Ohranimo se !
V	začetku aprla t. 1. so imeli v Jugoslaviji -že tretji popis prebivalstva po drugi svetovni vojni. Prve rezultate tega popisa so objavili v začetku maja. Iz njih je razvidno, da ima sedaj Slovenija 1,584.368 prebivalcev. Pri ljudskem štetju leta 1953 so našteli 1 milijon 504.427 Slovencev, pri popisu prebivalstva leta 1948 pa 1,439.800. Tako smo Slovenci narasli v letih od 1948 do 1953 za 64.627 ljudi, od! leta 1953 do leta 1961 pa za 79.941.
V	primerjavi povprečij narodnega prirastka v posameznih republikah Jugoslavije je na prvem mestu Bosna in Hercegovina z 18.8% (21.9% t. j. v razdobju 1948—53), na drugem mestu je Črna gora s 15.3% (22.4%), nato pa si slede: Srbija z 11.6% (13.7%), Makedonija z 9.6% (26.1%) in Hrvatska s 6.7% (8,2%). Slovenija je na zadnjem mestu in ima samo 6.6% (8.9%) prirastka letno na tisoč prebivalcev. Tako vidimo, da Slovenija s povprečnim letnim prirastkom 9.993 otrok na leto predstavlja najnižje jugoslovansko povprečje glede narodnega priraska.
Številke so zgovorne in dajejo vso upravičenost za zaskrbljenost vseh tistih, ki jim je mar obstoj slovenskega naroda. Kajti nobenega dvoma ni več, da se je življenjska pot slovenskega naroda obrnila: Ni več usmerjena v nadaljnjo rast in tekmovanje z ostalimi jugoslovanskimi narodi, ampak v počasno hiranje, nazadovanje.
O nazadovanju rojstev v Sloveniji je v domovini že pisal vseuč. prof. dr. Janžekovič. Svoj članek je objavil v reviji Nova pot pod naslovom ,,Naj nekdo zakriči“. V članku med drugim navaja, da bi se pri reševanju tega problema mogli „plodno dopolnjevati Cerkev in država“, zatem pa ugotavlja tole: „Nočemo biti ne črnogledi, ne fatalisti. Vprašanje se ne glasi: ali je mogoče rešiti naš narod, ampak: ali se hoče rešiti, ali ga hočemo rešiti. Tisti, ki so odgovorni za usodo slovenskega naroda, imajo v socializmu tako učinkovita sredstva, kakor jih svet doslej ni poznal. Zlo ni od danes in zdravilo ne bo učinkovalo jutri. Toda poglejmo problem takoj v oči, postavimo si jasen in dosegljiv vzor: ustaviti nazadovanje in čimprej doseči jugoslovansko povprečje rodnosti. Odslej se ob vsakem novem letu zaskrbljeno vpraajmo, ne samo, kako se je povečala industrijska proizvodnja, povprečen hektarski donos in številčno stanje živine, ampak najprej: kako se je povečalo število rojstev. Kajti prvo brez drugega nima nobenega smisla. Nazadovanje rodnosti je danes naše najnevarnejše „ozko grlo“. Pesnik Župančič je bil nekoč imenovan za čuvarja slovenskega jezika. Kdo naj bo čuvar slovenskega naroda? To moramo postati vsi!“
Tako kat. duhovnik, vseuč. profesor dr. Janžekovič v Ljubljani.
Ne vemo, kako so na njegovo opozorilo reagirali sedanji komunistični oblastniki, ,,ki imajo v socialzmu tako učnkovita sredstva, kakor jih svet doslej ni poznal“, pa jih ne uporabijo, kajti povedati je treba odkrito to, česar dr. Janže.kovič ali si ni upal, ali ni smel, da je glavni krivec za nazadovanje rojstev v domovini — ne samo v ■Sloveniji, ampak v vseh republikah v državi — ravno sedanja komunistična oblast, ki s svojim materialističnim nazorom že šestnajsto leto v narodu in zlasti v mladini ubija vero,, ruši in podira temelje krščanske morale in vere v Boga ter v posmrtno življenje. Komunistična oblast je namenoma vsa leta v mladini vzbujala slo po uživanju ter ji je pot do mladostnega razvrata na široko odpirala s pošiljanjem fantov in deklet na skupno delo v delovne brigade. Razvratno življenje, kateremh se je predajala, je v tej mladini povzročilo brez števila nesreč. Koliko mladih življenje je že bilo strtih, še predno so mogla občutiti vso toplino srečnega družinskega življenja na krščanskih osnovah. Ali ni strahotna ugotovitev, da se je n. pr. v Zagrebu kar 60% dijakinj izjavilo, d'a želi pred sklenitvijo zakona svojega bodočega življenjskega tovariša spoznati tudi v spolnem pogledu? Kako naj le pride po tej poti do zdravega in srečnega družinskega življenja mladina pod takimi komunističnimi „vzgojitelji“ ? In kontracep-
ßraxilu je grozilo
bratomorno
klanje
Konferenca 99neopredeljenih“
Po Quadrosovemu odhodu iz Bra-zila — vkrcal se je v Santosu na ladjo in odplul v Anglijo — je, kakor znano, takoj trdno zagrabil položaj v svoje roke vrhovni poveljnik brazilskih oboroženih sil maršal Denys skupno s poveljniki letalstva in mornarice, ki so vsi nastopili proti prevzemu predsed-ništva po dotedanjem podpredsedniku, zelo levičarsko usmerjenemu Goulartu, kateri je na vrat na nos odpotoval iz rdeče Kitajske preko Pariza proti Brazilu.
Na Goulartovo stran se je postavil samo poveljnik tretje brazilske armade, ki obvlada južni del Brazila in jod koder je Goulart tudi doma. V tem delu Brazila je guverner Brizzcli Goulartov sorodnik. Ta je skupno z uporniškim poveljnikom tretje armade dal zabarikadirati nekatera mesta v južnem Bra-zilu proti severnim poveljnikom, zlasti pristanišča Porto Alegre, Rio Grande do Sul itd. Po radiu je’tudi objavljal, da ne dc-voli spreminjati brazilske ustave, po kateri mora automatično podpredsednik zasesti predsedniško mesto, kadar odstopi predsednik.
Toda vrhovni poveljniki brazilskih oboroženih sil so bili drugačnega mnenja. Ker so se s Quadi'osovim odstopom znebili levičarsko usmerjenega predsednika, ki je Brazil vodil v komunistične vode, so izvajali pretekli teden silovit pritisk na brazilski kongres, da
je spremenil ustavo tako, da bo zaenkrat Brazil imel podoben vladni ustroj, kakor ga ima n. pr. Francija. Goulart postane predsednik države, kakor je to v Franciji De Gaulle, vlado bo pa vodil drug predsednik, kakor je to v Franciji Debre. V Franciji državo in vlado y resnici vodi De Gaulle, kar pa se v Braziliji, tako menijo vojaki, ne bo zgodilo. Goulart bo predstavljal samo figuro, kakor jo n. pr. v Italiji predstavlja stari Grc-nchi kot predsednik države. Tako hočejo vojaki preprečiti, da bi Brazil zdrsel v komunistične vode. Ta sistem naj sedaj ostane v Bra-zilu do leta 1966, se pravi do izteka predsedniške dobe odstopivšega Qua-drosa, nakar naj Brazilci s plebiscitom odločijo, če hočejo še nadalje obdržati ta sistem ali pa se. znova vrniti na dosedanji, ko je bil predsednik vlade obenem tudi predsedhik države.
Brazil je bil na robu državljanske vojne. Komunisti v Brazilu so najštevilnejši v latinski Ameriki, vendar se je vojski posrečilo obvladati položaj, tako da nikjer ni prišlo do večjih izgredov. Stavko je ponekod uprizarjalo delavstvo skupno s študenti. Maršal Denys je uvedel najstrožjo cenzuro. Prvotno je vojska prepovedala vrnitev Goulartu, končno pa je popustila v toliko, da bo smel biti predsednik države. S takim kompromisom je bil Brazil trenutno rešen državljanske vojske.
V Beogradu se je 1 septembra začela konferenca tkzv. neopredeljenih držav. Udeležujejo se je delegati 24 držav in sicer: Afganistan, Alžir (uporniki), Burma, Ceylon, Ciper, Kuba, Kambodja, Indija, Abesinija, Indonezija, Irak, Jemen, Gvineja, Gana, Libanon, Nepal, Maroko, Mali, Somalija, Sandijeva Arabija, .Sudan, Pakistan, Jugoslavija in Združena Arabija.
Edinj duhovnik na konferenci je ciprski predsednik Makarios, edini pravi komunist jugoslovanski diktator Tito. Edini, ki tudi ve, zakaj je to konferenco sklical. Vsi drugi so zastopniki držav, ki so v svoji „neopredeljenosti“, če že ne sovražni, pa vsaj nenaklonjeni zahodnjakom, sovjete pa spoštujejo iz strahu.
Konference se udeležuje kubanski predsednik Dorticos, ki je tudi komunist, vendar še ne tako zgrajen, kakor Tito: Zaradi kubanske javne privrženosti Moskvi so mnogi delegati še pred začetkom konference protestirali, da bi se je Kuba sme)a udeleževati, vendar niso mogli proti prisotnosti Dorticosa ničesar ukreniti, ker je pač komunist Tito sklenil, da je Kuba tudi dobrodošla
Začel je zasedanje Tito, zadnji predsednik jugoslovanske kraljevske vlade in nato do danes komunistični diktator Jugoslavije z govorom, v katerem je
„tožil“, da svet danes stoji po zaslugi zahodnjakov in ZSSR na robu vojne. Govoril je, da se povsod pripravlja na vojno, da mobilizirajo, da izdelujejo najbolj smrtonosna orožja, da začenjajo zopet z atomskimi poskusi itd. Treba bo podvzeti akcijo v OZN, predno bo prepozno. Kakšno, ni povedal.
Za njim so govorili vsi delegati. Najbolj obupan je bil indijski Nehru. V govorih so delegati izrazili nezadovoljstvo zaradi novih sovjetskih atomskih poskusov, smatrajo pa, da problem Berlina in napetosti med sovjetskim in svobodnim svetom zanje ni toliko važen, kakor pa vprašanje kolonializma. Iz Afrike in Azije morajo kolonialne sile čim prej oditi in dati svobodo vsem narodom.
Tito je v svojem drugem govoru na konferenci predlagal, naj bi blok neopredeljenih držav poslal Kennedyju in Hruščevu svoje delegate, kateri naj bi cba nasprotnika pregovorili, da bi se čimprej sestala in se mirno pogovorila. Prav tako je Tito predlagal, naj bi sklicali novo svetovno konferenco za razorožitev in drugo za sklenitev enotnega skupnega trga za ves svet.
, V dosedanjih govorih in razpravljanjih je ta konferenca v Beogradu izzvenela v obtožbo zahodnjakov in samo v milo opozorilo sovjetskemu bloku.
M®a?e®l	mn llc^Iins
¡Sovjetska sreza ohmovila atomske poskuse
V sredo, 30. avgusta, je Moskva objavila, da preklicuje dveletni sporazum z zahodnjaki o prenehanju z atomskimi poskusi in da bo s takimi poskusi „zaradi svetovnega položaja“ znova začela.
Moskovsko poročilo je presenetilo ves svet. V Ženevi še vedno zaseda konferenca, ki se je udeležujejo tudi sovjeti, na kateri že leta razpravljajo o prepovedi atomskih poskusov. Sovjeti na konferenci niso niti z besedico omenili možnosti preklica dosedanjega sporazuma z zavezniki.
Takoj naslednji dan po preklicu sporazuma so sovjeti izvedli prvi atomski poskus v Sibiriji z atomsko bombo, ki so jo razstrelili v atmosferi. Take atomske eksplozije v ozračju so v zadnjih letih postale zaradi radioaktivnega materiala, ki po eksploziji pada na zemljo, nevarna za prebivalstvo vsega sveta, ker so začele dejansko zastrupljati ozračje. Zato so zavezniki z ZSSR pred dvemi leti sklenili, da bodo prenehali s takimi poskusi. Samo atomske razstrelitve pod zemljo ali v vse-mirju, nad atmosfero, za okuženje ozračja niso nevarne.
Zavezniki so sklenili, da zaenkrat oni znova ne bodo začeli z atomskimi poskusi, ker hočejo propagandno izrabiti sovjetsko odpoved sporazuma. Isto-
! časno sta Kennedy in Macmillan pozvala Moskvo, naj takoj preneha z nadaljnjimi atomskimi poskusi in naj se najkasneje do 9. septembra t. 1. podpiše med njimi sporazum o prepovedi kakršnih koli atomskih poskusov. Ta sporazum bi potem’" predložili v odobritev OZN, ki bo začela zasedati sredi septembra. »
Novi sovjetski atomski poskusi so povzročili val ogorčenja po vsem svetu. Svetovno časopisje ostro obsoja Moskvo, da se ne. ozira na javno mnenje niti zahodnjakov niti neopredeljenih (fržav, ki trenutno konferirajo v Beogradu. Zahodno časopisje ugotavlja, da dejansko Moskva vodi. svojo politiko tako, kakor to njej prija, ne glede na ves ostali svet.
Vse komunistične organizacije, tako v ZSSR in njenih satelitih, kakor tudi v svobodnem svetu, pa so kakor na povelje začele opravičevati Moskvo zaradi novih atomskih poskusov in kršitve tozadevnega sporazuma z zahodnjaki z izjavami, da je bila ZSSR prisiljena k temu koraku, ker ne sme ostati nepripravljéna na vojne grožnje zahodnega sveta. Vse te organizacije . so doslej prikazovale ZSSR kot prvo- j boriteljico za mir in nastopale proti j atomskim poskusom.
Zaradi dogodkov v Brazilu, konferenca tkzv. neopredeljenih držav v Beogradu in obnove sovjetskih atomskih poskusov, se je berlinsko vprašanje v dnevnem časopisju pomaknilo s prvega na drugo mesto.
V Berlinu se je položaj pomiril. Kitajski zid, ki so ga komunisti zgradili sredi Berlina, stoj in loči mesto na svobodni in komunistični del. Zid so v nedeljo zvišali. Kljub zidu se beg vzhodnih .Nemcev na zahod ni ustavil. Nekateri so poskušali preplavati prekope. Mnogim se je posrečilo, dva pa so komunistične straže pobile s streli.
Med zahodnimi zavezniki se razgo-varjajo, na kakšen način naj bi se približali sovjetom in z njimi začeli pogajanja zaradi Berlina. Vsem postaja jasno, da d'o pogajanj mora priti, ker pač nihče nače tvegati vojne. Hruščev
I Z
TEDNA
cijske postaje po vsej državi, kjer dekleta in žene vedno lahko dobe napotke in pripomočke za preprečitev spočetja? Ali z njimi ne pospešuje sedanja komunistična odnosno socialistična oblast sama nazadovanja rojstev? To je tista oblast, ki po Janžekoviču ima „tako učinkovita sredstva, kakor jih svet doslej še ni poznal“. Zakaj jih ne uporabi tu?
In splavi? V goriškem „Katoliškem glasu“ smo nedavno brali, da v Sloveniji statistike izkazujejo 10.000 splavov na leto in to brez tstih, ki niso nikjer registrirani, katerih je morda prav toliko.
Nekateri se spričo teh ugotovitev tolažijo, da je pri velikih narodih še hujše. Ta izgovor je jalov in na stvari nič ne spreminja. Tak način življenja predstavlja nevarnost tudi za velike narode, kaj šele za nas Slovence, ko nas je vseh nekaj nad' poldrag milijon. Zavedati se moramo, da so zaradi razvratnega življenja v zgodovini propadali in tudi propadli veliki in zelo kulturni narodi!
Tako končno pridemo zopet do spoznanja, da je komunizem resnično največja nevarnost za slovenski narod. Ne samo zato, ker je narod oropal svobode in demokracije, ker ga je spravil v politično sužnost, ’mn a k tudi zato, ker mu s svojim materialističnim naukom
ubija vero v Boga ter ruši krščansko osnovo, na kateri je zgrajeno vse njegovo delo in življenje, ker mu ubija vero v posmrtno življenje in ga navaja samo v uživanje in razvrat.
Slovenci smo tisoč let kljubovali navalu silne premoči Nemcev na severu in Italijanov na jugu. Vzdržali smo, pa ne zato, ker smo bili kulturni, ampak zato, ker smo bili moralno zdravi in trdni, ker je bila moralno zdrava slovenska mladina, ki je ustvarjala zdrave in verne slovenske družine, če bo pa komunizem še dolgo časa na oblasti in bo še naprej zastrupljal slovensko mladino s svojo materialistično ideologijo, potem obstoja resnično največja nevarnost, da nazadovanja rojstev v Sloveniji ne bo več mogoče zaustaviti in se bo zgodilo to, kar napovedujte že omenjeni goriški Katoliški glas, da že tudi Slovenija postaja „zemlja umorjenih otrok in Slovenci umirajoč narod in to predvsem po zaslugi ‘soc. morale’ in napredka“.
Ta ugotovitev mora za vse, ki resnično ljubijo slovenski narod in mu hočejo dobro na zemlji, biti nova vzpodbuda za delo proti sedanji komunistični ideologiji in njenemu totalitarnemu sistemu, da bo šla pot slovenskega naroda po Koroščevih besedah ,,ne v zaton, temveč v življenje z vero v Boga in v samega sebe“.
V Čilu pripravljajo gradivo za sestanek predsednikov dr. Frondizija in Alessandrija 8., 9. in 10. t. m. v andskem letovišču Portillo. Listi pišejo, da bosta predsednika izmenjala misli o nekaterih spornih vprašanjih med obema državama, tako zlasti glede razmejitve na skrajnem jugu, o poglobitvi sodelovanja obeh držav na vseh področjih, o mednarodnopolitičnem položaju ter zlasti o zboljšanju gospodarstva, razširitvi industrije ter dvigu socialnega položaja narodov v državah Latinske Amerike z ameriško pomočjo. V Andih, kjer se bosta sestala oba predsednika so prejšnji teden divjali hudi snežni viharji, ki so napravili tako velike zamete, da je bila več dni prekinjena železniška zveza med Argentino in Čilom čez Ande. V letoviškem kraju Portillo je bilo več dni 700 turistov odrezanih od ostalega sveta.
Perujska medparlamentarna komisija, ki preučuje zaplenjeni propagandni material, ki je bil namenjen za kub. poslaništvo v Limi, je ugotovila, da je perujska komunistična stranka dobila iz Kube podporo 15.000 dolarjev. Prav toliko dolarjev so Kubanci razdelili v Peruju med razne ljudi, politične organizacije in med diiaštvo. Med komunističnimi '„štipendisti“ je bilo celo 5 parlamentarcev. Predsednik preiskovalne komisije senator Chaparro je dejal, da je že samo ta ugotovitev zadostno opravičilo za prekinitev diplomatskih stikov s sedanjo komunistično Kubo.
Carlos Prro Socarras, biv. kubanski predsednik, ki živi sedaj v Miami v Sev. Ameriki, je napovedal, da se bo še ta mesec sestavila kubanska vlada v emigraciji, ki bo „začela vojno proti Fidelu Castru“.
Ugledni sovjetski kemik Mihail Klotčko je zaprosil kanadske oblasti za
in njegov satelit Ulbricht sta ponovno grozila, da bosta podpisala separatno mirovno pogodbo' za Vzhodno Nemčijo in da bodo takrat komunisti dobili tudi kontrolo nad' dohodom v Zahodni Berlin. Vendar je ton sovjetskih groženj v preteklem tednu upadel.
Zahodnjaki so se strnili okoli ZDA, tudi Francija, ki je bila še pred kratkim proti pogajanjem s sovjeti. Začeli so se pripravljati na konferenco štirih zunanjih ministrov, kateri naj bi sledila vrhunska konferenca s Hruščevom. Tako berlinski župan Brandt kakor za-hodnonemški predsednik Adenauer izjavljata, da bodo morala biti pogajanja s sovjeti uspešna v tem smislu, da bodo Nemčijo približali k združitvi. Vsi zavezniki so trdno odločeni zaščititi svobodo zahodnega Berlina in obdržati nemoten dohod do svojih con v Berlinu.
V TEDEN
politični azil. V Sovjetsko zvezo se ne mara vrniti več zaradi tega, „ker v Rusiji ne spoštujejo človeškega dostojanstva in ker so zaradi političnih razlogov tudi ovirali njegovo znanstveno delo“.
Zahcdnonemškl kancler dr. Adenauer je poslal ameriškemu predsedniku Kennedyju osebno poslanico, v kateri ga opozarja na škodljive in nevarne posledice, ki bi jih povzročilo popuščanje zahodnih zaveznikov v sedanjem sporu s Sovjeti zaradi Berlina. „Če bo zahod' popustil pred Rusijo, bo ustvaril preplah med zahodnimi evropskimi narodi,“ je med dragim naglasil dr. Adenauer.
V	islandskih teritorialnih vodah so
v zadnjem času ponovno zasledili sovjetske podmornice.
Angleški maršal Montgomery, ki je v zadnjih letih ponovno dajal tudi politično izjave v prilog sodelovanja s sovjeti, je pred dnevi že v drugič odpotoval na obisk v rdečo Kitajsko in sicer na povabilo Mao Ce Tunga. Pred odhodom je izjavil: „Zahod misli, da ga bo napadel Vzhod, Vzhod se pa boji napada z Zahoda. Nobena stran pa nima namena napasti drugo.“
V	Chamonixu v Franciji je lovsko letalo na reakcijski pogon pretrgalo žici žične vzpenjače. Dve kabini, v katerih je bilo 9 turistov, sta padli v globino več sto metrov ter se popolnoma razbili.
„Rdeča zvezda“, glasilo sovjetske vojske, je objavila novo grožnjo Zahodu. V njej pravi, da „sovjetski raketni izstrelki s prvim odstrelom lahko dosežejo svoj cilj v kateremkoli delu sveta“.
PORAVNAJTE NAROČNINO !
Stran 2.
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 7- 9. 1981
10-LETNICA ŠOLSKEGA TEČAJA FRANCE'BALANTIČ V SAN JUSTO
Ravn. Bajuku v spomin
Dne 20. junija t. 1. se je iztekla njegova življenjska pot in naslednjega dne, 21. omenjenega meseca je dobil zadnje zemsko bivališče na pokopališču Las Heras v Mendozi.
Slovenska demokratska izseljenska skupnost v Argentini je še vedno po-d vtisom nepričakovane smrti tega odličnega in zaslužnega slovenskega moža. Zlasti v Mendozi, kjer so izgubili tako požrtvovalnega pevovodjo, organizatorja in svetovalca v vseh vprašanjih. Pa tudi nam na področju Vel. Bs. Airesa je še vedno v živem spominu.
Med nami je sicer živel samo nekaj časa po prihodu v Argentino, pa je že v tedanjih začetnih težavah krepko poprijel za delo v društvenem življenju in bil član odbora Društva Slovencev. Vso svojo iniciativnost in delo pa je razvijal med rojaki v Mendozi. V nemali meri je njegova zasluga, da so Slovenci postali dobro znani po vsej tej provinci, ko je svoj zbor tako izšolal, da je lahko z njim nastopal tudi ob raznih slovesnostih v mendoški katedrali, pri slavnostih drugih emigrantskih narodnosti ter pri vsakoletnem žegnanju v župniji sv. Roze Limanske v mestu istega imena, kjer župnikuje slovenski rojak g. Tomažič.
S svojim zborom je ravnatelj Bajuk prišel na gostovanje tudi med rojake v Buenos Aires. Bilo je to leta 1960, ko je Argentina praznovala 150-letnico svoje neodvisnosti. Ta pomembni dogodek v argentinski narodni in politični zgodovini so proslavili tudi novi slovenski naseljenci v tej deželi dne
22.	maja 1960 s koncertom, na katerem je najprej izvajal izbran program ravno Bajukov mendoški pevski zbor, nato pa so nastopili pod Bajukovim vodstvom združeni slovenski pevski zbori: Poleg mendoškega še Gallus ter pevski zbori iz Lanusa, San Justa, Ramos Mejie in San Martina.
To je bil za slovensko izseljensko skupnost „množičen“ nastop slovenskih pevcev, ki je na vse napravil sredi tujega okolja še močnejši vtis, kot pa pred leti doma mogočen nastop 2.400 pevcev tudi pod Bajukovo taktirko. Vsi, ki so bili tedaj na koncertu, so čutili, da so doživeli nekaj čudovito lepega, velikega. „Sladkost in sreča domovinskega občutja sta zalili sleherno slovensko srce.. Kdor je tedaj videl ravnatelja Bajuka, je lahko ugotovil, da je morda prav tedaj doživljal največje zadovoljstvo in srečo v vseh begunskih in izseljenskih dneh.“ Tako je zapisala Svobodna Slovenija ob njegovi smrti.
Ravnatelj Bajuk je hotel, da bi bilo vsako leto tako lepo in da bi vsako leto nastopil; skupaj vsi slovenski zbori. Na tem je delal in za izvedbo tega načrta je bil pripravljen žrtvovati tudi svoje počitnice.
Smrt mu je preprečila izvedbo te lepe zamisli.
V nedeljo dne 10. septembra pa mu bodo to željo izpolnili slovenski pevci iz Buenos Airesa. Zopet bodo vsi nastopili. Tokrat pa v spomin ravno Marka Bajuka, da mu izpričajo hvaležnost vseh Slovencev za izredno delo, ki ga
V	San Justu je bilo v nedeljo, 3. septembra, popoldne lepo slovensko slavje: proslava 10-letnice tamošnjega slovenskega šolskega tečaja France Balantič, ki je po številu otrok najštevilnejši med vsemi slov. tečaji na področju Vel. Bs. Airesa. Saj ga obiskuje kar 111 otrok, ki imajo pouk v 7 skupinah
V	ozadju Našega doma je bil postavljen oder, pred njim pa podstavek, ovit z argentinsko in slovensko zastavo. Na njem je bila slika pok. Franceta Balantiča.
Proslava Se je začela ob treh. Nanjo so poleg staršev otrok prišli tudi rojaki iz ostalih slovenskih naselij Vel. Bs. Airesa. Med gosti so bili tajnik NO
France Balantič
za Slovenijo Miloš Stare, direktor slov. dušnih pastirjev v Argentini Anton Orehar, predsednik Društva Slovencev, prof. Alojzij Horvat, slovenski dušni pastir v San Justu Janko Mernik in vodja mladinskega odseka DS šolski nadzornik Aleksander Majhen.
Slavnost se je začela z narodno himno Naprej zastava Slave, nakar je predsednik krajevnega šolskega odbora Rudi Bras pozdravil predstavnike slovenskih ustanov in društev demokratskih Slovencev, zbrane rojake ter sestre Kolegija Roze Limanske, ki ga obiskuje več slovenskih deklet v San Justu. Nato se je razvijal ostali spored prireditve.
Tercet Marjance in Katice Lipuš-čkove ter Marjance Jenkove je lepo odpel slovensko zdravico. Tudi najmlajši šolarčki so korajžno zapeli pesmi „Šo-larček mlad“, duet: A, E, I, O, U ter „Prav vesel iz šole grem“.
Slavnostni govornik na proslavi je bil dr. Anton Šimenc. Med drugim je
je opravil za slovensko mladino kot vzgojitelj, za slovenski narod' kot javni in kulturni delavec ter zlasti za dvig in razmah slovenskega ljudskega in umetnega petja in za ohranitev slovenskega folklornega bogastva.
Na spominskem koncertu bodo združeni pevski zbori s področja Vel. Bs. Airesa v ulici Yapeyu v zavodu salezijanskih sester v isti dvorani, kjer so 22. maja 1960 peli pod Bajukovim vodstvom, nastopili samo s pesmimi, ki jih je uglasbil ravnatelj Bajuk.
Udeležbo na koncertu ne smatrajmo samo za svojo pietetno dolžnost, ampak tudi za svojo narodno dolžnost!
navajal, ,,da razdobje desetih let predstavlja za življenje in rast vsake ustanove ¡n vsake organizacije tisti mejnik, ob katerem se je prvič treba ustaviti, pretehtati uspehe oz. neuspehe, ki so bili v tej dobi doseženi, na podlagi pridobljenih izkušenj napraviti nove sklepe in načrte ter praznovanju tega mejnika dati tudi primeren zunanji izraz v obliki te ali one vrste proslave“. Po tem uvodu je podal zgoščeno zgodovino nastanka in razvoja šolskega tečaja. Francp Balantič. Povedal je, da je slov. šolske tečaje začelo ustanavljati v Bs. Airesu Društvo Slovencev kmalu po naselitvi Slovencev v Argentini. Tako je nastal tečaj tudli v San Justu, kjer sta pred 10 leti gdč. Angelca Klanškova in Mija Markeževa začeli s poučevanjem slov. otrok. Verouk je prevzel in poučeval do leta 1954 g. Štefan Novak, od tedaj naprej pa g. župnik France Novak. Prve prostore je imel tečaj v župnišču, odkoder se je leta 1953 preselil v Dobrepoljsko gostilno ter njeno gostoljubje užival do 1. 1956, tedaj pa je DS naprosilo Naš d'om za uporabo prostorov. Uprava Našega doma je prošnji takoj ustregla ter je tudi sama opremila šolske prostore. Od tedaj naprej skrbi Naš dom za tečaj z vso skrbnostjo in naklonjenostjo ter ljubeznijo do slovenske mladine. Gdč. Klanškovi je do leta 1954 pomagala gdč. Mija Markeževa, od leta 1959 ji je pa v pomoč gdč. Francka Tomazinova. V desetletni dobi so otroci šolskega tečaja nastopili s pesmijo, igranjem, deklamacijami, rajalnimi in telovadnimi nastopi- samostojno ali pa z otroci drugih tečajev na 38 javnih prireditvah. Člani tečaja in šolskega pevskega zbora so napravili tudi 12 uspelih izletov.
Za zaključek je podal nekaj misli o odnosih staršev do otrok in do šole ter obratno ter ugotovil: ,,Položaj je tu bistveno drugačen od onega, v katerem smo doraščali in se duhovno ter umsko formirali mi v domovini. Tu je položaj tako za starše kot za otroke mnogo težji in zaradi tega je tako nujno in cesto tudi tako težko najti primemo pot duhovnega zbližanja in odkritega razgovora med otrokom in starši. Naša mladina v tem svetu nujno raste pod pogubnimi vpliv; moderne mrzlične naglice, poplave slatjega tiska, 'neprimernih filmov, slabe družbe, vsesplošne plitvosti, verske indiferentnosti, oboževanja športa, zlonamernih radijskih in televizijskih oddaj. Če z družinsko in šolsko vzgojo ne bomo znali teh pogubnih vplivov nadomestiti z drugimi pozitivnimi, ali pa vsaj zmanjšati njihovo vplivno moč, bomo imeli mladino ■ •žolistne formacije, brez plemenitih idealov, ki bo vedno izbirala pot najmanjšega odpora, ki ne bo znala priznavati nobene še tako osnovne avtoritete in bo imela silno malo pojma o ocenjevanju razmerja med' posameznimi' duhovnimi vrednotami. Mladina in odrasli predstavljamo dva svetova, ki morata znati najti potrebno zbližanje in medsebojno razumevanje. Odrasli se moramo v duhu časa znati približati mladini z mladostnim mišljenjem in
nikakor ne smemo zahtevati, da bi mladina morala prevzeti vsa naša mišljenja ter sl na ta način nadeti osebnost odraslih, k; je še nimajo, ker se v njih šele gradi. Starši cesto pozabljamo tudi na sledeče: če bi mladina v vsem sledila našim direktivam ter delala in mislila tako kot mi, bi v tistem tre-nuku nehala biti mladina ter bi se nasilnim poem čez noč spremenila v odrasle ljudi. Da pa preprečimo omenjene negativne vplive na družinsko in šolsko vzgojo, pa je seveda nujno potrebno tud; največje sodelovanje in zbližanje mladine s slovensko šolo“.
Izvajanje dr. Antona Šimenca so rojaki sprejeli z odobravanjem. Sledila je naslednja točka. Fantiči so se postavili s pesmijo Slovenec sem, deklice pa z znano Slovenka sem.
Pozdrave šolskemu tečaju in zahvalo gdč. Angelci Klanškovi ter pomočnici gdč. Tomazinovi in g. župniku Novaku sta izrekla predsednik Našega doma, ki je obljubil še nadalje vse# pomoč Našega doma pri vzgoji slovenske mladine, ter predsednik DS prof. Alojzij Horvat. Marija Osojnikova je občuteno deklamirala Balantičevo ,,Goreti hočem“. Bivše učenke so nato nežno zapele pesmi „Venček na glavi se“ in „Tam gori za našo vasjo“, šolski zbor pa pesmi Po jezeru in Pridi Gorenje. Marija Tomažičeva je lepo podala deklamacijo Pregljeve pesmi Domovini. Po pesmi V jeziku sladkem, ki jo je zapel šolski zborček, je bila zborna deklamacija pesmi, ki jo je za 10-letnico tečaja napisal Maks Osojnik. Sledila je razdelitev zbirke najlepših slov. pesmi, ki jih je zbral Rudi Bras. Pesmarico 100 naših najlepših pesmi za mladino je založil Kulturni odsek Našega doma, za vse učence in učenke šolskega tečaja v San Justu jo je pa kupilo in vsem podarilo podjetje šeme-Bidovec.
Krajevni šolski odbor jo je v zahvalo za ves trud, ki ga imajo z vzgojo slovenskih otrok, poklonil gospodičnam Angelci Klanškovi, Francki Toma- i zinovi in Miji MarkežeVi ter župniku g. | Francetu Novaku. Predsednik Našega i doma Alojzij Zakrajšek je tudi poklonil vsem lepe šopke nageljnov ter se jim znova zahvalil za ves trud, ki ga imajo z vzgojo slovenske mladine. V imenu vseh se je zahvalil g. župnik France Novak. Pohvalil je starše, ki lepo sodelujejo z vodstvom tečaja, vse pa pozival, naj bodo tesno povezani v slovenski skupnosti.
Pred igro Očala sta zbrane rojake pozdravila še sanhuški župnik msgr. Marcon ter ravnateljica Kolegija Sta. Rosa de Lima v San Justu. V' igri Očala so pa nastopili Mati Marija Tomazin, oče Janez Jereb, otroci, Lenka in Mojca Bras, Rezika Osojnik, Peter Jenko in Peter Gorjup. Zborček otrok je korajžno vodil I. Maček.
Po prireditvi je bila bogata pogostitev vseh otrok. Organizirala jo je ga. Ljuba Lipušček, pecivo so pa napekle matere slovenskih otrok.
Po končani proslavi so starši z otroci in ostalimi rojaki ostali še več ur v Našem domu v prijetni družbi ter bili vsi enh misli, da so otroci šolskega tečaja France Balanrič pripravili vsem res lep popoldan in pokazali, kako lepih
ARGENTINA
Za novega zunanjega ministra je
določen dr. Miguel A. Cárcano, star 72 let. Dr. Cárcano jo v argentinskem političnem in gospodarskem svetu znana osebnost. Po poklicu je odvetnik. Od 1. 1918 do 1946 je na buenosaireški univerzi predaval administrativno pravo, na gospodarski fakulteti iste univerze pa o gospodarstvu in organizaciji poljedelstva. Poslanec demokratske stranke za Cordobo je bil 1. 1929 in od 1932—34. L. 1933 je bil opolnomočeni minister v Londonu, od 1. 1935 do 1938 minister za poljedelstvo, od 1. 1938 do 1942 poslanik v Franciji, od 1942 do 1948 pa poslanik v Londonu. Napisal je tudi več političnih in gosp. del.
Joao Goulart se je na svoji poti iz inozemstva v Brazil prejšnji petek ustavil za dobre tri ure tudi na bue-nosaireškem letališču na Ezeizi. Na letališču ga je v imenu vlade pozdravil samo predsednik zunanjega ministrstva iz oddelka za protokol. Goulart ja nato imel v mednarodnem hotelu na letališču vse do odhoda razgovore s tukajšnjim brazilskim veleposlanikom in brazilskimi osebnostmi, ki so mu prišle nasproti iz Brazila. Z argentinske strani so bili na letališču samo trije poslanci Narodnega in ljudskega gibanja, predstavniki raznih peroni-stičnih organizacij ter levičarske vse-učiKške organizacije FUBA. Po Gou-lartovem odhodu so našli v stanovanju, v katerem je bil, pod pepelnikom tudi letak FUBE, v katerem pravi, da se v brazilskem problemu argentinsko di-jaštvo izreka „za ohranitev v veljavi sedanje brazilske ustave, proti vojaški vstaji in za samoodločbo narodov“. V Buenos Airesu samem je pa skušala prirediti manifestacije za Goularta skupina komunistov, pa jih je policija razpodila. •
Čeprav bodo volitve za delno obnovo poslanske zbornice in za volitev guvernerjev v večini argent. provinc šele marca meseca prihodnjega leta, je volilna kampanja že povsod živahna. Manjše politične skupine se trudijo, da bi napravile volilne sporazume. Zlasti levičarji so v tem pogledu aktivni ter je n. pr. polit, skupina Movimiento popular Argentino — Argentinsko ljudsko gibanje — objavilo poziv vsem levičarskim skupinam, naj bi za volitve napravili „Protioligarhično in pro-tiimperialistiično fronto“. Politične skupine snubijo zlasti peroniste, da bi jih s svojimi glasov; pri volitvah podprli. V tem pogledu je nedavno presenetila izjava prvaka unionistov v opozicio-nalni ljudsk; radikalni stranki dr. Za-vale Ortiza, da ,,je možno sodelovanje te stranke 'in peronistov“ ter „da je treba pozabiti na preteklost“. Dr. Za-vala Ortiz je bil doslej znan po stalnih napadih in očitkih vladi, zlasti pa predsedniku dr. Frondiziju, da dela sporazume s peronisti.
Rlllf ■■IIIIDIDItlllDIlCDIIBOlllBIBDIIIIIIIIIIIIIBIIIII
stvari se vse uče v 'tečaju, za kar gre zasluga požrtvovalnemu učnemu osebju gdč. Angelci Klanškovi ter gdč. Francki Tomazinovi in župniku Novaku, prav tako pa tudi upravi Našega doma, ki s tako velikim razumevanjem podpira in skrbi za šolski tečaj.
P. Odilo OFM:
SLOVENSKE MATERE PRI MARIJI POMAGAJ IN NA GROBU
ŠKOFA ROŽMANA
Že 25 let romajo slovenske žene in matere iz Clevelanda ob prazniku Marijinega vnebovzetja na Ameriške fere-zje. To je eno najbolj resnih in globokih lemontskih romanj. Ko je bil škof Gregorij Rožman še živ, je vsako leto priromal s temi dobrimi ženami ter je vodil skoraj vse glavne romarske pobožnosti. Zato so hvaležne žene zdaj že drugo leto združile svoje romanje s poklonitvijo na ljubem grobu. Letos se je ta poklonitev vršila posebno slovesno in pretresljivo v nedeljo 20. avgusta.
Pri Prekmurskem križu se je zbrala množica ob 10,30 dopoldne. Najprej so vs; zapeli pesem „Kraljevo znamnje križ stoji...“ Potem je povzel besddo voditelj lemontskih romanj P. Odilo: ,,To pesem je poslušal tolikokrat naš duhovni vojskovodja, pokojni škof dr. Gregorij Rožman, ta sveti bojni klic je prevzel veliki Rožman po velikem škofu Slomšku. Ta klic: "„Bandero, glej vihrati... srčno se vojskovati!“ je zaklical škof Rožman v prelepi slovenski svet, ko je bil slovenski človek v nevarnosti največjega duhovnega poraza. Pred križ je hodil Rožman molit in klicat za svoj narod, potem ko si je izvolil za svoje geslo ,,Križa teža in plačilo“. Pred obličjem vsega naroda je nosil po beli Ljubljani kriz v mogočni spokorni procesni k Mariji Pomočnici na Rakovnik. Zato je prav,
da smo se zbrali tukaj v senci križa v lepem in bridkem spomnu na pokojnega škofa Rožmana.
„'Sprevod na pokopališče naj se uvrsti po sledečem redu: Na čelu sprevoda naj vihra kraljevo znamenje: KRIŽ, ki naj nam kaže pot. Križ naj se pomakne do druge postaje sv. križevega pota ,,Jezus vzame križ na. svoje rame“. — Za križem gredo z globoko mislijo moški! — Takoj nato zastava Marije Pomagaj: Za Jezusom in za Marijo vsi hodimo, dokler še na svet živimo!
„Takoj za vihrajočo Marijino zastavo naj gredo žene in matere iz daljnega Kansas City. — Potem naj zaplapola zastava naše Ljube Gospe Fatimske, ki jo je pokojni škof Rožman blagoslovil. — Za Fatimsko zastavo bodo korakale žene in matere iz fare sv. Lovrenca v Clevelandu; nato žene iz Euclid od Sv. Kristine; potem matere od fare Marije v nebesa vzete iz Collinvvoodn, potem pa žene in matere od Sv. Vida v Clevelandu.
Za vso to vrsto se je vstopila predsednica Zveze Oltarnih društev s spominskih! križem. Dve belo oblečeni deklici sta nosili na vsaki strani križa bela trakova.
Potem je dobila svoje mesto duhovščina: Rev. Edvards Roberts, lanski novomašnik, sin predsednice organizacije. Navzoči so bili še štirje franči-
škani: p. Pelagij, p. Fortunat in p. Odilo.
P. Pelagij je začel po zvočniku moliti žalostni rožni venec. Ostali romarji so šli za duhovščino. Dolg in resen sprevod se je med glasno molitvijo pomikal na samostansko pokopališča. Ko se je romarski sprevod razvrstil v polkrogu pred grobom, je zopet spregovoril'p. Odilo OFM:
„Oh dragocenem in ljubljenem grobu škofa dr. Gregorija Rožmana stojimo, vtopljeni' v globoke misli, vdani v sklepe Previdnosti božje. Na grob ljubljanskega škofa bi morali hoditi v Ljubljano. To bi bilo naravno. Pa Ljubljana ni imela groba za svojega najboljšega sina, ker je v življenju imela za njega le ječo, križ in smrt. Ameriške Brezje so 'dale velikemu škofu grob; in Lemont je na ta grob ponosen, toda vsak ve, da je to nenaravno in še nikoli se ni zgodilo v 500 letni zgodovini ljubljanske škofije, da bi bil kateri ljubljanski škof dobil svoj grob v takih daljavah kot škof Rožman.
Zveza Oltarnih društev' iz Clevelanda ima velike zasluge, da je prišel škof Rožman v to deželo med nas. Leta 1747 ste nanraVlle. dobre žene, svoje romanje «k Mariji Pomagaj na Ameriške Brezje prav iz tega namena, da hi bil škof Rožman rešen bridkega begunstva. Zmagale ste: Marija je zmagala! Prihodnje leto 1948 je naš pokojni škof že z vami priromal v Lemont, da ste se Mariji Pomagaj skupno zahvalili. To je škof sam potrdil v svojem dnevniku.
Zdaj smo ob grobu velikega trpina. Dobro se spominjate, drage žene in matere iz Clevelanda, kako je bilo pri nas za današnje romanje pred štirimi leti. Pokojni škof je prišel v Lemont naravnost iz Fatime. Ves je bil izmučen. Zvečer je v cerkvi govoril, ko veste, da ni velika, pa ga nismo mogli razumeti. Naslednji dan si pri votlini ni upal na prižnico, kamor je vedno stopal tako ponosno. Nekaj težkega je ležalo na njegovem srcu. Gotovo se je že razvijala bolezen, saj je bilo to ma-
lo več kot dve leti pred njegovo smrtjo. Toda še nekaj težjega ga je tlačilo kot sama bolezen.
To smo izvedeli naslednji dan, kar je škof zaupal tudi nekaterim drugim. Škofa je silno mučila misel: Ali je ravnal prav in ali smo vsi prav ravnali med revolucijo doma, predvsem: ali je prav, da je zapustil svojo čredo in je šel v tujino. Mi seveda verni iz drugih virov, da so škofa Rožmana z nekako sveto zvijačo spravil; iz Ljubljane ob razsulu. V Fatimi se je o tem pogovarjal z Marijo. Mnogo je molil pred Gospo Fatimsko. Po sv. maši, ki jo je škof opravil v kapeli prikazovanj, je še dolgo Marijo prosil — kar vsiljiv sem bil Mariji — je rekel škof sam, naj mu vendar pokaže kak znak, | da smo slovenski katoličani med ko-mumstično revolucijo pravilno ravnali. BJarija, pomiri me, je zdihoval škof, Tiovei mi, ali je boljše, da so naši dobri fantje in možje- pobiti ter so njih duše v nebesih, kot če bi bili živi, pa bi jih toliko okužil brezbožni komuni-
zem. Ko škof tako moli in se bori z Marijo, takrat zapazi — to je tukaj v Lemontu pripovedoval, ko sva hodila po romarskih prostorih — je zapazil škof, da mu k molitvi sklenjene roke in sprednji del talarja obliva podobna svetloba in barva, kakor so jo videli desettisoči 13. oktobra 1917 ob veliki prikazni, ko se je Marija razodela kot Kraljica presv. rožnega venca. Svoj pogled sem obračal, je zatrjeval škof Rožman, v Marijin milostni kip, pa zopet sem ogledoval svoje roke, pa je bila barva tudi na spodnji strani rok. G. Julij Slapšak pa je opazil, da se ta barva vidi tudi dobro na stenah vseh okoliških hiš. Ta svetloba je škofa potolažila, spomin na vse pa ga je zmučil in utrudil. Resnemu škofu, kot smo ga poznali, lahko verjamemo, pa saj je imel tudi pričo pri sebi: g. Slap-šaka.
Mnogo važnejše so seveda k molitvi sklenjene roke, kot pa roke oblite s čudežno barvo. Te roke same kažejo njegovo neomajno zaupanje v Marijino pomoč, posebno pa škofovo vedno ponavljanje Marijinih besed: Zgodi se mi po Tvoji bpsedi, Gospod! Tako je govoril vedno naš pokojni mučenik, kadar koli ga je pritisnila teža križa.
Zdaj našega škofa križ več ne pritiska, zdaj uživa njegovo plačilo, zato ste mrtvemu, verne slovenske žene in matere prineslo iz Clevelanda prekrasni križ iz cvetja. Zdaj bomo ta križ posadili na dragoceni grob.
Zastavi Marije Pomagaj dh Gosp« Fatimske naj se objameta in v spo-
Slevice (a
Podpredsednik ZveEnega izvršnega sveta Edvard' Kardelj je bil na daljšem dopustu v Angliji in sicer z vso družino: ženo, hčerko in sinom. V zvezi z njegovim bivanjem so se širile razne govorice. Nekateri so vedeli povedati, da si je prišel zdravit bolna vretenca v hrbtenici. Med bivanjem v Angliji je angleški list „Observer“ objavil daljši razgovor svojega urednika s Kardeljem. Tam je zapisano, da se je Kardelj v Londonu ‘sestal s predsednikom vlade MacMillanom in šefom labori-stične opozicije Gaitskellpm. Veliko da je tudi hodil po londonskih ulicah, si kupoval razne knjige, da bi se izpopolnil v angleščini. 'Dopisniku Observerja je med drugim tudi dejal, da ga je predvsem zanimalo, kako živijo Angleži ter da je občudoval „čudovito podnebje, angleško disciplino ter čistočo“. ¡Dejal je, da Britanija napravi na obiskovalca „vtis dobro urejenega vrta“. Vidimo, da je o vsem govoril, le o svobodi, demokraciji, v kateri živi angleški narod, je molčal kot riba!
V Ljubljanskem mestnem gledališču so igrali novo slovensko dramo Borisa Grabnarja „Ob sedmih Pod trančo“, ki prikazuje ilegalno delo mladine med okupacijo v Ljubljani.
Na Bledu so bili nedavno razgovori članov tehničnega pododbora za koordiniranje jugoslovanskih in avstrijskih načrtov za dograditev ljubeljskega predora. ■
Na mariborskih višjih šolah je
letos vpisanih več kot 3.000 slušateljev, med temi je rednih slušateljev okoli
1.000.	Največ slušateljev ima Tehniška višja šola, ki je letos odprla tudi oddelek za kemijo. Vanj se je vpisalo 27 rednih in 40 izrednih slušateljev.
Franc Kejžar, gozdni delavec v pok. v Zgornji Sorici, je nedavno praznoval stoletnico svojega življenja. Zdravje mu še kar dobro služi, samo naglušen je malo.
PRIREDITVE
September
Sobota, 9: Družabna prireditev Društva slov. protikom borcev, Klub Excelsior, Santos Lugares Nedelja, 10: Koncert združenih slov. pevskih zborov v počastitev spomina win. Bajuka, dVorana, ul.
Yapeyu 132, Capital ob 16.30. Sobota, 16: XI. kult. v.ečer SKA pri Bullrichu, Sarandi 41, Capital. U-krajinski * večer. Proslava 100-let-nice smrti ukrajinskega pesnika Ševčenka.
V	Slovenskem domu v San Martinu družabna prireditev.
Nedelja, 17: Blagoslovitev in otvoritev Slomškovega doma v ul. Castelli 28 v Eamos Mejii. Ob 10 blagoslovitev doma, zastav, nato sv. mara, pozdravi organizacij, nastopi mladine na Slomškovi proslavi, zatem družabna prireditev, poo. okoli 18 žrebanje številnih dobitkov.
Nedelja, 24: Mladinski dan v Slovenski vasi v Lanusu. Na sporedu srečelov. odbojka, telovadba. Vesela družba, prijetno razpoloženje.
V	Slovenskem domu v San Martinu ob 10 dop. predavanie s skibp-tionimi slikami Janka. Hafnerja' o možnosti in pomen poleta na luno.
Friderik Lupša, basist ljubljanske opere, je nedavno slavil 25-letnico svojega umetniškega delovanja.
Angleščina in ruščina naj imata prednost pri učenju tujih jezikov. Takšna navodila je dal zvezni izvršni svet republiškim prosvetnim upravam.
Umrli so: V Ljubljani: Marija Debeljak, poštna uradnica v p„ ing. Stojan Guzelj, svetnik in načelnik oddelka, Nace Završnik, Jožef Brandšteter, ■krojaški mojster, Josip Košak, upok., Janko Mejač, upok., Mirko Gruden, direktor banke v p„ Frančiška Brovc, Rezika Nerima, roj. Breznik, Ivanka Pe-trgovec, Antonija Rakose, Adolf Rav-trič, Tončka Končan, Josip Uran, biv. nihar, član opernega orkestra, Viktor Gostiša, dipl. jurist. Marija Šobar, upok., Silvo Smerekar, uslužb. Litostroja, Pepca Babšek, roj. Škrjanc, Marija Gričar, roj. Kolar in Marija Art-nak, roj. Marguč v Celju, Antonija Valenčič, roj. Perhavec v Dol. Ležečah, Miha Cvikl v Kranju, Anton Majcen, st., v Šentjanžu na Dol., Mihael Se-čkar, kovač v Kranju, Pavel Košmrl, abs. geografije v Grosupljem, Alojzij Turk, pok. referent v p. v Mariboru, Jože šavrič, uslužb. v Brežicah, Ivanka Modic, roj. Bole, biv. gost. v Ivanjem selu, Jakob Cerivšek v Žalcu, Kristina Tičar v Kresnicah, Leopold Svetličič v Celju, Franc Šonc, upok. v Količevem in Neža Stropnik, roj. Lapornik v Celju.
KOROŠKA
Koroški izobraženci, vključeni v Društvu absolventov visokih, srednjih, višjih strokovnih šol so imeli v novi dvorani farnega doma v Škocijanu poletni sestanek, ki ga je vodil predsednik nadučitelj Millonig. Udeleženci so se udeležili najprej maše v spomin narodnima borcema župnikoma Ražunu in Poljancu, nato pa so biila predavanja z obširno debato. Tako je prof. Janko Mesner predaval o najnovejšem literarnem delu v Sloveniji. V debati je bilo poudarjeno, da brez dvoma nosi književno ustvarjanje v Sloveniji pečat režima. Predavatelj je tudi dejal, da ne zanika, da nekateri pisatelji pišejo „za predal“. Več udeležencev je tudi izrazilo obžalovanje, da ni predavatelj vključil v svoj referat literarno ustvarjanje izven Slovenije.
Prof. dr. Vinko Zwitter pa je v širokem sociološkem referatu orisal prevrat, ki se odigrava v materialnem in moralnem življenju naše generacije. Podrobno se je ustavil pri krščanstvu, ki je že tolikokrat v zgodovini igralo odločilno vlogo pri duhovni usmeritvi človeštva in ki mu ta naloga tudi danes v sodobnem, življenju ostaja.
Mladi koroški literati, ki se zbirajo okoli revije itladje so izdali tretjo številko te revije. Vsekakor je to kar lep uspeh, če pomislimo, da so se ti novi slovenski koroški literati priučili knjižnemu ježku — ker jim ga pač šola ni nudila — iz ljubezni in notranje želje do slovenskega jezika in do slovenskega naroda, še bolj pa je razveseljivo, da se krog sotrudnikov okoli Mladja
SL0VENU V ARGENTINI
BUENOS AIRES
X. kulturni večer Slovenske kulturne akcije — razstava Bukovec—Papež je bil v soboto, t. t. m„ ob 7 v Slovenskem domu v San Martinu. G. Ivan Bukovec jc razstavil 12 tušev in 3 olja, g. France Papež pa 9 olj. Dvoranica, drugače imenovana škuljeva soba, je bila lepo z zavesami prevlečena, vodstvo doma je razstavljalcema poklonilo kito rdečih nageljev, ki so potem krasili razstavni prostor, kot so prireditelji sploh skrbeli za lep aranžma razstave. Še pred napovedano uro se je že zbralo precej gledalcev; kmalu po določeni uri pa je g. M. Marolt začel pred številnim občinstvom z nagovorom. Zahvalil se je najprej Slovenskemu domu in njegovemu kulturnemu referentu g. prof. Zupanu za izkazano gostoljubnost, predstavil potem cba razstavljalca in posebej pozdravil še g. Roberta Petrička, ki je zastopal Društvo Slovencev in Slovensko planinsko društvo, katerima je posvetil govornik lepe priznalne besede. Končno je podal kratko karakterizacijo abstraktne umetnosti — večina slik je bila abstraktnih — in vrednotil oba razstavljalca, ki sta nato še sama dajala obiskovalcem pojasnila o svojih delih. Škoda, da so se nekateri odlični obiskovalci pojavili šele pozneje ali naslednji dan. Ves večer so namreč prihajali gostje.
Naslednji dan, v nedeljo, je bil
obisk celega dne tolikšen, da je dosegel, če ne celo presegel sobotnega. Ugotoviti je treba, da so ljudje z nekim razumevanjem motrili zlasti tudi abstraktne slike in je bilo več del obeh mojstrov že oba dneva razstave tudi prodanih. Podrobno oceno razstavljenih umetnin bomo prinesli v prihodnji številki.
Osebne novice
Dne 1. septembra je končal študije na ekonomski fakulteti buenosaireške univerze Jože Bajlec ter dobil naslov contador puhlico nacional. čestitamo in želimo mnogo uspehov.
G. Marko Bajuk ml. je promoviral istega dne za inženirja agronomije na ipendoški univerzi. Mnogo sreče mu želijo vsi prijatelji in akademiki.
Družinska sreča. V družini Frančka Breznikar in njegove žene ge. Kristine, roj. Prijatelj, so dobili v nedeljo, 3. IX. sinčka Marka-Ivana. ter hčerko Vero-Marijo-Ines. Srečni družini naše tople čestitke!
Večne obljube. V samostanu španskih šolskih sester Božje Pastirice v mestu Loberia (prov. Bs. As.), kjer deluje kot učiteljica, je v petek, 1. sept., napravila večne obljube S. Ana Marija Škrbe. M^da redovnica se je rodila v Žužemberku leta 1936. Komunisti so ji ubili očeta, brata, sestro, z materjo je živela v taborišču Senigallia, leta 1948 na se preselila v Argentino. Po 1 letu je vlak povozil še mater v Villa Balle-ster. ■ Hčerka je živela v kolegiju Ana Janer in študirala trg. šolo, nato pa
učiteljišče pri sestrah, pri katerih je pred 6 leti vstopila kot novinka. Izpoved večnih obljub je sprejel njen stric Rev. Stanko škrbe. Mladi redovnici želimo v njenem stanu obilo božjega blagoslova med mladino.
SAN MARTIN i čajanka sanmartinske mladine
Kakor izgleda so sedaj čajanke v modi. Dne 13. avgusta so jo priredili na Pristavi morončani, v nedeljo, 27. avgusta, pa sanmartinčani.
Mladina iz širnega Bs. As. se je v velikem številu odzvala povabilu san-martinskih fantov in deklet. Res škoda, da je vreme malo nagajalo in tako se prireditev ni mogla vršiti na prostem, kot je bilo v prvotnem načrtu. To je povzročilo nekaj pomanjkljivosti v izvedbi programa in čajanke same, a vendar ni pokvarilo veselega razpoloženja navzoče mladine.
Glavne točke programa so bili pevski nastopi Janeza in Marijana Bolte-žarja, duet harmonikarjev bratov Klavžar, petje kvarteta, katerega so sestavljali brata Boltežar, J. Berčič in M. Jesenovec, ter šaljivi prizori v izvedbi J. Berčiča in M. Boltežarja.
Čajanka^se je končala tako, da se je mladina ob zvokih domačih polk in valčkov malo zavrtela. Nato je še krepko zaorila islovenska pesem, ki je zaključila ta resnično lep mladinski sestanek.
MAR DEL PLATA	*
V	hotelu Asturias, Santiago del Estero 2466, se je v soboto, 19. avgusta zopet zbrala tukajšnja naša skupnost na svoji zabavni in prijateljski večerji. Programski del je otvoril zaslužni naš organizator družabnih prireditev g. Branko Furlan, ki je v krajšem govoru in v izbranih besedah pozdravil prisotne rojake in izrazil zadovoljstvo na tako lepi udeležbi.
Nato je povzel besedo starešina tukajšnje slovenske kolonije g. dr. Vekoslav Kisovec, ki je v kratkih besedah kritično orisal delovanje skupnosti v tej zimski sezoni.
V	imenu skupnosti je izrazil priznanje in zahvalo upravi slovenskega šolskega tečaja, predvsem voditelju g. Borisu Kresniku, katehetu g. Borisu Komanu in pevovodji g. ing. Levu Pitterlu za njihovo brezplačno in nesebično- delo za vzgojo našega naraščaja.
Omenil je tudi še novoustanovljeno Podporno društvo, ki ima edini namen sezidati za svoje člane Panteon in postaviti v njem oltar, posvečen slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu. Tu je poudaril zasluge, ge. Štrukljeve, ki je z dobrim zgledom in požrtvova-njem zbrala okoli sebe interesente, da se je moglo pristopiti k ustanovitvi društva, še prav posebej pa je omenil stebre te ustanove namreč g. Karla Martinčiča, g. Maksa Rančnika in g. Branka Furlana, na katerih ramah sloni tehnična izvedba panteona, ki naj bi ostal kot trajen spomenik slovenstva v Mar del Plati.
Pri vsem tem lepem napredovanju, tako je nadaljeval dr. Kisovec, pa le ne moremo biti zadovoljni, ker smo delali in delamo še danes usodepolno napako, da ne znamo pritegniti vse mladine v našo sredino. Mnogi naši rojaki, ki za-
štovanju skloneta nad ljubljeni grob. Presrečna duhovnikova mati Katarina Roberts in šc bolj srečni sin duhovnik Rev. Edvard Roberts, postavita zdaj cvetlični, spominski venec k mrtvi glavi pokojnega škofa v veliko tolažbo njemu, v veliko upanje nam: „O sveti križ, prijatelj naš edini, na grobu pot nam kažeš ti k nebeški domovini."
O sveti križ! Ponižno te častimo, zvestobo obljubmo! Zvestoba križu je zvestoba pokojnemu škofu Gregoriju.
Molimo za dušo pokojnega škofa Oče naš, Zdrava Marija in Gospod daj mu večni pokoj in večna luč naj mu sveti. Father Roberts je ljubljeni grob pokropil z blagoslovljeno vodo rekoč: Z nebeško roso naj orosi tvojo dušo Bog Oče, Sin, Sveti Duh. Amen.
Mrs. Roberts jc še zasadila cvetlico na grob pokojnega p. Zakrajška, na grob bivšega ljubljanskega provinciala p. Gracijana, na grob p.' Aleksandra in na grob p. Cirila. Njen sin duhovnik pa je vse te štiri grobove vsakega posebej poškropil.
Nato se je sprevod med glasno molitvijo rožnega venca nadaljeval proti Lurški votlini ob jezeru. Tam je Father Roberts opravil peto sv. mašo za pokojnega škofa, vse ljudstvo pa jc med mašo prepevalo.
Tako smo zopet pokazali ljubezen in spoštovanje do svojega škofa ter smo s tem podčrtali dejstvo in prepričanje: "kako posrečena misel je bila, da je škof Rožman našel svoj grob na svojih priljubljenih Ameriških Brezjah.
oviv:
IZ SANHTJŠKEGA OKRAJA
Čisto mirno sem po končani slovenski maši stal pred cerkvijo in imel ustnice žš ,,na gctovs“, da -si mednje zataknem cigareto in jo prižgem, ko me nekdo od zadaj dregne v rebra s tako silo, da sem v trenutku zagledal svoj mrtvaški list z navedbo vzroka smrti: corpus razsulitis. Ob pobiranju cigarete, ki mi je pri sunku padla iz rok sem z glavo navzdol ugotavljal, če je bil sunek prijateljskega ali sovražnega značaja.
Pusti tisto na tleh in prižgi eno ameriško,“ se je oglasil za menoj Peter, s katerim se že lep čas nisva videla in mi že tlači v usta „česterfildko“. „Orka ladruš,“ sem skoraj zaklel, „vsaj’ do sape me pusti priti in na vse pretege Boga hvali, da še nisem pozabil tvojega načina pozdravljanja, sicer pa vem, kaj bi mat; rekla, ko bi prinesel svojo glavo v rokah domov, namesto na vratu,“ sem mu dejal, mu stisnil roko in ga vprašal za vzrok, ki ga je privedel v San Justo.
„Kaj si res tako zabit, ali se samo delaš,“ me je uščipnil.
,,Orka ladruš, da ne uganem, pa. je ven,“ mu odvrnem.
„Breclov gospod Vinko iz Št. Vida, k; so imeli pravkar mašo tukaj pri sv. Justu, da boš vedel,“ me je zaklal, da sem v mislih hitro sam sebe ozmerjal, ker nisem tega že sam prej ugotovil.
„Se ti je dopadla pridiga?“ sem ga previdno potipal vedoč, da ima nekaj jurjev pri Jar-ozu, nekaj pa pri Francetu spravljenih.
..Pa še kako. Znajo pa, znajo gospod Vinko. Tisto o denarju je bilo prav za vas sarihuščane, ki ste precej „zdrgnjeni“. Gotovo so za to vašo lastnost še na Koroškem zvedeli!“ mi io je zasolil.
„Ti si „zdrgnjen“ strigalica sala-
menska,“ sem mu vrnil, ..kdo pa je večji „stradel“ ti alj mi, ki zidamo za skupnost?“
..Kie 7*4ate ?“ mi !je vprašujoče bolel izpodbijati.
,.V Našem domu nove prostore za slovensko šolo!“ mu zabrusim precej zmagoslavno.
„Lažeš!“ me je skušal pičiti.
..Dokažem! Greva tja jn se sam .prepričaš? ponudim.
„Drži. amoak, če ni res, te razčesnem, kot ,ie Kriovelj hudiča/ in nameril svojo kijasto roko proti meni.
„Ne prenagli se, Peter. Veš. tisti, ki je mene udaril ie že pod zemljo,“ sem mu na uho zatrobil.
„Res?“ je skoraj preplašeno vprašal.
službi."
Na podzemski železnici je v
: " 1
„Eh, sni sem vede*, da me imaš za „m-no “ rmievoljen odvrne.
Komaj sem ga pregovoril, da ie '■'ato o gradnji res. Ko sva prisuela v Dom. sva si vse natančno ogledala in
kni- videlo se mu je, kako mu stvar postala od trenutka do trenutka bolj za-
nimiva.
...KoEko .jnifa" imate?“ je kar naravnost butnil.
„Do Mcai nič,“ sem mrecni glasno rekel, tišja pa sem pristavil: „Za drugo otnuo nam bo na zmanjkalo.“
.¡Kje mislite dobiti?“ je zanimivo radoveden.
„I, tombola pod veslom „vse za našo mladino“, sni si bral. Medtem sva ne riomakru'’a že do vrat, klor ie Jože Milma „šu.r.tal“ za dobitek. Pozdravili smo se, onadva, pa sta načfel'ovala. 7°-o-diln se ie. č0sar nisem pričakoval. Peter se je vtaknil v njun pogovor in dejal:	1
..Ko sem včasih v Kram' hodil na tombole, je bil prešle za glavni dobi-
tek.“ in takoj primaknil: „kaj, če bi bil še tukaj ?“
Nehote sem se še jaz vtaknil v pogovor in mu pojasnil, da glavni dobitek že imamo, da bi bil prašiček, ki ga potem spečeš na ražnju, krasen dobitek.
„Kaj, če bi ga ti oskrbel, Peter?“ sem izrabil priliko..
„Kako, če sem ga pa jaz Milanu predlagal“
„Radi tega se ne bova prepirala, prmejkoroški,“ postavi Milan.
„Veš kaj, Peter,“ je pomirjevalno predlagal Jože, „če bi Milan oskrbel prešička, bi po žepih sodeč nate padla krava,“ Odobravajoč Jožetov predlog smo se vsi zasmejali. Peter pa se takoj zresnil jn kažoč s 'kazalcem proti tlom pribil: „Drži! Prešič je pri muslimanih sveta žival, krava pa pri indi-janoih, Kupim jo za dobitek!“ Pri tem me postrani pogleda in se domisli: „Kaj boš pa ti dal, reva?“
„Ovna naj da!“ brž predlaga Milan, „sveta žival je, saj ga vedno v jaslice postavljamo.“
„Drži!“ sem skoraj moral pristati, „škoda ie samo ta., ker Slovenci nimajo hlevov, kjer bi jo shranili, zato predlagam, da se za enako vrednost kupi drugačne dobitke.“
„Pa naj tako velja,“ smo sj dejali in si segli v roke. Predno sva se s Petrom poslovila, sem mu dejal: „Oprosti, Peter, napak sem te sodil, današnja pridiga nj bila tebi namenjena. Kadar je namen' plemenit, se še vedno izkažeš.“
„Uganil si me,“ je skoraj smrknil, „Šentvidčan; smo vsi taki.“
Predno sva se poslovila, je dejal, da se bova še pred tombolo videla.
Za slovo sem ga sunil med rebra, da. je zajavkal. Razumel je. Kaj ne bo, saj je njegov način pozdrava. Ozrl se jo in mi smehljajoč 'krepko pomahal z roko.
17suh teden ena
SRCE ČLOVEŠKO SVETA STVAR Simon Gregorčič
Srce človeško — sveta stvar, ne šali z njim se mi nikar, v njem pekel naš je in naš raj, se srcem našim ne igraj!
En sončni soj, en topel dan iz tal izvabi cvet krasdn; en črn oblak, en nočni mraz — in strt je cvet na večni čas.
En gorek rek — srce odpre, en ljub pogled — srce se vžge; en hud pogled — srce mr j e, en trd izrek — srce se stre...
Po cvetkah ti vesel frfraš in sreblješ med iz sladkih čaš; a ko s cvetu na cvet hitiš — li slutiš, kak spomin pustiš?
Za tabo solz potok lijoč, oči gasnoče, cvet venoč, zgubljen pokoj, kesanja strup, v potrti duši črn obup.
S človeškim srcem ne igraj,
■ naš pekel v njem je in naš raj, se srcem eno žitje stres, se srcem eno bitje stres!
radi razmer, v katerih so zrastli, slabo govore ali celo slabo razumejo slovensko, se ogibajo naše skupnosti, ker se jim zdi nerodno, ali jih je pa sram, da ne znajo svojega materinega jezika.
Tako stališče, tako je poudaril govornik, je pa čisto napačno in krivo, saj vendar s tem niso naenkrat postali tujci, ampak so vedno ostali rojaki slovenskega pokolenja in slovenske krvi. So’ to naši Slovenci „de habla castellana“, ki so lahko ponosni, da kot taki pripadajo veliki slovanski rasi, ki v znanosti in tehniki prekaša vse druge narode.
Postavil je tudi vprašanje, da li je znanje narodnega jezika nujen predpogoj za narodno pripadnost. Tu je med drugimi slučaji navedel tudi nam vsem znani primer Judov, od katerih niti 5% ne zna in ne razume svojega narodnega jezika (hebrejščine!!!), ampak govore jezike tistih narodov, med katerimi so živeli. Kljub temu se pa vsi smatrajo kot enoten judovski narod, ker se zavedajo svoje judovske rase in svoje judovske krvi.
Pri kraju je govornik apeliral na starejše rojake, naj se pobrigajo, da bi čim več mladine „de habla castellana" pritegnili in vključili v našo slovensko skupnost.
Nato je ga. Danica Gorkičeva, pri kateri se je videlo, d'a ima velik igralski talent, recitirala daljšo šaljivo pesnitev, v kateri so bili karikirani skoro vsi člani slovenske kolonije, kar je vzbudilo veliko veselost in rrinogo smeha prisotnih.
Zbrano družbo je presenetila ga. Štrukljeva, ki je v zvezi dopolnjenih 15 let prečitala svoji hčerki nežno voščilo slovenske matere svojemu otroku. V imenu skupnosti pa je mladi Marti, ki vedno .sodeluje na naših prireditvah, ga Danica čestitala v verzih in ji izročila dotični pergament.
Med tem sta ženski in mešani pevski zbor odpela celo vrsto narodnih pesmi. V presledkih so se pa pri najboljšem razpoloženju vrteli številni pari pri poskočni godbj harmonike, katero je igrala Marta in pa pri glasbi gramofonskih plošč.
Prav prijetno pa nas je iznenadil akademik g. Mario Radonič, ki je na harmoniki mojstrsko kot pravi virtuoz zaigral nekaj slovenskih pesmi in tudi spremljal pevski zbor, za kar je žel živahno priznanje vseh navzočih.
Zabava je odlično uspela in zadnji gostje so se razšli šele v pozni jutranji uri.	X. Y.
SLOVENCI F0 SVETU
VENEZUELA
Slovenski salezijanec Mirko Fale, ki deluje že več let v Caracasu, je dokončal graditev novega šestnadstropne-ga šolskega poslopja, v katerem je prostora za 800 učencev. Novo šolsko poslopje je blagoslovil karakaški nadškof in kardinal ob navzočnosti prosvetnega ministra.
Slovenski dušni pastir v Venezueli g. Ivan Grilc je julija' meseca obiskoval po notranjosti Venezuele raztresene Slovenc®. Najprej se je ustavil v kraju Barquisimeto, odkoder je „skočil“ k nekaterim rojakom v Acarigua in v Chi-vacoa. V nedeljo so se v Barrio nuevo v Barquisimeto zbrali pri maši v župni cerkvi, nato so pa bili vsi rojaki gostje pri Godunovih. Prav prijetno so se imeli. Od tu se je g. Grilc odpeljal v andski letoviški kraj Timotes 2050 m visoko, kjer ima Golog lepo letoviško gostinsko podjetje.
Stran 4.
SVOBODNA SLOVENIJA
Bs. Aires, 7. 9. 1981 - No. 36
II. ŠAHOVSKI TURNIR
Prvo mesto si je priboril Geržinič
'Po trimesečnem igranju se je 3. t. m. letošnji centralni turnir končal. Že pred 15. uro so se pričeli zbirati številni prijatelji šahovske igre. Najprej se je igrala prekinjena partija Geržinič—Prelog, katere rezultat je bil odločilen. Po štirih urah (celotna igra je trajala osem ur) je naposled Zmagal Geržinič in si s tem priboril naslov prvaka. Rezultati XI. kola pa so naslednji: Posteiner—Šušteršič 0:1, Buda —Majcen	0:1, Kunc—Bujas U>: Vi,
Prelog—Mehle %: %, Posteiner—Geržinič 0:1 (W. O.)
Ob 19.30 je fiskal Pavlič zapisal zadnje rezultate, nakar se je pričela čajanka. Z. Simčič se je zahvalil igralcem in pa vsem, ki so kakor koli sodelovali pri izvedbi turnirja. Posebna zahvala je bila izrečena darovalcem denarnih in praktičnih nagrad, Mlad. domu (č. g. Merniku) za darila pa tudi za prijazne prostore, ter Svobodni Sloveniji, ki je sproti točno obveščala bralce o poteku iger.
Janez Krištof je nato razglasil rezultate ter pričel z delitvijo nagrad. Vsi tekmovalci so najprej sprejeli spominske medalje ter praktična ali okrasna darila. Geržiniču je bil nato izročen prehodni pokal (dar San Justa) ter $ 3.000.— (daroval Promet SRL), Prelogu, ki je zasedel drugo mesto $ 2.000 (dar Kosančič-Benko), medtem ko je Bujas kot tretji prejel nagrado $ 1.000 (dar France Oblak). Igralcem razdeljena denarna in praktična darila so vredna 17.000 pesov. Nagrada za najlepšo partijo turnirja („Kralj“ Matjaž in ,,Kraljica“ Alenčica, dve figuri kiparja Franceta Ahčina) bo podeljena, takoj ko se žirija, izreče. G. Krištof je zaključil uradni del večera z željo, da bi se ustanovitev Slov. šahovske zveze v Argentini čimprej izvršila.
Pri čajanki, ki sta jo mojstrsko pripravili ga. Ema Blejčeva in gdč. Tin-ca Glavan, se je razvil živahen pogovor o raznih fazah lepo izpeljanega turnirja.
Končno slika po zadnjem kolu je naslednja:
M	Igralec	I	D	N	Z	T
1	Geržinič	9	8	1	—	8Va
2	Prelog	9	7	1	1	7Va
3	Bujas	9	6	1	2	6V2
4	Šušteršič	9	6	—	3	6
5	Marolt	9	5	1	3	5%
6	Mehle	9	3	1	5	3%
7	Kunc	9	2	1	6	2%
8	Kunc	9	1	1	6	2 Va
9-10	Buda	9	1	—	8	1
9-10	Majcen	9	1	—	8	1
Baraga, ki je med turnirjem zbolel in odigral samo tri partije, je na povabilo vodstva odstopil. Odigrane partije; so razveljavljene.
V pripravi je posebna brošura o turnirju. Prinesla bo razne fotografije, nekatere partije, razne komentarje in pa — po stari lepi evropski tradiciji — karikature igralcev, ki jih je .narisal Hotimir Gorazd. Revijo pripravlja ob sodelovanju vodstva turnirja Jure Vombergar.
Letošnji turnir je bolj kot kateri koli doslej pokazal naše šahovske zmožnosti. Geržinič in Prelog sta brez dvoma močna igralca, ki bi bila v čast vsakemu tukajšnjemu klubu. Pa tudi med mlajšimi sc- sile, ki se bodo ob sistematičnem študiju teorije — pridnosti in navdušenja prav nikomur ne manjka! — mogle krepko razviti.
Ob koncu turnirja bi samo želeli, d'a bi Slov. šahovska zveza res čimprej začela, z delom. Medsekcijska srečanja bodo vedno znova vzpe-dbujala igralce, pa tudi prinesla na površje nove moči (turnir, izveden med mladimi šahisti od' 10 do 15 let, bi brez dvoma prinesel lepa presenečenja...). Pa tudi srečanja z drugimi evropskimi in tudi domačimi šahovskimi klubi bi se mogla uspešno izvesti, že zdaj ne manjka povabil! Na šahovskem polju bi Slovenci mogli — kakor smo morda lahko samo še na nevskem — popularizirati v : tujem okolju naše ime. Imamo vse: ljudi, priprave, prostore. Federacija bi lahko pričela delovati s polno silo.
OBVESTILA
XI. kulturni večer SKA bo posvečen ukrajinskemu narodu ob stoletnici smrti ukrajinskega pesnika T. Ševčenka. Vršil se bo v soboto, 16. t. m. ob 7 pri Bullrichu, Sarandi 41, Capital. Poleg predavanja o Ukrajini nekdaj in sedaj ter o Ševčenku in ukrajinsko-slovenskih stikih bodo na sporedu recitacije v slovenščini in ukrajinščini.
Slovenski dom v San Martinu bo imel v soboto, 16. t. m. zvečer svoj družabni večer, ki se bo začel ob 7. Ta družabna prireditev pa se bo končala bolj zgodaj zato, da bo vsem Sanmar-tinčanom omogočen obisk blagoslovitve doma v Ramos Mejia, ki bo v nedeljo, 17. septembra, in ki ga odbor vsem toplo priporoča.
Slomškova proslava, ki jo prirejajo slovenski tečaji, bo letos v nedeljo, 17. •septembra, ob 10 v Ramos Mejii. Združena bo z blagoslovitvijo in otvoritvijo 'Slomškovega doma. Mladinski odsek Društva Slovencev iskreno vabi vse otroke, d'a se proslave zanesljivo udeleže in obenem po možnosti prejmejo pri sv. maši sv. obhajilo.
Vsem kulturnim društvom in ustanovam je odbor Slomškovega doma te dni razposilal vabila k otvoritvi novega slovenskega središča.
Vse žene in dekleta vljudno naprošamo, da za otvoritev Slomškovega doma darujejo pecivo in ga dostavijo lahko ‘tudi na dan prireditve.	«
Slomškov dom je vstal. Boš tudi ti kaj zraven dal ? Kupujte srečke velikega žrebanja na dan otvoritve!
Slovenski dom v San Martinu bo imel prosvetni sestanek v nedeljo, 24. sept. ob 10 dopoldne, na katerem bo predaval s skioptičnimi slikami g. Janko Hafner o možnosti in pomenu poleta na luno.
Spoznavajmo socialni nauk Cerkve!,
je geslo letošnjega devetega socialnega dne, ki bo v nedeljo, 12. novembra, v prostorih na Ramón Falconu..
Romanje Družabne pravde bo letos v cerkev Marije Pomočnice, Avda. Cal-chagui, km 22,5, Quilmes, in sicer v nedeljo, 1. oktobra. Romarska sv. maša bo ob pol 11. Opoldne bo na razpolago toplo kosilo. Vabimo vse članstvo DP in ostale slovenske rojake. DP.
FRANCI PROŠEK
uradni prevajalec
Prevodi, nabava različnih dokumentov
T. E. 31-6845 ali osebno
Esmeralda 4333 - Munro ob nedeljah do 15. ure
SLOV. DOM V SAN MARTTINU
(Calle Cordoba 129)
vabi vse rojake na
DRUŽABNI VEČER
ki bo v soboto, 16. septembra, ob 7 zvečer v prostorih doma.
MEGOR
S. R. L.
GRADBENO PODJETJE
Arh. Marijan Eiletz, Hotimir Gorazd, Marko Martelanc
Industrijske in stanovanjske zgradbe, “propiedad horizontal”, oprema lokalov in stanovanj
BELGRANO 887-4,	30-8231
mladinski dan
Kje pa?
V SLOVENSKI VASI , dne 24.septembra
Na programu je srečolov, odbojka, telovadba, jedila in pijače ter vesela družba.
Vabita Vas odseka
SFZ in SDO
Kadar misliš na hladilnik, vedi, da je
sestavljen iz najboljšega materiala in opremljen z „GAREF“ motorjem
MODERNA OBLIKA
DVOJNA GARANCIJA
Po ugodnj ceni in na dolgoročno odplačevanje ti ga nudi
Prav tako tudi T. V.-aparate
in vse ostale potrebščine za dom
Vaša gospodarska rast je odvisna tudi od donosne in varne naložbe Vaših prihrankov. Pozanimajte se
.pri SLOVENSKI HRANILNICI, zadruga z o. z.
Alvarado 350 - Ramos Mejia Ur. ure ob sobotah od 16 do 20
Preljubo veselje, o kje si doma? V Slomškovem domu, zato pa — kar tja!
Vse Slovence naj lepše «rabimo na
blagoslovitev
in otvoritev
Slomškovega
doma
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
ki bo združena s celodnevno prireditvijo — v nedeljo, 17. septembra v ulici Castelli 28, Ramos Mejia (štiri kvadre od kolodvora, višina San Martin 300).
SPORED
Ob	10:	blagoslovitev prostorov in žastav;
ob 10,15: sv. maša na dvorišču doma; ob	11:	pozdravni nagovor predsednika Slomškovega
doma;
pozdravi slovenskih društev in ustanov; ob 12:	kosilo, ogled prostorov in razstave šolskega te-
čaja A. M. Slomška;
Ob 15:	Slomškova proslava; mladina pripravlja prisrčen
m*	nastop;
m	nastop pevskih zborov;
ob	18:	VELIKO ŽREBANJE SREČK
v korist novega doma z bogatimi dobitki: . moško jg|	ali žensko kolo; sesalec za prah,	družinski stroj
za sladoled;- mizica TV, brezplačni fotografski posnetki, itd. itd.
VELIKA LJUDSKA VESELICA. Za dobro voljo bo preskrbel priznani orkester Moulin Rouge, ki je obljubil brezplačno sodelovanje. Ves čas bodo na razpolago mnoge dobrote iz kuhinje in dobro založene kleti.
Prostovoljni prispevki, ki se bodo pobirali pri vhodu, bodo v korist Slomškovega doma.
V slučaju slabega vremena bo slovesnost teden dni pozneje.
t. 1. Av.
ESLOVENiA LIBRE
Editor responsable; Milos Stare Redactor: José Kroselj
Redacción y Administración; Ramón Falcón 4158, Buenos Aires, Argentina
CORREO ARGENT INO Centra! B	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1961: za Argentino § 430.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7213
fS? t ft
H
II
i?
p
m
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO
Bumar, S RIL
A v. de Mayo 302 — Ramos Mejia T. E.: 658-7083
Vam nudi vse to najboljše kakovosti in najboljših znamk na dolgoročno odplačevanje brez jamstva drugih oseb. Kličite po telefonu in se boste prepričali. Pridem tudi na d‘om. In ne pozabite: Nudimo samo prvovrstno blago.
ABOGADO
CARLOS S. QDRIOZOLA
Tucumán 1650	1? Bpto D
T. E. 40-7636
SLUŽBO DOBI
Slovenskemu podjetju ŠEME-BIDOVEC se za darilo stoenajstih pesmaric, ki jih je poklonilo otrokom našega tečaja, prav iskreno
zahvaljujemo.
Odbor šolskega sveta
Slovenskega šolskega tečaja „France Balantič“ v San Justo
Pesmarico si bodo lahko kmalu nabavili tudi učenci drugih šolskih tečajev.
podjeten fant/ v" starosti od Ig—30 let v slovenskem tiskarskem podjetju. Potrebne so organizacijske sposobnosti in vsestranska zanesljivost. Dobra plača in
lepa bodočnost. Informacije : T. E. 658-2866
/5. X.=200.000?	|
$ 200.000 = 15.	X.!
Tolikšna bo
15« OKTOBRA
po dosedanjih prijavah sodeč
vrednost dobitkov
ki bo daleč nadkriljevala vrednost vseh tablic za
SENZACIONALNO DVOJNO VELETOMBOLO
NAŠEGA EOMAVSAN JOŠTU
pod geslom
,,VSE ZA NAŠO MLADINO“,
katere GLAVNI DOBITKI bodo:
TELEVIZIJSKI APARAT, umetniško izdela bar, moderna knjižna omara, šivalni stroj, plinski štedilnik z garafo, pisalna miza, loščilnik, radio aparat, fotoaparat itd.
Po ugodni ceni naprodaj 3 letniki Ilustriranega Slovenca. Inf. pri Sv. Sloveniji
DRUŠTVO SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
bo priredilo v soboto, 9. septembra 1961, v prostorih Kluba Excelsior v Santo Lugares
DRUŽABNO PRIREDITEV
Igral bo priznani orkester Praga Jazz, nastopil bo pa tudi naš novi mladinski Triglav Jazz.
Čisti dobiček prireditve bo v pomoč našim invalidom in sirotam, čevapčiči, pečenice, kranjske klobase in domače pecivo
Vabljeni
V nedeljo, 10. septembra 1961, ob 16,30 popoldne
KONCERT
V POČASTITEV SPOMINA
G. RAVNATELJA MARKA BAJUKA
Sodelujejo Slovenski pevski zbori: „Gallus“, Lanus, Ramos Mejia, San
Justo, San Martin.
Izvajajo slovenske narodne pesmi v Bajukovi priredbi.
Kraj: Dvorana v zavoda Marije Pomočnice, ulica Yapeyu 132, Capital. Vstopnine ni, hvaležno pa se sprejmejo prostovoljni prisjpevki za
kritje stroškov.
Slovenci, Slovenke! Udeležite se koncerta, počastite spomin moža, ki se je vsega žrtvoval slovenski mladini in narodu!..
DRUŠTVO SLOVJENCEV
Tik pred pričetkom dvojne vele-tombole pa bo
MLADINSKO NAGRADNO ŽREBANJE
UČENCEV SLOVENSKIH ŠOL
za
DFKLIŠKO KOLO
vredno 4.000 $ darilo pletilnega podjetja j! BOGDAN KOSANČIČ Í' JOŽE MODIC £ FRANCKA KOSANČIČ ^
iz Barrio San Nicolás v San Justu A WWWWWWUWWWWW«WWW
ZAHVALA
Vsem, ki so nam ob smrti naše ljubljene mame bili na kakršen koli način' v pomoč, se lepo zahvaljujemo. Zlasti družinama Gričar in Kurnik za vso naklonjenost, ki sta jo izkazali ob hudem življenjskem udarcu.
Posebno zahvalo č. g. direktorju Antonu Oreharju za pogrebno sv. mašo, za vodstvo pogreba in za občuten poslovilni nagovor ob odprtem grobu. Enako se zahvaljujemo č. g. Matiji Lamovšku za podeljeno poslednje sv. olje in vse, kar je duhovnega storil za našo predobro mamo.
čč. gg. duhovnikom, ki so spremljali našo ljubo mamo na zadnji poti, čč. gg. Janezu Kalanu, Matiji Lamovšku, Jožetu Mejaču, Stanku škrbetu in bogoslovcu Jurkotu. Vsem čč. gg. duhovnikom, ki so opravili pogrebne molitve ob krsti na domu in za darovane sv. maše.
Lepo se zahvaljujemo Društvu Slovencev za takojšnjo izplačano posmrtnino. Za lepe vence družinama Breznik—Hribar, Gričar in Pahor, ter vsem, ki ste našo nepozabno mamo prišli kropit, zanjo molili in, se udeležili pogreba.
Vsem iskren Bog plačaj!
Sin in hčere Kokaljeve z družinami