POSAMEZNA ŠTEVILKA 6 DIN POŠTNINA PLAČANA V OOTOVINl ZASAVSKI VESTNIK LETO V. — ST. 41. OLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA TRBOVLJE, 16. OKTOBRA 1952 Pred volitvami v skupščino okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Okrajni sindikalni svet v Trbovljah Je razpisal volitve V skupščino Okrajnega zavoda za soc. zavarovanje za nedeljo, 26. oktobra t. 1. Samo še dober teden nas loči od volitev, zato je prav, da se zavarovanci pobliže seznanijo z načinom volitev in njihovim pomenom. Naša ljudska oblast, ki je že takoj Po osvoboditvi pokazala živahno zakonodajno dejavnost, je že med prvimi Predpisi izdala Zakon o soc. zavarovanju in s tem potrdila, da ji je skrb za delovnega človeka prva skrb. Ta naš prvi zakon o soc. zavarovanju je vseboval mnoge napredne elemente. kakor jih pozna malokatera socialna zakonodaja v svetu, vendar pa 8a je naš nagli socialistični razvoj prerasel in se je pokazala potreba prilagoditi ga splošnemu razvoju. Tako smo v Začetku leta 1950 dobili nov zakon o soc. Zavarovanju ki ga nima enakega svetovna zakonodaja. Delovni človek postaja središče, v katerega je osredotočena skrb naSega državnega vodstva; njegova blaginja postaja naš najvišji Zakon. V kratkih presledkih se vrstijo Ukrepi, ki to potrjujejo. Se istega leta so delavci praznovali velik zgodovinski dan, ko so postali lastniki proizv. sredstev: tovarn, rudnikov itd. Postali so činitelji tudi pri razdeljevanju presežka svojega dela — skratka: prevzeli so Upravo gospodarstva v svoje roke. Bil je to revolucionaren korak, ki je Zbudil svetovno pozornost. V delovnih množicah je potrdil zaupanje v življenjsko silo naših narodov, ki edini Bredo po pravi poti, t. j. po poti marksistične znanosti v socialistično prihodnost. Delavski razred vsega sveta je z nezmotljivim čutom za pravico spoznal, je državna oblast v Jugoslaviji resnično ljudska oblast in da so vsi napadi nanjo od Sovjetske zveze krivični. Sovjetska zveza kot prva socialistična drsava po 30-letnem obstoju še ni uspela Izvršiti v svojem razvoju tako revolucionarnega koraka, kot je izročitev gospodarstva v roke delovnih kolektivov. Njeno mesto je v očeh in srcih milijonov delovnih ljudi sveta zavzela Jugoslavija, ki z dejanji dokazuje svoj socialistični značaj, svojo miroljubnost in skrb za delovnega človeka. Ustanovitvi delavskih svetov je nujno sledila splošna demokratizacija v državni upravi. Odstranili smo nevarnost birokratizma, ki se je začel po svojem vzoru razraščati in je grozil zadušiti ži-v° ljudsko silo. Ta demokratizacija se nadaljuje v reorganizaciji naših okrajnih, mestnih in ljudskih odborov, konzula pa se bo — na današnji razvojni stopnji — v odpravi zveznih in republiških organov državne uprave in prenosu njihove funkcije na zvezne in republiške organe, državne oblasti, kar se bo Predvideno zgodilo že v najbližjih mesecih. Vse te silne spremembe — demokra-"Zacija v našem gospodarstvu in v dr-*avni upravi — pa so terjale še velik *kok naprej: samoupravo socialnega zavarovanja. Kakor so delovni kolektivi Postali gospodarji proizvajalnih sred-®tov, tako naj zavarovanci sami gospo-/*ar>jo s sredstvi soc. zavarovanja. Naš n°vi gospodarski sistem je prinesel tudi spremembo: ustanovljeni so bili za-za soc. zavarovanje, ki jih trenutno upravljajo še postavljeni začasni odbori, Pa bodo svoje naloge odstopili izbuljenim skupščinam. Izvolili jih pa bo-?° zavarovanci sami iz svoje srede in °udo torej njihovi predstavniški orga-?■> ki bodo v njihovem imenu in v nji-oriiV° korist gospodarili s sredstvi ter dločali o pravicah iz soc. zavarovanja. te ustanove pa bomo v bližnjih vo-lvah izvolili resnično najboljše ljudi. KAKO BOMO VOLILI SkupJCma našega Okrajnega soc. žalovanja bo štela 39 članov, zato bomo .ne 26 t. m. izvolili 39 delegatov. Od j ga števila voli v sorazmerju s števi-1,1 zavarovancev in upokojencev: j. sektor: Trbovlje 20 delegatov; to .Selttor: Zagorje 9 delegatov; III. sek-jf>r; Hrastnik 6 delegatov; IV. sektor: la»cče 4 delegate. Da ^ L sektorju. Trbovlje bo volila 1. volil-ga.*nota: rudnik Trbovlje—Hrastnik 9 dele-Z. volilna enota: Stroj, tovarna »Miha tj. “}ko« z menzo 1 delegata: 3. volilna eno-lej Elektrarna v Trbovllah z menzo, že-tj.®arJI ln poSto 1 delegata: 4. volilna cno-lej '-emontarna v Trbovljah z menzo l de-bet,„a' 5- volilna enota: Sindikat drž. usluž-hanuev (OLO. sodišče, tožilstvo, Narodna s Prosvet delavci. LO mest. občine, «?* menza. OK KPS. OSS. OO OF, MO hlurto ZB' 00 VVJ, Okrajni zavod SZ In O^ska prosveta 1 delegata; 6. volilna enota: t»un ~ uprava cest, Ograd, Megrad ln ko-*PeuVn* Podjetja 1 delegata; 7. volilna enota: bliža." 1 delegata. 8. volilna enota: Stroj, h „rs t v o, Mest obrtna podjetja. Mestni avto >hrp' p°djetje »Meso«. Mest. trg. podjetja ln *tVo Krba* 1 delegata; 9. volilna enota: Dru-**: .u?ol<°Jencev 3 delegate; to volilna eno-Obči„sl ostali kolektivi na področju mest ae Trbovlje 1 delegata klnj **• sektorju: Zagorje bo volila 11. vo-voii| cn°la: rudnik Zagorje 3 delegatov; 12. <,n°ta: Društvo upokotencev 2 dele-kktiv,13- volilna enota: vsi ostali del. ko-ha sektorju Zagorja, t J. na področju Trot'Občine Zagorje, občin Senožeti, Mltnše, ®ne in Cem.šenlk 2 delegata »a » Hi. sektorju: Hrastnik volijo: 14. volll-v°Hln»ta: Steklarna Hrastnik 2 delegata; 15. 1 q.,'a enota: Kemična tovarna ln apnenice - 'Kata; Ig. volilna enota: Društvo upoko- V IV. sektorju: Radeče voli 18. volilna enota: Papirnica 1 delegata; 19. volilna enota: železničarji 1 delegata; 20. volilna enota: upokojenci skupno z invalidi 1 delegata; 21. volilna enota: vsi ostali del. kolektivi na področju občin: Radeče, Zidani most, Loka pri Zid. mostu, Dole in Litija in Podkum 1 delegata. VOLILNA KOMISIJA, VOLILNI ODBORI Volitve bodo organizirale in izvedle sindikalne organizacije. Vse delo vodi volilna komisija, ki jo imenuje Okrajni sindikalni svet. Njena naloga je, da določi volilne enote, postavi volilne odbore za vsako volilno enoto oz. volišče, vodi in nadzoruje vse priprave za volitve in njihov potek, ugotovi izid in ga razglasi ter izda izvoljenim delegatom potrdila o izvolitvi. Volilni odbori vrše neposredne priprave in vodijo volitve v svojih enotah, sprejemajo kandidatne liste in jih razglase (izobesijo na volišču) vsaj 5 dni pred volitvami, pripravijo glasovalne listke in kuverte ali skrinjico, vodijo zapisnik o svojem delu in po končanih volitvah pošljejo kuverto ali zaprto skrinjico skupaj z zapisnikom volilni komisiji, ki ugotovi izid volitev. Naloga posameznega volilnega odbora je tudi, da si preskrbi seznam volilnih upravičencev svoje volilne enote in sicer od sindikalnih organizacij delovnih kolektivov, ki volijo skupne delegate oziroma skupnega delegata. Po teh seznamih bo volilni odbor ugotavljal, kdo ima pravico voliti in kdo je že volil. SPREJEMANJE KANDIDATNIH LIST Kandidatno. listo postavi sindikalna organizacija kolektiva, ki voli enega ali več delegatov, oziroma jo postavijo vse sindikalne organizacije sporazumno na skupnem sestanku, če volijo skupnega ali skupne delegate. Lahko pa postavi kandidatno listo 10 odstotkov volilcev določenega volišča. Prav tako imajo pravico postaviti kandidatno listo tudi društva upokojencev. Kandidatna lista mora biti predložena volilnemu odboru najkasneje 10 dni pred volitvami, t. j. do 16. t. m., in sicer pismeno. Podpišeta jo predsednik in tajnik sind. podružnice oz. društva upokojencev, oz. predsedniki in tajniki vseh sindikalnih podružnic, ki volijo enega ali več skupnih delegatov, oziroma vsi predlagatelji (t. j. najmanj 10% vseh volilcev tiste volilne enote, če postavijo svojo kandidatno listo). Ta lista mora vsebovati najmanj toliko kandidatov, kolikor delegatov se voli v tisti volilni enoti. Priporočljivo je, da je nekaj kandidatov več, da morejo volilci izbirati. Kandidatna lista mora biti izobešena na volišču vsaj 5 dni pred volitvami. KDO SO VOLILNI UPRAVIČENCI Pravico voliti v skupščino okrajnega zavoda za soc. zavarovanje imajo: a) v delovnih kolektivih, ki imajo svoj delavski svet, čigar število je manjše od celokupnega števila vseh oseb, zaposlenih v podjetju, vsi člani delavskega sveta; v tem primeru vsak član delavskega sveta predstavlja določeno število vseh v podjetju zaposlenih ljudi, kar bo nd glasovalnih listkih označeno z ulomkom, čigar števec bo predstavljal število članov delavskega sveta, imenovalec pa število celotnega delovnega kolektiva v podjetju; b) v podjetjih in drugih gospodarskih in negospodarskih organizacijah, ki nimajo delavskih svetov, oz. v katerih celoten kolektiv predstavlja del. svet, volijo vsi člani delovnega kolektiva, t. j. vsi zavarovanci; c) vsi osebni (starostni in invalidski) ter vsi družinski upokojenci (t j. osebe, ki so upravičene do prejemanja družinske pokojnine). GLASOVANJE Glasuje se z listki, na katerih so zapisana imena vseh kandidatov, in sicer ločeno po kandidatnih listah. Volivec obkroži številke pred kandidati, ki jih namerava voliti. Če kdo obkroži več številk pred kandidati, kakor se voli kandidatov v tisti volilni enoti, je glasovnica neveljavna. Prav tako je glasovnica neveljavna, če kdo namesto ob-kroženja na kakršen koli drug način označi kandidate, ki jih namerava voliti, ali zapiše druge kandidate, ki niso sprejeti v kandidatne liste. Volivec da preganjeni glasovalni listek v kuverto brez naslova, ki jo zapre in odda volilnemu odboru, ali pa spusti glasovalni listek v skrinjico. Volilni odbor mora na volišču vidno označiti način volitev, kako se glasuje za določenega kandidata (z obkroženjem številk), koliko se jih voli, kateri glasovalni listki so neveljavni — prav tako pa bo moral glasovalni postopek tudi ustno pojasnjevati. Posebno je poudariti, da se ne glasuje za kandidatne liste, marveč za posamezne kandidate, ne glede na kandidatne liste, in da so izvoljeni tisti kandidati, ki dobe največ glasov, ne glede na to, kateri kandidatni listi pripadajo, to se pravi, da volilci lahko izbirajo med kandidati vseh sprejetih in na glasovalnih listkih označenih kandidatnih list. Natančen razpored volišč in čas trajanja volitev za posamezne volilne enote oz. volišča bomo objavili v naslednji številki. Za vsa pojasnila naj se del. sveti in sindikalne organizacije obračajo na Okrajni sindikalni svet v Trbovljah — volilna komisija (Partijski dom). 10. oktobra je bilo 32 let od nepravičnega in krivičnega plebiscita, ki je slovensko Koroško prisodil Avstriji. — Na sliki: Rož s Karavankami v ozadju. Rož je še danes popolnoma slovensko mesto. Rož je ena najlepših slovenskih dolin ZVEZA BORCEV V LITIJI PRIPRAVLJA KNJIGO 0 ŽRTVAH V NOB V prejšnjem mesecu smo objavili poziv litijske Zveze borcev zaradi zbiranja podatkov o padlih partizanih in žrtvah NOV.» To sporočilo so člani ZB v Litiji sprejeli s pohvalo. To nalogo ZB v Litiji, da izdajo spominski spis iz NOV, so sprejeli s pohvalo tudi na okrajnem odboru ZB ter na okrajnem ljudskem odboru. Po dosedanjih zapiskih je dala Litija z okolico nad sto žrtev za naše osvobojen je. Zanimivo je, da so se javili članom odbora ZB ljudje iz okolice s predlogom, da bi bili tudi okoličani, ki so delovali v NOV z Litijo, pa so postali žrtev oku- patorja, vnešeni v ta spominski spis. Med drugim je bil odbor opozorjen na zaslužno delovanje tov. Cesarja, po domače Beja, iz Tirne. Uredniški odbor je seveda pristal na ta pameten predlog in bodo v knjigi zapisani tudi vidnejši sodelavci NOV iz širšega zaledja. V knjigi pa bodo ohranjeni spomini tudi na Litijane, ki so potem živeli in delovali v drugih krajih izven Litije, pa so v času NOV bili med zaslužnimi borci in postali žrtve okupatorja. Tako na primer tov. Slavko Židanek - Slave, ki je preživel mladost v Litiji in se je tu tudi šolal, potem pa je služboval v Ljubljani. V partizane je odšel že leta 1941 in je bil udeležen 24. decembra 1941 v znani bitki na Tisju pri Litiji. Prav zaradi tega pomembnega spopada partizanov z Nemci, si je ZB v Litiji izbrala 24. december za svoj občinski praznik. Slavko Židanek je padel kasneje v borbah na Notranjskem. Uredniški odbor potrebuje pri vseh navedbah natančne podatke, ker vsako prijavo poizveduje po več linijah, pa se dostikrat izkaže, da navajajo ljudje za nekatere dogodke različne dneve, kar je seveda po tolikih letih razumljivo. Opozarjamo vse člane ZB in ostale krajane, da sporoče uredniškemu odboru ZB v Litiji vse podatke in gradivo, ki ga vedo o padlih borcih in žrtvah NOV iz Litije, ter vse ostale občine (tudi iz Hotiča, Save in Jablan-ške doline). Zveza borcev v Litiji PRID VI, KONfrRISOM hT Kako poteka predkongresno tekmovanje na rudniku Trbovlje-Hrastnik Kakor smo že poročali, tekmuje v počastitev VI. kongresa KPJ tudi delovni kolektiv rudnika Trbovlje—Hrastnik. V tretjem mesecu tekmovanja — v septembru — je svoj investicijski načrt najbolje opravil jamski obrat Ojstro, ki ga je prekoračil za 6,8%. V odkopni storilnosti je bil pretekli mesec najuspešnejši obrat Hrastnik, ki jo je presegel za 6,4%, pri obratnem učinku pa so najbolje odrezali rudarji Vzhodnega obrata, ki so ga prekoračili kar za 12,8%. V pripravi na premogu zaznamuje največji uspeh kolektiv Zahodnega obrata, ki je planirano storilnost presegel celo za 14,4%. ?»K »S 2 delegata; 17. volilna enota: vsi osta-""•ktlvi obtln Hrastnik ln Dol l delegata RAZPISANE SO VOLITVE V OBČINSKE, OKRAJNE IN MESTNE LJUDSKE ODBORE V LJUDSKI REPUBLIKI SLOVENIJI l Ljubljana, 10. oktobra 1952. Predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine LR Slovenije je imelo danes pod predsedstvom predsednika Prezidija Josipa Vidmarja sejo, na kateri je izdalo UKAZ o razpisu volitev v občinske, okrajne in mestne ljudske odbore ter v ljudske odbore mestnih občin s posebnimi pravicami. 1. Razpišejo se volitve v občinske, okrajne in mestne ljudske odbore ter v ljudske odbore mestnih občin s posebnimi pravicami na vsem območju Ljudske republike Slovenije. 2. Volitve v občinske ljudske odbore, v ljudske odbore mestnih občin s posebnimi pravicami ter v okrajne in mestne zbore bodo V nedeljo, dne 7. decembra 1952. 3. Volitve v zbore proizvajalcev okrajnih in mestnih ljudskih odborov bodo v času od 23. novembra do vključno 6. decembra 1952. Pristojni okrajni in mestni ljudski odbori določijo za svoja področja, katerega dne v tem roku se bodo opravile volitve v posameznih volilnih skupinah (industrija, trgovina in gostinstvo, obrt) oziroma podskupinah kmetijstva (državna kmetijska posestva, kmečke delovne zadruge, splošne kmetijske zadruge). Ta ukaz velja od dneva objave v »Uradnem listu LR Slovenije«. Iz sekretariata Prezidija Ljudske skupščine LR Slovenije Rudarji so sl seveda prizadevali, da pridobe čim več debelega premoga. V tem tekmovanju je bil najboljši kolektiv jame v Hrastniku, kjer so v premogovnih progah redno zasekovali in znižali porabo razstreliva za 5,5 odstotka. V odpravi varnostnih pomanjkljivosti so bili najbolj aktivni rudarji Zahodnega obrata, ki so posvetili posebno pažnjo pregledovanju in obnovi teh naprav. Uspeh tega prizadevanja je bil, da so imeli v tem obratu v minulem mesecu 114 nezgodnih dnin manj kot v avgustu. Rudniški obrati so tekmovali tudi v pridobivanju članov v sindikalno organizacijo. V tem pogledu zaznamujejo rekorden uspeh v hrastniški jami. Tamkaj so pridobili v sindikalno organizacijo 340 novih članov. Pri partijskem študiju je bil najbolj prizadeven komite obrata Ojstro. Študija se je udeležilo 95,6% članov (upoštevajoč opravičeno odsotne) — prav tako so pridobili na tem obratu v »Svobodo« 62 novih članov. I V tekmovanju vodi še vedno kolek-I tiv jame Ojstro, ki je pridobil 29 tek-I movalnih točk, obrat Hrastnik 18, dnevni kop 13, Zahodni obrat 5 in Vzhodni obrat 4 točke — zunanji obrati rudnika pa so ostali doslej brez točk, čeravno imajo za to vse pogoje. Tekmovale so seveda tudi posamezne I delovne skupine. Med njimi je nedosegljiva brigada znanega rudarskega udarnika Martina Kmeta, ki je v septembru presegla svojo obvezo za 1,31 tone na moža in dnino. To moštvo ima v nakopanem premogu presežek že 77 železniških vagonov. Svojo mesečno tekmovalno obvezo je prekoračilo še moštvo rudarja Slavka Guzeja v Hrastniku in sicer za 0, 95 ton na moža in dnino, nadalje brigada Jožeta Drobneja v istem obratu za 0,77 ton. Tekmovanja v sipini bagra-goseni-čarja na dnevnem kopu zaradi deževja in nastopivšega plazovja niso mogli nadaljevati. PRIZNANJE NAJBOLJŠIM MLADINSKIM AKTIVOM OKRAJA TRBOVLJE V zadnji številki smo poročali, da je mladina steklarne v Hrastniku prejela prehodno zastavo CK LMS kot najboljši mladinski aktiv v naši republiki v predkongresnem tekmovanju KPJ — v okrajnem merilu pa je bila v tem tekmovanju v preteklem mesecu najuspešnejša mladina rudniške separacije v Trbovljah, ki je dobila za svoje uspehe prehodno zastavo OK LMS Trbovlje. Mladinski aktiv tega rudniškega obrata je zaslužil to odlikovanje za dober način dela m za pohvale vreden program tekmovanja. Sekretariat Ljudske mladine je organiziral redna 14-dnevna predavanja o zgodovini KPJ in SKOJ, priredil je več predavanj o religiji in liku člana Ljudske mladine. Za oddih in razvedrilo mladine je organiziral več izletov in družabni večer, večina mladine pa se je vključila v razna društva. Pohvalno diplomo za uspehe v tekmovanju sta prejela nadalje mladinska organizacija na OLO Trbovlje ter vaški aktiv LMS v Tirni nad Savo, ki je sedaj vključena v naš okraj. Mladina na OLO Trbovlje je po večini včlanjena v delavskem prosvetnem društvu »Svoboda« in TVD »Partizanu«. Na zletu »Svobode« v Trbovljah in v pripravah za to veliko prireditev so sodelovali mladinci in mladinke tega aktiva vsi 100-odstotno, prav tako se l je ta mladina udeležila polnoštevilno velikega partizanskega tabora v Dolenjskih Toplicah. Ta mladinski aktiv ima reden političen študij, mladina pa je naročena tudi na list »Mladina«. Vsi mladinski aktivi našega okraja so se vključili v tekmovanje za izvedbo volitev v svojih aktivih ter se pripravljajo na okrajno mladinsko konferenco, ki bo že v prvih dneh meseca novembra. Za dobro izvedbo volitev je mladina organizirala po vseh večjih krajih našega .okraja mladinska zborovanja, prav tako pa bomo imeli v proslavo 33-letnice SKOJ slovesne mladinske akademije v Radečah, Zagorju, Hrastniku in Trbovljah. Mladina tekmuje tudi v pripravah za čim lepšo izvedbo teh slavnostnih akademij. Mladina okraja Trbovlje dokazuje z uspehi v tekmovanju na čast VI. kongresa KPJ svojo , ljubezen in predanost naši Partiji in svetlim ciljem našega delovnega ljudstvi. Železniška nesreča PRI LONDONU V bližini Londona se je te dni zaletel ekspresni vlak iz Škotske v lokalni vlak, poln delavcev, na prevrnjene vagone pa je zavozil potem še brzovlak iz Londona. Sodijo, da je to ena od največjih železniških nesreč v Angliji. Dosedaj so našteli 106 mrtvih in veliko število ranjenih potnikov. Zveza sindikatov Jugoslavije je . v zvezi z železniško nesrečo poslala generalnemu svetu Trade Unionov v Londonu sožalno brzojavko. GENERAL BLANC V JUGOSLAVIJI Te dni se je mudil na obisku v Jugoslaviji šef generalnega štaba francoskih kopenskih sil, general Clement Blanc, s svojim vojaškim spremstvom. Za časa svojega obiska je obiskal razne naše vojaške institucije v Beogradu, Sarajevu in Zagrebu in bil sprejet tudi pri maršalu Titu na Brdu. General Blanc se je ob svojem odhodu zelo laskavo Izrazil o svojih vtisih ter Je poudaril, da je srečen, to pa predvsem zaradi tega, ker je navezal z vojaškimi voditelji naše države neposredne stike. PREPOVED SLOVENSKIH IMEN V ITALIJI V Gorici po stari fašistični metodi vsiljujejo slovenskim staršem za njihove otroke le imena italijanskega rimskokatoliškega koledarja in ne dovoljujejo, da bi starši dajali svojim otrokom slovenska imena. Ti primeri postajajo zadnji čas vse bolj pogosti. Ta postopek najbolj dokazuje, da so italijanske oblasti še vedno prežete s fašističnim duhom. UPOR V ALBANIJI Razdelitev okraja Trbovlje na volilne enote Okrajni ljudski odbor Trbovlje je na svoji seji dne 11. oktobra 1952 sprejel na podlagi 17. člena Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov ter 8. člena Zakona o reorganizaciji ljudskih odborov naslednji SKLEP o razdelitvi okraja Trbovlje na volilne enote Sv. Katarina in Sv. Marko s področja mestne občine Trbovlje in voli 1 odbornika; 35. volivna enota št. 35 obsega področje občine Trojane in voli 1 odbornika; 3fi. volivna enota št. 36 obsega del mesta Zagorje (I., II. in III. volivno enoto za volitve v občinske ljudske odbore) in voli 1 odbornika; 37. volivna enota št. 37 obsega del mesta Zagorje tIV., V. in VI. volivno enoto za volitve v občinske ljudske odbore) in voli 1 odbornika; 38. volivna enota št. 38 obsega del naselja Toplice z območja mestne občine Zagorje Za volitve odbornikov okrajnega zbora, ki bodo dne 7. decembra 1952, se razdeli okraj Trbovlje na 44 volivnih enot, v katerih se voli 45 odbornikov, kot sledi: 1. Volivna enota št. 1 obsega področje občine Čemšenik in voli 1 odbornika: 2. volivna enota št. 2 obsega sledeča naselja občine Dol pri Hrastniku: Brnica, Dol pri Hrastniku, Kal, Kovk in voli 1 odbornika; 3. volivna enota št. 3 obsega področje sledečih naselij občine Dol pri Hrastniku: Brd- ce, Kristan dol, Marno, Unično, Sv. Jurij ob Turju, Turje, Sv. Štefan in voli 1 odbornika; 4. volivna enota št. 5 obsega del področja mestne občine Hrastnik in sicer: Log, Pra-pretno, Plesko in voli 1 odbornika; 6. volivna enota št. 6 obsega del področja mestne občine Hrastnik in sicer: Sv. Jurij, Savna peč. Krnice in voli I odbornika; 7. volivna enota št. 7 obsega: Studence in Kolonijo s področja mestne občine Hrastnik in voli 1 odbornika; 8. volivna enota št. 8 obsega center Hrastnik in področje Kemične tovarne v Hrastniku in voli 1 odbornika; (VII., VIII., IX. in X. volivne enote za vo litve v OBLO) in voli enega odbornika; 39. volivna enota št. 39 obsega del na- selja Toplice z območja, mestne občine Za div 9. volivna enota št. 9 obsega področje čju odi"' Steklarne Hrastnik na območju občine Hrastnik in voli 1 odbornika; V Albaniji se zadnji čas vedno bolj širi odpor proti albanskemu terorju, ki ima zlasti zaslombo pri kmetih in na vaseh. Albanske oblasti skušajo upor zadušiti s krutimi fašističnimi merami, oboroženimi tajnimi agenti in številnimi zasedami. Upor mora biti že zelo razširjen, ker so za borbo proti njemu oborožili že nad 6000 članov partije in pripadnikov tajne policije. Skušali so oborožiti celo kmete, ki so pa z orožjem vred pobegnili in se pridružili upornikom. ODSTOP GRŠKE VLADE Grška koalicijska vlada generala Plastirasa je odstopila. Odstop je bil sprejet, parlament razpuščen ter razglašena izvedba novih volitev, ki bodo 16. novembra po novem volilnem zakonu, ki določa večinski sistem. Državni tožilec pri vrhovnem sodišču je pooblaščen s formiranjem začasne vlade, ki bo izvedla volitve. AMERIŠKA GOSPODARSKA KOMISIJA V EVROPI Meseca novembra bo Evropo obiskala posebna ameriška gospodarska komisija pod vodstvom ameriškega trgovinskega ministra. Komisija ima nalogo ugotoviti, kako naj se pospešijo gospodarski odnosi med ZDA in evropskimi državami po zmanjšanju sedanje oborožitvene produkcije. MEDNARODNI GOSTINSKI KONGRES Te dni zaseda v Innsbrucku četrti kongres mednarodne hotelske, restavracijske in kavarniške organizacije, ki združuje zveze iz 9 držav z nad 500.000 člani. Na kongresu bodo obravnavali strukturo in sedanje stanje gostinskih obratov v posameznih državah. ZDA ZA NEMŠKO PREMOGOVNO INDUSTRIJO ZDA bodo poslale prvovrstne ameriške strokovnjake v Zahodno Nemčijo, ki naj pomagajo dvigniti produkcijo premoga v Porurju. Ti strokovnjaki bodo ostali v Nemčiji dva meseca. 58.000 BEGUNCEV PRESELJENIH IZ EVROPE Po podatkih medvladnega odbora za preseljevanje beguncev lz Evrope je od 1. februarja do 31. avgusta 1952 bilo preseljenih lz Evrope v prekomorske države nad 58.000 izseljencev; od teh se je v ZDA naselilo 46.283 naseljencev, v Avstraliji 8662, v Braziliji 3916. Iz Nemčije jih je prišlo okoli 34.000, iz Avstrije 10.000, iz Italije 4000. območju voli 1 odbornika; 11. volivna enota št. 11 obsega naslednja naselja: občine Loka pri Zid. mostu. Račiča, Čclovnik, Patl^ž, Žirovnica, Sv. Peter in voli 1 odbornika; 12. volilna enota št. 12 obsega tale naselja ohčino Loka pri Zidanem mostu: Breg, Sv. Jurij pri Loki, Okroglice, Razbor, Zavrate in voli 1 odbornika; 13. volivna enota št. 13 obsega področje občine Mlinše in voli 1 odbornika; 14. volivna enota št. 14 obsega področje občine Podkum in voli 1 odbornika; 15. volivna enota št. 15 obsega področje občine Polšnik in voli 1 odbornika; 16. volivna enota št. 16 obsega te-le dele mestne občine Radeče: Veliko Sirje, Zidani most, Marija Širje, Sv. Peter, Suhadol in voli 1 odbornika; 17. volivna enota št. 17 obsega sledeče dele mestne občine Radeče: Radeče, Podkraj, Je- lovo, Žebnik. Močilno, Njivice, Dobrava, Rudna vas. Loška gora, Hotemež, Brunk, Brun- čka gora in voli 2 odbornika; 18. volivna enota št. 18 obsega naslednje dele mostne občine Radeče: Jagnjenica, Stari dvor, Sv. Janez. Svibno, Cimcrno. Studence in voli 1 odbornika; 19. volivna enota št. 19 obsega naslednje dele mestne občine Radeče: Vrhovo, Log, Prapretno, Goreljee in voli 1 odbornika; 20. volivna enota št. 20 obsega področje občine Senožeti in voli 1 odbornika; 21. volivna enota št. 21 obsega te-le dele mestne občine Trbovlje: Dobovec, Ključevca, Matica, Škofja riža, Završje in voli 1 odbornika; 22. volivna enota št. 22 obsega te-le dele mestne občine Trbovlje: Gabrsko, Knezdol, Planinska vas in voli 1 odbornika: 23. volivna enota št. 23 obsega naselje Klek in Partizanski vrh s področja mestne občine Trbovlje in voli 1 odbornika; 24. volivna enota St. 24 obsega področje celotnega I. terena mesta Trbovlje in voli 1 odbornika; 25. volivna enota št. 25 obsega področje -----tt ttt *-----------«~ fe.boTi3e celotnega II. in III. terena mesta in voli 1 odbornika; 26. volivna enota št. 26 obsega področje celotnega IV. terena mesta Trbovlje in voli 1 odbornika; 27. volivna enota št. 27 obsega področje celotnega V. terena mesta Trbovlje in voli 1 odbornika; 28. volivna enota št. 28 obsega področje celotnega VI. in VII. terena mesta Trbovlje in voli l odbornika; 29. Volivna enota št. 29 obsega področje ' Trb( “ celotnega VIII. terena mesta Trbovlje in voli 1 odbornika; 30. volivna enota št. 30 obsega področje celotnega IX. terena mosta Trbovlje ln voli 1 odbornika; 31. volivna enota št. 31 obsega področje celotnega X. in XI terena mesta Trbovlje in voli 1 odbornika; 32. volivna enota št. 32 obsega področje celotnega XII. terena mesta Trbovlje in vol) 1 odbornika; 33. volivna enota št. 33 obsega področje celotnega XIII. in XIV. terena in voli 1 odbornika; 34. volivna enota št. 34 obsega naselje Živela CK KPJ in CK KPS - iniciatorja zmagovite narodnoosvobodilne borbe, obnove in socialistične izgradnje naše domovine! gorje (XI., in XII. volivne enote za volitve v OBLO) in voli 1 odbornika; 40. volivna enota št. 40 obsega naselje: Potoška vas, Selo in Ravenska vas na območju mestne občine Zagorje in voli 1 odbornika; 41. volivna enota št. 41 obsega naselja: Loke, Šemnik in zaselke Straholje in Pošave z območja mestne občine Zagorje in voli 1 odbornika; 42. volivna enota št. 42 obsega naselja: Kisovec in Čolniše z območja mestne občine Zagorje in voli 1 odbornika; 43. volivna enota št. 43 obsega naselja: Kotredež, Rove, Zavine, Prapreče in zaselke: Orlek, Ppljana, Čilenca s področja mestne občine Zagorje in voli 1 odbornika; 44. volivna enota št. 44 obsega naselja: Izlake, Zabreznik, Podlipovica, Orehovica In Prhovce s področja mestne občine Zagorje in voli 1 odbornika. Okrajni ljudski odbor je na svoji seji dne 11. oktobra 1952 na podlagi 101. člena Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov LO ter 8. člena Zakona o reorganizaciji ljudskih odborov sprejel za volitve odbornikov v zbor proizvajalcev tale sklep o številu in razdelitvi odporniških mest zbora proizvajalcev Ta sklep se razglasi na razglasni deski okrajnega in občinskih ljudskih odborov ter v »Zasavskem vestniku« in stopi v veljavo z dnem razglasitve. Vsa potrebna pojasnila in navodila daje okrajna volivna komisija. Trbovjje, dne 11. oktobra 1952. Predsednik: Viktor Burkeljo Okrajni LO Trbovlje je na svoji seji dne 11. oktobra 1952 sprejel na osnovi 27. člena Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov tale SKLEP I. Potrdijo se sklepi občinskih ljudskih odborov o razdelitvi občin na volivne enote in določitvi števila odbornikov občinskih ljudskih odborov za volitve v občinski LO, ki bodo dne 7. decembra 1952. kot sledi: 1. občina Trbovlje voli 35 odbornikov in se razdeli na 35 volivnih enot; 2. občina Trojane voli 11 odbornikov in se razdeli na 2 volivni enoti; 3. občina Zagorje voli 23 odbornikov in se razdeli na 23 volivnih enot; 4. občina Hrastnik voli 19 odbornikov in se razdeli na 10 volivnih enot; 5. občina Dol pri Hrastniku voli 13 odbornikov in se razdeli na 8 volivnih enot: 7. občina Dole-Litija voli 13 odbornikov in se razdeli na 8 volivnih enot; 8. občina Loka pri Zidanem mostu voli 13 odbornikov in se razdeli na 8 volivnih enot; 9. občina Podkum voli 11 odbornikov in se razdeli na 5 volivnih enot; 10. občina Polšnik voli 11 odbornikov in se razdeli na 5 volivnih enot; 11. občina čemšenik voli 11 odbornikov in se razdeli na 6 volivnih enot; 12. občina Mlinše voli II odbornikov in se razdeli na 5 volivnih enot; 13. občina Senožeti voli 11 odbornikov in se razdeli na 5 volivnih enot. Skupaj 199 odbornikov in 130 volivnih enot. II. Volivne enote se oštevilčijo po občinah od L dalje. III. Ta sklep stopi v veljavo takoj. Trbovlje, dno 11. oktobra 1952. Predsednik: Viktor Burkeljc Število odbornikov zbora proizvajalcev znaša polovico števila odbornikov okrajnega zbora, t. j. 23. Od navedenega števila odpade glede na udeležbo pri družbenem produktu okraja na podlagi drugega odstavka 91. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov: 1. na volivno skupino industrije, rudarstva, gozdarstva, stavbeništva, komunalnih del in prometa 21 odbornikov; 2. na volivno skupino kmetijstva 1 odbornik; 3. na volivno skupino trgovin« in gostinstva 0 odbornikov; 4. na volivno skupino'obrti 1 odbornik. Od 1 odbornika, ki odpade na volivno skupino kmetijstva, odpade glede na udeležbo pri družbenem produktu kmetijstva v okraju na podlagi 93. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov: a) na volivno podskupino državnih kmetijskih posestev 0 odbornikov; b) na volivno podskupino 'kmečkih delovnih zadrug 0 odbornikov; polesr dela s kazenskimi dejanji bori še izvršeni razen sklepa o potrebi razši- s težavami glede prostorov, ki so mu operacijskega trakta v trboveljski bili že obljubljeni, vendar se vpraša-splošni bolnišnici, ki še ni izvršen, to nje ne premakne z mrtve točke, pa zaradi tega, ker je v ta namen po- J Sodnik za prekrške pa je v svojem trebno 11 milijonov kredita. S temi deli , poročilu navedel delo in pomen kazno- vanja raznih prekrškov, kjer je poudaril zasluge Ljudske milice, na katero odpade 75 ostotkov vseh prijav. Vseh prijav je bilo 1210; ustavljeno je bilo 217 postopkov, drugim instancam izrečeno 57 prijav, rešenih spisov je 810, kaznovanih oseb z ukorom je bilo 107, z zaporno kaznijo kaznovanih 49, denarno kazen pa je plačalo 655 ljudi. Z izgonom je biio kaznovano 7 oseb, vseh izplačanih denarnih zneskov pa je 456.279 din. Ljudski odborniki so v diskusiji obravnavali več kazenskih primerov ter predvsem podčrtali, da bi pri izreku kazni nad mladoletniki bilo treba čestokrat kaznovali tudi starše. Na seji so zamenjali 6 sodnikov - ! poslopij. bodo začeli spomladi, ko bodo to računsko postavko vnesli v investicijski iiačrt okrajnega proračuna za prihodnje leto. Z gradnjo Zdravstvenega doma v Zagorju nadaljujejo; instalacije v ambulanti bodo v bližnjih tednih skon-čane, ostala še potrebna dela na tem domu pa se bodo nadaljevala prihodnje leto. Akcija za cepljenje proti TBC je v polnem teku in bo izvršena v najbliž-jih dneh 100-odstotno. Prav tako dobro so opravljene vse priprave za izvedbo volitev v skupščino Zavoda za socialno zavarovanje okraja Trbovlje. Tudi z gradnjo ceste Šklendrovec—Podkum so pričeli in dela dobro napredujejo. Okrajni ljudski odbor je svoj sklep s 3. seje glede zboljšanja stanja v naših gostinskih obratih izvršil le delno. Osamosvojitev gostinskih podjetij, kjer bi medsebojno tekmovanje rodilo dobre uspehe, še ni izvršena, prav tako še ni urejen odnos teh podjetij do naših ljudskih odborov, ker ti še nimajo razumevanje za tako ureditev tega perečega vprašanja. Kljub sprejetju tega sklepa" po okrajnem ljudskem odboru še noben občinski odbor ni obravnaval vprašanja decentralizacije dosedanjega gostinskega omrežja. Okrajna gostinska zbornica ima nalog, da izdela potreben načrt glede reorganizacije gostinskega omrežja, ki ga nato predloži ljudskim odborom v obravnavo — ljudski odbori mestnih občin pa so dolžni, da do 1. januarja 1953 pripravijo vse potrebno za reorganizacijo gostinstva. Vzgoji kadrov so gostinska podjetja Posvečala doslej premajhno pažnjo. V kratkem bodo pričeli z večernimi tečaji za to osebje, nato pa se bo slab personal zamenjal s kvalificiranim. Ne-dovoljena_ prodaja alkoholnih pijač je bila z energičnimi ukrepi ob pomoči Ljudske milice v celoti zatrta. DOTOK KAZENSKIH ZADEV , SE JE POVEČAL V drugi točki dnevnega reda je imel Poročilo predsednik Okrajnega sodišča v Irbovljah za razdobje od 1. januarja do 30. junija t. 1. Iz tega poročila povzemamo naslednje podrobnosti: Iz poslov na kazenskem oddelku sodišča je razvidno, da je število kazenskih zadev v prvem polletju letošnjega leta v primeri s prvim polletjem ore-teklega leta naraslo. Sodišče je obravnavalo v prvi polovici letošnjega leta D kazenskih prijav več kot lani v istem razdobju. Prav tako je sodišče obravnavalo kazniva dejanja zoper čast, ki pa jih je bilo manj kot lansko leto, iz česar pa ne smemo delati zaključka. da so se državljani okraja Trbovlje morda že tako prevzgojili — Prej narobe.' Pri kazenskjh dejanjih Blede časti prednjačijo predvsem ženske. Prav tako ni bilo opaziti večjega dotoka prijav o kazenskih dejanjih zoper moralo; sodišče je obravnavalo v tem polletju samo eno kazensko dejanje zoper javno moralo in še tukaj sta nastopila kot obtoženca dva mladoletnika. Sodišče je obravnavalo nadalje en kazenski primer bigamije, kjer je obtoženec sklenil zakonsko zvezo, čeravno je bil že poročen. Sodišče pa je I po Sloveniji cement nujno potrebujejo, “ničlo opravka z več primeri kaznivih so o sili prihiteli n Trbovlje kar s to-dejanj zoper družbeno in zasebno pre- vornimi avtomobili. ni o žen je. Takih, prijav je bilo 29. Ra- Vsa naša gradbišča potrebujejo ved-znivih dejanj zoper varnost ljudi in no več cementa. Pritisk na cement pa premoženje je bilo 6, pobegov čez mejo. | je postal posebno velik, ker pač hočejo Pa je sodisce obravnavalo 5. Bilo je na- vsi do zadnjega izkoristiti razpoložljivi Pomen moralne vzgoie porotnikov in namestnikov in izvolili r.ove. Prav tako je bil sprejet predlog, da se zaradi prezaposlenosti oziroma bolezni razreši dolžnosti podpredsednika OLO Trbovlje tov. Tone Mahkovec. Za novega podpredsednika so izvolili tov. Martina Gosaka, prav tako je ta tovariš prevzel mesto predsednika gospodarskega sveta namesto prejšnjega predsednika tov. Franca Slapnika, direktorja Strojne tovarne »Miha Marinko«, ki je v svoji službi preobremenjen. Okrajni ljudski odbor je nato sprejel več sprememb svojih odlokov, prav tako je potrdil odločbo o postavitvi vo-livnih enot za volitve v ljudske odbore. Določil je tudi število odbornikov za okrajni zbor proizvajalcev. Med raznoterostmi je odbor obravnaval še vprašanje prispevka podjetij iz fonda za prosto razpolaganje, kjer bodo podjetja iz tega sklada prispevala 15% za komunalne stroške v področju tiste ljudske občine, kjer podjetja delujejo. V letošnjem letu bodo podjetja okraja Trbovlje prispevala za komunalne izdatke preko 20 milijonov dinarjev. Zanimiva je bila debata, v kakšne namene naj se uporabijo ta sredstva, med drugim za olepšavo naših naselij in podobno. Večina je bila mnenja, naj gre ta denar za | ureditev vodovodov in stanovanjskih Osvobodilna fronta pred VI. kongresom KPJ Tekmovanje na čast VI. kongresa naše Partije je zajelo tudi občinske odbore OF okraja Trbovlje. Vendar pa niso vsi občinski odbori posvetili dovolj pažnje kultumoprosvetnemu delu. V tem pogledu lahko pohvalimo frontne odbore v Senožetih in Mlinšah, kjer so bili v kulturni dejavnosti prizadevnejši kot ostali odbori OF v naših centrih, ki so si sicer zadali nalogo, da bodo pomagali pri utrjevanju delavskih prosvetnih društev »Svoboda«, vendar na tem področju ni opaziti posebnega napredka. V SENOŽETIH SI UREJAJO PROSTORE ZA KNJIŽNICO V Senožetih so se pridno lotili priprave prostora v osnovni šoli, kjer si bodo do VI. kongresa KPJ uredili ljudsko knjižnico. Veliko pažnjo posvečajo nadalje ureditvi ceste od St. Lamberta do Save, prav tako delajo tamkaj na elektrifikaciji kraja. V tekmovanju so uredili redno pobiranje frontne članarine, spravili pa so v red tudi frontno kartoteko. Pripravljajo se tudi na pričetek vaškega izobraževalnega tečaja, enako pa posvečajo veliko pažnjo ostalemu kultumoprosvetnemu delu. V KISOVCU GRADIJO KULTURNI DOM Frontni odbor mestne občine Zagorje je obširen, saj ima v svojem delovnem področju gosto naseljene kraje Kotredež, Zagorje in Kisovec, prav tako tudi Izlake. V tekmovanju na čast VI. kongresa KPJ si je zadal lep delovni načrt Tamkaj imajo redne 14-dnevne seje, v Fronto so vključili vse ljudi, ki so že dopolnili 18 let starosti in imajo pogoje za člane OF. Napravili so že več predavanj, prav tako pa člani mestnega frontnega odbora redno obiskujejo seminarje, ki jih prireja MK KPS Zagorje. V predkongresnem tekmovanju so organizirali lepo proslavo 10-letnice naše vojne mornarice. Obvezali so se tudi, da bodo pri izgradnji Kulturnega doma v Zagorju opravili 1000 udarniških ur, do 29. novembra pa hočejo urediti Kulturni dom v Kisovcu. NA POLŠNIKU PRIPRAVLJAJO GRADNJO MOSTU V RENKAH CEZ SAVO Frontna organizacija na Polšniku si v tekmovanju na čast VI. kongresa KPJ sicer ni zadala mnogo tekmovalnih točk, vendar pa hoče vse, kar je sklenila, res izvršiti v celoti. Tako so tukaj v okviru predkongresnega tekmovanja lepo izvedli svoj »Izseljeniški dan«, o katerem smo v našem listu že poročali — čisti dobiček te prireditve pa so dali za obnovo šole na Polšniku. Lep uspeh so dosegli tudi v pridobivanju frontnih članov, na Polšniku je 670 volilnih upravičencev, v OF pa je včlanjeno 430 volivcev. Sklenili so, da bodo članstvo Fronte dvignili na 95%. Prav tako so se na Polšniku obvezali, da bodo začeli v Renkah z gradnjo mostu preko Save. Vse tehnične priprave so že izvršili, tako da bodo v kratkem lahko začeli z graditvijo tega prepotrebnega mostu. Frontna ograni-zacija na Polšniku je organizirala nabiranje prostovoljnih prispevkov za ta most in dosegla že lep uspeh. O čem so govorili tajniki občinskih odborov »Stare Trbovlje«. Slika predstavlja rudniško restavracijo in rudniški magazin v Trbovljah leta 1008. Na mestu, kjer stoje otroci, bomo 29. novembra letps odkrili mogočen spomenik »Revolucije* Pred kratkim je bila pri OLO Trbovlje konferenca občinskih ljudskih odborov. Na konferenci so obravnavali vprašanje označevanja imen naših naselij in označevanja hiš, nadalje statute ljudskih odborov, ureditev volilnih imenikov, zbore volilcev in še druga važna vprašanja. Najprej so skupno proučili pravilnik o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš, ki ga je izdal Svet vlade LRS za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti dne 25. avgusta t 1. S tem pravilnikom se začenja reševati važno vprašanje, ki je bilo urejeno doslej precej pomanjkljivo in Halo — potrebujemo cement! »Cementa ni in ga ne morem nikjer dobiti,t — tako se je pridušal pred kratkim neki kmet v Gabrskem — »pa tudi v cementarni mi ga ne dajo.« Naš dopisnk se je iz tega razloga odločil, da vpraša neposredno v trboveljski cementni tovarni, kako je s to rečjo. Pa so mu tamkaj povedali približno takole: Cement za prodajo na drobno se dobi v 'Irbovljah pri Mestnem trgovskem podjetju, cementarna sama ga pa prodaja razumljivo samo na debelo. Naš sodčlavec si je ob tej priložnosti ogledal tudi napravo, kjer se cement naklada' in odpravlja. Nemalo pa se je začudil, ko je tamkaj zagledal vse polno praznih kamionov, saj se cement po navadi naklada v železniške vagone. Pa je vprašal prijaznega tov. Malovrha, ki mu ga je tovarna dala kot spremljevalca. čemu se vendar cement odpravlja s kamioni. Tov. Malovrh je našemu dopisniku pojasnil to zadevo. Železnica je morala v zadnjem času prevažati krompir in še druge važne prehranbe-ne predmete, kar je dostavo vagonov za prevoz cementa seveda precej zaustavilo. Ker pa razna podjetja širom Ze doseženi uspehi na področju so-balističnega gospodarstva nam nudijo Možnost, da razmišljamo tudi o posel) "‘h družbenih vprašanjih. Iz vzgojne Problematike, ki je specifično družbeno °prašanje, nas zanimajo zlasti proble mi moralne vzgoje. Poleg tega nam nekateri kričeči nemoralni primeri iz vsakdanjega življenja današnje mladi-*}? nujno nalagajo dolžnost, da posve-ll,,io temu vprašanju čim večjo pozornost. Bistvo socialistične moralne vzgoje Je opredelil Lenin s sledečima besedami: »Moralno je to, kar služi uničenju *tare izkoriščevalske družbe in zdru-mtni vseli delovnih ljudi okrog prole-‘iriata, ki gradi novo družbo. Komu-matična morala — to je tista morala, J'.1 Muzi tej borbi in združuje delovno Jud st oo proti kakršnemu koli izkori-*eanju.< Moralni predpisi bivših vla-uajočih razredov so nasprotovali kori-*"«> delovnega ljudstva, ki si skladno * objektivnimi zakoni družbenega raz-inJu gradi srečnejšo prihodnost. Etični r>terij socialistične družbene ureditve ? !oreJ glasi, da je moralno to, km Uzi borbi delavskega razreda za dniž , c"i napi edek na gospodarskem ali 'Uttiu nem podiočju. Ena od važnih pridobitev NOV je tudi ločitev cerkve od države. Cerkev pojmuje vzgojna vprašanja ozko in enostransko, zato je prevzela odgovornost za vzgojo država sama. Že v Ustavi pa tudi v vsej prosvetni zakonodaji se poleg zgolj učne naloge v šolah stalno poudarja vzgojni pomen oseh prosvetnih ustanov, predvsem pa jim nalaga tudi dolžnosti moralnega vzgajanja. Enako z zakonodajo je tudi pomembna resolucija lil. 'kongresa CK KPJ poleg druge šolske problematike poudarila izredni pomen socialistične ozgoje. V novi socialistični državi je delavski razred po borbi razvil svojo najvažnejšo moralno zahtevo: posameznik se mora v socialistični družbi disciplinirano in požrtvovalno podrejati skupnosti. V revolucionarni praksi je delavski razred spoznal, da ni svobodne osebnosti brez osvoboditve množic. Na lastni koži je občutil, kako zlagana je buržoazna trditev, da bo splošna blaginja dosežena takrat, kadar se bo vsak zase, na lastno pest pobrigal za svojo osebno srečo. Nemoralno je zato skrbeti za svojo osebno srečo na račun skupnosti. Izhajajoč iz te glavna zahteve pa zadenemo na osrednja morama pravila, kakršna obvezujejo o družbi kredit, ki ni odložljiv na pozneje. Tako je že do 8. ure zjutraj v direkciji cementne tovarne vsak dan stalno povpraševanje po cementu, saj je tamkaj vsako jutro do trideset in še več medkrajevnih telefonskih pogovorov. Vse vprašuje za cement, ki je kruh naših gradbišč. Cementarna v Trbovljah, ki izdeluje res kvalitetno blago — saj ni o tem pogledu nobenih reklamacij — pa ob svoji dosedanji zmogljivosti ne more zadovoljiti vseh potrošnikov in odjemalcev. Povpraševalci za cement seveda niso samo iz Slovenije, marveč tudi iz Hrvat ske, Bosne, Dalmacije, Črne gore, Srbije in Makedonije, torej !z UseJr republik naše države. Trenutno pošilja tovarna cement tudi za Počitniški dom ob Vrbskem jezeru, ki ga gradijo naši sindikati. Še p teku tega meseca bo tovarna poslala večje količine cementa o Avstrijo, to pa po sporazumu na spomladanskih velesejmih v Gradcu in Celovcu. S prodajo cementa v tujini bo cementarna mnogo pridobila. saj bo kot protivrednost za cement prejela razne rezervne dele za svoje strojne naprave, ki so ji nujno potrebni. Položaj na trgu narekuje povečanje proizvodnje cementa. To vprašanje je tovarniški delavski svet že obravnaval. Pj~av tako uprava podjetja in še drugi. Delavski svet tovarne je sklenil, da se v Belgiji naroči nov cementni mlin. ki bo prispel v Trbovlje v prvih mesecih vsakega državljana. Posameznik se mora družbi podrediti, uravnati mora socialistične odnose do soljudi, do oseh organizacij in društev, zavedati se mo-ra tudi dolžnosti, ki jih ima do samega sebe. Ta etični zakon zahteva predanost do ljudstva in socialistične domovine, delovno požrtvovalnost in hrabrost ter premagovanje težav pri obrambi kolektivnih interesov, nadalje previdnost in budnost proti nasprotnikom družbenega napredka, pravičnost v odnosih do socialistične države, čuvanje ljudskega premoženja, delo za skupnost n skladu s svojimi sposobnostmi zahteva nadalje zavestno delovno disciplino, spoštovanje časti ter enakopravnost in neodvisnost vseh narodov. Socialistična etika goji zatorej iskreno medsebojno tovarištvo. Drug drugemu moramo pomagati pri delu, svetovati z izkušnjami, zato je vsako javno delovanje izpostavljeno tudi konstruktivni kritiki. Odnos med ljudmi nasprotuje mehki f amiliarnosii ali zahrbtnemu prilizovanju in ozkosrčni pristranosti. Tudi in timni spolni odnosi se morajo podrediti le zdravim interesom skupnosti, zato socialistična etika obsoja moralno pokvarjenost, razuzdanost in ščiti enakopravnost žene ter zahteva spoštovanje matere, dalje pa tudi spodobne in kulturne odnose med člani osnovne družbene celice — družine. Dolžnosti posameznika do samega sebe pa se kažejo v pojmovanju, da bodi osakdo zaradi prihodnjega leta. Plačali ga bodo iz sredstev za prosto razpolaganje. Teh seveda še ni dovolj, toda pridne roke tega delovnega kolektiva bodo dosegle tudi to. Produkcija cementa se bo z novim mlinom izboljšala za 25 %, prav tako pa tudi kvaliteta izdelka. Po vgraditvi novega mlina bo mogoče izkoristiti celo kapaciteto tovarniške nakladalne rampe, kar doslej ni bilo mogoče. Omembe vredno je še, da ima trboveljska cementarna dogovor z nekaterimi firmami iz Bližnjega vzhoda, kamor bo v zimskih mesecih poslala večje količine cementa preko Reke. Tovarna razumljivo ob času ni kos vsem. zahtevam na trgu in mora zaenkrat številna naročila še odklanjati. Položaj pa se bo po vzidavi novega cementnega mlina v prihodnji spomladi izboljšal čeprav bo povečanje produkcije terjalo nove napore celotnega tovarniškega kolektiva. Ker je potreba po cementu velika, so delavci z zaslužkom v tovarni zadovoljni. Tako je delavski svet tega podjetja pred kratkim odobril kolektivu izplačilo denarnega presežka, vendar pa si je ustvaril tudi finančno rezervo, ki se bo na predlog partijske organizacije v tovarni uporabila za gradnjo stanovanjskih hiš. Prav tako bo delavski svet tovarne dal svoj prispevek za komunalne potrebe mestne občine in podobno, kakor tudi za Dom »Svobode« Zasavje n Trbovljah, čigar gradnja je o polnem teku. i družbene vrednosti samokritičen; ve-ruje iiaj^ v svoje telesne ne duševne sile in jih čuva in žrtvuje le za vrednote skupnosti. Zato naj gleda o prihodnost optimistično ter naj postane napredek ljudstva tudi njegova zasebna skrb. Če je d bivši razredni družbi užival ugled 'tisti, ki mu ni bilo treba delati, uživa danes ob splošni graditvi socializma idk delomrznež prezirf kajti delo je dobilo pran v socialistični družbi svoj. etični poudarek in posameznik dobi na svoji vrednosti še toliko, kolikor se vključuje o kolektivni delovni proces. 7 a ko je v kratkih obrisih podan očrt moralne vzgoje v socialistični družbi. Naša država se teh zahtev dobro zaveda ter nanje stalno opominja. Kakor je upravljanje gospodarskih podjetij in ustanov prepustila delavskim svetom in njihovim upravnim odborom, tako prepušča analogno temu družbena in kulturna vprašanja organizacijam in društvom. Tem hoče najprej prebuditi družbeno zavest, opozoriti jih na aktualne družbene probleme, da se z oso resnostjo pozan ima jo tudi za kulturno vprašanje mladine, zlasti pa, da pretresajo etično problematiko našega mladega naraščaja. 11. V trboveljskem okraju so ljudska . oblast, posebej še komiteji KP sklicali že več širših sestankov, da se na njih o navzočnosti zastopnikov množičnih I nepregledno, ponekod pa celo popolnoma neurejeno. Pravilnik uvodoma opredeli pojem naselja, zaselka, stanovanjskega in delovnega poslopja in nalaga občinskim ljudskim odborom, da morajo na vsakem glavnem vhodu vsakega naselja in vsakega zaselka postaviti na svoje stroške na desni strani ceste napisno tablo v velikosti 65 X 40 cm, in sicer na prvem poslopju — v primeru pa, da prvo poslopje ne stoji na desni strani ob cesti, na posebnem kolu. Občinski ljudski odbori morajo tudi napraviti načrt naselij, ki imajo ulice in trge, in sicer v merilu 1:10.000 in ga stalno dopolnjevati. Stanovanjska in poslovna poslopja morajo imeti nad hišnimi vrati ali na desni strani hišnih vrat napisno tablico iz železne emajlirane pločevine v velikosti 20 X 15 cm z imenonT-naselja in s hišno številko. V pravilniku je določen vrstni red hišnih številk, določena pa je tudi denarna kazen do 5000 din za tistega, ki bi odstranil ali poškodoval napisno tablo ali kdor bi oviral njeno postavitev ali pa zamenjavo sedanjih napisnih tabel z novimi. Za naselja, ulice, trge in hiše, ki so že označena v skladu z določbami tega pravilnika, pa morajo občinski ljudski odbori poslati poročilo okrajnemu uradu za statistiko in evidenco nemudoma. V našem okraju marsikje manjkajo napisne table pred vhodi v posamezna naselja in zaselke, hiše večinoma niso označene s številkami po vrstnem redu, marveč časovno, kakor so se pač zidale, v mestnih občinah Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Radeče manjkajo označbe ulic in trgov — vse to pa onemogoča pravilno orientacijo in vse prej kot koristi turističnemu razvoju okraja. Da bi se to povsem neurejeno vprašanje spravilo z določbami navedenega pravilnika v red, so ustanovili posebno okrajno komisijo; na konferenci pa je bil sprejet sklep o ustanovitvi občinskih komisij, ki se bodo takoj lotile dela in do 1. novembra pripravile potrebne predloge. Drugo vprašanje, ki so ga obravnavali na tej konferenci, je bila priprava osnutkov statutov občinskih ljudskih odborov in ljudskih odborov mestnih občin. fNadaljevanje na 4. strani) političnih organizacij in kulturnih društev ter drugih odgovornih činiteljev, zlasti poklicnih vzgojiteljev, obdela problematika moralne vzgoje med našo revirsko mladino. Na teh sestankih, ki so iziedno pomembni in tudi plodni, se po uvodnem referatu o moralni vzgoji razvije povsod tudi živahna diskusija. Poudarja se. da so se množične organizacije do danes, za moralno vzgojo doraščajoče mladine zanimale premalo. Prav posebno niso znala vključiti mladine v svoje vrste dosedanja kulturna društva in se je mladina zato izzivijala na njej neprimernih prireditvah, kot so to veselice, plesi, pivski večeri fn podobno. Prepogosti so zaradi tega primeri ponočevanja, popivanja, nekulturnega obnašanja, spolnih zablod in pojavili so se tudi že primeri mladinskega kriminala. Ker so se te razvade med mladino že zelo razširile, je nujno potrebno, da se vprašamo, kje so vzroki teh napak. Izgovor, da je to nujna posledica povojnega časa, nas ne opravičuje. ^ Prav tako bi bilo povsem nesocialistično, če bi si brezbrižno »umili roke«, češ da nismo sokrivi. To z.lo poleg mladine obremenjuje tudi nas, ki imamo do mladine —• jmsredno ali neposredno — tudi dolžnosti. Z graditvijo v vo jni razrušene domovine smo sicer vključili mladino v razne delovne akcije, premalo pa smo se brigali za mladinsko vzgojo. Vabili smo naše mla-Nadaljevanje na 4. strani) V. kongres LMJ in mladina trbovelfskega okraja Razgibanost organizacije Ljudske mladine v našem okraju nam pravi, da hoče naša mladina dostojno pričakati VI. kongres naše Partije. . Dejavnost mladinskih osnovnih organizacij v predkongresnem tekmovanju je rodila na političnem in kulturnem področju zelo lepe uspehe. Mladina steklarne v Hrastniku si je priborila prehodno zastavo CK LMS kot najboljša mladinska organizacija v Sloveniji, mladinci in mladinke rudniške separacije v Trbovljah pa so si pridobili prehodno zastavo OK LMS Trbovlje. Poleg tega je okrajni komite Ljudske mladine v Trbovljah pohvalil še druge mladinske aktive, med njimi mladino trboveljske cementarne, mladince v Radečah, na OLO Trbovlje itd. Ta dejavnost in doseženi uspehi pa vendar niso še povsem zadovoljivi. Pri današnjih organizacijskih oblikah dela Ljudske mladine okraja Trbovlje naše osnovne organizacije mladine niso bile v stanju, da prikažejo in registrirajo vso dejavnost naše mladine — na drugi strani pa vodstva mladinskih osnovnih organizacij niso še znala ustvariti trdne in čvrste organizacijske oblike dela, ki bi privabile mladino vsestransko na delo na političnem, gospodarskem in kulturnem torišču. Te dni dela mladinska organizacija našega okra ja prve'priprave za V. kongres LMJ, ki bo ob koncu meseca decembra v Beogradu. Ta kongres bo imel še poseben pomen in obeležje, ker se bo vršil ob 10. obletnici I. kongresa USAOJ. Od tistih časov so naši mladinci prehodili slavno pot naše zmagovite ljudske revolucije, obnove naše porušene domovine, izpolnitve našega petletnega načrta in graditve socializma v naši državi. O tej zmagoviti bitki za socializem govore neštete mladinske akcije, v katerih imajo nemajhen delež tudi delovne brigade mladine trboveljskega okraja, poleg tega pa se je naša mladina borila še v proizvodnih brigadah v domačih podjetjih in drugod. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na žrtve, ki jih je doprinesla mladina okraja Trbovlje v NOV, saj so številni mladinci in mladinke darovali svoje življenje za lepšo prihodnost nas vseh. Ob taki dejavnosti in žrtvah bo šla mladina trboveljskega okraja s ponosom na V. kongres LMJ, kjer jo bodo častno in dostojno zastopali trije delegati našega okraja. Združitev SKOJ in LM je dokazala zrelost članov obeh mladinskih ustanov. S to združitvijo je naša mladinska organizacija pridobila le na množičnosti, v notranjem življenju in delu pa je ostala skojevska organizacija — skratka: ostala je komunistična mladinska organizacija. V pripravah za V. kongres LMJ stoje pred našo mladino važne naloge. Ena izmed njih so volitve novega vodstva osnovnih mladinskih organizacij; da poživimo in zaktiviziramo našo mladino za delo na vseh področjih in da poiščemo zanjo nove oblike dela, je potrebno, da zberemo v vodstva mladinskih organizacij zrele, napredno misleče mladince, ki se bodo oklepali svoje -organizacije z vsem ognjem in ljubeznijo — odstraniti pa moramo iz njih suhoparne, zbirokratizirane mladince, ki jih imamo še sedaj v vodstvu naših mestnih in osnovnih organizacij. O vsem tem pa mora odločiti naša mladina svobodno na svojih volivnih zborovanjih. Drugo važno vprašanje, ki se postavlja iz dneva v dan vse bolj v ospredje, pa so mesta, kje naj formiramo in ustanovimo naše osnovne mladinske organizacije. Vsem mora biti jasna linija, ki jo je nakazal OK KPS Trbovlje. Dosedanje izkušnje so pokazale, da naša podjetja in obrati niso bila najprimernejša mesta za ustanavljanje teh organizacij spričo želje mladine, ki si želi najširšo dejavnost. Predvidena področja okrog novoustanovljenih društev »Svoboda« so bolj pripravna za to delo., Zato naj naša mestna vodstva na teh področjih zbirajo mladino s pomočjo partijskih aktivov, ki so jih v nekaterih centrih že postavili in ki bodo vodili račun o celotni dejavnosti Fronte, AFŽ, »Svo-in še drugih organizacij. Bistve-glavno za nas je, da ustvarimo bode« no in takšno mladinsko organizacijo, ki bo kos vsej mladinski problematiki, ki bo znala mladino usmerjati v razna naša kulturna, telovadna, športna in še druga društva ter jih izoblikovala v zavedne in napredne socialistične državljane. Ravno na tem področju dela bomo najlaže izoblikovali lik člana Ljudske mladine; zaprli bomo vrata vsem tistim, ki niso vredni, da nosijo to ime — odprli pa jih bomo vsem tistim mladincem in mladinkam, ki so na vseh toriščih naše družbene dejavnosti ustvarjalni in razvijajo delavsko kulturo, vendar pa doslej zaradi nepri-kladnih organizacijskih oblik dela niso mogli postati člani Ljudske mladine. S podvojenimi silami na vseh področjih politične, gospodarske in kulturne dejavnosti se pripravljamo na V. kongres LMJ. Osvajajmo in sprejemajmo na naših volivnih konferencah takšen načrt dela, ki bo v skladu z novimi prilikami, v katerih živimo in delamo. S tem se bomo oddolžili naši Partiji, ki vodi stalno in nenehno skrb za naš mladi rod in je porok za nadaljnjo demokratizacijo naše socialistične domovine. Organizacija Ljudske mladine želi in hoče izoblikovati mlade ljudi, ki bodo vredni in sposobni, da postanejo zgledni gospodarji na svoji zemlji. A. K. j ZASAVSKI PIONIR Kotiček iza naše pionirje in pionirke Dragi pionirji in pionirke ! Hrastniška mladina tekmnie Mladina v Hrastniku ne zaostaja za ostalimi, saj je v tekmovanju dosegla že lepe uspehe. V počastitev 33. obletnice SKOJ in na čast VI. kongresa KPJ bo ta mladina priredila v dneh od 19. do 26. oktobra t. 1. »Zlet mladih«. To bo velika mladinska prireditev, ki bo. zajela skoraj vso mladino Zasavja. Na sam dan 19. oktobra bo ob 14. uri slovesna otvoritev prireditve na gimnazijskem dvorišču v Hrastniku, nato pa bo turnir košarkarskih moštev »Edinosti« iz Hrastnika, moštva iz Štor, »Proletarca« iz Zagorja in »Rudarja« iz Trbovelj. Dne 20. oktobra bo v sindikalni dvorani Kemične tovarne v Hrastniku ob 16. uri uprizoritev mladinske igre »Mačeha in pastorka«. Uprizoril jo bo dramski odsek »Svobode II.« iz Hrastnika. Naslednji dan, 21. oktobra, bo ob 19. uri mladina hrastniške gimnazije priredila pevski koncert (prav tako v dvorani Kemične tovarne). Dne 22. oktobra se bo ob 16. uri hrastniška mladina pomerila na kegljišču SSD »Bratstva« v kegljanju, ob isti uri pa bo v dvorani Delavskega doma v Hrastniku šahovski turnir hrastniške mladine. Na dan 23. oktobra bodo člani »Svobode I.« v Hrastniku ob 19. uri priredili glasbeno-literarni večer. Prav tako bo dne 24. oktobra mladinska godba na pihala »Svobode I.« in »Svobode II.« iz Hrastnika ob 19. uri ODGOVOR NA OČITEK GLEDE POUKA ROČNEGA DELA NA ŠOLAH V štev. 40 »Zasavskega vestnika« je v članku »I? predkongresne konference žena trboveljskega okraja« priobčena kritika naslednje vsebine: »Graje vredno pa je. da ee po naših Šolah dane«, ko so že dane možnosti, še ne posveča zadostna pažnja pouku v ročnih delih. Obvezen pouk je predpisan, vendar se ta iz neznanih vzrokov ne vrši.* Ker učiteljski zbor misli, da je bil s temi besedami neupravičeno napaden, želi pa, da bi seznanil z resničnim stanjem o poučeva^ nju ročnega dela na Vodenski šoli vse. ki ae za t-o zanimajo, tudi starše, ki že sami vedo. da se ročno delo poučuje, objavlja pa zgoraj naveden očitek naslednji odgovor: Takoj po objavi učnega načrta za ročna dela je bil v vseh razredih, razen v prvih, uveden obvezen pou^ ročnega dela po 1 uro ledensko. Učiteljstvo* je torej izpolnilo svojo dolžnost, pojavile so se pa druge težave, o katerih bi se bilo treba porazgovoriti, da bi pri pouku dosegli uspehe, ki jih želimo. Skoraj po vseh razredih so se pojavili ugovori proti uvedbi ročnega dela. češ: da. oče noče Kupiti prejice za pletenje, da etarfti ne dajo radi potrebnega materiala za ročno delo in da otroci sami premalo pazijo na izdelke, da nimajo radi .izdatkov’ za to delo, nekateri celo: da nimajo krp, ki jih raje porabijo za koristnejše 5zdelke. In če še pripomnimo, da v Trbovljah ni kvačk in da ne vemo, kje naj bi se dobile, potem se menda upravičeno vprašujemo, ali je bila potrebna kritika, ki je padla na naš račun, in ali ne bi bilo v prihodnje morda bolje, da bi prizadeti pb takih prilikah pretehtali objektivnost podane kritike, nato pa jo iznesli na takih forumih, kot je bil omenjeni. Učit zbor osn. Sole Trbovlje -Vode priredila v dvorani Kemične tovarne koncert. V soboto 25. oktobra bo alpinistični odsek Planinskega društva v Hrastniku ob 16. uri prikazal v soteski Boben vzpon, spust in reševanje ponesrečen- | cev v planinah. Ob 19. uri pa bo v dvo- j rani TVD Partizan v Hrastniku telo Te dni smo prejeli za vaš kotiček pismo sledeče vsebine: Tovariš urednik! — Ko sem prebiral naš »Zasavski vestnik«, sem se razveselil, da imamo tudi pionirji tako lep prostor v našem listu. Vidim pa tudi, da. ga naši pionirji slabo izpolnjujejo. Trenutno tudi sam nimam posebnih poročil, vendar bi hotel povedati našim pionirjem in pionirkam, kar je dejala že Metka iz Dola pri Hrastniku, da menda pionirji in pionirke le premalo berejo, še manj pa pišejo v list. Ko smo se v počitniških kolonijah, kjer smo se sešli iz različnih vasi našega okraja, pogovarjali, kaj vse smo delali, kako smo se pripravljali na različne prireditve, sem opazil, da so mnogi pionirski odredi zelo veliko naredili, da so pripravili med letom zelo uspele pionirske prireditve, da pa o »vsem tem nismo nič brali. Mislim, da bi moralo biti v našem »Zasavskem vestniku« vedno kaj napisanega o našem delu. Pa stojte — na nekaj sem se ravnokar spomnil. Mislim, da bi bilo umestno. Če bi tovariš urednik to objavil. Poslušajte! Pred dnevi sem blizu Doma Svobode v Trbovljah gledal male cicibane, ki so se igrali pred hišo ob cesti. Trije so bili. Spravili so se na kup peska in nekaj gradili. Niso se zmenili zame, ko sem jih gledal. Zaverovani so bili v svoje delo, hiteli so delati jarke, čez nje so postavljali mostove iz treščic. Vse so lepo sporazumno napravili, potem pa precenjevali, kako vse lepo izgleda. 'Veselili so se nad uspehom svojega dela. Pa se niso dolgo veselili. Od nekod je pridirjal razmršen in umazan deček s polnimi žepi hrušk. Še v vsaki roki je imel po eno. Zagrizel se je zdaj v eno, zdaj v drugo, da se mu je cedil sok po zamazani bradi. Ustavil se je pri teh cicibanih, nekaj časa gledal nanje in na kup, zraven pa grizel hruške. Naenkrat pa se zadere nad cicibani: »Kaj razkopavate pesek!« Skočil je na kup peska in začel z nogami podirati vso njihovo stavbo. Cicibani so ga najprej nemo in začudeno gledali. Nato pa se je le eden od njih oglu- šil: »Čakaj, čakaj, bom že atu povedal!« Drugi pa je dečku upravičeno zagrozil: »Kar pojdimo v šolo tovarišu povedat!« RazmrŠeni umazanec se jim je porogljivo smejal ter najbližjemu zagnal ogrizek hruške v glavo,- da se je razletel in Še ostale obrizgal, drugega pa je sunil z nogo tako. da sta oba zajokala Žal mi je bilo cicibančkov, pa sem temu poniglavcu, ki ga poznam, zagrozil, da bom vse povedal odrednemu načelniku, da ga izključi iz pionirskih vrst. Zagrozil mi je, da bo še mene pretepel, če komu kaj zinem, nato pa je še proti meni zagnal drugi ogrizek hruške. Sedaj pa pomislite, pionirji in pionirke, če sodijo taki dečki v naše pionirske vrste, ki se tako grdo vedejo in tako ravnajo z našimi cicibani. Jaz pravim, da ne! Pionir Milan »RUDARSKA DEKLICA« V »Primorskem dnevniku« smo brali t« dni zelo lepo pesem, ki ima naslov »Rudarska deklica«. Napisal jo je Mirko Hunčič. Pesem se glasi takole:. Moja prva misel zjutraj, ko se prebudim, očka moj, si ti! Pod zemljo dan za dnem vdihavaš prah strupen in dim. Moja druga misel zjutraj, ko se prebudim, mamica, si ti! Kot roža v sončno mč v tvoj objem zahrepenim. _ elin ladost: to si ti. moj kruh vsakdanji! Smrtni znoj očetov piješ, materinih solz bridkost. Naučite se to pesem na pamet ter jo recitirajte ob kakšni šolski slovesnosti, ki jo boste imeli. Tretja misel pa kot peli kane zjutraj mi v mlad Tečaji RK za žensko kmečko mladino S 1. novembrom t. I. se bodo začeli » A «-* A iiouii v siiupvuinu »vio i k/ I * ilV v V—111111 v 111 l« X. uv OUU oukkli vadna akademija članov hrastniškega | tečaji Rdečega križa za žensko kmečko mladino po določenem učnem načrtu. Tečaji bodo opravili vsekakor pomembno nalogo na področju zdravstvene prosvete na naši vasi. Rdeči križ, čigar glavna naloga je za časa miru usmerjena v zdravstven^ dejavnost, prireja po vseh krajih številne tečaje, v katerih se vzgajajo prostovoljci, da nudijo prvo pomoč pri ne- Partizana in članov Prostovoljne gasilske čete iz Hrastnika. Na zaključni dan »Zleta mladih« bo ob 13. uči na Igrišču SSD »Bratstva« v Hrastniku za Savo nogometni brzo-turnir mladinskih moštev Zasavja. Bogat spored, ki ga pripravlja hrastniška mladina', bo lepa počastitev obeh velikih zgodovinskih dni. O čem so govorili tajniki občinskih odborov (Nadal)evanje s 3. tirani) V letošnjem aprilu smo dobili nov splošni zakon o ljudskih odborih, meseca julija pa so bili izdani republiški zakoni o občinskih ljudskih odborih, okrajnih ljudskih odborih ter ljudskih odborih mest in mestnih občin. S temi zakoni smo dali vsebini naše ljudske oblasti več ali manj ustaljeno obliko, ki ustreza revolucionarnim spremembam v razvoju naše socialistične demokracije, ki smo ,jih uvedli leta 1950 z izročitvijo gospodarskih podjetij v upravljanje delovnim kolektivom. S tem pa je tudi nastopil čas, ko morajo ljudski odbori začeti misliti na izdajo svojih statutov kot temeljnih predpisov, v katerih bo uzakonjena notranja ureditev ljudskega odbora, razdelitev opravil in način njegovega dela. Zvezni za-kop in tudi republiški zakoni o ljudskih odborih so že dali vse potrebne temeljne določbe organizacijskega značaja v širšem smislu, puščajo pa vendar dovolj praznin, ki naj jih ljudski odbori s svojimi statuti izpopolnijo, da pride do izraza specifičnost in problematika vsakega posameznega ljudskega odbora. Na konferenci so bile občinskim tajnikom dane temeljne smernice za Izdelavo osnutka statuta kot ene izmed najvažnejših nalog v bližnji prihodno- P O M EN MORALNE VZGOJE din.ce na razne sestanke, naložili smo mladini aktualne dolžnosti — o duševno strukturo povojnega In.iadinca ali mladinke se pa nismo poglobili. Prepo gosto smo iledali na pubertetnika po oršno, za njegovo osebno problematiko se pa nismo pozanimali. Idealov, ki so doraščajotemu mladincu nujno potrebni kot vodilo, mu nismo znali prcdočiti o pravi luči. V raznih društvih in organizacijah. kjer hi se mladina morala postopoma vraščati, je nismo znali pri tegniti s prave strani, /ato se je vanje sicer včlanjevala, od dela v teh organizacijah in društvih pa se je odtegnila in si poiskala področje za svoje društveno izživljanje v plehkem veseljačenju v gostilnah, kinu in na plesih •*— nismo pa je v zadostnem šfeoilu videli v naših telovadnicah, v mladinski organizaciji, pevskih zborih ali na odru. Vse to se je povečevalo z brezvestnim organiziranjem raznih zabav s tendenco, da se na njih čim več zasluži. Kako pa se mladina na teh prireditvah vede, smo vse premalo gledali. Tudi izbira predvajanih filmov nas ni zanimala, pa vendar so rih razne koobojske povesti naravnost učile pustolovščin. Ugotovitev, da naša oblast zadnje čase resno opozarja odgovorne organizacije in društva na vse te moralne probleme, je zato izredno razveseljiva. Zato naj o teh vprašanjih razmišljajo vse naše organizacije in vsak njihov član. Njihova dolžnost te, da za tovrstna vprašanja zainteresirajo prav vsakega državljana. S predavanji na roditeljskih sestankih, množičnih zborih nanizajmo živahno diskusijo. Temu vnrašan ju naj posveča veliko pozornost tudi tisk. Kritično presojanje pa naj ne bo destruktivno, temneč naj služi stvari, 'it zlo odpravimo in razmere izbolj i samo. Prav posebna naloga čaka Dru-j štoo prijateljev mladine in Ljudske | univerze. S kvalitetnimi predavanji naj j načnejo vzgojna vprašanja, posebej pa obdelajo pogoje dobre moralne vzgoje. S predavanji naj pokažejo tudi psihološko strukturo pionirja in mladinca, zlasti pubertetnika, ki mu je potrebna prav posebna vzgojna nega, ker je izredno dovzeten za obdajajoče ga okolje in njegove pozitivne in negativne vplive. V naših šolah pa želimo, da bi se Čim prej uvedle ure moralnega pouka, s katerimi bomo — če bodo res kvalitetne — mogli preprečiti pri doraŠčajoči mla- dini marsikakšno zablodo. 7. nakazanimi vprašanji naj bi se ukvarjale tudi mladinske iri druge organizacije, zn st. rše pa ,uij bi se v večjih krajih ustanovile vzgojne posvetovalnice. Nakazana problematika moralne vzgoje zadeva našo mladino, na katero postavljamo svoje upe. Ta mladina bo prevzela od nas ose družbene naloge in jih ho dobro izvrševala, če bo fizično in moralno zdrava. Zalo je n interesu celotne družbe, da se gornjih nalog lotimo resno, ker le tako nam bo pri tern specifično družbenem delu zagotovi jen tudi uspeh. C. Ž sti. Naloga tajnikov bo, da v to delo vključijo celotni ljudski odbor in svoje svete posebej, kajti le v takem primeru bo statut vseboval resnično vse tiste elemente, ki dajejo posameznemu ljudskemu odboru njegov pečat, specifičnost in individualnost. Nadalje so na konferenci govorili o ureditvi volilnih imenikov, kar je spričo ustanovitve novih občin, ki večinoma združujejo v sebi več prejšnjih KLO, in spričo bližnjih volitev prav tako ena od najpomembnejših nalog občinskih ljudskih odborov. Sprejeli so sklep, da se volilni imeniki takoj uredijo in sicer praviloma po posameznih naseljih, po možnosti pa prepišejo povsod tam, kjer so zaradi večjih krajevnih sprememb postali nepregledni. Ugotovili so, da nekateri ljudski odbori že več mesecev niso imeli zborov volilcev. Obravnavali so vzroke tega nezdravega pojava in potrebo sklicevanja zborov volilcev kot ene izmed temeljnih oblik dela občinskih ljudskih obrorov ter sprejeli sklep, da se v takih občinah v dveh tednih skličejo zbori volilcev po posameznih vaseh ali pa terenih. Govorili so tudi o delu posameznih svetov ljudskih odborov in drugih važnih vprašanjih. Konferenca je imela resnično delovni značaj. Pokazala je, da se je delo naših občin vidno zboljšalo, pokazala pa je tudi, da je sklicanje takšnih in podobnih posvetovanj uspešna in pravilna oblika dela, razmerja in sodelovanja okrajnega in občinskih ljudskih odborov in da so naši ljudski odbori pravilno razumeli nove naloge, ki so jih sprejeli z demokratizacijo in reorganizacijo ljudskih odborov kot osnovnih organov naše ljudske oblasti. zgodah, in zdravstveni aktivisti, katerih naloge so obsežnejše, zlasti na naši vasi, kjer je zdravstvena izobrazba prepotrebna, širjenju zdravstvene prosvete posveča organizacija Rdečega križa še posebno pazljivost, ker je ta med našim ljudstvom še na zelo nizki stopnji. Nedvomno bodo tečaji, v katerih se bo ženska kmečka mladina spoznala z zaščitnim zdravstvom, z borbo proti raznim nalezljivim boleznim in z nudenjem prve pomoči, a kar je še posebno važno, s higieno, nadalje z nosečnostjo ter nego in prehrano dojenčkov, velik prispevek k dvigu zdravstvene prosvete na vasi. Te tečaje bodo morala obvezno obiskovati dekleta 17 in 18 let starosti. Ker pa bodo ti tečaji v zimskih mesecih, se jih bodo lahko udeleževale tudi starejše žene, matere in dekleta, saj so različni izobraževalni tečaji pokazali, da se naše žene za vprašanja iz zdravstva zelo zanimajo. Razen določenih snovi iz zdravstva pa bo na teh tečajih treba dodati še teme. ki bodo mladino tudi idejnopolitično vzgajale in jim pomagale, da bo naš družbeni razvoj pravilno razumela ter zavestno delala v korist naše socialistične skupnosti. Predavatelji na teh tečajih bodo po naših vaseh skoraj izključno učitelji, od katerih pričakujemo, da bodo to nalogo častno izvršili, medtem ko bodo v naših večjih krajih to nalogo opravili zdravniki. Da pa bodo naši učitelji tej nalbgi kos, bo tudi zanje pripravljen tridnevni tečaj v Trbovljah, na katerem bodo naši zdravniki z njimi predelali snov iz tistih poglavij, kjer jim je potrebna še poglobitev. — ik. KOŠARKA RUDAR : CELJE 26:25 (10:14) PrejSnjo nedeljo je gostovalo košarkarsko moštvo v Celju in tamkaj odigralo z ZŠD Celjem prijateljsko tekmo Rudar je bil delno oslabljen; v moštvu so nastopili tri;)® mladinci. Celjani so dosegli nizek rezultat Po zaslugi sodnika Lavriča, ki je s to tekmo pokazal ponovno popolno nezmožnost sojenje. Rudar je bil tehnično boljši in j® kljub neobjektivnemu sojenju, ki so ga C®* ljani izkoriščali, zmagal s 26:25 (10:14) Zadnje minute 6o bile odigrane že v mraku. * ur Zelena bratovščina v Spodnjem Zasavju Otrod so nalet bodočnost, zato smo za njihovo vzgojo odgovorni vsi Lovska družina v Loki Radečah je imela prejfnjo nedeljo v dvorani Ljudske prosvete lovsko veselico. Dvorana je bila lepo okra šena z lovskimi trofejami Oh vstopu v dvo rano je bil pod sliko lep napis: »Živel naš lovski tovariš, maršal Tito!« Prireditev je potekala v lepem razpoloženju družabnih lovcev, ki so te postregli z dobro pijačo In okusno jodačo. Cisti dobiček je bil namenjen za nakup divjačine, ali po lovski terminologiji: za osvežitev krvi. O lovcih v našem krajevnem časniku nismo še dosti pisali. Zato bo javnost gotovo zanimala zgodovina lovske družine Loka Radeče. Ustanovljena je bila takoj po prvi svetovni vojni leta 191!) in je štela 12 članov. Med drugo svetovno vojno je bila, kot vsa društva, razpuščena. Leto po osvoboditvi, in sicer meseca avgusta 194«, je bila lovska družina v Loki spet obnovljena, istočasno pa tudi lovska družina v Radočah. Duša družine jo poznan lovski strokovnjak tov. Franc Langer, starešina pa je priznan javni delavec dr. Matko. Lovska družina se je reor ganizirala tako, da daje možnost delovanja vsakemu posamezniku, kajti prej je bil lov last mogočnih kapitalistov. Družina skrbi predvsem za pomladitev divjačine na ta način, da osvoži njeno kri. to je da nakupi čistokrvno divjačino, da so no bi izrodila. Ob vsem tem pa skrbi tudi za pravičen lovski odstrel ter goji divjačino v okviru splošnega gospodarstva. Njen lov ski revir je precej Velik in obsega do 4000 hektarov ozemlja na levem bregu Save od Gročniee do Črnoga potoka proti Sevnici, nato do Lisce, St. Lovrenca do Kozja. Hkrati sc družina bori — kar je tudi važno — proti krivolovstvu (nepoklicnim lovcem), katerih pojav pa v zadnjih letih že pojemn, to pa po zaslugi budnih, agilnih In zavednih čfa nov družine. Sedal šteje družlnn 29 članov, med katerimi v*" 's res pravH zelena lira tovščina, sloga in. d ''p' "a po zaslugi njo nega vodstva. Zanimivo je tudi. da mora vsak love« napraviti izpit. Glavni predmeti te izkušnje so: zakonodaja, lovska zgodovina, balistike (streljanje) in lovske šege. Z malimi iz.ie: mami so predpisano izkušnjo napravili vsi z uspehom. Predavatelja sta tov. Frano Lart-ger in dr. Matko. Prireditve so se udeležili polog Ločanov tudi v večjem številu Radečanl. Vsi udel*' žertoi so bili zadovoljni. Sedaj, ko smo se pobliže spoznali z delovanjem družine, se bo morda njeno števil9 povečalo, ko bodo ljubitelji lova sprevideli* kako plemenito nalogo Ima Is družina. *eT bodo vstopili v njene vrste. Vsem lovcem P* želimo v njihovem prizadevanju čim uspehov. ir RADESKO GLEDALIŠČE V NOVI SEZONI Rogat repertoar pripravlja gledališče T Radečah za svoje stalne obiskovalce In sicer program odrskih del, s katerimi bodo pr«v gotovo zadovoljni vsi. kakor so bili v Pr0' tekli sezoni. Prvo predstavo bo dalo to gledališče 9. novembra t. I oh slovesnem odkritju sP°' menika padlim borcem In žrtvam NOV. na91' reč dramo Ivana Potrča »Lanko in Kref*.**; Temu resnemu gledališkemu delu bo sledj1 veseloigra »Dnevi sreče«. Pa tudi spevoigro ima gledališče v načnCj in sicer opereto »Na vasi«. Niso pa P na Moličra. ki ja v Radečah zelo priuu“ Ijen: uprizorili bodo njegove »Učene Za poletje prihodnjega leta pa hočejo, PF. praviti kot igro na prostem »Mlklovo Z*1" • Ce primerjamo načrt radeškegn (fl"!?1,!!«. j s programom odra »Svobode center* v Tr" i Ijam. smemo Kadočanom le čestitati. Naši čitatelji pišejo Pred pričetkom predavanj na Ljudski univerzi v Zagorju od sive davnine pa do danes prav nič drugega kot krepka opora gospodarjem V kratkem bodo začeli s predavanji na Ljudski univerzi v Zagorju. Odbor ®e ni sestavil doslej dokončnega programa predavanj, ki bi prišla letos v poštev. Zato naj bi organizatorji predavanj na osnovi lanskoletnih izkušenj mislili na to, da spopolnijo program predavanj s temami, ki se lansko leto niso obravnavale, ki pa so neogibno potrebne za politično in ideološko rast delovnega človeka. Tukaj mislim predvsem na vprašanje religij, njihovega nastanka, njihovega razvoja in vloge religij v teku tisočletij na človeka, zlasti še delovnega človeka. Predavanja naj bi poslušalcem pojasnjevala, zakaj so ljudje živeli tisočletja v duševni sužnosti, zakaj je cerkvena hierarhija z vsemi svojimi močmi ovirala napredek človeške misli. Ko bodo ljudje iz takih predavanj spoznali in videli, da niso vse vere in njihovi predstavniki zasužnjenje podrejenih jim ljudi, tako nekoč zemljiški gospodi, danes pa modernim kapitalističnim mogotcem — potem se bodo ljudje laže otresli raznih predsodkov, ki jih tlačijo že od najmlajših šolskih let. Mnogo delovnih ljudi v Zagorju si želi takih predavanj, ker se hočejo otresti še zadnjih ostankov mračnjaštva, ki ga zagovarja najreakcionarnej-ša cerkev na svetu, ki jo vodi fašizmu naklonjeni Vatikan. Ce bo Ljudska univerza unoštevala želje naših delovnih ljudi v zgoraj navedenih vprašanjih, potem gotovo ne bomo slišali opazk kot lansko leto, češ: nič si ne upajo povedati o veri in njeni za-sužnjevalni vlogi v življenju človeštva. V ZAGORJU GRADIJO KULTURNI DOM Razvoj kulturno-prosvetnega in kultu rno-umetniškega dela v Zagorju je vsa leta po osvoboditvi oviralo pomanjkanje prostorov. Zato so že pred leti začeli misliti na zidanje primernega doma. Izvolili so poseben iniciativni odbor, ki se je v teh letih prizadeval, da bi to zamisel tudi uresničil. Pripravil je vse načrte in v bližnjih dneh bodo že začeli kopati temelje za to stavno. Da pa je prišlo do tega srečnega zaključka, gre pač največja zasluga ljudskemu odboru mestne občine Zagorje, ki je gradnjo Kulturnega doma Podprl in nudil potrebno pomoč. Graditev doma je zamišljena v več etapah. Trajala bo več let. saj bo to ena iz-nied najlepših stavb v Zagorju. Pred Kulturnim domom bo stal tudi velik spomenik žrtvam NOV. Delovni ljudje Zagorja živahno razpravljajo o graditvi doma. Na raznih sestankih in zborovanjih sprejemajo v okviru tekmovanja na čast VI. kongresa KPJ obveze za prostovoljno delo pri gradnji tega doma. Pričakujemo, da se bo tega dela udeleževala zlasti mladina, saj bo ta dom tisti kraj, kjer se bo mladina po svojem poklicnem delu kulturno izživljala in našla v njem tudi druga primerna razvedrila. Ker pa bo graditev tega doma terjala velike denarne vsote, poziva OF mesta Zagorje vse svoje zavedne člane, da s prostovoljnim delom ali pa s prostovoljnimi prispevki podprejo to lepo zamisel, da bo Kultu,rni dom v Zagorju paččimprej zgrajen, ker bo gotovo njim ■ samim ne samo v ponos, marveč tudi I kraj oddiha in kulturnega uživanja. DELO NA IZGRADNJI ZDRAVSTVENEGA DOMA V ZAGORJU NAPREDUJE O gradnji tega doma smo slišali že mnogo pikrih besed in nekaj kritike tudi v naših časnikih. Da pa bo zagorska javnost o gradnji tega doma bolj poučena, ne bo odveč, če nekatere stvari bliže pojasnimo. Kakor znano, je bil ta dom že pred dvema letoma dozidan. Potem jta se je nekje zataknilo. Zakaj? Ne po krivdi krajevnih činite-ljev, pač pa zaradi tega, ker ni bilo potrebnih kreditov, ali boljše rečeno: ker ni bilo potrebnega materiala za instalacijo. Na pobudo krajevne oblasti in okrajnega ljudskega odbora so se (etos vendar našla omejena denarna sredstva, da se usposobi vsaj del te stavbe za ambulanto. Ze od meseca maja delajo na istalaciji. Parna in vodna instalacija v tem delu je že skončana. sedaj pa instalirajo električno napeljavo in ostale naprave. Do konca tega leta se bo rudniška ambulanta in morda tudi zobna ambulanta lahko preselila v nove prostore, s čimer bo sproščeno nekaj prostorov za stanovanja. Kakor smo izvedeli, bodo prihodnje leto nadaljevali z deli na izgradnji tega prepotrebnega doma v večjem obsegu. TUDI TEHNIKI TEKMUJEJO Društvo rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov, sekcija Zagorje se je v tekmovanju v počastitev VI kongresa naše Partije precej razgibala. Poleg opravljenega organizacijskega dela in raznih tehniških posvetovanj itd. je ta sekcija pred dnevi priredila javno predavanje o elektrifikaciji Slovenije. Predavanja se je udeležilo nad 200 ljudi. Predavatelj inž. Korošec, direktor Elektro-projekta v Ljubljani, je na poljuden, vsakemu razumljiv način obrazložil vprašanje elektrifikacije Slovenije in s tem v zvezi napore, ki jih naša ljudska oblast vlaga v industrializacijo naše dežele. Zanimive slike, ki jih je predavatelj s skioptikonom prenesel na platno, so predavanje napravile še bolj razumljivo. V drugem delu predavanja smo videli ozki film »O razvoju elektrike«. Ta film je navzočim obogatil znanje o zgodovinskem razvoju električne energije; od razsvetljave naših domov s trskami in leščerhami do današnjih sodobnih električnih žarnic, od primitivnih strojev na ročni pogon do preciznih električnih motorjev in orjaških turbogene-ratorjev, nam je film pokazal tudi uporabljanje električne energije v najrazličnejših produkcijskih in ostalih delovnih procesih modernega gospodarskega življenja. Navzoči so bili s predavanjem in filmom zelo zadovoljni in upajo, da ho društvo RMIT še večkrat organiziralo podobna predavanja To poučno prireditev štejemo kot uvod v ciklus predavanj, s katerimi bo v kratkem začela Ljudska univerza. NOVICE IZ LITIJE IN OKOLICE Kat bo z di/aškim vlakom iz Lithe Mnogi dijaki lz Litije in ostalih krajev "o Ljubljane obiskujejo višjo državno gimnazijo v Ljubljani. Nekateri obiskujejo tuji! brednjo tehnično šolo, ali pa univerzo in še druge učne ustanove v Ljubljani Iz Li-DJe se vozi tako dnevno nad sto dijakov v Ljubljano, iz ostalih krajev ob progi pa •udi tolikšno število. Pred vojno je uvedla železniška uprava poseben dijaški vlak, ki je odhajal lz Litije ob pol sedmih zjutraj 'er je prišel v Ljubljano ob pol osmih Tako ■o dijaki prlš'1 v šolo pravočasno Pred voj-"o je obstajal razen dijaškega vlaka prav jako tudi delavski vlak; ta Je odhajal lz Litije ob pol šestih zjutraj, da so delavci lahko dospeli do 7. me na svoja delovišča v ljubljanskih tovarnah. Po osvoboditvi pa Je Litija izgubila dijaški vlak ln zato morajo dijaki v šolo mnogo prezgodaj z dolenjskim vlakom, kar Je seveda za dijaško mladino »varno, ker Ima doraščajoča mladina premalo Počitka Oh prihoda v Ljubljano je več kakor uro prezgodaj pred šolo. To gre lz leta » leto! Vroča želja dijakov ln njihovih staršev, Pa tudi vseh, ki Jim Je pravilna rast naše "iladlne pri srcu, pa Je, kar smo po osvoboditvi ie večkrat poudarili, na) hi železniška direkcija spet uvedla dijaški vlak Na ne-r*vnl seji predstavnikov organizacij, uradov staršev, ki se Je vršila v Litiji na MLO. je jula spet sprožena želja za uvedbo dijaškega jntranjega vlRka Na sestanku so utemeljili •antevo po jutranjem dijaškem vlaku. LJud-**' odbor mesta le to željo sporočil ljubljanski železniški direkciji Prav tako je •Poročil to željo JDZ tudi načelnik litijske P°staje tov Žen. Vse ljudstvo želi, da hi hlla I* utemeljena želja vendar že enkrat uall ••na Saj tolikokrat poudarjamo našo skrb *a mladino! Prav bi bilo. da hi načela naše TUDI SVOBODA v HRASTNIKU IMA LEP PROGRAM Y Hrastniku pripravlja »Svoboda II« upri ‘britev mladinske igre »Mačeha in pastorka«, J čemer poročamo tudi na drngem mestu — jamska skupina »Svobode I« v Hrastniku v? se \h lotila Mollčra in sicer »Žorža Han Ylr>a«. Na programu imajo fie »Miklovo Zalo« opereto »Erika«. Ce bodo dani poboji, se *J*meravajo lotiti v tej sezoni še operete l,?žiČa »Dunda Maroje«. skupnosti doumela končno vendar tudi .železniška uprava Na konferenci so postavili železniški direkciji dva predloga: naj bi se uvedla nočna rezerva, ki bi odšla okrog 23. ure iz Ljubljane do Litije in bi počakala do pol sedmih zjutraj v Litiji. Železničarji Po so postavili predlog, naj bi se vrnila ob pol osmih v Ljubljano. Od zahteve do dijaškega vlaka naša javnost ne bo odstopila, ker to terja napredek Litije ln ostalega zgornjega Zasavja. To zahtevajo obzir! do doraščajoče šolske mladine. MLADINA IZ OTROŠKEGA VRTCA V LITIJI Čeprav so v litijskem otroškem vrtcu otroci še majhni in nebogljeni, pa pod skrbnim vodstvom vzgojnega osebja prav lepo napredujejo, kakor smo to opazili doslej že na več akademijah in javnih prireditvah, ko so ti najmlajši otročki predšolske vzgoje nastopali na odrskih deskah kot deklamatorji, igralci ali pevci. Publika je dala tem našim najmlajšim kulturnim aktivistom vedno hvaležno priznanje. Pod skrbnim vodstvom voditeljev otroškega vrtca tov. Franje Potokarjeve in njenih tovarišic so otroci iz vrtca pohiteli na izlet v Zagreb ter v živalski vrt v Maksimiru, pa tudi na Sv. Goro. Pot v Zagreb pa tudi na Sv. Goro je razše rila otrokom duševno obzorje, ker so videli mnogo zanimivega. Tako Je prav, da že mladina spoznava svet in njegove zanimivosti. POSNEMAJTE VZGLED OČETA SEPCA Z TENETIS Zadnjič smo poročali v »Zasavskem vestniku«. da je tov. Viktor Mlakar izročil nekaj spominkov iz NOV v publicistične namene. Opozorjen po tem zgledu, ki ga je či-tal v našem listu, se je oni dan oglasil tudi tov. Frane Strmljan. po domače Šepec, s Te-netiš pri Bregu in je prinesel zbirko redkih letakov iz II svetovne vojne. Te je strgal njegov sin Franc med okupacijo skrivoma z litijskih oglasnih desk na njih so Javljale nemške upravne oblasti o streljanju talcev. Taki dokazi so nujno potrebni za našo zgodovino. Tov. Strmljan je izročil med drugim tudi lepak z dne 11. novembra 1941. ko je bilo ustreljenih 15 žrtev »zaradi članstva pri komunističnih terorskih tolpah«, kakor javlja načelnik takratne civilne uprave, zloglasni Kutschera. Na istem lepaku je tudi poziv, naj ljudje prijavijo nadaljnje člane tolpe in da bodo zato dobili primerno nagrado. S tem lepakom iščejo med drugim tudi dr. Marijana Dermastjo, roj. 23. VII. 1911 v Ljubljani. Švabi ga seveda nikdar niso dobili, imenovani tovariš je danes živ in zdrav, in generalni ravnatelj Narodne banke v Ljubljani. Dr. Dermastja bi gotovo z zanimanjem in nasmehom čital svojo tiralico. Tako imamo zdaj v Litiji spet nekaj novega zgodovinskega gradiva iz časov NOV. Ko dajemo tov. Francetu Strmljanu - Šep-cu javno priznanje za njegovo pozornost, naprošamo še vse ostale, da izroče zgodovinsko gradivo ali Zvezi borcev v Litiji aii pa tov. Jožetu Zupančiču na Grbinu. KATERO DRUŠTVO BO NAJBOLJŠE! OCENA DEJAVNOSTI PROSVETNIH DRUŠTEV »SVOBODE« V OKRAJE TRBOVLJE Izvršni odbor Ljudske prosvete okraja Trbovlje je na zadnji seji poleg splošnih vprašanj ljudsko - prosvetne dejavnosti v našem okraju obravnaval tudi delo in napredek delavskih prosvetnih društev »Svoboda«. Ugotovil je, da se ta društva organizacijsko utrjujejo in da že zaznamujejo prve uspehe. Prehoden pokal najboljšemu društvu »Svoboda« Zaradi tega je sprejel sklep, da bo uvedel vsako leto šestmeseeno ocenjevanje razvoja in prosvetne dejavnosti društev »Svoboda« od začetka do konca vsakoletne zimske sezone. V ocenjevanje bo poleg »Svobod« vključeno tudi prosvetno društvo »Ivan Cankar« v Radečah ter prosvetno društvo »Viktor Strel« v Zidanem mostu, ki se bosta preimenovala v društva »Svoboda«. Prvo šestmesečno ocenjevanje se bo začelo letos 1. novembra, končalo pa 1. maja 1953. Določeno je, da se bo sezona pospešene prosvetne dejavnosti pričela in končala vsako leto z okrajnim kulturnim tednom v večjih naseljih našega okraja. Že letos se bo pričela sezona s kulturnim tednom, ki bo predvideno v drugi polovici meseca novembra v Hrastniku, zaključila pa se bo s kulturnim tednom v Zagorju v začetku meseca maja prihodnjega leta. Ocenjevanje bo obsegalo: 1. vključevanje delavcev, zlasti pa mladine, v prosvetna društva »Svobode«; 2. raznolikost prosvetne dejavnosti društev »Svobode« (ustanavljanje sekcij, odsekov, skupin in krožkov); 3. prireditve, predavanja, izleti, gostovanja in medsebojna tekmovanja; 4. sodelovanje društev »Svoboda« s krajevnimi organizacijami OF in drugimi množičnimi organizacijami. Delavsko prosvetno društvo »Svoboda«, ki bo v šestmesečnem ocenjevanju doseglo najboljše uspehe, prejme v prehodno last pokal pevskega zbora »Save« iz MerlCnbacha v Franciji, ki ga je izročil ta zbor ob zletu »Svobod« v Trbovljah Okrajnemu odboru Ljudske prosvete z željo, da pokal kroži med delavskimi prosvetnimi društvi »Svoboda« okraja Trbovlje. Društvo »Svoboda«, ki pridobi pokal trikrat zaporedno ali v osmih letih petkrat, v presledkih največ po eno leto, ga obdrži v trajni lasti. Poleg prehodnega pokala dobi najboljše ocenjeno društvo »Svoboda« še denarno darilo 50.000 din. Razvoj in kulturno-prosvetno dejavnost društev »Svoboda« bo ocenjevala posebna komisija pri Okrajnemu odboru Ljudske prosvete v Trbovljah na osnovi poročil, ki jih bodo vodstva društev pošiljala vsakega 5. v mesecu za pretekli mesec Okrajnemu odboru Ljudske prosvete, ob oriliki osebnih obiskov posameznih društev in na osnovi mnenja prebivalstva iz obm- čja sedeža društva »Svoboda«. Okrajni odbor Ljudske prosvete bo vsak mesec objavljal uspehe posameznih društev v lokalnem in drugih časnikih. Z ocenjevanjem razvoja in prosvetne dejavnosti društev »Svoboda« bo Okrajni odbor Ljudske prosvete vzpodbujal društva k temu, da bodo izpolnjevala svoje poslanstvo in nadaljevala tradicije delavskih prosvetnih društev »Svoboda«, ki so v prejšnji družbeni ureditvi pri nas v težkih pogojih vzgajala delavski razred in ga pripravljala na delavsko revolucijo, ki je bila uresničena v NOV in se nadaljuje v izgradnji socializma v naši državi. Izvršni odbor Ljudske prosvete okraja Trbovlje šahovski brzoturnir v počastitev VI. kongresa KPJ V pionirskih odredih šol okraja Trbovlje so naši učenci-šahisti odigrali na čast VI. kongresa naše Partije šahovske brzpturnirje. Šestnajst zmagovalcev šahistov-pionirjev iz šol v Zagorju. Hrastniku in Trbovelj je v soboto 11. oktobra odigralo v Trbovljah okrajni izbirni šahovski brzoturnir, od katerih bo 5 najboljših šahistov-pionirjev zastopalo trboveljski okraj na šahovskem predkongresnem tekmovanju Slovenije v Ljubljani. Ti pionirji so: Hinko Jazbec (15 točk, neporažen), Franc Blaznik (14 točk. doslej nepoznan šahist), Dušan Gala (12 in pol točke) ter Rudi Dolanc in Osolnik (oba po 11 točk). Vsi zmagovalci so dijaki trboveljske gimnazije Škoda je, da Radeče niso poslale na okrajno šahovsko tekmo svojih pionirjev-šahistov, prav tako šola Trbovlje-Vode. V nedeljo, 12. oktobra, pa se je v počastitev VI. kongresa KPJ pomerilo v Trbov-Ijih na okrajnem izbirnem predkongresnem šahovskem brozturnirju 16 šahistov. od teh 12 iz Trbovelj, 4 pa iz Zagorja, Hra6tniški šahisti niso poslali igralcev, kar je obžalovati. Na tem izbirnem turnirju so zmagali Vili Rugl (12 točk), drugo in tretje mesto sta zavzela Jazbec st. in Pajk, 4. mesto Drobež z 10 in pol točke, na 5 mestu pa je Zagorjan Bertoncelj z 10 točkami. Teh pet šahistov ho reprezentiralo trboveljski okraj prihodnjo nedeljo na predkongresnem šahovskem brzoturnirju Slovenije v Ljubljani. S tem tekmovanjem so tudi šahisti okraja Trbovlje dostojno počastili VI. kongres naše Partije. J. VRNILI SMO OBISK MLADINI LITOSTROJA Prejšnjo soboto smo mladinci Strojne tovarne »Miha Marinko« v Trbovljah vrnili obisk mladini Litostroja. Prisrčen sprejem mladincev iz Litostroja nam je od vsefra račetka izražal iskreno tovarištvo, ki smo ga bili deležni preko celega dne našega izleta. Avtobus nas je odvedel do novega fizkulturnega poslopja, kjer smo 6i ogledali moderno in higiensko urejene prostore, na kar smo usmerili naš obisk v samo tovarno Titovih Zavodov Litostroja. Kar srce nam je igralo, ko smo bili priče močnim delovnim podvigom naših delovnih ljudi, ki ustvarjajo ob tehnično in higiensko modernih pogojih najraznovrstnejše stroje, ki nam pripravljajo lepšo prihodnost in višjo življenjsko raven: turbine, dvigalne pri- prave, razni precizni izdelki — vse to je v množični izdelavi čakalo na transport v kraje širom po naši državi. Popoldne smo se pomerili z mladinci Litostroja v šahu, nogometu in kegljanju. Rezultati so sicer pokazali, da je tehnična premoč na strani domačinov, vendar so nam naš žilav odpor na kraju priznali s plaketo, na kateri je urezan dan našega prvega prijateljskega srečanja z mladinci Litostroja. Naročajte ZASAVSKI VESTNIK Bralcem našega lista, ki še niso nanj naročeni, a žeLjo »Zasavski vestnik« redno prejemati, priporočamo, da kupi jo na pošti položnico (golico) in na njej nakažejo na naš tek. račun št. 614-90332-3, Uprava »Zasavskega vestnika« pri podružnici NB v Trbovljah vsaj polletno naročnino, ki znaša 120 din. Na hrbtni strani položnice napišite »Nov naročnik«. Lahko pa se na naš tednik naročite z dopisnico, naročnino pa poravnate, ko prejmete |ist in položnico. Naročajte »Zasavski vestnik« tudi svojim rojakom — Zasavča-nom, ki žive v drugih republikah naše države ali pa v tujini. Naš list berejo tudi naši rojaki v Ameriki in se ga vesele. Predvsem pa bodo veseli »Zasavskega vestnika« naši fantje, ki so pred kratkim odšli v JLA na odslužitev kadrovskega roka. Ti bodo še posebno radi brali naš list, saj so radovedni na novice in dogodke svojega rodnega kraja. Ix-tna naročnina »Zasavskega vestnika« je 240 din, za tu jino pa 480 din. Uprava »Zasavskega vestnika« 8ARL BIGGERS: Skrivnost EVE EEIE Beček kakšnih trinajstih let Je Redel pred Oljskim aparatom In poslušal prenos glas 5- Bil Je v skavtski uniformi •Izvolite Mesti.« Je rekel Henrik Li In po a*al na velik naslanjač Iz zeleneča žameta Ppam. da va* noga ne boli več tako ^ašno.« . Deček Je zaprl aparat ln se obrnil k Panu. -.•Neprijeten doživljaj,« mu Je pojasnil oče. gospod hI je Izpahnil nogo na naših °PJJlcah.« ».•To }«, pa res neprijetno,« Je rekel deček J’*1 skavti znamo prevezovati Takoj Krem 0 torbo z ovljalnlm materialom « *Ne, nikar.« se Je hranil Chan »Nikar sc J trudite, saj bo hitro minilo. Odpočil sl 1,1 nekoliko, če vam nisem v napoto. To H,nil Je doKodllo. ko sem hotel obiskati Hjtelja nekoga Li GunKa.« ®*ek 8te prl^llte*1 Ll-Gunga?« Je vprašal • Tukaj vidim njegovo sliko. To s,n,©nl. da Je bival pri vas Končno Je moje *aJble kronano z uspehom.« » ‘Stanoval Je tukaj,« Je odgovoril LI, »toda .I*J nas Je zapuatil.« - Hh!« j,» vzkliknil Chan »To pomeni, da J* zamudil Ali bi bili tHko ljubeznivi ln Povedali kam Je odpotoval?« / JJjnrlk LI le bil telo molčljlv. h.,*p°tuje po svojih poslih in to me nič ne hft*“**umem. toda telo srečen bi bil. če bi * njim govoriti. Neki moj prijatelj. r kanski gospod, hi rad vzel LI Gumen j1?«* Nagrada bi bila zelo visoka.« *v, Ju odkimal z glavo, la Predlog ne ni mogel pridobiti Gun* On ima fte lepo službo.« »Ah, da! fte vedno Je v službi polkovnika Beatema. ali neT« »Verjetno.« »Koliko let dela vaš cenjeni sorodnik za polkovnika?« »Že zelo dolgo,« je Izmikajoče odgovoril LI. »Morebiti že petnajst let. . .« Je poskušal Chan »Morda.« »Morebiti fie več?« »Ne vem « »Velik č’ovek Je ta polkovnik Beatem,« Je nadaljeval Cban »Ll-Gung Je lahko srečen. S polkovnikom Je prepotoval Perzijo, Indijo in Tibet Ali vam je kaj pripovedoval o potovanju skozi Indijo?« »Moj sorodnik zelo malo govori,« Je od* govoril LI »To njegovo ceno le Že poveča,« je pri pomnil Chan »Žal ml le. da Je odfiel. Zaradi njegove zvestobe gospodarju bi morebiti Jaz nič ne dosegel, toda svojemu prijatelju sem obljubil « Vrata, ki so držala ▼ predsobo, so se od prla In v salon Je pritekel mali skavt, za njim pa visok mlad človek z majhno kožno torbico v roki. »Pripeljal sem zdravnika,« Je zmagovito dejal Willy LI. Chan Je srdito pogledal skrbnega dečka »Nesrečen primer?« Je vprašal zdravnik »Dajte, da pogledamo.« »Ah, saj ni nič!« Je rekel Chan ln pokazal nogo zdravniku. Zdravnik mu Je odvezal Čevelj In potegnil nogavico, zmaairal nogo, potem pa vstal. »To Je neumna iala,« Je rekel osorno »Prav nič vam ni « »Saj sein takoj rekel, da ni nič« Je odgovoril Chan In se obrnil k Henriku Liju. Na njegovem obrazu se Je pojavil tzraz raznim »anja. »Pet dolarjev, prosim,* Je strogo rekel zdravnik. Chan je potegnil denarnico in plačal. Zdravnik je naglo odšel. Chan je nataknil nogavice In čevlje ter vstal. Njegovo dostojanstvo Je zahtevalo, da nadaljuje svojo vlogo in Je zato še naprej šepal. »Pet dolarjev, prosim! To je vse, kar vedo tl vražji beli zdravniki!« Henrik LI ga je pazljivo gledal. »Sedaj sem se spomnil, da je bil še nekdo tukaj In prosil za podatke o Ll-Gungu. Neki Anglež. . . obilen človek. Angleži so mirni In spretni ljudje kot lopovi sredi požara-AH ni bilo v jutranjih časnikih nekaj o njegovi smrti?« »Nič ml ni znano.« »Ali hočete nasvet, ki vam ga skromno dajem? Bodite pazljivi, da ne boste doživeli kakšne nesreče,« mu Je rekel Henrik Li in ga pospremil do vrat Chan Je zamrmral pozdrav In odšel po stopnicah Tu se jo «re* čal * SvillvJem Lijem, ki je bil vesel. Kot dobremu skavtu sc mu je imenitno zdelo, da Je napravil svojo dolžnost. Chan se Je jezil, da se mu je njegova zvijača ponesrečila. Mislil Je. da mu je sedaj po krivdi tega malega skavta nemogoče nadaljevati z zasledovanjem Li-Gunga. Ko Je šel mimo neke drogerije, je kupil v njej črnilo ln Ščetko Iz kamelje dlake. Potem sc je vrnil v Kirkov nebotičnik Odprl Je r.krivni predal Kirkove pisalne mize. kjer Je bil papir v kuverti z naslovom Scotland Varda. Chan se je usedel za mizo In nalil nekaj kapljic črnila čez sumljive dele papirja. Nato Je pazljivo potegnil Čezenj s ščetko. Njegov trud je bil poplačan. Pojavil se Je jasen odtis Širokega moškega palca. Chan se Je zamislil Andberry, uradnik agencije Cook. Je bil obilen človek Treba bo prit! na kak način do prstnih odtisov tega moža. Uro' kasneje se Je Parady vrnil domov Na Kirkovo mizo le vrgel nekaj pisem. »To Je večerna pošta, gospod.« je rekel Cbanu. »Mislim, da je eb vas neka razgled niča.« Chan je previdno vzel karto Razglednico je napisala njegova uajmlajša hčerka takole: »Hitro se vrni. dragi očka! Z nestrpnostjo te pričakujemo! Kmalu bom Imela to srečo, da te bom poljubila. — Tvoja hčerka Ana « Ko Je Parady odšel iz salona, je bil detektiv v skoku pri pisalni mizi. Parady je držal karto na pladnju s svojim debelim palcem, ki se jo globoko vtisnil na razglednico. Hitro jo je posul s prahom, nato pa očistil s Ščetko In s povečevalnim steklom primerjal ta odtis z odtisom na belem papirju Presenečen se je zleknil v naslanjač: odtis, ki ga je Parad/ pustil na razglednici. Je bil enak tistemu, ki je bil na papirju od Scotland Yarda. Parady je torej odprl pošto sira Frede rlka . .» f Jutro v četrtek je bilo sončno in vedro Chan je skočil Iz postelje k oknu. Sveže ju tro mu Je vlilo novo vero In moč ter mu razgnalo vse skrbi, ki so ga trle. V nekaj dneh bo imel prerl seboj morilca sir« Fre* derika Potem bo potoval čez Tilil ocean v njegov dragi Honolulu ki se »kriva v smaragdnem vencu gričev Mirno se je začel napravljati. Nato Je od šel iz sobe Barry Kirk je čakal svojega gosta. Cban se je smehljal ob misli, kako bo presenetil svojega gostitelja »Dober dan, gospod Chan. Kako se imate?« »Boljše si misliti ne morem. Pa vi? Videti ste takšen, da je skoraj neumestno vprašati naprej « »Drži Sinoči sem telefoniral gospodični Morrow ln ji sporočil najin razgovor z mojo materjo glede Kljune Andberry Ona bo po vabila gospo Andberr.v na razgovor, zraven pa vabi tudi vas. Upam. da bom navzoč tudi Jaz« Vstopil je Parady. dostojanstven kot običajno Želel je obema dobro jutro ln postavil pred oba čaši s pomarančnim sokom »Na vaše zdravje,« le rekel Kirk. »Kako ste prebili včerajšnji večer?« »Sprehajal sem se po kitajskem delu mesta.« »Ste zasledovali LI Gunga? Je kaj no vega?« Povedal je kaj se mn Je pripetilo Oba sta se na vsa usta zakrohofala ^ »Sreče pa nimate.« Je sinu je se dejal Kirk. »AH ate vaaj »vedeli tisto, kar ste hoteli?« »Nisem Tod« zato se ml je pozneje nasmehnila sreča Sinoči sem v salonu odkril nekaj čudnega?« »In sicer?« »Ali dobro poznate svojega slugo?« Kirk Ne je zdrznil: »Paradyja? Pa vendar ne mislite . . .« »Ali je imel kaka posebna priporočila, ko ste ga vzeli v službo?« »Niti angleški kralj ne bi mogel Imeti boljših Prišel je s kopo pohval od raznih knezov ln grofov, saj jih tudi zasluži. To je najboljši strežnik, kar si jih morete misliti.« »Skoda!« »Skoda? Kako to mislite?« »Skoda, da Ima najboljši služabnik na svetu to napako, da odpira pisma nad vodno paro.« Za trenutek Je umolknil, ker je Parady prinesel ocvrta Jajca. Ko je odšel, je Kirk vprašal: »Ali je Parady odprl pismo Scotland Varda?’ Kako to veste?« Chan mu je na kratko povedal, kako je ugotovil istovetnost palčnega odtisa. Barry Kirk se je namrdnil: »Kaj takšnega sem se lahko nadejal; odlični služabniki so po navadi zapleteni v zgodbe z odpiranjem pisem In podobnega. Ali naj ga odpustim »Ne. nikakor.« je odvrnil Chan. »Za sedaj moramo molčati in ga samo pazljivo opazovati « »V redu v je rekel Kirk. »Ostal bo pri meni v službi, dokler-ne pridete z lisicami za hudodelce.« »Morda pa ne bo prišlo do tega?« »Upam.« Je odgovorih Kirk. Po zajtrku je Chan odšel v uredništvo »Globusa« Tan Je poprosil reporterja Ran-keena. naj gre z njim v Kirkovo vilo. Uro pozneje Je prišel. »Vendar se niste mogli odreči tej stvari,« je rekel In trdo stiskal Chanovo roko. »Spričo neprestanega druženja s tako ','i-hravim svetom Je postal celo inlrnl vzhodnjak nedosleden Odložil sem svojo pot, da hi pomagal nadzorniku Flanneryju. ki se tega strašno veseli, le da noče povedati, kako mu je to milo.« (Dalje prihodnjič) Na Kumu je zasvetila električna luč Elektrifikacija vasi, ki smo jo začrtali v našem petletnem načrtu, ni zajela samo naših gorskih kmetij ih naselij, marveč je drzno posegla tudi na nase naj višje posto-janke v Zasavju. Kdo bi si upal pred desetimi leti misliti, da ho na našem najvišjem zasavskem vrhu, na Kumu (1219 m), kdaj zagorela električna luč. In vendar: kar se je zdelo nemogoče, smo v socialistični državi napredka uresničili. Bile so tu neštete ovire in težave, a smo jih z vztrajno voljo in žila-vostjo našega ljudstva premagali in cilj dosegli. Pred dvema letoma se je začelo. Zagrizeni c jam planinskega društva »Kum« v Trbovljah so v vsakem svojem prostem času pohiteli na svojo gorsko postojanko. Požrtvovalno so se lotili dela, vrtali skalno pobočje an kopali jame za daljnovod. Nešteto udarniških lir je bilo treba za to delo, a niso £>e ustrašili, zlasti ne naši mladinci in mladinke, ki so z elanom prednjačili vsem. V dolini se je prelagala cesta, gradili so športni dom, na stotine prostovoljnih pridnih rok je neutrudno delalo in kopalo, odvažalo zemljo, nasipalo in gradilo, zato tudi planinci niso hoteli držati križem rok: vnela se je plemenita tekma, kdo ho več storil. ™ak°.vs.? srednje v dolini kakor tudi na naši na j višji planinski postojanki Zasavja hitro napredovale in obe so sedaj z uspehom zaključene. Po napravi trase za daljnovod pa se je društvo »Kum« znašlo pred težko situacijo. Zaradi pomanjkanja električne žice in drugega materiala je bilo društvo prisiljeno delo za nekaj časa odložiti, nikakor pa ne ustaviti. Kum v Zasavju je izredno lepa planinska točka. S svojim prelepim in obširnim razgledom je zlasti v jesenskih in zimskih mesecih, ko so naše Alpe že debelo zasnežene, z lahkoto dostopen ter posebno pripraven^ za zimski šport. Na pobočju pod Lon-tovžem so zelo lepi smuški tereni, ki imajo to prednost, da so še dolgo s snegom odeti, ko v dolini že brstijo prvi telohi in trobentice. Jesenski sprehod na Kum pa nudi s svojim edinstvenim prelivanjem barv listja i gozdov in travnikov ter mičnih naselij še j tako razvajenemu prijatelju narave dovolj užitka, da se z veseljem popne na ta vrh. Na Kumu ima planinsko društvo svojo I kočo. Ker pa koča za razmah planinstva v naši novi socialistični državi ni več ustrezala, smo v letošnji pomladi začeli z deli za razširitev sedanje koče. Vse leto smo ; neutrudno dovažali gramoz, les, cement in ostali material, ter že pričeli z zidavo, ki mora biti letos še pred prvim snegom vsaj j do verande skončana. Odbor društva si je zadal nalogo, da mora biti celotna adaptacija planinske stavbe do 22. julija 3953 — do Dneva vstaje slovenskega ljudstva — skon-člana. Tega dne jo bomo odprli in izročili javnosti. Ljudska oblast in posamezniki so priskočili društvu radevolje na pomoč, vendar so pa še predvideni veliki finančni izdatki, ki jih društvo samo ne bo zmoglo. Če nas bodo domača podjetja in ustanove še nadalje de- ‘ narno podprle ter se ravnale po zgledu nam I silno oddaljenega delavskega sveta cemen- j tarne v Anliovu, ki pa se kljub svoji oddaljenosti zaveda dolžnosti do socializma in naše skupnosti — saj nam je podaril 260 kv. metrov valovitih plošč za streho naše planinske stavbe — bomo brez nadaljnjega zmogli uresničenje našega načrta. Tedaj naša stavba na Kumu ne bo več koča. marveč najlepši planinski dom v Zasavju, ki bo dostojno služil svojemu namenu. O poteku gradnje bomo še postopoma obveščali našo javnost. Za letos pa smo končali prvo etapo našega dela, t. j. napeljavo elektrike v svojo postojanko. V nedeljo, 18. oktobra, bo oficialna priključitev planinskega zavetišča na električno omrežje ter bodo vsi prostori sedanje koče moderno razsvetljeni. Ob tem pomembnem dogodku bo planinsko društvo »Kum« priredilo majhno planinsko slavje, na katerega vabi vse tiste, ki so prvi vihteli krampe za daljnovod, prav tako vse ostale, ki so na kakršen koli način pomagali k uresničenju lepega načrta, seveda pa tudi vse druge planince^ in prijatelje prirode, da se s svojo udeležbo osebno prepričajo, kaj zmorejo pridne roke delovnega človeka v novi eri socializma. Za to slavje bomo imeli prvič na Kumu radijski sprejemnik z električnim gramofonom, tako da si bodo gostje poleg rednih radijskih oddaj lahko še sami postregli s poljubno glasbo. Da pa so njim bila vsa ta dela še letos TRGOVSKO PODJEDE na Dolu pri Hrastniku sporoča vsem svojim strankam in odjemalcem, da si v teku tega meseca nakupijo krompir, ker ga podjetje pozneje zaradi vremenskih neprilik ne bo več naročalo. Poleg tega opozarjamo potrošnike na pravkar dospelo veliko zalogo vseh vrst moškega in ženskega volnenega blaga do naj finejše kakovosti, predvsem pa na volneno inozemsko blago za ženske plašče, bombažne tkanine, barhante, pletenine in drugo. Oglejte si našo zalogo neobvezno! UPRAVA omogočena, gre predvsem zahvala elektri- ' luč. fikacijskemu odboru na Dobovcu s svojim predsednikom tov. Rotarjem, zlasti pa še njegovemu tajniku tov. Trotovšku, ki je vodil vsa dela. Ne smemo pa prezreti še velike pomoči OLO Trbovlje in Ljudskega odbora mestne občine Trbovlje ter njenega predsednika tov. Dominika Kužnika ml., ki jim je treba vsem izreči zahvalo in priznanje, da bo na Kumu zagorela električna k-k Prvi dve točki za Rudarja V novi hrvatsko-slovenski nogometni ligi je bila pretekla nedelja za slovenske klube uspešna. Tako je tudi trboveljski Rudar, ki se je na domačem igrišču srečal z moštvom iz Šibenika, s svojo požrtvovalno in uspešno igro presenetil številne gledalce, ki so po končani tekmi zadovoljni odhajali domov. Enajstorica Rudarja je po daljšem času spet nastopala kompletno. Sedaj so potrebni samo redni treningi in uspeh ne bo izostal. NOVI GIMNAZIJSKI KOŠARKAŠKI KLUB V TRBOVLJAH JE SPREJEL IME SVOBODA te nekaj let je na gimnaziji v Trbovljah košarka najbolj priljubljen šport. Lepo igrišče pri gimnaziji, ki so ga gimnazijci skup no s košarkarji zgradili, je vedno polno igralcev — dijakov, pa tudi pri košarkaškem klubu »Rudar« je največ igralcev dijakov. Profesorski zbor se zanima za telesnovzgo.ini napredek šolske mladine. To dokazuje obisk iger za gimnazijsko košarkaško ligo in sodelovanje na ustanovnem občnem zboru Gimnazijskega košarkaškega kluba »Svoboda« v Trbovljah, ki je bil v petek 10. oktobra. Sedaj “bo imela gimnazija svoj košarkaški klub, ki se je ustanovil na pobudo telovadnega profesorja Mariniča in ob sodelovanju profesorskega zbora. Občnemu zboru so prisostvovali razen dijakov in profesorjev tudi predstavniki okrajnega fizkulturnega odbora, okrajnega Sveta ta kulturo in prosveto. MK LMS in »Rudarja«. V uvodnem poročilu je prof. Marinič razložil pomen novega kluba in košarke, ki je najlepsa, najhitrejša in najborbenejša športna igra. Predsednik kluba je postal prof. Jože Turk, direktor gimnazije, podpredsednik pa tov. Herman Pečnik, inšpektor Sveta za kulturo in prosveto. Sekretar kluba je prof Marinič. Na koncu se je direktor Jože Turk zahvalili za zaupanje, ki so ga bili deležni člani odbora. Poudaril je, da bo vse storil in žrtvoval, da bo klub ubral pravilno pot, da bo častno zastopal trboveljsko gimnazijo na telesnovzgojnem področju. -mg V TRBOVLJAH SI NAMIZNO TENISKO ŽIVLJENJE UTIRA POT Prejšnjo nedeljo so v športnem domu Rudarja v Trbovljah priredili ekipno prvenstvo v namiznem tenisu kluba »Rudar«. Udeležila se ga je prva in druga ekipa moških ter prva in druga ekipa pionirjev. Pri moških je zmagala prva skupina (Ličar. Oskar č’a-mer, Miha Turk) nad drugo (Fric, Aškerc, Kačnik) z rezultatom 5 : 4. Bitka za zmago jc bila vseskozi negotova ter se je odločila šole v zadnji tekmi Pri pionirjih je prav tako zmagala prva ekipa nad drugo z uspe hom 4:3. V obeh skupinah so se z igro zlasti odlikovali Bartol, Rajko Čamer, Repše in Marko Matkovič Okoliščina, da so ti pionirji stari šele okrog 13 let, nam daje upanje, da bomo imeli v Trbovljah v bližnji prihodnosti kvalitetne igralce, ki se bodo lahko postavili po robu ekipam izven Trbovelj. Za tem tekmovanjem je bil še pionirski turnir na Izpad: med 11 pionirji je dosegel 1. mesto Rajko Camer, ki je v finalu premagal Bartola z rezultatom 21 : 19. Tekmovanje je doseglo svoj namen, saj so se ga pionirji polnoštevilno udeležili, kar dokazuje, da si tudi namizni teni« pridobiva v Trbovljah ljubitelje. RUDAR : ŠIBENIK 6:2 (3:0) Rudar je nastopil v nedeljo v sledeči postavi: Ahlin, Sore, Hladnik, Orač, Blatnik, Lamovšek, Florjane, Knaus, Koncilja, Klenovšek, Klančišar. Moštvo Šibenika je pa nastopilo tokrat v primeri s tekmo meseca januarja v Trbovljah nekoliko spremenjeno. Rudar je pokazal minulo nedeljo spet dobro igro. Imel je tudi premoč na igrišču, zlasti še v prvem polčasu, ko je Ahlin posredoval samo parkrat. Do sredine prvega polčasa sploh ni bilo strela na gol. Tega ni bilo do 18. minute, ko je Klančišar potresel nasprotnikovo mrežo, prav tako je ta igralec v prvi polovici igre postavil rezultat 3:0 za domače moštvo, ko je dosegel še dva gola v 34. in 38. minuti. Igra v drugem polčasu je na tempu nekoliko popustila, vendar so bili gostje od časa do časa nevarnejši. Oba gola, ki so jih gostje dosegli, sta bila plod nesporazuma domačih igralcev. Rudar je v drugi polovici tekme dosegel še tri gole. Prvi zadetek je bil spet zasluga Klančišarja. Kmalu nato so gostje znižali rezultat na 4:1, Klančišar pa ga je povišal na 5:1. Dvajset minut pozneje je Florjane iz kota streljano žogo lepo poslal v mrežo tekmeca in s tem postavil stanje igre na 6:1. Pred koncem tekme so gostje v zadnjih dveh minutah dosegli še 1 gol, s čimer se je igra končala s 6:2 za domačine. Zmaga Rudarja je bila zaslužena, vendar so tudi gostje vztrajno igrali, pri čemer je treba posebno podčrtati njihovo disciplino. V nedeljo, 19. oktobra, bodo igrali 4. kolo, kjer se bo Rudar srečal z moštvom Proletera v Osijeku, ki vodi na lestvici. Nasprotnik je odlično moštvo, vendar je možno, da zmaga borbenost nad tehniko. V nedeljo torej -r mnogo sreče! Ameriški film „ Merloti pri filmu“ Tisti, katerim Red Skelton (poznan iz filma »Ples na vodi« in »Broathva.vske melodije) pomeni zgolj burkeža, bodo ob komediji »Merton pri filmu« doživeli presenečenje, kajti njegova vloga deželana, ki hoče po je. glavna odlika Chaplinovih del. Kdor ▼ Skeltonovem vojaku iz ameriške državljanske vojne ne bo našel pravega umetnika, je slep! Vloga Mertona Gilla, biljeterja podeželje., 1-;», r, 1,4 „4 4~ ..._1 .. _1_ ______ vsej sili postati »zvezda« Holly\vooda v časih I skega kina, ki si je vtepel v glavo prismo-nemega filma, odkriva novega. Skeltona: , jeno zamisel, da bo postal velik traged in igralca z veliko večjim obsegom izraznih 1 zato zamenja varno gnezdo Tinkerton v zmožnosti, kot jih je pokazal doslej. Brez | Kansasu za nevarnost Hollywooda, mu daje skrbi —' tudi burke ne manjka, toda z golo 1 neomejene možnosti, da iztrese vso vrečo zabavnostjo sta povezana *rce okrevajoča | svojih umetnij. Tega v resnici ni zanemaril. ska spretnost, ne vsebinska pomembnost, ki v katerih smo ga doslej videli. DROBIŽ IZ TRBOVELJ IN HRASTNIKA Naše gospodinje bodo vesele novice, i bimo v Trbovljah te dni novo trgovk Nek nemški antropolog je odkril v Se- i Ko pa se je nekdo od teh znanstvenikov, vernem Harzu, planinskem masivu med 1 J** TS—T- n~~ J—A--:- Hannoverjem in Braunschweigom, dve pred zgodovinski naselji. Po dosedanjih izkopavanjih sodijo za eno izmed teh starih naselij, da izvira iz kamene dobe in je nastalo kakšnih 3000 let pred našim štetjem — drugo naselje pa je iz predkrščanske dobe. Raziskovalec Heinrich Koine je našel tukaj pri dosedanjih izkopavanjih kot posebno redkost dobro izdelan kamenit nož, mnogo malega orožja iz kremenca in ostanke raznih posod, poleg tega pa tudi skupno grobnico s celo vrsto sarkofagov. Slavni Napoleon je na Sv. Heleni pred svojim stražarjem trdil, »da ni zadosti Rimljan, da bi napravil samomor«. Pa je vendar kljub temu nekega dne poskušal, da si vzame življenje. Bilo je to v Fontainebleuju po njegovem odstoku. v trenutku težke duševne depresije. Napoleon je nosil pri sebi strup, ki mu ga je pripravil njegov telesni zdravnik. Neke noči je veliki Korzičan použil ta strup. Še danos ne vedo. ali ta strup ni deloval zaradi tega. ker ga je bilo morda premalo, ali zato ker je Napoleon tako lahko bljuval — skratka: strup ni usmrtil nekdanjega francoskega mogočnika. Napoleon je po zaužitju strupa dobil hude krče in je bljuval več ur. Njegov telesni zdravnik je ob tem dogodku popolnoma izgubil glavo: zajahal je konja in pobegnil v Pariz, kajti bal se je obtožbe, da ga je on zastrupil. Tajnost tega poskusa samomora slavnega Francoza so dolgo časa skrbno prikrivali. * Sedemdesetletni Čuvaj parka Bob Dodson iz Ardmora v državi Oklahoma (ZDA) je leta in leta pisal pisma poznanim ameriškim učenjakom, v katerih jih je prosil, naj vendar pridejo v ta kraj in si ogledajo nek črn, kot kovina trd kamen, ki štrli iz zemlje v mestnem parku. -j ao pa se je nesno oa ten znansiveniKov, i dr. Lincoln La Paz, le odločil, da odpotuje - | v Ardmor, ni bilo njegovemu čudenju ne konca ne kraja: pred njim je ležal naj večji meteor, kolikor so jih do danes našli vt ZDA. Ta ijčcnjak trdi, da je meteor star najmanj 20.000 let. * Ali se Britanski polotok res potapljal — Strokovnjaki londonskega geofizičnega instituta so se odločili, da se prepričajo, kaj je na govoricah, da se Britanski otoh res počasi potaplja, kakor se to večkrat trdi. Ti strokovnjaki so pred nedavnim začeli z merjenji obale. Ta merjenja in raziskavanja bodo trajala polnih sedem let. # Kakor poroča pariški list »La Nature«, sta novinarska sekcija na newyorški univerzi in udruženje znanstvenih piscev ZDA napravila proti koncu preteklega leta zanimivo anketo. Oba sta se obrnila na direktorje tednikov in dnevnikov v najrazličnejših državah, da bi dobila od njih natančne informacije o zanimanju širokih množic za članke znanstvene in poljudnoznanstvene vsebine. Direktorji vseh listov go odgovorili, da je v zadnjih desetih letih zanimanje za član ke znanstvene vsebine med širokimi množicami silno naraslo. Po teh odgovorih je moralo 60% vseh listov prostor v listih za poučne članke v zadnjih desetih letih podvojiti, 20% pa celo potrojiti. Prav tako pravi 82% vseh dnevnikov, da se naročniki najbolj zanimajo za probleme medicine in higiene. Na drugem mestu je zanimanje za atomsko energijo, na tretjem pa vprašanja poljedelstva in gospodinjstva. V periodičnih (nedeljskih in mesečnih) listih je zanimanje za znanstvena vprašanja v letih od 1938 do 1948 poraslo za 86%. Od leta 1948 dalje se je zanimanje za ta vpra šanja še povečalo. Prav tako se je v zadnjih desetih letih naklada poučnoznanstvenih knjig zelo dvignila. Halo!-Ali že veš? NOVA PRODAJALNI V TRBOVLJAH ZA POLIVINIL IZDELKE naše domače tovarne Jugovinil iz Splita * Prodajalno bodo odprli te dni v prostorih pri Cimermanu v Trbovljah Lokah št. 381. Vrsto praktičnih izdelkov za naše gospodinje boste dobili sedaj v Trbovljah, na kar opozarjamo prebivalce vsega Zasavja: Hrastnika, Zagorja, Radeč in Trbovelj. * Ugodna priložnost za nakup # Cene konkurenčne! • Prepričajte se sami! Na obisk vas vabi PRODAJALNA POLIVINIL IZDELKOV TRBOVLJE • LOKE 381 da dobimo v Trbovljah te dni novo trgovino z izdelki iz polivinila, ki bo imela svoje prostore pri Cimermanu v Lokah. V tej prodajalni bodo na razpolago razni izdelki: zavese, preproge, plašči, predpasniki, otroške potrebščine, igrače in podobno. Otvoritev novega trgovskega lokala moramo pozdraviti, saj si bodo naše gospodinje prihranile dosti denarja, ker se jim ne bo treba voziti več po te izdelke v Ljubljano ali pa qelo v Zagreb. Kupile jih bodo lahko doma. * Ob dneh festivala »Svobode« je bila novo tlakovana trboveljska cesta ob večernih urah naravnost imenitno razsvetljena, če pa greš danes po njej — tako je pripovedoval nek trboveljski hudomušnež v rudniški restavraciji — boš videl, da brli na cesti le še nekaj bornih žarnic. Aii se je instalacija pokvarila ali pa je kdo žarnice odnesel — ali pa so se naši mestni očetje odločili za varčevanje na nepravem mestu? Tako govorijo po Trbovljah. Res je le, da je glavna cesta na Dolu in v Hrastniku lepo razsvetljena, v Trbovljah pa imamo na glavni cesti največkrat — egiptovsko temo. * Pred dnevi se je mudil v Trbovljah tovariš Janko Orožen, profesor v Celju. Sodelavec našega lista je imel priložnost govoriti s tem ljubeznivim možem. Reči moramo, da je priden kot mravlja. Ze polnih šest let zbira z neverjetno potrpežljivostjo in požrtvovalnostjo podatke za sestavo kronike Trbovelj. To kroniko bo prof. Orožen izdal prihodnje leto v knjigi, ki bo imela nad 500 strani. Ta publikacija bo nedvomno velika književna posebnost za vse Trboveljčane, z zanimanjem pa jo bodo brali tudi drugi. Prof. Orožnu smemo biti hvaležni za njegov občudovanja vreden trud, to še tembolj, saj bo z izdajo kronike Trbovelj rešil pozabljenja marsikakšno zgodovinsko zanimivost velikega rudarskega kraja. V Hrastniku pripovedujejo, da ima tamkajšnji zobni zdravnik posebne navade. Ce se mu zljubi, takrat dela, drugače pa pošlje ljudi kar domov. Tako pravijo domačini. Ljudje s hudim zobobolom so se namreč prišli pritožit na mestni ljudski odbor v Hrastniku. Na telefonski poklic od tam se zobni zdravnik sploh ni oglasil. Pa so Hrastničani v svoji potrpežljivosti in velikodušnosti tega moža obiskali doma, da poizvedo, zakaj ni zobne ordinacije. Zastopnik mestne občine Je dobil na svoje vprašanje zanimiv odgovor, da je zdravnik prejšnji večer zaužil malo preveč »mokre« hrane, zaradi česar drugi dan seveda ni mogel delati. Hrastničani pravijo, da ga ob takem nevzdržnem stanju ne bodo več dolgo gledali. • Neki bralec našega lista nam piše iz Hrastnika, da tamkaj že dalj časa pogrešajo reklamne omarice svojega kinematografa. Po mnenju Hrastničanov Je to malenkost, ki bi jo uprava kina z majhnim trudom lahko odpravila. Kino sicer skrbi za reklamo z lepaki, vendar so domačini mnenja, naj bi kino i>mw>iiiiiiiimmmihihihiiiiiiiiiiiiiiihhiiiniiwmiiiiih OBJAVE NAČRT ZA CEPLJENJE PROTI TBC ZA OKRAJ TRBOVLJE V zadnjih dneh je bilo ozir. še bo za ščitno cepljenje proti tuberkulozi v našle,! njih krajih: Dne !>., 13. in 10. X. v Osnovni šoli v Turju (ob 8. uril, ob 9.30 uri v gostilni Kozole v Marnem, ob 10,30 uri v osnovni šoli na Dolu pri Hrastniku, prav tako oh 13,30 uri istotam, ob 15. uri pa v gostilni Itinaldo v Hrastniku. Nadalje 10., 14. In 17. X ob 7. uri v hrastniški steklarni, oh 11. uri v Kemični tovarni v Hrastniku, oh 14. uri pa v hrastniški gimnaziji. Prav tako 11., 15. in 18. X. ob 8. uri v osnovni šoli pr! Sv. Katarini, ob 9. uri pa v Zgornjem Hrastniku (Naproza). Sledeča cepljenja pa še bodo: 20., 23. in 21. oktobra ob 8. uri na Do bovcu (osn. šolal, ob 10. uri v Trbovljah (v Bevškem, pri Drofeniku), ob 16. uri pa n Gabrnkem (pisarna OF). 21., 24. in 28. oktobra ob 8. uri ti Trbovljah 11 (osn. Sola), prav tako istotam ob 14. uri. 22., 2J in 23. oktobra ob 8. uri t> Trbnv Ijah 1 (osn. šola na Vodah), prav tako isto tam ob 14. uri. 27. in 30. oktobra ter 3. novembra v Trbovljah II (v gimnaziji! oh 14. uri. Ostala navodila glej v šlev. 38 našega lista! NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Od sobote 18. oktobra opoldne do ponedeljka 20. oktobra zjutraj v ambulanti v Trbovljah. OBJAVA Okrajna volilna komisija sporoča, da ima uradne prostore v poslopju Okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah, I. nadstropje, soba št. 21 (telefon št. 18 ali telefon št. 19, 20, 21, interna št. 4). OLO TRBOVLJE namestil v Hrastniku tudi reklamne omarice s slikami vsakokratnega filma, kar bi podjetju prineslo koristi, saj bi imel kino večji obisk. Taka omarica je že bila v Hrastniku, a so jo odstranili, ko so v poslopju konsuma popravljali verando. Od takrat o tej omarici ni ne duha ne sluha • Ta mesec Je v teku akcija za dvig naročnikov za naše dnevnike »Slovenski poročevalec« in »Ljubljanski dnevnik«. Pa smo dobili v Trbovlje v zvezi s to akcijo mično-novost — nov kiosk z'a prodajo časnikov. Vse do danes je bil problem za prostor, kjer bi se kupovali naši dnevni časniki,, tedniki, revije in podobno. To vprašanje je sedaj s kioskom ki je prispel v Trbovlje in ima še vedno dosti radovednih občudovalcev, rešeno. Kiosk stoji zaenkrat ob lekarni na Vodah. Ko pa bo ureleno cestišče proti rudniški restavraciji, bodo kiosk prestavili. Upajmo, da bodo Trboveljčani in vsi, ki imajo smisel za napredek, znali ceniti to mično pridobitev, ki je tudi mi ne smemo prezreti. • Pa so v Hrastniku tudi hvale vredne novice. Ce greš mimo tamkajšnjega Telovadnega doma, opaziš, da gradijo tamkaj spomenik padlim borcem in žrtvam NOV. Spomenik bo lep: na 8 metrov visokem, triogla-tem podstavku bo stal kip borca-partizana v naravni velikosti. Dela na spomeniku je prevzel kamnosek Saksida, ki je poznan že po svojem partizanskem spomeniku na Dolu. * Saj res — da ne pozabimo! — Trboveljčanom smo dolžni od naše zadnje številke še neko majhno -pojasn‘10, namreč zakaj gledališka igra »Kriza« (ki pa jo Je dramski odsek »Svobode-center« preteklo soboto že uprizoril), ni prišla na oder ob prvotno napovedanem času. Tukaj moramo povedati, da bi bilo to gledališko delo že prej uprizorjeno, vendar to ni bilo mogoče, ker Je imelo gledališče ravno pri tej množični igri velike težave z vajami. Pomisliti Je namreč treba, da v tej igri nastopi mnogo igralcev, še več pa nujno potrebnih statistov — silno težko pa je dobiti vse potrebne ljudi naenkrat h gledališki vaji, ker nastopajoči delajo v svojem poklicu v različnih delovnih Izmenah. Ravno ta težava Je ena izmed glavnih vzrokov v Trbovllah, pa tudi v Hrastniku in Zagorju, zakaj potekajo gledališke vaje čestokrat tako počasi in zakaj ni več gledaliških premier Iste težave imajo trboveljska godba in naši pevski zbori To vprašanje je ostalo doslej kljub neštetim intervencijam pri naših podjetjih še nerešeno, delno zaradi objektivnih težav v podjetjih, deln9 pa žal tudi zaradi premajhnega razumevanja posameznih odločilnih organov za kulturno delo. Kino Trbovlje bo predvajal te dni ameriški zabavni film MERTON PRI FILMU (v glavni vlogi Red Skelton), prihodnji teden pa ameriški film VELIKI GREŠNIK Spored predstav bo razviden iz naših reklamnih omaric in lepakov. VAŽNO OPOZORILO MLADINI IN OSTALIM KINO-OBISKOVALCEM Ponovno opozarjamo, da je šoloobvezni mladini vstop k filmskim predstavam prepovedan; izjema je samo, kadar so napovedane mladinske predstave tn ob nedeljah popoldne k prvi predstavi, kadar je film za mladino dovoljen. To velja tudi za tisto mladino, ki pride v spremstvu staršev. Opozarjamo obiskovalce, da ima rediteljsko osebje kina strog nalog, da ne pusti nikogar v dvorano, ki bi imel otroke s seboj. Zlasti velja to še za otroke do 7 let starosti, ki jim je vstop k vsaki predstavi sploh prepovedan, četudi je film za mladino dovoljen. Kino Trbovlje Izdaja okrajni odbor OF Trbovlje. ^rfAlJe uredniški odbor. Odgovorni urednik nla v Šuštar. Tiak Tiskarno »Ljudsko pravico* Ljubljani. Naslov uredništva ln Trbovlje, uprava rudnika Trbovlje-Hf“.„| nik. Telefon št. 64. — Račun pri podro*5.,.j Narodno banke v Trbovljah št. 614-96J'1' — List izhaja vsak četrtek. - Rokopis®)'. y vračamo, prispevki zu Kat morajo M"L,j. uredništvu najkasneje vsako nedeljo — Mesečna naročnina 20 din, četrt l0,ia, 60 din, pollotiu 120 din, celoletna 0