r, N m j t c č j i slovenski dnevnik v Združenih državah VeUa za vse leto • • • $6.00 Za pol leta*.....$3.00 Za Ne w York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo ieto $7.00 GLAS NARODA s as Lisi sloTeiisltih .delavcev y Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. q Issned every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Cllss Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 9. — STEV. 9. NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 11, 1935. — PETEK, 11. JANUARJA 1935 VOLUME XLIII. — LETNIK XLIII. ITALIJANI ZBIRAJO VOJAŠTVO OB AVSTRIJSKI MEJI AVSTRIJSKI N AZIJI SKUŠAJO IZRABITI PLEBISCIT V SAARU IN VPRIZORITI PREVRAT - ---- t Laval pravi, da je sklenil z Italijo pravo prijateljstvo. — Pogodba je zajamčila Evropi mir. — Dunajsko prebivalstvo se boji ponovnega puča. Posebno kritični bodo dnevi po plebiscitu v Po-saar ju. — Na Tirolskem je položaj posebno resen. DUNAJ, Avstrija, 10. januarja. — V zadnjih dneh so postali avstrijski narodni socijalisti zelo delavni. Vlada je domnevala, da je zatrla v njih že * J o po združitvi z Nemčijo, toda zatrla jo je le navidez. Narodni socijalisti ne bodo prej mirovali, do kler se ne uresniči njihov sen: Avstrija naj se priklopi Nemčiji ter naj tvori ž njo vred edinstveno Jržavo. proti temu sta seveda avtsrijska vlada in Italija • or tudi članice Male antante. S pogodbo, ki sta i podpisala francoski zunanji minister Laval in italijanski ministrski predsednik Mussolini, je zajamčena Avstriji samostojnost. Avstrijski naziji pa skušajo Angliji in Franciji prekrižati račune. Kakorhitro se je zvedelo, da so začeli zopet 'rogoviJiti, je poslala Italija na avstrijsko mejo veliko množino svojega vojaštva, ki bi takoj vdrlo v Avstrijo, kakorhitro bi naziji vprizorili državni puč. Naziji skušajo izrabiti plebiscit v Posaarju v svoje namene, pa nai izpade tako ali tako. Avstrijska vlada je izdala najrazličnejše varnost T e odredbe. Tako je naprimer prepovedovala vsem lastnikom radio-aparatov poslušati v soboto, nedeljo in pondeljek programe iz Nemčije. Kogar bodo za šaril i, da i-liia v teh «1 ii<*li naravnan svoj radio-aparat na kakšno postajo v Nemčiji, bo obsojen na tri mesece joče. DUNAJ, Avstrija, 10. jati. Na Tirolskem so oblasti aretirali na stotino narodnih soei-ja list o v. V ne0 vojaških tovornih avtomobilov je peljalo skozi Line vojaštvo proti bavarski m ji. Vojaštvo bo stražilo mejo, ker se Avstrija boji, da bodo avstrijske nazijske legije, . ki se nahajajo v Nemčiji, vdrle v Avstrijo tekom plebiscita v Saaru. Silen mraz zavladal po vsej Evropi CONDON PROTI ZDRAVNIK HAUPTMANNU Dr. Condon se je sestal s Hauptmannom na pokopališču. — Razgo-Varjal se je ž nj m nad eno uro. Flemington, N. J., 10. jan. — Ko je bil v sredo zaslišan kot priča proti Ilauptmannu profesor dr. .J. F. (London, je pričal, da jo bil oni "John", kateremu je izročil odkupnino $50,000 Bruno Richard Haupt-liianii. Dr. Condon je v časopisih oglasil, dfi se želi z odva-jalci podajati zaradi odkupnine. Odvajalec mu je pisal več pisem in med obema je bil dogovorjen sestanek na Rovmond pokopališču v Bronxu. ])r. Condon je izpovedal, dal so je z Lindberghom in prijateljem Reich oni ponoči odpeljal v Bronx. Lindbergh in Hiecli sta ostala v avtomobilu, dr. Condon pa je šel proti o-; graji pokopališča. Kake tri ko-j rak<- od ograje je stal nek mož, ' ki s«' je približal dr. Condonu. Nato spleza 41 John" čez ograjo in stopi pred dr. Condona. 44 Ali ste pripeljali policiste?" vpraša 44John". 44 Ne, dam vam častno besedo, da kaj takega ne l>om storil in svojo besedo d*' .ni''. Tedaj pa zagleda 44John" v daljavi policista in prične teči. Dr. Condon gre za njim. 44Jolin" ga je počakal v grmovju. Na Condonovo prigo-varjanje sede 44John" k njemu na klop. Razgovarjala sta se nad eno uro. Tekom razgovora vpraša 44John": 44Ali bom "gorel", ako je otrok mr- j tev?" Dr. (London mu odgovo-1 ri: 44Ne, če ne niste bili pri tem v nikaki zvezi". Ker dr. Condon ni bil prepričan, da govori s pravim o katerih bi mogel biti spoznan. "Dillinger se* je mirno sle-kel in legel na posteljo", je rekel dr Cassidy. 4'Pripravil sem masko z etrom- ter se mu dal mamilo. 44Naenkrat pa preneha dihati. Dr. Looser in jaz sva mu morala pomagati z umetnim dihanjem, da je mogel zopet pričeti dihati. 4'Nato je dr. Looser odstranil bradavico med njegovimi obrvmi, nato je napravil dve zarezi, na vsako lice eno in po eno na nos in brado". Toda zdravnik pravi, da Dillinger ni bil zadovoljen, vsled česar sta dr. Cassidy in dr. Looser izvršila drugo operacijo v noči 3. junija. Ravno tako sta preobrazila obraz Dillinger je vega najboljšega strelca, Homerja van Me-ter-ja. Dr. Cassidy pravi, da je sprejel za svoje delo $1300. Denar je prišel od Dillingerja, vročil pa mu ga je Dillinger-jev odvetnik Piquctt in njegov namestnik Arthur O'Leary. O'Learv, ki je skupno z obema zdravnikoma in Piquettom priznal, da je bil v zvezi z Dil-lingerjem, je izpovedal, kako je Dillinger mod zdravnike in odvetnike razdelil več tisoč dolarjev, da je bil saj začasno varen pred zasledovalci. LEPI USPEHI LIGE NARODOV Pregled 15-letnega delovanja Lige.— Liga narodov je bila vstanov-ljena 10. jan. 1920. Ženeva, Švica, 10. jan. — Joseph C. Avenol, generalni tajnik Lige narodov, ki je bila ustanovljena 10. januarja 1920, je objavil svojo poročilo, v katerem navaja, kaj jo Liga storila v 15 letih svojega obstoja. Število članic je narastlo od 2.J lia (>(), i>olo£ tega pa v mnogih ozirili podpirajo Ligo tudi druge d rave, ki niso njene članice. Navzlic velikim težko-čam je 1 > 11 storjen začetek za uresničenje ciljev: mir, pravica, varnost in sodelovanje. Liga narodov pomeni svetovni red, kateremu bi stala nasproti svetovna anarhija. Splošno je bilo priznano načelo mednarodnega nadzorstva vojnega orožja, kakor tudi načelo skupne odgovornosti vseli narodov za vzdrževanje reda in varnosti. Metode za mirno poravnavo sporov so se izboljšale. Vsled tega je dolžnost vlad, narodov in časopisja, da se prihodnja desetletja zavzemajo za nadaljnje uresničenje ciljev Lige narodov. GROZEN ČIN BLAZNEŽA Blazen restavrater je u-strelil sedem sorodnikov. — Morilec je pobegnil. — Nato se je u-strelil. ROMUNSKA IN FEANCUA. Bukarešta, Romunska, 10. januarja. — "Adeverul" je objavil posebno številko, posvečeno Franciji in od noša jem med njo in Romunsko. Številka ima 60 strani. Publikacija prinaša številne prispevke u-glednih francoskih politikov in drugih francoskih osebnosti. Prav tako sodelujejo tudi mnogi romunski politiki, književniki, znanstveniki, gospodarstveniki itd., ki povdarjajo, da je prijateljstvo med Francijo in Romunsko globoko in neomajno. TOČEN DO SMRTI Chicago, I1L, 10. januarja. Peter Crowley je bil točen do skrajne meje. Crowley je bil skozi 40 let zaposlen v uradu policijskega tajnika Jamesa McSweeney-a. Crowleya prvič ni bilo v urad. McSweeney je bil v velikih skrbeh in pravi: "Nekaj ne more biti prav". . In tudi ni bilo. Ko je šel nek policist na Crewleyevo stanovanje, ga je našel doma — mrtvega v postelji. Mt. Vernon, Ky., 10. jan. — George M. Collet t, star 45 let, ki je nekdaj vodil restavracijo in je bil obdolžen, da je sprejemal ukradeno blago, je zblaznel ter je ustrelil svojo 28 let staro ženo Stello, njene sta-riše, njenega brata in sestro in 52 let starega Juliana Border-sa in njegovo ženo. I Po strašnem činu je morilec pobegnil v okolico, kjer pa so ga po šestih urah sosedje obkolili v neki leseni hiši. RajšJ* kot bi se podal, se jeu strelil v gla- Vrt. Pri njem so na.šli list, na katerega je napisal, menda malo pred samomorom, svojo oporoko, v kateri določa $100 za pogreb in cvetlice ter pravi, da je izvršil umore vsled tega, ker ženini stariši niso dovolili, da bi smel videti svojo ženo. Njegova svakinja Lonnie in svak Carlo Helton sta bila pri streljanju itežko poškodovana. Naročite se na GLAS jfA&ODA največji slovenski dcavnik v Združenih driifiL, MLADI TAMBURASI NA RADIO. Pod vodstvom Mr. Gerjevi-cha bo v nedeljo, 13. januarja med 9. in 10. uro dopoldne igral na radio postaji WJZ mladinski tamburaški zbor. VSLED VELIKIH SNEŽNIH ŽAMETOV JE PROMET ZELO OVIRAN LONDON, Anglija, 10. januarja. — Ostra zima se je zglasila na mnogih krajih Evrope ter je l ovzročila velike neprilike parobrodstvu in želez-r icam ter veliko stisko revnim ljudem. Pet mož jo utonilo v majh- nem čolnu na Donavi pri Ada Iluji blizu Beograda, ko se je čoln razbil med ledenimi ploščami. Vsled silnega viharja, ki je dosegel hitrost 70 milj na uro, j« voda Donave drvila kot hudou mik. V Vasiljevem drže stariši svojo otroke v hišah, k«>r so o-praviceno boje, da bo ostra zima prignala v vas volkove, ki so v okolici že raztrgali 100 ovac. Železniški in brzojavni ter telefonski promet po celi Jugoslaviji je bil v ur trajajočem sneženem viharju zelo o-viran. Vsa zveza z dalmatinsko obalo je bila prekinjena. Na Madžarskem in v Avstriji je v 42 urah zapadlo 10 palcev snega. Nad 22,000 delavcev, med njimi mnogo žensk, koplje Dunaj iz snega. Po celi južni Angliji je legla gosta megla. O nenavadno hudem mrazu poročajo iz Kima in Pariza. Celo francoska Riviera trpi vsled hudega mraza. Tudi v Monte Carlo je po sedmih letih zopet zapadel sneg. ODVAJALEC BREMERJA USTRELJEN Chicago, m., 9. januarja. — Bivši kaznenec, bančni ropar in odvajalec pivovamarja Kd-warda G. Breme rja iz St. Paul, Minn. Russell Gibson je bil ob-streljen in nevarno ranjen v vročem boju z zveznimi detektivi. Eden njegovih tovarišev in dve ženski so bili prijeti. Vsi štirje so bili zasačeni v stanovanju, katero so imeli detektivi pod svojimi očmi že en teden. Gibson je bil obstreljen trikrat je- in je bil prepeljan v bolnišnioo, kjer so zdravniki izjavili, da bo najbrž umrl. Njegov tovariš, ki je bil prijet. je Willie Harrison. Prijeta je bila tudi Gibsonova žena Clara, druga ženska, ki je bila istotako prijeta, pa po imenu ni znana. Ko so detektivi potrkali na vrata stnovanja in ukazali, da se vsi udajo, je v sobi postalo vse tiho. Kmalu pride Gibson s strojno puško pred vrata, kjer ga je sprejelo pet detektivov. Gibson ustreli, tedaj pa prično streljati detektivi in Gibson pade. Detektivi prično v stanovanje metati solzne bombe. Kmalu se prikaže Harrison, rekoč, da se poda. Iz stanovamja sta prišli tudi dve ženski in detektivi so ju takoj aretirali. HUDI SF0RI V "VISOKIH KROGIH Bivši španski kralj se je "prijateljsko" ločil od svoje žene. — Magdo Lupescu Hočejo izgria-ti iz Romunske. Pariz, Francija, 10. jan. — Španski rojalisti izjavljajo, da je bila v Londonu izvršena "prijateljska" ločitev med bivšim španskim kraljem Alfonzom in kraljico Viktorijo. Četudi sa oba zaradi svojega visokega stališča opustila misel za raz vel javi jen je zakona, izdelujejo sedaj njuni zastopniki pogoje, po katerih se l>o njuno skupno premoženje postavnim potoni razdelilo. Kraljica Viktorija hoče doseči poravnavo glede premoženja, ker kralj Alfonz ]>o njenem zatrdilu mnogo več izda kot pa ona. Nekoliko poslali naravnost nam To bi bilo zanje in za nas najpri-p ravne je. Zastopniki {se že potrudijo, toda sedaj v zimskem času in slabem vremenu se ne more zahtevati od njih, da bi obiskali slehernega isti dan, ko mu naročnina poteče. Zato naj velja za naročnike pravilo: — Ce ni k vara zastopnika ob idoločenem času, pošljite naročnino naravnost nam- Tako bo vse (fočno urejeno — brez sitnosti, brez zamere in kar je glavno — llrrez nepotrebnih stroškov. DENARNE P0ŠILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. f JUGOSLAVIJO Za $ 2Ji .......... Din. 106 $ 5.35 .......... Din. 200 9 7.50 .......... Din. 300 $12.— ............... Din 500 $24.— ......... Din. 1000 $47.50 ......... Din. 2000 V ITALIJO Za $ 9.35 ....................Lir 100 $105 ........................................Lir 200 $44.60 ...............Lir 500 $88.20 ....................Lir 1000 $176.— ....................Ur 2000 $263.— ............................Lir 3000 KER 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8 PRE ME M BI GORI ALI DOLI U lspl&6Uo večjih raeskor kot xgoraj navedeno, bodisi t Onarjlb ali lirah dovoljujemo *e bolje pogoje. ti&PLAClLA V AMERIŠKIH DOLARJIH trn teptata« $ 5.— morate poslati..........$ 5.75 $W.— " " ..........$10.85 $15.— - " ...... ... $1«^- w " ..... ..... $21— $40.— - » ..........$41.25 $50.— » » .......... $51.56 Nujna Prejemnik dobi t starem kraju izplačilo ▼ dolarjih. iarrftajeoM pa Gable Letter za pristojbino $L—. SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY "On Naroda'9 N. I. Kraški župnik — brez župnija ča. Iz Gorice poročajo o zanimivi razsodbi tamkajšnjega o-krožnega sodišča v starem sj)o-ru zaradi župnišča v Gorjan-skem Komnu. Sodba odkriva vse senčne? strani italijanskih administracijskih refonn v Julijski Krajini in zamotanost upravnega sistema, ki lahko pripelje do takega absurda, da ostane župnik brez župnišča, kakor se je to te dni pripetilo g. Oblaku v Gorjanskem pri Komnu. Zadeva ni tako enostavna in sega daleč nazaj, še v avstrijske čase. Farna občina Gorjan-sko je sklenila sezidati župni-šee. V ta namen je pri Kreditnem zavodu najela posojilo v znesku 18,000 K, ki nja bi ga obročno odplačevala v določenih terminih. K gorjanski fa-ri, ki spada danes upravno jw>d občino Komen, so tedaj pripadale vasi Klanec, Brestovica in Gorjansko. Te frakcije, ki jih je cerkveno upravljal gor-janski župnik, so se zavezale v svrho odplačevanja skupnega dolga sorazmerne zneske in so v ta namen — na podlagi tedaj še veljavnega avstrijskega zakona — naložile svojim občanom posebno davčno do-klado, ki je služila za kritje dolga. Občini Klanec in Brestovica sta svoje prispevke redno odplačevali Ln tudi odplačali svoj delež. Gorjansko pa se je upiralo. Položaj se je zapletel, ko se občina po novi zakonodaji ni mogla več zateči k uvedbi davčne doklade. Dolg gorjanske farne občine, ki se je do leta 1915 znižal na 7000 K — je po spremembi v italjansko valuto narasel z o-brestmi aia nič manj ko IS,000 lir. vas Gorjansko pa je bila med t<>m upravno priključena občini Kamen. Nekega dne je Kreditni zavod svojo terjatev vložil. Goriško okrožno sodišče je najprej obsodilo na solidarno plačilo dolga tako občino Komen, ki ji sedaj pripada tudi Gorjansko. kakor bivšo gorjansko faro, katere predstavnik je župnik Oblak. Komenska občina pa se je tej obsodbi uprla in -tržaško prizivno sodišče je prizivu ugodilo: Razveljavilo je prvo sodbo in odredilo — sodno prodajo župnišča. Družbenemu postojanju pa se je sedaj upravičeno uprl župnik, ki je zaman zatrjeval, da se tiče dolg administrativne o-blasti. Goriško okrožno sodišče, ki je razsojalo v clražbe-neni postopanju, je župnikov ugovor zavrnilo in določilo dražbo župnišča na dan G. decembra. Prodaja se je v resnici tudi izvršila in tako je gorjanski župnik po salomonski razsodbi KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1935 so dospele. — Onim, ki so jih naročili so bile poslane po pošti. — "Glas Naroda" jih ima v zalogi ter prodaja d knjige za 51.50 KNJIGE SO SLEDEČE: — 1. Pratika 2. Skozi Sibirijo (Martin Muc) 3. Dejanje (Vladimir Levstik) 4. Solnčne pege ( Vinko Bit ene) KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York City iz Primorja. tržaškega prizivnega in goriškega okrožnega kot izvršilnega sodišča ostal — brez župnišča, ki ga je moral takoj zapustiti . j. Ni to edini slučaj, ki nam kaže, "do kakšnih sporov more privesti nepremišljena in prenagljena združitev naših bivših samostojnih občiir v Julijski Kra jini v večje administrativne edinice. Združitev je iz političnih razlogov izvršil fašizem, ne da bi bil pri tem rešil raznih visečih vprašanj prejšnjih manjših občinskih samouprav. Zadeva se je povrh komplicirala še zaradi ne-skladnenosti prejšnjih občinskih imej z mejami cerkvenih far. Ni redek slučaj v današnji Julijski Krajini, da pripadajo frakcije novih, velikih občin trem do štirim različnim farnm. Fašizem se seveda za vse to ne zmeni. Gre mu le za politično-upravno nnifika-cijo naših krajev, ne pa za njili dejanske potrebe, kaj šele za potrebe naših ljudi. Resen incident v tolminskih hribih. Pred par tedni se je v vasi Čadrn v tolminskih hribih pri-'petil incident, ki je silno razburil vso okolico. Dva karabi-nera, ki sta aretirala nekega nedolžnega vaščana, sta bila napadena od skupine neznanih ljudi in lahko ranjena. Napadalci so tako rešili aretiranea in se skupno z njim umaknili v bližnje gozdove. Še tisto noč so bili v Cadri aretirani vsi možje in fantje ter odgnani v Tolmin, vendar preiskava še ni dčtla nikakih pravih rezultatov. O podrobnostih dogoka so objavili italijauiski listi krajša poročila, iz katerih posnema-mo: V petek, 7. decembra popoldne sta se oglasila v Cadri ka-rabinerja Viktor Mantovani in Armando Crpolla te raretirala nekega Jakoba Ruto (Rutar-ja?). Odvedla sta ga vklenje-njega po stranskih potih iz vasi doli proti Tolminu. Ko pa so okrog 18. ure prišli do nekega zidu* ki je pol kilometra oddaljen od vasi, je nekaj neznancev, ki so bili skriti za zidom, 'napadlo karabinjerja s kamenjem. Karabinjerja sta bila lažje ranjena in sprva tako presenečena, da sta aretiranega Ruto izpustila. Zbežal jim je za ostalimi neznanci v bližnji gozd. Ko sta se karabinjerja nekoliko opomogla, sta takoj pričela zasledovati napadalce in ubežnika, vendar zaman, tako da sta se nazadnje sama ponoči vrnila v Tolmin. V Tolminu je bila takoj na nogah vsa policija, kateri so se pridružili poleg kabrnjerjev tudi obmejni miličniki in financar-ji. Pod vodstvom goriškega karabinjerskega kapetana Ba-ronisa, ki je v .ta namen še ponoči prispel iz Gorice, so organizirali obsežno preiskavo, ki so jo razširili na vse tolminske gore. V Čadri je bilo že naslednje jutro aretiranih mnogo ljudi. Listi so izrazili tudi nado, tla bo dogodek v nekaj dneh do kraja pojasnjen. Poteklo pa je že neqaj dni, vendar v listih še ni nikakega po-ročila o rezultatih preiskave. Fašistično časopisje se je te dni silno razsrdilo nad nekim farncoskim novinarjem, ki je v pariškem listu "Le Figaro" začel svojo reportažo iz Srednje Evrope — v Trstu, ki da je "evropski kotiček odločilnega pomena". (Dopisnik je mislil pri tem na nemško nevarnost, ki še vedno preti Trstu). Fašistično časopisje najprej ugotavlja, da se Trst "nahaja v Italiji, in sicer v Mus-solinijevi Italiji, n«' pa v Srednji Evropi", potem pa pristavlja dobesedno: "Hočemo pojasniti na tem mestu, da v ta odločilni .kotiček Evrope ne bodo nikdar stopile niti železne^ za pohod proti jugovzhodu oborožene noge, niti primitivni bosonožci kozje kože, do zob oboroženi zii pohod proti Tilj-mentu". Nesreča. V Budanjah na Vipavskem je nekega Bernarda Misleja konj tako močno brcnil v trebuh. da je možakar, ki ima 54 let. obležal na mestu v nezavesti. Prepeljali so ga takoj v goriško bolnico, kjer je pa še istega dne umrl. Slovenska mati pri Mussoli-niju. Med zadnjimi novostmi fašistične demografske politike je "materinski in dečji dan", ki ga hoče fašistična Italija pro-sloviti v znamenju čim večje plodnosti italijanske žene. Matere z največjim številom o-trok iz vseh 92 italijanskih pokrajin bo na ta dan sprejel v posebni avdijenci sam Muss-lini. Zanimivo je, da bo tržaško pokrajino zastopala — Slovenka Josipina Ceh iz Sla-vine pri Postojmi, ki ima šele 37 let, a že 11 zdravih otrok, med njimi 7 fantov, kar ponovno dokazuje, da je naše kraško ljudstvo zdravo in trdno in da je porast prebovalstva tržaške pokrajine pripisati le naši deželi, ne pa mestu. Železniška nesreča na poreški progi. V četrtek, 13. decembra zvečer se je nad poreško vicinal-no železniško progo v bližini Grižujana zaradi poslednjih is!:. :r"miu;ii:i:iiiitiiiKiti:iBiran^nR!3!;iinaifiiiionfV(t!ui3nusBR^iHiffiič^ E^I^HE1 I :B!?tiS!§in;:? r =r ssn in - itT'if HunriHf * pi5-=•.(•ms2!:: nii^Bit usi Uljudno vabimo K SLAVNOST1 BLAGOSLOVITVE Novih Orgel TO NEDELJO, DNE 13. JANUARJA, ob 4. popld. v Slovenski Cerkvi Sv. Cirila 62 St. Mark*s Pl., N. Y. C. PllOSIMO, da se prijavite za botre (dar za cerkev $5.00 teko h' tega leta 1935, vsaj do 31. decembra.) Imena vseh botrov bodu vklesana v lepo spominsko ploščo. PO CERKVENI SLAVNOSTI JE VEČERJA V DVORANI (BREZ VSTOPNINE!). VEČERJA 50^ — Župnik, Cerkveni odbor, Cerkv. Pevski Zbor. Peter Zgaga SKESANEC. Citajoč poročila o Haupt-mannovem procesu, sem se spomnil slučaja, ki je pred petindvajsetimi leti vzbujal precejšnjo pozornost v mojem rojstnem kraju. Možak, o katerem govorim, ni bil Haupt-mann niti po pretkanosti, niti po trdovratnosti, pa tudi okoliščine so bile povsem drugačne, da jih skoro ne kaže spravljati v sklad z zadevo, ki je zadnje tedne razdelila ameriško in svetovno javnost v dva dela: — Kriv je! Ni kriv! Ko se jeseni dnevi tako skrajšajo, da je že skoro ob petih tema in ko naprestano lije iz oblakov, je idrijska kotlina zavita v gosto meglo, katera nalivov utrgal velik plaz zemlje, ki je deloma zusul baš tam mimo prihajajoči vlak ter nekaj vagonov vrgel s tira, da so se prevrnili na drugo stran proge. K sreči je plaz polzel po hribu proti progi bolj polagoma in je vlak vozil z zmanjšano brzino. Le nekaj oseb je bilo lažje ranjenih. Vozovi so bili seveda hudo poškodovani. Ker je plaz zasul okrog 200 m proge, je bil promet prekinjen nekaj dni. Dopisi New York City, N. Y. Rojakom naznanjam, da me je na seji dne 4. januarja Slovenski Demokratski Klub jh)-oblastil, naj reorganizirani to našo slovensko organizacijo. Na vse apelirani, da se skupno lotimo tega dela, ker to je važno za nas vse Slovence. V tej naši novi domovini se brez poltičnega vpliva ničesar ne doseže. Čemu so Italijani, Žid je, Slovaki, Poljaki, Čehi in drugi politično organizirani? Čemu Slovenci nismo? Zato, ker smo vajeni biti hlapci drugih narodov. Torej, če nočete drugim hlapčevati. se vam nudi prilika, katere se lahko poslu-žite. Vsak Slovenec je dobrodošel, pa če je državljan ali ne. Ako ni državljan, mu pomagamo dobiti državljanstvo. Članarina je 12 centov na mesec, oziroma 50 centov za štiri mesece. Za žene in dekleta znaša pristojbina 50 centov, potem pa ne plačajo nobene članarine več. Mi ne potrebujemo denarja, pač pa članov, da z nami sodelujejo. Denar, ki ga skolektamo, se potroši vsak mesec za zabavo, pivo, prigrizek in godbo. Torej, Slovenci, pokažite, tla nismo zadnji *ia svetu! Oni. ki še niso člani, ali hočejo Imeti kakšne informacije, naj pridejo osebno k meni, ali naj mi pa telefonirajo. Frank Mekinc, 1055 Green Ave., Brooklyn, N. Y. Tel. FOxcraf-t 9—5304. DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovenskc Berilo ENGLISH SLOVENE READER 8TANE SAMO $2 Naročite ga p n — KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 WEST 18th STRBB? leži kakor mora na zemlji in na ljudeh. Idrijca prestopi bregove in vali s seboj drva in hlode, ki so jih drvarji pomladi in poleti nažgali ter jih zvalili na breg. Sredi mesta, kjer je struga najširša, so bile "grabije" — dvajset čevljev visoki koli, v presledku enega čevlja navpično postavljeni drug ob drugem. "Grablje"' so zadržale drva, dočim je Idrijca drvela naiprej na Tolminsko. Meglenega jesenskega jutra se je oglasila v "Gasi'' harmonika. Poleg okna je sedel čevljar Plesničar in neusmiljeno raztezal svoj meh. — Le kaj mu je? Le kaj mu je? — so se spraševali sosedje. — Čudno, da ga stara ne podi delat. On pa kar naprej, kar naprej — bumstradra, bumsta-dra ... Proti večeru je povedal prijateljem, da mu je žena ušla. — Kar nekaj jo je zbodlo, pa je šla. I, pa naj gre, hudič. Se mi bodo že vsaj ušesa ohladila. Prav do Zagoda sem tekel za njo, ker sem opazil, da mi je tudi eolde pobrala, pa je nisem mogel dohiteti. Zdaj je že v Zadlogu, če ni vrag v Idrijco padel. Od začetka iti nihče dajal njegovim besedam posebnega pomena, ker pa žene le ni bilo, so začeli govoriti to in ono. Saj veste, kako je po majhnih krajih. Človek niti kihniti ne sme. Neki rudar, ki j<- šel zvečer iz Podi-teje na silit, je pravil, da je slišal od vode krik: — .J«*-žeš! Marija! — Zatem pa zloben krohot. — Drugi so pa še kaj drugega videli in slišali. Medtem so vode naraščale, in ob "grabljah" se je nagro-madiio drv, deset čevljev visoko. Ko ji* voda upadla, je padel sneg in ležal skoro do Veli k en oči. Po Velik i noči so začeli odvažati drva. Med d račjem, listjem in suhljadjo so našli pre* perelo truplo Plesničarjeve žene. Plesni čar j a so aretirali. V Ljubljani se je vršila obravnavo. Državo je zastopal Trenz, obtoženca pa odvetnik Kris-per. Nad šestdeset prič je šlo pričat iz Idrije v Ljubljano. Nekatere zanj, nekatere proti njemu. Pet dni se je vlekla obravnava. Vos čas se je Plesničar smehljal in s smehom prepričeval porotnike o svoji nedolžnosti. Med govorom državnega pravdnika Trenza se mu je pa kar naenkrat zresnilo lice. Zagovornik Krisper je uveril porotnike o njegovi nedolžnosti. Porotniki so ga po kratkem posvetovanju proglasili za nedolžnega. Sodnik je prečital oprostilno razsodbo. Zagovornik in državni pravilnik sta pospravljala svoje akte. oproščenca so vabili prijatelji k 4'Tišler,ju" na dobro veer j o. Toda Plesničar se ni ganil. Nepremično je stal ko kip ter buljil predse. Le ustnice so mu drgetale. Naenkrat pa vzklikne: — Stojte! Z gospodom državnim pravdnrkom bi ra-*l govoril. Sodniki so se spogledali in sedli. Plesničar in držav, prav-dnik sta stopila v sosednjo sobo. Po petih minutah sta se vrnila. Državni pravdnik je bil smrtno bled, Plesničar pa veder kot Človek, ki se mu je odvalil težak kamen od srcn. V dvorani je zavladala smrtna tišina, ko je državni pravdnik zamolklo spregovoril: — Janez Plesničar mi je ravnokar priznal, da je pahnil svojo ŽQno v vodo. Obsojen je bil na dvajset let ječe. Tega dogodka sem se spomnil, premišljujoč o tistih lepih časih, ko je bilo mogoče celo med zločinci najti poštenjaka. • I OLA S H A E O D A" I, KRVAVA SODBA V RUSJJI Na umor Kirova, pomočnika in desne roke diktatorja Stalina je sovjetska oblast odgovorila s krvavim pokoljem več ko sto ljudi, ki so nedvoumno po velikem delu nedolžni. S tem so boljševiki zopet enkrat dokazali, da njihova vladavina še ni toliko utrjena, da bi ves slučaj lahko izročili v pretres nepristranskemu sodišču, ki naj dožene krivdo posameznih udeležencev zarote in po veličini krivde tudi odmeri Zasluženo kazen. Namesto tega je sovjetska oblast postopala sumarično in dala ustreliti kar 104 osebe, ne da bi se uverila, v koliko so posamezni res sodelovali pri umoru Iviro--va. Posegla je tedaj daleč nazaj v prva leta komunistične strahovlade in zopet posegla po orožju, ki bo še dolgo metalo črno 6enco na prve dneve sovjetske revolucije. Poslužila se je množenstvenega terorja, še preden je bilo količkaj dokazano, da gre tudi za množestve-no zaroto proti državni oblasti. Vsa stvar je do danes še zavita v meglo, kajti uradna obvestila iz Moskve so skopa in nejasna in se je verzija o zaroti nekdanje opozicije pojavila šele prav zadnji čas. V koliko je verjetna, je še veliko vprašanje, saj se obenem z njo ču-jejo tudi glasovi, kakor bi bila v zadevo vmešana tudi inozemska emigracija. Ostali svet pa ima že dovolj izkustva, da z i zvest no dozo skep^e presoja moskovske uradne izjave, ki so vse prej nego nedvoumne. Po večini so celo tako sestavljene, da dopuščajo naravnost nasprotujoče si slutnje. Vse kaže, da je mogotcem v Kremlju manj do tega, da bi javnost vedela, v čem je stvar, pač pa si prizadevajo, da bi z uradno nejasnostjo udarili čim več nasprotnikov režima. Le na ta način se da razumeti, da se z uradne strani trsi mržnja tako proti emigraciji kakor proti nekdanji opoziciji. Po zadnjih vesteh iz Moskve bi se pa vendarle dalo sklepati z dovoljno gotovostjo, da gre za opozicijonalno zaroto pod vodstvom nekdanjih prvakov komunizma Z i nov jeva in Ka-meneva. Preden pa si je oblast upala nad oba nekdanja prvaka, je dala v sumaričnem postopku postreliti že celo množico osel), ki so v gibanju imeli večinoma podrejen značaj. Zinovjev in Kamenev sta bila samo izključena iz stranke; za oba izključitev ni nič novega, saj sta bila že parkrat v nemilosti, pa sta se po daljšem ali krajšem pregnanstvu zopet skesano vrnila na edino zveličavno uradno linijo. V tega dela. 8. januarja smo se posvetovali z glavnim odvetnikom Združenih Zakonodajnih Odborov, da bi Preiskal Javne Potrebščine glede potrebn e zakonodaje. Dne 9. januarja so se zglasile družbe pred Public Service Komisijo ter prosile, naj se odgode zaslišanja glede obdolžb predlagane davčne zakonodaje, da se lahko uspešno na vsej črti nadaljuje delo po washingtonskem načrtu. Komisija je zaslišanja za dva tedna odgo • dila. Kot prihodnji korak moramo sedaj določiti, kakšne pristojbine naj plača mesto New York za električno službo, ki bo porabljena v letu 1 935 za cestne in prometne svetilke, za javna poslopja, ognjegaške sesalke in drugo službo, ki je obi čajno določena z letnimi kontrakti. Pogodbe glede cen za to službo so ugasnile 31. decembr i 1934. - Uspeh washingtonskega načrta za znižanje cen pri splošni uporabi elektrike je odvisen od tega, da se vzdrzi sedanjo množino in se jo z večjo porabo poveča. Ako odpade del električne službe, ki je dana sedaj mestu na razpolago, bi ostal neporabljen velik del naprav in elektrarn, ki slu žijo preskrbovanju mesta. Nepotrebna podvojitev poslopij in elektrarn bi padla na rame davkoplačevalcev. Možnost družbe, da bi znižale cene za splošnost, bi bila vsledtega resno prizadeta. V namenu, da naše cene za mesto takoj določimo ter razčistimo položaj za takojšen sprejem washingtonskega načrta glede znižanja cen, predlagam, naj se zadevo glede cen razsodiščno določi. Ce ste s tem zadovoljni, predlagamo, da imenujete za mesto razsodnika; mi bomo imenovali enega za družbe; ako se oba ne moreta sporazumeti, glede tretjega in nepristranskeg i razsodnika naj ga imenuje presedujoči sodnih *nelaci iskega oddelka najvišjega sodišča za prvi okraj. Cene, ki jih bodo določili razsodniki, bo mo predložili mestu kot temeljne ponudbe. Te ponudbe naj mesto sprejme za leto 1 935. Z ozirom na Vaše zaniman je v zadevi naših cen in naše službe za splošnost, bi se radi z vami posvetovali ter sklenili pogodbo za točno razsodiščno odločitev glede cen za 1 935. Prosimo Vas za sodelovanje. S spoštovanjem Floyd L. Carlisle Za Električne družbe Consolidated Gas Company Skupine v New York City ZAMAN OBLEGANA TRDNJAVA Pred kratkim je angleška admiraliteta dirigirala svoje kitajsko brodovje v Singapor, da preizkusi svoje ondetne u-trdbe ter spozna z napadom na mesto, kako bi se dala (trdnjava bramiti v primeril sovražnega napada. Ladje so imele nalog izvršiti napad ponoči v temi ter izkrcati oddelke vojaštva na suhem. To se jim »i posrečilo. Proti formaciji vojnih ladij iso nastopili hidropla-ni in bombna letala, ki so napad popolnoma zavrnila. Toda obramba je morala, doprinesti nekaj težkih žrtev. Pri povrat-ku letal v domačo lopo sta dve bombni letali treščili iz višine in se razbili. Prvi aeroplan je padel v -morje, drugi se je razbil na čereh nekega malega o-točiča, ki spada k trdnjavske-mu oporišču. Ko so bili v trdnjavi obveščeni o nesreči, so poslali ponesrečencem na pomoč dva tor-pedna rusilca. S pomočjo žarometov so našli eno izmed letal, toda rešiti so utegnili samo moštvo. Trup letala se je kmalu nato pogreznil pod vodo. Vojaški in pomorski strokovnjaki so z izidom pomorskih manevrov popolnoma zadovoljni in pravijo, da je angleška oborožena sila popolnoma dokazaia svopo premoč nad katerimkoli sovražnikom. Niti mornarici, ki je napadla Sin-gaipor ponoči in v megli, se ni posrečilo zavzeti postojank. Hidroplani in bombna letala z akcijskim radijem 100 milj na odprtem morju so se pri tem izkazala za dragocena obrambna sredstva. Izkrcanje sovražnih čet na singaponskem ozem-lju je popolnoma izključeno. Kdor bi hotel riskirati takšen poskus, bi moral računati z o-gromnimi človeškimi in materi jalnimi žrtvami. poročite se na "QLA8 NARODA'* največji slovenski dnevnik « Združenih driavak. LETALSTVO V SOVJETSKI UNIJI je izredno dobro razvito. Na siki vidite skupino mladih ruskih letalcev, ki se like višine spustili s pomočjo padal na zemljo. bodo iz ve- "OLA S NARODA" NEKDANJE BIVALIŠČE RUSKIH CARJEV THE LARGEST SLOVENE DAILY in P; S. A. ZRAČNA ZVEZA Z JUŽNO AMERIKO Carsko i-elo, j, V onem delu pusto Saharo, ki so iniciiujo Puščava strahu, so zaposleni trije francoski ri-ženjerji z gradnjo prvega izmed sedmih svetilnikov, ki bodo v bodoče kazali pot skozi neskončno puščavo avtomobili -stoni, letalcem in karavanam. Svetilniki bodo 35 m visoki stolpi iz jekla in betona, katerim ne bodo mogle do živega, niti roparske tolpo, ki često za-hlodijo v Saharo. Luči v svetilnikih, vidne 100 km daleč naokrog, bodo svetile dve le4i brez vsakega polnjenja ali reguliranja, ker bo gorela v njih neka posebna zmes. Mnogi ljudje in živali so bodo lahko / bodoče zahvalili svetilnikom za svojo rešitev pred smrtjo od vročino in žeje. To, kar je napravil inženjer j Dehiplace s svojima asistenta SPRETNE SLEPARIJE V LONDONU V n '.šili ča-ih, ko tako eve1 o razmero. Ili^o in služinčad pustolovščine in sleparije, bi'najela seveda dama, kupov bilo res čudno, če i.i ne bil nil.-: je tudi avtomobile in sp če trgovsko izkoristili svatbe ! skrbela za vse, pri tem je pa angleškega princa Jurija z gr-! zaslužila najmanj polovico, ško prinoeso Marino. V Lon-: kajti z vsemi, eelo.s služinčad donu so bili ros te dni opobar-Jjo, je delala sporazumno, jeni bogati ljudje, prišodši i/J Xaivno doki angleških kolonij na prinčevo svatbo. Prizadeli s,, -jr(.r družabnih oziruv molčali in ta- , „„ KIII,IIM ko policija šele ze s sVO_ jjinii hčerkami raje niso poba-| hali, kako imenitno pustolovce ali A v>t ralije /. londonsko ! so temveč so jo gospodo in ji (nipt najvišje kroge." ina, je pionirsko delo v pravem pomenu besede. Inženjerji i majo samo dva dvotonska av-( tomobila, ki z njima dovažaj » j jeklo, cement in gorivo na ve-I like razdalje, neprestano mora-| jo izpopolnjevati zaloge živil, ( orodja in lesa, zlasti si pa morajo preskrbovati vodo v neprestani nevarnosti, da jih napadejo arabski razbojniki, morajo delati vedno z orožjem v rokah. Naša naloga ni lahko, je pravil nedavno inženjer Dela-plaee nekemu novinarju, ki ga jo prignala k njemu radovednost. Trpeti moramo žejo, strašim vročino podnevi in hud mraz ponoči. 1'stniee imamo razpoka no in jezike otekle. To ni nobena šala, toda naš trud času, ko >o bogati Američani in angleški koloni-U zbirali v Londonu, je izšel \ nekem velikem Ion Ionskem ! -stu oglas: "Dama i/, visoke družb«' seznani mlado Američanko ali Angležinjo iz Kana I 1 'V1' de ali Avstralije /. londonsko I T/1"' so temveč vrata \ 11,1,0 !MM»i'«ali iz Londona. Pod-ijotna «lama je |>a ostala z lepimi tisočaki funtov sterling«.v ..... ■„.,J>.-4„:,! K,.«, ... mM, ji,, z „,,..„,j,.,„_ ,,., |lo |ah|;( in.-lj...i« ,v,.UMlvnr«, k „„viln „V(,j(. ,.ij(. v JO tudi za milijonarjevo hčer /|IOdni ko enako nedostopna, k.ik .. tradieijonalno zaprta družba angl. aristokracije. Vsak o-' ko če, ki je prispel s sVojc hčer-i k«) v London, je bi" " 1 ljon žrtvovati nekaj tisoč lun tov, da bi prišla njegova hči v , visoko aristokratsko kroge. Z » I to ni čuda, da je dobivala da j ma na oglas neštete ponudb. Bila je ločena grofica X, čije mož je doživel bankrot. Prev: dno jo sprejemala za svoje posredovanje denar, toda vsako bogato deklo ali dama, ki je hotela priti na dvor, si je morala začasno uredili dom v Londonu, da se j,. vživela v nov- I........ji veliki londonski sezon':, " 'ki je Vsako leto od maja do jn-j uija, saj ne dvomi, da bo lah- K raj, kjer grade ogromen svetilnik, se imenuje Bencinski tank št. .j. Tam je namreč pod nadzorstvom arabskega paznika Bu Adidi spravljenega ^MKH) litrov bencina in 5000 litrov olja za letalce in avto-mohilisto, ki zahlodijo sem. Ta paznik opravlja najsamotnej-ši poklic na svetu. Ves čas ne vidi nikogar, razen šoferja avtomobila, ki mu dovaža vodo in hrano. Za svojo tlelo dobi »sem francoskih frankov dnev- našla nove žrtve. Zavedal110- jf 7.a arabske razmere pač. da so proti človeški ne-! aajsijajnejša plača in Bu Adi-priprav- j umnosti celo bogovi zaman bu- \ -slal zoološkemu muzeju v Beograd. Kača z dvema glavama. i>rednik je plačal svoj pj- Kmet Kadnmir Matovič iz J hlep i><» denarju z glavo. Pro-vasi Starovca blizu Aleksan- j° vso vodo za 30 frank j v d l ovca je našel med razknipa- nekomu avtomobilstu, ki se je peljal mimo, sam je pa uja!, da 1k> do prihoda avtomobila z novimi zalogami vzdržal. Toda avtu se je pripetila v pustinji nezgoda Ln prispel je 36 sir pozneje, kakor običajno, ta čas PETNAJST PREMOGARJEV JE NAŠLO SMRT je pa nesrečni paznik že umrl od žeje. Delaplace je že izmeril in določil kraj za zgraditev stolpa. Prvi stolp se bo dvigal pri Regganu, drugi pri Aulefu, tretji blizu vrat k Tanesrufu, četrti, ki ga zdaj grade, pri Bencinski stanici št. 5, peti pri Tesalitu in šesti pri Agelokr. Sedmi svetilnik bo zgrajen v Gao na Nigeru ob koncu ceste, vodeče skozi pustinjo. Pozneje bo inženjer Delaplace zgradil še en svetilnik pri Taude ni, tla doseže talko zvezo med Mauretanijo in Timbuktom. Kako važni so svetilniki puščavi ne samo za letalce in avtomobiliste, temveč tudi za Arabce in Taurege, sledi iz tega, da so obljubili Delaplacu zaščito in pomoč celo krvoločni Modri Tauregi, ko je sklical Najnovejše orjaško letalo Panameriške Zračne Družbo, ki bo vozilo med Združenimi državami in Južno Ameriko. zborovanje njihovih poglavarjev in razložil namen svojega dela v puščavi. ŽID OSLEPARH 200 ŽIDOV ko je eksplodiral kotel na lok omotovi pri Powellton, W. Va. Premogarji so se vozili vlakom »na .delo, »Usmrčena sta bila - tudi, strojevodjaiin: kurjač. Kakor znano, Angleži sedaj strogo nadzorujejo in tudi precej omejujejo naseljevanje Židov v Palestini. Vendar si ži-dje iz raznih dežel še vedno prizadevajo, da bi se naselili v Palestini. Ce ne gre drugače, skušajo tja priti skrivaj. To o-kolnost je porabil — kakor poroča danski list "Aarlius Stif-stidende" — poljski Žid Mojzes Bernstein iz Varšave. Mož je zbral kakih 200 židovskih so-plenjakov in sovernikov, kateri so na vsak način hoteli priti v Palestino, kjer bi se jim, kakor so upali, boljše godilo, kakor na Poljskem. Ta poskus se je ponesrečil zaradi tega, ker Žid Bernstein ni hotel nič drugega, kakor dobro zaslužiti. Po več dnevih pomorskega poto -vanja so se židovski izseljenci brez sredstev in vsi sestradani zopet znašli tam, od koder so odšli. Zid Bernstein, kateremu se je zaupalo 200 poljskih Židov, je za nje najel kar celo ladjo, češ, da jih bo z njo prepeljal v Sveto deželo. Izseljenci so mu v naprej plačali za pot in prehrano in je s tem marsikateri izdal vso svojo gotovino. Vsak mu je moral plačati 1000 poljskih zlotov ($230) za osebo. Predno je bila pogodba sklenjena in znesek vplačan, je previdni Mojzes Bernstein še vsakega opozoril da je ta pot precej skrivnostna in nevarna, vsled česar ne more jamčiti, da jih bo res mogel izkrcati v Sveti deželi. Izseljenci so, slepo zaupajoč navidez poštenemu Mojzesu, plačali, kar je zahteval, in šli na najeti parnik. Ko so bili vsi na parniku, je parnik zapustil poljsko luko Gdi-njo ter odplul na široko morje. Več dni so se tako nesrečni izseljenci vozili na parniku, ne[ da bi vedeli, kje so. Parnik pa je venomer križaril po Vzhodnem morju, ker Žid Bernstein niti mislil ni na to, da bi šel v roke angleškim stražam v Sredozemskem morju. Nekega jutra so izseljenci končno zagledali pred seboj suho zemljo.— Bernstein je svoje izseljence opozoril, da morajo sedaj biti skrajno previd-rii. Treba se bo izkrcati na kraju, kjer ni človeških bivališč, sicer bi jih utegnile prijeti pristaniške oblasti. Bes so se izkrcali na neob-ljudenem kraju. Ko je zadnji izseljenec stopil na suha tla, je parnik dvignil sidra in izginil, z njim pa tudi modri zid Bernstein. Izseljenci so naložili svojo prtljago na rame in začeli korakati proti notranjosti dežele, upajoč, da bodo kmalu zagledali kako mesto Svete dežele. Kmalu so zagledali pred .seboj kadeče se dimnike večjega mesta. Iz grl vseh 200 zidov so se izvili navdušeni klici, ker so bili vsi. prepričani, da gle- dajo pred seboj cilj svojih želja: mesto Jalio. Ko so pa prišli bliže, so reveži ugotovili, da so prišli zopet v Gdinjo, kjer bo se pred več dnevi vkrcali na pot v Sveto deželo. Razumljivo je, da so osle-jeni izseljenci bili vsi iz sebe in da so zadevo naznanili poljskim oblastem. Mojzesa Bern-steina so poljsko oblasti kmalu prijele. Toda mednarodni tisk je o tej zadevi dolgo časa molčal, šele sedaj je po zaslugi danskega časopisja ta škandal prišel na dan. KAJ NAM PRINESE LETO 1935? Huda vojna nevarnost, ki je pretila Evropi v zadnjem času, pravi madame Frava, bo prihodnje leto od vrnjena s sijajnimi diplomatskimi uspehi. Xa Kitajskem se bodo sicer streljali in bo tudi Rusija potegnjena v to reč, toda svetovnega požara ne bo. Amerika bo prva država na svetu, ki si bo presenetljivo naglo opomogla od moreče krize. Tudi Francija bo v 1. 1935 srečno premagala težave. Drugim državam se sicer še ne bo posrečilo splezati na zeleno vejico, vendar pa se bo tudi v njih izbpljšal splošen položaj. Ameriški predsednik Roosevelt bo po proročanstvu mahamo F rave dosegel v prihodnjem letu višek svoje popularnosti. V I. 3935 ne bodo mirovali prirodiii elementi. Mnogo dežel postane žrtev viharjev iu poplav, nemalo pa bo tudi nesreč, in sicer na železnicah, na morju in v zraku. VA2NO za NAROČNIKE VELIKA STAVKA V N. Y. Znana po ročica" sodobne Francije, madama Frava, se je zopet oglasila.' Imela je razgovor z urednikom ameriški* a-gencije "United Press". Frava, ki ima meti ljudmi širorn sveta mnogo interesentov, ker je več ali manj pravilno napovedala svoječasne spremembe v Spamiji, tragičen konec bankirja Loewensteina, svetovno gospodarsko krizo in celo marše jski atentat je dala topot izjave, ki lahko zelo pomirjevalno vplivajo na vse. Vseh 2800 uslužbencev pri National Biscuit Company v New Yorku je zastavkalo iz simpatije do 800 uslužbencev iste družbe v Philadelpliiji. Predsednik pekovske unije "William A. Galvin je rekel, da bodo do konca tetina tudi za-stavkali vsi delavci iste pekarno v Buffalo in Atlanti. Advertise in 'Glas Naroda'* NA NEWYORSKI POSTI Poleg naslova je razvidho d* kdaj imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnja opomine in račune smo razposlali za Novo leto in ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali j« pa plačajte našemu zastopnik* v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imen-1 so tiskana z debelimi črkami^ ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. so imeli o praznikih strahovito dela. Uprava je morala najeti dosti pomožnih delavcev in pismonoš, da je šlo vse gladko izpod rok. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob Laasula COLORADO: Pueblo, Peter Culls;, A. SaftW Walseuburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, LouJs Bunich ILLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanich Cicero, J. Fabian (Chicago, Cieero in Illinois) Joliet, Mary Bambich, Joseph Hro vat La Salle, J. Spelich Mascoatah, Frank Augustin North Chicago, Jože Zelene KANSAS: Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Ža?ar MARYLAND: Kitziuiller. Fr. Vodoplvec Steyer, J. ('erne (za Penna.. W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroit, Frank Stnlar MINNESOTA: Chisliolm, Frank Gouže Ely. Jos. J. Peshel-Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virginia, Frank Hrvatich MONTANA: Roundup, M. M. Pan ian Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderiek NEW YORK: Gowantla. Karl Strnisha Little Falls, Frank Masle OHIO: Barberton, Frank Troha Cleveland. Anton Bobek, fhas. Kar-linger, Jacob Resuik. John Slupclk Girard. Anton Xagode Lorain, Louis Balant, John Kuoj • še Warren, Mrs. F. Raehar Youngstown, Anton KikelJ OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Ambritlge, Frank Jakše Broaghton, Anton Ipavec Claridge, Anton Jerina Conemaugh, J. Brezovee Export, Louis Supančič Farrel, Jerry Okorn Forest City. Math Kamin Qreensburg, Frank Novak Jcinstown, John Polants Kiflyn, Ant. Tauželj l«zerne. Frank Ball nob Manor, Frank I>emshar Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogafar Presto, F. B. Demshar Steel ton, A. Hren Turtle Creek. Fr. Scbifrer West Newton, Joseob Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allis. Frank Skok Sheboygan, Joseph Kakež WYOMING: Rock Springs, Louis Taaeh&r Dlamondville, Joe Rollch Vsak zastopnik Izd« potrdilo za sto* ta, katero Je prejel. Zastopnike roj* VPBAVA "0LAB NABODA" _- - - - -• SVETILNIKITPUŠČAVT w "G LAS NARODA1 NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 11, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. ir.-itm*; jrYiu-x; KRATKA DNEVNA ZGODBA _ - ■__■ _____ KANADSKA POLICIJ A IN DUHOBORCI Konec 1!). stoletja se je naselila v Britanski Kolumbiji v Kanadi truma ruskih dull »borcev. Ta locjna je bila nastala sredi 18. stoletja v Harkovu in so jo »blasti iz zelo uinljivili razlogov ostro preganjale. — Potomci teli duhoborce v so prizadevali tudi kanadskim obiu stem dolgo vrsto let neverjetne nepriliko, dokler jih slednjič 1" niso obvladale. Duhoborei menijo, da so ' izvoljeno božjo ljudstvo" tu -L zato ne menijo za kakršnekoli državne zakone in obirajo :iiugega prebivalstva. Zanje veljajo le "razodetja", ki jiii dobivajo njihovi voditelj: \/. nebes; Sicer so pa zelo dejavni, žive pa spartansko preprosto. Ne uživajo nobenega iih -s«, kajti po njihovem prepričanju se nobene živali ivj -me usmrtjti, ne zaradi mesa ne /. i-ra
  • le in jih silijo k delu. Namesto živali ' proga jo duhoborei v i »I ug svoje žene. '/.v. vsa ta čudaštva dulioborcev se izprva ni nihče briga!, k< r so živeli sami med seb^j. Ko se t"e pa z leti naselilo a pokrajini vedno več drugih pripadnikov belega plemena i'i so nastajala mesta, so s<* z;i oblasti začele z njimi težave. Duhoborei niso hotel pošiljali svojih otrok v šolo ne plačevati davkov, dasi se imeli v posesti najplodnejše predele. Kanadske oblasti so >e zave dale, s kakšno vr-to ljudi so i-inele opraviti Ln so bile izpi va skrajno prizanesljive. Obrnile -3.> se na voditelje in jim svetovale, naj se ohriejo na s\ < j<« višje vire" za nova razodetja, ki bodo bolj soglašala s kanadskimi postavami. Toda naši-•-o popolnoma gluha ušesa. Izkusiti so morale grenko resnic >. da jo fanatična sekta težavne |ša kakor vsi Indijanci in Eskimi Kanade skupaj. Začeli so duhoborske otrok" -iloma sprevajati v šolo, a koristi ni bilo, ker se otroci niso hoteli ničesar učiti, in če so j.li tepli, je bilo tudi to l>ob v ste-n <. Ko je nato neke noči pogorelo več šol, je pol,*eija si< -i-nji" izgubila potrpljenje in v.s<* voditelje zaprla. a-rad. Poslej so naselili duhoborce na posebnem otoku pred Van-converjeni, kjer žive čisto sami zase kakor v koncentracijskem taboru. fz Jugoslavije. Usodepolno kuhanje žganja. Več kmečkih družin iz vasi okrog Kuršumlije se je zastrupilo z žganjem, kuhanim v kotlu, ki je imel s svincem zalito dno. Nagla zdravniška pomoč je 20 ljudi rešila smrti, tiekaj pa jih je vendarle umrlo zaradi zastrupljenja. Smrtonosni ko tel je bil last kmeta Simiča iz Višosolja. Najprej je kmet Si-mič v nesrečnem kotlu kuhal žganje sam, potem pa so si kotel izposodili njegovi sosedje. Prvi primeri zastrupljenja so se pojavili v neki hiši, kjer so pili vsi člani rodbine še toplo žganje, ki je teklo iz kotla. Še en član Š tangi j eve tolpe prijet. Zagrebški policiji je padel v |x«st nevarni vlomilec Anton Žabkar, član vlomilske tolpe znanega Josipa Stanglja, ki j«' bil pred dobrim mesecem aretiran pri nas. Z njem vred sta 'bila aretirana tudi Janez Mer- PROCES PROTI HAUPTMANNU ki je obtožen, da je odvedel in usmrtil Lmdberghovega otroka, se vrši v malem mestu Fleminglon v državi New Jer sev. Levo na sliki je sodnijsko poslopje. Lahko in tečno prebavo Omogoča pravo zdravilo Miiina prebava jo slaba stvar, ker vam jemlje m*«. liervoznost in splošna oslabelost, vse to se gotovo iu hitro »opravi s Trinerjcvim Grenkim Vinom. Jemljite ga v malih dozah. .los. Triner <'orp.. 1333 S. Ashland Ave., Cllieago. 111. var in Anton Zabkar, vendar je slednji pobegnil. Kljub temu, da je bila izdana za njim tiralica in so ga iskale vse o-rožniške postaje v deželi, je bil Žabkar vendar toliko predrzen, da je prišel v Novo me-•0 jajc in KM) Din v gotovini pripravila ljubavno pijačo. Barica je to pijačo pomešala med čaj brez njegove vednosti. Marko je nič budega sluteč izpil čaj in legel spat. Takoj nato pa so ga pograbili krči, da so ga morali propel jati v bolnišnic«), kjer so zdravniki ugotovili hudo zastrupljen je. Ciganko Muro so zaprli. Obsojeni orožniški podnared-nik. V Zagrebu se je pred vojaškim sodiščem te dni vršoa razprava proti orožniškemu podnaredniku Antonu Povhu iz Sevnice v Sloveniji. Povh je bil obtožen, da je dne 2. okto/ bra 1933 ob 2 ponoči v Zlatarn streljal na kmeta Karla Orsa-ga in Toma Duplica, ki sta ga napadla. S streli iz službenega revolverja ju je pogodil tako nesrečno, da sta oba umrla za ranami. Vojuodržavni tožilec je zahteval zanj smrtno kazen, sodišče pa gaje obsodilo na 11 mesecev zapora ter da plača materi ubitega Orsaga 5000 Din, materi Duplica pa 4660 DVE SIROTI Spisal A. D. ENNERY Tel.: STuvvesant »-4J440 Dr. D. S. DIBICH ZDRAVNIK Ordinira : pond... tor., eetrt. in |K*tek c«l 1(1—12 op, in /a •dutenj. Kar se je prikazala nad travo Indijan.1v/a gla/a. Tn še prodno si je poročnik opomegel od presenčenja, je planil Indijanec na sredo poseke. Poročnik je zadržal vzklik novega presen« čenja in radosti. Bil je njun vodnik s svojim večno enakim smehljajem, ki je tak > vzr.em jal -Marjano. — Papay se je zakasnil, ker je hotel ost:;i: n ož beseda in odstraniti vse nevarnosti, — je dejal. Pokazal je z roko tja odkoder je bil prišel, n, pripomnil: — - Takoj krenemo zopet na pot. Siouxi tnale odhajajo, da dobite Angleže. Zdaj nam bo ve" pretila nevarnost. IVOuvelles in Marjana sta zopet za jahala ko-!!.} Indijanec je prijel njuna konja za uz 1 » »n jo potegnil za seboj v gosto travo. Trava j? bila tako visoka, da sta glavi jezdecev komaj videli iz nje. Prerija je bila mirna; pod tihim ne-bosklonom podobna mirnemu morju. In vendar ali pa baš zato sta čutila oba popotnika neizrečeno grozo in strah. Mir in tišina nepromičnost pustinje in njena neizmernosf, vse to je težilo njuni srci in njune misli. Poročnik je pa vendar premagal to čudno grozo. Toda Marjana si jo zaman prizadevala pregnati občutek strahu. Tako so potovali j>o stepi korak za korakom, ne da bi se zgodilo kaj novega. Končno je postal poročnik zopet dobre volje. Govoril je čedalje živahneje. Najprej je govoril o čudnih krajinah, ki jih je videl prvič v življenju, o čudnem načinu potovanja in o čud nih ljudeh, potem pa o Franciji, o povratku v domovino in o skupnem življenju. Ko je govoril o povratku v domovino, 1 i s 1 ga je prej tako veselila, je Marjana samo otož;:j gledala svojega moža. Zdel se ji je tež ■ k, ta povratek, zelo težak, da celo nemogoč. K m .jo nevarnosti, koliko ovir, "težav in trpljenj "i or» "■> i t, morala premagati, predno se bosta mogl i rni-4 i. če se sploh kdaj vlineta. Potem je govoril poročnik o WashingVonn in o Lafavettu, o njunih slavnih činih, pož valnosti, junaštvu in plemeniti neustrašenosti, o bhkah, ki so Čakale navdušene francos'*«! dobro vol jee ter o časti in slavi, ki jim bo nagra da. Tedaj je pa prevzelo poročnikovo navdušenje tudi Marjano. Občudovanje njegove hrabrosti in punos pri misli, da bo njen mož deležen vsega tega, sta ji za hip pregnala ves strah. Toda kmalu jo je začelo znova skrbeti, kaj bo. Pomislila je, da bo morala ostati sama 11.»-kje v Virgin i ji, njen mož bo pa na bojišču v neprestani smrtni nevarnosti. Pomislila je, (hi cele tedne, a morda tudi cele mesece ne bo nobenih vesti o njem. Morda ga angleški vojaki v vitki ujamejo, morda bo preživljal težke dni v angleški trdnjavi, ona pa ne bo niti slutila, kje je in kaj so njim godi. Kaj pa če pride v roke divjim Indijancem ali če pade na bojišču! Marjana se je bala te misli, toda pregnati jih ni mogla. Kaj če bi njen mož v vrtincu in vihri krvave vojne utonil in bi nikoli ne zvedela, kaj so je zgodilo z njim ? In temne slutnje so se vedno bolj oglašale v •nji. Vsak nov korak skozi tiho, -neprodorno m zloveščo stepo ji je prinašal novo bojazen, nov strah, novo zlo slutnjo. Vse to se je povečalo, ko je nastopila noč. Cim se je njun vodnik nenadoma ustavil ali ozrl v stran, je Marjana že videla v duhu pretečo nevarnost. I*n v takih trenutkih je vedno nehote tiho poklicala moža, da bi bil blizu nje in da bi jo pomiril. V takih trenutkih nepremagljive groze se je zdelo, da no bo več slišala odgovora ljubljenega moža. Sole njegov glas jo jo vedno nekoliko pomiril in ji pregnal mračne misli. Potem so se morali ustaviti, ker so bili konji utrujeni, in Marjana se je morala boriti s spancem. Tn ko je za hip zadremala, je videla v sanjah strahotne prizore. Prebudila se je s krikom groze. . . Papay je le malo govoril s popotnikom. In vedno, kadar ira je poročnik vprašal, kje so, se je Indijance zadovoljil z odgovorom: — Ivmalu bomo v Virginiji. In poročnik je z nežnimi besedami miril Marjano. In tako so minevali dnevi. .. Kljub temu sta pa dve stvari silno presenečali mlado ženo. Prvič, da še niso bili opazili nobenih sledov vojaških čet, namenjenih \* Vil ginijo, in drugič, da ni bilo nikjer nohenegi znaka bližajočih se bitk. In to j«' povedala tudi svojemu možu, ko so se zopet ustavili, kar so storili -navadno v mraku. Poročnik je priznal, da ima prav; ker pa ni hotel svojo žene >e 1 k>1 J zastrašiti, je dejal mirno samo: — O tem se pomenim z vodnikom. Toda Indijanec'je vedel že vso, o čemer .-t.i mlada zakonca govorila, ker je prisluškoval i ir-nemu pogovoru v grmu za njunim hrbtom, kamor se je bil skrivaj splazil. To je stopil na vsakem počivališču. Najprej je odšel pod pretvezo, da mora preiskati okolico, potem se je pa skrivaj vrnil, da bi mogel opazovati popotnika. Tako je dobro vedel, da jo Marjana irluvna s. \ ražnica, ki mrra budno paziti na njo. Poročnika so po njegovem mnenju ni H!o treba bati, kajti njegova neustrašenost je izključevala vsako verjetnost prevdarno-ti in previdnosti. Vedel je, da bi ne bil poročnik§iičesar nn-zi!, da ira ni opozorila Marjana. (T)alje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna ' "Glas Naroda" AU STE ŽE NAROČILI SLO VENSKO-AM ERIKANSKI KOLEDAR ZA 1935? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA SE DANES T \ 'OLA S NARODA" NEW YOB K, FRIDAY, JAN UARY 11, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. GORA LEZE... ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. SINČKA NAGOVORILA K UMORU 67 Žorž pozabi odgovoriti, kajti opazil je, da se Vrona preriva skozi ljudi, ki so stali na vrtu. — Duša! — zakliee Žorž. — Tukaj sem že! Vsled razburjenja se Vrona trese po vseli udih. — Žorž, Žorž, — jeclja, medtem ko se otroka oprimeta njenega predpasnika. — Kako se mi smili ta žena, ti ne morem povedati. Rada bi ostala čez noč pri njej. Z ledeno mrzlo roko me je nežno pobožala po licu in kimala z glavo. In rekla ni niti besede. — In Vrona prične jokati. Otrokoma se zdi to čudno: da se kdo pri ženitovanju joka. Ksandi pa najde odgovor na to zagonetko. — Kaj ne, Vrona, jokaš, ker moraš domov! Ostanimo nekaj časa tukaj, da pride godba. Prestrašena pogleda dečka. Ko ji Žorž razloži pomen o-trokovih besed, pravi Vrona: — Da, pustimo jih, naj mislita to. Boljše, da mislita na veselje življenja, kot pa na kaj drugega. — Ko si obriše solze z lic, poljubi otroka, jima zapne jopiče ter jima ovije okoli vratu pahovke, da ne bi čutnla večernega mraza. Vrona prime dečka za roko. Žorž pa deklico in tako korakajo v temi proti Simmerauerjevim. Luna prihaja čez hribe ter razlije na pot srebrno svetlobo. Zaradi otrok ne govorita niti besede o dvojni smrti, kateri so svetile voščene sveče. Toda neprestano sta morala odgovarjati na vprašanje obeh otrok, katerima je bila pot mimo žuboreč i h potokov skozi mesečno noč čaroben dogodek, ki je otročja srca napolnjeval s prijetno bojaznijo. V vsaki skali, katero je obsevala luna, in v črnih sencah vsake razpoke v zemlji sta videla nekaj tajinstvenega. Skovikanje sove ju prestraši in šumenje potokov jima vzbuja radovednost na pravljice, ki jim jih pripoveduje voda. C Najmočnejše čustvo je materina ljubezen. Mati za otroka izkrvavi. Vsaka mati hoče, da bi, bil njen otrok najpopolnejši in najboljši na svetu. O-trok je vsa njena radost, ponos in nada na stara leta, če ga je vzgojila v poštenega in dobrega človeka. Ali si morete misliti mater, ki hoče imeti iz svojega sinčka zločinca, razbojnika, morilca ? Žal so na svetu tudi take ma-tere, čeprav so zelo redke. Pred praško poroto se je zagovarjala Marija Luleveva, mati dveh nezakonskih otrt k. Pestro življenje ima za seboj. Med vojno je bila pisarniška uradnica in takrat se je seznanila z nekim uradnikom, s katerim je imela ljubavno razmerje in nezakonskega sina. Dve leti pozneje je dobila služ- Zoper bi ljudje mislili, da si je sam' I boleče sklepe končal življenje. In ta zločin I zahtevajte j t rii ■ svetovnoslavni je ostal nepojasnjen. *La umor ■ ANCHOR se ji je globoko vtisnil v spu- I PAIN - EXPELLER min in v glavo ji je šinila mi- I Pain-Expeller vedno sel, da bi se tudi ona rešila ■ prežene bolečine dolgov s takim zločinom. Brez oklevanja se je obrnila s tem groznim naklepom na svojega sinčka. Na izprehodu našel denarja, ko je nekdo po-mu je nekega dne pravila, ka- zvonil. Bil je njegov tovariš, ki ko težko živi. Povedala mu je, Se je bil naveličat čakati zunaj, da ima Malatova denar in lira- Fanta sta bila dogovorjena in mine knjižice in da bi ji bilo :: združenimi močmi sta mrtvo pomagano, če bi jo ulnl in ji Malatova obesila, potem je pa prinesel knjižice. Povedala mu mladoletni morilec pobral v je tudi, da j«* Malatova vedno njenem stanovanju vse, kar je sama doma in da naj gre k nji, | »,ii0 kaj vredno. Denarja je od-jo zadavi in obesi. Iles,4 :J7" Čeliosk)vaških kron Deček ni hotel spočetka o jn z 3ljim takoj poravnal naj-tem ničesar slišati, toda mati nujm-jše dolgove. Sum je ta-ni odnehala. Tik pred Božičem |kaj padel nanj, kmalu pa tudi mu je znova prigovarjala, da, n;l „jegovo mater, ki so jo ta-Hiko pride k Malatovi podh-(>i :m.tirali in svoio krivdo i,. SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU SI« WEST 18th STREET NEW IOKK, R. Y. PlfilTE NAM Z A CENE VOZNIH LMTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE ~Jz ^ m SHIPPING NEWS v Havre Trst Havre bo v Budimpešti, kjer se je zopet seznanila z nekim uradnikom in imela drugega nezakonskega otroka. Uradnik je imel nizko pla<"o, toda kot poštenjak se je s svojo ljubico poročil in imela sta še enega otroka. Čez tri leta se je pa ta zakonska zveza razdrla. Žena je baje delala dolgove in za moževim hrbtom je imela ljubavno razmerje z drugim.. Nesrečni mož se je dni premestiti drugam, civil, sodišče v P 12. januarja: ' "h.unplain V ul i-a ilia v 16. januarja: Washington 13. januarja: Olympic v Cherbourg 19. Januarja: He »le France v Havre Conte di Savoia v Gc-noa 25. januarja: ICiir>pa v Hremen Beri nguria v Cherbourg 26. januarja: j Litfayei*-- v Havre 30. januarja: i Manila ttiin v Havre [ 2. februarja: Clutniplain v Havre K. x v Genoa 6. februarja: Olympic v Chrbourg 9. februarja: Hrernen v Bremen lie de France v Havre 13. februarja: Con te fli Savoia v Genoa 14. februarja: Washington v Havre 15. februarja: I iereriRM ria v Clieriwurg 21. februarja: Sn turnia v Trst 22. februarja: Kuro;>:i v Bromen O'ympic v Cherbourg NAOČNIKI WALESKEGA PRINCA rna, nagnjena streha skednja se je prikazala za zadnjim gričem, preko katerega so še morali iti. Tedaj pa polo- je^pa'pVedlanski'i'.i izreklo zi \ rona roko na ^orzevo ramo. čitev zakona po obojestranski — lam gori ze stoji in <*aka. Komaj to izreče, ko zadoni s hriba močan "las: pretvezo, da bi se rad učil glas- j Skrito priznala, be, in to priliko hi porabil za umor. Dala mu je črno svileno vrvico in mu povedala v kateri sobi ima učiteljica glasbe spravljen denar. Končno se je ubogi otrok v-dal, *:dšel je k Malatovi, se ji predstavil pod tujim imenom, s;» domenil glede pouka in odšel. Materi je i Vpliv, ki ga imajo člani an- j povedal, da ni mogel Malato-1 gl«'ške kraljeve hiš<- na modo, i ve umoriti, ker je bil pri njejjj<* naravnost ču«lovit, za 44ljudi s neki gospod. To se je ponovilo i "a kontinentu" skoraj nora-} ragi tudi lani po novem letu. Fant zumljiv. Zadnji epohalni dogo-j 1()- je vedno trdil, da bo že storil j <'1'^ v tem pogledu je ustvaril! — Vi ona: krivdi. Mož je plačeval svoji ženi ~ do konca pravde preživnino, Otroka spoznata ta glas ter klikneta skozi noč: ko je bil pa zakon lo(Vn sta so — Matej! Matej! Ze prihajamo! [sporazumela, da dobi žena \ rona prime Jerico za roko. ! 21>000 žehosloških kron enkrat — Kaj ne, Zorž, saj ne bos hud. Sedaj me moraš pustiti j za vselej. Poleg tega je bil mož pripravljen plačevati alimen-te za svojega zakonskega otroka, ki je ostal pri materi, do- "io", toda vest je bla močnej- princ Waleski, ko je pred krat-1 sa od samo. Žorž prikima. — Lahko noč za danes! — In hoče jo poljubiti. Vrona pa se mu umakne. — Počakaj še malo! Pozneje boš prišel k mojemu oknu. Kaj ne? — Če hočem? Cel teden bi visel tukaj okrog in bi čakal, če bi bilo treba. Žorž sede na skalo. Ko vidi Vrono in otroka, da so izginili na vrhu hriba, ga popolnoma prevzame misel na Mateja. Toda zaljubljena srca preskočijo vse prepade. In tako je bil tudi Žorž kmalu zopet v vrtincu svoje sanjave sreče. Prvo, kar si je izmilil, je bil poročni dar, s katerim je hotel presenetiti Vrono na dan poroke. Srebrna vratna verižica, prav tenka, ki ni predraga, kajti moral je štediti. In na verižici mora, lepo vdelanih v srebro, viseti trideset vinarjev, katere mu je Vrona dala prvi dan, ko je zopet pričel delati. Ta denar, ki ga je pri vseh svojih skrbeh krčevito držal v svojih rokah, mu je prinesel v hišo*srečo. In pekova mama bo imela dobro pri njem! Njej se je imel za marsikaj zahvaliti. Njena nesreča ga je prisilila k delu. — Ako v oni noči pekovka ne bi bila tako vroča, bi bilo v moji kovačuici postalo malo Jilano. — In pomoč je prišla ravno v pravem času, kot bi bil v svoji divjosti voz svoje sreče zavozil na napačno pot. Pri tej misli se zopet spomni na srečanje ob robu obcestnega jarka: sliši ropot hlebcev, vidi jezne Vornine oči in sliši, kako je zavihtela svoj modri predpasnik. Smeje skloni glavo ter potegne z roko čez njo, kot bi se še držala moka njegovih ušes. — Sakra! Sakra! To dekle ima pravi pogum. Pri njej se moram -dobro obnašati. Ali pa bom vse polomil. Tako veže v svoji gorki sreči eno veselo misel na drugod ter po dolgem čakanju smeje gleda v luno. Ko slednjič pride! vrh griča, vidi, da so bila vsa okna male hišice temna. I — !Nhmja in Jožef! Menda vendar ne bo že čakala na me!! — Nato f apravi nekaj velikih korakov in v resnici najde ma-1 lo okno že odprto. Poljub. katerega ni hotelo biti konec, je pričel ljubezniv razgovor skozi omreženo okno. In Žorž je dožive1 noleg tega še presenečenje. — Žorž! Sedaj pa pojdi domov in se dobro prespi! — ga opominja Vrona. — Jutri moraš zopet delati! Lahko noč, moj dragi! — Lahko noč, dragi srček! — Tisočkrat lahko noč! — Se en poljub, nato pa besede: — Počakaj, malo, dobiš še nekaj! — Kaj pa? — Samo pazi! Vrona izgine za oknom. Ko se zopet vrne, vidi Žorž v mesečini, kot da se nekaj svati kot zlato. Njegova C-trobenta! — Našla sem jo in jo spravila, da se ž njo ne bi kaj zgodilo. — Ježeš na! V prvem veselju hoče Žorž trobento pritisniti na ustnice, toda Vrona poseže z roko skozi mrežo in pravi: — Žorž, kaj pa vendar misliš? In tedaj se obnovi šepetanje, dokler Vrona, v skrbeh za- ( radi Žorževega spanja, nenadoma ne zapre okna. | Žorž se nekaj časa izliva svoja čustva proti z mesečino I razsvetiljenem oknuj ki pa se noče več odpreti. I — Pa naj bo v božjem imenu! — Z vzdihom vzame tro bento pod pazduho in se napoti proti domu. (Dalje prihodnjič.) čim je imela Luleveva starejša otroka pri teti. Zanj je plačeval alimente njegov nezakonski oče. Luleveva je živela zadnje čase pri svoji materi. Najstarejši sin se je bil izučil pleskarstva, pa je zapustil službo in ostal doma s ]>etIotno sestrico. Odpravnina je bila kmalu porabljena in tako je prišla Luleveba že lani v težak položaj, iz katerega si je pomagala sproti z dolgovi. Že leta 1929 se je seznanila z učiteljico glasbe Julijo Ma-letovo. Predlanskim si je kupila za odpravnino klavir in Malatova jo je poučevala. Luleveva je zvedela, da je učiteljica glasbe zelo premožna. Pada je čitala detektivske zgodbe in tako je čitala nekoč tudi o omoru »moža, ki je bil najprej zadavljen, potem pa obešen, da materinega prigovarja- kim K°voriI na nekem nutm j nja. Ta čas so pa na Lulevevo Sam st> »>ržkone ni zaveda! pritiskali upniki in jen položaj NO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York. N. Y. CE STE NAMENJENI V ~ JUGOSLAVIJO POTUJTE POPOLNOMA UDOBNO PRHKO HAVRE NA OGROMNIH FRENCH LINE EKSPRES.NIH PARNIKIH: » "ILE de FRANCE 19. Jon.—i). Fcb.—l. Marci 91 PARIS !). Marca — 30. Marca KITKA VOŽNJA — I / HO K X A I" »STUKZUA — K KASNE KABINE v trkt.-kv ft.\zr;rc->(• v\ i.ve in šti;:i osluie Svetovno slavna francoska ku -.inja. — Brezplačno vino z obedi. VAŠA PKTI*IAfiA rOTIME Z VAMI DO CILJA Za narial jna. navodla in K;irt"- j>i.šit<- nn — SLOVENIC Polishing co. TRAVEL BUREAU 216 West ISt1! St., New York City LEO ZAKRAJSEK GENERAL TRAVEL SERVICE, Inc. 302 East 72nd St., New York City «3rcaeh JXae Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pil rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN y premeru meri globus 6 Inčev. — Visok Je 10 lnčet. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI. KI 1MA.IO PLAČANO NAROČNINO ZA "(jLAS NARODA". Q7IROMA SK ' NAROCE, "" 75 (JA DOBE ZA $1. "GLAS NARODA"