za kaj gre. Zdaj se zasebnik zaveda, kaj ga čaka, če se nekaj zgodi - plačal bo. Vse bolj pomembna postaja tudi motivacija ljudi, da bodo cenili svoje zdravje, da bodo v pokoj odhajali zaradi starosti. Res je, da zdravje ni vse, tudi druge stvari so potrebne, toda, vse drugo brez zdravja ne velja nič."
"Pri nas je vse več tujih vlaganj, imajo tujci posluh za varnost in zdravje pri delu?"
"Tujci prihajajo po dobiček, tega ne smemo pozabiti. Zato je zelo pomembno, da ohranimo vse tisto, kar je dobro in v tem pogledu je direktor Bevk ogromno naredil. Seveda je k temu pripomogel tudi sindikat, ki je pri nas močan, delaven."
"Kaj vse ste ohranili?"
"Vsekakor smo ena redkih tovarn, kije ohranili stvari, ki so se v preteklosti izkazale kot dobre. Še vedno imamo socialno službo, drugod so mislili, daje ne potrebujejo več. Še vedno imamo svo jo zdravstveno in zobno ambulanto, stanovanjska posojila in letovanja, dajemo za kulturo in šport."
"Kaj pa nove stvari?"
"Pri zdravstvenih pregledih smo prvi v Sloveniji uvedli preventivne preglede Cindi. Projekt ima dvanajst ciljev, eden od njih je zmanjšanje kroničnih nalezljivih bolezni, kamor sodijo zlasti bolezni srca in ožilja, določene vrste raka, sladkorna bolezne s svojimi posledicami, pa obolenja pljuč, ki so posledica kajenja. Vse te bo lezni tudi v Sloveniji predstavljajo tri četrtine vzrokov smrti. Ugotovljeno je, da na razvoj teh bolezni vplivajo določeni faktorji tveganja, vsaj deloma jih je moč pravočasno odkriti in odpraviti ter s tem zmanjšati število kroničnih bolezni. Zaradi dela na računalnikih smo uvedli tudi preventivne preglede vida in mrežnice, redno jih opravljamo že sedem let. Vključil sem se tudi v mednarodni projekt 1LO, ki ga je zaradi preprečevanja škodljive uporabe alkohola in drugih drog v delovnem okolju potrdila tudi slovenska vlada."
"Kakšni so rezultati?"
"Direktorja je najlažje prepričati prav z rezultati, ko napravimo izračun, koliko okvar je letno zaradi 1.350 preventivnih pregledov manj, koliko zaradi 250 pregledov vida, se pokaže, da se nam skrb za varstvo in zdravje pri delu obrestuje. Preventiva se namreč vedno bogato vrača. Ker smo izboljšali delovne pogoje, povečali varnost sredstev za delo, izločili monotoni tekoči trak, se je izboljšalo počutje zaposlenih. Pogostost poškodb pri delu je padla pod 2 odstotka in resnost poškodb pod dvanajst dni. Poklicnega obolenja v zadnjih desetih letih nismo imeli. Tudi bolniška odsotnost je pod državnim povprečjem."
"Kako sprejemate nagrado?"
"Kot zahvalo na minulo delo, tudi kot priznanje za malo drugačno pot. Pred leti je precej mojih kolegov šlo v zasebne vode, saj je to lahko dober posel. Vendar sem si takrat rekel, da prav velikega uspeha ne more biti, če se v tovarni s tem ne ukvarjajo sami, saj dobra žetev nikoli ne more biti v tujih rokah. Za nagrado sta bila predlagana še dva ugledna strokovnjaka z inštituta in resnično sem vesel, da se je komisija soglasna odločila za praktika."
• Marija Volčjak
Sprejeli sanacijski načrt za hotel Grajski dvor
Nova metla v Grajskem dvoru že pometa
Novi večinski lastnik - podjetje Rubico - se je odločil, da bodo hotel temeljito obnovili - Restavracijo in kavarno v najem, diskoteka pa naprodaj
Radovljica - Prejšnji teden je nadzorni svet edinega radovljiškega hotela Grajski dvor sprejel sanacijski načrt, po katerem se razpadajočemu hotelu, ki že dalj časa posluje z izgubo, obeta korenita preobrazba. Kot nam je povedal novi direktor hotela Damjan lom a n, so z obnovo sob v novem delu hotela že začeli, prizadevajo si, da bi hotel napolnili z gosti, tečejo pa tudi projekti, po katerih bodo stari del hotela spremenili v poslovno-trgovinski center.
Hotel Grajski dvor je od junija letos v večinski, skoraj 81-odstotni lasti radovljiškega zasebnega podjetja Rubico, ki se ukvarja s posredovanjem občasnih in začasnih del v svo jih dveh agencijah v Radovljici in Kranju, v najemu pa imajo tudi lokal Kovaški hram v Kropi. Rubico (lastnik podjetja je Mitja Peternel, ki zanika govorice, da je med lastniki hotela tudi nek radovljiški odvetnik) je za nakup odštel 214 milijonov tolarjev, posojilo pa so najeli pri Zadružni kmetijski banki. V začetku oktobra so na čelu hotela, kije lani pridelal za 25 milijonov tolarjev izgube, zamenjali direktorja in na njegovo mesto postavili Damjana Tomana. Kot nam je povedal novi direktor, je hotel v izredno slabem stanju, in sicer predvsem zaradi slabega vodenja v preteklih letih. Samo letos se je nabralo že za okrog 25 milijonov tolarjev tekoče izgube. Novi lastnik je takoj poplačal nekaj zapadlih obveznosti ter kredit pri Go renjski banki, poleg tega pa so prevetrili poslovanje hotela. Odločili so se, da bodo restavracijo in kavarno oddali v najem (najbolj resen ponudnik je kranjska podjetnica, ki se ukvarja z razvažanjem hrane). Za to so se po Tomanovih besedah odločili, ker sta restavracija in kavarna poslovali z veliko izgubo, mesečni priho-
V hotelu Grajski dvor je trenutno še 19 zaposlenih, ki so navkljub težavam doslej redno prejemali plače. Po direktorjevi napovedi bo dvanajst delavcev - če jim ne bodo našli drugega ustreznega dela - bržkone postalo tehnološki/i presežkov (ob tem naj bi jim izplačali zakonske odpravnine). Nekateri od njih pa si lahko obetajo delo pri novem najemniku restavracije in kavarne. "V prehodnem obdobju, ko hotel postavljamo na noge, bo kdo morda res ostal brez dela, a ko bo center zaživel, se bodo zagotovo odprla nova delovna mesta," zagotavlja direktor Da n ija nJToman.
dek kavarne je doslej znašal milijon tolarjev, stroški za plače dvanajstih zaposlenih pa kar poltretji milijon. Odločili so se tudi za prodajo diskoteke v spodnjem delu hotela, s čimer bodo dobili sredstva za sanacijo. Hotel namreč razpada, nujna je obnova sob (okrog 60 jih je), ki so seje že lotili. Trudijo se tudi, da bi hotel napolnili z gosti, novi direktor napoveduje, da se bodo začeli udeleževati sejmov v tujini, pridobili pa so že štiri tisoč novih gostov za prihodnje leto. Z letošnjih 14 tisoč naj bi se število nočitev prihodnje leto povzpelo na 20 tisoč. Stari del hotela pa bodo spremenili v poslovno trgovinski center, v njem bodo pisarne ter trgovski in poslovni lokali, med drugim banka, zavarovalnica, leasing hiša, knjigarna, optika, trgovina s tehničnim blagom... V pripravi je idejni projekt, s preurejanjem pa bodo začeli takoj, ko bodo za to dobili ustrezna dovoljenja upravne enote. Obdržali pa bodo tudi vse dosedanje najemnike poslovnih prostorov.
• U. P.
GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si
H
ŽIROVNICA
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
OBMOČNA ZBORNICA ZA GORENJSKO
INFORMACIJE OBMOČNE ZBORNICE ZA GORENJSKO ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE
Posvet kako poslovati z Belgijo - regijo Flandrijo
Gospodarska zbornica Slovenije - Oddelek za mednarodno sodelovanje organizira pojutrišnjem, v četrtek, 18. novembra 1999, posvet: "Kako poslovati z Belgijo - regijo Flandrijo". Predmet posveta bo pogovor o možnostih gospodarskega sodelovanja med državama. Pozornost bo namenjena predvsem praktičnim izkušnjam ter pospeševanju gospodarskega sodelovanja med državama. Predavatelji bodo domači in tuji strokovnjaki.
Posvet bo potekal v Spodnji Idriji, v Kendovem dvorcu, od 9.30 do 14.30 ure.
Podrobnejše informacije in prijave:
Območna zbornica za Gorenjsko, Bleiweisova 16, Kranj
G. Aleš Ekar, samostojni svetovalec
tel.: 064 362 321 Oddelek za mednarodno sodelovanje, Dimičeva 13, Ljubljana
Ga. Katarina Kozinc, samostojna svetovalka
tel.: 061/1898 000
POSLI IN FINANCE
ureja: Marija Volčjak
Prilagajanje očesne optike evropskim smernicam
Optiki prevzemajo več strokovnega dela
Tudi slovenski optiki v prihodnje ne bodo izdelovali več le očal, temveč pregledovali tudi vid, kar pomeni, da bo stranka dobila vse na enem mestu.
MEŠETAR
Kranj, nov. - Na Bledu je 5. novembra zasedal Evropski svet za optometrijo in optiko, zbralo se je sedemdeset opto-metristov in optikov iz dvajsetih držav, ki so za prizorišče svojega rednega srečanja prvič izbrali Slovenijo. Zato je bila to seveda to priložnost za pregled, kaj se pri nas dogaja na tem področju, zlasti v pogledu prilagajanja evropskim smernicam.
Vsekakor naše optike čaka precej strokovnega izpopolnjevanja, saj naj bi se v prihodnje ukvarjali tudi z optometrijo, kar pomeni, da bodo strankam pomerili vid in izdelali očala, v primeru bolezni pa jih bodo poslali h okulistom.
Osrednja tema zasedanja Evropskega sveta za optometrijo in optiko je bila evropska diploma za optika - optometrista, precej pozornosti pa so posvetili razvoju optične stroke v državah v prehodu "In v manj razvitih evropskih državah.
Nepravilen vid ni bolezen
V Sloveniji imamo približno 150 optikov, povezano so v Društvo optikov Slovenije, ki je že od leta 1994 vključeno v evropsko združenje. Pri Obrtni zbornici Slovenije pa deluje sekcija   optikov. "Slovensko
Pristop k evropski diplomi bo omogočal program mojstra očesne optike, kije že pripravljen, katalog bo v kratkem objav/jen v uradnem listu, prav tako pravilnik o opravljanju mojstrskih izpitov. Izpitni katalog so pripravili s pomočjo poda k tov, kaj lahko dela dela mojster očesne optike in optometrist v posameznih evropskih državah, pregledale in dopolnile so ga tuje institucije, kar pomeni, da je usklajen z evropskimi smernicami.
Po evropskih državah so razmere različne, s pomočjo evropske diplome za optike-optometriste bodo izenačili raven oskrbe vida v Evropi, kar posebej velja za države, ki se približujejo EV. Prvi kandidati so izpite za evropsko diplomo že polagali izpite.
Lani so se začeli v Rogaški Slatini optiki izobraževati po novem štiriletnem programu, ki daje dobro podlago za nadaIjne Izobraževanje mojstrov očesne optike. Po novem se že izobražuje 27 dijakov.
Blejskega srečanja se je udeležil tudi predsednik svetovnega združenja optikov in optometristov Manfred Mueller (na desni), ob njem predsednik slovenskega društva optikov Janez Gobec.
združenje se zelo trudi, da bi izpolnilo evropske smernice, slovenski kolegi zelo skrbe za stro-, kovno izpopolnjevanje, v kar vlagajo precej denarja, mislim, da so na dobri poti in da je pot zelo uspešna," je dejal Manfred Mueller, predsednik svetovnega združenja, ki se je udeležil blejskega srečanja.
Na vprašanje, kakšne so še razlike, je Manfred Mueller odgovoril, da je osnova evropske regulative v tem, da nepravilen vid ni bolezen in da je optikovo delo izravnava nepravilnosti pri vidu. Bistvo je v tem, da stranka vse dobi na enem mestu, zato je odgovornost jasna. Zdravniki okulisti pa se ukvarjajo z zdravljenjem bolnih oči. Zdravstveno zavarovanja prav tako prevzema del stroškov pri izravnavanju nepravilnega vida,
saj je zainteresirano za vzdrževanje delovne sposobnosti ljudi.
Dodatno izobraževanje že poteka
Pri nas sedaj optiki izdelujejo očala po naročilnici zdravnika, v prihodnje bodo za izdelavo
očesnih pripomočkov tudi izmerili vid, kar pomeni, da evropske smernice zahtevajo od nas večjo odgovornost do uporabnikov, ki ji bomo kos le z večjo strokovno usposobljenostjo, je dejal Janez Gobec, predsednik Društva optikov Slovenije.
Slovenski optiki se tega dobro zavedajo, sekcija optikov je bila med prvimi, ki je začela pripravljati nomenklaturo poklica in katalog za mojstrski izpit. Multiplikatorji za očesne optike so se kar nekaj let sami izobraževali v tujini, opravili so zahtevne izpite, zadnjega konec letošnjega septembra na področju kontaktnih leč. Obrtna zbornica pa jim je omogočila dodatno usposabljanje na višji tehnični šoli za optometrijo v Hallu na Tirolskem, devet jih je že uspešno opravili izpite, je povedala Karmen Maretič - Debeljak, predsednica sekcije optikov pri Obrtni zbornici Slovenije. • M.V.
GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si
Živilsko industrijo čaka huda konkurenca
Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni so v nedeljo zapr'1 tretji sejem semen, sadik, sadja, vrtnin, čebelarstva in opreme, že v četrtek v pa je bil na sejmu v organizaciji revije Gurman in podjetja N V Press ter pod pokroviteljstvom ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kongres o možnostih sKfr venske živilsko predelovalne industrije v razmerah Evropske unije. Slovenska živilska industrija po ugotovitvah ministra C* rila Smrkolja precej zaostaja za tovrstno industrijo v Evropsk' uniji, zelo malo pa je doslej naredila tudi na področju združevanja in skupnih vlaganj. Po podatkih iz analize, ki sta jo pripravila dr. Emil Erjavec in mag. Aleš Kuhar z Bioteh-niške fakultete, živilsko predelovalna podjetja prispevajo k slovenskemu izvozu le 2,6 odstotka, pri čemer kar 60 odstotkov izvozijo v države na območju nekdanje Jugoslavije. Uvoz preh' ranskih izdelkov se je od 1992. leta do letos povečal za eno tretjino, približno polovica uvoza pa je iz držav Evropske ufli' je. Ker so slovenska živilsko predelovalna podjetja v primerjavi z evropskimi premajhna, da bi lahko oskrbovala cele trgovske "verige", ter prevelika, da bi se uveljavila z "butično" proizvodnjo, je združevanje nujnost, prav tako tudi oblikovanje nO; vih trgovskih blagovnih znamk, brez katerih slovenski izdelki na trgu Evropske unije ne bodo dovolj prepoznavni. Za slovensko živilsko predelovalno industrijo bo tudi v prihodnje zelo pomemben trg nekdanje Jugoslavije.
Prenizka odkupna cena goved
V odboru za govedorejo in mleko pri upravnem odboru Zadružne zveze Slovenije ugotavljajo, da je odkupna cena goved prenizka in da ne pokriva stroškov prireje. Ker država pri |z' plačilu podpor za pitanje govedi rejcem odbija nakupno težo kupljenih telet, pozivajo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da pri sprejetju uredbe o finančnih intervencija0 za prihodnje leto ne dela razlike med pitanjem doma vzrejenih in kupljenih telet. Ker v Sloveniji primanjkuje telet za nadaljn; je pitanje, predlagajo sprejetje ukrepov, s katerimi bi zmanjšat' klanje telet. Ugotavljajo tudi, daje letos sprejeti pravilnik o p0' gojih in trajanju karantene za uvožene živali, valilna jajca, živalsko seme, jajčne celice in zarodke prestrog in da večina rejcev ne bo mogla več uvažati telet za pitanje in plemenske živine. Že septembra je bilo po podatkih iz ankete na kmetija!1 okrog osem tisoč praznih stojišč, število pa se bo še povečalo, če pravilnika ne bodo spremenili.
Odkupne cene krav
V kmetijsko gozdarski Gozd Bled odkupujejo od 1. novembra dalje do pet let stare krave prvega ocenjevalnega in plačilnega razreda po 390 tolarjev (neto) za kilogram mesa, krave drugega razreda po 350 tolarjev, tretjega razreda po 335 tolarjev, četrtega po 280, petega po 250 in krave šestega razreda po 210 tolarjev. Krave, starejše od pet let, so še cenejše in jih plačujejo takole: prvi ocenjevalni in plačilni razred - 350 tolarjev (neto) za kilogram mesa, drugi razred - 300, tretji - 280, četrti - 260, pet' - 230 in šesti razred - 200 tolarjev za kilogram mesa.
Novi Mobitelovi storitvi: SMS Info in GSM M@il
Z mobilnim telefonom do novic in elektronske pošte
Ljubljana, 9. novembra - Družba Mobitel bo s 15. novembrom uvedla dve novi storitvi, imenovani SMS Info in GSM M@il. Pri obeh gre za nadgradnjo sistema kratkih sporočil SMS, ki je med uporabniki Mobitela ena najpogosteje uporabljanih dodatnih storitev. Storitev SMS Info bo Mobitel najprej ponudil rednim naročnikom sistema GSM; kasneje pa tudi uporabnikom pred-plačanega sistema Mobi. Storitev GSM M@il pa bo vključena le v poslovni in študentski paket, ostali redni naročniki pa jo lahko dodatno naročijo.
SMS Info je storitev, ki naročnikom sistema Mobitel GSM omogoča, da na zahtevo ali pa ob vnaprej določenih časovnih intervalih v obliki kratkega sporočila SMS na svoj mobilni telefon prejemajo aktualne novice in druge podatke (o rezultatih športnih dogodkov, o menjalniških tečajih, o sporedih vseh slovenskih kinematografov, šalo dneva, zmagovalne dobitke na Lotu in 3x3 ter ločene horoskope za ženski in moški spol). Dovolj je, da naročnik na številko 1900 pošlje kratko sporočilo z vnaprej določenim ukazom o tem, katero informacijo želi prejeti, in v nekaj minutah bo informacija na zaslonu njegovega GSM aparata. V primeru, da želi informacije prejemati redno ob točno določenem času (ali ob prvi spremembi), pa se lahko nanje naroči, tako da si preko www vmesnika izbere ustrezno nastavitev oziroma zopet pošlje kratko sporočilo SMS. Družba Mobitel je pred uvedbo storitve z raziskavami ugotavljala, katerih informacij si uporabniki najbolj želijo, ponudnik vsebine pa je Teletekst TV Slovenija.
Storitev GSM M@il naročnikom omogoča, da pridobijo elektronski naslov, GSM elektronski nabiralnik z 1MB spominskega prostora, ki omogoča pregled, shranjevanje, brisanje in posredovanje prejete elektronske pošte; pa seveda možnost upravljanja elektronskega na-
biralnika preko kratkih sporočil SMS. Prav povezava elektronskega nabiralnika s kratkimi sporočili SMS namreč omogoča, da je naročnik o prispeli elektronski pošti obveščen tudi takrat, ko nima dostopa do svojega osebnega računalnika. Se več, z ustreznimi predhodnimi nastavitvami preko www vmesnika oziroma z ukazom, ki ga v obliki SMS sporočila pošlje na številko SMS centra, lahko s pošto tudi upravlja (nanjo odgovarja, jo posreduje drugim ali briše).
Kaj pa cena? Vsaka zahteva po informaciji ali sprememba nastavitev, ki jo naročnik preko kratkega sporočila SMS posreduje v Mobite-lov SMS center, se obračunava kot običajno kratko sporočilo SMS in stane 21 SIT ("DDV je vključen v ceno). Informacije, ki jih naročnik prejme na svojo zahtevo, so brezplačne, če pa je nanje periodično naročen, se vsako dohodno kratko sporočilo SMS obračuna po 15 SIT (DDV je vključen v ceno). Pri storitvi GSM M@il se po isti ceni obračunava tudi dolgo dohodno obvestilo o prispeli elektronski pošti.
Omenjene storitve so v nekaterih drugih evropskih državah že vpeljali in praviloma so naletele na zelo ugoden sprejem pri uporabnikih. Glede na smer razvoja mobilne telefonije to niti ni čudno - mobilni telefon namreč vse bolj postaja vsestranski elektronski informator in ne le naprava, ki omogoča govorno telefonijo. Naslednja stopnja v razvoju sistema Mobitel GSM pa bo nedvomno uvedba protokola WAP, ki bo omogočal brskanje po inter-netu in mnoge druge storitve, denimo naročilo vstopnic za kino in druge prireditve, GSM bančništvo in elektronsko poslovanje.
Mobitel ima že več kot 500.000 naročnikov in uporabnikov (Mobitelovi omrežji torej uporablja že več kot 25 odstotkov Slovencev) oziroma natančneje 42.412 naročnikov v sistemu Mobitel NMT, 207.509 naročnikov in 240.639 uporabnikov v sistemu Mobitel GSM, poleg njih pa digitalno omrežje uporablja tudi 26.577 naročnikov ponudnika storitev Debitela.
ddt KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22
RAZPORED TEHNIČNIH PREGLEDOV KMETIJSKIH TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV STAREJŠIH OD 12 LET
OBMOČJE GORENJSKIH KMETIJSKIH ZADRUG
Kraj in prostor
Datum pregleda
Delovni čas
CERKLJE - KZ Cerklje SP. BRNIK-GD Sp. Brnik
23. 11. 1999 23. 11. 1999
od 8.00 do 11.30 od 12.30 do 15.00
VOKLO - KZ Voklo ŠENČUR - Dom na Jami
24. 11. 1999 24. 11. 1999
od 8.00 do 11.30 od 12.30 do 15.00
TRZIC - KZ Križe PODUUBEU - Dom DPO LOM - GD Lom
25. 11. 25. 11. 25. 11.
1999 1999 1999
od 8.00 do 11.30 od 12.30 do 13.30 od 14.00 do 15.00
PREDOSUE - Dom DPO VISOKO - ZD Visoko KOKRA pri cerkvi JEZERSKO - GD Jezersko
26. 11.
26. 11.
26. 11.
26. 11.
1999 1999 1999 1999
od 8.00 do 9.00 od 9.30 do 11.30 od 12.30 do 13.00 od 14.00 do 14.30
GORICE - Dom DPO TRBOJE - ZD Trboje ĆIRČE- Na Krtini ŽABNICA - Dom DPO
29. 11 29. 11. 29. 11 29. 11
1999 1999 1999 1999
od 8.00 do 10.30 od 11.30 do 12.30 od 13.00 do 13.30 od 14.00 do 15.00
NAKLO Dom DPO 30. 11. 1999
PODBREZJE - GD Podbrezje 30. 11. 1999
BREZJE nad Tržičem - Dom DPO 30. 11. 1999
TRSTENIK pred trgovino 30.11.1999
od 8.00 do 10.00 od 11.00 do 11.30 od 12.30 do 13.30 od 14.00 do 15.00
ZALOG - ZD Zalog BELA pred trgovino MAVČIČE - GD Mavčiče
1. 12. 1. 12. 1. 12.
1999 1999 1999
od 8.00 do 10.00 od 12.00 do 13.00 od 14.00 do 15.00
CERKLJE - KZ Cerklje VELESOVO - ZDVelesovo BESNICA - Dom DPO
2. 12. 2. 12. 2. 12.
1999 1999 1999
od 8.00 do 10.00 od 11.00 do 12.00 od 14.00 do 15.00
INFORMACIJE:
ALPETOUR REMONT, D.D., KRANJ Ljubljanska c. 22, 4000 Kranj tel. 064/221-107 ekipa na terenu: GSM 041 728 000
Bo/y optimitično
Obdobje pred končno odločitvi-*°Hko lastnikov "praznili" in Polpraznih" delnic pidov je po$-.glo z dokaj zanimivim razp/e-°'" Verižna reakcija, kije imela
%<? temelje verjetno tudi v željah ^'katerih, da bi bilo kar največje |*j 0 odločitev povezanih s po-
tfninskimi boni, je poteka/a na l^\)lt arbitraže.   V trenutku
"ločitve je postalo transparent-
°<katera od obeh naložb je J'ijša - tisti, ki so imeli v rokah
Prazne" delnice pidov, kot so Tri-s'av Steber 2, Nacionalna finanč-
^ družba 2,... sploh niso imeli
QJ razmišljati - cena teh delnic
36
Ze kar nekaj časa giblje okoli dolarjev,, pokojninski boni pa
Ocll
Se vredni več kot 50 tolarjev.
°citev za pokojninske bone bo
ličarjem prinesla nekaj do-atnega denar/a oziroma na os-°v' zamenjave za delnice PIDov 1^ trgu, več delnic. Za delničarje, 'svojepravice do izbire za bone fllSo   izkoristili,   bo prodaja ^"vrznjenega dela delnic še ne-QJ časa onemogočena. Predvido-m do konca meseca bo KDD U/.edila  delniške  knjige poopćenih investitcijskih družb, W je pogoj za prodajo delnic.
°goče je ta odlog za delničarje .S°den, saj delnice na trgu raste-■ Indeks PIX je v prej t'š njemu Wnu pridobil 0,4 odstotka, od r8a največ proti koncu tedna.
uJvišjo rast so zabeležile delnice južnih pooblaščenih investlcljs-družb.   Vrednosti  so se pišale za okoli 3 tolarje, kar po-f'7'   nekaj   manj   kot 10 ^totkov. Praznim P/Dom so se ^'družUi tudi polpraznl. Atenina e[nica seje dvignila za dobra 2 "dstotka na 54,5 tolarja, Aktiva Seje povišala za 3 odstotke na
Pa
J>65 tolarja. Precej je med pol-pKnimi P/Di izgubila le delnica ^ečke družbe, kije bila v petek r?dna 47,8 tolarja. Med polnimi
DOBER IZLET
VMiinchen za 5.300* tolarjev
V rubriki DOBER IZLET {{}krat obvestilo o šeststo tolarjev vrednem izletniškem presenečenje za vse naročnice in !*Qročnike Gorenjskega glasa,-\ ^delovanju z ALPETOUR-
j£m potovalno agencijo vabimo na super izlet v barsko prestolnico Miin-|*e« na PREDBOŽ/ČNE ^AKUPE, po izjemno ugodni Ceni 5.900 tolarjev. V prestol-^lco Bavarske Vas vabimo v s°boto, 11. decembra. Povra-tek z Bavarske v poznih večer-"•fl urah,- odhod iz Munchna 00 17. uri. Ampak res ugodna cena teSu izleta, ki vključuje tudi °gled mestnih znamenitosti -Ovarske prestolnice in nekaj («.v<7 za nakupe, še ni vse; za ^ROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je Ce"« izleta samo 5.300 SIT.
Ob
prijavi je potrebno imeti s
e°Qj naslovljeni izvod Go-ehjskega glasa in kur za 600 tolarjev ho Vaš Miinchen še f*ed odhodom cenejši!
Odhod 11. decembra zelo mo zgodaj zjutraj (tako re-°c "sred' noči" ob pol enih) IjSPred Hale Tivoli v Ljubljani. ijOjudobnejši turistični avto-bl's A/petourja PA boste lahko Počakali v Škof/i Loki ob enih '''»'oči,- dobre četrt ure kasne-Je bo ustavil tudi v Kranju, Postanki bodo še Tržiču, Rakijici, pa tudi na Bledu! Vse . °datne informacije, prijave *J vplačila: Alpetourjeve turis-'C«e poslovalnice na vseh Slavnih gorenjskih avtobusnih mtajah  v Kranju, Škof ji "ki, Radovljici, Tržiču in na 'edu ter v malooglasni službi orenjskega glasa, Zoisova 1 Kranju, v pritličju poslovne sfavbe. Naši telefonski številki: U^4/ 223-444 in 223-111.
ALPETOUR
potovalna agencij*
PIDi tokrat ni bilo presenečenj. Pomurska družba I se je povzpela nazaj preko 90 tolarjev, kar je v enem tednu pomenilo dobrih 5 odstotkov, ostalim polnim PlDom pa se vrednosti niso bistveno spremenile.
V pozitivno smer se je pretekli teden obrnil tudi trg najboljših slovenskih podjetij. Indeks SBI je pridobil 0,7 odstotka, njegova vrednost je v petek znašala 1850 indeksnih točk. Rast farmacevtskih podjetij je vplivala na celoten trg. Delnica Leka se je povzpela preko 35.500 tolarjev, prav tako je Krka pridobila dobra 2 odstotka. Njena vrednost se je dvignila na 26.430 tolajev. Lep skok je zabeležila tudi delnica Intereurope. Vrednost se je v tednu povpela iz 2500 tolarjev preko 2.605, kolikor je v petek znašal enotni tečaj. Rast delnice lahko razlagamo z prilagajanjem predlaganemu menjalnemu razmerju ob združevanju podjetja z Luko Koper. Obratno kot Intereuropa se je iz istega razloga gibala delnica Luke. Njena vrednost se je znižala za 0,7 odstotka na 3.117 tolarjev. K rasti indeksa je prispevala tudi delnica Istrabenza. Njena vrednost je zopet preskočila 2.900 tolarjev, kar je v tednu dni pomenilo 2 odstotka. Manj uspešno se je gibala delnica Petro-la. V enem tednu je izgubila poldrugi odstotek, enotni tečaj pa se je uspel obdržati nad 26.000 tolarji. Pol odstotka sta padli tudi delnici Aerodroma in Mercatorja. Slednja se je zopet spusti/a pod 14.000 tolarjev kljub dobrim poslovnim rezultatom.
Na slovenski trg kapitala je zapihal prijetnejši veter. Delnice farmacevtskih podjetij so nekoliko pridobile,- kar je zadostovalo za pozitivni odziv trga. Delnice podjetij so še vedno dovolj poceni in nakupi bi bili v primeru obrata trga lahko zelo dobičkonosni.
Matjaž Bernik ILIRIKA BPI1
ILIRIKA
ODKUPUJEMO DELNICE:
SAV&COIjOk MEDVODE,
ŽITO Ljubljana, BKMMerk»r,KRKA, PEIBOI^tELESfJlI HWA8NA DNION IN LAŠKO«.
»prodajamo delnice na borzi spravljamo portfelje
h
JESENICE Tel 064/861 511 KRANJ Tel 064/221 722
Novo (staro) vodstvo Ljubljanske borze
Kranj, nov. - Dosedanja uprava Ljubljanske borze je dobila še en mandat, kar pomeni, dajo bo vodila še naslednjih pet let.
Nadzorni svet Ljubljanske borze seje sestal v sredo, 10. novembra, in soglasno potrdil še en mandat dosedanji upravi, ki jo sestavljatja predsednik dr. Draško Veselinovič in član Tomaž Rotar. Uprava bo v prihodnjih petih letih poskrbela za tesno sodelovanje s katero izmed večjih evropskih borz, interesni vpliv bo razširila na območje bivše Jugoslavije in poskrbela za razvoj pravega primarnega trga v Sloveniji.
Pidovski seminar
Kranj, nov. - Združenje družb za upravljanje investicijskih skladov bo 18. in 19. novembra pravilo v Portorožu strokovni seminar.
Seminar se bo začel v četrtek popoldne, ko se bodo pogovarjali o nadaljnjem razvoju investicijskih skladov in trgu kapitala v Sloveniji ter ocenili, v čem so pidi pri nas opravičili svoj obstoj in v čem ga morda niso. V petek dopoldne bodo razgrnili poglede Agencije za trg vrednostnih papirjev na obstoječo regulativo in smeri nadaljnjega razvoja in izhodišča za oblikovanje sprememb in dopolnitev zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. Minister za delo, družino in socialne zadeve Anton Rop bo govoril o pokojninskem skladu in pokojninskem varčevanju kot izzivu za prihodnost slovenskega trga kapitala, direktor Kapitalska sklada PIZ Anton Kožar pa pogledih kapitalskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja na naložbeno politiko Prvega pokojninskega sklada.
Delničarji se oklepajo pidov
Kranj, nov. - Tudi pospešeno opozarjanje v zadnjih dneh ni pomagalo, pravico do izbire je izkoristila le približno petina delničarjev polpraznih pidov, za pokojninske bone se jih je odločilo le približno pet odstotkov.
Velika večina delničarjev praznih oziroma polpraznih pidov ni izkoristila pravico do izbire, med tistimi, ki sojo uveljavili pa se jih je po neuradnih podatkih le približno 5 odstotkov odločilo za pokojninske bone. Njihova pasivnost je potemtakem velika, kar so kot vse kaže v pidih glede na dosedanje dogajanje pričakovali in bitko dobili že na začetku, ko je bilo v zakon zapisano, da delničar, ki se ne bo odzval, ostaja zvest svojemu pidu.
GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si
Sejem mode še naprej v Ljubljani
Kranj, nov. - Sejem Moda Fas-hion bo še naprej prirejal Ljubljanski sejem in sicer dvakrat letno, januarja in avgusta.
Sejem mode se je lani znašel na razpotju, zato je bil junija letos objavljen natečaj za prirejanje osrednje modne prireditve pri nas. Oktobra se je upravni odbor Združenja za tekstilno, oblačilno in usnjarsko predelovalno industrijo odločil, da bo prireditelj še naprej Ljubljanski sejem, čeprav so se zanj potegovale tudi druge slovenske sejemske hiše.
Že prihodnje leto ga bodo pripravili dvakrat in sicer januarja in avgusta. Prvi bo tako od 20. do 23. januarja prihodnje leto, zanj prijave zbirajo do konca novembra. Modna sejma bosta seveda sezonsko obarvana, posodobili bodo modne revije, ki jih bodo lahko pripravljala tudi posamezna podjetja. Večji poudarek bo na modnih tendencah, zategadelj bodo v ospredju modni oblikovalci.
OBČINA BLED
objavlja
JAVNI ANKETNI IN ANONIMNI NATEČAJ ZA IZDELAVO SIMBOLOV
OBČINE BLED
(grb, zastava, logotip)
Pogoji za sodelovanje na javnem natečaju so objavljeni v Uradnem listu RS - Uradne objave, št. 90/99, str. 6034. Prav tako jih lahko dobite na Občini Bled, Cesta svobode 13, Bled.
Župan Občine Bled mag. Boris Malej
OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA KRANJ vabi svoje člane - obrtnike in podjetnike,
ki želijo sodelovati pri delu zbornice v naslednjem mandatu,
da se zglasijo v tajništvu zbornice in podpišejo za to pripravljeno pristopnico.
ALPSKI LETALSKI CENTER LESCE BLED
4248 Lesce, Begunjska 10 Tel: 064/733-431, 733-962 Fax: 064/733-882
Alpski letalski center Lesce - Bled objavlja
vpis v začetniški tečaj za jadralne in motorne pilote ter padalce
Prijave zbiramo do 4. decembra 1999 na zgoraj navedenem naslovu ali telefonu.
Informativni dan bo 4. decembra ob 10. uri
na letališču v Lescah.
r KOLIKO JE VREDEN TOLAR
KRANJ, 15.11.19Q9
nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni
MENJALNICA
1 DEM
1 ATS    100 ITL
A BANKA mi Kranj, Jesenice) 100,52
EROS (Star Mavr) Kanj 100,40
GORENJSKA BANKA (vse enote) 100.03
HRAN LN CA LON, d d Kranj 100<50
H DA-tžnica Ljubljana 100,60
HRAM ROŽCE Mengeš 100,55
L RIKA Jesenice 100,40 L RIKA Kranj
IRIKAMedvode 100,35
NVESTŠkofja Loka 100,40
KREKOVA BANKA Kanj k Lota 100,35
LEMA Kranj 100,50
vOLKS BANK-UUD BANKAđiiLj. 100,30
NEPCK (Šk. Loka, Trata) 100,45
NOVA IB Kamnk bari Medvode, Šk Loto 100,31
R0BS0N Mengeš 100,60
PBS d d. (na vseh poštah) 99,30
PRI MUS Medvode 100,40
PUBUKUM Ljubjana 100,56
PUBLIKUM Kamnik 100,5
SHP-Slov, hran, in pos. Kranj 100,30
SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 100,30
SL0VEN JATURIST Boh Bistiica 100,03
SL0VEN JATURIST Jesenice 100,40
SZKB B ag, mesto Žiri 100,2 0 ŠUM Kranj
TALON Škofja Loka 100,45
TENT0URS Domžale 100,30
TRG Bed 100,30
TROPICAL Kamnik-Bakovnik 100,60
VVItFAN Jesenice supermafket UN ON VVILFAN Kranj
VVILFAN Radovtj ca. Grajski dvor VVILFAN Tržič
100/75 14,25 14,32 10,13 10,17 100,80  14,25 14,34 10,13 10,1 8
100.95 14,22 14,35 10,10 10,20 100,80 14,26 14,32 10,12 10,18 100,80 14,26 14,31 10,15 10,19 100,75 14,28 14,32 10,16 10,19 100,80 14,23 14,33 10,12 10,19
211-722 100,85 14,23 14,34 10,12 10,21 100,87  14,26 14,34 10,15 10,20 101,15  14,26 14,38 10,14 10,22 100,80  14,26 14,30 10,14 10,20
100.79 14,23 14,33 10,11 10,23
100.80 14,23 14,30 10,12 10,19
100.96 14,25 14,35 10,13 10,19 100,90 14,28 14,37 10,16 10,21 100,80 13,29 14,29 9,55 10,19 100,80  14,25 14,34 10,13 10,1 8
100.79 14,25 14,31 10,15 10,21 100,95  14,22 14,32 10,13 10,23
100.80 14,22 14,35 10,10 10,20 101,10  14,22 14,39 10,11 10,23
- 14,22        • 10,10 100,85  14,23 14,32 10,12 10,18 100,95 14,22 14,33 10,10 10,20
362-600 100,85  14,23 14,32 10,13 10,19 101,10  14,22 14,33 10,13 10,23 100,80 14,23 14,33 10,1010,20 100,79  14,26 14,29 10,15 10,19 «62-696 360-260 704-040 (8.h.llh,I3.45h-I8.h) 563-816
POVPREČNI TEČAJ    100,35 100,86 14,21 14,33 10,1110,20
Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 14,20 tolarjev.
Podatke za tečajnico nam sporočajo menja niče, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menja niških tečajev gede na ponudbo >n povpraševanje po tujih va utah
Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije a menjalniških tečajih.
KREKOVA BANKA
UGODNA PONUDBA KREDITIRANJA
PREBIVALSTVA DO 5 LET ZA KOMITENTE IN NEKOMITENTE
PE Kranj, Zoisova 1,
PE Škofja Loka, Kapucinski trg 2,
vvww.krekova-banka.si
Tel.: (064)380-70-11 Tel.: (064) 624-540
POVABI ME M ZMENEK
NAKLJUČNI SIK ► Q90 9009
-T'
PRISLUHNI POREONICI
090 7525
PUSTI SE PRESENETITI
DOBER IZLET
DOBER IZLET
Dunaj, mesto valčkov pred božičem
V rubriki DOBER IZLET predstavljamo rajzo. ki jo pripravlja ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA Kranj, d d., ki Vas prisrčno vabi na DUNAJ, mesto cesarskega veličanstva, valčkov, ka-varnic, razkošja in romantike - pa tudi ugodnih nakupov - oh modri Donavi po izjemno ugodni ceni 5.300 tolarjev za celodnevni izlet v soboto, 18. decembra. V programu dvodnevnega izleta je, med drugim, dopoldanski krožni ogled mesta; popoldan bo namenjen sprehodu po dunajskih trgovinah. Odhod z Dunaja ob šestih zvečer, povratek na Gorenjsko v poznih večernih urah.
Ampak res ugodna cena tega imenitnega izleta na Dunaj še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena Alpetourjevega izleta 18. decembra samo 5.000 SIT. Ob prljavije potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega glasa in Vaše potovanje na Dunaj sredi decembra bo cenejše. Velja pa le naslovljeni izvod današnjega Gorenjskega glasa z računalniško izpisanim naročniškim naslovom!
Odhod v soboto, 18. decembra, ob dveh zjutraj z Bleda, s postanki v Radovljici, v Tržiču in v Kranju. Najudobnejši Alpetourjev avtobus boste lahko počakali tudi v Škof ji Loki. v Medvodah ali v Ljubljani pred halo Tivoli, Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: Alpetourjeve turistične poslovalnice na vseh glavnih gorenjskih avtobusnih postajah - v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu, seveda pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju v pritličju poslovnega stolpiča na Zoisovi l, vsak dan od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00 ure, ob sredah do 17.00 ure. Telefonski številki: 064/ 223-444 in 064/223-11/. V Alpetourjevih poslovalnicah in naši malooglasni službi boste tudi izvedeli vse ostale podrobnosti o predbožičflem izletu na Dunaj.
ALPETOUR
potovalna agencija mđtAwM"
KMETIJSTVO
ureja: Cveto Zaplotnik
Koroška se predstavlja
Majhni ne bodo preživeli
Ob vstopu Avstrije v Evropsko unijo je avstrijska država kmetom obljubila vrsto podpor in pomoči.
Kranjska Gora, 15. novembra - V okviru Lavtižarjevih dne-vov so v Kranjski Gori pripravili posvet na temo vključevanja kmetijstva v Evropsko unijo. Na posvetu so trije koroški Slovenci, ki sodelujejo v koroški kmetijski zbornici, predstavili agrarno politiko Evropske unije in vključevanje ter položaj avstrijskih kmetov v Evropski uniji.
Miha Zablatnik iz Celovca je kot kmet na lastnem primeru pokazal, kaj je zanj pomenilo vključitev Avstrije v unijo. Ima 15 hektarov obdelovalne zemlje in 10 hektarov gozda, pred vstopom pa so se na njegovi kmetiji ukvarjali z vsem. Po vstopu pa se je moral odločiti le za eno dejavnost, kakor se bodo morali tudi slovenski kmetje. Opozoril je, da z EU prihajajo novi pogoji in da nobeno negodovanje ne bo koristilo. Že zdaj se je treba na te pogoje pripraviti, čeprav bo Evropska unija nudila določene premostitvene časovne roke.
Evropska agrarna politika v primerjavi z ameriško ni tako zelo usmerjena izključno na dobiček. Še vedno smernice Evropske unije varujejo naravo in okolje in kmetom nudijo za to tudi določene podpore. V kmetijski politiki obstaja 22 tržnih redov, ki se jih je treba držati, veliko pa je seveda odvisno od politike posamezne države, kako bo podprla kmete in kmetijstvo z direktnimi podporami. Tržni redi zagotavljajo strukturno politiko, presežke pa izravnavajo z ukrepi: za proizvodne viške dobijo kmetje manjše plačilo.
Koroški kmetje so med drugim priporočili, naj se slovenska država pri pogajanjih zavzame vsaj za eno nacionalno izjemo - za kar lahko zaprosi vsaka članica. Avstrija ni zaprosila, Slovenija pa naj na izjemo ne pozabi: lahko bi, po mnenju avstrijskih gostov, zaprosila za izjemo pri žganjekuhi, kjer imajo v Avstriji velike obremenitve. Skratka: Slovenija naj obdrži čimveč, kar ima.
Avstrijske izkušnje so pokazale, da majhni v EU ne morejo preživeti in jih torej ni več. Manjše mlekarne so se takoj združile, izvoz je porasel, delež direktnih plačil kmetom pa predstavlja 50 odstotkov kmečkega dohodka. Toliko črpa kmet iz podpor, ki so na razpolago. V Avstriji so dobili za pet let "izravnalnih" podpor, kar predstavlja prehodno pomoč za prilagoditev.
Na Koroškem kmetom pri pridobitvi raznih podpor svetujejo kmetijske zbornice in zadostuje ena sama prošnja, da se pridobijo vse podpore. Popis kmetijskih površin je zelo natančen, v računalniku imajo vse površine tako zajete, da se jih lahko preveri v legi in obsegu. Evidenca vsebuje status površin (lastne, v najemu ali samo obdelovane) predvsem zato, ker se za različne statuse dobijo različne podpore.
Za avstrijsko gospodarstvo ni bilo druge možnosti kot vstop v EU in to velja tudi za Slovenijo. Avstrijski kmetje so bili za vstop pod pogojem, da jim država pomaga. In Avstrija jim pomaga s podporami, vključujejo pa se v razne strukturne evropske sklade (LIDA, Interreg in druge), kjer pridobijo sredstva za razvoj kmetijstva in podeželja. • D. Sedej
Vlada določila tržni red za žita letine 2000 Intervencijska cena za tolar nižja kot lani
Ljubljana - Vlada je na četrtkovi seji sprejela uredbo o določitvi tržnega reda za pridelek žita letine 2000. Uredba določa pogoje za intervencijski odkup pšenice in rži in intervencijsko ceno, standardno in minimalno kakovost, način določanja odkupne cene glede na dejansko kakovost ter neposredno plačilo za hektar žita.
Po tej uredbi bo intervencijska cena za pšenico 22 tolarjev za kilogram in bo za en tolar nižja kot lani, za rž pa bo cena 15 tolarjev. Intervencijski odkup bo možen le v času od 1. septembra do 31. decembra, pri čemer bo rrdjmanjša ponujena količina pet ton, medtem koje bila lani 1,5 tone. Pridelovalci bodo poleg plačila, ki bo odvisno od kakovosti zrnja, prejeli še neposredno plačilo - 54 tisoč tolarjev na hektar, ki ga bodo lahko uveljavljali tudi za ajdo, piro, ječmen, tritikalo, oves in proso. Na odkupno ceno pšenice in rži bo vplivalo tudi padajoče število, država pa bo pokrivala tudi del stroškov skladiščenja (mesečno 0,30 tolarja za kilogram). Podrobnejše pogoje o izvajanju tržnega reda bosta določili ministrstvi za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za ekonomske odnose in razvoj v odredbi o pogojih za odkup pšenice in rži letine ter v uredbi o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za leto 2000. • CZ.
cilmirci
d.d., Radovljica, Jalnova 2
4240 Radovljica
tel.: 715-460, fax: 714-170
vabi k sodelovanju
KOMERCIALISTA ZUNANJE TRGOVINE
Pogoji: VII. oz. VI. stopnja izobrazbe ustrezne smeri in vsaj tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju izvoznih poslov, znanje dveh tujih jezikov (aktivno nemški in pasivno angleški jezik).
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 3 mesecev z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov podjetja (kadrovska služba) v 8 dneh po objavi. Povabili Vas bomo na razgovor.
Še naprej zaostrene razmere v bohinjski gozdarsko kmetijski zadrugi
Kot dva, ki se ločujeta in jima ni nič mar
Vpleteni v spor se obnašajo kot dva, ki se ločujeta in jima ni mar za otroka - za bohinjsko kmetijstvo in za vse, kar so ustvarili prejšnji rodovi.
Bohinjska Bistrica - Čeprav je občina naklonjena kmetijstvu in ima tudi klavnica prihodnost, je velika bojazen, da bo ob sedanjem zapletu v zadrugi kratko potegnil kmet, je na sredini izredni seji občinskega sveta o razmerah v zadrugi dejal bohinjski župan Franc Kramar in zavrnil očitke, da občina v sporu med zaposlenimi v klavnici in zadružnimi organi ni storila dovolj. V klavnici so po skoraj dveh mesecih stavke v začetku novembra sicer začeli delati, vendar so razmere v zadrugi še naprej zaostrene.
Vodja klavnice in stavkovnega odbora Jože Blažič, ki je prej deset let imel zasebno mesarijo na Jesenicah, je povedal, da v Bohinj ni prišel z nikakršnimi zli nameni ukrasti klavnico. Ko pa je začel "gledati" številke pri obnovi klavnice in v zadrugi, je ugotovil nepravilnosti, s katerimi je potlej seznanil upravni in nadzorni odbor zadruge ter občino. Po tem je bilo konec dobrih odnosov z direktorjem, ki je naenkrat začel prikazovati, da klavnica posluje z velikim "minusom". Naslednji mesec so zaposleni že prejeli za 15 odstotkov nižje plače, po treh mesecih jim je prekipelo. Odločili so se za stavko, ki je po Blažiče-vih besedah potekala brez pravega odziva lastnikov oz. tako, kot se je najbolj bal. "Veliko denarja seje izgubilo, veliko je bilo utaj davka, veliko denarja na črno izplačanega, veliko premičnega in nepremičnega premoženja prodanega - sirarna za 27 milijonov tolarjev, gostilna Rupa približno za 25 milijonov... Vsega skupaj je bilo 170 milijonov tolarjev denarja, od
tega so investirali največ 70 milijonov tolarjev, manjka sto milijonov ali milijon mark denarja," je dokazoval Blažič in dejal, da so začetnim, stavkovnim zahtevam zaradi plač in nepravilnosti potlej dodali še zahtevo za razrešitev direktorja, ki kot malomaren in nesposoben gospodar vodi zadrugo v propad.
Zaostajanje za poslovnim načrtom
Poslovanje v klavnici ni bilo v skladu s sprejetim načrtom, polletni obračun je pokazal približno štiri milijone tolarjev manjka, je na seji dejal direktor zadruge Mirko Smukavec in dodal, da je potlej tudi ukrepal: znižal plače, ki so bile v prvih petih mesecih povprečno 115 tisoč tolarjev bruto oz. za 45 odstotkov večje kot na žagi. To je zaostrilo razmere v zadrugi in privedlo do stavke, ki je bila po Smukavčevem mnenju nezakonita. Pred-sed-nik zadruge Andrej Ogrin je povedal, da bi za ureditev mlekarne potrebovali sto milijonov tolarjev in da so se v
Osebna prizadetost, uialjenost...
V kmetijski svetovalni službi nam ni vseeno, kaj se dogaja na podeželju, še posebej v tako občutljivem okolju, kot je Bohinj, je dejal mag. Jurij Kumer, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje Kranj, in se v sporu zavzel za tako rešitev, ki bo ohranila povezanost kmetov in zadruge. To povezovanje je bilo potrebno že doslej, še bolj pa bo v prihodnosti. Veterinarski inšpektor mag. Roman Grandič, ki se je veliko prizadeval za obstoj in dobro delo klavnice, je menil, da se vpleteni v spor obnašajo kot dva, ki se ločujeta, a jima ni mar za otroka • za vse tisto, kar so ustvarile prejšnje generacije. 'Zaradi osebne prizadetosti, užaljenosti in uveljavljanja nekaterih lastnih prepričanj se zanemarjajo koristi zadruge.
takšnih okoliščinah raje odločili za prodajo dela premoženja in za obnovo klavnice, ki je po ugotovitvah posebne komisije stala 66 milijonov tolarjev. Kontrola poslovanja v klavnici je pokazala finančno in količinsko zaostajanje za poslovnim načrtom, čemur Blažič ni verjel. Ker so zaposleni med stavko nenehno spreminjali zahteve, Ogrin dvomi o tem, da so bili sami akterji, ampak jih je očitno nekdo vodil. Direktor občinske uprave Dušan Vučko je opozoril, da zadružna pravila v nekaterih delih niso skladna z zakonom o zadrugah. Kot primer je navedel določbo zakona, ki pravi, da mora nadzorni odbor sam nemudoma sklicati občni zbor, če to zahtevajo koristi zadruge, zadružna pravila pa določajo, da nadzorni odbor sme (ne mora) sklicati izredni občni zbor in mu poročati... Ko je analiziral pravila, ga je presenetilo tudi to, da ne vsebujejo določb, ki bi urejale zadružno revizijo.
Občni zbor bo le težko 20. novembra
Martin Nose, direktor Zadružne zveze Slovenije, je povedal, da bo njihova revizijska služba po naročilu zadruge opravila izredni pregled, ki bo zajel poslovanje v prvem polletju in naložbo v klavnico, vendar  bodo   poročilo do
pogodbenega roka, to je do 20. novembra, le težko pripravili, ker nekaterih dokumentov zaradi davčne in kriminalistične preiskave ni v zadrug'-Po Nosetovem mnenju SJ vodja obrata ne more lastiti pravic, ki mu jih lastniki niso podelili. Čudi ga, da skupina delavcev nalaga organom upravljanja oz. organom zadruge, kako morajo ravnati-Problemi, kakršni so nastali v zadrugi, se ne rešujejo na sejah občinskega sveta, ampak z odločnim in učinkovitim ukrepanjem direktorja in organov zadruge. Bohinjska praksa, kot je pisanje po časopisih in jemanje pravice v svoje roke, ga spominja na čase socialističnega samoupravljanja, ko je občina še imela pravico uvesti ukrep družbenega varstva, je dejal Nose in s tem izzval precej burno polemiko-Župan Franc Kramar je pripomnil, da občinski interes^ rešitev problema izhaja ^ tega, da je občina za obnovo klavnice vložila 2,5 milijona tolarjev nevračljivega denarja in ji dala' še milijon tolarjev posojila. Podžupanja Evgenija Kegl Korošec pa se je odzvala z razpravo, da je občina sprejela program razvoj turizma, ki je tesno povezan s kmetijstvom. Ker so del turistične ponudbe tudi domače meso in mesni izdelki, jim ni vseeno, kaj bo z zadrugo in z njeno klavnico. • C. Zaplotnik
Pripojitev Gorenjske mlekarne k Ljubljanskim
Del kmetov nasprotuje pripojitvi
Delničarji Gorenjske mlekarne Kranj bodo na skupščini odločali o pripojitvi podjetja k Ljubljanskim mlekarnah kmetje, ki nasprotujejo združitvi, pa so včeraj na novinarski konferenci predstavili tudi negativno stran pripojitve.
Naklo - Kmet Ivan Tičar, ki je vodil konferenco, je povedal, da je na območju sedmih zadrug, ki so nekaj več kot 53-odstotne lastnice kranjske mlekarne, približno 40 odstotkov kmetov, ki nasprotujejo združitvi. Čeprav se zavedajo, da "toka dogodkov" ne morejo več spremeniti, pa bi radi javnost seznanili s tem, da bo prvi primer pripojitve na področju živilsko predelovalne industrije v Sloveniji dolgoročno negativno vplival na pogoje za odkup mleka na Gorenjskem in v vsej Sloveniji. Pripojitev pa jih moti tudi kot zadružnike, saj Zadružna zveza Slovenije pripravlja celovito rešitev mlečne pridelave in predelave, ki bi zagotovila obstoj večine obratov v večinski lasti kmetov.
Kmetje, ki ne podpirajo pripojitve Gorenjske mlekarne k Ljubljanskim, so kot glavni razlog nasprotovanja navedli, da bodo kmetje s pripojitvijo izgubili možnost dejanskega soupravljanja in soodločanja. Zdaj so večinski lastniki Gorenjske mlekarne, potlej, po združitvi, bo njihov delež samo še 5-odstotni, in tudi skupni delež, ki ga bodo imeli s kmeti iz zadrug Ljubljanske mlekarne, ne bo zadosten za odločanje. Manjše podjetje, kakršna je sedanja Gorenjska mlekarna, bi se po njihovem
imeli manjše možnosti za pogajanje. Nova mlekarna bo v primerjavi z evropskimi še vedno majhna, s tem pa bodo tudi pozitivni učinki združitve kmalu izgubili svoj namen. Kranjska in ljubljanska mlekarna bi po mnenju dela kmetov lahko dosegli enake cilje, kot naj bi jih s pripojitvijo, če bi se
združili le poslovno, ne pa tu**1 kapitalsko. .
Na današnji skupščini de ničarjev Gorenjske mlekart1 naj bi proti pripojitvi glasova kmetijski zadrugi Gozd Bled ^ Cerklje, v kmetijski zadrUlj Naklo pa so stališče zavze' šele včeraj zvečer. ..
• C. Zaplotn'"
mnenju lažje prilagadilo tržnim razmeram, med kmeti pa je tudi velika bojazen, da nova skupna mlekarna ne bo več toliko investirala v obrat Gorenjske mlekarne. Ker ima kranjska mlekarna številne prednosti pred drugimi (koncentracija odkupa, kakovost mleka), bi verjetno med zadnjimi zašla v morebitne težave oz. šele tedaj, ko bi se konkurenca na trgu zaradi propada drugih mlekarn že zmanjšala. Ob sprostitvi odkupne cene, ki sc obeta tudi Sloveniji, bodo kmetje v združeni mlekarni
Iz blejske kmetijske svetovalne službe
Povabilo na potovanje v Salzburg
Bled - Iz blejske enote kmetijske svetovalne službe so sp°" ročili, da bodo tudi letos v adventnem času organizira" ogled alzburga in še nekaterih drugih mest. Kdaj bo ekskurzija, 4. ali 11. decembra, bo odvisno od odločitve prijavljenih, ki si bodo v Salzburgu ogledali Mirabell, stolno Petrovo cerkev, pokopališče, ulico z Mozartovo rojstn0 hišo, vodnjak in še kaj. Poleg tega bodo obiskali še znan0 smučarsko središče Filzmoos, mestece Hallcn, kjer jc pokopan skladatelj Franz Gruber, kije uglasbil pesem Sveto nov« in če bo dovolj časa še Oberndorf, kjer so 1818. leta v cerkvi sv. Miklavža prvič zapeli. Cena potovanja (brez kosila) je 4.000 tolarjev, prijave pa do 25. novembra sprejem** Majda Rezek na telefonski številki 748-000. • CZ.
PIVOVARNA UNION
^(Ij)rijrit(lje!
Nova kapela svete Barbare na Planini pod Golico
Zavetnica rudarjev ob rudarski poti
Domačini ob nekdanji rudarski poti postavili kapelo s kipom svete Barbare - Oltar in kip svetnice delo ruskega kiparja Nikolaja Mašukova - Pobudnik gradnje jeseniški župnik Jože
Milčinovič - Raznolik kulturni program.
'anina pod Golico, 16. novembra - Kot bi Jeseničani vedeli, da mo-. jo zaradi vremena pohiteti z gradnjo in blagoslovitvijo kapele, saj e ,° zdržalo le do konca slovesnosti, ko je počasi začelo rositi. Je °Je prispevala sveta Barbara, h kateri so se v preteklosti s prosuja-1 Pred hudo uro zatekali tudi kmetje? Minulo, Martinovo nedeljo, v gozdičku na Pejceh na Planini pod Golico blagoslovili novo kapelo svete Barbare, slovesnosti pa se je udeležilo več kot sto doma-C|Hov in ostalih Jeseničanov.
Jože   Milčinovič, jeseniški
uPnik, je zamisel o postavitvi KaPele gojil dalj časa, ob nadetih strokovnjakov jeseniškega muzeja pa so lansko poletje 2ačeli z gradbenimi deli. Na tTlestu, kjer je med prvo svetov-n° vojno stal top, po njej pa je npkdo postavil leseni križ ter °b nekdanji rudarski poti, ki je Jedila z Golice k Stari Savi, so :0rnačini postavili približno ^""i metre visoko kapelo svete
arbare, zavetnice rudarjev, .°Jakov, metalurgov, topničar-,ev in kmetov. Vsa gradbena
e'a so opravili s prostovoljnim l. °m> oltarni del in glineni
'P omenjene svetnice pa sta ,e'° kiparja Nikolaja Mašu-
0va. Spodnji del oziroma podaje oltarja predstavlja rudo,
! So jo kopali na Golici in vo-r'H v plavže ob Savi, krilo oltar-
. Je barve surovega železa, na |jJem pa je na medaljonih uporabljena železarska zgodovina: ^orlriov rov v Savskih jamah, rudarji v jamah, volovska vpre-pudlovka in plavž na Savi
er jeseniška župnijska cerkev j?r cerkvi na Stari Savi in sv. Wž. Osrednji del oltarja pred-stavlja kip mučenke sv. Bar-
G leda lisku skupinu domačinov s Planine pod Golico je predstavila odlomek z listine Ortenburškega rudarskega reda.
Kip svete Barbare je delo kiparja Nikolaja Mašukova.
bare. "Domačini so zamisel o obeležitvi nekdanje rudarske poti lepo sprejeli in vsa dela opravili brezplačno. Material in oltarni del sta stala približno milijon tolarjev, ki smo jih večinoma tudi zbrali s prostovoljnimi prispevki faranov. Skratka, kapela je dokaz, da se v slogi in z dobro voljo da veliko narediti, je na nedeljski slovesnosti dejal župnik Jože Milčinovič.
Slovesnosti so se med drugimi udeležili tudi Boris Bregant, jeseniški župan, Martin Erklavec, radovljiški dekan, kipar Nikolaj Mašukov ter Nataša Kokošinek, ravnateljica jeseniškega muzeja. Slednja je predstavila kratko zgodovino železarstva na Planini pod Golico, njegovi začetki segajo v čas pred našim štetjem. Muzej hrani pomembno listino o Ortenburškem rudarskem redu iz leta 1381, kije priznana tudi kot ustava rudarskega in fu-žinarskega dela pri nas. "Zadnja leta krajani Planine pod Golico ob podpori Občine poskušajo oživiti spomin na stoletno tradicijo železarstva in rudarstva, v muzeju pa upamo, da bo ta kraj dočakal tudi muzejsko zbirko o
tej tradiciji, s katero bi se oddolžili rodovom železarjev, ki so usodno zaznamovali preteklost in podobo Jesenic," je še dejala Kokošinekova, župan Boris Bregant pa je dodal, da se z obeležjem poti spominjajo prednikov in pomembne zgodovine in daje prav, da tudi v te kraje s turizmom zaveje nov veter. Kapelo je blagoslovil župnik Milčinovič, v kulturnem programu pa so med drugim nastopili Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora, skupina domačinov je v izvirnih oblačilih predstavila odlomek iz Orten-burškega reda, domačinke pa so z okusnimi kulinaričnimi dobrotami poskrbele za pogostitev. • R. Škrjanc
Drsališče za Virjem propada
Bodo Tržičani drsali drugje?
zaradi postopka denacionalizacije, ki se vleče že nekaj časa, je drsališče prepuščeno zobu časa. V brunarici vlomljeno, vse ostalo pa razbito in polomljeno.
y^ič, 16. novembra - Nekdaj zelo dobro obiskano drsališče za ""jem danes nezadržno propada. Za to je kriv predvsem postopek
. Nacionalizacije, saj je bil ta svet v lasti Ahačičev, družine, ki je
tlela tudi Tovarno kos in srpov. Postopek se vleče že precej časa, pravičenec pa zahteva vračilo v naravi. Zaenkrat ne moreta storiti ,c ne občina, ki je drsališče razglasila za objekt občinskega pome-
. a» in ne Splošno športno društvo Tržič, ki upravlja z drsališčem in
^a l njim same stroške.
,.^°gled na drsališče in sprem- ponavadi pospravili Jajoče objekte je prav žalosten,  ob koncu sezone,
brunarici, ki sta ^itku, okrepčilu.
f\iu
namenjeni preoblače-
'n spravilu potrebne opre-je vdrto. Okna so razbita, ar je ostalo opreme, je unič-/'a, prav tako klopi, ki so na-I ^"Jene preobuvanju. Povsod t.2|Jo razbite steklenice in sme-' °graja na drsališču, ki so jo
pa je že povsem dotrajana. Popolnoma je uničeno tudi prenosno stranišče. Skratka, drsališče, kjer se je včasih trlo drsalcev vseh starosti, je prepuščeno samo sebi.
Tudi takšna Mengeška razglednica
Včasih so imeli rože celo na mostovih
Ne bi bilo napak, da bi v Turističnem društvu razmislili poleg priznanj tudi o turističnih grajah ob koncu leta.
Mengeš, 15. novembra -
^Prehodite se malo po Mengšu in poslikajte. Lahko Zastavite tudi nagradno vpra-San.je, kje v Mengšu je največ "avlakc oziroma največje Srnetišče ali pa kar zbiralnica ?dpadkov starih avtomobilov ,n podobne šare. Takšno sporočilo smo dobili v uredni-Stv°- Spomnili so se, da so Vcasih imeli v Mengšu rože Ce'o na mostovih. Zdaj jih nimajo. Turistično društvo bo l"di letos podeljevalo priznala za najlepše urejene stanovanjske in poslovne objekte v °bčini. Morda bodo podeljeni tudi graje /a najbolj neu-pjene dele v občini. Ob tem, ko si predvsem tu-*wcni delavci prizadevajo za čimlepši Mengeš
Pa
smo se odločili, da objavimo tudi takšnole
Mengeško razglednico. Prav na to navlako smo slišali opozorilo tudi na seji občinskega sveta Mengeš. • A. Ž.
Drsališče z objekti povsem uničeno in prepuščeno samo sebi. Tržičani na njem to zimo verjetno ne bodo drsali.
Kot je povedal Jože Klofutar, predsednik Splošnega športnega društva, slabo kaže, da bo drsališče letos sploh obratovalo. Razlog za to je postopek denacionalizacije, ki še ni zaključen. Vse, kar bi na drsališču počeli, bi bilo tako proti zakonu. Drsališče zaenkrat nima lastnika, zato ni mogoče dobiti tudi nobenih dokumentov, ki bi bili potrebni za popravilo. K pospešitvi postopka denacionalizacije pa ne moreta prispevati niti tr-žiška občina in niti Splošno športno društvo. Tako pri Splošnem športnem društvu za letošnjo zimo tudi niso iskali najemnika, ki bi bil pripravljen upravljati z drsališčem, saj je postopek denacionalizacije v rokah Upravne enote. Kot je povedal župan Pavel Rupar, je občina zainteresirana za to, da bi drsališče obratovalo, vendar k njim ni bilo še nikogar, da bi poskušali skupaj najti ustrezno rešitev. •  P. Bahun
Na lep izlet v novembru ali decembru
Miklavžev večer v termah
Najboljši gorenjski organizatorji turističnih potovanj so Vam pripravili nekaj ekskluzivnih avtobusnih izletov z zares zanimivimi programi. Za vse programe v tej rubriki velja, da so cene za nuročnice in naročnike Gorenjskega glasa krepko nižje kot za nenaročnike! Zato, ker na vseh teh izletih Gorenjski glas sodeluje kot medijski pokrovitelj.
Prihaja čas Miklavževih nakupov
Martinovanja so mirno in konec tega tedna se že začenja 'sezona'sejmov zzimskošportno opremo. Mimogrede bo december. Da da ne boste morda prepozni z Miklavževimi nakupi: Integral Tržič zadnjo soboto v tem mesecu, 2%. novembra, vabi v Italijo, do Cassacia v bližini Vidma, v nakupovalni center Alpe Adria z več kot 40 specializiranimi trgovinami, v katerih najdete za vsakogar nekaj po osupljivo konkurenčnih cenah. Dovolj časa bo tudi za sprehod z nakupovalnim vozičkom v market LIDL ter še v LD market. Izletniška relacija: Tržič- (Medvode, če bodo vsaj štiri prijave j-Škofja Loka-Žabnica-Kranj-Radovljica- Lesce-Jesenice-Kranjska Gora-Rateče. Cena: 3.300 tolarjev na osebo, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa, vključno z družinskimi člani, samo 2.200 tolarjev. Ker Miklavžev nakupovalni izlet traja 'od zjutraj do zvečer', bo poskrbljeno tudi za sladko popotnico iz Pekarne Magušar Lesce in Pivovarne Union, pa tudi zoper mraz, ki konec novembra že krepko razsaja, se bo kaj našlo.
Sejem v Lentiju na Madžarskem
Turistična agencija Integral Tržič Vas vabi na predmiklav-žev nakupovalni izlet na Madžarsko z nadaljevanjem na najbolj vzhodnem delu Slovenije, v Lendavi. Dopoldan bo čas za obisk sejma v Lentiju, izjemno priljubljene nakupovalne destinacije Slovenk in Slovencev. Ker je sejem na prostem, je za premražene izletnike zatem 'grevanje' v notranjem ali zunanjem bazenu v Termah Lendava. Po kopanju bo večerja, kajti cel dan bo res naporen. Izlet bo NASLEDNJI ČETRTEK, 25. novembra. Integralov avtobus bo peljal na relaciji Tržič- Radovljica-/LescehKranj-Škojja Loka-Vodice-Moste-Mengeš-Domžale. Cena izleta je 4.900 tolarjev na osebo, za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane zgolj 3.700 tolarjev.
Medijska pokrovitelja obeh predmiklavževih izletov trži-škega Integrala je tudi RADIO GORENC.
Miklavžev večer v Termah
Ker bo čez slaba dva tedna že mesec december. Vas Turistična agencija Integra/ Tržič že danes vabi na zanimiv izlet v Terme Topolšica na miklavževo soboto, 4. decembra. Odhod avtobusa bo z Bleda sredi dopoldneva, s postanki v Lescah, Radovljici, Kranju, Zobnici, Škof ji Loki. Smledniku, Vodicah, Mostah in Mengšu. Čez dan ho obilo časa za sprostitev v termalni vodi - v manjšem bazenu s toplejšo vodo 36 stopinj Celzija ali v velikem plavalnem ba-reznu, v katerem ima voda 32 stopinj. Po večerji bodo v termah pripravili miklavževanje, zato je izlet tokrat primeren zlasti za mlajše, zato odhod iz Topolšiee ne bo prav pozno zvečer. Cena izleta je 4.400 tolarjev; za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane zgolj 3.500 tolarjev; za mlajše od 15 let samo 2.700 tolarjev.
24 ur na dan: 064/223-111 ali 223-444
Za informacije in prijave sta Vam vselej na razpolago, 24 ur dnevno, telefonski številki 064/ 223-444 in 223-111, za vse navedene IZLETE najboljših gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, s katerimi tudi Gorenjski glas sodeluje kot glavni medijski pokrovitelj, lahko dobite tudi po telefonu 064/ 223-444 v malooglasni službi Gorenjskega glasa; ali 064/ 223-111 v tajništvu Gorenjskega glasa. Na obe navedeni telefonski številki tudi evidentiramo prijave, skupaj s podatki, na kateri postaji želite počakati organizatorjev avtobus, itd. Ob prijavi je možno vplačati celotno ceno izleta in si hkrati rezervirati izbrani sedež v avtobusu!
INTEGRAL;
PIVOVARNA UNION
ZA DOM IN DRUŽINO
ureja: Danica Dolenc
Moda
Poskusimo
Čiste linije - novi detajli
se mi
Zapisali smo že, da bodo to zimo modni grobi materiali, kot so razni bukleji, tvveedi. Modne pa bodo tudi čiste linije: gladki, enostavni kroji, ki jih bodo poživljali le močnejši šivi ali pa morda razporki, kot na temle modelu volnene obleke s kratkimi rokavi (ki pa so lahko seveda poljubno daljši) ali pa luknjiOast vzorec na pleteni bluzi pri drugem modelu. Če hočete biti res "in", kot pravijo, boste obulc enake barve kratke nogavičke ali
enostavne cokle iz enakega blaga, kot obleka, krilo... Dolžina krila je dovoljena do kolen, lahko pa sega vse do gležnjev. Barva: najbolj modne so sive barve, od hladne platinaste do tople grafitno sive barve. Prednost je ta, daje k sivi barvi izredno lahko kombinirati vse druge barve, le če kombiniramo sive, naj bodo "ton in ton".
Prazniki se bližajo in počasi bomo morali sestaviti menuje za praznična kosila in večerje. Ne le dobro, tudi lepo za oko mora biti tedaj na mizi. Mesne rolade so dobrote posebne vrste in pravi okras na mizi. Nadevi so lahko zelo različni, kakršno domišljijo pač imate. Lahko so v nadevu gobe, sir, začinjeno sesekljano meso, zelenjava, celo sadje. Tu lahko daste domišjiji polet in ustvarjate čisto po svoje...
Puranova rolada s špinačo
Za 4 osebe potrebujemo: 300 g špinače (sveže ali zamrznjene), 1 šalotko, 4 žlice olja, 4 tanke puranove zrezke po cca 150 g, sol, beli poper, 40 do 50 g mehkega sira (po možnosti ovčjega), 2 stroka česna, I do 2 čajni žlički limoninega soka, kajenski poper, 1 žlica moke, pol litra kokošje juhe (lahko ins-tant), 1 do 2 žlici kisle ali sladke smetane.
Špinačo očistimo, operemo, nekaj minut vremo v vreli vodi, odcedimo in drobno sesekljamo (zamrznjeno le odtajamo). Šalotko drobno sesekljamo in na 1 žlici olja stekleno opražimo.
Meso operemo, osušimo s papirnato krpo, posolimo in popopramo. Sir pretlačimo z vilicami. Česen stisnemo na
Sladica za danes
Čokoladna mlada z bananami ali jagodami
Testo: 5 dag masla ali margarine, 10 dag čokolade, 7 jajc, 10 dag sladkorja, 7 dag moke, četrt I sladke smetane, 3 banane, sok pol limone, malo mleka, maslo in moka za pekač.
Čokolado omehčamo na toplem in dObro zmešamo z maslom. V mešalniku počasi vmešamo po en rumenjak in sladkor. Dolgo mešamo. Nato dodamo moko In sneg beljakov in oboje previdno, narahlo vmešamo v spenjene rumenjake.
Pekač pokrijemo z namaščenim pek-paptr-jem ter potreserno z moko. Na tako pripravljen papir vlijemo testo in porazdelimo po papirju, da nikjer ni višje od 1 cm. Pečemo v segreti pečici 15 minut na 200 stopinjah C.
Spečen biskvit po vrhu malce poškropimo z mlekom in zvijemo s papirjem vred. Še toplega odvijemo in obrnemo na serviet, potresen s sladkorjem; zgornja plast je spodaj, da je rolada lepša.
Sedaj stolčemo smetano: nekaj žlic je damo na stran, da bo potem za okras, v preostalo pa vmešamo 1 zrelo, mehko stlačeno banano, drugi dve pa zrežemo na kolesca in navlažimo z limoninim sokom ter prav tako vmešamo v smetano. Ohlajeno testo odvijemo, namažemo s smetano in bananami, zvijemo in okrasimo s smetano.
Enako lahko pripravimo rulado z rdečimi jagodami.
DRUŽINSKI NASVETI
Damjana Šmid (socialna pedagoginja)
Otrok ob ločitvi staršev (5)
Ko eden izmed roditeljev odide od doma, lahko otrok kij it h obiskovanju občuti veliko praznino. Pomagamo mu lahko tako, da tudi sicer ohranja in neguje čim boljše odnose z očetom (ali mamo), ki ga sicer ni vsak dan ob njeni. Ne preprečujmo otroku telefonskih razgovorov, če želi vsakodnevne novice sporočiti še nekomu, ki ga ima rad. Spodbujajmo otroke, da pišejo, rišejo in delajo drobna darila za odsotnega starša. Ne pozabimo na rojstne dni, na posebne praznike in druge priložnosti. Ce smo v sporu z nekdanjim partnerjem, ne pričakujmo, da bodo tudi otroci skregani z njim. Otrok ima običajno rad oba Starša, ne glede na to, kaj se dogaja med njima. Ne skusajmo otroka pridobiti na svojo stran, s tem ko mu govorimo grde stvari o njegovem očetu ali materi. Nikakor naj nas ne zanese tako daleč, da bi otroku ali pred otrokom govorili, kako
grozno obupen je drugi starš, kako ne veste, kako boste vse to preživeli in kakšno ljubico ima zdaj "oni" tam. Ne kritizirajmo življenjskega sloga nekoga, ki smo ga nekoč imeli radi. Konec koncev si vsak izbere svojega partnerja in nihče nas ne si/i. v vnaprej dogovorjene poroke, '/.a napačne odločitve ne krivimo drugih, rajši si dajmo priložnost, da se iz takšne situacije nekaj naučimo. Napačne smeri so včasih pomembnejše od pravili. Najbolje je seveda, če čim bolj pozitivno razmišljala obe strani. Nič ni narobe, če otroka, vprašamo, kako se je imel pri očetu, ampak lepo prosim, naredimo to brez pretirane radovednosti, ljubosumja in brez želje, da bi iskali podatek, s katerim bomo pri naslednjem obisku napadli bivšega partnerja. Prijateljsko zanimanje je tista prava stvar, ki ne bo skalila že tako rahlih medsebojnih odnosov. Ce le pride do različnih mnenj med
starši, potem se pogovorimo na miren način. Ne pričakujmo, da bodo imeli drugi ljudje vedno ista mnenja kot mi. Treba je veliko prožnosti, prilagodljivosti in potrpljenja, da v odnosu ne prevlada medsebojna sovražnost. Prav tako moramo biti zelo prilagodljivi pri planiranju obiskov pri odsotnem staršu, kadar gre za posebne priložnosti, počitnice, božične in novoletne praznike. Velikokrat si oba starša želita, da hi bil otrok takrat na dveh mestih hkrati. To pa se ne da. i.a h ko so dogovorimo za izmenično praznovanje, tako da je otrok vsako leto pri drugem, možno pa je tudi, da se prazniki razdelijo po dnevih. I' vsakem primeru naj bodo želje otrok tiste, pO katerih se ravnajmo. Ce bo šel otrok praznovat z očetom samo zato, da se mu ne bo zameri/ ali ga bomo v to silili, potem ne bosta ne eden ne drugi imela veliko od takšnega praznovali-
M
Mesne rolade
špinačo. Šalotko in sir zamešamo v špinačo, pokapamo z limoninim sokom, posolimo in popopramo s kajenskim poprom.
Špinačno mešanico porazdelimo na štiri enake dele in z njo premažemo vse štiri pripravljene zrezke. Nato zrezke tesno zvijemo in rolice pritrdimo z zobotrebci. Tako pripravljene mesne rolade povaljamo v moki in v preostali maščobi vsenaokrog dobro opečemo. Prilijemo juho in rolade pokrite pri majhni temperaturi 25 do 30 minut dušimo. Nato vzamemo meso iz posode, postavimo na toplo. Omako prelijemo skozi sito, primešamo smetano, vse skupaj malo prevre-mo po okusu posolimo in popopramo.
K puranovim ruladam serviramo hrustljavo zapečene krompirčke s paradižnikom in rožmarinom.
Zvito telečje pleče
Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg telečjega plečeta, sol, olje za
pečenje. Nadev: 2 tanki palačinki, 5 dag na rezance narezane mesnate slanine, 5 dag na rezance narezane sveže paprike, narezan korenček, na rezine narezana čebula, vejice pe-teršilja.
Pleče zarežemo tako, da dobimo velik zrezek. S kladivom P potolčemo, nato ga osolimo i" popopramo. Na zre#f položimo palačinki in po Pa' lačinkah porazdelimo slani"0, papriko, korenček, čebulo in Pe' teršiljeve vejice. Meso tesno zvl' jemo in povežemo z vrvico Mesni zvitek položimo ni mrežico v pekaču, polijemo 1 vročim oljem in damo v pečici razgreto na 220 stopinj C, da meso hitro zakrkne. Na dnu Pe' kača se nabira pečenkin sok t" če hočemo, da bo do konca pečenja lepo rjav, po malem Prl' livarno krop, ga pomešamo s sokom in s tem pridno polivam0 pečenko. Po potrebi obračam0' Zvito pečenko pripravimo laj)' ko tudi na štedilnikovi plošci' damo jo v kozico z debelin1 dnom, krog in krog jo v vreće!" olju popečemo, nato po malei" prilivamo krop in jo počas' dušimo do mehkega.
Pečenki odstranimo vrvic0' jo narežemo na rezine, pol°" žimo na ogret servirni krožnik in prilijemo pečenkin sok.
Pet minut za boljše počutje
Vaja, ki nas poživi
Da bomo že zjutraj lepo prožni in sproščeni, nam bo zelo pomagala naslednja vaja: pokleknemo, se opremo na roke. nato pa izmenično dvigamo nogi in vsakič sunemo čim bolj nazaj, glavo pa kar najbolj obrnemo na stran in globoko vdihnemo. Počasi izdihnemo, nogo pritegnemo, in vajo ponovimo z drugo no%o. Ponovimo vsaj desetkrat.
TTQJJl£)l](&
Z vami je Rafaela, ki odgovarja na vsa vprašanja o novi negi nohtov po sistemu Jessica.
Vse, kar bi vas utegnilo zanimati, ali vas zanima lahko napišete na list papirja, pošljite na naslov Studio Rafaela, Cesta Staneta Žagarja 29, 4000 Kranj ali pa kar po faksu (064) 212-815.
V primeru, da ste željni informacij ali vaš noht nujno potrebuje pomoč, jo lahko pokličete na telefonsko številko (064) 362-680 vsak četrtek in se dogovorite za osebni obisk na že zgoraj napisano telefonsko številko. Seveda, če se ne odločite za pisno obliko ali pa se niste že kar dogovorili za obisk v njenem studiu.
Imam zelo mehke nohte. To pomeni, da se mi ob vsakem stiku z vodo zmehčajo še bolj in so kot elastika. Kaj naj naredim, da bi imela bolj trde? Naj si umislim umetne?
Tatjana iz Kranja
Več razlogov je, da imamo mehke nohte. Za to težavo je Jessica sistem še posebne učinkovit. V zelo kratkem času bo vaš noht imel spet primerno trdnost in zaščito.
Glede drugega vprašanja pa - poizkusite. Iz lastnih izkušenj pa vam umetne nohte vseeno odsvetujem.
Kaj povzročijo roki umetni nohti in kakšna je ta nova nega, o kateri se zadnje čase toliko govori, za nohte?
An j a iz Tržiča
Čeprav vam zagotavljajo, da nanašanje umetnih nohtov Vašemu nohtu ne škoduje, sem sama prepričana ravno o nasprotnem. Že samo piljenje zgornje površine nohta, na katero se lepi umetni noht Vaš noht stanjša in mu s tem jemlje kvaliteto. Vse ostalo pa gre potem zelo hitro navzdol. Jessica sistem gre v nasprotno smer. Začne se s samo ugotovitvijo, kako strukturo ima sploh noht. Sledi blaga nega nohta, zaščita in hranjenje nohta. Vse to se gradi na ugotovitvah, ali mora vaš noht postati trdnejši, bolj elastičen, lepše oblike... Dokler stvar ni speljana tako daleč, da znate sami poskrbeti za svoj noht. Kupujete si samo še produkte, in si sami izbirate čas in prostor, ko si jih v miru uredite.
KUPON ZA POPUST
PRVI OBISK BREZPLAČNA NEGA NOHTOV IN
20 % POPUSTA
NA TERAPIJO NOHTOV
Intervju s trenerko rokometa Pegi Berce
"Hikolise ne vdam vnaprej!"
Wgi Berce, doma iz Škofje Loke, je včasih sama igrala rokomet, zdaj pa svoje znanje uspešno prenaša na mlade rokometašice, ki so pod njenim vodstvom dosegle že veliko vidnih uspehov.
2* nekaj let se v rokometu udejstvuješ kot trenerka deklet v Škofji Loki. Kako pa si ?P'oh prišla na rokometno sceno? Rokomet ^ treniral tudi tvoj brat, te je morda on navdušil za ta šport?
, Svojo športno kariero sem sicer začela 01 smučarka, vendar je takrat veliko ^ojih prijateljic hodilo na rokomet, pa s^ začela še jaz. Ker pa včasih zaradi užbenih obveznosti nisem mogla priti na trening, sem 'prisilila' Mareta, daje šel ^ namesto mene. Zato ne bi mogli reči, aJe on mene navdušil za rokomet, prej rano."
Kaj te je takrat, ko si še trenirala, najbolj "Jptilo na treningih?
• takrat meje na treningih najbolj moti-0 tisto, kar me najbolj meni še zdaj: ^disciplina, neresnost, nezainteresirani za delo."
Kako to, da si se iz igralke prelevila v tre-lerko?
"To je zame pomenilo nekakšno nadalje-moje poti, poleg tega me j<j to delo °^nekdaj veselilo."
Največ se ukvarjaš z mladino. Na kaj jj^ra biti trener pri delu z mladimo še posedi Pozoren?
Najbolj pomembno je, da nikoli ne e'aš razlik med igralkami. Moraš jih tudi Ovaditi na disciplino, kolektivno igro in s°delovanje, jih spodbujati in jim vlivati Sarnozavest."
Gledalci vidijo v rokometu samo tisto, kar |.e dogaja na igrišču. Kaj se dogaja v zakupu rokometa?
V zakulisju se tako kot pri drugih špor-"t dogaja marsikaj, vendar mislim, da je
bolje, da gledalci ne vedo, kaj vse se dogaja. Tako lahko rokomet spremljajo le kot šport in sprostitev in v njem bolj uživajo."
K vsakemu športu spadajo tudi porazi. Kako pa ti kot trenerka prenašaš poraze svoje ekipe?
"Tako kot vsi ljudje tudi jaz težko prenašam poraze, vendar se nikoli ne vdam vnaprej. Poraze čimprej pozabim, na napakah se poskušam čimveč naučiti in potem z novim zagonom delam naprej."
V splošnem velja prepričanje, da so za svoje dosežke nagrajeni samo igralci. Pa vendar ni tako. Kakšna priznanja lahko v Sloveniji dobi uspešen trener?
"Trenerji lahko dobijo priznanja v obliki plaket. Eno takih sem dobila lani, ko je naša ekipa petič zapored postala državni prvak v ligi ŠŠD."
Še pred časom je tudi rokomet veljal za izključno moški šport. Kakšna je danes primerjava med ženskim in moškim rokometom?
"Razlike so zmeraj bile in na žalost tudi zmeraj bodo. Publika na moški šport gleda drugače kot na ženskega, čeprav mora biti prav iz tega vzroka v ženski šport vloženega več truda kot v moškega. Na tem področju je zelo težko kaj spremeniti, zato je najbolje, da se človek na to navadi."
S čim se poleg rokometa še ukvarjaš?
"Poleg rokometa in dela mi ne ostane več veliko časa, kar pa še imam prostih trenutkov, jih izkoristim za sprehode, kolesarjenje, rada grem v kino ali gledališče, poletni dopust pa najraje preživim na potovanjih."
Kakšne želje in pričakovanja pa imaš za letošnjo sezono?
"Vsako sezono začnem z velikimi željami in temu primernimi visokimi pričakovanji. Vendar je to dvoje zaradi majhnega števila igralk in vrzeli v generacijah težko uresničiti. Seveda pa upam na najboljše."
Da pa bi svoje želje in pričakovanja najlažje uresničili, sva morali z najinim pogovorom zaključiti, saj nas je čakal še naporen trening.
Mateja Pintar, 8.c OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka
Naši dedki in babice
"Moja babi vozi avto, dedi pa ne "
brugošolci iz osnovne šole Simon Jenko Kranj - Podružnica Center so pod vodstvom razredničarke Tatjane Burgar oh Tednu otroka v okviru projekta Z hahico in dedkom se učim in igram pisali o
babicah in dedkih. In kakšne babice in dedke imajo?
. Imam dve babici in dva dedka. Babi ^na igra na harmoniko. Babi Mira mi ^čc dobre piškote. Dedi Lazo mi je ^°belil sobo. Dedi Lovroje optik in mije zredil očala. (Daša Vukanac)
Moja babi in dedi živita v Kranju, snujeta v bloku. Rada prihajata na naš rt, kjer posedamo in kramljamo. Dedi rad posluša in opazuje ptice. Na
• °lenjskem imata majhno hišo, kjer .^ata vedno veliko dela. Rada ju obisku-, rri- Babi mi da vedno kaj dobrega za moj •acni želodček. Kadar nista v Kranju, mi
• dolgčas. Ko sem bila majhna, sem ^ela večkrat potolčena kolena, zato mije
edi velikokrat rekel: 'Kaj pa moja kole-
i?- . me vzel v naročje in prešteval buške. j °ja babi vozi avto, dedi pa ne. Večkrat Pohvali, da je dober šofer. Še posebej
pa jo pohvali, kadar speče najboljše piškote, to so orehovi rogljički. Vesela sem, ko pozvonita in povabita mene in mojo psič-ko na sprehod. (Maruša Vadnov)
- Moja babica je bila včasih frizerka, sedaj pa se je upokojila in ima več časa zame. Pripoveduje mi zgodbe in resnične dogodke iz njene mladosti. Uči me pesmice, pogovarjava se o naravi, o živalih in o mnogih drugih stvareh. Tudi moj dedek je v pokoju. Ker je lovec, me večkrat vzame s seboj v gozd. Nosiva hrano za živali, nabirava kostanj in gobe. (Maruša Blanuša)
- Imam eno babico, dva dedka in eno prababico. Babica je še zelo mlada, saj ima šele 43 let. Dedka sta stara 51 in 53 let. Prababica, ki me včasih pazi, pa je
stara 69 let. Moji babici je ime Vera in je doma v Žabnici. Tam ima velik vrt, kjer se sprehajajo muca, kuža, petelina in kokoši. Tam je zelo lepo, saj lahko skačem, plezam in se lovim. Enemu dedku je ime Slobodan in je športnik, saj se že dolgo ukvarja z balinanjem. Drugi dedek pa je Janez in je v službi na letališču Brnik, kjer napoveduje vreme. (Sandi Stankovič)
- Moja babica vstaja zgodaj zjutraj, ker varuje otroke. Dopoldne ima kar dosti dela, da skuha in nahrani otroke. Po kosilu jih pelje na sprehod. Rada kuha in pospravlja. Babica me ima zelo rada. Kupi mi veliko stvari, ki so mi všeč. Ob prostem času hodi na sprehode s prijateljico Jožico. Imam jo zelo rada, ker je moja zlata babica.
(Sabina Presek)
jHa-li ste nam: Klemen Pjeifer, Dejan Kavaš, David °vanovski, Sašo Smodiš, Primož Podgoršek, Maruša Vadnov, Ajda 'Zupančič, Staš Brzin, Daša Vukanac, Maruša Blanuša, Sabina Presek, Sandi Stankovič, Katja Rihtaršič, Anže Pfajfar, Tina Oblak, Manca Noč.
Na nagradni izlet z Gorenjskim glasom vabimo Marušo Vadnov iz Kranja.
kao0 s<» obnavljali gasilski dom, r, s'mi nestrpni, da ga videl boni. (|y!S|lei so nas povabili. " °' od njih se naučili:
P*Q ročnik v rokah držati M iy- slrahu nikdar /bežali, j s'v"[>aj spajati eevi, vO(la ogenj pogasi.
(' ..
,|( ^"'e bi tudi jaz bil rad, "kuy.ul bi ljudem enkrat.
^"iiiiio bije mi sne.
do zdaj nihče ne ve.
,      gasilce bom kar takoj, Vajab se izkazal bom
in kot odrasel član. predan gasil ljudem bom noe in dan.
Jon, dva Dejana, Gašper, David in Sašo, vsi 4. razred OŠ Jezersko
Deževna jesen
Danes je bila jesen deševna,
moker sem prišel r šolo. ker oblaki so se razjezili, rodo na zemljo so spustili.
Primož Podgoršek, 8 let, Trboje
Kmečka hiša
O, kakšen dolgčas. Že dolgo samevam. Edina stvar, ki mi popestri dan in mi preže-
ne dolgčas, so pogovori s slikami na stenah. Hišni gospodar je že davno umrl, hčere in sin pa so se preselili v- mesto. Vrt za hišo že dolgo prerašča plevel in njiva že kar nekaj let ni videla pluga. V sadovnjaku ni več otroškega smeha, nič več se ne sliši materine jeze, ker so si otroci spet strgali hlače. Ob zori ni več slišati petelina, krave pa so za vedno utihnile. A vendar so stene še vedno polne zgodb, ki so se pripovedovale ob dolgih in mrzlih zimskih večerih, ter pesmi, ki so se pele ob praznikih. Hrastova miza še vedno stoji v kotu, zraven je še vedno prislonjena leskova šiba, iz krušne peči pa se širi vonj po sveže pečenem kruhu. V mojih spominih je še vedno tako, kot je bilo pred leti. Čeprav potiho pričakujem, da se bo vse to vrnilo, vem, da so to le moje sanje.
Manca Noč, 7.a OŠ Žirovnica
Ljubljančan obišče kmetijo
na Gorenjskem in vpraša lastnika:
- "Kaj vaše krave kadijo?"
- "Butec mestni/ Ne kadijo/"
- "Potem vam pa štala gori..."
Sitim
HKH4«
NA VRTILJAKU Z ROMANO
Vsako soboto ob 9.10 na Radiu Kranj, 97,3 F M
^ADiO
913 Ffl
•TERCO
Rodio Triglav
MIRIN VRTILJAK
Pri Miri in Dedku vas tokrat čaka jutranji pozdrav, nato pa pravljica ali pesmica za dobro jutro. Miri in Dedek vas bosta tudi povabila na vašo - našo matinejo, ki poteka na Hrušici, na Bledu in Beunjah, tokrat gostujejo učenci iz Kranjske s pravljico Pet pepelk. Sledili bodo vaši telefoni, lahko si boste zaželeli glasbeno željo, najbolj pogumni pa boste tudi kaj zapeli.
KLEPETALNICA
Najbolj pogumna je bila Ana, najboljši pa Jure Japelj iz Leš in on si je prislužil nagrado. Če vas obišče teta viroza, malo počivajte, skuhajte si čajčka, pa vodoravno v posteljo, da, vse mine, tudi bolezen. Lep teden vam želijo radijske klepetulje.
RADIO SORA
BRBOTAVCEK
Včeraj smo se Brbotavčki pogovarjali o tem, kdaj je najbolje, da molčimo. O, vem, da je to zelo težko, ker kar naprej radi čebljamo, 1 ' klepetamo, se smejemo in se špikamo. Toda včasih pride dan, ko je treba držati jeziček za zobki. Kdaj je to? Moji prijatelji so mi zaupali, da je to najbolj zdravo, če nas kdo "zeza". Ali pa nagaja. Modri se zmeraj molče umaknejo, je bila misel, ki je bila tudi meni všeč. Prav tako je pametno molčati, ko začne doma mama "grmeti" in stresati slabo voljo. Nikoli se namreč ne ve, kaj se iz takega "grmenja " lahko še izcimi. Seveda pa se ne splača molčati, kadar so na Radiu Sora nagradna vprašanja. Tega se je zavedal tudi MITJA PETROVČIČ, ŽIROVSKI VRH 96, ŽIRI, saj bo, skupaj z nami odpotoval na Glasov izlet. Mitja, čestitam, vas pa vse prav lepo pozdravljam, vaša Brbotavčka!
U
Gladio 88.9 mhz        ^^ttP Wr m ^m§9+
Na predstavi Ostržek v Novi Gorici
Ne bom pozabit Ostržkovega petja.,, petje preglasno "
Učenci OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke so si v gledališču v Novi Gorici ogledali predstavo Ostržek in kot nam sporočajo, jim je bila zelo všeč. Tule je nekaj njihovih vtisov:
- Predstava Ostržek mi je bila všeč. V njej se skriva veliko naukov, na primer: Vsaka zabava se enkrat konča. Vzemi tisto, kar ti je ponujeno. Najprej šola, potem zabava. Ne izdaj tistega, ki ti je dal vse in ti zaupal. (Žiga in Špela)
- Vsi igralci so dobro odigrali. Ne gre pa mi v glavo, daje le nekaj igralcev odigralo toliko vlog. le kako jim je uspelo tako hitro menjavati kostume? (Žiga)
- Vsi igralci so bili dobri, le Trlica in Nejc mi nista bila všeč, ker sta kadila. (Tanja)
- Ne bom pozabil Ostržkovega petja, še sedaj mi zveni v ušesih, kajti pel je preglasno. (Anže)
- Všeč mi je bila sodobna izvedba. V Collodijevih časih še ni bilo mobitelov, rolerjev in kalkulatorjev. (Jure)
- Na koncu predstave sem spoznala, kako pomembno je, da cenimo tudi majhne in drobne stvari. (Tina)
Pikapolonica je spet priletela
Pikapolonica, glasilo učencev Osnovne šole Helene Puhar Kranj, se je vrnila s počitnic in šole v naravi v Pineti. Ker so otroci doživeli veliko lepega, novega in zanimivega, so svoje vtise in prijetna doživetja upodobili v risbah in sestavkih. Nekateri so bili prvič na morju, zato jim bo šola v naravi ostala še v prijetnejšem spominu. Učenci tretjih stopenj pa so se udeležili naravoslovnega tabora v Seči in prav vsi so na vprašanje, kako so se imeli, odgovorili: Super! Še toliko bolj ponosni pa so, ker so za svojo Pikapolonico dobili priznanje za najboljše nje otrok in mladostnikov za
* *
glasilo zavodov za usposablja-leto 1999 v državi.
ZIMSKOSPORTNI SEJEM
_PRILOGA   GORENJSKEGA  GLASA OB   SEJMU   V KRANJU_ _
25. KRANJSKI ZIMSKOSPORTNI SEJEM
KRANJ, 18. do 21 november '99
. Delovni čas: četrtek od 14. do 19. ure petek, sobota, nedelja od 9. do 19. ure
POSLOVNO
PRIREDITVENI
CENTER
GORENJSKI SEJEM KRANJ, d.d.
- INFORMACIJE
- ALPINA, d.d., Žiri
- MD PINK PANTER, Ljubljana
- MERKUR, d.d., Kranj
223-116 223-024 223-108 223-252
SEZNAM RAZSTAVLJAVCEV NA 25. KRANJSKEMZIMSKOŠPORTNEM SEJMU
ABENA TRADE, d.o.o.
4220 ŠKOFJA LOKA Virmaše 139 tel.: 064/632-476 fax: 064/632-483 FITNESS OPREMA
ALAN, d.o.o.
Oldhamska 9 4000 KRANJ tel.: 064/212-952 fax: 064/212-952
KOLESA, OBLAČILA ZA ŠPORT
IN PROSTI ČAS, ŠPORTNA OBUTEV
ALI BABIC ELVIR, s.p., DIAL
1230 DOMŽALE Miklošičeva 18 tel.: 061/715-347
IZDELAVA SLADKORNE PENE, POPCORNA IN NAPIHOVANJE BALONOV
ALP I NA, d.d., ŽIRI
4226 ŽIRI Strojarska 2 tel.: 064/6580 fax: 064/658-203
PRODAJA ŠPORTNE OBUTVE IN OBLAČILA ZA PROSTI ČAS TER ŠPORTNE OPREME
BOKAL, d.o.o.
4220 ŠKOFJA LOKA Poljanska c. 41
tel.: 064/625-113, 041/681-081
UGODEN NAKUP VEZI IN SMUČI DO DOLŽINE 150 CM. TAKOJŠNJA MONTAŽA, SVETOVANJE.
CITRON - T0P0L0VEC JOŽE, s.p.
1230 DOMŽALE Miklošičeva 1 e tel.: 061/721-719
PRODAJA POPCORNA, SLADKORNE PENE IN BALONOV
DREST, d.o.o.
2312 OREHOVA VAS Vilenska c. 28, Radizel tel.: 062/605-687
- na sejmu zastopamo:
- BRIKO - smučarska očala, čelade, voski, sončna očala
- DYNAFIT, RAICHLE - smučarski in snovvboard čevlji
- LEKI - smučarske in trekking palice
- DIEL - smučarski komleti
DROP SHOP, d.o.o.
1000 LJUBLJANA Letališka 16 tel.: 061/18-51-241 fax: 061/18-51-241
- PRODAJA BONBONOV
ELITEX HB INTERNATIONAL, d.o.o.
1111 LJUBLJANA
Cesta v Gorice 36 tel.: 061/264-367 . fax: 061/264-862
VSE VRSTE BOMBAŽNH NOGAVIC /SMUČARSKE DOKOLENKE, TREKKING NOGAVICE, ŠPORTNE NOGAVICE/, ŽENSKE HLAČNE NOGAVICE
FANS's SPORT
- Gordana Kostovski, s.p. 4000 KRANJ Tavčarjeva 10
tel.: 064/211-143
- športna oprema
FEJO TRADE - Jovita Kozol, s.p.
2311 HOČE Zgornje Hoče 38 tel.: 062/611-346
Uvoz, veleprodaja in maloprodaja artiklov za gospodinjstvo, dom in družino. Najbolj poznani proizvodi: univerzalna metla in modni nakit po meri (patent RS št. 9800105)
FORMULA, d.o.o.
1310 RIBNICA
Zapotok 10
tel.: 061/863-162
-TEKSTILNI IZDELKI, SUHA ROBA
GOSTMARK, d.o.o.
1000 LJUBLJANA Kančeva 12
Tel.: 061/123-25-57, fax: 061/123-25-57 Emona Zalog, mesna industrija pod znamko Kraljeve mesnine, opravlja dejavnost zakola govedi in prašičev, pripravo svežega mesa za trg ter vse vrste predelave, od klobas, konzerv, suhomesnatih izdelkov, do kraških specialitet. Razvili so skupino proizvodov s povprečno 30 % manj maščob z imenom LAHKO za zdravo prehrano. Program PRESNO pa z vakuumskim pakiranjem zagotavlja svežino mesa do 14 dni.
INTER KAJ A, d.o.o.
4000 KRANJ Likozarjeva 15 tel.: 064/331-353 fax: 064/331-353
-otroška oblačila (perilo,  kompleti, hlače,
majice, trenirke, puloverji...) -ženska   oblačila   (perilo,   majice, bluze,
obleke...)
- moška oblačila (perilo, srajce, majice...)
INTI BOGATAJ
in ostali, d.n.o. 4000 KRANJ Savska cesta 14
tel.: 064/355-260, 041/639-421, fax: 355-261
- RENAPUR - krema za  negovanje usnjenih
izdelkov
- SANDLON - sneg    za    negovanje usnja,
brušenega semiša
- ROYAL - milo za odstranjevanje madežev
JENKO TOMAŽ, s.p. -DEŽNIKARSTVO
4000 KRANJ Prešernova 8 tel.: 064/225-530
- prodaja izdelkov Martins Arsts - Velika Britanija
- Botas - Češka, Ultra VVheels - ZDA
JETI SPORT
- Marija Novak, s.p. 4260 BLED Ljubljanska 4
tel.: 064/741-088, fax: 064/725-214
- prodaja smuči, vezi, smučarske obutve in oblačil po ugodnih cenah. Posebej vabimo k nakupu visokokvalitetnih izdelkov Descente, Spyder, Colmar
Na Kranjskem zimskošportnem sejmu vam bomo predstavili izdelke iz naše bogate ponudbe. Posebna ponudba: bunde in kombinezoni po 50 % znižani ceni, lesene sani po ceni SIT 1.990,00.
K-ANDI, d.o.o.
1380 CERKNICA Hribarjeva 11 tel: 0609/614-540 fax: 061/791-209
SMO GROSISTIČNO PODJETJE, * KI PRODAJA ARTIKLE BLAGOVNIH ZNAMK, KOT SO BRUGGI, COSMOS IN Q 4 VEČ KOT 100 TRGOVINAM PO CELI SLOVENIJI.
KRIŽAJ - ROKAVIČARSTVO
4294 KRIŽE Vrtna ulica 25 tel.: 064/557-475 fax: 064/561-371
- SMUČARSKE ROKAVICE - ZA TEKMOVALCE IN REKREATIVNE SMUČARJE
- ROKAVICE ZA SMUČARSKI TEK
- ŠPORTNE ROKAVICE IZ TERMOVELURJA IN LYCRE
L-ŠPORT, d.o.o.
1000 LJUBLJANA
Celovška 268
tel.: 061/159-57-05
V SODELOVANJU Z:
ROŽIČ MIHA s.p., TRGOVINA ROMI
4290 TRŽIČ
Trg svobode 10
tel.: 064/561-495, 561-456
fax: 064/561-495
- smuči in smučarska oprema
- obutev in konfekcija za zimske užitke SALOMON - VEZI, SMUČI, ČEVLJI, PALICE
LEDRA
- MARIJA BURNIK 4000 Kranj Gogalova 8
Tel.: 064/324-428, 558-060 Usnjena galanterija
M & M MITJA KODERMAC, s.p.
5293 VOLČJA DRAGA Bukovica 42
tel.: 061/152-57-41, 041/792- 930 fax: 061/152-57-41 VOLNENI IZDELKI (KAPE, ROKAVICE, NOGAVICE, PULOVERJI) - 100 % VOLNA
MARLEN, d.o.o., UUBUANA
1000 LJUBLJANA
Scopolijeva 3
tel.: 061/158-36-48
OTROŠKE BUNDE IZ NEPREMOČLJIVIH MATERIALOV, ŽENSKE ZIMSKE JAKNE
MBK, d.o.o.
2367 Vuzenica Mladinska ulica 4
tel.: 0602/64-556, 0609/641-154
- snovvboardi, očala, obutev, oblačila
MD PINK PANTER
1000 LJUBLJANA
Savije 78
tel.: 061/374-390
ŠPORTNI PROGRAM, SMUČARSKI
PROGRAM, SMUČARSKI ČEVLJI, VEZI
MERKUR, trgovina in storitve, d.d.
Naklo, C. na Okroglo 7
Na sejmu se predstavlja prodajalna športne opreme in športnih oblačil M ŠPORT
Kranj, Gregorčičeva 8 tel: 064 267 448
V sodelovanju z begunjskim Elanom predstavljamo pestro ponudbo po ugodnih sejemskih cenah:
- alpske in tekaške smuči
- smučarske palice
- vezi
- smučarske čevlje
- smučarska oblačila
- program za deskanje na snegu
MIKE'S SPORT FASHION
-TOMA, d.o.o. 4000 KRANJ, Prešernova 2 tel.: 064/363-122, 363-123 fax: 064/363-121
SIMS, ZDA BLAS, Nemčija GENERICS, Nemčija PROTECTIVE, Nemčija SUBVVEAR, Nemčija
- prodaja na drobno snovvboardov in vse opreme, ki je potrebna za snovvboardanje, orga' nizacija snovvboard tečajev, šola snovvboardanf
MURI DESIGN, s.p.
4000 KRANJ Šorlijeva 16
tel.: 064/218-501, fax: 064/218-501
NOVE SMUČI S POUDARJENIM STRANSKIM LOKOM NOVO OBLIKOVANI ČEVLJI IN VEZI OPREMA ZA NOVO TISOČLETJE!
ORTOPEDICA, d.o.o.
H. Nandeta 37 2000 MARIBOR tel.: 062/422 721
Na sejmu smo zato, da vam omogočimo brez' plačen pregled stopal in vam svetujemo, ^ storiti, da bi zmanjšali vaše težave v stopal'*1, stegnih, golenih, križu, hrbtenici... Veselimo se Vašega obiska!
PROMONTANA, d.o.o.
Koroška c. 5 4000 KRANJ Tel. 064/225-581 Fax: 064/225-582
PROMONTANA, d.o.o., Kranj, Bled, Domžale
Trgovina, zastopstva, turizem
Treking, kamping, plezanje, turno smučanJe'
reševalni sistemi
Zastopamo:
SALEVVA, Bolzano, Italija LOVVA, Jetzendorf, Nemčija LAFUMA, Anneyron, Francija CRAFT Švedska SILVRETTA Nemčija HAGAN Avstrija
RTC KRVAVEC, d.o.o.
4000 KRANJ Bleivveisova c. 2 tel.: 064/222-579 fax: 064/221-829
INFORMACIJE IN PRODAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC ZA SEZONO 1999/2000
SOLUCIJA d.o.o.
1000 LJUBLJANA
Tržaška 76
tel.: 061/123 18 45
- športna oblačila ^
ŠPORT SERVIS
Marjan Kolar, s.p. 3000 CELJE Ljubljanska 66 a tel.: 063/453-380
-prodaja smuči Elan, vezi Marker, Tyr°',a' Salomon, športna konfekcija Elan, Rucafl0' smučarski čevlji Nordica, palice Elan
- pooblaščeni servis Elan in Roces
ŠPORT SERVIS PIFO, d.o.o.
4000 KRANJ
Mandeljčeva 7a
tel.: 064/223-410, 223-073
Vabimo vas tudi v prodajalno M Šport, ki je odpr- PRODAJA SMUČI ELAN, VEZI MARKER, ta vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. TYROLIA, PALICE LEKI, OČALA BRICO, do 13. ure. SERVIS IN MONTAŽA
I^RMAL KRANJ, d.o.o.
J°00 KRANJ zidova 12 e|-: 064/312-524 9X1 064/312-524
j^TlVNO PERILO - SMUČARSKO PERILO VOSLOJNO (POLYPROPILEN - BOMBAŽ), V otU IN MODRI BARVI
^H>AR BORIS, s.p.
,2)7 VODICE NAD LJUBLJANO tel
061/823-107
fax: 061/824-412
J^Memo in obnavljamo ščetke, omela in Piče za potrebe obrti, podjetij, industrije,
/netijstva, ustanov in gospodinjstva. Naše geslo *nanje - kakovost - tradicija.
dihi rim m mm
SJowboard klub
^AHj
Jfsernova 8, 4000 Kranj
Tel
064/225-530
TEKAŠKI SMUČARSKI KLUB MERKUR KRANJ
Gregorčičeva 8
4000 Kranj
Tel.: 064/221-212
PLANINSKO DRUŠTVO KRANJ
ALPINISTIČNI ODSEK KRANJ Koroška 27, 4000 Kranj Tel.: 064/225-184
SNOWBOARD'n'SKATE KLUB KRANJ
Likozarjeva 29, 4000 Kranj Tel.: 064/325-034
SMUČARSKI KLUB TRIGLAV KRANJ
SKAKALNI CENTER GORENJA SAVA Gorenjesavska cesta n.n. tel.: 064/310-380
TELEMARK KLUB KRANJ
Ručigajeva 48, 4000 Kranj tel./fax: +386 64 331 172 + 386 41 643 511 E-mail: tkk@cryogen.com URL: titan.fov.uni-mb.si/tkk/
TURISTIČNO DRUŠTVO KRANJ
4000 KRANJ Koroška cesta 29 Tel.: 064/211 361 Fax: 064/211 361
Delovni čas: pon. - pet. 7.30 - 19.00, sob. 9.30 - 13.00
-turistične informacije, turistični spominki
- turistična literatura in zemljevidi
- informacije o prireditvah na Gorenjskem
- vozni red avtobusov, vlakov, letal
- prodaja turističnih razglednic
GOSTIŠČE POD KOZOLCEM
Prijateljev trg 4 1310 Ribnica Tel.: 061/860-276
SPENTER, d.o.o.
Gostilna pri "Ledrarju" Podboršt 27 1218 Komenda Tel.: 061/842-247
POSLOVNO
PRIREDITVENI
CENTER
GORENJSKI SEJEM KRANJ, d.d.
POSLOVNO
PRIREDITVENI
CENTER
GORENJSKI SEJEM KRANJ, d.d.
Srebrni jubilej
Po Sloveniji poznan kranjski Zimskošportni sejem
začelo se je pred 25. leti s skromno razstavo. Iz leta v leto je zanimanje naraščalo, dokler ni postal eden najbolj poznanih sejmov pri nas, ki privablja obiskovalce tudi iz tujine.
y^ranj, 16. novembra - Pred 25 leti je Zbor l^iteljev, učiteljev in trenerjev smučanja ^nj (ZVUTS) pripravil prvo sicer skrom-J razstavo rabljene smučarske opreme. **N*Hprav začetki segajo na Kokrico, kjer ^ bila začetnika takratne prodajne razsta-k rab|jcne opreme Lojze Dežman in Jure Lyene. Kmalu se je le-ta preselila v sindi-K*S dor
caio
mi v Kranj.
animanje pa je potem iz leta v leto naras-
li,
m prostori v sindikalnem domu so po-
'Jali premajhni. Tako sta potem pred dvaj-(v,lrr>i leti takratni predsednik ZVUTS Kranj bj* Trilar in direktor Gorenjskega sejma ^arie Ekar podpisala dogovor, da se razsta-
vi
Preseli na Gorenjski sejem in se na sejmu j!1 Organizira kot sejemska prireditev. p^ranjski zimskošportni sejem je danes 5<l *nan kot največji tovrstni sejem v
*jpVen'J' tcr P° terT1, da Je na nJem organi-
0 ana komisijska prodaja rabljene opreme. n?rerno namreč prevzamejo učitelji, tre-
1 rjl smučanja, jo pregledajo, ocenijo in l^prazumno z lastnikom, ki prav tako sode-re ?• oaen'' dajo v prodajo. Ko se je pri-Sl ,tcv preselila na sejem in še posebno, ko „. Pred nekako desetimi leti postala orga-
rja tega poznanega
postala orga-sejma pri nas
učiteljev in trenerjev smučanja Kranj rj   TS) in Poslovno prireditveni center °renjski sejem, d.d., Kranj, so se začele
p^ejefn hoda tudi letos s predstavitvami WPesttiU nekateri klubi in sicer: Tekaški g**0 Merkur, Smučarsko skakalni klub J^Slav, Snon'board&skate klub Kranj, ^'niurk klub Kranj, Snonboard klub tanj in-AO Planinskega društva Kranj.
odpirati tudi nove možnosti za popestritev sejma. Tako se je v zadnjih letih pojavila na sejmu tudi ponudba nove opreme za zimske športe.
Sejmu pa so se kmalu pridružile tudi športno-rekreativne dejavnosti, kot so na primer danes poznani smučarski klubi, tekaški klubi, snovvbo-ardarji, alpinistično-planinski odseki in nenazadnje tudi slovenski smučarski centri. Vsako leto pa sejemsko prireditev spremljajo tudi različna strokovna srečanja in pogovori o preventivi na smučiščih, nasvetih za varno smučanje, o obnašanju na smučiščih, zavarovanju smučarjev in obiskovalcev smučišč.
V preteklih dvajsetih letih je prireditev vsako leto obiskalo več kot deset tisoč prodajalcev in kupcev opreme. Nič manj kot poslovno-prodajna množičnost sejma pa je pomembna tudi stanovska. Sejem, ki ga z izredno zavzetostjo vsako leto pripravljajo člani Zbora učiteljev in trenerjev smučanja Kranj, je namreč postal nekakšna oblika vsakoletnega srečevanja, prijateljevanja, obujanja spominov in utrjevanja športnega ter organizacijskega druženja.
Letošnja prireditev, ki se bo začela pojutrišnjem (v četrtek) ob drugi uri popoldne in bo trajala do nedelje vsak dan od devete do sedme ure zvečer, bo tokrat na skoraj 4000 kvadratnih metrih. Na sejmu bodo, kot so povedali člani Zbora učiteljev in trenerjev smučanja in organizatorji rabljena oprema za zimske športe. Pričakujejo veliko ponud-H9HHHI bo smuči, vezi, palic, čevljev, obleke, drsalk in tudi planinsko opremo. Udeležbo in predstavitev na sejmu je potrdil tudi RTC Krvavec, ki napoveduje za obiskovalce občutno nižjo predprodajo vozovnic za letošnjo smučarsko sezono na Krvavcu. Sicer pa bo na sejmu več kot 60 učiteljev in trenerjev smučanja sodelovalo pri komisijski    prodaji rabljene opreme.
Člani ZUTS Kranj pa bodo na sejmu lahko poravnali tudi letno članarino.
Poslovno-prireditveni center Gorenjski sejem, d.d., Kranj in Zbor učiteljev in trenerjev smučanja Kranj sta sc na pobudo učiteljev in ravnateljev osnovnih ter srednjih šol odločila, da bo v petek, 19. novembra, od 9. do 14. ure ZA OTROKE V SPREMSTVU STARŠEV PROSI VSTOP na sejem. Sicer pa bodo vstopnice za obisk na sejmu po 500 tolarjev.
Po končanem sejmu bo Zbor učiteljev in trenerjev smučanja Kranj vso rabljeno in neprodano opremo, če je lastniki ne bodo prišli iskat, oddal šolam ali humanitarnim organizacijam. Sicer pa prireditelji vabijo lastnike opreme, da le-to doma pregledajo in če jim ne ustreza več, ali so jo otroci prerasli, prinesejo na sejem. Dobili bodo prav tako rabljeno, takšno, ki jim bo ustrezala ali pa bodo lahko kupili tudi novo, saj bodo na sejmu tudi poznana proizvodna, trgovska in poslovna imena iz sveta zimsko-športne opreme. • A. Žalar
Pred začetkom sejma v četrtek ho tudi j informativno srečanje. Na njem bo Dušan j I Božičnik iz Smučarske zveze Slovenije govoril o novostih in cenah na slovenskih smučiščih. Prof. dr. Miha Horvat ho govoril o telesni pripravljenosti, da hi se na smučiščih zgodilo čimmanj nesreč. Dr. Iztok Belehar ho predstavil novosti in posebnosti na področju smučanja, Brane Miklavčič pa delo ZVUTS. Novosti pri proizvodnji smuči ho razložil predstavnik Plana, RTC Krvavec pa predstavil svoje smučišče med letošnjo zimo.
REKREACIJSKO DRSANJE
- sobote: 15.30 -17. ure - nedelje in praznik) 15.30 -17. ure
11. MIKLAVŽEV SEJEM
od 30. novembra do 5. decembra
EKOSPEKTER, d.o.o.
Planina 3 4000 Kranj
Tel.: 064/325-290, 325-111
Podjetje za vzdrževanje in sanacijo delovnega bivalnega prostora
KANJA PROTECT, d.o.o.
Varnostna služba Šercerjeva 22 4240 Radovljica Tel.: 064/714-141
Tehnično in fizično varovanje premoženja in objektov
POŠTA SLOVENIJE, d.o.o.
POSLOVNA ENOTA KRANJ
Poštna ulica 4 4000 KRANJ Tel.: 064/26 240 Fax: 064/26 24 611
POSLOVNO
PRIREDITVENI
CENTER
GORENJSKI SEJEM KRANJ, d.d.
Več kot samo sejem
Srebrni jubilej kranjskega zimskošportnega sejma ne potrjuje le, kako izvirna in pravilna je bila pred petindvajsetimi leti odločitev začetnikov te prireditve. Danes prireditev dokazuje še veliko več. Sejem je postal kraj stanovskih srečanj, druženj, prijateljevanja, obujanja spominov in utrjevanja športnega duha.
Ivo Trilar, prvi predsednik ZVUTS:
"Takrat, na začetku, smo si prizadevali, da bi s prireditvijo omogočili lažji nakup že rabljene opreme, hkrati pa smo na ta način nekako organizacijsko povezali tudi članstvo v zboru. Med prizadevnimi takratnimi organizatorji ob Lojzetu Dežmanu, Juretu Dolencu je bil tudi Štefan Ošina. Kmalu pa je prireditev postala tako množična, da smo se povezali s sejmom."
Frane Ekar, direktor PPC Gorenjski sejem in učitelj smučanja: "Mislim, da danes ni tako organiziranega sejma /imskošportne opreme v Sloveniji, kot je kranjski. Postal je poznan po vsej Sloveniji in tudi prek meja. Dogaja se že nekaj časa, da na sejem prihajajo tudi Avstrijci. Številni pa so tudi obiskovalci s Hrvaškega. Po obisku pa je to danes eden najbolj množičnih specializiranih sejmov pri nas."
Brane Miklavčič, že dolgoletni vodja zimskošportnega sejma: "Danes je to eden redkih sejmov, ki je našel povezavo z Elanom. Uspešno sodelujemo s smučišči, predvsem s Krvavcem. Bili smo priča v času sejma tudi pomembnim srečanjem s športniki in imeni, kot so Križaj, Grašič, predstavljene so bile reprezentance. Tudi ekonomsko je sejem zanimiv, saj nanj prihaja vse, kar se s športom ukvarja. Na sejmu sodeluje 150 naših članov. Delamo pa zato, da si ustvarimo materialno osnovo za delovanje ZUTS Kranj."
Tone Ravnikar, predsednik ZUTS Kranj: "Zbor učiteljev in trenerjev smučanja Kranj ima danes okrog 250 članov. Vsako leto se nam pridruži 15 do 20 novih, predvsem mladih članov. Smo eno najmočnejših združenj med 65 združenji s 3000 učitelji v Sloveniji. Sicer pa je ZUTS Kranj poslovni partner RTC Krvavec. Lani smo na primer vodili 7.500 otrok na športnih dnevih. Sicer pa imamo na Krvavcu učenje smučanja. Šola učenja se je lani začela 5. decembra in je trajala potem vse do 6. aprila. V njej je sodelovalo 159 naših članov. V 38 športnih dnevih pa seje na Krvavcu zvrstilo 75 šol in na dan je delovalo največ 36 učiteljev, vsak pa je imel v skupini 15 smučarjev."
Tone Sušnik, nekdanji vodja sejma:
"Zanimanje za sejme je iz leta v leto naraščalo. Danes je sejem poznan daleč naokrog. Lani smo na sejmu sprejeli 1858 parov smuči, prodali pa smo jih 70 odstotkov, čevljev smo sprejeli 1518 parov, prodali 86 odstotkov, konfekcije 1428 kosov, prodali smo je 51 odstotkov, drsalk smo sprejeli 1004 parov, prodali pa smo jih 73 odstotkov, od 410 kosov tekaške opreme smo prodali 75 odstotkov. V treh dneh in pol je to nedvomno najbolj obiskan sejem, saj beležimo več kot 11 tisoč obiskovalcev, med njimi pa jih je velika večina, ki pridejo po dvakrat do trikrat na sejem od četrtka do nedelje." • A. Ž.
OGLASI
CAFFE BOUTIOUE
MEŠANICA PRAŽENE KAVE
mleta.
Koroški 2
Reginčevi 1
BIMOd.0 . Kranj
Gorenjesavska 48, Kranj, tel./fax: (064) 311 422 e-mail: bimo@bimo.si, internet: www.bimo.si
Prodajalni CAFFE BOUTIOUE v Kranju na Koroški
2 (pred Globusom) in na Reginčevi 1 (za Državno založbo) vam v mesecu novembru pripravljata ugodne nakupe: kavo 100 g po samo 89 SIT, orehova jedrca 1 kg 890 SIT, čajniki 670 SIT.
NETO lOOOg
KUPON
IME IN PRIIMEK. NASLOV:
TELEFON:
Kupon je veljaven z žigom podjetja.
Poleg tega lahko izbirate v bogati ponudbi buteljčnih vin v poslikanih steklenicah in žganih pijač v darilnih steklenicah. Za vas imamo že pripravljene darilne zavitke ali vam darilo aranžiramo po vaši želji.
Pripravljamo pestro izbiro izdelkov za Miklavževe .-, nakupe po zelo ugodnih cenah.
S priloženim kuponom boste ob nakupu nad 3.000 SIT sodelovali v nagradnem žrebu 6. decembra, v katerem bomo žrebali lepe praktične nagrade:
1. nagrada: kristalni kozarci
2. in 3. nagrada: torba 4. do 8. nagrada: dežnik 9. do 15. nagrada: kava "Zlati minas" 500 g
SEJEM SPORI IN REKREACIJA
Ajjl LJUBLJANSKI SEJEM
DVIGNJENA ROKA -ZA VARNOST OTROKA
Na slovenskih cestah je leta 1998 umrlo 22 otrok. Dvignite roko In ko se promet ustavi, lahko varno prečkate cesto na prehodu za pešce, Dvignjena roka za varnost otroka!
J'irKt tx.t tiri-------.......
<Q&S> »TUlMOvf
DONATOR AKCIJE JE GORENJSKI GLAS.
Pokličite
brezplačno telefonsko številko
080 3000
II
in se dogovorite za nakup
Brezplačno Vam ga v rdeči vrečki dostavimo na dom. Paket vključuje digitalni telefon, ^^^^^ ki omogoča izpis številke ^J^ff| kličočega, paket SiOL / za dostop do
interneta, modem ISDN ter nadgradnjo analognega
priključka v priključek ISDN. Brezplačna priključitev
terminalske opreme je zagotovljena! S
se stroški Vašega pogovora ne spremenijo. Hitrost prenosa podatkov se poveča.
Cenaje   49.900,00 SlT
Zdaj je čas!
in vključuje DDV
Oni •?«?. ffo        novi'«*/fr«i lfl!l?J na Gosuatiar razstavišču
Telekom V) Slovenije
!°rek, 16. novembra 1999
<M> AVTOMOBILSKI TRG <M>
17. STRAN • GORENJSKI GLAS
Ameriški Chrysler praznuje 75. obletnico
Prihodnost v uspešni preteklosti
^tieriški Chrvsler sodi med najmočnejše ,n najuspešnejše avtomobilske proizvajal-Ce ni» drugi strani Atlantika. Z lansko na-*6Zo na stuttgartski Daimler-Benz je us-
aiiovil četrti najmočnejši koncem na sve-.U' ki zaradi globalnega nastopa na trgih
n skupnega razvoja novih avtomobilov,
anko optimistično zre v prihodnost.
Korenine ( hrvslerjeve uspešnosti seveda n,S() od včeraj, ampak segajo na začetek st°letja. Walter Percy Chryslcr je bil rado-^den človek in leta 1908 si je na avtomo-. 'Iskem salonu v Chicagu ogledal vse, kar Jc takrat premogla avtomobilska industrija.
Njegov raziskovalni duh mu ni dal miru in °d bankirjev si je sposodil takrat čedno Vs°lo 5.000 dolarjev, z zelenimi bankovci ^a si je kupil svoj prvi avtomobil. Domov §a je spravil z vlako in ga v domači garaži izstavil do najmanjšega dela. Nato ga je sPct sestavil in kmalu zatem seje nekdanji delavec začel ukvarjati z razvojem avtomobilov.
Leta 200/ bo tudi v Evropi naprodaj oblikovno zuni-*niv chrysler PT erusier. Zaradi zasnove naravnane na uporabnost ponazarja duhovno nasledstvo prvega *phryslerjevegQ avtomobila.
Pri njegovem delu so mu pomagali še trije avtomobilski entuziasti, Carl Breer, Fred Zeder in Owen Skelton. Njihov pionirski avtomobil je bil chrvsler six, ekonomično vozilo s šestvaljnim motorjem. Leta 1924 so ga nameravali razstaviti na avtomobilskem salonu, a so tja lahko šla le serijska vozila. Toda Chryslcrja in njegove druščine to ni ustrahovalo; avtomobil so zapeljali v ložo hotela Commodore, kjer je bilo dovolj novinarjev in prodajalcev avtomobilov, ti so hitro razglasili vest o zanimivem štiri-kolcsniku.
S pomočjo svojega finančnega    svetovalca je
Chrysler zbral 5 milijonov dolarjev in začel z množično serijsko proizvodnjo, ki je bila začetek uspešnega obdobja. Zanimivo je, da se je Chrvslcr-jev avtomobilski posel že leta 1926 zanesel tudi na evropska tla; z odprtjem montažne tovarne v Antvvćrpnu se je začelo sodelovanje z evropskimi dobavitelji, na način, kot ga v avtomobilski industriji poznajo še danes.
Med avtomobili, ki so Chryslerjcvo ime proslavili širom sveta, je zagotovo potrebno omeniti model airf lovv iz leta 1934, ki je s svojo aerodinamično karoserijo nakazal pomembno prelomnico v avtomobilskem oblikovanju. Leta 1955 so si tisti, ki so imeli pod palcem dovolj denarja, zapom-
Zdaj še močnejši razred A
Po uspešnem lanskem letu, ko je Mercedes-Benz po vsem svetu prodal več kot 150.000 primerkov svojega malčka razreda A, so sredi leta tudi dopolnili modelsko paleto. Tako je zdaj (tudi ze pri nas) naprodaj še najmočnejša različica A 190, ki ima pod motornim pokrovom 1,9-1 i trski bencinski štirivaljnik s 125 konjskimi močmi. Malček se z njim požene kar do 198 kilometrov na uro, povprečno pa porabi 7.7 litra bencina za 100 kilometrov poti. Ob bogati opreni (ABS, ESP, ASR, BAS. športni menjalnik, z usnjem prevlečena armaturna plošča, 16-palčna lita platišča...) je potrebno za ta avtomobil odšteti 4,09 milijona tolarjev. • M.G.
Pred premiera nove Peugeotove limuzine 607
M nas aprila, v Nemčiji oktobra
VValter P. Chryslerje leta 1924 postavil na ogled svoj prvi avtomobil z imenom six. Njegova inovativnost je bila dovolj za veliko zanimanje in množično proizvodnjo.
nili po luksuznem chryslerju 300, leta 1963 pa po takrat futuristično zasnovanem chryslerju turbine.
Chrvslerjevo zgodovino so pisali tudi terenski avtomobili, ki nastajajo pod zaščiteno znamko Jeep, Chrvslerjev vvrangler je duhovni naslednik medvojnega jeepa wil-liysa, v Evropi pa je v novejšem času znan in priljubljen tudi luksuzni grand cherokee, ki nastaja tudi v avstrijsko štajerskem Gradcu, v tovarni v mešani lasti Eurostar. In nenazadnje, Chrvsler si je predvsem na ameriških tleh ustvaril ime tudi z uspehi v športu, njihov športnik viper pa je že skoraj legenda.
Vsa zgodovina te uspešne ameriške znamke pa ni bila rožnata.  Nazadnje so polom doživeli pred petimi leti, ko so hoteli ponovno odločneje prodreti na staro celino z modelom neon, ki je bil preslabo prilagojen evropskemu okusu. S temeljito prenovo napako skušajo popraviti, z združitvijo v koncem DaimIerChrysler pa se jim obetajo nove možnosti, tako pri prodorih na evropske trge kot tudi pri skupnem razvoju novih avtomo-
b,lov     • M.G., foto: Chrvsler
Kmalu po avtomobilskem salonu v Frankfurtu so pri francoskem Peu-Seotu pripravili prvo predpremiero svoje nove limuzine 607. Avtomobil bo nared za serijsko proizvodnjo v Začetku prihodnjega leta, kmalu žatem se bo začela prodaja na nekaterih evropskih trgih.
Peugeotovi ljudje, zadolženi za ni'trketing, bodo novinca uvajali Postopoma, najprej ga bodo marca Začeli prodajati na domačem francoskem trgu. Na voljo bodo trije raz-'ieni motorji (2,2-litrski bencinski s [60 KM, 3,0-litrski V6 z 210 KM in 2.2-litrski turboclizel HDi s 136 K-M) in štirje med seboj enakovred-n'mi paketi opreme. Tovarna je že Pojavila cene, ki bodo veljale na Pfcncoskem trgu: najcenejši 607 bo Preračunano veljal okoli 5,7 milijo-Pa, najdražji pa 7,2 milijona tolarjev. Kako bo s cenami pri nas, še ni Znano, vendar v tovarni želijo, da razlike med Posameznimi trgi ne bi bile prevelike. Slovenci zastopnik naj bi prve peugeote 607 k nam
pripeljal aprila, zanimivo pa je, da bo v Nemčiji naprodaj šele čez slabo leto, torej šele v prihodnjem oktobru. • M.G., foto: Peugeot
dd. KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22
Alpetour Remont Kranj RENOME Center rabljenih vozil
Ljubljanska 22, 4000 KRANJ
Tel., fax: 064/222-624 http://www.alpetour-remont.si
PONUDBA TEDNA
Znamka in tip vozila Letnik in barva vozila Cena v SIT Cena v DEM
Renault 5 Campus/5v 1990 met. srebrna      327.600 3.280
Škoda Pick up 1994 rdeča 382.200 3.820
Ford Sierra 1,0 1 ghia 1989 bela 498.750 4.980
Honda Civic 1,4 GL 1990 rdeča              581.175 5.810
Seat Ibiza 1,5 CLX/3v 1993 bela 583.695 5.840
Hyundai Sonata 1,8 GLI 1993 bela 840.000 8.400
BMVV 735I 1987 met. siva 1.050.000 10.500
Renault Clio RT 1,4/5v 1995 met. srebrna 1.050.000 10.500
Mazda 626 2,01 1994 met. rdeča 1.943.520 14.930
Renault Megane RN 1,6 1996 met. zelena 1.593.900 15.940
Renault Laguna RXE 2,0 1994 bela 1.795.500 17.950
Renault Megane ClassicRN 1,4 1998 modra 1.920.000 19.200
Hvundai Lantra 1,6 1999 met. srebrna 1.963.500 19.630
Volvo 440 1,8 I 1996 modra 2.020.000 20.200
Renault Megane Sceni RN 1,6 1997 met. modra 2.097.900 20.980
Renault Megane coupe 1,6 1999 met. črna 2.380.000 23 800
Renault Megane cabriolet 1,6 1999 rumena 2.472.500 24.720
Renault Šafrane 2,5 1997 kov. siva 3.288.600 32.880
Renault Espace 2,0 1997 srebrna 3.580.500 35.800
Renault Šafrane 2,4 1998 zlato rjava 3.584.000 35.840
Možnost menjave po sistemu staro za staro, ter ugoden kredit z obrestno mero T + 4,25 %.
Kranj, 215. 11. 1999
Avto Mlakar & Podboršek BDEIB
JESENSKI POPUST - 170.000 SIT
AKCIJA: plačaš pol, odpelješ celega
FIAT PUNTO
oprema: centralno zaklepanje električni pomik stekel 2 x airbag, FIAT code
že za1.358.000 SIT
Bravo i.asx Bravo i.e»x
NlAREA MULTIPLA 8X
1.976.000 2.382.000 2.952.400 2.558.000
STARO ZA NOVO
KREDITI NA POLOŽNICE IN UGODNI LEASING DEBIS.
Salon: Bleivveisova 10, tel.: 224-540, servis: Struževo 1, tel.: 224-244
Paketi varne zime
Nevarnostim zime boste lažje kos, saj vas do 26. novembra v servisih Renault čakajo štirje paketi zimske opreme. Ob nakupu vam podarijo še ekskluzivno strgalo za led. V času akcije vam bodo še brezplačno pregledali motor, razsvetljavo, tekočine, akumulator, karoserijo ter gretje kabine in klimatske naprave. Poskrbite, da bo zima na vaši strani!
RENAULT
OGLASI
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
za odrasle
RAČUNALNIŠKI KROŽKI
začetni in nadaljevalni programi za osnovnošolce, srednješolce in predšolske otroke
rRn
IPIS Kranj, Gregorčičeva 8 '        tel.: 064/363-420, 211-237
rT/Tf^TrTv^r-RT^rr/T e-mail: ipis@ipis.si
rrpf'Ti{T! -4AfvrrJA      web: http://www.ipis.si
H;iw^ni«ia;{iK»ii:{i]ffl
Monografija o življenskem delu akademskega slikarja Vinka Tuška W^^^*
Vzačetku oktobra 1999 je v samozaložbi izšla monografija o življenju in delu akademskega slikarja Vinka Tuška z naslovom SREČANJE S PROSTOROM, izpod peresa Branka Sosiča.
Knjiga v trdi vezavi, formata 22 x 22 cm na 252 straneh predstavlja dosedanjo avtorjevo ustvarjalnost. Slikovno gradivo obsega čez 400 reprodukcij, od'tega 360 v barvi.
Posebna založnikova cena: 9400 SIT (+poštnina)
Za informacije in naročila pokličete na telefon 064/241-869
ali izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Vinko Tušek, Milene Korbar 8, 4000 Kranj.
NAROČILNICA
Podpisana/-i/......................................................................
stanujočV-a/........................................................................
pošta ..................................................................................
nepreklicno naročam...........izvodAov/ monografije Vinka
Tuška z naslovom Srečanje s prostorom, po posebni založnikovi ceni 9400 SIT -f poštnina.
NJCANK
Prednovoletna KRANJČANKA izide izjemoma prvi torek decembra. Torej, 7. decembra bo izšla Kranjčanka, v kateri bomo predstavili bogato prednovoletno ponudbo trgovcev, gostincev in še druge zanimivosti boste našli v njej.
larociia za oglase sprejemamo po telefon 064/223-111 najkasneje do 30. novembra.
Naklada Kranjčanke je 20.000 izvodov in jo dobijo vsa gospodinjstva v Mestni občini Kranj brezplačno.
Mdbiplavcek.
Moblpaket, ki vam ponuja vse, kar potrebujete za dober telefonski pogovor. Razen telefona. Od novembra torej telefoniranje po čisto vaši izbiri.
MOBINADZOR PORABE. Po vsakem končanem pogovoru se na zaslonu mobija izpiše stanje na vašem mobiračunu. Od decembra torej vse pod samokontrolo.
MOBIBONUS. Mobikartica bo stala enako => na mobiračun bo stanje višje: 1.000 => 1.100, 2.500 => 2.750, 5.000 => 5.600 SIT, 10.000 => 11.300. Z novim letom se torej za Isto ceno pove več.
Skupni mobiračun.
Družinski člani, dobri prijatelji, morda celo sodelavci lahko uporabljate isti mobiračun. Seveda dokler je stanje pozitivno. Od januarja torej vsi za enega eden za vse.
Mdbipredal.
Govorna sporočila sprejemate, poslušate In shranjujete podobno kot pri avtomatskem odzivniku običajnega telefona. V začetku leta 2000 torej tajnica za vsak žep.
M OBI GOSTOVANJE. Za tiste, ki želite klicati in biti dosegljivi v tujini, bo možno gostovanje v tujini za določen čas brez predhodnega naročila. Od marca torej mobiji brez meja.
• :
041 za vsak žep
www.mobiteu.si
Informacije na brezplačni telefonski številki
□ BO 7D VD
mobitel
SLOVENSKI OPERATER NMT & OBM
svoboden kot ptica
bazen-savna Deičas
N» kresu 25, Železniki Pon .sred, pet od 15.-21. ure
- ' tor., cet., od 15. - 22. ure in
•61.: 064/646-381 ob sob. ter ned. od 10. -20. ure
TOTINK
UREJA: Vilma Stanovnik
ALTER SPORT CLUB PODNART
- Rafting
- Canvoning
- Jamarstvo
- Izposoja čolnov in opreme
S 730-522, 730-508
MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169
Umetna plezalna stena v dvorani na Zlatem polju je spet gostila najboljše športne plezalce sveta
DOMA ŠE VEDNO Z MALO TREME
Tako o svojem plezanju na finalni tekmi letošnjega svetovnega pokala pravi naša najboljša, Moj-strančanka Martina Cufar, ki si je s petim mestom v Kranju zagotovila skupno tretje mesto v letošnjem svetovnem pokalu - Najbolje doslej tudi 17-letni Tržičan Tomaž Valjavec, ki je bil dvanajsti.
Kranj, 16. novembra - S pestitkami in podelitvijo pokalov najboljšim na zadnji 'etošnji tekmi in najboljšim v skupni uvrstitvi letošnjega svetovnega pokala v športnem P'ezanju, se je v nedeljo zvečer slavnostno zaključila še ena sezona. V njej smo se veselili todi uspehov naših športnih Plezalcev in plezalk, najbolj seveda najboljše, Martine Ču-Jar, ki je z drugim mestom v Leipzigu, tretjim mestom v ^iener Neustadtu, devetim testom v Barceloni in petim "testom v Kranju dosegla tudi Največji uspeh slovenskega sPortnega plezanja nasploh, ^aj je v skupni uvrstitvi svetovnega pokala osvojila tretje Hesto.
Finale svetovnega pokala v pranju se je začelo že v petek s Cetrtfinalom žensk in opnom Roških ter nato v soboto nada-'•levalo najprej z moškim četrtfi-nalom in popoldanskim polfi-nalom žensk in moških. Od *}aših tekmovalcev so se v ^trtfinale uvrstili Tomaž Valjavec, Jure Golob in Luka Za-2vonil, do polfinala pa je z °dličnim nastopom in desetim gestom uspelo priplezati le
Najboljše v letošnjem svetovnem pokalu so se izkazale tudi v Kranju: Belgijka Muriel Sarkany, Francozinja Liv Sansoz in Slovenka Martina Čufar, ki se je veselila tretjega mesta.
^iičanu Tomažu Valjavcu. '°mažu je šlo dobro tudi v pol-"}alu, toda finale najboljših ost fnih. je "zgrešil" le za štiri mesta 1,1 se na koncu uvrstil na 12. ^esto. To pa je za 17-letnega tekrnovalca tudi njegova naj-
steni v dvorani na Zlatem polju je n*Jholj     navdušil Rus včinikov,  ki je prikazal
ezartje in zmagal.
boljša uvrstitev v svetovnem pokalu doslej.
Pri dekletih smo imeli Slovenci v polfinalu štiri tekmovalke: Mojstrančanko Martino Čufar. Škofjeločanko    Evo Tušar, Tržičanko Nastjo Guzzi in Kranjčanko Katarino Štremfelj. Finale najboljših osmih si je s četrtim mestom v polfinalu zaslužila   Martina  Čufar, Eva Tušar je bila na koncu izvrstna 13., Nastja Guzzi 22. in Katarina Štremfelj 23. Tako smo Slovenci in Gorenjci,  ki smo v nedeljo zvečer napolnili dvorano na Zlatem Polju, imeli v velikem večernem finalu le eno tekmovalko, ki pa se je borila za končno tretje mesto letošnjega svetovnega pokala. In to ji je tudi uspelo!
Premagale so jo sicer odlične športne plezalke: Liv Sansoz, Muriel Sar-kany, Stephanie Bodet in Katic Brovvn, peto mesto pa je za Martino v skupni razvrstitvi še vedno zadoščalo za končno tretje mesto v letošnjem svetovnem pokalu. Na zmagovalnih stopničkah je stala le za Belgijko Muriel Sarkanv in lansko Jj^m zmagovalko svetovnega pokala Francozinjo Liv Sansoz.
"Tekmovanje tukaj v Kranju je bilo zame kar naporno, saj je trajalo tri dni in sedaj sem srečna, da je vsega konec. S svojim plezanjem sem kar Evgenij zadovoljna, čeprav sem izvrstno po ogledu pričakovala, da bom danes v finalu
prišla malo dlje. Na mestu, kjer sem "padla", bi morala malce drugače stopiti, je pa res, da mi je že zmanjkovalo moči. To pa najbolj zato, ker nisem bila povsem sproščena in sem čutila, da roke niso bile "čisto prave". Pred domačimi navijači imam še vedno tremo, čeprav sem se tega sedaj že privadila. Še vedno pa lažje plezam nekje v tujini, kjer sem pač sama s steno. Tu pa sem "čutila" tudi publiko in navijače," je po nedeljski finalni odločitvi povedala Martina Čufar, ki pa je s tretjim mestom v skupni razvrstitvi letošnjega svetovnega pokala dosegla svoj največji uspeh: "Kljub temu da sem tega tretjega mesta vesela, pa mi še več pomeni, da sem na dveh letošnjih tekmah stala na zmagovalnih stopničkah. To sem načrtovala tudi za finale tukaj v Kranju, saj sem trenutno res dobro pripravljena. Ni mi uspelo, toda kmalu me čakajo nove tekme, saj je čez tri tedne
že svetovno prvenstvo v Bir-minghamu. Tudi tam bodo moje glavne tekmice Liv, Muriel in Katie in z njimi se bom borila za stopničke," pravi Martina.
Tudi v moški konkurenci je bilo finale še kako zanimivo, po odličnem plezanju pa je zmagal Rus Evgenij Ovčinikov, ki je prehitel celo odličnega Japonca Yujija Hiravamo, ki je bil lani zmagovalec finalne tekme v Kranju in skupni zmagovalec svetovnega pokala. Letos si je ta zveneči naslov priboril Francois Petit, ki je bil v Kranju sicer četrti, toda njegov najhujši tekmec Francois Legrand je bil sedmi.
Zelo sem presenečen, da je tukaj v Kranju zmagal Ovčinikov, saj sem pričakoval zmago Hiravame. Res pa je, da je bila finalna smer zelo težka in da je Eugueni res močan plezalec. Zase lahko rečem, da bi si to Finalno smer želel preizkusiti, do kam bi pa lahko splezal pa je težko napovedati," je po nedeljskem finalu moških, ki si ga je ogledal iz tribune povedal najboljši slovenski tekmovalec v Kranju Tomaž Valjavec in zadovoljno dodal: "Kljub temu da nisem plezal v finalu, sem s svojim rezultatom lahko zadovoljen, saj sem res dal vse od sebe, prišel v polfinale in na tekmi plezal zanesljivo nekje do tri četrtine smeri. Tam sem naredil manjšo napako in če bi spremenil kombinacijo gibov, bi se morda še malo bolj približal Finalu."
Toda priložnosti za dokazovanje bo tudi za Tomaža še dovolj, saj ga konec meseca v Amsterdamu čaka zadnja tekma mladinskega pokala, nato čez tri tedne svetovno prvenstvo člansko prvenstvo v Birming-hamu in za konec še zaključek domačega državnega prvenstva v Kranju, kjer pa je praktično že državni prvak.
• V. Stanovnik, foto: T. Doki
BASEBALL
NA BLEDU OLIMPIJSKI DNEVI MLADIH 2003
Bled, 16. novembra - Gorenjska bo med 26. in 31. januarjem c|<> 2003 gostitelj evropskih zimskih olimpijskih dnevov mladih ^FYOD). To odločitev so soglasno sprejeli minulo soboto na žaganju Združenja evropskih olimpijskih komitejev v Pragi. v Bled je bil namreč edini kandidat za organizacijo te velike sPortne prireditve mladih, s pripravljenostjo tekmovališč in organizatorjev pa sta bila prejšnji mesec izredno zadovoljna tudi Predstavnika posebne komisije evropskih olimpijskih komitejev Arne Mvhrvold in Marit Mvrmael, ki sta si ogledala prizorišče vseh tekmovanj. Tako se bodo mladi skakalci in nordijski kombinatore! meri-1 v Planici, umetnostni drsalci na Jesenicah, biatlonci in sniučarji tekači na Pokljuki, alpski smučarji na Kobli, hokeji-sti na Bledu, deskarji pa na blejski Straži. • V.S.
Kranjski župan čestital Lisjakom - Tako kot ostali odlični športniki so bili pred kratkim gostje kranjskega župana Mohorja Bogataja tudi letošnji državni prvaki v baseballu. Kranjski Lisjaki. Zupan jim je čestital za vse dosedanje uspehe, predsedniku kluba Borisu Vehovcu pa je podelil Prešernovo plaketo mesta Kranj. Ta se mu je zahvalil in mu v spomin podaril skupinski) sliko igralcev in glinasto maskoto kluba (na sliki). Kranjski I. i s jaki so županu tudi obljubili, da se bodo naslednje leto spet borili za naslov prvakov, saj so minule dni že začeli s pripravami na novo sezono.
• Koto: T. Doki
BALINANJE
ZA MLADE KAR 6 KOLAJN
Kranj, 16. novembra - Minuli konec tedna se je v Lvonu nadaljevalo julija v Maroku prekinjeno svetovno prvenstvo za balinarje do 23 let in mladince. Naši reprezentantje s« nastopili res odlično, saj so osvojili kar šest kolajn: tri zlate, eno srebrno in dve bronasti.
Zlati kolajni so v Franciji okoli vratu obesili 17-letne-mu Škofjcločanu Jasminu Čauševiču, ki je slavil med posamezniki in v natančnem izbijanju, najboljši v hitrostnem izbijanju pa je bil Gregor Košir iz Bistrice pri Tržiču. S srebrom med mladinci sta se okitila dva mlada Gorenjca: Škofje-ločan Davor Janžič in Leš-čan Dejan Tonejc, ki sta v igri dvojic morala priznati premoč Italijanov.
V kategoriji članov do 23 let so naši balinarji osvojili dve bronasti odličji: Uroš Vehar iz Žirov je bil tretji v natančnem izbijanju, Vele-njčan Zoran Rednak (ki tudi igra za škofjeloško Lo-kateks Trato) pa si je bron prislužil v hitrostnem izbijanju.
Seveda v Lvonu letošnje svetovno prvenstvo še ni končano, saj jutri z obračuni začenjajo tudi balinarji v članski konkurenci. Slovenijo bodo zastopali: Uroš Vehar, Zoran Rednak, Aleš Škoberne in Robert Dekan. • V.S.
Dvakrat zlat: Jasmin Čauševič
HOKEJ
POHVALE JESENIŠKIM HOKEJISTOM IN PROŠNJE ZA VEČ DENARJA
Jesenice, 16. novembra - Lanski neslavni zaključek hokejske sezone v Podmežakli je pustil tako velike posledice, da se jih takratni "režiserji" zagotovo niso predstavljali. To je bilo povsem jasno na sestanku vodstva H K Acroni s sponzorji in donatorji, ki gaje vodil župan občine Jesenice Boris Bregant, kije obenem predsednik tega odbora.
Gre za globok prepad med klubom in sponzorji, donatorji in tudi gledalci, ki jih je vleiko manj na tribunah. Jeseniška hokejska realnost je ta trenutke takšna, da z razpoložljivim denarjem poravnavajo skromne obveznosti do igralcev in tekoče stroške. Velik uspeh je že tudi, da so uspeli lanski dolg zmanšali na 35 milijonov tolarjev. Ob vsem je tudi jasno, da ima letos jeseniški klub najskromnejši proračun med sebi enakimi.
Predsednik kluba Peter Mire je pohvalil tako hokejiste kot vse ostale, ki so v upravi ugriznili v kar kislo jabolko, ko so prevzeli veliko obveznost in stare grehe.
"V skromni zasedbi z veliko mladimi igralci so vsi izpolnili pričakovanja. Nismo imeli visokih ciljev, predvsem v mednarodni ligi. Strokovno delo poteka po načrtu, prav pa bi nam vendarle prišle okrepitve, ki pa si jih ta čas še ne moremo privoščiti."
Trener Vaclav Čcrvenv je ponovil znana dejstva "Na prvem sestanku sem dejal, da nas čaka težka sezona, tako za igralce, trenerja in publiko. Ekipa igra po maksimalnih močeh, več ne zmore. Pohvaliti moram vse na čelu s kapetanom Andrejem Razingerjcm."
Na sestanku je prevladovalo enotno mnenje, daje treba dobiti nazaj zaupanje vseh, ki so doslej že pomagali jeseniškemu hokeju. Kot je dejal Boris Bregant, so dobre razmere v klubu največje zagotovilo za vse, da spet pomagajo pri nadaljnji uveljavitvi najbolj popularnega športa vseh časov na Jesenicah.
Predstavnik glavnega sponzorja Acroni Jesenice je potrdil, da bo klubu še naprej stal ob strani, pohvalno je, da je roko v pomoč ponudila spet uspešna jeseniška družba Oniks in nekateri drugi. Ob tem ne gre zanemariti tudi poziva jeseniški publiki, da se spet vrne na tribune, tudi tako bo klubska blagajna po njeni zaslugi bogatejša.
Kljub težkim razmeram pa se hokejisti Acronija še vedno niso odpovedali boju za naslov novega državnega prvaka. Ta cilj je realen, še posebej po velikem optimizmu vseh. ki so prepričani, da bodo zbrali dodatni denar in izpolnili največjo nalogo: z okrepitvami zapolnili vrzeli v igralskih vrstah. • J. Rabič
ZA POKAL IN TOČKE DP
Kranj, 16. novembra - Minuli četrtek so hokejisti odigrali drugi krog /a Pokal HZS. Na Bledu sta se pomerili ekipi Bleda in Jesenice mladi, zmagali pa so domačini s 7:4 (1:2, 3:1. 3:1). Ekipa kranjskega Triglava, ki je prejšnji teden začela s treningi v domači dvorani v Kranju, je gostovala pri Slavij i M Optimi in po solidni igri izgubila z 8:2'(1:0, 5:1, 2:1). V Zagrebu je bila tudi tekma med Meclvešcakom in M.I. Tivoli-jem, zmagali pa so domačini z 8:3 (2:2, 4:1, 2:0).
Zaradi gostovanja slovenske hokejske reprezentance do 20 let na Češkem je bila tekma državnega prvenstva med Tivoli-jem in Jesenicami mladi preložena. Slavija MOptima je \ soboto 8:4 premagala Celje, Olimpija pa nato v nedeljo Slavijo 8:0. Danes se bosta na Bledu pomerili ekipi Bleda in Acroni Jesenic, v Ljubljani pa Olimpija in Celje. • V.S.
GORENJSKI GLAS   20. STRAN
NOGOMET
PRVI POLČAS SLOVENIJI
Kranj, 16. novembra - Minulo soboto je slovenska nogometna reprezentanca doživela velik dan. Pred devet tisoč gledalci so naši rcprezentantje na centralnem štadionu za Bežigradom v prvi dodatni kvalifikacijski tekmi za nastop na Evropskem prvenstvu 2000 z rezultatom 2:1 premagali močno ekipo Ukrajine. Gola za Slovenijo sta v drugem polčasu dosegla Zlatko Zahovič in Mile Ačimovič, že v prvem delu srečanja pa je bil za Ukrajince uspešen Andrej Ševčenko.
Kljub odlični igri in zmagi pa je to za našo reprezentanco šele prvi polčas kvalifikacij, kajti odločilna tekma za EP 2000 jih čaka jutri v Kijevu. • V.S.
2. slovenska nogometna liga
KRANJČANI KONČALI S PORAZOM
Kranj, 16. novembra - Nogometaši Živil Triglava so v 15. krogu 2. slovenske nogometne lige gostovali pri Zagorju in izgubili z 1:0 (1:0). Tako so po jesenskem delu prvenstva skupaj dosegli 6 zmag in devet porazov in z 18 točkami osvojili deveto mesto na lestvici. Spomladanski del prvenstva bodo začeli s tekmo v Ivančni Gorici. • V.S.
KOŠARKA
ZMAGALE LE LOČANKE
Kranj, 16. novembra - Konec tedna sta obe gorenjski ekipi v Ligi Kolinska gostovali in domov prišli poraženi. Košarkarji Triglava so 81:65(40:30) izgubili z Zagorjem, Loka kava pa 75:73 (43:31) s Kraškim Zidarjem. Triglav je s 16 točkami na petem mestu. Loka kava pa z 11 točkami na enajstem. V soboto je na sporedu četrtfi-nale Pokala Slovenije (Loka kava doma gosti Savinjske Hopse), liga pa se nadaljuje 4. decembra.
Tudi košarkarji Simp Radovljice v l.B ligi so bili poraženi. Doma jih je 57:76 (23:38) prefriagala ekipa Union Olimpije mladi. Radovljičani sO na lestvici z 8 točkami na zadnjem mestu, v soboto pa gostujejo v Kamniku.
Zmago pa so si tokrat prislužile košarkarice Odeje Marmorja, ki so v 8. kolu l.SKL za ženske doma s 70:55 (37:24) ugnale ekipo Pomurje Skiny. Z desetimi točkami so sedaj na šestem mestu, v soboto pa gostujejo v Sežani. • V.S.
VATERPOLO
PRESENEČENJE V KRANJU
Kranj, 16. novembra - Minulo soboto so z državnim prvenstvom 1999/2000 začeli tudi vaterpolisti. Rezultata tekem v Mariboru, koje Triglav 3:10( 1:2, 0:3, 0:4, 2:1) premagal Probanko, in v Trstu, koje Tivoli 5:9 (1:2, 0:3, 2:2, 2:2) premagal Koper, sta bila pričakovana, presenečenje so pripravili le vaterpolisti Kamnika, ki so v olimpijskem baznu v Kranju ugnali domačo Kokro. Rezultat je bil 6:5 (2:3, 1:0, 2:1, 1:1).
Drugi krog prvenstva bo na sporedu v soboto, ko Kokra gosti Tivoli (18.45), Triglav Koper 20.00), Kamnik pa Probanko (17.30). Vse tekme bodo v bazenu v Kranju. • J. Marinček
KEGLJANJE NA LEDU
BLED SOLIDEN NA NAJVEČJEM EVROPSKEM TURNIRJU
Bled, 16. novembra - Ekipa kegljačev na ledu Kompas Bled se je ob pomoči jeseniških tekmovalcev udeležila največjega evropskega turnirja v Zeltvvegu in Leobnu v Avstriji. Sodelovalo je 120 ekip iz šestih držav. Ekipa Kompas Bled, nastopila je v postavi: Ivan Piber, Dušan Mandeljc, Borut Berčič in Zlato Radanič, je v svoji tekmovalni skupini zasedla solidno 10. mesto. • J. Ranic
NAMIZNI TENIS
Za konec nova zmaga Merkurjcvk - Namiznotenisačice Merkurja so v zadnjem jesenskem krogu v I.SNTL v domači dvorani v Stražiču (na sliki) 6:1 premagale ekipo Petovije in z 12 točkami osvojile drugo mesto na lestvici. Boljše od njih so le igralke Ilirije s 14 točkami. Slabše je šlo namiznotenisa-čem Učil Križ, ki so v 7. krogu z 0:6 izgubili z ekipo Maribora. • V.S,, foto: T. Doki
VODITA EKIPI PICERIJA BAZEN IZ KRIŽ IN EDIGS MENGEŠ
Kranj, 15. novembra - V prvi gorenjski namiznoteniški ligi sta po treh odigranih krogih v vodstvu ekipi Picerija Bazen iz Križ in Edigs Mengeš s stoodstotnim izkupičkom. Na tretjem mestu je ekipa Kondor - Flamme z Godešiča, na četrtem mestu je Šenčur 1, peta je ekipa Škofja Loka 1 od 6. do 8. mesta pa so kar tri ekipe, z dvema točkama Šenčur 2, Merkur in Gumar. Brez zmage in s tem brez točk sta ekipi Duplje 1 in Sava.
Rezultati tretjega kroga: Kondor Flamme : Merkur 8:2, Edigs Mengeš : Sava 7:3, Škofja Loka I : Duplje 10:0, Gumar : Šenčur 2 7:3 in Šenčur 1 : Picerija Bazen 3:7. • J. Starman
V Besnici so letos praznovali petintrideset let igranja rokometa
VEČ ZMAG KOT PORAZOV
To je v tej sezoni le eden od ciljev besniškega rokometnega kluba, ki z načrtnim delom z mladimi v naslednjih letih spet želi imeti močno domačo ekipo
Besnica, 15. novembra - Letos so v Besnici praznovali 40 let ustanovitve Športnega društva, ki se je do pred dveh let imenovalo TVD Partizan. V okviru ŠD Besnica je več sekcij (planinska, smučarska, namiznoteniška...), eden najstarejših športov v Besnici pa je rokomet, saj ga igrajo že petintrideset let.
Pred tremi leti so ustanovili poudariti, da je naša želja, da sekcijo RK Chio Besnica, besni- čimveč mladih v Besnici igra ški rokometaši pa s svojo člansko   rokomet, da se ukvarjajo s špor-
ekipo nastopajo v l.B slovenski rokometni ligi, z mladimi igralci pa v slovenski kadetski ligi.
"Naše člansko moštvo ima v tej sezoni visoke cilje, saj načrtujemo, da bi doseglo več zmag kot porazov. To pa ne bo lahko, saj so se letos vse ekipe močno okrepile. Kljub temu cilju moram
tom. Zato veliko naporov vlagamo v vzgojo mladih, saj jih nočemo prepustiti ulicam, hkrati pa si spet želimo močno domačo ekipo, sestavljeno iz domačih fantov in ne tako, kot je to trenutno, ko je v moštvu tudi precej igralcev iz drugih krajev: Radovljice, Škofje Loke, Tržiča,
ROKOMET
POMEMBNE T0CKE PREDDV0RČAN0V
Minuli rokometni konec tedna je bil okrnjen, saj so prvoligašice počivale. Zato pa so tokrat presenetili Prcddvorčani, ki so doma osvojili pomembne točke. S polnim izkupičkom se lahko pohvalijo tudi Ločani in Besničani. y
Ločani so tokrat gostili Izolane in pričakovano osvojili nov par točk. Preseneča le veliko število golov, to pa pomeni slabo igro v obrambi: V 1. B ligi so Prcddvorčani zabeležili drugo zmago. Tako so zapustili zanje mesto in jo zagodli neugodnim Zasavcem. CHIO Besnica je gostovala v Ljubljani pri Krimu in zmagala. Tako so Krimovci izgubili z obema gorenjskima ligašema. Nova zmaga je "krompirčke" popeljala na tretje mesto.
Značilnost kroga v drugi ligi vzhod so visoke zmage, saj je samo ena tekma končana z enoštevilčno razliko. Od gorenjskih drugoliga-šev na zahodu so zmagali le Alplesovci (njihova prva zmaga sploh), vsi ostali pa so izgubili. Dodajmo še to, da v prvi moški ligi vodijo Celjani. Zato pa je za pestrost v l.B ligi poskrbela Velika Nedelja, ki je premagala vodilne "knape" v Trbovljah. Kljub porazu Rudar še naprej vodi. Derbi je bil tudi v drugi ligi zahod, kjer so Sežanci premagali Sviš in so skoraj zanesljivo že prvaki. Sava je na sredini lestvice ostali gorenjski ligaši so na repu lestvice.
Rezultati: 1. liga - moški: Termo - Hoteli Morje 32-29, Slovan -Prevent 23-24, Radeče - Inles Riko 26-25, Gorenje - Prule 67 25-26, Trebnje - Celje P. L. 16-30, Jadran - Dobrava 26-30; 1. B liga - moški: Preddvor - DOl TKI Hrastnik 25- 24, Rudar - Velika Nedelja 23 - 24, Ormož - Nova Gorica 27 - 23, Krim - CHIO Besnica 22 -24, Šmartno - Sevnica 30-27, Atom Krško - Pomurka 26 - 26; 1. B liga - ženske: Sava - Polje 26:17; 2. liga - moški vzhod: Pvramidia - Maribor 37-11, Duplje - Kras 23-28, Jezersko - Razkrižje 37-26, Arcont Radgona - DOM Žabnica 45-18, Ptuj - Ormož B 37-15; 2. liga - moški - zahod: Radovljica - Alples 21-25, Mitol Pro-Mak-Sviš 29-26; Črnomelj -Ajdovščina 30-25, Mokerc - Grča Kočevje 23-27, Grosuplje - Tržič 28-23, Jestvina Koper - Sava 24-16. • M. Dolanc
KEGLJANJE
"POSVETILI" SO JIM
Kranj, 13. novembra - V 7. krogu l.A SKL za moške so kegljavci LOG-Steinela dobro "posvetili" gostiteljem na Ravnah. Elektrarna Dravograd seje morala močno potruditi, daje prišla do točke v dvoboju z. borbenimi Gorenjci, kjer sta blestela Milan Beber (970) in Dušan Eržen (952). Rezultat je bil na koncu 4:4 (5436:5452), čeprav so gostje podrli 16 kegljev več.
Kegljavci ISKRAEMECA so na kranjskih stezah gostili kegljavce Rudarja iz Trbovelj in jih premagali z minimalnim rezultatom 5:3 (5868:5740). Derbije bil vseskozi izenačen, tehtnico pa so na stran domačinov prevesile tri tisočice, ki so jih dosegli Zdravko Štrukelj (1044), Benedik in Vane Oman (po 1008).
Inter-Commercc z Jesenic je gostoval v Postojni in po pričakovanju izgubil s 7:1 (5740:5550). Srečo Jezeršek je bil najboljši pri gostih z 993 podrtimi keglji, vendar je točko nesrečno izgubil za vsega en kegelj. Dobro je igral tudi Janez Čerin (955), kar pa ni uspelo Jezersku je osvojil Cveto Zalokar z 916 podrtimi keglji.
Na vrhu lestvice so po 7. krogu še vedno kegljači ISKRAEMECA s 14. točkami, kolikor jih ima tudi Konstruktor, LOG-Steinel je šesti s 7. točkami, Inter-Commerce pa je deveti z 2 točkama.
V 7. krogu l.A SKL za ženske so kegljavke Triglava z rezultatom 7:1 (2676:2437) premagale kegljavke Mehana iz Izole. Silvana Belcijan je s 486 podrtimi keglji postavila tudi najboljši rezultat na srečanju. Triglavanke so tako ponovno na drugem mestu z 9 točkami, prve so še vedno kegljavke Miroteksa iz. Celja s 14 točkami.
Rezultati v l.B Slovenski kegljaški ligi za moške: 6. krog: Kovinotehna Celje:Ljubelj Tržič 6:2 (5368:5165) - Praprotnik 935, Narat 871; 7. krog: Ljubelj Tržič:Gradis Ljubljana 6:2 (5226:5166) -Mejač 910, Ahačič 905.
Rezultati v l.B Slovenski kegljaški ligi za ženske: 6. krog: Miroteks II Celje:Ljubelj Tržič 4:4 (2378:2483) - Scheffmann 460, Ličar 411; 7. krog: Ljubelj Tržič:ETA Kamnik 5:3 (2420:2408) - Scheffmann 436, Bohte (415). • V. O.
POLET SAM NA VRHU
Kranj, 16. novembra - 5. krog Gorenjske lige je v Škofji Loki postregel z domačim derbijem in obenem tudi z dvobojem za sam vrh lestvice, saj sta se sestala še neporaženi ekipi Lubnik in Polet. Prepričljivo so slavili "gostje" predvsem po zaslugi bolj izenačene ekipe in boljše menjave ter s tem dokazali, da so trenutno najboljši na Gorenjskem.
Rezultati: Lubnik : Polet 1:7 (5004:5094) - Črv (Lub.) 898; Hudolin (Pol.) 881, Adergas : Interc. Jesenice 3 5:3 (5190:5183) - Ropret 951, Mali (oba Ader.) 878; Kocijančič 900, Košir 895, Peinkiher (vsi L Jes.) 882; Kranjska Gora : Hidro 2 2:6 (4837:4971) - Pečar M. (K. G.) 854; Kernič M. 861, Friškovec (oba Hid.) 850 kegljev
Lestvica: 1. Polet 10; 2. Lubnik 8; 3. Hidro 2 6; 4. Adergas 4; 5. Kranjska Gora 2 in 6. Interc. Jesenice 3 brez točk.
Pari 6. kroga v soboto, 20. 11., v Škofji Loki ob 16. uri Polet -Hidro 2, v Kranju ob 16. uri Adergas - Lubnik in na Jesenicah ob 16. uri Kranjska Gora - Intercommerce Jesenice 3. • J. Pogačnik
Ekipa rokometašev Chio Besnlce v sezoni /999/2000: - stojijo (z Um proti desni) - trener Brane Stejanovič, Grega Kofol, Jure Denac< Gregor Peternel, Luka Jerkovič, Stane Nedeljko - Sten, Janko Tonkli, Primož Kozjek in pomočnik trenerja Janek Bregar - cepijo I Ožhej Bagi, Primož Derling, Gorazd Kozjek, Robert Bajt, Gorat1 Debeljak in Boštjan Bitežnik. Na sliki manjkajo: Ervin Kozjek' Egidij Kozjek, Klemen Kozjek, Iztok Sink in Matjaž Grunt.
Ljubljane... Velik problem pri tem je, ker mladi še lahko trenirajo na igrišču ob domači osnovni šoli, člansko moštvo pa ima treninge v dvorani na Planini, ki je za najem draga, predvsem pa je težko dobiti ustrezne termine treningov. Tudi tekme igramo v dvorani na Planini, saj po pravilih RZS mora biti za ta rang tekmovanja ustrezna dvorana. To pa je za nas nov problem, saj tako tudi zgubljamo domače gledalce, ki so nas pri igranju doma včasih močno podpirali," pravi predsednik RK Chio Besnica Janez Zeni.
V besniškem rokometnem klubu se v domači osnovni šoli trudijo tudi za vzgojo najmlajših, to pa bi radi prenesli tudi na ostale kranjske osnovne šole, saj si želijo, da bi rokomet spet postal med pomembnejšimi kranjskimi in gorenjskimi športi.
Nekaj težav imajo v klubu še Z organiziranostjo, k sreči Pa imajo nekaj sponzorjev, ki so znali prisluhniti njihovim tekmovalnim in razvojnim načrtom-Tako je glavni sponzor kluba že četrto sezono podjetje Chio Ljubljana, poleg tega jim porna-gajo še Ekol Maribor, športna trgovina Erima Ljubljana. AMZS, Sava Kranj, pa tudi domačin, zobozdravnik TomaŽ Slavec, ki jim je lani pomaga' priti tudi do nove asfaltne prevleke na domačem igrišču.
V klubu so tudi zadovoljni, da imajo za njihovo delo posluh tudi pri mestni občini Kranj, žel1' jo pa si, da bi rokometni klubi na Gorenjskem med seboj bolj sodelovali, kar bi v naslednjih fetih
lahko pomenilo nov razcvet teg# športa.
• V. Stanovnik, foto: T. D<>kl
ODBOJKA
KAMNIČANI V VODSTVU
Kranj, 16. novembra - Tokrat odbojkarji Žurbi team Kamnika niso ponovili napake iz Žužemberka, ko so z neodgovorno igro prof "slabši" ekipi nepotrebno izgubili točke. V Slovenski Bistrici so odigrali tekmo zavzeto in z 0:3 ugnali domači Granit in s tem z osemnajstimi točkami prevzeli vodilno pozicijo na prvoligaški tabeli. Kako izenačena je letošnja prva liga v moški konkurenci dovolj pove že podatek, da so vodilni Blejci po porazu v Mariboru (3:1) padli kar na 5. mesto. Tekma Blejcev v Mariboru pa je poleg prvenstvenih točk imela še drug pomen - ekipi se bosta že v soboto pomerili med seboj tudi v polfinalni tekmi Pokala Slovenije. V zelo nezavidljivem položaju pa so se po sobotnem porazu s Pomurjem znašli odbojkarji Astec Triglava. Očitno je prvoligaška konkurenca zanje premočna, saj po osmih krogih zaostajajo za "rešilnim" osmim mestom kar za osem točk. Rezultati - Maribor Stavbar 1GM : Bled 3:1 (23, - 23, lg-23); Granit - Žurbi team Kamnik 0:3 (-16, -16, -26), Astec Triglav : Pomurje 0:3 (-16, -22, -15), Salonit Anhovo : Žužemberk 3:0. Olimpija : Fužinar GOK IGEM 0:3. V vodstvu sta Žurbi team Kamnik in Maribor Stavbar IGM (18 točk), sledijo pa Salonit Anhovo (17), Fužinar GOK IGEM in Bled (16), Olimpija (12)-Granit (9), Pomurje (8), Žužemberk (6) in Astec Triglav (0).
Odbojkarice Jeti Sport Bleda pa so se znašle v izredno težki situaciji, saj je po zadnjih vesteh poškodba Šmitranove mnogo hujša,'ko1 je sprva kazalo, brez nje pa se bodo Blejke le težko rešile izpada iZ 1. DOL. Tako so tudi na gostovanju pri Formis Bellu doživele teža* poraz in se domov vrnile le s 36 osvojenimi točkami ni tako ostajajo še brez točk na desetem mestu.
V drugi ligi so vsi gorenjski ligaši izgubili svoje tekme. Odbojkarj1 Termo Lubnika očitno igrajo doma mnogo bolje kot na gostovanjih-Kljub temu da so Škofjeločani osvojili prvi niz, so bili v Ljutomer1) boljši domačini s 3:1 (-20, 21, 14, 14). Tudi v ženski konkurenci n1 šlo nič bolje. Jeseničanke so izgubile na gostovanju v Solkanu s 3'} (22, -22, 23, 20), odbojkaricam ASICS Kamnika pa doma ni uspe'0 osvojiti niza proti OD Krim 0:3 (-16, -19, - 20). V moški konkurent je v vodstvu SDOŠ Brezovica (17 točk). Termo Lubnika pa je z devetimi točkami sedmi. V ženski konkurenci je po porazu "študentk (Frupi ŠOU K2 Sport) v vodstvu B&L Utrip Šempeter (16), Asicj5 Kamnik je 11. (4), igralke Mladi Jesenice pa so še brez točk na !*• mestu.
V 3. DOL zahod - moški so gorenjski predstavniki igrali - Aste* Triglav II : Termo Lubnik II 3:0, Astra Telekom : Salonit Anhovo I 1:3, Bohinj : Gostilna Jarm Kropa 2:3, Žurbi team Kamnik II : Bled II 0:3. V vodstvu je Salonit Anhovo II (17), 4. Gostilna Jarm Krop« (11), 5. Bled II (9), 7. Žurbi team Kamnik II (9), 9. Astec Triglav I (8), 10. Astra Telekom (7), 11. Termo Lubnik II (1) in 12. BohmJ (1). Ženske: Črnomelj : ZOK Partizan ŠK. Loka 3:0, Astra Telekom : Semič 3:1, Bohinj : Vimpro Izola 2:3. V vodstvu je Črnomelj (1W 5. Bohinj (11), 9. Astra Telekom (6) 10. ŽOK Partizan Šk. Loka
Gorenjskim ljubiteljem odbojke se konec tedna obeta velik dog°" dek - finalni turnir Pokala Slovenije, zato je prav, da nanj opozorim0 že danes. V dvorani SGEŠ v Radovljici se bodo v soboto in nedelj0 štiri moške in štiri ženske ekipe pomerile za letošnji naslov pokalne ga prvaka Slovenije. Naj zaenkrat (več v petek) omenimo, da na finalnem turnirju (moški del) nastopata tudi ekipi Bleda in Žurn team Kamnika, ki zagotovo pričakujeta tudi veliko podporo gleda cev s tribun dvorane v Radovljici. • B. M.
Vrnitve Tomaža Humra seje ob Slovencih veselil tudi "himalajski papež"
TIROLEC PREDAL ŠTAFETO KAMNIČANU
Ob sprejemu odprave z osemtisočaka Daulagiri na Brniku je Reinhold Messner označil Tomažev vzpon v južni steni za enega treh največjih alpinističnih podvigov v tem stoletju.
^rnik, Kamnik, 15. novembra - Kamniški alpinist TomaŽ llumar je ?b vrnitvi v domovino doživel sprejem, kakršnega si zasluži narodni Jiinak. Navdušenje Slovencev nad Tomaževim junaštvom je presene-''° celo legendarnega bimalajca Keinholda Messnerja, ki je sloven-^'ni alpinistom priznal svetovni primat ob koncu tega tisočletja. J*aniničani pa so na enem od transparentov predlagali, naj bo bo-d°či župan kar Humar.
Četrtkov popoldan bo ostal go-  Južne Tirolske poimenoval naš
0v° zapisan v zgodovino slo-Venskega alpinizma. Čeprav je prelomni dogodek nastal že prej na drugem kraju, je bila tudi Vrnitev odprave Tomaža Humar-Ja z Daulagirija v domovino nepozabno doživetje. Moža in oče-
a so se seveda najbolj razveseli-
\ žena Sergeja, hčerka Urška in Sln Tomi. Na brniško letališče pa S$ je prišel čestitat poleg številih slovenskih ljubiteljev alpiniz-[r,a tudi sam "himalajski papež", *ot je Reinholda Messnerja iz
Slovence llumar in il~vat Božič v objemu Tirolca Messnerja. <poto: Tina Doki)
himalajec Viki Grošelj.
Na sprejemu pred letališko stavbo je Tomaž llumar priznal, daje tega zelo vesel; ne le zaradi sebe, saj je Messnerjeva prisotnost potrdilo veljave slovenskega alpinizma. Množici je zaupal, da je v dnevih in nočeh med vzponom na Daulagiri okusil trpkost samote, zato je skupno praznovanje še lepše. Kar pet let je sanjal o tem vzponu, ki ga žal ni mogel uresničiti z že pokojnim Stanctom Belakom-Šraufom.
Tudi sam bi tvegal življenje, če bi se odločil za vzpon na vrh, zato se je raje sklenil vrniti k prijateljem pod goro in svojcem doma. Zahvalil se je družbi Mobitel in drugim dobrotnikom, ki so mu odprli tokratno pot v Himalajo, izrazil pa je tudi zadovoljstvo zaradi množičnega spremljanja odprave na in-ternetu.
Južni Tirolec Reinhold Messner je med razlogi za svoj prihod naštel navdušenje Slovencev za gore in potrebo po priznanju pravega mesta slovenskemu alpinizmu. Kot je dejal, ocenjuje za največja dejanja alpi-
S sinčkom v naročju je Tomaž Kamničanom zaupal Tomijevo željo, naj neha hoditi v Himalajo. (Foto: S. Saje)
Messner je Sloven-
nizma v tem stoletju predvojni vzpon na Liger, angleški vzpon čez južno steno Anapurne leta 1970 in letošnji slovenski uspeh v južni steni Daulagirija. Če bi bil sam mlajši, bi Tomažu zavidal, tako pa gleda na njegov podvig z zadovoljstvom. K temu je načelnik komisije za odprave v tuja gorstva pri PZS Tone Škarja dodal, da je bila odprava uspešna tudi po organizacijski in finančni plati. Bila je medijsko odmevna, Tomažev vzpon pa je odprl nove perspektive v alpinizmu. Po predstavitvi članov odprave in zdravici s šampanjcem na prostem je Tomaž na novinarski konferenci podrobneje opisal potek svojega vzpona, ki je bil kljub veliki motiviranosti veliko težavnejši od pričakovanj. Tudi tam gostje niso skoparili s
pohvalami, cem pripisal vodilno mesto v sodobnem svetovnem alpinizmu, ob čemer je izrazil zadovoljstvo, da lahko preda alpinistično štafeto Tomažu kot najboljšemu.
Slavni gostje skupaj s člani odprave obiskal tudi Kamnik, kjer so someščani z velikim navdušenjem pričakali Tomaža. Župan Tone Smolnikar mu je izročil največjo majoliko, kar jo premorejo lončarji; strinjal se je tudi, da Tomaž lahko postane župan, vendar šele čez tri leta. Potem ko je alpinistu Humarju čestital tudi predsednik PD Slavko Rajh, so člani zapeli skupaj s Kam-koledniki "Veselo v K vedremu vzdušju so člani Mestne Stojan Saje
Kamnik odprave niškimi Kamnik pripomogli tudi godbe Kamnik.
dvakratni svetovni prvak Mika Hakkinen Formule 1 obiskal Slovenijo
V FORMULI 1 NE BI NIČ SPREMENIL
Ljubljana, 15. novembra - Čeprav je letošnja sezona Formule 1 že za nami, je nekaj c3sa še ne bomo pozabili. Ne samo zaradi razburljivega finala v japonski Suzuki, ani-P«»k tudi zaradi obiska lanskega in letošnje-8a prvaka, Mike llakkinena. Leteči Finec St> je namreč na svoji vzhodnoevropski turneji za poldrugi dan ustavil tudi v Ljubljani in razveselil svoje navijače. . Skoraj vedno zadržani Finec je v Sloveni-•1° Prispel v nedeljo zvečer in najprej gostoti v oddaji Športna scena na POP TV, v naUpanem ponedeljkovem urniku pa je rried sprejemom pri ljubljanski županji Viki ^°točnik in novinarsko konferenco, našel ludi nekaj časa za ogled naše prestolnice, ?a katero pravi, da je lepo mesto, a žal ga |e videl samo delček. Popoldne pa se je Mika posvetil navijačem na dvorišču Tobačne Ljubljana, kjer je najbolj zvestim raždelil avtograme.
Kdor je že ob prihodu na brniško letališče pričakoval njegovo izjavo, seje zmotil, hkratni zaporedni šampion je bil sicer dobre volje, a severnjaško zadržan, tako kot Je bil med sezono, v trenutkih, ko mu ni šlo naJbolje. Večkrat in tudi tokrat je radoved-n' javnosti povedal, da je bila minula se-z°na zanj izjemno težka, a seje hkrati tudi niarsikaj naučil. Samo za osvežitev spomi-
težavicah
Mika Hakkinen je v svet avtomobilskega športa vstopi / že S pet m i leti in kot 7-letni fantič je bil prvič finski prvak v kartinga. Premierno dirko v TI je doživel leta 1991, ko je dobil sedež v moštvu Lotus. K Mel.anm se je presedel leta li)i).< in štiri letu kasneje, koje imel dirka I ni k že Mer-eedesov motor, je s prvo zmago pokazal svoj talent. Trdo delo se je obrestovalo in z dvema naslovoma svetovnega prvaka se je Vpisal med sedmerico dirkačev, ki so v zgodovini II zabeležili taksen uspeh. Mika obožuje hitrost, na dirkah pa ga spremlja tudi njegova žena Erja. lako kot večina dirkačev, tudi sam živi v Monacu, pogosto obišče starše na Finskem.
dirkalnikom je dosegel tri zmage; po poletnih nesporazumih v moštvu McLaren Mercedes je doživel nekaj težkih trenutkov; odsotnosti svojega največjega tekmeca Michaela Schumacherja ni izkoristil v svoj prid in pred finalno dirko v Suzuki, ko je zaostajal za štiri točke, seje zdel fizično in psihično zlomljen. Toda, ko mu zvezde niso bile najbolj naklonjene, je s hladno glavo, preračunano taktiko in odlično vožnjo še enkrat dokazal, daje kos vsem pritiskom in sezono zaključil z drugim zaporednim naslovom svetovnega prvaka.
Hka Hakkinen oh proslavitvi drugega naslova v moštvu McLaren Mercedes: tegobe mi-n'de sezone so pozabljene, o načrtih v prihodnji ni prav zgovoren.
Skandinavsko hladnemu Fincu srno v Ljubljani sem in tja izvabili kakšen nasmešek, naša prestolnica ga je prepričala predvsem s svojo arhitekturo.
Simpatični Finec, ki sicer velja za skandinavsko zadržanega človeka, vendar se zna iskreno veseliti svojih uspehov je bil sicer tudi ob obisku v Ljubljani dobro razpoložen, vendar redkobeseden. Običajno ne omenja svojih načrtov in želja, zato tudi o prihodnji sezoni ne govori veliko. "Težko napovem kako bo prihodnjo sezono, saj še nimamo pripravljenega novega dirkalnika, niti ne veni kako bo s tekmeci. Caka nas naporna sezona, vendar je bila težka tudi minula, ko smo imeli v začetku težave z vzdržljivostjo dirkalnika." O svojih odnosih z moštevnim kolegom Davidom Coulthardom pa: "V moštvu McLaren Mercedes sva že od leta 1996 in najini odnosi so v redu. Vcljko razmišljava skupaj in uredila sva tudi zadeve, ki so se dogajale letošnjo sezono, bistvo je skupno delo v ekipi in mislim, da smo odlična ekipa." O tem, zakaj so Finci tako dobri v avtomobilskih športih (Finec je tudi svetovni prvak v rallvju Tommy Makkinen), meni, da ni posebne razlage, morda zato, ker jmajo Ozke in zavite ceste, tudi zato, ker imajo ti športi tradicijo. • M.C., foto: Tina Doki in Pool Coimminications
PLAVANJE
GORENJCI ODLIČNI V ZAGREBU
Kranj, Radovljica, 16. novembra - Medtem ko se najboljši slovenski plavalci in plavalke v Ameriki pripravljajo za EP in bodo jutri nastopili na prvi tekmi letošnjega svetovnega pokala, pa so mladi konec tedna nastopali na 27. mednarodnem plavalnem mitingu Mladost 99 v Zagrebu.
Med plavalkami PK Merit Triglava Kranja se je z zmago na 100 metrov prsno v kategoriji deklic letnika 84/85 izkazala Špela Bogataj, v kategoriji letnika 86/87 pa je bila druga na 100 metrov prsno Vesna Kavčič. Vesna je tretje mesto osvojila tudi na 200 metrov prsno. V istem letniku sta dobro plavali tudi Urška Stare, ki je bila druga na 400 metrov prosto in Andreja Mali, ki je bila v tej disciplini tretja. Tretje mesto sije v letniku 1982/83 na 200 metrov hrbtno priplaval tudi Gorazd Šter.
Med tekmovalci Plavalnega kluba Radovljica Park hotel Bled Sta se izkazali zlasti Tamara Sambarilo v kategoriji letnika 86/87, kije zmagala kar v sedmih disciplinah, sedem zmag pa je dosegla tudi Anja Klinar med deklicami letnika 1988 in mlajšimi. Tamara in Anja sta bili v seštevku treh rezultatov tudi najboljši plavalki mitinga. Med deklicami letnika 84/85 je bila tretja na 100 metrov hrbtno Kaja Terlikar, druga mesta med dečki letnika 86 in mlajši pa sta dosegla Matej Globočnik (100 metrov delfin in 200 metrov mešano) ter Nejc Pogačnik (100 m prsno). Nejc je bil na 200 metrov prsno tretji. • V.S.
STRELSTVO
S PUŠKO DEBEVEC, S PIŠTOLO BUČAN
Kranj, 16. novembra - V soboto in nedeljo je na centralnem strelišču v Ljubljani potekalo kontrolno tekmovanje najboljših slovenskih strelcev z zračnim orožjem. Udeležilo se ga je blizu 300 strelcev iz vse Slovenije. Gorenjski strelci so se na tem tekmovanju odrezali solidno, če ne rečemo kar odlično, saj je v kategoriji, člani zračna pištola zmagal strelec iz SD Predoslje, Simon Bučan in s tem potrdil dobro formo, z desetim mestom seje izkazal tudi Ločan Aleš Peternelj, pri mladinkah se je s pištolo, uvrstila na drugo mesto Škofjeločanka Tanja Rabič, pri mladincih pa Darko Be-nedičič iz. Železnikov na 4. mesto. Iz doseženih rezultatov je razvidno, da se Gorenjski strelci s pištolo, tudi z mlajšimi kategorijami držijo v slovenskem vrhu.
Z zračno puško je zmagal kdo drug kot Rajmond Debevec, strelci ekipe Kranja pa so še z. dobrimi rezultati uvrstili v prvo tretjino uvrščenih. • K. Strniša
S A H
NASLOVA PIRAMIDI IN NOVI GORICI
Bled, 14. novembra - V Hotelu Krim na Bledu sta se končali članska in ženska državna šahovska liga. V moški konkurenci je ŽŠD Maribor ŠK Piramida v zadnjem kolu samo še potrdil prvo mesto z. zmago 4:2 nad tretjeuvrščenimi Ptujčani. Triglav Krško je premagal Lumar Kovinar Maribor s 3.5:2.5 in s točko zaostal za zmagovalci na 2. mestu.
V ženski konkurenci sta po uvedbi novega sistema po nekaj odpovedih nastopili le ekipi Nove Gorice in Ptuja. Dvoboj drugega kroga so dobile Novogoričanke s 3:1 in se tako uvrstile v evropski klubski pokal. • A. Drinovec
PLANINSTVO
PLANINSKI VESTNIK -10
Janez. Bizjak piše o življenju in delu Valentina Staniča in letošnjih proslavah ob 200-letnici prvega in njegovega samostojnega vzpona na VVatzmann (2713 m), najvišjo nemško goro, Marjan Raztresen piše o novem slovenskem televizijskem filmu Marjete Kcisic, Svetel, posvečenem Staniču. Žarko Rovšček in dr. Dušan Jelinčič nehote polemizirata z dr. Tonetom Strojinom, "kdo je Klementa Juga prvi peljal v gore".
Letos slavi osemdesetletnico sir Edmund Hillarv, kije leta 1953 prvi priplezal na najvišjo goro sveta. Marjan Bradesko zatrjuje, da niti čistoče na pobočjih Everesta ni mogoče kupiti le z denarjem, Viki Grošelj pa je pripravil pogovor s Stipetom Božičem, splitskim mornarjem, kije postal vrhunski alpinist in pogost spremljevalec slovenskih alpinistov.
Božo Bcncdik je pripravil pregled obiskovalcev v prvi planinski koci na Kredarici. Jože Šibila in Milan Vošank pa sta opisala dve planinski poti. Prvi na Triglav in prek Jezerske doline, drugi pa na Raduho. V tej številki je skoraj polovica obsega namenjenega odmevom, knjižnim novostim in društvenim novicam. • C. Velkovrh
GIANT BIKES * BOARDS
ZAftADI OPUSTITVE PROGRAMA
POPOLNA RAZPRODAJA SNOWBOAfct) OPREME
-30%
V TRGOVINI AHA d.o.o., KRANJ (POD JELENOVIM KLANCEM) OD 15.11. - 30.11.1999
Desetletje Berlinskega zidu
Branko Crrims, zunanji sodelavec
Ena iz Berlina: deset let po padcu zidu modrujeta postarana komunista. 'Zakaj je pravzaprav propadel naš lepi socializem?" "Zaradi pretirane skromnosti naših voditeljev." "Ne razumem.'" "ljudstvu SO dali v roke srp in kladivo in mu gradili krasne gradove v oblakih, sami pa so se zadovoljili s čisto navadnimi bančnimi knjižicami in si gradili vile na tleh."
Deseto obletnico padca Berlinskega zidu so povsod po Evropi praznovali dokaj bučno. 7. nekaj izjemami. Padca Berlinskega zidu nista praznovali Rusija (in njeni sateliti) ter Slovenija. ('ust Slovenije je reševala le SDS, ki je v okviru svojega Univerzitetno - znanstvenega foruma organizirala mednarodni posvet z naslovom Deset let po padcu Berlinskega zidu. Kraj posveta - Maribor - zagotovo ni bil izbran naključno, saj se prav v tem mestu posledice napačnih gospodarskih odločitev prejšnjega režima kažejo v najbolj očitnih dimenzijah. Toda stečaji Tama, Metalne in mnogih drugih mariborskih podjetij niso samo posledica napačnih gospodarskih odločitev oblasti pred letom 1990, ampak tudi dokaz o tem, kako funkcionira oblast kontinuitete v zadnjih letih. Država Slovenija je za pomoč Mariboru (predvsem Tamu) namreč namenila več deset milijard tolarjev, ki pa so preko bančnih računov poniknili nekam v žepe srbskih posrednikov in pripadnikov mariborske nomenklature iz prejšnjega režima. Delavci v Tamu, Metalni in drugih velikih podjetjih pa so od tega denarja prejeli bore malo. Slovenski problem je torej v tem, da v zgornji šali opisani mehanizem še vedno nemoteno deluje naprej.
Komunizem oziroma "socializem" je bil v bistvu oblika fevdalnega družbenega reda. Samozvana "avantgarda" revolucionarjev si je z nasiljem in terorjem nad državljani prisvojila vso oblast in potem "v imenu delavskega razreda" (beri: za svoj račun!!) odločala o življenju in smrti svojih podložnikov. Tudi omejevanje svobode gibanja z različnimi predpisi, "pologi"in nenazadnje z Berlinskim zidom neprijetno spominja na vezanost tlačanov na svojega gospodarja. Danes so mehanizmi oblasti prejšnjega totalitarnega režima dobro znani. O tem, kako so preživeli ti mehanizmi v Sloveniji v minulih desetih leti skupaj s svojimi nosilci - elitami iz prejšnjega režima (ohranitev elit iz totalitarnega režima je po znanstvenih raziskavah 77- 83-odstotna), pa tudi o posledicah takega stanja, je tekla beseda na posvetu v Mariboru. Rdeča nit razprave je
bilo spoznanje, da se je v Sloveniji monopol ene stranke po letu /990 počasi prelevil v monopole, ki danes obvladujejo Slovenijo: finančni monopol, medijski monopol, informacijski monopol in seveda praktično nedotaknjen monopol oblasti kontinuitete. Vsi ti monopoli danes dušijo gospodarsko in siceršnjo iniciativo državljanov in drastično poslabšujejo možnosti za hitrejši gospodarski razvoj Slovenije. V Sloveniji očitno ne prihaja do normalne demokratične menjave elit na oblasti. V družbi ni vzpostavljeno za demokracijo bistveno ravnovesje moči. ampak smo priče ponovni monopolizaciji družbe. Manipulacija in laž sta (p)ostali osrednji temelj politične oblasti kontinuitete in "pluralizem resnic" o preteklosti, zaničevanje osamosvojitve Slovenije ter ljudi, ki so to osamosvojitev omogočili - mnogi za ceno svojega zdravja in celo življenj; brezobzirno prisvajanje in podrejanje vseh državnih institucij, zloraba policije in tajnih služb v politične namene ter korup-cija so značilnosti časa. v katerem živimo. Razmere so v marsičem podobne tistim pred desetletjem -pred padcem Berlinskega zidu.
Nesporno dejstvo je, da se je v Sloveniji oblast kontinuitete ohranila praktično nedotaknjena - tako glede nosilcev (elit) Kot tudi glede metod oblasti - zgolj zato, ker se po letu 1990 nikoli več ni (pravočasno) oblikovala dovolj prepričljiva in jasna alternativa obstoječi oblasti. To je povzročalo med volivci strank slovenske pomladi zmedo, razočaranja in volilno abstinenco. Gradnja "mostov" je potekala vedno samo v eni smeri - v smeri krepitve oblasti kontinuitete. Logična posledica tega spoznanja je bila odločitev Socialdemokratske stranke Slovenije, da ponudi sodelovanje vsem tistim organizacijam civilne družbe, političnim strankam in posameznikom, ki izhajajo iz demokratičnih vrednot slovenske pomladi. Ponudba je pri mnogih posameznikih in organizacijah resnične civilne družbe že naletela na ugoden odziv. Politične stranke pa še vedno molčijo, čeprav vodstva strank slovenske pomladi dobro vedo, da se ne bodo mogla izmakniti osebni odgovornosti pred svojimi člani - in še posebej volivci! -za uspešno izpeljavo (pravočasnega!) oblikovanja predvolilne koalicije. Samo tako se bo namreč lahko oblikovala kritična masa in sprostila tista pozitivna energija, kije nekoč omogočila osamosvojitev Slovenije, danes pa je nujno potrebna za spremembo zgoraj opisanega stanja. Deset let po tem, ko je bil zrušen v Nemčiji, je res skrajni čas. da Berlinski zid pade. tudi v Sloveniji.
PREJELI SMO
Pisno poslansko vprašanje Ministrstvu za zunanje zadeve in Vladi Republike Slovenije
Sprašujem Ministrstvo za zunanje zadeve, kako je mogoče, da je na oddelku Ministrstva za finance, ki se ukvarja s pregledi in revizijami porabe denarja tudi na diplomatskih pred sta vništvih Republike Slovenije v tujini, zaposlena gospa Štefanija Lukič Zlobec, soproga bivšega veleposlanika v kraljevini Belgiji, gospoda Jaše Lukič Zlobca, ki sem mu že pred časom dokazal zlorabe položaja. Ali se v RS res v največji meri uporablja staro balkansko načelo, nekalerini tako ljubo še iz prejšnjih časov, "kadija tuži, kadija sadi"?
Kako je mogoče in zakaj imajo uslužbenci Slovenske obveščevalno varnostne agencije tiho prepoved ukvarjati se z zbiranjem za državo pomembnih informacij od slovenskih diplomatov in vladnih uslužbencev v tujini? Taka je namreč praksa v vseh državah sveta! Ali gre morda za strah, da se ne bi odkrile še druge nepravilnosti v vrstah naše sedanje in bivše diplomacije, ki jih obravnava (vsaj nekatere) tudi poročilo računskega sodišča, ali pa so vsi agenti in kompletna struktura SOVE zaposleni s prisluškovanjem po lokalih in gostilnah, kadar pač ne prisluškujejo nekaterim poslancem, jim ne brskajo po stanovanih in jih zasledujejo?
V nedeljo, 14. novembra /999, sem odšel kot delegat obrambnega odbora Zahodnoevropske unije na študijsko pot v Združene države Amerike, kjer se bom srečal z najvišjimi predstavniki obrambnih in političnih struktur tako ZDA kakor tudi NA TO pakta in z njimi razpravljal o širitvi zveze NATO, o Pakta stabilnosti za Balkan, o evropskih obrambnih strukturah ter njihovi vključitvi v strukture NA IA in o splošni strateško politični in gospodarski situaciji v svetu. Sprašujem Vlado Republike Slovenije ali res slovenske države ne zanima možnost plasiranja njem/i stališč na tako visokem nivoju, ki je za naše diplomatske predstavnike praktično nedosegljiv, saj navkljub temu, da je bilo moje potovanje znano tako Ministrstvi/ za zunanje zadeve, kakor   tudi   Ministrstvu za
obrambo se nihče od tistih, ki bi mora/i biti zainteresirani za zadeve, ni oglasi/ pri meni ali me poklical na pogovor? Po vsem sodeč je torej želja vseh političnih strank, razen SNS, ki edina zagovarja trezno in premišljeno vključevanje "ne za vsako ceno", po pristopanju k evroatlantskim integracijam le notranjepolitična tema brez dejanskih aplikacij, zgolj za pridobivanje točk pri volivcih.
Zmago Jelinčič Vodja poslanske skupine
SNS
Uradu predsednika Republike Slovenije
Spoštovani!
Zaprosili ste nas za mnenje glede navedb v pismu, ki ste ga prejeli od direktorja Radia Ognjišče, d.o.o., Koper.
Izhajajoč iz dejstva, da je velika večina navedb v pismu neresničnih ali zavajajočih, bi opredeljevanje do vsake izmed njih naredilo naš odgovor popolnoma neberljiv in nerazumljiv. Zato nam dovolite, da Vam pojasnimo, kako Svet za radiodifuzijo (SRDF) sprejema odločitve, in kaj se je dejansko zgodilo pri dodelitvi oddajne točke na Kalvariji.
SRDF je neodvisno regula tor-no telo, ki ga sestavlja predsednik in osem članov. Te Izmed strokovnjakov s področja radiodifuzije imenuje Državni zbor za dobo petih let. Svet sprejema odločitve na podlagi 51., 52. in 58. člena Zakon o javnih glasilih in nima nobenih pooblastil v postopku razpisovanja prostih frekvenc.
Za upravljanje z radiofrek-venčnlm spektrom je po zakonu pristojna Uprava RS za telekomunikacije (URST), ki po lastni presoji izdaja in odvzema začasna dovoljenja, razpisuje proste frekvence, zbira in ocenjuje vloge prosilcev, ter popolne odstopi v obravnavo SRDF. Vpogled v dokumentacijo je mogoč izključno pri upravnem organu, ki vodi postopek (URST).
Zakonodaja s področja medijev opredeljuje tri vrste radijskih programov: javne (programi javnega zavoda RTV Slovenija, ki se financirajo iz naročnine), lokalne nekomericalne (programi z najmanj 40 % nekomeri-calnih vsebin in pokrivanjem do največ 50 % ozemlja RS) in komercialne. V skladu z veljavno zakonodajo spada poleg Radia Ognjišče v zadnjo kategorijo še več kot štirideset drugih
radijskih programov. Večina teh kontinuirano izraža zanimanje po širjenju svojega signala na čim širše območje, kar je njihov legitimen poslovni interes.
Svet je v skladu z zakonom in svojimi pooblastili postopal tudi pri izbiri vlagateljev na zadnjem razpisu, ki je bil objavljen maja letos v Uradnem listu RS. Svet meni, daje Radio Ognjišče zelo kakovosten program z raznolikimi programskimi vsebinami, zato mu nikoli ni delal nobenih težav pri pridobivanju, oziroma obnovitvah radijskih dovoljenj, in mu seveda nikoli ni odvzel nobenega radijskega dovoljenja. Nasprotno, Radio Ognjišče je edini komericalni radio v Sloveniji, ki mu je bilo v preteklosti dodeljenih toliko dovoljenj, da danes s svojim programom pokriva približno 80 odstotkov prebivalcev Slovenije. Noben drug komercialni program ne dosega niti polovice slovenskega prebivalstva. Primerljivo slišnost imajo samo javni nacionalni programi RTV Slovenija, ki se financirajo iz naročnine in jim je slišnost zagotovljena po zakonu.
Navedbe glede dodelitve frekvence na Kalvariji izhajajo iz pomanjkljivih, oziroma napačnih dejstev. Radio Ognjišče se je, prav tako kot njegov konkurent Radio Fantasv Maribor, s popolno vlogo prijavil na razpisano oddajno točko na Kalvariji, da bi z nje pokrival mesto Maribor z okolico. Na svoji 3. seji 5. oktobra t.f, je SRDF obravnaval prisepli vlogi in ugotovil, daje iz tehničnega mnenja razvidno, da Radio Ognjišče južni del mesta Maribor že pokriva s signalom z oddajne točke Boč, in da program ni slišen samo v predelu, ki se razteza zahodno od Maribora proti Koroški. Radio Fantas}' na razpisanem območju sploh ni slišen.
Ugotovljeno je bilo tudi, da Radio Ognjišče oddaja z razpisane oddajne točke brez bodisi rednega, bodisi začasnega radijskega dovoljenja, kar v žargonu poimenujemo kot "oddajanje na črno ".
Člani SRDF so na podlagi navedenih informacij glasovali o dodelitvi frekvence, in odločili, da predlagajo dodelitev radijskega dovoljenja Radiu Fantasv Maribor.
Stranka, ki ocenjuje, da je SRDF z odločitvijo kršil njene pravice, ima seveda možnost
sprožiti ustrezne pritožben1' postopke, s čimer je v odločb1 tudi seznanjena.
SRDF ni nikoli odvzel nobej* frekvence Radiu Ognjišče, ///' o tem nikoli razpravljal.
V Sloveniji imamo danes radijskih programov z najraZm nejšimi vsebinami, tako <*a nedodelitev frekvence na Kalvariji Radiu Ognjišče zag0" tovo ne bo imela usodnih pod?' dic za demokracijo v Sloveniji-
Glede "oddajnikov, kijih čaka podobna usoda"; pa bi rau[ pojasnili sledeče. SRDF n[ dodelil frekvence na Križni g»r' (Lož) nobenemu vlagatelj11-čeprav je URST Svetu odstopa v obravnavo dve popolni vlog1 in sicer vlogo Radia Ognjišče Radia 94. Lastnik ozenilf'-predvidenega za oddajno točm je rimskokatoliška cerkev, in ,cl je poskušala "izsiliti" dodelit?, frekvence Radiu Ognjišči' ■ naknadno odpovedjo soglam lastnika zemljišča Radiu 94. >> tem je poskusila poseči v diski*, cijsko pravico Sveta, ki je edw pristojen za izbiro prograni''1 Svet se je zato od/oči/, da fifflk vence ne podeli, in obent* predlaga/ URST, naj na oddam točki čimprej razpiše dve prost1 frekvenci, s čimer bi bi/a zadeva najustrezneje urejena.
Iz istih razlogov SRDF dodeli frekvence v Pečarovcvk temveč je URST predlagaj ponovni razpis, ki naj driiga^ uredi pridobivanje soglasij lasi' nikov zemljišč. Na Trdinove^ vrhu in Trški gori bi prišlo v prl' merit dodelitve frekvence Radi" Ognjišče do velikega dvojnega prekrivanja s signalom s Ktltlm kar je v nasprotju z načelom ekonomične izrabe frekvenčni ga spektra kot omejene javil? dobrine.
SRDF ocenjuje, da je organi?1' rano izvajanje pritiska, ki muM kot neodvisni organ izpostavlja'1 v zadnjih tednih s strani enega izmed podjetij, ki so kandidira' la na razpisu, nesprejemljiv0-saj je očiten namen IrifctatorjeV vplivati na odločanje SRDI' njihovo korist.
SRDF ne razume, kakše* namen naj bi imela pisma pr>' zadete družbe predsednik1' republike in predsedniku vlad?' saj omenjene institucije nllrim mo nobenega vpliva na odloča' nje SRDF
Z odličnim spoštovanje^ Matjaž GeH sekretar SRt>F
G
mESe4\&
rcnc
371
Ko se življenje zaplete...
Ko sem prisluhnila Eli, sem mislila le na to, kako je mogoče, da se malim ljudem danes godi toliko krivic. Ne mine dan. da se ne bi vprašala, kako je to mogoče. Ko pač slišim to ali ono. In ko mije Eli pripovedovala o tem, kaj vse je morala v zadnjih treh letih požreti, sem le zmajevala z glavo.
"Po pravici bom povedala, nič ne bom tajila, "je v solzah pripovedovala Eli in ob žalosti v njenem glasuje bilo tudi meni hudo.
"Po treh otrocih sem se precej zredila in prišla sem tudi v leta, ko nisem več ravno najbolj cvetoča in okretna," nadaljuje.
"Delala sem v trgovini z blagom. Vseh sort. Veliko strank smo imeli in med njimi sem bila zelo priljubljena, saj sem tudi sama šivala in sem jim znala zmeraj Pruv svetovati. Toda potem se je vse skupaj privatiziralo in novi lastnik je želel imeti v trgovini "same manekenke". V obraz mije povedal, da moja zunanjost kupce odbija in da si bom morala najti dek) kje v "pozadini". Ne me vprašat, kakšen šok je bil to zame. Delo. ki sem ga imela rada, je bilo kar naenkrat zaznamovano zato, ker sem postala starejša in bolj okrogla. "
Seveda se lili ni takoj vdala. Doma se je vse dneve jokala in sekirala, v službi pa se je, na začetku, še postavila zase. Mislila je. da ima še kaj pravfc, tako kot je bilo v navadi nekaj let nazaj. Toda izkazalo seje, da si lahko svoje pravice zatakne kamorkoli.
USODE
Piše
Milena Miklavčič
"Z novim lastnikom je postalo vse drugače. Najprej nam je zamenjal delovni čas. Nekatere, ki so.se v službo vozile, so že zaradi tega morale delo poiskati drugje, druge pa smo molče stisnile zobe in se počasi vdale v usodo. Toda ni bilo lahko. V službo sem po novem odhajala že pred sedmo zjutraj in domov me ni bilo pred peto popoldne. Odvisno, katera je "potegnila ta dolgo" in katera je morala še počistiti po trgovini. Tudi doma je bilo vse narobe. Otroci so izkoristili svobodo, uspeh v šoli je popustil in tudi mož ni bil ravno dobre volje, saj je, pO novem, moral poprijeti za marsikatero delo."
Ker imam tudi sama podoben delovni čas, sem jo popolnoma razumela. Ce ti ne priskoči na pomoč družina, se ti lahko v kratkem času zmeša od dela in skrbi. To vem iz lastnih izkušenj.
"Tudi pri nas se je moralo marsikaj spremeniti." pravi Eli in zmaje z glavo, ko se spomni na vse prepire pod domačo streho.
"Otroci so se morali naučiti kuhati. Oba, tako si/i kot hčerka, sla prišla dmnov prej k/d mož in potrebno ju je bilo naučiti pristaviti vsaj kakšen krompir in podobno. Ostalo sem že sama pripravi-la. Oh, saj sem delala pozno v noč! Preden sem vse postorila, kar je bilo najnujnejše' Prej so bili navajeni, da sem tudi za njimi /lospravljala, potem pa tega nisem vee zmogla. Koliko živcev in odvečnih besed je bilo potrebnih, da sta o/roka vsaj vsak svojo sobo pospravila za seboj. No, saj moj mož ni napačen, ampak take stvari mu niso nikoli bile
pomembne. Ko je prišel iz službe, se je zmeraj le usedel za mizo, začel brati časopis in čakal, da sem mu postregla. Tako kot je pred menoj počela njegova mama. Nenadoma pa se ta pravljica konča in potrebno je bilo kakšno stvar do konca skuhati, pomiti posodo in podobno. Včasih je bil tak cirkus, ko sem se vrnila domov, da bi se najraje obrnila nazaj in jih pustila same!!"
Mož je na marsikaj pristal, edinole na roditeljske sestanke v šolo ga ni mogla spraviti. Med tiste "kure opravljive" ne bom hodil stat, je robantil in to so bile njegove zadnje besede. Tako je mora/a Eli zmeraj vzeti dopust. To pa ni bilo enostavno. Kakor hitro je ena manjkala, je morala druga delati še namesto nje. In to nobeni v trgovini ni bilo všeč.
"Dolga leta smo bile zelo zaupne prijateljice. Ne samo sodelavke. Z novimi razmerami pa se je vsem življenje obrnilo na glavo. Vse smo imele družine in vse smo se bale, da bi izgubile službo. Res je, da smo se /fokregale, toda na glas nikoli. Vedno bolj nas je imel pod komando. Nazadnje nuni je ukinil celo bone v tovarniški restavraciji in nas prisili/, da smo si malico same kupovale. No, kaj sem že hotela reči? A, ja! Ko sem morala na roditeljski sestanek, sem morala najprej urediti v službi. Eno prositi, da je delala namesto mene. Tb je hi/o zelo hudo. ker se je vsi/ka izvija/a z izgovori. Jaz sem pa mora/a v šolo, predvsem zaradi sina. ki je zelo popusti/ pri učenju. Naslednji dan smo se "rezerviran/)" gledale med seboj, kajti
nobeni ni dišalo, da bi bila v službi vee. kot je treba. In tako so se počasi začeli krhati odnosi tudi med nami. To mi je bilo še toliko bolj hudo, saj so bile moje edine prijateljice, ki sem jih v življenju imela. Vsaka izmed nas pa je vedela, da mora "lesti šefu nekam", če hoče, da službo obdrži... "
In tako je začela Eli "kasirati" pripombe, da bi bilo dobro, če bi hod i I/i v službo bolj urejena, če bi malo shujšala, in podobno. Nič takega sicer, pa vendarle. Iz svoje kože pa ni mogla. Zvečer, ko je prišla domov, je bila lako sestradana, da se je vrgla na hladilnik in pojedla vse, kar je ostalo od kosila in pojem še tisto, kar bi, v normalnih okoliščinah, pojedla za večerjo.
Ni se mogla kontrolirati. Včasih je potem od utrujenosti zaspala pred televizorjem in ko še j? veliko pozneje prebudila, je morala pospraviti /"' kuhinji, kaj zlikati, in pregledati domače naloge, ki sta jih />tr/>ka pusti/a na mizi.
"Bila sem tako utrujena, da sem včasih mislila, da ne bom preživela," vzdihne Eli in grenkoba v njenem glasu postaja vedno bolj opazna.
Pove mi še, da je doživela poseben šok, ko ji je sinova razredničarka povedala, da ga ni bilo več dni v šolo in potem je ugotovila, daje šprical, ker se je družil z nekimi barabicami.
"Ni mi kazalo drugega, kot da sem šla k tašči in jo lepo prosila, če lahko za kakšen leden pride nO obisk i/i kontrolira otroka ter razbremeni moža pri kuhanju. S težavo mi je ustregla, saj se nisvti ravno najbolje razumeli /ta še svoje delo (doma n" maj/mi kmetiji) je imela.
Toda stvari so nekako, počasi, šle naprej...
Med prijaznimi Slovaki, glasbo, mladim vinom in oblatky
Pihalna godba Alpina iz Tirov je bila povabljena na 11 FESTIVAL DYCHOVYCH HUDIEB v NOVE MESTO NAD VAHOM. Kot častni gostje so imeli v soboto, 6 novembra, tudi slavnostni koncert pred številnim občinstvom, kije z navdušenim ploskanjem nagradilo razigrane glasbenike iz daljne Slovenije.
Pred seboj imam fotografije, ki so nastale med Štiridnevnim bivanjem na Slovaškem. Še zmeraj [ni izvabljajo smeli. Tisti, najbolj široki, ki pri/ia-J° iz srca. In če pomislim, da sem pravzaprav kolebala, naj grem z njimi ali ne...
Bdi so to nepozabni dnevi. Polni dobre volje in Boleha. Šal in zbadljivk, ki so popestrile dolgo vožnjo. Fantje so karta/i, dekleta so klepetala, "iki, duša pihalne godbe, pa je v rokah držal vse niti in sem ter tja malo "zakomandiral". Gledali sem pokrajino, ki je bežala mimo. Vsako drevo, hiša, polje, reka je imelo svoj čar. Dokler nismo prišli do slovaške meje.
Postali smo radovedni. Kako bo, smo se spra-Sevali, kajti nekateri niso imeli ravno najlepših Spominov. In res. Kot bi se čas ustavil. Cariniki v temno olivni obleki, prijazni, toda uradni, so se °bnašali, kot da je ves čas tega sveta njihov. Nikamor se jim ni mudilo. Po tleh so ležale Smeti, zelenice so bile zaraščene s plevelom. Povsem drugačen pogled skozi okno kot v Avstriji. Šofer Pavle je verjetno sam pri sebi rekel Marsikatero krepko, preden smo bili "rešeni", da srrio se lahko odpeljali naprej.
"Če bodo takole mečkali, še dolgo ne bodo videli Evrope!" so nekateri komentirali.
Do/ga, neskončna zelena polja, so delovala kot balzam. Slovaki so poskrbeli za namakalni sistem. Med polji čemijo nekdanji kolhozi: hlevi in druga gospodarska poslopja. Marsikje je videti Z(ipuščeno, zaraščeno.
Ceste so nove in moderne. Peljemo se mimo Trnove, kjer živijo rojaki iz Železnikov. Družina Reva sije tam ustvarila dom in se več kot uspešno uveljavila tudi v javnem življenju.
Pogledujemo na uro. Koliko časa se bomo še vozi/i do Novega mesta, sprašujejo tisti, ki tam niso še nikoli bili.
"Še malo potrpi te!" odgovarja Viki. On že ve, •s«/' pozna ta košček Slovaške kot svoj žep.
£ Ivanom Trcha/om, kapelnikom pihalnega °rkestra BLJČKOVANKA se je spoznal že leta 1974 v Trebnjem.
"Slovakom smo padli v oči, ker smo nastopali v narodnih nošah," se spominja Viki.
"Spoprijateljili smo se in potem smo Slovake Povabili, da so prišli igrat v Žiri. Seveda smo jim °bisk tudi vrnil"i. Številni Žirovci so se radi vračali tudi v Pieštany, kjer so znane toplice z blatnimi kopelmi."
Ze smo tam. V Novem mestu nad Vahom. Mestece, na prvi pogled podobno Kranju, cestno središče je obnovljeno in številni lokali ter trgovinice kar vabijo na obisk. Meščani so Ponosni na cerkev, ki je posvečena Mariji. Povedali so nam, da je bilo njihovo mesto prvič omenjeno leta 1253 , ko jim je kralj Belo IV. Podaril privilegije mesta. Nedaleč stran, na drugem bregu reke Vah, še danes stoji grad ^achtice (v katerem je, baje, še zmeraj najpomembnejša vinska k let j.
Snidenje z gostitelji je bilo več kot prisrčno. Toplo. Prijateljski objemi, polni čustev in veselja. Slovaki so odprte duše, izžarevajo toplino in dobro voljo in imeli smo občutek, da bi za nas naredili vse, samo da bi se med njimi dobro počutili.
Namestili so nas v turističnem centru Zelena voda. Od daleč smo opazovali jezero, tobogane in urejeno kopališče.
"Tukaj je poleti vse polno gostov," mi je povedal gostitelj Ivan Trchala, medtem ko sije zavihal rokave, da nam postreže z večerjo.
Drugače je strojni inženir in kapelnik Bučkovanke.
"Že pred mnogimi leti sem bil kazensko premeščen v Nove mesto, "je zaupal. "Prejšnji sistem ni bil najbolj zadovoljen z menoj."
Živahen, kot je, je že kmalu organiziral može in fante in glasbeno življenje je, predvsem z njegovo pomočjo, dodobra zaživelo.
In še nekaj nam je padlo v oči: Slovaki imajo zelo spoštljiv odnos do hrane. Ničesar ne mečejo stran. Po večerji smo poskusili njihovo mlado vino in reči moram, da je bilo odlično.
V soboto je šlo za res. Žirovci so preizkusili inštrumente in že med vajo jim je dal njihov dirigent Milan Matičič vedeti, da bodo morali dati vse od sebe. Ko sem jih potem opazovala med nastopom, je bil ves čas prisoten tisti občutek veselja in ponosa, posebno še, ko se je iz dvorane zaslišalo gromko ploskanje.
Gordana Buh je s svojo izjemno solistično točko na piecolu, ko je zaigrala Adamičevega Fičfiriča, postala zvezda večera. In to povsem upravičeno! Prav tako sta se imenitno odrezala Žiga Rejc in Borut Buh na trobenti.
II. festival Dychovych Hudieb nam je pričaral nežne in otožne zvoke slovaške narodne pesmi. Imela sem srečo, saj seje k meni usedel gospod, ki mi je bil pripravljen prevajati besedila. Nastopilo je pet domačih skupin, Pihalna godba Alpina pa je nastopala kot edina gostja.
Za svoj nastop so dobili tudi posebno priznanje, ki so si ga z odličnim igranjem več kot zaslužili.
Poslušalci so znali uživati ob dobri glasbi, kakršne je bilo tisto popoldne več kot dovolj. Domače narodne pesmi so, skupaj z nastopajočimi, prepevali na glas in vzdušje je bilo več kot izjemno.
Ivan Trchala: "Naš ansambel Bučkovanka je zmagal že lansko leto, zato imajo v tekmovalnem delu prednost drugi. Zelo me veseli, da smo lahko slišali tudi naše prijatelje iz Slovenije!"
Topli objemi ob slovesu in obljube, da se naslednje leto vidimo v Žireh so dali obisku na Slovaškem poseben pečat. Ne samo, da je glas-1 ba tista, ki povezuje ljudi, pomembne so tudi prijateljske vezi, ki družijo ljudi med seboj.
(oblatkv je pecivo v obliki kroga, s polmerom okoli 8 cm, podobno našim politankam, z različnim namazom v sredini)
Milena Miklavčič
Društvo za varstvo in vzgojo ptic Lišček iz Kranja se predstavlja
Člani društva Lišček skozi vse leto skrbimo tudi za naše divje vrste ptic, ne samo za kanarčke in papagaje, kijih imamo doma. Postavljamo jim ptičje hišice za hranjenje, predvsem za ptice pevke, ki se prehranjujejo s semenjem. Te hranilnice celo leto oskrbujemo s semenjem in ne samo pozimi.
Pticam pomagamo tudi s postavljanjem različnih valilnic po gozdovih, sadovnjakih in parkih. Vsako leto pa podarimo eni izmed šol v naši širši okolici nekaj valilnic ali pa ptičje hišice. Tako prispevamo za ohranitev divjih vrst ptic v naravi in obveščamo mladino na razstavah in preko medijev, da so ptice zelo pomemben člen v ekosistemu, saj uničijo veliko škodljivega mrčesa. Na žalost pa pticam sodobno kmetijstvo škoduje, predvsem pesticidi. Tako je v Sloveniji že skoraj vsaka vrsta ptic na rdeči listi ogroženih. Zato vas bralce Gorenjskega glasa pozivam, da tudi vi poskrbite za ptice v zimskem času na vašem vrtu in tako pomagate k obstoju vrst. Postavite jim ptičjo hišico in vanjo nasujte semenja. Ptice vam bodo nadvse hvaležne.
Člani društva za varstvo in vzgojo ptic Lišček organiziramo vsako leto društveno razstavo, ki bo letos v Cerkljah. Ter vsakih nekaj let tudi državno razstavo. Kot eno največjih društev v Sloveniji se udeležujemo razstav po vsej Sloveniji in tudi v tujini. Naši člani na vseh razstavah dosegajo odlične rezultate s svojimi pticami.
Letošnje leto smo se udeležili 2. odprtega prvenstva papig skobce vk v Zagorju in naši člani so dosegli zelo lepe rezultate. Že drugič zapovrstjo na tem tekmovanju, je bila najboljša ptica na razstavi, last našega člana Janeza Ranta iz Škofje Loke. Tudi ostali člani, ki smo sodelovali na tekmovanju Franci Bogataj, Niko Zupane, Franci Remic, Lidija in Janez Ran t, Aleš Šolar in jaz Bruno Čebul/ smo dosegli kar 6 zlatih, 8 srebrnih in 5 bronastih medalj.
Prav tako sem sam v tujini sodeloval na  15. evropskem
tekmovanju standardnih skob-čevk v Karlsruhe v Nemčiji. Tam sem kot prvi in edini tekmovalec iz Slovenije zasedel eno prvo mesto, tri druga in eno tretje mesto od šestih prijavljenih ptic. Na tekmovanju je bilo prisotnih 182 gojiteljev iz 9 držav Nemčije, Belgije, Avstrije, Švice, Francije, Nizozemske, Italije, Češke in Slovenije. Konkurenca je bila zelo močna saj je to eno izmed najmočnejših tekmovanj v Evropi, kjer tekmujejo le najboljši gojitelji Evrope.
V Udinah na mednarodnem tekmovanju je naš član Aleš Šolar dosegel eno prvo mesto s sta uda rdnim i skobce vkam i. Pred nekaj dnevi pa je potekalo mednarodno tekmovanje ptic v Ajdovščini, kjer so dosegli naši člani Franci Remic 1. in 3. mesto standard papige skobčevke perle, I. m avstralske lisaste skobčevke, I. m. zebrasti ščinkavci, I. m. aga-pornisi - šampion med srednjimi papigami, Rafko Rozman: 2. in 3. m. zebrasti ščinkavci, Milan Škulj 3m. gouldove amadine, Niko Zupane 2. m. kolekcija lipokroniskih kanarčkov.
Vsako leto se udeležimo tudi svetovnega tekmovanja. 'Iako rezultati iz razstav in tekmovanj kažejo na vrhunsko kvaliteto naših ptic, ki so lahko vsak trenutek močna konkurenca na kateremkoli tekmovanju v Sloveniji in Evropi.
V letu 2000 praznujemo 20-letnico delovanja. Ta dogodek bi radi obeležili z organizacijo državne razstave. Vendar pa je vse to povezano s stroški, ki pa jim sami v celoti, kot prostovoljno in neprofitno društvo brez pomoči sponzorstva ali donatorstva nismo kos. Zato bi se rad v imenu društva za var-
stvo in vzgojo ptic lišček Kranj zahvali/ letošnjim sponzorjem iz občine Cerklje. Glavni sponzor je letos Občina Cerklje na Gorenjskem, nato pa si sledijo. Ambulanta za ustne in zobne bolezni in paradontologijo mag. sc. dr. sto m. Franc Mezeg, Obdelava kamna Jože Jerič, Pizzerija Botuna, Hiša zaupanja Renault Preša d.o.o., Izolacija Kepic s.p., Agropromet Tomaž Plevel, Gostilna Zaje in Gorenjski glas.
Letos smo se člani društva Lišček odločili, da postavimo razstavo ptic v Cerkljah od 20. do 21. novembra 1999. Razstava bo odprta vsak dan od 8 do 18 ure. Preko razstave predstavljamo svoje ptice, pomagamo z različnimi nasveti ter obveščamo obiskovalce in bralce Gorenjskega glasa v jesenskem času, da poskrbijo za zunanje ptice čez zimo.
Zelo pa smo veseli tudi novih članov, ki so vedno dobrodošli in jih z veseljem sprejmemo medse. Če kdo med vami goji ptice se lahko včlani v naše vrste in postane pravi gojitelj. Pomagali vam bomo z nasveti, izkušnjami, vsak član ima tudi svojo gojiteljsko številko, ki je napisana na obročkih, in jih lahko naroči v društvih za varstvo in vzgojo ptic po Sloveniji, ter so pogoj za sodelovanje na tekmovanjih in razstavah.
Za konec pa vabim vse ljubitelje ptic in živali, da obiščejo razstavo ptic v Osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah 20. in 21. novembra vsak dan med 8 in j8 uro. V nedeljo ob 17 uri pa ste vabljeni na podelitev priznanj, ki jih bo podelil župan občine Cerklje Franc Cebulj najboljšim gojiteljem razstave. Vljudno vabljeni.
Bruno Čebulj
(§®milM(JJ©IEIIGLAS
151
Meja loških velikanov
Ta podlistek je, kot je bilo že večkrat rečeno, namenjen razvidevanju in popisovanju posameznih osebnosti, Gorenjcev in na Gorenjskem ustvarjajočih prišlekov, ki bi morebiti prišli v Poštev za Gorenjski biografski leksikon (GBL). Ad spremembo in popestritev pa dobro dene tudi kak skupinski portret. Izjemno priložnost Zanj sem našel v Delu, 4. novembra 1999, v članku o delu Muzejskega društva v Škofji *'-oki, ki ga je napisal Lado Stružnik. V njem fncd drugim zapiše: "V Šolski ulici naj bi napoved le dobili svoje mesto najbolj zaslužni loški ntožje. V društvu so pripravili seznam osebnosti, pridejo v poštev za tako obeležitev." Sledi seznam, na katerem je 19 imen: Anton Ažbe, Pavle Plaznik, Tine Debeljak, Ivan Dolence, Cvetko (">/ar, Ivan Grohar, Anton Hafner, Fran "'s~se/1 ko, Andrej Kalan, Andrej Kari in, Lovrenc Košir, Janez Ev. Krek, Tone Logonder, France Mlhelič, Gabrijel Stupica, Ive Šubic, France ' 'umna, Ivan Regen in Ivan Tavčar.
Namen loških muzelacev - najbrž načrtujejo kiparsko obeležitev, alejo kiparskih portretov -S<J mi zdi odličen. O imenih, gotovo izbranih po nekih merilih, meni nepoznanih, pa bi se dalo ru~l>ravljati. Da so vsi po vrsti zaslužni, je nesporno. Toda: alt SO res vsi tudi "loški možje", ^ocani? Od 19 imenovanih se jih je na območ-111 današnjega mesta Škofja Loka in Stare 1-jOke rodilo 5: Blaznik, Debeljak, Jesenko, *ar/in jn Planina.  V najbližji okolici pa 6:
Piše:   Miha Naglic
Po ljudjeh gor, po ljudeh dol
Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon
Dolenec (Sopotnica), Golar (Gosteče), Hafner (Godešič), Kalan (Pevno), Logonder (Pevno) in Mihelič (Virmaše). Preostalih 7 je rojenih v obeh dolinah, eden pa na Dolenjskem (Krek), in jih je mogoče imeti za Ločane samo v nekem širšem smislu, kot domorodce tiste žlahtne in tradicionalne naravne in zgodovinske celote, imenovane loško gospostvo fre i sin škili škofov.
Težko je razpravljati o izboru, če ne poznaš meril, po katerih je potekal. Tako se lahko le sprašuješ. Slikarja Grohar in Ive Šubic nista bila Ločana po rodu, vendar sta oba preživela v Loki del svojih najbolj ustvarjalnih let. Ažbeta, M i beliča in Stupico so skozi Loko vodile njihove poti od doma in domov, živeli in ustvarjali niso v njej nikoli. Prav vesel sem, ko vidim, da Ločani cenijo I veta Šubica. Hkrati me čudi, da niso v svoj izbor uvrstili Janeza in
Jurija Subica, prva akademsko izobražena slikarja med Slovenci in velikana slovenskega slikarstva 19. stoletja — če so med svoje uvrstili Miheliča in Stupico, slovenska prvaka 20. stoletja. In kje sta po tej "logiki" Andrej in Jernej iz
Srednjeveški pečatnik mesta Škojja Loka, v rabi okoli leta 1300.
Loke, stavbar in slikar, prvaka slovenskega srednjega veka ?
Ako je bilo merilo, da prideš v loški izbor, če si vrhunski ustvarjalec in rojen na ozemlju loškega gospostva, kje sta potem Žirovca in slovenska
umetnika Maksim Sedej in Leopold Suhodolčan, slikar in pisatelji Kipe Toneta l.ogondra najdemo širom po loškem ozemlju, iz katerega izhaja tudi cela plejada sovodenjskih kiparjev Zajcev. Velikih glasbenikov to območje ni rodilo, pač pa so in bodo tod okoli še zvenele skladbe glasbenih prišlekov Antona Johsta in Marjana Gabrijeli iča. Da so se Ločani spomnili duhovnikov Kalana in Kari i na, je samoumevno; prvi je bil prost in znamenit urednik, dragi celo škof. A če so se pri drugih poklicih ozirali po obeh dolinah, bi sc lahko tudi pri k/erikih; Luka Jeran in Aleš Lšenienik sla dogajanje v Cerkvi na Slovenskem v 19. in 20. stoletju zazanamova/a veliko močneje kot loška kolega, škof v Ameriki in Baragov naslednik je postal Ilotoveljčan Ignacij Mrak. generalni vikar pa Lučinčan Jože/ Buh, znameniti misijonar in evangelizator severne Minesote ... Inton Hafner je bil vodja upora slovenskih vojakov v Judenburgu 19/S, slava mu. kakšen upornik bi se pa morda našel tudi v letih 1941-45? In tako naprej. Ne nazadnje: loški izbor boleha za staro hibo slovenske biograjikc: ta je zagledana v umetnike in duhovnike, spregleduje pa zaslužne gospodarstvenike, župane, šolnike, športnike ... Med slednjimi so mnogi, ki so za blagor loke naredi/i bistveno več kot marsikateri of zgoraj imenovanih.
Stvar je po mojem taka, da morajo loški muzealci svoj izbor še enkrat pretresti. Ce bi se v njem omejili na "ta prave" Ločane, je preširok, če želijo zajemali iz loškega gospostva kot celote, je preozek. Namen je pa, kot rečeno, odličen, in podpisani ga pozdravljam.
GORENJSKI GLAS • 24. STRAN
KRONIKA
ureja: Helena Jelovčan
NESREČE
GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si
Nenadoma zapeljal na cesto
Podkoren, 16. novembra - V križišču izvoza iz bencinskega servisa Pctrol v Podkornu seje v nedeljo ob 13. uri zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval njen povzročitelj, trimesečni otrok pa je na srečo utrpel le sled poškodbe.
71-letni avstrijski državljan Hubert R. je v križišču izvoza z bencinskega servisa in regionalne ceste sicer ustavil svojo opel astro, nato pa je nenadoma zapeljal na regionalko in zavijal levo. Tedaj je iz smeri Kateč pripeljal 33-letni Anton J. iz Kranjske Gore. Koje ta zagledal astro, je začel močno zavirati, kljub temu pa je s prednjim delom trčil v levi bok astre.
Hubert R. sc je v nesreči hudo poškodoval in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico, v vozilu Antona J. pa je bil tudi trimesečni otrok, ki je utrpel sled poškodbe. Materialna škoda je ocenjena na 700 tisoč tolarjev.  • S. Š.
Od tovornjaka odpadli kolesi
Ljubno, 16. novembra - Izven naselja Ljubno na hitri cesti Kranj -Jesenice sta minuli četrtek ob 11.25 uri s tovornega vozila, ki je prevažalo šest tisoč litrov kurilnega olja, odpadli zadnji desni kolesi, vendar do kaj hujšega le ni prišlo.
28-letni Janez M. z Bleda je s tovornim vozilom mercedes -benz v smeri Radovljice prevažal kurilno olje. Na viaduktu Lešnica je na vozilu nenadoma počila pogonska os na zadnjem desnem kolesu. Kolo je začelo drseti iz svojega ležišča, in ko je voznik zapeljal preko viadukta, sta zadnji desni kolesi odpadli, tovorno vozilo pa je padlo na zavorni boben in drselo po njem še okoli 150 metrov. Kurilno olje se ni razlilo.
• S. Š., foto: T. D.
Varno martinovanje na Gorenjskem
Na hitri cesti Kranj - Jesenice ustavili le enega vinjenega voznika
Kranj, 16. novembra - Če hi sklepali po rezultatih poostrenega nadzora prometa, naslovljen je bil PROMIL, ki so ga na sobotno noč od 19. do 4. ure izvedli gorenjski policisti, potem smo Gorenjci martinovali zelo trezno ali pa smo počasi le postali bolje prometno ozaveščeni in se za volane ne podajamo več "prijetno okajeni".
Nadzor se je najprej izvajal na hitri cesti Kranj - Jesenice. Policijska patrulja je stala na Peračici in ustavljala vozila v smeri proti Kranju. Začuda so ustavili le enega vinjenega voznika. Med 1. in 3. uro zjutraj so s patruljami zaprli še območje Bleda, v tem času pa so policisti naleteli na štirinajst vinjenih voznikov. Kot je povedal prometni inšpektor s Policijske uprave Kranj Drago Zadnikar, pa je bilo razveseljivo dejstvo, da so patrulje v jutranjih urah pred sicer že zaprtimi lokali opazili precej parkiranih avtomobilov, kar nakazuje, da so se preutrujeni vozniki domov raje vrnili peš ali pa našli varnejši prevoz.
Sicer pa je bilo v vsej noči ustavljenih 226 voznikov, policisti so na preizkus z alkotestom povabili 68 od njih, lest pa je neuspešno opravilo petnajst voznikov. Nad 1,6 promila je na-pihalo pet voznikov. Dva voznika pa so policisti napotili na strokovni pregled, enega zaradi vsebnosti alkohola v organizmu, drugega zaradi domnevne zadrogiranosti. Podanih je bilo 21 predlogov sodniku za prekrške, izrekli so sedemnajst kazni, 34 voznikov pa je prejelo plačilne naloge. Šest voznikov je bilo ponoči prehitro, štirinajst voznikov pa se na Martinovo soboto ni pripelo z. varnostnim pasom. • S. Š.
Izlitje škaje in tehnološke vode
Po prvih podatkih snov ni nevarna za okolje, vzrok izlitja še ni znan
Jesenice, 15. novembra - V nedeljo okoli poldruge ure popoldne so bili jeseniški policisti obveščeni, da je iz obrata Acroni Jesenice v reko Savo stekla neznana črna snov. Pri ogledu kraja izlivi je bilo nato ugotovljeno, da gre za tehnološko vodo oziroma hladilno i/.pi-ralno vodo, ki jo v Acroniju uporabljajo pri procesu valjanja.
Pri valjanju nastane odbris škaje in ta skupaj s tehnološko vodo steče v škajno jamo, ki se nahaja v obratu. Zaradi neznanega vzroka, po vsej verjetnosti pa gre za neredno čiščenje škajne jame, je škaja skupaj s tehnološko vodo odtekla v vodotok in nato v jez reke Save. Škaja se je takoj usedla na dno jeza.
Po prvih informacijah, ki so bile posredovane policistom, omenjena snov ni škodljiva, nadaljnja raziskava pa naj bi odkrila pravi vzrok izlitja in in morebitne nevarnosti za okolje. O izlitju je bila obveščena tudi inšpektorica za okolje in prostor. • S. S.
Domnevne denarne goljufije v Gozdarsko kmetijski zadrugi Srednja vas v Bohinju
Lažirali račune in listine, da bi pridobili državno subvencijo
Kranjski kriminalisti so ovadili šest oseb, med njimi tudi direktorja zadruge Friderika Smukavca - Ogoljufani so bili kmetijsko ministrstvo, davkarija, banka in celo sama zadruga - Kriminalistična preiskava še traja
Srednja vas v Bohinju, 16. novembra - V Gozdarsko kmetijski zadrugi Srednja vas v Bohinju naj bi se po izsledkih preiskave kriminalistov Uprave kriminalistične službe pri Policijski upravi Kranj dogajalo kup nečednosti, na račun katerih so bili v skupni vrednosti več kot 16 milijonov tolarjev ogoljufani Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, davkarija, bančna ustanova in sama zadruga. Zaradi tega so kriminalisti Okrožnemu tožilstvu ovadili šest oseb, na največjem številu ovadb pa je napisano ime Friderika Smukavca, direktorja GKZ Srednja vas v Bohinju.
"Preiskave kriminalistična služba še ni zaključila, kot kaže, se bomo z Gozdarsko kmetijsko zadrugo Srednja vas v Bohinju ukvarjali še nekaj časa. Res je, da ugotavljamo, ali je zadruga nepravilno financirala neko politično stranko," je na novinarski konferenci povedal Boštjan Sladic, šef kranjskih kriminalistov.
55-letni direktor zadruge je osumljen kaznivih dejanj goljufije, ponareditve ali uničenja poslovnih listin, zlorabe položaja ali pravic in davčne zatajitve. Sumijo ga, daje za slabe tri milijone tolarjev ogoljufal Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ministrstvo je namreč dodelilo zadrugi za tri milijone tolarjev več ne-
povratnih sredstev, kot bi jih po pogojih javnega razpisa lahko. Direktor je osumljen, da je ministrstvo spravil v zmoto s tem, da je zahtevku za dodelitev nepovratnih sredstev priložil račune za dela na objektu Klavnica, ki niso bila nikoli opravljena. Pri tem sta mu pomagala 52- letni J. C., kije prav tako osumljen storitve kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin, in 46-letni J. K.. Slednja naj bi po ugotovitvah kriminalistov izdala končni račun v višini 3,4 milijona tolarjev za izvedena dela na objektu Klavnica (investitor je bila zadruga), čeprav sta vedela, da navedena dela nikoli niso bila opravljena. Lažen račun je nato Smukavcc predložil skupaj z vlogo kmetij-
skemu ministrstvu, na podlagi tega pa je zadruga dobila izplačano previsoko subvencijo.
Tudi 46-letni P. B. je osumljen storitve kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin, saj naj bi s svojim podpisom potrdil, da so ministrstvu predloženi računi resnični oziroma, da prikazujejo dejansko stanje. To naj bi storil na ta način, daje kot nadzorni organ, ki je pogodbeno nadziral ob-navljenje Klavnice, podpisoval listine in račune za dela in opremo, čeprav je vedel, da je vsebina dokumentov lažna.
Smukavec je tudi osumljen, da je oktobra 1997 izdelal dva lažna računa v skupnem znezku 4,5 milijona tolarjev, jih podpisal, kot da so bila dela, navedena na računu, izvršena. Računa je poslal na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot podlago za odobritev subvencije. Dodatno je osumljen, da je zlorabil svoj položaj in pravice, ko je pri izdelavi zaključnega računa za leto 1998 oškodoval samo zadrugo. Raču-novodkinji naj bi namreč ustno
odredil, naj dokončno odpišf terjatve zadruge v višini 3,7 mr lijona tolarjev do podjetja iz Vukovarja, čeprav zakonski razlog za dokončni odpis terjatev n' obstajal. Odpisalo bi se lahkot 840 tisoč tolarjev, zato je bil' zadruga oškodovana za cca. le milijona tolarjev.
Smukavec naj bi skupaj z 48-letno H. M. (po naših podatki}1 računovodkinja zadruge) storil tudi kaznivo dejanje davčne 2* tajitve, po kateri naj bi se zadrU' ga izognila plačilu davkov v viŠr ni 1,65 milijona tolarjev, s terf ko sta izplačane osebne dohod' j ke prikazovala kot kilometrino-
Kriminalisti poleg tega surtin jo, da je 48-letni B.T. v bank' pridobil posojilo v višini 4 mil1' jone tolarjev, ker je lažno prika* zal višino svojega osebnega dohodka. Smukavec in H. M. Pa naj bi omenjeno potrdilo o n plačanih osebnih dohodkov podpisala, s čimer naj bi storila kaznivo dejanje ponareditve a'1 uničenja poslovnih slistin. Na podlagi lažnega potrdila je namreč preslepena banka odobrila posojilo. • S. Šubic
Jeseniška vaja dobro uspela
Zagorelo je v sedmem nadstropju
Jeseniški gasilci in civilna zaščita so pripravili veliko vajo reševanja ljudi iz sedmega nadstropja jeseniške stolpnice.
Jesenice, 15. novembra - Vseh 60 ljudi, kolikor jih je sodelovalo pri veliki vaji reševanja iz stolpnice, se je odlično izkazalo. V vajo se je vključil tudi helikopter Slovenske vojske, ki je na stolpnico poletel trikrat.
Minulo soboto, točno ob 12. uri, je nenadoma zagorelo v stolpnici na Cesti Revolucije 2b na Jesenicah. Prišlo je do eksplozije plinske jeklenke v stanovanju v sedmem nadstropju, požar, ki je nastal, pa se je razširil še v sosednje stanovanje.
Stanovalci iz višjih nadstropij stolpnice so zaradi visoke temperature in velikih količin dimnih plinov bežali proti strehi. Med stanovalci so bili nekateri poškodovani, nekdo pa je doživel srčni udar.
Vse to je bila predpostavka ob veliki vaji, ki sojo pripravili Gasilska zveza Jesenice in občinski štab za civilno zaščito Jesenice. Na področju mesta Jesenic je namreč 25 objektov višjih od šest nadstropij, zato je nujno preverjanje usposobljenosti gasilskih enot ter opreme in sodelovanje vseh, ki delujejo na področju zaščite in reševanja in tako rešujejo življenja in premoženje občanov.
Na vaji je sodelovalo okoli 60 pripadnikov poklicnih gasilcev in reševalcev z Jesenic, prostovoljnega gasilskega društva Jesenice, postaje Gorske reševalne službe Jesenice, Zdravstvenega doma Jesenice, Splošne bol-
V mestu Jesenice je 25 objektov, ki so višji od šestih nadstropij, zato SO gasilci in civilna zaščita preizkusili znanje iz, reševanja ljudi iz goreče stolpnice.
nišnice Jesenice, Policijske postaje Jeseni' ce in občinskega štaba za civilno zaščito Je' senice. Sodeloval je tudi helikopter Slovenske vojske, ki so si ga občani ob kond1 vaje lahko ogledali na parkirnem prosto^1 podjetja Integral na Jesenicah. V jeseniško vajo so se vključili tudi Center za obveščan' je Kranj in Uprava za obrambo Kranj.
Helikopter je na vrh stolpnice, ki stoji v bližini železniške proge, priletel trikrat |n tako kot vsi ostali, ki so sodelovali pri vaj1-odlično opravil svojo nalogo. Pomembno je-da so gasilci in drugi, ki so sodelovali, preiZ' kusili svojo opremo in svojo usposobljenost za take primere nesreč in požarov, za katcfe na Jesenicah upajo, da jih nikoli ne bo.
Ob tem so gasilci uporabili tudi svoj0 M AGI RUS lestev, ki pa je že stara in so ^ za njeno popravilo morali odšteti precej denarja, ki ga je prispevala občina Jesenic* Gasilci bi seveda radi novo, vendar je to prevelik strošek, kajti nova MAG1RUS lestev stane kar milijon nemških mark.
Poveljstvo Gasilske zveze Jesenice, ki Je dalo pobudo za to akcijo, je vajo vsestraflg ko ocenilo in skupaj z občinskim štabom $ civilno zaščito občine Jesenice ugotovilo* da so vsi sodelujoči pokazali dobro prl' pravljenost in usposobljenost pri reševanj1' ljudi in premoženja. • D. Sedej
Zažig reklamnega panoja
Lesce, 16. novembra - Neznani storilec je v nedeljo okoli 21. ure na parkirnem prostoru pred podjetjem v Lescah zažgal reklamni pano iz cerade, ki je bil obešen na žični varovalni ograji, ki loči parkirišče od dvorišča podjetja.
Najverjetneje je neznani piroman pano, na katerih so bila izpisana imena nekaterih znamk ter logotipi podjetij, predhodno pilil z gorljivo snovjo, zato seje ogenj razširil tudi na podkonstrukcijske profile za strope iz pocinkane pločevine, žično ograjo in leseno stojalo, na katerem so bili razstavljeni krovci. Lastnika je neznanec oškodoval za okoli 300 tisoč tolarjev. • S. Š.
Vlomil v lokal
Reteče, 16. novembra - Neznani storilec je minuli teden ponoči vlomil v gostinski lokal v Retečah. Odnesel je računalniško blagajno znamke Jupiter GS 4100 z monitorjem, tiskalnikom in predalnikom za denar, podaljšek z razdelilcem in varovalko, liter jager-meistra, karton underberga ter večjo količino cigaret marlboro in vvest. Lastnika je oškodoval za okoli 640 tisoč tolarjev. • S. Š.
Izsiljevanje na Jesenicah
Zahteval je deset tisočakov
Jesenice, 16. novembra - Policisti z Jesenic sumijo 19-letnega A.S. z Jesenic, da je izsiljeval 18-letnega S.Z. z Jesenic. Do izsiljevanja naj bi prišlo v petek popoldne v gostinskem lokalu Bel-fast na Jesenicah.
S. Z. je tedaj igral na igralnih avtomatih, osumljeni pa je od njega zahteval deset tisoč tolarjev. Denarja mu ni izročil, od osumljenega seje S. Z. celo umaknil, da bi se izognil nadaljnjemu konfliktu. Osumljeni je šel za njim do mize, ga prijel za ovratnik, mu začel groziti, da ga bo pretepel in svojo agresivnost stopnjeval do te mere, daje napadenemu z vratu strgal zla; to verižico, mu snel ročno uro in ga celo začel pretepati. Tedaj se je vmešal natakar, ki je umiril agresivneža. Ta je lokal sicer kasneje še zapustil, s seboj odnesel ročno uro, vredno okoli deset tisoč tolarjev, a so ga kasneje obiskali policisti. • S. Š.
I°rek, 16. novembra 1999
UUKEliJ91%.I V EV l%w I VR9vrl9
25. STRAN • GORENJSKI GLAS
DAVOR RADOLFI & RITMO LOCO
Boris NOVKOVIČ
sobota, 20. NOVEMBER * 1999, ob 21.00 uri ŠPORTNA DVORANA KAMNIK
GENERALNI
POKROVITELJ
PRIREDITVE
KAMNIK:
PIVOVARNA UNION
Z BOGATIMI NAGRADAMI
VIDEO in MUSIC SHOP METUU 061/831-064 študentski servis (pri občini) 061/817-058 FOTOKOPIRNICA FORMAT 061/819-025 Hram Rožice PIZZERIJA 061/737-510 VIDEOCLUB METUU 061/730-750 NAPREDEK trgovina 061 /718-331 d.d. VELE oddelek trafika Študentski servis 061/711-790
_ AVTOBUSNA POSTAJA 061/1343-838 Aligator 064/366-333
GORENJSKI GLAS: malooglasna služba 064/223-444
MENGEŠ:
DOMŽALE:
LJUBLJANA:
KRANJ:
o O
a
i
< o o
I
s s
z
< o
BO
AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE
GLASBENICA MESECA novembra 1999
pripravlja Andrej Žalar s sodelavci %
Dvajset skladb 14 ur
. Pilo je prvo soboto v juliju, ko Je bila na Robleku maša. V nek-^auji zasedbi brez pevke je tekrat nastopil tudi Gorenjski kvintet. Za fante, ki so takrat Zn°-li približno 20 skladb, je bil l^ pravi praznični izziv. Igrati na pPbleku, ko je tamkaj praznik; s£j to je enkratno. In so odšli na ttoblek.
zvočnike jim je na vrh peljal helikopterjem kar Franci ^trqj iz Dvorske vasi. Ostalo °žvočenje m opremo pa so jim p°magali še dva do trije poma* j&či zvleči na vrh. In potem je ^ ura 11. dopoldne, ko so žačeli igrati. Bilo je lepo in 'grali so in igrali. Do 1-ih po Polnoči so igrali.
■akrat smo znali 20 skladb, jSfali pa smo štirinajst ur. S K|taristom naju je tako bolel
hrb
ki
eL da sva legla kar zunaj na
°P, da se malo poravnava. rr°ti jutru pa naju zeblo, da sva *je komaj "poglihala". Pa ven-ar je bilo to igranje, ki nam je a'o spodbudo. Vadili smo in w*čeli smo se pripravljati na teverjan," se spominja Grega troseč.
Števerjan pa jim je potem ostal v spominu kot doživetje, da so na njem nastopili. Predstavili so se s skladbo Moj dom. Na besedilo Vere Soline je aranžma napisal Jure Valjavec, ki jim še zdaj pomaga. Jure je poznan kot klarinetist v ansamblu Grege Avsenika, zdaj pa igra v ansamblu Gre-gorjevci. V Števerjan so člani Gorenjskega kvinteta odšli "na blef. Nikogar niso poznali, zato niso tudi nič posebnega pričakovali. Bil pa je vseeno Števerjan spodbuda, da sta potem Grega in Aleš odššla za dva meseca v Nemčijo. Drugi pa so imeli krajšo pavzo. Ko pa sta se vrnila, so se v ansamblu z novim trobentačem lotili dela. In tako zdaj resno vadijo.
"Še vedno ob pevki iščemo tudi pevca. Hvaležni pa smo, da nam je Franci A/man, predsednik Območne obrtne zbornice Radovljica zaupal odprtje razstave dostavnih vozil ob letošnjem Tednu obrti in podjetništva na Bledu. Po tem pa je že prišla tudi veselica Gorenjskega glasa na Gorenjskem sejmu."
GLASBENIKI MESECA - KUPON
^fe /e doma vodja ansambla Gorenjski kvintet?
Ime in priimek:_
Naslov:_
pošta:__
Kup
°"> nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj.
ARION ODGOVARJA
ŠIFRA: OVEN
Zanima me moja nadaljnja življenjska usoda, in sicer: zaprosila sem za novo službo, sicer nisem zaposlena, ali bom sprejeta? Posel je mnogo zahtevnejši od sedanjega in je tudi izven domačega kraja. Ali naj sprejmem ta izziv, kako mi kaže za naprej in ali bom sposobna opravljati novo delo? Zanima me še zdravje, šolanje in odnosi v službi kot tudi izgledi v ljubezni in nadaljnja zveza z nekom, ki si ga zelo želim. Hvala lepa za odgovor.
ARION:
Ste izredno bojevita, drzna, vztrajna, odločna in močna osebnost, ki ji uspeh veliko pomeni Vsekakor hočete doseči svoj položaj, za katerega menite, da vam pripada, na vseh področjih življenja, tudi v službi. Niste polovičar, za uspeh se boste znali bojevati in si ga boste tudi prislužili. Službe, ki jo imate sedaj, ne tvegajte, dokler niste popolnoma prepričani, da ste v novi sprejeti za določen čas. Izziv vsekakor sprejmite, kajti življenje brez izzivov za vas nima prave vsebine. V vas se skriva velik erotičen naboj, ste izredno privlačni za nasprotni spol in mogoče še sami ne veste, da lahko prav vi diktirate pravila medsebojne igre na ljubezenskem področju. Največ energičnosti in boje-vitosti boste imeli v času od februarja do aprila in ponovno junija, ko se bo v vašem znamenju zadrževal Mars, ki je vaš dvojni vladar. V tem času ne bodite napadalni, ne tvegajte nobenih novosti, kajti kaj hitro bi lahko bili v zablodi Najbolj idealen čas za vse vrste aktivnosti in odprta pot se vam kaže v juliju, takrat boste polni energije in vaša moč bo nadpovprečna. Vaš organizem je močna, vendar vseeno skušajte z bolj zdravo prehrano (zelenjavni in sadni dnevi) in kakšnim postom ob pitju vode ob polni luni prečistiti organzem. Skupaj s tem skušajte preiti tudi bolj na ribe, kar se mesa tiče, uživajte izključno jedi, soljene z morsko soljo in kuhane z olivnim oljem. Najbolj se pazite prehladov, občutljivo bo celotno okostje, sklepi, tudi zobje. Oblačite se toplo, bodite veliko na svežem zraku. Glede zdravja se ne kažejo bistvene težave Želim vam vse dobro
KUPON ARION ODGOVARJA
Rojstni datum:..........................................Ura in minuta rojstva:.......................
Kraj rojstva:............................................................................................................
Ime in priimek in naslov (če ne želite vam teh podatkov ni treba sporočili):
Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 40001 Kranj, Zoisova
ASTROLOGINJA GORDANA
nudi svetovanje uj odpravo blokad
2     OSEBNO, PISNO Inf. h
041/404 935 \
ASTROLOGIJA S PREROKOVANJE >
Ti      PRIVOŠČITE SI NAJBOLJŠE,
§ SVETUJE VAM DOLORES NON-STOP S
I    041/519-265 i
DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC:
* Prodajalna obutve Fastcoop, Pod srnjakom 24, Rakek, 061 701 410
Vprašanje: Kako rečemo spodnjemu delu obutve? Nagrada: darilni bon v vrednosti 3.000 SIT
* Časopis 99, p.p. 99, 1370 Logatec, 061 790 360, casopis99@siol.net
Vprašanje: Ali je omenjeni časopis, ki izhaja vsakih 30 dni, tednik ali mesečnik?
Nagrada: šest mesečna naročnina
Odgovore pošljite do sobote, 20.11.1999, NTR LOGATEC, p.p. 99 , 1370 Logatec,
za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 31. 10. 1999:
- GRAFIČNI STUDIO ABAKOS, Cerknica: Jože Lipuš, Borovnica
- PE MODIANA, Ljubljana - Vič: Karmen Avsec, Ljubljana Črnuče
Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije na tel: 061 790 360.
Spremljate nas lahko: Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107.1 & 91.1MHz.
Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah
Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif - Črni gads - Blisk - Jutranja Zarja
NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O
Logatec • Trtalka 148 • tel.:06l/74l 632 • fax:061/741 612
TUDI DRUGJE JE LEPO
"Vsak korak v neznano je novo doživetje, predvsem pa želja, da se vrnemo nazaj in raziščemo, kar nam je ostalo na prejšnji poti."
"Življenje je darilo - izkoristimo ga!" Nam je med drugim dejal v oddaji II. II. 99 Tomo Križnar iz Naklega. Dotaknila sva se njegovih svetovnih popotovanj, predvsem pa Afrike.
Napoved prejšnjega tedna, uresničujemo v četrtek, 18. II. 1999. Gostili bomo Jasno Jerman iz Zvirč. Ob prijetni glasbi nam bo predstavila svoje popotovanje po Avstraliji.
Prisluhnite frekvenci ...88,9 Mhz ... spoznavajte skrite kotičke sveta ... pridružite se družbi Gorejskega glasa ... popotniškega mesečnika SVET & I JUDJE ... ob prijetni glasbi ... na valovih
Pozdrav Janja Radič in Tomaž, Šteje
CISTA lO-KA RADIA GORENC
Upam, da ste že vsi čisto navajeni: na novo ime naše radijske postaje in nov naziv slovenske zabavne lestvice, ki vsako soboto ob pol treh pripotuje iz našega studia do vaših src. Tudi 20. novembra si jih bomo ogreli na že preizkušen način. Zato se nam pridružite: Radio Gorenc, Balos 4, 4290 Tržič.
Ogrejte pa se tudi za storitve VULKANIZERSTVA FERK (tel. 064 861 802),
ki pozdravlja vse sodelujoče in čestita M. Jekovec z Jesenic.
Nagrado čiste zvestobe pa bo v imenu RADIA GORENC deležna S. Velič iz
Tržiča.
Srečno in nasvidenje že to soboto! Andraž in Mojca
1. Helena Blagne in Zlatko Dobrič - V soboto (3)
2. Nataša Hadjan - Ave Marija (4)
3. Foxy teens - Pošji mi poljub (2)
4. Kantor - Ljubezen iz šolskih dni (2)
5. Stane Vidmar - Z mano zapoj prijatelj (5)
6. MALIBU - Ko si z menoj, se ustavi čas (novost)
7. JANKO ROPRET in DON MENTONY BAND - Kaj je to (novost)
8. SIDDHARTA - Lunanai (novost)
9. VILI RESNIK - Daleč je Amerika (novost)
10. CHERIE BAND - Naj te noč ne vzame (novost)
Kupon čista desetRa:
Glasujem za: Moj predlog:
VAŠA PESEM
RADIO OGNJIŠČE
Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddajio po tel.: 061/152-10-35 ali 130-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče
Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid
PREDLOGI TEGA TEDNA 1 5.1 1.1999
Popevke:
Mesto s sanjami -Velenjski pop ročk zbor
Ti - Make Up
Vsi me poznajo - Nova legija
Zmagovalni pesmi prejšnega tedna:
1. Srce nikoli ne pozabi - Hervin
2. Kamnita hiša -ans. Vinak Cverleta
Nz - viže
1     Veseli muzikant - Slovenski muzikanlje
2. Le muzika - ans. Mikola
3. Nasloni se - Zasavci
VAŠA PESEM  I GLASUJEM ZA
Popevko:
NaroUnozabavno vi/o;
Ime in priimek: Maslen
Plotu:
KOLOVRAT DOMAČIH
- vsako nedeljo na Radiu Gorenc ob 15.30 - vsak torek v Gorenjskem glasu
Poslušate nas lahko na frekvencah 88.9 FM in 95.0 FM - stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaje ŠPORT ČARMAN - OBLAČILA ZA PROSTI ČAS, SV DUH 95, INDUSTRIJSKA TRGOVINA TRATA, TEL. 064/651-651 IN 651-111
Nudijo vam: za otroke 2-14 let in odrasle - trenirke, polo majice s kapuco in na zadrgo, puli-je, termo perilo, moderne hlače za dečke in deklice, z žepom na kolenih, termo velur jakne, puloverje in brezrokavnike, pliš puliji in puloverji za deklice, hlače na zvonec, pliš polo majice za ženske, pliš jopice na kapuco za deklice, dresi za deklice za telovadbo, debele hlače iz velurja na zvonec ali kot trenirka in pižame. Za športnike: pajkice za tek, tekaški dresi in smučarsko perilo Za klube pa nudijo drese za odbojko, rokomet in košarko. Posebna ponudba - koš z znižanimi artikli - hlače - 900 SIT (kom). Delovni čas vsak dan 9.00 - 19.00, sobote 9.00 - 12.00.
Nagradno vprašanje: Naštejte 5 različnih artiklov pokrovitelja!
Odgovore pošljite na naslov Radio Gorenc, Balos 4, 4290 Tržič, s pripisom "za Kolovrat domačih" Lep pozdrav in nasvidenje čez teden dni
voditelj oddaje Marijan Murko
KUPON
Odgovor: Naslov:
GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE
ZLATI ZU0KI
Kosovelova 29, 1410 Zagorje, telefon/fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče
Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, P.P. 46, 1410 ZAGORJE
NAGRADE SO PREJELI:
- Marija Dežman, Ribno, V Dobje 9, 4260 Bled
- Marijan Štrukelj, Retnje 30, 4294 Križe
- Franci Isak, Borisova 10, 2366 Muta
Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti.
izrežite,
KUPON ST. 45
1. NATALIJA VERBOTEN - Naj bog mi oprosti
2. SLOVENSKI MUZIKANTJE - Veseli muzikant
3. JOŽE BOHORČ S PRIJATELJI - Beli venček
4. MAJA DOBROTINŠEK - Ne verjamem, mama
5. ans. PETOVIO - Želim si - nov predlog
GORENJSKI GLAS • 26. STRAN
HALO, GLASOV KAŽIPOT
HALO ■ HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-1111 GLASOV KAŽIPOT
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 aH osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka do 12.30 in četrtka do 12.30 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
VOZNIŠKI IZPIT
TEČAJI CPP - OD MOPEDA DO AVTOBUSA:
B&B KRANJ, tel 22-55-22, 22. novembra, ob 9.00 in ob 18.00 STROKOVNA ŠOLA ZA B&B RADOVLJICA, tel 714-960, 13. decembra, ob 18.00
IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABL-    B&B JESENICE, tel. 86-33-00, 6. decembra, ob 18.00 JANJE V CESTNEM PROMETU
http://wwwbb-kranj si B&B AMD SK. LOKA, tel 657-000, 22. nov. ob 9.00 in ob 18.00
ROZMAN BUS Rozman, Iti: 064/715-249 Šenčur: 411-887	Madžarska - Lenti, 20.11., Trst, 2.12. 18.11., Madžarske toplice, 25.11.-21	Palmanova - tovarna čokolade, 23. 11., 1 i 11., SILVESTROVANJE-28.12.-2.1.	jdl - Alpe Adria,
			
HOKO - kombi prevozi Tel.: 563-876, S57-757
METEOR Cerklje Remic, tel. 422-781 GSM: 041/660-658
AVTOBUSNI PREVOZI
DUNOVECPAVEL, tel: 731450, 041/744-160
POKRITI OLIMPIJSKI BAZEN KRANJ
ZIDAN K
Turistični prevozi AMBROŽIČ Janez
BORZA ZNANJA
Podrobnejše liUonmu //<• </
ili n i h ponudbah so vam na voljo:
na telefonski številki (06/) 12 66 197
■ osebno v Delavski knjižnici na Tivolski e. 30 v Ljubljani
■ na spletni strani:
HtvM: borzaznanja. ms \. i ■(/// \. \ /
■ vsak ilelavnik ml <S. do 15. ure, oh sredah da 17. ure
TRANŽAN, d.o.o., kombi prevozi 0617.17i-641, 041/606-261
V DOBRNI SE VEDNO
NEKAJ DOGAJA
RoMl TRGOVINA Tržič, Trg svobode 10 Tel.: 564-456
AVTOBUSNI PREVOZI
ŠTERBENC LUDVIK \ VIRMA&E 137, 4220 ŠKOFJA LOKA Tel.: 6.12-262, mob.: 0609 6.18 8.17, fax: 6.12-262
VSA GORENJSKA
DRSALIŠČA
OBRATUJEJO,
PESTRA
PONUDBA
REKREACIJSKEGA
DRSANJA
Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanovo in Videm - Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140
25.11., 27.11. Lenti od 25. do 27.11. Češka
30.11. popoldanski nakupi Palmanova (čokolada)
20.11.,25.11. Lenti, 23.11., 1.12. Trst, 26.11. Gorica (Lidl, tov. čokolade) + Palmanova
Rekreacijsko kopanje od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure in
od 20. do 22. ure; sobota, nedelja in prazniki od 8. do 22. ure. Cena: odrasli pon. - petek 600 SIT, sobota - nedelja 800 SIT; otroci, dijaki, študentje, upokojenci 400 SIT, temperatura vode: olimpijski bazen 27 stopinj-C, otroški bazen 30 stopinj C. Tel.: 22-40-40
V Grčijo za novoletne praznike od 29. 12. do 3. 1, Lenti 4. 12. Tel.: 064/725-427 ali 041/723-823
Agencija Tajco, tel.: 064/715-992, 715-994
PONUDBA
Včasih jemljemo življenje preveč resno in sploh ne opazimo priložnosti za smeh in razvedrilo Zakaj se ne bi na primer učili žongliranja9 Ob lovljenju žogic in kijev ali pa učenju vožnje s triciklom se boste zagotovo nasmejali POVPRAŠEVANJE
Precej zanimanja je tudi po iskanju igranja na žagin list Če mogoče poznate kakšnega gozdarja, ki mogoče poleg podiranja dreves v prostem času kaj zaigra svojim kolegom, nam to sporočite.
Kdo in kako vas lahko tega nauči, pa boste izvedeli, ko boste poklicali ljubljansko Borzo znanja na telefonsko številko (061) 12 66 197 ali jih obiskali v Delavski knjižnici na Tivolski 30 v Ljubljani V ljubljanski Borzi znanja, kjer je seveda na pretek tudi zelo resnih učnih zadev, so vam na voljo vsak delavnik med 8. in 15. uro. ob sredah pa do 17 ure.
Lenti - Madžarska vsak četrtek in soboto. Silvestrovanje, v Madžarskih toplicah od 30. 12. - 3. 1. 2000. Izleti po dogovoru.
SLIKARSKE RAZSTAVE:
Do 26. 11. v avli hotela Dobrna
razstavlja svoja dela slikar Oto Sprager iz Ljubljane.
NOVO - POZAMETRIJA - EDINI V TRŽIČU
razprodaja metražnega blaga - 50 % popust. Ugodna izbira otroške, ženske, moške obutve. Del. čas: 8. do 12., 14. do 18., sobota 8. do 12. ure
Opravljamo prevoze z udobnimi turističnimi avtobusi, 33 sedežni, 35 + 1 sedežev ter kombi 12+1, tel.: 064/632 262 ter mob.: 0609 7 638 837. Prijavite se na nakupovalne izlete: LENTI 20. 11., 25. 11., 2. 12. in 4.12. ter na Miklavževe nakupe v Gorico v tovarno bombonov in čokolad ter Palmanovo. Zbrano skupino odpeljemo tudi v Nemčijo po nakupih v Muenchen in Rosenheim. Palmanova 30.11., Tovarna čokolade Vrtojba 30.11.
KRANJ: prvič v soboto, 13. 11., od 15.30 do 17., privč v nedeljo, 14. 11., od i 15.30 do 17. ure. Cena: otroci do 7 let - 300 SIT, otroci nad 7 let in odrasli 600 SIT, spremljevalci 300 SIT.
JESENICE - PODMEŽAKLA: vsako soboto od 14. do 15. ure; NOVO: od 20.30 do 22 ure, vsako nedeljo od 14. do 15. ure Cena: pop. drsanje: otroci, dijaki 200 SIT, odrasli 400 SIT, večerno drsanje 400 SIT
BLED: vsako soboto od 16.30 do 18. ure, vsako nedeljo od 10. do 11.30 prednostno za manjše otroke v spremstvu staršev ter od 16.30 do 18. ure Cena: odrasli 600 SIT. dijaki - študentje 500 SIT, otroci do 14 let 400 SIT, šolske skupine - osnovne šole 350 SIT, srednje šole 450 SIT, izposoja drsalk 500 SIT. Za rekreacijsko drsanje v sezoni 1999/2000 so v prodaji sezonske karte!
HALO - HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-111
Glavni trg 6 4000 Kranj, Slovenija Telefon blagajne (064) 222-681 Telefon uprave (064) 380-490 Faks (064) 380-49-33 e-mail: presern-gled@s5.net
Prešernovo gledališče Kranj
Blagajna gledališča obratuje: od ponedeljka do petka od 10
do 12. ure, ob sobotah od 9. do 10.30 ure, ter eno uro pred predstavo, telefonska številka blagajne: 222 681
Z. Sokolović: KO BAJAGI DONIJELA ME RODA, komedija
četrtek, 18. 11., ob 18. uri za IZVEN In konto
Z. Sokolović: GLUMAC JE... GLUMAC JE... GLUMAC, komedija
četrtek, 18. 11., ob 19.30 uri za IZVEN in konto
Dobrodelni predstavi v okviru Humanitarnega zavoda VID Kranj: zbiranje sredstev za nakup invalidskega vozička za Darka in za pomoč drugim otrokom
SILVESTRSKA PREDSTAVA
J. B. Moliere:
SKOPUH
31. 12. 1999 ob 19.00 uri, za IZVEN
Rezervirane vstopnice je potrebno prevzeti najkasneje do 15. decembra 1999 sicer jih posredujemo v redno prodajo!
GLAS
v&č ftot časojpis uredništvo: 064/223-111
GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si
Torkov večer
Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta bo danes, v torek, tema torkovega večera Edvard Rusjan: Prvi slovenski letalec.
Muzejski večer
Jesenice - V Kosovi graščini bo v četrtek, 18. novembra, ob 18. uri muzejski večer z barvnimi diapozitivi Srenja Vrbnje - zgodovina in ljudsko izročilo.
20 let kinološkega društva
Naklo - Kinološko društvo Naklo vabi na svečanost in družabno srečanje ob 20-letnici društva, ki bo v Domu kulture Naklo v petek, 19. novembra, ob 20. uri.
Najlepše urejene preddvorske hiše in vrtovi
Preddvor - Turistično društvo Preddvor zaključuje letošnjo akcijo
Moja dežela, lepa, urejena in gostoljubna" s podelitvijo priznanj za najlepše urejene hiše in vrtove. Podelitev s kulturno-zabavnim programom bo v soboto, 20. novembra, ob 19. uri v Domu krajanov v Preddvoru. Vstopnine ni.
Za otroke
Škofja Loka - V škofjeloški knjižnici bo ura pravljic danes, v torek, ob 17. uri. Na sporedu je pravljica Medved in pujsek.
Bled - V Knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu bo v petek, 19. novembra, ob 17. uri pravljica za otroke Moje telo, tvoje telo. Poučno uro za otroke, stare vsaj 4 leta, bo pripravila Silva Kos.
Radovljica - V Knjižnici A.T. Linharta bo v četrtek, 18. novembra, ob 17. uri pravljica za otroke Gutenbergov škrat. Prikupno pravljico o malem tiskarskem škratu in njegovih norčijah bo predstavil njen avtor Andrej Dvoršak.
Jesenice - Na otroškem oddelku jeseniške knjižnice bo ura pravljic za otroke v četrtek, 18. novembra, ob 17. uri. Pravljica je namenjena otrokom od 5. leta dalje, naslov je Gosenica črtica, pripovedovala pa jo bo avtorica Lea Dežman.
Miklavževi nakupi
Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane in druge na nakupovalni izlet (Miklavževi nakupi) v Italijo. Izlet bo v torek, 23. novembra, z odhodom iz Preddvora ob 12. uri. Najprej se boste ustavili v tovarni čokolade - nakup sladkarij, nato v trgovini Lidl - nakup prehrambenih izdelkov, nato pa se boste zapeljali še do Palmanove. Prijave v Domu krajanov zbirajo vsako sredo ob 10. uri do zasedbe avtobusa. Prijave sprejemajo tudi poverjeniki.
Sicilija in Eolski otoki
Škofja Loka - V Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki bo jutri, v sredo, ob 18. uri predavanje Neže Mihovec Sicilija in Eolski otoki.
Herbarijske zbirke
Žirovnica - Kulturno-prosvetna sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na predavanje z diapozitivi Herbarijske zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki bo danes, v torek, 16. novembra, ob 18. uri v rojstni hiši Matija Čopa
v Žirovnici. Praprotnik.
Predavala bo dr. Nada
Obvestila
TD Kranjska Gora obvešča
Kranjska Gora - TD Kranjska Gora obvešča, da je tekaška proga - dolžina 2.5-3 km v okolici PD Tamar urejena.
Krvodajalske akcije
Rdeči križ Slovenije obvešča, da bodo krvodajalske akcije v mesecu novembru potekale: V Bohinjski Bistrici 22. novembra, na Bledu 23., 24. in 25. novembra, v Kropi pa 26. novembra 1999.
PD Škofja Loka obvešča
Škofja Loka - Planinsko društvo Škofja Loka obvešča, da bo Planinska koča na Blegošu do aprila leta 2000 zaprta. Zavetišče gorske straže na Jelencih pod Blegošem, 15 minut od koče v smeri Leskovice, pa je odprto ob sobotah in nedeljah. Dom na Lubniku je do konca leta odprt vsak dan.
Tečaj yoge
Kranj - Društvo upokojencev Kranj v decembru in januarju organizira tečaj yoge. Vse zainteresirane vabijo, da se prijavijo v pisarni društva do 20. novembra, Tečaj bo potekal vsak ponedeljek ob 18. uri.
PD Križe obvešča
Križe - PD Križe obvešča, da sta planinski postojanki, koča na Kriški gori in zavetišče v Gozdu v času zimske sezone oskrbovani ob koncu tedna in za praznike.
LOŠKI ODER
ŠKOFJA LOKA
v petek, 19. 11., ob 19.30 uri T. M. Plavt: DVOJČKA (antična komedija), režija: Matija Milčinski, za IZVEN
v soboto, 20. 11., ob 19.30 uri T.
M. Plavt: DVOJČKA
(antična komedija),
režija: Matija Milčinski, za IZVEN
v nedeljo, 21. 11., ob 19.30 uri J. S. Popović: JARA MEŠČANKA (komedija), režija: Ladi Trojar, gostuje KUD France Koblar-Železniki, za IZVEN
Kiparska razstava na Jesenicah
Jesenice - Razstavni salon Dol* Jesenice in Zveza likovnih društev Slovenije vas vabita v petek, m novembra, ob 18. uri na odpiranje in ogled kiparske razstave Zvez^ likovnih društev Slovenije. Razstavi ki jo bodo odprli s krajšim kulturnim programom, bo na ogled do vključno 8. decembra. Salon Je odprt vsak dan, razen sobot popoldan in nedelj, od 9. do 12 ure in od 16. do 19. ure.
Pregledna razstava Šubičevih risb
Škofja Loka - V štirih razstavišči!1 bodo v petek, ob 19. novembra odprli razstavo risb ob desetletnici smrti slikarja Iveta Šubica. Prva otvoritev bo v Galeriji Fara in sicer ob 18.30, v Galeriji Ivana Groharja ob 19. uri, v galeriji Loškega muzeja pa ob 20. uri. V Okroglem stolpu Loškega gradu pa bodo na ogled razstava portretov.
Zlata leta ženske odbojke
Kamnik - Jutri, v sredo, bodo ob 18. uri v Razstavišču Veronika v Kamniku odprli razstavo Zlata leta ženske odbojke v Kamniku.
Najnovejše Tuttove slike
Šenčur - V poslovni stavb1 Ržišnik&Perc bodo v petek, ti novembra, ob 18. uri odprli razstavo dvajsetih najnovejših slik akad' slikarja Klavdija Tutte. Razstava b° odprta vsak dan med 8. in 17. uro do začetka prihodnjega leta.
Nadaljevanje na 27. strani
(KDIMiMoU^IEnGLAS
predstavlja Rock'n'Roll \r živo
KOSE
PIVNICA AVGUŠTIN Radovljica sobota, 20. 11. 99, ob 21. uri
PIVOVARNA UNION
d&JjrijahI je!
HUMANITARNO DRUŠTVO M&V (Marijana in Vladke) NOVINA prireja SPOMINSKI DOBRODELNI KONCERT DRUŽINSKEGA TRIA NOVINA pod geslom:
'SAMO ŽIVLJENJE ZA DRUGE JE VREDNO ŽIVU ENJA "
V PETEK, 19. II. 1999, OB 19.30 URI V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU V KRANJU IN V SOBOTO, 20. II. 1999, OB 19.00 URI V DVORANI ADERGAS - VELESOVO.
Dobrodelni spominski koncert bo ob njihovem dvojnem jubileju: 15. OBLETNICI DELOVANJA NA GLASBENEM PODROČJU
ter 10. OBLETNICI NJIHOVE DOBRODELNOSTI, od kar so pripravili prvi dobrodelni koncert (septembra 1989). Ob tem jubileju ter ob 2. obletnici smrti idejnega vodje dobrodelnosti« Marijana Novina, so izdali tudi Spominsko kaseto in Spominsko CD ploščo z naslovom KJE SI ZDAJ, ki jo bodo predstavili na tem koncertu.
Vstopnice bodo na voljo uro pred koncertom.
Zbrani denar bo namenjen bolnim otrokom.
5>rek, 16. novembra 1999
MALI OGLASI
-
27. STRAN • GORENJSKI GLAS
GLASOV KAŽIPOT
a<lu/jevanje s 26. strani
Jubilej
Glasbene šole
škofja Loka - V Kristalni dvo-rani na Mestnem trgu 16 bo v ^trtek, 18. novembra, ob 18. Uri slavnostni koncert ob 50-let-n'ci Glasbene šole Škofja^oka.
^avrični abonma
Šentvid -Ljubljana - V koncertni dvorani Zavoda sv. Stanislava bo danes, v torek, ob uri drugi koncert Mavričnega abonmaja. Nastopili bodo: ^arolina Šantl Zupan, flavta, j?rago Arko, violina in Vlasta
°ležal, špinet. Program kon-^6rta obsega glasbo Bacha, ^aendla, Telemanna in drugih.
Koncert
ruskega pianista
^ržič - V Glasbeni šoli Tržič bo včetrtek, 18. novembra, ob 18. Ur' koncert ruskega pianista Aleksandra Piroženka.
gledališče
*Ulbul
slovenski   Javornik   - V
s°boto, 20. novembra, ob 19.
bo v dvorani Kulturnega ^°tria gostoval igralec Faruk sofić
z monodramo Bulbul 'avec) avtorja Emira Gelje. V Monodrami avtor predstavlja °starelega sarajevskega zdravja, ki gledalcem razgrinja lep-in zmago življenja v Bosni !^ed obema vojnama. Oba, '9ralec Sofić in avtor Geljo, sta Do napadu na Bosno in Hercegovino zapustila domovino in fpaj živita in delata v Torontu v Kanadi.  Predstava v teh dneh ^°stuje po Sloveniji od Kopra do JL|bljane, videli pa jo bodo tudi v e9unskih centrih.
TEDEN TDI TESTIRANJ
od 15.-21. 11. 1999
lupo 3LTDI
Prdstavljamo Vam prvi serijski avto s porabo pod 3L/100km
Generation Golf
Izredna ponudba ob
25. obletnici vozila Golf
PRIDITE IN PREIZKUSITE!
UGODNI NAKUP NA PORSCHE LEASING IN POTROŠNIŠKI KREDIT!
AVTOHIŠA VRTAČ
Krani
Delavska 4, Straiišče pri Kranju
Tef.:MM/310-O20
O00O
hllp: /1www.avtohisavrtac.il
Srednja elektro in strojna šola Kranj Kidričeva cesta 55, 4000 Kranj
razpisuje naslednja prosta dela in naloge v srednjem izobraževanju:
1. UČITELJA STROKOVNIH
ELEKTRO PREDMETOV - ELEKTRONIKA
2. UČITELJA STROKOVNIH ELEKTOR PREDMETOV - ENERGETIKA
3. SVETOVALNEGA DELAVCA -PRIPRAVNIKA PO 46. ČLENU
Pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih
Pogoji: izobrazba ustrezne smeri in izpolnjevanje pogojev po sklepu strokovnega sveta RS za vzgojo in izobraževanje z dne 6. 7. 1995
Za dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje odsotnih delavcev) do 31. 8. 2000.
Nastop dela je 1. 12. 1999.
Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov Srednja elektro in strojna šola Kranj, Kidričeva cesta 55, 4000 Kranj.
Kandidati bodo o izboru obveščeni v 30 dneh po izteku roka za vložitev prijav.
Gladio 88.9 MHz retic
GORENJSKA
I1999-2000
Letopis   izide   17. decembra
'* vsebine:
2000 let krščanstva_
Od župnika do nadškofa
PREDSTAVITVE PODJETIJ IN USTANOV
Gorenjsko romarske poti
se želite predstaviti, pokličite Gorenjski glas, komercialista s katerim delate,
PREGLED DOGODKOV LETA 1999
OSMRTNICA
Živiš, trpiš, umreš, a Ti si umrl le zase, z nami živiš naprej.
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš
ANŽE BERGANT
dijak 1. e razreda Gimnazije Kranj
Dijaki in delavci Gimnazije Kranj
TRGOVINA KRANJ d.o.o.
^-EKSOTIČNI PARKET AFRIŠKI TEAk
VRATNA KRILA LIKO VRHNIKA, KUHINJSKI PULTI MAX, STEKLENI ZIDAKI, SANITARNA KERAMIKA...
egmm
materialov tudi hoby usluge!
Delovni čas od 7. do W. ure, sobota od 8. do 12. ure
Mirka Vaclnova 9, 4000 KRANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064/241-512
MALI OGLASI
m 223-444
APARATI STROJI
IZPOSOJA MINI BAGROV! V 041/651-818_yy&44
OLJNE GORILNIKE, regulacijske avtomatike, montiramo, dobavljamo z garancijo, servisiramo, izkoristek peči izmerimo z elektronskim registrirnim instrumentom. BETA-S,d.o.o., 874-059, 041/704-851_22680
Ugodno prodam nov aparat za čiščenje JUNIOR ECO 2200 E. 622-131
22803
Poceni prodam CIRKULAR in 80 I elek. BOJLER za 5000 SIT. "B 311-8 7 2 22876
Prodam novo VARILNO GARNITURO z jeklenkami in cirkular. TT 311-120 23044
Prodam barvni TELEVIZOR Gorenje, starejši. V 891-122 23140
TRAČNA ŽAGA za razrez hlodovine z avtomatskim pomikanjem, prodam. t? 041/614-105, Kuhar Stanislav   I 23148
TRANSPORTNA HIDRAVLIČNA LESTEV- rabljena, prodam. V 041/614-105, Kuhar Stanislav 23149
Prodam INFRA PEČ. "Đ 743-569 23153
Prodam ŠTEDILNIK Gorenje 2 elek.2 plin. V 743-569 23159
Prodam plinsko PEČ CIAMET 2001 italijanska. IT 743-569 23160
Prodam traktorsko prikolico 2,5 t, letnik 91. "B 801 -663 Košir 23165
Verjemite ali ne...
-Ar
w
RADIO OGNJIŠČE
Planino
Krvavec Tinjati Kum Ajdovščina 104,*   91,2   105.9 91.2
Dobro ohranjen FOTOAPARAT EL 35 YASHICA, ugodno prodam. "B 832-973
23167
Prodam dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ v omari Mirna. U 226-243 23226
ZAMRZOVALNO OMARO Z 20 I, ter pralni STROJ Gorenje, prodam. H" 332-
3 5 0 23249
ŠTEDILNIK na trdo gorivo, vzidljiv, ros-tfrei, desni, dobro ohranjen, prodam. % 061/823-346 23256
Za simbolično ceno prodam 1 leto star 80 I. električni bojler Tiki 2000. Tel.: 212-620
GARAŽE
Oddam GARAŽO v Kranju, Kidričeva c, kasneje možen odkup. W 352-570
21751
Prodam GARAŽO na Zlatem polju. "B 47 2-196 23128
TRŽIČ BISTRICA prodam GARAŽO v garažni hiši. tT 563-623 23227
GLASBILA
IZPOSOJAM CENTRALNO OZVOČENJE 2X500 W. V 831-124, 041/58-11-44 22789
GR. MATERIAL
SMREKOV LES debeline 2.5 cm in 8 cm, prodam. tT 688-112 23137
Prodam NOVA VHODNA VRATA 40 % ceneje. V 310-020 23150
SNEGOLOVILCI iz rostfrea 1,5 mm, tudi barvani, ugodno. TT 725-319 23198
IZOBRAŽEVANJE
Nudim pomoč pri UČENJU za osnovno
ŠOlO. tT 2 24-59 3 22853
NUDIM UGODNE INSTRUKCIJE ANGLEŠČINE ZA OŠ in SŠ. •ET 461-228
23084
Instruiram matematiko in fiziko, tt 041/608-657 23133
Uspešno ugodno instruiram angleščino, kemijo, matematiko za OŠ in SŠ. B 227-071 23145
NEŠČINA kakovostne individualne ure poslovne nemščine za vse stopnje. ŠVICARSKA ŠOLA KRANJ, tT 312-520
23174
. KUPIM
ODKUPUJEMO smrekovo, bukovo, je-senovo, javorjevo HLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. Nove cene. Brazda, d.o.o., Poljšica 6, B- 731-615, 041/680-925
21668
ODKUPUJEMO HLODOVINO SMREKE, BUKVE IN BORA. "B" 641-412 21910
ODKUPUJEMO SMREKOVO, BOROVO in HRASTOVO HLODOVINO. VEREA d.o.o., V 451-209, 041/665-36O
22284
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, celolozni les iglavcev, goli, trdih in mehkih listavcev ter kostanjeve drogove. Tf 656-2012 dopoldan
22631
Kupim VIDEO REKORDER in multipraktik. TT 31 2-06 6 23146
Kupim stekleno volno za izolacijo strehe. B 310-189 23162
ODKUPUJEM HLODOVINO HRASTA, BUKVE, SMREKE ter ostale listavce. B 682-212, 0609/639-348 23197
LOKALI
POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRANJ Glavni trg 40 m2/1. (25m2+15 m2), ogrevanje, termo peči, 1200 SIT/m2, KRANJ Cankarjeva ul. manjši poslovni prostor 24 m2/l, primerno za pisarno, 25000 SIT mesečno. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 21004
Oddamo: PLANINA - poslovni prostor 50 m2 v pritličju, brez opreme, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785
Oddamo: KRANJ skladiščni prostor 300 m2, cena = 600,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785
Oddamo: KRANJ (v bližini) - poslovni prostor (mirna dejavnost) 20 m2, cena -20.000,00 SIT/mes, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785
Oddamo: KRANJ - poslovni prostor (trgovina) 63 m2 v 1nad. in pisarne 70 m2 v 2.nad., K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel 064 221 353, 222 566, fax 221 785
POSLOVNE PROSTORE PRODAMO KRANJ Planina III manjši opremljen trgovski lokal 25 m2, vsi priklj. 9 mio ŠIT, KRANJ Center poslovno stan. hiša, 540 m2 uporabne površine + parkirišča ugodno, prodamo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-22
21005
KRANJ POSEBNA PONUDBA!!! na odlični lokaciji (neposredna bližina sodišča) oddamo poslovne prostore v izmeri 180 m2 (lahko po delih), ugodno. PIA NEPREMIČNINE 212-719, 212-87
ODDAMO PRODAJNO RAZSTAVNI PROSTOR 100 m2 s parkiriščem primerno za avto salon Kranj okolica. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333
21812
	Rodi© Triglav
	
	89.8 Jeseni«*. 1 u ■ »oi.<nj IVI 1 i\i»...j/HM uotu
LOKALE ODDAMO KRANJ Planina III oddamo opremljen trgovski lokal, 25 m2/PR, 60 000 SIT/mes, predplačilo, ŠKOFJA LOKA oddamo živilsko trgovino v obratovanju, 50 m2 + 60 m2 sklaidšča, obvezen odkup opreme in zalog. LOKALE PRODAMO KRANJ Planina III, prodamo novejši, delno opremljen trgovski lokal 25 m2/PR, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333 22451
Na Jesenicah oddam PISARNE (Kejžarjeva ulica)      861-584 23135
V Begunjah oddam v najem samostojni objekt 90 m2. V 733-879 23166
RADOVLJICA okolica na lepi lokaciji prodamo ali oddamo poslovne prostore, 200 m2, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 23186
KRANJ oddamo del pisarniških prostorov na odlični lokaciji. BON nepremičnine 362-990 23209
OBLAČILA
Prodam BULARJE znamke Getta Grig, črne barve, št. 39, zelo ugodno. C 326-341 23250
OSTALO
Prodam LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin, dobite Zbilje 22, B 061/611-
078 22721
PRIDELKI
Prodam REPO za kisanje in drobni krompir. V 491-508 23126
Prodam dobro domače ŽGANJE po 1000 SIT. B 421-374 23168
Prodam daomče ŽGANJE. Zg. Bitnje 43, TT 312-398 * 23191
Prodam domače ŽGANJE. Golnik 50,
B 461-703 23264
POSESTI
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA, lahko večje kvadrature, odkupimo za gotovino. B 064/368-000,041/640-949 6226
VOGEL - na smučišču: Prodamo apartma za 6 oseb oziroma 1 /2 vikenda, voda in elektrika v hiši, čudovita lokacija, možnost trženja tudi turistične dejavnosti. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296
JAVORNIŠKI ROVT - nad Javornikom: Prodamo izredno lepo urejen vikend, enonadstropen, zidan, podkleten, na zelo lepi sončni in mirni lokaciji, 50m2 bivalne površine, 375m2 parcele. Cena ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296
TRSTENIK-ORLOVE GLAVE: Prodamo izredno lepo in sončno parcelo v izmeri 1000 m2, zazidljiva, asfaltirana pot, voda in elektrika na parceli. Cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296
Kranj, bližnja okolica - prodamo spodnjo etažo hiše z lastnim vhodom, cca 120 m2 bivalne površine, 683 m2 zemljišča, vsi priključki, leta 1993 je bila hiša adaptirana - nova fasada z izolacijo in nova streha. Prevzem možen po dogovoru, cena 18 mio SIT. Možnost menjave z doplačilom za dvosobno stanovnje s kabinetom ali trisobno staovanje do 2. nadstropja. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
ŽIROVNICA - okolica - rodamo novejšo hišo, hribovita parcela 900m2, 27 mio FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490   041/ 734 198
hitro tn poceni
STROJNI Ml
informacije: Tel.:061/841m, Mob.:0609/629-514
KRANJ - SMER ŠKOFJA LOKA: kupimo hišo do 28 mio, najboljši plačilni pogoji. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490  041/ 734 198
KRANJ - smer Golnik: prodamo pritličje hiše, 85m2, parcela 500m2, cena 9mio. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490   041/ 734 198
TRŽIČ, okolica, luksuzna hiša 400 m2 na parceli 1200 m2, 9 let, v urejenem naselju, komplet opremljena, za zahtevne kupce. Cena: 42 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681
Delovni čas:
od pon. do pet.: od 8. do 22.30 ure sob., ned., prazniki: od 15. do 22. ure
Na BRDU PRI KRANJU so 13. septembra začeli obratovati 1 jesenskim delovnim časom, to je:
od pon. do pet.: od 9. do 13. in od 16. do 22.30 ure sob., ned., prazniki: od 16. do 21. ure
VABLJENI!
MALI OGLASI
99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz
■ m® I
studio 161 31 30 marketing 161 30 60
TRŽIČ, Zvirče. hiša 200 m2 na parceli 640 m2, 10 let, sončna ravna lega, tel, CK. Cena: 31 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681
TRŽIČ okolica, kmetija z 2 gospodarskima poslopjema in hišo, na parceli 17 ha. Cena: po dogovoru. GRADEX nepremičnine, 064/362-681
RADOVLJICA, nadstandardna, 220 m2 na parceli 500 m2, praktično nova, z vsemi priključki, zelo urejena hiša in oko-. lica, takoj vseljiva, vredna nakupa. Cena: 35 mio SIT GRADEX nepremičnine, 064/362-681
RADOVLJICA, okolica, hiša 120 m2 na parceli 1250 m2, sončna lega. Cena: po dogovoru. GRADEX nepremičnine, 064/362-681
BLED samostojna hiša, 220 m2 na parceli 650 m2, 20 let, vsi priključki, sončna lega, mirna in urejena okolica. Cena: 37 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681
BLED novejšo, urejeno hišo v starem delu Bleda, na parceli 130 m2, prodamo za 20.000.000 SIT ali menjamo za stanovanje na relaciji Radovljica - Ljubljana. POSING 064 863 977 (www.posing.si)
GOZD MARTULJEK novejšo enodružinsko hišo v idiličnem okolju prodamo za 19.900.000 SIT, v račun vzamemo stanovanje POSING 064 863 150 (www.posing.si)
JESENICE, KRANJSKA GORA, BLED, KUPIMO MANJŠO HIŠO ALI ZAZIDLJIVO PARCELO! TEL.. 064 863 977
KRANJ NAKLO v celoti obnovljeno etažo hiše, 101 m2, samostojni vhod, garaža, kletni prostor, CK, 300 m2 vrta, prodamo. POSING 064 222 076 (www posing.si)
KRANJ DUPLJE ravno, sončno zazidljivo parcelo, 650 m2, z urejenim dovozom, priključki, v bližini, prodamo POSING 064 224 210 (www.posing.si)
MEDVODE SORA prodamo zazidljivo parcelo, 500 m2, priključki na parceli, asfaltni dovoz, za 10.000.000 SIT. POSING 064 222 076 (www.posing.si)
NA RELACIJI MEDVODE, KRANJ, ŠKOFJA LOKA IŠČEMO HIŠO ZA NADOMESTNO GRADNJO ALI ZAZIDLJIVO PARCELO. GOTOVINA TAKOJ! POSING: 064 224 210, 064 222 076
NAKLO-PRI KRANJU: Prodamo ločeno polovico hiše, 90 m2, podkletena, garaža, 350 m2 pripadajoče parcele, popolnoma adaptirana. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296
KRANJ-BLIŽNJA OKOLICA: Prodamo zelo lepo hišo, popolnoma renovirano, 1700 m2 urejene lepe parcele-zelo sončna in čudovita lokacija. (Vseljivo takoj). ITD ♦ NEPREMIČNINE Tel.: 064/366-670, 041/755-296
ZVIRČE: Prodamo zelo lepo in novejšo enodružinsko, lahko dvodružinsko, delno opremljeno, zelo lepa lokacija, končna v naselju, čudovita sončna lokacija. Cena: Zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/366-670, 041/755-296
ŽIRI: Prodamo lepo enodružinsko hišo, 200m2 stanovanske površine, delno adaptirana, vsi priključki, sončna lokacija. Cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296
ODDAMO: PRIMSKOVO - poslovni prostor 50m2, Kranj-večja kvadratura pisarniških in proizvodnjih prostorov. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490   041/ 734 198
BEGUNJE poslovni prostor (trgovska dejavnost) 50 m2 + 20 m2 skladišča Cena: 7.0 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681
KRANJ-mestno jedro: Oddamo več poslovnih prostorov na Cankarjevi. ITD + NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296.
KRANJ - KOKRICA: Oddamo urejen poslovni prostor v izmeri cca 100m2, z vsemi priključki in parkirnim prostorom. Možnost različne dejavnosti. Cena: po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296
ŠKOFJA LOKA - CENTER: Oddamo poslovni prostor primeren za odvetniško pisarno ali mirno obrt. Cena: ugodna. ITD + NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296.
ŠKOFJA LOKA - PODLUBNIK: Oddamo poslovni prostor - opremljen frizerski salon, v pritlični etaži, 95m2, možnost tudi druge dejavnosti-masažno kozmetični salon. Cena: ugodna. ITD + NEPREMIČNINE 064/366-670, 041 /755-296.
Prodamo: v SENIĆNEM pri Šolniku na parceli 1.200 m2 začeto gradnjo (temelji) za 13,5 mio sit, K3 KERN d.o.o , Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785
Prodamo: v bližini TRŽIČA 12 let staro hišo visoko pritlično podkleteno hišo na parceli 727 m2, cena - 33,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785
Prodamo: TRŽIČ - 18 let staro hišo na parceli 640 m2 za 28,0 mio SIT s celotno opremo, K3 KERN d.o.o , Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785
Prodamo: KRANJ (center) - pritličje hiše 118 m2 in stanovanje v mansardi 95 m2 za 26,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 705
Prodamo: KRANJ (Čirče) - hišo dvojček 13 x 6 m na parceli 540 m2 za 32,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785
Prodamo: v KRANJU 25 let staro atrijsko hišo na parceli 500 m2, sončna lega, cena = 48,0 mio sit, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785
Prodamo: v bližini KRANJA podkleteno visokopritlično hišo z izdelano mansardo na parceli 570 m2, možna menjava za več stanovanj, cena = 39,0 mio sit, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785
Prodamo: v bližini KRANJA pol hiše, pritličje z ločenim vrtom in garažo, cena = 12,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax221 785
Prodamo. KAMNIK - hiša 9,5 x 10 m, poleg garaža in skladišče,"na parceli 500 m2, cena - 28,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785
Prodamo: v bližini NAKLA - atraktivna, moderno grajena hiša 13 x 9 m s prizidkom garaže, stara 9 let, zraven je dotrajana hiša za nadomestno gradnjo, na sonpni parceli 2.100 m2, cena r 54,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785
Prodamo: BISTRICA PRI PODBREZJU - stavbno zemljišče 1.575 m2 po 44.000,00 SIT/m2, CERKLJANSKA DOBRAVA - 2.500 m2, možno deliti na več parcel; v okolici TRŽIČA - zazidljivo parcelo 2.400 m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785
Prodamo: v PODLJUBEUU počitniško hišico z gradbenim dovoljenjem, zgrajeno do lll.gr.faze, tri etaže po 60 m2 na parceli 535 m2, cena = 11,0 mio sit, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222-566, fax 221 785
Prodamo: v PODLJUBELJU počitniško hišico staro 28 let, vel. 7 x 7 m na parceli 750 m2, cena - 12,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785
RADOVLJICA okolica POSEBNA PONUDBA!!! TAKOJ prodamo novejšo dvostanovanjsko hišo, cca 220 m2, 690 m2 zemljišča, vsi priključki, zelo ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 18884
KRANJ okolica Besnica prodamo eno-nadstropno hišo (9,80x10,20 m) na parceli cca 1000 m2, hiša je potrebna obnove in ima nedokončano zgornjo etažo, 25,5 mio SIT. KRANJ Primskovo v mirni soseski prodamo vrstno enonadstropno hišo (8x1 Om) z izdelano mansardo, na manjši parceli, podkletena, CK olje, 28 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,369-333,041/333-222 20999
KRANJ Primskovo prodamo dvostanovanjsko hišo dvojček na lastni parceli 500 m2, podkletena, garža, CK olje (24 let), ugodno, 25 mio SIT, KRANJ Center prodamo poslovno stan.hišo, 540 m2 uporabne površine z lastnim parkiriščem, 65 mio SITDOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222
21000
SENIĆNO v mirnem, zelenem okolju prodamo novejšo pritlično stan. hišo na parceli 402 m2, uporabne površine 212 m2 + 100 m2 gospodarskih površin, 33 mio SIT, BLED center novejši GOSTINSKO turistični objekt 11 APARTMAJEV z vsemi pomožnimi prostori in velikim parkiriščem, prodamo. Cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-22-00, 369-333,041/333-222 21001
HIŠE KUPIMO GORENJSKA enodružinsko hišo z malo vrta za znanega kupca, KRANJ vrstno hišo na manjši parceli, lahko tudi nadomestno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333,041/333-222 21002
HIŠE PRODAMO KRANJ Stražišče prodamo 3/4 starejše hiše z lepim razgledom na mesto, del vrta in leseno garažo, cca 110 m2 bivalne površine + 80 m2 kleti, cena 14,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333
21372
HIŠE PRODAMO NAKLO obnovljeno pritličje hiše, 110 m2 bivalne površine, zidana garaža in malo vrta, 13,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 223-300, 369-
33 3 21994
BLED - bližnja okolica na odlični lokaciji ugodno prodamo nadstandarno, enos-tanovanjsko, HIŠO, 245 m2, 1000 m2 zemljišča CK, tel., SATV, fitnes, savna, odprti kamin.... PIA NEPREMIČNINE TT 212-719, 212-876 22046
ŽELEZNIKI, na zelo lepem kraju prodamo samostojno stanovanjsko hišo 182 m2 uporabne površine, 490 m2 zemljišča. Hiša je dobro vzdrževana, cena ugodna. PIA nepremičnine, 656-030, 622-318
PARCELE PRODAMO ŠKOFJA LOKA
v zelenem in mirnem prodamo lepo zazidljivo parcelo, 931 m2 z manjšo nadomestno gradnjo, 9 mio SIT DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 369-333
22450
Prodamo obnovljeno ZIDANICO v Semiški gori v Beli krajini z lepim razgledom, cena ugodna. B 068/84-333, od 19. do 21. ure 23019
ŽELEZNIKI Zali log, prodamo starejšo kmečko hišo, obnovljena, 147 m2 površine in cca 7500 m2 zemljišča. PIA NEPREMIČNINE, 656-030, 622-318
PROGRAM VSAK DAN OD 19 00 DO 23 00 OB NFDFl JAH OD 9 00 DO 73 00
NA GORENJSKI TELEVIZIJI VAM LAHKO PRIPRAVIJO VSE ! ZATO NAROČITE !
Videospot, videostran, tv telop, reklamo, predstavitveno oddajo,
tv reportažo, glasbeni spot, snemanje praznovanj....
UGODNE CENE OBJAVE I
Kranj
GORENJSKA TELEVIZIJSKA PREDSTAVITEV JE NAJBOLJŠA ODLOČITEV
GORENJSKA TELEVIZIJA Nikole Tesle 2, p.p. 181 4001 Kranj E-pošta: tele-tv-kr@ »iol net Internet http //www telo tv si Telefon 064/331-166 lelefux 064/327-313 Kontaktni tel -TV STUDIO 064/331 156 UREDNIŠTVO-
064/331 159 FAX-POROC.II A DFRK 064/331 231
STAN. OPREMA
NOVE KUHINJE po ugodnih cenah. B 431-673 21341
Oddam TROSED 70x170, s posteljo 140x200 po minimalni ceni. "B 331-240
STORITVE
TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN, PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH - brezplačna dostava in priklop. "B 738-333 ali 041/628-616
SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. "B 242-037 in 041/691-221 3
ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PLISE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE - lahko naročite na "B 211-418 ali 714-519
SENČILA ASTERIKS, Senično 7,Križe, TT 555-170, 557-874, 041/733-709 -ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času! 153
ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMUNIKACIJE, ugodno. B 041/865-112
KOMPLETNE SELITVE in prevozi POHIŠTVA - opreme-blagajn-klavirjev. NON STOP, GSM 041/686-978, 041/717-341 20901
STRAŽIŠČE, hišo (27 let) na odlični lokaciji s parcelo 550 m2, ugodno prodamo. "B 315-600, 315-601 PIANO-VA NEPREMIČNINE 23177
MAVČIČE - PRAŠE, hiša (60 let), parcela 1.400 m2, ugodno prodamo. Cena samo 14 mio SIT. "B 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 2:1173
DRU LOVKA, vrstna hiša stara 8 let, podkletena, vsi priključki, vredno ogleda. Cena po dogovoru. Ugodno prodamo, 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 23179
KRANJ z okolico, parcelo vel. 600 m2, takoj kupimo za qotovino. "B 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE
23181
MOJSTRANA na odlični lokaciji prodamo starejšo hišo potebno adaptacije, 755 m2 zemljišča, zanimiva ponudba. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-
87 6 23188
PODLJUBELJ prodamo hišo na lepi lokaciji, cena zelo ugodna. BON nepremičnine, 362-990, 041/749-501
23206
KOVOR prodamo zazidljivo parcelo 800 m2 na lepi lokaciji. BON nepremičnine, 362-990, 041/331-886
23207
PREDDVOR damo v najem lepo eno stanovanjsko hišo, primerno tudi za vikend. BON nepremičnine, 362-990, 041/759-003 23211
PRIREDITVE
TRIO vam igra in poje domačo in zabavno glasbo za vse priložnosti. Celovečerni PROGRAM. "B 312-327 22413
GLASBO ZA OHCETI in SILVESTROVANJE NUDI TRIO BONSAJ "B 421-498 ali 041 /885-044 22572
RAZNO PRODAM
Za simbolično ceno prodam uporabljene RADIJATORJE, ŠTEDILNIK kombinacija 4x plin 2 x elektrika, dve trajnožareči peči in suho žamanje. "B 621-748, danes do 19. ure 22767
Prodam elek. BOJLERJA 50 I in 8 I in več parov Jeans HLAČ malo rabljenih za otroke 8-12 let. B 223-253 23127
RADIO SORA
irl.:()()-+ (>().") ()()."). ()24<U<) In I |>://\vw\v.ra<lio-sora si
INOX INOX DIMNIKI - nudimo nerjaveče dimnike za plin, olje in trda goriva. Opravimo rušenje, vrtanje, zidavo, montažo. Nudimo dimniške kape, priključke za peč ter ostale elemente "B 041/758-995 20921
INDUSTRIJSKI TALKI IN STROJNI TLAKI ESTRIHI TER STROJNA IZOLACIJA. NAJNOVEJŠA TEHNOLOGIJA, HITRO IN KVALITETNO! NON STOP 041/686-714 218O6
Nudimo storitve za strehe, snegolovce, žlebove. B 041/265-057 22008
ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV TER PRALNIH PLOŠČ. IT 061/813-642 in 041/680-
751 22129
Pospravim vam klet, postrešje, odvečno kramo odpeljem, 'ff 041/742-893
Jo
V.
ŽIROVNICA
PREVOZI razni SELITVE do 2 t, 4 m dolžine, ugodno. "B 041/571-295
22637
KANUF IZDELAVA podstrešnih stanovanj in predelnih sten, montaža strešnih oken Velux, stropnih in stenskih oblog in polaganje laminatov. "B 686-055, 041/765-842_22640
VEDEŽEVANJE PO POŠTI. Postavite jasno vprašanje, rojstni datum. Plačilo po povzetju 1500 SIT+PTT za prvo vprašanje. Storžek-MC.d.o.o., Partizanska 2, Poljčane
22759
Popravila vseh vrst TV aparatov - TV GORENJE TUDI DOMU! "B 331-199,
ŠinkO 22780
VODOVODNE INSTALACIJE in centr. kurjave z bakreno napeljavo IZDELUJEMO na novo in popravljamo stare. Kompletno obnavljamo kopalnice. "B 831-124,041/58-22-44 22/88
NAČRTOVANJE IN ZASADITVE VRTOV, GROBOV in ostalih zelenih površin, svetovanje. "B 312-722
ROLETE, ŽALUZIJE lamelne in plisse zavese, izdelamo, kvalitetno, po konkurenčnih cenah. Na zalogi motorji za rolete, žaluzije in roloje. "B 061/651-247
23040      " '
ČIŠČENJE VSEH VRST TALNIH OBLOG in OBNOVA PREMAZA. LESKET V 211-338, 041/503-158
23085
VEDEŽEVANJE - svetovanje, "šlogan-je" iz kave, razlaga sanj, izračun srečnih številk, zaščita proti negativnim vplivom -vse to na našem naslovu! TP 041/821-395, DANIELLA
VODOVODNO NAPELJAVO V KOPALNICI (voda+zidava+pečar) ALI HIŠI, POPRAVILO ZAMAKANJA, PIP, ODTOKOV... IPD, VAM IZDELAMO STROKOVNO! CENE KONKURENČNE. »041/564-946 23205
POLAGAM KERAMIKO hitro, kvalitetno po konkurenčni ceni. TT 241-596, 041/714-817
STANOVANJA
KRANJ na odlični lokaciji (bližina Vodovodnega stolpa) prodamo lepo 2 ss, 54m2, vsi priključki, 1. nads., zanimiva ponudba! PIA nepremičnine, 212-719, 212-876 >
Kranj, zlato polje - prodamo enosobno stanovanje cca 37 m2 v 1 nadstropju, balkon, JZ lega, bivalna kuhinja, cena 7,5 mio SIT, možnost prevzema takoj. Prevzem možen po dogovoru, cena 8 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
Kranj, Zlato polje ali okolica Vodovos-bega stolpa - kupimo enosobno stanovanje ali večjo gasonjero, lahko brez balkona, obvezno CK, do 4. nadstropja, do 7,5 mio SIT AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
Kranj, Planina III - prodamo opremljeno enosobno stanovanje s kabinetom 50,40 m2 v 3. nadstropju nizkega bloka, Z lega, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj, cena po dogovoru AGENT Kranj (064) 365-360 ah (064) 365-361
Kranj, Planina I - prodamo dvosobno stanovanje 59,20 m2 v 10. nadstropju, balkon, pregrajena kuhinja, vseljivo lahko v enem mesecu, cena 10,7 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
Kranj, Planina II - prodamo lepo ohranjeno in urejeno dvosobno stanovanje s kabinetom 70,90 m2 v 3. nadstropju bivalna kuhinja, balkon, vsi priključki, vsel-jivost in cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365- 361
Kranj, Zlato polje - prodamo popolnoma adaptirano trisobno stanovanje 62,60 m2 v 1. nadstropju z balkonom, vsi priključki, vseljvo po dogovoru, cena 11,8 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
GOLNIK- prodamo 3ss,85m2, hitro vseljivo, 115 mio, FRAST, NEPREMIČNINSKA HISA 415490 041/ 734 198
PLANINA 1-v mirnem predelu prodamo lepo 2ss, 59 m2, 3. nad, 10 mio FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA » 415 490 041/ 734 198
ŠENČUR- KUPIMO 2SS. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198
RADOVLJICA - na Cankarjevi in Prešernovi kupimo 2ss in 3ss. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/734 198
PLANINA- 2ss+kabinet,, zelo lepo, cena 11,5 mio, FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/734 198
ODDAMO - Planina 3ss-550 dem/mes, Primskovo - hiša, Tržič - 2 sobi, Medvode-3ss ali soba, FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198
ŠKOFJA LOKA - Podlubnik: prodamo urejeno, kvalitetno 2ss. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198
ŽIROVNICA v Mostah prodamo trisobno stanovanje, 67 m2, z balkono^ KATV, TEL, za 9.200.000 SIT. POSlN" 064 863 150 (www.posing.si)____
JESENICE C. ŽELEZARJEV odda"]0 enoinpolsobno stanovanje, 45 m2, TEJ--za 35.000 SIT/mes. POSING.: 06« | 863 977 (www.poisng.si) „
RADOVLJICA na Gradnikovi oddam0 opremljeno dvoinpolsobno stanovanj^ 61 m2, vsi priključki, za 50.OO^ SIT/mes. POSING 064 863 15U (www.flpsing.si) ___
VEČJE ALI MANJŠE STANOVANJE NA GORENJSKEM TAKOJ KUPIMO! TEL-064 863 150____
JESENICE TAKOJ KUPIMO GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE GOTOVINA! TEL: 06 0 9 61 81 61, n6*
863 150_
JESENICE TAKOJ KUPIMO TROSO^ NO STANOVANJE, GOTOVINA! TEL-064 863 150 _
ŠKOFJA LOKA komfortno enosobn0 stanovanje, 37,8 m2, nižje nad., balkon-vseljivo maja 2000, prodamo #j 7.700.000 SIT. POSING 06 4 2 2 2 07° (www.posing.si) ___„
KRANJ PLANINA, ŠORLIJEVO NAS IŠČEMO GARSONJERO, ENOSOBNO-DVOSOBNO IN TROSOBNO STANOVANJE   NUJNO! POSING 06"
36 8 740_
KRANJ GOGALOVA prodamo dvosobno stanovanje, 65 m2, vsi priključki, ba kon, za 10.200.000 SIT. POSING 06* 224 210 (www.posing.si)
KRANJ VREČKOVA prodamo atrijsko štirisobno stanovanje (2 + 2), 90 m2,z vsemi priključki, za 16.000.000 SH-POSING 064 222 076 (www.posing.sj,
TRŽIČ-MESTNO JEDRO: Prodamo popolnoma novo dvosobno stanovanje * kabinetom, I. nad., 55.53 m2, vsi P^1" jučki, možnost nakupa še garaže Cen<| : zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNI^ Tel.: 064/366-670, 041/755-296___j
TRŽIČ-DETELJICA: Prodamo zelo lep0 dvosobno stanovanje s kabinetom, polnoma renovirano, 58 m2,IV. nad , ^ priključki. Cena: zelo ugodna. ITD 4 Nj5 PREMIČNINE Tel.: 064/366-670, 041/755-296_
KRANJ- Planina I.: Prodamo več lepih dvosobnih stanovanj, od 54-6 m2, vsi priključki, balkon. Cena: ie' ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel-064/366- 670, 041 /755-296 "
KRANJ-Planina II.
PIA nepremičnine
podružnica Šk Loka, Kapucinski trg 13
lel.:064/656-030, 622-318 P.L KRANJ, Zoisova 1, tel.:212-719 wmv.pia~Mpn7minine.si/
TRŽIČ, okolica in v KRANJU, prodamo več dvosobnih stanovanj, velikosti od 45 - 60 m2. GRADEX nepremičnine, 064/362-681
JESENICE na Delavski prodamo enosobno stanovanje v vrstni hiši z neizdelano mansardo, vsi priključki, 41 m2, za 4.500.000 SIT. POSING.: 064 863 977 (www.poisng.si)
BLED v Alpskih blokih prodamo garsonjero, 16 m2, delno opremljeno, CK, TEL, za 5.000.000 SIT. POSING.: 064 863 977 (www.poisng.si)
JESENICE CENTER dvoinpolsobno stanovanje 61 m2, delno opremljeno, CK, KTV, vrt, prodamo, za 5.850.000 SIT ali zamenjamo za manjše stanovanje. POSING 064 863 150 (www.posing.si)
JESENICE PLAVŽ prodamo komfortno dvosobno stanovanje 60 m2, nižje nad., za 6.200.000 SIT. POSING 064 863 150 (www posing.si)
JESENICE prodamo dvosobno stanovanje v nizkem bloku, 52 m2, vsi priključki, za 5.500.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.posing.si)
BLED ALPSKA lepo trisobno stanovanje z balkonom, 80 m2, v nižjem nadstropju, vsi priključki, prodamo za 200.000 SIT / M2. POSING.: 064 863 977 (www.poisng.si)
Prodamo zelo leP° in ohranjeno stanovanje - dvosobno kabinetom, 82 m2, IV. nad., dva balkona, vsi priključki, cena zelo ugodna. I"r + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670-041/755-296_____,
KRANJ- PARTIZANSKA: Prodamo zel" lepo pop. renovirano dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, malo v rrP| sardi, 79,70m2,vveč stanovanjski hjg Poleg sodi tudi vrtna lopa, CK je napelji na do vhodnih vrat. Cenili.500.000,00 SIT (zelo ugodna). ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670-041/755-296___J
KRANJ-STARA CESTA: Prodamo dvosobno stanovanje malo v mansaroji 57m2, I. nadstropje, potrebno komple'' no renovirati. Cena: 5.500.000,00 Sl>-ITD + NEPREMIČNINE 064/366-670-041 /755-296___jjj
ŠKOFJA LOKA-PODLUBNIK: Prodam0 zelo lepo dvosobno stanovanje, 63 rti«' 12. nads. Vsi priključki, mirna sončn lokacija. Cena: zelo ugodna. ITD + N^ PREMIČNINE Tel.: 064/366-670-041/755-296_
KRANJ: Kupimo enosobno stanovanj6 za znanega kupca-gotovina. ITD+NH PREMIČNINE 064/366-670, 041/75»' 296____
BLED-LESCE-RADOVLJICA-BEGUNJE: Kupimo več enosobnih stanovanj ali garsonjer za znane kupc^ gotovina.  ~      ITD + NEPREMIČNIN1' 064/366-670, 041/755-296____^
KRANJ: Kupimo več dvosobnih stan0/ vanj za znane kupce-gotovina. ITD + Nj; PREMIČNINE 064/366-670, 041/756' 296_
RADOVLJICA-CANKARJEVA- h GRADNIKOVA: Kupimo več dvosobni' in enosobnih stanovanj za znane kuPc°J gotovina.           ITD +NEPREMIČNIN'' , 064/366- 670, 041/755-296 __^
ŠKOFJA LOKA-FRANKOVO: v novejs'£ blokih kupimo lepo trosobno stanovanj za znanega kupca - gotovina. ITD+rj9 PREMIČNINE 064/366-670, 041/75°' 296__JI
RADOVLJICA:  Oddamo popolnon1^
opremljeno novo garsonjero. Najet
tto
mora biti moški. Cena: zelo ugodna. + NEPREMIČNINE Tel: 064/366- 67u 041/755-296
UKV - STEREO 97,2 99,5 90,9 Mhz, AiM 594 kH* Tel.: 065 173 808 ____-
Rodio Triglav
Radio Triglav Jesenice d.o.o.
Trg Toneta Cufarja 4, 4270 Jesenice
tel.:064/861-012,faks:064/861-302
GSM:041/654-064, http://www.radiotriglav.si
rj«cyMccim,J96GOR6nM,W
"««0 RDI
89.8 Je/enice. 101.5 Bohinj 101.1 Kfonj/ko Goro_
RADOVLJICA: Oddamo dvosobno staranje s kabinetom, II. nad., vsi prikl-lucki, popolnoma opremljeno; garažni J^dstrešek. Cena najema: zelo ugodna. IID + NEPREMIČNINE Tel: 064/ 366 ^041/755-296 _
Prodamo: KRANJ (Planina 1) - 2 SS 60 j*2 v 2.nad. za 11,0 mio SIT, K3 KERN jjM>., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 ^_£53, 222 566, fax 221 785
podamo: v bližini TRŽIČA stanovanje v ansardi in poslovni prostor v prizidku ji'se, cena 22,5 mio sit, možno tudi ocena prodaja poslovnega prostora ali stanovanja, K3 KERN d.o.o., Maistrov \l 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 ^£^221 785
dodamo: ŠKOFJA LOKA - Podlubnik 1 38 m2 v 3.nad, izselitev spomladi, cena z opremo - 8,0 mio SIT, K3 KERN ^j-o-o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 ^3_53' 2?2 566, fax 221 785
Udarno: KRANJ - 1 SS 40 m2 v pritlič-2L? vso opremo, cena - 49.000,00* ^li/mes, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg ,2. Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, 2^221285_
KRANJ Stražišče novejše 1 ss, 39 vsi priključki, nizek lok, 8,5 mio ^| KRANJ Planina II 2 ss/VII, vsi priklj., °a|kon, 68 m2, 11 mio SIT, KRANJ Pla-"lna I 2 ss, 63,5 m2/VIII., vsi priključki, oalkon, 10,5 MIO sit, KRANJ Planinal ^ss+2k, 89,90 m2/PR+atrij, vsi prikl-15 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE. 22-33-00, 369-333, 041/333-222
20995
STANOVANJA ODDAMO RADOVLJICA S^rspnjero, 24 m2, opremljena, CK, 25-000 SIT/mes, BRNIK lepo 1 ss, cca
30
m2, opremljeno, CK, tel., 50.000
j^'T/mes, tekoči stroški vključeni. DOM ^PREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 04V333-222
KRANJ Planina I, obnovljeno, lepo 2 ss, 63 m2/lll, JZ, zast. balkon, vse parket, 10,8 mio SIT, vseljivo julija 2000, KRANJ Planina I 3ss, 79 m2/V., opremljena kuhinja, vsi priključki, 13,5 mio SIT PRODAMO ALI MENJAMO ZA 2 SS Z DOPLAČILOM. DOM NEPREMIČNINE, 223-300, 369-333 2i5so
STANOVANJA ODDAMO ŠENČUR zgornjo etažo hiše, 3 ss neopremljeno stanovanje, vsi priključki, 55000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333 21995
ŠKOFJA LOKA na dobri lokaciji prodamo GARSONJERO, 28 m2, zelo ugodno! PIA NEPREMIČNINE, 212-876, 2 1 2-71 9 22205
PRODAMO TRŽIČ 4 ss v hiši, 100 m2/l + 50 m2 podstrehe, CK olje, 10,5 mio SIT, KUPIMO KRANJ, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA več enosobnih in dvosobnih stanovanj. DOM NEPREMIČNINE, 223-300, 369-333 22449
BOHINJSKA BISTRICA - ugodno oddamo 1 ss, 42 m2, vsi priključki! PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 22457
KRANJ NAJAMEMO manjše stanovanje za poslovneža z ženo, lahko tudi v okolici, KRANJ z okolico KUPIMO manjše, starejše stanovanje brez CK, lahko tudi v hiši, ŠKOFJA LOKA kupimo manjše, starejše stanovanje brez CK. DOM NEPREMIČNINE, 22-22-00, 369-333 23004
ŠENČUR CENTER 2 ss, 55 m2, delno mansardno, vsi priključki, ugodno. PLANET nepremičnine, 061/188-5050, 041/347-424 23021
JESENICE na dobri lokaciji prodamo 2 šs, 54 m2, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 23048
RADOVLJICA oddamo 1 ss, 40 m2, vsi priključki, ugodno! PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 23049
r
OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB
AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica
tel.: 733-365, Šk. Loka; 623-067 MOBITEL: 041/631-107
POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ
vsak dan od 7. do 15. ure tel.: 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798
KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve
URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka Tel./Fax: 064/325-771, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 0609/638-561
Tel.
NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve
tel.: 064/431-590 fax: 064/431-764, MOB.: 0609/628-940
JEKO - IN, Pogrebna služba
Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 874-222, od 20. ure-dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064
Cel
POGREBNIK Dvorje
421^24, 041/624-685, 0609/624-685
KOMUNALA RADOVLJICA
telefon 715-411 od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure dežurna služba od 14. do 6. ure naslednjega dne na tel.: 715-411 ali 0609/655-986, 0609/655-987
LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA
Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14, ure, tel.: 634-202, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutrajnaslednjega dne 041/648-963 041/357-976
POGREBNA SLUŽBA
ŠTIRN in Co., d.o.o., GSM (041) 712-329, (041) 833-375 NON STOP
(0 C
□ o
OD H
m
O o s
15
n m
tj 5
< n m z
□
m r* c s z I
00 r C N< 01
Kupim GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE na Jesenicah. Tf 041 /357-977 ali 325-943 23052
Oddam opremljeno 1 SS/I v mirnem bloku, Planina, Kranj, s 1,1.2000. Tf 441-107, zvečer 23141
PLANINA I, 2 ss (60 m2), 10nad./11, vsi priključki, ugodno prodamo. Tf 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 23180
JESENICE na odlični lokaciji prodamo garsonjero, 24 m2, ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 23187
KRANJ Gogalova 8 v 5. nad., prodamo veliko 2 ss 65 m2. BON nepremičinine, 362-990,041/331-886 23208
Na območju GORENJSKE kupimo več stanovanj različno cenovnega razreda. BON nepremičnine, 362-990, 041/759-003 23210
TRŽIČ PRODAMO LEPO, KOMFORTNO 2 SS, 61 M2 CENA UGODNA. BON NEPREMIČNINE, 362-990, 0417759-
003 23212
ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK, prodamo 2 ss 62 m2, XII nadstr., vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 656-030, 622-318
TOK - Telefon Odvisnosti Kroni
(064)326-928
Vsako sredo od 17.00-19.00
ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo enosobno stanovanje 37 m2, III nadst.CK, vsi priključki, vseljivo 1.5.2000. PIA NEPREMIČNINE, 656-030, 622-318 23214
ŠKOFJA LOKA Mestni trg, prodamo 3 ss v dveh etažah, 70 m2, CK, vsi priključki, nova gradnja. PIA NEPREMIČNINE, 656-030, 622-318 23215
ŠKOFJA LOKA Kamnitnik, menjamo enosobno novejše za dvosobno starješe z doplačilom. PIA NEPREMIČNINE, 656-030, 622-318 23216
ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK, prodamo dvosobno stanovanje 60,60 m2 II. nadstr., renovirano, opremljeno, CK, vsi priključki. PIA nepremičnine, 656-030, 622-31 8 23217
VW POLO 55, 1.3 5 V, 80.000 km, I 95. AVTOHIŠA Kavčič,d.o.o , 431-142
22629
DAEVVOO NUBIRA 1.6, I 98, 1. reg. 99, 18000 km* 4 v, AR, CZ.ES, SV, met zlata, nov moedel, 1.690.000 SIT. AVTO.LESCE 71 9-118 22683
ODKUPUJEMO OHRANJENE JUGO-TE, GOTOVINSKO PLAČILO, UREDIMO PREPIS. TT 323-298, 041/773-772
23014
HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, nov model garancija 3 leta ali 100.000 km. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. TT 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBELJ, Obrtniška 6 Domžale 23117
HYUNDAI LANTRA VVAGON 1.6 GLSI, novo vozilo, dvojna zračna blazina, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket, ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. Tf 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBELJ, Obrtniška 8, Domžale 23118
HYUNDAI GALLOPER 2.5 TDS, servo volan, delna zapora diferencijala, deljivi zadnji sedeži, zelo ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. TT 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBELJ, Obrtniška 8, Domžale 23119
HYUNDAI COUPE, nov model, dvojna zračna blazina, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket, strešno okno, ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit, TT 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBELJ Obrtniška 8, Domžale 23120
MITSUBISHI CARISMA 1.6 GLXI,nov, 4x zračna blazina, ABS, klima, elek. stekla, el. ogledala, servo volan, centralno zaklepanje, ugodna cena, možna menjava staro za novo. Tf 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBELJ, Obrtniška 8, Domžale 23121
MITSUBISHI SPACE STAR 1.3 GLI, 2x zračna blazina, servo volan, elek. stekla, cen.zakl., multi displev (trenutna poraba goriva, zunanja temperatura, ura...) ugodna cena. Možna menjava staro za novo. TT 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBELJ, Obrtniška 8, Domžale 23122
VARSTVO
Na mojem domu bi varovala vašega otroka, od dveh let dalje. TT 226-394
23175
VOZILA DELI
Ugodno prodam GUME 175/70 13 2 kosa, rabljene. Tf 041/330-040 23135
LITA PLATIŠČA 15 " z gumami Fulda 195-60-15 ugodno prodam. Tf 041/607-436 23251
VOZILO KUPIM
ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE. TP 241-168, GSM 041/730-939 22162
VOZILA
UBcSKA
L več kol pleaiu km)
V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah
Vpisuje začetnike in dobre plesalce
^064/415-000
ODKUP, PRODAJA VOZIL TER MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO in PRENOS LASTNIŠTVA! ADRIA AVTO, Škofja Loka (bivša vojašnica) TP 634-148 in 0609/632-577, 041/632-577 4
ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO IN PRENOS LASTNIŠTVA. MARK MOBIL d.o.o., TP 242-600,242-300,041/668-283 16298
R 21 1.4 TL, I. 91, bela, 5 vrat, s. streha, reg. 6/2000, 580.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 19638
ŠKODA 135 LS, I, 91, rdeča, reg. 4/00, ohranjena, 195.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 201 ie
AVTO AS,d.o.o., OB GLAVNI CESTI KRANJ-NAKLO, ODKUP, PRODAJA, PREPIS VOZIL. MOŽNA TAKOJŠNJA IZPLAČILA. TP 472-092 ALI 041/404-
96 0 21463
KIA SEPHIA 1,5 I GTX, I. 98, met.modra, 5 v, ABS, reg. 4/2000, 1. last., elek. oprema, 1.395.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 21505
OMEGA 2.5 TDS KARAVAN, I. 95, 100.000 km, reg. 7/2000, klima, ABS, 2x AB, elek. oprema, metalik barva, ohranjena, 2.270.000 SIT. AVTO LESCE
719-118 21508
AX ALLURE 1.1 I, I. 93, 5 v, rdeč, 70.000 km, reg. 4/00, 490.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 21977
ODKUP, PRODAJA IN PREPIS VOZIL. MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO, UGODNI KREDITI. PRIS.d.o.o., Sp. Brnik 98, Tf 423-275, 041/816-528
MEGANE 1.4 RL, I. 98, rdeč, 5 v, 35000 km, reg. 3/00, servo, 1. last.,servisna, 1640.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 22408
MARUTI 800 CITY STAR, I. 96, 50.000 km, 1. last., reg. 7/00, ohranjen, 490.000 SIT. AVTO LESCE 719-118
PEUGEOT 406 SV 2.0, I. 96, elek. pomik st., ele. nastavlj. in ogr. vzvr. ogledala, lita platišča, ABS, meglenke, 2xAB, senzorski zagon brisalcev, kovinska barva, 1 lastnik, 80.000 prevoženih km, cena 2300.000 SIT. AVTOHIŠA Kavčič, d.o.o., 431-142
22627
RENAULT 5 FIVE 1,4, 1.94. Avtohiša Kavčič, d.o.o., 431-142 22628
HYUNDAI SONATA 2.5 V 6, I. 99, novi model, prvi lastnik, reg. do 4/00, 17000 km, tri leta garancije, barva perla bela, vsa oprerna + usnje+tempomat, CD,..garažiran, kot nov, ugodno prodam. Tf 041/644991 23123
PEUGEOT 306 S 16, prvi lastnik, letnik 98, reg. do 10/00, kov. bordo rdeč. 24000 km, servisna knjižica, klima, ABS, elek. paket, športni usnje-velur sedeži, ALU 17", avtoradio, garažiran, lepo ohranjen, ugodno prodam, TP 041/644-991 Jernej 23124
Nujno prodam VW PASSAT, I. 96 ali zamenjam za ustrezno vozilo do višine 1 mio SIT. IT 041/673-874 2312S
Prodam GOLF JXD, I. 88, reg. 20.4.2000, drugi lastnik. TP 041/853-
78 7 23130
VECTRA 2.0 I GLS, 1.90, lepo ohranjena, ugodno prodam. TP 801-781, 041/341-297 23132
Prodam FORD SIERRA 1.6, 1.89, neregistriran. TP 558-427 23136
Prodam OPEL KADETT 1.3 GLS karavan, 1.86. TP 685-385 23139
M9G0NT0R
Cl Bratov Praproinife 10, NAKLO ■■L—J Tel./fax:064/471-035
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH
BLAŽI LCEV IS^ONROEIF
RENAULT 5 FIVE, I. 94, odlično ohranjen, reg. celo leto, ugodno, možnost menjave za drugo vozilo. RONDO TRADE 634-889 ?3204
R 5 CAMPUS PLUS, I. 92, met siva, 3 v, 370.000 SIT. AVTO LESCE 719-118
23218
FORD EXPLORER 4.0, I. 96, met zelen, klima, ABS, 2x AB, s.streha, usnje, ALU, vsa elek. oprema, po servisu, 3.890.000 SIT. AVTO LESCE 719-118
23219
SUZUKI VVAGON 1.0 Rt 1.0 GL, I. 98, 28000 km, reg. 11/00, met srebrn, 2x AB, SV, CZ.ES, 1.190.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 23220
GOLF JX diesel, I. 87, 183.000 km, črn, reg. 4/00, AR, SS, 250.000 SIT AVTO LESCE 719-118 23221
TVVINGO I. 94, zelen, DCZ, ES, EO, reg. 4/00, 775.000 SIT. AVTO LESCE
719-118 23222
MEGANE 1.6 RN, 1.96, 81 000 km, met moder, 5 v, 1. last., servisna, SV, AIR BAG, s. streha, DCZ, 1.530.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 23223
Prodam VOLVO 460, I. 93, s klimo, registriran do 4700, 130.000 km. Tf 041/543-775 23228
PEUGEOT 306 XN 1.4, I. 94. reg. 3/00, prodam. TP 831-523 ali 891-003
23230
Prodam ALFO 164 2.0 I. 90 in JUGO 55, I. 90. TP 334-189, 041/686-819
23233
R CLIO 1.4 RT, bole barve, reg. 11/00, el.oprema. Tf 421-191, popoldan 23248
ZAPOSLITVE
Če želite redno zaposlitev in vam terensko delo ni odveč, se javite. Informacije v sredo TP 557-995, 041/604-413
21672
Iščemo komercialne zastopnike za prodajo na sejmih in delo na terenu. V programu imamo artikle za dom, gostinstvo in pisarne. Stimulativen osebni dohodek. CARPEDIEM d.o.o., tel.: 065/201-123, 040/627-954
RAČUNOVODKINJO za knjigovodska in računovodska dela zaposlimo za 18 mesecev za 2-4 ure dnevno. Pisne prijave pošljite do 20. 11.99 na naslov: IN-TERTREND d.o.o., Trg Davorina Jenka 9, 4207 Cerklje 22263
Iz Jesenic, Bleda in Radovljice honorarno zaposlimo po dve osebi s srednjo ali višjo šolo. DELO JE ZELO PERSPEKTIVNO, ODLIČNO PLAČANO TER DOLGOROČNO. Pridružili se boste prijetnemu in uspešnemu kolektivu. TT 041/636-295, med 8. in 18. uro 22470
DEKLE (oz. študentko) z izkušnjami zaposlimo za samostojno dvoizmensko delo v gostinskem lokalu v Cerkljah. TP 041/257-678 22652
Delo dobijo
KV ŠIVILJE
s prakso, za nedoločen čas.
Pisne ponudbe na naslov:
ROLK Franjo, s.p., Zapuže 8,4275 Begunje na Gorenjskem.
Prodam POLO 1.6 classic (lim.), I. 97, 1, lastnik, redno servisrian, dobro ohranjen, ugodno! TP 801-473, popoldan
23147
SCIROCCO 1.6 GTI, 1.79, ohranjen motor, radio, šibedah, zelo ugodno. TP
411-062 23156
JUGO 45, I. 89, registriran do junija 2000, ugodno prodam, Tf 563-136
23157
Prodam SUBARU YUSTY W 10 GL, 1.87, 90.000 km, garažiran, zelo ohranjen, cena 260.000 SIT. Tf 061/612-
917 23189
FIAT TIPO 1.4 S, I. 90, reg. celo leto, nikoli poškodovan, zimske gume, ugodno. RONDO TRADE, 634-889
23200
RENAULT 21 GTL, 1.90, AUDI 80 1.8 S I. 91. RONDO TRADE, 634-889
HONDA CIVIC 1.4 IS HB I. 96, pre. 45000 km, metalno zelena barva, odlično ohranjen, možnost menjave ali kredita. RONDO TRADE 634-889 23202
ŠKODA FAVORIT 136 L, I. 91, reg. celo leto, dobro ohranjen, zimske gume. RONDO TRADE 634-889 23203
Aurelia, d.o.o., Kranj
redno zaposli
SKLADIŠČNIKA
v Podnartu /. najmanj poklicno šolo. Tel.: 041/704-513
Zaposlimo mlado TRGOVKO v živilski trgovini. Tf 622-713, po 16. uri 23142
Iščem ELEKTROINŠTALATERJA z izkušnjami za samostojno partnersko delo. Inf. na Tf 041 /582-089 23152
NATAKARJA - ICO prijetnega značaja zaposlimo v restavraciji, v Poljanski dolini. Tf 686-000 23153
Iščem kakršnokoli delo ob vikendih. Imam B kategorijo. Tf 226-466 23164
Priučeni PEK išče redno zaposlitev Tf 862-414 23170
Zaposlim AVTOLIČARJA, možnost priučitve. Tf 242-484 23184
VOZNIKA C in E kategorije za vožnje po Evropi redno zaposlimo. TT 041/614-722 23190
Iščem KV ČEVLJARJA  Tf 041/509-
36 5 23199
AMERIŠKI BIO ZELIŠČNI IZDELKI za stotere bolezni od prehlaada do raka in delo brez prodaje. Mermolja, 465-070, po 17. uri 23224
Vse za telefon
EKONOMSKEGA TEHNIKA
ZA DELO V RAČUNOVODSTVU
TER ELEKTRO INŽENIRJA
V RAZVOJU ZAPOSLIMO.
Ponudbe z dokazili pošljite na naslov: LE-TEHNIKA, d.o.o., Šuceva 27, Kranj.
POSEBNA DIREKTNA PRODAJNA ENOTA, KI SE UKVARJA Z ZBIRANJEM NAROČIL ZA DODATNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM. NUDI ZAPOSLITEV VSEM TISTIM, KI JIM DELO NI ODVEČ. Tf 651-060, 041/637-492 23225
KV NATAKAR išče delo v gostinstvu. TT
718-56 8 23229
Zaposlimo MESARJA. Tf 247-100
23257
ŽIVALI
Vsi, ki želite lep dodaten zaslužek, ne glede na starost in spol, na preprost in pošten način, pokličite 041/739-247, ne bo vam žal! 22766
FORMA 5000, podjetje za uspešno promocijo trgovin išče PREDSTAVNIKE-KOMERCIALISTE (z s.p.-jem, ali d.0.0.-jem) za območje Ljubljane in Kranja z okolico. Tf 041/205-545,
htpp:/www.arctur.si/forma 5000/ 22772
Takoj zaposlimo MESARJA za pripravo in prodajo mesa. Štajnbirt Mesarija, Kidričeva 22/a, Škofja Loka
Redno zaposlimo KUHARJA in honorarno NATAKARICO. Tf 718-878 22860
Pogodbeno zaposlimo PRODAJALKO z znanjem aranžiranja daril. Šifra: DARILO 22867
Honorarno zaposlimo upokojeno TRGOVKO z znanjem aranžiranja in prodajanja. Šifra: DELO TAKOJ
NAUTILUS BAR ŠENČUR zaposli: komunikativnega, urejenega FANTA iz bližnje okolice, 20-25 let, USTREZNE IZOBRAZBE, vsaj 1 leto del, izkušenj, za ned. čas, posk. doba 3 mesece, nastop dela takoj. Pisne vloge z dokazili sprejemamo do 20.11. na naslov: ALDE-RA.d.o.o., Partizanska 34, 4208 ŠENČUR, HONORARNO za delo ob vikendih dve simpatični ŠTUDENTKI. Informacije osebno v lokalu. 22872
AVTOLIČARJA veščega finišerskega dela, takoj zaposlim. Starost do 35 let ali mlajšega fanta, možnost priučitve. Starost do 25 let. TP 712-266 22929
Prizadevne, pridne in urejene ZASTOPNIKE iz Gorenjske vabimo k sodelovanju. Možnost redne zaposlitve. TP 064/557-033 22982
Redno zaposlimo TRGOVKO v živilski trgovini. TP 041/843-846, 332-518
22993
Zaposlimo DEKLE v okrepčevalnici. TP 041 /843-846 22994
Podarim dve PSIČKI mešanki, stari 2 meseca. TP 451-746 23050
Dobrim ljudem PODARIMO KUŽKA starega eno leto, nemški ovčar. TP 736-
138 23056
Prodam KRAVO s teličkom. Ravne 32, Cerklje, Rogelj 23131
Prodam 3 leta starega KOZLA ter masažno blazino s 5 kratnim fedriran-jem, ugodno. TP 736-578 23134
ODDAM dva TIGRASTA MUCKA - samičko in samčka. Starost 2 in pol meseca. TP 557-502 , 23144
Dobrim ljudem PODARIMO LJUBKE KUŽKE MEŠANČKE, stare 9 tednov in PSICO mešanko. Tf 061/614-349
23155
PODARIM majhnega PSIČKA, starega dva meseca - labradorec. Tf 624-380
23161
ODDAMO tigrasto MUCKO, staro 3 mesece. Tf 360-770 23163
Prodam BIKCA težkega 200 kg. Tf 558-729 23169
Prodam BIKCA frizijca. Tf 041/594-
397 23173
Prodam 2 BIKA, enega 350, drugi 550 kg in breje OVCE z jagenjčki ali brez. Kupim pa brejo OSLICO. Tf 862-484, 0609/635-779 23182
Prodam leto dni stare KURE nesnice in KROMPIR za krmo. Tf 242-517 23183
Prodam MESO polovico krave ter otroške savni, ročne izdelave TP 422-
152 23192
2 KOBILI jahalno in vozno, prodam. TP
431-02 1 23193
Prodam 200 kg težko TELICO simen-talko v A kontroli TP 725-042 23231
Prodam dva PRAŠIČA za zakol. TP
491-54 0 23232
Prodam BIKCA in TELIČKO sirnentalo, stara 10 dni. TP 721-336 23247
Prodam KOBILE križanke po izbiri, lipicanec Norik in Haflingerico v tretjem
letU. Tf 801-706 232;,3
Podarimo dolgodlake MUCKE (sive in črne). Tf 332-766 23255
Prodam KOZO, 2 KOZICE in mladega KOZLA srnaste pasme. Tf 310-077
23259
DOMAČIJA 738-037 - sprejemamo naročila za en dan staro PERUTININO in 19 tedenske JARKICE v decembru in februarju!
23260
ŽIVALI KUPIM
Kupim BIKCA simentalca starega 10 dni. Tf 731-382 22787
Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. TT 628-726 23138
Kupim 10 dni starega BIKCA sim. Tf 632-943 23176
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta ter tasta
URHA ZUPANA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Šobovi in Onkološkemu inštitutu Ljubljana, Domu starejših občanov Preddvor in njegovi zdravnici dr. Teranovi ter sestri Miri. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem podjetja SINT, d.o.o., in NLB, d.d., Ljubljana, pogrebnemu podjetju Navček, d.o.o., ter pevcem.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, Gorenja Sava, Beograd, 9. novembra 1999
ZAHVALA
Tvoje pridne roke, pošteno srce so naš ponos in lep spomin na te.
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in tasta
ALBERTA POGRAJCA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu, pevcem MKZ Davorina Jenka Cerklje, pogrebnemu zavodu Pogrebnik ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo osebju UKC Ljubljana gastrološko kirurške klinike za veliko požrtvovalnost.
Žalujoči: žena Milka, sin Marjan z družino, hči Berta z družino, sestre in brat
Zg. Brnik, 1999
SPOROČILO O SMRTI
Sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano zapustil naš sodelavec
FRANC KRAVANJA
roj. 20. 9. 1955
Od dolgoletnega sodelavca se bomo zadnjič poslovili v sredo, dne 17. novembra 1999, ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Podbrezje. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Kolektiv podjetja Iskre INSTRUMENTI, d.d.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je v 49. letu nenadoma umrl
MILAN ZAVRL
delavec v plemenitilnici >
Dobrega in vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Kolektiv ZVEZDA, tekstilna tovarna, d.d., Kranj
Kranj, dne 15. novembra 1999
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je v
89. letu starosti za vedno mirno zaspal naš mož in ata
JOŽE MRGOLE
Mrgoletov ata s Kokrice
Žara bo dan pred pogrebom po 11. uri na pokopališču Kokrica, pogreb pa bo v sredo ob 15. uri na kokriškem pokopališču.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina in brata
DARKA DRUS KOVICA
se iskreno zahvaljujemo za vso pomoč, podporo in spremstvo na zadnji poti vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem, sindikatu Iskraemeco, pevskemu kvintetu "Nakelčani" in pihalnemu kvartetu.
ŽALUJOČI VSI DOMAČI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica
IGNACIJA KOKELJA st.
iz Frankovega naselja pri Škofji Loki
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih slovesa, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili k večnemu počitku. Poseona zahvala ZB Trata za izrečene besede in g. župniku za lep obred. Lepo se zahvaljujemo tudi njegovemu zdravniku dr. Andreju Šubicu, patronažni službi ZD Škofja Loka, fizioterapevtu Franciju Jesenovcu in Oddelku splošne kirurgije KC v Ljubljani. Hvala tudi društvu invalidov in društvu upokojencev. Vsem imenovanim in neimenovanim ISKRENA HVALA.
VSI NJEGOVI Škofja Loka, 11. novembra 1999 j
ZAHVALA
Ob hudi bolezni in nenadomestljivi
izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta
FRANCA MEGLICA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala zdravniškemu osebju Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo v Ljubljani in bolnišnice na Golniku. Zahvaljujemo se tudi Komunalnemu podjetju - pogrebni službi Tržič, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala za kakršnokoli pomoč v teh težkih dneh.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Zaman je hi/ tvoj boj,
zaman vsi dnevi tihega trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
V 75. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta in tašča
TILKA PROSEN
roj. Brešar
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče in vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. dekanu za lepo opravljen obred, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
VSI NJENI Čirče, 8. novembra 1999 ,
Bila si krhka in skromna, a trdna in velika v srcu, bila si dobrota in ljubezen. Boli, ker si odšla, boli, ker je bilo lepo... Bila si in boš - za vedno!
Tiho je v 86. letu starosti zaspala naša mama, babica in prababica
JELKA ERŽEN
rojena HRIBERMK
Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 17. novembra 1999, ob 15. uri na škofjeloškem mestnem pokopališču. Na dan pogreba bo žara v kapelici na mestnem pokopališču.
Žalujoči: hčeri Milena in Marta z možema Ivom in Slavkom, vnuki Slavica, Iztok, Jure in Ivo z družinami ter ostalo sorodstvo Škofja Loka, Ljubljana, Maribor, Poljčane
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in prababice
MIRETIŠLER
p.d. Martinkove iz Kovorja
se najtopleje zahvaljujemo osebju ZD Tržič in gospe Irmi Lipovec za lajšanje bolečin v času njene bolezni. Prav tako se zahvaljujemo Pogrebni službi Komunalnega podjetja Tržič, g. župniku Ivanu Kosu za pogrebni obred, pevcem bratom Zupan za zapete žalostinke, PGD Kovor za spremstvo na njeni zadnji poti, krajevni organizaciji ZB in njenemu govorniku g. Janku Dobretu za poslovilne besede. Čebelarskemu društvu Tržič ter vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, sodelavcem in sindikatu PA Alpetour, Čevljarstvu Tadel in sodelavcem Peka, oddelek Nabava za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat najtoplejša zahvala.
VSI NJENI Kovor, Bled, Loka, 12. novembra 1999
Zajema polni penzion, Dianino ali Apolonovo kopel, Prost vstop v fitnes, kopanje v zunanjem in notranjem
bazenu CENA - 35.250 SIT
PROMOCIJSKI VIKEND PROGRAM od 20. 11. do 22. 11. 99, 2x polni penzion s prostim vstopom v bazen, savno,
mnes CENA - 15*000 SIT
Popusti so v cenah že vključeni.
Inf. in rezervacije tel. št. 06G/7345-122
ZDRAVILIŠČE LAŠKO
UŠI NA
$ SUZUKI
sap«*
SALON VOZIL POOBLAŠČENI SERVIS
tel.:064 652 200 SK0FJA LOKA • GOSTEČE 8
POSEBNI POPUSTI ZA GORENJCE
DNEVI TESTNIH VOŽENJ Z VOZILI SUZUKI -ŠTIRIKOLESNI POGON - 4WD DO KONCA MESECA NOVEMBRA
Baleno + 4WD
Vitara + 4WD
VPETEK/NSOBOTO-19. IN20,NOVEMBRAMBUEN/VŽ/R/f
M,l!'!l^
Četrtek. 18.11.1999
ŠTUDENTSKI VEČER
v sodelovanju s ŠO FOV
Koncert skupine "RJNK YDU" in seveda zabava ob ritmih glasbe, za katero bo skrbel DJ SINI
S kupončkom presenečenja, ki ga dobiš na info točki ali pri DJ-ju, se lahko brezplačno odžejaš do 24.00 ure.
Slavijencu, ki bo v četrtek praznoval rojstni dan bomo podarili uro Svretch.
Galerija Trezor predstavlja razstavo slikarja Janeza Jevnikar-ja ml., ki ustvarja svoje slike s avtolaki.
foto Ciaudia
JESENICE tel: 064/831-387
V k I u b ir>, študentov
KORONARNO
DRUŠTVO
KRANJ
Vabimo vas, vaše svojce in prijatelje na predavanje, ki bo
v četrtek, 18. novembra 1999, ob 18. uri v dvorani Doma krajanov na Primskovem.
Tema predavanja: KORISTNI NASVETI KOT POMOČ PRI ZDRAVLJENJU BOLEZNI SRCA IN PREPREČEVANJE ARTERIOSKLEROZE
Predaval bo dr. Metod Prašnikar, specialist kardiolog.
O
E T
o v
FITNEH.& AR06IK£s>
študentje celo vstopnino koristijo kot konzumacijo
mi
LU0
22.00-24.00 dnevne cene pijač
do 24.00 barman shovv s pokušino cocktailov
študentski servis gorenjski
center mladih ©L&B ^0
diskoteka dub trezor koroška cesta 5 v hotelu creina
KURILNO OLJE
VAM PRIPELJEMO
Ekstra lahko kurilno olje naročite po telefonu.
Skladišče:
Medvode
Bencinski Servis:
Radovljica
Moste pri Komendi
061 611 340
064 715 242 061 843 010
Mesta za organizirano parkiranje in izločanje tovornih vozil iz prometa v času zimskih prometnih razmer (15« november -15. marec)
V skladu z Odredbo o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji (Uradni list RS štev. 38/99) velja na vseh slovenskih cestah v času sneženja prepoved prometa tovornih vozil s priklopniki in vozil, ki prevažajo nevarne snovi. Vozniki teh tovornih vozil morajo ob sneženju na primernih mestih pravočasno ustaviti vozilo izven vozišča in vožnje ne smejo nadaljevati niti po stranskih cestah. Mesta za organizirano parkiranje in izločanje iz prometa tovornih vozil v času zimskih prometnih razmer so označena s prometno signalizacijo (glej spodaj desno) in na spodnji karti:
Legenda:
mesta za izločanje tovornih vozil
avtoceste in hitre ceste
glavne in regionalne ceste
	m
O	
46 •8' 4& 1	m
o	
Ljubljana!	j Ljubljana 1
MDiO
9 "j. 3 F m
RADIO KRANJ - 97*3 MHz
GORENJSKI MEGASRČEK
3AD.0 </?AllJ
913 Fn
TOREK
9.20 50 LET GLASBENE ŠOLE ŠKOFJA LOKA 10.20 CANKARJEV DOM 13.20 TUDI JESENI JE LEPO 18.20 RAČUNALNIŠKE NOVICE 19.30 AVTOMOBILISTIČNA ODDAJA 911 TURBO 21.00 POROČENA 22.00 GLASBA
WWW: HTTP://www.radio-kranj.si E-mail: info@radio-kranj.si
SREDA
9.20 KRKA - ZDRAVILIŠČA 10.30 OGLAŠANJE IZ LONDONA  SVETOVNA TURISTIČ NA BORZANIC A 17.00 GREMO V LIH 19.30 Večerni program - Eleganca
ČETRTEK
17.00 ČEZ PREGRADE DO MERKURJEVE NAGRADE 18.20 TO SO NAŠI - RASTKO TEPINA 19.30 MUSIC MACHINE 20.00 PARNAS
ZADNJE NOVICE
IODIVO
d.o.o. - SERVIS AVTOGUM ŠENČUR
VSE VRSTE M+S AVTOPLASCEV TUDI NA OBROKE
• SAVA • GOODYEAR • NOKIA • MICHELIN
• DUNLOP • UNIROYAL • DEBICA • CONTINENTAL - BREZPLAČNA MONTAŽA - AVTOOPTIKA
a c. 38, ŠENČUR, tal.: 064/41 1
	bo dežurna novinarka
	Renata Škrjanc
	telefon: 064/223-111
	mobitel:041/643-014
pokličite, sporočite, predlagajte...	
	■VSI 1
	bomo pisali
Halo,@(§MM«MGIJ*S!
Prvi sneg opozoril brezbrižne voznike
Kranj, 16. novembra - Z včerajšnjim snegom je celo narava pospremila odredbo,. ki zahteva obvezno zimsko opremo na motornih vozilih. Vozniki, ki avtomobile do včeraj še niso obuli v zimske pnevmatike, so tako zaradi snega kot zaradi zagrožene denarne kazni (20 tisoč tolarjev) to poskušali narediti včeraj. Pred servisi, ki se ukvarjajo z menjavo gum, so jih pričakale dolge kolone, tako da je bilo potrebno čakati tudi po uro ali dve. Seveda če vam prej ni pošla potrpežljivost in ste obvezno opravilo prestavili na naslednje dni. V tem primeru vozite previdno in upajte, da vas z neprimerno avtomobilsko opremo ne zalotijo policisti, ki v teh dneh skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu izvajajo akcijo Varna zimska vožnja, v kateri nadzirajo opremljenost vozil.   • S. Š.
GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si
NAREDI SAM
ODKUPUJEMO FURNIRSKO HLODOVINO
BUKEV ■ JAVOR ■ ČEŠNJA ■ JELŠA ■ jg-t   «    mm HRUŠKA ■ SMREKA,...
m.  !■   !■    U  i (plačilo ob prevzemu)
MIRKA VADNOVA 14, KRANJ, Tel.: 064 215-030, Fax: 064 215-042
KOŠARKA
POKAL RAD IVO J A KORACA
LOKA KAVA:ZRINJEVAC
Sreda, 17.11.1999 ob 20.30 uri
HALA PODEN ŠKOFJA LOKA Vabi,o^ir
g.g.
In vendar se premika
"Od nekdanjih državnih topografskih kart, ki so upodabljale slovensko ozemlje, se razlikuje še v pomembni podrobnosti: nima oznake zaupnosti in nobena značilnost ni izpuščena zaradi vojaških zahtev," je Geodetska uprava Republike Slovenije zapisala v vabilu na p red s ta vite v za k lj učen ega projekta "Državna topografska karta RS v merilu I : 25 000". Državno karto sestavlja 198 listov v velikosti 43 x 69 cm. kijih je možno zgiba-ti v priročen žepni format. Uradno bo slovenska topografska karta v merilu I.- 25 000, ki sojo geodeti izpopolnjevali in dopolnjevali zadnjih šest let, predstav/jena v petek; v kompletu ali /><> /istih j>a je že na razpo/ago tudi v večji/i knjigarnah. Posebnost te prve državne topografske karte Slovenije je tudi to, da je zadnja, izdelana po analogni metodi - za vse nove bo Geodetska uprava že ujiorabljala digitalno metodo.
Torej bomo dober mesec pred konce iti desetletja (oz. stoletja) dočakali državno topografsko karto Slovenije, v kateri bo dokončno zajeto vse. tudi tisto, kar je bilo v prejšnjih kartah pod "strogo pov", strogo zaupno, zaradi višjih' interesov, predvsem vojske in še koga. Vse skupaj zveni skoraj neverjetno, pa je vendare čisto res. Poleg tega nakup državne topografske karte, v kompletu ali j>o listih, niti ni pretirano velik strošek. Zato bi si jo, za začetek, lahko omislili vrli pari a men tam i preisk ovale i završkih in jiodohnih afer.
Gorenjska borzno posredniška Jruiba d. d.
ŽEUTE KUPITI AU PRODATI PELNICE?
HtBTB ZADOVOLJNI Z O&KE&TMt V BANKAH?
&l RADI OPLEMENITILI ____
VA&E PRIHRANKE? ^
Obiščeta nas lahko vsak delavnik od 7. do 19. ure. «■"*
NAREDITE KORAK , Z NAMI- ^zz*.
korak naprej
KoroSka H, Kranj
Svetovni dan sladkorne bolezni proslavili v Škofji Loki
Neločljiva spremljevalka štirim odstotkom ljudi
Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki so ga slovenski diabetik1 praznovali v Škofji Loki, so opozorili na ceno te bolezni in njene
hude posledice.
Škofja Loka, 16. novembra - Ob letošnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni, 14. novembru, so v Škofji Loki proslavili tudi 10-letnico svojega društva (zveza društev diabetikov pa deluje že štiri desetletja) in 10-letnico Saintvincentske deklaracije. S slednjo so se države zavezale k zdravstvenemu varstvu, s katerim bodo zmanjšali hude posledice sladkorne bolezni.
V Sloveniji ima to bolezen okoli 90 tisoč ljudi. Sladkorna bolezen traja vse življenje, zato ni čudno, da so jo govorniki na osrednji republiški proslavi ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni ves čas imenovali zvesta življenjska spremljevalka. Vedo, da bodo morali vedno živeti z njo in če jo bodo zanemarili, se ne bodo izognili kroničnim zapletom, ki se kažejo kot okvare velikih in malih žil na srcu, možganih, udih, ledvicah in očeh, kar vodi do hudih bolezni. Sladkorni bolniki umirajo zaradi srčnih infarktov, možganskih kapi, trpijo zaradi gangren, odpovedi ledvic, slepote... V Škofji Loki so govorniki drug za drugim opozarjali na hude posledice sladkorne bolezni, pa tudi na njeno ceno, ki se ne kaže le v denarju, temveč zlasti v kakovosti življenja. To smo slišali od predsednika škofjeloškega društva Marjana Gantarja, gostitelja letošnje osrednje republiške proslave, župana občine Škofja Loka Igorja Drakslerja, predsednika Zveze društev diabetikov Slovenije Jožeta Snoja, državne sekretarke na Ministrstvu za zdravstvo prim. dr. Dunje Piškur - Kosmač, prebrali pa tudi v publikaciji, ki jo je škofjeloško društvo izdalo ob svojem prazniku. Tudi .častni pokrovitelj sobotne prireditve, predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik je vanjo zapisal nekaj spodbudnih besed. V njej so nanizali nekaj drobcev iz desetletnega delovanja^školjeloškega društva diabetikov, ki gaje postavil na noge prvi predsednik dr. Jože Možgan, zdravnik iz Železnikov, sedaj poslanec državnega zbora, ki se je prav tako udeležil sobotnega srečanja.
V Sloveniji, kjer sladkorna bolezen prizadene štiri odstotke prebivalcev, dobro skrbimo za zdravje ljudi, je dejala držav-
na sekretarka dr. Dunja Piškur -Kosmač. Poskrbljeno je tako za preventivo, ki blaži posledice te bolezni, kot tudi za ustrezno strokovno skrb za bolnike. Poudarila pa je tudi pomen društev diabetikov, kijih v Sloveniji poleg škofjeloškega deluje še 37 in v njih deluje okoli 20 tisoč ljudi. Tovrstne nevladne organizacije namreč iz prve roke opozarjajo državo na potrebe sladkornih bolnikov.
Če bolnik dobro pozna svojo bolezen, jo lahko dolgo vzdržuje urejeno in so posledice manj usodne. Dobro pa jo poznajo tudi mladi, ki-so se letos prvič pomerili na državnem tekmo-
vanju iz poznavanja
sladkorne
bolezni. Blizu dva tisoč dijake^ in učencev je tekmovalo na šol* skih tekmovanjih, 273 pa seji" je pred dvema tednoma udelc žilo finačnega tekmovanj3 ravno v osnovni šoli Ivan3 Groharja v Škofji Loki, ki Je bila tudi prizorišče sobotne proslave. 1223 udeležencev je dobilo bronasta priznanja, ° srebrna in 164 zlata, je poveda' ravnatelj šole Zlatko Košić. W koncu je iz rok predsednic Zveze društev diabetikov Sl^ venije Jožeta Snoja prejel P1"1' znanje za odlično izpeljan0 državno tekmovanje. . • D.Z.Žlebir, foto: Tina Do*1
Gledališki predstavi za dober namen
Prešernovo gledališče Kranj, igralec Zijah A. Sokolović in Zavod VID
VABIJO NA GLEDALIŠKI PREDSTAVI
v četrtek 18. U. 1999
ob 18. uri
Zijah A. Sokolović
KO BAJAGI DONIJELA ME RODA
ob 19.30 uri Zijah A. Sokolović
GLUMAC JE...GLUMAC JE...GLUMAC
Predstavi sta darilo igralca in gledališča v korist otrokom, ki potrebujejo pomoč in so je deležni s strani zavoda VID.
Na gledališki predstavi vabimo vse dobre ljudi, donator je it1 tiste, ki se radi smejejo. Pripravljeno je tudi presenečenje.
—----|
^Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije
Vse dni bo prevladovalo oblačno vreme. Danes, v torek, bo čez dan občasno rahlo naletaval sneg. Jutri, v sredo, čez dan se bodo padavine okrepile. Po
nižinah lahko zapade okoli 10 cm snega. Hladno bo. V četrtek dopoldne bo sneženje ponehalo, popoldne se bo predhodno delno zjasnilo. Zelo nizkih
DAN	TOREK	SREDA	ČETRTEK
VREME		X;:fr v '     / :':; XX-	;o s
			
T min / T max	-1/2	-2/1	-1/2