cerkven list* Danicn izl>ujn vsak petek da celi poli, in velja po poiti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 pld. 40 kr., z« .V«.-rt leta 1 gl V ti«kariiici sprejemala za leto 4 g'dd., za pol leta 2 gld.. za <"etert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izid" Danica dan Tečaj XXVIII. V Ljubljani 7. velikega travna 1875. List 1 Koledar za naslednji teden. Veliki traven. — Majnik. 9. Nedelja, VI. po veliki noči. Evangelij: ,,Kadar pride tolažnik, kterega vara bom jaz poslal od Očeta". (Jan. 15. 1K.) — Sv. Gre/j<>rijf cerkveni učenik, spoz., je bil škof v Carigradu, kjer je z vso serčnostjo zatiral arijansko krivo vero. Odpovedal se je škofiji in je šel v samoto, kjer je mnogo koristnih bukev spisal, zato je bil imenovan „Bogoslovec". t 390. 10. Ponedeljek. Sv. Antonin, nadškof v Florenci na Laškem, je več koristnih bukev na svitlo dal. S križem v r"ci je vesel v Gospodu zaspal 1. 1459. Sv. J<>h je bil silno bogat pastirski knez ali glavar v deželi .,Hus", v okrajini puste Arabije med deželami Edom< m in Kaldejo. „Ta mož je bil (po besedah sv. pisma) priprost in pravičen, ter se je Boga bal, in se hudega zderževal. Imel je sedem sinov in tri hčere. Posestval je 7000 ovac, in 30OO kamel, tudi; 00 jarmov volov, in 500 oslic, in silno veliko družine; in ta mož je bil velik (imeniten, sloveč) med vsimi Jutrovci". Si novi so gostovanje po hišah napravljali, sleherni ob svojem rojstnem dnevu, in tudi svoje sestre k gostijam vabili. Job pa je tisti čas o svitu vstajal, in je žgavne daritve za vsaccga opravljal. Rekel je namreč: „More-biti so moji sinovi grešili, in Boga v svojih sercih blagoslovili" (Job 1, 1—5), to je, Bogu slovo dali, se mu po skrivnih grehih odpovedali. Satan pa je Joba zavidal zavoljo njegove pobož nosti, ter ga sumičil in mu slabe namene podtikoval: rekel je, da Job le zato služi Bogu, ker ga je s časnimi dobrotami obdaril; naj mu pa vse te dobrote in še zdravje vzame, mu bo dal berž slovč, mu ne bo več svesto služil. Bog je satanu dopustil iz svetih namenov, da je Jobu škodo delal. Job je bil prišel ob vse pre moženje in vse otroke, pa je to zgubo voljno prenašal. Poslednjič ga je satan po Božjem dopušenji udaril s hudo boleznijo: turi so se mu naredili po vsem životu od podplatov do temena. Na gnojišu je sedel, ter si je s čepino stergal skrumbe z života. Njegova žena mu je njegovo pobožnost očitala, on pa ji je rekel: „Kakor ktera zmed neumnih (brezbožnih, hudobnih) žen si govorili. Ako smo dobro prejemali iz roke Božje, zakaj bi hudega ne sprejeli? V vsem tem Job s svojimi ustnicami ni grešil", (job 2, 10.) Trije Jobovi prijatli zved6 njegovo nesrečo, in pri-dejo ga tolažit, pa so mu nadležni tolažniki, ker vanj tiše, da n»j bdezen in terpljenje spozna za kazen, ki mu jo je Iv ir poslal zavoljo njegovih grehov, in mu očitsjo naj hujši pregrehe, kure mu pa le zavoljo nje- govega terpljenja podtikajo, ker namreč terdijo, da Bog po svoji pravičnosti pobožnim srečo pošilja, hudobne pa z nesrečo kaznuje. Job jim odgovarja in nv taji, da Bog lahko nad vsakim človekom dovolj vzrok «v najde, če ga hoče kaznovati: odrekuje pa, da bi bil on takošen grešnik, kakoršnega si oni d^niišljujejo. J.»b zagovarja svojo nedolžnost, in žaluje zavoijo -voje nadloga, ter pri tem, dasiravno j« b i vdan v voljo Božjo, vender le tako deleč seže, da celo hoče, naj m i B g odgovor da, zakaj da mu toliko terpljenja pošilja. Jobovi prijatli terdijo, da nadloge le hudobne zadevajo, ne pa pravičnih in pobožnih; Job pa nasprotno dokazuje iz skušnje, da so hudobni velikokrat srečni na tem svetu, pobožni pa terpč mnoge nadloge in britkosti. Job nahaja vzrok svoje nesreče v žalostni osodi človeškega rodu sploh, poslednjič pa z gorečo in zmagovavno zgovornostjo dokaže, da ima Bog po svoji nezapopadljivi modrosti skrivne namene, kadar pobožne s terplienjem obiskuje. Temu ne vedo njegovi trije prijatli nič več nasproti reči; oglasi Ea se še nov prepiravec, kteri dolži Joba skrivnih gre-ov, da z njimi si je svoje terpljenje nakopal. Bog sam pa stori konec prepiri. Bog sicer svari Joba, ker se je bil prederznil od njfga odgovora tir jati, zakaj da mu je poslal toliko nadlog in terpljenja; toda njegove prijatle še bolj graja, tT jih zaverne na modrost in vsegamogočnost Božjo, ki ima skrivne, svete namene, če ljudem, posebno pobožnim, pošilja terpljenje. Poslednjič plača Bog Jobovo zvestobo in p terpežljivost. ter ga postavi v veliko srečnejši stan memo poprešnj»»ga. Job je po tem živel šc 14H let, in je vidil svoje sinove, in sinove svojih sinov do četertega rtdu, in je umeri star, in poln dni. (Job 42, 10.) *) Sv. Job zgled poterpežljivosti in vdanosti v voljo Božjo, je rekel: „Gospod je dal, Gospod je vzel; kakor je Gospodu dopadlo, tako se je zgodilo; bodi češeno Gospodovo ime". (Job 1, 21.) 11. Torek. Sv. Sigismuti'1, sprič., kralj v Burgun-diji, je delal ostro pokoro, ker po vednem dreganji svoje druge žene premoten je bil ukazal svojega sina Sigerika umoriti. Franki, divje ljudstvo. s-> ga b-li poslednjič vergli v star vodnjak I. 524. 12. Sreda. Ss. Nerejy Aliifoj, F/arija, DomitUa in mladeneč /'ankrucij, sprič. (Beri mično zgodbo tel. svetnikov v ,,Danici" lanskega leta. List 19.) 13. Oterteli. Sv. Servucij, spoz., škof Tungrenske cerkve pri Utrehtu na Nizozemskem (Niderlaode); nje- *) Jobove bukve, oziroma na visokost misel, mičuost in lepoto besedi, presegajo vse druge svetopisemske bukve, pa tudi klasikarje. ktere učenjaki v šolali tolikanj pr»--luvlj»jo; škoda, da teli bukev ne poznajo X« kd.tuji j.r<»l'«'šlj^ na Jutrovo, naj bi ji ostankov svetih mučencev prinesel. Bonifacij očitno spoznava Kristusa v Tarzu na JutiO"em, kjer je bil 14. maj. 307 ob glavo djan. Njegovo truplo je bilo v Rim preneseno. Spokorna Agia da na njegovem grobu cerkev zidati pod imenom: Cerkev sv. Bonifacija. 15. Sahnta pred binkoštmi. Zapovedan post. — Sv. Dim j j na, dev. sprič., hči ajdovskega kralja na Irskem, zbeži na Nizozemsko; sv. mašnik Genbert jo spremlja. Tukaj sta bila zasačena in umorjena. C r e t šive, po««>ereiie \aši ljubi Gospej preštetega Serca. (Konec.) 4. Če ter t i nagib te popolnome vdanosti JezuaU Kristusu po Devici Mariji. Le kd«»r bo v dobrem napredoval in do konca stanoviten ostal, on bo zadob»l plačilo za svoje delo, on bo prr;el krono večnega življenja, pravi naš Gospod in Zveličar. Kdor pa d » konca ne bo stanoviten, on ne bo plačila prejel. Ta stanovitnost v dobrem pa je dar Božji, in poseben pripomoček, si ta dar zagotoviti je pa naše resnično češenje do presvete Device Marije. In ravno ta nanib nas mora še posebno spodbada'i, da sežemo po tej vdanosti do Marije, ter se v njej dan na dan vadim-«: drugač bomo težko v čednosti stanovitni ostali. Kaj meniš, ljubi kristjan, zakaj so grešniki v svo j«-m spreobemjenji tako nestanovitni? O J kod je to, da tak<» hitro in tako lahko nazaj v svoje stare pregrehe zabredeiuo? Zakaj večidel pravičnih še to malo čednosti, to malo milosti z^ubi, kar je imajo, ne da bi v čednostih rastli, si milosti B žje množili? Ta nesreča tiči v tem, da človek, spr den, slab in nestanoviten, ki je, sam iia-se zaupa, &e na svojo moč zanaša, ter misli, da je spreten in zmožen, da gi bo prihranil in množil sam zaklad milost, čednost in za^luženja. S t'in našim opravilom pa z »upamo presveti De viei vse. kar imamo; mi izročimo vse svoje dobro na-torro in eeznatorno njej, ki je vsa zvesta. Njeni zvestobi zaupamo, na njeno moč se operamo, na njeno milost in ljubezen se zanašamo, da ona vse naše čednosti in za-služenja hrani in množi, ako tudi satan, svet in naše meso vse moči napenjajo, da bi nam taiste vzeli. Sv. Bernard, da bi nas za to opravilo vnel, naravnost pravi: ,,Ako te Marija podpora, ne boš padel; ako te ona varuje, se ti ni treba bati; ako te ona vodi, se ne boš utrudil: ako ti je or.a mila, boš dosegel zavetje zveličan j a". Naša ljubi Go*pa je tista zvesta Devica, ktera s svojo zvestobo do Boga zopet spravlja, kar je nezvesta Eva s svojo nezvestobo zapravila. Ona pridobi zvestobo in stanovitnost njim, ki se ji izročijo. Ona je podobna močnemu sidru, ktero varuje ia brani vse, da se v raz Varjenem morju tega sve'a ne potopijo, ako se le nje oklenejo; ko se jih pa veliko le zato pogubi, ker se nočejo toga sidra poprijeti. „Mi vterjamo svoje duše v zaupanju na Te, kakor na mogočnem sidru," pravi neki cerkveni učenik. Blagor, triknt bi gor kristjanom, kteri se današnje dneve zvest- in popolnoma okleaecjo Marije, kakor mogočnega sidra. V vsih velikih nevihtah tega sveta se ne bodo pogubili, pa tudi svojih nebeških zakladov ne b >do zgubili. Blagor jim, ki gredč k Mariji, kakor v Noetovo barko! Pregrešna povodenj, ki je veči del današnjega očitnega sveta zajela, jim ne bo mogla nič nič škodvati. „Kteri v meni delajo, ne grešijo". Blagor otrokom nesrečne Eve, ako se deržijo zveste Matere in Device, ki je vedno zvesta in nikdar ne goljufa! Ona vedno ljubi svoje ijubivce, pa ue le s sočutno, ampak z resnično in delavno ljubeznijo. Z obilnostjo potrebne pomoči jim pomore, da v prizadevanju čeduo*t ne od-jenjajo, da na pravi poti ne omagaj », in da milosti njecega Sinu ne zgubijo Ta dobra Mati prevzame v čisti ljubezni vselej vse, k «r koli ji podamo, in kar je enkrat kot njej izročeuo dobro sprejela, gotovo za nas hrani; ravno kakor se ktio, če mu veliko denarjev spraviti dam, zaveže, jih za me shraniti, in ako bi jih s svojo zanikernostjo zgubil, mi je zato odgovoren. Zvesta Marija pa ne more z zanikernostjo nič zgubiti, kar-koii ji dobrega izročimo. Nebo in zemlja bota poprej prošla, kakor bi ona z-.\m'gla nezvesta biti njim, kteri v njo zaupajo. O ubogi otroci Marijni! naj bo vaša revšina in vaša nestanovitnost še tako velika, ne obupajte; tolažite se, še vedelite se; našli ste skrivnost, kamor svoje zlato in srebro, to je, sv» je zasluge in čednosti, svojo ljubezen in svoj j čistost lahko in d bro in za terdno spravljate. Vsujte vsa v naročje — v serc3 Marino! ona je dnhovna posoda, častitljiva posoda, poseda vae svetosti. Oikar je Gospod sam z vso svojo p -polnostjo se podal v to posodo, je ona postala vsa duhovno stanovanje naj svetejših duš, je postala častitljiva in je častni sedež nebeških knezov; je postala prečudua v svetosti ter je zveličanski doin vseh dubovuih sladkost, vseh mil st in čednost. Postala je bogata kot hiša zlata, močna kot slonokosteni stolp. O kako srečen je človek, ki je vse Mariji dal, ki je samega sebe v vsem in z vsem Mariji izročil! On je ves Marijin, in Marija je vsa njegova. Lahko reče z Davidom: ,,Ona (Marija) je za me vstvarjena". Srnč reči z Jauezom: ,,Vzel sem jo k sebi za svojo", ali z Jezusom: ,,Vse, kar je mojega, je tvoje, in vae, kar je tvojega, je moje Ako bi kdo, ki to bere ali sliši, mislil, da je to presiljava; oh! potem me ne umeva, je ne mara preveč mesen, ki nima okusa duhovnih reči; ali morebiti na-pulinjen in zabavljiv, ki vse zaverže in zaničuje, kar s svojim pičlim in slabim umom ne doseže. Duše pa, ki niso po kervi, ne po mesu, o tako duše me razumejo, imajo nad tem dopadajenje, in za te je vse to zapisano. Pervim in drugim pa rečem, da naša ljuba Gospa, presveta Mati Božja, ki je naj ljubeznivši, naj radodar-niši izmed vsih Božjih stvari, se v ljubezni in radodar-nosti ue da premagati. Za majhno, kar ji daš, ti da nezmerno veliko, ker je nezmerno veliko od Boga prejela. Ako se ji toraj duša brez izjeme izroči, se tudi ona taki duši brez izjeme da, ako le brez pomislika zaupamo na njo in se prizadevamo za čednosti pa premagujemo svoje strasti. Zvest služabnik Marijin lahko reče s sv. Jauezom Domaščam-ra, „Ako na Te zaupam o Mati Božja! bom rešen; pod tvojim varstvom se mi ni treba nič bati, s tv-jo pomočjo bom vse premagal, vse svoje sovražnike, ter jih bom v beg zagnal; vdanost do Tebe ie orožje zveličanja, ktero Bog da njim, ktere bo zveličal. Toraj, o duše! hitro t c'tj, Mariji se zročite; vse, kar imate, le njej podarite, pa si za se čisti nič n^ obderžite, in Marija bo vaša, vi pa Marjni! — O Marija, Naša ljuba Gospa presvotega Setca, prosi za naa Boga! (Monat-Roscn.) Janez. Kača. Versko-zgodovinska razprava. (Dalje.) „Kaoa pa je bila naj bolj zvita med vsemi živ&lu.i, ktere je Gospod Bog vstvaril na zemlji. Gen. III. 1. In reče Bog feaoi: „Ker si to storila, si prokleta med vsemi živalmi na zemlji." Gen. III. 14. Videli smo prej, kako so Epiroti verovali, da vse svete kače so rodu ooe velike kače Pythonke v Delti. Isto vero imajo tudi Afrikanci. Ves kačji zarod, kterega častč, pravi de Brosses, je od ene edine kače, kakor pravijo zamorci v Juidah, od tiste, ki prebiva v velikem templju pri mestu Shabi. Ta kača, boje že več sto let stara, je silno velika in debela. Pred je bila glavno božanstvo nekega druzega rodu afrikanskega v Ardri; pravijo pa, ker so se ti zamerili kači, se je ona iz lastnega nagiba preselila k rodu v Juidah. Ko so se oni s temi vojskovali, kar zapazijo, da se kačabog preseljuje k nasprotni vojski. Vikši služabnik malika živega v naročaj vzame ter pokaže ga oveseljeni vojski; vsi černci padejo na kolena, češ, da zmaga njih je bila gotova brez kervi-prelitja. (Dieux fetiches p. 29 ) Dalje smo slišali, da Babilonci, Egipčani, Gerki in drugi pogani so kači posebne templje postavljali, jo častili, za svet popraševali, služabnike in služabnice ji dajali, da naj ji skerbno strežejo. V tempelj so smeli boje le ksčji služabniki zahajati. Tako je tudi v Afriki. Juidanci zidajo tempelj svojemu novemu maliku kači, ter ga pre esejo na svilni blazini v svetišče v slovesnem obhoou in z velikim navdušenjem in veseljem. Za dohodke mu odločijo lep kos zemljišča, ter dajo mu ma liških služabnikov za postrežbo. Nikomur, še kralju ni dovoljeno iti v tempelj, razun malškim tlužabnikom. Kdor bi se prederznil priti v kačino svetišče, ga boje čaka gotova smert. Ta novi malik je spodrinil stare malike in je postal naj viši varuh tergovstva, kmetijstva, Čed, vojske, sploh vsih javnih razmer Potomci te k*če edini veljajo za posvečene malike cele dežele. Sploh so te kače toliko debele, kakor stegno odrašlega človeka, sedem po *t pinj dolge, modrorumene in rujavo pisane. Ljudem pa n:č žalega ne store, gredo po hišah in se dado prijemati in potipati. (Ravno tisti.) „Tudi ženske strežnice mora kača imeti. Da se kačje duhovnice ne zatarejo, za to skerbe stare kačje služabnice, Bete imenovane. One tekajo o določenem času s kijem oborožene, divje besne, kakor bakantine, po vsi deželi. Vse deklice okoli dvanajstletne, ktere jim v roke pridej >, morajo ž njimi, in se ne smejo protiviti. Te deklice zaprejo stare čarovnice v svoje koče, ter jih vadijo peti, plesati, sploh mališke obrede opravljati. Ko so jih že do«ti izurile, j'm vtisnejo znamnje tako ime novan^jra posvečenja, to je, kačje podobe jim napikajo z bodečimi iglami po koži. Pravijo pa, da jim kača da neizbrisijivo znamnje, in sploh ne smejo deklice pod smertno kaznijo nič povedati, kaj se je ž njimi godilo; žive bi jih sežgali. Mare učiteljice )ih potem v temni noči pripeljejo nazaj k starišem, ki duhovnico mlado z veseljem sprejmo in učiteljicam drago plačajo stroške ter si v veliko čast štejejo, da si je malik njih otmka za postežbo izbral. One izučene deklice potem visoko spoštujejo. Ko dorastejo za možitev, jih zopet slovesno prepeljejo v tempelj, da se s kačo zaroče. Po dokončanem opravilu se vernejo na svoj dom, in od onega časa imajo svoj del od vsih dohodkov mališkega stanu. Ako g" ktera s kakim černc-m cmoži, m< ra jo ta častiti tako, kakor „sveto kačo"; klečeč mora ž njo govoriti in ji biti vedno pokoren". (Du culte des dieux feticles, p. 49 et seg.) V taki gnjusni sužnjoeti malikovavstva ima satan nboge ljudstva, ki niso hotle vere v Boga sprejeti, ali pa so vero zaverg!e. (Dalje nasl.) Slirienostuo (Spisal Janez Klapšič.) (Dalje.) 4. Iz zgodovine se da z izreki in zgledi temelito dokazati ravno to, kar sem dozdaj skazoval. Tisti namreč, kteri so dobre in zveste duhovne Jezusove Cerkve zavidali, sovražili in preganjali, so bili v vsih časih taki ljudje, kteri niso pravega Boga poznali, ali ktere je greh gospodoval in hudobni duh podpihoval. Vsak dan lahko vidimo, slišimo in v Časnikih beremo, kdo so tisti, kteri so sv. Očeta, cerkve, samostane itd. oropali, škofe s škofijskih in duhovne z duhovnijskih sedežev izganjajo, molitve in obhode, Božjo besedo in slu/bo in prejemanje ss. zakramentov prepovedujejo, da to so res taki ljudje, kteri pravega Boga ne poznajo, se sami za b ezverce, neverce, brezbožnike oklicujcjo, in nad kterimi je očitno, da jih greh in krivičnost gospoduje in hudobni duh podpihuje. Zatorej, če mi katoličani vidim:*, slišimo, po časnikih beremo, kako drugoverci, neverci B ga, Gospoda Jezusa, Devico Marijo, svetnike, sv. vero, ss. zakramente, Božjo besedo in službo, ruoltve zaničujejo, zas amujejo, preklinjaj«*: ravnajtno se zvesto p > zgledu Gosp« da našega Jezusa Kristusa, mil ujmo take ljudi in molimo zanje: „Oče, odpusti jim, sej ne vedo, kaj delajo". — Če slišimo sv. vero in nje dogme zametovati, za-ramo-vati, tajiti,^m? limo: „Oče, odpusti jim, ne vedo, kaj delajo". — Če vidimo, slišimo, beremo, kako tu ali tam edinopravno in zveličavno Cerkev zaničujejo, zatirajo, preganjajo, ropajo — molimo: ,,Oče, odpusti jim, ne vedo, kai delajo* — Če slišimo, po časnikih beremo, kako sv. Očeta Pija IX gerdo psujejo, obreku;*•)«> in čez-nj lažejo, molimo: „Oče, odpusti jim, ne vedo, kaj delajo". To se pravi: Molimo za njih spreobernjenje, posebno zdaj v sv. letu. I kdo pa so ti ljudje, ktrri sv. Očeta, ki niso nikomur nič žalega in hudega storili, tako gerdo psujejo, obrekujejo, grajajo? Poglejmo jim v obraz in rok^, in vidili bomo, da to so taki ljudje, kteri se učene, inteligentne štejejo, pa so v Božjih in \ečnih rečeh tako nevedni in zanemarjeni, da šest poglavitnih resnic ne vedo, ter Boga ne poznajo, — v ktenh gospodujejo pregrehe, krivice, strasti: napuh in prevzetnost, lakomnost blaga in čast-, mesenost in požrešnost; — l|udje, kterim hudobni duh svoje peklenske naklepe vdiliuje. — Zali Boj», da se med njimi nahajajo ljudje vsih stanov in verstev. Kako pa je to, da so včasih cesarji, kralji, vlade, zbori, visoke šole, doktorji in drugi utVni zoper papeža? To je tako in zato: Papež so kot najviši name-tnik Božji na zemlji, kterernu so podeljeni ključi nebeškega kraljestva — vezati in razvezovati (Ma-. !♦», 19 ; posebno p' močjo s v. Duha v verskih iu nravnih i aukih nezmotljivi; drugi: vladarji, parlamenti, šole, doktorji pa niso nezmotljivi, zato pri svojih človeških slabostih in nagnjenjih lahko v zmote in napake zaidejo in res tudi zaidejo, če le v se, v svojo omejeno paiuet, učenost preveč zaupajo; pa ne poslušajo in se ne deržč Cerkvp, ki je ,.steber in terdnost resnic®" (Tim. I. 3, 15). Cerkev ima od svojega vstar.ovite^ja imenitno nalogo, Božje delo reševanja — tj. razgrc-k-vun.a, pi-sve- če vanj a in zveličevanja vsega človeštva do konca sveta neprenehoma nadaljevati; zato mora vse razodete in k zveličanju potrebne resnice in nauke v pervotni izvirni čistosti iu ee.oti do konca sveta ohrauovati in oznano-vati; in vse ji podeljene sredstva in inilostine zaklade, daritev sv. maše, sv. zakramente, Bjžjo službo, šole, poslopja, p re.ro žen je v primerni polnosti do konca sveta im-ti in jih s prosto roko rabiti. Kakor ima Cerkev od Boga nal .go, p-klic in oblast vse ljudstva in posamezne osebe z zlatim ž-zlom Božje besede pastirovati, tako imajo pa tudi oblastniki od Boga namen, poklic in oblast z žel znim žezlooi vnanjega reda in vnanje postavodaje k pri tu sebi in Cerkvi hudo zavračevati in dobro pospeševati po nauku sv. Pavla (Kim. 13, 1—4). Pri človeški omahljivosti in poželjivosti se pač lahko pripeti, cia vlade, kakoršne koli oblike, svoj namen, poklic in dolžnost zm-inarjajo, namreč: da hudega ne zavračajo, in dobrega ne pospešujejo, ali da celo kaj hudega piipušajo, zapovedujejo, silijo, kar Bog prepoveduje, aii kaj dobrega grajajo, prepovedujejo, zabra-nuiejo. kar Bo.' zi.ooveduje. - V takem primčrljeju na-» pa zdrava pamet in sv. vera uči, da moramo Bogu bolj pokorni biti, kakor pa ijudčm, da ne smemo ka| hudega oelati, i.e i:; j dobrega opušati: pa tudi ne se vzdigov^ti /.'■}•' r jrosposko, ampak po postavni poti svoje pomis ike iti potožb«* predlagati in težave, ktere iz spolno »i*n a dolžnost izhajajo in se nikakor odverniti ne dajo, voljno preterpeti in jih Bogu izročevati, da Bog pi inaga, kjer mi ne moremo. Iz te^a je razvidno, kako nevedni in v kaki zmoti so tisti, kt-ri iner.ijo in t-rdijo: raj pa papež, škofje ir; dulovr.i zavoljo ljubega miru odjenjajo in privolijo v to. kar vlade zahtevajo! I Dalje na si.) Obleci po 8!(iv(kimkem in dopisi. 11 Ljubljine. „Šmarnic»i" so se zopet pričele po Voili cerk ah i- > ' pr»v p i in » obiskujejo. Pos:bno pa )e b la napo'n<-va la st .Ijna cerkev une dni, ker postav-1 ena je \ kapeli žai stne M t re Božje nova podoba „Naše 1 ube (tos^m presvetega Serca". Obe podobi Ma-t-re l»o>j" in Deteti Jezusa, ki pred njo stoji, ste prav umetno. dostojno in ginljivo izdelani uri Erlerji 8 po-mor j » manega umetnika g Blanka na Dunaju. Ze v peroK, ko st*- bili nod bi dospeli, je ljudstvo skupaj vrelo in bilo 111 »čno ginjejo pri njunem ogledovanji; še boli pa, ko ste bili rn altarju. K č .stitljivo3ti pa tudi velik > pripomore kape a sama, ktero je gosp. Doberlet tako l»"po in pri,etn«», umetno vravnal i a ozališal, da mora res j>ogle«l n i p- dobi in na vso kapelo vsako oko razveseliti, vsako serce ^initi. Kako se s Nkimi napravami pri vernem ljubljanskem p-ebivalstvu bogoljubni duh poživlja, se je pokazalo *la-ti v nedeljo. Vs» dni je bila cerkev veliko belj obiskovala, kakor sicer, v nedeljo zjutraj in popoldne pri opravilih pa je bila kar nat ačena. Zjutraj namreč so v d .ik bratovšiii * preč. g. dekan J. Zupan imeli peto maš » in »o p ,dobi slovesno blagoslovili; pop ldan pa je čast. g. Doleuec imel ob 3 slovesnosti prav primerno in poduelji.o pridigo, potem so pred altarjem .,Naše ljube Go pe'! gosp. dekan med azistencijo gg. bogos'o cev iin-li p te lit.nije in poslednjič „Te Deurn". Vse ljudstvo ee je petja vdeleževalo in bilo je mo5no ginjeuo. Tudi zvečer pri nemških šm^rnicah so gg. bo-goslovci litanije Ltnske prelepo peli in bilo je obilno občinstva pričujočega. Prečast: gosp. dekan, ki bo bili uno nedeljo zaderžaui, so < dinenjeni to nedeljo v pridigi pomen novih pod »b natanko razložiti. B >g daj, da se pri vsem bogato in obilno dosega, kar je namen vsih nat rav in slovesnost, to je: povišanje B )žje časti in zveličevanje neumerjočih duš. V Kamniku, 2). aprila. BDgoljubna radodarnost do Božjih hiš ni zginila, in ne bo, dasiravno si brezbožni liberalci in laži-liberalci na vse kriplje prizadevajo ljudi zbegati, rekoč: , Darujte rajši za napredek (namreč: za „napredek v nejeveri"), cerkve imajo že več k > dovelj !" Vpijejo, ako je pa treba, da sami pripomorejo, se po-skrijejo, kakor polhi pred veliko sovo. Verni ljudje pa privošijo tudi za olepšanje cerkvi darov. Temu dokaz je prelepo bandero, ki smo ga dobili v tukajšno frančiškansko cerkev za veliko noč, in ga je darovala gospa K e c e 1 j n o v a. Zuesek 340 gl. tudi za premožnega ni malenkost. Čast komur čast! Delo je umetno in prelelo, torej si ne morem kaj» da spregovorim nekoliko o izdelavki gospej Ani Hof-bauer-jevi v Ljubljani ob frančiškanskem tergu. Imel sem priliko govoriti z marsikterim duhovnom in z drugimi, ki so pri omenjeni gospej že kako cerkveno opravo ali obleko naročili, in slišal sem vedno le pohvalno o njenih izdelkih govoriti. Že več let se trudi streči naročnikom , kolikor k li je moč. Gospa Hofbam rjeva je domoljubnega vradnika domoljubna vdova, ki mora z malo pokojnino odgojevati zapušene nedorasle otročiče; torej je gotovo pred drugimi vredna, da ji Slovenci dela in zaslužka privošijo in naklaojajo. Naj bi gospa Kecelj-nova v svojem djanji mnogo naslednic našla. ^ ^ Pesem o svetem letu. *) O kristjanje, blažen glas Se iz Rima čuje: Sveti Oče kliče nas, Milost oklicuje. Teče vir iz božjih ran, In zaslug svetnikov, Se namnožen in nabran S truda spokornikov. Deleč je zabredel svet, Je Boga pozabil. Je začel resnico tret', Vero je oslabil; Trebi mu storiti je, Kar ga z Bogom spravi, Zlobe zapustiti vs*, Da se duh ozdravi. Pojdi Jezusa sprejet, Dušo si nahrani, Bodi ves za Njega vnet, Njemu zvest ostani! Le j kristjan, če to storiš. V dobrem raseš srečno, Svet' odpustek zadobiš Za življenje večno. G nad si vsak nabiraj zdaj, Dokler so odperte, Da ne boš žai'val tedaj, Ko bodo zaperte. Obiskujmo cerkve štir, Po zapov'di dani, Da prisije Cerkvi mir, Vera se ohrani. Sprašaj, grešnik, svojo vest, S čim Bogd si žalil. Bil služabnik si nezvest, Dušni mir si skalil. Grehov serčno se skesaj, To so smertne rane; Hiti k spov'di, vse povej, Tam ti bodo sprane. Svet'ga leta dragih dni Oj ne zamudimo, Da nas smert ne prehiti, Urno vse spolnimo. Sveti Duh ! spolnit' nam daj Srečno jubilčum, Tam pa gnati vekomaj Pe?mi g!as „Te Deum!" Anton Smrekar. Poje se lahko po Potočnikovi postni pesmi. Zvonček Ave Marija. *) Znad gore cerkvica lep6, Prijazno zre v dolino, plan, V nji zvonček ljubo in čisto, Doni v širjavo vsaki dan; Ave Marija! Pomladni veterc pripihlj^, Čez hrip, planjavo, polje, log, Tu don je mili zvončeka, Tam glasno napolnuje krog: Ave Marija! Slavi Kraljico vsih nebes, V7 dobravi kmetič r&dostno, Pobožno kliče tudi vmes, Zaupno, verno, preserčno: Ave Marija! V temni gojzd pastirčeku Cujoč'mu zvonček zadoni, In preden s čedo grč domu, Preljubo Mater počasti: Ave Marija! Tam ide potnik struden skor, ,,C>šena"! zvonček se glasi — ,.Češena D*vica"! potnik gor Zakliče, kjer njen hram stoji: Ave Marija! Gla:i se zvonček tam in tod, V pobožnosti topi se vs*, Iskreno molijo povsod — Pojo z ljudmi še tičice: Ave Marija! O sladki glas, o zvonček moj! Presuni persi grešnika, Da kliče kmalo — še nocoj — Potert skpsanega serca: Ave Marija! K a d o s 1 a v. Razgled po svetu. RimskO- Sv. Oče neprenehoma sprejemajo vernike vsih stanov in starost od blizo in deleč. 25. aprila je bila pred njimi „bratovšina Marijnih otrok" in množica deklic, ki so bile ravno opravile pervo sv. Obhajilo. Sv. Oče so jih razveselili z besedami svoje očetovske blagovoljnosti in jim podelili apostoljski blagoslov. Nemški princ, ki je po Laškern potoval, se je R:ma tako ogibal, kakor bi bil ostrupen. Sel je skoz Rimsko v Neapol in nazaj, pa v Rim še koraka storil ni. Tudi o gerd:h samomorih se s!iši iz Rima, kar je bila pod papežem neslišana reč. V kratkem sta se dva deržavna služabnika sama končala. Taki, pristavlja „Unita", pridejo v Rim sreče iskat, pa najdejo obupanje! S samomori vred se množijo druge pregrehe v tem „presrečnem" Rimu, odkar so ga bogoskrunske roke papežu ugrabile. V 24 urah jih je bilo 29 v zapor gnanih zar*d raznih hudobij. „Nova Italija" bi si morala obraz zakriti od sramote zarad tatvin, klanj z nožem in boda *) Prosto po „Monat-Rosen". lom. Lažujivi časniki dolže nedeljo! Gerdo farizejstvo; ali se ni nedelja praznovala tudi pod papeževo vlado: pa kako je bili takrat, in kako je zdaj?! Nenravnost, spačenost, ki so jo novi gospodarji prinesli v Rim, je pravi vzrok vedno večih hudodelstev, I)ravi „Unita'. Po kazališih se tako očitno žali sramož-jivost, da je celo jud Arbib s tem pohujšan. Senator Čantelli da]e zgled, da naj se praznik posvečuje, ker o nedeljah gre ta mož k sv. maši v cerkev sv. Andreja ,,della Valle"; v zbornici starašinski ja ravno ta mož hoče pustiti svobodo bogokletju in dopuši nesramno klatanje v kazališu! — Sv. Oče so pri naj boljšem zdravji. M d drugimi je bil poslednje dni pri njih kardinal Trevisanato, beneški patrijarh, in dolgo Časa se je zaupi|ivo z njimi pogovarjal. — Bilo je tudi v Vatikanu poslanstvo iz Angleškega, škof iz Litnoges-a ^Limož a), princesin ja Ode-skalkova, markeza Serlupi, veliko laških, francoskih in nemških duhovnov. Skor vedno s » dvorane sv. Očeta napolnovane. V nekterih dneh pride veliko francosko poslanstvo molit za sv. leto v Rimu. Vatikan, pravi ,,Unita", je v sedanjem viharji barka otenja. i-ribežališe miru, šotor svetih občutkov in čistega tolažil*. — Laško. V novo-laski gosposki zbornici je bila 2!. aprila obravnava o p^eklinovanji, bog«klet;i in drugem ostudnem divjanji iu govorjenji če naj se zoper to kazenska postava vstanovi. Liberalni časniki, ki sami pre klinjajo, bogoskrunijo in kvantajo, kakor tudi pri ras nekteri, hudo tarnajo, da je členek ;V>o v tem pomenu bil sprejet v kazenski zakonik. Tudi nekteri poslanci ga išejo zatreti. ker se ne mara boje, da tudi uj:h kte-rega bi utegnil zadeti Prav pravi „Unita", da vlada, ktera hoče imeti spoštovanje, mora začeti sama s tim, da skerbi za spoštovanje Božje. Kdor Boga ne spoštuje, je nemogoče, da bi ljudi spoštoval, spoštoval njih lastino, njih življenje, njili poštenje. Poganjal se je za tako postavo zlasti senator An-gioletti. Kako? je rekel senator, kaznovali bomo še celo tacega, ki živali lerpinči, za to p * b; nam r.'* bilo mar, ako kdo očitno Boga panje! Kakršna bi bila ta naša doslednost? Rog „je svetilnik olike, je temelj postave". Angloletti je v daljšem govoru pripovedoval, kako je zlasti po nekterih laških okra inah vkoreninjena navada preklinovanja in gerde^a govorjenja. In pa tako, da mora rudečica obliti tuui tacega, Ki nima ravn > tenkih ušes. Zakonik strahuje tiste, ni očitno kažejo svojo nagoto, ki se kopljejo na oč.tnih krajih, ki se zasačijo pred občinstvom pijani, in posl-dnjič, kleri iie'ajo neusmiljeno z živalmi; kako bi tacih ne strahoval, ki očitno preklinjajo, zlasti s takimi besedami, obnaŠAmi, ki so naj huje žaljive zoper Boga, naj huje pohujšljive za občinstvo, naj bolj nasprotne oliki, odgoji! Angioletti se pritožuje, da ne le m*;d odrašenimi, ampak tudi že pri malih dečkih je ta ostudna navada vkoreninjena. Taki paglavci vedo izgovarjati nesramne besede, strašne b« gokletja inalo da ne prej kakor besedi a ta in mama. Z besedami pa se nesrečno zlagajo djanja, ter se mora priznati, pravi govornik, da po nekterih mestih naše lepe dežele smo z odrejo, z moral nostjo (čednostjo in spodobnostjo) veliko nižej kakor so drugi po Evropi. Govornik naravnost spozna, da take nespodobnosti gerdijo ljudski značaj, kvarijo nravi in delajo narod zaničljiv pred očmi omikanega sveta. (Kaj porečete k takemu govoru Vi, ki imate v geslu „olik »", pa sami narod pohujšujete s takimi nesnagami, kakoršne laški „liberalec" tukaj graja? Kako se zlagajo vaši ,,cotasti", ,,podlitki" itd. z „omiko"?) Govornik pristavlja: „Ako kvante, nesramne besede, bogoskrunstva, žalijo oliko, zakaj bi se ne zatirale, in meni, da postava zoper take nesnage bi med drugimi pomočki obilno teknila, da se taki madeži pri narodu odpravljajo. To tudi dokazuje. Pristavlja precej nato, da pogosto se mora italijanski poštenjak sramovati pri očitanji tujcev, ki pridejo v deželo in spazijo, da naj večkrat se ponavljajo tiste besede, ki bi se nikdar izreči ne smele. On sam je to doživel in na očitanje ni vedil kaj odgovoriti. Spomina vredno je, kako govornik naravnost priznava, da po zakonikih poprešnjih laških vlad se je preklinovanje kaznovala, in se tega ni toliko slišalo, kakor se zuaj. Predenj je v prešnjih časih kaki gerdež ostudno se znosil, se je ogledal, če ga opazuje kaki karabinier; sedaj pa se nameri ravno nasprotno: ta derhal, ki si je svest, da se ji nič žalega ne zgodi, pa čaka, da se karabinier približa in potem izbruha iz ust, kar največ gerdega more. In bri'ko je človeku, k > vidi tako karabiriiera, v kterem se med ljudstvom vse to predstavlja, kar bi moralo strah in spoštovanje vdihovati, mora pa biti pričujoč pri tacih nespodobnostih, in ne le da je nezmožen jih krotiti, jih mora še odobrovati s svojo nazočnostjo. Ne rečem, da odreja in obilniši poduk utegnejo roditi dobrega sad u (Brez vere in vesti pač malo; zakaj znano je, kako marsikteri dosti podučeni,,liberalci" in ,,rudeč-karji" Laj gerje preklinja;o, bogoskrunijo, kvantajo z besedo in s peresom, in ravno to med ljudstvo trobijo, še celo med mladino.), mora pa se podpirati z zatiranjem. Ako se tej zistemi odpovemo, ne bomo mkd^r izkoreninili teh navad iz enega de!a italijanskega ljudstva, kt ri del je huuo neolikan in brezsramen." Nasvetvaoi členek je: „Kdor k"li očitno izgovarja preklinovanja spremljane z nespodobnimi besedami ali s takimi, s kterimi se božanstvo zaničuje, ali da se škoduje očitni nravnosti, se kaznuje z zaporom do enega mesca." Pristavimo naj tukaj opomin za naš narod. Mnogi hodite po opravilih v mnoge dežele, na Madjarsko, Her vaško, Laško itd.: nikar ne nosite v deželo gerlih pre-klinovanj in navad, ki jih drugod s'išti iu vidite. S tem se lahko vkrivičite nad celim narodom, ker trosite med nj pohujšanje. Po drugi strani pa je zopet to pomniti: Od vsih strani tuji ljudje v našo deželo prihajajo, zlasti zdaj, ko so železnice na vse strani! vsak raji kaj zanikar-nega kakor pa kaj dobrega prinese, zin^, govori, posebno tudi tuje kietvinje. Nikdar tedaj ne posnemajte nespodobnost, ki jih slišite iz ust tujih ljudi, ali jih vidite nad nfimi. Le preveč ostudne kietvinje je pa tudi že brez tega v naši deželi, in ne manj druzih nespodobnih besedi: Bog daj, da bi se v svetem letu vsega hudega za vselej odvadili! DoMInVs lpse eCCe VoCat: SaLsVs tVa tlbl erlt. P. B. Glej, Gospod te kliče, narod moj! Delaj v svetem letu: sad bo tvoj. V Bonu nt Nemškem se imajo z pet letos sniti odpadniki ..ahkatoliki". Že je p<»vai..l D<»llir.g r tudi gerške tazkolnik* na ta k«»nc liabul. N -ir.ci sami pa obsojaj" iiižs- škofa Reinkensa, Dollinger ja in nju: e pri-veržen«'. ker se za nje malo raeniio, m s pro i pa občuduje o moško stanovitnost katoličanov, ako ravno j h Bizmark tako zagrizeno preganja; torej to preganjanje ne zmanjšuje, ampak še le zmnožuje število katoličanov, altka'olištvo pa pobira le ostanke kriv.»verstev, ktere zginjujejo, akoravno so nekteri učenjaki šli bizmarki-ianvtvu iti limanici, ako ravno se pruska v!ada že pet let nattzi in je odpadnikom »iala celo laži - škofa Keinkens-a, vendar v primeri s tolikim pehanj«.in ni veliko opravila. Ima namreč kacih 17 tisuč teh revežev, ki niso ne krop ne voda. Pruska čidna ravnopravro>t pa ni nikjer tako jasna kakor v obnašanji in v plači do odpadnika Keinkensa in pa do katoliških škofov. Katoliške škofe globi, terpinči, v ječe meče, ker so zvesti svoji cerkvi in svojim ovčicam ; R°inkensa „ketzerja" pa tako mastno plačuje, da r primčri in ravnopravno z njim bi Kolonjski nadškof in katoliški pervostdjnik m< ral^ dobivati na leto po 4'» milj-nov! Število katoličanov kaže med drugim, kako krivična je Bizmarkova vojaka z per katoličan-. Je pa na Nemškem: čez 25 milijonov protestantov; do 16!/„ milijona rimskih katoličanov; č z 5fj0.000 judovj" čez 79 tisuč Menonitov; čez 17 tisui altkatolikov; čez 15 tisuč ljudi brez vere (najberže pa še silo veliko več) čez 2.00 ) grekov in nekaj mohametanot*. V Lovanji je vseučiliše kaj slovesno obhajalo po-vzdignjenje Mali nskega vikšega škofa Deschamps-a na kardinalsko čast. Profesorji in študentje v velikem številu so bili prišli kardinalu o njegovem prihodu naproti. Posebna deputacija pa mu js!at;ec Servadio le umeri neprevid'ne smerti. - Med vojnimi brodovi, ki jih zarad nerabnosti prodaja laška vlada, so: Re Galantuomo, Pri ncipe di Cangnano, Principe Umberfo, Italia, Monte-bello in veliko druzih. — V blaženi novi Italiji je bilo od 1. 1859 do 1860 do 3000 dvobojev. Ako se pomisli, kolika pregreha pred Bogom je pobijanje, je očitno, kolike žetve je pri tem imel satan! — Turška vlada je poslala serbski pritožbo zarad slovesnost 10. aprila v Belem gradu, ker so boje imele turkom sovražljiv značaj. — Ru«ija neki hoče, da naj *e dogovori za mednaro-dov-ke bojne pravice odiože do jeseni. — Kaj po>eb-negi, meni „Unita", j? fo, da nemški i.nnc F iderik, popotvaje po Laškem, ni imel nobenega pogovora z laškimi ministri, nobenih nasprotnih obiskovanj z njimi: dogovarj.il pa se je samo z Viktor Emanvelom, kjer pa nobeden odgovornih mi istrov ni bil pričujoč. Mssii se torej. «ia je princ kra ju našepetal soremembo v vladi. Minghetta, ministerskeg«, i redsednika, ie to t ko zasker-beio, da je sklical poslancev vs h strank, ter je pripravljen žertvati več osebnost, samo da ei pridobi večiuo. Zbralo se je bilo 15') poslancev, ki so zvolili odbor, kteri bo tem se bode igrala tudi tam „liberalna komedija' , kakor drugod. — V Plusnici na zahodnjem Pruskem je pruska gosposka namesto pravega fajmoštra hotla vmestiti nekega razkolnika, vstal je hrup, duhovnijanom se je posrečilo, da eo vzeli cerkvene ključe, in razkolniški najemnik jo je pobral. Ali ni to najbolj divje trinoštvo, katoličane tako žaliti v njih veri? Pa pravijo liberalci, da nove postave niso Cerkvi nasproti in neškodljive! — Pruski general Manteuffel gre v nekem poslanstvu iz Berlina v Petrograd. Veliko je dogovorov med vladarji in deržav-niki sedanji čas; besedo ima blezo po večem le Bizmark, torej se je bati, da Cerkev bode javaljne v dobičku pri tem. — „Unita ' sliši iz Berlina, da imajo od tam poterkati na vrata pri vladah ter jih povabiti na shod, na kterem bi se skovala splošna postava zoper katoliško Cerkev. „Morning Post" pa hoče vediti iz Berlina, da Bizmark in minister Falk tarnata, češ, da njuni podložni vraduiki premalo tarejo katoliško duhovstvo z novimi postavami. — Turčin napravlja v Drinopolju (Adrijano-peinu) vojaške vaje, ki jih bo vodil sultanovič Jožek (Jusuf) Izze Jin. — , Kulturaš" pruški je dal ukaz, da v 8 tednih morajo vse tuje redovnice uršulinarice der-žavo zapustiti! Doklej še se bo ošabnost šopirila? — Še3terim kanonikom poznanske stoljne cerkve se žuga z ječo, ako ne naznanijo, kdo je papežev pooblastenec za škofijsko oskerbovanje. Ga hoče ne mara Bizmark dati križati ali s kolesom treti? — Iz Berlina pišejo, da ne Bizmark , ne minister Falk in ne drugi pseudo-svetovalci dozdaj niso mogli cesarja napraviti, da bi po-terdil novo postavo zoper cerkvene redove. — ATonška vlada v Madridu, mnogim rudečkarjem draga, je začela rudečkarje eame hudo klepati. Ni le zaterla v Madridu v vsih karlistovskih listov, segla je tudi po prostomisehiih, poslednje dni je zaterla pet liberalnih časnikov, in ne manj kot 1500 ljudi je v ječe potaknila. — Več laških Škotov je poslalo prošnjo do senata (gosposke zbornice), da naj zaveržejo členek nove postave, ki tudi klerike v vojr-šino tlači. Satan povsod meni katoliško vero s tem naj ložej zatreti, da ne pusti mladine v semenišča; pa tudi ta bo peklenšku spodletela, kakor mu je še vsaka. — V Roveredi na južnem Tirolskem so zasačili tovarno, kjer so potepuhi ponarejali laške bankovce (biglietti della Banka Naz. ital.). — V laški zbornici ee je te dni pričakovala interpelacija do vlade, da je do Cerkve preveč odjenljiva. „Unita" je menila, da Minghetti bo tako odgovoril, kakor je Bizmarku, namreč: „Storim vse, kar le morem (za trenje in tlačen je Cerkve), prizanesite, ako ne morem vsega v enem dnevu opraviti." Tako delajo 8 katol. Cerkvijo liberalni in erc-liberalni zaver ženci! — V Carigradu je zopet enkrat sultan postavil novega velikega vezira, Essed-paša-ta. Avstrija je z njim zadovoljna, ker bode prijazen vstanovljanju turško avstri-jan-tkih železnic, tako tudi Nemčija, ruski poslanec pa boje ne skriva svoje nezadovoljnosti. Tako piše saj eden laških listov. „Unita" pravi, da popotvanje pruskega princa po Laškem ima polit šk pomen , in še le ko se domu verne, se bode razločilo, če pride tudi nemški cesar na Laško. — Milanski „Osservatore" piše, da že nad 25.000 podpisov je na prošnji do kralja, da naj ne poterdi krivične osnove, ki hoče vse bog. slovce zavezati k vojaški službi. Prav veliko škofov in korarstev je enake prošnje poslalo, eni kralju, drugi senatu. „Unita" pristavlja: ,,Oh! Blažena Devica bo posebno oblagrovala tiste, ki pribeže pod njeno pom< č v ta namen, da Itabja ne bo brez verskih učenikov, in da cerkve ne ostanejo prazne služabnikov Božjih!" — Laškemu kraljestvu po besedah lastnih ministrov in poslancev žuga trojno brezno, namreč: brezno gospodarsko , brezno vojaško, brezno politiško; ali z drugimi besedami: boben, razdjanje, komunistiško razpreženje. Zato meni „Unita", se sme Laško tudi ,,brezensko kraljestvo" imenovati. — Listek za raznoterosti. Oh naša preljuba Gospa Presvctega Serca, Prosi za nas Boga! *) Ne morem zadosti Marije častit', Zato ji pa hočem to pesem zložit1, Naj drugi jo brali bi tudi serčno; Vse Materi Božji v češenje naj bo! — Oh šmarnice ljube, kakč ste lepe! Pri vas tak veselo nam bije serce; Ni lepšega časa, kot majnik je t4, Ki slavi Gospo nam presvetga Sercd. O ginjeuo ljudstvo, premisli to stvar, Kaj letošnje leto nam dalo je v dar: Gospe nam podoba se blagoslovi, Darujmo ji serca mi verniki vsi. Najblagši cvetlice cvetite lepo, Rušite Mariji dišavo sladko, Ker Serca je ona presvet'ga Gospa, Naj bi nam sprosila vsih gnAd od Bog*. Že jutranja zarja, že solnce žari — Oii, naj bi zbudili se grešniki vsi! Sej milostna Mati že v tronu stoji, Obilne darove otrokom deli. So hudi vetrovi, so merzle sape: Enake so serca današnjega dne, Ker čednost in vera pri mnogih slabi; Oh serce Marijno, obvari nas ti! Mogočni, ubogi in drugi ljudje! Prerauoge britkosti vam serca teže; Pa vemo, da naša preljuba Gospd Hladilo zamore sprosit' od Boga. Vi pevci in pevke zapojte Naj vaši glasovi oblake preiu^, Da vsliši Marija glas naše prošnje, Da nam ne odtegne premile roke, Marija, posebno te prosim lepo: O sprosi pokoro vsim grešnim zvesto: Pred taboj vse mertvo naj spet oživi, Da feerce poterto se razveseli. Na rožice čiste pozabi nikar, Zveneti r.»* pusti nobene nikdar; Naj Jezusu lilije bele cvetA, Kesala se nikdar nobena ne bo. O Marija' trnja nevredna h?t. */ Najdena na šu. mučnem alt ar j i v .Senklavžu, rnend* ko darilce ,,Xaši ljubi Gospej". Bukvice U Ifeto leto BO se nekoliko zakasnile, ker so veči, krt se je mislilo; čisto ob kratkem se bodo dobivale pri ljubljanskih bukvarjib. Zahvala- V več nadlogah, posebno pa v eni, ki me je terpiičila že kaki dve leti in sem se bal, da bode treba kake zdravniške operacije, sera se priporočal Zvfličarju pri sv. maši, sv. Blažu in Naši ljubi Gospej ter sem obljubil tu ii eno sv. mašo, ako mi bode poinagano. V-dišan sem: češen in hvaljen bodi Bog Zveličar, ki deli tudi nepričakovane p moči na prošnjo svojih sv< tniitov. V Ljubljani 5. maja 1875. J -j- Z žalostnim sercem naznanjam, da je Bog predrago mojo m v ter Elizabeto Jeric, prevideca s sv. zakramenti za umirajoče, v 70. letu njene starosti 30. aprila, iz tega sveta poklical. Priporočam ranjco vsim znancem in sorodnikom v blagi spomin in molitev. V Ljubljani 30. aprila 1975. Jožef Jerič, župnik v pokoj?. Nečasek io šolska mladina Verli „učiteljskif Tovariš" med d.ugimi vselej dobro obravnanimi spisi prinaša tudi življenje nepozabljivega nekdajnega gimnaz. vodja g. N. Nečasek-a V št. 9 pripoveduje, kakofje bil Nečasek priljuden mož, prijazen proti vsem brez razločka, proti gosposkim in kmečkim, vsakega je s prej »1 dostojno itd. Kdor koli je Nečaseka poznal, mu ni mogel spoštovanja od-ekati. Njemu izročena mladina pa mu je bila vdana z ljubeznijo, da se le redko sliši k;ij tacega. Prijazno in pošteno se je obnašal proti vsim, t>ra šo ilu slovenski starši radi p .cikali svoje Binove v vodstvi., in povzdignil in pomnožil je ljubljansko gimnazijo, daje slovela kr g in krog, pripomogel je k doveršitvi novomeške gimnazije do S razredov, ia k vstanovitvi nove gimnazije v Kranju. Kolikrr vemo, je bila tudi šolska mladina o tistem času čeda'je bolj postavna, da se je učila prijazno-« ti do bližnjega, da ni odrekala stanovom spoštovanja. Kakor od vodja Nečaseka, tako je tudi od pr< feso» je v v djanji in v besedi imela zgled, kako se je olikanemu mladenču obnašati, bodi si v cerkvi ali zunaj, proti visim in sebi enaki ji zlasti pa proti B >gu. U flaftič. Zadnje ure let< snjega malega travna to bile z* Mavčiče strašne in žalostne. O 1 .JO zvečer začne blizo p. kopališa goreti s slamo poki it hlev: ker je vlek-1 jug in se je ravno jel vojsko\ati z gorencem, ni pretekla eetert ure, in bilo je 22 hiš iu veliko drugih poslopij v o_.-i.ji. Ali je bilo po nemarnosti ali iz hudobije zažgano, se ne ve. Gorelo je, da je bilo prestrašno. Cerkev in Urovž sta kakor čudoma oteta. Pogorele dasiravno razun enih kolikor toliko zavarovani — s» v veliki stiski in potrebi, zlasti ne-kteri, kterim ni ostalo skoraj druzega, kakor nedolžni otročiči, ki so drugi dan kruha prosili, pa ga jim starši niao mogli dati. Bog se jih usmili in nakloni serca dobrih ljudi, da jim pridejo v potrebi na poraoč! *) Njih Veličanstvo Presvitli eesar Ferdinand 1. so tudi naši cerkvi gld. blagodušno podariti blagovolili. Da bi Vsemogočni Njih veličanstvu ta velik dar poplačal, imeli bino Njih rojstni dan sveto mašo z izpostavljenim presv. Kešn.im Telesom, ktere se je obilno ljudstva cele lokalije \del-zilo in goreče za Visokega dobrotnika molilo. Na Se.ih pri Sumberku 28. aprila 1875. A nt. Trepal, duhoven. *) Drugo prihodnjič. Naj bodo pogorelci dobrotnikom serčuo priporočeni. Vred. 0 ponarejenih bankovcih se zopet sliši ve5 pritožb; Slovenci bodite previdni! Vedite pa tudi, da ponarejanje denarja je ena naj večih tatvin in naj gersih goljufij. Naj veči del so reveži, terpini kmetje, kakor povsod, tudi pri tem ožuljeni in oderti od nesramnih tatov ponarejavcev. Na slovenskem Stajarskem, kakor piše „Gosp.", se plazijo ponarejeni popirnati goldinarji, vsi s pisano: „Serie 0, 45", brez vodnega znam-nja; v drugi versti v besedi Zahlungen čerki h in l niste prav sklenjeni; besede: Folge gesetzliche Bestimmungen pa preveč razstavljene. Sv. Birma. Milostljivi gosp. knezoškof Lavantinski bodo zakrament sv. Birme v t. 1. delili tudi v naslednjih farah, v Tinji 24.; avg.; v št. Venceslavu 25. avg.; na Prihovi 26. avg.; v Oadramušu 27. avg.; v Zrečah 28. avg.; v Konjicah 29. avg.; v Spitaliču 30. avg.; v Lo-čah 31. avg.; v Makolih 1. sept., in v Najšpergu 2. septembra. V Mariboru, kakor piše „Gospodar", se množijo vojaški samomori. Že o četeitem takem samomorivcu apr. pripoveduje. Toži se večkrat, da tudi v vojaškem stanu je dosti pomanjkljivega v oziru na Božjo službo in sploh kar se verskih potreb tiče. V Cel ji n. p. v jeseni novincev v začetku se v cerkev ob nedeljah niso pustili, če tudi je cerkev prav blizo vojašnice. Pri vojaških vajah se sliši dosti gerde kletvinje. O večerih se vidijo napake po več mestih. Gotovo je, da le vera je zmožna ta težavni stan zlajševati. Naj bi se re3obno gledalo na spolnovanje verskih dolžnost, na odvračanje spotikljivcst, pa bi se veliko žalostnih nasledkov od-vernilo. V Gradca je bilo uni teden nekaj rudečkarskega rogovilstva. Nekaj dni je namreč, kar tam s cesarjevim dovoljenjem stanuje Don Alfons, brat spanjskega postavnega kralja Don Karlosa, svak nadvojvoda Karola Ljudovika, torej ud cesarake rod« vine. Tega tedaj, ko je bil 27. apr. s svojo soprgo Blanko v stoljni cerkvi Eri sv maii, je s svojim obnašanjem nadlegalo in Božjo išo skrunilo neko babovje, ki se je bilo v cerkev pri-teplo, pa nekaj vseučilišnikov s svojim gnjetenjem, praskanjem s nogami in šumenjem. Se huje je počenjala derhal in Študentje zunaj kriče: „Pogin, ob tla, poiigavec" itd., ko sta gosta ila is cerkve. Rogovilstvo se je ponavljalo še zvečer in drugi dan, ker očitni organi se boje v začetku premlačno obnašali zoper to divjanje. Tuni že več dni poprej so neki zijaki v cerkvi med »v. mašo psovali s kosmatim obnašanjem Altonsa in njegovo soprogo. Zaperli so kacih 8 študentov in precej veliko druzih. — „Rak" sedanje bolezni, pred kterim smo katoličani vse leta zastonj svarili, je „visoko" do-grizel. MMobroini riarori. Za sv. Očeta: Neimenovan 1 gld. — C. g. P. Rib-nikar 5 gld. za-se in za f«.rmane z ozirom na sv. leto. — Od sv. Lenarta P. P. 2 gl. v srebr. — lz Loke dekle darilice (1 križavec za 2 gld. 12 kr. st. den.) k rojstnemu dnevu sv. Očeta, in prosi sv. blagoslova za milost stanovitnosti v dobrem. Za društvo sv. Bonifacija: Koroška Bela 1 gl. 67 kr. po preč. dekanu. Za sveto deželo: Zbirke A. L. v ISrednj. vasi in boh. Bistrici prejeli po ča3t. gosp. J. Mesarji. — Zbirke po A. L. iz Boh. Bele od č. g. J. Ed. prejel. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznifcovi dediči v Ljubljani.