Poštnina plačana v gotovini
Maribor, sobota SO. januarja 1957
Štev. 24. Leto XI. (XVIII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNEK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
PudeudotPP: ftauta
Berlin, 28. januarja.
Uprav senzacionalen je bil odmev, ki ga je zbudil članek generala Ludendorffa, ki je bil, kakor znano, med svetovno vojno desna roka maršala Hindenburga in čigar vpliv je še danes v gotovih nemških konventiklih precejšen, zlasti pa v krogih novopoganske vere, katere ustanovitelj je. V vodilnih režimskih krogih Pa se opaža hudo nerazpoloženje proti generalu Ludendorffu, ker ni v navedenem članku prizanesel niti nemško italijanski politiki, ki jo je javno precej skri-tiziral in okrcal.
V zvezi s to najnovejšo senzacijo, kije razburkala nemške vodilne kroge, se poudarjajo zlasti sledeče podrobnosti:
V poslednji zaplenjeni številki glasila, generala Ludendorffa »Ani heiligen Quel-j •en deutscher Kraft«, ki je bila natisnjena; v 85.000 izvodih, je napisal general Lu-' dendorff članek, v katerem se obreguje °b »močno mistično roko internacionale«, katere delovanje se čuti v evropskih dogodkih in celokupni mednarodni , politiki. V tem članku se jasno in nedvoumno kritizira položaj Nemčije napram generalu Francu, o katerem zatrjuje general Lu-dendorfi, da ni njegov vojaški položaj Pit; najmanj ugoden. Podrobno našteva zfctem general Ludendorff vse dosedanje ra2ue pomorske in druge incidente in Poudarja pri tem, kako so ostale zalnte-resirane sile zavzele pri tem mnogo u-•nerjeneiše stališče kakor nemška vlada. Glede Maroka pa pravi, da se francoski krogi zelo bojijo, da bo general Franco Plačal svoje dolgove za dobljeno pomoč z Marokom in maroškimi rudami.« General Franco mora na ta ali drugi način plačati to pomoč, ki jo prejema iz inozemstva, s»j ima malo denarja, navzlic pomoči, ki •e je deležen od strani jezuitov.«
V drugem delu tega članka primerja Ludendorff politiko Francije in Velike Brt lani je s politiko Nemčije in Italije v vprašanju prostovoljcev. Značilno je, da označuje Ludendorff stališče Franclje in Vel. Britanije kot pravilnejše. Istočasno pristavlja, da ne želi Mussolini dobiti niti Maroka, niti balearskega otočja, ampak
mu je izključno za to, da omogoči v Španiji desničarsko vlado, potom katere kaj bi Španija postala pokrajina novega Fmskcga cesarstva. Nič manj ni zanimi-va Ludendorffova obrazložitev španskih dogodkov, ki jih spravlja v zvezo z delo-vanjcm ter intervencijo mističnih religio-dio-svotovnonazornih šil in krogov, kakor so 11. pr. Židje, jezuiti, Rim, fašizem, Prostozidarji. O Francu pravi Ludendorff, je prostozidar in židovskega izvora. Ne skuša pa Ludendorff raztolmačiti, kako je mogoče, da podpira protižidovsko ^merjena Nemčija židovskega potomca ^nerala Franca.
V tretjem delu tega svojega članka pa Pristopa Ludendorff odkriti, javni kritiki "oinško italijanske politiko trdeč, da je Postala Nemčija nezavestno orodje tajali sil, o katerih pa Ludendorff natančne-!e ne razglablja.
četudi je ta senzacionalni članek geneza Ludendorffa namenjen predvsem jktiiškim pristašem novopoganske vere,
• jo oznanja in snuje Ludendorff, sc je j?est o ^vsebini članka vendarle v najkrajšem 5asu razširila v najširše kroge in '•budila ogromno pozornost. Če stopa v iavnost s takšno kritiko general Ludcn-7®rff, ki mu jc glede vsenemške zavesti !Cr zaslug za nemštvo težko kaj opore-
Mi, potem si je lahko ustvariti mnenje o Posojanju položaja v nekaterih nemških ^rOgih. Nedavna odslovitev šefa nemške ^Prnarice admirala Foersterja, ki se je
Italija prekine diplomatične odnošaje z Rusijo?!
PARIZ, 30. januarja. Rimski »Matinov« dopisnik zatrjuje, po informacijah iz. diplomatičnih krogov, da se Italija odločno peča z mislijo, da prekine diplomatične odnošaje s sovjetsko Rusijo. Dopisniku ni uspelo, da bi z italijanske strani prejel potrdilo te vesti, dobil pa je vtis, da računa italijanska diplomacija s to možnostjo. Vse ostalo zavisi o nadaljnem razvoju prilik v Španiji.
Višinski zaideva za usek /? oUoženteu starina kazen
PARIZ, 30. januarja. Havas poroča iz Moskve: V svojem včerajšnjem govoru jc državni tožilec Višinski povdarjal, da je bilo v toku razprave dokazano zločinsko delo trockistov. Podčrtaval je zlasti dejstvo, da so pričeli s to borbo že za Lenina. Državni tožilec je prikazal zarotnike kot najstrašnejšo avantgardo mednarodnega fašizma. Zaključil je svoja izvajanja s tem, da so trockisti sami prepričani, da so postali izdajalci domovine po tolikih neovrgljivih dokazih, ki so jim bili predočeni z ozirom na to, da so vzdrževali zveze s fašisti in da so stvarno bili samo sekcija Gestapa. Na to je državni tožilec prešel na vsakega poedinega obtoženca in se je zlasti zadržal pri Pjata-kovu, ki je po njegovih besedah duševni oče ter organizator vsega tega kriminalnega podjetja. Dejal jc: »Pijatakov, Radek Sokolnikov in ostali so dobro vedeli, da se načrti glede rušenja sovjetske oblasti ne morejo nikdar uresničiti brez strašne vojske.« Državni tožilec Višinski je v ce-
loti vztrajal pri svoji obtožbi, zahtevajoč smrtno kazen za vseh 17 obtožencev.
PARIZ, 30. januarja. »Matin« poroča iz Berlina, da je bila v Krasnojarsku aretirana Trockijeva sestra, ki je bila prva žena ustreljenega Kamenjeva. Navodno je bila aretirana tudi Trockijeva hčerka.
RIM, 30. januarja. Tukajšnji listi poročajo, da se bo po končanem sedanjem procesu proti Radeku in tovarišem vršil tretji proces, v katerem se bodo morali zagovarjati radi sodelovanja s trockisti Leninova vdova Krupskaja, glavni urednik »Izvestij« Buharin, bivši predsednik sveta ljudskih komisarjev Rykov, bivši sovjetski vojaški ata^e v Londoou general Putna, pribočnik maršala Tuhačev-skega kapetan Smutny in bivši odpravnik poslov v Parizu Rakovsky.
VARŠAVA, 30. januarja. Po vesteh iz Moskve je bil v zaporih brez sodnega postopka ustreljen bivši vojaški ataše sovjetskega poslaništva v Londonu general Putna.
Uri milita td angleškega nosauia $tauriu
LONDON, 30. januarja. Včeraj dopoldne je bil podpisan francosko angleški dogovor o posojilu. V tej zvezi pišejo »Times«, da predstavlja to posojilo samo
2 usek smeri in skazi: SOS
BAYONNE, 30. januarja. Havas poroča: Ob baskiški obali divja strahovito neurje in je vsak promet onemogočen.
LIZBONA, 30. januarja. Havas poroča, da se je britanska vojna ladja »Young Pacobus« potopila na višini 200 milj za-padno od otoka Berlingas. Nizozemski brod »Ahiles« je uspel, da reši posadko.
Braziljskl brod »Santos« jc neurje pognalo do otoka Berlingasa. Norveški brod »Ingrid« se je potopil.
PRAGA, 30. januarja. Skoro po vsej
ftontovu u uatueeadeini leteti Manetu
PARIZ, 30. januarja. Vladne čete so zavzele park Moncloa iti potisnile čete generala Franca tako daleč nazaj, da so oddelki, ki so zasedli kliniki v univerzitetnem okraju, popolnoma odrezani. —
k
kratkoročni predujem, kakor je bilo to lansko leto in da znaša 5 milijard. Imajo se izvesti še samo nekatera tehnična vpra sanja.
republiki so nastali veliki snežni zameti, zlasti v Podkarpatski Rusiji. V Moravski je okrog 20 avtomobilov obtičalo v snegu. Promet je popolnoma onemogočen.
HAMBURG, 30. januarja. V bližini otoka Borkuma se je potopil parnik »Oliver« in je 17 ljudi utonilo. Kapetan je poslal v svet signale* SOS, nakar so pohiteli na potnoč parniki »Evropa«, »Hamburg« in »Trajanus«, vendar so bila vsa reševalna prizadevanja brezuspešna.
Madridski obrambni odbor je pozval obkoljene Francove oddelke k predaji. — Francov glavni stan demantira vesti o zmagi republikanskih čet.
daiadiet: Me sme se ponoviti porinita, ki je uodila da Sedana
PARIZ,’ 30. januarja. Veliko pozornost je zbudila debata o oboroževanju v pariški zbornici. Neodvisni republikanec Lau-rent je bil zelo vznemirjen in jc dejal, da bo Francija v 50 letih štela samo še 29 milijonov prebivalcev, če pojdejo razmere tako naprej. Treba je na otrocih bogate rodbine davčno razbremeniti. Vojni minister Gasier-Dupars jc poročal, da je celokupna tonaža francoskega vojnega brodovja 030.000, italijanskega brodovja
385.000	ton, francoske linijske ladje izka-
zujejo 420.000 ton, italijanske pa 403.000. Z ozirom na sproženo vprašanje poklicne vojske je odvrni, Daladier, da ne pride takšna vojska za Francijo v poštev. Dejal je: »Ni mogoče misliti, da je z odgojo
200.000	do 300.000 poklicnih vojakov zajamčena varnost in svoboda Francije. Ne sme se ponoviti politika, ki jc vodila Fran cijo do porazov pri Metzu in Sedanu. — Precej razburjena jc postala seja, ko sc je sprožilo vprašanje dobavljanja francoskih letal vaiencljski vladi.
bil izrekel proti vsakršni nemški pustolovski politiki, daje slutiti, da so morda v ozadju močnejši momenti, krepkejši ter pomembnejši stiki kakor jc n. pr. pripad-
nost k Ludendorffovi nemški noyopogan-ski cerkvi in veri. Ali ni morda spregovoril general Ludendorff kot tifjični predstavnik teh nevidnih, nezadovoljnih sil...?
Dr.
Komedija <v štirih dejanjih
Avtor Branislav Nušič se nam kaže v tem svojem novejšem delu kot odličen satirik in slikar življenjskih tipov, zajetih iz aktualnega dinamičnega življenja, ki drvi nevzdržno naprej svojo pot iti ruši za seboj vse, kar je globljega in svetlejšega v bistvu človeka. Osrednja misel — ali je mogoče z denarjem doseči in kupiti vse, kar te dviga pred očmi v posvetnost in na vas'e uprtega človeka, se zruši ob koncu v globoko razočaranje in se umakne razsodnosti in zdravemu razumu. Po vsem delu se pretaka zdrav humor, ki brezobzirno šiba in bije na levo in desno in iz tega prikazuje skrito misel. Pusti življenje, naj gre svojo pot, stoj ob strani in nasmej se mu iz srca, ker v tem je zdravje tvojih živcev in raz-bremenjenost današnje prefprmirane dobe, ko je vse v zakupu: poštenje, čast, moč in slava. — Na dnu vsega tega manjka rehabilitacija, .vzgon, ki bi dihal iz teh razvalin in spajal celoto v globlji humanizem in univerzalnost. Če bi bilo to ozadje podano v delu, in če bi se tori obdržal na višini prvega dejanja, potem bi bilo to delo klasično s silnimi in neminljivimi vrednotami gemjaliie umetniške stvarnosti. Tako pa se delo drobi in ton umetniške vzdržnosti v drugem in tretjem delu pade na nivo burke in zaide cesto v grotesko. Originalni so tipi, ki jih avtor jemlje iz neposrednega življenja in jih prikazuje s tako močjo in resnično konkretnostjo, da te povleče za seboj in mu slediš s smehom na ustih od scene do scene. Vse sprejemaš s humorjem solze in razočaranja, ker okolje je smešno ln razigrano, tako da nimaš časa na kaj -esnejšega misliti. V slikanju tipov je on mojster in zasluži širši evropski sloves.
Bogati trgovec Života Čvijovič dominira s svojo postavo, s svojim denarjem in mu je očividno všeč, da se mu vse klanja in ga časti, a klanja se njegovi vsemogočni blagajni in ne njemu, ki ne zna skoro zlogovati par zveriženih filozofskih fraz. Sc ne zaveda svoje smešno-sti, svoje provincialne nadutosti in plitkosti, zato ga sučejo dogodki kakor sami hočejo. Vsemu se v začetku, proti vi, ali končno v vse to privoli, tako da je pravi zmagovalec tisti, ki je bil najbolj plah in do servilnosti udan, to je resnični filozof in fantast Velimir Pavlovič. On gre tako daleč v svoji meditaciji, da ne preskrbi njegovemu sinu le dktorske diplome in časten naslov, temveč celo sina in ženo, a zase izbere v svoje začudenje lepo in brlio Slavko Veljakovo hčer. Če vse to premislimo, najdemo po vijugastih zapletljajih le njega za junaka dneva in pozitivnih uspehov. Obadva sta v središču dogodkov.
J. Kovičeva režija je bila prav dobra, jasna in prepričevalna. Tudi šminke in maske so bile posrečene. Igrali so vsi dobro. Vsak se je potrudil, da je doprinesel svoj del k zgradbi tega pestrega, z življenjem in humorjem prepojenega mozaika. Posebno je ugajal Gorinšek (Života Cvijovič) s svojini originalnim nastopom in dovršenim likom. Odličen in umetniško dograjen je bil Nakrst (Velimir Pavlovič), ki sc je čudovito znal vživeti v neobičajno vlogo. Kraljeva je prepričevalno podala lik k vsemu pripravljene Sojkc. TTudi Založnikova (Mara) je odlično podala čutečo in v sina •zaljubljeno, popustljivo mater. Rasbergerjeva (Slavka) in Verdonty (Milorad) sta lepo liarmonirala. To sta otroka luči in očetove neizčrpne blagajne. Življenje jima je smeh in zabava. Ema Starčeva (gospa Draga) jc prava umetnica elegance in se prosto kreta v višjih krogih. Le žal, da
Soktiskt vtstf
Pod tem geslom se je vršil te dni občni zbor obmejnega sokolskega društva Marenberg-Vuhred v marenberški šoli, kjer se je zbralo lepo število članstva, da prisostvuje obračunu dela v preteklem letu.
Občni zbor je vodil in otvoril starosta br. inž. Pahernik, ki je najprej naslovil sokolske pozdrave na našega prvega Sokola Nj. Vel. kralja Petra II., nato pa pozdravil župnega delegata br. Dojčino-viča, ki je bil od navzočih burno po« zdravljen. Spomnil se je tudi dveh umrlih agilnih članov br. Bratušo in br. Kandriča, katerima so navzoči zaklicali trikratni »Slava!« Tajnica s. Nagodetova je prečitala savezno poslanico, nakar so sledila ostala poročila. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno društveno administrativno delo. Društvo šteje 226 pripadnikov. Prireditev je bilo 10. Poročilo načelnika br. Mravljaka ter podmačel-nice s. Kranjčeve tiam je dokaz, da je društvo delalo na telovadnem polju ze* lo vneto. Telovadi 9 oddelkov, ki so nastopili na društvenem nastopu v Vuhredu ter akademiji, ob raznih svečanih proslavah in tudi pri sosednjih društvih. Telovadni obisk je bil povoljen in jc bilo vsega 641 rednih telovadnih ur. Prosve-tar br. M e n c e j je poročal o igrah, predavanjih in govorih. Lutkovni odsek lani ni deloval. Knjižnica ima 740 knjig. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je bilo dohodkov 12.294.50 Din, izdatkov pa 11.787.75 Din. Stavbeni fond ima danes v gotovini in obveznicah ter zemljišču 142.360 Din. Društvo nima dolgov in znaša vsa društvena imovina Din 158.726.
ima malo duševnega haska od svojih vali v tem, • kako bi bili nevzdržni in brbljavi v vlogi članic dnevnega zave-brbljavc v vlogi članic dnevnega zavetišča št. 9. Pokazali sta ves mehanizem in osebno odpoved, ki mori te duše, ki so blage, a niso življenjske^ Just Košuta je rešil vlogo učenega profesorja dr. Reiser-ja, le da njegov sprejem ni bil v skladu s slovansko gostoljubnostjo in prostoduš-nostjo. Milan Kosičev Sima je bil pokor-’ na lutka v službi in volji svoje žene. Bar-blčeva (Klara) je igrala zelo dobro in se je prav udobno znašla pri svojem novem možu. Tudi Tovomikova, Blaž in Mohor so rešili svojo vlogo. Občiustvo je- bilo pustno razpoloženo in je spremljalo sceno za sceno z očitnim odobravanjem neštetih domislekov na račun učene gospode.	L. B.
Iz podanih poročil je razvidno, da je obmejno društvo Marenberg-Vuhred delalo zelo povoljno, nakar je revizor br. dr. Vinterhalter predlagal odboru razreš-nico, ki je bila soglasno sprejeta.
Pri volitvah je bila izvoljena naslednja uprava: starosta br. inž. Pahernik Fr., podstarosta br. Mravljak Peter, načelnik br. Somer Ludvik, podnačelnik br. Šu-mandl Ivo. Načelnica s. Kranjc Tinka, podnačelnica Fernetič Milena, prosvetar br. Tomažič Božidar, tajnica s. Fernetič Milena, blagajničarka s. Žitnik Mija, so-
cialni referent br. dr. Vinterhalter, gospodar br. Bremec Štefan. Odborniki: br. Potočnik Ivan, Grzetič Jože, Kolar Vilko, Terčak Stane, Golob, Mencej Franjo in s. Ferjančič Tončka. Revizorji s. Konradova, br. Minarik, br. Urbanič. Razsodišče: br. Mravljak Peter, Menhart Makso, Zolger Antoni in s. Ferjančičeva.
Z geslom »Kralju Petru podarimo sokolski dom ob polnoletnosti« je naše društvo nastopilo »Petrovo petletko«. —
K. V.
Šentiljski Sokoli budno na stražil
Sokolsko društvo Št. lij v Slov. gor. je imelo te dni svoj letni občni zbor, ki je nudil razveseljivo sliko agilnega soko-lovanja ob državni meji. Starosta dr. B a-čar je vodil občni zbor in v začetku pozdravil župnega odposlanca, starosto mariborske sokolske župe dr. M. Milana Goriška ter se nato spomnil umrlega br. Mermolja, najagilnejšega' člana, dolgoletnega tajnika in društvenega načelnika. Iz poročil posameznih odbornikov posnemamo, da je doživelo društvo v preteklem letu mnogo neprilik. Kljub temu članstvo ni obupalo, temveč je podvojilo svoje delo in si v kratkem času zgradilo svoj skromni lastni dom in let-
no telovadišče, ki je eno izmed najlepših v Dravski banovini. Pridno je telovadilo in prirejalo dramske prireditve in predavanja. Društvo ima tudi svoj strelski in smuški odsek, ki prirejata tekme. Župni starosta dr. Gorišek je v svojem jedrnatem nagovoru pohvalil članstvo in ga spodbujal k nadaljnjemu uspešnemu delovanju. Po volitvah, ki so z malimi izjemami potrdile stari odbor, je br. dr. Bačar pozval članstvo, da na trdni in zdravi podlagi gradi dalje in čvrsto brani trdnjavo ob državni meji ter da dela brez izjeme za Kralja in Domovino, za sokolsko in slovansko idejo.
fosfurtonske teie&ke
Hf1!1!'*" 'I"* 1	1	11	J 1111
Naš notranji državni dolg. Stanje državnega dolga v naših notranjih posojilih znaša po službenih podatkih dne 1. januarja 7,088.6 milijonov dinarjev. Naj-večji del odpade na vojno odškodnino in sicer 4.916,568.000 dinarjev. Na drugo mesto pride 5% konsolidirani dolg Poštne hranilnice v iznosu 595.6 milijonov dinarjev. Nadalje slede po'vrsti: 6% be-glučko posojilo z 577.4 milijonov Din, 7% domače investicijsko posojilo Din 478.2 milijonov, jugoslovenski prenos 1% Blei-rovega posojila v iznosu 8,763.200 dolarjev (v naši valuti 378.9 milijonov Din), 5% posojilo za javna dela 300 milij. Din, 1% stabilizacijsko posojilo 77 milj. 304 tisoč frankov (to je 171,924.096 Din), 8% Blairovo posojilo 3,354.400 dolarjev (v naši valuti 144,655.096 Din), 4% agrarne obveznice 114,2 milijonov Din, 6% dalmatinsko posojilo 146 milj. 458.500 Din, in 6% poljedelsko posojilo 50 milijonov dinarjev. V novem drž. proračunu je
predvidenih za notranja posojila 419.7 milijonov Din, torej za 56.1 milj. več nego v proračunu za leto 1936/37, in to predvsem radi 3% obveznic za likvidacijo kmečkih dolgov.
Pred novimi trgovinskimi pogajanji. Iz Beograda poročajo, da se bo spomladi začela cela vrsta trgovinskih pogajanj. Že koncem februarja ali v začetku marca se začno trgovinska, pogajanja s skandinavskimi državami. Nato bodo sledila pogajanja z Egiptom in z Združ. državami Sev. Amerike. Pogajanja se bodo začela predvsem na željo washingtonske vlade, ker je zaradi naše uvozne kontrole uvoz mnogih ameriških predmetov otežkočen. Kedaj se bodo začela tudi trgovinska pogajanja z Argentino, se še ne ve.
Občni zbor gasilske čete Pobrežje je
bil v nedeljo, 24. f. m. v dvorani g. Riedla. Navzoči so bili vsi člani, vse kumicc in
Višinski, ki zastopa obtožnico v novem procesu proti trockistom, je zahteval za vse obtožence smrtno obsodbo
vsi častni člani, mnogo občinstva in g. župan. Potek občnega zbora je bil vzoren. Ni bilo nikakih dolgoveznosti, še manje pa senzacij, kakor so jih nekateri pričakovali. Po uvodnih besedah četnega predsednika, vrlega, delavnega in povsod priljubljenega g. Klemenčiča Josipa in po zdravici kralju Petru II. in gasilskemu pokrovitelju Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu so društveni funkcionarji podali svoja poročila. Tajniško poročilo je podal tov. Klemenčič Milan, ki je bilo z velikim odobravanjem sprejeto. Iz istega povzemamo mravljično marljivost po-brežke čete, ki je letos imela rekordno število voženj na požare, in sicer 22krat. Iz istega je bila razvidna tudi izvanred-na discipliniranost pobrežkih gasilcev. Blagajniško poročilo je podal tov. Kaš-man Maks, ki so ga navzoči tudi z zadovoljstvom sprejeli. Prebitek izkazuje 110 Din. Lepo društveno gospodarstvo, aiko pomislimo, da si je četa lani nabavila drugi avto, letos paradne obleke in za 4000 Din cevi, poleg vseh drugih izdatkov! Izčrpno je bilo poveljnikovo poročilo, tov. Stamica Rudolfa, ki ie bilo tudi navdušeno sprejeto. Uspešno je napredoval tudi naraščaj, za katerega je poroča' tov. Rakuš Josip, pa tudi godbeni odsek pod vodstvom tov. Vaupotiča Karla.
Po razrešnici vsemu odboru so se vršile volitve z vzklikom in je bil brez spremembe izvoljen dosedanji odbor, z marljivima in vzornima tovarišema, predsednikom Klemenčičem Josipom in poveljnikom Štamioem Rudolfom na čelu. N3J vlada v pobrežki četi tako tovarištvo tudi v naprej, v ponos nam samim in v za* dovoljstvo našim naklonjenim domačinom! Pomoz Bog!
Mušhižui
Iz kramljanja z režiserjem Kovičem ob njegovi 15 letnici
Prvi 'in glavni režiser mariborskega Narodnega gledališča g. Jože Kovič praznuje te dni 1 »letnico svojega plodonos-uega dela v procvit našega Tajnega hrama. Ker predstavlja 15 let odrskega dela vendarle upoštevanja vredno razdobje, sem ga ob tej priliki obiskal ter z njim pokramljal o tem in onem.
»Prepričan sem, da ne veste, čemu sem pravzaprav priScI danes k Vam,« sem pričel. .Petnajstletni jubilej Vaše odrske kariere me je prignal do Vas, da izvem od Vas vsaj par podrobnosti rz Vašega potovanja za Talijinhti vozom.«
»Tako? Vi hočete tedaj z menoj v javnost? Samo tega ne, prav odkrito Vara povem, da nisem prijatelj jubilejev, še manj pa prijatelj javnosti. Zadovoljnejši bom, če o tem ničesar ne pišete. Bogve, kako bi mogoče o tem sodila javnost.
Marsikdo si bo morda mislil, da si spletam kar snm lovorjev venec v našem dnevnem časopisju. S tem pa seveda ni rečeno, da ne bi hotel ustreči Vaši radovednosti.-«
»Povejte mi, gospod Kovič, kal Vas je pravzaprav gnalo k teatrti?«
»Lahko bi dejal usoda. Saj je usoda zanesla ljudi rnarsikam, mene pa v teater.
Po maturi je prišla vojaščina. Zatem sem Študiral umetnostno zgodovino, ki jo je
predaval na ljubljanski univerzi g. dr. Izidor Cankar. Štiri semestre imami za seboj. Po prevratu je bila ustanovljena v Ljubljani dramatska šola, ki sem jo pridno obiskoval. Ta sola je pa žal v poznejših letih prenehala. Takratni tajnik mariborskega gledališča g. Škerl mi je pisal, če hočem v Maribor. Mislil sem si: Maribor, tani še nisem bil. Samo kot vojak sem se vozil tam mimo. Odrska žilica mi mi dala mku m sem se odločil, da ponudbo sprejmerm Decembra 1921 sem že bil v Mariboru.
»In Vaša nadaljnja pot?« ga prekinem, nakar me po kratkem presledku, zatopljen v preteklo dobo svojega udejstvovanja, pogleda nekam vprašujoče nadaljujoč:
»Takoj po pogodbi, ki sem jo sklenil takrat z upravo mariborskega gledališča, sem se že v funkciji tajnika zanimal za režijo. Nič čudnega, saj je bil to vendar moj namen. Prva moja režija je bila iz* virna Majcenova igra »Dediči velikega časa«. Odslej so se vrstile režije ena za drugo, tako da jih Imam do danes že preko 120 pod streho.«
»Kakšne vloge smatrate kot svoje ual-boljše?«
»Priznati juoram, da se nagibam h karakternim vlogam, sicer pa ne moreni
dati nobeni vlogi prednosti, ker se mora vsak igralec zanimati za vsako vlogo, ki jo dobi. Moj princip je, da je mogoče iz vsake vloge nekaj ustvariti, če jo zgrabiš iz prave strani. V splošnem jc teater tako raznovrsten, da so diferenciacije težka reč. Opredelitev v teni praven je težka in niti ni na mestu. Sporedno z razvojem umetnika igralca izginja vsaka opredelitev, ki je navadno samo šablona. Vsaka umetnost išče novih in vedno novih stvari. Umetnik je podoben svedru, ki neprestano vrta. Na vsako režijo greni s trudom na delo, ker prinaša vsaka nova režij^i nekaj novega. Publika vsega tega vpogleda nima. Gledališče sem vzel z vso resnostjo in priznavam, da sem za delo danes ravno tako navdušen, če še ne več. kakor sem bil pred 15 leti. Čimbolj s« poglabljate, tembolj spoznavate resnico. Res je: ko mnogo veš, ničesar ne veš.
»Kaj mislite o izmenjavanju gledaliških igralcev?«
»Tudi v našem teatru so mnogi igralci odšli in mnogi novi prišli. Saj bi odšel tudi jaz lahko, kakor so odšli drugi. Toda ostal sem in še ostanem na mestu, ker imam namen po svojih močeh čimbolj koristiti gledališču v obmejnem Mariboru. Gaža ml je sekundarna zadeva. Saj imamo ravno v Mariboru toliko materiala. Zakaj bi tu ne delovali v procvit naše umetnosti in v pravoti izpopolnjevanja. Seni proti selitvam igralcev, zlasti v Mariboru. kjer moramo imeti stalen kader sodelujočih moči. Za pravega igralca
umetnika je tudi tu dovelj dela. Neprekinjen študij, to je poklic pravega umetnika. Do vsako stvari mora imeti človek ljubezen in toliko bolj do umetniške sa* mostojnosti in umetniške discipline. Brc?1 teh odlik bi bili samo bohemi.«
»Kakšna načela Vas vodijo pri režiji?“
»Rekli so mi, da sem samo zunanji ■" ne notranji režiser. Povem Vam, da ic oni, ki govori o zuflanji in notranji režiji* anahronist. Režija sama mu da notranjost-Vsako delo gro iz notranjosti v zunanjost-Delo je interpretirano. Kolikokrat še 11(5 vemo, kakšne bodo kulise. Šele kasneje jih razberemo iz teksta. Poglavitno Pri vsem pa je ljubezen in to velika ljube* zen. ki vse prenese in ki da režiserju vs0 moč ob ustvarjanju režije, to tembolj, k<?r je ista vezana na javnost. Še navadei* revijski režiser, če jc res pravi režiš«1'-mora gledati na bistvo stvari.«
»AH ste s svojimi režijami zadovoljni?*
Prav iskreno Vam povem, da sem i sam s svojimi režijami najmanj zadovo* ljen. Prav gotovo veliko nezadovoljnej!>1 nego vsi moji kritiki. Pričetek dela z3* čenja šele pri generalni vaji. šele po tcj vaji bi se mofal pravilno pričeti pr*'1^* študij, kar pa pri nas žal ni slučaj. generalki sledi navadno kmalu zaton' premiera. Ne samo pri mariborske^« temveč pri vseli jugoslovenskih gledah' scin. Medtem ko se v drugih država" prične po goneralki šele pravi študij, ustvari to, kar bi se moralo ustvariti-
_ L-
Huiti&6£slt£ m jskoiMš Movks.
NAŠIM NAROČNIKOM!
Mnogi naši naročniki go imeti skrb za »voj list in so nam že poravnali zaostanke. Neka) pa Je še tudi takib, ki tega še niso storili. Ponovno prosimo zamudnike, da poravnalo zaostanke do konca tega meseca hi tako omogočilo upravi še nadaljnje redno pošiljanje. Onim, ki bi svoje obveznosti ne izpobtiH, jim Hst s 1. febr. ustavimo.
Uprava »VEČERN1KA«.
Krajevna organizacija JNS za H. mestni okraj v Mariboru je imela v četrtek 28. t. m. zvečer svoj redni letni občni zbor. Po +emeljitem razgovoru o razširjenju organizacijskega dela se je izvolil aov odbor, kateremu na čelu stoji znani vrli nacijonalni delavec, zlasti v obmejnem narodnem delu preizkušeni g. dr. F. L a š i č. Ob strani mu stoje kot člani odbora gg. Alojzij Turk kot podpredsednik, Ščuka, Remec, Dekleva i. t. d. Udeleženci občnega zbora so pokazali hvalevredno odločno voljo, da organizirajo v vrstah JNS vse nacionaliste, katerim je država in narod nad vse in ki jim je na srcu delo za nacijonalni, kulturni in gospodarski napredek Maribora in njegovega prebivalstva.
Novice z Ljudske univerze. V ponede-deljsk 1. Mn-, ni prireditve radi praznika. V petek 5. februarja nadaljuje biološki ciklus g. univerz, profesor dr. 1. Hadži h Ljubljane s predavanjem o povzročiteljih embriološkega razvoja. Skioptične slike.
Spominska plošča pok. A. Hrenu. V
torek ob pol 11. uri bo v penzionatu tukajšnjega Učiteljskega doma odkritje spominske plošče pokojnemu tovarišu Ant. Hrenu, ki je bi! zaslužni ustanovitelj zavoda.
Gala reduta
Kioo Union. Do vključno nedelje izborni alpinski film -»Beli pekel Piz Palii«. — Ponedeljek dunajska veseloigra »'Kdo je nor? c
Bsčm hmd& UŠH Jk&z j*evac*tAs& s» Zm$£
III. Primorski ples 6. februarja t. 1. v Narodnem domu Ti bo nudil lepo priliko za prijetno domačo zabavo. Na sporedu bodo starejši in novejši plesi, ki bodo zadovoljili staro in mlado. V veliki dvorani nas bodo zibali zvoki »Drave«, medtem ko bo v gornji mali dvorani moderni jazz palil mlado kri. Neplesalci pa bodo pri o-bilno založenih šotorih našli svojo sladko uteho.
Pogrebno društvo v Studencih naznanja, da se vrši redni občni zbor dne 3. februarja ob 14. uri v Kraner je vi gostilni v Studencih.
Porota e p stani
14 kt zlato komad po Din Žepne ure	„
Ankerure Din 50*-90*-140* Zapestne ure	Din
Zlate zapestne ure Budilke Kuhinjske ure
N. Jlger-lav sin
urar in juvelir
Maribor, <tospotk*. ulica J5
59SS Plačilne olajšave._Cenik	brezplačno!
»>
»
70-35-— 160- — 95*-230*-39-80*—
Župnika je zabodel. Te dni je tukajšnji *nati kazenski senat v tajni razpravi ob-**iil 36 letnega delavca Martina Pintariča na 14 dni zapora. Dogodek se je primeril 25. februarja 1936 v Jarnni, ko je Po plesu v Kreftovi gostilni navalil Pintarič na župnika Andreja Klobaso ter ga z žepnim nožem zabodel v desno stran Prsi. Župnik Klobasa je »cer v preiskavi i-povedal, da ga je Pintarič botel oropati, vendar državni tožilec Pintariča ni obtožil zaradi porušenega ropa, marveč radi telesne poškodbe. Župnik Klobasa, ki ie bil povabljen kot priča, ni .prišel k rai&-Ptavi.
Sokolsko društvo Marlboi matica ima svoj redni občni zbor v sredo dne 3, febr. 1937 ob 20, uri v gornji mali dvorani Narodnega doma. Bratie in sestre! Vaša dol ž*ost je, da se vsi udeležite občnega asbo-'ra- Zdravo!
Mastni avtobus priredi posebno voi l,k> na Pohorje v soboto dne 30. t. rr». ob 'S- uri iz 01. trga, in nedeljo 31. t. m. ob J-30. Povratek v nedeljo dne 31. tm. ob '7- ve. Pohorja. Interesenti za vožnje naj ^ Čimpreje prijavijo v prometni pisarrri >>a Gl. trgu, telef. 22-75. Vožnje se vr ®*io pod pogoji, zadostnega števila ude-^žencev. Cena do odcepa Din 30, do Re-Din 12. Prijave se sprejemajo dnevno ~° 18. ure v prometni pisarni na 01. trgu povratek cena ista.
. Med dišečo pohorsko Mnre^c v gosto-!l)bne pohorske koče vodilo l. februarja 7® planinske markacije — na planinski wes v Unionu!
R»d| nedostatkov pri garderobi pri planinskem plesu se bo letos vse ukrenilo, qa bo dovolj prostora za garderobo.
Dn« 4. februarja bo ob 9. uri licitacija pidenih predmetov v običajnih prostorih 2*'glavnem kolodvoru v Mariboru. U*VNINA MARIBORA V PODLISTKIH. „ & tem nas»ovom bodo izhajale v najem v pričetkom februarja štiri rgodo-"iske črtice: Propast MedaHie, Izobfie* Mrtvoglavee In Tatja, prve tri ko ^«vodi, zadnja v izvirniku; »nov 'n kra : prvotna in srednjeveška /godova na teritoriju sedaniega Maribora in njegove nenosredne okolice.
Nafie čltateljc in nenaro^ntke vabimo, J sl naročilo »Večemik«, ki jim bo nu jjjj v prihodniem mesecu v svojih nodllst-kili I/.redna zanimivo ter 3e nikjer obeljeno čtivo.
Še popravek. K poročilu o ustanovnem občnem zboru tuka]Šnje »Jugoslovanske zadružne tekstilne industrije« nam g. Karol Jančič sporoča, da se občnega zbora ni udeležil, da tudi ni dal svojega pristanka za izvolitev v odbor ter da ni član navedene zadruge.
Grajska klet. Od 1. februarja dalje dam ska kapela iazz s 5 odličnimi sevdalinkami. Znižane cene vmu in jestvinam.
V gostilni Achtig igra novi jazz.
I.U.K. Maribor
w
r,t**>o$e pm parnj* perilu. F*«#e>.»oto s Rorkonom, ti voc**a periko iv Vom pniMmri	n cMe
foaebon te popc4n pta****-** nego periio. <V'wiwtfi>n^gdb prep*ostse:
1. kartaprt* Roe«m i vodi.
2. Ko renstaftfne zaw»e, najmorvj 15
3. Splakuj« perilo topli potom po v i»r*fc vcHŠf: Perilo bo ostalo dolgo časa kot novo m bo vedno SM&
nobeku
Schichtov
RADION
POPOLNA NE GA PERU A
Rokomavhi v Ribniškem selu. Še neiz-
sledeni storilci so vdrli v stanovanje posestnika Jožefa Kolariča v Ribniškem selu in odnesli rasne predmete. Vršijo s« poizvedbe.
Plinske cevi pokajo. Na Pristanu in Vetrinjski ulici so včeraj popokale plinske cevi, ki se popravljajo.
»Penin« - Pobrežje priredi 31. januarja predpustno veselico v Renčljevi gostilni. Pričetek ob 17. (5.). uri. Igra prvovrstna godba. K obilni udeležbi vabi odbor.
Sokolsko druStvo Tezno. Občni zbor utri v nedeljo 31. t. m. Ob 9. uri v Soli. 3ratje, točnost! Zdravo!
Zavarovalna družba »Jugoslavija«, gla vrti zas+op v Maribonn, .naznamja svojim zavarovancem, da se bode s 1, H. 1937 preselila ir. Ulice 10. oktobra št. 4 samo nekaj korakov oddal ieni lokal hiše g. dr. Krausa, Slomškov tPg št. 3 nasproti stolne oerkve.
Javna kuhinja reorganizirana. Dnevni abonma v treh razredih po Din <4.50, T.— in 8.50. Hrana se dostavlja družinam tudi na dom. Prvovrstna in zdrava jedila. — Abonenti vljudaio vabljeni.
Mestna podala v Maribor« po&Svaie vse reilektante za najem zemtfšea (vrta ali njive) v tekočem letu, naj sporočijo v proSnfi, kateri kos želijo najeti, najkasneje do 10. II. 1937. Opozarjajo se vsi re-flektanti, da bo odškodnino zn zemljiSče treba plačati v naprej.
Iz davčne službe. Premeščena sta Andrej Perko, pomočnik davkarja vi Slov. Bistrice, k davčni upravi v Ljutomeru, davčni pripravnik Ivan Smerov pa iz La#ke*a k davčni upravi v Slov. Bistrico, Vpokofcnol se opozarjajo, da bodo pismonoše pokojnine dostavljali Mi na Svečnioo In se naproSajo. da se dopoldne zadržijo doma.
Londonska meda ... je Kajola pre/ko noči Maribor.
Iz učiteljske službe. Premeščeni so na slednji učitelji in učiteljice: Marija Jan kovič iz Vojnika v Maribor, Marija Berglez iz Laporja v Vojnik, Franjo Ciček iz Slivnice na Pobrežje pri Mariboru, Ga rijela Skok iz Šmartnega pri Slovenjgrad cu k Sv. Jederti nad LaSkim, Ana Podboj iz Celja v La&ko in Josip Kotnfk t Laškega v Celje.
Najstarejši legalo v grob. V Prankopa novi 39 je premlnH v častitljivi starosti 83 let vpokoienl železničar Anton Mihe Hč. V Studencih v Kratki ulici 6 je umrla v častitljivi starosti 86 let zasebnica Ma rijana Svetličičeva. Žalujočim naSe toplo sočutja!
Pustna sobota
Himen! Poročila sta se danes v mag dalemski cerkvi tekstilni uradnik Josip Podgornik in gospodična Romana MIklav čeva. Poročila sta se nadalje poštni zva-ničnik Vincencij Keuc m kuharica Marica Hanžičeva. Bilo srečno!
Borza dela — išče prikrojevalca gornjih delov čevljev, mlajšo natakarico z znanjem nemščine ter dve služkinji, vešči nemščine in kuhanja.
Znani slovenjebistriški uboj se je danes dopoldne obravnaval pp^a malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča. Razprava ob času poročila še traja
I ImaIaS vo*icnc platno, umetno usnje, IlinVIdl platno ra avtcmobile gumirano v veliki izbiri najceneje pri
NOVAKU p Koroška 8, telefon ‘29-05
dse&
MARIBORSKO GLEDALIŠČE-:
Sobota, 30. januarja ob 20. uri:	»Sveti
Anton, vseh zaljubljenih p a troti«. Red C. Prvič. Gostovanje Pavie Udovičerve, Nedelja, 31. januarja ob 15. uri: »Zorka«. Globoko znižane cene. Zadnjikrat. — Ob 20. uri: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Gostovanje Pavle Udo-
6ll7 Union 2030
Viom v tovarno. V tovarno usnja Rad-munda Kirbiša pri Sv. Trojici v Sloven. goricah so udrli doslej še neznani zlikovci tor odnesli 8 iizgotovljenih kož v vrednosti nad 1300 dinarjev. Za vlomilci poizve-dfitjejo-
Tik* rte vtihotapljajo. Na meji pri Mežici, so graničarji ustavili nekega moškega, ki je skušal i« Avstrije vtihotapiti v naSo državo 10 kg riža. Možakar se bo moral zagovarjata.
Pobegla Otllija, Jz dermatološkega oddelka tukajšnje sploSne bolnišnice je danes ponoči pobegnila 231etna Otilija G., ki jo je mariborska policija pred dnevi a-rettrala in oddala v bolnišnico -radi zdravljenja. Otllljo sedaj Iščejo.
Splašeni konj podrl delavca. Na Pobreški cesti se je včeraj popoldne splaši! konj, ki je bil vprežen v neke sani. Konj je dirkal po Pobrežki cesti proti Pobrežju, v bližini kaznilnice pa je hotel konja ustaviti 32 letni delavec Vincenc Smo-d«j. Konj se je zaletel v delavca ter ga podrl na tla, Pri padcu je Smodej zadobil po vsem telesu, zlasti pa na glavi, precejšnje poškodbe Žejna kradljivca. Ko je posestnik Ivan Dimnik iz Jablanice ponoči kontroliral svojo vinsko klet, je opazil, da se ie v
vičeve. Bloki.
Ponedeljek, 1. februarja: Zaprto.
Torek, 2. februarja ob 15. uri: »l^les v Savoyu«. Znižane cene. Ob 20. uri: »DR«. V korist penzijskega sklada gto-datfških igralcev.
Pavla Udovičeva gostuje danes in jutri zvečer kot Maruša v Beneševi izredno privlačni opfcrebi »Sveti Anton, vseto zaljubljenih patron«, ki je bila najbolj priljubljena glasbena predstava lanske sezone! Delo jc polno humorja in bo zabave na pretek.
Prva ponovHv Nušioeve komedije »DR« bo v korist pen/ijskega sklada gloda|iških igralcev v torek 2. februarja zvečer. Ta
sijajna satira je ob premieri pred polno hišo dosegla uspeh, kakor ga i»i že dolgo nobena komedija ter je bilo bučnega smeha, vedre zabave in ploskanja v izobilju. Ker gre predstava v korist penzijskega sklada igralcev, jo še posebej priporočamo. Rezervirajte vstopnice!
klet vtihotapil neki moški, ki je pridno zavživai razne kletne dobrote. Dimnik je klet zaprl ter šel po orožnike, ki so tatu, ki se je medtem tako napil, da je obležal na tleli, aretirali. Pri pregledu gospodarskega poslopja, pa so našli orožniki še drugega moškega, ki je bil tudi totalno, vinjen. Tudi on se je bil v kleti napil. Oba tatuna. noki lOletni posestniški sin Marko G. in 33 letni Matija F., sta bila oddana v zapore mariborskega okrožnega sodišča.
Kakšno vreme se nam obeta. V smislu dunajske vremenske napovedi bo danes vreme negotovo. Zagrebška vremenska napoved pa pravi; zmerno toplo, nekoliko dežja, ponekod vedro vretpe.
Nočno lekarniško službo imata od danes' napr*2j Vidmarjeva lekarna na Glavnem trgu in Savostova lekarpa na Kra-Ida Petra trgu.
Zadnje iejefcuune vesti
Itaka sodba: 13 bo
MOSKVA, 30. januarja.Davi ob treh je | rebrijakov, Ubschiitz, Drobnič, Bobuslav bila razglašena in objavljena sodba v ski, Knjazev-Fiirstenberg, Batajšek, Nor-drugem moskovskem procesu proti 17 kin, Šestov, Turek, Grašev in Pušin. — trockistom. Na smrt so bili obsojeni sle- Smrtna obsodba se izvrši v smislu tribu-deči obtoženci: Pjatakov, Muralov, Se-|nalnega razglasa danes popoldne na dvo-
Generai Hajaši, novi mikadov mandatar
i
TOKIO, 30. januarja. Vojaški krogi so sklenili, da bodo podpirali novega man-daterja mikadovega generala Hajašija pod sledečimi pogoji: 1. Težišče vladnega programa sloni na skrbstvu za izboljšanje državne brambe. 2. Poleg vlade se osi. u j e centralni svet, ki mu predseduje ministrski predsednik. Večino v tem fo-
rumu, ki naj odloča o vseh vprašanjih vladne politike, ima vojaška struja. 3. Parlament naj se reformira v smislu avto ritativne državne ureditve, pravtako vo-liina pravica. 4. Vlada je popolnoma neodvisna od parlamenta in strank. Razen tega naj se prerogative parlamenta do skrajnosti omej'jo.
Požarna katastrofa v Banatu: 35 hiš zgorelo
BEOGRAD, 30. januarja. Danes ponoči Šest oseb, ki so gasile, so morali prepeljati v splošno bolnišnico radi opekl n. Gasilcem so pri gašenju pomagali tudi vojaki.
je nastal v hiši trgovca Vujačiča v Kola šum v Banatu požar, ki je zavzel katastrofalne dimenzije. Zgorelo je 33 hiš.
VRNITEV INŽ. KOŠUTIČA.
Včeraj popoldne se je na povratku v Zagreb ustavil v Mariboru inž. Košutic, žet pokojnega Stjepana Radiča. Bjl je v emigraciji v Ameriki, Angliji in na Dunaju. Bil je prostovoljno v emigraciji in ni bilo nobeiega zadržka za njegovo vrnitev.
MwUe
Nabava drahem za potovanje v Grčijo.
Putnik Maribor sporoča, da sme vsak
potnik ali turist, ki potuje v Grčijo, vzeti s seboj sledeča plačilna sredstva 1. kompenzacijske borne na drahme v iznosu od 6.000 drahem če biva v Grčiji 1 do 5 dni. Ako pa želi ostati v Grčiji več kakor 10 dni, največ pa do 1 meseca, potem se ta kvota zviša še za nadalnjih 600 drahem dnevno, 2. je vsakdo upravičen še preko Narodne banke zahtevati 50% od zneska kompenzacijskih bonov, izplačila v drahmah potom Grške banke v Solunu iz naslova tzv. »tripartitnega računa« in končno 3. sme vsakdo, ki potuje v Gršiko, nesti s seboj še do 1000 drahem v gotovini. Preko tega zneska je tudi s strani grških
rišču vojaških zaporov z ustrelitvijo. — Radek je bil nepričakovano obsojen na 10 let ječe in ravno tako Sokolnikov, (ločim sta bila Arnold in Trojlov obsojena na 8 let ječe.
oblasti uvoz efektivnega denarja prepovedan.
»Putnik« Maribor sporoča, da se bo
mršila 28. konferenca Rotarijskih klubov letos v Nici in sicer od 6. do 11. junija ter je naša država že odobrila polovično vožnjo na železnicah. — Potniški promet za Španijo se vrši in odpravlja samo do obmejnih postaj Cerbere, Les forges d’ Abel, Helendaye in Puigcerda.
Smučarski izlet na zapadno Pohorje. Po došlih poročilih so na zapadnem Pohorju, posebno okoli Seniorjevega doma, odlične snežne razmere. Iz tega razloga prireja Putnik v nedeljo, dne 31. t. m. z udobnim in kurjenim avtokarom smučarski izlet v Ribnico na Pohorju. Odhod je ob 5.30 uri izpred hotela Orel, povratek, odhod iz Ribnice ob 18.00 uri. Cena le Din 40.— za osebo. Sedeži so numeri-rani. Prijave pri Putnik, Maribor, Aleksandrova cesta 35, telef. 21-22.
K moskovskemu procesu
Piatakov (na levi) je Rtts, ostala dva Radek-Sobelsolm (v sredi) in Sokolnikov-
Brillant (na desni) sta žida
Smuške tekme Sokolske župe Maribor,
za članstvo in naraščaj, se bodo vršile 6. in 7. februarj. t. 1. v Mariboru z nastopom in ciljem pri Treh ribnikih. Te tekme so obenem izbirne za savezne in vseslovanske tekme na Gorenjskem. Natančen razpis in navodila slede v okrožnici. Bratje in sestre! Pripravite se že sedaj za omenjene tekme, da nas bo čim več na smučeh. S tem hočemo pokazati, da vkljub slabim snežnim razmeram zadnja leta še vedno napredujemo. Zdravo! Načelništvo župe.
|
Kovice s feueskega f
Smrtna kosa. Na Dunaju je dne 22. jan. po kratki bolezni preminula gospa Ana Cvetko, vodova po že 1. 1897. v Badenu umrlem višjem štabnem zdravniku dr. Franu Cvetku, ki je bil malonedeljski rojak iz Sitarovcev. Gimnazijo je študiral in dovršil skoz in skoz z odličnim uspehom v Mariboru, potem pa je bil sprejet v 'vonvikt »Theresianum« na Dunaju, kjer je promoviral za doktorja medicine in se nato posvetil vojaški zdravniški službi. — Njegov brat Josip Cvetko, posestnik v Sitarovcih, starejšim Malonedeljčanom še znani mlinski stavbenik in pohištveni mi-, zar, je umrl 1. 1903. Od njegovih otrok še živi danes v Mariboru kot šol. upravitelj v pok. Franjo Cvetko.
Darujta za az« ni sklad PIL!
Razno
JEDILNE IN SPALNE SOBE
sperane, politirane. pleskane ter kuhinjske; najmodernejše opreme po najnižjili cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara Aleksandrova 48
JOS. TICHY IN DRUG
Konces. elektrotehnnlčno do djetje, Maribor. Slovenska ul. 16, teL 27—56. Izpeljuje elektroinstalacije stanovam-skih hiš. vit gospodarskih objektov zalona motorlev lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga do kon ■•rečnih cenah
BUDILKE
od Din 40.— naprej pri grajskem urarju, Maribor. Kupujem zlato po naj višjih cenah. 5666
PUSTNE KROFE
najboljše kakovosti, po tržaškem receptu, po Din 1.—, samo v pekarni Čebokli, Glavni trg-	364
SLADKORNOBOLNI POZOR!
Zračni kruh, Aleuronat kruh, Schrott kruh izdeluje pekarna Rakuša, Koroška c. 1&4
KOLESARJI!
Vaša kolesa so potrebna temeljitega popravila, kakor emajliranja, poniklanja itd. Obrnite se na znano strokovnjaško mehanično delavnico Justin Gustinčič. Marbor, Tattenbachova ul. 14, tel. 21-30. kjer vam kolo popravijo, da vam siuži kakor novo. Shramba koles čez zimo 6317
ODEJE IZ PUHA
vodne in vate. močno šivane (lastni izdelek), samo z belo vato od Din 70—, flanelaste odeje, slamnjače. zglavniki, tuhne izgotovljeno posteliuo perilo, platno za kapne m Din 23.—, puli in perje po nizki ceni pri A. Štuhec. spccija’na trgovina, Stolna ul- 5.	450
Ob vsakem dnevnem času cela pečena ali ocvrta PIŠKA S SALATO DIN 15.-. Meso iz kiblc. Priporoča se gostilna »Mesto Ptuj«. vodstvo M. Seifrid. Tržaška cesta 7.	 451
IZDELOVANJE PERILA
in predtiskanjc po najnovejših vzorcih in po najnižjih cenah priporoča ateljs »Eva«, sedaj Aleksandrova cesta 45.	459
HALO!
V ponedeljek, 1. februarja pridite v gostilno Lenčke Stražar v Studencih na dobre domače pečenice, kn-ve ictei-ne, prekajene in suhe klobase in domačo salamo. Za dobro kapljico je preskrbljeno. 457
GOSTILNA KAVARNA »TRIGLAV«
(Voller). Veselo razpoloženje, dobra postrežba. Danes v nedeljo, ponedeljek in «a praznik koncert. Se priporoča Ramšak.	409
OTVORITVENO NAZNANI LO!
Dovoljujem si ceni- gostom naznaniti, da sem prevzela gostilno »Teta Rezi« v Laznici. V nedeljo koncert, raznovrstna jediia in dobro vino. Se priporoča Marta Halb* widl.____________________fj
UGODEN NAKUP.
Pletene veste, z 20 odstot-znižanimi cenami, v vseh kakovostih, kakor' tudi vso ostalo blago dobite najceneje pri tvrdki Mira Penič. Vetrinjska 9-	479
ItON JVAN
Rowland je 1»1 vos razburjen. Vzliodni rob Abydosa je deJal vtis, ‘kakor da se je pomaknil pašniku »koro preko sredine. Kapetan pa ni kazal ničesar, kar bi moglo dati shrt&i, da si prizadeva obja-d-rati nevar-iK) mesto v velikem loku. Morda pa sploh ne ve, da je arijska obal n« temi mesiti vsa obdam z minami. Mar so Turki v svoji 'nedoumljivi 'brezskrbnosti, kar mu je namigni! že admiral ftornby, zares zamudili, da bi bito poštnemu pomiku predpisali tožno smer iiovbe .sleozi ožtoo*?.
Zdelo se je, kiakor <Ja je napetost, ki* je prevzemata Ro\vlanda, prešla tudi na d-r-uge sopotnike. Dame so zapustile veliko 'kajuto in se nenadoma pojavile na krovu z neko "zaskrbljeno zvedavostjo. Ritniki drugega razreda in oni s krova so se zbirali po skupinah ter komentirali nevarno situacijo. Niki moški v čudni nošnji, kakor je Rovlund še ni videl, sc je v tem hipu postavil za gospo Andrikos kakor v obrambo in zaščito. Bil je Zavoha ... Kmalu pa so prispeli na krov tudi kapetanov namestnik im drugi častniki, ki niso Mij službeno zadržani in so se lahko pojavili na krovu in spremljali s pozornostjo kapetanovo početje, ki ni !iWo nič kaj sigu*m> in zanesljivo.
Rovvland, ki se je zavedal, da nastane lahko v naslednjem trenotku najbujša ka-| tabtfOfe, je »\ trenotok še pomislil, natol
20
pa se v svesti, da je parnik še komaj 200 yardov oddaljen od nevarnega mesta, z mornariško spretnostjo vzpel preko lestve do najvišjega dela kirova in pohitel naravnost proti kapetanu. Vzkliki presenečenja radi nezaslišane kršitve pomorske potniške discipline, ki prepoveduje vsakemu potniku dostop na najvišji del krova, so sc čuli za njegovim hrbtom. Z zaskrbljenim obrazom in odmaknjeno roko je kapetan potiskal Rowlanda stran Toda Rowland je, ne da bi se zavedal, tej deila, zgrabil kapetana s svojo močno rcfco m je kanetan zaklical:
»Spremenite takoj kurz plovbe, kape-j tan. Ustavite se na Sestosu!«
»Gospod, vi sl upate?« je odvrnil kapetan in se skušal predrzneža otresti.
»Sem angleški mornariški častnik. Poznam čisto točno položaj turških min pri Abydosu in Lampsaki,« je prepričevalno zatrjeval Rowland in že je potiskal prestrašenega kapetana k cevi, po kateri gredo povelja v strojni prostor. Kapetan, ki si je bil v trenotku svest strahovite nevarnosti, ki je pretila njegovemu parniku, se mi več obotavljal. Držeč Angleža za roko, kakor da bi od njegove navzočnosti bila odvisna usoda parnika, je zaklical sko»i cev:
»Polno paro! Menjajte smeri«
Silovit sunek. V nasledniem trenotteu
.'tapoijski zaliv
se je ladja že nagnila na levo stran in spremenila smer plovbe. Po nekoliko mi* nutali strahovite napetosti za kapetana Rowlanda in vse potnike, se je parnik, lomeč valove, -prebil preko sredine ožine na drugo stran in je sedaj v veliki razdalji objadral virh Abydosa.
Kapetan je nato, ko je videl, da je nevarnost odstranjena, stisnil svojemu skrivnostnemu pomagaču Ro\vlandu rok« in se mu v toplih besedah zahvalil.
»Kapetan, vaša čast mi jamči za moi inkognito,« je momljal Rovvland, ki se je šele sedaj zavedal, da je popolnoma v francoskih rok ali.
»Razumem, razumem!« je vzkliknil kapetan in si z robcem otiral znoj s čela-»Prihajate, tovariš, z Besike in se vati* mudi v Carigrad. I%av nič se ne čudifl*-Če drži Anglija Dardanele odprte, ie Franciji to tudi prav. Vi ste pa nam storili veliko uslugo. Sedaj bi bili vsi milijone atomov razbiti in zm rovarjenj-če bi ne bili ob pravem času prihiteli * meni. Še sedaj ne moreni razumeti, da so me ti prokleti Turki pustili odpluti j2 dardanelskega mesta neposvarjenega »n neopozorjenega na nevarnost. Toda, hotel sem vam, dragi tovariš, reči. da 'J1 je zelo drago, da sem vas spoznal in d» mi je v posebno veselje, če vam lahKO storim kakšno protiuslugo. Naj moj Par' nik čuli in si lomi kosti, samo da zakasnjeni čas zopet pridobimo in da s<c v
’■ 'vocasno v Carigradu.«
(Dalje sledi.)
V	MariSoru, dne 30. I. '1937.
Mariborski »VeeertifK« Jutra
Stran S.
Naša velika zimska pomoč!
Od 25. januarja 1937 dalje prodajamo zimsko blago s popustom
30% in 20%
in sicer;
Damske plašče brez razlike
s popustom
30%
Molke zimske plaiže. dolge iti kratice
(ragiane in mikade), s popustom 20%
Zimske suknjiče za mladeniče In otroke
(ragiane, mornarske Boy-suknjiče i.t, d.) s popustom 20%
Izrabite to priliko, pri kateri si lahko prvorazredno blago omislite za	462
30% in 20% CENEJŠE!
TIVAR OBLEKE
vršila pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča razprava proti 23tletnemu trgovskemu potniku Karlu Adlerju iz Št. lija, ki je, kakor znano, dne 18. novembra 1936 v Št. liju umoril iz izropal šentiljskega poštnega sla Ludovika Žunka. Iz razprave, ki se je končala z obsodbo Adlerja na dosmrtno robijo, prinašamo nekaj zanimivih momentov:
Predsednik:	Koliko časa pa ste bili
uslužbeni pri šentiljski občini?
Adler: 13 mesecev!
Predsednik: Kako je s temi nerodnostmi, radi katerih ste bili baje odpuščeni?
Adler: Niso bile to nobene nerednosti, ampak sem nekoč 480 dinarjev izgubil.
Predsednik: Ali niste morda denar zapravil?
Adler: Ne. Nisem ne pil in ne kadil. Znesek sem poravnal in sem mesec dni živel samo ob mleku in kruhu, da sem lahko izgubljeni znesek nadoknadil.
Predsednik: Zakaj so vas po vašem mišljenju potem odpustili pri občini?
Adler: Ker sem bil drugačnega političnega prepričanja, kakor sedanji občinski odbor.
Predsednik: V pismu o glasu pa stoji Zapisano, da ste nadut, domišljav, lažniv, zvit in delamržen človek, ki je tudi krad-Ijivc. Kaj pravite k temu?
Adler: Jaz sl tega ne morem tolmačiti.
Predsednik: Koliko pa ste zaslužili kot zastopnik tvrdke Singer?
Adler: Morda sem zaslužil 300 do 400 dinarjev mesečno. Toda tudi pri moji tvrdki sem bil že dolžan večji znesek, ker sem blago prodajal po nižji ceni, samo da bi se tvrdki prikupil.
Predsednik: Ali niste pomislili, da vam bodo prišli na sled?
Adler: Nič nisem pomislil. Za tri mesece sem bil že dolžan za hrano in stanovanje, tudi obleke nisem več imel, tako nisem mogel več naprej.
Predsednik: V kakšnih društvih pa ste •Se v št. liju udejstvovali?
AdleT: Najprej sem bil pri Orlu, potem Pa pri Sokolu.
Predsednik: Zakaj ste pa šli k Sokolu?
Adler: Ker so Orla razpustili in sem rad telovadil.
Predsednik: Drugod se 'niste udejstvovali?
. Adler: Bil sem tudi pri gasilski četi. svojčas sem bil tudi ministrant in cerkveni pevec. Kot pevec na koru sem se udejstvoval tudi v zadnjem času. ko so Me za to -naprosili.
Predsednik:	Kedaj pa vam je šinila
Uiiisel za zločin v glavo?
Adler:	Že nekaj tednov poprejc, ko
sem razmišljal o tem. kako bi si pomagal.
Predsednik: Ali ste se za zločin pripravili?
Adler:	Da.	Razmišljal sem, kako bi
ztočin hitro izvršil.
Predsednik: Kam in kolikokrat ste pokojnega Žunka udarili.
Adler: Enkrat od zadaj po glavi.
Predsednik: Zdravniki pa pravijo, da ga trikrat udarili.
Adler: Ne, samo enkrat. In to samo radi tega. da bi Žunka omamil.
Predsednik: (kažoč na veliko sekiro) ” tako sekiro pa sc človek ne omamlja. ^ takšno sekiro se vendar ubija govedo. Ukažite, kako ste udarili!
Adler: Z obema rokama sem s sekiro l|daril po glavi.
Predsednik: To se vendar ne imenuje Dnamitj. Kje ste pa menjali oropane tisočake.
Adler: Pri raznih tvrdkah v Mariboru tem jih je naštel).
Predsednik: Ali ste si upali toliko nakupiti?
Adler: Predmete sem nujno potreboval.
redsednik: Pa za darila, ki ste jih kupili uefhn ženskam, ste izdali 400 dinarjev.
n niste mislili pri tem. da l>o vse to brišo na dan.
Pr. Lipold: Ali ste dobili spričevalo, ko b() vas odpustili iz občinske službe?
Adler: Dobil sem. Predsednik prečita ■Pričevalo v katerem se navaja, da je bil , esten, marljiv in zanesljiv in da se vsa-'°mur priporoča. Spričevalo je podpisa-
no od šentiljskega župana Karla Svatyja, ki je tudi podpisal pismo o glasu!
Državni tožilec: Kaj vi razumete pod »boljšimi« ljudmi?
Adler: Tiste, 'ki so bolj naobraženi, ki imajo boljšo eksistenco in ki bi mi lahko pomagali naprej.
Predsednik: Pa zakaj ste šli umorit člo veka? Če ste bili v tako veliki stiski, bi kaj ukradli.
Adler: Nisem ga mislil umoriti, marveč samo omamiti.
Državni tožilec:	Ste komu povedali,
da ste obupan in v veliki stiski?
Adler: Ne, nikomur.
Državni tožilec: Zakaj se niste obrnili na prijatelje?
Adler: Ker si nisem upal in ker sem mislil, da bom jeseni nekaj več zaslužil.
Zanimivo je bilo zasliševanj šentiljskega župana Karla Swatyja.
Predsednik: Povejte, gospod Swaty, kakšen je bil Adler?
Swaty: Bil je priden, zanesljiv in sposoben za ,-sa dela.
Predsednik: Ali je kaj pri občini poneveril?
Swaty: Ne. Rekel je takrat, da je denar izgubil, pa ic znesek že drugi dan poravnal.
Predsednik: Zakaj pa ste v pismu o glasu drugače zapisali?
Swaty: Ne vem nič. To so drugi gospodje zapisali.
Predsednik: Pa saj ste vi vendar pismo o glasu podpisali? Tam stoji, da je dela-miržen, lažniv, nadut, kradljivec, zvit im častihlepen in da se norčuje iz revnih ljudi!
Swaty: Podpisal sem v dobri veri, da je vse v redu.
Predsednik: Tukaj sta sedaj dve spričevali: eno, ki pravi, da je marljiv in zanesljiv, drugo pa, da je ničvreden. Katera je sedaj prava?
Swaty: (molči).
Predsednik: Ali je morda organist sestavil pismo o glasu.
S\vaty: Ne vem, najbrže tajnik.
Predsednik: Krivica se ne sme delati!
Nato je bila zaslišana druga priča, in sicer zdravnik dr. Just Bačar iz Št. lija.
Predsednik: Povejte nam , gospod doktor, nekaj o Adlerju. Vi ste ga najbolje poznali.
Dr. Bačar: Poznal sem ga samo iz dru štvenega življenja.
Predsednik: Ali vam jo kedaj Adlerkaj tožil?
Dr. Bačar: Da, svojčas, ko je bil odpuščen pri občini. Takrat sem ga tolažil in Adler je potem kot delavec delal pri železnici in povsod. Bil jo vedno zanesljiv, uporabili smo Adlerja pri inkasu in je za mene včasih odnesel na pošto do
20.000	dinarjev, pa vedno vse v redu oddal.
Predsednik: Kako, da je mogel potem izvršiti takšen zločin?
Dr. Bačar: To mi je uganka. V vsakem človeku sta dve strani, dobra in slaba. Vzgoja in vera vplivata na razvoj vsake struje. Ko je videl, kakšne so razmere v Št. liju, se te morda vplivale na njegovo dušo. Tisti odstotki slabe strani v človeku so se potem razvijali in prišel je do razpotja. Zdi se tni. da je človek z dvojnim življenjem.
Dr. Lipold: Zakaj so pravzaprav Adlerja odpustili?
Dr. Bačar: Novi občinski odbor je že poprejc zagrozil, da bodo na občini čistili.
Dr. Lipold: Ali ga niso odpustili radi neke nerednosti?
Dr. Bačar: Ne, ker so mi na občini zatrjevali, da je vse v redu.
Dr. Lipold: Ali ni v občinski pisarni tudi neki organist zaposlen kot pomožni tajnik?
Dr. Bačar: Bil je. Sedaj ne vem.
Predsednik: Kakšen pa jc bil sploh Adler?
Dr. Bačar: Kolikor ga jaz poznam, jc bil vedno korekten in priden.
Sledilo je zasliševanje tretje priče, svo-ječasnega Adlerjevega krušnega očeta posestnika Tišlerja.
Predsednik:	Kakšen	pa je bil Adler,
ko je bil pri vas?
Tišler: Bil je ‘pri meni 9 let in vedno priden in vesten.
Predsednik: Ali jc dobil plačo?
Tišler: Ne.
Tudi naslednja priča. Josip Bauman i2 Št. lija je slikal Adlerja kot korektnega, vestnega in pridnega človeka.
Predsednik: Ta Adler pa je zares čuden psihološki pojav! Ne razumem pa, kako je s pismom o glasu. To pismo o glasu je morala izdati neka nevidna moč, kajti niti župan ne more vzdržati podpisanega pisma.
Predsednik: Ali je bil v Št. liju zares nepriljubljen, kakor se to v pismu o glasu navaja?.
Bauman: Da, toda pri tistih, ki so bili drugačnega političnega mnenja.
Kot zadnja priča je bil zaslišan posest. Ivan Memiolja, ki je prav tako Adlerja slikal kot pridnega in zanesljivega človeka. Tudi on se je izrazil, da mu je u-ganka, kako je Adler mogel izvršiti zločin.
DVA GOSPODA
sprejmem na dobro domačo hrano. Ob železnici C. 470
JAJCA ZASTONJ
ne dobite nikjer, pač pa po najnižjih cepali v trgovini z jajci Ivana Simčič. Gosposka ul. 20. v hiši Mcinel & He-rolda-	483
AVTOTAKSI KV1TKO LEO-NED.
Maribor, Magdalenska 34, tel. 28-82. Pri naročilih na domu ali telcfonično popust.
483___________
REVNA. NEZAKONSKA MATI
odda svojega mesec dni starega fantka za svojega ali v brezplačno oskrbo. Evontucl-no bi prispevala 50 I)in mesečno. Vprašati v Zdravstvc-nem domu. Maribor._______477
HALO!
Danes in jutri koline! Ko pozabite priti v gostilno Splavarska 5. Sprejmem abonente. Se priporoča M. Drčar. ____________492____________
GOSTILNA MAUTNER.
Radvanje. V nedeljo pojedina klobas.	493
NAJBOLJŠE DOMAČE, LJUTOMERSKO IN DALMATINSKO VINO
dobite v gostilni »Prešernova klet« v Gosposki ulici. 500
Restavracija »LJUTOMER«,
Koroška cesta 3. Danes in jutri koncert. Prvovrstna kuhinja. pristni »Jeruzalemčan«. V. Štiblcr.	5O5
Posest
DVODRUŽINSKA HIŠA
naprodaj. Studenci. Gozdna I ul. 5.	490
NOVOZGRADBA.
soba. kuhinja, vrt 600t) Din. Novozgrajena vila. tri stanovanja, parket in kopalnica 170.000 Din. Dobičkonosna hiša, centrum. 10 strank 200.0bt) Din. Posredovalnica' »Rapid«. Gosposka 28.	472
DRUŽINSKE HIŠE.
vrt, od 10.000 Din. Vile. obre-stonosno hišo od 50.000 Din. Posestva od 30.000 Din naprej. Vinotoč 155.000 Din. Graščino, trgovske hiše prodaja Posredovalnica Maribor. Slovenska ulica 26.____473
STAVBENE PARCELE
v Mariboru. ležeče v Dvorakovi in Valvazorjevi ulici naprodaj. Pojasnila dobite iz prijaznosti v drogeriji J. Thiir, Maribor, Gosposka ulica 19.	486
Prodam
MAŠKERADNI KOSTUM
poceni naprodai. Erankopano-va ul. 9._______________ 454
Črna. moška
OBLEKA
popolnoma nova za vitko postavo poceni na prodaj. Oton Dušcr, Tattenbachova 30.
458
POSAMEZNI KOMADI POHIŠTVA
naprodaj. Bertold. Mlinska 5. 468
NAPRODAJ KOMPLETNA MEHKA SPALNICA.
pobarvana, za Din 1700_____.
Miklošičeva ulica 6. mizarstvo.	476
PRODAM ZA SVINJE
krompir, peso in korenje. Gosak. Nasipna ul. 80. Pobrežje.	484
SPALNICO
v nemškem slogu takoj poceni prodam. Ogleda se lahko dnevno med 13. in 14. uro pri Počivalniku, Tržaška cesta 8. 460
KOMPLETNA GARNITURA ZA KROJAŠKI SALON,
pult. pripraven tudi za trgovino, mizica ovalaste oblike z dvema stoloma, orehova barva, ugodno naprodaj, tudi po komadih. Mizarstvo Volk-marjeva 7.____________498
KONTRABAS,
dve boljši vijolini ugodno naprodaj. Naslov v upravi lista. 503
Kupim
Po najvišjih cenah kupuje STARO ZLATO Ant. Kiffmann, Aleksandrova 1 cesta 11	323
Stanovanje
GOSPODA
sprejmem na stanovanje in hrano. Aleksandrova c. 64, vprašati pri hišnici. 438
DVA GOSPODA
sprejmem v vso oskrbo. Koroška cesta 32, pritličje. 44$
MALO STANOVANJE
takoj oddam. Studenci, Eran-kopanova 4.	449
SPREJMEM GOSPODA
kot sostanovalca. Vrbanova ul. 4. vrata 1.________ 4$1
SOLNČNO DVOSOBNO STANOVANJE
s kabinetom ter kopalnico v novi zgradbi v centrumu mesta išče družina brez otrok za takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Trgovec« na upravo lista.	453
Par zanimivih momentov iz Adlerjevega procesa
•Kakor smo že včeraj poročali, se je
Kako učinkuje dobra krema na vašo kožo opazite šele pri gospodinjskem delu. NIVEA CREMA je zelo poceni!
HRANO IN STANOVANJE
oddam dvema gospodoma. — Studenci, Slomškova ulica 21 452
LEPO STANOVANJE.
kuhinja in 3 sobe. takoj oddam. Naslov: trafika. Graiskl trg 7.	484
DVA GOSPODA ALI DVE GOSPODIČNI
sprejmem na stanovanje. Frankopanova 41.	485
SPREJMEM GOSPODA
na stanovanje in hrano. Orož nova 5.	495
GOSPODIČNO
sprejmem na stanovanje. Tržaška 1. Dejčman	501
Sobo odda
Oddam veliko
SOLNCNO sobo
eventuelno s štedilnikom. — Primorska 3.	461
KABINET
takoj oddam. Dr. Verstovško-ya_4-L 	4G6
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam. Gostilna Lešnik. Nova vas.	475
GOSPODU ALI DIJAKU
oddam sobo. Koroška c. 27. Vprašati pri hišniku. 488
SOBO
oddam dvema gospodoma-VpraSati delikatesa Fabjan. 496
OPREMLJENO SOBO
za dve osebi z vso oskrbo oddam. Stolna ul. 1-1.. vrata 2.	V)4
SOBICO.
opremljeno, oddam. Stolna 1, vrata 1.	507
Službo dobi
UCENCA
sprejme trgovina Drago Rosina. Vetrinjska 26.	426
UČENKO
za strojno pletenje sprejme »Lia«. Maribor, Aleksandrova c. 19.	478
PLAČILNO NATAKARICO ALI NATAKARJA
za takojšen nastop sprejme boljša restavracija. Pogoji: starost 22—26 let. prikupljive zunanjosti, znanje nemškega iezika. letna izpričevala, trezna in zanesljiva moč. Ponudbe s sliko na upravo pod značko »Kavcija 500 Din«. Istotam se sprejme učenec /pikolo).	_	489
IŠČEM DOBRO FRIZERKO
za Maribor. Naslov v upravi.
Sobo išče
ZAKONSKEMU PARU.
brez otrok, oddam sobo brezplačno. Žena naj bi pomagala pri gospodinjstvu. Naslov v upravi lista.	435
„MEDOLUX" emajl
Lak asa vse
Barvanje in brizganje avtomobilov, biciklov, pohištva, stekla, porcelana, železa i. t. d.	Dobi	se pri podružnici
Medič A. Zanki
Maribor, Glavni trg; 20
Ku h i nit Mo Gostilna JoteMi dvor
Košaki, K O L A R I Č
v nedelio	480
v porcelanu, steklu, emajlirano in litoželezno, krasne jedilne servise, ne kupite nikjer ceneje, kakor v oddelku za kuhinjsko opremo tvrdke
Andrašič
Maribor - Vodnikov trg- 4
ŠIRITE »VEČERNIH«!
Jugoslav. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j., Maribor
Darujte za Pomožno akcijo Sirite „večermk“
KONCERT
Domače koline.
•e in j 7. zeljem
Smučarske opreme, kompletne
l/H po DIN 105 -, 135-, 155’-
Krvave in jetrne klobase g* . . Din 9
Kupujte svoje po* trebštlne pri fiailk incerentlh»
MOaOMIR DIVJAK. MARIBOR, TATTEN BACHOM 4
SPECIJA NA DELAVNICA	424
MONTAŽA ROBNIKOV, BRUŠENJE IN POPRAVILA DRSALK
pMSGutkka
R. Z * Z O. P.
MARIBOR, NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882
hranilnih vlog blizu Din - Rezervni milijonov Din
Spreiema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
V	KONKURZNO MASO
FRANCA D O V EC A R J A
trgovca v Mariboru, Koroška cesta 84 spadajoča
oprema trgovine In blagovna zaloga
Je na prodaj.
Ponudbe naj se stavbo konkurznemu upravitelju dr. Franjo L i p o 1 d u odvetniku v Mar,boru, 463 Cankarjeva ulica 1, kjer se dobe tudi informacije
Opravilna številka IX I 2634 36-20
Draibeni oklic
Dne 22. marca 1937 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga: Grušena vi. št. 10
Cenilna vrednost: Din 66.001-20
Najmanjši ponudek: Din 44.000-80
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sedišče v Mariboru, odd. IX.,
465	dne 20. januarja 1937.
Opravilna številka IX I 3275/36-16
Draibeni oklic
Dne 22. marca 1937 ob 10. uri 'bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga: Dolnja Počehova vi. št. 35
Cenilna vrednosi: Din 370.639 55
Vrednost pritiklin: Din 44.270-—. ki je všteta v cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: Din 24/.094'—
Pravice katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sodišie v Mariboru, odd. IX.,
«64	dnu 19. Januarja 1937.
D A IVI I I Mir* A	Centrala: MARIBOR dosposke - Slovenske u/Jce jp
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Mmlbolj varmm mmloitut dmamrjm. km r |mmtl sa sloge pri trn! hranilnici Dravska banovina s calim »eojmi prmmotanjmm m a vso svojo davčno mol/o — — Hranilni ta I a v r š u I m vsa v danarao stroko spadajoča posle tožno in kutantno
Sprejema ^^ag}g”ii*aLgqi Podružnica: CELJE Kii&.Ž^S*jai«gw
MiMai
Sr-.
Izdaja konzotcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.