133. številka
Trst v petek 13. maja 1904
Tačaj XXiX.
■T Izhaja Tsak dan
I ob nedeljah in praznikih^ ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj.
;iMzae Številke se prodajajo po 3 novi. (6 stotink) mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Cilji, Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, &t. Petru, Sežani,
Nabrežini. Novemmestu itd. O rlM0 ln naročbe sprejema uprava lista -Edinost", h-a Mo!!n p'ccoio štv. 7. — Uradne are od 2 pop. do 8 zvečer. «ae oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi.
TELEFON Itv. 870.

Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
__V edinosti je moč t
(Brzojavne vesti.) Preklicana vest
PEIROGRAD 12. General Pflug je ?pcročil danes iz Mukdena: Poročila inozemskih etov, da so Rusi zapustili Inkau ter da so eete, ki varujejo železnico odpoklicane in nadomeščene s Kitajci, so popolnoma neos-n)van«.
Gibanje japonskih čet.
PETROGRAD 12. Specijalni dopisnik »ruske brz. egenture« je sporočil včeraj iz Mukdena : Giafom došlih poroSil sa je pora kala enrt japonska divizija iz Fenghvang-Čcnga na cesti proti Hajčengu. Neki drugi Idelek maršira pr^ti Saiutsi. Razun tega se je naletelo na neki mali oddelek južnozapadno FenghvaogčeDgs. Tudi so Japanci pre->račili reko Tajangho. O številu izkrcanih Hponskih krdel ni gotovih podatkov. Zaliv Sčao je v naš h rokah.
Križarka »General Admiral«.
KRONSTADT 12. Križarka T. reda »General Admiral« se je povrnila iz svojega izjemnega potovanje.
Gibanje ruskih čet.
ŠANHEIKVAN 12. (Rsuterjev biro.) Rusi se nahajajo še v okolici Niučvanga. Nekoliko se jih je povrnilo nazaj v mesto. Oddelek topništvi!, ki je v Tačičavu je pripravljen za cdboi. Vest, da S9 je vršil boj pri Liaojangu, se ce potrjuje, verojetno je, da je prišlo do kakega spopada z roparji. Iz Liaojanga v Haičend te odpošlje pomoč.
TOKIO 12. (Reuterjev biro.) Kolikor je možno sklepati iz rEzo.h znakov, se nahaja v Jengpengu med Niučvangom in Unsanom tddelek luških čet. Ta oddelek, ki je ne-tnaten in obstaja iz konjenice, ima gotovo na-i g da nadleguje Japonce ob boku in nj hove zveze južno cd reke Jalu.
Iz Vladivostoka.
VLADIVOSTOK 12. (Ruska brz. a g.) Tukaj je vse m:rno. Sovražnika ni videti na zorju. Poveljnik, ki ima voditi obrambo je «c!;»otoval, potem ko si je natančno ogledal čete in utrdbe.
£uska poročila iz Liaojanga in Niučvanga.
PETROGRAD 12. Is Liaojanga bd sport čili : Vlak, ki je odšel v Port Adams z vojaki saperji se je povrnil, ko je prevzel nekoliko eseb, došlih z vlakom iz Port Ar-turja. Zveza s Port Arturjem je torej še mjžna vzlic temu, da je bilo porušenih več in ostov.
General Kun patk n obiskuje ranjence na sanitetnih vlakih ter odlikuje častnike in vojake ki so se v boju hrabro ponEŠali.
PODLISTEK.
V lepše življenje!
Novelica. — Slavko Vilinskv.
I.
Jakobu je potekal dan za dnevem, ena-. t merno in brez posebnih dogodkov. Smre-t-ira in tovar, se v se je izjgibal in jh le j kratko pozdravljal, ako j h je kje videl. .. . 1 >rda se je bal, da bi ga dražili, da bi se r gali njegovim čutstvom, ki jili je ncs'1 glu-> io v 81 en...
Jesen je pr šla v deželo s svojim zadn.im ?erem, z rmenkastimi Isti, tvojimi hladnimi sajami, ki dihajo žalostno nad umirajočo m-f lvo... A ne samo zunaj nad zapuščenimi 1 ji, ne samo v tihem gtzdu, ampak tudi v tte^tu se znani priLod jeseni z mračn.mi <lnevi, ki topijo iti et v nsša erep....
A ZaKsn k ee je bure malo brigal za prihod jessn*. Le ko je posedal v t hili ve-fcr h ob cknu tvoje sobe, se mu je zde.o,
V Liaojangu in v nekaterih drugih mestih so nabiti na zidovih oglasi v Kitajskem jeziku, očitno japonskega vira, ki poživljajo Kitajce, naj se uprejo ruskemu jarmu ter pridružijo japonskim četam, ki imajo nalog osvoboditi Mandžurijo od ruskega vpliva.
Ti cglaei so brezvspešai. Razmere med prebivalstvom in Rusi se slej ko prej prijateljske. Tudi v Niučvanga je kitajsko prebivalstvo mirno. Ob morskem cbrežju in na reki Jalu je mnogo kitajskih džunk.
Parniki vozijo redno v šangaj in Oifj. Provijant se po morju ne dovaži iz czira na prepoved, da se ga ne sme v kitajskih lukah nakladati. Izvoz v Japonsko, Korejo in v pristanišča pečilskega zaliva je prepovedan.
Brzojavka Kuropatkinova na carja
PETROGRAD 12. (Uradno.) Kuropat-kin je brzojavil 10. t. m. carju Nikolaju : Med Saimat*i in FenghvangJengom so se višila rekogno-ciranja, ne da bi se bilo zapazilo japonskih čet. Zcatna japonska kolena je marširala t. m. v emeri od Fenghvarg čenga proti Kaiču. Postajo Pulantien sj zasedle obmejne straže. Tudi je popravljena škoda, katero so provzročili Japonci ca progi prjti postaji Sansili. Vsa dela so bila izvršena pod vodstvom polkovnika Spiridonova od 4. železniškega batalijona. — Ta hrabri častnik je prevzel nalog, da privede vlak z municijo, ki je despel do Liaojanga, v Port Artur in potem ko so se Japonci že iz krcali pri Pitsevu. Da ne pade vlak Japoncem v roke, je bilo prej odredjeno, da se ga v slučaju razstreli. To delo, katero so izvedli vojaki 4. železniškega batalijona z velikim samozatajevanjem je popolnoma vepelo. Proti 4. uri popoludne je dosptl vlak na postajo v Tsiačau.
Na postaji v Tdinčavu je bil vlak izro- i čen generalu Focku ter je potem pod vojaškim varstvom dospel v Port Artur. Podpolkovnik Spiridonov se je povrnil na loko- j met vi v Vafantian.
Po izkrcanju v Pitievu so marširali Japonci naravnost proti Tsinčau.
Njihov glavni oddelek, približno 2 polka sta šla v noči od 10. t. m. mimo postaje Sanšili. Kakih 30 la lij je bilo Beverno od j rta Terminala.
General Saharov ie brzojavil 10. t. m. generalnemu štabu : General Sasulič je po ročal 10. t. m., da napredujejo japonske čete, j navidezno gardno divizij?, že dva dni zapidno od Fenghvangcenga v smeii proti Kaiču.
Glasom neke vesti maršira baje japonski oddelek z 40 topovi in 1500 konjeniki proti Saimatai.
Iz poročila došlega 7. t. m. od strani reke Dalinkhe se da sklepati, da se nahajajo jap »n ske četj v treh oddelkih ; dva južuo na spodnjem teku reke Dalinkhe pri Khondukha-nia in Lunvanmi in tretji na severu nasproti Kbabalini in Oilokini.
Naročnina znaša
za vse leto 24 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece 6 kro». Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NefrankovaM
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračaj?. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liata
UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnih konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcila lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. is
Poštno-hranilnični račun št. 841.652.
Prva dva oddelka nista še prekoračila reke Dalinkhe 7. t. m. Od Kitajcev domačinov je zelo težavno dobiti poročila. Pripetil se je slučaj, da je neki Kitajec iz okol ce Salitszaipudze naznanil nekemu japonskemu vohunu, da so ga skušali kozaki zajet'. Vohun se je zamogel reš ti.
Boj pri Andžu.
TOKIO 12. (Uradno.) Dne 10. t. m. zjutraj je napadla ruska konjenica v Andžu japonsko posadko, ki S9 je trdovratno branila. Popoludne je došla v pomoč ena stotnija iz PjengjaDga. Ko so dospele dne 11. t. m. zjutraj še druge pome ž ne čete iz severa in juga, se je sovražnik umaknil. Japonci so imeli 4 mrtve in 6 ranjenih. Ruai so zgubili nad 50 mož. Neki vjet podčastnik je izjavil, da je bilo kozakov, ki so pričeli napad, 500 mož.
SEUL 12. (R=uterjev biro.) Približno 200 Rusov je nauadio Andžu. Japonska gar-nizija trdovratno brani mesto.
TOKIO 12. (Reuterjev biro.) Dvesto kozakov je napadlo 10. t. m. Andžu, ki so pa bili odbit:.
Brzojavne vesti.
Potovanje generalnega štaba.
GORICA 12. Danes zjutraj ob 7. uri je odšel načelnik generalnega štaba baron Beck z vsemi člani generalnega štaba, ki se vdeležujejo potovanja po tridnevnem bivanju iz Gorice. Pred hotelom »Siiibahnhof« so se zbrali v slovo poveljnik polka z častniki štab8, častna kompanija z godbo, potem FZM. v pokoju baron Teuffinbach in dvorni svetnik Attems.
Generalni štab je odjabal proti Ronehi ; in Tržiču.
Za časa tridnevnega bivanja S3 priredili častniki 47. pešpolka na čast baronu Becku, diner; tako je dal tudi baron Beck v hotelu »SuJbabnhof« diner na čast častnikom.
S.noči je svirala pred hotelom na ukaz župana Venuttija mestna godba.
Tudi so napravib* člani generalnega štaba več izletov v goriško okolico, v Koimin, sv. i Fiorijan in Kojsko.
Kronanje kralja Petra.
BELIGRAD 12. Listi poročajo, da se je kronanje kraljevo radi tega odložilo, ker j ne mora biti naročena krona do meseca junija dogotovljena. Krona bo narejena iz prvega topa Karagjorgjevičevega in bo brez okraskov.
Neutemeljena vest.
CARIGRAD 12. Vest, da je sv. Sinoda tkumenskega palriarhata izobčila svečenika Teodora zaradi kucovalaške propagande, je neutemeljena.
Iz Macedonije.
CARIGRAD 12. Avatroogrski civilni agent dvorci svetnik Muller, vojaška atašeja
»In Vi, Marica, Vi bi želeli to?« je vprašal Jakob z mirnim glasom.
»Oh, jaz ne vem.... Ne...« je zfšepetala Marica, zardela ii povesila oči.
»Res ne ?« je vskliknil Jakob in stopil k njej.
In kako je to prišlo — tega ni vedel niti sam. V naslednjem trenotku je ihtela Marica na njegovih pra h in on je poljubljal njene lase, njene solzne oči, njene dihteče ustne...
»Vso večnost za ta trenotek !« je šepetal, »Marica, tor^j se nisem motil?.... M ja sina veke... do groba.. !«
A ona je molčala vsa srečaa v njegovem objemu ; v odgovor so mu bile solzne oči njene, njeni gorki vzdihi, trepet njen h rubinastih usten... — — — — — — — —
Pozno jesenskega dne je bilo.
Za!e.-nik je bil zopet pri Marici, čitala gta Toistega. Proti koncu uie je Marica povedala Zale^niku, da mćai papa, tla zna že dovolj ruščine : pouk nsj bi trajal torej le ae par mesecev.	i
baron Giessl in Kalmin in general Šostak, katerim se je pridružil tudi ruski generalni konzul iz Soluna, so bili v Brtolju od vila-jetskih oblastnij in osobja konzulatov slovesno sprejeti. Prebivalstvo jih je živahno pozdravljalo. V petek se z^pet povrnejo semkaj.
Macedonsko orožništvo.
CARIGRAD 12. Vojaški pobočniki so se prepričali na licu mesta o sedanjem neugodnem stanju macedonakega orožnistva ter so glede reorganizacije predlagali, naj se sprejme potrebno število inozemskih Častnikom in podčastnikov.
Generalni štab za južnoTztočno Afriko.
BEROLIN 12. Z generalom Trotha poj de v južno zapadno Afriko velik vojaški štab. Osebe bo predložil cesarski vojaški kabinet. V štabu bo tudi en geograf, katerega izbere profesor Richthofen. Princ Joahim odpotuje v kratkem na bojišče v Afriko,
Ameriške vojne ladije.
WASHINGTON 12. Davet ameriških vojnih ladij, ki eo imele odpluti v evropsko vodovje, je odložilo odhod. Možno je, da bodo odposlane nekatere v Haiti, ako pride tam do vstaje. Ameriška križarka »Datroit« je sedaj v S. Domingu. Nekoliko drugih kri-žark odpluje v kratkem času iz Floride.
Angležka zbornica.
LONDON 12. Spodnja zbornica je odklonila z 221 proti 155 glasovi sklepni predlog, naj se članom parlamenta plača denarna odškodnina.
Iz Haiti.
\VASHINGTON 12. (Reuterjev biro.) Tukajšnji odposlanec iz Haiti je izjavil, da ni prejel nobene vesti o vstaji v Port au Prince. Znano mu je pa, da je bilo v Haiti aretovanih mnogo Nemcev, Angležev in Amerikancev, ki so obdolženi, da sj izdali v zvezi z velikimi nerodnostmi, ki so se dogodile pri narodni banki, za dva milijona pezov ponarejenih bronov.
Štrajk pekov.
BILBAO 12. Pekovski pomočniki štraj-bajo. Vojaki oskrbnega oddelka pečejo kruh v pekarijah. Orožniške patrulje hodijo po mestu.
Zrakoplovci ponesrečili.
PARIZ 12. Pri po3kiuu, da bi rešili iz koša nekega balona, ki je padel v bi žini Place de la Concorde, zrakoplovce, se je pripetila po neprevidnosti eksplozija. Uaela se je sosedna hiša, 19 oseb je ranjenih.
Velika nesreča v radniku.
NE\V-JORK 12. (Reuterjev ! rc.) V nekem rudniku premogove in ...lezniške družbe v Lerrinu (Illinois) se je razletelo včeraj, ko je bilo na delu 325 mož, 50 sodov smodnik*. Dcsedaj so potegnili iz rudnika 6 mrtvih in 80 poškodovanih delavcav. Bati Be je, da so bili vsi drugi zasuti.
Mo-iaislait
da je zunaj vse hladno in mirno. Po'upro-zorna megla je plavala nad mestom, tam za vrsto hiš in mračnih dvorišč so se dvigali proti nebu vitki dimniki tovarn in iz njih se je vil navzgor Črn dim, a se zopet spuščal nad mesto, da je skoraj zakrival pogUd na zelene goie v dalji, kamGr je s hr<;penjem zrlj Zalesnikovo oko. In v takih mirnih jesenskih večerih je Mimi odpirala v sosednji eobi klavir in otjžne melodije ao ztdonele iz pod belih prstov.... In pela jb včasih kaj vmes, kar je donelo kakor otoŽDa jesenska pesem ven v tiaoten večer....
In Zalesnik bi b.l sanjal tako le vso večnost, a ne v jeseni, ne v iz lihih trpeč h delavcev zunaj v tvornicah, ne v pesmih Mimice, ampak v Marici, v ljubezni Bvoji....
Temotno je že bilo, ko je stopil Zilesnik na ulico. A ni hottl iti domov, moral je ven... v samoto, da razloči v črni noči bvojo srečo, da razodene svojo ljubezen hladnim sjpam ujčnim...	(Pride še.)
itusko-japonska vojna.
Napisal Bes Arabski.
(Dopis iz Rusije) „V kolokol, mirno drjeoiavSij, s ualjeta tja-želaja bomba gijanula. rf trjeskoni krugom ot njejo razljetjeliđ oskolki. On že vzdrognul — i k narodu mogučije mjednvje zvuki vdalj potekli, negoduju, guJja i na boj vvzvvaja.
A. K. Tolstoj.
II.
Beli car, Nikolaj II., apostel iniiu, je odjenjaval Japoncem, dokler je bilo možno. Nikdo v Rusiji si ni želel vojne. A \ este, go3foda, da bi pa pod konec kdor pi bodi mogel takemu velikanu, kakor je Rusija, očitati, da je strahopetno umikala svoje svete pravica pred Juponskc. Temu se Rusija ni smela izpostaviti. Seveda bo Rusijo strašili z Anglijo, Ameriko in Kiiajem, a naše geslo je : »Z nami je Bog !« Vso krivdo radi te vojne je JaponEka skušala zvaliti na Rusijo. No, pravi, resnični vzrtk je zran vsemu svetu. Znano je, da 89 je Japonska sedem let pripravljala na to vojno. O jo lednjem
odgovoru ruske vlade Japonski izvedeli so seveda prej v Londonu, nego v Japonski. In ko je japonski poslanec Gojaši ie tam elišal, kako miroljubno je bii sestavljen ta odgovor, brzojavil ye baje v Japonsko: »Z a Sni te vojno takoj in ne čakajte ruskega odgovora!« Nato so te nemudoma pretrgale diplcmatične zveze med Ruujo in Japonsko. Po internacionalnem pravu pa to še ne pomenja napoved vojne, za ker nam daje zgodovina mnogo dokezov. Vzemimo n. pr. Srbijo. Po političnem privratu v Sibji, so tudi evropske države { retrgale diplomat ične zveze s to državo in poklicale svoje zastopnike domov, ali radi t«ga vendar ni nobena država začela ; vojne s Srbijo. Znsn profesor mednarodnega i prava v Petrogradu sam označuje prvi ncčai! napad na Port Artur piratski, azijatski način vodenja vojne. In ne samo petrograjski pro- j fesor, ampak učeni jurieti vsega naobraže-nega sveta ee strinjajo v tem :n dokazujejo z množico zgodovinsk h dokazov, da preki-njenje diplomatičnih zvez še ne pomenja ca posedi vojne.
In se ta Biučaj : Ravno tisti den se je japonski odposlanec vračal z japonskimi podaniki iz C fu v Japonsko. Ruske oblasti v Port Arturju so ga gostoljubno vsprejele in mu priredile banket. Sluga japonskega odposlanca je pa bil polkovnik japonskega sre-neralncsa štaba. Podrobno si je v pristanišču narisal, kako stoje ladije in izvedel je tudi gotovo mnogo več, nego bi tmel, kajti od Rusov ni ie v resnici ni kdo mislil, da res pride do vojne. No, po potu na morji prešla sta polkovnik-sluga in konzul, na japonsko bojno ladijo in povedala vse, kar sta videla, in povedala (to se umeje), da v Port Arturju nihče ne orali na vojno.
To je že — prebrezobrazuo!
P:š-jo nam : Dne 10. t. m. sem čital v milanskem »Corriere della Sera«, dopis iz glavnega mesta Japonske, iz Tokia. Dopis, katerega je omenjenemu listu doposlal njega poročevalec Barzini in o katerem ste tudi vi poročali dne 11. t. m.
V	omenjenem dep su je Luigi Barzini (prejšnji »Corrierov« poročevalec v Petrogradu), s tako fino roni j > označil poslovanje tujih časnikarskih poročevalcev v Tokiu, da emo se morali čuditi poročevalčevi odkritosrčnosti, osobito tam, kjer opisuje kako razni poročevalci ustvarjajo po eno celo in tudi po dve dovršeni V itki na — dan ! !
V	istem času, ko je Barzini (ki gotovo ni pristranski Slovanom v prilog), tako lepo razkril, kako komodao se vrše razne »bitke« v velikem salonu hotela ! — v istem času je poslal poročevalec ang'ežkega lista »Dailv Mail« poročilo, kako so Jtpjnci zavzeli Kiulienčeng. — I« tega poročila sledi, da je p ročevalec omenjenega angiežkega lista osebno opazoval capredovanie Japoncev in umikanje Rusov ! Opis tega zavzstja je tako natančno sestavljen, da mu človek — ki ne ve, da je bilo vse pirano v Tokiu, kjer se nahajajo vsi časnikarski poročevalci — mera verjeti.
Ker pa imamo v rokah pričevanje povsem nevtralnega dopisnika Barz'nija, da se vsi laki opis: izdelujejo ne podlagi japonskih lažnj i v; h poročil ; ne smemo verjeti niti p -čice vstga enega, kar prihaja iz Londona in raznih židovskih časnikarskih tovaren. dokler ni oficijelnega potrdila iz Petrogra.la. Nam Slovanom naj bodo merodavna le uradna poročila, došla iz Perrograda !
Na Vsaki način pa je brezobraznoet teh zastopnikov »zapadne kulture« veliko veea nego smo si jo predstavljali že doBedaj.
Ruski sanitetni vlaki.
Pred |par dnevi ei je ogledala ruska carska dvojica novi sanitetni vlak, ki je bil izgotovljen v delavnicah petrograisko-varšavske železnice. V agoni so belo pobarvani ter urejeni po novem, zslo praktičnem in pripravnem načinu. Prvi vagon ima električno napravo, v drugem je zalega oovez in zdravil. Na to se vi ste vagoni za lahko ranjene ; tukaj so prirejene v dveh vretah (ena vrh druge) na obeh tteoan p atelje ta bolnike ; v sredi je pro3tor za dve nosiifci, tako, da je prostora za 14 bolnikov. Z mn ca so iz debelega platna, napolnjene s slamo, katero se po obrabi s žge; žimn ce se pa desinfieirajo. V takem vlatcu bo 35 vozov. I zgotovljenih bo pnbl.žno 30 takih železniških vlakov. Iz Evrope na bojišče pa ne pojdejo prazni, ampak bodo vozili vojake.
Pogovor z japonskim državnikom.
Iz Londona poročajo, da je imel zastopnik Reuterjevega biro z japonskim državnikom Laronom Sujematsu, bivajočim v Londonu, pogovor, med katerim se je isti glede na razne izražane bo azni o japoasci boooči politiki izrazil na sledeči način : Glavni namen Japonske je potisniti Rusijo nazaj kolikor možno. Na noben način se ne sme Rusiji dovoliti, da ima nad Korejo najmanji politični oziroma teritorijalni upliv. Stališča Koreje bo enako stališču Egipta. Kar se pa tiče Mandžurije, ce želi Japonska imeti tam večih pravic, nego jih imajo druge države. Mandžurija se ima vrniti Kitaju, vendar se mota preprečiti, da ne pride več tam do takih odnošajev, kakoršni so bili pred vojno. Mogoče, da ee udtacovi v Mandžuriji nekaka nevtralna država pod kitajsko suvereniteto. Kar se tiče Kitajeke, je Japonska zato, da ostane ista nevtralna. Glavna nevarnost je v Rusiji sami, ker ;sta s svojim počttjem razburja Kitajce. Kakoršnikoli bodo vspehi Japonske, ona hoče, da ss vse države v Vztcčni Aziji svobodno gibljejo. Nobena zapadna velesila naj se ne boji, da bi S3 vsled vojnih vspehov Japonske polastila megalomanije.
Dnevne novice.
Novo društvo. C. k. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva, ki ee je ustanovilo v Kostanjevici pri Sižani ped Imenom »Delavsko izobraževalno in podporno društvo«.
Služba jetnlčarja je ra7p sana na ccs. kr. deželnem sodišču v Trstu. Prošnje je uložiti do IS. junija 1904 na predsedništvu tega deželnega sodišča.
Razpis v uradnem listu je priofccen v italijanskem in slovenskem jeziku.
f Fran vitez Dinimer. Predvčeranjim kmalu popoludne je umrl go?p. Fran vitez D i m m e r, ki je bil obče znana in markantna ličnost v nfcšem mestu.
Pokojnik je zavzemal najodličneje mes'o v trgovskem svetu tižaškem. — V nekdanjih časih, ki se je v Trstu še vzdržavala tista fikcija, ki so jej pravili »konservativna stranka«, je pokojni Dimmer sedel v predsedništvu mestnega sveta. Bil je člen upravnih svetov raznih ustanov in podjetij, a mmgo let in do svoje smrti predsednik tržaške trgovinske zbornice. Rojen je bil leta 1827. Pogreb bo danes opoludne.
Tako dela rodoljubje. Danes se vrše volitve v celjski okratni zastop. Mi smo že opetovano poročali, kako so Nemci zasnovali strastno agitacijo s pomočjo laži, obrekovanja in zasramovanja slovenskih voditeljev in kako jim v to služi izlasti afera bivšega tijnika Košema. Mi smo pa tudi povedali, da je slovenska stranka poskrbela, da ne bo trael okraj niti novčiča V6led Kosemovega poneverjenja. Vz'io temu pa so Nemci nadaljevali z izrabljanjem te atVre. No, sedaj sta gospoda dr. Sernec in dr. Dečko storila delo, vredno največe hvale. Da si nista bila vezana na noben način, sta iz svojfg-i plačala in poravnala v znesku 27.059 kron! Sedai, menimo, s> temeljito zavezani vsi nrmški zlobni jeziki ! Dokazala feta redko požrtvovalnost in hva'evredno skrb slovenskih voditeljev zi koristi naroda. Opravičena je torfj nada, da se ne da zbegati po grdem cbrekovtnju ni jeden slovenski volilec ! Možen, pripravljenim za take žrtve iz lastnih sredstev, pač sme prebivalstvo polnim zaupanjem poveriti gospodarstvo v okrajnem zastopa. Na voliioih je, da tem možem soglasno izkažejo toli zasluženo zaupanje !
X občnega zbora družbe st. Cirila in Metodi j a za Istro. Posnetki iz poročila tajnik o v ega Viktorja Carja Emina. (Dalje.)
Diužba je v minolem letu prejela — poleg darovane hiše — 74.558 K 70 stot., a njeno oremoženje se je povečalo za 38001 K 64 strt. Od odborov podružnic, od novinstva, od prijateljev in nabirateljev, z eno besedo: cd vsega naroda je odvisno, da li bodo prihodki tudi v bodoča naraščali, da bo mog!a družba zadoščati potrebam našega šil-stva v Istri. In te potrebe naraščajo od dne do dne. V minolem letu je imela družba 11 svojih šol in 1 zabavišče. Na teh šolbh je bilo 11 učiteljev in 4 uč telj ce, torej 15 učnih sil. Svojih solsk h poslopij ima družba 10. Vzdrževanje teh zgradeb, plače učiteljem, stanarina, vzdiževanje šdI, nabava kajig in učil, pc dpore in razno drugo, vse to stane družbo ogromn.h troškov. Že ti re.lni troški
požirajo velik del Jdružbinih dohodkov. Ali vzlie temu je ravnateljstvo v tem razdobju storilo nekaj sklepov, ki postanejo, ako Bog dade, v najkrajšem času gotovi Čin:. Sklenjeno je že, da ee na devetih novih krajih zgradijo š:>Ie, a vsaki teh krajev je najodlo-Čilneje važnosti za našo misel v i stri. Opravičeni razVgi silijo, da ti načrti ostajajo za sedaj tajni.
Ali narod naš naj bo uverjen tudi ob tej priliki, da družba neprestano nosi v srcu njegovo bedo. Če ne more povsodi odpomoči, ni krivda za to na njej, ampak na dejstva, da so potrebe tolike, da jim omejena sredstva družbe ne morejo zadošSati vsem.
Tu prehaja poročilo k podrobnem opisovanju družbinih zavodov. O trorazrednici v Puli pripominja: »Sreča je za njih (učence namreč) lepa in velika, do katere ne bi bili nikdar prišli, da so čakali na pravičnost te nesrečne Avstrije. Je v Avstriji tudi zakonov, je v Avstriji tudi pravičnosti, ali za nas ni prav nič od vsega tega. A tudi ne more bit'. Avstrija ima gamo eno erce. V tem srcu je prostora samo za Nemce, Madjare in Itali-j jane. Drugi so izključeni. Mi tudi ! Bjdi ! Ali z nami je narod naš. Mi imamo do tega naroda vere, zaupanja in upanja — — in ta nared, in če tudi počasi, pa vendar sigurno koraka vedno naprej in naprej in pride dan, ko *e vkrepi na duhu, ko mu knjige in nauk odpreta oči, razvnameta v njem eut-stvo pravega človeškega dostojanstva. In tedaj bo zahteval za-se pravičnosti, zahteval bo svoja prava, ki mu gredo po Bogu in po zakonu... Ćesar nam nocajo dati po pravu in po zakonu, storiti hoče narod sam.
Naša družba ima v Pulju trorazredno šolo. Ali to ni ša vse nič. Puli pr pravlja naša družba še vse drugačna jabolka.«
(Pride še.)
Vprašanje naših zidarjev. Predsinoč-njim so imeli delavci zborovanje v »Delav. domu«. Govorila sta Kopač in Panek. Skle- ' nil pa niso ničesar, ker se je v isti Čas vršilo zborovanje zadruge etavbeniko? in zidarskih mojstrov, ki bo imeli sklepati o predloženi spomenici delavcev. Ali ta poslednji shod ni prišel do nikakfga sklepa glede zahtev delavcev, marveč je bil — z ozirom na to, da se zadružn ki ne morejo sporazumeti med seboj, oziroma da jih ni možno zbrati vseh na posvetovanje, vsled česar ne bi bili eventu-velni sklepi obvezni za njih, ki niso navzoči
—	v sprejet predlog, ki poživlja delavce, naj se s svojimi zahtevami obrnejo do posamičnih stavbenikov oziroma podjetnikov. Silno je obžalovati, da noče priti do sporazumljenja in s tem do Stabiln h odnošajev. Kajti v takem mučnem Btanju negotovosti mora trpeti podjetniški duh, a to je le »a škodo delodajalcev in delavcev.
Pozi? 1 »Zaveza avatr. jugoslovanskih učiteljskih društev« bo zborovala letos obin-koš.ih v Postojni. Cenjene gg. tovar še in tovarišice, ki retlektujejo na prenočišča, prosimo, da se zanesljivo zglaeijo vsaj do 18. t. m. pri pripravljalnem odboru za Zavezino zborovanje v Postojni, her se na poznejše prijave ne bomo megli ozirati. One pa, ki se nameravajo udeležiti banketr, ki bo cb tej priliki v hotelu >Pri ogrski kroni« —kuvert 240 K —, prosimo nujno, da 83 zglasijo najkasneje do 10. t. m. pii podpisanem odboru.	Pripravljalni odbor.
Slovenskim pravnikom! O binkoštih se bo vršil, kakor znano, v Pragi prvi
znanstveni shod čeških pravnikov, na katerega 60 povabljeni tudi drugi slovanski pravniki. <) Ibor društva »Pravnik« v Ljubljani je v zadnji seji sklenil, da se shoda udeleži po deputaciji. Jako bi bilo želeti, da so tej deputaciji pridružijo £e drugi slovenski pravniki. Osobito velja to za slovenske odvetnike, ker bo iste dni v Pragi tudi prvi bhod čeških odvetnikov, na katerega so slovenski odvetniki dobili posebna vabila. Kdcr želi podrobnih pojasnil, naj se izvo'i obrniti do g. d.ra Majarona v Ljubljani, ki sploh prosi, naj se mu prijavijo udeležniki, to pa čim prtje.
Zavarovalnica proti nezgodam v Trstu.
—	M nisterski pred-ednik kakor vodittlj niinisterstev za pravesodstvo in notranje stvaii
e imenoval (mesto vpokrjenega dvornega svetova <M dr. Leo F;o hija) predsednika trgovskega in pomorskega sodišče Karla D e j a k a predsednikom, in deželnosodnega svetovalca Henrika Cazafura njegovim namestnikom v razsodišču delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu.
Občni zbor »Slovenskega učitelj skesa društva za koperski okraj«. Pocd-
|	FILIJALKA
BANKA UNION
V TRSTU
se peča z vsemi bančnimi in menjalnimi pos kakor:
a)	Vsprejema uplačila na tekoči račun .ter se obrestuje:
Vrednostne papirje:
po 23/4°/o takoj „ 3	na ♦> mesecev
„ 3V/o "a 1 leto
Napoleone:
po 21/4°/o na G mesecev „	na 1 leto
b)	Za giro-conto da - '2!,/40/6 do vsakega zneska,
izplačuje ae do 40.000 K j cheque; za veče zaeske treba avizo pred opoldansko jrzo. Potrdila se dajejo v posebni uložni knjižici.
c)	Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj se je to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema za svoje conto-eorrentiste inkase in račune na tukajšnjem trgu, inenjiee za Trat, Dunaj Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shraujuje vrednostne papirje brezplačno.
d)	Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri
vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne p» dirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone pr« ti drimerni proviziji.
se prodaja v Trstu po sledečih to-bakarnah:
RAUNACHER (zraven tiskarne »Edini ste. STANIČ, ul. Molin piecolo 8. LAVRENČIČ, trg pred vojašnico. MAJCEN, ul. Miramare 1. (Ivizu kolodvora). MARTINI, trg Belvedere. KERSTEN, ul. Stadion 1. PIPAN, Ponte della Fabbra (blizu lesnega trga).
BUBNIC, ul. Sette fontane 12. BEVK, trg Barriera vecehia. KRATZNIK (pri Sv. Jakobu). BRUNI (pri cerkvi Sv. Antona starega). Na državnem kolodvoru.
FILIJALKA
c. kr. pri vat.
1VSTR. KREDITNEGA ZAVODA
za trgovino in obrt v Trsfu
sprejema:
IZPLAČILA V KRONAH
.ia blagajniške nakaze	na naslovljena Izplačilna
prinoscu	pisma
.A ..ox. of	proti 4 dnevni odpovedi 2V» /•
proti i dnevni odpovedi FU %	> 8 » ► 2%U°L
i » 39	> 3°/o	> 30 > > rio
v z atih napoljonih mi Izplačiina pisma
proti 30 dnevni odpovedi 2°/0
„ 3 m es.	„ 2 V/„
„ 6 n	« 2 V/o
Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi nov« obrestna mera v veljavo 1-, 5. odnosno 27. februvarja bodočega leta in sicer po dotičnej oipjvedi.
Bancoglro v kronali
z 21/a°/o takoj v kolikor na razpolago.
Krone in zlati napolfoni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, fr-.ji se stavijo od časa do časa in sicer po i->ka odpovedi Izdaja nakaznice za Dunaj, Buiimpešto, Brno, Karlove vari, Keko, ; Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb, ! Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, Inomoet,
Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Saaz, Solnograd, prosto stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema i zt i rje vanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseh drugih iztirjevanj.
Daj a predujme na \Varrante in vrednosti po jako zmernih pogojih.
Krediti na karikaeijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila.
Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat n srebrni denar in bančni listki. P'»goje daja blagajna zavoda.
Menične nakaznice.
Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice rBanca= d' Italia" v italijanskih lirah ali v kronah
c po dnevnem kurzu. ccccccc
Mlad trio?, piči
vesc* špecerijske in delikatesne stroke, zmožen slovenskega, nemškega in deloma italijanskega jezika želi stopiti v službo v Trstu. — Naslov *P>. ^ -No. 255« poste restante Reka.
borovem sklepu v seji dne 10. t. m. bo le losuji redni občni zbor »Siovenskegi učiteljskega društva za koperaki okraj«, dne 10. t m. v Škofijah, ob 10. uri predpoludne z dnevnim redom, določenim v § 25. društvenih pravil.
Poleg tega bo p n. ge. Členom razpravljati tudi o eventuvelai ustanovitvi »Z^pze istrskih učiteljskih društev* ter voliti 4 delegate v 16. glavno skupščini »Zaveze avetr. jugoslov. nč teljskih društev«, ki bo letos o duhovem v Postojni.
Kolikor je odboru znani, pridružijo se predstoječim točkam (v morebitnih nasvet'h in predlogih) ša druga, jako zanimiva, važna in z«t učiteljevo povsem aktuvelna vprašanja, kater h razpravljanje :n rešitev pokaže, da se p. n. uČiteljstvo tega okraja v polni meri zaveda evoje težke naloge in resnega položaja in zraven pa tudi zna ceniti svoj vzvišeni po klic i i važnost istega za povoljno rešitev sedanje socijalne bede !
Zato pričakuje podpisani odbor z gotovostjo, da se p. n. gg. členi z veseljem odzovejo svoji društveni dolžnosti in se vsi vde-leže zborovanja, na katero jih najuljudnejše vabi
odbor.
Telovadno društvo »Tržaški Sokol«
naznanja, da bo v soboto, dae 28. t. m., ob S. uri zvečer redni občni zVor v prostorih »Slovanske Čitalnice« se sledečim dnevnim
redom :
1. Nfgovor staroste. 2. Poročilo tajnika. i. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregledo vaicev računov. 5. Volitev novega odbora. 6. ! Morebitni predlogi in interpelacije.
Mnogobrojni vdeležbi se nadeja
c d bor.
Opomba: V slučaju, da ob določeni uri ne bo prisotno pravilno število udeležni-kov, vršil se \>o v smislu društvenih pravil obSci z >or pol ure pozneje v drugem sklicanju pri vsakem številu članov.
»Slor. akad. društvo »Slovenija« na Dunaju vabi na svoj drugi občni zbor, ki fe bo vrš 1 14. majnika 1. l'J04 v spodnji »Budje ovički pivnici«, Alserstrasse št. 7 s bledeč m dnevnim redom : 1. tanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Odborovo poročile. 3. »Poljska ideja in stališče Polja :ov med Slovani«, predava tov. P.vku phi!. 4. Samostojni predlogi. 5. S učajnosti.
Družbi sv. Cirila in Metodija so od
ikiaTC-i 1904 do 1. maja 1904 poslali pri -pevke p. n. gar. in društva : upravništvo Slovenskega Naroda« 162 K 98 sf. ; p>-družn ce : ženrk* v L' g^tcu 200 K, prva -elokrinjaka ženska 128 K 87 tt. ženska v Novem mestu 187 K 66 st., posojilu ce : v Loga cu 220 K, hraailmca in posojilnica v Smartnem pri L t ji 20 K, Gjrišfca ljudska oosojiiu ea 100 K, posojilnica za Loški po-i, Drago in Travo 20 K, posojilnica v : rebojem 20 K, hraniluo ;n posojilno dru-. o v Ptuju 2UO K. i o ojilnica v Konjicah >0 K, v Crujraiju 40 K, v Gor. Kadgtini 20 K, hran ln ca ju posojilnica v Seaož-Čah 20 ! K, v Žnien-berfeu 10 K, poso iluica v Celju i 200 K, braniln.ca in posojilnici v Šaaurju | 100 K, posojilo ca v Vitanju 15 K, Ivan Perdan v L ubijani kakor prebitek od (\ril-Metodi e.ih vž g<l c 1000 K, Ivan Vrhovnik v Ljubljani 16 K 52 et., iz nabiralnika gostilne »Slovan« na Vranskem 11 K, Makso Pleteršaik iz Ljubljane 10 K, A ojzij Kudolf iz Čauža 6 K, Vladimir Valenčak iz Po stojne 9 K, Dom ni k Kotnik v Tolstem vrhu 36 K 20 st., Ivan Vrhovnik v Ljubljani 7 K, Ivau Šfcrjanec v Kemah 60 K 21 st., P. Vuiiar Ljubno 7 K, slav. ŽJpai urad vGa-c ji volilo pok. GolavšeKa 9 K, za »Kole.iar« n v sle i oklica 38 K 50 nt. — Vsem dtro-a!c<;m najprisrenejša zahvala !
Blagfijništvo
družt>e sv. C rila in Metoiija.
_
Razne vesti.
Kaj je Ženska ? E len zr auienitcjih ita-jansiin tk a lattljev je s stavd za žensko
--Ječo dtfia.c.,0 : Petnajstletna je pravo vreteno : Arpeggio ; 20 letna GjBp.ca allegro ivace ; v 30. letu postaj* — acceordo fjrts ; v 40. letu stopa v — amiante; v 50. le:u riČeoja — rondo tinaie ; a v 60. prihaja — remolo bolia cordina.
Živela svoboda ! Ko se je glasovalo za ^mrtn: konzulat Napcieona i. je zbral general Saint H iaire svoje ceie ter jih rago-v ril : »Tovar š. ! Sidaj bjste glasovali, bii Q j jo tane Naj oleon BDca^arte dosmrten
konzul francozki ali ne ! Vsak naj voli po svojem prepričanju, jaz nočem čisto nič vplivati na vaše glasovanje. — Pristaviti pa moram, da dsm prvega, ki ne bo glasoval za Napoleona, ustreliti vpričo veega polka. Živela republika! Ziveia svoboda !
Zgodovina brade. Stari Hebrejci so bili ponosni na svoje dolge brade: ravno tako narodi na Jutrovem sploh in za Mohamedanca je do sedaj sveta prisega, ki jo je storil »pri bradi prorokovi«. Stari Egipčani niso nosili brade in ravno tako Rimljani tudi ne. J Etruski so imeli dolgo Špičasto brado.. Alek- j sander Veliki je prepovedal svojim vojakom nositi brado. Anglosasi so nosili brado do p3sa in Viljelm I. je t) navado prepovedal, vendar je vedno trda šla in ob času Henrika VIII. je bil celo zakon, da mora v gostilni še enkrat toliko plačati, kdor ima najdaljšo brado.
Kraljica Elizabeta je celo izdala zakon, j da mora plačati vpak 3 šilinge, kdor želi nositi brado. Na Francoskem je postala brada Henrika IV. nekako zgodovinska Na Neapolitanskem so celo Biltma vojaki gonili koematince brivcem. General Havnau je imel brado, dolgo Bkoraj pol metra, in husarski dostojanstveniki so imeli navado nositi brke 12 do 18 palcev dolge.
Odlikovanje. Sedanjemu lastniku dvorne tovarne orgelj Gebiiider Rieger v Jfigern-dorfu g. Oton Riegerju je bil podeljen (kakor njegovemu pokojnemu očetu) naslov c. kr. dvornega izdelovalca orgelj, kar dokazuje, da je aedan'e tovarniško vodstvo v dobrih rokah.
Velik zapravljivec. Neki francozki dra-goneč je potrosil v 5 mesecih velikansko svoto 2 milijonov frankov, tako, da je bil sedaj na prošnjo njega rodbine stavljen pod kuratelo. Ta zelo bogati zapravljivec ima 60 000 letnih dohodkov. Za edno samo slavlje — o priliki, ko je bil povišan v službi — je potrosil 90.000 frankov.
Loterijske številke izžrebane dne 11. maja :
Brno	27, 76, 28, 83, ,50.
Inomoat	14, 33, 65, 35, 36.
Gospodarstvo.	j
Banka »Slavija« sklicuje za 13. dan I t. m. v Prago svoj 36. redni občni zbor. Iz letnega poročila, ki je nam prišlo te dni v 1 roke, posnemamo, da je v letu 1903. prejela f 6,913.740 K 15 st. zavarovalnine, in da je f svojim članom izplačala zavarovanih kapiia- j lij, dohodkov in pokojnin ter jim povrnila I škod za 4 217 694 K 46 st. Njeni rezervni fjndi so narast i na 29;217.694 K 46 at V vseh 35 letih svojega obstanka je izplačala »Slavija« svojim članom 78,324.623 K 17 st. Te številke givore jako zgovorno o vedno rastočem naj>redku ta slovanske zavarovalnice, katera se je iz neznatnih početki>v raz- I vila do fiaacčue velemoči. Ni čuda, da njeni milro-ji gotove c sreče v a tel je ljudstva bodejo v oi}i ; zfcto so prišli na misel, da bi se »Slavija« z vsem svojim premoženjem pode-žalile. Naert se jim j»a menda ne posreči, ker bo članstvo gotovo vedelo varovati svoje pravice do bančnega premoženja s tem, da zavrne vsakogar, ki bi titigoval svoje roke
■
po njem.
V Ljubljani
blizu južnega kolodvora
se radi družinskih razmer proda hiša z vrtom pripravna za vsako, ziaeti za go^tilničarsko obrt 'r p osta roke j>od ugodnimi pogoji.
V'č pri {»osestniku M. Ažmanu v Ljubljani, Cesta na južno železnico št. 26 pismeno ali ustmeno od 11. do 12. ure dopoludoe.
Posredovalci izključeni.
prodajalnica izgotovftjenih oblek
„Alla Gitta di Trieste"
tvrdke
EDVARĐ KALASC5
,	Via Torrente št. 40
; nasproti gledališču „GOLDONI"	J
' a krt jaČnico, kjer se izvršujejo obleke	'
• po meri in najugodnejših cenah. V	*
! prodajalnici ima tudi zalogo pe-	i
; rila za delavski stan jio izveuredno	;
1 nizkih cenah I^bcr boljših in	-
navedaih snovij.	] VELIKI IZBOR
izgotovljeniii hlač za delavce	|
[ kakor tudi blaga za hlače, ki se na-	]
j>ravijo j»o mf»ri.	j
Avtorizovana krojaenica.	j
Natečaj.
Telovadno društvo »Tržaški Sokol« v Trstu razpisuje mesto
telovadnega učitelja.
Plača po dogovoru. Nastop službe 1. septembra t. 1. Ponudbe z potrebnimi prilogami poslati je na društveni odbor.
Dr. N. Fertilio
specijalist za bolezni nosa, grla in ušes. I I. Torre bianca 45
(vogal Torrente).	TRST.
ORDINUJE: od 9—11 predp.: 3—4 pop.
otl 4—5 pop. brezplačno.
Novi velik dohod
snovij za možke obleke
Iz tu- in inozemnih tovaren za sponiladni in poletni čas. Bogat izbor
perkala, batista, cefirja, surovin, pregrinjal, spodnjih srajc, modercev in vseh drugih ma-
nifakturnih predmetov. Velika množina mož ki h srajc vseh vrst belih, barvanili ali od satena.
Velik izbor kravat, ovratnikov in zapestnic vseh oblik.
Popolna zaloga drobnarij za krojače.
ALOJZIJ GALFERTI
naslednik Fr. Hitty
TRST - Barriera vecchia 13. - TRST.
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzš
= ulica Tesa št. 52. A.
(v lastni hiši.)
ZALOGA;
Piazza Rosario (šolsko poslopje),
Cene, da se ni bati nikako konkurenca
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
Hnstrcvan c<*ni2= br^spla&no tn frank >
TOVARNA POHIŠTVA
Rafael Italia
j Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetarij
-— TRST ==-
ulica Malcanton štv. i.
po zelo nizkih cenah.
URAR
F. PERTOT
priporoča veliki izbor ur: Ornega, Sehaff-hause Longines, Tavannes itd., kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za
gospe. — Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po jakonizkih cenah.
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva s strojevnim obratom
priporoča slavnemu občinstvu svojo
zalogo pohištva
prej ANTON ČERNIGOJ
yia ilsi Rettori štev. 1 (Rosario) - v Trstu - tik cerkve Sv. Petra v Hiši Marenzi
Največja tovarna pohištva primorske dežele.
Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj.
i	Vsaka konkurenca je izključena.	filbum pohištva pošlje se brezplačno.
Prodaja se tudi na mesečne obroke.
Zastopstva v: TRSTU, ŠPL JITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT).
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefono št. 847. - Via della Stazione Št. 17. - Telefono št. 847.
Filijalke v PULI, GORICI, REKi in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- ln inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
( Pošiljanje predmetov, iti se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse pruge. )
Sprejema se tudi pohištvo in druge pedmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča.
IT Edini tržaški zavod za _ „VACUM CLEANER".
ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PREPROG	■ ni—»
Točna postrežba in nizke cene.
Ustanovljeno leta 1832.
priznano najboljše
Oljnate barve
zmlete s stroii najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po iinosti ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko povrvino, razpošilja
po nizkih cenah
yfdolf JCauptmann v Ijubijani
prva tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
Prodaja na debelo!
Prodaja na drobno!
Ilustrovani ceniki se dobe brezplačno.
Zaloga obuvala.
Piazza Nuova št. 1.
— TRriT —
M. MAK
Zaloga obuvala.
Via delle Poste št. 3.
— TRST —
- Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. -Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke.
Ugodne cene.
w*r Zaloga
izvozno-marčne (Ejcport-Marzen)
in vležane (Lager)
= Pive =
v sodčekih in v buteljkah, kakor tndi
m Kvasa =
iz tovarne Bratov Reininghaus
Steinfeld pri Gradcu.
Zaloga jKattonijeve Qicsshubler
vedno sveže kisle vode po zmernih cenah
pri
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degli Artisti št. 9 in 10.
Anton Skerl
mehanik
Piazza delte Legna 10. (hiša Caccia)
Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru.
Internacionalna godba in petje
Vse po cenah, da se ni bati konkurence.
Specijeliteta:
Priprave za točenje piva.	1
NB. V olajšanje nakupovanja se proda
vpredmeti tudi na mesečne obroke.
V&akovrstiia
zanesljiva semena
kakor : domače, lucerne ali nemške in i ud* če deteje ; \elikau-ke rumene, bele in ru«'eče ; rrpnoseme; raznih trav in vrt h \rat sa lat ee dobivajo po nizkih cenah pri
Josipu Kordinu v Ljubljani,
pred Škofijo st. 4 Kupuje pa brinjevo olje po visoki ceni.
TRST — ul Paduina 19. TRST
AVIANO & SCHEGA
tovarna ščetk in čopiče v Prodaja na debelo in drobno.
l irodne cene. 7 RST — nI. Padnina 19. — TRST
Pavol Gastwirth
Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištvi, [h|»*Iu.1i aob. Dunaj — Trst
Že ezno pohištvo, zrcala k li ^ jri e — P« dob« v izboru in tapetar j . — Ure ši-vahii stroji za dom in obrt po najj«ib eoiah.
^zgotovljene
obleke
za moške in dečke
v velikem izboru
Dia frcate 9
vogal ul. Sapone
Fran Kalasch
KAVA DRUŽBE SVARILA IN METODA V LJUBLJANI.
Zlatar
DRAGOTIN VEKJET
(C. Vecchiet). TRST. — Čorbo štv. 47. — TRST.
Priporoča Bvojo prodaj a Inico zlatanine, arebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave »rebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro.	Cene zmerne.
i
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
| Josip Stantič
zalairatclj e. kr. redarstvene straže, c. kr. srlavneira eariu-; skeca urada in skladišč, c. kr. prh. Ilovd. orož. e. kr. linancne straže t Trstu. Kopru in Pnlju.
TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode j gospe in otroke.
Prodaja najboljše TvpTlin voščilo (biks) = T1 *yM>
Cene nizke. Postrežba ločna.
Planinsko zdravilišče in žvepljene kopelji „Ladis"
(stacija Landeck na Tirolskemi: jako romantične. urijetno in komfortabel: izvrstna penzija od K 4.— naprej.
Prospekti zastonj od zdraviliščne uprave.
Najboljša obuvalo ee vdobiva po ugodnih cenah v
čevljar niči Julij-a Romanelli Trst, Corso st. 12. j
rumeno obuvalo za vezati za moške od gld. 3.30 črno	»	»	»	» 3.10
e.vo	»	>	»	» 2.60
Nizko obuvalo vsake vrste za ženske od gl. 1.—. »Specijaliteta : obuvala za otroke.
Naznanilo.
* X	-
Kapelnik H. 0. Vogrič
se naseli s 15. majem t. I. stalno v Trstu.
Slavna glasbena in pevska društva v Trstu in okolici kakor tudi sasebniki ki žele pouka v petju, glasovirju blagovoli; poslati doiićne ponudbe na upravo lista »EDINOST«.
0
girmanci!
Glace rokovice I. vr.
i
- nvč. SO sivč- =
prodaja
prodajalnica rokovic in kravat
fi. ^(ubman
Corso 19. TRST Corso 19.
Ustanovljena I. 1865.
V vseh mestih
iščemo dobre agente, katerim dajemo veliko plačo in provizijo. Ponudbe na Ernest A g u 1 a r VIII, Budapest. Josefsrinsc IG.
O
Svoji k svojim "Vti
OBU VA L A.
—	Dobro jutro ! Kam pa kani ?
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke* Isti popravlja male stvari »brezplačne ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rehar.
Za bolne na želodcu 1
i	Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, vživannje g
pomankliivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor 11. pr.
I želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, tsžko probavljanje g
ali zasliženje
priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanja je že izza več let preskušeno. I <> te zdravilo je	o
Hubert Ullrich-ovo zeliščno vin©.|
OTo zeliščno vino je sestalvjeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom,	t*
j. jači in oživlja cel prebavni sistem človeka. Zeliščno vino odstranjuje vse nerednosti v	|
0	krvnih ceveh in deluje vspešno novo napravo zdrave krvi.	S/	p
S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj	I
pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju Škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi	g
pojavi kakor: glavobol, riganje, reza vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgo-	fc
trajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnem pitju tega vina	I
7oniranio rlm/pclip nntrphp in "Je nePr'jetne posledice kakor: stiskanje, ščipanje, 8 £mf\|J 1 a dlljC UIUVCOi\C puu CUu bitje srca, nespanje in tudi strmenje krvi v jetrah, vra- I
niči 111 sistemu vratnih živcev (baemorrhoidične bolečine), odstianjajo se sč zeliščnim vinom hitro in voljno. | Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu zisiemu povzdigo in odstranja iz želodca I in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine.
Mršav in bled pogled človeka, pamanjkanje kr/], oslabljenje !
navadne posledice slabe prebave, pomankljivega naraščaja krvi in boleh neg». stanja jeter. _	I
Pri popolnem pomankanju volje do jedi, pod nervoznem zbegajnem in otožnostjo kakor tndi	I pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje.
Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežD vspodbujo.	Zeliščno vino podeljuje človeku	I
voljo <10 jedi, pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izbolj-u e tvar-	I jenje krvi, olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje.
To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisna.	„ _	"
Zeliščno vino prodaja se v s*ekleuiiah po h 3.— in 4.— v lekarnah v Trs u Skednju Miljah,	j
Kopru. S-ežani. Tržiču, Konkah, Fuimičelu, Ojrleju, Giadežu.Izoli, Piranu, Pazinu. Buzetu, Postoj ai Vi pavi	I
Ajdovščini. < loric'. (iradiSCu ob i?oči, Kormiuu. Romansu, Oamplungu, Cervinjanu, Uaiagu, Bu ah, Vižinadi	I
Mon oni. Lovranu, Opatiji, V< loskein, Rek', Bukaru, 5u£aku, Ćabaiju, R.bnici, Vrhniki. Idri Kanalu,	I
d dn, Vidmu, Moreijan 11, Palmanovi, Lf>ti-»ani, Portogiaaro, Vodnjar.u, Pulju, Latrinju, C.e^u, Cernamblju,	I
Metliki, iijivemestu, Trebnjem. Litiji, Ljubljani, Kamniku, Skotjiloki, Kranju, Tolminu, Tarcentu. Štanjelu.	I
Codrnipo, išt. Vidu ob Tagliamentu, Pordenone, Motla d;. Livenza, Treviso. Lošinju. Arbe, Novi, (.'irkvenica,	|
Ogulin. Vrbovsko, Karlovac. Jaška, Samoi or, Brež ce, Kr-kn, Podčetrtek, Pregrada, Rogatec. Celje, Pliberk,	I
Kadovliica. Tržič. Tiviž, Rigolato. Pieve di t'adore. Serarolo, Longarone. B«'lluno, Conegliano. Padovi,	I
C'hioggia. Rov igo, Pago. Zadar; itd. kakor tudi v lekarnah vseh drugih večjih ali manjši 1 krajev Is.re, l>al-	I matije, ce!e Avstrc-Ogrske in sosednjih dežclati.
Tudi pošiljajo lekarne v Trstu 3 ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceai v vse kraje	I Avstro-Ogrske.
Svari se pred ponarejanjem	1
Zahteva naj se izrecno	j
Hubert Ullrich-ovo Zeliščno vino.
|Bi ■■ BH ■ ■ * > HIBH^H^HHBBIMHMi ■ HI —	■!!!■ Miiaii i iBiiiia^iaTro-v^^g^ag.. -i^s^ istVujmzftis.z^si' ^ - ■ , l rr-- ;-fwrII—^k: ^ -	■ .n —.
,LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Fodrnžnica v Celovcu.
Kupuje in prodaja
viDte rent, zastavnih pisem, p rij ori te t, komunalnih obiigmcij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Prem ose isdaja k viakema žrebanje.
Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000
Zamenjava in eakomptuje	Daje predujme na vred. papirje.
izžrebane vrednostne papirje in vnovčujezapale	Zavaruje srečke prot! kurzn!
-	kupone. ------	izgubi	— —
V<nkuluje »n divlnkulujo voiaške žon'tnlnsko kavcije. tfgr Mmkoxapt in talasso manic.	Bor- nji naročilo. 'x?X3
Podružnica v Spljetu
Denarne vioge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodn;*n ' obrestim. Vloženi denar obre3tuje od dne viot e d ^	dne vzdiga. — ■■■_■■
Promet a čeki in nakasnicami.