Stanovska ureditev države je pristna ikrščanska misel, !__ jo je vsaj delno uresničila stanovska gospodarska organizacija srednjega veka. Ta organizacija je urejevala proizvodnjo, v pra,vih mejah zadrževala gospodarsko tek movanje ter omogocevala pravično raz "delitev gmotnih dobrin, preprečujoč čezmerno Ivopičenje bogastva na eni, obuboževanje in proleta.rizacijo nižjih slojcv na drugi strani.  Cloveška sebičnost ni nikdar bila prijatcljica tega gospodarskega reda, ki je oviral in omejeval'gospodarsko izkoriščanje nižjih in slabejših od strani višjih in močnejših. Zasnovala si je poseben nauk o človeški družbi in o gospodarstvu, "ki je pod imenom liberalizma sredi 18. stoletja vdrl med ev- ropsko človeštvo ter spremenil njegove nazore o človeku, družbi in ctržavi. jProe-lasil je naeelo neoffiejene gospoaarske svobode, iki naj obvladuje ves gospodarski proces. Pod vabljivim in varljivim žezlom te tolikanj hvalisane svobode so se porušili stari častitljivi stanovi, ki je na nje l.rščansiko načelo zgradilo gospodarski in družabni red.  Gospodarski liberalizem je gospodarstvo docela razkristjanil, proglasuj-oč njegovo popolno svobodo od vidi- kov vcre in predpisov morale. S tem je vzel zadnjo brzdo človeški sebičnosti, iki se je poljubno izživela v svobodni 'konkurenci in brezobzirnem izkori.čanju gospodarsko slabših posamoznikov in slojev. V tem osredju jc vzrastel gospodarski sistem kapitalizma, ki je človeško družbo razklal na dva razreda, ki stojita ikot sovražnika d:*ug proti drugemu: primcroma maloštevilni razrcd kapiialističnih delodajalcev in velika množica dclavskega razreda. Brczdno razrcdnega nasprotstva je v sedanjem človcštvu razširil in poglobil marivsizem (nauk nemškega žida Kaiia Mark&a), iki ga ucijo in izvajajo socialisti in ikomunisti. V marksističnem programu ni mesta za gospodarsko vzajemnost, ikakor je izražena v i-rščanski stanovski misli, - marvcč je njegova glavna praktična točka brezobzirni razredni boj, iki naj dovede do idiktature proletarskega delavstva in do icolektivlstične (komvinistične) ureditjve človeškc družbe in njcnega gospodarstva. Svetovna vojna je med drugimi posledicami povzročila tudi-katastrofal:ni polom ikapitalističnega sestava. Spričo tega poloma jc Rusija ikrenila v <irugo skrajnost: uničila je zasebno lastnino in ikapital, lastnica vseh proizvajalnih sredstev je postala država, ki vso državljane z istim bičem naganja na delo. Človek, ki pomenja liberalizmu vse, ne pomenja v ikorrrunizmu nič: je suženj množice, iki v nji popolno utone s svojo gospodarsko, osebno in duševno svobodo. V tej sodobni zmedi duševnih, socialnih in gospodarskih blodenj in stisk je vzniklo spoznanje, <la je treba obuditi v človeštvu tistega duha in tiste življenjsike sile, iki so v prejšnjih boljših časih ustvarjaie in ohranjale človeštvu pravo blaginjo, duhovno in gmotno. "Z višine vrhovnega učiteljstva vsega človeštva je to spoznanje spor-ladi lcta 1831 razglasM, uteiheljil in l-aztolmačil papež Pij XI. v svoii-e^:rc= šnici »Ons-cira_:..ir_io anno«, Hd jo je predsednik Zcdinjenih držav Severne Amerike, Franklin Rooscvelt, imenoval »eno najvažnejših dokumentov (listin) sedanje dobe«. V sedanji svet-ovni krizi pomenja Pijeva okrožnica edino rešilno idcjo, ker prinaša program, !ki je edini sposoben, rešiti svet družabrie in gospodai*ske katastrofe, ki mu preti. »Popolno ozdravljenje«, tako pravi papež v tej okrožnici, »bo le tedaj mogoče, iko se bo odpi'avilo tisto medsebojno nasprotje in se bodo ustanovili dobro urejeni udjc socialnega telesa, namreč »korporacije«, ikaterim ljudje ne bodo pripadali po vlogi, iki jo imajo na delovnem trgu, ampak po raznih socialnih opravitih, ki jih posamezniki izvršujejo. Kakor namreč tisti, ki blizu skupaj stanujejo, po naravnem nagonu ustanove občino,' tako je naravno, da tisti, iki izvršujejo isto obrt ali imajo isti pokllc — bodisi gospodarski ali drugačen —• ustanove nekakšno ikorporacijo.« To je torej korporacijski, stanovski red, čigar ustanovitev, odnosno obno vitev priporoča sv. Oče fcot glavni cilj socialne politike. »Na to morajo«, opominja Pij XI., »predvsem gledati, na to meriti država in vsi dobri državljani,' da bo prenehala borba nasprotnih si »razredov« in da se bo pobudilo in po-*' spešilo vzajemno sodelovanje korporacij«. Vsi, iki pripadajo isti obrti ali istemu poklicu (kmeti, obrtniki, trgovci, pripadniki industrije), delodajalci ter, delavci, vsi naj se organizirajo v posebne socialne organizacije, v stanovake organizacije. Potem bo dmžba Vraja orn- am _ nu enota teh nižjih organizmov. Eni in drugi, delavci in delodajalci, so lahko združeni za svoje posebne interese v svojih strokovnih organizacijah (v sindikatih), toda te naj bodo združene in urejene v višjih enotah: v. samoupravnih korporacijah. Sv. Oče je v svoji okrožnici v glavnih obrisih opredelil smernico, ki naj se v njih izvrši podrobna stan-ovska preosnova nreditve posameznih držav. Bilo bi krivo, ako bi misilli, da je kor-. poracijski sistem italijanskega fašizma uresničenjc načel papežcve okrožnice. Fašizcm ni zgradil svojega sistema od spodaj, iz ljudstva na granitni podlagi organiziranih stanov, temveč je od zgoraj odredil prisilne strokovne orga-, nizacije, ki jih mcd scboj ne druži vez samoupravno delujoče 'korporacije, marveč ukaz državne oblasti. Na pot preosnove svoje države po načelih poklicnega stanovskega reda je stopila Avstrija s svojo novo ustavo z dne 1. maja tega leta. Čim bolj bo podrobna izpeljava tega reda ostala v skladu 2 glavnimi smernicami papeževe okrožnice, tem prej pride od papeža napo- vedano socialno in gospodarsko ozdravljenje. Pride pa še tudi nekaj drugega, po čemer hrepeni sedanji svet, ki ječi v sponah raznih diktatur: pride okrepljenje demokracije, ki bo zasidrana v ljudstvu, v -jogovih delovnih stanovih, združenih v samoupravnih korporacijah. Romuuski zunanji minister (desno) v Parizu, levo francoski zananii rninh ster Barthou in na sredi predsednik vlade Doumergue.