Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 30 / Leto 79 / 25. julij 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si INTERVJU GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 12-13 AKTUALNO PRIL OGA SPORED JE KIR KE RIKU? Na Pohorju doživel kulturni šok ŠT. 30 25. JULIJ 2024 SPORED 25. JULIJ 2024 PET. 26. 7. SOB. 27. 7. NED. 28. 7. PON. 29. 7. TOR. 30. 7. SRE. 31. 7. ČET. 1. 8. Mile Jovanović: Že nestrpno pričakuje začetek olimpijskih iger ŽIVLJENJE NA TEHTNICI Za uspešno preobrazbo morajo biti uravnotežene vse komponente Gregor P. Kirsch Str. 2 CELJE Str. 22-23 Str. 6 Tina Prodnik: »Verjamem, da k zdravju pristopamo vedno bolj celovito« Zakaj bodo dela na Cankarjevi trajala dolgo? Največ osvežitve prinaša voda Poletje je v polnem teku, prvi vročinski valovi pa že za nami. Ob visokih temperaturah, ki nas pogosto prisilijo v iskanje senčne- ga zavetja in osvežitve, se lahko pred vročino zatečemo tudi na katero izmed letnih kopališč v naši okolici, ki ob kopanju nudijo tudi obilico drugih dejavnosti. Obiskali smo kopališča v Celju, Šentjurju, na Frankolovem, v Preboldu in Slovenskih Konjicah ter preverili, kaj vse ponujajo obiskovalcem, koliko je treba odšteti za kopanje in kako so do zdaj zadovoljni z obiskom. Foto: Andraž Purg Kaj bo s šentjursko Keo po hrvaškem prevzemu? Najhuje v Solčavi, v Šoštanju spet poplavljeni PRAZNIČNO Z OBČINO ROGAŠKA SLATINA Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 30, 25. julij 2024 AKTUALNO V Solčavi je bilo v silovi- tem neurju pred dnevi naj- huje. Največ škode so tej občini povzročili hudour- niki, medtem ko Savinja ob močnem deževju ni narasla in je na najbolj kritičnih odsekih vendarle ostala v strugi. Sicer pa v Solčavi te dni že urejajo nastalo ško- do, predvsem na cesti proti slapu Rinka. Ta cesta je bila namreč najbolj poškodova- na. V Solčavi so morali reše- vati tudi dva planinca. Zaprta cesta in zasute poti Petkovo neurje je številne poškodbe povzročilo tudi na cestah in planinskih po- teh v Logarski dolini. Člani Planinskega društva Celje Matica so ob pomoči GRS Celje in Šaleškega alpini- stičnega odseka že obnovili poškodovano pot iz Logar- ske doline na Okrešelj. Pot z Okrešlja do Kamniškega sedla in pastirska pot na Okrešelj še vedno ostajata zaprti. Zaradi posledic močnega neurja je bila zaprta cesta Logarski kot–slap Rinka, prav tako je neurje spro- žilo tudi velik plaz, ki je zasul pot do slapa Rinka in Frishaufovega doma na Okrešlju. Kot je povedal predsednik Planinskega društva Celje Matica Brane Povše, so pot iz Logarske doline na Okrešelj obnovili že v nedeljo. »Dela je bilo ogromno. Spodnji del je bil povsem zasut, zato smo morali odstraniti gramoz, ki ga je bilo po moji oceni več kot 100 tisoč kubičnih me- trov. Struga je bila od slapa Rinka navzdol in še nižje od obračališča popolnoma zasuta,« je povedal Povše. Savinjska in Šaleška znova utrpeli škodo Najhuje v Solčavi, v Šoštanju spet poplavljeni Petkovo neurje je znova največ škode povzročilo v Savinj- ski dolini, v Šaleški dolini pa so bile poplavljene nekatere hiše, ki jim je škodo povzročila že lanska ujma. Posledice neurja so sicer ponekod na terenu že sanirane, a ne povsod. Visoko škodo je utrpelo tudi Mozirje, kjer je deževje uniči- lo dve cesti, ki sta bili obnovljeni ravno po lanskem neurju. SIMONA ŠOLINIČ, SINTIJA JURIČ V petek in v noči na soboto so samodejne postaje v Sloveniji sicer največ dežja izmerile v Krškem, kjer je padlo 112 litrov padavin na kvadratni meter, in v Jelendolu, kjer je padlo 105 litrov na kvadratni meter. V Logarski dolini je bilo zabeleženih več kot 70 litrov dežja. Silo- vite nalive je marsikje spremljal tudi močan veter. V Velenju so za- beležili sunek vetra s hitrostjo 102 kilometra na uro. Zasuta je bila tudi baraka pri spodnji postaji žičnice, uničena je bila brv pod sla- pom in del poti nad brvjo. »Najhuje jo je skupila pot mimo izvira Savinje. Ta je bila tako uničena, da je bilo nemogoče priti mimo, zato smo pot speljali na novo nad izvirom.« Kljub temu, da so poti ponovno preho- dne, Povše dodaja, da je vseeno potrebna dodatna previdnost. Še vedno osta- ja zaprta pot z Okrešlja do Kamniškega sedla, kjer je potrebno urediti še več kot deset metrov široko strugo. Prav tako zaprta ostaja tudi pastirska pot na Okrešelj. Prizadeti obnovljeni cesti V petek zvečer in v noči na soboto je bilo znova hudo tudi v Mozirju. Najbolj je bilo prizadeto naselje Lepa Njiva, kjer je bilo poplavlje- nih kar pet stanovanjskih hiš, popolnoma uničeni pa sta dve cesti, in sicer Lju- bija–Laznik in Mozirje–Mo- stnar. Ravno ti cesti sta bili poplavljeni tudi v lanskih poplavah. Kot pravijo v mozirski občini, so izvajalci cesti že skorajda obnovili v celoti, dela so bila tik pred dokončnim asfaltiranjem okrog petkilometrskega odseka. Petkovo neurje pa je zdaj cesti znova uniči- lo do konca in povzročilo ogromno škode, saj je bilo v obnovi po lanskih poplavah urejeno tudi odvodnjavanje. Po petkovem neurju je eno od celjskih gradbenih pod- jetij že odstranilo nanešeno kamenje, tako da sta cesti sicer zdaj za silo vendarle prevozni. V mozirski občini škodo ocenjujejo na kar 400 tisoč evrov. V Laškem tudi črpali Čeprav so zaradi slabe vremenske napovedi bili pripravljeni tudi v drugih občinah, so imeli gasilci s posredovanjem ogromno dela tudi na območju La- škega. Prvi poziv so laški gasilci imeli v petek, nekaj minut čez 23. uro, ko so morali posredovati v prosto- rih doma starejših občanov, kamor je zatekala voda. S teras doma so črpali mete- orno vodo in tako preprečili vdor vode v prostore. Tudi iz doma so svojce obvestili, da so s pomočjo gasilcev situacijo rešili in tako po- skrbeli, da voda ni zatekala v sobe oskrbovancev. So pa laški gasilci iste noči posre- dovali še na Celjski cesti in Zdraviliški cesti v Laškem, kjer so čistili meteorne jaške in tako omogočili normalen pretok vode, ki se je nabra- la na cestišču. Tudi državna cesta Celje–Zidani Most je bila poplavljena, prav tako nekaj podvozov. Meteorna voda je zaradi silovitega dežja povzročala težave tudi Thermani Laško, kjer je ob glavni cesti pri uvozu do hotelov zamašila odtoke, a so težave precej hitro od- pravile pristojne službe. Znova poplavljeni in jezni Ogromno nevšečnosti sta petkovo neurje in zatem še sobotno deževje povzroči- la v občinah Šoštanj in Ve- lenje. V Šoštanju je potok Florjanščica znova presto- pil bregove, voda je zalila več kot 10 stavb, nekatere so bile poplavljene tudi v lanski ujmi. »Ljudje so ne- strpni in žalostni, saj od lanske ujme ni minilo niti leto dni, nekatere hiše, ki so bile znova poplavljene, so tudi omenjene za pre- selitev,« razlaga podžupan Šoštanja Boris Lambizer. V Šoštanju so bili zaradi dež- ja in meteorne vode najbolj prizadeti v Skornem, kjer so bile poplavljene 3 hiše, ter v Florjanu, kjer so bile poplavljene štiri hiše. Me- teorna voda je zalila tudi kletne prostore nekaterih stanovanjskih blokov, zali- tje telovadnice v OŠ Karla Destovnika Kajuha pa so preprečili gasilci. V Šošta- nju so se na novo sprožili tudi štirje plazovi, voda je uničila nekaj gozdnih poti in cestnih bankin. Kot do- daja Lambizer, ki si je z izvajalci sanacije ta teden ogledal teren, so ugotovili, da je bilo zalitih ogromno stanovanjskih kleti, vendar vsi lastniki hiš niso klicali pomoči. V Velenju so imeli največ posredovanj zaradi zalitja več podhodov, meteorna voda pa je zalila več kot 30 stavb in več podhodov. Na terenu so bili gasilci iz sko- raj vseh društev in poklic- ne enote, ki so posredovale tudi zaradi udara strel, re- ševanja avtomobilov in čr- panja vode iz stanovanjskih in poslovnih stavb. Tudi na območju podjetja Gorenje je bilo poplavljenih več proizvodnih hal in kuhinja. Velenjski gasilci so v času neurja opravili 30 posredo- vanj, v katerih je sodelovalo 70 gasilcev iz sedmih gasil- skih društev. Posledice petkovega neurja (Foto: Krajinski park Logarska dolina) V Šoštanju so bile znova poplavljene tudi nekatere hiše, ki so bile na udaru že v lanski ujmi. (Foto: PGD Šoštanj) Samo v Velenju je bilo v času silovitega neurja na terenu 70 gasilcev iz sedmih gasilskih društev. (Foto: MOV) V Mozirju je deževje poškodovalo dva cestna odseka, ki sta bila sicer pri- pravljena za asfaltiranje. (Foto: Občina Mozirje) Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 30, 25. julij 2024 AKTUALNO ZADETKI Premestitve duhovnikov tudi v Celju CELJE – Kot so sporočili iz celjske škofije, bodo av - gusta nekateri duhovniki in redovniki premeščeni v nove službe v novih kra- jih. Nekaj sprememb pri opravljanju duhovniške službe bo tudi v Celju. Tako je dr. Metod Bene- dik na predlog kapucinske- ga provincialnega ministra imenovan za duhovnega pomočnika v Župniji Celje, in sicer pri sv. Ceciliji. Od tam odhaja Marjan Gačnik. V sv. Cecilijo nad Celjem sta za duhovnega pomoč- nika imenovana Jože Smu- kavec in Vinko Škafar. Na drugo službeno mesto iz te cerkve odhaja tudi Jurij Štravs. Duhovnik Vlado Bi- zant je bil na predlog vizi- tatorja misijonske družbe lazaristov razrešen službe župnika v Sv. Jožefu, še naprej bo opravljal službo bolniškega duhovnika v Splošni bolnišnici Celje in Psihiatrični bolnišnici Voj- nik. V Župnijo sv. Jožefa prihaja Marko Jeromel, ki je pred časom že služboval na tej lokaciji. Janez Cerar je bil razrešen službe župnika sodelavca v Župniji Mozirje, Rečica ob Savinji in Šmihel nad Mo- zirjem, je pa zdaj imenovan za župnijskega upravitelja Župnije Šmartno ob Dreti. Tam je bil službe župnika moderatorja namreč razre- šen Vinko Čonč. Slavko Pajk je bil na predlog salezijan- skega inšpektorja razrešen službe kaplana v župniji blaženega Antona Martina Slomška, tja pa kot duhov- ni pomočnik prihaja Rafko Pinosa. Dr. Silvo Šinkovec je bil sprejet v Škofijo Celje in imenovan za duhovnega pomočnika v župniji sv. Martina ter njej pridruže- nih župnijah. SŠol Premestitve župnikov niso redke. (Foto: arhiv NT/Sherpa) »Hiter tempo sodobne- ga življenja nas veliko- krat zmoti, da pozabi- mo nase, na podporno prehrano, gibanje, spa- nje, pravilno dihanje, na stik z naravo, katere del smo.« Tina Prodnik, doktori- ca naravne in integrativ- ne medicine »To ni več posel, v ka- terega bi se vrnil. To so bila moja najtežja leta, z bratom sva bila cele dne- ve v delavnicah, trpela je tudi družina. Tudi delo je bilo resnično težko, kar je vplivalo tudi na zdravje.« Ciril Hočevar, kipar, ki je nekoč izdeloval jadrnice »Uresničuje se naš cilj, da stolp Kristal spodbu- ja večji obisk Rogaške Slatine. Tega so že zabeležili organizatorji nekaterih prireditev in lastniki nekaterih gostinskih lokalov.« Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina »Domačini včasih ne opazijo napredka v svo- jem okolju. Pozitivne spremembe včasih prej zaznajo tisti, ki občino obiščejo le občasno.« Boris Führer, dobitnik plakete občine Rogaška Slatina »Tudi če imaš pet, štiri ali tri prste, lahko prideš k nam. Lahko plavaš, se potapljaš ali karkoli drugega. Nihče te ne vpraša, ali si invalid ali nisi. Tukaj si plavalec, potapljač itd.« Branko Ravnak, pred- sednik Plavalnega kluba Slovenske Konjice Nezakonito odlagališče v Bukovžlaku Sanacija končno zaključena Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer (na sredini) se je v torek srečal tudi z županom Celja Matijo Kovačem (drugi z desne). (Foto: MOPE) Kot so sporočili z mini- strstva, so gradbena dela uspešno zaključena, sledijo še zaključna dela, o čemer bo ministrstvo poročalo tudi Evropski komisiji. »Sanacija nezakonitega odlagališča v Bukovžlaku na parceli 115/1 v katastrski občini Teharje dobiva končno obliko. Gre za pomemben dosežek za našo državo. Ne samo, da V torek je bil v Celju minister za okolje, podnebje in ener- gijo Bojan Kumer, ki je z županom Matijo Kovačem obiskal sanirano nezakonito odlagališče Bukovžlak. Sanacija je bila izvedena v skladu s sodbo Evropskega sodišča, ki je bila posledica tožbe Evropske komisije zoper Republiko Slovenijo zaradi neskladnosti z direktivami o odpadkih in odlaganju odpadkov. SIMONA ŠOLINIČ smo izpolnili zahteve Evrop- skega sodišča, temveč smo tudi naredili velik korak k zaščiti okolja in zdravja prebivalcev,« so še dodali na ministrstvu. Zaradi nelegalnega nasi- pavanja materialov neidenti- ficiranega izvora je Evropska komisija na pobudo civilne iniciative že 24. marca leta 2014 na sodišču Evropske unije vložila tožbo proti Re- publiki Sloveniji. Slednja je bila zatem 16. julija 2015 ob- sojena zaradi nespoštovanja direktiv o odpadkih in odla- ganju odpadkov na odlaga- liščih. Ministrstvo za okolje in prostor je za izpolnitev zahtev iz sodbe Evropskega sodišča nato izvedlo vrsto aktivnosti. Ob reorganizaci- ji Vlade pa je izvedbo nalog prevzelo Ministrstvo za oko- lje, podnebje in energijo. V okviru sanacije je bila izvedena ustrezna obdela- va v preteklosti odloženega materiala. Za preprečevanje vdora meteorne vode na področje umetnih nasutij je bil izveden nepropustni pre- krov z drenažnim sistemom. Za povečanje varnosti obra- tovanja in boljši izkoristek zemljišča so bili tehnološki vodi Cinkarne Celje presta- vljeni v koridor na južnem delu parcele. Zamenjan je bil tudi dotrajani odsek vo- dovoda in uveden program geotehničnega monitoringa in vplivov na okolje med gra- dnjo ter po izvedeni sanaciji. Skupna količina umetnih nasutij na omenjeni parceli je okoli 181 tisoč kubičnih metrov. Na ministrstvu do- dajajo, da je bistveni element sanacije tudi nepropusten prekrov, ki preprečuje zate- kanje meteorne vode v ume- tna nasutja in s tem zmanjšu- je transport onesnaževal na območje in z njega. Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 30, 25. julij 2024 GOSPODARSTVO Uniforest naredil pomemben korak v tehnološkem razvoju Nova proizvodna hala in avtomatizirano skladišče Letos mineva trideset let, odkar so v podjetju Uniforest iz Latkove vasi začeli izdelovati gozdarske vitle. Do da- nes so zrasli v enega največjih proizvajalcev gozdarske mehanizacije v Sloveniji, ki je zelo dobro znan tudi v tujini, njegov razvoj pa se očitno še dolgo ne bo ustavil. Podjetje je namreč pred kratkim namenu predalo novo proizvodno halo in avtomatizirano skladišče ter proi- zvodnjo opremilo z visokotehnološkimi stroji. S tem si bo zagotovilo stabilno rast in še večjo konkurenčnost na trgu. Vrednost naložbe, za katero jim je država v okviru načrta za okrevanje in odpornost pred dvema letoma odobrila 2,8 milijona evrov nepovratnega denarja, v podjetju ocenjujejo na več kot 8 milijonov evrov. JANJA INTIHAR Uniforest je na mednaro- dnem trgu že dolgo znan kot inovativni proizvajalec visokokakovostne gozdarske mehanizacije. Kljub veliki konkurenci je seznam držav, v katere izvaža, vse daljši, de- lež prihodkov, ustvarjenih z izvozom, pa vse večji. Trenu- tno izvaža v 45 držav po vsem svetu. Čeprav je slovenski trg majhen, je za podjetje prav tako pomemben, saj predsta- vlja blizu 15 odstotkov celotne prodaje, na kar so, pravijo v podjetju, ponosni. Poleg Slo- venije so med njegovimi naj- pomembnejšimi trgi Nemči- ja, Avstrija, Francija, Italija in ZDA. V zadnjem obdobju sta njegova najbolj rastoča trga Velika Britanija in Avstralija. Lani je Uniforest imel 35 milijonov evrov čistih pri- hodkov od prodaje, kar je 16 milijonov evrov več kot pred petimi leti. Tako kot prihodke iz leta v leto zvišuje tudi čisti dobiček. Leta 2019 je znašal malo manj kot pol milijona evrov, v letih 2022 in 2023 pa že blizu 3 milijone evrov. Raste tudi število zaposlenih. Trenutno jih je nekaj več kot sto, vendar se kadrovske po- trebe podjetja zaradi novih proizvodnih zmogljivosti še povečujejo. Na prvem mestu inovativnost Gonilo rasti Uniforesta je inovativnost. Nenehno iz- boljšuje stare stroje in razvi- ja nove. Letos, na primer, je na celjskem sejmu Agritech predstavil novo generacijo visokozmogljivih rezalno-ce- pilnih strojev za profesional- ne uporabnike in zanjo dobil posebno priznanje. Stroj, za katerega je veliko zanimanje v Evropi, ZDA in tudi Avstraliji, odlikuje več preudarno zasno- vanih in patentiranih rešitev. Nekaj novosti, ki so nastale v njegovi razvojni službi, je predstavil tudi na sejmu Forst Live v Nemčiji, na katerem podjetja javno predstavljajo najnovejše rešitve na področju profesionalnega gozdarstva. Poleg varnosti, uporabnosti in kakovosti Uniforest veliko pozornost namenja tudi vide- zu. Oblike njegovih strojev so v svetu postale že tako prepo- znavne, da na njih ni več po- treben napis podjetja. Avtomatizacija in robotizacija ključni za uspeh Nova zgradba Uniforesta ima 4.500 kvadratnih metrov površin in bo, napovedujejo v podjetju, namenjena napre- dni proizvodnji. V severnem delu zgradbe bo nameščena tehnologija za laserski razrez, krivljenje in obdelavo ploče- vine ter za ročno in robot- sko varjenje. Za skladiščenje pločevine bo na voljo visoko regalno avtomatsko skladišče s 420 paletnimi mesti. »Nalož- ba je bila precejšen zalogaj, a se zavedamo, da nam lahko uspešno poslovanje tudi v prihodnjih letih omogočita le avtomatizacija in robotizacija. Vlaganje v napredne, digital- ne in trajnostne procese je korak v pravo smer,« je pove- dal direktor Drago Pintar in še poudaril, da bo nova hala podjetju omogočila doseganje visoke produktivnosti in veli- ko stopnjo prilagodljivosti, kar je danes ključno za uspešno poslovanje. Uniforest je večino denarja za novo halo zagotovil sam, uspešen je bil tudi na razpisu za spodbujanje velikih naložb za večjo produktivnost in kon- kurenčnost. V okviru načrta za okrevanje in odpornost, katerega namen je spodbu- diti gospodarske družbe k vlaganju v naprednejšo teh- nologijo in avtomatizacijo poslovnih procesov, ki bodo prispevali k zmanjšanju ogljič- nega odtisa ter k zelenemu in digitalnemu prehodu, je dobil 2,8 milijona evrov državnega oziroma evropskega denarja. Celotno naložbo so v podjetju ocenili na malo manj 8 milijo- nov evrov, vendar bo končna številka, pravijo, najverjetneje višja. Z novo halo so se proizvodni prostori Uniforesta povečali za 4.500 kvadratnih metrov. (Foto: arhiv podjetja) Evropski denar tudi za parkirišče v Tepanju Konjiško podjetje Fijavž Uroš Tran- sport bo v obrtni coni Tepanje uredilo varovano parkirišče za tovorna vozila. Evropska komisija mu je za naložbo že odobrila 3,5 milijona evrov nepovratne- ga denarja. (Foto: Andraž Purg) Med prejemniki nepovratnih evropskih sredstev iz mehanizma za povezovanje Evrope je tudi prevozniško podjetje Fijavž Uroš Transport iz Slovenskih Konjic, ki bo v Tepanju uredilo sodobno parkirišče za tovornjake. Evropska komisija je tokrat izbrala 134 infrastrukturnih projektov, ki jim bo namenila sedem milijard evrov. Največ, 80 odstotkov te vsote, bo na- menila nadgradnji železniške infrastrukture. V Sloveniji bo denar dobilo sedem projektov, za katere bo komisija name- nila 66 milijonov evrov. Dva projekta, skupaj vredna malo manj kot 56 milijonov evrov, sta povezana z nadgradnjo primorske železniške proge Ljubljana–Divača. Gre za po- stavitev sodobne signalno-var- nostne opreme in nadgradnjo križanj železniških tirov. Po odločitvi o izboru bo Evrop- ska komisija kmalu sprejela uradne sklepe o fi nanciranju in nato z izvajalci začela pri- pravljati pogodbe. Prevozniško podjetje Fi- javž Uroš Transport iz Slo- venskih Konjic bo prejelo približno 3,5 milijona evrov za sodobno varovano parki- rišče za tovornjake. Uredilo ga bo na območju deset hek- tarjev velike obrtne cone Te- panje ob štajerski avtocesti. Fijavž Uroš Transport se uvršča med največja logi- stična podjetja v Sloveniji. Prevozov ne opravlja samo doma, ampak po vsej Evropi, večinoma v Avstriji, Italiji, Nemčiji, na Nizozemskem, v Belgiji in Veliki Britaniji. JI Drago Pintar, direktor Uniforesta: »Postavitev nove hale za napredno proizvodnjo je za nas v Uniforestu posebnega pomena. Je vrhunec našega dosedanjega dela, vztrajnosti in nenehnega prizadevanja za inovacije in napredek. Je prelomnica, ki se ne zgodi vsak dan.« Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 30, 25. julij 2024 GOSPODARSTVO Uniforest naredil pomemben korak v tehnološkem razvoju Nova proizvodna hala in avtomatizirano skladišče Letos mineva trideset let, odkar so v podjetju Uniforest iz Latkove vasi začeli izdelovati gozdarske vitle. Do da- nes so zrasli v enega največjih proizvajalcev gozdarske mehanizacije v Sloveniji, ki je zelo dobro znan tudi v tujini, njegov razvoj pa se očitno še dolgo ne bo ustavil. Podjetje je namreč pred kratkim namenu predalo novo proizvodno halo in avtomatizirano skladišče ter proi- zvodnjo opremilo z visokotehnološkimi stroji. S tem si bo zagotovilo stabilno rast in še večjo konkurenčnost na trgu. Vrednost naložbe, za katero jim je država v okviru načrta za okrevanje in odpornost pred dvema letoma odobrila 2,8 milijona evrov nepovratnega denarja, v podjetju ocenjujejo na več kot 8 milijonov evrov. JANJA INTIHAR Uniforest je na mednaro- dnem trgu že dolgo znan kot inovativni proizvajalec visokokakovostne gozdarske mehanizacije. Kljub veliki konkurenci je seznam držav, v katere izvaža, vse daljši, de- lež prihodkov, ustvarjenih z izvozom, pa vse večji. Trenu- tno izvaža v 45 držav po vsem svetu. Čeprav je slovenski trg majhen, je za podjetje prav tako pomemben, saj predsta- vlja blizu 15 odstotkov celotne prodaje, na kar so, pravijo v podjetju, ponosni. Poleg Slo- venije so med njegovimi naj- pomembnejšimi trgi Nemči- ja, Avstrija, Francija, Italija in ZDA. V zadnjem obdobju sta njegova najbolj rastoča trga Velika Britanija in Avstralija. Lani je Uniforest imel 35 milijonov evrov čistih pri- hodkov od prodaje, kar je 16 milijonov evrov več kot pred petimi leti. Tako kot prihodke iz leta v leto zvišuje tudi čisti dobiček. Leta 2019 je znašal malo manj kot pol milijona evrov, v letih 2022 in 2023 pa že blizu 3 milijone evrov. Raste tudi število zaposlenih. Trenutno jih je nekaj več kot sto, vendar se kadrovske po- trebe podjetja zaradi novih proizvodnih zmogljivosti še povečujejo. Na prvem mestu inovativnost Gonilo rasti Uniforesta je inovativnost. Nenehno iz- boljšuje stare stroje in razvi- ja nove. Letos, na primer, je na celjskem sejmu Agritech predstavil novo generacijo visokozmogljivih rezalno-ce- pilnih strojev za profesional- ne uporabnike in zanjo dobil posebno priznanje. Stroj, za katerega je veliko zanimanje v Evropi, ZDA in tudi Avstraliji, odlikuje več preudarno zasno- vanih in patentiranih rešitev. Nekaj novosti, ki so nastale v njegovi razvojni službi, je predstavil tudi na sejmu Forst Live v Nemčiji, na katerem podjetja javno predstavljajo najnovejše rešitve na področju profesionalnega gozdarstva. Poleg varnosti, uporabnosti in kakovosti Uniforest veliko pozornost namenja tudi vide- zu. Oblike njegovih strojev so v svetu postale že tako prepo- znavne, da na njih ni več po- treben napis podjetja. Avtomatizacija in robotizacija ključni za uspeh Nova zgradba Uniforesta ima 4.500 kvadratnih metrov površin in bo, napovedujejo v podjetju, namenjena napre- dni proizvodnji. V severnem delu zgradbe bo nameščena tehnologija za laserski razrez, krivljenje in obdelavo ploče- vine ter za ročno in robot- sko varjenje. Za skladiščenje pločevine bo na voljo visoko regalno avtomatsko skladišče s 420 paletnimi mesti. »Nalož- ba je bila precejšen zalogaj, a se zavedamo, da nam lahko uspešno poslovanje tudi v prihodnjih letih omogočita le avtomatizacija in robotizacija. Vlaganje v napredne, digital- ne in trajnostne procese je korak v pravo smer,« je pove- dal direktor Drago Pintar in še poudaril, da bo nova hala podjetju omogočila doseganje visoke produktivnosti in veli- ko stopnjo prilagodljivosti, kar je danes ključno za uspešno poslovanje. Uniforest je večino denarja za novo halo zagotovil sam, uspešen je bil tudi na razpisu za spodbujanje velikih naložb za večjo produktivnost in kon- kurenčnost. V okviru načrta za okrevanje in odpornost, katerega namen je spodbu- diti gospodarske družbe k vlaganju v naprednejšo teh- nologijo in avtomatizacijo poslovnih procesov, ki bodo prispevali k zmanjšanju ogljič- nega odtisa ter k zelenemu in digitalnemu prehodu, je dobil 2,8 milijona evrov državnega oziroma evropskega denarja. Celotno naložbo so v podjetju ocenili na malo manj 8 milijo- nov evrov, vendar bo končna številka, pravijo, najverjetneje višja. Z novo halo so se proizvodni prostori Uniforesta povečali za 4.500 kvadratnih metrov. (Foto: arhiv podjetja) Evropski denar tudi za parkirišče v Tepanju Konjiško podjetje Fijavž Uroš Tran- sport bo v obrtni coni Tepanje uredilo varovano parkirišče za tovorna vozila. Evropska komisija mu je za naložbo že odobrila 3,5 milijona evrov nepovratne- ga denarja. (Foto: Andraž Purg) Med prejemniki nepovratnih evropskih sredstev iz mehanizma za povezovanje Evrope je tudi prevozniško podjetje Fijavž Uroš Transport iz Slovenskih Konjic, ki bo v Tepanju uredilo sodobno parkirišče za tovornjake. Evropska komisija je tokrat izbrala 134 infrastrukturnih projektov, ki jim bo namenila sedem milijard evrov. Največ, 80 odstotkov te vsote, bo na- menila nadgradnji železniške infrastrukture. V Sloveniji bo denar dobilo sedem projektov, za katere bo komisija name- nila 66 milijonov evrov. Dva projekta, skupaj vredna malo manj kot 56 milijonov evrov, sta povezana z nadgradnjo primorske železniške proge Ljubljana–Divača. Gre za po- stavitev sodobne signalno-var- nostne opreme in nadgradnjo križanj železniških tirov. Po odločitvi o izboru bo Evrop- ska komisija kmalu sprejela uradne sklepe o fi nanciranju in nato z izvajalci začela pri- pravljati pogodbe. Prevozniško podjetje Fi- javž Uroš Transport iz Slo- venskih Konjic bo prejelo približno 3,5 milijona evrov za sodobno varovano parki- rišče za tovornjake. Uredilo ga bo na območju deset hek- tarjev velike obrtne cone Te- panje ob štajerski avtocesti. Fijavž Uroš Transport se uvršča med največja logi- stična podjetja v Sloveniji. Prevozov ne opravlja samo doma, ampak po vsej Evropi, večinoma v Avstriji, Italiji, Nemčiji, na Nizozemskem, v Belgiji in Veliki Britaniji. JI Drago Pintar, direktor Uniforesta: »Postavitev nove hale za napredno proizvodnjo je za nas v Uniforestu posebnega pomena. Je vrhunec našega dosedanjega dela, vztrajnosti in nenehnega prizadevanja za inovacije in napredek. Je prelomnica, ki se ne zgodi vsak dan.« Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 30, 25. julij 2024 GOSPODARSTVO Mnoga vprašanja, povezana s prodajo šentjurske Kee hrvaški trgovski verigi Studenac, bodo, kot kaže, še ne- kaj časa ostala brez odgovorov. Na našo prošnjo, naj po- jasnijo še nekaj podrobnosti, povezanih s poslovanjem po prevzemu, so namreč iz Šentjurja sporočili, da bodo javnost o vsem obvestili šele potem, ko bo agencija za varstvo konkurence zaključila postopek presojanja in odločila, ali je prevzem slovenskega podjetja skladen s pravili konkurence. To pa lahko traja več mesecev. JANJA INTIHAR Kaj bo s šentjursko trgovsko družbo Kea po hrvaškem prevzemu? Veliko vprašanj, malo odgovorov Prva trgovina leta 1991 Nameravani nakup šentjur- skega podjetja je prva širitev Studenca zunaj hrvaških meja. Začetek je bolj skro- men, saj je Kea v primerjavi s Studencem pravi »palček«. Na Kozjanskem pa je po ob- segu prihodkov, dobičku in številu zaposlenih med naj- večjimi gospodarskimi druž- bami. Je družinsko podjetje, tako kot je bil nekoč tudi Stu- denac. Deluje od leta 1991, ko je Ivan Kukovičič odprl prvo trgovino. Šest let kasneje je vodenje družbe prevzel sin Za zdaj je znano le, kar so sporočili iz Studenca. Očitno sta se podjetji, tako kot je bilo v primeru prodaje Celjskih me- snin, dogovorili, da bo javnost o nakupu obveščal oziroma obvestil le prevzemnik. Hrva- ška trgovska veriga je za zdaj nameravani nakup šentjurske- ga podjetja izkoristila pred- vsem za lastno predstavitev in za hvalo lastnega poslovanja. Podjetje Studenac je od leta 2018 v lasti enega od skladov, ki jih upravlja poljski Enter- prise Investors. Ta sodi med največje zasebne kapitalske sklade v srednji in vzhodni Evropi. Prevzel je že več kot 150 družb in večino že pro- dal, v nakupe pa je vložil 2,3 milijarde evrov. Edino pod- jetje, ki ga je doslej kupil v Sloveniji, je bilo pred osmimi leti Mercatorjev Intersport. Kasneje ga je nameraval pro- dati, vendar za to trgovsko verigo s športno opremo ni našel primernega kupca. Tako kot poljski finančni sklad tudi Studenac, ki ima sedež v Omišu v Dalmaciji, prevzema podjetja. Večino- ma gre za manjše trgovske verige, ki jih je do zdaj kupo- val le na Hrvaškem. V šestih letih, odkar je v lasti tujega sklada in je ob prevzemih tudi sam odpiral nove trgo- vine, je zrasel v najhitreje rastočo maloprodajno verigo na Hrvaškem. Trenutno ima po vsej državi približno 1.300 trgovin in več kot 6.000 za- poslenih. Generalni direktor Michał Seńczuk, ki je pred prihodom v Studenac vodil nekaj podjetij na Poljskem, je ob objavi namere o prevzemu šentjurske družbe dejal, da je širitev v Slovenijo pomemben mejnik za podjetje. »Veselimo se partnerskega sodelovanja s trenutnim lastnikom Kee in pričakujemo nadaljnje uspešno poslovanje te trgo- vske verige,« je še poudaril. V Studencu napovedujejo, da bodo leta 2025 tretja najve- čja trgovska družba z živili na Hrvaškem in kmalu tudi vodilna v regiji. Boštjan Kukovičič. Od leta 2002 je Kea franšiza Tuša. Kea ima trenutno malo več kot 250 zaposlenih ter 31 tr- govin. Največ jih je na Šta- jerskem, in sicer v Šentjurju, Celju, v okolici Maribora in Zgornji Savinjski dolini. Leta 2016 se je razširila še na No- tranjsko in Primorsko, od leta 2020 ima nekaj prodajaln tudi v Prekmurju. Lani je ustvarila blizu 50 milijonov evrov pri- hodkov, kar je deset milijonov evrov več kot pred petimi leti, iz leta v leto povečuje tudi čisti dobiček. Že pred časom je Boštjan Kukovičič pojasnil, da Kea rast prodaje dosega z ugodnimi cenami, dobro stori- tvijo in kakovostno ponudbo. Nižje prodajne cene pa ima zato, ker ponudbo hitreje kot večji trgovci prilagaja željam kupcev in ker posluje z nižji- mi stroški. Bodo Hrvati kupili tudi nepremičnine? Tako je bilo do zdaj, kako pa bo v prihodnje? Čeprav je Kea s Studencem že podpi- sala pogodbo o nakupu, bo treba na odgovore, kaj bo s šentjurskim podjetjem, ko bo postopek prodaje zaklju- čen, počakati še nekaj časa. Bo ostalo samostojno pod Kea je svojo maloprodajno mrežo širila v manjše kraje, kjer trgovska ponudba ni velika. Prodajalno v Dramljah je odprla leta 2011. (Foto: Andraž Purg) Sipoteh dobil visoko oceno Mednarodna bonitetna hiša Dun & Bradsteet je hčerinski družbi velenjskega premogovnika Sipoteh podelila pla- tinasti certifikat bonitetne odličnosti. Letos je pogoje za pridobitev takšnega certifikata izpolnilo le 2,5 odstotka vseh družb v Sloveniji. Sipoteh torej sodi med najbolj zanesljive slovenske družbe. »Certifikat potrjuje, da naše podjetje izpolnjuje najvišji med- narodni standard odličnosti AAA najmanj peto leto zapored in sodi v platinasti razred bonitetne odličnosti,« je povedal direktor Iztok Kikec in dodal: »Z njim se lahko podjetje iz- postavi pred širšo poslovno javnostjo, saj predstavlja ugleden ›potni list‹ in olajša prodor na tuje trge. S certifikatom namreč sporočamo, da podjetje dosega najvišje standarde trajnostne- NA KRATKO ga poslovanja, sodelovanje z njim je zanesljivo. Obenem lahko certifikat uporabi tudi kot dodatno referenco pri razpisih ter pri poslovanju z domačimi in tujimi partnerji.« Sipoteh izdeluje strojno in programsko opremo za različne dejavnosti, med njimi tudi rudarsko opremo in sortirne linije za mehansko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Ima 35 zaposlenih, ki na leto ustvarijo malo več kot 4 milijone evrov čistih prihodkov od prodaje. Nova nadzornika Celjskih mesnin Po več kot petnajstih letih se je sestava nadzornega sveta Celjskih mesnin spremenila. V njem ni več kranjskega poslovneža Danila Dujovića, ki je svoj delež v družbi že prodal hrvaški mesni industriji Braća Pivac, in finančnika Mateja Krušiča iz Žalca. Za nadzor poslovanja Celjskih mesnin sta poleg predstavni- ka zaposlenih Marka Založnika odslej odgovorna mariborski odvetnik Dušan Mohorko, ki je širši javnosti znan tudi kot nekdanji šef slovenske kriminalistične policije, in Peter Dro- bež, ki je bil dolga leta med vodilnimi delavci Tastepointa (nekdanji Etol), pred dvema letoma pa je ustanovil lastno podjetje Frutol Fravours. O tem, kaj se dogaja s hrvaškim prevzemom Celjskih me- snin, zadnje tedne ni nobenih uradnih novic. Spomnimo, da je prejšnji mesec celjsko sodišče na zahtevo specializiranega državnega tožilstva Izidorju Krivcu prepovedalo, da proda ali zastavi 60-odstotni delež Celjskih mesnin. Prepoved velja pol leta. Sodišče je plombo vpisalo le nekaj dni po podpisu dogo- vora o prodaji dela Celjskih mesnin hrvaški mesni industriji Braća Pivac. Celjske mesnine so uradno v lasti avstrijskega podjetja CM Invest, ki sta ga lastniško obvladovala Krivec in Danilo Dujović. Enajst medalj za Mlekarno Celeia Mlekarna Celeia je na mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov, ki je že tradicionalno pred začetkom mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra, dobila medalje za prav vse svoje prijavljene izdelke. Mlekarna je za svoje mlečne izdelke prejela enajst medalj. Med njimi izstopajo velika zlata medalja za seneni sir Zelene Doline ter zlati medalji za LCA tekoči jogurt z okusom maline brez dodanega sladkorja in sladil ter desert mlečne kraljice. »Smo edina slovenska mlekarna, ki proizvaja izdelke iz vi- soko kakovostnega senenega mleka in tudi največja slovenska sirarna, tako da je prejeto priznanje dodatna potrditev pra- vilnosti naše proizvodne strategije in oblikovanja produktov, ki jih današnji zahtevni, osveščeni in k lokalnemu poreklu usmerjeni kupec pričakuje,« je povedal direktor Mlekarne Celeia Vinko But. Dodal je še, da mlekarna v svoji sirarni že nekaj časa razvija linijo vrhunskih senenih sirov, ki nastajajo iz že skoraj pozabljenega senenega mleka. JI okriljem hrvaške trgovske verige? Bo novi lastnik ohra- nil število trgovin in s tem tudi število zaposlenih? Bo družina Kukovičič obdržala nepremičnine, v katerih so njene prodajalne, in jih od- dajala Studencu ali mu jih bo prodala? Pred dvema letoma je na- mreč Kea prostore vseh pro- dajaln, ki jih ima po Sloveniji, skupaj s supermarketom in logističnim centrom v Šen- tjurju, prenesla na nepre- mičninski podjetji KU-BO in KBD, ki sta v lasti Boštjana Kukovičiča, ter na Darka Ku- kovičiča. Kot je še razvidno iz zadnjega javno objavljenega letnega poročila družbe, je Kea za vse te prostore pod- pisala večletne najemne po- godbe in lastnikom plačuje najemnino. (Foto: arhiv družbe Sipoteh) (Foto: arhiv Mlekarne Celeia) Nameravani nakup šentjurskega podjetja je prva širitev Studenca zunaj hrvaških meja. Začetek je bolj skromen, saj je Kea v primerjavi s Studencem pravi »palček«. Na Kozjanskem pa je po obsegu prihodkov, dobičku in številu zaposlenih med največjimi gospodarskimi družbami. Pred dvema letoma je Kea prostore vseh prodajaln, ki jih ima po Sloveniji, skupaj s supermarketom in logističnim centrom v Šentjurju, prenesla na nepremičninski podjetji KU-BO in KBD, ki sta v lasti Boštjana Kukovičiča, ter na Darka Kukovičiča. Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 30, 25. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Mestna občina Celje bo na območju prehoda za pe- šce pri Plečnikovem vogalu v Cankarjevi ulici v Celju obnovila tlake. Kamniti tlak je v slabem stanju, dela pa želijo zaključiti ob začetku novega šolskega leta. Čeprav gre za obnovo, ki bo vseeno prinesla svež vi- dez tega dela ulice, Celjani nad obnovo niso ravno navdušeni. Zakaj ne? SIMONA ŠOLINIČ CELJE – Že nekaj dni ob Partizanski cesti v Liscah, na desnem bregu Savinje nasproti Špice, potekajo pripravljalna dela za posta- vitev platoja, na katerem bo izvedeno sestavljanje in potem tudi postavljanje no- vega kolesarskega mostu čez Savinjo. To je najzah- tevnejši del projekta v sklo- pu gradnje nove kolesarske povezave Celje–Žalec, katere vlagateljica je Direkcija RS za infrastrukturo. Po vzpo- stavitvi platoja se bosta za- čela varjenje in sestavljanje jeklene konstrukcije mostu, ki bo potem v enem kosu s posebnim dvigalom name- ščena na že zgrajena nosilca na obeh bregovih Savinje. Gre za tehnično zelo zah- teven poseg, ki bo opravljen s posebno tehnologijo in po- sebnim dvigalom. »Izvajalec del nas je že pred časom se- znanil, da bo treba za vzpo- stavitev platoja in izvedbo zahtevnega gradbenega pose- ga žal odstraniti štiri okrasne češnje, ki rastejo v drevoredu na tem območju in so na ze- mljiščih državnih ustanov. V intenzivni komunikaciji z izvajalcem del, podjetjem Voc Celje, in z državnimi ustano- vami smo preigravali številne rešitve, da bi se izognili nelju- bemu posegu in da bi drevesa lahko ohranili. Med drugim je bila opravljena presoja o tem, ali bi bilo možno izvesti izkop dreves s koreninami in presaditi drevesa, oziroma ali bi lahko jekleno konstrukci- jo mostu dvignili čez krošnje dreves,« pravijo v občini. Tako bo videti nov kolesarski most. (Foto: MOC) V projektu ne bo šlo brez podiranja dreves smeri Petrička proti Liscam. Iz- vajalec bo odstranjeni drevesi nadomestil z novima. »Zave- damo se, da bo poseg vzbudil negativne odzive v javnosti v Celju, kjer je zelo razvita nara- vovarstvena zavest in prisotna močna skrb za ohranjanje dre- ves. Hkrati tudi ne moremo in ne želimo ovirati večmilijonske državne naložbe, ki bo našim prebivalcem omogočila nove možnosti za varno kolesar- jenje, hojo, rekreacijo, ki bo kolesarsko in turistično Celje povezala s sosednjo občino Žalec. Nov most, ki je arhitek- tonsko zelo zanimiv, bo zago- tovo pomenil veliko pridobitev in izboljšal komunikacijo ter povezljivost območja na obeh bregovih Savinje,« še menijo v celjski občini. Pojasnjujejo tudi pomisleke, da je med materi- alom, ki je naložen na plato, veliko odpadkov. Gre za mlete gradbene odpadke, ki so cer- tificirani in bodo po končanih delih v celoti odstranjeni. SŠol Presaditev neizvedljiva Ob tem dodajajo, da je po presoji strokovnjakov v javnem podjetju Zelenice, presaditev dreves neizvedljiva, saj gre za drevesa v starosti od 30 do 40 let z zelo obširnim korenin- skim sistemom: »Ob takšnem posegu bi bila stopnja preži- vetja presajenih dreves, tudi zaradi velike vročine, skoraj nična. Glede druge možne tehnične rešitve smo dobili pojasnila, da morajo biti dre- vesa odstranjena zaradi hori- zontalnega premika dvigala in ne zaradi dviga mostu.« Izvajalec je tako zagotovil, da bo opravljen najmanjši mo- žni poseg, in zdaj je usklajeno, da bosta odstranjeni le prvi dve okrasni češnji v drevoredu iz Občina sofinancira obnove stavb v središču CELJE – Na Mestni občini Celje so tudi letos objavili razpis za sofinanciranje obnove uličnih fasad, streh in sakralne dediščine. »S tem želimo spodbuditi trajnostno obnovo stavb in prispevati k lepšemu ter atraktivnejše- mu videzu mesta. Prijaviteljem je bilo skupno na voljo 100.000 evrov, za sofinanciranje obnove pa je bilo izbra- nih pet stavb,« pravijo na Mestni občini Celje. Na razpis, ki je bil objavljen marca, prijavitelji pa so mo- rali prijave oddati najkasneje do sredine aprila, je prispelo 14 vlog. Izbranih jih je bilo pet, prijaviteljem pa je bilo skupno na voljo 100 tisočakov. Od tega 80 tisoč evrov za prvi sklop, ki se nanaša na sofinanciranje obnove uličnih fasad in streh, ter 20 tisoč evrov za drugi sklop. Slednji je namenjen sofinanciranju obnove razglašenih kulturnih spomenikov s področja sakralne dediščine. »Ker so bile vse prejete vloge oddane za prvi sklop, smo skladno z razpisno dokumentacijo tudi sredstva za drugi sklop namenili za obnove fasad in streh,« še dodajajo na občini. Na razpis prvega sklopa je bilo mogoče prijaviti stavbe, ki so v la- sti ali solasti fizičnih oseb, pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov. Prednost pri sofinanciranju so imele skladno z razpisno dokumentacijo obnove stavb na območju mestnega križa oziroma peš cone in na območju Muzejskega trga. SŠol Stavbe, katerih obnovo bo letos sofinancirala Mestna občina Celje, so v Stanetovi ulici 10, v Prešernovi ulici 9, na Glavnem trgu 14, v Gosposki ulici 24 in na Glav- nem trgu 8. Obnova stavbe na Gosposki ulici 24 je že v teku, dela na preostalih stavbah pa morajo biti končana do konca oktobra 2024. (Foto: MOC) Za marsikakšnega Celjana so tlaki v Cankarjevi ulici še vedno ustrezni, zato menijo, da bi morale pri obnovi imeti prednost druge, bolj dotrajane občinske ceste in ulice v Celju. (Foto: MOC) CELJE – Zakaj bodo dela trajala več kot mesec dni? Nekateri jezni zaradi zaprtja Cankarjeve ulice Mnogi so izrazili nekaj jeze in nestrinjanja z obno- vo ter komentarje zapisali na družbenih omrežjih, kjer se je vsul plaz kritik tudi na občino, hkrati pa se nekateri sprašujejo, ali že leta 2014 tlaki niso bili dobro polože- ni. Hkrati pa se nekaterim Celjanom zdi čas zaprtja Cankarjeve ulice za promet – zaprta bo namreč nekaj več kot mesec dni – predolg. Kaj na te očitke pravijo v celjski občini? Razlog za obnovo slabih tlakov je torej njihova dotrajanost. Popolna zapora za promet v tej ulici bo zaradi del trajala do sobote, 7. sep- tembra. Prehod za pešce bo ob gradbišču. »Dela bo izvaja- lo podjetje Mineral, vrednost pa je okoli 35 tisoč evrov,« so sporočili iz celjske občine. Po Cankarjevi ulici vozi tudi ena najbolj zasedenih linij jav- nega potniškega prometa Ce- lebus. Gre za linijo 3, ki vozi na relaciji Hudinja–Škofja vas. »Postajališči Celje Metropol in Celje gimnazija v času del ne bosta aktivni, zato uporabni- kom Celebusa svetujemo upo- rabo najbližjih postajališč, ki sta na celjski železniški posta- ji oziroma na avtobusni posta- ji,« dodajajo na občini. Zakaj tako dolgo? Cankarjeva ulica je bila ob- novljena v projektu obnove starega mestnega jedra, in sicer v 2. sklopu takratne ce- lovite obnove. Dela so v tem projektu zaključili v začetku leta 2014. Na nekatere očitke, da naj bi bili tlaki položeni sla- bo, da je prišlo po sorazmerno kratkem času do potrebe po menjavi, na občini odgovar- jajo, da je do slabega stanja tlakov v tako kratkem času po obnovi prišlo zaradi obreme- nitve ulice. Cankarjeva ulica v Celju je v preteklih letih bila že več- krat obnovljena, nazadnje pred približno šestimi leti, ko so na tej ulici uredili par- kirna mesta za taksiste, leta 2014 pa v sklopu projekta ob- nove starega mestnega jedra. »Tlak je bil položen podob- no kot v drugih delih mestne- ga jedra. Velike obremenitve Cankarjeve ulice z vozili (me- stni avtobus, tovorna vozila za odvoz odpadkov …), vibra- cije in strižna sila so povzro- čile mikrorazpoke med po- sameznimi tlakovci. Skoznje je začela pronicati voda, ki v zimskih razmerah zmrzne ter poveča prostornino, kar povzroča še večje razpoke, poškoduje podlago in posle- dično povzroči odstopanje tlaka,« pravijo na občini. Obnova poškodovanega dela tlakov je predvidena na dolžini 30 metrov. Tudi pred leti je bil izvajalec teh del enak, torej podjetje Mineral. Vendar v občini dodajajo, da je izvajalec takrat dela izvedel ustrezno in v skladu s projek- tom. Na mnenje nekaterih, da je več kot mesečna zapora ce- ste predolga, na občini pravi- jo, da čas posega ni odvisen od velikosti površine, ampak od strjevanja betona, ki mora pred sprostitvijo prometa do- seči zahtevano trdnost. Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 30, 25. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Mestna občina Celje bo na območju prehoda za pe- šce pri Plečnikovem vogalu v Cankarjevi ulici v Celju obnovila tlake. Kamniti tlak je v slabem stanju, dela pa želijo zaključiti ob začetku novega šolskega leta. Čeprav gre za obnovo, ki bo vseeno prinesla svež vi- dez tega dela ulice, Celjani nad obnovo niso ravno navdušeni. Zakaj ne? SIMONA ŠOLINIČ CELJE – Že nekaj dni ob Partizanski cesti v Liscah, na desnem bregu Savinje nasproti Špice, potekajo pripravljalna dela za posta- vitev platoja, na katerem bo izvedeno sestavljanje in potem tudi postavljanje no- vega kolesarskega mostu čez Savinjo. To je najzah- tevnejši del projekta v sklo- pu gradnje nove kolesarske povezave Celje–Žalec, katere vlagateljica je Direkcija RS za infrastrukturo. Po vzpo- stavitvi platoja se bosta za- čela varjenje in sestavljanje jeklene konstrukcije mostu, ki bo potem v enem kosu s posebnim dvigalom name- ščena na že zgrajena nosilca na obeh bregovih Savinje. Gre za tehnično zelo zah- teven poseg, ki bo opravljen s posebno tehnologijo in po- sebnim dvigalom. »Izvajalec del nas je že pred časom se- znanil, da bo treba za vzpo- stavitev platoja in izvedbo zahtevnega gradbenega pose- ga žal odstraniti štiri okrasne češnje, ki rastejo v drevoredu na tem območju in so na ze- mljiščih državnih ustanov. V intenzivni komunikaciji z izvajalcem del, podjetjem Voc Celje, in z državnimi ustano- vami smo preigravali številne rešitve, da bi se izognili nelju- bemu posegu in da bi drevesa lahko ohranili. Med drugim je bila opravljena presoja o tem, ali bi bilo možno izvesti izkop dreves s koreninami in presaditi drevesa, oziroma ali bi lahko jekleno konstrukci- jo mostu dvignili čez krošnje dreves,« pravijo v občini. Tako bo videti nov kolesarski most. (Foto: MOC) V projektu ne bo šlo brez podiranja dreves smeri Petrička proti Liscam. Iz- vajalec bo odstranjeni drevesi nadomestil z novima. »Zave- damo se, da bo poseg vzbudil negativne odzive v javnosti v Celju, kjer je zelo razvita nara- vovarstvena zavest in prisotna močna skrb za ohranjanje dre- ves. Hkrati tudi ne moremo in ne želimo ovirati večmilijonske državne naložbe, ki bo našim prebivalcem omogočila nove možnosti za varno kolesar- jenje, hojo, rekreacijo, ki bo kolesarsko in turistično Celje povezala s sosednjo občino Žalec. Nov most, ki je arhitek- tonsko zelo zanimiv, bo zago- tovo pomenil veliko pridobitev in izboljšal komunikacijo ter povezljivost območja na obeh bregovih Savinje,« še menijo v celjski občini. Pojasnjujejo tudi pomisleke, da je med materi- alom, ki je naložen na plato, veliko odpadkov. Gre za mlete gradbene odpadke, ki so cer- tificirani in bodo po končanih delih v celoti odstranjeni. SŠol Presaditev neizvedljiva Ob tem dodajajo, da je po presoji strokovnjakov v javnem podjetju Zelenice, presaditev dreves neizvedljiva, saj gre za drevesa v starosti od 30 do 40 let z zelo obširnim korenin- skim sistemom: »Ob takšnem posegu bi bila stopnja preži- vetja presajenih dreves, tudi zaradi velike vročine, skoraj nična. Glede druge možne tehnične rešitve smo dobili pojasnila, da morajo biti dre- vesa odstranjena zaradi hori- zontalnega premika dvigala in ne zaradi dviga mostu.« Izvajalec je tako zagotovil, da bo opravljen najmanjši mo- žni poseg, in zdaj je usklajeno, da bosta odstranjeni le prvi dve okrasni češnji v drevoredu iz Občina sofinancira obnove stavb v središču CELJE – Na Mestni občini Celje so tudi letos objavili razpis za sofinanciranje obnove uličnih fasad, streh in sakralne dediščine. »S tem želimo spodbuditi trajnostno obnovo stavb in prispevati k lepšemu ter atraktivnejše- mu videzu mesta. Prijaviteljem je bilo skupno na voljo 100.000 evrov, za sofinanciranje obnove pa je bilo izbra- nih pet stavb,« pravijo na Mestni občini Celje. Na razpis, ki je bil objavljen marca, prijavitelji pa so mo- rali prijave oddati najkasneje do sredine aprila, je prispelo 14 vlog. Izbranih jih je bilo pet, prijaviteljem pa je bilo skupno na voljo 100 tisočakov. Od tega 80 tisoč evrov za prvi sklop, ki se nanaša na sofinanciranje obnove uličnih fasad in streh, ter 20 tisoč evrov za drugi sklop. Slednji je namenjen sofinanciranju obnove razglašenih kulturnih spomenikov s področja sakralne dediščine. »Ker so bile vse prejete vloge oddane za prvi sklop, smo skladno z razpisno dokumentacijo tudi sredstva za drugi sklop namenili za obnove fasad in streh,« še dodajajo na občini. Na razpis prvega sklopa je bilo mogoče prijaviti stavbe, ki so v la- sti ali solasti fizičnih oseb, pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov. Prednost pri sofinanciranju so imele skladno z razpisno dokumentacijo obnove stavb na območju mestnega križa oziroma peš cone in na območju Muzejskega trga. SŠol Stavbe, katerih obnovo bo letos sofinancirala Mestna občina Celje, so v Stanetovi ulici 10, v Prešernovi ulici 9, na Glavnem trgu 14, v Gosposki ulici 24 in na Glav- nem trgu 8. Obnova stavbe na Gosposki ulici 24 je že v teku, dela na preostalih stavbah pa morajo biti končana do konca oktobra 2024. (Foto: MOC) Za marsikakšnega Celjana so tlaki v Cankarjevi ulici še vedno ustrezni, zato menijo, da bi morale pri obnovi imeti prednost druge, bolj dotrajane občinske ceste in ulice v Celju. (Foto: MOC) CELJE – Zakaj bodo dela trajala več kot mesec dni? Nekateri jezni zaradi zaprtja Cankarjeve ulice Mnogi so izrazili nekaj jeze in nestrinjanja z obno- vo ter komentarje zapisali na družbenih omrežjih, kjer se je vsul plaz kritik tudi na občino, hkrati pa se nekateri sprašujejo, ali že leta 2014 tlaki niso bili dobro polože- ni. Hkrati pa se nekaterim Celjanom zdi čas zaprtja Cankarjeve ulice za promet – zaprta bo namreč nekaj več kot mesec dni – predolg. Kaj na te očitke pravijo v celjski občini? Razlog za obnovo slabih tlakov je torej njihova dotrajanost. Popolna zapora za promet v tej ulici bo zaradi del trajala do sobote, 7. sep- tembra. Prehod za pešce bo ob gradbišču. »Dela bo izvaja- lo podjetje Mineral, vrednost pa je okoli 35 tisoč evrov,« so sporočili iz celjske občine. Po Cankarjevi ulici vozi tudi ena najbolj zasedenih linij jav- nega potniškega prometa Ce- lebus. Gre za linijo 3, ki vozi na relaciji Hudinja–Škofja vas. »Postajališči Celje Metropol in Celje gimnazija v času del ne bosta aktivni, zato uporabni- kom Celebusa svetujemo upo- rabo najbližjih postajališč, ki sta na celjski železniški posta- ji oziroma na avtobusni posta- ji,« dodajajo na občini. Zakaj tako dolgo? Cankarjeva ulica je bila ob- novljena v projektu obnove starega mestnega jedra, in sicer v 2. sklopu takratne ce- lovite obnove. Dela so v tem projektu zaključili v začetku leta 2014. Na nekatere očitke, da naj bi bili tlaki položeni sla- bo, da je prišlo po sorazmerno kratkem času do potrebe po menjavi, na občini odgovar- jajo, da je do slabega stanja tlakov v tako kratkem času po obnovi prišlo zaradi obreme- nitve ulice. Cankarjeva ulica v Celju je v preteklih letih bila že več- krat obnovljena, nazadnje pred približno šestimi leti, ko so na tej ulici uredili par- kirna mesta za taksiste, leta 2014 pa v sklopu projekta ob- nove starega mestnega jedra. »Tlak je bil položen podob- no kot v drugih delih mestne- ga jedra. Velike obremenitve Cankarjeve ulice z vozili (me- stni avtobus, tovorna vozila za odvoz odpadkov …), vibra- cije in strižna sila so povzro- čile mikrorazpoke med po- sameznimi tlakovci. Skoznje je začela pronicati voda, ki v zimskih razmerah zmrzne ter poveča prostornino, kar povzroča še večje razpoke, poškoduje podlago in posle- dično povzroči odstopanje tlaka,« pravijo na občini. Obnova poškodovanega dela tlakov je predvidena na dolžini 30 metrov. Tudi pred leti je bil izvajalec teh del enak, torej podjetje Mineral. Vendar v občini dodajajo, da je izvajalec takrat dela izvedel ustrezno in v skladu s projek- tom. Na mnenje nekaterih, da je več kot mesečna zapora ce- ste predolga, na občini pravi- jo, da čas posega ni odvisen od velikosti površine, ampak od strjevanja betona, ki mora pred sprostitvijo prometa do- seči zahtevano trdnost. Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 30, 25. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Občina Vojnik je v letu 2019 sprejela vizijo in stra- tegijo do leta 2030. V njej je opredelila prednosti in slabosti položaja občine ter priložnosti in nevarnosti, ki jih prinaša razvoj. V dokumentu je tako med dru- gim zapisano, da bo občina z neokrnjenim naravnim okoljem ter infrastrukturno urejenostjo predstavljala prijazno življenjsko okolje za družine in starostnike ter privlačno destinacijo za šport, rekreacijo in turi- zem. In da bo gospodarski in kmetijski razvoj temeljil na načelih trajnosti, podjetništva in naprednih teh- nologij. Komisija za pripravo in spremljanje strate- gije je letos spomladi izvedla raziskavo zadovoljstva občanov Vojnika. Z analizo doseganja ciljev vizije in strategije so se vojniški občinski svetniki seznanili na junijski seji. BOJANA AVGUŠTINČIČ Novi vozili za PGD Sedraž in Rečica LAŠKO – Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Sedraž bo do konca leta dobilo novo gasilsko vozilo GVC-1, ki bo pripomoglo k večji zmogljivosti pri nudenju pomoči in reševanju v nujnih primerih. Konec leta 2026 bodo do novega gasilskega vozila prišli tudi gasilci PGD Rečica. Občina Laško je za vozilo PGD Sedraž zagotovila finančna sredstva iz pogodbe o sofinanciranju izvajanja nalog s podro- čja zaščite in reševanja za leto 2024. Vozilo je vredno malo več kot 300 tisoč evrov. Pred dnevi je župan Marko Šantej s predsednikom PGD Rečica Alešem Ilijevcem in s predse- dnikom Gasilske zveze Laško Matjažem Centrihom podpisal tudi pismo o nameri za nakup gasilskega vozila GVC-3. Pri financiranju bo Občina Laško prispevala 80-odstotni delež vrednosti vozila, Gasilska zveza Laško 20 odstotkov, PGD Rečica pa bo krilo nakup opreme v višini desetih odstotkov vrednosti vozila. V minulem letu so se novega gasilskega vozila razveselili tudi gasilci PGD Vrh nad Laškim. BA Predsednik Gasilske zveze Laško Matjaž Centrih, župan Marko Šantej in predsednik PGD Rečica Aleš Ilijevec so podpisali pismo o nameri za skupni nakup gasilskega vozila GVC-3. (Foto: Občina Laško) VOJNIK – Občani najmanj zadovoljni s prometno ureditvijo Je občina na pravi poti za doseganje ciljev strategije? »Analiza stanja vizije je po- kazala, da so občani pri oce- njevanju stanja objektivni, da znajo pohvaliti tisto, kar je dobro, in tudi opozoriti na pomanjkljivosti. Zaenkrat so najslabše ocene na področju prometa, zlasti glede pločni- kov in kolesarskih poti, in to upravičeno. Največja potreba po gradnji slednjih je ob dr- žavnih cestah, kjer se stvari zapletajo in odlašajo. Že de- set let se ukvarjam s projekti za gradnjo pločnika in kole- sarske steze med Škofjo vasjo in Vojnikom. Dokumentacija je sicer pripravljena, medtem ko ni zgrajen še niti meter pločnika ali kolesarske steze. V občini se zavedamo perečih prometnih razmer in si resno prizadevamo izboljšati stanje na tem področju,« pojasnjuje župan Branko Petre in doda- ja, da so ocene glede splošne varnosti, urejenosti kraja, komunalne infrastrukture, vzgoje in izobraževanja do- bre. Občutek varnosti med najpomembnejšimi potrebami »V življenju napredujemo le, če namesto težav iščemo rešitve, namesto slabosti prednosti, če se učimo na napakah ter smo obkroženi z ljudmi, ki spodbujajo, pod- pirajo in opogumljajo,« pravi predsednica komisije za pri- pravo in spremljanje strate- gije Občine Vojnik Albina Ločnikar. Kot je pojasnila, anketo za- dovoljstva občanov izvedejo vsako drugo leto. Letošnjo je začelo izpolnjevati 964 obča- nov, a jo je do konca izpolni- lo 432 oseb, ki menijo, da so za kakovost življenja najpo- membnejši občutek varnosti, urejena infrastruktura, dobri pogoji dela v vrtcih in šolah, dobra zdravstvena oskrba ter dobre možnosti za šport in rekreacijo. »Z veseljem ugotavljamo, da je občutek varnosti še vedno ena najpo- membnejših potreb, ki nas spremlja na vseh področjih življenja. Občani Vojnika se počutijo precej varno, poja- vlja pa se dvom glede vedno večjega priseljevanja tujcev,« je dejala Ločnikarjeva. Največ pripomb je požela urejenost infrastrukture – pomanjkanje pločnikov, ko- lesarskih poti, potreba po krožiščih, nedelujoča ozi- roma zastarela razsvetljava, preobremenjenost cest, javni prevoz. Nekateri zaselki ima- jo težave zaradi slabe pokrito- sti optičnega omrežja. Prometni kazalniki kažejo, da se dolžina asfaltiranih ka- tegoriziranih občinskih cest povečuje, prav tako dolžina lastniško urejenih cest, pre- novljenih občinskih cest ter dolžina urejenih pločnikov. V zadnjih letih se je povečalo število obnovljenih mostov in število urejenih avtobu- snih postajališč, medtem ko se dolžina kolesarskih poti ni spremenila, prav tako ostaja enako število javnih električ- nih polnilnic in javnih par- kirnih mest, dolžina spreha- jalnih tematskih poti pa se je od leta 2018 povečala. Kljub temu je letos v primerjavi z letoma 2021 in 2018 skupna ocena zadovoljstva občanov na področju prometa nižja, nekoliko bolje v primerjavi z letom 2021 sta ocenjena urejenost javne razsvetljave in javni prevoz. Boljša ponudba delovnih mest Kot poudarja Albina Loč- nikar, je bilo v občini veliko narejeno na področju oskrbe z vodo, ravnanja z odpadki, kanalizacije in čistilnih na- prav, urejenosti pokopališč in drugih javnih površin, energetske učinkovitosti jav- nih stavb, asfaltiranja cest … »Precej presegamo cilj pri številu nočitev, turističnih postelj in počivališč za avto- dome. Po mnenju občanov je nujna le večja povezanost turistične ponudbe z izkori- ščenostjo kmetijskega poten- ciala,« dodaja. Dobra ocena zadovoljstva prebivalcev Vojnika kaže tudi, da občina dobro skrbi za stav- be vrtcev in šol. V načrtu je ši- ritev OŠ Vojnik, kjer se sooča- jo z veliko prostorsko stisko, medtem ko bi bilo v OŠ Fran- kolovo lahko sprejetih še pri- bližno sto otrok. Anketiranci so zadovoljni tudi z zdravstve- no oskrbo v Vojniku, čeprav si želijo še kakšnega dodatnega zdravnika, zlasti pediatra. Občani čutijo tudi pomanj- kanje športne infrastrukture in si želijo še dodatnih igrišč in igral. Opozorili so tudi na pomanjkanje sprehajalnih te- matskih poti oziroma na to, da so slednje premalo označene. Rezultati ankete so poka- zali tudi, da so občani bolj kot leta 2021 zadovoljni s sta- njem v gospodarstvu. Stopnja brezposelnosti v občini se je v primerjavi s preteklimi leti zmanjšala, ponudba delov- nih mest je po oceni občanov boljša kot v letih 2018 in 2021. Bistveno se je povečalo števi- lo nočitev v občini, in sicer s 1.121 v letu 2018 na 5.843 v letu 2023. Prav tako se je povi- šalo število turističnih postelj in počivališč za avtodome, več je tudi najemnih stanovanj, medtem ko je površina obr- tnih con ostala enaka. Zmanj- šalo se je število registriranih kmetij z dopolnilno dejavno- stjo (a je še vedno višje kot leta 2018) in število ekoloških kmetij s certifikati. Anketa je pokazala še, da si občani želijo prostorski načrt, ki bo odražal strokoven prostorski pogled občine v sodelovanju z urbanistično zasnovo. »To je le del pobud občanov za izboljšave, z gotovostjo pa lahko rečem, da je občina ve- čino teh že začela. Žal je pri marsikateri naletela na ovire, ki jih je težko premostiti,« pravi Albina Ločnikar in do- daja, da je dobra vizija pogoj za vsak uspešen razvoj in tudi popotnica za prihodnost. Občani Vojnika opozarjajo na nujnost zagotovitve osnovne infrastrukture za večjo varnost ob cestah ter zahtevajo celovito rešitev prometa z gradnjo pločnikov in kolesarskih stez. (Foto: Nik Jarh) Občani Vojnika so zadovoljni s stanjem šolske infrastrukture v občini. Prostorsko stisko v OŠ Vojnik namerava občina rešiti s širitvijo šolske zgradbe oziroma z nadzidavo in gradnjo prizidka. (Foto: arhiv Občine Vojnik, Renata Vežnaver) Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 30, 25. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Na podlagi poročila Policijske postaje Žalec je raz- vidno, da so policisti na območju občine Žalec lani zaznali 343 kaznivih dejanj, kar je bilo manj kot leta 2022, ko jih je bilo 395. Policisti so jih lani raziskali 50 odstotkov, leto prej 70 odstotkov. ŠPELA OŽIR Popolna zapora zaradi novega mostu TABOR – Gradnja novega mostu čez Kučnico v Pondorju se je po več kot desetletnem prizadevanja taborske občine vendarle začela. Nov most, ki bo opremljen tudi s pasom za pešce in kolesarje, bo omogočal večji pretok hudourniške Kučnice, ki je ob obilnejšem deževju do zdaj povzročala cestno zaporo. Zaradi nadomestne gradnje premostitvenega objekta bo na odseku Pondor–Tabor do 12. decembra popolna zapora ceste. Gradnja novega premostitvenega objekta čez Kučnico v Pondorju ima že precej dolgo in sivo brado. V občini so si zanj prizadevali že več kot desetletje, direkcija za infrastrukturo je njegovo gradnjo začela konec prejšnjega meseca. »Gre za nov most z vso pripadajočo opre- mo – torej s hodnikom za pešce in kolesarje, primerno ograjo … Vse bo zgrajeno tako, da bo skladno s projektom širjenja zelo ozke ceste Tabor–Pondor, ki jo direkcija tudi že načrtuje,« je povedal župan Občine Tabor Marko Semprimožnik. Nov most bo omogočal večji pretok hudourniške Kučnice. Čeprav njen pretok vode ni prav velik, težava nastane ob povečanih padavinah. »Zaradi hribovitega zaledja je potok izrazito hudourniški, zato vsako malo obil- nejše deževje poplavi bližnjo domačijo in povzroči cestno zaporo. Po končanih delih teh težav naj ne bi bilo več,« je še dodal župan. Gradnja mostu naj bi bila končana v prvi polovici decembra, do takrat bo na cestnem od- seku Pondor–Tabor popolna zapora ceste. Zaradi obvoza bistveno povečan promet beležijo predvsem prebivalci Ojstriške vasi, saj je po besedah župana Tabor zaradi svoje lege v zadnjih letih postal zelo privlačen tudi za priseljence iz prestolnice, ki se tja dnevno vozijo v službe. SJ Največ prometnih nesreč so po- licisti na območju žalske občine obravnavali zaradi neprilagojene hitrosti – 31 primerov. (Foto: ar- hiv NT/Andraž Purg) ŽALEC – Poostreni nadzori na področju prodaje drog S čim so imeli žalski policisti lani največ dela? Policijska postaja Žalec je tako kot pretekla leta tudi lani večji del represivnega in preventivnega dela na- menila ugotavljanju kršitev na področju prepovedanih drog. Svoje delo ocenjuje kot uspešno. Na območju žalske občine so policisti zaznali in obravnavali štiri kazniva dejanja, pri katerih je šlo za neupravičeno proizvodnjo in promet s prepovednimi drogami, z nedovoljenimi snovmi nepravilnosti pri po- stopkih v športu. »Leta 2023 smo nadaljevali dejavnosti v okviru poostrenih nadzorov in tako uspeli v več primerih zaseči prepovedane droge, kar je pomenilo zmanjšanje količine prepovedane droge pri uporabnikih, posledično pa je naše poostreno delo pomenilo umik odvisnikov iz strnjenih naselij, okolice vrtcev, osnovnih šol in dru- gih pomembnih družbenih zgradb,« so pojasnili v žalski policijski postaji in dodali, da bodo omenjene naloge nada- ljevali, saj želijo preprečiti, da bi do prepovedanih drog pri- hajali mladoletniki. Ničelna toleranca do nasilja v družini Na področju kaznivih de- janj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke so lani žalski policisti na območju občine Žalec obravnavali 29 kaznivih dejanj. Največ je bilo kaznivih dejanj nasilja v družini – 16 primerov. Sledili so zanemarjenje mladoletne osebe, odvzem mladoletne osebe in neplačevanje pre- živnine. »V zvezi z navedeno problematiko v naši enoti še vedno velja ničelna tole- ranca in jo tudi vsi policisti dosledno upoštevajo,« so še sporočili z žalske policijske postaje, kjer so lani za ob- močje občine Žalec izrekli 25 ukrepov prepovedi pribli- ževanja. »Na tem področju smo preiskovanje kaznivih dejanj dosledneje okrepili predvsem z ugotavljanjem elementov kaznivih dejanj v okviru družin, saj je znano, da najhujših dejanj oškodo- vanci ne prijavijo.« Žalski policisti so največ kaznivih dejanj obravnavali na področju dejanj zoper pre- moženje. Na tem področju je bilo največ tatvin – 123 prime- rov. Sledili so goljufi ja (39), zatajitev (14), poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja (4), izsiljevanje (3), poškodovanje tuje stvari, rop, roparska tatvina in na- pad na informacijski sistem. Na podlagi Zakona o javnem redu in miru so lani zaznali 82 kršitev, leto prej 101. Največkrat kriva neprilagojena hitrost Na območju žalske občine se je lani pripetilo 141 prome- tnih nesreč, leta 2022 jih je bilo 120. V omenjenih prome- tnih nesrečah ni bilo mrtvih, so pa bili telesno poškodova- ni, in sicer se je to pripetilo v 67 (44) primerih. Samo z materialno škodo se je pripe- tilo 74 (76) prometnih nesreč. Največ prometnih nesreč so policisti obravnavali zaradi neprilagojene hitrosti – 31 primerov. Sledili so nepra- vilni premik z vozilom (26), nepravilna smer vožnje (26), neupoštevanje pravil predno- sti (22), prekratka varnostna razdalja (20), nepravilno pre- hitevanje in nepravilnosti na cesti. Tujci brez zdravstvenega zavarovanja Žalski policisti na področju zaposlovanja tujcev sodelu- jejo v nadzorih v sklopu ak- cij Migrant in Prehod. »Tako smo lani obravnavali več tuj- cev, ki niso imeli urejenega zdravstvenega zavarovanja, ali smo ugotovili, da tujec ne prebiva na naslovu, kjer je prijavljen za prebivanje, niti ni zdravstveno zavarovan. Upravni enoti smo podali več predlogov za preverjanje bivališča oziroma več predlo- gov za razveljavitev dovolje- nja za prebivanje. Kot kršitelji so se v največji meri pojavlja- li državljani Kosova, v nekaj primerih tudi državljani Bo- sne in Hercegovine.« V poostrenih nadzorih akcije Migrant glede tujcev – sezonskih delavcev, ki po- magajo v hmeljiščih – nepra- vilnosti pri njihovi zaposlitvi in prijavi niso ugotovili. »Tuja delovna sila, ki je v preteklih letih opravljala dela v hmelji- ščih, se je delno zmanjšala. Kmetje vedno več dela opra- vijo v krogu družin in prija- teljev. Za nekatera opravila najemajo predvsem cenejše državljane Romunije,« še dodajajo na žalski policijski postaji. Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 30, 25. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Je po načrtovanem uničenju Pohorja z vetrnicami zdaj na vrsti Boč? Tako se sprašujejo prebivalci občin okoli omenjenega hriba, ki so na predvideno ume- ščanje vetrnih elektrarn postali bolj pozorni, ko je bila predstavitev projekta Vetrne elektrarne Plešivec uvrščena na sejo občinskega sveta Občine Makole. Vlagatelj, podjetje Stiria Invest, načrtuje postavitev več agregatov na območju občin Makole in Rogaška Slatina. O tem je burna razprava tudi na družbenih omrežjih in v nekaterih javnih skupinah. Zavod RS za varstvo narave opozarja, da bi gradnja polja vetrnih elektrarn poškodovala in uničila dele naravovarstve- no pomembnega območja Boča s Plešivcem. TINA STRMČNIK Dolgotrajna gradnja je moteča ROGAŠKA SLATINA – Septembra bodo namenu predane številne nove kolesarske povezave, ki povezujejo kraje na Celjskem. Gradnja državne kolesarske povezave na odseku Tekačevo–Podplat, ki jo je naročila Direkcija RS za infra- strukturo, še vedno ni končana. Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič je poja- snil, da se sodelavci občinske uprave v okviru svojih zmožno- sti trudijo pomagati pri dogovorih z lastniki zemljišč. Slednjim v obdobju projektiranja povezave, dolge tri kilometre in pol, vse okoliščine po besedah župana niso bile predstavljene. Za občino in udeležence v prometu je zelo moteče, da gradnja traja že tako dolgo. »Težko razumem, zakaj so v različnih ča- sovnih obdobjih gradbišča na različnih odsekih. Če bi izvajalci opravili delo na enem mestu in nato nadaljevali drugje, bi bila dela danes zagotovo že končana,« je dejal Kidrič. Občina Rogaška Slatina je že lani končala dvokilometrsko povezavo med Brezjem in Zgornjim Gabernikom, ki prav tako sodi pod okrilje projekta daljinskih kolesarskih povezav. Naložbo je prav tako fi nancirala Direkcija RS za infrastrukturo. TS Simboli Jelšingrada na priznanjih Je po načrtova- nem uničenju Pohorja z vetr- nicami zdaj na vrsti Boč? Tako se sprašujejo prebivalci občin okoli omenjene- ga hriba. (Foto: Andraž Purg) Občani in naravovarstveniki proti vetrnim elektrarnam Prebivalci Poljčan so že pred časom županoma ob- čin Makole in Rogaška Slatina poslali javno pismo, v kate- rem so izrazili nestrinjanje s postavitvijo vetrnih elektrarn na območju neokrnjene nara- ve Boča, vodnih virov in tra- dicionalne krajine. Projekt so označili za perverzen načrt kapitala. »Vetrne elektrarne predstavljajo industrializacijo območja in uničenje najvre- dnejše narave Boča, uničenje turističnega potenciala krajev pod Bočem in prinašajo za zdravje dokazane škodljive vplive nizkofrekvenčnega zvoka, ki ga oddajajo vetr- nice,« so zapisali. Občani so planinska društva in lovske družine, ki delujejo na obmo- čju Poljčan, Makol in Rogaške Slatine, pozvali, naj se uprejo tej pobudi. Žolčna razprava o nameri vlagatelja se je razvila tudi na družbenih omrežjih. Vlagatelj molči Podjetju Stiria Invest iz Ro- gaške Slatine smo sredi julija poslali več vprašanj o njego- vem projektu Vetrne elektrar- ne Plešivec. Med drugim nas je zanimalo, ali kljub naspro- tovanju občanov še vztraja pri svojih načrtih, a odgovorov do danes nismo prejeli. Iz gradiva za makolski ob- činski svet je razvidno, da gospodarska družba, katere direktor je Mitja Sajko, pred- videva pet stojišč za elektrar- ne s skupno nazivno močjo več kot 30 megavatov. V pred- stavitvi projekta je podjetje omenilo še, koliko denarja bi občina glede na sprejet zakon o spodbudah pri vlaganjih v obnovljive vire energije v primeru postavitve elektrarn prejela od države. In dodalo, da gre za priložnost, ki bi jo bilo škoda zamuditi. Medtem ko je podjetje Sti- ria Invest gradivo o projektu predložilo Občini Makole, je župan Občine Rogaška Slati- na mag. Branko Kidrič pove- dal, da vlagatelj projekta še ni predstavil občinski upravi, da bi ga lahko s sodelavci pre- učili. »Če bo to storil, bomo projekt preučili in se do njega opredelili,« je dejal. Rdeč karton zavoda za naravo Zavod RS za varstvo narave je pojasnil, da je v pobudi vla- gatelja, ki sega že v leto 2018, gradnja polja vetrnih elektrarn predvidena znotraj številnih zavarovanih območij, kot so Krajinski park Boč, Plešivec, Krajinski park Boč-Donačka gora, in znotraj drugih ob- močij z naravovarstvenim statusom Natura 2000. Kjer vlagatelj načrtuje postavitev elektrarn, so tudi območja na- ravnih vrednot državnega in lokalnega pomena, med dru- gim gre za gozdni rezervat, za nahajališče andezita … Doda- tni posegi, ki bi bili potrebni za postavitev elektrarn, bi segali tudi na druga varovana območja, med drugim na ob- močje naravnega spomenika Potok pod Plešivcem. Zavod RS za varstvo narave je v naravovarstvenih smer- nicah za državni prostorski načrt za vetrne elektrarno Plešivec ugotovil popolno ne- skladje načrtovane pobude z varstvenimi režimi zavarova- nih območij na območju ob- čin Rogaška Slatina in Makole. Glede na obseg in vrsto pose- gov, ki jih predvideva pobuda, meni, da bi gradnja polja ve- trnih elektrarn z vsemi spre- mljajočimi objekti in ureditva- mi nepovratno razvrednotila, poškodovala in uničila dele naravovarstveno pomembne- ga oz. visoko ovrednotenega območja Boča s Plešivcem. ŠMARJE PRI JELŠAH – Občinska uprava je Tini Čas zaupala osvežitev podobe občinskih priznanj in nagrad. Navdih za novo podobo je dvorec Jelšingrad, saj letos mineva šest stoletij, odkar naj bi bil prvič posredno omenjen v pisnih virih kot »erlach«, jelše. Podlaga za oblikovanje listin za častnega občana ter za občinsko plaketo, priznanje in denarno nagrado so štirje orientalski ornamenti, ki krasijo jelšingrajske strope, dve arabeski in dva geometrijska vzorca. Poslikava prepletajo- čih se arabesk iz mavrske dvorane v nadstropju dvorca kra- si priznanje častnemu občanu. Dekorativna geometrijska poslikava modro-rumenih oktagonalnih polj iz mavrske sobe v pritličju dvorca je upodobljena na občinski plaketi in posebej izdelanem kovancu v slogu starega zlata za prejemnike denarne nagrade. Na hrbtni strani kovanca je še napis, ki krasi vhodni portal dvorca: Z ljubeznijo sem te ustvaril, z ljubeznijo te ohranjam. Naslikana arabeska v modri barvi in geometrijski vzorec iz mavrske dvorane sta bila navdih za oblikovanje posebnega in občinskega priznanja. TS Kovanec v slogu starega zlata je okrašen z geome- trijsko poslikavo, ki jo lahko opazimo v eni od sob dvorca. (Foto: Matic Javornik) Kakšne postopke glede umeščanja elektrarn vodi ministrstvo za okolje, podnebje in energijo? Z ministrstva so spo- ročili, da v času javne objave leta 2018 niso prejeli pripomb javnosti. Smernice nosilcev urejanja prostora so pokazale, da gradnja Vetrne elektrarne Plešivec ni skladna z režimom dveh zavarovanih območij, in sicer naravnih znameni- tosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Šmarje pri Jelšah ter naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenska Bistrica. Postopek državnega prostorskega načrtovanja je od leta 2018 v mirovanju. Pobuda vlagatelja kot tudi analiza smernic sta zaradi časovnega odmika postali neaktualni. »Če bi gradnja vetrnih elektrarn na predvidenem območju postala dopustna, bi vlagatelja pozvali k posodobitvi pobude in ponovni javni objavi, nato bi sledil ponovni začetek postopka državnega prostorskega načrtovanja skladno z aktualnim Zakonom o urejanju prostora,« so sporočili z ministrstva. ROGAŠKA SLATINA – Namera vlagatelja razburja prebivalce Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 30, 25. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Na podlagi poročila Policijske postaje Žalec je raz- vidno, da so policisti na območju občine Žalec lani zaznali 343 kaznivih dejanj, kar je bilo manj kot leta 2022, ko jih je bilo 395. Policisti so jih lani raziskali 50 odstotkov, leto prej 70 odstotkov. ŠPELA OŽIR Popolna zapora zaradi novega mostu TABOR – Gradnja novega mostu čez Kučnico v Pondorju se je po več kot desetletnem prizadevanja taborske občine vendarle začela. Nov most, ki bo opremljen tudi s pasom za pešce in kolesarje, bo omogočal večji pretok hudourniške Kučnice, ki je ob obilnejšem deževju do zdaj povzročala cestno zaporo. Zaradi nadomestne gradnje premostitvenega objekta bo na odseku Pondor–Tabor do 12. decembra popolna zapora ceste. Gradnja novega premostitvenega objekta čez Kučnico v Pondorju ima že precej dolgo in sivo brado. V občini so si zanj prizadevali že več kot desetletje, direkcija za infrastrukturo je njegovo gradnjo začela konec prejšnjega meseca. »Gre za nov most z vso pripadajočo opre- mo – torej s hodnikom za pešce in kolesarje, primerno ograjo … Vse bo zgrajeno tako, da bo skladno s projektom širjenja zelo ozke ceste Tabor–Pondor, ki jo direkcija tudi že načrtuje,« je povedal župan Občine Tabor Marko Semprimožnik. Nov most bo omogočal večji pretok hudourniške Kučnice. Čeprav njen pretok vode ni prav velik, težava nastane ob povečanih padavinah. »Zaradi hribovitega zaledja je potok izrazito hudourniški, zato vsako malo obil- nejše deževje poplavi bližnjo domačijo in povzroči cestno zaporo. Po končanih delih teh težav naj ne bi bilo več,« je še dodal župan. Gradnja mostu naj bi bila končana v prvi polovici decembra, do takrat bo na cestnem od- seku Pondor–Tabor popolna zapora ceste. Zaradi obvoza bistveno povečan promet beležijo predvsem prebivalci Ojstriške vasi, saj je po besedah župana Tabor zaradi svoje lege v zadnjih letih postal zelo privlačen tudi za priseljence iz prestolnice, ki se tja dnevno vozijo v službe. SJ Največ prometnih nesreč so po- licisti na območju žalske občine obravnavali zaradi neprilagojene hitrosti – 31 primerov. (Foto: ar- hiv NT/Andraž Purg) ŽALEC – Poostreni nadzori na področju prodaje drog S čim so imeli žalski policisti lani največ dela? Policijska postaja Žalec je tako kot pretekla leta tudi lani večji del represivnega in preventivnega dela na- menila ugotavljanju kršitev na področju prepovedanih drog. Svoje delo ocenjuje kot uspešno. Na območju žalske občine so policisti zaznali in obravnavali štiri kazniva dejanja, pri katerih je šlo za neupravičeno proizvodnjo in promet s prepovednimi drogami, z nedovoljenimi snovmi nepravilnosti pri po- stopkih v športu. »Leta 2023 smo nadaljevali dejavnosti v okviru poostrenih nadzorov in tako uspeli v več primerih zaseči prepovedane droge, kar je pomenilo zmanjšanje količine prepovedane droge pri uporabnikih, posledično pa je naše poostreno delo pomenilo umik odvisnikov iz strnjenih naselij, okolice vrtcev, osnovnih šol in dru- gih pomembnih družbenih zgradb,« so pojasnili v žalski policijski postaji in dodali, da bodo omenjene naloge nada- ljevali, saj želijo preprečiti, da bi do prepovedanih drog pri- hajali mladoletniki. Ničelna toleranca do nasilja v družini Na področju kaznivih de- janj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke so lani žalski policisti na območju občine Žalec obravnavali 29 kaznivih dejanj. Največ je bilo kaznivih dejanj nasilja v družini – 16 primerov. Sledili so zanemarjenje mladoletne osebe, odvzem mladoletne osebe in neplačevanje pre- živnine. »V zvezi z navedeno problematiko v naši enoti še vedno velja ničelna tole- ranca in jo tudi vsi policisti dosledno upoštevajo,« so še sporočili z žalske policijske postaje, kjer so lani za ob- močje občine Žalec izrekli 25 ukrepov prepovedi pribli- ževanja. »Na tem področju smo preiskovanje kaznivih dejanj dosledneje okrepili predvsem z ugotavljanjem elementov kaznivih dejanj v okviru družin, saj je znano, da najhujših dejanj oškodo- vanci ne prijavijo.« Žalski policisti so največ kaznivih dejanj obravnavali na področju dejanj zoper pre- moženje. Na tem področju je bilo največ tatvin – 123 prime- rov. Sledili so goljufi ja (39), zatajitev (14), poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja (4), izsiljevanje (3), poškodovanje tuje stvari, rop, roparska tatvina in na- pad na informacijski sistem. Na podlagi Zakona o javnem redu in miru so lani zaznali 82 kršitev, leto prej 101. Največkrat kriva neprilagojena hitrost Na območju žalske občine se je lani pripetilo 141 prome- tnih nesreč, leta 2022 jih je bilo 120. V omenjenih prome- tnih nesrečah ni bilo mrtvih, so pa bili telesno poškodova- ni, in sicer se je to pripetilo v 67 (44) primerih. Samo z materialno škodo se je pripe- tilo 74 (76) prometnih nesreč. Največ prometnih nesreč so policisti obravnavali zaradi neprilagojene hitrosti – 31 primerov. Sledili so nepra- vilni premik z vozilom (26), nepravilna smer vožnje (26), neupoštevanje pravil predno- sti (22), prekratka varnostna razdalja (20), nepravilno pre- hitevanje in nepravilnosti na cesti. Tujci brez zdravstvenega zavarovanja Žalski policisti na področju zaposlovanja tujcev sodelu- jejo v nadzorih v sklopu ak- cij Migrant in Prehod. »Tako smo lani obravnavali več tuj- cev, ki niso imeli urejenega zdravstvenega zavarovanja, ali smo ugotovili, da tujec ne prebiva na naslovu, kjer je prijavljen za prebivanje, niti ni zdravstveno zavarovan. Upravni enoti smo podali več predlogov za preverjanje bivališča oziroma več predlo- gov za razveljavitev dovolje- nja za prebivanje. Kot kršitelji so se v največji meri pojavlja- li državljani Kosova, v nekaj primerih tudi državljani Bo- sne in Hercegovine.« V poostrenih nadzorih akcije Migrant glede tujcev – sezonskih delavcev, ki po- magajo v hmeljiščih – nepra- vilnosti pri njihovi zaposlitvi in prijavi niso ugotovili. »Tuja delovna sila, ki je v preteklih letih opravljala dela v hmelji- ščih, se je delno zmanjšala. Kmetje vedno več dela opra- vijo v krogu družin in prija- teljev. Za nekatera opravila najemajo predvsem cenejše državljane Romunije,« še dodajajo na žalski policijski postaji. Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 30, 25. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Je po načrtovanem uničenju Pohorja z vetrnicami zdaj na vrsti Boč? Tako se sprašujejo prebivalci občin okoli omenjenega hriba, ki so na predvideno ume- ščanje vetrnih elektrarn postali bolj pozorni, ko je bila predstavitev projekta Vetrne elektrarne Plešivec uvrščena na sejo občinskega sveta Občine Makole. Vlagatelj, podjetje Stiria Invest, načrtuje postavitev več agregatov na območju občin Makole in Rogaška Slatina. O tem je burna razprava tudi na družbenih omrežjih in v nekaterih javnih skupinah. Zavod RS za varstvo narave opozarja, da bi gradnja polja vetrnih elektrarn poškodovala in uničila dele naravovarstve- no pomembnega območja Boča s Plešivcem. TINA STRMČNIK Dolgotrajna gradnja je moteča ROGAŠKA SLATINA – Septembra bodo namenu predane številne nove kolesarske povezave, ki povezujejo kraje na Celjskem. Gradnja državne kolesarske povezave na odseku Tekačevo–Podplat, ki jo je naročila Direkcija RS za infra- strukturo, še vedno ni končana. Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič je poja- snil, da se sodelavci občinske uprave v okviru svojih zmožno- sti trudijo pomagati pri dogovorih z lastniki zemljišč. Slednjim v obdobju projektiranja povezave, dolge tri kilometre in pol, vse okoliščine po besedah župana niso bile predstavljene. Za občino in udeležence v prometu je zelo moteče, da gradnja traja že tako dolgo. »Težko razumem, zakaj so v različnih ča- sovnih obdobjih gradbišča na različnih odsekih. Če bi izvajalci opravili delo na enem mestu in nato nadaljevali drugje, bi bila dela danes zagotovo že končana,« je dejal Kidrič. Občina Rogaška Slatina je že lani končala dvokilometrsko povezavo med Brezjem in Zgornjim Gabernikom, ki prav tako sodi pod okrilje projekta daljinskih kolesarskih povezav. Naložbo je prav tako fi nancirala Direkcija RS za infrastrukturo. TS Simboli Jelšingrada na priznanjih Je po načrtova- nem uničenju Pohorja z vetr- nicami zdaj na vrsti Boč? Tako se sprašujejo prebivalci občin okoli omenjene- ga hriba. (Foto: Andraž Purg) Občani in naravovarstveniki proti vetrnim elektrarnam Prebivalci Poljčan so že pred časom županoma ob- čin Makole in Rogaška Slatina poslali javno pismo, v kate- rem so izrazili nestrinjanje s postavitvijo vetrnih elektrarn na območju neokrnjene nara- ve Boča, vodnih virov in tra- dicionalne krajine. Projekt so označili za perverzen načrt kapitala. »Vetrne elektrarne predstavljajo industrializacijo območja in uničenje najvre- dnejše narave Boča, uničenje turističnega potenciala krajev pod Bočem in prinašajo za zdravje dokazane škodljive vplive nizkofrekvenčnega zvoka, ki ga oddajajo vetr- nice,« so zapisali. Občani so planinska društva in lovske družine, ki delujejo na obmo- čju Poljčan, Makol in Rogaške Slatine, pozvali, naj se uprejo tej pobudi. Žolčna razprava o nameri vlagatelja se je razvila tudi na družbenih omrežjih. Vlagatelj molči Podjetju Stiria Invest iz Ro- gaške Slatine smo sredi julija poslali več vprašanj o njego- vem projektu Vetrne elektrar- ne Plešivec. Med drugim nas je zanimalo, ali kljub naspro- tovanju občanov še vztraja pri svojih načrtih, a odgovorov do danes nismo prejeli. Iz gradiva za makolski ob- činski svet je razvidno, da gospodarska družba, katere direktor je Mitja Sajko, pred- videva pet stojišč za elektrar- ne s skupno nazivno močjo več kot 30 megavatov. V pred- stavitvi projekta je podjetje omenilo še, koliko denarja bi občina glede na sprejet zakon o spodbudah pri vlaganjih v obnovljive vire energije v primeru postavitve elektrarn prejela od države. In dodalo, da gre za priložnost, ki bi jo bilo škoda zamuditi. Medtem ko je podjetje Sti- ria Invest gradivo o projektu predložilo Občini Makole, je župan Občine Rogaška Slati- na mag. Branko Kidrič pove- dal, da vlagatelj projekta še ni predstavil občinski upravi, da bi ga lahko s sodelavci pre- učili. »Če bo to storil, bomo projekt preučili in se do njega opredelili,« je dejal. Rdeč karton zavoda za naravo Zavod RS za varstvo narave je pojasnil, da je v pobudi vla- gatelja, ki sega že v leto 2018, gradnja polja vetrnih elektrarn predvidena znotraj številnih zavarovanih območij, kot so Krajinski park Boč, Plešivec, Krajinski park Boč-Donačka gora, in znotraj drugih ob- močij z naravovarstvenim statusom Natura 2000. Kjer vlagatelj načrtuje postavitev elektrarn, so tudi območja na- ravnih vrednot državnega in lokalnega pomena, med dru- gim gre za gozdni rezervat, za nahajališče andezita … Doda- tni posegi, ki bi bili potrebni za postavitev elektrarn, bi segali tudi na druga varovana območja, med drugim na ob- močje naravnega spomenika Potok pod Plešivcem. Zavod RS za varstvo narave je v naravovarstvenih smer- nicah za državni prostorski načrt za vetrne elektrarno Plešivec ugotovil popolno ne- skladje načrtovane pobude z varstvenimi režimi zavarova- nih območij na območju ob- čin Rogaška Slatina in Makole. Glede na obseg in vrsto pose- gov, ki jih predvideva pobuda, meni, da bi gradnja polja ve- trnih elektrarn z vsemi spre- mljajočimi objekti in ureditva- mi nepovratno razvrednotila, poškodovala in uničila dele naravovarstveno pomembne- ga oz. visoko ovrednotenega območja Boča s Plešivcem. ŠMARJE PRI JELŠAH – Občinska uprava je Tini Čas zaupala osvežitev podobe občinskih priznanj in nagrad. Navdih za novo podobo je dvorec Jelšingrad, saj letos mineva šest stoletij, odkar naj bi bil prvič posredno omenjen v pisnih virih kot »erlach«, jelše. Podlaga za oblikovanje listin za častnega občana ter za občinsko plaketo, priznanje in denarno nagrado so štirje orientalski ornamenti, ki krasijo jelšingrajske strope, dve arabeski in dva geometrijska vzorca. Poslikava prepletajo- čih se arabesk iz mavrske dvorane v nadstropju dvorca kra- si priznanje častnemu občanu. Dekorativna geometrijska poslikava modro-rumenih oktagonalnih polj iz mavrske sobe v pritličju dvorca je upodobljena na občinski plaketi in posebej izdelanem kovancu v slogu starega zlata za prejemnike denarne nagrade. Na hrbtni strani kovanca je še napis, ki krasi vhodni portal dvorca: Z ljubeznijo sem te ustvaril, z ljubeznijo te ohranjam. Naslikana arabeska v modri barvi in geometrijski vzorec iz mavrske dvorane sta bila navdih za oblikovanje posebnega in občinskega priznanja. TS Kovanec v slogu starega zlata je okrašen z geome- trijsko poslikavo, ki jo lahko opazimo v eni od sob dvorca. (Foto: Matic Javornik) Kakšne postopke glede umeščanja elektrarn vodi ministrstvo za okolje, podnebje in energijo? Z ministrstva so spo- ročili, da v času javne objave leta 2018 niso prejeli pripomb javnosti. Smernice nosilcev urejanja prostora so pokazale, da gradnja Vetrne elektrarne Plešivec ni skladna z režimom dveh zavarovanih območij, in sicer naravnih znameni- tosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Šmarje pri Jelšah ter naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenska Bistrica. Postopek državnega prostorskega načrtovanja je od leta 2018 v mirovanju. Pobuda vlagatelja kot tudi analiza smernic sta zaradi časovnega odmika postali neaktualni. »Če bi gradnja vetrnih elektrarn na predvidenem območju postala dopustna, bi vlagatelja pozvali k posodobitvi pobude in ponovni javni objavi, nato bi sledil ponovni začetek postopka državnega prostorskega načrtovanja skladno z aktualnim Zakonom o urejanju prostora,« so sporočili z ministrstva. ROGAŠKA SLATINA – Namera vlagatelja razburja prebivalce Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 30, 25. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Na kopališču v Slovenskih Konjicah sta bila minuli petek jubilejni 20. mednarodni dogodek Dan brez vo- zička in preventivna akcija Voda vzame, voda vrne, ki je namenjena ozaveščanju o nevarnosti skokov in padcev v vodo. Ob invalidih z gibalno oviranostjo so se celodnevnega druženja na bazenu udeležili tudi starostniki iz konjiškega Lambrechtovega doma in stanovalci Socialno-varstvenega zavoda Hrastovec. »S tem želimo pokazati, da so skupine ljudi, ki hodijo na bazene, zelo različne in da je javno kopališče name- njeno prav vsem,« je na dogodku poudaril predsednik konjiškega plavalnega kluba Branko Ravnak. Prav vsi kopalci so se lahko med drugim preizkusili v potaplja- nju in raftanju na mirni bazenski vodi, veliko navduše- nja za vodne dejavnosti pa so pokazali tudi najmlajši. SINTIJA JURIČ Predvidena odstranitev 116 objektov BRASLOVČE, ŠMARTNO OB PAKI – Služba vlade za ob- novo po poplavah in plazovih je občinama Braslovče in Šmartno ob Paki poslala osnutke sklepov vlade o določi- tvi objektov, predvidenih za odstranitev zaradi poplavne ogroženosti. Osnutek predvideva odstranitev 116 objektov na levem bregu Savinje v naselju Letuš. Pripombe zbirajo do vključno 7. avgusta. Kot kaže osmi paket osnutkov sklepov vlade, ki ga je vladna služba objavila na spletni strani državne uprave, je zaradi zavarovanja življenja in zdravja ljudi nujno potrebna in v javno korist odstranitev 116 objektov na levem bregu na so- točju Savinje in Pake v naselju Letuš, kjer je Savinja 4. avgust lani zaradi močnih padavin poplavila večji del tega območja. Najbolj prizadeta so bila naselja Gmajna, Roje in Podgora, kjer so poplavne vode dosegale globine od povprečno 0,5 metra pa tudi več kot 2 metra. Sklepi vlade so pripravljeni na podlagi strokovnih mnenj, ki jih je oblikovala Državna tehnična pisarna na strokovnih podlagah strokovnjakov geološke, hidrološke in gradbene stroke. Strokovna mnenja je potrdil tudi Svet Vlade Republike Slovenije za obnovo. Sklepi se nanašajo na nekatere objekte z območja navedenih občin, za druge objekte, ki so bili označe- ni kot ogroženi, strokovna mnenja še pripravljajo. Vsi lastniki in zainteresirana javnost lahko svoja mnenja, pripombe in predloge na objavljene dokumente na spletni naslov vlade posredujejo do vključno 7. avgusta 2024. Za del Letuša, ki leži na desnem bregu Savinje, je bila medtem javna razgrnitev za zainteresirano javnost do vključno 23. julija. Tam je na seznamu za odstranitev predvidenih 50 objektov. SJ SLOVENSKE KONJICE – Na konjiškem bazenu rušijo stereotipe Vodne dejavnosti za vse, tudi za invalide in starostnike Mednarodni dogodek Dan brez vozička se je na konji- škem bazenu začel že leta 2004 z namenom, da bi gibal- no oviranim potapljačem po poškodbi hrbtenjače omogo- čili enodnevno gibanje brez invalidskega vozička. Skozi leta se je ta razširil in postal simbol vključevanja vseh, ki so na kakršen koli način pogosto odrinjeni iz družbe. »Najprej smo na bazen pri- peljali invalide na vozičkih in jih učili potapljanja. Nato smo pripeljali tiste, ki so si pri skoku v vodo zlomili vrat, vendar so še vedno radi v vodi. Že lani je prišla tudi prva skupina varovancev iz Lambrechtovega doma, letos pa so se nam pridružile še osebe z motnjami v dušev- nem razvoju iz zavoda Hra- stovec,« je pojasnil Branko Ravnak. Tudi letos je dogodek pote- kal skupaj s preventivno ak- cijo Voda vzame, voda vrne, ki opozarja na možne posle- dice nepremišljenih skokov v vodo skozi zgodbe tistih, ki so zaradi takega skoka postali invalidi, a so kljub temu našli pot nazaj na in pod vodo. Or- ganizatorske vajeti celodnev- nega združenega dogodka je ob Plavalnem klubu Sloven- ske Konjice v rokah držala tudi Mednarodna zveza dru- štev IAHD Adriatic. Sonce, voda in obilica veselja Ljubitelji voda so lahko na konjiškem bazenu spoznali najsodobnejšo potapljaško opremo in pobližje videli, kako poteka dviganje in pre- mikanje bremen pod vodo. Prav vsi kopalci so lahko na mirni bazenski vodi doživeli tudi pristno vožnjo z raftom, ki je na napihljivem čolnu združila tako otroke in mla- dostnike kot starejše in tudi invalide. »Dobili smo idejo, da bi letos raftali, saj v zgo- dovini tega bazena tukaj rafta na vodi še ni bilo,« je povedal Ravnak. Kopalci pa so se lahko preiz- kusili tudi v potapljanju in vo- žnji s podvodnimi skuterji za otroke in odrasle. Brez strahu si je potapljaško masko prvič nadela tudi 86-letna varovan- ka konjiškega Lambrechtove- ga doma Viktorija Ćorić, ki se ji je s tem izpolnila dolgoletna želja. »Bilo je enkratno. Nepo- pisno. Res sem si to želela in naslednje leto bi z veseljem spet ponovila,« je navdušeno povedala nasmejana gospa, ki se je dogodka skupaj s stano- valci doma udeležila že lani, ko je brez premora preplavala celotno dolžino bazena. Brez predsodkov Med kopalci je bil tudi ne- koč perspektiven športnik Marjan Lozar, ki je pred de- setletjem na dirkah po Španiji, Franciji in Italiji osvojil več ko- lesarskih etap. Na eni izmed kolesarskih tekem se je zaletel v tovornjak in podlegel hudim poškodbam. Zdaj je varovanec v Socialno-varstvenem zavodu Hrastovec. »Še vedno ima zelo rad šport. Veliko hodi v fi tnes, vsak dan gre tudi na bazen, ki ga imamo v zavodu. Voda mu zelo ugaja, saj se lahko tam dobro razgiba. Na bazen gre rad tudi, ko je slabe volje, saj se tam najbolj sprosti,« je povedal delovni inštruktor v zavodu Alojz Novak. Iz Bosne in Hercegovine pa je že peto leto zapored zgolj zaradi tega dogodka prišla tudi Ljilja Slišković. Kljub invalidskemu vozičku, na ka- terem je zaradi prometne ne- sreče pristala pri 19-letih, se je tudi letos z avtomobilom v Slovenske Konjice pripeljala sama. »V eno smer je okoli 400 kilometrov vožnje. Vče- raj sem potovala do Hrvaške, kjer sem tudi prespala, danes pa sem že tukaj,« je povedala in dodala, da kljub svoji in- validnosti ne dovoli, da jo ta ovira. »Še vedno sem zelo ak- tivna in se veliko ukvarjam s športom. Glavo in roke imam, in to je najbolj pomembno,« je povedala in hkrati povzela tudi drugi cilj dogodka – kljub omejitvam živeti polno življe- nje. »Pri nas imaš lahko pet, štiri ali tri prste, pa lahko prideš sem. Lahko plavaš, se potapljaš ali karkoli drugega. Nihče te ne vpraša, ali si invalid ali nisi. Tukaj si plavalec, potapljač itd.,« pravi Ravnak. Predsednik Plavalnega kluba Slo- venske Konjice Branko Ravnak. Druščini se je na čolnu pridružil tudi konjiški župan Darko Ratajc. Pri svojih 86-letih se je prvič potapljala tudi celjanka Viktorija Ćorić, ki zadnja tri leta stanuje v konjiškem Lambrechto- vem domu. Iz Bosne in Hercegovine se je na dogodek pripeljala tudi Ljilja Slišković. »Prvič imamo tukaj zbrane vse te skupine ljudi in to so ljudje, ki hodijo na bazen – stari, mladi, invalidi, ljudje z motnjami v duševnem razvoju ali brez,« je povedal Branko Ravnak. Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 30, 25. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Na kopališču v Slovenskih Konjicah sta bila minuli petek jubilejni 20. mednarodni dogodek Dan brez vo- zička in preventivna akcija Voda vzame, voda vrne, ki je namenjena ozaveščanju o nevarnosti skokov in padcev v vodo. Ob invalidih z gibalno oviranostjo so se celodnevnega druženja na bazenu udeležili tudi starostniki iz konjiškega Lambrechtovega doma in stanovalci Socialno-varstvenega zavoda Hrastovec. »S tem želimo pokazati, da so skupine ljudi, ki hodijo na bazene, zelo različne in da je javno kopališče name- njeno prav vsem,« je na dogodku poudaril predsednik konjiškega plavalnega kluba Branko Ravnak. Prav vsi kopalci so se lahko med drugim preizkusili v potaplja- nju in raftanju na mirni bazenski vodi, veliko navduše- nja za vodne dejavnosti pa so pokazali tudi najmlajši. SINTIJA JURIČ Predvidena odstranitev 116 objektov BRASLOVČE, ŠMARTNO OB PAKI – Služba vlade za ob- novo po poplavah in plazovih je občinama Braslovče in Šmartno ob Paki poslala osnutke sklepov vlade o določi- tvi objektov, predvidenih za odstranitev zaradi poplavne ogroženosti. Osnutek predvideva odstranitev 116 objektov na levem bregu Savinje v naselju Letuš. Pripombe zbirajo do vključno 7. avgusta. Kot kaže osmi paket osnutkov sklepov vlade, ki ga je vladna služba objavila na spletni strani državne uprave, je zaradi zavarovanja življenja in zdravja ljudi nujno potrebna in v javno korist odstranitev 116 objektov na levem bregu na so- točju Savinje in Pake v naselju Letuš, kjer je Savinja 4. avgust lani zaradi močnih padavin poplavila večji del tega območja. Najbolj prizadeta so bila naselja Gmajna, Roje in Podgora, kjer so poplavne vode dosegale globine od povprečno 0,5 metra pa tudi več kot 2 metra. Sklepi vlade so pripravljeni na podlagi strokovnih mnenj, ki jih je oblikovala Državna tehnična pisarna na strokovnih podlagah strokovnjakov geološke, hidrološke in gradbene stroke. Strokovna mnenja je potrdil tudi Svet Vlade Republike Slovenije za obnovo. Sklepi se nanašajo na nekatere objekte z območja navedenih občin, za druge objekte, ki so bili označe- ni kot ogroženi, strokovna mnenja še pripravljajo. Vsi lastniki in zainteresirana javnost lahko svoja mnenja, pripombe in predloge na objavljene dokumente na spletni naslov vlade posredujejo do vključno 7. avgusta 2024. Za del Letuša, ki leži na desnem bregu Savinje, je bila medtem javna razgrnitev za zainteresirano javnost do vključno 23. julija. Tam je na seznamu za odstranitev predvidenih 50 objektov. SJ SLOVENSKE KONJICE – Na konjiškem bazenu rušijo stereotipe Vodne dejavnosti za vse, tudi za invalide in starostnike Mednarodni dogodek Dan brez vozička se je na konji- škem bazenu začel že leta 2004 z namenom, da bi gibal- no oviranim potapljačem po poškodbi hrbtenjače omogo- čili enodnevno gibanje brez invalidskega vozička. Skozi leta se je ta razširil in postal simbol vključevanja vseh, ki so na kakršen koli način pogosto odrinjeni iz družbe. »Najprej smo na bazen pri- peljali invalide na vozičkih in jih učili potapljanja. Nato smo pripeljali tiste, ki so si pri skoku v vodo zlomili vrat, vendar so še vedno radi v vodi. Že lani je prišla tudi prva skupina varovancev iz Lambrechtovega doma, letos pa so se nam pridružile še osebe z motnjami v dušev- nem razvoju iz zavoda Hra- stovec,« je pojasnil Branko Ravnak. Tudi letos je dogodek pote- kal skupaj s preventivno ak- cijo Voda vzame, voda vrne, ki opozarja na možne posle- dice nepremišljenih skokov v vodo skozi zgodbe tistih, ki so zaradi takega skoka postali invalidi, a so kljub temu našli pot nazaj na in pod vodo. Or- ganizatorske vajeti celodnev- nega združenega dogodka je ob Plavalnem klubu Sloven- ske Konjice v rokah držala tudi Mednarodna zveza dru- štev IAHD Adriatic. Sonce, voda in obilica veselja Ljubitelji voda so lahko na konjiškem bazenu spoznali najsodobnejšo potapljaško opremo in pobližje videli, kako poteka dviganje in pre- mikanje bremen pod vodo. Prav vsi kopalci so lahko na mirni bazenski vodi doživeli tudi pristno vožnjo z raftom, ki je na napihljivem čolnu združila tako otroke in mla- dostnike kot starejše in tudi invalide. »Dobili smo idejo, da bi letos raftali, saj v zgo- dovini tega bazena tukaj rafta na vodi še ni bilo,« je povedal Ravnak. Kopalci pa so se lahko preiz- kusili tudi v potapljanju in vo- žnji s podvodnimi skuterji za otroke in odrasle. Brez strahu si je potapljaško masko prvič nadela tudi 86-letna varovan- ka konjiškega Lambrechtove- ga doma Viktorija Ćorić, ki se ji je s tem izpolnila dolgoletna želja. »Bilo je enkratno. Nepo- pisno. Res sem si to želela in naslednje leto bi z veseljem spet ponovila,« je navdušeno povedala nasmejana gospa, ki se je dogodka skupaj s stano- valci doma udeležila že lani, ko je brez premora preplavala celotno dolžino bazena. Brez predsodkov Med kopalci je bil tudi ne- koč perspektiven športnik Marjan Lozar, ki je pred de- setletjem na dirkah po Španiji, Franciji in Italiji osvojil več ko- lesarskih etap. Na eni izmed kolesarskih tekem se je zaletel v tovornjak in podlegel hudim poškodbam. Zdaj je varovanec v Socialno-varstvenem zavodu Hrastovec. »Še vedno ima zelo rad šport. Veliko hodi v fi tnes, vsak dan gre tudi na bazen, ki ga imamo v zavodu. Voda mu zelo ugaja, saj se lahko tam dobro razgiba. Na bazen gre rad tudi, ko je slabe volje, saj se tam najbolj sprosti,« je povedal delovni inštruktor v zavodu Alojz Novak. Iz Bosne in Hercegovine pa je že peto leto zapored zgolj zaradi tega dogodka prišla tudi Ljilja Slišković. Kljub invalidskemu vozičku, na ka- terem je zaradi prometne ne- sreče pristala pri 19-letih, se je tudi letos z avtomobilom v Slovenske Konjice pripeljala sama. »V eno smer je okoli 400 kilometrov vožnje. Vče- raj sem potovala do Hrvaške, kjer sem tudi prespala, danes pa sem že tukaj,« je povedala in dodala, da kljub svoji in- validnosti ne dovoli, da jo ta ovira. »Še vedno sem zelo ak- tivna in se veliko ukvarjam s športom. Glavo in roke imam, in to je najbolj pomembno,« je povedala in hkrati povzela tudi drugi cilj dogodka – kljub omejitvam živeti polno življe- nje. »Pri nas imaš lahko pet, štiri ali tri prste, pa lahko prideš sem. Lahko plavaš, se potapljaš ali karkoli drugega. Nihče te ne vpraša, ali si invalid ali nisi. Tukaj si plavalec, potapljač itd.,« pravi Ravnak. Predsednik Plavalnega kluba Slo- venske Konjice Branko Ravnak. Druščini se je na čolnu pridružil tudi konjiški župan Darko Ratajc. Pri svojih 86-letih se je prvič potapljala tudi celjanka Viktorija Ćorić, ki zadnja tri leta stanuje v konjiškem Lambrechto- vem domu. Iz Bosne in Hercegovine se je na dogodek pripeljala tudi Ljilja Slišković. »Prvič imamo tukaj zbrane vse te skupine ljudi in to so ljudje, ki hodijo na bazen – stari, mladi, invalidi, ljudje z motnjami v duševnem razvoju ali brez,« je povedal Branko Ravnak. Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 30, 25. julij 2024 KULTURA Muzej Velenje v letu 2023 Privablja z zanimivimi vsebinami Pred Knežjim dvorom odmevala klasična glasba Dvorišče celjskega Knežjega dvora je gostilo drugi koncert v ciklu Celeia Klasika. V začetku julija je igral Kitarski duo Javornik Novak, tokrat pa je čudovit glasbeni večer pričaral Godalni kvartet Leit. Igrali so skladbe največjih evropskih skladateljev, Josepha Haydna in Antonína Dvořáka. Leit kvartet deluje pod mentorstvom prof. Nejca Mikoliča na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Sestavljajo ga violinist Simeon Goshev, ki študira v razredu prof. Janeza Podleska, violinistka Tara Zečević iz razreda prof. Volodje Balžalorskega, violistka Izidora Krenn, ki se izobražuje v razredu prof. Emila Cantorja Samame, in violončelistka Petra Hafner, ki je diplomirala na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, magistrski študij pa nadaljuje na ljubljanski akademiji pod mentorstvom prof. Eldarja Saparayeva. Koncert je bil sicer drugi v ciklu, naslednji bo na vrsti konec meseca, ko bo dvorišče pred Knežjim dvorom gostilo saksofonista Tadeja Panceta. Cikel Celeia Klasika se bo zaključil 7. avgusta, ko bo obiskovalcem igral Duo Štefana. Vstop na vse koncerte je prost. JF Foto: Andraž Purg Lansko leto je bilo za Muzej Velenje zelo uspešno. V letu, ki ga je zaznamovala 30. obletnica javnega odprtja Kavčnikove domačije, so v muzeju končali večletni projekt o potopljenih vaseh, izdali devet pu- blikacij in med drugim nadaljevali podkaste o muzej- skih vsebinah. Čeprav so lansko poletje zaradi neurij in poplav v okolici v muzeju zabeležili nekoliko manj obiskovalcev kot leto prej, so opazili porast zanimanja obiskovalcev za pedagoške in andragoške dejavno- sti. Tudi letos želijo v muzeju še naprej sodelovati z lokalnim okoljem. V poletnih mesecih so odprti tudi ob ponedeljkih, ob koncih tedna pa vabijo tudi na Kavčnikovo in Grilovo domačijo, ki sta sicer med le- tom za obiskovalce odprti zgolj po predhodni najavi. SINTIJA JURIČ V Muzeju Velenje, ki v Ša- leški dolini predstavlja eno osrednjih ustanov na podro- čju varovanja kulturne de- diščine, kulture, turizma in prireditvene dejavnosti, so lani na področju pedagoških in andragoških dejavnosti zabeležili porast in povečano zanimanje obiskovalcev za njihovo ponudbo. Za otroke in mladino so pripravili 57 različnih pedagoških progra- mov, za odrasle 88 – od tega 56 novih programov – izvedli so tudi 14 programov za dru- žine ter 54 dodatnih progra- mov za razširjeno množico. V muzeju so izdali tudi devet publikacij, od tega štiri kata- loge, in sodelovali s sorodni- mi ustanovami v državi in tu- jini. Še naprej so pripravljali redne mesečne podkaste, v katerih so z različnimi sogo- vorniki predstavljali raznovr- stne muzejske vsebine. Lani so v muzeju končali tudi večletni projekt o po- topljenih vaseh. Z občasno razstavo, posvečeno Ivanu Atelšku, »očetu« in dolgole- tnemu direktorju Gorenja, so naslovili pomembno po- dročje industrijske dediščine Velenja in vprašanje zbiranja ter hranjenja predmetov, ki so bili v tovarni izdelani do danes. Lani je nastala tudi fotografska razstava Srečno, kamerati in njihovo mesto!, ki je hkrati zaznamovala praznik rudarjev in jubilej velenjskega fotografa Lojzeta Ojsterška. Številne stalne razstave Muzej Velenje se danes lah- ko pohvali s sedemnajstimi stalnimi muzejskimi posta- vitvami, z osmimi stalnimi razstavami na drugih mestih, s petimi razstavišči, z eno urejeno spominsko točko, s tremi gostujočimi galerijski- mi postavitvami in z eno na- ravoslovno postavitvijo. Na Velenjskem gradu, kjer je tudi sedež muzeja, je s trinajstimi muzejskimi in ga- lerijskimi postavitvami ter z občasnimi in s priložnostni- Muzej Velenje in njegove enote imajo znak psom dostopen muzej, kar pomeni, da lahko psi svoje lastnike spremljajo ob ogledu vseh razstavnih prostorov, zanje pa je pripravljen tudi prostor, kjer jih lahko počakajo in se odžejajo. mi razstavami tudi središče razstavne dejavnost muze- ja. Ob tem v sklopu muzeja deluje še osem razmeščenih muzejskih enot oziroma po- Muzej Velenje domuje na Velenjskem gradu. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) stavitev. Muzej ima depo z dvema konservatorsko-re- stavratorskima delavnicama, lastno knjižnico ter obsežne fototeko, hemeroteko, diate- ko, videoteko in avdioteko. Poletni muzejski meseci V juliju in avgustu vrata muzeja na Velenjskem gradu odpirajo tudi ob ponedeljkih med 10. in 18. uro, enako kot vse druge dni v tednu. Ob koncih tedna vabijo na ogled Grilove in Kavčnikove doma- čije, ki sta sicer med letom za obiskovalce odprti samo po predhodni najavi. Grilovo domačijo v Lipju pri Velenju lahko obiskovalci v juliju in avgustu obiščejo ob sobotah med 10. in 17. uro. Ob isti uri lahko obiskovalci v nedeljo obiščejo še Kavčnikovo doma- čijo v Zavodnju pri Šoštanju. Obisk omenjenih enot Muzeja Velenje je brezplačen. Dolgoročni cilji muzeja Prednostni dolgoročni cilji muzeja, ki so navedeni tudi v strateškem načrtu za obdobje med letoma 2021 in 2025, so ohranjanje statusa aktivnega varuha kulturne dediščine, ki ga lokalno in širše okolje prepoznava kot ustanovo s strokov- nim kadrom, ki se redno izobražuje in svoje znanje ter vedenje na raznovrstne načine posreduje končnim uporabnikom, celovita ureditev dokumentacije o muzejskih predmetih z vrednotenjem in digitalizacijo zbirk, dolgoročna in kakovostna rešitev prostorskih težav depojskih prostorov ter prostorov za hrambo dokumentacije in strokovno knjižnico, priprava in udejanjanje načrtov upravljanja za vse objekte, katerih skrbnik je Muzej Velenje, in celostno ohranjanje kulturne dediščine ter kulturne/historične krajine. Polno dvorišče Knežjega dvora je uživalo v klasi- kah Haydna in Dvořáka. Leit kvartet sestavljajo študenti ljubljanske Akademije za glasbo. Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 30, 25. julij 2024 NAŠA TEMA Voda v velikem bazenu ima povprečno med 26 in 27 stopinj Celzija, v malem bazenu pa med 28 in 29. Dodatno jo ogrevajo ob potrebi. Poletje je v polnem teku, prvi vročinski valovi pa že za nami. Ob visokih tempera- turah, ki nas pogosto prisilijo v iskanje senčnega zavetja in osvežitve, se lahko pred vročino zatečemo tudi na katero izmed letnih kopališč na Savinjskem, ki ob kopanju nudijo tudi obilico drugih dejavnosti. Obiskali smo kopališča v Celju, Šentjurju, na Frankolovem, v Preboldu in Slovenskih Konjicah ter preverili, kaj vse ponujajo obisko- valcem, koliko je treba odšteti za kopanje in kako so do zdaj zadovoljni z obiskom. Na drugi strani pa smo obiskali še družino, ki se hladi kar v bazenu na svojem domačem vrtu. SINTIJA JURIČ, foto: Andraž Purg Štiričlanska družina z otrokoma nad tremi leti starosti bo za celodnevno kopanje na celjskem kopališču med tednom odštela 22 evrov, med vikendi in prazniki pa 27 evrov. Letno kopališče v Celju, ki že več kot pet desetletij predstavlja tradicionalno poletno zbirališče Celjanov, je letos svoja vrata odprlo 21. junija. Kot je povedala Polona Marovt iz družbe ZPO Celje, ki upravlja kopališče, ga je do zdaj obiskalo več kot 13 tisoč obiskovalcev. »Ugodni vremenski pogoji so nam omogoči- li, da smo od odprtja pa vse do danes lahko obratovali skoraj vse dni, kar se odraža tudi v številu prodanih vstopnic,« je pojasnila Ma- rovtova in dodala, da so s številom obiskoval- cev za zdaj zadovoljni. Med najpogostejšimi obiskovalci kopališča beležijo družine, otroke in najstnike, ki uživajo v različnih dejavno- stih. Prav tako na kopališču opažajo veliko odraslih, ki tja prihajajo zaradi rekreacije in sprostitve. Za vstopnico na celjskem bazenu je sicer letos treba odšteti nekoliko več kot lani, kar Marovtova pripisuje višjim obratoval- nim stroškom. Cena vstopnice za odrasle med tednom je 6,5 evra, za otroke, dijake, študente, upokojence in invalide pa 4,5 evra. Med vikendi in za praznike je posamezna dnevna vstopnica višja za evro in pol. Cene so se v letošnjem letu zvišale tudi za druge tipe vstopnic, otroci do 3. leta starosti imajo sicer brezplačen vstop. Kavcije za senčnike, vzpostavitev varnostne službe Na kopališču se v letošnjem letu srečujejo tudi z več primeri uničevanja ležanikov, ki jih je si- cer za izposojo na voljo 130. Zaradi neskrbnega ravnanja z opremo so za izposojo senčnikov že uvedli kavcijo v višini pet evrov. »S tem ukrepom želimo izboljšati ravnanje z opremo. Trenutno proučujemo možne rešitve tudi za ležalnike,« je še povedala Marovtova. Za varnost obiskovalcev na opazovalnih mestih vseskozi skrbita dva reševalca iz vode, v popoldanskem času se jima pridru- ži še tretji. Z namenom zagotavljanja var- nosti in dobrega počutja obiskovalcev so z julijem na kopališče vključili tudi profesio- nalno varnostno službo. »Marsikdo namreč ne upošteva kopališkega reda, reševalec pa mora biti ob bazenu in se ne more ukvarjati še s to problematiko. Varnostnik na bazenu je tako zdaj tisti, ki ima nadzor pri blagajni, nad nedovoljenimi vstopi in nad celotnim kopališčem ter pomaga tudi pri reševanju iz vode,« pojasnjuje vodja tamkajšnji reševal- cev Aleš Jašarovič. Že kmalu tudi olimpijski festival Na celjskem letnem kopališču se lahko otroci v okviru Plavalne šole Celje udeležijo tudi počitniških programov. Ob velikem in malem bazenu, v katerem so nameščena tudi atraktivna igrala, lahko obiskovalci kopali- šča uporabljajo tudi igrišče za odbojko na mivki ter večnamensko športno igrišče za košarko, rokomet, nogomet, namizni tenis in badminton. Za hrano in pijačo skrbita dva gostinska ponudnika. Že to nedeljo bo na kopališču delavnica s prikazom temeljnih postopkov oživljanja ter ravnanja z defi brilatorjem. Konec mese- ca v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije in regijsko pisarno pripravljajo tudi dvodnevni dogodek Olimpijski festival Pariz 2024. »Obiskovalci bodo imeli prilo- žnost, da se počutijo kot del olimpijskih iger, ki jih med 26. julijem in 11. avgustom gosti francoska prestolnica,« je napovedala Polona Marovt. Letno kopališče Celje, ki je v juliju odprto od 9. do 20. ure, bo v tej sezoni obratovalo do vključno prvega septembra. Kopanje na letnih kopališčih ali kar v udobju doma? Skok v poletno osvežitev – kakšne so možnosti v naši bližini? »Glede na vremenske razmere smo do zdaj zadovoljni z obiskom, saj nas je obiskalo več kot 13.000 obiskovalcev,« je pred dnevi povedala Polona Marovt iz ZPO Celje. Otroško rajanje na bazenu Šentjur: Po obnovi še več zanimanja Da je velika prednost, da se lahko ljudje po službi pridejo osvežit v bazen v domačem kraju, ne da bi se jim bilo treba voziti v bolj oddaljena središča, pravi najemnik bazena Šentjur Marjan Bohorč. Po njegovih besedah je to javno kopališče posebej zanimivo tudi za otroke in najstnike, saj je tam v zadnjem času na voljo še tobogan. Lastnica bazena je občina, ki plača zagonske stroške bazena, elektrike, vode in kemikalij, ki so potrebne za zagotavljanje ustrezne kopalne vode. »Vse našteto je velik strošek. Če občina tega denarja ne bi zagotovila, se ne bi odločil za sodelovanje,« je pojasnil Bohorč. Ta ima šentjur- ski bazen v najemu vse od leta 2002, torej 22 let. Opaža, da je to javno kopališče v zadnjem času zelo dobro obiskano. Sploh odkar je leta 2021 dobilo novo bazensko tehniko in novo opremo. Na novo je bila urejena tudi okolica. Pred dve- ma letoma je občina kupila še nov tobogan in tako poskrbela predvsem za navdušenje mlajših generacij. Kopalna sezona je odvisna od vremena. Če gre vse po načrtih, bazen svoja vrata odpre okoli 20. junija, kar sovpada z začetkom šolskih počitnic. Vodna osvežitev je na voljo vsaj do konca av- gusta, če vreme to dopušča, tudi še septembra. Obiskovalci imajo na voljo tudi možnost igranja namiznega tenisa. Otroci se lahko zabavajo na igralih. Uporaba ležalnikov je brezplačna. Ob koncih tedna lahko gostje včasih uživajo v glasbi didžeja. Bohorč je med večjimi dogodki omenil Bazenjenje, ki se letos obeta 17 . avgusta in ga že vrsto let soustvarja Študentski klub mladih Šen- tjur. Celodnevna vstopnica za šentjurski bazen znaša za otroke 4,5 evra, odrasli morajo odšteti 5,5 evra. Celodnevna vstopnica za upokojence in invalide stane pet evrov. Bohorč, ki ima v nepo- sredni bližini tudi večjo restavracijo, v manjšem bifeju ob bazenu ponuja osvežilne pijače in raz- lične prigrizke, kot so pica, topli sendvič, hot dog in sladoled. TS Ko je lepo vreme, kopališče v enem dnevu obišče približno 150 ljudi. Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 30, 25. julij 2024 NAŠA TEMA OB ROBU Spomnim se, ko sem odšteva- la dni do konca šolskega leta in se nestrpno veselila počitnic, ko bom lahko s prijateljicami preži- vljala brezskrbne poletne dni na manjšem bazenu v našem kra- ju. Ob nas, ki smo na bazenu večinoma klepetale in se vsake toliko malce ohladile v prijetni vodi, so nekateri na bazen prišli zgolj zaradi plavanja. Spet drugi so tam igrali odbojko, nekateri poležavali na ležalnikih, številni so se hladili tudi v gostinskem lokalu. Najmlajše pa je bilo le stežka mogoče spraviti iz vode. To je tudi cilj letnega kopališča. Namenjeno je prav vsem za razmeroma nizko ceno. Čeprav se upravljavci letnih kopališč najpogosteje ne morejo pohvaliti z velikimi vsotami denarja, ki bi jih poleti zaslužili z odprtjem, še vedno vztrajajo, jih vzdržujejo in vsako leto znova odpre- jo. Tudi sami se najverjetneje zavedajo, da z lokalnimi bazeni kraji in mesta poleti zaživijo in postanejo središča druženja ter spletanja vezi. Enako vlogo pa imajo lahko tudi bazeni v objemu domačega doma. Le kdo namreč nima časa, da se ob visokih temperaturah na povabilo prijatelja ne bi ohladil v njegovem bazenu, ob tem pa še prijetno poklepetal? Mogoče pa bistvo ni le v bazenih, temveč v dobri družbi. Več kot le bazen SINTIJA JURIČ Letni bazen Prebold v vročih poletnih dneh ponuja ohladitev z naravno ogrevano vodo, katere temperatura je odvisna od vremena in dnevno doseže med 23 in 26 stopinj Celzija. Bazenski kompleks v objemu zelenja, ki zajema tako velik kot mali bazen, največ obiskoval- cev beleži v popoldanskih urah. Preboldska občina želi obiskovalce na kopališče privabiti tudi z različnimi do- godki, kot so glasbeni in večeri stand upa. Kopalna sezona se je na preboldskem bazenu začela do- ber teden pred začetkom poletnih počitnic in bo predvido- ma trajala vse do začetka novega šolskega leta. Po slabem mesecu in pol sezono za zdaj ocenjujejo kot dobro. »Po 14. uri je sicer bistveno več kopalcev kot ob dopoldnevih, saj takrat na bazen pride veliko več družin, medtem ko v dopoldanskih urah prevladujejo starostniki,« je povedala tamkajšnja receptorka Dušanka Nikolič. V bazenskem kompleksu, ki leži v zelenem okolju preboldskega gaja ob športnem parku, kjer so na voljo igrišča za tenis, odbojko na mivki, nogomet in košarko, kakovost bazenske vode preverijo dvakrat mesečno. Za varnost ob pomoči študen- tov, ki opravljajo delo redarjev, skrbi najmanj en reševalec na izmeno. Kopalcem je na bazenu na voljo tudi gostinska ponudba, ki zajema tako hrano kot tudi pijačo. Celodnevna kopalna karta za odrasle je 7 evrov, za dijake študente in upokojen- ce evro manj, osnovnošolci bodo za dnevni vstop plačali 4 evre, predšolski otroci do 6 let pa imajo vstop prost. Za popoldanske vstopnice po 14. uri veljajo nižje cene, prav tako so za kopalce po nižji ceni na voljo tudi letne vstopni- ce. Na bazenu je vsak torek in petek ob 9.30 uri aerobika v vodi, otroci se lahko udeležijo tudi 5-dnevnega plavalnega Prebold: Vodna osvežitev in pestri dogodki Preboldski bazen je odprt vsak dan od 9. do 19. ure, ob slabem vremenu je zaprt. tečaja, ki ga organizira Plavalni klub Celje. Sicer bodo na letnem bazenu ta vikend na voljo tudi brezplačna napihljiva igrala za otroke, naslednje sobotno popoldne bo obarvano v dalmatinske ritme, 8. avgusta pa bo s svojo komedijo Striptiz nastopil tudi Matjaž Javšnik. Bazen kar na domačem vrtu Za hitro poletno osvežitev si številni svoj bazen začasno postavijo tudi doma. Za domačo rabo še vedno prevladujejo napihljivi ali prostostoječi bazeni, ki se preprosto postavijo in po kopalni sezoni tudi pospravijo. Vse bolj priljubljeni pa postajajo tudi vgradni bazeni na domačem vrtu, ki sicer terjajo veliko večji finančni vložek. Za slednjega se je pred več desetletji kot prva na Ostrožnem odločila tudi družina Zalo- žnik, ki si, kot pravi, življenje brez bazena tudi po vseh teh letih le stežka predstavlja. Bazen na domačem vrtu, ki ga pogosto uporabljajo tudi njihovi bližnji prijatelji, jim predstavlja osrednji prostor poletnega druženja, ki jih še tesneje medsebojno povezuje. Slovenske Konjice: Odslej tudi mesečne in prenosne karte Frankolovo: Bazen vse bolj priljubljen Prijetno osvežitev v vročih poletnih dneh nudi tudi bazen Frankolovo, nad katerim bdi Mladinsko društvo Frankolovo. Na bazenu je bila v minulih vročih dneh velika gneča. Med kopalci niso bili le otroci in domačini, ampak so obiskovalci prišli tudi od drugod. Dobrega obiska se na Frankolovem nadejajo tudi v nadaljevanju poletja. Kot pravi predsednik Mladinskega društva Frankolovo Timej Srebot, postaja bazen iz leta v leto bolj priljubljen. Svoja vrata tradicionalno odpre 25. junija, ob koncu šolskega leta, in obratuje vse do konca avgusta. »Na bazenu organiziramo tradicionalne turnirje v odbojki, ki se jih udeležujejo tudi obiskovalci iz drugih krajev Slovenije. Vsi, ki kupijo karto za kopanje, imajo na voljo brezplačno igranje odbojke na mivki. Ker imamo reflektorje, lahko odbojko igrajo tudi v večernih urah,« pojasnjuje Srebot. Dodaja, da so v društvu poleg kopanja in igranja odbojke poskrbeli še za drugo pestro kulturno in glasbeno dogajanje. Otrokom so omogočili uživanje na napihljivih igralih, vsak dan je na voljo tudi gostinska ponudba. Seveda pa je dogajanje na bazenu pogojeno z vremenom, če je to slabo, bazen ne obratuje. Bazen je med tednom za kopalce odprt med 12. in 20. uro ter ob koncih tedna od 10. do 20. ure. Prejšnja leta je bil med počitnicami iz Vojnika na Frankolovo organiziran tudi kopalni avtobus. Letos se v Mladinskem društvu Frankolovo zanj zaradi obilice drugih or- ganizacijskih obveznosti sicer niso odločili, pravi Srebot in dodaja, se iz leta v leto trudijo, da bi lahko organizirali čim več dogodkov in dejavnosti za otroke in mlade. V prihodnje tako želijo še izboljšati delovanje bazena, in med drugim ustanoviti letno ligo v odbojki. »Naš cilj je, da bi na bazen privabili čim več mladih in ponudili možnost uživanja na bazenu tudi tistim, ki morda ne morejo na morje.« Tudi zato so cene kart simbolične. Za člane Mladinskega društva Frankolovo stane letna karta 30 evrov. Celodnevna karta za odrasle stane 5 evrov in za otroke 3 evre, pri čemer je za otroke do 6. leta kopanje brezplačno. Kopalno sezono na Frankolovem bodo končali 31. avgusta z rock žurom, ko bodo gostili skupino Elvis Jackson. BA Družina Založnik je svoj prvi vgradni bazen začela graditi leta 1981 vzporedno z gradnjo hiše. Leta 1994 so se odločili, da ga porušijo in zgradijo nov, večji bazen, ki jim služi že 30 let. Glavno besedo pri izgradnji več kot 50 kvadratnih metrov velikega bazena je imel oče Jože, ki je tedaj imel tudi svojo gradbeno podjetje. »Sam sem narisal načrt za bazen, nato mi je strojnik izkopal gradbeno jamo. Bazen sem z betonsko opeko gradil sam. Beton mi je na koncu zgladil še zidar, mojstri pa so mi pomagali tudi pri vgradnji strojnih inštalacij, polaganju folije in pri povezovanju cevi s strojnico,« pove. Ker si je družina zaželela tudi skakalnice, je bazen zgradil na klasičen način s podložno armirano betonsko ploščo v dveh nivojih. Na eni strani bazena je tako voda globoka 1,40 metra, na drugi strani, kjer je tudi skakalnica, je globoka dva metra. Bazen, v katerega gre 100 kubičnih metrov vode, je bil zgrajen v slabih štirih mesecih, naslednje leto so uredili še njegovo okolico. Kaj pa stroški? Tudi po 30-ih letih družina v poletnih mesecih v bazenu še vedno neizmerno uživa. Vodo iz vodovodnega sistema v bazen vsako leto napolnijo konec maja ali v začetku junija, nato jo konec septembra spustijo iz bazena. Kot pove Jože, strošek vode za polnjenje bazena letno nanese okoli 350 evrov. Še večji strošek pa so kemikalije, za katere je letos zapravil že malo manj kot 200 evrov, enkrat toliko bo zapravil še do konca sezone. »Dvakrat tedensko ročno preverim vodo in izmerim PH. Za uravnavanje PH-ja dodam kislino v granolatu, bazen pa je potrebno tudi klorirati, zato dodajam klorove tablete.« Vsa strojna inštalacija je v kleti, kjer sta tudi črpalka in velik peščen filter. Stene in dno bazena čisti avtomatski robot. Dela z vzdrževanjem zato ni veliko, bi pa danes gradnja takšnega bazena zagotovo stala več kot včasih, pove Jože. »Ponudba za gradnjo takšnega bazena je bila pred 30 leti okoli 60.000 mark, vendar sem jaz zelo veliko naredil sam, zato je bila gradnja cenejša.« Kot še doda, je bazen na domačem vrtu v uporabi prav vsak poletni dan, zato z ženo že dolgo časa ne hodita več niti na morje, temveč kakšen dan ali dva raje preživita v hribih. »Danes bi se še enkrat odločil za gradnjo bazena. Sploh si ne znam predstavljati, da ga ne bi imeli.« Vnukinja Neja uživa pri skakanju v bazen, ki ga sonce ogreje tudi do 29 stopinj Celzija. Tudi letošnje leto je konjiški bazen prve kopalce sprejel teden dni pred koncem šol- skega leta. Kljub nekaj vremenskim nevšečnostim je za zdaj obisk kopališča primerljiv z lanskim letom. Ob dnevnih, popoldanskih in sezonskih kartah sta letošnji novosti tudi mesečna in prenosna karta, obiskovalci kopališča pa si lahko tudi letos obisk po- pestrijo z vrsto aktivnosti, ki jih ponuja tamkajšnje kopališče. Med obiskovalci je zelo priljubljeno tudi nočno kopanje, ki so ga do zdaj izvedli že dvakrat. Bazen v Slovenskih Konjicah je odprt vsak dan med 10. in 20. uro. Ob torkih in sobotah je ura pred odprtjem namenjena jutranjemu rekreativnemu plavanju, v torek ob 20. uri sledi še ura večernega plavanja. Kot je pojasnila Laura Krančan, direktorica Zavoda za šport Slovenske Konjice, ki upravlja bazen, v največji meri beležijo dve skupini obiskovalcev. »Prvi so redni plavalci, ki so tukaj vsako jutro do nekje opoldneva ter po 19. uri. Drugi pa so otroci s sezonskimi kartami, ki na bazenu preživljajo dneve ne glede na to, ali je lepo ali malce slabše vreme,« pove. V povprečju dnevno beležijo okoli 150 kopalcev, kar je primerljivo s preteklim letom. V času vročinskega vala so v enem dnevu na bazenu našteli tudi okoli 440 kopalcev. Obiskovalcem bazena je na voljo brezplačna uporaba ležalnikov, tam obratuje tudi go- stinski lokal, ki pouja hrano in pijačo. Brezplačno so na izposojo tudi številni športni pripo- močki, kot so loki za lokostrelstvo, žoge za odbojko in nogomet, frizbiji in razni pripomočki za potapljanje v vodi. »Narisan imamo tudi talni šah. Na kopalni plaži sta tudi slackline in igrala za otroke, obiskovalcem je na voljo tudi igrišče za odbojko,« še pove Krančanova. Cene kopalnih kart so na konjiškem bazenu iste kot lani. Odrasli morajo za dnevni obisk odšteli 6 evrov, otroci do 18 let, študenti, upokojenci in invalidi 4 evre, otroci do 6 let imajo prost vstop. Tudi letos so na voljo sezonske vstopnice, zaradi velikega povpraševanja so dodali tudi mesečne in prenosne vstopnice. Imetniki sezonske kopalne karte za konjiški bazen lahko karte koristijo tudi za bazen na Zbelovem, ki ga sicer upravlja tamkajšnja krajevna skupnost sama. Kopalna sezona je predvidena do vključno 1. septembra. Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 30, 25. julij 2024 NAŠA TEMA Voda v velikem bazenu ima povprečno med 26 in 27 stopinj Celzija, v malem bazenu pa med 28 in 29. Dodatno jo ogrevajo ob potrebi. Poletje je v polnem teku, prvi vročinski valovi pa že za nami. Ob visokih tempera- turah, ki nas pogosto prisilijo v iskanje senčnega zavetja in osvežitve, se lahko pred vročino zatečemo tudi na katero izmed letnih kopališč na Savinjskem, ki ob kopanju nudijo tudi obilico drugih dejavnosti. Obiskali smo kopališča v Celju, Šentjurju, na Frankolovem, v Preboldu in Slovenskih Konjicah ter preverili, kaj vse ponujajo obisko- valcem, koliko je treba odšteti za kopanje in kako so do zdaj zadovoljni z obiskom. Na drugi strani pa smo obiskali še družino, ki se hladi kar v bazenu na svojem domačem vrtu. SINTIJA JURIČ, foto: Andraž Purg Štiričlanska družina z otrokoma nad tremi leti starosti bo za celodnevno kopanje na celjskem kopališču med tednom odštela 22 evrov, med vikendi in prazniki pa 27 evrov. Letno kopališče v Celju, ki že več kot pet desetletij predstavlja tradicionalno poletno zbirališče Celjanov, je letos svoja vrata odprlo 21. junija. Kot je povedala Polona Marovt iz družbe ZPO Celje, ki upravlja kopališče, ga je do zdaj obiskalo več kot 13 tisoč obiskovalcev. »Ugodni vremenski pogoji so nam omogoči- li, da smo od odprtja pa vse do danes lahko obratovali skoraj vse dni, kar se odraža tudi v številu prodanih vstopnic,« je pojasnila Ma- rovtova in dodala, da so s številom obiskoval- cev za zdaj zadovoljni. Med najpogostejšimi obiskovalci kopališča beležijo družine, otroke in najstnike, ki uživajo v različnih dejavno- stih. Prav tako na kopališču opažajo veliko odraslih, ki tja prihajajo zaradi rekreacije in sprostitve. Za vstopnico na celjskem bazenu je sicer letos treba odšteti nekoliko več kot lani, kar Marovtova pripisuje višjim obratoval- nim stroškom. Cena vstopnice za odrasle med tednom je 6,5 evra, za otroke, dijake, študente, upokojence in invalide pa 4,5 evra. Med vikendi in za praznike je posamezna dnevna vstopnica višja za evro in pol. Cene so se v letošnjem letu zvišale tudi za druge tipe vstopnic, otroci do 3. leta starosti imajo sicer brezplačen vstop. Kavcije za senčnike, vzpostavitev varnostne službe Na kopališču se v letošnjem letu srečujejo tudi z več primeri uničevanja ležanikov, ki jih je si- cer za izposojo na voljo 130. Zaradi neskrbnega ravnanja z opremo so za izposojo senčnikov že uvedli kavcijo v višini pet evrov. »S tem ukrepom želimo izboljšati ravnanje z opremo. Trenutno proučujemo možne rešitve tudi za ležalnike,« je še povedala Marovtova. Za varnost obiskovalcev na opazovalnih mestih vseskozi skrbita dva reševalca iz vode, v popoldanskem času se jima pridru- ži še tretji. Z namenom zagotavljanja var- nosti in dobrega počutja obiskovalcev so z julijem na kopališče vključili tudi profesio- nalno varnostno službo. »Marsikdo namreč ne upošteva kopališkega reda, reševalec pa mora biti ob bazenu in se ne more ukvarjati še s to problematiko. Varnostnik na bazenu je tako zdaj tisti, ki ima nadzor pri blagajni, nad nedovoljenimi vstopi in nad celotnim kopališčem ter pomaga tudi pri reševanju iz vode,« pojasnjuje vodja tamkajšnji reševal- cev Aleš Jašarovič. Že kmalu tudi olimpijski festival Na celjskem letnem kopališču se lahko otroci v okviru Plavalne šole Celje udeležijo tudi počitniških programov. Ob velikem in malem bazenu, v katerem so nameščena tudi atraktivna igrala, lahko obiskovalci kopali- šča uporabljajo tudi igrišče za odbojko na mivki ter večnamensko športno igrišče za košarko, rokomet, nogomet, namizni tenis in badminton. Za hrano in pijačo skrbita dva gostinska ponudnika. Že to nedeljo bo na kopališču delavnica s prikazom temeljnih postopkov oživljanja ter ravnanja z defi brilatorjem. Konec mese- ca v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije in regijsko pisarno pripravljajo tudi dvodnevni dogodek Olimpijski festival Pariz 2024. »Obiskovalci bodo imeli prilo- žnost, da se počutijo kot del olimpijskih iger, ki jih med 26. julijem in 11. avgustom gosti francoska prestolnica,« je napovedala Polona Marovt. Letno kopališče Celje, ki je v juliju odprto od 9. do 20. ure, bo v tej sezoni obratovalo do vključno prvega septembra. Kopanje na letnih kopališčih ali kar v udobju doma? Skok v poletno osvežitev – kakšne so možnosti v naši bližini? »Glede na vremenske razmere smo do zdaj zadovoljni z obiskom, saj nas je obiskalo več kot 13.000 obiskovalcev,« je pred dnevi povedala Polona Marovt iz ZPO Celje. Otroško rajanje na bazenu Šentjur: Po obnovi še več zanimanja Da je velika prednost, da se lahko ljudje po službi pridejo osvežit v bazen v domačem kraju, ne da bi se jim bilo treba voziti v bolj oddaljena središča, pravi najemnik bazena Šentjur Marjan Bohorč. Po njegovih besedah je to javno kopališče posebej zanimivo tudi za otroke in najstnike, saj je tam v zadnjem času na voljo še tobogan. Lastnica bazena je občina, ki plača zagonske stroške bazena, elektrike, vode in kemikalij, ki so potrebne za zagotavljanje ustrezne kopalne vode. »Vse našteto je velik strošek. Če občina tega denarja ne bi zagotovila, se ne bi odločil za sodelovanje,« je pojasnil Bohorč. Ta ima šentjur- ski bazen v najemu vse od leta 2002, torej 22 let. Opaža, da je to javno kopališče v zadnjem času zelo dobro obiskano. Sploh odkar je leta 2021 dobilo novo bazensko tehniko in novo opremo. Na novo je bila urejena tudi okolica. Pred dve- ma letoma je občina kupila še nov tobogan in tako poskrbela predvsem za navdušenje mlajših generacij. Kopalna sezona je odvisna od vremena. Če gre vse po načrtih, bazen svoja vrata odpre okoli 20. junija, kar sovpada z začetkom šolskih počitnic. Vodna osvežitev je na voljo vsaj do konca av- gusta, če vreme to dopušča, tudi še septembra. Obiskovalci imajo na voljo tudi možnost igranja namiznega tenisa. Otroci se lahko zabavajo na igralih. Uporaba ležalnikov je brezplačna. Ob koncih tedna lahko gostje včasih uživajo v glasbi didžeja. Bohorč je med večjimi dogodki omenil Bazenjenje, ki se letos obeta 17 . avgusta in ga že vrsto let soustvarja Študentski klub mladih Šen- tjur. Celodnevna vstopnica za šentjurski bazen znaša za otroke 4,5 evra, odrasli morajo odšteti 5,5 evra. Celodnevna vstopnica za upokojence in invalide stane pet evrov. Bohorč, ki ima v nepo- sredni bližini tudi večjo restavracijo, v manjšem bifeju ob bazenu ponuja osvežilne pijače in raz- lične prigrizke, kot so pica, topli sendvič, hot dog in sladoled. TS Ko je lepo vreme, kopališče v enem dnevu obišče približno 150 ljudi. Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 30, 25. julij 2024 NAŠA TEMA OB ROBU Spomnim se, ko sem odšteva- la dni do konca šolskega leta in se nestrpno veselila počitnic, ko bom lahko s prijateljicami preži- vljala brezskrbne poletne dni na manjšem bazenu v našem kra- ju. Ob nas, ki smo na bazenu večinoma klepetale in se vsake toliko malce ohladile v prijetni vodi, so nekateri na bazen prišli zgolj zaradi plavanja. Spet drugi so tam igrali odbojko, nekateri poležavali na ležalnikih, številni so se hladili tudi v gostinskem lokalu. Najmlajše pa je bilo le stežka mogoče spraviti iz vode. To je tudi cilj letnega kopališča. Namenjeno je prav vsem za razmeroma nizko ceno. Čeprav se upravljavci letnih kopališč najpogosteje ne morejo pohvaliti z velikimi vsotami denarja, ki bi jih poleti zaslužili z odprtjem, še vedno vztrajajo, jih vzdržujejo in vsako leto znova odpre- jo. Tudi sami se najverjetneje zavedajo, da z lokalnimi bazeni kraji in mesta poleti zaživijo in postanejo središča druženja ter spletanja vezi. Enako vlogo pa imajo lahko tudi bazeni v objemu domačega doma. Le kdo namreč nima časa, da se ob visokih temperaturah na povabilo prijatelja ne bi ohladil v njegovem bazenu, ob tem pa še prijetno poklepetal? Mogoče pa bistvo ni le v bazenih, temveč v dobri družbi. Več kot le bazen SINTIJA JURIČ Letni bazen Prebold v vročih poletnih dneh ponuja ohladitev z naravno ogrevano vodo, katere temperatura je odvisna od vremena in dnevno doseže med 23 in 26 stopinj Celzija. Bazenski kompleks v objemu zelenja, ki zajema tako velik kot mali bazen, največ obiskoval- cev beleži v popoldanskih urah. Preboldska občina želi obiskovalce na kopališče privabiti tudi z različnimi do- godki, kot so glasbeni in večeri stand upa. Kopalna sezona se je na preboldskem bazenu začela do- ber teden pred začetkom poletnih počitnic in bo predvido- ma trajala vse do začetka novega šolskega leta. Po slabem mesecu in pol sezono za zdaj ocenjujejo kot dobro. »Po 14. uri je sicer bistveno več kopalcev kot ob dopoldnevih, saj takrat na bazen pride veliko več družin, medtem ko v dopoldanskih urah prevladujejo starostniki,« je povedala tamkajšnja receptorka Dušanka Nikolič. V bazenskem kompleksu, ki leži v zelenem okolju preboldskega gaja ob športnem parku, kjer so na voljo igrišča za tenis, odbojko na mivki, nogomet in košarko, kakovost bazenske vode preverijo dvakrat mesečno. Za varnost ob pomoči študen- tov, ki opravljajo delo redarjev, skrbi najmanj en reševalec na izmeno. Kopalcem je na bazenu na voljo tudi gostinska ponudba, ki zajema tako hrano kot tudi pijačo. Celodnevna kopalna karta za odrasle je 7 evrov, za dijake študente in upokojen- ce evro manj, osnovnošolci bodo za dnevni vstop plačali 4 evre, predšolski otroci do 6 let pa imajo vstop prost. Za popoldanske vstopnice po 14. uri veljajo nižje cene, prav tako so za kopalce po nižji ceni na voljo tudi letne vstopni- ce. Na bazenu je vsak torek in petek ob 9.30 uri aerobika v vodi, otroci se lahko udeležijo tudi 5-dnevnega plavalnega Prebold: Vodna osvežitev in pestri dogodki Preboldski bazen je odprt vsak dan od 9. do 19. ure, ob slabem vremenu je zaprt. tečaja, ki ga organizira Plavalni klub Celje. Sicer bodo na letnem bazenu ta vikend na voljo tudi brezplačna napihljiva igrala za otroke, naslednje sobotno popoldne bo obarvano v dalmatinske ritme, 8. avgusta pa bo s svojo komedijo Striptiz nastopil tudi Matjaž Javšnik. Bazen kar na domačem vrtu Za hitro poletno osvežitev si številni svoj bazen začasno postavijo tudi doma. Za domačo rabo še vedno prevladujejo napihljivi ali prostostoječi bazeni, ki se preprosto postavijo in po kopalni sezoni tudi pospravijo. Vse bolj priljubljeni pa postajajo tudi vgradni bazeni na domačem vrtu, ki sicer terjajo veliko večji finančni vložek. Za slednjega se je pred več desetletji kot prva na Ostrožnem odločila tudi družina Zalo- žnik, ki si, kot pravi, življenje brez bazena tudi po vseh teh letih le stežka predstavlja. Bazen na domačem vrtu, ki ga pogosto uporabljajo tudi njihovi bližnji prijatelji, jim predstavlja osrednji prostor poletnega druženja, ki jih še tesneje medsebojno povezuje. Slovenske Konjice: Odslej tudi mesečne in prenosne karte Frankolovo: Bazen vse bolj priljubljen Prijetno osvežitev v vročih poletnih dneh nudi tudi bazen Frankolovo, nad katerim bdi Mladinsko društvo Frankolovo. Na bazenu je bila v minulih vročih dneh velika gneča. Med kopalci niso bili le otroci in domačini, ampak so obiskovalci prišli tudi od drugod. Dobrega obiska se na Frankolovem nadejajo tudi v nadaljevanju poletja. Kot pravi predsednik Mladinskega društva Frankolovo Timej Srebot, postaja bazen iz leta v leto bolj priljubljen. Svoja vrata tradicionalno odpre 25. junija, ob koncu šolskega leta, in obratuje vse do konca avgusta. »Na bazenu organiziramo tradicionalne turnirje v odbojki, ki se jih udeležujejo tudi obiskovalci iz drugih krajev Slovenije. Vsi, ki kupijo karto za kopanje, imajo na voljo brezplačno igranje odbojke na mivki. Ker imamo reflektorje, lahko odbojko igrajo tudi v večernih urah,« pojasnjuje Srebot. Dodaja, da so v društvu poleg kopanja in igranja odbojke poskrbeli še za drugo pestro kulturno in glasbeno dogajanje. Otrokom so omogočili uživanje na napihljivih igralih, vsak dan je na voljo tudi gostinska ponudba. Seveda pa je dogajanje na bazenu pogojeno z vremenom, če je to slabo, bazen ne obratuje. Bazen je med tednom za kopalce odprt med 12. in 20. uro ter ob koncih tedna od 10. do 20. ure. Prejšnja leta je bil med počitnicami iz Vojnika na Frankolovo organiziran tudi kopalni avtobus. Letos se v Mladinskem društvu Frankolovo zanj zaradi obilice drugih or- ganizacijskih obveznosti sicer niso odločili, pravi Srebot in dodaja, se iz leta v leto trudijo, da bi lahko organizirali čim več dogodkov in dejavnosti za otroke in mlade. V prihodnje tako želijo še izboljšati delovanje bazena, in med drugim ustanoviti letno ligo v odbojki. »Naš cilj je, da bi na bazen privabili čim več mladih in ponudili možnost uživanja na bazenu tudi tistim, ki morda ne morejo na morje.« Tudi zato so cene kart simbolične. Za člane Mladinskega društva Frankolovo stane letna karta 30 evrov. Celodnevna karta za odrasle stane 5 evrov in za otroke 3 evre, pri čemer je za otroke do 6. leta kopanje brezplačno. Kopalno sezono na Frankolovem bodo končali 31. avgusta z rock žurom, ko bodo gostili skupino Elvis Jackson. BA Družina Založnik je svoj prvi vgradni bazen začela graditi leta 1981 vzporedno z gradnjo hiše. Leta 1994 so se odločili, da ga porušijo in zgradijo nov, večji bazen, ki jim služi že 30 let. Glavno besedo pri izgradnji več kot 50 kvadratnih metrov velikega bazena je imel oče Jože, ki je tedaj imel tudi svojo gradbeno podjetje. »Sam sem narisal načrt za bazen, nato mi je strojnik izkopal gradbeno jamo. Bazen sem z betonsko opeko gradil sam. Beton mi je na koncu zgladil še zidar, mojstri pa so mi pomagali tudi pri vgradnji strojnih inštalacij, polaganju folije in pri povezovanju cevi s strojnico,« pove. Ker si je družina zaželela tudi skakalnice, je bazen zgradil na klasičen način s podložno armirano betonsko ploščo v dveh nivojih. Na eni strani bazena je tako voda globoka 1,40 metra, na drugi strani, kjer je tudi skakalnica, je globoka dva metra. Bazen, v katerega gre 100 kubičnih metrov vode, je bil zgrajen v slabih štirih mesecih, naslednje leto so uredili še njegovo okolico. Kaj pa stroški? Tudi po 30-ih letih družina v poletnih mesecih v bazenu še vedno neizmerno uživa. Vodo iz vodovodnega sistema v bazen vsako leto napolnijo konec maja ali v začetku junija, nato jo konec septembra spustijo iz bazena. Kot pove Jože, strošek vode za polnjenje bazena letno nanese okoli 350 evrov. Še večji strošek pa so kemikalije, za katere je letos zapravil že malo manj kot 200 evrov, enkrat toliko bo zapravil še do konca sezone. »Dvakrat tedensko ročno preverim vodo in izmerim PH. Za uravnavanje PH-ja dodam kislino v granolatu, bazen pa je potrebno tudi klorirati, zato dodajam klorove tablete.« Vsa strojna inštalacija je v kleti, kjer sta tudi črpalka in velik peščen filter. Stene in dno bazena čisti avtomatski robot. Dela z vzdrževanjem zato ni veliko, bi pa danes gradnja takšnega bazena zagotovo stala več kot včasih, pove Jože. »Ponudba za gradnjo takšnega bazena je bila pred 30 leti okoli 60.000 mark, vendar sem jaz zelo veliko naredil sam, zato je bila gradnja cenejša.« Kot še doda, je bazen na domačem vrtu v uporabi prav vsak poletni dan, zato z ženo že dolgo časa ne hodita več niti na morje, temveč kakšen dan ali dva raje preživita v hribih. »Danes bi se še enkrat odločil za gradnjo bazena. Sploh si ne znam predstavljati, da ga ne bi imeli.« Vnukinja Neja uživa pri skakanju v bazen, ki ga sonce ogreje tudi do 29 stopinj Celzija. Tudi letošnje leto je konjiški bazen prve kopalce sprejel teden dni pred koncem šol- skega leta. Kljub nekaj vremenskim nevšečnostim je za zdaj obisk kopališča primerljiv z lanskim letom. Ob dnevnih, popoldanskih in sezonskih kartah sta letošnji novosti tudi mesečna in prenosna karta, obiskovalci kopališča pa si lahko tudi letos obisk po- pestrijo z vrsto aktivnosti, ki jih ponuja tamkajšnje kopališče. Med obiskovalci je zelo priljubljeno tudi nočno kopanje, ki so ga do zdaj izvedli že dvakrat. Bazen v Slovenskih Konjicah je odprt vsak dan med 10. in 20. uro. Ob torkih in sobotah je ura pred odprtjem namenjena jutranjemu rekreativnemu plavanju, v torek ob 20. uri sledi še ura večernega plavanja. Kot je pojasnila Laura Krančan, direktorica Zavoda za šport Slovenske Konjice, ki upravlja bazen, v največji meri beležijo dve skupini obiskovalcev. »Prvi so redni plavalci, ki so tukaj vsako jutro do nekje opoldneva ter po 19. uri. Drugi pa so otroci s sezonskimi kartami, ki na bazenu preživljajo dneve ne glede na to, ali je lepo ali malce slabše vreme,« pove. V povprečju dnevno beležijo okoli 150 kopalcev, kar je primerljivo s preteklim letom. V času vročinskega vala so v enem dnevu na bazenu našteli tudi okoli 440 kopalcev. Obiskovalcem bazena je na voljo brezplačna uporaba ležalnikov, tam obratuje tudi go- stinski lokal, ki pouja hrano in pijačo. Brezplačno so na izposojo tudi številni športni pripo- močki, kot so loki za lokostrelstvo, žoge za odbojko in nogomet, frizbiji in razni pripomočki za potapljanje v vodi. »Narisan imamo tudi talni šah. Na kopalni plaži sta tudi slackline in igrala za otroke, obiskovalcem je na voljo tudi igrišče za odbojko,« še pove Krančanova. Cene kopalnih kart so na konjiškem bazenu iste kot lani. Odrasli morajo za dnevni obisk odšteli 6 evrov, otroci do 18 let, študenti, upokojenci in invalidi 4 evre, otroci do 6 let imajo prost vstop. Tudi letos so na voljo sezonske vstopnice, zaradi velikega povpraševanja so dodali tudi mesečne in prenosne vstopnice. Imetniki sezonske kopalne karte za konjiški bazen lahko karte koristijo tudi za bazen na Zbelovem, ki ga sicer upravlja tamkajšnja krajevna skupnost sama. Kopalna sezona je predvidena do vključno 1. septembra. Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 30, 25. julij 2024 KRONIKA Policisti opozarjajo: ne nasedajte goljufom Prevaranti aktivni tudi po telefonu Policisti opozarjajo: ne nasedajte neznanim klicateljem! • Če je le mogoče, se ne oglašajte na telefonske klice številk, ki jih ne poznate oziroma jih nimate shranjenih v svojem imeniku. • Če se vendarle oglasite, tovrsten klic takoj prekinite, ne čakajte do konca klica in ne pritiskajte nobene od številk na številčnici. • Klicateljem nikar ne posredujte svojih osebnih ali bančnih podatkov (npr. številko plačilne ali kreditne kartice). • Prav tako si po navodilih klicatelja ne nameščajte ničesar na svoje telefone oziroma računalnike (npr. raznih aplikacij). Kaj storiti, če smo bili žrtev prevare? • V primeru oškodovanja prevaro čimprej prijavite policiji. Prijavo lahko podate na lokalni policijski postaji, s klicem na 113 ali na e-upravi. • Če ste prevarantom dovolili dostop do vaše spletne banke ali posredovali številko kreditne kartice, nemudoma stopite v stik z vašo banko. Na banki se tudi pozanimajte glede možnosti reklamacije transakcij. • Če ste goljufom dovolili dostop do računalnika ali telefona, izbrišite vse aplikacije za oddaljen dostop, ki so bile nameščene. Če ne veste, kaj vse so napadalci namestili, priporočamo, da na- redite varnostno kopijo podatkov in sistem preventivno ponastavite na tovarniške nastavitve. • POZOR: s ponastavitvijo se običajno izbrišejo tudi vse nameščene aplikacije in datoteke, zato predhodno nujno naredite varnostno kopijo podatkov, da jih boste po ponastavitvi lahko povrnili. • Če ste goljufom posredovali fotogra je osebnih dokumentov, obstaja možnost, da bodo ukradli vašo identiteto in v vašem imenu izvajali druge golju je. V tem primeru razmislite o pridobitvi uradnega zaznamka, v katerem je navedeno, da so bili podatki odtujeni (npr. s prijavo na policiji). • Če so vas prepričali, da ste na neki kriptomenjalnici opravili osebno identi kacijo (npr. s fotokopijo osebnega dokumenta, bančnega izpiska, računa za elektriko ipd.), nemudoma stopite v stik s kriptomenjalnico, da vam zaprejo račun. V nasprotnem primeru lahko golju račun, ki je odprt na vaše ime, zlorabijo za pranje denarja in izvajanje drugih kriminalnih dejanj. Telefonski klici so lahko še nevarnej- ši od elektronskih sporočil, saj golju- fi tako prejemnika klica spravljajo v časovno stisko. (Foto: Varni na spletu) Policija je v zadnjem obdobju prejela več prijav po- skusa telefonskih goljufi j (t. i. shock calls), ko goljufi iz lažnih slovenskih telefonskih številk kličejo na naključne slovenske telefonske številke in se pred- stavljajo kot policija, v nekaterih primerih tudi kot carinska uprava. JANŽE FRIC Če se na tovrsten klic ogla- site, se začne predvajati po- snetek v angleškem jeziku. Vsebina se nanaša na lažno zgodbo, da je v Slovenijo pri- spel paket s prepovedanimi drogami na vaše ime, pri tem pa želijo, da na tipkovnici pri- tisnete številko 1. Storilci pogosto uporablja- jo lažne slovenske telefonske številke in čeprav se prejemni- ku klica na telefonu izpiše slo- venska telefonska številka, je klicatelj najverjetneje nekje v tujini, pravi lastnik številke pa sploh ne ve, da jo uporablja še kdo drug. Pri tem gre za tako imenovani »spoofi ng«. Goljufi v lovu za podatki Cilj goljufov je, da vas s kli- cem in vsebino prestrašijo do te mere, da jim posredujete svoje osebne oziroma bančne podatke. S tem vas lahko v nadaljevanju fi nančno oško- dujejo. Prepričajo vas na pri- mer, da bodo izvedli bančno nakazilo, ali pa si celo prido- bijo vaše uporabniške podat- ke za vstop v spletno banko. To jim omogoča, da lahko izvršijo tatvino sredstev z vašega bančnega računa. Gre za podobne primere, ki so jih goljufi v imenu policije v preteklosti že izvajali oziroma jih še izvajajo, pri čemer so jih takrat pošiljali po elektronski pošti, sedaj pa vas skušajo ogoljufati po telefonu. Telefonski klic še nevarnejši Goljufi vi telefonski klici so lahko še nevarnejši od golju- fi vih elektronskih sporočil, saj goljufi tako na prejemni- ka klica časovno pritiskajo, prejemnik pa dobi obču- tek, da mora takoj reagirati in nima časa za razmislek. Posledično lahko prejemnik klica dejansko preuranje- no sledi navodilom goljufa. Spletni goljufi se lahko v klicu, SMS-u ali e-sporočilu predstavljajo kot policisti, cariniki, pa tudi uslužbenci slovenskih bank ali ponudni- kov kriptovalut. Policisti svetujejo, da se za več informacij o prevarah ve- dno obrnete tudi na spletni portal Varni na internetu. Tudi ta teden nedovoljeni prehodi državne meje V nedeljo zjutraj so policisti v Rogaški Slatini obravnavali pet oseb, ki so na nedovoljen način prestopile državno mejo. Štirje so bili državljani Kitajske, eden državljan Turčije. V Slovenijo jih je pripeljal drža- vljan Črne Gore, ki je iz vozila po- begnil, vendar so ga policisti kma- lu izsledili. Črnogorskega voznika bodo kazensko ovadili, tujci so zaprosili za mednarodno zaščito. Neodgovorno prehiteval Prometno nesrečo s hudimi poškodbami so policisti PU Celje obravnavali v soboto, nekaj čez 19. uro, v Košnici. Povzročil jo je voznik osebnega vozila, ki je vozil iz smeri Laškega in je med prehite- vanjem kolone vozil trčil v vozni- ka osebnega vozila, ki je pravilno pripeljal nasproti. Povzročitelj se je v prometni nesreči hudo po- škodoval. Lažje so se poškodovali drugi voznik in njegova sopotnica ter sopotnik v vozilu povzročitelja. Madžarski voznik na avtocesti krepko prekoračil hitrost Policisti v zadnjem času zaznavajo vse več ekstremnih prekoračitev hitrosti. (Foto: PU Celje) Policisti Postaje prometne po- licije Celje na avtocesti dnevno izvajajo nadzore hitrosti in sko- rajda ni dneva, da ne bi beležili ekstremnih prekoračitev hitro- sti. Pretekli teden so na viaduktu Sla- tina zaznali madžarskega voznika osebnega vozila, ki je na odseku avtoceste, kjer je hitrost vožnje s prometnim znakom omejena na 100 km/h, vozil 179 km/h. Kršite- lju so izdali plačilni nalog v višini 1.200 evrov ter mu izrekli še 9 ka- zenskih točk. Policisti voznike opozarjajo, da je pot ustavljanja pri visokih hi- trostih zelo dolga. Pri hitrosti 160 km/h se vozilo ustavi po približno 185 metrih, na mokrem vozišču pa po približno 290 metrih. Ob tem dodajajo, da je hitrost eden ključnih dejavnikov tveganja za nastanek prometnih nesreč. Večja kot je hitrost vožnje, bolj je ver- jetno, da bo prišlo do prometne nesreče, trki pri velikih hitrostih pa povzročajo veliko težje posle- dice na udeleženih kot pri nizkih hitrostih. Zato vse udeležence v prometu pozivajo, naj spoštujejo omejitve hitrosti. Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 30, 25. julij 2024 ŠPORT Državno prvenstvo v Mariboru uspešno za Celjane Plavalci Neptuna bogatejši za več odličij Pretekli vikend je Maribor gostil državno prvenstvo v plavanju za kategorijo dečkov in deklic ter mlajših dečkov in deklic. Od več kot 450 plavalcev iz vseh 25 slovenskih klubov je barve celjskega Plavalnega kluba Neptun zasto- palo 17 plavalcev. JANŽE FRIC Prvi dan tekmovanja je od Celjanov bil najuspešnejši Miha Čujež, saj je v svojem letniku v finalnem nastopu A zasedel odlično drugo me- sto na 200 metrov mešano, na 400 metrov prosto pa je v finalu C zasedel sedmo me- sto. Na 200 metrov mešano je Matevž Mansutti zasedel sedmo mesto, na 400 metrov prosto v finalu B pa osmo. Veronika Lesjak je zase- dla sedmo mesto na 50 me- trov delfin in osmo mesto na 400 metrov prosto, prav tako v finalu B. Drugi dan prvenstva Prvenstvo se je začelo v petek, na drugi dan, v sobo- to, pa se je popoldan začel s podelitvijo za Razvojni pokal 2024. Med dečki je v skupnem seštevku Miha Čujež osvojil pokal za tretje mesto, med mlajšimi dečki in deklicami pa so si plavalci PK Neptun v štafetnem točk- ovanju priborili šesto mesto. Prvenstvo je bilo zelo uspe- šno za Miho Čuježa, drugi dan tekmovanj si je namreč v kategoriji dečkov priplaval medaljo za drugo mesto na 100 metrov delfin, na 400 metrov mešano pa zasedel osmo mesto. Med dečki sta v finalu C nastopila tudi Vid Završnik, ki je osvojil osmi mesti na 50 metrov prsno in prosto, ter Teo Jezovšek Špiljar, ki je bil peti na 50 metrov prosto. Matevž Mansutti je v fina- lu mlajših dečkov zasedel četrto mesto na 200 metrov hrbtno in šesto mesto na 200 m prosto, Ante Jakša Marić pa osmo mesto na 100 me- trov delfin. Med mlajšimi deklicami je Veronika Les- jak zasedla peto mesto na 100 metrov delfin. Tudi tretji dan medalja Zadnji dan državnega pr- venstva v plavanju za kate- gorijo dečkov in deklic ter mlajših dečkov in deklic se je končal z novo medaljo Mihe Čuježa. Priplaval si je 3. mesto na 200 metrov delfin. Uspešna je bila tudi Gea Lozer, ki je na 50 metrov hrbtno osvojila diplomo za tretje mesto v mlajšem letni- ku med mlajšimi deklicami. Med dečki sta v finalu C na- stopila Juš Kikel, ki je osvo- jil osmo mesto na 50 metrov hrbtno, ter Miha Čujež, ki je bil sedmi na 100 metrov prosto. Foto: PK Neptun Kladivar s petimi zlatimi kolajnami Atleti Atletskega dru- štva Kladivar so bili pre- tekli vikend uspešni na atletskem pokalu Slove- nije v Mariboru. Tina Šu- tej se je po skoraj dveh mesecih odsotnosti zara- di poškodbe s 4,50 metra v skoku s palico potrdila Tina Šutej je zmagala na predolimpijski preizkušnji v Mariboru. Vid Botolin si je med drugim pritekel tudi pokalni naslov v teku na 3000 metrov. odhod na olimpijske igre v Parizu in prepričljivo zma- gala. Varovanka trenerja Milana Kranjca je pred to tekmo zadnjič tekmovala 19. maja. »Občutek danes je zelo dober. To so bili moji prvi skoki s tekmovalnega šest- najstkoračnega zaleta po več kot dveh mesecih. Prej sem imela le dva treninga z zaletom z 10 in 12 korakov. Zelo sem zadovoljna, roka je ostala cela in lahko nemote- no uspešno skačem. Malo strahu sem imela pred tek- mo le zaradi prvega polnega zaleta pred vbodom palice v korito,« je Tina Šutej poveda- la po zmagi. Medalje tudi v drugih disciplinah Srednjeprogaš Vid Boto- lin iz AD Kladivar je sobotni zmagi na 1500 metrov v ne- deljo dodal še pokalni naslov v teku na 3000 metrov, ko je zmagal s časom 8:18,85. V skoku v višino je v od- sotnosti olimpijke Lie Apo- stolovski pričakovano slavila Ela Velepec iz Kladivarja, ki je preskočila 1,78 metra, na koncu pa neuspešno naska- kovala višino 1,81 metra, kar je za dva centimetra slabše od njenega osebnega rekor- da. »Menim, da sem skakala kar dobro. Ob tem moram poudariti, da je bila steza mokra, saj je pred tekmo deževalo. Imam še nekaj re- zerv, predvsem pri vstopu v ovinek in stopnjevanju ritma pri teku,« je dejala Velepče- va. V metu kopja je pričakova- no slavila Martina Ratej, ki je kopje vrgla 53 metrov in 82 centimetrov. »Daljava ni nič posebnega. Za mano ni najboljša sezona, saj se ni- sem uvrstila na olimpijske igre. Nisem veliko trenirala, kar se pozna tudi na rezul- tatu,« je po tekmi povedala Ratejeva. JF, foto: Peter Kastelic/AZS Miha Čujež s pokalom za tretje mesto, enim od odličij, ki si jih je pretekli vikend priplaval v Mariboru. Mladi plavalci Plavalnega kluba Neptun so uspešno zaključili državno prvenstvo v plavanju za kategorijo dečkov in deklic ter mlajših dečkov in deklic. Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 30, 25. julij 2024 ŠPORT Štirinajsto evropsko pr- venstvo za rokometaše do 20 let, na katerem je 24 re- prezentanc skupno odigralo 96 tekem, se je zaključilo v nedeljo, dan po tem, ko so z nastopi končali slovenski rokometaši. Finalni obračun je bil med Španci, ki so s to generacijo evropski naslov osvojili že v kategoriji do 18 let, in Portugalci. Obračun za bronasto odličje med Nemci in Danci se je končal z zma- go Dancev. Slovenci v drugem delu boljši Potem, ko slovenski se- lektor Klemen Luzar že od Naslednja postaja Poljska Mladi rokometaši v Celju osvojili 15. mesto Na svoji zadnji tekmi prvenstva so mladi rokometaši premagali reprezentante Romunije z 31 : 30 in tako za- sedli 15. mesto na evropskem prvenstvu za rokometaše, stare do 20 let, ki sta ga gostila Celje in Laško. S tem so se mladi Slovenci uvrstili na svetovno prvenstvo do 21 let, ki bo prihodnje leto na Poljskem. Prvenstvo se je zaključilo z nedeljskim finalom, v katerem sta se pomerili reprezentan - ci Španije in Portugalske. Španci so zmagali z rezultatom 35 : 31 in si tako priigrali svoj četrti naslov prvakov v tej starostni kategoriji. JANŽE FRIC Slovenska odbojkar- ska reprezentantka Nika Markovič bo ka- riero nadaljevala na Japonskem in se prvič preizkusila na katerem od azijskih prvenstev. Naša 27-letna korekto- rica bo nosila dres pr- voligaša Saitama Ageo Medics. Nika Markovič je prve odbojkarske korake na- redila v Ženskem odboj- karskem klubu Braslov- če, s katerim je nanizala kar nekaj uspehov, po zaključku šolanja pa se je preselila v ZDA in do konca sezone 2019/20 zelo uspešno igrala za univerzitetno moštvo Pittsburgh University. Po vrnitvi v Evro- po smo jo na kratko spremljali v dresu SIP Šempetra, nato pa se je predstavila v francoskem prvenstvu v ekipi Vando- euvre Nancy Volley-Ball. Nika Markovič na Japonsko V lanski sezoni je bila Mar- kovičeva članica Rapida iz Bukarešte. Na poti v Azijo 27-letna slovenska korek- torica se zdaj podaja še v Azi- jo: »Igranje na Japonskem je bila moja dolgoletna želja in tudi eden izmed osebnih ka- riernih ciljev. Ponudba ne bi mogla priti ob boljšem času, zato sem jo brez pomislekov sprejela. Hitrejši tempo igre, ki je značilen za Japonsko, mi je blizu, vajena sem ga namreč še iz ZDA. Prav tako sem imela eno sezono možnost igrati z japonsko reprezentančno podajalko, s katero sva se neverjetno ujeli, zato mislim, da bo pri- lagajanje na njihov sistem in način igre malo lažji, vendar še vseeno drugačen od vse- ga, česar sem bila doslej va- jena.« Ekipa Saitama Ageo Me- dics je japonsko prvenstvo v lanski sezoni zaključila na tretjem mestu, v prihajajoči sezoni pa si v klubu želijo uspeh ponoviti. Markovičevo prva tekma čaka 12. oktobra, ko bo na sporedu prvi krog tekmovanja. JF, foto: Aleš Oblak Braslovčanka Nika Markovič bo odslej igrala za japonski Saitama Ageo Medics. Slovenska reprezentantka se veseli igranja na Japonskem. tekme proti Danski zaradi poškodbe gležnja ni mogel več računati na krožnega napadalca Maja Jelena, je zadnjo tekmo na prvenstvu zaradi poškodbe kolena iz- pustil še Jelenov soigralec pri Celju Pivovarni Laško Tio Malović. Po izenačeni prvi polovici prvega polčasa je Slovenija do prve občutne prednosti na tekmi prišla v zadnjih petih minutah prve- ga dela, ko je v slovenskih vratih nerazpoloženega Mar- ka Šalamona zamenjal Ian Mesarec. Najboljši igralec slovenske izbrane vrste Mai Marguč pa je dosegel štiri za- poredne gole in zvišal razli- ko na 16 : 12. V nadaljevanju so Slovenci odbili vse napa- de Romunov, ki se na manj kot dva gola zaostanka niso uspeli približati. Na koncu želeli zmage Slovenski selektor Luzar, ki je vodenje te reprezentan- ce prevzel oktobra lani, je po zadnji tekmi ocenil sloven- ske nastope in uvrstitev: »Pr- venstvo smo želeli zaključiti z zmago in pozitivnim izku- pičkom, da bi imeli na koncu več zmag kot porazov. Priča- kovanja glede končne uvrsti- tve so seveda bila nekoliko višja, ampak realnost je pač takšna, kot je. To je to, kar trenutno premoremo, in to mesto smo si s svojimi igra- mi na prvenstvu zaslužili.« Celjan na klopi Slovenije je spregovoril tudi o bistve- nih razlikah med igrami in kakovostjo Slovenije ter reprezentanc, ki so na pr- venstvu pokazale največ in so se uvrstile med osem naj- boljših: »To so podrobnosti. Te najboljše reprezentance, v primerjavi z nami, vsako stvar naredijo malenkost bolje. Veliko je seveda odvi- sno tudi od tega, kaj fantje med sezono počnejo v svojih klubih. Koliko razmišljajo o rokometu in koliko vlagajo v svoj napredek. Tu so nekate- re reprezentance napredova- le. Lahko rečem, da smo tudi mi, saj so bile reprezentance Srbije, Madžarske in Hrvaške še pred časom korak ali dva pred nami, na tem prven- stvu pa smo dokazali, da se lahko z njimi enakovredno kosamo. Razlike med nami niso več takšne, kot so bile. Ne glede na končno 15. me- sto smo v nekaterih delih v primerjavi s preteklimi leti naredili korak naprej.« Prihodnost v dobrih rokah Luzar še dodaja, da nas ne glede na uvrstitev in igre na domačem prvenstvu v prihodnjih letih ne sme biti strah za prihodnost nekate- rih fantov te generacije tudi na članski reprezentančni ravni. »Ni me strah. Prven- stvo je zaključeno in zdaj je najbolj pomembno to, kakšne vloge bodo ti fantje imeli v svojih klubih. Veliko bo odvisno od tega, ali bodo imeli razvojne treninge ali pa bodo ti treningi tekmo- valno usmerjeni. Treningi zanje bi morali biti še vedno razvojni, nivo tekmovanja pa primeren njihovi starosti in kakovosti. Pomembno je, da v klubih dobijo primerne vloge, hkrati pa morajo tudi sami narediti veliko za svoj razvoj. Poleg rokometa mo- rajo razmišljati še o drugih stvareh. Tu mislim predvsem na telesno in psihološko pri- pravo. Če bo šel njihov razvoj v tej smeri, sem prepričan, da bo tudi iz te generacije kateri od igralcev v prihodnosti oblekel dres članske reprezentance.« Foto: Andraž Purg Selektor Klemen Luzar se ne boji za prihodnost slovenskega rokometa. Slovenski fantje so med prven- stvom lahko računali tudi na podporo domačih navijačev. Slovenski rokometaši so na svoji zadnji tekmi premagali Romune in se tako uvrstili na svetovno prvenstvo do 21 let, ki ga bo naslednje leto gostila Poljska. (Foto: RZS) Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 30, 25. julij 2024 ŠPORT Na zadnji tekmi uvodnega kroga nove sezone sta se v Celju pomerili ekipi, ki sta uspešno začeli evropsko sezono. Državni prvaki iz Celja so brez težav presko- čili prvo oviro v kvalifikacijah lige prvakov iz Estoni- je, Bravo pa je v šele drugem evropskem nastopu strl valižanskega tekmeca in si zagotovil napredovanje v kvalifikacijah konferenčne lige. Na nedeljski tekmi so Celjani z 2 : 1 premagali ljubljanski Bravo. JANŽE FRIC Bravo moral priznati premoč v Celju Celjani odlično začeli novo sezono Bravo moral priznati premoč v Celju V prvem medsebojnem domačem obračunu so se na koncu veselili prvaki, čeprav so bili Ljubljančani dolgo v igri za vsaj točko. V prvem delu so bili Šiškarji boljši tekmec, čeprav so imeli pri- ložnosti tudi domači. A Ce- ljanom je manjkala zadnja poteza. Bravo je bil vseskozi nevaren, prežal je predvsem na napake v celjski obrambi. Prvi polčas z le enim golom Prvo priložnost so imeli go- stje v šesti minuti, a takrat za lepo podajo Milana Tučića z leve strani Matic Ivanšek ni bil dovolj hiter. V deseti mi- nuti pa je po slabem posre- dovanju celjskega vratarja Lo- vra Štubljarja do žoge prišel Jakoslav Stanković, njegov strel z desetih metrov pa je blokiral Žan Karničnik. Domači so bili nevarni ob akciji Denisa Popovića v šesti minuti, ko so tekmeci žogo izbili v kot, ter Damjana Vu- kliševića v 18., ko je meril z glavo, a je poskus vratar Ma- tija Orbanić ubranil. V 26. minuti so gostje po- vedli, v prodor je potegnil Beno Selan in zaposlil Tu- čića, ta pa je žogo podaljšal do osamljenega Ivanška, ki mu iz bližine ni bilo težko zadeti. Gostje bi lahko vodstvo povišali v 32. minuti, ko so izvedli še en protinapad, Stanković je našel Gašperja Jovana, ta pa je z devetih me- trov zadel desno vratnico. V drugi polovici Celjani boljši V drugem polčasu so do- mači sprva močno pritisnili. Aljoša Matko je tudi hitro izenačil, ko je v 51. minuti meril s kakšnih desetih me- trov, žoga je zadela gostujoče branilce in presenetila Orba- nića ter končala za njegovim hrbtom. Kljub celjski terenski pre- moči se gostje niso potegnili v obrambo, najprej je z de- setih metrov močno udaril Victor Gidado, Štubljar je branil. Še bližje je bil v 69. minuti Martin Pečar, a je žoga po strelu z 20 metrov zadela vratnico. Pozneje so gostje dobro ustavljali domače nogometa- še, ki kljub pritisku in teren- ski premoči niso imeli prave ideje za preobrat, a so do nje- ga vendarle prišli v 89. minu- ti. Zrežirala sta ga Karničnik in Armandas Kučys. Prvi je ob robu kazenskega prostora potegnil proti sredini in po- dal Kučysu, ta pa je iz obrata prišel do strela z 12 metrov in premagal Orbanića. Nadaljevanje evropskega poletja Celjane po začetku nove sezone najvišje slovenske lige naslednji teden čaka še po- vratna tekma proti Slovakom, Slovan iz Bratislave jih bo na svojem domačem stadionu pri- čakal naslednji torek, 30. julija. Foto: Andraž Purg Gol za zmago Celjanov je v 89. minuti zadel Armandas Kučys. Aljoša Matko je v začetku drugega polčasa zadel gol za izenačenje. Tik pred koncem tekme si je rumeni karton prislužil Armandas Kučys, ki je dosegel zma- govalni gol za Celje. Žan Karničnik je prispeval podajo za zmago Celja nad Bravom. Celjani so bili prvič nevarni v šesti minuti, ko je v napad potegnil Denis Popović. Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 30, 25. julij 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 25. 7. 10.00 in 17.30 Paviljon tempel Rogaška Slatina Anin festival 2024: Musica Camerata Koncert; vsak dan do 14. 8. razen ponedeljka; v primeru dežja bodo koncerti v pivnici mineralnih vod 19.00 Vista bar Velenje, pomol V objemu življenja Predstavitev knjige Nine Osenar Kontrec, pogovor bo vodila Andreja Petrovič, glasbeni gost bo Matjaž Jelen PETEK, 26. 7. 21.00 Šlandrov trg Žalec Poletje v Žalcu: primorska zasedba Prizma Koncert; vstop prost 21.00 Staro Velenje, Stari trg Odtenki sreče/Za sosednjo mizo Robert Jukič, koncert; v primeru slabega vremena odpade 21.00 Stari trg Slovenske Konjice Poletnica: Julija Lubej & CO. Koncert; vstop prost 22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Revigrin Koncert SOBOTA, 27. 7. 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Črtek v mestu Igrana predstava Ku-Kuc gledališča 20.00 Mladinski center Žalec Leopold I. Koncert NEDELJA, 28. 7. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Celeia – mesto pod mestom Javno vodstvo po razstavi 18.00 Dvorec Novo Celje Procesi spominjanja in pozabe Brezplačno javno vodenje po razstavi 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Župljani župljanom: Andreja Zakonjšek Krt, sopran ter vokalna skupina Fantje z Jožefovega hriba Koncert iz sklopa Večeri v atriju SREDA, 31. 7. 18.00 Mladinski center Žalec Mali center želja: Potujoči cirkus nerodne Avguštine Predstava, vstop prost Poletje v Celju ČETRTEK, 25. 7. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno – pogovorna urica Biblioterpevtsko srečanje s knjižničarjem Silvom Purom 21.00 Mladinski center Žalec Kino na prostem: Zbudi me Brezplačna projekcija fi lma PETEK, 26. 7. 21.00 Restavracija Cankarjeva Celje EDiNa Pevka in fl avtistka ob spremljavi vsestranskega kitarista Marka Smiljnića SOBOTA, 27. 7. 10.00 Spominska hiša Alme M. Karlin, Pečovnik Sobotnice pri Almi z Jernejo Jezernik Ogled spominske hiše in brezplačna individualna vodenja med 10.00 in 17.00 11.00 Celjski grad Živa zgodovina: Društvo vitezi Šaleške doline Skok v srednji vek: doživite vzdušje zgodovinskega kampa in pozabljenih srednjeveških običajev 21.00 Restavracija Cankarjeva Celje Bravo 90' hits Koncert SREDA, 31. 7. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Poletna bralna igra moja izbira je branje: Beremo pod drevesom Druženje z Gledališčem Pravljičarna, knjigami in prijatelji; brezplačno za otroke od 5. do 12. leta 18.00 Mestna občina Celje Bruno Gróening Uvodno predavanje; vstop prost 19.30 Dvorišče Knežjega dvorca Celje Celeia klasika: Tadej Pance, saksofon Koncert; vstop prost Flosarski bal Ljubno ob Savinji ČETRTEK, 25. 7. 17.00 Piknik prostor Gril Sačijada PETEK, 26. 7. 17.30 Izhodišče: OŠ Ljubno Pohod po obronkih Ljubnega 20.00 Prireditveni prostor Vrbje Flosfest Zmelkoow, Rock Partyzani & Up N' Downs SOBOTA, 27. 7. 18.00 Piknik prostor Gril Razdiranje kope za kuhanje oglja 20.00 Prireditveni prostor Vrbje Flosfest Big Foot Mama, Batista Cadillac, Mambo Kings & Cherry Flavoured NEDELJA, 28. 7. 9.00 Foršt – Sveti Primož Dobrodelni pohod na Sveti Primož TOREK, 30. 7. 10.00 Novi prostori Zavoda – Foršt 6 Dan odprtih vrat Zavoda Savinja SREDA, 31. 7. 17.00 Kegljišče Ermenc Tekmovanje v keglanju za pokal Flosarja 17.00 Prireditveni prostor Vrbje Vezenje fl osa 20.00 Pred Fašunovo hišo Kje so tiste stezice – Poletni večer z ljubenskimi pevci Druge prireditve ČETRTEK, 25. 7. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Obarvajmo preteklost – fosili Počitniško ustvarjalno druženje 10.00 do 12.00 MC Slatna Rogaška Slatina Eline poletne počitnice: Lego robotika 10.00 do 12.00 Hiša generacij Laško Igre brez meja 10.00 do 13.00 Galerija Velenje Barvo si lahko naredim tudi sam Delavnice, počitniški četrtki v galeriji 10.30 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofi ja Otroška ustvarjalnica: Pahljača Ustvarjalnica je primerna za osnovnošolce; vodi jo Eneja Bronja Gajšek PETEK, 26. 7. 10.00 do 12.00 MC Slatna Rogaška Slatina Eline poletne počitnice: Turnir družabnih iger 10.00 do 12.00 Hiša generacij Laško Poletna kuhinja 12.00 Vila Bianca Velenje Spominska slovesnost ob Maistrovem letu 16.00 Vrt Ipavčeve hiše, Zgornji trg Šentjur Dan za umetnost: »Poletje, čopič in cvetje« Medgeneracijska slikarska likovna delavnica pod mentorstvom prof. Nine Ploštajner, ob 19.00 zaključna razstava SOBOTA, 27. 7. 7.00 Ploščad pred Centrom Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo Sejem rabljenih knjig 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 Grilova domačija, Lipje pri Velenju Odprta vrata Grilove domačije 11.00,15.00 in 17.00 Celjski grad Vodenje po gradu Tudi v sredo ob istem času 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Pihanje stekla Steklarska delavnica z Zinko Kamenšek Kobula 15.00 Letni kino Velenje Festival nasedlega kita Glasba, umetniške in ekološke delavnice, predstave … 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Zdravilni učinki šentjanževke in izdelava šentjanževega olja Zeliščarska delavnica s Simono Arzenšek NEDELJA, 28. 7. 10.00 do 17.00 Kavčnikova domačija Zavodnje pri Šoštanju Dnevi odprtih vrat 16.00 Velenjska plaža Nedelja, dan za družine Animacijski program, ustvarjalne delavnice, športne igre, predstavitev potapljaške dejavnosti PONEDELJEK, 29. 7. 8.00 do 16.00 Hiša sadeži družbe Žalec Poletni počitniški tabor za otroke Vsak dan do petka 2. 8. 10.00 do 12.00 Večnamenska dvorana Rimske Toplice Čipkaste lučke Delavnica 10.00 do 18.00 Velenjski grad Ogled muzeja na Velenjskem gradu 21.30 Poletni kino pred Domom kulture Velenje Zvezde pod zvezdami: Gepack Mladinska komedija TOREK, 30. 7. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Počitniško druženje Vodeni ogled po gostujoči razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; za otroke 10.00 do 12.00 MC Slatna Rogaška Slatina Eline poletne počitnice: Kviz 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 16.30 do 19.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Umetniška packarija S člani Društva šaleških likovnikov se boste lahko podali v skrivnostni svet barv SREDA, 31. 7. 7.00 do 9.00 Hiša generacij Laško Kleklanje 9.00 do 13.00 Travnik pred Galerijo Velenje Utrip cirkusa Otroške delavnice, ki so primerne za otroke starejše od 7. let 10.00 Travnik pred Galerijo Velenje Zabavna sreda: Igrajmo se skupaj Družabne igre, z vami bo Špela Mlinar Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofi ja: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na pri- meru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega mu- zeja Celje, Obtežilniki za papir, spregledana steklarska dedišči- na Slovenije; do konca leta 2024, Celjska veduta v praskanki in grafi ki; do oktobra 2024 Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Knežji dvorec: Jupiter – ljubimec; do konca leta 2024, Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do konca leta 2024 Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; do 31¸. 8.; Ste me hoteli videti strto? /Muzej človekovih pravic; do 27. 10., spletne razsta- ve: Biti ženska v času korone, Nje- na zgodba o vojni; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Sprememba v omrežju; do 15. 9. Zgodovinski arhiv Celje: raz- stava Podobe demokracije: izbor gradivaiz posameznih arhivov držav Evropske unije; do 31. 8. Likovni salon Celje: Modri sev/ Blue light: Leah Clements, Mar- tins Kohout, Marko Šajn, Ada Zelińska; do 1. 9. Galerija Železarskega muzeja Štore, Teharje: Celjan na mor- jih sveta, fotografska razstava Boštjana Koštomaja, do 10. 9. Savinov likovni salon Žalec: Luč sveti, razstava fotografi j Bra- nimirja Ritonje; do 24. 8. Dvorec Novo Celje: razstava Procesi spominjanja in pozabe Dokumenti/Pričevanja/Sodobne likovne interpretacije); do 13. 9. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 31. 8. Galerija Velenje: Zbirka v giba- nju, razstava del iz zbirke Koro- ške galerije likovnih umetnosti; do 17. 8. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Kratka zgodo- vina Bratislavskega gradu, go- stujoča razstava; do 3. 8.; Atrij: Foto EX-tempore Velenje 2024, razstava fotografskih del nateča- ja v organizaciji Foto kluba F8; do 31. 8. Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, gostu- joča razstava Goriškega muzeja; do oktobra; Podhod Pošta: Vitezi Kacen- štajnski: Iz Šaleške doline do Berlina in Firenc ter nazaj, gostu- joča razstava Borisa Hajdinjaka; do 10. 8. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do konca 31. 8. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 8. F-bunker Velenje: Zeleno, foto- grafska razstava Jureta Kravanje; do 15. 8. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 8. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: V objemu klekljane čipke, razstava klekljaric Univer- ze za tretje življenjsko obdobje Velenje; do 31. 7. Sončna stena: Papirnati prtički: do 31. 8.; Mla- dinska soba:1. Robijeva likovna kolonija, razstava likovnih del učencev OŠ Šaleške doline; do 30. 9.; Steklena dvojčka: Bralka poletja: Špela Mlinar; do 30. 9.; Otroški in mladinski oddelek: Velenje-zeleno mesto, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 30. 9. Oddelek za odrasle: Robinson Crusoe – na samotnem otoku, razstava knjig; do 31. 8. in raz- stava knjig Skriti zakladi; do 30. 9.; Domoznansko razstavišče: Vila Široko, razstava Andreje Jurkovnik; do 30. 9. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do decembra; Črna garderoba: Slike, likovno zdru- ženje Čakovec; do decembra; Podzemni del muzeja 1: Podze- mni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do decembra; Ligijev salon – jamski del salo- na: Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podze- mlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do de- cembra; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do decembra Avla Mestne občine Velenje: Čebelarska razstava, fotografska razstava čebelarskega društva Mlinšek Velenje; do 23. 8. Razstavišče Vila Bianca Vele- nje: Viera Uran, pregledna raz- stava likovnih del članice Dru- štva šaleških likovnikov; do 1. 8. Zdraviliški park Rogaška Sla- tina: »Od odkritja mineralnih vrelcev Rogaške Slatine do te- rapevtskih učinkov na prebavo: Pregled skozi zgodovino«; do 31. 8. Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 30, 25. julij 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. V SPOMIN MOJCA KOVAČ (29. 10. 1969–25. 7. 2014) Pogrešamo te! Hvala vsem, ki se spomnite nanjo, postojite ob njenem grobu ali ji prižgete kakšno svečko. Vsi tvoji V SPOMIN Žalostno leto je za nami, ker si odšel, ljubi mož, oče, dedi, tast BRANKO HABJAN iz Zagrada pri Celju Z neizmerno bolečino v srcih te lahko zdaj obiskujemo le na grobu, kjer si našel zadnji dom ob svoji tašči, moji mami Ani Knez. Z ljubeznijo: žena Jelka, vnuki Julijan, Jakob, Zarja, Bine Filip, Izak, sinova Tomaž in Borut, snahi Nina in Simona p Poroke Celje Poročila sta se: Janja KO- KLJIČ iz Vojnika in Jožef PODGORŠEK iz Slovenskih Konjic. Laško Poročila sta se: Nina ORE- HOV in Samir KAMBER, oba iz Laškega. Žalec Poročili so se: Sara POTR- BIN POVIRK iz Dola pri Lju- bljani in Mario ABRAMOVIĆ s Polzele, Sara GABER in Mar- ko MAGAJNE, oba iz Žalca. Sporočamo žalostno vest, da je 16. julija 2024 po hudi bolezni prenehalo biti plemenito srce našega dragega EDIJA ARLIČA rojenega 12. februarja 1944 v Pilštanju Zadnje slovo bo 1. avgusta 2024 v Kanadi, kjer je dolga leta živel. Sveta maša bo na dan pogreba od 18.30 uri v cerkvi Don Boskovega centra na Hudinji v Celju. Pogrešali ga bomo. Vsi njegovi 411 ŽE 20 LET OHRANJAMO ČISTO VODO ZA PRIHODNJE RODOVE URADNE URE PONEDELJEK in SREDA: 8.00–10.00 in 11.00–14.00 PETEK: 8.00–10.00 in 11.00–13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 Novi TEDNIK št. 13 31.03.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 13, 31. marec 2022 JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje PRAZNJENJA GREZNIC LOČE ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI RUNTOLE OTEMNA BREZOVA ROŽNI VRH april: BRDCE NAD DOBRNO KANJUCE SVETINA SVETLI DOL JAVORNIK ŠENTJANŽ NAD ŠTORAMI LAŠKA VAS PRI ŠTORAH OBČINA NASELJE PREDVIDENO V MESECU VOJNIK SOCKA avgust STRAŽA PRI NOVI CERKVI avgust ZLATEČE avgust POLŽE avgust HOMEC avgust LANDEK avgust VIZORE avgust Smrti Celje Umrli so: Vekoslav BRA- ČUN iz Celja, 92 let, Bla- ženka STANTE iz Celja, 80 let, Stanko KOŠTOMAJ iz Šentjungerta, 76 let, Danijel HROVAT iz Celja, 85 let, Šte- fanija AUDIČ iz Žalca, 80 let, Frančišek OREŠNIK iz Ljub- nega ob Savinji, 91 let, Alojz KLEMENČIČ z Ljubnega ob Savinji, 81 let, Milan FLIS iz Celja, 86 let. Šentjur Umrla sta: Silvo VREČKO iz Lažiš, 56 let, Amalija KRO- FL iz Celja, 92 let. Žalec Umrli so: Ivan ZUPANČIČ iz Loke pri Taboru, 96 let, ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p BELE piščance brojlerje, primerne za zakol ali že očiščene piščance, prodam. Več informacij po telefonu 031 753-595. p KOKOŠI nesnice, rjave, grahaste, leghorn, črne in štajerske, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 041 455-176. 406 KOKOŠI nesnice, rjave, sive, črne, že v nesno- sti, prodamo. Telefon 051 720-294. 413 PRAŠIČE, težke od 30 do 150 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 051 720-294. 413 NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n TELIČKO simentalko, težko 200 kg, prodam. Telefon 031 532-444. 408 LEPEGA kozlička (samec), srnaste pasme, brez rogov, skoten prvi teden aprila, oko- lica Žalca, prodam. Telefon 041 505-393. 409 PRAŠIČE, težke od 80 do 120 kg, krmljene z domačimi žiti, možnost dostave, prodam. Telefon 041 996-166. 410 TELICI simentalki, težki 250 in 120 kg, ter bikca, težkega 160 kg, prodam, najraje v kompletu. Telefon 041 596-475. 414 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p OSTALO PRODAM DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p MEŠANA drva (bukev, gaber, hrast), z mo- žnostjo dostave Celje-Rogaška Slatina, prodam. Telefon 031 840-078. 407 RAZNO ZA košnjo oziroma mulčenje v ravnini, na relaciji Nova Cerkev-Dobrna, iščemo osebo (proti plačilu). Telefon 051 270-646. 412 Ljudmila VERDEV iz Žalca, 86 let, Franc KOLŠEK iz Bra- slovč, 95 let. Velenje Umrli so: Jožefa MEŽA iz Podkraja pri Velenju, 83 let, Oto ZUPANC iz Velenja, 82 let. Laško Umrla sta: Slavko KLINC iz Laškega, 72 let, Martin HOR- JAK iz Kladja, 79 let. Vsak ponedeljek ob 11:20 na Radiu Celje Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 30, 25. julij 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 25. 7. 10.00 in 17.30 Paviljon tempel Rogaška Slatina Anin festival 2024: Musica Camerata Koncert; vsak dan do 14. 8. razen ponedeljka; v primeru dežja bodo koncerti v pivnici mineralnih vod 19.00 Vista bar Velenje, pomol V objemu življenja Predstavitev knjige Nine Osenar Kontrec, pogovor bo vodila Andreja Petrovič, glasbeni gost bo Matjaž Jelen PETEK, 26. 7. 21.00 Šlandrov trg Žalec Poletje v Žalcu: primorska zasedba Prizma Koncert; vstop prost 21.00 Staro Velenje, Stari trg Odtenki sreče/Za sosednjo mizo Robert Jukič, koncert; v primeru slabega vremena odpade 21.00 Stari trg Slovenske Konjice Poletnica: Julija Lubej & CO. Koncert; vstop prost 22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Revigrin Koncert SOBOTA, 27. 7. 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Črtek v mestu Igrana predstava Ku-Kuc gledališča 20.00 Mladinski center Žalec Leopold I. Koncert NEDELJA, 28. 7. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Celeia – mesto pod mestom Javno vodstvo po razstavi 18.00 Dvorec Novo Celje Procesi spominjanja in pozabe Brezplačno javno vodenje po razstavi 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Župljani župljanom: Andreja Zakonjšek Krt, sopran ter vokalna skupina Fantje z Jožefovega hriba Koncert iz sklopa Večeri v atriju SREDA, 31. 7. 18.00 Mladinski center Žalec Mali center želja: Potujoči cirkus nerodne Avguštine Predstava, vstop prost Poletje v Celju ČETRTEK, 25. 7. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno – pogovorna urica Biblioterpevtsko srečanje s knjižničarjem Silvom Purom 21.00 Mladinski center Žalec Kino na prostem: Zbudi me Brezplačna projekcija fi lma PETEK, 26. 7. 21.00 Restavracija Cankarjeva Celje EDiNa Pevka in fl avtistka ob spremljavi vsestranskega kitarista Marka Smiljnića SOBOTA, 27. 7. 10.00 Spominska hiša Alme M. Karlin, Pečovnik Sobotnice pri Almi z Jernejo Jezernik Ogled spominske hiše in brezplačna individualna vodenja med 10.00 in 17.00 11.00 Celjski grad Živa zgodovina: Društvo vitezi Šaleške doline Skok v srednji vek: doživite vzdušje zgodovinskega kampa in pozabljenih srednjeveških običajev 21.00 Restavracija Cankarjeva Celje Bravo 90' hits Koncert SREDA, 31. 7. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Poletna bralna igra moja izbira je branje: Beremo pod drevesom Druženje z Gledališčem Pravljičarna, knjigami in prijatelji; brezplačno za otroke od 5. do 12. leta 18.00 Mestna občina Celje Bruno Gróening Uvodno predavanje; vstop prost 19.30 Dvorišče Knežjega dvorca Celje Celeia klasika: Tadej Pance, saksofon Koncert; vstop prost Flosarski bal Ljubno ob Savinji ČETRTEK, 25. 7. 17.00 Piknik prostor Gril Sačijada PETEK, 26. 7. 17.30 Izhodišče: OŠ Ljubno Pohod po obronkih Ljubnega 20.00 Prireditveni prostor Vrbje Flosfest Zmelkoow, Rock Partyzani & Up N' Downs SOBOTA, 27. 7. 18.00 Piknik prostor Gril Razdiranje kope za kuhanje oglja 20.00 Prireditveni prostor Vrbje Flosfest Big Foot Mama, Batista Cadillac, Mambo Kings & Cherry Flavoured NEDELJA, 28. 7. 9.00 Foršt – Sveti Primož Dobrodelni pohod na Sveti Primož TOREK, 30. 7. 10.00 Novi prostori Zavoda – Foršt 6 Dan odprtih vrat Zavoda Savinja SREDA, 31. 7. 17.00 Kegljišče Ermenc Tekmovanje v keglanju za pokal Flosarja 17.00 Prireditveni prostor Vrbje Vezenje fl osa 20.00 Pred Fašunovo hišo Kje so tiste stezice – Poletni večer z ljubenskimi pevci Druge prireditve ČETRTEK, 25. 7. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Obarvajmo preteklost – fosili Počitniško ustvarjalno druženje 10.00 do 12.00 MC Slatna Rogaška Slatina Eline poletne počitnice: Lego robotika 10.00 do 12.00 Hiša generacij Laško Igre brez meja 10.00 do 13.00 Galerija Velenje Barvo si lahko naredim tudi sam Delavnice, počitniški četrtki v galeriji 10.30 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofi ja Otroška ustvarjalnica: Pahljača Ustvarjalnica je primerna za osnovnošolce; vodi jo Eneja Bronja Gajšek PETEK, 26. 7. 10.00 do 12.00 MC Slatna Rogaška Slatina Eline poletne počitnice: Turnir družabnih iger 10.00 do 12.00 Hiša generacij Laško Poletna kuhinja 12.00 Vila Bianca Velenje Spominska slovesnost ob Maistrovem letu 16.00 Vrt Ipavčeve hiše, Zgornji trg Šentjur Dan za umetnost: »Poletje, čopič in cvetje« Medgeneracijska slikarska likovna delavnica pod mentorstvom prof. Nine Ploštajner, ob 19.00 zaključna razstava SOBOTA, 27. 7. 7.00 Ploščad pred Centrom Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo Sejem rabljenih knjig 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 Grilova domačija, Lipje pri Velenju Odprta vrata Grilove domačije 11.00,15.00 in 17.00 Celjski grad Vodenje po gradu Tudi v sredo ob istem času 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Pihanje stekla Steklarska delavnica z Zinko Kamenšek Kobula 15.00 Letni kino Velenje Festival nasedlega kita Glasba, umetniške in ekološke delavnice, predstave … 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Zdravilni učinki šentjanževke in izdelava šentjanževega olja Zeliščarska delavnica s Simono Arzenšek NEDELJA, 28. 7. 10.00 do 17.00 Kavčnikova domačija Zavodnje pri Šoštanju Dnevi odprtih vrat 16.00 Velenjska plaža Nedelja, dan za družine Animacijski program, ustvarjalne delavnice, športne igre, predstavitev potapljaške dejavnosti PONEDELJEK, 29. 7. 8.00 do 16.00 Hiša sadeži družbe Žalec Poletni počitniški tabor za otroke Vsak dan do petka 2. 8. 10.00 do 12.00 Večnamenska dvorana Rimske Toplice Čipkaste lučke Delavnica 10.00 do 18.00 Velenjski grad Ogled muzeja na Velenjskem gradu 21.30 Poletni kino pred Domom kulture Velenje Zvezde pod zvezdami: Gepack Mladinska komedija TOREK, 30. 7. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Počitniško druženje Vodeni ogled po gostujoči razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; za otroke 10.00 do 12.00 MC Slatna Rogaška Slatina Eline poletne počitnice: Kviz 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 16.30 do 19.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Umetniška packarija S člani Društva šaleških likovnikov se boste lahko podali v skrivnostni svet barv SREDA, 31. 7. 7.00 do 9.00 Hiša generacij Laško Kleklanje 9.00 do 13.00 Travnik pred Galerijo Velenje Utrip cirkusa Otroške delavnice, ki so primerne za otroke starejše od 7. let 10.00 Travnik pred Galerijo Velenje Zabavna sreda: Igrajmo se skupaj Družabne igre, z vami bo Špela Mlinar Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofi ja: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na pri- meru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega mu- zeja Celje, Obtežilniki za papir, spregledana steklarska dedišči- na Slovenije; do konca leta 2024, Celjska veduta v praskanki in grafi ki; do oktobra 2024 Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Knežji dvorec: Jupiter – ljubimec; do konca leta 2024, Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do konca leta 2024 Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; do 31¸. 8.; Ste me hoteli videti strto? /Muzej človekovih pravic; do 27. 10., spletne razsta- ve: Biti ženska v času korone, Nje- na zgodba o vojni; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Sprememba v omrežju; do 15. 9. Zgodovinski arhiv Celje: raz- stava Podobe demokracije: izbor gradivaiz posameznih arhivov držav Evropske unije; do 31. 8. Likovni salon Celje: Modri sev/ Blue light: Leah Clements, Mar- tins Kohout, Marko Šajn, Ada Zelińska; do 1. 9. Galerija Železarskega muzeja Štore, Teharje: Celjan na mor- jih sveta, fotografska razstava Boštjana Koštomaja, do 10. 9. Savinov likovni salon Žalec: Luč sveti, razstava fotografi j Bra- nimirja Ritonje; do 24. 8. Dvorec Novo Celje: razstava Procesi spominjanja in pozabe Dokumenti/Pričevanja/Sodobne likovne interpretacije); do 13. 9. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 31. 8. Galerija Velenje: Zbirka v giba- nju, razstava del iz zbirke Koro- ške galerije likovnih umetnosti; do 17. 8. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Kratka zgodo- vina Bratislavskega gradu, go- stujoča razstava; do 3. 8.; Atrij: Foto EX-tempore Velenje 2024, razstava fotografskih del nateča- ja v organizaciji Foto kluba F8; do 31. 8. Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, gostu- joča razstava Goriškega muzeja; do oktobra; Podhod Pošta: Vitezi Kacen- štajnski: Iz Šaleške doline do Berlina in Firenc ter nazaj, gostu- joča razstava Borisa Hajdinjaka; do 10. 8. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do konca 31. 8. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 8. F-bunker Velenje: Zeleno, foto- grafska razstava Jureta Kravanje; do 15. 8. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 8. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: V objemu klekljane čipke, razstava klekljaric Univer- ze za tretje življenjsko obdobje Velenje; do 31. 7. Sončna stena: Papirnati prtički: do 31. 8.; Mla- dinska soba:1. Robijeva likovna kolonija, razstava likovnih del učencev OŠ Šaleške doline; do 30. 9.; Steklena dvojčka: Bralka poletja: Špela Mlinar; do 30. 9.; Otroški in mladinski oddelek: Velenje-zeleno mesto, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 30. 9. Oddelek za odrasle: Robinson Crusoe – na samotnem otoku, razstava knjig; do 31. 8. in raz- stava knjig Skriti zakladi; do 30. 9.; Domoznansko razstavišče: Vila Široko, razstava Andreje Jurkovnik; do 30. 9. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do decembra; Črna garderoba: Slike, likovno zdru- ženje Čakovec; do decembra; Podzemni del muzeja 1: Podze- mni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do decembra; Ligijev salon – jamski del salo- na: Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podze- mlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do de- cembra; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do decembra Avla Mestne občine Velenje: Čebelarska razstava, fotografska razstava čebelarskega društva Mlinšek Velenje; do 23. 8. Razstavišče Vila Bianca Vele- nje: Viera Uran, pregledna raz- stava likovnih del članice Dru- štva šaleških likovnikov; do 1. 8. Zdraviliški park Rogaška Sla- tina: »Od odkritja mineralnih vrelcev Rogaške Slatine do te- rapevtskih učinkov na prebavo: Pregled skozi zgodovino«; do 31. 8. Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 30, 25. julij 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. V SPOMIN MOJCA KOVAČ (29. 10. 1969–25. 7. 2014) Pogrešamo te! Hvala vsem, ki se spomnite nanjo, postojite ob njenem grobu ali ji prižgete kakšno svečko. Vsi tvoji V SPOMIN Žalostno leto je za nami, ker si odšel, ljubi mož, oče, dedi, tast BRANKO HABJAN iz Zagrada pri Celju Z neizmerno bolečino v srcih te lahko zdaj obiskujemo le na grobu, kjer si našel zadnji dom ob svoji tašči, moji mami Ani Knez. Z ljubeznijo: žena Jelka, vnuki Julijan, Jakob, Zarja, Bine Filip, Izak, sinova Tomaž in Borut, snahi Nina in Simona p Poroke Celje Poročila sta se: Janja KO- KLJIČ iz Vojnika in Jožef PODGORŠEK iz Slovenskih Konjic. Laško Poročila sta se: Nina ORE- HOV in Samir KAMBER, oba iz Laškega. Žalec Poročili so se: Sara POTR- BIN POVIRK iz Dola pri Lju- bljani in Mario ABRAMOVIĆ s Polzele, Sara GABER in Mar- ko MAGAJNE, oba iz Žalca. Sporočamo žalostno vest, da je 16. julija 2024 po hudi bolezni prenehalo biti plemenito srce našega dragega EDIJA ARLIČA rojenega 12. februarja 1944 v Pilštanju Zadnje slovo bo 1. avgusta 2024 v Kanadi, kjer je dolga leta živel. Sveta maša bo na dan pogreba od 18.30 uri v cerkvi Don Boskovega centra na Hudinji v Celju. Pogrešali ga bomo. Vsi njegovi 411 ŽE 20 LET OHRANJAMO ČISTO VODO ZA PRIHODNJE RODOVE URADNE URE PONEDELJEK in SREDA: 8.00–10.00 in 11.00–14.00 PETEK: 8.00–10.00 in 11.00–13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 Novi TEDNIK št. 13 31.03.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 13, 31. marec 2022 JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje PRAZNJENJA GREZNIC LOČE ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI RUNTOLE OTEMNA BREZOVA ROŽNI VRH april: BRDCE NAD DOBRNO KANJUCE SVETINA SVETLI DOL JAVORNIK ŠENTJANŽ NAD ŠTORAMI LAŠKA VAS PRI ŠTORAH OBČINA NASELJE PREDVIDENO V MESECU VOJNIK SOCKA avgust STRAŽA PRI NOVI CERKVI avgust ZLATEČE avgust POLŽE avgust HOMEC avgust LANDEK avgust VIZORE avgust Smrti Celje Umrli so: Vekoslav BRA- ČUN iz Celja, 92 let, Bla- ženka STANTE iz Celja, 80 let, Stanko KOŠTOMAJ iz Šentjungerta, 76 let, Danijel HROVAT iz Celja, 85 let, Šte- fanija AUDIČ iz Žalca, 80 let, Frančišek OREŠNIK iz Ljub- nega ob Savinji, 91 let, Alojz KLEMENČIČ z Ljubnega ob Savinji, 81 let, Milan FLIS iz Celja, 86 let. Šentjur Umrla sta: Silvo VREČKO iz Lažiš, 56 let, Amalija KRO- FL iz Celja, 92 let. Žalec Umrli so: Ivan ZUPANČIČ iz Loke pri Taboru, 96 let, ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p BELE piščance brojlerje, primerne za zakol ali že očiščene piščance, prodam. Več informacij po telefonu 031 753-595. p KOKOŠI nesnice, rjave, grahaste, leghorn, črne in štajerske, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 041 455-176. 406 KOKOŠI nesnice, rjave, sive, črne, že v nesno- sti, prodamo. Telefon 051 720-294. 413 PRAŠIČE, težke od 30 do 150 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 051 720-294. 413 NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n TELIČKO simentalko, težko 200 kg, prodam. Telefon 031 532-444. 408 LEPEGA kozlička (samec), srnaste pasme, brez rogov, skoten prvi teden aprila, oko- lica Žalca, prodam. Telefon 041 505-393. 409 PRAŠIČE, težke od 80 do 120 kg, krmljene z domačimi žiti, možnost dostave, prodam. Telefon 041 996-166. 410 TELICI simentalki, težki 250 in 120 kg, ter bikca, težkega 160 kg, prodam, najraje v kompletu. Telefon 041 596-475. 414 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p OSTALO PRODAM DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p MEŠANA drva (bukev, gaber, hrast), z mo- žnostjo dostave Celje-Rogaška Slatina, prodam. Telefon 031 840-078. 407 RAZNO ZA košnjo oziroma mulčenje v ravnini, na relaciji Nova Cerkev-Dobrna, iščemo osebo (proti plačilu). Telefon 051 270-646. 412 Ljudmila VERDEV iz Žalca, 86 let, Franc KOLŠEK iz Bra- slovč, 95 let. Velenje Umrli so: Jožefa MEŽA iz Podkraja pri Velenju, 83 let, Oto ZUPANC iz Velenja, 82 let. Laško Umrla sta: Slavko KLINC iz Laškega, 72 let, Martin HOR- JAK iz Kladja, 79 let. Vsak ponedeljek ob 11:20 na Radiu Celje Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 30, 25. julij 2024 INFORMACIJE       �   ­   €­­    POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 29, 18. julij 2024 Str. 24–25 Št. 30/ Leto 79 / Celje, 25. julij 2024 Str. 32–33 Mestna občina Celje letos že 10. leto zapored skupaj s I. osnovno šolo Celje organizira poletno počitniško varstvo. Projekt vsako leto znova pokaže, da je dobro zasnovan in je odlična podpora staršem, ki ob svojih službenih obveznostih nimajo varstva za otroke. Zna- no je, da je varstvo organizirano vse do 30. avgusta, namenjeno pa je učencem od 1. do 5. razreda celjskih in okoliških osnovnih šol. SIMONA ŠOLINIČ Otroci uživajo in ustvarjajo Veselje za otroke in razbremenitev za starše Nekaj otrok, ki počitnice preživljajo tudi v I. OŠ Ce- lje, smo vprašali, kaj jim je najbolj všeč in kaj najraje počnejo med počitniškim varstvom. TJAŠA PAVC, GIALD WITTEVEEN Foto: Andraž Purg Ula, 10 let Meni je zelo všeč, saj se zabava- mo in spoznavamo nove stvari. Gre- mo v gore in drugam, pa tudi v šolo pridejo različni športniki, zdravniki in drugi zanimivi ljudje. Rada grem tudi na izlete. Najbolj všeč od vsega mi je, da se lahko družimo in spo- znavamo nove športe. Jakob, 7 let Meni je tukaj najbolj všeč druže- nje s prijatelji. Spoznal sem novega prijatelja, ampak ga zdaj ni več tu. Najraje se igram in berem knjigo, ki jo včasih prinesem s sabo. Tajra, 9 let Igramo košarko in nam mali Lip- ko (maskota) vmes nagaja. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo šli v Teh- nopark. Veliko novega sem se tudi naučila in našla nove prijatelje. Mia, 8 let Najbolj mi je všeč, ko se igram s prijatelji in ko gremo v telovadni- co. Spoznala sem tudi veliko novih prijateljev. Patrik, 8 let Tukaj delamo veliko zanimivih stvari, kot sta ustvarjanje in igranje na igrišču, hodimo na izlete, a tudi počivamo, pijemo in jemo. Najbolj všeč mi je, ko ustvarjamo, ker lah- ko lepe izdelke nesemo domov in jih pokažemo staršem. Všeč mi je tudi, da nam ni nikoli dolgčas in se vedno igramo. Spoznal sem novega prijatelja, s katerim se igram takrat, ko mojih prijateljev ni. Anže, 10 let Zelo je fino, ker imamo veliko aktivnosti in ker gremo velikokrat v telovadnico. Imamo tudi dobra kosila, malice in zajtrke. Danes mi je bil zelo všeč poligon. Veliko sem se tudi naučil, recimo, da si lahko poiščem več prijateljev in da moram biti prijazen do drugih. V ponede- ljek smo šli v vojašnico in tam smo imeli poligon, kjer si na koncu dobil bonbonček, ogledali smo si tudi pri- pomočke vojaške medicine in okle- pno vozilo, ki se imenuje kobra in lahko vozi po cesti in po vodi. Devi, 8 let Tukaj se igramo in ustvarjamo in včasih gremo na sprehod. Najbolj všeč mi je ustvarjanje. Spoznala sem dve novi prijateljici, s tremi sošolci pa se poznamo že od prej. ob tem pa se zabavajo in sprostijo. Raznolik nabor Pred dnevi so otroci spo- znavali tudi vojake, saj so bili v celjski vojašnici, kjer so jim pripravili vojaški po- ligon ter jim razkazali orožje in vojaška vozila. Spoznali so delo vojaške policije. Bili so v Tehnoparku Celje, kjer so si ogledali predstavo z robotom, se preizkusili na simulatorju letenja in izvajali eksperi- mente. Ogledali so si Herma- nov brlog, plezalno steno in otroško razstavo igrač, bili so tudi na Rogli, kjer so se spre- hodili do Koče na Pesku. Naj spomnimo, da so v počitniške aktivnosti za otro- ke v Celju vpete tudi druge ustanove, med drugimi Mu- zej novejše zgodovine Celje, Pokrajinski muzej Celje, Ga- lerija sodobne umetnosti … Otroci lahko uživajo v poči- tniških vragolijah s Herma- nom Lisjakom, v ustvarjalnih in poučnih delavnicah v Po- krajinskem muzeju, v Galeriji sodobne umetnosti pa z igro in raziskovanjem spoznavajo vizualne medije, likovne teh- nike in vsebine, ki so značilne za sodobno umetniško ustvar- janje. Osrednja knjižnica Celje je za otroke pripravila nagra- dni poletni bralni izziv Moja izbira je branje, v okviru pole- tne bralne igre pa otroci lahko julija berejo pod drevesom, se družijo z Gledališčem Pravlji- čarna, knjigami in prijatelji. »Opažamo, da se v varstvo vsako leto vključi več otrok. Do današnjega dne je skupaj vpisanih 218 otrok. Vsak teden jih je v šoli nekje med 60 in 70,« pove Katja Janič, pomočnica ravnatelja I. OŠ Celje. Aktivne počitnice organi- zirajo tudi celjske krajevne skupnosti, do zdaj so aktiv- nosti že bile v Mestnih četr- teh Slavko Šlander in Nova vas ter v krajevnih skupno- stih Šmartno v Rožni dolini in Ostrožno. Vse do konca avgusta pa različne dejavno- sti pripravljajo tudi na Tehar- jah, v Trnovljah, na Lavi in v Medlogu. Kot smo že poročali, tudi na I. osnovni šoli Celje opaža- jo, da se v varstvo vsako leto vključi več otrok. Letos jih je vpisanih že več kot 200, pri- jave pa so možne vse poletje. Varstvo je strokovno organi- zirano in dobro premišljeno, tako da nudi otrokom števil- ne dejavnosti in aktivnosti. Učitelji in učiteljice otrokom dneve popestrijo z obiski raz- ličnih ustanov ter s športnimi in ustvarjalnimi delavnicami. Vsi dogodki so obarvani tudi izobraževalno, kar pomeni, da se otroci ob aktivnostih naučijo marsičesa novega, Devi Anže Patrik Mia Tajra Jakob Ula Kiparsko umetnost nosi v duši Str. 28-29 Svoj čas rad razdaja za druge Hvalnica žitu in starim znanjem Z otroki igra košarko tudi maskota Lipko. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 30, 25. julij 2024 INFORMACIJE       �   ­   €­­    POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 29, 18. julij 2024 Str. 24–25 Št. 30/ Leto 79 / Celje, 25. julij 2024 Str. 32–33 Mestna občina Celje letos že 10. leto zapored skupaj s I. osnovno šolo Celje organizira poletno počitniško varstvo. Projekt vsako leto znova pokaže, da je dobro zasnovan in je odlična podpora staršem, ki ob svojih službenih obveznostih nimajo varstva za otroke. Zna- no je, da je varstvo organizirano vse do 30. avgusta, namenjeno pa je učencem od 1. do 5. razreda celjskih in okoliških osnovnih šol. SIMONA ŠOLINIČ Otroci uživajo in ustvarjajo Veselje za otroke in razbremenitev za starše Nekaj otrok, ki počitnice preživljajo tudi v I. OŠ Ce- lje, smo vprašali, kaj jim je najbolj všeč in kaj najraje počnejo med počitniškim varstvom. TJAŠA PAVC, GIALD WITTEVEEN Foto: Andraž Purg Ula, 10 let Meni je zelo všeč, saj se zabava- mo in spoznavamo nove stvari. Gre- mo v gore in drugam, pa tudi v šolo pridejo različni športniki, zdravniki in drugi zanimivi ljudje. Rada grem tudi na izlete. Najbolj všeč od vsega mi je, da se lahko družimo in spo- znavamo nove športe. Jakob, 7 let Meni je tukaj najbolj všeč druže- nje s prijatelji. Spoznal sem novega prijatelja, ampak ga zdaj ni več tu. Najraje se igram in berem knjigo, ki jo včasih prinesem s sabo. Tajra, 9 let Igramo košarko in nam mali Lip- ko (maskota) vmes nagaja. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo šli v Teh- nopark. Veliko novega sem se tudi naučila in našla nove prijatelje. Mia, 8 let Najbolj mi je všeč, ko se igram s prijatelji in ko gremo v telovadni- co. Spoznala sem tudi veliko novih prijateljev. Patrik, 8 let Tukaj delamo veliko zanimivih stvari, kot sta ustvarjanje in igranje na igrišču, hodimo na izlete, a tudi počivamo, pijemo in jemo. Najbolj všeč mi je, ko ustvarjamo, ker lah- ko lepe izdelke nesemo domov in jih pokažemo staršem. Všeč mi je tudi, da nam ni nikoli dolgčas in se vedno igramo. Spoznal sem novega prijatelja, s katerim se igram takrat, ko mojih prijateljev ni. Anže, 10 let Zelo je fino, ker imamo veliko aktivnosti in ker gremo velikokrat v telovadnico. Imamo tudi dobra kosila, malice in zajtrke. Danes mi je bil zelo všeč poligon. Veliko sem se tudi naučil, recimo, da si lahko poiščem več prijateljev in da moram biti prijazen do drugih. V ponede- ljek smo šli v vojašnico in tam smo imeli poligon, kjer si na koncu dobil bonbonček, ogledali smo si tudi pri- pomočke vojaške medicine in okle- pno vozilo, ki se imenuje kobra in lahko vozi po cesti in po vodi. Devi, 8 let Tukaj se igramo in ustvarjamo in včasih gremo na sprehod. Najbolj všeč mi je ustvarjanje. Spoznala sem dve novi prijateljici, s tremi sošolci pa se poznamo že od prej. ob tem pa se zabavajo in sprostijo. Raznolik nabor Pred dnevi so otroci spo- znavali tudi vojake, saj so bili v celjski vojašnici, kjer so jim pripravili vojaški po- ligon ter jim razkazali orožje in vojaška vozila. Spoznali so delo vojaške policije. Bili so v Tehnoparku Celje, kjer so si ogledali predstavo z robotom, se preizkusili na simulatorju letenja in izvajali eksperi- mente. Ogledali so si Herma- nov brlog, plezalno steno in otroško razstavo igrač, bili so tudi na Rogli, kjer so se spre- hodili do Koče na Pesku. Naj spomnimo, da so v počitniške aktivnosti za otro- ke v Celju vpete tudi druge ustanove, med drugimi Mu- zej novejše zgodovine Celje, Pokrajinski muzej Celje, Ga- lerija sodobne umetnosti … Otroci lahko uživajo v poči- tniških vragolijah s Herma- nom Lisjakom, v ustvarjalnih in poučnih delavnicah v Po- krajinskem muzeju, v Galeriji sodobne umetnosti pa z igro in raziskovanjem spoznavajo vizualne medije, likovne teh- nike in vsebine, ki so značilne za sodobno umetniško ustvar- janje. Osrednja knjižnica Celje je za otroke pripravila nagra- dni poletni bralni izziv Moja izbira je branje, v okviru pole- tne bralne igre pa otroci lahko julija berejo pod drevesom, se družijo z Gledališčem Pravlji- čarna, knjigami in prijatelji. »Opažamo, da se v varstvo vsako leto vključi več otrok. Do današnjega dne je skupaj vpisanih 218 otrok. Vsak teden jih je v šoli nekje med 60 in 70,« pove Katja Janič, pomočnica ravnatelja I. OŠ Celje. Aktivne počitnice organi- zirajo tudi celjske krajevne skupnosti, do zdaj so aktiv- nosti že bile v Mestnih četr- teh Slavko Šlander in Nova vas ter v krajevnih skupno- stih Šmartno v Rožni dolini in Ostrožno. Vse do konca avgusta pa različne dejavno- sti pripravljajo tudi na Tehar- jah, v Trnovljah, na Lavi in v Medlogu. Kot smo že poročali, tudi na I. osnovni šoli Celje opaža- jo, da se v varstvo vsako leto vključi več otrok. Letos jih je vpisanih že več kot 200, pri- jave pa so možne vse poletje. Varstvo je strokovno organi- zirano in dobro premišljeno, tako da nudi otrokom števil- ne dejavnosti in aktivnosti. Učitelji in učiteljice otrokom dneve popestrijo z obiski raz- ličnih ustanov ter s športnimi in ustvarjalnimi delavnicami. Vsi dogodki so obarvani tudi izobraževalno, kar pomeni, da se otroci ob aktivnostih naučijo marsičesa novega, Devi Anže Patrik Mia Tajra Jakob Ula Kiparsko umetnost nosi v duši Str. 28-29 Svoj čas rad razdaja za druge Hvalnica žitu in starim znanjem Z otroki igra košarko tudi maskota Lipko. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 22 Št. 30, 25. julij 2024 22 INTERVJU Magistrirali ste iz celič- ne in molekularne biologi- je, doktorirali na Univerzi Quantum v ZDA na podro- čju naravne in integrativne medicine. Morda pojasniva predvsem slednje – naravno in integrativno medicino. V čem je drugačna od uradne medicine? Naravna in integrativna medicina uporablja različne pristope za iskanje neravno- vesij v organizmu in dosega- nje zdravja. Vključuje lahko starodavna znanja, zelišča, nutricevtiko, prehrano, ži- vljenjski slog, energijske teh- nike in drugo. Integrativna pomeni, da je lahko integra- tivni del uradne medicine. Razlika je predvsem v tem, da se tukaj ne uporablja kla- sična farmakoterapija, ampak se išče vzrok neravnovesja in se s pomočjo prehrane, »Vemo, da je za 95 odstotkov bolezni kriv oziroma jih poslabša stres in kako ga reguliramo oziroma se odzivamo nanj. Vse našteto torej vpliva na izražanje bolezni.« Šentjurčanka Tina Prodnik živi zdravo in svoje večplastno znanje širi med ljudi. Čeprav živi v Švici, se rada vrača na Štajersko. Dr. Tina Prodnik je srčna sogovornica. Celo nekoliko vilinsko subtilna se zdi, kar niti ne čudi, saj je zelo povezana z naravo. Že od malega. Tudi njeno delo izhaja od tam, iz narave. Spodbuja in raziskuje celostne pristope k zdravju. Šentjurčanka, ki živi v Švici in se redno ter srčno rada vrača v Slovenijo, širi znanje o naravni medicini in nas vabi, da v skladu z njo prisluhnemo svoji lastni notranji inteligenci. Kako? Nanizava v pogovoru. MAJA FURMAN »Sami imamo izredno moč. In ko uglasimo svoje telo na vseh ravneh, velikokrat dobimo odgovore, kaj je dobro za nas.« Dr. Tina Prodnik »Verjamem, da k zdravju pristopamo vedno bolj celovito« življenjskega sloga, prehran- skih dopolnil, zelišč itd. po- maga telesu vrniti v homeo- stazo. Tovrstna medicina ima izjemen pomen predvsem v preventivi in se ne izključuje, ampak dopolnjuje z uradno medicino. Jaz osebno sem od nekdaj iskala predvsem znanje in kadar nekje nisem našla določenih odgovorov, sem jih šla iskat drugam. Prav zaradi tega sem v svoj spekter znanj dodala tudi funkcional- no medicino, ki je nekakšen most med naravno in klasič- no medicino. Verjamem, da je razumevanje delovanja človeka na vseh ravneh izre- dno pomembno za doseganje zdravja in vitalnosti, ki si ju vsi želimo. Zakaj sploh zbolevamo? Zakaj padamo z ravnovesja? Kadar se pojavi neravno- vesje v telesu, zbolimo. Zakaj in kdaj se to zgodi, je zelo in- dividualno. Določene predis- pozicije smo prinesli s svojim genetskim zapisom, kako se bodo izrazile, pa je v veliki meri odvisno od okolja, v ka- terem živimo. Veliko ljudi je podhranjenih nutrientov in preobremenjenih s toksini, ki so na žalost tako v hrani kot vodi, zraku, čistilih, bivalnih prostorih itd. Vemo tudi, da je za 95 odstotkov bolezni kriv oziroma jih poslabša stres in kako ga reguliramo oziroma se odzivamo nanj. Vse našte- to torej vpliva na izražanje bolezni. Pravite, da vsak v sebi nosi biološki potencial ozi- roma inteligenco samooz- dravitve. Zakaj večina ne zna upravljati te modrosti? Zakaj je ne znamo bolje ak- tivirati? Jaz osebno sem zelo poni- žna pred inteligenco telesa, ki me vedno znova navduši. Velikokrat, predvsem, kadar delujemo preventivno in naše telo ni preobremenjeno, se vzpostavijo homeostaza, re- generacija in samozdravlje- nje. Hiter tempo sodobnega življenja pa nas velikokrat zmoti, da pozabimo nase, na podporno prehrano, gibanje, spanje, pravilno dihanje, na stik z naravo, katere del smo. Če temu dodamo še neizpol- njujoče osebne odnose in stres, si lahko predstavljamo, kako vse to dolgoročno vpliva na naše zdravje. Ljudem pomagate, da se vrnejo v ravnovesje. Kako? Jaz osebno verjamem, da so ozaveščanje, izobraževa- nje in motivacija osnovnega pomena za vzpostavljanje in ohranjanje zdravja. In to je tudi moje osnovno poslan- stvo. Kadar razumemo, kako deluje naše telo in zakaj pri- de do neravnovesij, je veliko lažje narediti spremembe in korake, ki jih potrebujemo, da optimiziramo naš poten- cial zdravja. Uradna medicina deluje ravno obratno – daje nam občutek nemoči, nam do- poveduje, da smo nemočne žrtve bolezni, genetike in da je sama edina rešitev zanje. Menite, da se bo kdaj odprla bolj celovitim pristopom k zdravju? Študije nakazujejo, da je gensko pogojenih okoli 10 odstotkov bolezni, preostalih 90 odstotkov pa je odvisnih od našega okolja in načina življenja. Verjamem, in tudi že opažam, da gremo vedno bolj proti celovitemu pristo- pu zdravja. Tudi sama EU je začela podpirati preventivo na področju prehrane, giba- nja in življenjskega sloga itd. Mislim, da se vsi prav dobro zavedamo, da je to edini na- čin, saj je bolna družba ne samo finančno breme, ki ga bo v prihodnosti težko vzdr- ževati, ampak si hkrati vsi želimo živeti v bolj prijazni in pozitivni prihodnosti. Brez zdravja, vitalnosti in dobrega počutja je to težko doseči. Večini je še vedno težko sprejeti odgovornost za la- stno zdravje in življenje, saj jih je strah, da jim z drugač- nimi, bolj alternativnimi pristopi ne bo uspelo vzpo- staviti ali ohraniti zdravja. Zato raje vztrajajo v pristo- pih uradne medicine, ki na človeka, žal, ne gleda celo- stno. Kako preseči ta strah, to negotovost in stopiti na pot zavestnejšega bivanja, delovanja? Sami imamo izredno moč. In ko uglasimo svoje telo na vseh ravneh, velikokrat dobimo odgovore, kaj je do- bro za nas. Strah je vgrajen v našo genetiko z namenom preživetja. Na žalost se ga ve- likokrat tudi izrablja. Vedeti namreč moramo, da znanost o delovanju človeka, preven- tivi, zdravi dolgoživosti itd. napreduje z izredno hitro- stjo. Na svetovni ravni se v to vlaga veliko denarja in je eno od najhitreje rastočih področij prav zaradi želje in povpraševanja. Pravzaprav pri vsem skupaj ne gre za drugačen pristop, je nujen del, ki ne izključuje ničesar, tudi klasične medicine ne. Kaj bi svetovali kot prvi korak k tovrstni spremembi bolj ozaveščenega bivanja in skrbi za zdravje? Rešitev je, kot pravite, v ozaveščanju, izobraževanju, kaj lahko storimo sami, ne glede na to, na kateri stopnji 23 Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 23 Št. 30, 25. julij 2024 INTERVJU »Hiter tempo sodobnega življenja nas velikokrat zmoti, da pozabimo nase, na podporno prehrano, gibanje, spanje, pravilno dihanje, na stik z naravo, katere del smo. Če temu dodamo še neizpolnjujoče osebne odnose in stres, si lahko predstavljamo, kako vse to dolgoročno vpliva na naše zdravje.« »Navdihuje me življenje in veselim se, kaj vse še pripravlja zame,« pravi Tina Prodnik. življenja in zdravja smo. V bistvu gre za zelo preproste rešitve in veliko jih že po- znamo. Svetujem predvsem vključevanje navad in spre- memb po korakih, da ti ne postanejo še dodatna obre- menitev v že tako preobre- menjenem vsakdanu. Velik vpliv na vaše delo, razmišljanje in način življe- nja ima tudi znani celični biolog in avtor dr. Bruce Lipton. Predvsem vas je, kot pravite, prepričala njegova knjiga Biologija prepričanj. Znana je njegova teza, da nas ne določa genetika, tem- več okolje oziroma misli in način življenja. Bruce Lipton je celični bi- olog in oče epigenetike. Raz- iskoval je matične celice in njihove membrane. Ugotovil je, kako okolje nadzoruje fizi- ologijo in vedenje celic, kako aktivira in deaktivira določe- ne gene. Prav zaradi mojega študija molekularne biologi- je me je njegov način razmi- šljanja še posebej pritegnil in knjiga Biologija prepričanj se je takoj uskladila z menoj. Vodite Inštitut Vibrant longevity. Kako se je poro- dila ideja zanj? In kaj ponu- jate, kako pomagate? Kdo se obrača na vas? V meni je bila od nekdaj že- lja po znanju in deljenju le-te- ga. Verjamem, da je vsak med nami prišel na svet z določe- nim namenom in da lahko s tem namenom pomaga druž- bi in svetu. Moje poslanstvo je deljenje znanja, motivacije in pomoč za skupne pozitiv- ne spremembe. In to je del Inštituta Vibrant longevity, kjer delujem filantropsko, saj smo s svojim delom dostopni vsakomur. Skupaj se učimo, pogovarjamo, motiviramo in dvigujemo vitalnost. Hkra- ti smo pred dobrim letom s partnerji odprli podjetje Vi- brant longevity, ki deluje na več ravneh – od strukturnega izobraževanja, do podpore nutricevtike in drugih reši- tev. Verjamem, da je treba gledati na človeka celostno, tako fizično kot čustveno, duševno in energijsko. Vse to vključujemo v delu na inšti- tutu in podjetju. Naš največji namen je delovati korektno, podporno človeku in naravi ter celotni družbi. Kako so vsa znanja, ki jih imate na voljo in jih delite med ljudi, vplivala na vaše življenje? Kje ste zaznali največ sprememb? Predvsem lahko rečem, da sem srečna, včasih tudi ganjena in predvsem neiz- merno hvaležna, ko vidim, da se dogajajo spremembe na osebnih ravneh. Vemo, da večina v tem svetu želi hi- tro zmanjšanje simptomov, hitre ozdravitve, pa čeprav navidezne in da za preventi- vo velikokrat ni posluha. Ko vidim in začutim, da vedno več ljudi želi nekaj narediti zase in to tudi izpeljati in ko se pokažejo rezultati ne samo v bioloških znakih, ampak tudi na osebnem zadovolj- stvu ter vitalnosti celotnega telesa, vem, da sem resnično na pravi poti. Pa vendar, kljub vsemu znanju, verjetno še prihaja- jo senčnejša obdobja – kako se dvigate iz njih? Življenje ima vedno več barv in nians, in zavedanje ter sprejemanje tega je ključ- no za našo srečo in zdravje. Kadar se pojavijo izzivi, ču- stva, jih poskušam opazovati in ugotoviti, kaj mi sporočajo. Premik, tišina, gibanje, stik z naravo so vedno moji zave- zniki. Na koncu bi še dodala zaupanje; zaupam življenju in vem, da se nič ne zgodi brez razloga. Že od malega ste povezani z naravo. Prihajate s štajer- skega podeželja. Od nekdaj imate radi živali in one vas. Babica vas je seznanila z ze- liščarstvom – skratka, vaša vez z naravo je zelo močna. Verjetno je bilo naravno in logično, da boste svoje pro- fesionalno življenje posve- tili raziskovanju čudežev narave in življenja? Kakšna je vaša zgodba od deklice do znanstvenice? Res je, od malega sem se učila iz narave, jo opazovala. Ne predstavljam si življenja brez stika z njo. Hkrati sem imela že od rane mladosti ve- liko željo razumeti delovanje človeka. Prav zaradi tega je bila izbira srednje zdravstve- ne šole zame edina logična in naravna. Kasneje so me pri- tegnili biologija, genetika in celični mehanizmi. Moja prva služba je bila v farmacevtski industriji, kjer sem dodatno pridobila določena znanja in razumevanja. S selitvijo v Švi- co pred skoraj dvajsetimi leti pa me je življenje popeljalo nazaj k mojemu poslanstvu in mi omogočilo študije in zna- nja ter delo, ki ga živim sedaj. Ste tudi mama trem fan- tom. Vam družina sledi v vaših znanjih in modrostih? Rada se pošalim, da so bili moji otroci programirani gle- de zdrave prehrane in zdravja že ob rojstvu. Predvsem sem vesela, da sem jim dala dobro osnovo in se prehranjujejo ter živijo zdravo. Čeprav jih kdaj življenje zapelje drugam, vedo, v katero smer se lahko vrnejo in da sem vedno tukaj za njih. Kaj vas navdihuje in vam razpira krila? Navdihuje me življenje samo in se zelo veselim, kaj vse še pripravlja zame. Kri- la mi dajejo ljudje, njihove zgodbe, spremembe, ki jih občutijo in jih naredimo skupaj. Ni večjega osebne- ga zadovoljstva, kot je to, da lahko nekomu polepšam dan, mu nekaj dam, naredim itd., pa čeprav so to drobne reči, morda se včasih zdijo celo nevidne. Predvsem pa sem hvaležna, da živim v tem času in prostoru z vsemi vami. Foto: osebni arhiv 23 Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 23 Št. 30, 25. julij 2024 INTERVJU »Hiter tempo sodobnega življenja nas velikokrat zmoti, da pozabimo nase, na podporno prehrano, gibanje, spanje, pravilno dihanje, na stik z naravo, katere del smo. Če temu dodamo še neizpolnjujoče osebne odnose in stres, si lahko predstavljamo, kako vse to dolgoročno vpliva na naše zdravje.« »Navdihuje me življenje in veselim se, kaj vse še pripravlja zame,« pravi Tina Prodnik. življenja in zdravja smo. V bistvu gre za zelo preproste rešitve in veliko jih že po- znamo. Svetujem predvsem vključevanje navad in spre- memb po korakih, da ti ne postanejo še dodatna obre- menitev v že tako preobre- menjenem vsakdanu. Velik vpliv na vaše delo, razmišljanje in način življe- nja ima tudi znani celični biolog in avtor dr. Bruce Lipton. Predvsem vas je, kot pravite, prepričala njegova knjiga Biologija prepričanj. Znana je njegova teza, da nas ne določa genetika, tem- več okolje oziroma misli in način življenja. Bruce Lipton je celični bi- olog in oče epigenetike. Raz- iskoval je matične celice in njihove membrane. Ugotovil je, kako okolje nadzoruje fizi- ologijo in vedenje celic, kako aktivira in deaktivira določe- ne gene. Prav zaradi mojega študija molekularne biologi- je me je njegov način razmi- šljanja še posebej pritegnil in knjiga Biologija prepričanj se je takoj uskladila z menoj. Vodite Inštitut Vibrant longevity. Kako se je poro- dila ideja zanj? In kaj ponu- jate, kako pomagate? Kdo se obrača na vas? V meni je bila od nekdaj že- lja po znanju in deljenju le-te- ga. Verjamem, da je vsak med nami prišel na svet z določe- nim namenom in da lahko s tem namenom pomaga druž- bi in svetu. Moje poslanstvo je deljenje znanja, motivacije in pomoč za skupne pozitiv- ne spremembe. In to je del Inštituta Vibrant longevity, kjer delujem filantropsko, saj smo s svojim delom dostopni vsakomur. Skupaj se učimo, pogovarjamo, motiviramo in dvigujemo vitalnost. Hkra- ti smo pred dobrim letom s partnerji odprli podjetje Vi- brant longevity, ki deluje na več ravneh – od strukturnega izobraževanja, do podpore nutricevtike in drugih reši- tev. Verjamem, da je treba gledati na človeka celostno, tako fizično kot čustveno, duševno in energijsko. Vse to vključujemo v delu na inšti- tutu in podjetju. Naš največji namen je delovati korektno, podporno človeku in naravi ter celotni družbi. Kako so vsa znanja, ki jih imate na voljo in jih delite med ljudi, vplivala na vaše življenje? Kje ste zaznali največ sprememb? Predvsem lahko rečem, da sem srečna, včasih tudi ganjena in predvsem neiz- merno hvaležna, ko vidim, da se dogajajo spremembe na osebnih ravneh. Vemo, da večina v tem svetu želi hi- tro zmanjšanje simptomov, hitre ozdravitve, pa čeprav navidezne in da za preventi- vo velikokrat ni posluha. Ko vidim in začutim, da vedno več ljudi želi nekaj narediti zase in to tudi izpeljati in ko se pokažejo rezultati ne samo v bioloških znakih, ampak tudi na osebnem zadovolj- stvu ter vitalnosti celotnega telesa, vem, da sem resnično na pravi poti. Pa vendar, kljub vsemu znanju, verjetno še prihaja- jo senčnejša obdobja – kako se dvigate iz njih? Življenje ima vedno več barv in nians, in zavedanje ter sprejemanje tega je ključ- no za našo srečo in zdravje. Kadar se pojavijo izzivi, ču- stva, jih poskušam opazovati in ugotoviti, kaj mi sporočajo. Premik, tišina, gibanje, stik z naravo so vedno moji zave- zniki. Na koncu bi še dodala zaupanje; zaupam življenju in vem, da se nič ne zgodi brez razloga. Že od malega ste povezani z naravo. Prihajate s štajer- skega podeželja. Od nekdaj imate radi živali in one vas. Babica vas je seznanila z ze- liščarstvom – skratka, vaša vez z naravo je zelo močna. Verjetno je bilo naravno in logično, da boste svoje pro- fesionalno življenje posve- tili raziskovanju čudežev narave in življenja? Kakšna je vaša zgodba od deklice do znanstvenice? Res je, od malega sem se učila iz narave, jo opazovala. Ne predstavljam si življenja brez stika z njo. Hkrati sem imela že od rane mladosti ve- liko željo razumeti delovanje človeka. Prav zaradi tega je bila izbira srednje zdravstve- ne šole zame edina logična in naravna. Kasneje so me pri- tegnili biologija, genetika in celični mehanizmi. Moja prva služba je bila v farmacevtski industriji, kjer sem dodatno pridobila določena znanja in razumevanja. S selitvijo v Švi- co pred skoraj dvajsetimi leti pa me je življenje popeljalo nazaj k mojemu poslanstvu in mi omogočilo študije in zna- nja ter delo, ki ga živim sedaj. Ste tudi mama trem fan- tom. Vam družina sledi v vaših znanjih in modrostih? Rada se pošalim, da so bili moji otroci programirani gle- de zdrave prehrane in zdravja že ob rojstvu. Predvsem sem vesela, da sem jim dala dobro osnovo in se prehranjujejo ter živijo zdravo. Čeprav jih kdaj življenje zapelje drugam, vedo, v katero smer se lahko vrnejo in da sem vedno tukaj za njih. Kaj vas navdihuje in vam razpira krila? Navdihuje me življenje samo in se zelo veselim, kaj vse še pripravlja zame. Kri- la mi dajejo ljudje, njihove zgodbe, spremembe, ki jih občutijo in jih naredimo skupaj. Ni večjega osebne- ga zadovoljstva, kot je to, da lahko nekomu polepšam dan, mu nekaj dam, naredim itd., pa čeprav so to drobne reči, morda se včasih zdijo celo nevidne. Predvsem pa sem hvaležna, da živim v tem času in prostoru z vsemi vami. Foto: osebni arhiv 24 Št. 30, 25. julij 2024 Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 24 OD JADRNIC DO KIPOV S Hočevarjem smo se srečali v Občinski knjižnici Prebold, kjer je pred kratkim imel predstavitev svojega dela. Tam je na ogled tudi razstava njegovih izdelkov. Razstavljeni so namreč tudi kiparski portreti – glave – iz žgane gline. Obrazi znanih ljudi iz Sloveni- je, med njimi je tudi kip njegovega očeta ter otrok in vnukov, so tako izraziti in izdelani do potankosti, da je podobnost z resnično- stjo neverjetna. Takšen pristop h kiparjenju je eden najzahtevnejših in zahteva visoko raven znanja tudi s področja fizionomskih značil- nosti. Zaradi obraznih podobnosti se zdi, kot da vsak kiparski potret prinaša svoj značaj in svoje čustvo. »To je Ciril Stanič,« pravi Hočevar in pokaže na prvi kiparski portret. »Bil je ljubljanska legenda, a vsi ga ne poznajo. Ustvaril je 350 projektov, med drugim tudi planinski dom pri Triglavskih jezerih. Bil je tudi najstarejši slovenski študent, saj je uradno študiral pri svojih devetdesetih letih. Naslednji je na pri- mer Ivan Dolinar, ki je napisal 15 knjig o 15 vaseh na našem območju.« Ustavimo se tudi pri portretu opernega pevca Ladka Korošca. »Ko je bil razstavljen, je do mene prišla gospa in dejala, da je bila tako presenečena, ko je videla kip, saj je takšen, kot bi bil Korošec dobesedno pred njo.« V knjižnici je razsta- vljen tudi kip glave Antona Aškerca, ki je bil povezan tudi z velenjskim rudnikom, kjer ima Hočevar prav tako razstavljene svoje izdelke. Med opazovanjem Hočevarjih vrhunskih del se nam je porodilo vprašanje, koliko kot druž- ba in lokalno okolje sploh znamo prepoznati, da imamo med seboj tako izjemne umetnike, ki bi bili morda v tujini danes vpisani med naj- boljše svetovne umetnike. Toda kiparski por- treti so le del njegovega ustvarjalnega opusa. Lepa Vida in izjemne lutke Mali samostoječi kipi ali plastike v strokov- nem izrazoslovju so prav tako Hočevarjeve umetnine. Gre za kipce v bronu ali glini, s katerimi izraža človeško telo kot sestavni del Izjemna veličina del kiparja Cirila Hočevarja Kiparsko umetnost nosi v duši Ko človek presedla z gradbeništva, ki danes velja za zelo donosen posel, in z izdelovanja unikatnih in priljubljenih jadrnic, na umetnost, potem je jasno, da je slednja del njego- vega poslanstva. Čeprav z umetnostjo danes na žalost ne moreš preživeti tako, kot bi si želel, pravi Ciril Hočevar. Njegovi kiparski izdelki so vrhunski, iz njih je mogoče razbrati izjemne zgodbe o ljudeh, zgodovini in ljubezni do kiparstva, ki jo Hočevar premore v veliki meri. Je priznan slovenski kipar in tudi prejemnik številnih priznanj ter plakete Janka Kača, ki jo Občina Prebold podeljuje za dolgoletno in prizadevno udejstvovanje na kulturnem področju. SIMONA ŠOLINIČ naravnih oblik. Pri njihovem ustvarjanju se prepušča občutkom, ki so povezani s člove- škimi gibi. Ena od njegovih stvaritev je tudi Lepa Vida, kipec, visok približno 30 centi- metrov, iz umetnega kamna na granitnem podstavku. Videti jo je mogoče tudi v eni od priljubljenih oddaj na Televiziji Slovenija. Ho- čevarju še danes ni popolnoma jasno, kako so scenaristi oddaje prišli do njegovih kipcev, a je vesel, da so njegovo delo prepoznali kot nekaj, kar polepša sceno oddaje. Prav tako izjemno delo, ki mu Hočevar na- menja svoj čas, svojo ljubezen do kiparstva in umetnosti, so njegove muzejske lutke. Iz- delava lutke v naravni velikosti je zahteven projekt, ki za en primerek traja tudi do tri mesece. V ves ta čas so všteti idejna zasnova, modeliranje v glini, izdelava mavčnih negati- vov in vseh postopkov, ki sledijo do končne postavitve. Ena od posebnosti njegovih lutk so odlitki človeških rok, ki jih izdela po živem modelu. Lutke nato akrilno poslika in končni izdelek je neverjeten. Ena od njegovih prvih lutk je bil ribniški krošnjar, ki ga je izdelal za muzej v Bistri. Nato je sledila izdelava štirinajstih lutk za lju- bljanski muzej novejše zgodovine. Tiste lutke so predstavljale osamosvojitveno vojno. Ene najbolj zanimivih so zagotovo lutke iz muzeja premogovništva v Velenju. Tam je bilo naj- prej postavljenih devetnajst rudarskih lutk. Toda januarja 2012 je muzej pogorel, požar je takrat uničil tudi njegovo delo. Ampak Hoče- varjeva ljubezen do kiparstva je neomajna. Do leta 2014, ko je bil omenjeni muzej ponovno odprt, je izdelal osemnajst novih človeških figur in konja v popolnoma naravni velikosti. Tudi ta konj nosi posebno zgodbo. Ko je Hočevar iskal komat za konja, ga je dobil pri kmetu iz Savinjske doline. »Ko sem konja dokončal, si ga je prišel gospod ogledat in pritekle so mu solze. Dejal je, da sem ustvaril ›njegovega‹ konja, bil je namreč točno takšen, kot ga je imel on. Toda njegovega konja nikoli nisem videl, delal sem po občutku,« dodaja Hočevar. Pred časom je za poštarski muzej v Škofji Loki izdelal tudi figuro poštarja iz začetkov pošte v Sloveniji. Celjska zgodba Celjska zgodba je prav posebna. Gre za na- stajajočo razstavo celopostavnih figur, ki pred- stavljajo pomembne zgodovinske osebnosti iz zgodovine Celja. »Postavljene so in še bodo v okolju ustreznega zgodovinskega obdobja, in sicer z dodatki, ki nakazujejo na njihove dejavnosti,« je zapisano na spletni strani Turi- stičnega in kulturnega društva Celje. Hočevar je za društvo med drugim ustvaril tudi lutki Alme Karlin in Tita Varija Klemensa. »Klemens je bil rimski vojskovodja, senator in svetova- lec cesarja Marka Avrelija in za Celje je storil ogromno. Ali veste, da je imela Celea 18 tisoč ljudi, Emona pa le nekaj tisoč? Ljudje danes ne poznajo dobro zgodovine,« pravi Hočevar, ki nosi v sebi ogromno znanja o preteklosti. Ko nas Hočevar iz Občinske knjižnice Pre- bold, kjer je na ogled njegova razstava, popelje domov, v svoj atelje, so v njem številni izdel- ki, ki pritegnejo. Med njimi so številni kipci, ki so bili narejeni za nagrade in priznanja na različnih področjih. Hočevar je izdelal tudi kar nekaj maskot za televizijske spote in reklamne postavitve. Za cerkniško pustno društvo je po predlogi Marjana Mančka izdelal štiri figure hribcev. »To so bila moja najtežja leta« Pred popolno usmeritvijo v kiparjenje je imel Hočevar zelo zanimivo pot v gradbeništvu in navtiki. Leta 1984 je z bratom ustanovil Nav- tično delavnico Hočevar. V osmih letih obstoja sta izdelala kar 75 primerkov jadrnice H800, ki je postala jugoslovanska prvakinja v svoji kate- goriji in je še danes najhitrejša barka v svojem razredu. Ali jih kdaj vidi na morju, ko je na dopustu, ga vprašamo. »O, seveda. Na daleč jih spoznam na nekaj kilometrov, saj imajo rdeče jambore.« Ampak dodaja, da so bila leta izdelovanja priljubljenih jadrnic zanj najtežja. »To ni več posel, v katerega bi se vrnil. To so bila moja najtežja leta, z bratom sva bila cele dneve v delavnicah, trpela je tudi družina. Tudi delo je bilo resnično težko, kar je vplivalo tudi na zdravje,« doda Hočevar. Ciril Hočevar se je rodil leta 1949 v Ljublja- ni. Leta 1975 je diplomiral iz gradbeništva na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Sočasno je na Akade- miji za likovno umetnost študiral kiparstvo, vendar študija ni končal. Za svoja dela je prejel tudi številna priznanja. Razstavlja na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Njegovi kiparski portreti zajemajo znane Slovence, izražajo pa vse fizionomske obrazne značilnosti, ki so jih posamezniki imeli. Med portreti so tudi njegovi otroci in vnuki. 25 Št. 30, 25. julij 2024 Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 25 OD JADRNIC DO KIPOV Opazi se, da mu je kiparjenje bližje, a hkrati ne varčuje z besedami, ko razlaga, da je z umetno- stjo težko preživeti in da če bi vztrajal v gradbeni- štvu, bi mu bilo danes lažje, pa tudi ljudje imajo danes na umetnost drugačen pogled. »Uredijo si dom, nato gredo v trgovino, kjer kupijo sliko za 20 evrov. Ne znajo ceniti umetnosti. In to je slaba popotnica za vse, ki imajo talent, da bi ustvarjali in se lahko s tem preživeli. Ker resnično ne vem, kako umetniki, če ob ustvarjanju ne poučujejo drugih, preživijo. Tudi na fakulteti tega mladim ne povedo. Nihče jim ne reče, da se bo treba z umetnostjo tudi prebijati skozi življenje,« po- jasni. Toda ne glede na svoje mnenje ne more skriti, da ljubi umetnost. In to se v njegovih vr- hunskih delih tudi pozna. Foto: Andraž Purg Lepa Vida Pred leti sta z bratom ustvarjala osemmetrske jadrnice. Tiste, ki so nastale izpod njunih rok, so še danes najhi- trejše na Jadranskem morju. A k izdelavi jadrnic se nikoli več ne bi vrnil, pravi. To obdobje njegovega življenja je bilo najbolj naporno. Vsaka umetnina najde svoj ličen del prostora tudi doma. Dvorišče Hočevarjeve hiše krasijo njegove umetnine. Več deset takšnih krasi tudi svetovno čezoceansko ladjo. V svojem ateljeju ali delavnici. »To je najmanjša ki- parska delavnica, ki ste jo videli. A tukaj je nastal kip konja v naravni velikosti,« pojasni. Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 30, 25. julij 2024 ZAPOSLOVANJE Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si C M Y CM MY CY CMY K oglas_08.05.2023.pdf 1 8. 05. 2023 18:40:49 Adjuster – kontrolor v valjarni – oddelek adjustaža (m/ž), adjuster – kontrolor 1 v valjarni, oddelek proge (m/ž), pomočnik operaterja – oddelek izdelava jekla, obrat jeklarna (m/ž) Delujemo družbeno odgovorno, skrbi- mo za spoštljiv odnos do vseh zaposlenih, vzpodbujamo etično in pošteno ravnanje in imamo visok ugled v lokalni skupnosti. Zaposlitev za določen čas 6 mesecev s po- skusnim delom 3 mesece in z možnostjo za- poslitve za nedoločen čas. Štore Steel, d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbi- ramo do 11. 8. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Dežurni orodjar (m/ž) (Zreče) Pogodba za določen čas z možnostjo po- daljšanja. Unior, d.d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 16. 8. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Agent za prihodnost (m/ž) na območju Celja Pridružite se nam kot zavarovalni zastopnik ali pomožni zavarovalni zastopnik (m/ž). Pri nas ne boste našli le odlične priložnosti za razvoj kariere, temveč prostor, kjer izkoristite vaš prodajni talent. Spodbujamo harmonijo med delom, ker se zavedamo, da ima vsak svoj slog življenja. Merkur zavarovalnica, d.d., Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana. Pri- jave zbiramo do 17. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Referent za kadrovske zadeve (m/ž) (Podčetrtek) Vaše delo bo obsegalo: organiziranje in izvajanje aktivnosti na področju izobraže- vanja kadrov, spremljanje in razvoj zaposle- nih … Terme Olimia, d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prijave zbiramo do 16. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Asfalter (m/ž) (Celje) Želimo postati ugledno gradbeno podjetje v regiji, ki ima tovrstno dolgoletno tradicijo. Z vizijo in jasnimi cilji želimo povrniti ugled gradbeništvu, kar najbolje odsevajo naši re- ferenčni projekti. Voc Celje, Lava 42, Celje, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 17. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skupinovodja (m/ž) (Celje) Naloge: zasledovanje strategije, vizije, po- slanstva ter ciljev družbe, opravljanje najzah- tevnejših gradbenih, tesarskih in železokri- vskih del, skrb za pravočasno in kakovostno izvedbo del skupine, ki jo vodi … Voc Celje, Lava 42, Celje, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 17. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Koordinator vitke proizvodnje (m/ž) (Velenje) Opis delovnega mesta: delavec pripravlja predlog načrta aktivnosti uveljavljanja in izboljševanja vitke proizvodnje programa oz. družbe ter na osnovi potrjenega načrta vodi oz. koordinira aktivnosti. Vodi oziro- ma koordinira pripravo in uvedbo rešitev v proizvodni proces. Hisense Gorenje Europe, d.o.o., Partizanska 12, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 4. 8. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodja mizarskih delavnic (Celje) Dela in naloge: vodenje, organiziranje in koordiniranje dela v delavnicah z mizarskim repromaterialom, snovanje in načrtovanje strateškega razvoja delavnic … Lesoprodukt, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Pri- jave zbiramo do 18. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik v Celju (m/ž) (Celje) Big Bangov skladiščnik je odgovoren in zavzet. Je pomemben člen naše UAU-eki- pe. Skrbi za prevzem, skladiščenje in od- premo blaga, z blagom ravna vestno in je do naših strank in dostavljalcev skrben in profesionalen. Big Bang, d.o.o., Madžarska ulica 12, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Vodja trgovine poslovodja (m/ž), Tuš supermarket Velenje (Velenje) Poslovodja je odgovoren za vodenje in orga- nizacijo delovnega procesa v poslovni enoti … Engrotuš, d.o.o. (Tuš), Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 16. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strokovni sodelavec v financah in računovodstvu (m/ž) – Žalec (IC Arnovski gozd, ob izvozu iz AC) Glavne naloge in odgovornosti: priprava, spremljanje in analiza denarnih tokov ter so- delovanje pri izdelavi fi nančnih načrtov in plačilnem prometu, obračun plač in drugih prejemkov vključno z zakonsko predpisani- mi poročanji … Eho, d.o.o., Ob Dragi 7, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 16. 8. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Samostojni tehnolog (m/ž) v PE vzdrževanje in energetika (Celje) Glavne zadolžitve, ki ji bo kandidat/-ka opravljal/-a: organizacija dela med posame- znimi delavnicami. Sodelovanje z delovodji v delavnicah. Komunikacija z aktualnimi doba- vitelji materialov in izvajalci storitev. Cinkar- na Celje, d.d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 2. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Nabavnik (m/ž) (Velenje) Spodbujamo slogan »Pravi ljudje na pravih delovnih mestih«, zato si v svoji ekipi želi- mo sodelavko ali sodelavca, ki želi z nami rasti, napredovati, ustvarjati prihodnost in sooblikovati procese. Plastika Skaza, d.o.o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 18. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Delavec v vzdrževanju (m/ž) (Celje) V oddelku vzdrževanja iščemo nove so- delavce na področju strojništva, energetike vodovoda in gradbeništva. Celjske Mesnine, Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje. Prijave zbi- ramo do 17. 8. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalec v PE Žalec (m/ž/d) Naši prodajalci so osebe, ki nenehno skrbi- jo za založenost in urejenost naših trgovin, hkrati pa za pozitivno nakupovalno izkušnjo vseh naših kupcev. So prilagodljivi, odgo- vorni, pripravljeni prijeti za delo in hitro najdejo najboljšo rešitev za vsako situacijo v trgovinah. Hofer trgovina, d.o.o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica. Prijave zbiramo do 1. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Voznik kombija (m/ž) na programu Spar om-line – Celje Nudimo: dinamično in zanimivo delo v po- vezanem kolektivu in urejene pogoje dela, konkurenčno plačilo … Kobal Transporti, d.o.o., Letališka cesta 33e, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Celje) Iščeš novo zaposlitev, kjer so moda, zabava in kupci vedno na prvem mestu? Prijavi se na prosto delovno mesto prodajalec/-ka in postani del naše ekipe! H&M Hennes & Ma- uritz d.o.o, Ameriška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 26. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 XXXX Št. 30, 25. julij 2024 Več kot 20 tisoč obiskovalcev se je v prvih dveh mesecih od odprtja Stolpa Kristal povzpelo na naj- višjo stavbo v državi. Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič pravi, da ga ta številka navdaja z optimizmom. Predstavlja namreč več kot polovico predvidenega obiska, ki ga je občina za najnovejšo turistično znamenitost načrtovala do konca letošnje- ga leta. Čeprav je na stolpu veliko možnosti za doži- vetja, občina načrtuje še dodatne vsebine. TINA STRMČNIK Ob prazniku občine z županom mag. Brankom Kidričem Obisk Kristala presegel pričakovanja »Mislim, da smo Stolp Kri- stal zasnovali ambiciozno, a tudi stvarno. Uresničuje se naš cilj, da ta nova zname- nitost spodbuja večji obisk Rogaške Slatine. Tega so že zabeležili organizatorji ne- katerih prireditev in lastniki nekaterih gostinskih lokalov. Občina bi rada prihodke od povečanega obiska deloma namenila za razvoj turistič- ne destinacije,« pojasnjuje slatinski župan. Obdobje od zadnjega občinskega prazni- ka ocenjuje kot zelo plodno. Velik izziv je bila obnova nogometnega stadiona. Dve večji naložbi sta bili še ener- getski obnovi Športne dvo- rane Janina in Podružnične osnovne šole Sveti Florijan. So se morda po odprtju Kristala pojavile še ideje za nadgradnjo ponudbe? Zadnje leto smo razmišlja- li, kako bi ponudbo stolpa za- snovali tako, da bo čim bolj privlačna. Ni se nam zdelo dovolj, da bi se človek le povzpel na vrh, ampak smo si želeli, da bi ob obisku kaj doživel. Kot zelo privlačno se je izkazalo pohodno steklo v nadstropju, kjer je tudi ka- varna. Številni gostje se pri tej stekleni »odprtini« foto- grafi rajo in svoje posnetke delijo na družbenih omrež- jih. Zelo zanimiva so tudi VR- -očala v nadstropju višje. Če si jih nadenemo, nas krilati konj Pegaz s stolpa popelje v zdraviliški park in v pokrito sprehajališče »Vandelbahn«. To sprehajališče je bilo zara- di gradnje enega od hotelov pred leti porušeno. V virtu- alni zgodbi smo ta del zgo- dovine oživili. Načrtujemo še nadgradnjo nadstropja, imenovanega Panorama. Tam bomo postavili table, kjer bodo opisani stavbe in vrhovi, ki jih lahko vidijo obi- skovalci. Sicer ves čas pou- darjam, da Razgledni stolp Kristal ni zasnovan tako kot drugih več kot sto stolpov na vrhovih hribov po državi. Stolpi na vrhu hribov so za- snovani kot opazovalnice, da lahko ljudje vidijo čim dlje. Kristal je poseben po tem, da gre za stolp v središču mesta, ki ponuja pogled navzdol, predvsem v zdraviliško jedro in tamkajšnji park. In ideja o širšem urejanju Tržaškega hriba z zasebnim vlagateljem? Je še aktualna? Lastnik zemljišča nam vsa- ko drugo leto predstavi dru- go idejo. V občinski upravi čakamo, če se bo morda od- ločil in dal pobudo za spre- membo prostorskega načrta. Je pa jasno, da mora biti vsa- ka vsebina, ki bo uresničena na Tržaškem hribu, tesno povezana s turizmom. Z nogometnim stadionom ste imeli nemalo težav. Ka- kšne so zdaj razmere na igrišču? Nekaj težav je bilo z zasta- janjem vode, a smo to rešili že lani. Okoli igrišča so bile urejene nove drenaže. Bo igrišče dovolj izkori- ščeno, čeprav je slatinski nogometni klub izpadel iz prve lige? To je vprašanje za Nogo- metni klub Rogaška. Obči- na je milijon evrov in pol v ureditev stadion vložila, da bi članska ekipa v prvi ligi igrala več kot leto. Splet oko- liščin je privedel do tega, da je omenjena ekipa izpadla iz prve lige. V občini smo pred začetkom obnove stadiona izpostavili željo, da bi bila sodobna in urejena infra- struktura namenjena tudi drugim nogometnim selek- cijam nogometnega kluba. Želim si, da bi klub v okviru svojih zmožnosti igrišče lah- ko tudi tržil za namen špor- tnega turizma. Pred tem se je treba dogovoriti o dodatnih stroških, ki bodo nastali, in o sodelovanju v takšnih prime- rih. Nogometni klub Rogaška je namreč lani občini sporo- čil, da zaradi potreb kluba glavnega igrišča ni možno dajati v najem za športni tu- rizem. Letos so razmere dru- gačne. V vročinskih valovih se mnogi osvežijo v javnih bazenih. Kako napreduje načrtovanje bazena v sla- tinskem športnem parku? Ta projekt ima dolgo bra- do. V Rogaški Slatini smo imeli letno kopališče. Lastnik Zdravilišča Rogaška je pred 30 leti to zemljišče prodal zasebniku, ki je tam zgradil poslovno stavbo. Od takrat so bila mnenja o tem, ali je treba zgraditi javno letno kopališče, deljena. Čeprav v kraju pod okriljem zasebne- ga lastnika deluje Rogaška Riviera, je večkrat zaprta. Številnim domačinom se zdi, da to kopališče v prvi vrsti ni namenjeno Slatinčanom. V občinski upravi smo se po več kot desetletju izmenjave mnenj odločili, da se bomo lotili načrtovanja novega letnega kopališča. K temu nas je še posebej spodbudil dodaten prihodek, in sicer davek od igre na srečo. Od tega prihodka smo za pro- jekt kopališča namenili 1,4 milijona evrov. Kateri koraki vas še ča- kajo? Z namenom umeščanja kopališča spreminjamo ob- činski podrobni prostorski načrt. Naročili smo tudi pri- pravo projektne dokumenta- cije. Ko bomo videli, koliko bo ta projekt predvidoma stal, in ko bo bolj jasno, kako lahko zapremo fi nančno kon- strukcijo, bo več znano tudi o časovnem načrtu. Naša želja je, da bi bilo javno kopališče zgrajeno leta 2026. Projekt smo prijavili na razpis go- spodarskega ministrstva, a rezultati še niso znani. Načrtovali ste ureditev območja pod Janino, a na razpisu niste prejeli tako iz- datnega sofi nanciranja, kot ste želeli. Bo projekt vseeno izveden? Po številnih opravljenih razpravah smo prišli do za- ključka, da je ta projekt po- memben za Rogaško Slatino. Z njim bomo namreč uredili delno degradirano območje v središču mesta. Zgraditi nameravamo nov prireditve- ni prostor za mlade in nov prireditveni prostor, kjer bi lahko javni zavod za turizem in kulturo gostil dogodke do dva tisoč obiskovalcev. Evropska ploščad namreč ne omogoča sprejema tako veli- kega števila ljudi. Pod okri- ljem projekta je predvidena tudi ureditev novih prostorov za smučarski klub, ki bo tako dobil boljše pogoje za svoje delo. Naročili smo izdelavo projektne dokumentacije za izvedbo. Od višine predra- čunske vrednosti je odvisno, ali bomo naložbo zmožni uresničiti že prihodnje leto. Rogaška Slatina trenutno utripa v znamenju Aninega festivala, pred časom ste v občini gostili festival Pran- ger in festival športnega fi lma. Pred časom je bil v kulturnem centru festival »V občini smo že pred petimi leti dali pobudo, da bi z namenom razvoja športnega turizma zgradili nova igrišča. Pričakovali smo sodelovanje zasebnega sektorja.« šansonov. Kakšne učinke vaši občini prinašajo tovr- stni dogodki? Občasno analiziramo vpliv omenjenih dogodkov na lo- kalno skupnost. Veseli smo, da tudi domačini množično obiskujejo nekatere omenjene festivale, nekaterih festivalov pa ne spremljajo v takšnem obsegu, kot bi si želeli. Naš cilj je, da se to spremeni. Glavno nalogo pri tem morajo opravi- ti organizatorji, občina pa pri vseh omenjenih dogodkih pri- speva fi nančni delež. Pri med- narodnem festivalu športnega fi lma bomo na primer preve- trili zadane cilje in preverili, ali se uresničujejo. Lani jeseni se je vaša obči- na pridružila projektu Pro- stofer. Kako je zaživel? Projekt je zaživel v skladu s pričakovanji. Uporabni- ki prevozov so zadovoljni, prostovoljcev, ki opravljajo prevoze, je dovolj. Kljub pro- jektu Prostofer imajo občani še vedno na voljo tedenske prevoze med naselji naše ob- čine. Obe možnosti prevozov se dopolnjujeta, zato ju bomo nadaljevali. Kateri projekti so v občini še predvideni? Za mladinski center želi- mo zagotoviti nove prostore v Kulturnem centru Rogaška Slatina. Objavili smo že raz- pis za izbiro izvajalca. Naša želja je, da bi nove prostore, ki bodo namenjeni za manj- še koncerte in za razvedrilo mladih, uredili do konca leta. Načrtujemo tudi širitev Poko- pališča Sveta Trojica. Naložba je ocenjena na milijon evrov in skušali jo bomo uvrstiti v dogovor za razvoj regije. Če bomo uspešni, si obetamo 85-odstotno sofi nanciranje iz evropskega sklada in državne- ga proračuna. Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič na vrhu Stolpa Kristal. (Foto: Andraž Purg) PRAZNIČNO Z OBČINO ROGAŠKA SLATINA S T O L P KRISTAL V dveh mesecih več kot 20.000 obiskovalcev. ROGAŠKA SLATINA Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 30, 25. julij 2024 ZAPOSLOVANJE Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si C M Y CM MY CY CMY K oglas_08.05.2023.pdf 1 8. 05. 2023 18:40:49 Adjuster – kontrolor v valjarni – oddelek adjustaža (m/ž), adjuster – kontrolor 1 v valjarni, oddelek proge (m/ž), pomočnik operaterja – oddelek izdelava jekla, obrat jeklarna (m/ž) Delujemo družbeno odgovorno, skrbi- mo za spoštljiv odnos do vseh zaposlenih, vzpodbujamo etično in pošteno ravnanje in imamo visok ugled v lokalni skupnosti. Zaposlitev za določen čas 6 mesecev s po- skusnim delom 3 mesece in z možnostjo za- poslitve za nedoločen čas. Štore Steel, d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbi- ramo do 11. 8. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Dežurni orodjar (m/ž) (Zreče) Pogodba za določen čas z možnostjo po- daljšanja. Unior, d.d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 16. 8. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Agent za prihodnost (m/ž) na območju Celja Pridružite se nam kot zavarovalni zastopnik ali pomožni zavarovalni zastopnik (m/ž). Pri nas ne boste našli le odlične priložnosti za razvoj kariere, temveč prostor, kjer izkoristite vaš prodajni talent. Spodbujamo harmonijo med delom, ker se zavedamo, da ima vsak svoj slog življenja. Merkur zavarovalnica, d.d., Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana. Pri- jave zbiramo do 17. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Referent za kadrovske zadeve (m/ž) (Podčetrtek) Vaše delo bo obsegalo: organiziranje in izvajanje aktivnosti na področju izobraže- vanja kadrov, spremljanje in razvoj zaposle- nih … Terme Olimia, d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prijave zbiramo do 16. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Asfalter (m/ž) (Celje) Želimo postati ugledno gradbeno podjetje v regiji, ki ima tovrstno dolgoletno tradicijo. Z vizijo in jasnimi cilji želimo povrniti ugled gradbeništvu, kar najbolje odsevajo naši re- ferenčni projekti. Voc Celje, Lava 42, Celje, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 17. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skupinovodja (m/ž) (Celje) Naloge: zasledovanje strategije, vizije, po- slanstva ter ciljev družbe, opravljanje najzah- tevnejših gradbenih, tesarskih in železokri- vskih del, skrb za pravočasno in kakovostno izvedbo del skupine, ki jo vodi … Voc Celje, Lava 42, Celje, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 17. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Koordinator vitke proizvodnje (m/ž) (Velenje) Opis delovnega mesta: delavec pripravlja predlog načrta aktivnosti uveljavljanja in izboljševanja vitke proizvodnje programa oz. družbe ter na osnovi potrjenega načrta vodi oz. koordinira aktivnosti. Vodi oziro- ma koordinira pripravo in uvedbo rešitev v proizvodni proces. Hisense Gorenje Europe, d.o.o., Partizanska 12, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 4. 8. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodja mizarskih delavnic (Celje) Dela in naloge: vodenje, organiziranje in koordiniranje dela v delavnicah z mizarskim repromaterialom, snovanje in načrtovanje strateškega razvoja delavnic … Lesoprodukt, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Pri- jave zbiramo do 18. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik v Celju (m/ž) (Celje) Big Bangov skladiščnik je odgovoren in zavzet. Je pomemben člen naše UAU-eki- pe. Skrbi za prevzem, skladiščenje in od- premo blaga, z blagom ravna vestno in je do naših strank in dostavljalcev skrben in profesionalen. Big Bang, d.o.o., Madžarska ulica 12, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Vodja trgovine poslovodja (m/ž), Tuš supermarket Velenje (Velenje) Poslovodja je odgovoren za vodenje in orga- nizacijo delovnega procesa v poslovni enoti … Engrotuš, d.o.o. (Tuš), Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 16. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strokovni sodelavec v financah in računovodstvu (m/ž) – Žalec (IC Arnovski gozd, ob izvozu iz AC) Glavne naloge in odgovornosti: priprava, spremljanje in analiza denarnih tokov ter so- delovanje pri izdelavi fi nančnih načrtov in plačilnem prometu, obračun plač in drugih prejemkov vključno z zakonsko predpisani- mi poročanji … Eho, d.o.o., Ob Dragi 7, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 16. 8. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Samostojni tehnolog (m/ž) v PE vzdrževanje in energetika (Celje) Glavne zadolžitve, ki ji bo kandidat/-ka opravljal/-a: organizacija dela med posame- znimi delavnicami. Sodelovanje z delovodji v delavnicah. Komunikacija z aktualnimi doba- vitelji materialov in izvajalci storitev. Cinkar- na Celje, d.d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 2. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Nabavnik (m/ž) (Velenje) Spodbujamo slogan »Pravi ljudje na pravih delovnih mestih«, zato si v svoji ekipi želi- mo sodelavko ali sodelavca, ki želi z nami rasti, napredovati, ustvarjati prihodnost in sooblikovati procese. Plastika Skaza, d.o.o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 18. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Delavec v vzdrževanju (m/ž) (Celje) V oddelku vzdrževanja iščemo nove so- delavce na področju strojništva, energetike vodovoda in gradbeništva. Celjske Mesnine, Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje. Prijave zbi- ramo do 17. 8. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalec v PE Žalec (m/ž/d) Naši prodajalci so osebe, ki nenehno skrbi- jo za založenost in urejenost naših trgovin, hkrati pa za pozitivno nakupovalno izkušnjo vseh naših kupcev. So prilagodljivi, odgo- vorni, pripravljeni prijeti za delo in hitro najdejo najboljšo rešitev za vsako situacijo v trgovinah. Hofer trgovina, d.o.o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica. Prijave zbiramo do 1. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Voznik kombija (m/ž) na programu Spar om-line – Celje Nudimo: dinamično in zanimivo delo v po- vezanem kolektivu in urejene pogoje dela, konkurenčno plačilo … Kobal Transporti, d.o.o., Letališka cesta 33e, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Celje) Iščeš novo zaposlitev, kjer so moda, zabava in kupci vedno na prvem mestu? Prijavi se na prosto delovno mesto prodajalec/-ka in postani del naše ekipe! H&M Hennes & Ma- uritz d.o.o, Ameriška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 26. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 XXXX Št. 30, 25. julij 2024 Več kot 20 tisoč obiskovalcev se je v prvih dveh mesecih od odprtja Stolpa Kristal povzpelo na naj- višjo stavbo v državi. Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič pravi, da ga ta številka navdaja z optimizmom. Predstavlja namreč več kot polovico predvidenega obiska, ki ga je občina za najnovejšo turistično znamenitost načrtovala do konca letošnje- ga leta. Čeprav je na stolpu veliko možnosti za doži- vetja, občina načrtuje še dodatne vsebine. TINA STRMČNIK Ob prazniku občine z županom mag. Brankom Kidričem Obisk Kristala presegel pričakovanja »Mislim, da smo Stolp Kri- stal zasnovali ambiciozno, a tudi stvarno. Uresničuje se naš cilj, da ta nova zname- nitost spodbuja večji obisk Rogaške Slatine. Tega so že zabeležili organizatorji ne- katerih prireditev in lastniki nekaterih gostinskih lokalov. Občina bi rada prihodke od povečanega obiska deloma namenila za razvoj turistič- ne destinacije,« pojasnjuje slatinski župan. Obdobje od zadnjega občinskega prazni- ka ocenjuje kot zelo plodno. Velik izziv je bila obnova nogometnega stadiona. Dve večji naložbi sta bili še ener- getski obnovi Športne dvo- rane Janina in Podružnične osnovne šole Sveti Florijan. So se morda po odprtju Kristala pojavile še ideje za nadgradnjo ponudbe? Zadnje leto smo razmišlja- li, kako bi ponudbo stolpa za- snovali tako, da bo čim bolj privlačna. Ni se nam zdelo dovolj, da bi se človek le povzpel na vrh, ampak smo si želeli, da bi ob obisku kaj doživel. Kot zelo privlačno se je izkazalo pohodno steklo v nadstropju, kjer je tudi ka- varna. Številni gostje se pri tej stekleni »odprtini« foto- grafi rajo in svoje posnetke delijo na družbenih omrež- jih. Zelo zanimiva so tudi VR- -očala v nadstropju višje. Če si jih nadenemo, nas krilati konj Pegaz s stolpa popelje v zdraviliški park in v pokrito sprehajališče »Vandelbahn«. To sprehajališče je bilo zara- di gradnje enega od hotelov pred leti porušeno. V virtu- alni zgodbi smo ta del zgo- dovine oživili. Načrtujemo še nadgradnjo nadstropja, imenovanega Panorama. Tam bomo postavili table, kjer bodo opisani stavbe in vrhovi, ki jih lahko vidijo obi- skovalci. Sicer ves čas pou- darjam, da Razgledni stolp Kristal ni zasnovan tako kot drugih več kot sto stolpov na vrhovih hribov po državi. Stolpi na vrhu hribov so za- snovani kot opazovalnice, da lahko ljudje vidijo čim dlje. Kristal je poseben po tem, da gre za stolp v središču mesta, ki ponuja pogled navzdol, predvsem v zdraviliško jedro in tamkajšnji park. In ideja o širšem urejanju Tržaškega hriba z zasebnim vlagateljem? Je še aktualna? Lastnik zemljišča nam vsa- ko drugo leto predstavi dru- go idejo. V občinski upravi čakamo, če se bo morda od- ločil in dal pobudo za spre- membo prostorskega načrta. Je pa jasno, da mora biti vsa- ka vsebina, ki bo uresničena na Tržaškem hribu, tesno povezana s turizmom. Z nogometnim stadionom ste imeli nemalo težav. Ka- kšne so zdaj razmere na igrišču? Nekaj težav je bilo z zasta- janjem vode, a smo to rešili že lani. Okoli igrišča so bile urejene nove drenaže. Bo igrišče dovolj izkori- ščeno, čeprav je slatinski nogometni klub izpadel iz prve lige? To je vprašanje za Nogo- metni klub Rogaška. Obči- na je milijon evrov in pol v ureditev stadion vložila, da bi članska ekipa v prvi ligi igrala več kot leto. Splet oko- liščin je privedel do tega, da je omenjena ekipa izpadla iz prve lige. V občini smo pred začetkom obnove stadiona izpostavili željo, da bi bila sodobna in urejena infra- struktura namenjena tudi drugim nogometnim selek- cijam nogometnega kluba. Želim si, da bi klub v okviru svojih zmožnosti igrišče lah- ko tudi tržil za namen špor- tnega turizma. Pred tem se je treba dogovoriti o dodatnih stroških, ki bodo nastali, in o sodelovanju v takšnih prime- rih. Nogometni klub Rogaška je namreč lani občini sporo- čil, da zaradi potreb kluba glavnega igrišča ni možno dajati v najem za športni tu- rizem. Letos so razmere dru- gačne. V vročinskih valovih se mnogi osvežijo v javnih bazenih. Kako napreduje načrtovanje bazena v sla- tinskem športnem parku? Ta projekt ima dolgo bra- do. V Rogaški Slatini smo imeli letno kopališče. Lastnik Zdravilišča Rogaška je pred 30 leti to zemljišče prodal zasebniku, ki je tam zgradil poslovno stavbo. Od takrat so bila mnenja o tem, ali je treba zgraditi javno letno kopališče, deljena. Čeprav v kraju pod okriljem zasebne- ga lastnika deluje Rogaška Riviera, je večkrat zaprta. Številnim domačinom se zdi, da to kopališče v prvi vrsti ni namenjeno Slatinčanom. V občinski upravi smo se po več kot desetletju izmenjave mnenj odločili, da se bomo lotili načrtovanja novega letnega kopališča. K temu nas je še posebej spodbudil dodaten prihodek, in sicer davek od igre na srečo. Od tega prihodka smo za pro- jekt kopališča namenili 1,4 milijona evrov. Kateri koraki vas še ča- kajo? Z namenom umeščanja kopališča spreminjamo ob- činski podrobni prostorski načrt. Naročili smo tudi pri- pravo projektne dokumenta- cije. Ko bomo videli, koliko bo ta projekt predvidoma stal, in ko bo bolj jasno, kako lahko zapremo fi nančno kon- strukcijo, bo več znano tudi o časovnem načrtu. Naša želja je, da bi bilo javno kopališče zgrajeno leta 2026. Projekt smo prijavili na razpis go- spodarskega ministrstva, a rezultati še niso znani. Načrtovali ste ureditev območja pod Janino, a na razpisu niste prejeli tako iz- datnega sofi nanciranja, kot ste želeli. Bo projekt vseeno izveden? Po številnih opravljenih razpravah smo prišli do za- ključka, da je ta projekt po- memben za Rogaško Slatino. Z njim bomo namreč uredili delno degradirano območje v središču mesta. Zgraditi nameravamo nov prireditve- ni prostor za mlade in nov prireditveni prostor, kjer bi lahko javni zavod za turizem in kulturo gostil dogodke do dva tisoč obiskovalcev. Evropska ploščad namreč ne omogoča sprejema tako veli- kega števila ljudi. Pod okri- ljem projekta je predvidena tudi ureditev novih prostorov za smučarski klub, ki bo tako dobil boljše pogoje za svoje delo. Naročili smo izdelavo projektne dokumentacije za izvedbo. Od višine predra- čunske vrednosti je odvisno, ali bomo naložbo zmožni uresničiti že prihodnje leto. Rogaška Slatina trenutno utripa v znamenju Aninega festivala, pred časom ste v občini gostili festival Pran- ger in festival športnega fi lma. Pred časom je bil v kulturnem centru festival »V občini smo že pred petimi leti dali pobudo, da bi z namenom razvoja športnega turizma zgradili nova igrišča. Pričakovali smo sodelovanje zasebnega sektorja.« šansonov. Kakšne učinke vaši občini prinašajo tovr- stni dogodki? Občasno analiziramo vpliv omenjenih dogodkov na lo- kalno skupnost. Veseli smo, da tudi domačini množično obiskujejo nekatere omenjene festivale, nekaterih festivalov pa ne spremljajo v takšnem obsegu, kot bi si želeli. Naš cilj je, da se to spremeni. Glavno nalogo pri tem morajo opravi- ti organizatorji, občina pa pri vseh omenjenih dogodkih pri- speva fi nančni delež. Pri med- narodnem festivalu športnega fi lma bomo na primer preve- trili zadane cilje in preverili, ali se uresničujejo. Lani jeseni se je vaša obči- na pridružila projektu Pro- stofer. Kako je zaživel? Projekt je zaživel v skladu s pričakovanji. Uporabni- ki prevozov so zadovoljni, prostovoljcev, ki opravljajo prevoze, je dovolj. Kljub pro- jektu Prostofer imajo občani še vedno na voljo tedenske prevoze med naselji naše ob- čine. Obe možnosti prevozov se dopolnjujeta, zato ju bomo nadaljevali. Kateri projekti so v občini še predvideni? Za mladinski center želi- mo zagotoviti nove prostore v Kulturnem centru Rogaška Slatina. Objavili smo že raz- pis za izbiro izvajalca. Naša želja je, da bi nove prostore, ki bodo namenjeni za manj- še koncerte in za razvedrilo mladih, uredili do konca leta. Načrtujemo tudi širitev Poko- pališča Sveta Trojica. Naložba je ocenjena na milijon evrov in skušali jo bomo uvrstiti v dogovor za razvoj regije. Če bomo uspešni, si obetamo 85-odstotno sofi nanciranje iz evropskega sklada in državne- ga proračuna. Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič na vrhu Stolpa Kristal. (Foto: Andraž Purg) PRAZNIČNO Z OBČINO ROGAŠKA SLATINA S T O L P KRISTAL V dveh mesecih več kot 20.000 obiskovalcev. ROGAŠKA SLATINA Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 30, 25. julij 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU VPISI V IZOBRAŽEV ALNE PROGRAME Z vami že 60 let +386 41 415 635 +386 3 8182440 info@lu-rogaska.si www.lu-rogaska.si • Zdravstvena nega (PTI): TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE/TEHNICA ZDRAVSTVENE NEGE • Bolničar-negovalec • Gastronomske in hotelske storitve • Trgovec • Predšolska vzgoja (poklicni tečaj, SSI) • Kozmetični tehnik • Ekonomski tehnik (SSI in PTI) • Gastronomija in turizem • Gastronomija • Ekonomska gimnazija • Maturitetni tečaj • Osnovna šola za odrasle (brezplačno) IZBIRATE LAHKO MED 14. RAZLIČNIMI PROGRAMI z možnostjo e-izobraževanja. Plaketa občine Rogaška Slatina v roke Borisu Führerju Svoj čas rad razdaja za druge Ob dolgem seznamu društev in organizacij, kamor je vključen, se marsikdo verjetno vpraša, kako vse to zmore. Slatinčan Boris Führer pravi, da sta ga starša že v mla- dih letih navajala na sodelovanje v skupnosti. »Učila sta me, da je treba kdaj kaj narediti tudi za druge, ne le zase. Temu sledim vse življenje.« Dolgoletni podžupan Občine Rogaška Slatina je svojo politično kariero gradil postopo- ma, od vključenosti v krajevno skupnost do sodelovanja v občinskem svetu. Ker mu je pri srcu skrb za etnološko dediščino, je eden od ustanovnih članov Kluba prijateljev Juneževe domačije. Čeprav ne igra nobenega glasbila, je že več kot dve desetletji dejaven tudi v vrstah Pihalnega orkestra Rogaška. TINA STRMČNIK Že njegov oče je bil vrsto let dejaven v DeSUS. Ker ta- krat občani v svojem kraju še niso imeli na voljo veliko prostorov za druženje, je dru- žina sestanke članov stranke gostila kar v svoji »gorci«. Boris Führer je večkrat spre- mljal tovrstna druženja in pristal na povabilo svojega mentorja Jožeta Kovačiča, naj se pridruži tej politični organizaciji. »Všeč mi je bila usmerjenost v delo za dob- robit starejših ljudi. Na listi DeSUS sem bil izvoljen v ob- činski svet, nato sem bil tri mandate podžupan Občine Rogaška Slatina. Sodeloval sem tudi v delovnih telesih občinskega sveta.« Čeprav se na zadnjih lokalnih volitvah ni uvrstil v občinski svet, je še vedno predsednik občinske- ga in pokrajinskega odbora omenjene stranke ter član sveta stranke. »Z delom stran- ke nisem najbolj zadovoljen. Vse se je preveč spolitiziralo. Upam, da bo novo vodstvo, ki smo ga izvolili na zadnjem kongresu, boljše delalo in da bo naredilo veliko dobrega predvsem za starejše.« Za volanom prostoferja Prepričan je, da je na občin- ski ravni izkazanega veliko posluha za potrebe starejših generacij, kar se po njegovem opažanju odraža v urejeni in- frastrukturi in nedavno pre- Kdo so prejemniki občinskih priznanj? Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič bo na osrednji slovesnosti ob prazniku občine, ki bo ta pe- tek, 26. julija, v tamkajšnjem kulturnem centru, podelil dve plaketi občine in tri občinska priznanja. Plaketo občine bosta prejela Boris Führer za dolgoletno delo na društvenem in družbeno-političnem področju v lokalni skupnosti in zunaj nje ter podjetje Podoba, ki se ukvarja z grafi čnimi storitvami. Ta gospodarska družba, ki letos obeležuje 30 let delovanja, med drugim podpira različ- ne projekte društev in organizacij v lokalnem okolju in širše. Priznanja občine bodo prejeli Martina Novak Černogoj, Komorni zbor Cantabile in Moto klub Pegaz Rogaška. Marti- na Novak Černogoj kljub delovnim obveznostim in skrbi za družino svoj čas posveča bogatitvi duhovnega in kulturnega življenja v Kostrivnici. Vodi različne pevske sestave ter med drugim vzgaja mlade pevce. Komorni zbor Cantabile, ki ga vodi zborovodkinja Andreja Došler, že vrsto let žanje uspehe na slovenskih in mednarodnih pevskih tekmovanjih. Na tekmovanju Naša pesem, ki je bilo aprila v Mariboru, je zbor osvojil nagrado za najboljši program zbora enakih glasov, nagrado za najboljši zbor enakih glasov in najvišjo oceno med srebrnimi diplomami. Moto klub Pegaz Rogaška bo priznanje prejel za organizacijo najštevilnejše prireditve v občini. Motorističnega blagoslova na velikonočni ponede- ljek se je namreč udeležilo približno štiri tisoč motoristov. Klub bo priznanje prejel še za širjenje prepoznavnosti o Rogaški Slatini v državi in zunaj nje. TS »Na Juneževi domačiji ohranjamo običaje, ki gredo v pozabo. Različne prikaze pripravljamo ob praznikih, ko diši tudi po domačih jedeh. Naša prizadevanja so opazili celo ljudje iz bolj oddaljenih krajev in radi se vračajo k nam.« »Domačini včasih ne opazijo napredka v svojem okolju. Pozitivne spremembe včasih prej zaznajo tisti, ki občino obiščejo le občasno.« danih oskrbovanih stanova- njih. »Kot občinski svetnik sem se vedno zavzemal za pobude starejših in slednji so bili tega vedno zelo veseli,« je dejal. Vesel je, da v občini deluje napreden dom starej- ših, kjer lahko ljudje preživijo jesen življenja. Dobro se mu zdi, da imajo starejši občani na voljo prevoze, ki jim omo- gočajo lažji dostop do oprav- kov in povezavo med kraji. Marsikdo namreč nima svo- jega vozila ali s prošnjami za prevoz noče obremenjevati svojcev. Tako letošnji preje- mnik občinske plakete kot njegova žena Marjana sta del druščine prostovoljnih voz- nikov pod okriljem projekta Prostofer. »Ljudje so hvaležni za pomoč in za to, da svoj prosti čas nameniva zanje. Hvaležnost se jim vidi v očeh. Sodelovanje pri tem projektu naju z ženo zelo bogati.« Ne mara črnogledosti Še preden se je pridružil občinskemu svetu, je bil dejaven v Mestni krajevni skupnosti Rogaška Slatina. Prepričan je, da lahko s so- delovanjem v tej obliki lo- kalne samouprave človek še bolj podrobno spozna želje in potrebe ljudi, tudi tistih na vasi in obrobju. »Predlogi, ki jih imajo krajani, so zanje zelo pomembni, saj vplivajo na njihova življenja, na ka- kovost bivanja. Zato je zelo pomembno, da o njih slišijo tudi tisti, ki sodelujejo na viš- jih ravneh odločanja.« V občinskih svetih so po- litični pogledi velikokrat različni, pogosto ne gre brez kresanja mnenj. Führerju se zdi, da se je o težavah treba pogovarjati. A ga žalosti, da nekateri na vse gledajo z negativizmom, ne vidijo pa prednosti, ki bi jih kakšna sprememba lahko prinesla občanom. »Mislim, da smo lahko v občinskem svetu marsikaj dobrega postorili predvsem zaradi župana, ki je vztrajen, strokoven in ima dolgoletne izkušnje.« Od »kožuhanja« do »fureža« Je eden od ustanovnih čla- nov Kluba prijateljev June- ževe domačije – spomeniško zaščitene stavbe pod vzpe- tino Janina. Domačija, ki so jo lastniki s pomočjo občine skrbno obnovili, obsega sta- novanjsko hišo, gospodarsko poslopje in čebelnjak. Klub prijateljev omenjene doma- čije povezuje ljudi, ki ljubijo naravo in stare običaje. Ti za- nesenjaki na obrobju nekda- nje vasi Tržišče pripravljajo pester program ob različnih praznikih. V različnih letnih časih predstavljajo nekatera opravila, kot so »kožuhanje« koruze, cepljenje drv … Ob vsem naštetem pogosto za- zveni ljudska pesem. Največji dogodek je »furež«. »Takrat se nas zbere res lepo število. Tudi mladi prihajajo, saj na svojih domovih ne morejo več videti navad, ki jih na Juneževi domačiji še ohra- njamo,« je dejal sogovornik. Med glasbeniki Že več kot 20 let je član Pihalnega orkestra Steklarne Rogaška Slatina, čeprav ne igra na nobeno glasbilo. Nje- gova družina že 60 let gosti glasbenike omenjenega sesta- va, ko se vsak prvi maj od- pravijo po občini, da doma- činom zaigrajo budnico. »Pri nas doma je postojanka, kjer orkester pogostimo. Že moj Boris Führer bo plaketo Občine Rogaška Slatina prejel za dolgoletno delo na dru- štvenem in družbeno-političnem področju v lokalni skupnosti in zunaj nje. Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 30, 25. julij 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Rolete - senčila Povalej Ivan Povalej s.p., Tuncovci 15, Rogaška Slatina • ROLETE • SCREEN SENČILA • PLISE KOMARNIKI • ROLO KOMARNIKI 03 819 15 70 / 041 639 538 povalej.rolete@siol.net • ŽALUZIJE • TENDE - PERGOLE • NOTRANJA SENČILA • ROLO GARAŽNA VRATA Iskrene čestitke ob prazniku občine Rogaška Slatina vam želi kolektiv Roletarstva Povalej. Spoštovane občanke in občani! oče je imel to navado in zdaj jo ohranjamo.« Omenjenemu glasbenemu sestavu sta se pred leti pridružila Führerje- va hči in sin. Njun oče s pred- sednikom pihalnega orkestra bdi nad organizacijskimi ob- veznostmi in fi nancami. Med drugim skrbi za to, da imajo člani zasedbe na voljo glas- bila, uniforme in ustrezne prostore, kjer vadijo. Orkester je znan po svojem vsakoletnem tradicionalnem koncertu. Takrat je dvorana polna do zadnjega kotička. Omenjena glasbena dru- ščina z veseljem gostuje na različnih prireditvah. Zven pihalne godbe popestri tudi marsikatero odprtje naložb v občini. »Tako se oddolžimo za podporo, ki jo za delovanje društva prejemamo iz občin- skega proračuna.« Za žlahtno kapljico Boris Führer sodeluje še v društvu vzdrževalcev, sla- tinskem društvu steklarjev in v tamkajšnjem društvu vinogradnikov. »Številni Slatinčani imamo pod Bo- čem manjše vinograde. Prav zaradi teh nasadov trt smo se somišljeniki povezali. Vrsto let je društvu predse- doval Franci Jankovič, zdaj društvo vodi Ivan Mijošek. Zaradi dejavnosti društva se je kakovost vin v Rogaški Slatini in okolici izboljšala,« je omenil. Dodal je, da mu svojega časa nikoli ni težko nameniti za povezovanje s tistimi, ki jih družijo po- dobna zanimanja. Zelo rad se posveča tudi trem vnu- kom, tako da njegovi dnevi, čeprav je v pokoju, precej hitro minevajo. V steklarni vse do upokojitve Lepe spomine ima na služ- bena leta, ki jih je od prvega dne zaposlitve do upokojitve preživel v Steklarni Rogaška. V tem podjetju je delal že nje- gov oče, zato je Boris Führer že kot deček spoznaval tež- ko delo pihalcev in brusilcev stekla. Bil je štipendist ste- klarne in se je po končanem izobraževanju zaposlil v tej gospodarski družbi, kjer je že kmalu postal direktor vzdr- ževanja. Pet let pred upokoji- tvijo je prevzel vodenje orod- jarne. »Dobro poznam pogoje tega težkega dela pri visokih temperaturah. Vzdrževalci smo skušali zaposlenim, ki so delali v težkih pogojih, kljub naravi njihovega dela olajšati, kar se je le dalo,« pravi. Tre- nutni izzivi podjetja ga nav- dajajo s skrbjo, a srčno upa, da se bo vse dobro razpletlo. »Tradicija steklarstva v Roga- ški je izjemna, zato si srčno želim, da bi podjetje ostalo v lokalnem okolju. Drugače bo nastala ogromna škoda. Ko steklarske peči enkrat ugasnejo, jih je zelo težko ponovno obuditi.« Foto: Andraž Purg Je eden od ustanovnih članov Kluba prijateljev Juneževe domačije – spo- meniško zaščitene stavbe pod vzpetino Janina. Je član številnih društev. Ljubezen do trte in žlahtne kapljice ga je pripeljala v Društvo vinogradnikov Rogaška Slatina. Pred domačo »gorco« skupaj s soprogo Marjano. Oba sta tudi prostovoljna voznika pod okriljem projekta Prostofer. Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 30, 25. julij 2024 POTOPIS Zakaj ponovno tja? Južna Georgia – Serengeti juga Ko se ti ta priložnost po- novno ponudi, ne omahuješ niti za sekundo. Nato se ži- vljenje malo poigra s teboj. Najprej naju je presenetila bolezen, za katero je kazalo, da bo kar resna. Nato je prišlo obvestilo, da je potovanje z ladjo MV Ushuaia, s katero sva potovala že prvič, odpo- vedano. Ampak takrat sva bila že trdno odločena, da bova šla, nič naju ni moglo več zaustaviti. Poiskala sva drugega ladjarja, zamenjala datume in destinacije na le- talskih kartah ter 22. oktobra 2023 poletela v Buenos Aires, ki sva si ga ogledala že pred leti. Tokrat naju je vleklo na jug, na Antarktiko po daljši poti, mimo Falklandskih oto- kov in Južne Georgie, krajev, ki jih Sir David Attenbouro- ugh imenuje Serengeti juga. Na ladji V kraju Puerto Madryn, ki je tudi izhodišče za izlete na polotok Valdes, kjer si turi- sti lahko ogledajo pingvine, morske leve in morske slone, sva se vkrcala na ladjo Hon- dius, ki je za naslednjih 21 dni postala najin novi dom. Na ladji je bilo približno 100 takšnih navdušencev, kot sva midva, in precej takšnih, ki se pogosto vračajo na belo celino. Za nas je skrbelo 57 članov posadke, 13 vodni- kov in zdravnik. Najprej smo morali opraviti obvezno varnostno vajo, ki jo je tre- ba vzeti resno, saj je morje, predvsem v Drakovem pre- livu, eno najvalovitejših na svetu. Kot vedno sva se tudi tokrat opremila s tabletami in z zapestnicami proti mor- ski bolezni ter prestala celo- tno pot brez težav. Kabine na ladji so bile raz- košnejše, kot sva bila vajena. Vsaka je imela svojo kopal- nico ter sistem ozvočenja, s katerim so nas obveščali o predavanjih, ki smo jih imeli vsak dan, o sistemu izkrca- nja, obrokih ali živalskem svetu, ki so ga opazili z mo- stu ladje. Vsak dan sproti smo glede na vreme prilaga- jali smer potovanja in izkrca- nja. Pogosto smo z načrta A presedlali na načrt D, ker so nas ovirali veter, led, megla, visoki valovi, mogočne sile narave, proti katerim nobena slaba volja ne pomaga. Tudi to je čar ekspedicijskega po- tovanja. Običajno smo na plovbi imeli zajtrk ob osmih. Ob 9.15 smo imeli že prvo predavanje, ob 11.00 drugo predavanje, ob 12.30 kosilo, popoldne še eno ali dve predavanji, ob 18.00 sta sledila povzetek dneva in načrt za naslednji dan, ob 19.00 je bila večerja. Vodniki so nam predavali o zgodovi- ni, geologiji, morski biologiji, ornitologiji, varstvu narave, ri- bolovu, kitolovu in podobno. Vmes smo imeli dovolj časa za spoznavanje in izmenjavo ko- ristnih informacij o potovanjih s sopotniki in za opazovanje ptic ali kitov, ki so nas spre- mljali na dvodnevni plovbi na Falklandske otoke, kjer smo se prvič izkrcali. Falklandski otoki Že pri našem prvem izkr- canju na Falklandskih otokih se je ta ritem življenja na ladji popolnoma spremenil. Vsta- ti smo morali ob 4.45, saj je bilo kasneje napovedano zelo slabo vreme. Zaradi tega nih- če ni bil slabe volje, saj smo na otoku Saunders, ki je del falklandskega arhipelaga, na- meravali obiskati gnezdišča falklandskih albatrosov. Kot ob vsakem izkrcanju smo si morali nadeti rešilne jopiče in že dan prej natanč- no očistiti vsa oblačila in škornje, da ne bi prišlo do onesnaženja ali prenašanja škodljivih snovi ali tujero- dnih rastlinskih vrst na oto- ke. Na obalo so nas vedno prepeljali gumijasti čolni oz. zodiaki. Otoki so vsekakor vredni ogleda in si zaslužijo celoten prispevek, tokrat pa naj zado- šča, da je bilo glavno mesto Port Stanley naš zadnji posta- nek v civilizaciji. Že od decembra 2017, ko sva bila prvič na Antarktiki, sva z možem sanjala o tem, da bi se enkrat vrnila na sedmo celino. Mnogokrat sem razmišljala in poskušala odgovoriti na vprašanje: »Pa kaj lahko tam vidiš?« Težko je odgovoriti in opisati svoja občutja nekomu, ki tega potovanja še ni doživel. Stojiš na krovu ladje, ki reže valove hladnega morja, in drsiš mimo ledenih gor v vseh odtenkih modre. Ladjo spremlja na stotine ptic, od katerih mnoge leta ne pristanejo na obali. Opazuješ osupljive sončne zahode, nebo se obarva v mavrične barve in opolnoči še kar stojiš ter se izgubiš v trenutkih tišine in neskončne lepote, ki te obdaja. Tvoja duša se poveže s to lepoto, tvoje misli se umirijo v naročju matere narave. Nič drugega ni pomembno kot ta trenutek, tvoje srce poje od silne lepote, ki te obdaja. Takrat lahko samo rečeš hvala, življenje, da si mi omogočilo doživeti ta čudež neokrnjene narave … SONJA LINDSAY Dih jemajoči sončni zahodi Program potovanja se je spreminjal glede na vreme. Leopardji tjulenj je radovedno krožil okrog našega čolna. Mladiči kraljevih pingvinov so pokriti s puhom. Na tisoče pingvinov ob obalah Južne Georgie Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 30, 25. julij 2024 POTOPIS NAVDUŠITE S POTOPISOM Z Novim tednikom naokrog NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! Avtorje najboljših treh potopisov čakajo lepe nagrade pokrovitelja akcije – knjigarne HOOP! Stanetova 11, Celje Čakala nas je dvodnevna plovba na 1.550 km oddalje- no Južno Georgio. Vso pot so nas spremljali ptice in kiti. Počasi so se jim pridružile ogromne ledene gore. Kadar nam je bilo vreme naklonje- no, smo lahko opazovali ču- dovite sončne zahode. Prečkali smo pas, kjer se mešata topel subpolarni tok in mrzel polarni tok. Ta tok z morskih tal dvigne hranila, kar je dobro za živali in ščiti Antarktiko pred toplimi to- kovi. Temperatura vode se je znižala s 7,8 na 3,9 stopinje. Tok je pomemben za podne- bje po vsem svetu, povzroča pa tudi bolj razburkano mor- je. Imeli smo številna predava- nja o kitolovu na Južni Geor- gi, o raziskovalcih Antarktike, ki so svoje odprave začenjali na tem otoku, o morskih to- kovih, ki pomembno vplivajo na živali in temperature v tem delu sveta, ter seveda o vseh predstavnikih bogatega žival- skega sveta. Tretji dan nas je zjutraj ob- dajala gosta megla in nismo imeli veliko upanja, da se bomo lahko prvič izkrcali na Južni Georgi. Nato se je me- gla nenadoma razkadila in pred nami se je odprl pogled na zasnežene vrhove otoka. Južna Georgia Prvi je na ozemlje stopil angleški raziskovalec kapitan James Cook leta 1775 na svoji poti okoli sveta. Mislil je, da je našel dolgo iskano južno celino. Ko je na svoji poti pri- šel do rta in s tem do konca otoka, ga je poimenoval Rt razočaranja, kot se imenuje še danes. Otok, ki je vulkanskega iz- vora, je dolg približno 170 km in širok od 20 do 40 km ter nima stalno naseljenih pre- bivalcev. Najvišji vrh Mount Paget je visok 2.934 m, poleg tega je na otoku še 12 vrhov, višjih od 2.000 m, ki so stalno prekriti s snegom in z lede- niki. Zaradi hladnega morja ima skoraj antarktično pod- nebje. Povprečne temperatu- re so +5 poleti in -1 stopinja pozimi z obilnimi snežnimi padavinami. Zaradi podneb- nih sprememb se je morje v zadnjih sto letih segrelo za eno stopinjo. Zaradi svoje lege in bogate- ga morja nudi otok zatočišče mnogim tjulnjem, morskim pticam in pingvinom, ki lah- ko tu vzredijo svoj zarod. Upala sem na dobro vreme, da bi si lahko v živo ogledala to množico živali, ki jih dru- gače lahko vidimo samo v do- kumentarnih fi lmih. Sonce in veter sta nas spremljala vse štiri dni in nam dobrohotno naklonila ogled te lepote v živo. Morski sloni so že prišli na obale in si poiskali pri- merno mesto, kjer so se jim pridružile samice, za katere se med samci vname srdit boj. Ta je videti precej krvav, vendar zanje ni usoden, saj jih varuje 15 cm debela plast maščobe. Nekatere samice so v času našega obiska že povrgle mladiče in čez nekaj dni so bile že pripravljene na parjenje. Mladiči so pogosto v nevarnosti, da jih ne pomen- drajo pettonski samci, ki so presenetljivo hitri in okretni, če se počutijo ogroženo. Med njimi miroljubno prebiva tudi 5 milijonov antarktičnih morskih medvedov, ki si prav tako ustvarijo harem samic, s katerimi se parijo kasneje, ko povržejo mladiče. Med vsem tem živžavom živahno skače v vodo in iz nje na sto tisoče parov kraljevih pingvinov. Skrbeti morajo za mladiče, ki jih lačni čakajo malo više, v »jaslih«, dokler jim ne bo zraslo pravo perje in bodo lahko šli sami v morje. Vsak mladič ima edinstven glas, ki ga starši prepoznajo, in v tej kakofoniji glasov je to prav neverjetno. Kraljevi pingvin je za cesar- skim pingvinom največji in doseže višino 100 cm. Samo ti dve vrsti valita jajca na rtu in ne gradita gnezd. Celo leto ostaneta na otoku. Po zraku krožijo velike govnačke in čakajo na novo izvaljeno jajce ali pravkar izvaljenega mladička, kar je njihova najljubša hrana. Na morju se veleviharniki, ki so mrhovinarji, prehranjujejo s truplom pingvina. Kitolovske postaje Morja so bila v preteklosti polna kitov in s tem so bili hi- tro seznanjeni lovci na tjulnje in morske slone, ki so v 20. stoletju ustanovili kitolovske postaje in skoraj popolnoma izropali ter pobili skoraj vse. Danes nas na to spominjajo prazne zgradbe in zarjavele ladje, ki jih načenja zob časa. Doba kitolova je trajala od leta 1904 do 1965, ko je tu lovilo več držav, predvsem zaradi masti. Na obali Južne Georgie so predelali 175.250 kitov. Na otok so prinesli razne rastlin- ske in živalske vrste: govedo, mačke, perutnino, lisice, je- lene in podgane. Te so z ve- likim naporom iztrebili šele leta 2018 in zdaj so prostor spet zavzeli prvotni prebival- ci, predvsem morski sloni in morski medvedi. Obiskali smo kitolovski po- staji Stromnes in Gritviken, kjer smo se najprej ustavili na grobu polarnega raziskovalca Ernesta Shackletona, ki je vo- dil tri odprave na Antarktiko. Poleg muzeja in pošte je v Gritviknu tudi britanska raz- iskovalna postaja in razisko- valci so se nam z veseljem pri- družili na večerji na krovu ter z nami delili svoje izkušnje. Na Antarktiko Zadnja dva dni plovbe ob Južni Georgii smo zaradi močnih katabatskih vetrov vstajali ob štirih zjutraj, ko je bilo še dovolj mirno za izkrcanje. Enkrat se je čolnu približal leopardji tjulenj, ki je plenilec in rad preži v morski travi na pingvine, ki so njegova najljubša hrana. Drugič sta se blizu čolna po- javila kita grbavca. Težko je opisati občutke, ko poslušaš, kako kit izpiha vodo in zrak iz nosnic, kako se mor- ski sloni parijo na obali, kako sto tisoče pingvinov raca po obali, nato pa v morju hitro in okretno plava ter išče hrano. Ni se bilo tako zelo težko po- sloviti, ker smo vedeli, da nas prav tako bogat živalski svet čaka na Antarktiki, a Južna Georgia je glede množice ži- vali ob vsakem izkrcanju res nekaj posebnega in zaradi odmaknjene lege jo je težko obiskati. Ta Serengeti juga bo za vedno imel posebno mesto v mojih spominih. Ker sem že začela z mislijo, ki jo je izrekel Sir David Attenbourough, naj z njegovo mislijo tudi končam: »Če smo, ko delamo vsak zase, tako zelo močna sila, da lahko uničujemo naš planet, smo za- gotovo dovolj močni, da ga lah- ko rešimo, če bi delali skupaj.« Harem Arktični morski medved Na potovanju sva morala biti toplo oblečena, saj so temperature nizke. Na potovanju sva imela s sabo tudi Novi tednik. Kit grbavec Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 30, 25. julij 2024 POTOPIS Zakaj ponovno tja? Južna Georgia – Serengeti juga Ko se ti ta priložnost po- novno ponudi, ne omahuješ niti za sekundo. Nato se ži- vljenje malo poigra s teboj. Najprej naju je presenetila bolezen, za katero je kazalo, da bo kar resna. Nato je prišlo obvestilo, da je potovanje z ladjo MV Ushuaia, s katero sva potovala že prvič, odpo- vedano. Ampak takrat sva bila že trdno odločena, da bova šla, nič naju ni moglo več zaustaviti. Poiskala sva drugega ladjarja, zamenjala datume in destinacije na le- talskih kartah ter 22. oktobra 2023 poletela v Buenos Aires, ki sva si ga ogledala že pred leti. Tokrat naju je vleklo na jug, na Antarktiko po daljši poti, mimo Falklandskih oto- kov in Južne Georgie, krajev, ki jih Sir David Attenbouro- ugh imenuje Serengeti juga. Na ladji V kraju Puerto Madryn, ki je tudi izhodišče za izlete na polotok Valdes, kjer si turi- sti lahko ogledajo pingvine, morske leve in morske slone, sva se vkrcala na ladjo Hon- dius, ki je za naslednjih 21 dni postala najin novi dom. Na ladji je bilo približno 100 takšnih navdušencev, kot sva midva, in precej takšnih, ki se pogosto vračajo na belo celino. Za nas je skrbelo 57 članov posadke, 13 vodni- kov in zdravnik. Najprej smo morali opraviti obvezno varnostno vajo, ki jo je tre- ba vzeti resno, saj je morje, predvsem v Drakovem pre- livu, eno najvalovitejših na svetu. Kot vedno sva se tudi tokrat opremila s tabletami in z zapestnicami proti mor- ski bolezni ter prestala celo- tno pot brez težav. Kabine na ladji so bile raz- košnejše, kot sva bila vajena. Vsaka je imela svojo kopal- nico ter sistem ozvočenja, s katerim so nas obveščali o predavanjih, ki smo jih imeli vsak dan, o sistemu izkrca- nja, obrokih ali živalskem svetu, ki so ga opazili z mo- stu ladje. Vsak dan sproti smo glede na vreme prilaga- jali smer potovanja in izkrca- nja. Pogosto smo z načrta A presedlali na načrt D, ker so nas ovirali veter, led, megla, visoki valovi, mogočne sile narave, proti katerim nobena slaba volja ne pomaga. Tudi to je čar ekspedicijskega po- tovanja. Običajno smo na plovbi imeli zajtrk ob osmih. Ob 9.15 smo imeli že prvo predavanje, ob 11.00 drugo predavanje, ob 12.30 kosilo, popoldne še eno ali dve predavanji, ob 18.00 sta sledila povzetek dneva in načrt za naslednji dan, ob 19.00 je bila večerja. Vodniki so nam predavali o zgodovi- ni, geologiji, morski biologiji, ornitologiji, varstvu narave, ri- bolovu, kitolovu in podobno. Vmes smo imeli dovolj časa za spoznavanje in izmenjavo ko- ristnih informacij o potovanjih s sopotniki in za opazovanje ptic ali kitov, ki so nas spre- mljali na dvodnevni plovbi na Falklandske otoke, kjer smo se prvič izkrcali. Falklandski otoki Že pri našem prvem izkr- canju na Falklandskih otokih se je ta ritem življenja na ladji popolnoma spremenil. Vsta- ti smo morali ob 4.45, saj je bilo kasneje napovedano zelo slabo vreme. Zaradi tega nih- če ni bil slabe volje, saj smo na otoku Saunders, ki je del falklandskega arhipelaga, na- meravali obiskati gnezdišča falklandskih albatrosov. Kot ob vsakem izkrcanju smo si morali nadeti rešilne jopiče in že dan prej natanč- no očistiti vsa oblačila in škornje, da ne bi prišlo do onesnaženja ali prenašanja škodljivih snovi ali tujero- dnih rastlinskih vrst na oto- ke. Na obalo so nas vedno prepeljali gumijasti čolni oz. zodiaki. Otoki so vsekakor vredni ogleda in si zaslužijo celoten prispevek, tokrat pa naj zado- šča, da je bilo glavno mesto Port Stanley naš zadnji posta- nek v civilizaciji. Že od decembra 2017, ko sva bila prvič na Antarktiki, sva z možem sanjala o tem, da bi se enkrat vrnila na sedmo celino. Mnogokrat sem razmišljala in poskušala odgovoriti na vprašanje: »Pa kaj lahko tam vidiš?« Težko je odgovoriti in opisati svoja občutja nekomu, ki tega potovanja še ni doživel. Stojiš na krovu ladje, ki reže valove hladnega morja, in drsiš mimo ledenih gor v vseh odtenkih modre. Ladjo spremlja na stotine ptic, od katerih mnoge leta ne pristanejo na obali. Opazuješ osupljive sončne zahode, nebo se obarva v mavrične barve in opolnoči še kar stojiš ter se izgubiš v trenutkih tišine in neskončne lepote, ki te obdaja. Tvoja duša se poveže s to lepoto, tvoje misli se umirijo v naročju matere narave. Nič drugega ni pomembno kot ta trenutek, tvoje srce poje od silne lepote, ki te obdaja. Takrat lahko samo rečeš hvala, življenje, da si mi omogočilo doživeti ta čudež neokrnjene narave … SONJA LINDSAY Dih jemajoči sončni zahodi Program potovanja se je spreminjal glede na vreme. Leopardji tjulenj je radovedno krožil okrog našega čolna. Mladiči kraljevih pingvinov so pokriti s puhom. Na tisoče pingvinov ob obalah Južne Georgie Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 30, 25. julij 2024 POTOPIS NAVDUŠITE S POTOPISOM Z Novim tednikom naokrog NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! Avtorje najboljših treh potopisov čakajo lepe nagrade pokrovitelja akcije – knjigarne HOOP! Stanetova 11, Celje Čakala nas je dvodnevna plovba na 1.550 km oddalje- no Južno Georgio. Vso pot so nas spremljali ptice in kiti. Počasi so se jim pridružile ogromne ledene gore. Kadar nam je bilo vreme naklonje- no, smo lahko opazovali ču- dovite sončne zahode. Prečkali smo pas, kjer se mešata topel subpolarni tok in mrzel polarni tok. Ta tok z morskih tal dvigne hranila, kar je dobro za živali in ščiti Antarktiko pred toplimi to- kovi. Temperatura vode se je znižala s 7,8 na 3,9 stopinje. Tok je pomemben za podne- bje po vsem svetu, povzroča pa tudi bolj razburkano mor- je. Imeli smo številna predava- nja o kitolovu na Južni Geor- gi, o raziskovalcih Antarktike, ki so svoje odprave začenjali na tem otoku, o morskih to- kovih, ki pomembno vplivajo na živali in temperature v tem delu sveta, ter seveda o vseh predstavnikih bogatega žival- skega sveta. Tretji dan nas je zjutraj ob- dajala gosta megla in nismo imeli veliko upanja, da se bomo lahko prvič izkrcali na Južni Georgi. Nato se je me- gla nenadoma razkadila in pred nami se je odprl pogled na zasnežene vrhove otoka. Južna Georgia Prvi je na ozemlje stopil angleški raziskovalec kapitan James Cook leta 1775 na svoji poti okoli sveta. Mislil je, da je našel dolgo iskano južno celino. Ko je na svoji poti pri- šel do rta in s tem do konca otoka, ga je poimenoval Rt razočaranja, kot se imenuje še danes. Otok, ki je vulkanskega iz- vora, je dolg približno 170 km in širok od 20 do 40 km ter nima stalno naseljenih pre- bivalcev. Najvišji vrh Mount Paget je visok 2.934 m, poleg tega je na otoku še 12 vrhov, višjih od 2.000 m, ki so stalno prekriti s snegom in z lede- niki. Zaradi hladnega morja ima skoraj antarktično pod- nebje. Povprečne temperatu- re so +5 poleti in -1 stopinja pozimi z obilnimi snežnimi padavinami. Zaradi podneb- nih sprememb se je morje v zadnjih sto letih segrelo za eno stopinjo. Zaradi svoje lege in bogate- ga morja nudi otok zatočišče mnogim tjulnjem, morskim pticam in pingvinom, ki lah- ko tu vzredijo svoj zarod. Upala sem na dobro vreme, da bi si lahko v živo ogledala to množico živali, ki jih dru- gače lahko vidimo samo v do- kumentarnih fi lmih. Sonce in veter sta nas spremljala vse štiri dni in nam dobrohotno naklonila ogled te lepote v živo. Morski sloni so že prišli na obale in si poiskali pri- merno mesto, kjer so se jim pridružile samice, za katere se med samci vname srdit boj. Ta je videti precej krvav, vendar zanje ni usoden, saj jih varuje 15 cm debela plast maščobe. Nekatere samice so v času našega obiska že povrgle mladiče in čez nekaj dni so bile že pripravljene na parjenje. Mladiči so pogosto v nevarnosti, da jih ne pomen- drajo pettonski samci, ki so presenetljivo hitri in okretni, če se počutijo ogroženo. Med njimi miroljubno prebiva tudi 5 milijonov antarktičnih morskih medvedov, ki si prav tako ustvarijo harem samic, s katerimi se parijo kasneje, ko povržejo mladiče. Med vsem tem živžavom živahno skače v vodo in iz nje na sto tisoče parov kraljevih pingvinov. Skrbeti morajo za mladiče, ki jih lačni čakajo malo više, v »jaslih«, dokler jim ne bo zraslo pravo perje in bodo lahko šli sami v morje. Vsak mladič ima edinstven glas, ki ga starši prepoznajo, in v tej kakofoniji glasov je to prav neverjetno. Kraljevi pingvin je za cesar- skim pingvinom največji in doseže višino 100 cm. Samo ti dve vrsti valita jajca na rtu in ne gradita gnezd. Celo leto ostaneta na otoku. Po zraku krožijo velike govnačke in čakajo na novo izvaljeno jajce ali pravkar izvaljenega mladička, kar je njihova najljubša hrana. Na morju se veleviharniki, ki so mrhovinarji, prehranjujejo s truplom pingvina. Kitolovske postaje Morja so bila v preteklosti polna kitov in s tem so bili hi- tro seznanjeni lovci na tjulnje in morske slone, ki so v 20. stoletju ustanovili kitolovske postaje in skoraj popolnoma izropali ter pobili skoraj vse. Danes nas na to spominjajo prazne zgradbe in zarjavele ladje, ki jih načenja zob časa. Doba kitolova je trajala od leta 1904 do 1965, ko je tu lovilo več držav, predvsem zaradi masti. Na obali Južne Georgie so predelali 175.250 kitov. Na otok so prinesli razne rastlin- ske in živalske vrste: govedo, mačke, perutnino, lisice, je- lene in podgane. Te so z ve- likim naporom iztrebili šele leta 2018 in zdaj so prostor spet zavzeli prvotni prebival- ci, predvsem morski sloni in morski medvedi. Obiskali smo kitolovski po- staji Stromnes in Gritviken, kjer smo se najprej ustavili na grobu polarnega raziskovalca Ernesta Shackletona, ki je vo- dil tri odprave na Antarktiko. Poleg muzeja in pošte je v Gritviknu tudi britanska raz- iskovalna postaja in razisko- valci so se nam z veseljem pri- družili na večerji na krovu ter z nami delili svoje izkušnje. Na Antarktiko Zadnja dva dni plovbe ob Južni Georgii smo zaradi močnih katabatskih vetrov vstajali ob štirih zjutraj, ko je bilo še dovolj mirno za izkrcanje. Enkrat se je čolnu približal leopardji tjulenj, ki je plenilec in rad preži v morski travi na pingvine, ki so njegova najljubša hrana. Drugič sta se blizu čolna po- javila kita grbavca. Težko je opisati občutke, ko poslušaš, kako kit izpiha vodo in zrak iz nosnic, kako se mor- ski sloni parijo na obali, kako sto tisoče pingvinov raca po obali, nato pa v morju hitro in okretno plava ter išče hrano. Ni se bilo tako zelo težko po- sloviti, ker smo vedeli, da nas prav tako bogat živalski svet čaka na Antarktiki, a Južna Georgia je glede množice ži- vali ob vsakem izkrcanju res nekaj posebnega in zaradi odmaknjene lege jo je težko obiskati. Ta Serengeti juga bo za vedno imel posebno mesto v mojih spominih. Ker sem že začela z mislijo, ki jo je izrekel Sir David Attenbourough, naj z njegovo mislijo tudi končam: »Če smo, ko delamo vsak zase, tako zelo močna sila, da lahko uničujemo naš planet, smo za- gotovo dovolj močni, da ga lah- ko rešimo, če bi delali skupaj.« Harem Arktični morski medved Na potovanju sva morala biti toplo oblečena, saj so temperature nizke. Na potovanju sva imela s sabo tudi Novi tednik. Kit grbavec Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 30, 25. julij 2024 FOTOREPORTAŽA Sredina julija je čas, ko dozori žito ter nastopi čas žetve in mlačve. Omenjena opravila so rdeča nit tra- dicionalne prireditve Likof na taberhi, ki jo Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec ob pomoči števil- nih domačinov že vrsto let pripravlja v tamkajšnjem muzeju na prostem. TINA STRMČNIK V Muzeju na prostem v Ro- gatcu lahko ljudje spoznajo srednještajersko ljudsko stav- barstvo, ki je bilo v Obsotelju značilno od 19. in do sredine 20. stoletja. Ob vznožju Do- načke gore so ob stanovanjski hiši med drugim na ogled še kovačnica, kozolec, gospo- darsko poslopje, »lodn« oz. trgovina na drobno, svinjak in viničarska hiša. Življenje in delo nekoč tam že tradicionalno prikazujejo s prireditvijo Likof na taber- hi. Njena rdeča nit je prikaz mlačve žita. Medtem ko so v preteklosti še lahko prikazo- vali mlačev na gepl, torej s kravjo vprego, danes to ni več možno, saj kmetje nimajo več vprežne živine. A kljub temu so obiskovalci minulo nedeljo lahko videli veliko zanimive- ga. Domačini izpod Donačke gore so prikazali mlačev žita s cepci in mlačev žita z ročno mlatilnico. Sprehod med stavbami, ki tvorijo največji slovenski muzej na prostem in kul- turni spomenik državnega pomena, je postregel še s prikazi rokodelstva in do- mačih obrti. Gre za opravila, ki jih danes le še redko kdo V Rogatcu že 26. etnološka prireditev Likof na taberhi Hvalnica žitu in tradicionalnim znanjem Izdelovanje gra- belj je pritegnilo precej radovednih pogledov. Ekipa Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Rogatec Spomin na čase, ko še ni bilo pralnih in sušilnih strojev. Kovač je prikazal podkovanje konja. Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 30, 25. julij 2024 FOTOREPORTAŽA zna. Mojstrice starih obrti so prikazale pletenje iz ličja in šibja, trenje lanu, pa vezenje, pletenje ter izdelovanje rož iz kreppapirja. Obiskovalci so si lahko ogledali, kako so kme- tje nekoč izdelovali grablje, metle in ročaje. Razlegal se je zvok kladiva ob klepanju kose. Zaživela je kovačija, med drugim je zapela tudi žaga, pred katero je premoč priznal hlod lesa. Dišalo je po »žulikah« in zavihankah Na svoj račun so prišli otro- ci, ki so spoznavali mletje žita na žrmlje, iz moke pa so nato izdelali svoje »žulike«. Gre za majhne štručke iz testa, ki so jih položili v krušno peč v muzejski črni kuhinji. V Rogatcu namreč obujajo na- vado, ko je mama pri tedenski peki kruha najbolj pridnemu otroku namenila delček testa, ki ga je smel sam »zažuliti« oz. oblikovati med dlanmi. Ta zalogaj je bil hitro pečen in ga je otrok lahko pojedel sam kot nagrado in dodatek k si- ceršnjemu dnevnemu obroku kruha. Najmlajši obiskovalci so lahko v zeliščarski delavni- ci izdelali še čajne mešanice ter se preizkusili v pisanju z gosjim peresom in s peresni- kom. Številnim obiskovalcem so se sline cedile ob prikazu pri- prave sirovih zavihank, ki so jih v peč potisnile spretne go- spodinje … Kdor je prišel sit in ga še tople zavihanke niso premamile, je lahko kakšno dobroto ali zanimiv izdelek domače obrti za s seboj na- šel na stojnicah Marjetinega rokodelskega sejma. Zapeli in zagodli Beseda taberh izvira iz nem- ščine in pomeni dnino, delo, ki so ga ljudje na kmetijah opravljali za dnevni zaslužek. Največkrat so za svoj trud pre- jeli kar hrano, včasih morda tudi prenočišče. Po delu so se znali tudi poveseliti in ta vese- li del so imenovali likof. Zato tudi minulo nedeljo ob prika- zih starih kmečkih opravil ni manjkalo družabnega utripa. Pesem je zazvenela iz ust Lo- žniških ufarc, med pranjem perila ob »štepihu« so zapele Pojoče perice, ubrano pa so zapeli tudi Prešmentani falo- tje iz Stoperc. Foto: Andraž Purg Otroci so lahko »zažulili« svoje hlebčke kruha. Za mlačev s cepci je treba biti dobro fizično pripravljen in zbran. Udarec ob nepravem času lahko povzroči tudi kakšno buško ali še kaj hujšega. Pot od zrnja do kruha je dolga, a na to v da- našnjem ritmu življenja prehitro pozabimo. Razstava sirovih zavihank je pritegni- la veliko zanimanja. Še eno staro opravilo, ki počasi izumira. Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 30, 25. julij 2024 FOTOREPORTAŽA zna. Mojstrice starih obrti so prikazale pletenje iz ličja in šibja, trenje lanu, pa vezenje, pletenje ter izdelovanje rož iz kreppapirja. Obiskovalci so si lahko ogledali, kako so kme- tje nekoč izdelovali grablje, metle in ročaje. Razlegal se je zvok kladiva ob klepanju kose. Zaživela je kovačija, med drugim je zapela tudi žaga, pred katero je premoč priznal hlod lesa. Dišalo je po »žulikah« in zavihankah Na svoj račun so prišli otro- ci, ki so spoznavali mletje žita na žrmlje, iz moke pa so nato izdelali svoje »žulike«. Gre za majhne štručke iz testa, ki so jih položili v krušno peč v muzejski črni kuhinji. V Rogatcu namreč obujajo na- vado, ko je mama pri tedenski peki kruha najbolj pridnemu otroku namenila delček testa, ki ga je smel sam »zažuliti« oz. oblikovati med dlanmi. Ta zalogaj je bil hitro pečen in ga je otrok lahko pojedel sam kot nagrado in dodatek k si- ceršnjemu dnevnemu obroku kruha. Najmlajši obiskovalci so lahko v zeliščarski delavni- ci izdelali še čajne mešanice ter se preizkusili v pisanju z gosjim peresom in s peresni- kom. Številnim obiskovalcem so se sline cedile ob prikazu pri- prave sirovih zavihank, ki so jih v peč potisnile spretne go- spodinje … Kdor je prišel sit in ga še tople zavihanke niso premamile, je lahko kakšno dobroto ali zanimiv izdelek domače obrti za s seboj na- šel na stojnicah Marjetinega rokodelskega sejma. Zapeli in zagodli Beseda taberh izvira iz nem- ščine in pomeni dnino, delo, ki so ga ljudje na kmetijah opravljali za dnevni zaslužek. Največkrat so za svoj trud pre- jeli kar hrano, včasih morda tudi prenočišče. Po delu so se znali tudi poveseliti in ta vese- li del so imenovali likof. Zato tudi minulo nedeljo ob prika- zih starih kmečkih opravil ni manjkalo družabnega utripa. Pesem je zazvenela iz ust Lo- žniških ufarc, med pranjem perila ob »štepihu« so zapele Pojoče perice, ubrano pa so zapeli tudi Prešmentani falo- tje iz Stoperc. Foto: Andraž Purg Otroci so lahko »zažulili« svoje hlebčke kruha. Za mlačev s cepci je treba biti dobro fizično pripravljen in zbran. Udarec ob nepravem času lahko povzroči tudi kakšno buško ali še kaj hujšega. Pot od zrnja do kruha je dolga, a na to v da- našnjem ritmu življenja prehitro pozabimo. Razstava sirovih zavihank je pritegni- la veliko zanimanja. Še eno staro opravilo, ki počasi izumira. Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 30, 25. julij 2024 BRALCI POROČEVALCI 70 let ZŠAM Savinjska dolina Združenje šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Savinjske doline je na svojem poligonu v Ločici ob Savinji v soboto, 13. julija, pripravilo prireditev, s katero je počastilo 70-letnico združenja in 9. obletnico Zveze neodvisnih združenj logistov in mehatronikov Slovenije, ki ima prav tako sedež v Ločici ob Savinji. Slovesnost se je začela s prihodom praporov in uniformiranih članov domačega in drugih združenj šoferjev in avtomehanikov na prizorišče pod šotorom ob spremljavi Godbe Zabukovica. Poleg godbe so v kulturnem programu nastopili Ljubljanski madrigalisti, Folklorna skupina Kobula iz Petrovč in Moški pevski zbor ZŠAM Savinjske doline pod vodstvom Mije Novak. Osrednji govornik je bil predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline Mi- lan Pečnik. Kot je povedal, je bilo združenje ustanovljeno 3. januarja 1954 kot Klub voznikov in avtomehanikov Žalec. Takrat so bili člani vsi, ki so se ukvarjali s prevozništvom, tako da je društvo imelo celo 800 članov, danes jih ima 146. Med največjimi uspehi je bila gradnja avtopoligona leta 1977, leta 1984 pa so člani zgradili še objekt na poligonu. Prav zaradi poligona imajo tudi težave, popolnoma poplavljen je bil leta 1990, 2012 in najhuje lani. Kot vedno so jim tudi lani na pomoč pri odpravljanju posledic prišli številni prostovoljci. Milan Pečnik se je za pomoč pri odstranitvi več kot 15 tisoč kubičnih metrov mulja še posebej zahvalil županu Jožetu Kužniku. Škodo so ocenili na več kot 500 tisoč evrov. Združenje je doslej povračilo škode prejelo le od zavarovalnice, ministrstvo za javno upravo ga je šele julija obvestilo, naj odda vlogo za povračilo škode. Združenju so ob 70-letnici delovanja čestitali stanovski kolegi, župan Občine Polzela Jože Kužnik, podžupan Občine Žalec Srečko Lednik in predsednik celjskega združenja ter v imenu Zveze združenj Ivan Žaberl. TT Ljudska univerza Šentjur vsako leto s podporo občine organizira brez- plačne počitniške delavnice za otroke med 6. in 10. letom. Otroci se na delavnice z veseljem vsako leto vračajo. Organizatorji so veseli, da se mesta vedno tako hitro napolnijo, da promocija skoraj ni potrebna. Le- tošnji počitniški dnevi so bili med 9. in 12. julijem, zvrstilo se je deset različnih dejavnosti. Prvi dan je bila že tradicionalna likovna delavnica pod mentorstvom Kvi- rine Martine Zupanc. Otroci so najprej ustvarili velike plakate na temo poletja, ki že krasijo plakatna mesta v središču Šentjurja. Zelo so uživali, saj so lahko pokazali svojo ustvarjalnost in krepili svoje tehnične slikarske sposobnosti. Poslikali so tudi vsak svojo vrečko iz blaga, ki jo bodo lahko uporabili kot vrečko za trgovino, torbo za športno opremo ali za na plažo. Na plesni delavnici z Majo Strašek so otroci s pomočjo različnih plesnih iger in kreativnih gibalnih vaj krepili svoje gibalne spretnosti in razvijali občutek za ritem. Naučili so se osnovnih plesnih korakov in preproste koreografije, sodelovali pri ustvarjanju skupinske plesne točke ter s pomočjo igre razvijali koordinacijo, ravnotežje in telesno samozavest. Za malo bolj umirjeno zadnjo delavnico prvega dne je poskrbela knjižničarka Valentina Recko iz Knjižnice Šentjur, ki je otrokom najprej predstavila ravnanje s starimi knjigami, ki se skrivajo v posebnem oddelku knjižnice. Mladi bralci so nato uživali v tihem branju na knjižnični plaži, na koncu pa so nekateri izseke iz branih knjig delili z drugimi. Proti sv. Rozaliji Drugi dan se je začel športno. Udeleženci so se s predstavniki Centra za krepitev zdravja Šentjur Jernejem Gregurićem, Kornelijo Kitek in Lucijo Knez odpravili na pohod do sv. Rozalije. Ker je bil kljub jutranji uri pohod že kar vroč, so si otroci za ohladitev prislužili kepico sladoleda. Naporen dan so sklenili s sprostitveno delavnico, ki jo je zanje pripravila psihologinja Linda Marin iz centra za krepitev zdravja. Spoznali so več tehnik umirjanja. Najprej so se naučili uskladiti dihanje s sosedom, s katerim so sedeli drug nasproti drugega. Nato so risali po hrbtu, prvi je risal, drugi je moral ugotavljati. Na koncu so otroci delavnico zaključili s sprostitveno tehniko barvanja. Od muzeja do kina Na predzadnji dan delavnic so otroci obiskali Muzej Južne železnice, kjer je njegov upravitelj Mihael Bučar predstavil prometni urad in nam pokazal originalne železniške eksponate, ki datirajo tudi v leto 1844. Otroci so dan nadaljevali s športno delavnico, ki jo je pripravila Estela Emanuela Zupanc. Večina otrok se je prvič srečala z uporabo uteži, s katerimi so krepili raz- lične mišične skupine. V gibalnici so se dodobra ogreli, spoznali nekatere preprostejše vaje za moč ter se na koncu raztegnili in ohladili. Končali so z delavnico priprave zdrave malice z dietetičarko Kornelijo Kitek iz Centra za krepitev zdravja ZD Šentjur. Skupaj so pripravili dva zdrava smutija in uživali ob njih. Za osvežitev v vročih poletnih dneh bodo otroci smuti zdaj znali pripraviti tudi doma. Otroci so komaj čakali zadnji dan delavnic, saj so vedeli, da jih za nagrado čaka ogled kinopredstave v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur. Ogledali so si animirani pustolovski film Nina in ježeva skrivnost, sinhroniziran v slovenščino. Pred filmsko matinejo so s prostovoljnim gasilcem Petrom Oblakom spoznavali gasilski poklic. Ugotovili so, da je gasilska obleka tež- ka in vroča ter da prevoz ranjenca na nosilih ni mačji kašelj. Najbolj so bili navdušeni nad vzklikanjem ukaza »prva voda« in »druga voda« ter seveda nad držanjem gasilskega ročnika in cevi. Seveda se na vroč petkov dan niso mogli upreti skakanju pod vodnimi curki. Zahvaljujemo se vsem podizvajalcem in prostovoljcem, ki nam vsako leto pomagajo soustvarjati otroške počitniške dni in poskrbijo, da otroci odidejo domov navdušeni in veseli. Se vidimo naslednje leto na otroških počitniških dnevih! AURELIA ZUPANC Blagor zvestim Poletje je čas oratorijev, letos je njihova tema prerok Daniel. Dogajanje je postavljeno v okolje babilonskega dvora, kamor je del Izraelcev prispel v izgnanstvu po porazu proti Babiloncem. Med njimi so bili tudi Daniel in njegovi tovariši Hananja, Mišael in Azarja, ki so bili med ju- dovskimi mladeniči izbrani za kraljevo šolo, da bi postali kraljevi svetovalci. Na njihovi poti so jih ves čas spremljale različne preizkušnje, pri katerih so morali pokazati in dokazati zvestobo Bogu. In ker so ostali zvesti Bogu, jih tudi on ni zapustil. Tudi v Salezijanskem mladinskem centru smo se pridružili množici letošnjih oratorijev. Oratorija, ki je bil od 1. do 12. julija, se je udeležilo 130 otrok in animatorjev. Dan je bil načrtovan po znanem urniku – začeli smo ga z dvigom zastave ob petju himne, nato smo si ogledali del filma oratorijske zgodbe. Po ogledu zgodbe je sledil skupni uvod v katehezo, kjer smo prvi dan izvedeli navodila za lažje preživljanje tedna. Drugi dan smo se že posvetili oratorijski zgodbi in spoznali rožni venec ter moč molitve, enako četrti dan, ko smo spoznali simbol vozla dveh vrvi, kar simbolizira zvestobo Bogu – če mi ne zapustimo njega, tudi on ne zapusti nas. Dan smo nato nadaljevali v ustvarjalnih delavnicah. Po kosilu so sledile težko pričakovane velike igre. Tretji dan našega oratorija so nas dopoldne obiskali policisti Policijske uprave Celje in vodniki službenih psov, ki so nam predstavili svoje delo, pokazali opremo. Spoznali smo tudi policijskega psa, ki nam je pokazal svoje trike. V četrtek so bile na vrsti najbolj težko pričakovane velike igre – vodne igre, kjer so nas obiskali tudi gasilci Poklicne gasilske enote Celje. V petek smo druženje zaključili s ko- panjem na celjskem bazenu. Še en skupni teden Po uspešnem prvem tednu oratorija smo organizirali še drugi teden. Tudi v tem tednu smo imeli določen urnik. Začeli smo z dvigom zastave ob petju himne, nato smo si ogledali del filma oratorijske zgodbe. Po ogledu zgodbe je sledil skupni uvod v katehezo, kjer smo tudi tokrat prvi dan izvedeli navodila za lažje preživljanje tedna. Drugi dan smo se že posvetili oratorijski zgodbi in spoznali belo lilijo, ki je simbol čistosti. Tretji dan smo se pogovarjali o spoštovanju svetega, katerega simbol je bil kelih, četrti dan smo ob simbolu angelskih kril spoznali Božje varstvo. Dan smo nato nadaljevali v ustvarjalnih delavnicah. Po kosilu so sledile popoldanske dejavnosti, med njimi tudi vodne igre, ki so nas v vročem dnevu vsaj malo ohladile, za dodatno osvežitev so poskrbeli tudi gasilci Poklicne gasilske enote Celje. V petek smo druženje zaključili s kopanjem v Aqualuni. Dvorišče mladinskega centra je bilo tako iz dneva v dan polno smeha, dobre volje in prijateljstva. Želimo si, da bi sklenjena prijateljstva ostala zvesta tako, kot je Daniel ostal zvest Bogu. KLEMENTINA FIDLER Počitniški teden v Ljudski univerzi Šentjur Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 30, 25. julij 2024 BRALCI POROČEVALCI 70 let ZŠAM Savinjska dolina Združenje šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Savinjske doline je na svojem poligonu v Ločici ob Savinji v soboto, 13. julija, pripravilo prireditev, s katero je počastilo 70-letnico združenja in 9. obletnico Zveze neodvisnih združenj logistov in mehatronikov Slovenije, ki ima prav tako sedež v Ločici ob Savinji. Slovesnost se je začela s prihodom praporov in uniformiranih članov domačega in drugih združenj šoferjev in avtomehanikov na prizorišče pod šotorom ob spremljavi Godbe Zabukovica. Poleg godbe so v kulturnem programu nastopili Ljubljanski madrigalisti, Folklorna skupina Kobula iz Petrovč in Moški pevski zbor ZŠAM Savinjske doline pod vodstvom Mije Novak. Osrednji govornik je bil predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline Mi- lan Pečnik. Kot je povedal, je bilo združenje ustanovljeno 3. januarja 1954 kot Klub voznikov in avtomehanikov Žalec. Takrat so bili člani vsi, ki so se ukvarjali s prevozništvom, tako da je društvo imelo celo 800 članov, danes jih ima 146. Med največjimi uspehi je bila gradnja avtopoligona leta 1977, leta 1984 pa so člani zgradili še objekt na poligonu. Prav zaradi poligona imajo tudi težave, popolnoma poplavljen je bil leta 1990, 2012 in najhuje lani. Kot vedno so jim tudi lani na pomoč pri odpravljanju posledic prišli številni prostovoljci. Milan Pečnik se je za pomoč pri odstranitvi več kot 15 tisoč kubičnih metrov mulja še posebej zahvalil županu Jožetu Kužniku. Škodo so ocenili na več kot 500 tisoč evrov. Združenje je doslej povračilo škode prejelo le od zavarovalnice, ministrstvo za javno upravo ga je šele julija obvestilo, naj odda vlogo za povračilo škode. Združenju so ob 70-letnici delovanja čestitali stanovski kolegi, župan Občine Polzela Jože Kužnik, podžupan Občine Žalec Srečko Lednik in predsednik celjskega združenja ter v imenu Zveze združenj Ivan Žaberl. TT Ljudska univerza Šentjur vsako leto s podporo občine organizira brez- plačne počitniške delavnice za otroke med 6. in 10. letom. Otroci se na delavnice z veseljem vsako leto vračajo. Organizatorji so veseli, da se mesta vedno tako hitro napolnijo, da promocija skoraj ni potrebna. Le- tošnji počitniški dnevi so bili med 9. in 12. julijem, zvrstilo se je deset različnih dejavnosti. Prvi dan je bila že tradicionalna likovna delavnica pod mentorstvom Kvi- rine Martine Zupanc. Otroci so najprej ustvarili velike plakate na temo poletja, ki že krasijo plakatna mesta v središču Šentjurja. Zelo so uživali, saj so lahko pokazali svojo ustvarjalnost in krepili svoje tehnične slikarske sposobnosti. Poslikali so tudi vsak svojo vrečko iz blaga, ki jo bodo lahko uporabili kot vrečko za trgovino, torbo za športno opremo ali za na plažo. Na plesni delavnici z Majo Strašek so otroci s pomočjo različnih plesnih iger in kreativnih gibalnih vaj krepili svoje gibalne spretnosti in razvijali občutek za ritem. Naučili so se osnovnih plesnih korakov in preproste koreografije, sodelovali pri ustvarjanju skupinske plesne točke ter s pomočjo igre razvijali koordinacijo, ravnotežje in telesno samozavest. Za malo bolj umirjeno zadnjo delavnico prvega dne je poskrbela knjižničarka Valentina Recko iz Knjižnice Šentjur, ki je otrokom najprej predstavila ravnanje s starimi knjigami, ki se skrivajo v posebnem oddelku knjižnice. Mladi bralci so nato uživali v tihem branju na knjižnični plaži, na koncu pa so nekateri izseke iz branih knjig delili z drugimi. Proti sv. Rozaliji Drugi dan se je začel športno. Udeleženci so se s predstavniki Centra za krepitev zdravja Šentjur Jernejem Gregurićem, Kornelijo Kitek in Lucijo Knez odpravili na pohod do sv. Rozalije. Ker je bil kljub jutranji uri pohod že kar vroč, so si otroci za ohladitev prislužili kepico sladoleda. Naporen dan so sklenili s sprostitveno delavnico, ki jo je zanje pripravila psihologinja Linda Marin iz centra za krepitev zdravja. Spoznali so več tehnik umirjanja. Najprej so se naučili uskladiti dihanje s sosedom, s katerim so sedeli drug nasproti drugega. Nato so risali po hrbtu, prvi je risal, drugi je moral ugotavljati. Na koncu so otroci delavnico zaključili s sprostitveno tehniko barvanja. Od muzeja do kina Na predzadnji dan delavnic so otroci obiskali Muzej Južne železnice, kjer je njegov upravitelj Mihael Bučar predstavil prometni urad in nam pokazal originalne železniške eksponate, ki datirajo tudi v leto 1844. Otroci so dan nadaljevali s športno delavnico, ki jo je pripravila Estela Emanuela Zupanc. Večina otrok se je prvič srečala z uporabo uteži, s katerimi so krepili raz- lične mišične skupine. V gibalnici so se dodobra ogreli, spoznali nekatere preprostejše vaje za moč ter se na koncu raztegnili in ohladili. Končali so z delavnico priprave zdrave malice z dietetičarko Kornelijo Kitek iz Centra za krepitev zdravja ZD Šentjur. Skupaj so pripravili dva zdrava smutija in uživali ob njih. Za osvežitev v vročih poletnih dneh bodo otroci smuti zdaj znali pripraviti tudi doma. Otroci so komaj čakali zadnji dan delavnic, saj so vedeli, da jih za nagrado čaka ogled kinopredstave v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur. Ogledali so si animirani pustolovski film Nina in ježeva skrivnost, sinhroniziran v slovenščino. Pred filmsko matinejo so s prostovoljnim gasilcem Petrom Oblakom spoznavali gasilski poklic. Ugotovili so, da je gasilska obleka tež- ka in vroča ter da prevoz ranjenca na nosilih ni mačji kašelj. Najbolj so bili navdušeni nad vzklikanjem ukaza »prva voda« in »druga voda« ter seveda nad držanjem gasilskega ročnika in cevi. Seveda se na vroč petkov dan niso mogli upreti skakanju pod vodnimi curki. Zahvaljujemo se vsem podizvajalcem in prostovoljcem, ki nam vsako leto pomagajo soustvarjati otroške počitniške dni in poskrbijo, da otroci odidejo domov navdušeni in veseli. Se vidimo naslednje leto na otroških počitniških dnevih! AURELIA ZUPANC Blagor zvestim Poletje je čas oratorijev, letos je njihova tema prerok Daniel. Dogajanje je postavljeno v okolje babilonskega dvora, kamor je del Izraelcev prispel v izgnanstvu po porazu proti Babiloncem. Med njimi so bili tudi Daniel in njegovi tovariši Hananja, Mišael in Azarja, ki so bili med ju- dovskimi mladeniči izbrani za kraljevo šolo, da bi postali kraljevi svetovalci. Na njihovi poti so jih ves čas spremljale različne preizkušnje, pri katerih so morali pokazati in dokazati zvestobo Bogu. In ker so ostali zvesti Bogu, jih tudi on ni zapustil. Tudi v Salezijanskem mladinskem centru smo se pridružili množici letošnjih oratorijev. Oratorija, ki je bil od 1. do 12. julija, se je udeležilo 130 otrok in animatorjev. Dan je bil načrtovan po znanem urniku – začeli smo ga z dvigom zastave ob petju himne, nato smo si ogledali del filma oratorijske zgodbe. Po ogledu zgodbe je sledil skupni uvod v katehezo, kjer smo prvi dan izvedeli navodila za lažje preživljanje tedna. Drugi dan smo se že posvetili oratorijski zgodbi in spoznali rožni venec ter moč molitve, enako četrti dan, ko smo spoznali simbol vozla dveh vrvi, kar simbolizira zvestobo Bogu – če mi ne zapustimo njega, tudi on ne zapusti nas. Dan smo nato nadaljevali v ustvarjalnih delavnicah. Po kosilu so sledile težko pričakovane velike igre. Tretji dan našega oratorija so nas dopoldne obiskali policisti Policijske uprave Celje in vodniki službenih psov, ki so nam predstavili svoje delo, pokazali opremo. Spoznali smo tudi policijskega psa, ki nam je pokazal svoje trike. V četrtek so bile na vrsti najbolj težko pričakovane velike igre – vodne igre, kjer so nas obiskali tudi gasilci Poklicne gasilske enote Celje. V petek smo druženje zaključili s ko- panjem na celjskem bazenu. Še en skupni teden Po uspešnem prvem tednu oratorija smo organizirali še drugi teden. Tudi v tem tednu smo imeli določen urnik. Začeli smo z dvigom zastave ob petju himne, nato smo si ogledali del filma oratorijske zgodbe. Po ogledu zgodbe je sledil skupni uvod v katehezo, kjer smo tudi tokrat prvi dan izvedeli navodila za lažje preživljanje tedna. Drugi dan smo se že posvetili oratorijski zgodbi in spoznali belo lilijo, ki je simbol čistosti. Tretji dan smo se pogovarjali o spoštovanju svetega, katerega simbol je bil kelih, četrti dan smo ob simbolu angelskih kril spoznali Božje varstvo. Dan smo nato nadaljevali v ustvarjalnih delavnicah. Po kosilu so sledile popoldanske dejavnosti, med njimi tudi vodne igre, ki so nas v vročem dnevu vsaj malo ohladile, za dodatno osvežitev so poskrbeli tudi gasilci Poklicne gasilske enote Celje. V petek smo druženje zaključili s kopanjem v Aqualuni. Dvorišče mladinskega centra je bilo tako iz dneva v dan polno smeha, dobre volje in prijateljstva. Želimo si, da bi sklenjena prijateljstva ostala zvesta tako, kot je Daniel ostal zvest Bogu. KLEMENTINA FIDLER Počitniški teden v Ljudski univerzi Šentjur Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 30, 25. julij 2024 BRALCI POROČEVALCI Skupino Kull (Kultur- no ustvarjalni ljubite- lji Laško) sestavljamo ustvarjalci, ki aktivno sodelujemo in delamo na različnih področjih, kot so slikarstvo, literarno izražanje, rezbarstvo, ki- parstvo, fotografija-film, domače in umetnostne obrti ter kulinarična ar- tistika. Namen skupine predstavljajo razvijanje kulturne dejavnosti, ohranjanje kulturne de- diščine ter njihov razvoj. V kratkem času se je zvr- stilo kar nekaj dogodkov. V Sevnici je bil 8. junija XXIV. Mednarodni likov- ni shod – Grad 2024, kjer smo slikali in se družili. Odprtje razstave nastalih del bo novembra na gradu Sevnica. Živimo v času, kjer se morajo dogodki zvrsti- ti tako, da so nam vsem dosegljivi v čim krajšem času, ali da se popelje- mo skozi z avtomobilom. Prvo razstavo »drive in« v Sloveniji smo izvedli na Planini pri Sevnici v kra- Prva slikarska razstava »drive in« ju Visoče pod vodstvom kul- turnice in umetnice Klavdije Simler. Razstavljenih je bilo 32 slikarskih del različnih tehnik in avtorjev. Razstavo so si obiskovalci ogledali iz traktorjev, avtomobilov, s ko- les ali peš. Odziv na razstavo je bil res lep in zagotovo jo bomo še ponovili. Istočasno je skupina imela slikarsko kolonijo Zorijo rdeče češnje v dolini moji spet, na kateri smo v živo slikali raz- lične motive. Dogodek želimo ohraniti tradicionalno tudi v drugih krajih, saj prihajamo iz različnih občin. Obiskovalci so pokramljali s slikarji in si ogledali različna dela v nasta- janju. V soboto, 15. junija, so bili istočasno številni dogodki. Na občinskem dvorišču v La- škem je bil tradicionalni fe- stival za otroke Pisani balon. V ta namen smo pripravili slikarsko razstavo del skupi- ne Kull in izvedli delavnico za otroke iz slanega testa. Na dogodku Splavarjenje v Radečah smo sodelovali s sli- kanjem in z razstavljanjem del. V Idriji je bil tradicional- ni klekljarski festival, kjer smo sodelovali na natečaju Vrtnica upanja. Naši izdelki so bili razstavljeni v Galeriji Magazin. Junija smo se udeležili strokovne ekskurzije na kmetiji Slapšak, kjer smo si ob strokovni razlagi ogledali jamo, gojenje gob, rezbarjenje ter izdelke iz lesa. Sprehodili smo se po gozdni učni poti. Spoznali smo, da so tam nekoč kopali kremen, ki so ga uporabili v »glažutah« za proizvodnjo steklenih izdelkov. V sobo- to, 29. junija, smo odšli na grad Podsreda. Tam smo sodelovali s Kozjanskim parkom in z Društvom ste- klarjev Slovenije. Na dvori- šču gradu smo razstavljali dela ter imeli slikarsko de- lavnico na temo Glažute na Kozjanskem. Isti dan smo se udeležili še XX. Likovne kolonije v Krmelju. V soboto, 6. julija, je bil dogodek Košnja na Lisci, kjer smo razstavljali dela in imeli prikaz klekljanja. 24. avgusta vabljeni na Marof- ske ribnike, kjer bosta raz- stava »drive in« ter slikarska kolonija na temo V kamen in les zapisana preteklost. Vabljeni na večje in manjše dogodke skupine Kull. MILENA ŽOHAR Letošnji gorski tek na Goro Oljko za Zoranov pokal, ki ga organizirata Planinsko društvo Pol- zela in Športno društvo Andraž nad Polzelo, je bil 13. julija. Na 20. teku po vrsti je sodelovalo 76 tekačev v osmih kate- gorijah iz raznih krajev Slovenije in tujine, veljal je tudi za točke štajersko- -koroškega pokala 2024. Proga, ki je dolga 7,4 km, se začne na športnem igrišču v Andražu nad Pol- zelo in poteka nekaj časa po asfaltu, nato preide v gozd, kjer lahko tekači uži- vajo v senci. Cilj je bil pri domu na Gori Oljki (725 metrov nadmorske viši- ne). Na cilju so udeleženci teka prejeli toplo malico, okrepčilo, sadje in spo- minsko darilo. Najhitrejši udeleženci teka so prejeli pokale in medalje. Najhitrejša pri ženskah je bila tudi letos Eva Arh, članica ŠD Izlake, s časom 43 minut in tri sekunde. Absolutni zmagovalec je postal Tadej Serdinšek, član Atletskega kluba Po- ljane Maribor, ki je s ča- som 32 minut in 57 sekund postavil nov rekord proge. Najmlajši udeleženec teka je bil Žiga Vižintin iz Ko- pra, star 11 let, najstarejši tekač je bil Branko Janez Rojc iz Ljubljane, star 83 let. Edina predstavnika iz občine Polzela sta bila Stanka Tominšek Kužnik in Matevž Ograjenšek, oba iz Andraža nad Polzelo. Vsak v svoji kategoriji sta osvojila šesto mesto. Ob koncu prireditve je besede zahvale vsem, ki so kakor- koli pripomogli pri izved- bi teka, izrekel predsednik PD Polzela Aleksander Mlakar. TT 20. gorski tek na Goro Oljko Dijakom Gimnazije Vele- nje se je že večkrat uspelo uvrstiti na mednarodna geografska tekmovanja. Letošnja Evropska geo- grafska olimpijada je bila v Srbiji, na Kopaoniku. Po uspehu na državnem tekmo- vanju sta naša dijaka Leon Pritržnik iz 2. a in Ambrož Sovič iz 4. a v ekipi najbolj- ših zastopala Slovenijo in dosegla odlična rezultata. Leon je med vsemi tekmo- valci zasedel fantastično 2. mesto in zlato medaljo, Am- brož pa si je priboril brona- sto medaljo. Obema iskreno čestitamo. TANJA GOLOB Odličen uspeh na geografski olimpijadi VELENJE 30.8. VISTA PARK vstopnice: entrio.si, Trafike 3dva, bencinske črpalke / / koncert poletja , Foto: Klavdija Simler Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 30, 25. julij 2024 AKTUALNA PONUDBA Gremo v sončni raj Temperature so v prvih septembrskih dneh še vedno zelo visoke, a v Egiptu ni toliko vlage v zraku, hkra- ti pa tudi prijetno piha. Rdeče morje vabi, da uživamo v njem, vsekakor pa ne pozabite maske, saj lahko že na obali opazujemo čudovite korale. Vsekakor pa se lahko v Hurgadi odločimo tudi za kakšen izlet, ki nam bo ostal v večnem spominu. Morda bomo odšli na enega od neokrnjenih otokov, kjer se ustavimo za snorkljanje in opazovanje ribic, ki so kot iz pravljice, nato pa uživamo na otoku, kjer ima morje izjemno lepo barvo. V turistični agenciji Relax so pridobili dodatne sobe v odlič- nem hotelu na plaži, kjer bomo uživali v ponudbi »all inclusive«, kar pomeni, da bomo lahko jedli in pili ves dan. V hotelih je vse več ponudbe hrane po naših okusih, vsekakor pa bomo lahko poskusili tudi tradicionalne egiptovske jedi. Egipčani so poznani tudi kot odlični ani- matorji in seveda nam bodo pokazali tudi nji- hov trebušni ples. Ste za to, da se naučimo kakšnega koraka tudi mi in se dodobra nasmejimo? Vsekakor bomo z domačini spoznavali tudi njihovo kulturo in se naučili tudi kakšno arabsko besedo. V Hurgadi boste imeli možnost, da se odločite za ogled veličastnih piramid v Kairu in spoznavanje bogate egiptovske zgodovine te fascinantne države. Dediščino Egipta boste spoznavali tudi ob obisku starega muzeja, kjer se bomo sprehodili med zgodovinskimi zakladi. Prav tako vam bomo ponudili možnost, da si ogledate čudovit Luksor in impresivni karnaški tempelj. Možnosti je res veliko že v Hurgadi, kjer boste lahko uživali v nakupovanju in seveda barantanju, si ogledali kakšno od mošej, lahko se odločite za ogled akvarija, muzeja Hurgada, Egipta v malem, skulptur, narejenih iz peska… Hurgada vsekakor ponuja ogromno možnosti, zato se v to deželo tako radi vračamo. Greste z nami? Ni omejitev. Kdorkoli si želi novih doživetij, je dobrodošel. Počitnice Pojdi z menoj z Novim tednikom, Radiem Celje in turistično agencijo Relax lahko po izredno ugodni ceni rezer- virate v Relaxu. Povejte, da greste 31. avgusta z Radiem Celje. Celoten program počitnic najdete tudi na www.novitednik.si ali v TA RELAX 040 88 76 55. Egipt poka po šivih v teh dneh, saj je razlogov, zakaj obiskati to čudovito deželo sonca in morja, res veliko. V Hurgadi, kamor se s turistično agenci- jo Relax, ob spremstvu ekipe Radia Celje, lahko odpravite 31. avgusta, se bomo družili teden dni. Telefon: 03 424 40 08 E-pošta:sprejem.citroen@selmar.si Telefon: 00 000 00 00 E-pošta: xxxx.xx@xxxxx.xx PODJETJE, D.O.O. Naslov xx, xxxx Kraj logotip ne zaupajte popravila komurkoli zanesljivo skrbni ne zaupajte popravila komurkoli zanesljivo skrbni SELMAR d.o.o. Mariborska cesta 119, 3000 Celje Izlet na enega od otokov s kristalno čistim morjem ostane v spominu za vedno. Nepozabno doživetje za male in velike je jezdenje kamele. DODATNA MESTA Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 30, 25. julij 2024 PODLISTEK Avgust Friderik Seeba- cher je postal znan pred- vsem zaradi znamenite se- rije upodobitev z naslovom Celeja antiqua et nova, ki je vrhunec njegovega grafi č- nega opusa. Serija je izšla v dveh delih in treh zvezkih. V prvem delu je leta 1926 izšel prvi zvezek grafi čnega ciklusa z naslovom Celeja an- tiqua et nova s spremnim be- sedilom v nemškem jeziku. Zvezek vsebuje 12 original- nih radirank z domišljijskimi rekonstrukcijami rimskega mesta Claudie Celeie in od- lomke iz legende svetega Ma- ksimilijana, ki so povzeti po Celjski kroniki ter dopolnjeni z vsebinskimi pojasnili. Na- klada je bila omejena na 100 izvodov. V drugem zvezku z naslo- vom Celjski grofje, ki je izšel leta 1930 v slovenskem in nemškem jeziku, je Seeba- cher upodobil vzpon in pa- dec celjske plemiške rodbi- ne. Jedkanice je s spremnim besedilom opremil Janko Orožen. Prizori se navezu- jejo na ključne dogodke iz zgodovine Celjskih grofov; tako so med drugimi upodo- bljeni matični grad Žovnek, pogrofovljenje Friderika I. Žovneškega, poroka Barba- re Celjske s Sigismundom Luksemburškim in upodobi- tev Starega gradu. Naklada je bila omejena na 30 izvodov, vzrok za tako omejeno število pa je bila zahtevnost tehnike  radiranka. Zadnji, posthumno izdani zvezek Grofje Celjski danes in nikdar več (Heut Graffen von Cilli und nimmermehr) je v besedi in sliki predstavil nesrečno ljubezensko zgod- bo Friderika II. Celjskega in Veronike Deseniške. S spre- mno besedo Martina Perca v nemškem jeziku je zvezek izšel leta 1942. Avgust Friderik Seebacher je ostajal prisoten v zavesti Celjanov predvsem kot avtor serije jedkanic Celeja antiqua et nova in dokumentalist Ce- lja. Leta 1980 mu je kusto- sinja Pokrajinskega muzeja Celje (PMC) Milena Moškon posvetila občasno razstavo z 29 razstavljenimi deli, ki jih muzej hrani še danes. Leta 2010 je bil izdan tudi ponatis grafi čnih map Celeja antiqua et nova in Grofje Celjski. Na kratko je bil predstavljen tudi na razstavah Celjani so jih poznali leta 2010 in Iz vojne v novo državo leta 2018, ki ju je pripravil Pokrajinski muzej Celje. Gabrijela Kovačič, Pokrajinski muzej Celje www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. (5) Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), mojster jedkanice in dokumentalist Celja Naslovni list CE- LEJA ANTIQUA ET NOVA, jedkanica, 1926, ni dat., ni sign., hrani PMC ALBUM S CELJSKEGA Prvi avtomobil v Zgornji Savinjski dolini Fotografi ja prvega avtomobila v Zgornji Savinjski dolini je nastala 26. julija 1914, ko je bil lastnik in voznik Anton Ma- jerhold vpoklican na služenje vojaškega roka ob začetku 1. svetovne vojne. Ob slovesu se je zbrala skupina ljudi, verjetno sorodnikov, ki se je fotografi rala z bodočim vojakom. Majer- hold se je k vojakom odpravil kar s svojim avtomobilom. V Kostanjevici na Krasu se je zaključila njegova vojaška kariera, saj so ga 8. oktobra 1914 zadeli delci letalske bombe. Ranjen je bil v levo nogo in se je vrnil domov. Besedilo: Roman Mežnar Na portalu www.kamra.si objavila Osrednja knjižnica Mozirje Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Š LA RIJE Igrala VSTOPNINE NI! VSTOPNINE NI! Tinkara FORTUNA PLESNA SKUPINA OD 15. DO 18. URE SEPTEMBER 2. ZA ŠOLO V NARAVI IN TABORE ZA OTROKE CELJSKIH OSNOVNIH ŠOL DOBRODELNA ZABA V A NA PRVI ŠOLSKI DAN IN »ŠMORN« P ALAČINKE CITYCENTER CELJE – GLA VNI VHOD Simulator varne vožnje Sr ečelov ČINKA www.novitednik.si Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 30, 25. julij 2024 AKTUALNA PONUDBA Gremo v sončni raj Temperature so v prvih septembrskih dneh še vedno zelo visoke, a v Egiptu ni toliko vlage v zraku, hkra- ti pa tudi prijetno piha. Rdeče morje vabi, da uživamo v njem, vsekakor pa ne pozabite maske, saj lahko že na obali opazujemo čudovite korale. Vsekakor pa se lahko v Hurgadi odločimo tudi za kakšen izlet, ki nam bo ostal v večnem spominu. Morda bomo odšli na enega od neokrnjenih otokov, kjer se ustavimo za snorkljanje in opazovanje ribic, ki so kot iz pravljice, nato pa uživamo na otoku, kjer ima morje izjemno lepo barvo. V turistični agenciji Relax so pridobili dodatne sobe v odlič- nem hotelu na plaži, kjer bomo uživali v ponudbi »all inclusive«, kar pomeni, da bomo lahko jedli in pili ves dan. V hotelih je vse več ponudbe hrane po naših okusih, vsekakor pa bomo lahko poskusili tudi tradicionalne egiptovske jedi. Egipčani so poznani tudi kot odlični ani- matorji in seveda nam bodo pokazali tudi nji- hov trebušni ples. Ste za to, da se naučimo kakšnega koraka tudi mi in se dodobra nasmejimo? Vsekakor bomo z domačini spoznavali tudi njihovo kulturo in se naučili tudi kakšno arabsko besedo. V Hurgadi boste imeli možnost, da se odločite za ogled veličastnih piramid v Kairu in spoznavanje bogate egiptovske zgodovine te fascinantne države. Dediščino Egipta boste spoznavali tudi ob obisku starega muzeja, kjer se bomo sprehodili med zgodovinskimi zakladi. Prav tako vam bomo ponudili možnost, da si ogledate čudovit Luksor in impresivni karnaški tempelj. Možnosti je res veliko že v Hurgadi, kjer boste lahko uživali v nakupovanju in seveda barantanju, si ogledali kakšno od mošej, lahko se odločite za ogled akvarija, muzeja Hurgada, Egipta v malem, skulptur, narejenih iz peska… Hurgada vsekakor ponuja ogromno možnosti, zato se v to deželo tako radi vračamo. Greste z nami? Ni omejitev. Kdorkoli si želi novih doživetij, je dobrodošel. Počitnice Pojdi z menoj z Novim tednikom, Radiem Celje in turistično agencijo Relax lahko po izredno ugodni ceni rezer- virate v Relaxu. Povejte, da greste 31. avgusta z Radiem Celje. Celoten program počitnic najdete tudi na www.novitednik.si ali v TA RELAX 040 88 76 55. Egipt poka po šivih v teh dneh, saj je razlogov, zakaj obiskati to čudovito deželo sonca in morja, res veliko. V Hurgadi, kamor se s turistično agenci- jo Relax, ob spremstvu ekipe Radia Celje, lahko odpravite 31. avgusta, se bomo družili teden dni. Telefon: 03 424 40 08 E-pošta:sprejem.citroen@selmar.si Telefon: 00 000 00 00 E-pošta: xxxx.xx@xxxxx.xx PODJETJE, D.O.O. Naslov xx, xxxx Kraj logotip ne zaupajte popravila komurkoli zanesljivo skrbni ne zaupajte popravila komurkoli zanesljivo skrbni SELMAR d.o.o. Mariborska cesta 119, 3000 Celje Izlet na enega od otokov s kristalno čistim morjem ostane v spominu za vedno. Nepozabno doživetje za male in velike je jezdenje kamele. DODATNA MESTA Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 30, 25. julij 2024 PODLISTEK Avgust Friderik Seeba- cher je postal znan pred- vsem zaradi znamenite se- rije upodobitev z naslovom Celeja antiqua et nova, ki je vrhunec njegovega grafi č- nega opusa. Serija je izšla v dveh delih in treh zvezkih. V prvem delu je leta 1926 izšel prvi zvezek grafi čnega ciklusa z naslovom Celeja an- tiqua et nova s spremnim be- sedilom v nemškem jeziku. Zvezek vsebuje 12 original- nih radirank z domišljijskimi rekonstrukcijami rimskega mesta Claudie Celeie in od- lomke iz legende svetega Ma- ksimilijana, ki so povzeti po Celjski kroniki ter dopolnjeni z vsebinskimi pojasnili. Na- klada je bila omejena na 100 izvodov. V drugem zvezku z naslo- vom Celjski grofje, ki je izšel leta 1930 v slovenskem in nemškem jeziku, je Seeba- cher upodobil vzpon in pa- dec celjske plemiške rodbi- ne. Jedkanice je s spremnim besedilom opremil Janko Orožen. Prizori se navezu- jejo na ključne dogodke iz zgodovine Celjskih grofov; tako so med drugimi upodo- bljeni matični grad Žovnek, pogrofovljenje Friderika I. Žovneškega, poroka Barba- re Celjske s Sigismundom Luksemburškim in upodobi- tev Starega gradu. Naklada je bila omejena na 30 izvodov, vzrok za tako omejeno število pa je bila zahtevnost tehnike  radiranka. Zadnji, posthumno izdani zvezek Grofje Celjski danes in nikdar več (Heut Graffen von Cilli und nimmermehr) je v besedi in sliki predstavil nesrečno ljubezensko zgod- bo Friderika II. Celjskega in Veronike Deseniške. S spre- mno besedo Martina Perca v nemškem jeziku je zvezek izšel leta 1942. Avgust Friderik Seebacher je ostajal prisoten v zavesti Celjanov predvsem kot avtor serije jedkanic Celeja antiqua et nova in dokumentalist Ce- lja. Leta 1980 mu je kusto- sinja Pokrajinskega muzeja Celje (PMC) Milena Moškon posvetila občasno razstavo z 29 razstavljenimi deli, ki jih muzej hrani še danes. Leta 2010 je bil izdan tudi ponatis grafi čnih map Celeja antiqua et nova in Grofje Celjski. Na kratko je bil predstavljen tudi na razstavah Celjani so jih poznali leta 2010 in Iz vojne v novo državo leta 2018, ki ju je pripravil Pokrajinski muzej Celje. Gabrijela Kovačič, Pokrajinski muzej Celje www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. (5) Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), mojster jedkanice in dokumentalist Celja Naslovni list CE- LEJA ANTIQUA ET NOVA, jedkanica, 1926, ni dat., ni sign., hrani PMC ALBUM S CELJSKEGA Prvi avtomobil v Zgornji Savinjski dolini Fotografi ja prvega avtomobila v Zgornji Savinjski dolini je nastala 26. julija 1914, ko je bil lastnik in voznik Anton Ma- jerhold vpoklican na služenje vojaškega roka ob začetku 1. svetovne vojne. Ob slovesu se je zbrala skupina ljudi, verjetno sorodnikov, ki se je fotografi rala z bodočim vojakom. Majer- hold se je k vojakom odpravil kar s svojim avtomobilom. V Kostanjevici na Krasu se je zaključila njegova vojaška kariera, saj so ga 8. oktobra 1914 zadeli delci letalske bombe. Ranjen je bil v levo nogo in se je vrnil domov. Besedilo: Roman Mežnar Na portalu www.kamra.si objavila Osrednja knjižnica Mozirje Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Š LA RIJE Igrala VSTOPNINE NI! VSTOPNINE NI! Tinkara FORTUNA PLESNA SKUPINA OD 15. DO 18. URE SEPTEMBER 2. ZA ŠOLO V NARAVI IN TABORE ZA OTROKE CELJSKIH OSNOVNIH ŠOL DOBRODELNA ZABA V A NA PRVI ŠOLSKI DAN IN »ŠMORN« P ALAČINKE CITYCENTER CELJE – GLA VNI VHOD Simulator varne vožnje Sr ečelov ČINKA www.novitednik.si Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 30, 25. julij 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Darilo »Najlepše darilo za moj rojstni dan,« pravi oče, »bo to, da se bodo vsi moji otroci potrudili biti dobri šolarji.« »Očka, prepozno,« se oglasi Janezek, »smo ti že kupili kra- vato!« Oporoka Po smrti milijonarja notar njegovi družini bere oporoko: »Svoji ženi zapuščam hišo. Mojim sinovom zapuščam vsa posestva in vse avtomobile. Mojemu bratu, ki je vedno go- voril: 'Bolje zdrav kot bogat', pa zapuščam svojo telovadno trenirko.« Starševstvo Peter, Janez in Aleš so bili povabljeni na sodišče zaradi ugotavljanja očetovstva. Ko so čakali pred sodno dvorano, je Janez predlagal: »Če vsi hkrati priznamo očetovstvo, bomo prelisičili sistem in bo preživnino plačevala država.« Ostala dva sta se strinjala. Prvi je k sodnici vstopil Janez. »Priznate očetovstvo?« ga je vprašala sodnica. »Priznam!« je rekel Janez. »S tem smo obravnavo zaključili!« je rekla sodnica. Na kmetiji Kmetica vpraša sina: »Kaj je rekel oče, ko je padel v gnojno jamo?« »A naj izpustim vse grde besede, ki jih je izrekel?« »Seveda.« »Potem pa ni rekel nič!« Mali Marko Mali Marko pride k brivcu, brivec pravi neki stranki: »To je najbolj neumen otrok na svetu. Poglejte, vam bom dokazal.« Brivec da v eno roko 20 evrov, v drugo pa dva kovanca po 1 evro. Potem pokliče malega Marka in ga vpraša: »Kaj bi raje vzel od tega dvojega?« Mali Marko vzame dva kovanca in odide. Brivec pravi: »Kaj sem vam rekel. Ta mulec se ne bo nikoli naučil.« Kasneje stranka vidi, ko gre Marko iz slaščičarne s slado- ledom. »Hej mali! A te lahko nekaj vprašam? Zakaj si vzel kovance in ne 20 evrov?« Mali Marko poliže sladoled in reče: »Tisti dan, ko bom vzel 20 evrov, je igre konec!« Petice Reče Janezek učitelju: »Oče mi je obljubil 50 evrov za vsako petico!« »Pa saj nobene nimaš,« mu odgovori učitelj. »Imam predlog: napišite mi jih nekaj in denar si bova raz- delila!« Prtljaga Mož in žena ne moreta zapreti kovčka s prtljago za na morje. »Ne muči se in vzemi s sabo samo najnujnejše,« reče mož ženi. Žena mu odvrne: »Prav imaš. Ti kar ostani doma.« Pivo Ljubitelj točenega piva reče natakarju na stojnici: »Tole pivo je čisto kalno!« Natakar mu odgovori: »Pivo ni kalno, samo kozarec je umazan.« Na vlaku Na vlaku v kupeju se moški muči in komaj dvigne svoj težek kovček na prostor za prtljago. Nasproti njega sedi potnica, ki mu reče: »Kaj pa če mi vaš kovček pade na gla- vo?« »Ne bojte se. V njem ni nič takega, kar bi se razbilo.« Zadnje tri šale nam je poslal Nande Jakopič iz Laškega. Mama, morala sva zaposliti nekaj ljudi, da so te nadomestili, ko te ni bilo doma. Oglasi večkrat pretiravajo. Ni bilo res potrebnih toliko ljudi, da so ga potisnili z mesta. Novi samovozeči avtomobili! »Če zamudite plačilo, se bo avto sam pripeljal nazaj v salon.« Hitro bom skočil v banko po nekaj gotovine. »Sem!« »Si pribil sliko moje mame na steno?« Vaša vladarica Venera se še zmeraj sprehaja po znamenju leva in skrbi, da je vaše življe- nje zabavno, igrivo in veselo, ko pa pride do poslovnih zadev, boste zablesteli z ustvarjalnostjo in karizmo. Nikar si ne naprti- te preveč bremen na svoj hrbet, zdaj je čas za užitek, ne trpljenje in odpovedovanje. Poskrbite, da boste z veliko domišljije izpeljali svoje delo, ne pa s pretiranimi napori. V ljubezni se boste zna- šli v položaju, ko boste morali določiti nove prioritete. Močno se boste osredotočili na svoje poslovne cilje, čas je, da se premaknete z mesta in začnete uresničevati ideje, v katere ver- jamete že dolgo časa. Lahko se bo pojavil občutek razdvojenosti, katera smer je pravilna, vendar naj vas to ne ustavi, ampak nadaljujte svojo pot, ki vam bo sproti kazala rešitve. V ljubezni si boste želeli imeti bolj trezno glavo kot ne, želite si jasnosti in preprostosti, ki ju pogrešate, in naredili boste vse, da postanete gospodar položaja. Čeprav poletje velja za bolj »zaspan« čas, kar se tiče poslov- nih izzivov, tokrat to za strelce ne velja. Oni se bodo na izzive mo- rali odzivati s polno paro. Najve- čji izziv bo kot vedno izbira med vsemi možnostimi, ki se vam bodo ponujale, razmislek pa bo moral biti hiter, ker se avgusta Merkur že obrača retogradno. Če ne boste vsega prepuščali na- ključju in svoji strelčevski sreči, se vam bo najbolj dobičkonosna priložnost ponudila takoj, ko si boste razjasnili celo sliko. Za vas je poletno lenarjenje še kaj drugega kot ležanje na plaži, v pravi obliki je tudi delo lahko način sprostitve, pa še denar bo začel pritekati. Zanimiva poslov- na ponudba lahko najde pot do vas iz tujine, vsekakor pa je pred vami čas, ko boste odprti za nove izzive, ki vam bodo dajali obču- tek nazaj pridobljene svobode. Kljub temu ne boste zanemarili osebne plati življenja, srečanja s starimi prijatelji, ki jih že dolgo niste videli, bodo vnesla iskrico veselja v vas. Dogajanja v vas in okoli vas bo veliko in vsega ne boste mogli nadzirati, pa tudi sicer, zakaj bi? Vodnarji ste zagovorniki svoje in tuje svobode, ne pridige, na svoj način boste poskrbeli, da bodo ljudje okoli vas uvideli, kdaj so prestopili vaše meje, in jih po potrebi tudi postavili malce »na hladno«. V ljubezni si boste pri- voščili nekaj spogledovanja, ki vam bo dvignilo samozavest, si- cer pa boste v odnosih z najbliž- jimi najbolj prisegali na lojalnost in iskrenost. Raje kot prenatrpane plaže in hrupne zabave boste poiska- li mirne kotičke ob vodi, ki jih boste preživljali v dvoje, pogosto pa tudi sami, če si boste želeli slišati svoje misli. Pomembno bo, da potegnete jasno ločnico med delom in zasebnostjo, sicer vas bodo na enem ali drugem koncu razgrabili. Prav tako razmislite, komu vse namenja- te svojo pozornost in kaj dobi- vate v zameno, zdaj ni čas, da se razdajate brez meja, zdaj je čas, da z nežnostjo, a odločno, poskrbite zase. S prestopom Marsa v zname- nje dvojčkov boste lažje zadihali, postali bolj prilagodljivi in ko- munikativni, v zameno za svoje cilje pa se boste pripravljeni tudi pogajati, kar vam sicer ne diši preveč. Pozna se, da lahko za- radi vpliva Merkurja razmišljate zelo racionalno in zbrano, zato izkoristite trenutek, preden se v začetku avgusta obrne retrogra- dno. V ljubezni bo vroče, željni boste velikih dejanj in pozorno- sti, pa tudi sami boste velikodu- šno izkazovali svoja čustva. Sonce, Merkur in Venera se igrajo v znamenju leva in v vas prebujajo igrivost, hkrati pa bo- ste preživljali obdobje, ko boste svoja čustva težje nadzorovali. Ni vam preveč všeč, kadar svoje srce nosite na dlani, a si ne boste mogli pomagati, da ne bi preki- pevali od veselja. A vsa čustvena dramatičnost, s katero se bodo odvijali dogodki, vas bo utruja- la, vaš stvaren bikovski svet je varen, ko je pod nadzorom, ne pa, ko prekipevate od življenja, a tudi to bo kmalu prešlo. Sonce in Mars sta v znaku leva, kar vam bo dajalo krila. Če ste na počitnicah, pričakujte, da bodo zelo aktivne in dinamič- ne, če vas čaka delo, ne skrbite, kajti zmogli boste vse in še več. Kljub poletju je čas za uspeh, ki ga boste nagonsko zavonjali in se potrudili za lepe nagrade, ki vam bodo prinesle ugled in moč. Tako samozavestno boste ubirali svojo pot tudi v ljubezni, kjer pa se ne boste pustili zaslepiti lepim besedam, ampak boste iskali tudi korist zase. Poletje je v polnem razmahu, povsod ste iskani in zaželeni, kot da se brez vas nič ne more zgoditi. Po eni strani vam to godi, po drugi strani pogreša- te svoj mir in občasno samoto, zato boste pobegnili v delo, ko boste imeli vsega preveč, in po- čakali, da se stvari umirijo. Še vedno se vam bo po glavi podila nerazčiščena misel iz preteklo- sti ali določeno nepredelano čustvo, zaradi katerega bodo koraki naprej težji, dokler si ne boste priznali resnice, pa če še tako boli. Zdaj je čas, da prenehate dru- ge, ki jih občudujete, kovati v zvezde, ampak se do sebe vedite, kot da ste zvezda. Privoščite si vse, na kar ste med letom čakali in odrivali na stranski tir, pa naj gre za ljubezen, zabavo, zdravje ali delo. Ne čakajte, kajti kmalu pridejo bolj resni in odgovorni časi, ko si boste še želeli, da bi si med poletjem dali duška. Vse- eno bodite nekoliko pazljivi pri denarju, kjer vas lahko hitro od- nese, sicer boste še pred jesenjo tenko piskali. Merkur bo v nekaj dneh zame- njal znamenje in prišel »domov« v devico, vaš poletno brezskrbni nasmeh bo postal redkejši, tre- ba se bo začeti vesti odgovorno in resno, a to vam bo pisano na kožo. Z veseljem in lahkoto se boste lotevali intelektualnih pod- vigov, se prilagajali zahtevam in potrebam drugih, pri čemer pa je pomembno, da ne zanemarite svojih. Zelo veliko energije boste vlagali tudi v odnose z bližnjimi, hranili se boste z idejo, da lahko sami poskrbite za vse. Horoskop je pripravila astrologinja Zarja (astrologijaintarot@usodavkartah.com) Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 30, 25. julij 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Darilo »Najlepše darilo za moj rojstni dan,« pravi oče, »bo to, da se bodo vsi moji otroci potrudili biti dobri šolarji.« »Očka, prepozno,« se oglasi Janezek, »smo ti že kupili kra- vato!« Oporoka Po smrti milijonarja notar njegovi družini bere oporoko: »Svoji ženi zapuščam hišo. Mojim sinovom zapuščam vsa posestva in vse avtomobile. Mojemu bratu, ki je vedno go- voril: 'Bolje zdrav kot bogat', pa zapuščam svojo telovadno trenirko.« Starševstvo Peter, Janez in Aleš so bili povabljeni na sodišče zaradi ugotavljanja očetovstva. Ko so čakali pred sodno dvorano, je Janez predlagal: »Če vsi hkrati priznamo očetovstvo, bomo prelisičili sistem in bo preživnino plačevala država.« Ostala dva sta se strinjala. Prvi je k sodnici vstopil Janez. »Priznate očetovstvo?« ga je vprašala sodnica. »Priznam!« je rekel Janez. »S tem smo obravnavo zaključili!« je rekla sodnica. Na kmetiji Kmetica vpraša sina: »Kaj je rekel oče, ko je padel v gnojno jamo?« »A naj izpustim vse grde besede, ki jih je izrekel?« »Seveda.« »Potem pa ni rekel nič!« Mali Marko Mali Marko pride k brivcu, brivec pravi neki stranki: »To je najbolj neumen otrok na svetu. Poglejte, vam bom dokazal.« Brivec da v eno roko 20 evrov, v drugo pa dva kovanca po 1 evro. Potem pokliče malega Marka in ga vpraša: »Kaj bi raje vzel od tega dvojega?« Mali Marko vzame dva kovanca in odide. Brivec pravi: »Kaj sem vam rekel. Ta mulec se ne bo nikoli naučil.« Kasneje stranka vidi, ko gre Marko iz slaščičarne s slado- ledom. »Hej mali! A te lahko nekaj vprašam? Zakaj si vzel kovance in ne 20 evrov?« Mali Marko poliže sladoled in reče: »Tisti dan, ko bom vzel 20 evrov, je igre konec!« Petice Reče Janezek učitelju: »Oče mi je obljubil 50 evrov za vsako petico!« »Pa saj nobene nimaš,« mu odgovori učitelj. »Imam predlog: napišite mi jih nekaj in denar si bova raz- delila!« Prtljaga Mož in žena ne moreta zapreti kovčka s prtljago za na morje. »Ne muči se in vzemi s sabo samo najnujnejše,« reče mož ženi. Žena mu odvrne: »Prav imaš. Ti kar ostani doma.« Pivo Ljubitelj točenega piva reče natakarju na stojnici: »Tole pivo je čisto kalno!« Natakar mu odgovori: »Pivo ni kalno, samo kozarec je umazan.« Na vlaku Na vlaku v kupeju se moški muči in komaj dvigne svoj težek kovček na prostor za prtljago. Nasproti njega sedi potnica, ki mu reče: »Kaj pa če mi vaš kovček pade na gla- vo?« »Ne bojte se. V njem ni nič takega, kar bi se razbilo.« Zadnje tri šale nam je poslal Nande Jakopič iz Laškega. Mama, morala sva zaposliti nekaj ljudi, da so te nadomestili, ko te ni bilo doma. Oglasi večkrat pretiravajo. Ni bilo res potrebnih toliko ljudi, da so ga potisnili z mesta. Novi samovozeči avtomobili! »Če zamudite plačilo, se bo avto sam pripeljal nazaj v salon.« Hitro bom skočil v banko po nekaj gotovine. »Sem!« »Si pribil sliko moje mame na steno?« Vaša vladarica Venera se še zmeraj sprehaja po znamenju leva in skrbi, da je vaše življe- nje zabavno, igrivo in veselo, ko pa pride do poslovnih zadev, boste zablesteli z ustvarjalnostjo in karizmo. Nikar si ne naprti- te preveč bremen na svoj hrbet, zdaj je čas za užitek, ne trpljenje in odpovedovanje. Poskrbite, da boste z veliko domišljije izpeljali svoje delo, ne pa s pretiranimi napori. V ljubezni se boste zna- šli v položaju, ko boste morali določiti nove prioritete. Močno se boste osredotočili na svoje poslovne cilje, čas je, da se premaknete z mesta in začnete uresničevati ideje, v katere ver- jamete že dolgo časa. Lahko se bo pojavil občutek razdvojenosti, katera smer je pravilna, vendar naj vas to ne ustavi, ampak nadaljujte svojo pot, ki vam bo sproti kazala rešitve. V ljubezni si boste želeli imeti bolj trezno glavo kot ne, želite si jasnosti in preprostosti, ki ju pogrešate, in naredili boste vse, da postanete gospodar položaja. Čeprav poletje velja za bolj »zaspan« čas, kar se tiče poslov- nih izzivov, tokrat to za strelce ne velja. Oni se bodo na izzive mo- rali odzivati s polno paro. Najve- čji izziv bo kot vedno izbira med vsemi možnostimi, ki se vam bodo ponujale, razmislek pa bo moral biti hiter, ker se avgusta Merkur že obrača retogradno. Če ne boste vsega prepuščali na- ključju in svoji strelčevski sreči, se vam bo najbolj dobičkonosna priložnost ponudila takoj, ko si boste razjasnili celo sliko. Za vas je poletno lenarjenje še kaj drugega kot ležanje na plaži, v pravi obliki je tudi delo lahko način sprostitve, pa še denar bo začel pritekati. Zanimiva poslov- na ponudba lahko najde pot do vas iz tujine, vsekakor pa je pred vami čas, ko boste odprti za nove izzive, ki vam bodo dajali obču- tek nazaj pridobljene svobode. Kljub temu ne boste zanemarili osebne plati življenja, srečanja s starimi prijatelji, ki jih že dolgo niste videli, bodo vnesla iskrico veselja v vas. Dogajanja v vas in okoli vas bo veliko in vsega ne boste mogli nadzirati, pa tudi sicer, zakaj bi? Vodnarji ste zagovorniki svoje in tuje svobode, ne pridige, na svoj način boste poskrbeli, da bodo ljudje okoli vas uvideli, kdaj so prestopili vaše meje, in jih po potrebi tudi postavili malce »na hladno«. V ljubezni si boste pri- voščili nekaj spogledovanja, ki vam bo dvignilo samozavest, si- cer pa boste v odnosih z najbliž- jimi najbolj prisegali na lojalnost in iskrenost. Raje kot prenatrpane plaže in hrupne zabave boste poiska- li mirne kotičke ob vodi, ki jih boste preživljali v dvoje, pogosto pa tudi sami, če si boste želeli slišati svoje misli. Pomembno bo, da potegnete jasno ločnico med delom in zasebnostjo, sicer vas bodo na enem ali drugem koncu razgrabili. Prav tako razmislite, komu vse namenja- te svojo pozornost in kaj dobi- vate v zameno, zdaj ni čas, da se razdajate brez meja, zdaj je čas, da z nežnostjo, a odločno, poskrbite zase. S prestopom Marsa v zname- nje dvojčkov boste lažje zadihali, postali bolj prilagodljivi in ko- munikativni, v zameno za svoje cilje pa se boste pripravljeni tudi pogajati, kar vam sicer ne diši preveč. Pozna se, da lahko za- radi vpliva Merkurja razmišljate zelo racionalno in zbrano, zato izkoristite trenutek, preden se v začetku avgusta obrne retrogra- dno. V ljubezni bo vroče, željni boste velikih dejanj in pozorno- sti, pa tudi sami boste velikodu- šno izkazovali svoja čustva. Sonce, Merkur in Venera se igrajo v znamenju leva in v vas prebujajo igrivost, hkrati pa bo- ste preživljali obdobje, ko boste svoja čustva težje nadzorovali. Ni vam preveč všeč, kadar svoje srce nosite na dlani, a si ne boste mogli pomagati, da ne bi preki- pevali od veselja. A vsa čustvena dramatičnost, s katero se bodo odvijali dogodki, vas bo utruja- la, vaš stvaren bikovski svet je varen, ko je pod nadzorom, ne pa, ko prekipevate od življenja, a tudi to bo kmalu prešlo. Sonce in Mars sta v znaku leva, kar vam bo dajalo krila. Če ste na počitnicah, pričakujte, da bodo zelo aktivne in dinamič- ne, če vas čaka delo, ne skrbite, kajti zmogli boste vse in še več. Kljub poletju je čas za uspeh, ki ga boste nagonsko zavonjali in se potrudili za lepe nagrade, ki vam bodo prinesle ugled in moč. Tako samozavestno boste ubirali svojo pot tudi v ljubezni, kjer pa se ne boste pustili zaslepiti lepim besedam, ampak boste iskali tudi korist zase. Poletje je v polnem razmahu, povsod ste iskani in zaželeni, kot da se brez vas nič ne more zgoditi. Po eni strani vam to godi, po drugi strani pogreša- te svoj mir in občasno samoto, zato boste pobegnili v delo, ko boste imeli vsega preveč, in po- čakali, da se stvari umirijo. Še vedno se vam bo po glavi podila nerazčiščena misel iz preteklo- sti ali določeno nepredelano čustvo, zaradi katerega bodo koraki naprej težji, dokler si ne boste priznali resnice, pa če še tako boli. Zdaj je čas, da prenehate dru- ge, ki jih občudujete, kovati v zvezde, ampak se do sebe vedite, kot da ste zvezda. Privoščite si vse, na kar ste med letom čakali in odrivali na stranski tir, pa naj gre za ljubezen, zabavo, zdravje ali delo. Ne čakajte, kajti kmalu pridejo bolj resni in odgovorni časi, ko si boste še želeli, da bi si med poletjem dali duška. Vse- eno bodite nekoliko pazljivi pri denarju, kjer vas lahko hitro od- nese, sicer boste še pred jesenjo tenko piskali. Merkur bo v nekaj dneh zame- njal znamenje in prišel »domov« v devico, vaš poletno brezskrbni nasmeh bo postal redkejši, tre- ba se bo začeti vesti odgovorno in resno, a to vam bo pisano na kožo. Z veseljem in lahkoto se boste lotevali intelektualnih pod- vigov, se prilagajali zahtevam in potrebam drugih, pri čemer pa je pomembno, da ne zanemarite svojih. Zelo veliko energije boste vlagali tudi v odnose z bližnjimi, hranili se boste z idejo, da lahko sami poskrbite za vse. Horoskop je pripravila astrologinja Zarja (astrologijaintarot@usodavkartah.com) Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 30, 25. julij 2024 RAZVEDRILO Nagradna križanka KUPON S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: REŠITEV SUDOKU 631 SUDOKU 632 SUDOKU 323 REŠITEV SUDOKU 322 ZAPRTA S POKROVOM BERE GA KOT … KNJIGO SKUPNOST NEODVISNIH DRŽAV DA BI … KURA BRCNILA POLDRAGA KAMNA LAINŠČEK: LOČIL BOM PENO OD … NEGATIVNI NABOJ MEDNAROD- NA OZNAKA MONAKA ZGRADIM ODSTOPIMO KULTURNO- PROSVETNO DRUŠTVO AMERIŠKI IGRALEC ARKIN ROLLS ROYCE KUBIČNI ME- TER (POG.) NAVIGACIJ- SKI SISTEM NEPROŽEN, OKOREN LITRSKA STEKLENICA PLAČA JO ČLAN DRUŠTVA ČUVANA, ŠČITENA STORILEC HUDEGA KAZNIVEGA DEJANJA SVETLANA MAKAROVIČ JE NAPISALA … MIŠMAŠ SLOVENSKI GLASBENIK NABER NARODNA: AL ME BOŠ KAJ … IMELA NOGOMETNA EKIPA IMA … IGRALCEV TUDI DOBER PLAVALEC SE LAHKO … DRSALNI KLUB ORANJE (STAR.) ELEMENT BOTO IN LONGORIA PRIMERJAVA (PUBL.) HITER KOT … PRIPADNICI STAROGER- MANSKEGA PLEMENA SINTETIČNO VLAKNO GRŠKI ČRKI ρ IN ε STOPNJA, NIVO ŠAHOVSKA POTEZA … TE NE UBIJE, TE OKREPI PRITISKA NA MIŠKO KRADLJIVEC ŠARMIRAJ GRENKI IN KISLI DOMAČA ŽIVAL OČIŠČEN V PRALNEM STROJU OSKRBUJEM Z OBLEKO TRG REPUBLIKE OTIRALKA KRAJ S TOVARNO TOSAMA ZAPISAN SAMO V ENEM JEZIKU NAPRAVIM, NAREDIM AVARI AMERIŠKA IGRALKA HATHAWAY MUČENIKI ZLITINA ZA ZVONOVE ŽLAHTNI PLIN MESTNI TERENEC PREBIVALEC PRLEKIJE RIŽEVO ŽGANJE ODPRTINA V STENI ZDRUŽENJE PISATELJEV AGATHA CHRISTIE MESTO NA JAPONSKEM SVINČNICA GRŠKA IGRALKA (IRENE) ITALIJANSKA PEVKA (GIANNA) ŠESTI SKLON Povsod z vami NE ODLOŽI, NE SLEČE SL. PEVEC (GAL) … KOT JAGNJE SLOVESNO PASMA ANGLEŠKIH PSOV PO BOLEZNI MU GRE NA BOLJE OBDAJA SLIKO NEKDAJ POBIRALEC MITNINE BOJEVNICA … MUJE SE ŠE ČEVELJ NE OBUJE SLOVENSKI REŽISER (BORIS) IVAN CANKAR JE AVTOR LEPE … Z …, S TABO, Z NJIM IMA GA SLON MANJŠI ŠKATLI PREDPONA, KI POMENI ENAK BALKANSKA DRŽAVA ANGLEŠKO SVETLO PIVO NOGOMETNO DRUŠTVO ČAROVNIK MAJHNI RTI V UPORABI JE ZLASTI POLETI NANOGRAM KRAJ V SELŠKI DOLINI BREZ … JELA SLIKA IKONE PIŠE ELEGIJE 2 5 10 4 9 6 11 1 3 13 14 8 7 12 15 Nagradni razpis: 12345 678 91 01 11 21 31 41 5 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošlji- te na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, ali na e-naslov tajnistvo@nt-rc.si do torka, 30. julija. CELEIA - MESTO POD MESTOM JAVNO VODSTVO Nedel ja , 28. julij 2024, ob 11.00, KNež ji dvor . Vstop Ni Na : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - NEDELJA 10.00 -18.00 PONEDELJEK, PRAZNIKI - Zaprto 1., 2. in 3. nagrada: majica Novega tednika in Radia Celje Novi TEDNIK št. 30 25. 7. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 30, 25. julij 2024 PISANI SVET Župan sprejel nogometnega junaka Žan Karničnik je za reprezentanco Slovenije vključno s štirimi tekmami na nedavnem evropskem prvenstvu zbral 32 nastopov. (Foto: MOC) CELJE – Župan Celja Matija Kovač je pred dnevi pripra- vil sprejem za Žana Karničnika, nogometaša Nogome- tnega kluba Celje in reprezentance Slovenije. Karničnik je odločilno pripomogel k drugemu naslovu državnih prvakov za Celje in k uspešnemu nastopu naše izbrane vrste na nedavno končanem EURU 2024 v Nemčiji. Župan je čestital Karnič- niku za njegove predstave v klubu in reprezentanci ter mu ob tem izročil župa- novo priznanje. Poleg sle- dnjega mu je izročil še kelih Barbare Celjske znanega oblikovalca Oskarja Kogo- ja. Karničnik je navdušil s svojimi igrami v Nemčiji, še posebej je zablestel na tek- mi s Srbijo, kjer je dosegel vodilni zadetek za Slovenijo in bil razglašen za igralca tekme. »Občutki, ko zabiješ gol za svojo reprezentanco na evropskem prvenstvu pred 20 tisoč slovenskimi navijači, so fenomenalni. Dejansko je takrat vse pole- telo v zrak, v tistem trenut- ku sem bil poln adrenalina. Res lepi spomini, ki bodo za vedno ostali zapisani v mojem življenju,« je dejal. Ob tem je dodal, da se v knežjem mestu odlično počuti in da je bila dobra odločitev, da se je pred pri- bližno letom in pol odločil za prestop v Celje. SŠol DJ Umek, Valentino Kanzyani in Brlee minulo soboto na velenjski Visti. (Foto: Brlee) Virtuozni didžeji na Visti Ljubitelji elektronske glasbe so prišli na svoj račun minulo soboto. Na Visti pri Velenjskem jezeru so na 1. Festivalu Overlake 2024 med drugim nastopili didžeji Umek, Valentino Kanzyani in Brlee. Dogodek je organiziral Matej Brložnik oz. Brlee, ve- lenjski didžej, producent in ustanovitelj založbe Over- load records. Ta od začetkov svoje kariere didžeja, ki segajo v leto 2002, nastopa pred množicami ljubiteljev elektronike, domač je tudi v organizatorskih vodah. Za dobro vzdušje skrbi po številnih klubih in festivalih v Sloveniji in Evropi. Vsa poletja od leta 2014 je preživel na Ibizi in kmalu postal didžej enega od tamkajšnjih klubov. Minulo soboto mu je uspelo na en oder po 15 letih znova pripeljati dva od najbolj prepoznavnih slo- venskih didžejev. TS Priljubljenim rokerjem je prisluhnil tudi upokojeni gledališki igralec Bojan Umek. Špital za pr'jatle vse poletje pri Vo- dnem stolpu v sklopu Poletja v Celju gosti koncerte. Eden izmed odmevnih je bil pretekli teden, in sicer skupine Tabu. Obiskovalcev je bilo ogromno, kar je še en dokaz, da si ljudje v sre- dišču Celja želijo tovrstne dogodke. Dan prej je bilo pri Vodnem stolpu že dvajseto glasbeno srečanje Etno Hi- steria, ki je združilo 70 vrhunskih glas- benikov iz Belgije, Avstralije, Avstrije, Velike Britanije, Kanade, Čila, Češke, Danske, Francije, Nizozemske, Nem- čije, Madžarske, Indije, Italije, Rusije, Slovenije, Slovaške in Srbije. Etno Hi- steria World Orchestra je mednarodni projekt, ki že od leta 2003 združuje in povezuje vrhunske glasbenike s celega sveta. Orkester igra brez not in z impro- vizacijo ustvarja vedno nove dinamike. Sredi avgusta k Vodnemu stolpu prihaja še skupina Fed Horses, ki jo organizator- ji poimenujejo kot pomembno osvežitev v slovenski popularni glasbi, ki prispeva h krajinski in žanrski različnosti domače glasbene scene. SŠol, foto: Andraž Purg Še en dokaz, da si ljudje želijo še več koncertov sredi mesta. »Pustili ste nas odprtih ust« »Pustili ste nas odprtih ust,« je skupina Tabu zapisala na svojem Facebookovem profilu. Celjski dijaki so svetovni prvaki Celjski dijaki, ki so postali svetovni prvaki v robotiki. (Foto: Šolski center Celje) Dijaki Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje Jernej Romih, Blaž Strajnič, Rok Vnučec, Filip Kokol in Blaž Gril so na svetovnem prvenstvu v robotiki v nizo- zemskem Eindhovnu v ka- tegoriji reševalnih robotov osvojili izjemno prvo mesto in postali svetovni prvaki. Dijaki četrtega letnika pro- grama tehnik mehatronike, združeni v ekipi Mechatronics Rescue Team, so pod mentor- stvom dr. Mateja Vebra na sve- tovnem prvenstvu premagali vso konkurenco. Jernej Ro- mih je povedal, da so priprave trajale deset mesecev. Člani ekipe so robota najprej izrisali v programu, ga tridimenzio- nalno natisnili, nato so nanj povezali elektronske kompo- nente ter napisali program, s pomočjo katerega so robota upravljali. Kot zelo pomemben del priprav je omenil testiranje robota. Tako so odpravili nje- gove šibke točke. Ravnateljica Srednje šole za strojništvo, me- hatroniko in medije Šolskega centra Celje Simona Črep je dejala, da so na šoli na uspe- šne tekmovalce zelo ponosni. »Biti prvi na svetu je rezultat večletnega prizadevnega dela tako dijakov kot tudi učiteljev – mentorjev in hkrati velika spodbuda za naše nadaljnje delo. Tudi v prihodnje se bomo trudili za spodbudno učno okolje, ki omogoča na- šim dijakom razvoj njihovih številnih potencialov in talen- tov.« Izvrstna uvrstitev na leto- šnjem svetovnem prvenstvu je omenjeni šoli zagotovila vsto- pnico na RoboCup 2025, ki bo v Braziliji. TS