Stev. 224 V Trstu, v pondeljek 18. avgusta 1919 Letnik XIIV Izhaja v«a ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo- ulica sv I a ičišk. ,a štev. 20, I. nadstropje — Dopisi naj se pošiljajo ^ed- ul-tvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godi na. — Ustnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3—, pol leta L 18 — i celo leto L 36*—- — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu In okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stoti osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1'—. Oglase sprejem« inseratni oddelek Edinosti Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ui. sv. Frančiška As. 20L Mirovna konferenca. Rennerjeva nota Clemenceauu. CURIH, 16. (S.) Z Dunaja poročajo: Poročilo iz Samt Germaina pravi: Kancelar Renner, načelnik -Tvtrijsfce delegaci:«, je izročil predsedniku mirovne konference, Glem-enceaujn, dolgo noto, v kateri naznanja, da bo nemška ?ke občinske občinske obveznice po 106o0, 4'A% obveznice češke zemljiške banke po 110, 4% obveznice moravske zemljiško po 110, 4% obveznice prve nvoravske hranilnice po 110, a 4%% obveznice moravske zemljiške banke po 112. Iz iircoslavije. Naloga jugoslovanske delegacije in jugoslovanskega naroda. ZAGREB, 16. (»Era Nuova«). »Narodna Politika« piše v uvodnem članku: »Jugoslavija je skoraj ločena od sveta: samo s težavami in veliko izgubo časa ji je mogoče osrtati v zvezi z lastno delegacijo v Parizu. Položaj naše delegacije je zelo težaven. Do danes je dosegla samo en uspeh: aneksijo Prekmurtja; pri vseh drugih vprašanjih se zdi, da se ententa prav malo briga za p.r?e pravice. PODLISTEK \ftlm oporoka. t22) Avgust Šenoa. — Prevedel M. C—d. Apotekar se je tresel od jeze. Prišel je k pameti, zbral onemogle sile, siknil kot kača v vis ter zakiical: Ti mene tako, izvržek človeški!« in vrgel se je na Tomo kot zver. Ali, ker je bil okreten, se je mladenič umaknil na stran -r- in klofnivši apotekarja dva- trikrat, ga je prijel za vrat ter ga, trdno držeč, potisnil skozi vrata sobice in po stopnjicah, potem skozi hišna vrata, podelivši mu zadnjo popotnico v ledja — in Tomo se je smejal od srca. • B( nam noetem, precor, domine carissime! Ako želite, drugikrat: Repetatur dosis! Sem vam vedno'na razpolago!« Zaklenivši potem hišna vrata je še! Tomo v prodajalnico, zažgal svetiljko, ter je prodaja! sladkor in kavo mirne duše. Marica pa je, pokleknivši poleg svoje postelje, zavpila iz globine srca svojega: 'Oče mili. oče dragi! Rešena sem, rešena, Hvala in slava Bogu! Okusil je malopridnež tisto orožje, ki si je namenil mojemu po- Novo ministrstvo in sklicanje parlamenta. REKA. 17. Kakor poroča »Narodna Potetlkai >e je bajie dosege! v včerajšnji seji sporazum med ra-dikalci irf demokrati. Na podlaci sporazuma se je končnoveljavuo sestavil seznam. »Obzor« objavlja seznam predlaganih ministrov, med! katerimi sta določena Trumbič za zunanje in PrLbičevič, ki postane znova minister, za notranje izadeve. V novem ministrstvu bo imela socialistična strj.'Ud 2 zastopnika. »Riječ SHS« poroča, da se skliče .parlament 20. t. nv Odhod ameriške misije iz Betcrada. REKA, 16. (»Nazione«.) »Narodna Politika« naznanja, da je odšla iz Belgrada ameriška misija, ki je skrbela za prehrano države in za vzpostavitev trgovskih odnošajev z Ameriko. List obdal-žuje nebrižnost vlade in nasprotnost nekaterih kabinetnih članov kot vzroke, ki so povzročHi odhod misije. Novi jugoslovanski kabinet. REKA 16. („Secolo") .Obzor" poroča, da se je nov jugoslovanski kabinet tako-le sestavil: predsednik, uk in bogočastje: Davidov; zunanje zadeve: Trumbič; notranje zadeve : Pribičević; finance: Drašković; vojna: vojvoda Mišić; prehrana: socijalist Bukšek; gozdarstv/ in rudniki: socijalist Kristan; železnice: liberalec Kramer; poljedelstvo: Poljak; javna dela: Vulović; trgovina : Voljković in pošta in brzojav: Lu-kinić. Nemška poročila o položaju na Koroškem. DUNAJ, 16. »Nei*e Čreie Presse« poroča iz Špi-tata na Dravi 13. t. m. naslednje: V zasedenem kraju Kcroske delujejo Jugoslovani mrzlično na to, da bi prebivalstvo pri ljudskem glasovanju glasovalo proti nain. V vseh večjih krajih se vrše zborovan;,., v katerih je izjavil general Maister, da mera biti koroška dežela jugoslovanska z ljudskim glasovanjem ali pa tu-_y bre£ tega. Jugoslovanski duhovniki pridigajo v cerkvah, da bodo vsi prebivale:, ki bi ne glasovali za Jugoslavijo, pogubljen:. Jugoslovani areti-rajo vse Nemce in Nemcem prijazne Slovence, jih internirajo in odvajajo na Kranjsko al: v Srbijo. Gostilničarji dobivajo svoja dovoljenja le pod pogojem, "da se izjavijo za državo SHS. Gospe iz najboljših družin sumničijo tatvJne in jih mečejo zaraditega v Jiece, kar se jim ne dogodi, če hočejo za Jugosiavijo. •Nemške kmete vodijo u klen je ne z veri-gami skazi vasi; s takim ravnaifem hooejo preplašiti Jugoslovani koroške preb-vals-tvo. Vsem onim, Jd hočejo glasovati za Nemško Avstrijo, grozijo že sedaj z z-aplenitvfjo prenozenja in z izgonom iz države. JV.no&o tisoč becuncev, ki se sedaj nahajajo v Ndinškt Avstriji, se vsied teli razmer nočejo po-\:nki \ r- vojo domov no. ki je sedaj »zasedena po iugo&knans&ih četah. Ko je izdal general Maister razglas, nuj se vrnejo vsi bejfunci v svojo domovino, kjer jim bo .zajamčena varnost in svobod... s j se mnogi vrnili," ^>ili so pa takoj aretirani in internirani. Take in S-ične muke postajajo dan n;. dan ne^.ncsljivejše; prebivalstvo obupava vedno bolj. (M slimo, da je vsaka pripomba k tem pristne ceaškioi poročilom ropolnouia. nepotrebna.) .Nemški uradniki v čebosiovaških bankah odstav ljeai. DUNAJ. 16. (»Neoit: Freie Press e*.) »Prager Tagblatt« piše, da s> bili odstavljeni s koncem tega meseca vsi nemški začasni uradniki in uradnice bivše avstr-»ogrske bar.kc, sedanjega bančnega urada imaffčnega ministrstva. To se n dogodilo le nemškim uradnikom v PrasA in Plznu, temveč tudi v drugih čeSkih mestih. Avstroogr-ska brnKa noče sprejeti teh uracinikov z ozrrom na njihovo domovinsko pravico v Cehoslovaš-ki republiki. Cehoslovaška republika pa odstavlja te uslužbence zaradi njihovega nemškega pokoljenja. Angleški poslanik ngnan iz Mehiko. -NEW YORK, 17 (S.) »Associated Pres&ec po roča iz Washingtona: Predsednflt mehikanske republike, general Carranza, je ukazail angleškemu poslaniku v Mehiki. Ciu^s«. da zapusti državo. Is [talile. (.ieneral Pershiug na poti v Rim. TUR1N, 17. (S.) Danes cb 16 ie prispel general Pershing. poveljnik ameriških čet v Evropi, na poti v Rim v Turin. Mesto je bilo okrašeno s trobo;nic^mi. Pri sprejemu so bile vse civilne in vojaške oblasti. V kraljevski dvorani ga je pozdravil prefekt, ki Je nagi-.šal itaiijansko-ameriško prijatel;.-tvo. General Persingh je izrazil svoje 'toplo simpatijo do Italije. Ob odhodu generala v Rim, se je zopet zbrala velikanska množica, ki ga je burno pozdravljala. Brzojavna zveza med 1 tati jo in Nemčijo vzpostavljena. RIM. 17 (S.) Iz Berolina ie prispela po štirih letih vefne prva brzojavka, ki je takole sestavljena: Ministrstvu za pošte in brzojave: Brzojavna tzveza med Italijo in (Nemčijo vzpostavijo rta po žici Berolin—Milan. Ministrstvo za državne pošte. IZ RISJL Nova vlada v severozapadnl Rusiji. LONDON, 16. Poročevalec »Timesa« pravi, da se je sestavila s sodelovanjem angleške vojaške misije v osebi generala Marsha nova ruska vlada, ki bo obsegala psko^sko, novgorodsko in petro-igrajsko gubernijo. Tej demokratski vladi severno-zapadnih ruskih gubemij bo predsedoval moskovski finančnik Štefan Ljanocov. Vladi bo pridelje- štenju. Prisegam pri grobu tvojem, da ostanem poštena, poštena do smrti. Oh s čim sem zaslužila, da tako žalijo moje srce? Zakaj mi pletejo take peklenske zanjke? Ali nimam nikogar? Mater? Gorje, kako mater!« In jokaje je pustila sirotica glavo na posteljo. DL Dobri Zagrebčani to bili že od nekdaj radovedni in kiepetavi ljudje, še radovednejši in klepetavejši pa seveda v onih časih, ko so živeli takorekoč izven svetovne zgodovine, ko so, ker niso imeli časopisov, po cel mesec popolnoma resno razpravljali o onih vele-važnih dogodkih, ki so od časa do časa skalili patrijarhalični mir plemenitega mesta. Gotovo je bilo zelo važno, da si je n. pr. gospod ban kupil novega konja, da so župniku neznani zlikovci ukradli dva purana ali da je ta ali oni mestni gospod v pričo vsega občinstva precej na široko meril ceste slavnega mesta zagrebškega. Vsakdo si more po vsem tem lahko misliti, kako se jim je razvnela radovedna duša, ko so opazili, da je bilo pol obraza mestnega apotekarja — tako važne osebe — zalepljenega z obližem. Ljudje, dobri znanci apotekarjevi. so dokazovali popolnoma jasno, da je vzrok temu močno prehla- jenje, in marsikateri pošten meščan je verjel temu dokazovanju, toda kakor že ljudska zloba izprevrača vse na slabo, se je našlo tudi veliko ljudi, ki so se drznili zelo dvomiti o resničnosti tega prehlajenja, trdeč, da se za tem obližem skriva druga tajnost, češ da vedo, da se s tem zdravilom zdravi razbit nos, nikakor pa nahod. Ali kolikor se je tudi ugibalo o tem po vsem mestu, pravega vzroka pa vendar ni nihče mogel izvedeti. Ravno je nekoliko meščanov, ki so stali na Harmici, začelo rešetati apotekarja, ko je odvetnik Jelušić prišel iz druge ulice in krenil proti hiši pokojnega Radića. Bil je praznično oblečen, nosil je celo belo srajco in skrbno okrtačen klobuk, da, obul je celo, dasiravno je bil delavnik, svetle Škornje. Jelušić je moral vedeti za apotekarjevo skrivnost, saj mu je bil najboljši prijatelj, celo njegova desna roka. Da, toda Jelušić je bil molčeč, kakor mravlja, človek« ki je govoril samo za drag denar, pisal pa ie za dražjega. Zavil je v Radičevo hišo. Zakaj neki, čemu neki? so se vpraševali meSčani. Ej, Bog ve, kakšna preja se tu prede? ielušić je pokukal v prodajalnico, kjer je Tomo rezal milo. — Ali je gospodinja doma? — je vprašal suhoparno odvetnik. na nasvetovalna skupščina, sestavljena od zastopnikov »zemstev«, zadrug in drugih delavskih organizacij, .pozneje pa nadomesti vlado narodna skupščina. Njen prvi čin je bil podpis sporazuma z estonsko vlado, katere vojska bo imela zavarovan pohod na Petrograd. V ta namen se je razdelila fronta na dva dela, ruski in Iitvinski; prvemu deJu povefcuje general Judenič, ki je tudi vojni minister v novi vladi, drugemu pa general Lajdover. Obnovitev operaciji proti Petrogradu bo prisilila boljševike, da opuste ne le zasledovanje Kolčaka. temveč tudi protiofen-zivo na jugu, kjer napreduje Denikin jako hitro. Razun tega se olaiiša izpraznitev arhangelskega okraja. •Ustanovitev nove vlade, ki sicer ni šie oficijelno pripoznana, toda ima zagotovljeno podporo od Anglije in od zaveznikov, je prvi korak k obnovitvi Rusije na federativni podlagi, po želji demokratskih Rusov. Maksitn Gorki] baje ubit. GURIH, 17. Listu »Deutsche Allgemeine Zei-tung« brzojavltjajo iz Kopenhagena, da je bil Mak-sim Gorkij ujet in ubit od nekega lavinskega boljševika. • Ukrajinci korakajo proti Kijevu. DUNAJ, 16. Ukrajinsko časopisje poroča iz Ka-menjeca Pod oljskega: Združene ukrajinske čete nadaljujejo svoj pohod! na Kijev. Pokrajino Vinice so boljševiki popolnoma izpraznili im se sedaj umikajo črez Berdičev proti ^everovizhodu. Na beigu so- pustili mnogo vojnega materijala in streliva, posebno artilerijskega streliva. Rdeče, čete so se morale umakniti južno od Kijeva pri Umanu in Karzunu, zapadno od Kijeva pri Makarovu (samo 40 vrst od Kijeva oddaljeno mesto.) Ukrajinski kmetje se oborožujejo h»i5 v drugih, novih okrajih, da izženojo tujce, boljševike, iz dežele. Na doljnem Dnjepru so zavzeli vst^ši (Ukrajinci) železniško postajo Usti Kamenko in Tomakovko. Istočasno korakajo Denikinove čete ob reki proti izlivu Dnjepra. Na progi Poltava—.Kijev se rdeče čete ogorčeno bojujejo -za poti, po katerih se mislijo u-mekniti. proti zahodu (Kltiev) in iproti severu (Konotop.) Glavno Denikinovo poveliništvo se je preselilo na Rostov ob Donu m je s tem stopilo na ukrajinska tla. Ofenziva proti Petrogradu. STOGKHOLM; 16 (S.) Stockholmjfti Hst »Tu-miitgen« potrjujejo vest o skorajšnji ofenzivi proti Petrogradu. Angina je baje zahtevala takojšnje akcijo s strani estonske in severozapadne ruske vojske. Zagrozila je, da umakne v nasprotnem slučaju svoje brodovje In pusti obal brez zaščite. Francoska ekspedicija za rešitev inozemcev iz Odese. PARIZ, 17. Majhen frrncoski oddelek ije izvršil čudno ekspedicijo v boliševLški Odesi. iKadar :ev, Amerikancev, Angležev. Francozov, Armencev, Grkov in Skandinavcev. Med Skandinavci sta bHa skandinavski konzul in njegov brat. Zadnji, aretiran zaradi nenatančne ob dolžitve, bi se moral ustreliti dan po prihod francoskih vojakov, katerih posredovanje ga je re šilo. Osvobojeni inozemci so zapustili Odeso po<_ pogojem, da ne vzamejo s -seboj ne prtljage, nv denarja ne drugih vrednosti. Neko ženšče (je na tanko preiskalo vse žev.e, ki so morale oditi. Pr: preiskavi so iz-mankaii nekateri tudi poročn' prstani in neki gospej so ukra-dli celo zlato ozobje. Francoski vojaki, ki so dospeli po Donavi v Be!-grad, so pripovedovali poročevalcu- »Journala* v ten; mestu, da vlada v Odesi grozna beda in strašn lakota, in zatrjujejo, da so pomorili boljševik, noč na noč po 300 do 400 ljudi. Boji proti boljševikom. STOCKHOLM, 16. (S.) -Neko estonsko poročile pravi: Sovražne napade blizu Kopenskoiskega ir Glubokega jezera smo odbili in smo mto cb-strdjevali sovražne postojanke. Blizu Putalovegr. smo odbili napade proti vasi Djorgovi in Jorgini zavzeli smo vas Raugusovo. Blizu Resitova sme odbili napade proti vasi Bjenislavovemu. Sovražnik je imel velike izgube. Bavarski deželni zbor se preseli iz Bamberga v Monakovo. CURIH, 16. (S.) Iz Monikovega poročajo: Ba varski deželni zbor, ki ima svoj sedež v Baniber-gu, je dokončal razpravo o zakonskem načrtu c davkih in se juiiri preseli v Monakovo. Promet skozi Suez vzpostavljen. LONDON. 17. (S.) »Llovdu. poročajo iz Pori Saada z dne 15. t. m., da je ladijski promet skozi Suez vzpostavljen. smss — Je, spectabiiis! Gori je, — je odvrnil Tomo. — AH naj jo pokličem? — Ni treba. Grem sam, — je nadaljeval odvetnik in stopil skozi hišna vrata. Trenutek pozneje je stal pred vdovo, ki se je nekoliko začudila njegovemu prihodu. Položil je klobuk in palico na mizo, sedel ter začel, sklonivši glavo, gladiti z roko svoje levo koleno. Hipoma pa je vzdignil glavo, mahnil z roko in izpregovoril: — M .... da! Gospodinja Jaga) Vi potrebujete denarja. — Kdo vam je rekel to? — je začudeno vprašala trgovka. - -s- Potrebujete denarjal Ugotavljam samo ta faktum. Povejte sami! — Kdo vam je rekel to? — Vaš prijatelj apotekar. — Ali sem ga morda prosila za posojilo? _ Kaj posojilo! Prosila? Ste in niste. — Ne razumem vas. _ Povem vam. Po oporoki vašega pokojnega moža pripada vam 30.000 goldinarjev, 30.000 tisoč goldinarjev pa hčeri Mari. Sklenili ste z apotekarjem pogodbo, da mu daste hčer, če prepudti vam polovico njene dedščine. Ali ne? — Kaj to briga vas? — se je razhudila. — Ej, tako od daleč, ker sem član pupi- HemSko-avstrlJsKa jaukanja. Dunajska »Neue Freie Presse« objavlja 14. t. m. na uvodnem mestu naslednji članek: Odgovor na zadnjo noto državnega kance-larja se izroči Sele prihodnji teden. Clemen-ceau je zapustil Pariz za nekaj dni, dela niso k&očana in tako se ne more izpregovoriti zadnja beseda. Nade v Nemški Avstriji so padle tako globoko in bojazen je tako resna, da se oprijemamo celo takih sJučajnosti in si jih poizkušamo ugodno razlagati. Morda so te misli samo pajčevine, ki se vijejo po zraku in se potezajo preko našega obraza, ali pa je morda v Parizu prodrl glas pravičnosti, pameti in sočutja. Mi ne moremo reči tega. Toda upravičeno je vprašanje: čemu bi bilo treba tega zavlačevanja in čemu dela komisij, če imajo namen, da ne bodo upoštevali prigovorov naših zastopnikov, če sploh ni pričakovati izprememb, ali pa vsaj ne odločilnih? Tako bi mogel Clemenceau oditi za teden dni na dopust, ne da bi bilo potrebno, da bi se odgajal odgovor. Generalni konferenčni tajnik, poslanik Duiasta bi mogel tudi v odsotnosti ministrskega predsednika podati odgovor in mu obenem sporočiti rok, določen za izjavo o sprejemu. Načrt pogodbe je tako nasilen in v marsikaterih določbah tako nesmiseln, tako protisloven in neizvedljiv, da more biti vsaka ura, ki se pridobi, vsaka možnost preudarka le v korist Nemški Avstriji. Če se rabelj zamudi, zopet oživi obsojenčev pogum. En sam teden more v današnjem času prinesti marsikaj dobrega in slabega. Verjetnost rešitve se zboljšava za kolikortoliko, četudi le za drobce enega odstotka. Danes so se objavili izdelki naših zastopnikov in sosvetovalcev. Clemenceauju in osia-lim članom vrhovnega sveta je bilo treba edino le črtati ta izvajanja, da se prepričajo, !a mora pogodba tudi po prisiljenem pod« pisu ostati neveljavna, če ne preneha pravno načelo, da se nihče ne more siliti, da bi storil, kar je nemogoče. Kar je nemogoče, ne pretvori v mogoče niti vrhovni svet. Iz pripomb, 'ci so bile predložene konferenci in natančneje utemeljujejo končno noto, naj povzamemo samo eno Številko. Dolgovi Nemške Avsftrije bi se na podlagi mirovne pogodbe navili do zneska šestdesetih milijard, šest milijonov orebivalcev naj ba nosilo breme šestdesetih nilijard. Na glavo bi šlo torej deset tisoč kron. Otrok, ki se rodi, bi prihajal na svet z dolgom Jesetih tisoč krx>n. Družina, ki Šteje pot oseb, bi imela, preden i>i mož in žena tudi le s prstom mogla geniti, da bi poskrbela za svoje lastno življenje, dolžnost, s svojim delom proizvesti todiko vrednot, kolikor bi jih bitlo treba :a državno financo za svoto petdeset tisoč kron. če bi obresti znašale pet odstotkov, bi ;ila družina pe»tih oseb, oče, marta in trije ne-lorastli otroci, obremenjeni z letnim izdatkom dveh tisoč in petsto kron, torej davkom, ki ni vreden tega imena, pač pa opustoševanja Tamerlanovega, tistega mongolskega straho-viteža, o katerem govori zgodovina. Naj navedemo še eno številko, ki je ne ialaga Tasnerlan v svoji prestolici Samar-kandu, pač pa vrhovni svet največjih kulturah narodov dvajsetega stoletja v Parizu poraženemu sovražniku. Nemška A ija najj 'ji imela šestdeset milijard dolgo. ovojih ramah! Za približno štirideset mil. je že sedaj treba plačevali obresti, kar l .ie, če se ta izdatek računa povprečno po pet odstotkov, na leto okoli dveh milijard. Vse-vkupni čisti dohodki Nemške Avstrije so pa v državnem proračunu izkazani komaj s svoto štirinajststo milijonov. Če se vsak vinar pre-odkaže upnikom in porahi za teh štirideset nilijard, bi Še vedno primanjkovalo šeststo milijonov. Vzemimo, da bi se teh šesLdto mili-onov dalo vsako leto iztisniti rz prehivalstva. Potem ne bi imeli niti vinarja, da bi pokrili narodne izdatke. Država bi morala vreči bol-like iz bolnišnic, ker bi jih ne mogla nego-,ati in zdraviti. Vseučilišča in tehniške vi-;oke šole bi se morale zapreti, sredstev za iavno varnoslt bi ne bilo. Ceste in mostovi bi propadali, kulturna država bi se morala Dretvoriti v puščobo. Vrhovni svet zahteva bankrot, bedo v njeni najstrahovite^ši obliki, iamerlanski mir. larne deputacije. Da vam povem po pravici, vi se slabo razumete v trgovino. Datum, sed ion concessum, da je apotekar pošten človek, bi bil posel vsekakor slab. Prosim vas, petnajst tisoč poštenega denarja dandanes ni šala. Mogli bi stvar napraviti ceneje. — Kako? — je vprašala vdova živahno. — Čakajte, čakajte! Počasi! Da končam. Pravim vam, da je apotekar lopov. Oslepariti vas hoče, da, oslepariti. Govoril je o tem poslu z menoj, in skovala sva to stvar res imenitno, da mi je naravnost žal, da bi vam pravil .... — Govorite, govorite! — Čakajte! Čakajte! Počasi! Sestavila sva pismo, da vam pripušča 15.000 goldinarjev Marinega dela, ako mu daste hčer. Bene, vi mu daste Marico, a kdo vam da njeno ded-ščino? — Vendar... on... on? — Kaj pa še! Ali vam je kaj dolžan? — Ni. — In čigava je dedščina? — Menda Marina? — Ali vidite? Da, Marina, ne pa apote-karjeva. če se oženi z Maro, jo bo mučil, dokler ne začne pravde, da ji prikrajšujete polovico dedščine. Pravdo bi vodil jaz, vi bi jo izgubili, in stroški, stroški! Šel bi kak tisoča-ček. Ali vidite. 3tr«s DL »EDINOST« Ster. 234. V Trat«, da* 18. av*asia ifcffc ** Tako tarna danes »Neue Freic Presse«, glasilo židmskih vodnih dobičkarjev, ki so tekom vojne izmczgaii milijarde in milijarde iz avstrijskih narodov. Tako joka danes tista >Neue Freie Presse«, ki je še pred enim le-*tcm imela za vse dru£e narode Avstrije edino le naiporogljivejši zasmeh, češ, kaj vi, vi revščina, ki vas moramo vzdrževati mi Nemci s svojo davčno močjo, vi veleizdajalci, ki nam edino le podirate, kar zidamo mi, r.ašo veliko, vojaški in gospodarski nepremagljivo Avstrijo. Da! Sedaj ste se rešili nas, revežev, "beračev, ki s-ie nas morali preživljati, vzdrževati, ki ste morali plačevati za nas državne potrebščine, ki sie mcrraK za nas nositi vsa bremena in težave! Zakaj pa ne vriskate veselja, da ste se nas vendar rešili enkrat, ko smo vam bili v tako veliko nadJego. Sedaj ste vendar sami, sedaj imate vendar sami zase vse svcje bogastvo, vse svoje imetje, in vendar ne morete tarnati, da vam gre slabo, ko vam nihče ne odžira več vašega lastnega kruha izpod ust. Zakaj se pritožujete danes, da morate delati pokoro za svoje grehe? Ali smo bili mi, ki smo hc4eli svetovno vojno? Ali niste bili vi, ki ?te nas zmerjali z veleizdajalci, ker naši zastopniki niso hoteli glasovati za vojne izdatke? Ali niste bili vi, ki ste celo še tedaj, ko ste že videli, da je zdavnaj že izgubljen vsak up zmage, še vedno kričali: naprej, naprej, do končne zmage?! Sedaj jo vendar imate to koai-no zmago! Plačujte jo torej in ne računajte, koliko pride na glavo! Saj ete fcogati, saj imate vsega dovodj, saj ste shranili vse one milijarde, ki ste jih Lzmozgali tudi iz nas, ki smo se upirali vaši vojaželjnoeti, vaši krvoželjnosti z rokami in nogami, ki smo morali prelivati svojo srčno kri, da sie si vi, živeč v prekipevajočem razkc&ju. polnili žepe z milijardami: plačajte jo sedaj svojo zmago! Saj imate še danes svoje Sacherje, Ron-ncacherje itd. na Dunaju, saij 8e danes teče šampanjec v pcick?h na Dunaju, pravi francoski šampanjec, saj še danes žensko meso plačuje na Dunaju po težkih tisočakih, saj še danes blagruje^o tisoči na Dunaju vo^no, ki jih je dvignila iz blata v zi&ia nebesaj Plačajte in ne tarnajte ter ne vlačite v svoje umazane Tačune tistega ubogega ljudstva, ki vas je klelo, odkar vas je poznalo, ki bi imelo danes presveto pravico, da vas poobesi na poulične sveftiljke od prvega do zadnjega — duiLciskih svetilk bi bilo premalo za vse vas grešnike — da se vsaj nekoliko osveti za vse ono gorje, ki ste mu ga vi nakopali na glavo! Mirovna konferenca v Parizu bi zagrešila največji greh, ako bi tudi za las popustila v svojih pogojih napram Nemški Avstriji. »G"ott strafe England!« — »Bog kaznuj Angleško!- — \ gunrbnicah so nosili vse do zadnjega znake s tem napisom. In zgodilo se je, teda drugače, kakor so oni hoteli, prokletstvo se je izprercenilo v blagoslov: »Gott straft Deutschosterreich!« — *Bog kaznuje Nemško Avstrijo!« — Amen! renzi pl. Mareazfeld in Schoenegg, graščak na veJeposesitvu v Odolini pri Materiji. KuRc trezni in kaKo — zagrizen! riti stici! Vlada češkoslovaške republike je predložila narodni skupščini nov volilni red. Staro nemško glasilo vBohemia sodi: »Ta načrt volilnega zakona ne more in ne sme postati zakon. Kajti, to bi dokazalo, da bo Nemcem odrečena enakopravnost na vsakem polju. In ne moremo misliti, da bi bil to namen ministrstva Tušarjevega.« — Potem pripoveduje, da se vrše pogajanja z raznimi nemškimi politiki ter pričakuje, da se doseže sporazum, da »ae ostane na narodni skupščini — v kateri itak nima noben Nemec sedeža in glasu — odij, ki bi ostal na skupščini in vsem narodu češkem od nadaljnih sklepov temeljne naravi brez Nemcev ali proti njim.« Sodba tega lista je torej kar najostreja, absolutno odklanjajoča, kakor da grozi Nemcem največje zlo, največja narodna nesreča. Drugi praški nem?ki dnevnik ^Prager Tagblait« pa piše med drugim: »Priznati je treba, da se volilni red, ki se ima uvrstiti v ustavo republike, more ponašati f srojinii svobodnostmi načeli! Proporcionalna volilna pravica je izpopolnjena do najfinejše popolnosti in gre celo preko vsega, kar je bilo doslej. Volilno razsodišče, v katerem bo gotovo mesta za vse narode, bo posebno skrbelo za čistost volitev. Že občinske volitve so pokazale, da je prepoved alkohola pripomogla k temu, da so se odtegnile te volitve korupciji in vpliv?:, ju na politično ne vzgojenega volilca. In česar je še bilo treba, je storila volilna obveznost. Ni dvoma, da so imeli se-stavljaki tega načrta najboljše namene in so jih skoro v polni čistosti spravili v obliko paragrafov.« xTagblatt* izraža sicer na to razne pomisleke, ali na sploh je — kakor vidimo — njegova sodba kar najugodnejša in je v oprečnem na-sprotstvu z ono prvo imenovanega Lsta. In vendar sta oba navedena lista glasili Nemcev na Češkem. Odkod torej taka razlika v sodbi. Odgovor: sBobcmial je glasilo tistega znanega nestrpnega in zagrizenega nemštva, ki ima v prosluii praški *kazini~ svoje ognjišče, ljudi, ki jim je narodno ščuvanje poklic, krogov, ki jim je narodno sovraštvo življenska potreba, ki nimajo ničesar izgubiti, in ki morejo zato načelno nasprotovati vsemu, kar prihaja od češke strani. »Prager Tagbtatt<= pa je bolj glasilo slojev, ki — delajo in proizvajajo ic imajo zato še druge interese, razun politične in narodne gonje. Oni prvi so zajedavci na javnem delu, drugi pa so delavci! Ti se gotovo sprijaznijo z novim redom, ko vidijo, da bodo njihove koristi — posebno pa koristi industrije in trgovine — bolje zaščičsne v bogati in razviti češkoslovaški republiki, nego bi bile v zvezi z Nemčijo, ali pa celo s siroto Nemško Avstrijo. Odločitev jim olajšuje tudi dejstvo, da jim je v novi republiki zagotovljena popolna narodna in politična svoboda in enakopravnost. Đ^Rsaš© vest h Poročila sta se 16. t. m. na gradu v Od^i'za i,-*:. DeLeajak .11 g. r»_iiiai\i bu>v.i i»i».- Grvzovlt požar v tramvajski remizi na SkorfdJL Pretdvčerašsniim okoli poinoči je udarHa s*re!a v tramvajsko remizo na SkorMoi, k.k;r so bili tri;e stroji in dva kotla r.afte. Vnel se je požar. Ljudje iz bližnjih hiš so prestrašeni stekli na ulico. Nekateri so takoj telefonirali na postajo csmegascev, toda nuaužo je .pol ure, preden so dobili zveze. Ocnresasci so bili v hipu z vozovi in briesrainica-rrti na trpu, kjer se začenja openska zobnata proga vzpenjati, toda, ker niso mogli z vozovi po ozkih ulicah na Škorklji. so nrorah le z ročnimi briogaJ-nicami na lice mesta. Bila je že l'IO. ko so prišli prod remizo, to je že bila vsa v plamenu. VneJa se je tudi nafta, in grozila ie nevarnost, da al vsako toliko skoraj ves zasluženi derjar, medtem ko je njegova žena morala s svojim -delom hraniti sebe in družino. Revica je bila vsa obupana, ker čc mož oelo izjavil, da odide s svojo ljubico iz Trsta in da prepusti družino samo sebi. Ko je žena doznala, da pošCja njen mož celo hrano, ki si jo je sama odtrgala od vrst in umi jo Jiosila v tovarno, fc.'er delal, se je obup izpremenil v ogorčenost, jezo in željo za maščevanjem. Ko je šel včeraj okoli poldne Anton Pelos po uiici Arcata, je planila na vogalu ulice J^Jota njegova žena proti n'<;mu in mu pcrinila nož v prsa. L,'i>d;e 50 mu priskočili na pomoč in ga odpeljali v bolnišnico. Doma so estali samo ubogi otrcclči, kajti matere ni dosiei Se domov: izginila je brez sledu. Padec. Mariia Rossi, stara 80 let, stanujoča v triici S. Zennone 1. je včeraj padla po stopnicah in s; zlomila roko. Na rešilni postaji so ji -dali prvo pomoč. * Smrtonosen padec. Ivan Cegnar, star 70 let, je včerai padel v Skednju /. veza in si pri padcu pretresel mož&ane. Peljali so ga na rešilno postajo. kjer je Tevež jrzdihnil. Občni zbor „Tržaške kmetijske družbe" bo prihodnjo nedeljo, 23. t. m., ob 9.30 v prostorih Narodnega doma v Trstu. — Ob 9 bo predavanje : „Kako bomo konkurirali z našimi prridelki". . . dsspsdarsfj?©. Tržaška kmetijska družba. Umetni ffnoj. Povsod se danes kmetovalec pritožuje, da ni Snoja in da je tako strašno dras, da ni dovolj de-da t>i ga bilo megoče plačati, in da bi skero l ilo kupi:! ametni jmoj. H \v;i jmoj }e res najboljši, ker ima v sebi vse hranilne snovi, katere potrebuje rastlina ^a razvoj in ker poboljšava tia s ;c:u, da sirotani ; * iz črno ze.n'jo, ki ji prav imo humus ali UlJ„ v.jfc&.a i___li.iu p^lTtbuje za svu.'c ub-^evanje v prvi vrsti dušik, kalij in fosfor, katerih je pa v eno ju jivko malo. V 100 k z gnoja je priblii.no tri četrtine vode, a ostalo skero sama vlaknina In še kg dušika. kg kalija in K kg fosfor.'a v podobi fosforne kiseline. Te hranilne snovi v gnoju delujejo pa v zemlji bolj pečasi na rasčo rastline, ker mora gnoj peprej raszpa-sti in strehneti. Pa tuci rastfeiske hranilne snovi v isnoju niso zapo-padene v .tistem razmerju kakor jih rastlina potrt! uje, ker ie gnoj jako siromašen n. pr. na fosforju, katerega je v 100 kg gnoja, kakor smo rekli samo K kg. Zato pa moramo hlevski -gnoj izpopolniti s tem, da dc-damo zemlji še toiiko on^ hranilne snovi, ki m^nka v gco.u. kolikor je potrebuje ona rastlina, ki bo rastla na dotičnem kosu zemlje. Za pognojitev 1 hektar zemlje, to je 10.000 kvadra Inih metrov, potrebujemo povprečno 30.000 kg to je 300 metrskih stotov gnoja. Za eno leho. ki bi bila 10 metrov dolga in 1 meter široka, bi torej potrebovali 30 kilogramov gnoja. S temi 30 kg -;.ioj-a bi pa dali lehi samo 15 dek dušika, 15 dek kalifa in 7J4 dek fosforja. Vpraša se sedaj: Ako ne bi imeli gnoja, koliko umetnih gnojH bi morali potrositi na eno leho na mesto teh 30 tkg gnoja? Račun napravimo tako: V 100 kg čilskega «so-litra je 15 kg dušika; -koliko kg čilskega solitra bo treba, če hočemo dati lehi 15 dek dušika? Torej 100 : 15 = x : (H5 = 15 : 15 = 1. Treba bo torej 1 kg čilskega solitrp na ieho. Na isti način izračunamo kalij m fosfor. V 100 kg kalijeve soli je 40 Jt« kalija, torej bo treba za eno leho 40 -dek aJi približno % kg kalijeve soli. V 100 kg superfosfata je 17 kg fosforne kisline, torej bo .treba 44 dek ali približno lA ikg superfosfata na leho. Torej namesto 30 kg gnoja bomo potrosili na leho samo 2 kg umetnega gnojila, v katerem, se hranilne snovi hitro tope in jih rastlina kmalu posrka in zato tudi brže in buineje rae.te. Na 10 arov, to je, kos 100 metrov dolg in 10 metrov širok, torej 1000 kvadratnih metrov trosimo navadno: Za travnike in t'eteljišča 60—70 kg superfosfata ali -t orna sove žlindre, 20—25 kg kalijeve soli in 10—15 čilsScega soiitra. Za žitarice: 40—50 kg superfosfata oziroma to-ntaisove žlindre, 15—20 «03 Ikalijeve soli in 10—15 kg čilskega soiitra. Za zelenjavo: 40—50 kg superiosfata, 25—30 kg •kalijeve soli in 20—30 kg Čilskega soiitra. Za superfcsfat velja nižja številka. Trti trosimo: 1—3 deke superiosfata aii tomasove žlindre, 1—2 deke kalijeve soli m 1—3 deke čilskega soiitra na vsak komad in po starosti. 9 Sadnemu drevesu 1—2 kg superiosfata aii toma-scve drozge. Yt—1 kg kalijeve soli in —1 kg Čilskega soiitra. Superfosfat, tom as ova drozga in kalite v a sol se trosijo skupaj jeseni, a čilski soiiter v č'veh obrokih pomladi. Pri drevesib se ne sme potrositi okoli debla, ampak tako daleč proč cd debla, kakor segajo veje, ker se tu nahajajo tanke koreninice, ki imajo posrkati to hrano. Rszne uestL Samozatajevanje lepih žena. Visoke ccne tobaka so prisilile može. da so «se nekoliko odvadili .kajenju. To je dovedlo francoske žene na misel, da bi motzle tudi one kaj žrtvovati. Kai naj žrtvujejo? so se dolgo vpraševale, dokler se niso spomnile na — nogavice Seveda, nogavice so dTage in lahko hodijo tudi brez njih, odobrava Abel Herman t v »Te-mpsu«. In tako one ne nosijo več nogavic. Za nekaj časa ne bodo nosile niti Čevljev več, a vse iz enega razloga, ker yt njnh samozatajevanje pripravljeno za vsako žrtev. Ljudje po cestah pa bodo vpili: »Dajte prostora poštenim ženam, ki hodijo bosonoge!« Mar škoduje domače delo lepoti? 2enska lepota kmalu mine, če je ne negujemo vsak dan. To lahko opazujemo na imnogih mJaJdah ženaJi. Napačno držanje života, eJožna hoja, opuščeno negovanje polti v obličju, opuščeno negovanje rok. čmerai pogledi nam presneto malo pričajo o prejšnji sve-žosti m lepoti, hi kdo je vsega tega kriv? Skrbi in naporno delo. Sicer je res. -da mora dandanes sc-spedšnja prijeti -za marsikatero domače delo. ker ,'e vse strašansko drago. Kuhanje, pranje, i&anjc ■itd. škoduje lepoti t-cdal ka-dar se gospodinja ne zmeni za higieno ter ima sJebo delavno metodo, vsied kateTe nastanejo stoka pleča, viseča ramena, raskava polt, bolne noge itd. Včcsih se tudi pripeti, da gospodinja ne zna gospodinjiti, da nima dovolj pregleda čez vsa opravila ter si ne zna razdeliti časa. Na drugi strani pa j-e precej gospodinj, ki opravljajo vse domače delo -same; pa se tako ohranijo, kakor bi ne prijele za nobeno dele. Driijo se svoje metode. Nosijo trdne čevlje tudi ccma, niso cel dan v svoji domači obleki, negujejo predvsem svoje Toke t j. po vsakem delu jih dobro vsuše, masirajo, negujejo noh;e itd. Za peli obličja >e posebno škodljivo, če ženska sklanja glavo nad Jonce, ne da bi imela pri mešanju žlico (kuhaln-ico) z daljšim ročajem. Gre torej sat-o, kako «vršuje domače delo, t!a ji ne škoduje. Povsem je treba zavreči metodo rrmegih žen, katere se pri voščanju parketov pri snaženju preprog pripogibajo do sajr«'ih tal, namesto da bi rabilo cmelo aJi krtače z dolgimi ročaji. PrikJanjanje utrudi ter kazi elegantno držanje teksa in ravno tako, če se pri pomivanju posode, ali pri likanju in šivanju ženska preveč naprej drži. Ker je nihče ne ne gleda žona pri deiu na to, Č2 ravno drži glavo «1 život pt koncu ter ne opazi, da to nelepo gibanje zapusti -trajen sled. Ra-vno nasprotno bi sa imelo goditi pri domačem delu, ker dviganje in razpenjanje rok, sukanje in obračanje telesa najbolj pospešuje razvoj prirojene k pete. Dolžno-st vsake žene je, jc 274 kg. Nemec 230 kg. Zanimiva bi bila statistika o .porabi kruha v vojnih I-etih. Koliko |e stal suženj v starem Rimu. Žalostni so bili časi, ko del človeštva ni imel osebne svobode, ko so služeče sloje kupovali in prodajali, kakor se dandanes trži z vsakdanjimi potrebščinami. tako je stal suženj v času. ko >e bila rimska država na vrhuncu moči in slave, 400 kron, po neki zmagi, ko so ujetnike zastfžnili, 24 k?o 48 kron, po osvojitvi Jeruzalema, ko je bilo na stočisoč ljudi ujetih, pa že samo 20 kron. Spretni delavci, obrtniki in umetniki so stali več: vrtnar 1400 kron. ■kcvač 3200, kuhar 12.C00, igralka 24.000, zdravnik pa 4S.OOO kron. A MILKA DEBENJAKOVA RIHARD baron MARENZI pl. MARENZFELD in SCHOENEGO danes poročena. Grad Odolina pri Materiji, 16. avgusta 1919. se računajo po 10 stoi. beseda. Najmanjša pristojbina L I'—. Debele črke 2D stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2* -. KUPUJEM cunje in železnino. Molino Orande 20. Babič. 3968 PROSTOVOLJNA DRAŽBA najrazličnejših predmetov, kakor pohištva, kuhinjske opreme, blaga, preprog, knjig, slik, dragocenosti Itd. itd. Prost vhod, brez obveze za aakup, vsak dan v ulici Chiozza št. 7. od 10-12 in od 16-18. P 126 UMETNI ZOBJE F? z in brez čeljusti, zlate krone In tudi obrobki 1/1& JS^MTa KfMCDltor,c^onlrinl VB&iJiSS^I I zoaorEHNiK TRST, ul 30. oktobra (ex Caserma) 13, II. Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. FRAftSZUTTi ZOBOZDRAVNIK v Trstu. ul. Gioachino Rossini štev. 12, vogal ul delle Poste. Tthniški vodja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. č rmaka. - izdiranje zob urez ooledn. Plombiranja. Umetni zobje. I ZOBOZDRAVNIK D". MRACEK TRST Corsa 24, I. nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop. BrezUslno izdiranje zsi. plmajimja in mM zosja JADRANSKA BANKI I Deln. glav. K 3:).m0)Ja Rcs;rve K8.30J.0J0 g Centrali: T Al T na [i«] di 5 - ?ia S. Kicol)! Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, FCotor, Ljub • ljana, Metković, Opatiji. Sp it. Šibenik. Zadar Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v binčno stroko spa iijeie pos!« Sp?ejana VI033 na hranilne knjižice proti -li -,0'o letnl-n obre-stim v baneogiro-prometu proti 3Vo let nit . o-brestim. '.'a odpoved navezane znes sprejema po najugodnejš h pogojih, ki i,e imajo pogoditi od slučaja do sluč.Ja. Saje v nijra vanisiaa ?nJil3 (>3!jj Jnuilu). Blagajna posluje od 9 do 13 Olliajanja In prihajanje vlakov. Centralna postaja (južna.) Odhodi: 0'15 D. v Belffrad in BukareSt (čez Ljubljano !a Zagreb). 2*— D. na Dunaj (d-brdo. 17'— O. čez Hcpelje v Kanianar, Rovini, PtMo. 17*1 b M. čez Koper v Buje. FOTOGRAF A. JERKIC, Trst, ul. delle Poste it. 10. Gorica, Corso št 36 na dvorišču. P 1233 ZLATARNICA G. PHIO, TRST s« nahaja na Korsu ši. 15 (bivša satarnlca G. Z R-rajo plačati pri znesku čez 1 liro 5 ali 10 st -tink pris.oj-b;ne> _ Listki morajo biti kolkov ni od finančna ob asti. Računske listke v bi kih, kakor tudi predpis-ne tabele izdeluje takoj in po najnižjih cenah M v Inta. iL li flašo