Štev. 105.
POLITIČEN LI
Leto XXXII.
r

DrcdniStvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10.—12. ure dopoldne. Kokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
V Lijubljatii, v ponedeljek, 9. maja 1904.
Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman; za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. V upravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje še vnaprej.

-A
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacij« — I □ • e r a 11 se računajo enostopna petitvrsla (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, za trikrat
9 b, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enostopna Rarmondvrst« 26 b. — Pri večkratnem objavljeniu primeren popual. Upravnlnkega telefona Stev
188.
Gorenjska dolina je govorilči.
Včerajšnji dan je zopet pokazal, kako narašča ljudsko gibanje v naši deželi. Vse, kar je poštenega, se združuje in zahteva pravic. Nasprotniki ob teh množicah tvorijo le peščico za tokom časa zaostalih in zato jako smfšaih ljudij, hren moči, brez vpliva na ljudsko dušo. Mi stopamo naprej in vedno večie mncž ce korakajo za katoliško narodno zastavo. Psovke, katere meče nasprotnik v svoji jezi okolu, zamore klici ti-sočev mož, ki odločno hočejo streti krivice in nasilja. Slika onemoglosti na strani nasprotnikov, slika življenja, napredka na naši strani. Tako je moralo priti ob poštenem programu katoliško narodne stranke in cb — nedosežni neumnosti naših nasprotnikov.
Velik shod na Savi pri Jesenicah
Nad 3000 mož j e b i 1 o v č e • raj zbranih na Ferjanovem vrtu na Savi. Kmet in delavec iz gorenjske doline sta bratski stuia tirug poleg druzega. Na shod došU poslanca dr. Šusteršiča in d r. K r e k a je ljudstvo živahno pozdravljalo. Shodu, katerega ju sklicalo »Slovensko katoliško politično društvo za radovljiški okraj«, je predsedoval gorjanski župan gosp. Ž u m e r , ki je dal besedo dr. Susteršiču.
Katoliško narodna stranka se ne boji javnosti.
Dr. Susteršič je začetkom svojega govora povdarjai, da je katoliško-narodna stranka že lani sklenila, da tekom letošnje pomladi priredi na Jesenicah javen ljudski shod, in to radi tega, ker sta občinska cdbora na Jesenicah in na Koroški Beli sklenila resolucije proti splošni volivni pravici. Tu sem na beli dan naj pridejo, če imajo pogum, tisti zagovarjat svoje resolucije, kakor to delamo mi, in ne sklepajo naj pri zaprtih durih boječ se ljudstva. (Klici : Tako je !)
Stavka.
Pa še en vzrok je, d« smo tu: štrajk. Upajmo, da je stavka srečno končana. Če bi človek verjel, kar se piše v raznih sleparskih listih, petem bi ta stavka še ne bila končana . . . Govornik svetuje delavstvu, obdržati mirno kri. Do konca meseca je tovarniško vodstvo obljubilo, da stvar uredi, do 15. junija se mora pokazati, ako bo vodstvo držalo dano besedo. Mirno kri obdržati in nič dati na tisti papir, ki se ga lahko na cente potiska, radi tega pa še hruška z drevesa ne pade in se v teku časa nič ne spremeni.
Govornik je mnenja, da je g. Luckmann uvidel, da mora ugoditi pravičnim zahtevam delavstva, pred stetom pa bi se rad kazal, kakor bi ne bil nič odnehal. Pustimo mu to veselje, pustimo mu, da svet, ki je tako neumen, da bere »Slov. Narod«, to verjamo, pod pogojem, da delavstvo dobi, kar mu je obljubljeno. Tovarna bi v svojem lastnem interesu morala biti tako pametna, da bi držala, kar je g. Luckmann obljubil. Govornik priporoča delavstvu organizacijo, da eo bo v vseh okoliščinah in vseh razmerah nastopalo skupno kakor en mož. Delavstvu ee mora varovati tudi politična svoboda.
Gassnerjevo krščanstvo.
V trgovski in obrtni zbornici kranjski — nadaljuje dr. Susteršič — je utaknil svoj nos y štrajk tudi g. Gassner iz Tržj|58. Kaj neki briga gospoda Gassnerja ta štrajk ? Nobeden ga za to ni pooblastil, nobene pravice nima, vtikati svoj nos v ta štrajk, najmanje
pa govoriti, kakor ie govoril. Gassner pravi, da se je radi informacij peljal na Savo. Kje se ie informiral? (Delavstvo kliče: „Pri nas ne !") Dolžnost Gajsnerjeva 1>i JiHS, čuti oba zvona, ne pa poslušati samo Luckmannov „bingelbongel". (Smeh.)
Gospod Gassner je dejal, da je štrajk nastal po krščansko-socialnih hujskačih iz Ljubljane. (Klici : „Nobenega iz L ubljane pred štrajkom ni bilo tu !") Za to ni treba nobenega hujskanja. Delavstvu se je premalo plačalo in preveč cdtrgavalo, zato je nastal štrajk. Gospod Gassner je »udi dejal, da štrajk ni ne »krščanski" »e »katoliški". O tem, kaj je krščansko in katoliško, ne bomo šli vprašat gospoda Gissnerja, za to imsmo dtuge avtoritete, svoje duhovnike in škofe in papeža. Gassner pa bi moral vodeti, ako ja dober katolik, daje vnebovpijoči greh, delavcu od zaslužene mezde kaj odtrgavati. (Gromovito odobravanje.)
Ce se kdo postavi proti vnebovpijoč^rou grehu, jo to dobro delo. bv. oče Leon XIII. je odločno stal na stališču, da gre delavcu za pošteno delo pošteno plačiio, in tudi Pij X stoji na ietern stališču. Gessnarju priporočam, da pride na Savo pogledat, kako je neki paznik ravnal z dekleti. Ali je to krščansko in katoliško obnašanje, ki kriči po državnem pravdniku !
Mi nismo sovražniki industrije. — Kaka stranka smo mi in kaj zahtevamo.
Dr. Šusteršič nadaljuje: Sicer naj pa gospod Gassner nikar ne misli, da smo sovražniki industrije. Mi tudi nismo sovražniki kranjske industrijske družbe. V prijaznosti hočemo ž njo živeti, a zahtevamo, da ona upravičenim zahtevam delavstva ustreže. Čimbolje kupčije dela tovarna, čimbolj cvete podjetje, čimveč dohodkov ima od pridnosti delavcev, tembolj je njena dolžnost, delavce bolje plačevati. »Slovenski Narod" pravi, da je njegova stranka b t r s r. It a kapitalistov, jaz pa v imenu katoliško-narodne stranko izjavljam, da mi nismo stranka kapitalistov, am pak ponosni smo, da smo stranka tistih, ki morajo s trdim delom služiti svoj kruh, stranka kmetov, rokodelcev in dela v c e v. (Burno pritrjevanje in velikansko navdušenje ) Ponosni smo na to, da smo zastopniki tistih, ki ustvarjajo bogastvo na svetu.
Nismo sovražniki industrije, ampak odločno zahtevamo, da industiija svoje delavce pošteno plača, da spoštuje v polnem obsegu svobodo vesti in političnega prepričanja svojega delavstva, in da nemško podjetje spoštuje narodni slovenski značaj naže dežele 1 (Viharno odobravanje.) Sicer pa privoščimo industriji, kar ji po človeški in božji postavi gre.
Govornik omenja železni kartel teh tovarn. Naša država je odjemalka tega kar-tele, s katerim je ravnokar sklenila pogodbo za 250.000 ton šin, ki morajo biti gotove večinoma do 3. septembra, ostanek pa do konca leta. Za 100 000 kil da država 178 K, tako da dobi kartel cd države le letos 44 in pol milijona kron. Pruska država pa plačujo svojim tovarnam, ki veliko bolje plačujejo delavce, nego našo tovarne, železo po 131 K, in vendar imajo pruske tovarne še dobiček. Za en četrt milijona ton bo torej država dala našemu kar telu 11 milijonov 75 00 kron čistega dobička več, kot ga dobo pruBke tovarne. Lahko torej računamo, da bo dobiček 15 milijonov kron, kar bo seveda šlo iz žepov davkoplačevalcev. V teh
odnošajih so tovarne železa v položaju, ustreči upravičenim zahtevam delavstva!
»Slovenski Narod" proti delavstvu.
Da je g. Luckmann branil svoje stališče, pravi govornik, tega njemu ni zameriti, zameriti je pa ^Slovenskemu Narodu«, da se je pokszal najbesnejšega delavskega sovražnika, ki je šel v tabor nasprotnikov, ne da bi se pri delavstvu poučil o razmerah in ki celo delavstvo psuje. Ob taki grdi pisavi ne morem drugače, nego da vprašam: Koliko je neki »Narod« dobil cd družbe za tako izdajstvo, da tako nesramno piše proti ubogemu delavstvu !
Resna beseda g. Luckmannu.
Gosp. Luckmann bi na svejem ugledu mej delavstvom le pridobil, ako bi pripo-zna), da so delavci stavili pravične zahteve. Tako ravna k^valir, to je moško, drugo je pa kaj druzega. Glavno je sedaj, da se do določenega časa ugodi zahtevam delavstva.
Za splošno in enako volivno pravico!
Govornik se je nato še enkrat ozrl na resolucijo obč zastopov na Jesenicah in Koroški Beli ter dokazoval pravičnost zahtev ksitelišbo-narodnih poslancev, d r ima večina ljudstva večino v deželni zbornici, Govorni-kovemu izvajanju je množica na glas pritrjevala, ploskala navdušeno in s tem obsodila resolucijo svojih občinskih zastopov, ki so na ljubo g. Luckmannu sprejeli jih, ne da bi vedel-', da delajo s tem proti kmečkim in delavskim interesom — če so pa vedeli, tedaj pa zaslužijo še hujšo obsodbo. Govornik je povdarjal tudi na tem shodu, da deželnega zbora pre) ne bo, predno se re ugodi upravičeni ljudski zahtevi. (Splošno pritrjevanje.) Govornik je povdarjal, da ga v tem boju zsmera pri liberalcih nič ne briga, ker če ga lumpje, kakršni so nekateri, pozdravljajo ali ne, ga nič ne briga.
Boj za pravice na celi črti.
Svoj govor je dr. Šusteršič končal s poročilom, da so naši poslanci stopili tudi na Dunaju v obstrukcijo. Tudi ondi bijejo boj za pravice ljudstva, kakor na Kranjskem. Ondi stoje na strani bratov Čehov, ž njimi vred se bojujejo, ž njimi vred upajo, da pridemo do častne zmage. (Navdušeni „/ivioa-kUci.) Govornik je sklenil svoj govor z „Živio"-klici na cesarja.
Navdušenje ogromne množice se dolgo časa ni hotelo poleči. Ko je nastopil dr. Krek, ga je delavstvo navdušeno pozdravljalo. Njegov govor je napravil na vse velikansk, neizbrisen vtisek.
(Konec sledi.)
Nekaj pojasnila.
Dunaj, 7. maja.
Zadnje dni so razni dunajski listi pisarili o razporu med češkimi strankami, o nesoglasju med Čehi in Jugoslovani ter o nasprotnih si strujah med Jugoslovani samimi. Danes so dunajski listi objavili dobesedno poročilo parlamentarnega koresp. urada, da bo osobito dalmatinski poslanci nezadovoljni z obstrukcijo in hočejo izstopiti iz ožje zveze s češkimi poslanci, ako ti ztbranijo trgovinske pogodbe in nekatere zgradbe železnic.
Kaj je na tem resnice? Zdi Be mi potrebno, da pojasnim zadnje dogodke, kolikor Be tičejo javnosti.
Zakaj so češki poslanci začeli in nadaljevali obstrukcijo, to je obče znano. V dolgem boju pa se utrudi najboljša, najodloč-nejša četa. Zato so mladočeški poslanci iskali najprvo ožjo zveze s češkimi agrarci in narodnimi socialci. Ti so začetkom tekočega leta poslali svoje zastopnike v skupni akcijski odbor čeških strank. Pred Veliko nočjo so združene češko stranke povabile tudi »Slovansko zvezo« in napredni jugo-
slovanski k'ub, da bi podpirala češko obstrukcijo. Z ozirom na to, da je bila češka delegacija edina, bivša sturočtška kakor sedanja mladočeška, ki je vedno in povsod brez pomisleka zagovarjala in podpirala težnje in zahteve jugoslovanskih poslancev, odivala se je »Slovanska zveza« takoj češkemu prijaznemu povabilu. Sklep ie bil, da podpira obstrukcijo ali z drugimi besedami: boj združenih čeških ljudskih poslancev proti nemški hegemoniji in posredno tudi proti vladi, ki podpira in vzdržuje to nenaravno hegemonijo. Morda so bili v »Slovanski zvezi« trije ali štirje, ki so imeli pomisleke proti obstrukciji, toda istina je, da ae vsi člani »Slov. zveze« brez izjeme drže sklepa in discipline, ker se nočejo in ne smejo izneveriti obljubi češkim poslancem.
Prvi, ki bo izstopili iz obstrukcijeke koalicije, so bili češki agrarci, kakor znano. A to so storili, kakor sem že poročal, le iz strankarskih vzrokov. Agrarci sodijo, da utegnejo sčasoma pobrati M!adočthim več mandatov, zato jim zveza z Mladočehi ni Sla v račun. Iskali so prilike, da zopet dobo proste roke. To priliko so dobili povodom volitve delegacije, katero so Mladočehi izključili iz obstrukcije. Ali je bila ta taktika prava ali ne, o tem naj sodi javnost. Mnogo jih je, ki trdijo, da bi bilo mogeča preprečiti volitev delegacije, ako ne drugače, pa s silo Za silo pa se mladočeški klub ni hotel odločiti. Istina je, da je krava iz hleva, in da bi bila vlad* brez dvoma v največji zadregi, ko bi ne dobila delegacije.
Zadnji dogodki pa so jasno dokazali, da mirovna posredovanja poljskih poslancev nimajo uspeha, ker nemške stranke Čehom ne dovolijo niti najmanjše koncesije, Čehi pa brezpogojno nočejo ustaviti obstrukcije. Premirje bi le tedaj bilo mogoče, ko bi vlada posredovala. — Vlada pa tega ne stori, ker laglje brez parlamenta reši nujna državna vprašanja. — Tudi one nemške stranko, ki vedno prisegajo na ustavo, tolažijo svojo ustavno vest s tem, da jim vlada ne dela škode, ali bolje rečeno, da jim vlada vzdržuje njih politično moč in narodno posest.
Ker je torej v teh razmerah jasno, da češka obstrukcija ne doseže svojega prvotnega namena, da ne strmoglavi vlade in tudi ne razkropi falange nemških strank, so posamezni člani »Slov. zveze« zasebno izražali misel, ali bi ne kazalo, da češki poslanci, če ni drugače, tudi brezpogojno ustavijo obstrukcijo ter tako omogočijo dnevni red zbornice, ali razpravo o proračunu ali o premembi poslovnika. To misel so sprožili tudi v skupni soji »Slov. zveze« minoli torek. — Naravno, da se je »Slovanska zveza* bavila s to mislijo ali željo, ker bi morda vendar bilo mogoče, da češki poslanci- častno pridejo iz obstrukcije, zbornica pa preko mrtve točke.
Povdarjati pa moram, da so vsi govorniki brez izjeme v klubu naglašali solidarnost s češkimi poslanci za vsak slučaj. »Slovanska zveza« je v torek soglasno sklenila, da ostme zvesto na strani čeških poslancev, obenem pa je izrazila željo, naj klubovo vodstvo v dogovoru in sporazumu s češko parlamentarno komisijo išče novih potov in sredstev, ki bi omogočili pozitivno parlamentarno delo. V to svrho naj bi se ustvarila ožja zveza mod obema kluboma in izvolil skupen izvrševalni odbor. To bo bilo misli in želje, ki so jih izražali posamezni člani, in iz tega so nastale razne neutemeljene govorice, da hoče »Slovanska zveza« izstopiti iz obstrukcije. Mogoče ali skoraj gotovo je, da je ta ali oni poslanec te Bvoje »misli in želje« izražal tudi časnikarjem, ki so vso zaupne pogovore krivo in zavito opisali v časnikih.
Vodstvo »Slov. zveze« je v Bmislu
•klepa z dne 3. t. m. to željo Bicer naznanilo parlamentarni komisiji češkega klub«, a ta je upoštevajoč razne razloge pro in con-tra sklenil, da nadaljuje obstrukcijo, obenem pa odobruje skupen eksekutivni odbor.
V seji „Slov. zveze« dne 6 t. m. je na čelnik dr. Šusteršič poročal o obravnavah z voditelji češkega kluba in po daljši ratpravi je »Slov. zveza« soglasno sklenila naslednjo izjavo .
„Kiub »S!ov. zveza« konstatuje, da bo vsa v raznih dnevnikih razširjena poročila o dogodkih v klubu brez izjeme neistinita; »Slov. zveza« vstraja tudi v bodoče solidarno na strani lastopnikov češkega na roda".
Obenem je klub določil štiri člane in tri namestnike za skupni eksekutivni odbor s češkim klubom. Ta odbor ima nalogo, da do bodočega zasedanja, ki se utegne pričeti iele v pozni jeseni, določi nadaljno taktiko združenih klubov.
To pojasnilo utegne zadoščati vsakemu, kdor je zasledoval zadnje dogodke v zbor-
nici.
Rusko-japonska
vojska.
Fenvančen — padel.
Kar smq, pisali, to se je zgodilo. Poro žilo iz Tokia pravi, da bo se Japonci v petek polastili Fenvančen a. Napadli so Ruse predno so se opomogli od svojega poraza ob Jalu, pri katerem so, kakor trdi danes dopoldne nam došlo poročilo japonskega poslaništva na Danaju, skupno izgubili nad 3000 mož. Ker je Fenvančen bil za Ruse zelo važna postojanka, vršil se je Ijut bij. Rusi se morajo torej umikati dalje proti Mukdenu. Ker so se pojavile, kakor smo poročali v soboto, tudi na reki Liao pri NiuJvanu japonske čete, ki so po japonskih poročilih že zasedle mnoge višine, bati se jp, da se ne zgodi vse tako, kakor smo poročali v petek.
O bojih pri Fenvančenu so došla na-slednia poročila:
Berolin, 7 maja. Iz Petrograda poročajo : General Sasulič je dobil od gene rala Kuropatkina strogo povelja, vzdržati pod vsakimi okoliščinami Fenvančen deset ur. Sasulič se je pokoril povelju in temu je pripisati strašno katastrofo, za katero pada odgovornost na Kuropatkina.
Pariz, 7. maja. V noči od torka na sredo je zapovedal general Kuroki, da se glavni del japonske, pri Jalu izkrcane armade poda proti Fenvančenu. Ondi so Be vršili silno krvavi boji za o k o 1 u stoječe višine. Na obeh Btraneh je bilo veliko žrtev. Poročila iz Soula javljajo, da so se Rusi v četrtek iz taboriš ia v Fenvančenu umaknili. Kuroki sam je tedaj stal le še nekaj kilometrov od Fenvančena.
London, 7. maja. Newyorški in angleški listi poročajo, da je Fenvančen padel po Se bolj krvavi bitki, nego je bila bitka ob Jalu. Tudi v Petrogradu se širijo tske vesti. Oadi celo pripovedujejo, da je bilo na cbeh straneh ntkaj tisoč mrtvih. V bližini Fenvančena je koncentrirana velika japonska armada
Dunaj, 9 maja. (Kor. urad.) J »consko poslaništvo javlja: General Kuroki poroda, da je potem, ko je japonska konjenica razkropila Bovražnika, zasedel oddelek japonske infanterije vpetek, 6 t. mes., Fenvančen. Predno je odšel sovražnik, požgal je svoje vojne zaloge.
Port Artur na suhem obkoljen
Najnovejša poročila trdijo, da je Port Artur odrezan na suhem od ostalih ruskih čet.
Iz Petrograda baje brzojavljajo v London: Brzojavna in železniška proga od Mukdena proti Port Arturju je pretrgana, le s pomočjo brezžičnega brzojava oddajajo Rusi Bvoja poročila.
Berolinska poročila pravijo, da situacija Rusov na poluotoku Kvantun povzroča vzne mirljive vesti. Rusi se baje niso pravočasno umaknili nazaj v razne male garnizije razdeljene vojaške oddelke, tako, da bo Japonci mnogo teh oddelkov obkolili in od rezali od ostalih ruskih čet.
Ako je resnično poročilo generala Plluga, da je CO japonskih transportnih ladij izkr cavalo vojake na poluotoku Liaotung, tedaj se je izkrcalo ondi najmanj 30 000 do 40 000 Japoncev, t. j. skoro vsa druga japonska ar mada. Nekateri celo sodijo, da se je izkrcalo 60 000 Japoncev. Izkroavali so bq ob kapu Germinal. Rusi niso napravili nobenega poizkusa preprečiti izkroavanje. Ta druga japonska armada pod poveljstvom generala Oku nima samo namena prodreti proti Port Arturju, ampak tudi združena s Kurokijevo armado prodirati v Mandžurijo. Brzojavno poBtajo v Pičevu so Japonoi požgali. Pičevo in otoke bo Japonci zvezali s kabljem.
Iz Tokia poročajo, da je o s k i vrat poluotoka Liaotung od Japoncev že zaseden tako, da
sta Port Artur in Dalnji ie popolnoma izolirana. Kapitan Komotojes transportnimi ladjami, ki sa izkrcale vojaštvo, že odplul.
Danes zjutraj nam došla brzojavka Dunaja poroča, da je oddelek japonske armade, ki se je izkrcal na Liaotunu, zasedel Pulautken, razdrl železniške in brzojavne iveie, tako da je Port Artur dejanski odrezan od ostalega ruskega vojaštva.
Ako je to res, tedaj pravim poveljnikom trdnjave imenovani general S m i r n o v ne bo mogel priti v Port Artur. Provizorični poveljnik trdnjave, general S t & s s o 1, je izdal 6. t. m. sledeče dnevno povelje: Dae 30. aprila in 1. maja je prekoračil sovražnik z veliko vojno silo reko Jalu. Na&e čete so se umaknile na pozicije, katere bo si že prej izbrale. Včeraj je izkrcal sovražnik znatno število vojske južno od Pietseva in v bližini zaliva Kiučau Sedaj se prične za nas delo. Sovražnik bo gotovo pretrgal železniški promet ter skušal potisniti naše čete do Port Arturja, da oblega to trdnjavo, ki je roška obrana na skrajnem Vztoku. Branite jo, dokler ne dospejo čete, ki nam pri-neso pomoč. Štejem si v svojo dolžnost vas opomniti, da ae moramo pripraviti, da sprej memo sovražnika na način, dostojen slavi ruske vojske. Naj se zgodi kar hoče, ne zgubite poguma. Pomislite, da je v vojni VBe mogoče ter da bomo z božjo pomočjo izvršili nalogo, ki nam ja poverjena.
Iz tega povelja sledi, da bo se japonske čete izkrcale na dvfh nasprotnih si točkah pri Pičevu in Kiučau, torej bo se srečale v sredini poluotoka in razdrle želez niško zvezo. Do 6 t. m. je bila brzojavna zveza ša nepoškodovana, Bicer bi ne moglo priti iz Port Arturja brzojavno porošilo o Siojslovem govoru. V tem trenotku, ko to pišemo, postavil je general 0'iu morda že žrela japonskih topov proti portarturski trdnjavi . . Naprej bo skušal dobiti v roke vse od Rusov zasedene višine okolu Port Arturja. Za časa kitajsko japonske vojske so Japonci premagali Port Artur tekom 24 ur, sedaj bo seve drugače, ker je trdnjava mo dernejša. Ako Japonci Port Arturja ne bodo dobili z naskoki, tedaj se bo pričelo dolgotrajno obleganje, kajti Port Artur je baje za dolgo časa preskrbljen. Ko je general Kuropatkin spomladi 1. 1903. obiskal Port Artur, izrekel je besede, da je trdnjava tako močna, da lahko kljubuje vsem zunanjim naskokom. Skoro se bo pokazalo, ako so bile te ponosne besede resnične. Bog varuj Rusijo izdajalcev in korupcije!
Sangajska poročila trdijo, da bo Japonci zasedli Talienvan.
Zanimivo jc, da so v japonskem vojnem ministrstvu prikrivali, odkod odplujejo prevozne ladje in kje se vojaštvo izkrca. Ko so inozemski časnikarji iskali pri japonskem generalnem štabu informacij o izkrcanju, smehljal se je general ter rekel: »Naše čete so prišle iz oblakov. Več niti jaz ne vem I" — Takoj po izkrcanju čet so Japonoi položili podmorski kabel od izkrcavališča do Elijot-skih otokov, da brzojavljajo bojne dogodke.
„Nov. Vremja« piše o izoliranju Port Arturja: Potrebno je, da od Port Arturja ločena Rusija sedaj spolni svojo dolžnost. Medtem, ko na dalnih liaotiešanskih skalah kopica lju-dij v oblegani trdnjavi živi v razburjenosti in naporih, mora tudi v Rusiji vladati inten; zivno življenje in se mora vsak trenotek in vsak izbruh energije izkoristiti. Vsa Rusija mora imeti sedaj le to misel: V Port Arturju ne sme pasti ruska zastava. Le, če bomo vsi prepričani pravočasno nastopili za osvoboje-nje Port Arturja, se bode v ta namen moglo vse storiti.
Novo skušnjo prenesli bomo mirno in obljubimo: Port Artur nai bode prepričan, da bode Rusija Btorila svojo dolžnost.
Ali je vhod v Port Artur zaprt ?
„Reuterjev urad" javlja iz Tokia: Admiral Togo poroča, da je vhod v luko Port Artur izvzemši za čolne popolnoma zaprt. Japonci pri zadnjem napadu niso izgubili nobene ladje, pač pa mnogo ljudij.
Drugi vir pa zopet poroča, da pred Port Arturjem križa šest japonskih križaric, očividn® radi tega, da opazujejo vhod v luko oziroma da preprečijo kak ruski poizkus udreti z ruskim brodovjem iz luke. Japonci torej niso popolnoma prepričani o tem, da je ruskemu brodovju pot iz Port Arturja popolnoma zaprta.
Povodom caričinega godu je bila 7. t. m. v Port Arturju parada čet. General StOssel je nagovoril vojake ter pokazal na novo dobo, ki je nastopila v vojni, namreč na nevarnost, ki preti Port Arturju od kopne strani. General je izrazil svoje trdno prepričanje, da bodo branitelji Kvantunga vstra-jali. Vojaki in pomorščaki so odgovorili s hura-klici.
O tem, ali je Port Artur zaprt, smo dobili naslednja nasprotujoča poročila:
Tokio, 8. maja. Poročilo admirala Togo o zatvorjenju vhoda v portartursko pristanišče se glasi: Naše brodovje je 3. t. m zaprlo vhod v portartursko pristanišče. Bojni ladji „Akaši" in „Čokaja, dalje še drugo, tretje, četrto in peto brodovje tor-pednih lovcev, kakor tudi deveto, deseto in štirinajsto brodovje torpedovk je odplulo 2. maja s parniki. Nastala močna sapa je nekoliko ovirala operacijo, tako da je poveljnik zapovedal, naj se vrnejo, toda povelje ni dohitelo ladij. Tako je plulo osem parnikov v pristanišče, ne da bi se dali zavirati od streljanja utrdb ali se brigali za mine. Pet parnikov je priplulo do vhoda. Posebno se je posrečilo „Mikavamaru" in „Totomimaru" prodreti ruske varnostne za-tvore ter pluti proti notranjščini. Vhod v pristanišče je sedaj takorekoč zaprt vsaj za križarice in bojne ladje. Trije parniki so se potopili, predno so pripluli do vhoda. Naše brodovje je ostalo notri do jutra ter rešilo polovico moštva potopljenih ladij. Torpedovko „67" je zadel neki sovražni strel v parno cev, da je postala za boj nesposobna. Odpeljala jo je torpedovka „17" s pomočjo vrvi iz pozo-rišča. Na torpedovki „Aotaka" je bil pokvarjen neki stroj. Od moštva sta bila dva ubita, trije pa ranjeni. Drugih poškodb ni imelo brodovje.
Petrograd, 8. maja. Ruska brzojavna agentura poroča: Uradno se nam poroča i zDašičao, daje vest, daje vhod v portartursko pristanišče zaprt, popolnoma neosnovana.
Petrograd, 7 maja. Sotrudnik nekega ruskega lista v Moskvi, Nomirovič Dančenko, poroča iz Port Arturja: Tukaj se sodi, da so Rusi uničili pri zadnjem napadu z branderji tri, in ne dve, torpedovke. Branderjev je bilo deset, vsak brander je imel 8000 ton kamanja. V jetiJaponci pripovedujejo, da je mnogo novih branderjev pripravljenih. Od japonskega moštva na branderjih se ni n hče rešil. Japonske granate bo padale v mesto ; ena sa je razpočila pred hišo povelj nika Balija. Japonsko brodovje se še vedno vidi in tudi torpedovke so v bližini Port Arturja. V Port Arturju se pripravljajo za nove boje ; zadnja noč je bila mirna. Go tovo je, da so japonske granate napolnjene z liditom. Iz potapljajočih branderjev bo Rusi vzeli topove. Vjeti Japonci obžalujejo, da niso našli smrti v morju. Med njimi je mnogo mladih kadetov.
Car in neugodna poročila o vojski.
Petrograd, 7. maja. Kakor se čuje iz dvornih krogov, je bil car po zadnjih poročilih iz bojišča izredno iznenaden. Nedavno še mu je general Kuropatkin poBlal pomir javalne vesti ter zagotavljal, da bodo na suhem utrjene ruske pozicije nap*avljale Japoncem nepremagljive težave.
Zato je bil pa car zelo razočaran, ko je izvedel resnico o ruskih porazih. C»r je takoj zapovedal svojemu namestniku Aleksejev u, da se naj poda v ?usko glavno povelj ništvo, kjer naj izvrši strogo in natančno preiskavoovzrokih pomanjkljivega vodstva in naj mu otemporočatakoj. Kakor je znano, je carjev namestnik dobil isti nalog tudi po katastre fi pri Port Arturju in se je n,egovo poročiki uradno razglasilo.
Mukden, 7. maja. Aleksejev je došel včeraj sem.
Port Artur pripravljen na obleganje.
Petrograd, 7. maja. Tu je veliko razburjenje. Pričakuje se vsak čas, da Japonci od severa pritisnejo na Port Artur in ga hkrati začno bombardirati z morja. Mesto bo torej v dvojnem ognju. Po najnovejših poročilih je sedaj v Port Arturiu cela sedma vzhodno-Bibirska strelska divizija pod povelj stvom generalov SlBssel, Smirnov in Sa-vastjanov, trdnjavski pehotni polk s tremi prapori, dalje 1. in 2 prapor trdnjavsktga topništva in dve stotniji tehniških čet, sku p a j 18.000 mož in 400 topov kalibra 12 do 30 cm. in poleg teh še topovi, ki so jih vzeli v trdnjavo s poškodovanih ladij. Tukajšnji vojaški krogi sodijo, da pri tej posadki ni mogoče Port Attuja vzeti. Preskrbljen je z vsem za eno leto.
Petrograd, 7. maja. Iz Port Arturja sa poroča, da so ruske izgube ob reki Jalu silno potrle rusko posadko.
Težave japonske vojske na mariu.
Specielni dopisnik „Daily Telegrapha", ki se nahaja pri japonski armadi, je poslal svojemu listu brzojavko o maršu prednjih japonskih čet. Dopisnik pripoveduje, da se je to marširanje vršilo z groznimi težavami. Ceste so bile v zelo slabem stanu, in Japonci se imajo zahvaliti le svoji vstrajnosti in potrpežljivosti, da so prišli z vsem vojnim materijalom do reke Jalu. Mnogo cest je bilo treba šele popravljati; za gradnjo mnogoštevilnih mostov je manjkal les in je bilo treba zato posekati cele gozdove. Ve-
lika truma delavcev (kulov) je spravljala zaloge naprej. Noč in dan so bile ceste polne delavcev, katerih je vsak nosil do 160 funtov teže. Vojaki so prevažali živila in municijo tudi na malih vozeh. Ob cestah so stale zapuščene in porušene vasi. Rusi so povsod razdrli brzojav, požgali brzojavne kole, a žice vzeli seboj. Japonci so napravili novo brzojavno zvezo, katere se pa dopisniki časnikov ne smejo posluževati.
Japonske zvijače
Japonci delajo z uprav aziatskimi sredstvi. Vsled lega je Bedanja vojska nekaj posebnega, kajti evropski narodi so se vsikdar borili bolj odkrito in pošteno. Japonci bo pa doslej vse svoje postopanje osnovali edinole na zvijačo in zahrbtne napade. Angleži, ki so jim prijazni, so ravno tako goljufani od njih, kakor drugi. Tako n. pr. je dopisnik »Daily News« pisal, kako je v japonskem taboru poročal o bitki pri reki Jalu. Japonci so vzeli za brzojavko 100 funtov šterlingov, a so črtali iz nje vse, kar bi izdalo svetu njihove načrte. Nazadnje je v brzojavki ostal samo še popis krajev.
Z ito se je nadejati vedno novih presenečenj. Danes ee še ne vš. ali imajo Japonci podvodne čolne ali ne. Zatrjuje se, da jih nimajo, a kdo ve? Svoje granate in šrap-nele so napolnili a tvarinami. kakršne bo pri civiliziranih državah prepovedane. Topovi po ziatemu »Arisaka« so njihova tajnost, in mine nabijajo z nekim posebnim smodnikom, kakršnega Evropci še ne poznajo.
Megla na morju.
Dalje sa ponavlja v tem času nov sovražnik na Japonskem morju — neprodirna megla. A ta je na srečo tudi Japoncam nevarna. Vsako leto ob tem času ležejo tam na morje težke megle. Ladja v megli je kakor človek z zavezanimi očmi. Te megle so tudi zadržale kontreadmirala Kamimura, da ni mogel bombardirati Vladivostoka.
Ko je japonsko brodovje prvič plulo proti severu, je tudi rmko brodovje plulo proti Genzanu. Na morju sta se prav blizu srečali, pa se vsled naegle nista videli.
A gotovo se znajo Japonci v megli bolje gibati, kakor Rusi, ker so jim kraji bolje znani. Marsikak uspeh zadnjih dni je pripisovati gotovo tudi temu.
Admiral Skrydlov o položaju na morju.
Petrograd, 7. majs. Skrydlov se je izrazil, predrto je odpotoval na daljni vzhod, da bi bila njegova naloga veliko lažja, fle bi bilo rusko brodovje koncentrirano v Viadivostoku; lter pa je brodovje v Port Arturju, se mora računati s Jem dejstvom. Delovanja brodovja za polaganje min je odvisno od stanja, v katerem se bode pri njegovem prihodu nahajalo, kakor tudi od sovražnikove taktike, ki je bil do sedaj zelo previden in je vedno bil s svojim brodovjem v veliki daljavi ter se ogibal boja. Napad z minami se posreči veliko lažje pri začetku vojske, kakor pozneje. 01 začetka vojske emo bili v deftniivi in v defenzivi moramo tudi ostati.
Nadaljne operacije Japoncev...
S tem, da je pridobil japonski vojskovodja Kuroki bregove reke Jalu, je pridobil tudi trdno oporo za nadaljne operacije v južni Mandžuriji. Zdaj se mora pokazati tudi armada generala Aku. Ako Njučvan še ni padel, je zdaj vat kako prišla «rsta nanj.
Ce se spojita armadi obeh japonskih generalov, jima bo lahko prodirati proti Mukdenu, kamor imata le še 225 km. Za to pot bosta rabili osom do deset dni. To prodiranje bo pa jako težavno. Tla bo hribovita, skalnata, brez cest. Tak kraj je pač pripraven za majhne praske v »guerill-ski« vojuki, ne pa za operacije velikih armad.
Kuvokijeva armada.
Japonska armada generala Kurokija, ki si je izsilila prehod čez reko Ja'u in se polastila Fenvančena, Šteje skupno 60.000 mož (4&200 bajonetov, 2100 sabelj in 120 poljskih topov), Več kakor 65 000 mož pa gotovo ša nima.
Ru&isa intondantura
Zagotavlja se, da ruska intendantura dobro posluje. Ras je, da ni bila pripravljena na vojsko, a zdaj deluje pravilno. Ruski vojak dobiva na dan 2 in pol funta kruha (ali 1 in tri četrt fueta suherja), en funt mesa, >/2x funta posuSene zelenjadi in toliko mone za juho. Soli, čaja in sladkorja dobiva toliko, kakor nemški vojak. Konj dobiva na dan 13 in eno četrtino funta ovsa ali ječmena in 15 funtov sena. Ča pojde tako dalje, bo armada redno in zadostno preskrbljena.
Rusko brodovje
Ruske mornariške rezerve baltiškega brodovja in ruskega brodovja v Črnem morju so Bklicane pod orožje. Baltiško bro-dovje odide baje na bojišče 14. junija.
Kako je izginila križarica „Bojanin"?
P »f i z, 5. maja. »Ejlair«, ki je Rusom prijazen, prinaša sledeča senzacionalno poročilo: Sale zlaj se je pojasnilo, zakaj in
Priloga 105. štev. »Slovenca*« dn6 9. maja 1904,
kako je tako skrivaj in čudno izginila ruska križarica »Bojanin«. Dolgo časa nihče ni vedel, kje je »Bojanin«. I s t o g a dne, koje »Jeni sej« zadel ob mino in se potopil, je zadel ob mino t u d i »B o j a n i n« ter prišel pri tem ob vijak in krmilo. Poveljnik »Bojanina« se je bal, da bi križarica ne zadela še na drugo mino, je ladjo zapustil z vsem moštvom okola 380 ljudi na čolnih in se rešil na suho. Medtem se je pa »Bojanin« držal še tri dni nad vodo, potem se je pa potopil. Ni bilo žive duša na njem. Moštvo je prišlo v Port Artur in proti kapitanu se je uvedla preiskava, ker je prerano zapustil ladjo. Preiskavo so pa ustavili in kaznovali kapitana le s tem, da so ga dali na nevarno mesto. Vkljubtemu bo pa »Bojanina« še vedno štelivvrsti za boj sposobnih ladij. Ko je o a t i z-vedelzato, jebil silnohudna Aleksejev a.
Nevtralnost Kitajske.
Berolin, 7. maja. Tu računajo z možnostjo, da bo Kitajska prelomila svojo nevtraliteto. Bati se je resnih komplikacij. Iz Londona poročajo, da se na Kitajskem pripravlja splošna vstaja, ako se Japoncem posreči izkrcati se v Niučvanu.
Pariz, 7. maja. »Agence Havas« poroča iz Pekinga, da delujejo poslaniki inozemskih vlad pri kitajski vladi na to, da strogo varuje nevtralnost v sedanji rusko japonski vojni.
Ges. namestnik Aleksejev je zahteval, naj vsi kitajski uradniki zapuste Fangtion.
Nove japonske bojne ladje.
Berolin, 7. maja. Glasom poročil nacionalističnih listov zatrjujejo odločno v francoskih mornaričnih krogih, da sta bili naročeni v Angliji dve veliki japonski vojni ladji ter spuščeni v morje še pred pričetkom vojne. Kakovost teh ladij je znana. Vsaka ima po 17.000 ton in vsaka je oborožena s štirimi topovi 301/* cm., dvanajstimi 15 cm. in štirimi 25 cm. — Jeklene plošče so zelo močne. Brzina je določena na 18'/» vozalov. Istodobno prihajajo iz Italije poročila, da gradijo v neki južno italijanski ladjedelnici nove japonske vojne ladje.
Rasna poročila.
Petrograd, 8. maja. Veliki knez Ciril se je vrnil sem.
Irkutsk, 8. maja. Ledolomec je pričel voziti čez Bajkalsko jezero.
Berolin, 7. maja. Japonska armada v Koreji je močna 240.000 mož, 160 000 mož pride še na Korejo.
Berolin, 7. maja. Ruski general Sasulič je brat znane bivše nihiiistinje Vere Sasulič, ki je svoj čas streljala na generala T r e p o v a. Vera Sasulič je sedaj socialdemokratinja, ki v zvezi s P 1 e k -sanom in Akselrodom izdaja soc. dem. list »Zarja«.
London, 7. maja. O izkroavanju Japoncev se poroča, da so 1. 1894. v kitajsio japonski vojski se Japonci tudi izkrcali v Pičevu.
A n t u n , 7. maja. Tu se zopet razšir jene vesti, da je general Kastalinski padel zadet od sovražne kroglje. Tudi angleški poročevalci isto trdijo.
London, 8. maja. Neki vojaški so trudnik »Times« trdi, da bodo Japonci po Blali svoje čete proti Daljnemu, ker se to mesto ne da dolgo braniti. Napravili bi to mesto za središče svojih nadaljnih operacij, ker ni nobenega pripravnejšega pristanišča ob celem obrežja za odpošiljanje streliva in živil. Japonci so baje v to svrho že izkrcali poštni parnik s potrebščinami blizu Talien vana. Večina vojaških kritikov misli, da bodo Japonoi poskušali, za vsako ceno polastiti ae Port Arturja. Nekateri pa trdijo, da sb t o do ie zadovoljili s tem, da mu odrežejo dovoz ter nato s svojo glavno močjo udarijo na Kuropatkina.
Petrograd, 7. maja. Ker je bilo zopet nekaj požarov vKronstadtu so vsi pristaniški uradi, katere so doslej imeli uradniki, izročeni vojakom.
Parlamentarne vesti.
Dunaj, 8 ma]a. Samovoljna razdelitev delegacijskih referatov od strani Nem« cev vzbuja v slovanskih krogih veliko ogorčenje, pcsebno dejstvo, da Nemci hočejo tudi referat o okupacijskih deželth, katerega je dosiej imel dr. b u s t e r š i č. »Narodni List« pravi, da se to skoro lahko smatra tako, kakor bi hoteli Čehe in Slovence kaz novati za njihovo taktiko. »Ako je to res, pravi list«, »tedaj bodo Slovani to kazen že prenesli, a ne brez ugovora. Prosili so že načelnika poljskega kluba, sklicati s|kupno posvetovanjeslovan-skih delegatov, h kateremu bodo povabljeni tudi laški in nemško-konservativni delegati«. Konferenca naj bi bila v torek. Nemci upajo, da Poljaki in konservativni Nemci ne bodo pristali na zahteve obstruk oijonistov.
Dunaj, 8. maja. V »Pilsner Tag blattu« predlaga neki nemški liberalec v za-deti narodnega sporazumljenja mej Čehi in Nemoi ustanovitev posebnega parlamenta, ki bi imel samo to nalogo, ker v sedanjem parlamenta se to ne bo doseglo. Za ta par lament naj se na podlagi sedanjega voliv nega reda izvrše volitve za ta parlament. Tako izvoljeni poslanci naj bi izvolili odsek 12 Čehov in 12 Nemcev, ki naj bi se ob vezuo posvetoval in sklepal. Pasivno vo livno pravico bi imeli samo možje s 45 letom, ker takrat baje ponehuje radikalizem, izključeni pa bi bili vsi dosedanji politiki časnikarji in sploh vsi, ki so se udeleževali političnega življenja. Imenitno I
Dunaj, 7. maja. Nemški izvrSevalni odbor v drž zboru se je izrekel za parla-mentarično rešitev trg. pogodbe in nagodbe. V torek odobre nemške stranke skupno iz javo glede Bpravnih pogajanj. Nemci nastopajo samozavestno, ker je Korber na nji* hovi strani proti Čehom. V sredo bo držav, zbor odgoden. Imel bo daljše počitnice naj* manj pol leta. V septembru ali oktobru se snidejo deželni zbori. Nemci na Češkem stoje na stališču: Ako ni drž. zbora, tudi »zasedanja češkega dež. zbora ne bo« ter bodo odstranili zasedanje češkega deželnega zbora.
Kaj pa zdaj?
Iz Zagreba, 24. aprila.
Financialna nagodba med Ogrsko in Hrvaško se tedaj ni mogla skleniti, dasi so Hrvati popustili do skrajne meje. Mažari ne dado Hrvatom na leto več nego so določili že z zadnjim takozvanim posojilom v znesku od 3,300.000 K. Hrvati zahtevajo pa še enkrat toliko, ker sicer ne bi imeli pokritja za navadne svoje potrebe. Mažari zatrjujejo, da morejo Hrvati dobro izhajati z dosedanjim proračunom; če hočejo pa uradnikom plače povečati, naj uvedejo pa občinske naklade. Čudno pa ni, da Mažari tako govore, ker dobro poznajo hrvaške regniko-larce, s katerim imajo opraviti. Hrvaški regnikolarci so prevrtljivci prvega reda. Leta 1899. so v prvem poročilu svojem prav dobro in natančno opisali financialno stanje Hrvaške ter dokazali, da se Hrvatom gode velike krivice, katerih po nagodbi niso dolžni trpeti. To poročilo je celo hrvaška opozicija hvalila kot čisto pravilno vsaj v nekih točkah. Hrvaška regnikolarna deputacija se zategadelj tudi ne bi bila smela pustiti v dogovore z mažarsko deputacijo, dokler Mažari ne bi bili priznali zakonite hrvaške zahteve, da se teritorij Hrvaške tudi v financialnem pogledu mora smatrati za posebni teritorij, in da se imajo voditi v sporazumu s hrvaško vlado računi glede vseh hrvaških dohodkov, kar je že vse po prvi nagodbi iz leta 1868. določeno. Toda hrvaški regnikolarci se tega glavnega načela niso držali, misleči, da bi se na tak način dogovori iz-novič zategnili. Morda je pri tem poslu tudi sama hrvaška vlada vplivala na regnikolarce, da so odstopili od svoje prvotne nakane. Vlada potrebuje namreč denarja, da plača svoje navadne izdatke, a želela je, da poboljša vsaj deloma plače svojim avtonomnim uradnikom, ki so ji najbolja in najverneja podpora. Izračunalo se je zategadelj že v Zagrebu, koliko bi za zdaj potrebovala Hrvaška najpotrebnejšega dohodka. V dogovoru z regnikolarno deputacijo je tedaj vlada zahtevala določeno svoto od Ogrske v nadi, da ji bode to Ogrska tudi dala, ker so se Hrvati zato odrekli onih v prvem svojem poročilu zakonitih svojih načel. Zatrjuje se, da se je zavzel za vladni predlog posebno bivši minister Tomašič ter dobil zase še šest glasov, tako da je bilo za vladni predlog sedem glasov, proti pa pet; med protivniki je bil tudi poročevalec dr. Egersdorfer. Čim so Mažari opazili, kaj se je v hrvaški regnikolarni de-putaciji zgodilo, da so odstopili od zakonitega pota, so se še prav modro nekaj časa dogovarjali, sporazumeli se glede pobiranja užitninskega davka po kvotnem ključu, potem pa odločno izjavili, da od tega davka Hrvaška ne more dobivati toliko dohodkov, kelikor Hrvati računajo. Mažari so zračunali cele štiri milijone manje za Hrvaško. A ravno na te štiri milijone je računala hrvaška vlada. Nič ni pomagalo posredovanje bana Pejačeviča niti podbana Šumanovica. Hrvati so bili izigrani, ker so odstopili od postavnega načina dogovarjanja. Sam minister Tisza je odbil vsako posredovanje na korist Hrvatom. Hrvaški regnikolarci so se povrnili domov brez dovršenega opravila. Kaj pa zdaj ? V zadnjem saborskem zasedanju se je slišala beseda iz ust vladinih poslancev, da bodo tudi oni za financialno samostalnost, ako se zdaj ne sklene povoljna nagodba. In poslanec dr. Pli-verič je s svojim predlogom na koncu zasedanja zahteval, da se to vprašanje v nagodbi podvrže posebni razpravi v saboru, ako se povoljno ne reši do konca junija. Moramo iskreno priznati, da ne pričakujemo od take razprave v sedanjem hrvaškem saboru čisto nič. Kjer sedi ogromna večina ljudi, ki so odobravali vse nepostavnosti bana Khuena ter na njegovo zahtevo kršili
jasne ustanove nagodbe, od takih ljudi ne pričakuj odločnega dela, četudi se morda pri raznih priložnostih izjavljajo, da so pripravni braniti pravice svoje domovine. Najžalostneje pa je pri vsem tem to, da niso Hrvati nikdar složni, kadar je treba braniti celo po postavi jim zagotovljene pravice, kakor je bilo v ravno opisanem slučaju. Če kje, tukaj jih brani čisto jasna postava v 11., 29. in 59. § nagodbe, kjer se točno določuje Hrvaška kot posebni davkarski teritorij, določba kvote po davčni jakosti zemlje in o zbiranju vseh davčnih svot v deželno blagajno hrvaško, a ne v državno ogrsko. Po nagodbi bi se iz hrvaške blagajne plačevalo ogrski, kar ji gre, ne pa da Hrvatom dajejo Mažari, kolikor jih je volja. Kdor se odreče tako jasnih pravic, ki so mu zagotovljene po postavi, ni vreden, da se ž njim dostojno ravna. In taki so hrvaški mažaroni. Zdaj so hoteli dobiti malo večjo svoto za Hrvaško, da se pomirijo vsaj za nekaj časa nemirni duhovi, toda tudi to jim je spodletelo. Mažari že vedo, kako je treba take vrste ljudi nagraditi. Hrvaška bo morala zdaj životariti dalje s tem, kar so dali Mažari na račun užitninskega davka že za letos, namreč 3,300.000 K, da se morejo pokrivati navadni stroški, Za to leto je tudi podaljšana financialna pogodba, a tako se bode lahko podaljševala tudi za bodoča leta, kakor se je že do zdaj skozi šest let. Financialne nagodbe potemtakem ni treba po mnenju mažarskih merodajnih krogov, če ni baš taka, kakršno oni hočejo. A kaj poreče pa na to sčasoma hrvaški narod ?
Tepež med slovenskimi in laškimi delavci v laški zbornici.
Rim, 7. maja. Na vprašanje poslanca Cerrija je odgovoril državni podtajnik zunanjega ministrstva F u s i n a t o, da je bil 23. marca na Opčinah pretep med laškimi delavci z Abruc in med slovenskimi delavci. O tem se vrši preiskava. Fusinato je zatrjeval, da je konzul vladna navodila izpolnil in storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da varuje pravice laških delavcev in da se izpelje redno postopanje. Skrbelo se bode, da se enaki slučaji več ne prigode.
Stavka mornarjev na Francoskem.
H a v r e, 7. maja. Kapitani za dolge vožnje kakor tudi kapitani za vožnjo ob morskih obalih, skupaj 200, so se izjavili solidarmin a kapitani v Marzelju in so skle nili v pondeljek (9. t. m.) stopiti v stavko.
Dnevne novice.
V Ljub ! j a n i, 9. maja
Velikanski shod katol. narodne stranke na Savi pri Jesenicah. Na
uvodnem mestu prinašamo poročilo o velikem včerajšnjem shodu v gorenjski delini. Bil je to pravi tabor zavednih mož iz go renjske doline. Katoliško-narodna stranka je pokazala, kako tudi ondi globoko poganjajo njene korenine mej ljudstvom. Poročilo smo morali danes prekiniti, ker želimo programatični, velepemembni govor dr. Kreka priobčiti v celoti. Za Krekom sta govorila Glavič, ki je pojasnjeval stališče delavstva in Gostinčar. Soglasno in z nepopisnim navdušenjem je bila sprejeta naslednja resolucija: »Javni društveni shod na Jesenicah izreka dr. busteršiču in njegovim tovarišem v državnem in deželnem zboru popolno zaupanje na njih možatem nastopu za koristi kmetov in delavcev ter jih poziva, naj pri svojem dosedanjem delovanju krepko vstrajajo in odločno delujejo za splošno in enako volivno pravico«. — Tako so govorile množice naroda, kaj bev-skajo oni, ki ne spadajo k narodu, nas ne briga. Naj narašča to ljudsko gibanje povsod na korist domovine in v strah vseh njenih sovražnikov in izdajic!
»Sokol« (?) Tavčar bi silno rad, da bi slovenski »Sokol« še nadalje kazal svoje politično lice in se s tem odlikoval pred drugimi slovanskimi »Sokoli*. Ko smo zad njič dokazali, kako so bili oglasi ljubljanskega »sokola« vedno strankarski in kako se iz raznih pojavov vidi politika, ki je zelo malo — slovanska, je »Narod« zarentačil, da mora nas vsak »Sokol« prezirati, ker je izšel v dunajskem »V a t e r 1 a n d u « dopis proti »Sokolu«. Mi nimamo nobene zveze s »Vaterlandom« in če se je »Vaterland«
obregnil ob »Sokola«, nismo za to mi od govorni. Dr. Tavčar je nekoč bombastično dejal: »Moje ime je program«; če torej hodi »Sokol« pod njegovim imenom, naj se ne čudi, ako se širijo glede politike v »Sokolu« razna mnenja. Nam n. pr. potem kaj malo imponira — slovanska radikalnost slovenskega sokolstva. Če hočejo ljubljanski »Sokoli« ostati na Btališču, da bodi »Sokol« enostranski, potem naj bodo tudi tako pošteni, da si namestu sokolskih peres obesijo po dobe grabelj. Tako bodo došli slovanski »Sokoli« vedeli, s kom imajo opraviti. Kadar bodo zavzeli drugačno, res sokolsko stališče, tedaj bomo tudi mi drugačni, napram očividnemu strankarstvu pa ne moremo biti prijazni.
Nevarno obolel. G, svetnik F r. jereb, vpokojeni zaspiški župnik, bivajoč na blejskem otoku, je pretečeno soboto nagloma zelo nevarno obolel, ter je bil takoj previden s sv. zakramenti. Duhovnim sobratom se priporoča v molitev.
Umrl je danea zjutraj ob 1. uri v Borovnici č. g. Ivan Klemene, duhovnik v začasnem pokoju. Pokojni je bil rojen dne 20. febr, 1878. v Rakitniku pri Slavini, posvečen v mašnika 14. jul. 1901. Jedno leto je služboval kct kapelan v Gorjab. Napadla ga je sredi marljivega delovanja neozdravljiva bolezen, jetika. Zadnjega pol leta je bival pri sorodnikih v Borovnici. Četudi več mesecev vedno v postelji prenašal je svojo bolezen junaško in potrpežljivo. Trpel je veliko, tožil nič. Sel je po svoje zasluženo plačilo. Pogreb bo v sredo, dne 11. maja dopoldne ob 9. uri v Borovnici.
—	Meso vedno dražje! Iz Medvod se nam poroča: Kakor mesarji v Ljubljani, tako je tudi pri nas mesar s prvim m a j n i k o m svoje odjemalce presenetil z zopetnim podraženjem govejega mesa. Ze poprej z ozirom na kakovost predrago meso, je sedaj naenkrat poskočilo na neprimerno višino in sicer na lkrono 44vin. in 1 k r o n o 2 8 v. pri k 1 g. Pri tem se pa mora pomisliti, da pri nas se ne pobija težka pitana živina kakor po velikih mestih; pri nas se pobija večinoma lahka, takorekeč nižje vrste ži vina. Meso take živine je pa glede kako vosti polovico manj vredno, kakor pa od težke pitane živine. To dobro občutijo pri nas vsi sloji kakor tudi prihajajoči ptujci. Posebno občutno zadeto je pa pri tem podraženju mesa naše revno tovarniško delavstvo, katero si pri svojem skromnem zaslužku ne more privoščiti v veliko potrebo niti koščeka najslabšega mesa. Če gre tako dalje, bodo morali nastopiti občinski zastopi, da se ne bode naše ljudstvo tako neprimerno izžemalo. Tudi pri nas bi bilo pomislit', ali bi ne kazalo upe-ljati občinsko mesnico, ali naj pa občinski zaBtop kako drugače ukrene, da dobimo še enega mesarja v Medvode. Občina in obljudena okolica, koder ni več ur daleč nobenega mesarja, je jako pripravna za razpečavo mesa kakor tudi za nakupovanje lepe živine in koder so v bližini dve tovarni, bi še eno mesarsko podjetje v pametnih rokah u z o r n o uspevalo. To naj naš slavni občinski zastop razmišljuje ter naj hitro potrebno ukrene. Našemu mesarju pa svetujemo v njegovo k o r i s t, naj bi bil nekoliko bolj u 1 j u d e n nasproti svojim odjemalcem, kajti pomisli naj, da stranke njega rede, no on stranke. Ako kaka ženica, ki svoje skromne soldke doma dobro pre-šteje in preračuna, kaj bo vse kupila, malo pogodrnja čez visoko ceno ali čez slabo meso, naj je ne odpravlja na tak neolikan način, kakor se je to sedaj že večkrat zgodilo, ko je v zavesti, da je sam in da si stranka ne more pomagati. Upamo, da se bode tudi v tem pogledu obrnilo kmalu na bolje!
—	Obesil se je v nekem gozdu pri Brucku na Štajerskem bivši pismonoša v Poličanah Lovrenc Čuden, doma iz Srednje vasi, okraj radovljiški.
—	Umrl je dne 1*2. aprila 1.1. na Dunaju širšim krogom znani absol, jurist, g. Franc Kurait, rojen v Žibnici pri Skofji Loki. Nižjo gimnazijo je študiral v L;ubljani, višjo na Reki in v Karlovcu na Hrvaškem, univerzo na Dunaju. Deloval je tudi na leposlovnem in časnikarskem polju. Njegova dela se nahajajo pod raznimi psev donimi v »Novicah«, »Ljubljanskem Zvonu«, »Ljubljanskem L'stu« in nekaterih političnih listih. Naj v miru pečiva v tuji zemlji ! — Umrl je po kratki bolezni g. M P e z d i č, c. kr. poštar v Ajdovščini.
—	Gasilno druitvo v Kranju praz nuje dne 7. avgusta petindvajsetletnico svojega obstanka.
Birmo vanje. Ker vizitacija pri St. Jakobu ob Savi za sedaj izostane, bo bir-movanje na Črnučah v sredo, dne
18.	maja in na Jeiici v četrtek,
19.	maja.
—	Odlikovanje. Sedanji šef dvorne tovarne za izdelovanje orgelj bratov Rieger v Krnovu, g. Oton Rieger, je bil enako svc-jemu, sedaj t Bogu počivajofiemu očetu od likovan z naslovom c. ia kr. dvorni izdelo-vatelj orgelj, s čimur je priznana enakovrednost in enakoobseinost sedanjega pod jeija.
—	Podsulo je v Clevelandu v Ame riki 46 let starega premogarja Antona P 1 a n i n š k a iz Gorenjega Trebnjega. Po tegnili so ga mrtvega izpod skalovja.
—	Ponesrečena Solarlca Enajst letna Frančiška Narobe iz Pcdmolnika št. 30 je na poti iz šole zlomila si nogo. Prepeljali so jo v dež. bolnico.
—	Poročil se je v Kamniku v ne doljo 8. t. m. gospod Josip Nikolaj S a d n i k a r , c. kr. okrajni višji iivino-zdravnik z gospico Štefanijo Novak, hJerko c kr. nadpoštarja Martina Novak. Čestitamo!
—	Na korist pogorelcem v Hi njah Dne 5 maja 1904 ob 4, uri popo ludne priredi »Slov. katol. izobraževalno društvovŽužemberku« lote r i j o na korist pogorelcem v Hinjah. Pred začetkom udarja društveni tamburaški zbor. Ker je čisti dohodek namenjen toliko potrebnim pogorelcem, se vsak dar hva ležno sprejme.
—	Novo pevsko druitvo sa je usta novilo v tržaški okolici. Pri Sv. Mariji Mag daleni spodnji so poleg ie obstoječega pevskega društva »Slava« ustanovili še pevsko društvo »Slovanska lira«.
—	Junec se je izgubil. Izgubil se. se je dne 4 t. m. posestniku Andr. Obreza v Jezeru pri Cerknici tri leta star juaea. Pa-sel se je na paš liku, ležečemu tik jezera. Skoro gotovo je junca kdo ukradel.
—	Občni zbor železničarske prometne zveze se je vršu na Dunaju dne 11. aprila. Predno se je pričel občni zbor, so se po posredovanju kršč. aoc. poslancev dr. Gessmanna, Axmanna in Oalza pora v nale nekatere sporne točke, ki so jih povzročile osebna mržnje. Na ehodu, ki se je vršil popolnoma mirno in dostojno, so bili zastopniki železničarjev iz vse Avstrije. Poporo-čilu predsednika in nadzorovalnega odbora se je odobril računski zaključek. Po odo brenju računskega zaključka je bil predsednikom izvoljen Jurij S c h w a b , ki je povdarjal, da je v svoji 32letni službi pri že leznici imel priliko kot ključavničar, kurjač in strojevodja spoznati tudi zunanjo službo. Znane so mu razmere železničarjev izven Avstrije. Povdarjal je, da je pred vsem potrebno, da so železničarji v svojem strokovnem društvu složni. Nikjer ni sloga tako potrebna, kakor je ravno potrebna pri železničarjih. Med člani prometne zveze ne sme biti razpora in proti vsakemu, ki kali slogo med železničarji, člani prometne zveze, sa mora nastopiti kar najbolj odločno v skupno korist in zboljšanje materielnega stanja železničarjev. Razgovor se je vršil potem o slovenskem strokovnem glasilu prometne zveze. Gospod M i 1 a v e c je zahteval, naj prometna zveza poskrbi, da društveno strokovne zadele prinaša »ost. ung. Eisenbahaer Zeitung« tudi slovensko ali naj pa načelništvo prometne zveze poskrbi, da bi kak slovenski list v Ljubljani prinašal članov prometne zveze zadevajoče vesti. Sklenilo se je, da o izdaji slovenskega in poljskega glasila sklepa dru štveno načelništvo. O podpori za slučaj smrti se je sklenilo, da se bode ta delila od slu čaja do slučaja še nadalje. Vdovcem se zviša podpora ob smrti žene od 100 na 200 kron. Pravico do te podpore nimajo člani, ki so članarino nad 1 mesec na dolgu. Sklenilo Be je nadalje, da sa bodo občni zbori od sedaj naprej vršili na tri leta in so se v tem smislu spremenila pravila.
—	Umrla je dne 6. majnika t. I. v grajščini L a n š p r e ž pri Mirni na Do lenjskem gospa Henrika pl. C s a -n a d y roj. pl Zijetsik v 84. lotu svoje starosti.
—	Bohinjska Bistrica ostane naia!
I z Boh Bistrice. Odkar so bile ob činske volitve na Buhinj. Bistrici razveljavljene, ker je prejšnji tajnik prepošteno po svojem okusu priredil voiivni imenik in je za svoj junaški čin dobil v Ljubljani pri merno častno nagrado, se je neprenehoma zabavljalo, ruvalo in sa delale ovadbe na vse mogoče vetrove. Ker tako ni šlo, pričakovali so rešitve iz zapuščencsti 21 aprila 1.1., ko so ae vršile nove volitve Tudi tukaj ni bilo uspeha. V odbor so v veliki večini izvoljeni zanesljivi in neomahljivi možje, dočim so pririli nasprotniki par svojih v prvi razred. A poskusiti so hoteli srečo pri volitvi župana. Pa šmir na vseh koncih ! Calo ženska agitacija ni pripomogla do zmage. Velika ve čina odbora je imela zaupanje v Franca A r h a in oddala svoje glasove njemu. Prav isto bi se zgodilo, ako bi glasovali po list kih, s katerim predlogom so ^neodvisni od-
bbrniki« propadli. Ves up je splaval po vodi. Burja pa, ki je pihala za hrbtom »neodvisnih odbornikov« se je spremenila v sapico. Odborniki so s svojim možatim nastopom pokazali, da je še vedno najti dosti neustrašene odločnosti. Liberalizem je dobil brco!
—	Nesrečna vežnja. Konj se je spla šil dne 2. t m. poaestnioi Mariji Hafner iz Vižmarij. Voz se je prevrnil in poststnica je dobila na glavi smrtnonevarno rano, na desni nogi pa težko poškodbo.
—	Ubil je posestnikov sin Janez Faj far v Lajšah 53 let starega zidarja Jurija Bernika iz 8evlj.
—	Iz Zagreba poročajo, da so jo bo lezen dr. Bresztyenskemu zopet shujšala, tako da je malo upanja, da bi ozdravel. — Umrl je v Zagrebu časnikar Julij p 1. K u g I e r. — Balovarsko križe-vaški veliki iupan K u k u 1 j e v i c je po dal demisijo. Na njegovo mesto pride podžupan v pok. Geoagijevič.
Ljubljanske novice.
Stavka prevoznikov. Danes je okoli sto prevoznikov pričelo stavkati. Stavke se ne udeležuje samo kakih pet prevoznikov. Gospoda T o n n i e s iu P e t e r c a sta baje izjavila, da pripoznata zahteve prevoznikov za upravičene ker Bama vesta, koliko živina in druge Btvari stanejo. Včeraj so imeli prevozniki shod, na katerem so sklenili stavko.
Socialno demokraški železničarski shod v Šiški pri Vodniku sa je 2. majnika jako slabo obnesel. Železničarji so pričeli uvi devati, da gotovi ljudje pri socialni demokraciji ljubijo le njibove žepe. Prišlo je okolu 20 železničarjev. Poroča so nam, da je to na Kristana tako vplivalo, da je zgubil vso sapo. Popihal jo je, ne da bi bil kaj govoril. Ob 9. uri zvečer že ni bilo Kristana nikjer.
Umrla je v Ljubliani gdč. Amalija Z e m m e v starosti 85 let.
Socialnodemokraški shod se je v soboto popolnoma ponesrečil. Udeležba je bila skrajno p čla, ker zidarji socialnr demokraško voditelje poznajo še od lani. Nekateri soc. demokrati so pripravljali štrajk zidarjev, a kakor se sedaj vidi, ga ne bo. Vtč o tem še poročamo.
Mestno hranilnico ljubljansko bodo slo vesna otvorili meseca novembra letos. V tem času se v novo poslopje preselijo nam reč njeni uradi in prične v njem poslovanje.
Zrelostne skušnje na učiteljišču. Pismene zrelostne skušnje se prično dne 16. t. m. in trajajo do 19. t. m. Ustmena matura se prične 4. julija. Na vadnici se pouk konča 14, julija.
Osobje Samassove tovarne bo imelo v nedelju, 15, t. m., ob 7. uri zjutraj sv. mašo na Rožniku. Pri maši bo pel tovarniški pev ski zbor, ki se je ie opetovano odlikoval. Zbor vodi aodaj g. Banišek.
Umrli v Ljubljani. 4. maja: Fran Pir-kovič, črkostavcev sin, 14 mesecev, btreliške ulice 15, pljučnica tuberk —5. maja: Amalija Prtdalič, delavčeva hči 57» meseca, Tr novki pristan 36, črevesni katar.
»Rdeči križ«. V knjižnici c. kr. deželne vlade vršil se je dne 2. t. mes. občni zbor deželnega in gospejnega pomočnega društva »Rdečega križa« za Kranjsko. Mesto obolelega društvenega predsednika, gospoda ces. svetnika Lana Murnika, in prvega podpredl sodnika, gospoda dvornega svetnika Josipa Dralka, otvoril je občni zbor drugi podpred sednik, gospod Josip Luckmann, in pozdra vil navzoče društvene člane in posebno go apode vojaške odposlance. Predsednik je naznanil, da je Njena c. in kr. visokost pre svetla gospa nadvojvodinja Marija Kristina biagovoliia milostno prevzeti pokroviteljstvo društva. Za to društvu izkazano najvišje od likovanje izreklo je vodstvo Njeni c. in kr. visokosti globoko zahvalo. Dalje je bilo dru štvo počasteno s tem, da je Njega c. in kr. apostolsko veličanstvo po 40letnem delovanju odstopivši društveni predsednici gospej Florentini Rudesch podelilo zlat križec za zasluge. Predsednik pozdravi potem novo izvoljeno predsednico baronico Olgo H in, dalje prvo in drugo podpredsednico, gospe Antonijo Koster in B ti pl, Laschan M )or-land Pri zveznem zboru, kateri se je dno 10 maja 1903 na Dunaju vršil, zastopali so tukajšnje dfuUvo gospodje sekcijsii š; f Lu dovik Dimitz, Nj. ekscelenca grof Ant Pace in gospa Luitgarda Zeschko. — Društvo je imelo preteklo leto 310 rednih in 5 častnih članov D hodKov je bilo, in sicer: člana rine 1323 K, prispevkov podružnic 772 28 K, darilo kranjsko hranilnica 1200 K, obresti vrednostnih papirjev in hranilničnih vlog 4321 71 K; izdatkov je bilo: 1049 94 K upravnih stroškov, 1907 60 K za podpore invalidom in njihovih vdov. 600 K za pogoreloe krajev Tabor v kranjskem okr., Pred grad v okraiu Črnomelj in Vače v litijskem okraju, in 313 60 K kot prispevek k centralnemu fondu. K;ncem leta 1903 je znašalo premoženje: a) prosto porabna imovina 65 041-25 K b) vezana imovina 42 063 29 K o) imovina zaklada za podpore v mirnem času 961 49 K, skupaj tedaj 108.066 03 K — Z ustanovitvijo podružnice v St. Petru
je število podruinic naraslo na 15. — Podružničnih članov je bilo koncem leta 1903., in sicer rednih 822, podpornih 4 in častna 2. — Prejemki so znašali 2223 35 K, izdatki 874 K, končno stanje imovine je bilo 26.245 34 K. Ko bo je račan za leto 1903. na znanje vzel, vršila se jo volitev v odbor (gospejni odsek) ia cenzorni kolegij. Izvo> ljeni bo bili: Gospe Evgenija B a m -berg, Marjana p I. F r a n k in E r nestina Račič, dalje gg. Fran Schantel in A d o 1 f K 1 e i n.
Gasilstvo iz Ljubljane in okolice je imelo včeraj ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Flori-jana običajno Florijanovo mašo. Pri sprevodu k maši in od maše je svirala »Društvena godba", za petje pri maši pa je skrbelo pevsko društvo „Slavec". Po maši je imelo gasilstvo sestanek pri „Hafnerju", pri katerem je do opoludne marljivo in dovršeno svirala „Društvena godba". Sprevoda in sestanka se je udeležilo na stotine civilnega ljudstva. „Društvena godba" je prvič nastopila v uniformi in žela je pri sprevodu kakor tudi pri sestanku splošno pohvalo.
Poročili se bodo: Ferdinandi K e r ž i č , poslovodja z Ivano Ložar; Ivan Tome, asistent v tobačni tovarni, s Frančiško Garbeis; Karol J e v š č e k , poslovodja, z Elizabeto Rabič; Franc Mašera, profesor na realki, z Ido Z a r 1 i, bivšo učiteljico.
Prve črešnje smo dobili danes na ljub Ijanski trg. Tri črešnje veljajo 2 v.
96let stari morilec. Mestnega ubogega 96 let starega Pavliča, ki je umoril ubogega Ciglerja, so danes prepeljali z rešilnim vozom v hiralnico. Pred porotnike ne pride, ker se je dognalo, da mu je otemnel duh.
Iz Amerike se je vrnil bivši učitelj g. B a j e c.	j
Promenadni koncerti. Piše ae nam : Vojaška godb« bode torej letos prirejala pro-menadne koncerte samo ob nedeljah. Pro-menadne koncerto ob delavnikih namerava opustiti. — Občinstvu, ki po trudapolnem delu zvečer potrebuje malo razvedrila, ne privošiijo niti te mrvice brezplačne zabave. Iz tega sledi: okleiv.to se »društvene godbe« in jo podpirajte! Potem naj še ob nedeljah ostaja vojaška godba doma, in na njeno mcato stopi narodna godba, ki bo razveselila poslušavce tudi s slovanskimi skladbami.
Kdo je sovražnik šole?
Iz Šenčurja pri Kranju.
Imenovanja — neodvisnih kmetov — novim krajnim šolskim nadzornikom na ljudskih šolah v šenčurski župniji so pa že taka, da n9 smejo ostati javnosti prikrita. — Najnaprednejši je gotovo učitelj gospod Farjan in najvzglednejša njegova šola v Ol-Sevku. Zakaj pred leti se je reklo, da mora olševsko šolo iz gotovih vzrokov nadzoro vati šenčurski nadučitelj, a kar naenkrat je toliko vzgledn?, da je postal njen kraj ni nadzornik n« dvieen kmet in učiteljev najboljši pr- aielj. Radoveden sem, kako dolgo se bota aele sedaj morala prijatelja med seboj zvečer razgovarjati, in če se bo tudi tako poslušalo, kakor — pri občinskih sejah ....
Nadzornik šole v Voklu je postal slavno znani župan strupi iz Čirčič. Strupi ni niti iz župnije šenčurBke, niti iz šolskega okoliša šole v Vokiu, sploh nima z Voklom ni kake zveze. Mož ki n; bil sposoben za šolo na Primskovem, da nadzoruje g. Luznarja, naj je dober za šolo v Voklu. G. Luzner, ki baje predlaga take nadzornike, je dal s tem slabo spričevalo Strujiju. A to je tudi krepka zaušnica za vae Senčurjane, ki ao vsled tega zelo ogorčeni. Torej v celi žup niji šenčurski ni tako sposobnega moža ka kor jeStruoi? Pravijo, di je takih in boljših mož pri nas na stotine I
A najlepši nadzornik šele pride. To je novi krajni nadzornik za šeniursko šolo. Ta mož ima samo to lepo lastnost, da je — neodvisan kmtt — liberalen gostilničar. Mož je pač visok, in je zelo rad imaniten calo krajni šolski predsednik je eHno želel po stati — pa mu je izpcdletelo; duševno je pa skrajao omejen in to žfi cd nekdaj. Kot eden izwd zelo slabih učencev jedinoraz rtdnice v Sanfurju je le z veliko težavo malo bral, — kar vedo povedati njegovi vrstniki. Sedaj je psi najučenejša glava v Šenčurju I Aii ni to mali) čudno ? Ta novi nadzornik pa ni samo visok, učari, ampak tudi močan. Svojo moč je kazal nedavno, ko se je že kot nadzornik v gostilni — pretepal — S cer sa je potem pob.,tal, da ni čutil poslodic; a to ni izpremenilo nje gove nravi. Lip nadzorniki In tak naj nad zoruje, da se v šoli didaktično pod&gogično vzgaja, ki sam najbolj potrebuje nadzorstva! Kaka čast tj z a n j , za š o 1 o , za n a d učitelja in za — b 1 a v n i okrajni šolski svet!
Vprašamo samo to: Kdo je sovražnik šole? Ali mi, ki proti nastavljanju takih nadzornikov šol sloveano protestiramo, »li okrajni Sol. svet v Kranju. Ali se ne pravi to se iz šole norčevati? S tem izpodkopa vate ugled šole in učiteljev. Zakaj delate
tako? — Vemo zakaj. Sola vam je za — politiko.
Iz brzojavk.
Berolin, 7. maja. Novoimenovani poveljnik nemških čet v južno vzhod. Afriki generallajtnant pl. Trotha se bode 20. t. m. odpeljal na bojišče.
Budimpešta. Govori se, da namerava grof Albert Apponyi izstopiti iz polit finega življenja. Baje je že odpovedal svojo budimpištansko stanovanje ter odšel na svoje posestvo »Eberhart« pri Požunu.
R i m. Nekateri listi groze, z ozirom na N&ssijevo afero, da razkrijejo velika slepar-stva tudi o drugih ministrih prednjega ministrstva.
Lvov. Poljski listi poročajo iz Varšave : 3. t. m. na dan poljake konštitucije je bilo na ulioi aretovanih 200 oeeb. Nekega dijaka je ubil eden kozakov.
Belgrad. Kralj ne bo v samostanu Ziča, kakor se je govorilo, kronan, ampak le maziljen. Kronanju so nasprotovali eks-tremni radikalci. Voditelji teh trdijo, da so prine pijelni republikanci.
Barcelona. V soboto zvečer, ko so ravno gojenci jezuitskega kolegija zapustili poslopje, je eksplodiral« v veži dinamitna bomba, ki je poškodovala poslopje. Podrla se je streha. Razun vratarja, ki je lahko ranjen, ni bil nihče poškodovan.
Pariz. Zdravje sa Waldeck Rousseau boljša.
R i m. „Agenzia italiana« poroča, da je sveti oče bolehen in da je njegov prejšnji zdravnik iz Benetk brzojavno pozvan v Rim.
London. Uradno se poroča, da je napadlo 5 t. m. 700 Tibetancev iz Šigatse pod vodstvom nekega Lhassa generala Gyaotse. Napad je bil odbit. Tibetanci so zgubili 250 mrtvih in ranjenih. — Angleži so imeli dva mrtva.
Praga. Na kongres nenemškega di-jsštva, ki se bo vršil tu od 27. do 30. t. m. so povabljeni tudi laški dijaki, ki so udeležbo obljubili.
Zagreb. Hrvaško in laško dijaštvo na zagrebškem vsaučilišču je pozvalo občine v Dalmaciji in Istri, naj pet cijonirajo, da bodo skušnje na zagrebškem vseučilišču veljavne " za vso državo.
Književnost in umetnost,
* Ofertoriji za največje in večje praznike cerkvenega leta. Zložil Ignacij H 1 a d n i k. Op. 48, I. zvezek. Cena 1 K. V Ljubljani 1904. Založil skladatelj. — Ofertoriji za velike praznike, pri katerih se proizvajajo latinske maše, so jako potrebni in tudi iskani. Gospod skladatelj nam tu podaje šest ofertorijev, in sicer za vnebohod, biukoštno nedeljo in ponedeljek , sv. Rešnje Telo, sv. Peter in Pavel ter za veliki šma ren. Skladbe so zložene za mešan zbor in so prav melodiozne in tudi skrbno izdelano.
G. K.
Cerkveni letopis.
Pij X in katoliSki misijoni
Sveti oče je poslal brevo vodstvu bato liških misijonov v Lijonu. V tem pismu na glaša velike uspehe katoliških misijonov v tolikih deželah in imenuje svetega Frančiška Šaleškega k o t p a -trona tamošnje družbe in katoliških misijonov splobter povzdiguje njegov god v „ d u • plex m a j u s ".
Cerkveno petje.
Nova koralna izdaja izide v Rimu v papeževi tiskarni. Tu so že izvršili vae priprave za tisk gregorijanskega korala. Nabavili so novega osobja in tiskovnega materiala ter preskrbeli vse, da bo nova izdaja v vsakem oziru dovršena. Ako ne bo posebnih zadržkov, izidejo prvi izvodi ie v treh ali štirih mesecih.
izpred sodišča.
Izpred okrožnega sodiSča v Novem mestu.
France Orešek iz Ssooijano, 26 let star, tožen je radi hudodelstva goljufije. Pustil si je napraviti na svoje imo pooblastilo v imenu svojega brata, bivajočega v Ameriki. S tem pooblastilom jo [rodil lepo zaraščeno hosto Antonu Stamcarju in Jan. Mivserju. Goljufija pa je prišla krnalu na don, tako da nista omenjena zemljišča mogla na avoje ime prepissti, Orešak jo po bergnil v Ameriko, tam si prislužil lep denar, vrnil se domov, povrnil škodo zgoraj omenjenima, po trm se pa aam zglasil pri so-dišfiu. Dobil je 1'/, meeeca ječe. — Jan. Plut iz Bereče vasi pri Suhorju je proti Tereziji Suklje dne 1. februarja po krivem pričal. Prisegel je namreč, da je g. Suklje om :njeni dan dal na stopnjicah 30 kron, ka tere mu je posodil gospod Anton Sublje. Danes pa gospa Terezija Suklje s pričami Jure Ambrožiča, Niko Orliča in z izpovedjo
Ustnega soproga dokaže, da ie Janez Plut vedoma po krivem prisegel. Obsojen je bil n» tri mesece. — Rudelj Janez in Jevševar France, oba is Mirne, sta napadla orožnika Janeza Jelenca. S tem it» storila hudodelstvo javnega naailstva. Sla sta namreč fante v Mikronog na korajlo klicat. Rila sta sioer nekoliko vinjena, a ne toliko, da bi ne vedela, kaj delata. O.-ožnik ju je svaril, naj bosta mirna, a ko sta videla, da je ta brez oroJja in le na izpre-hodu, sta ga zgrabila in Rudelj ga je z lato po roki udaril. Službe ni mogel opravljali 23 dni. Priče izpove do, da nista bila pijana, kajti pozneje sta znala prav dobro teči in Rudelj se je vrgel celo čez dva metra vi sok plot; Javfiavar pa je znal posebno dobro teči. Tako izpovedo priče. Ker sta se oba-dva hvalila, da se orožnikov treh poatai ne bojita, obsojena sta, in sicer: J»nez Rudelj na eno leto, Ignacij Jeviovar na sed<»m mesecev. — Č a m p a Janez, Čulik Miha, Marolt Leopold, Strum b e 1 j Jože, prvi iz Sodražice, drugi in tretji iz Bobnarioe, zadnji iz Vinkovega vrha, so jo popihali v Ameriko, ne da bi zadostili vojaškim dolžnostim. Obsojeni so na sedem dni zapora.
Narodno gospodarstvo.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani. Bilanoa s dnem 30. aprila 1904.
Aktiva:
Gotovina v hlacrajni K 20.570 92, posojila kron 3,863.24153, naloženi preostanek K 1 397.812 62, vrednostne listine K 198 700. Nepremičnine: Zadružni dom K 184 265 50 prehodni zneski K 765 85, zaostale obresti K 80.777 38, inventar K 4058 22.
P a s s i v a :
Deleži kron 24.670 —, skupna rezerva K 97.238 41, pokojninski zaklad K 9899 75, hranilne vloge K 5,941 5S0 39, naprej pla čane obresti posojil K 14 427 46
Razne stvari.
Velikanska procesija je prišla dne 2. t m. na Šmarno goro. Več kot 1100 deklet iz Marijine družbe dekanije kamniške se je zbralo na Siaručini ob 7. uri zjutraj. Procesijo je vodilo 19 duhovnikov, na čelu jim g. dekan Iv. Lavrenčič. Dekleta lega skupnega romanja ne bodo nikdar pozabila. Na gori je bila slovesna sv. maša s pridigo in skupnim svetim obhajilom. Natančnejše poročilo prinese »Bogoljub«.
Svetovno zvezo Tevtonov pripo roča vseučiliški profesor v Kolumbij1, Burges. Nemčija, Angleška in Amerika naj bi izvr šile po Momsenovih načelih to svetovno zyezo. Amerika naj zato, da sa v ta namen uglasijo pota, odpravi sedanjemu času ne primerne čolne postave.
Avtomobilni stoli za bolnike. Med novostmi, katere bodo videli obiskovalci svetovne razstave v St. Louis, bodo tudi avtemobilni stoli, ki bodo dobro služili onim, ki ne morejo hoditi. Ti stoli so napravljeni tako, da lahko sedita dve osebi druga poleg druge. Vozil se bo torej z bolnikom lahko tudi kak čuvaj, ki mu bo stregel. Stoli se pregibljejo s hitrostjo 5 km v eni uri ter imajo zelo dobro zavoro, ki ustavi voz v vsakem trenotku, ter tako lahko prepreči vsako nezgodo. Tudi se lahko napravijo na tem stolu aparati, ki omogočijo bolniku gibanje nog in rok. Gonilna moč je elektrika.
Obsojen sodnik. Na 300 mark denarne kazni je bil obsojen sodnik Herman v Hamburgu. Vsled njegove nepaznosti je bil neki kaznjenec 14 dni dlje v zaporu, kakor 80 je glasila obsodba.
Skrivnost pevske umetnosti. Aie lina Patu, »edini slsvic«, je pred kratkim končala svoje pevske koncerta po Ameriki z izvrstnim uspehom. Na vprašanje, kako se ji je posrečilo, svoj glas tako izvrsten ohraniti do svojega 60. leta, je rd^ovorila v časopsu »Vindsor Msgazine« : »Moj uspeh je odvisen od izobrazbo srednjih glasov. Mnogo pevcev zanemarja to v svojo največjo žkodo. Ti mnogokrat lahko pojejo aelo visoko, toda navadne pesnice jim pa delajo velike težave. Kdor izgubi srednje glasove, izgubi vse. Zelo visoki ali zelo nizki glasovi ■o le dirka. Vedno sa varujem napenjanja pri petju. Kdor hoče dolgo peti, sa ne sme preveč napenjati. Kar se tiče vaje, so ne urim več ko 15 do 20 minut na dan in sicer pojem le glaeo /no šfcalo. N kdar pa nisem pela, ako mi je bilo slabo. Radi tega som imela često zelo veliko škodo. Nekega dne bi imela poti na pruskem dvoru. V^e je bilo že pripravljeno, ko sem naznanila, da ne morem peti, in kralj Viljem, poznejši cesar, mi tega ni nič zameril. Jem in pijem zelo zmerno. Spkh nimam navade jesti ne posredno pred ali po predstavi, ampak pol ure pred začetkom; kajti zelo mučno je peti s praznim želodcem.
Filozofija na dvoriiču vojašnice. Desetnik vpraša enoletnega prostovoljca pri vajah s puškami: »Enoletni prostovoljec MUller, veste li, kaj je ideja.« — Eioletni prostovoljec Miiiler: „Da, gospod desetnik!
Prvi je besedo ideja rabil Plato. N,egovo naziranje je bilo, da sa v višjem inteligiblem svetu višja naziranja res nahajajo in da se ta naziranja na sencih' m svetu morajo le nepopolnoma izraziti. Č oveška duš«, ki ideje na tem svetu ne more spoznati popol nema, spoznala jo bode šele na višjem svetu.« — Desetnik: »No, ker veste, kaj je ideja, zato pa denite puško za idejo neko liko bolj na levo "
Štajerske novice.
š Na Dravskem polju niže Ptuja smo imeli pretečene dni pravcati paradiž. Drevje je cvetelo v toliki krasoti, da so bili sadonosniki videti kakor rožnati grmi. Človeško oko se je kar zapelo na divne jablane in hruške. Pod drevjem je migljalo na tisoče in milijone raznobarvnih cvetličic kakor dijamanti na solncu. Ptičica lahko-krile so pele in žvrgolele svoje pesmice v veselje mimoidočih potnikov. Kaj veselo je sedeti poleg sadonosnikov. Upati je obilne letine. V valovitih Halozah brsti vinska trta in se ponaša že zdaj z močnimi kavernki na debelih mladikah. Bog nas varuj slabega vremena in Dravčan bo pel: Jablane, hruške in druge cepe, cepi v mladosti za stare zobe. In Haložan mu bo sekundiral: Kak dobra je ta kapljica, ta žlahtna, vinska kapljica. Vendar smo imeli v noči od 4. do 5. maja strašno nevihto, katera nam je mnogokaj polomila, pa upanja še nam ni odvzela. Toče ni bilo. Žito je nekaj poleglo. Varuj nas Bog neviht!
I>1'1IL!P6$,V**U
(Slov. katol. akad. društvo „D a n i c a" n a D u n a j u) je izvolilo na svojem I. občnem zboru dne 3. maja t. 1. za letni tečaj 1903/04 sledeči odbor: Predsednik stud. phil. K. Capuder; podpredsednik cand. iur. Fr. Schaubach; tajnik stud. iur. F. Tomažič; blagajnik stud. phil. Fr. Porenta; knjižničar stud. phil. Lj. Vagaja; gospodar stud. iur. F. Merala.
Telefonska In br^ojavn® poročila.
Japonsko-rnska vojska.
Petrograd, 9. maja. (Kor. rad.) Uradno poročilo generala Kuropatkina na carja poroča, da so imeli Ruai v bojih ob reki Jalu 30. aprila in 1. maja naslednje izgube: 26 častnikov, med njimi general K a-š t a 1 i n s k i , 564 mož mrtvih,- 38 častni kov, 1 vojaškega duhovnika, 1 kapelnika, 1081 vojakov ranjenih ; 6 častnikov in 679 mož je ostalo na bojišču. Kaj se je ž njimi zgodilo, sa ne \e. Kuropatkin trdi, da se noben ruski vojak ni udal. 11. in 12. polk, ki imata glavne izgube, sta se umaknila v polnem redu in došla v Fenvančen. Prednje straže Japoncev so 7. t. m. zasedle Fenvančen, iz katerega sa je rusko konje n štvo umaknilo. Tri japonske divizije so na poti v Fenvančen, kjer mislijo, da dobo Ruse.
Petrograd, 9. maja. Kapitan K u -rakov, kateri je bil dne 1. maja v bojih ob reki Jalu ranjen, je hotel preplavati pritok Jalu, da bi dosegel oddelek Sisuličev, a vsled preveč izgubljene krvi je oslabel in utonil. Kozaška patrulja je izvlekla mrtvo ruplo.
London, 9. maja. L Tjkia so potrjuje, da ja središče dru^a ruske obrambne vrate, Fenvančen, padal v potek. Po srditem boju konjen kov ga je zasedla pehota generala Kurokija. Preden so Ruai za pustili mesto, so zažgali skladišča in jih po gnali v zrak Pustili s > pa bolnšiio i veliko množico lazaretnih priprav, ki jih imajo zdaj vse Japonc. Del japonskih čat je pre magal ruske oddelke na polotoku Liaotun in v petek vzel Port A d a m s ter razdrl železnico in brzojav v Port Artur.
London 9. maja. Iz Sojia po'o$ajo, da so se doli druge japouske armado izkrcali ne le na polutoku Liaotun, ampak tudi pri Takušenu ob obrežju Mandžurije
London, 9 maja. (K. u.) Reut. urad poroča iz Sanhaikvana: Rusi so podrli trdnjave v Niučvanu ter so večinoma ie zapustili Niučvan. Ruski gener. štab se je preselil iz Liaojana v M u k d e n. V Mukdenu je baje zaloga živil jako pičla.
Dunaj, 9. maja. Ganeral Kuroki poroča, da je pri Fenvančanu padlo 800 Rusov.
Berolin, 9. maja. I z T o k i a se poroča o novi japonski zmagi: Pri
II u a n o i p u so Japonci napadli 2200 Ru sov, jih večinoma pomorili in 400 vjeli. Japonci so dobili pri tem šest topov, katere so pa prej Rus1 naredil' nerabne.
London, 9. maja. Čuje se, da je general Sašulič odpoklican z bojišča. Baje ima še vedne zveze s svojo sestro, ki je nihilistinja.
Petrograd, 7 maja. Tu so nekatiri jeko vznemirjeni, ker je miogo k tajskih trgovoev nenadoma zapustilo Petrograd.
London, 9. maja. (Kor. urad) Rauter jev ur«d poroča iz 5anhaik/ana, da Rasi za puš'ajo zahodni dol poluotoka Liaotun ter se umikajo v H a i č e n. O J četrtka do sobota bo je iikrcalo na Liactunu 27.000 Ji poncev, ki bo na več milj daleč razdrli železnico. Port Ariur je tako baje popolnoma izoliran.
Tokio, 9 maja. Včaraj zvečer so bile velikanske slavnosti na slavo japon. zmag. Tako velikanskih slavroitij ša ni bilo na Japonskem. Pri slavaoati se |e prigodila nesreča, Večja število oieb, večinoma dečkov ie v gnjači pad o v vodo. 21 oseb je mrtvih, 40 ranjenih.
Berolin, 9. maja. Sem prihaja vest, da je carjev namestnik v vzhodni Aziji, Alekse jev, na skupno zahtevo Siriyilova ia Ku-ropaUina ( dpoklican. Niogov naslednik bo veiiki knez Nikolaj Nikolajevič.
Zagreb, 9. maja. LisSmka litografi5-nega znvod«. Z smela, so včsraj mej pred-etavo v orfeju aretirali radi ponarejevanja denaria.
Variava, 9. maja. Slavni poljski pisatelj Sienkie\vicz se je 6. t. m. že tretjič poročil in sicer to pot z gdč. Marijo Baska. Prva njegova žena je umrla, od druge se je ločil. Odpotoval je na ženitovanjsko potovanje v Avstrijo.
l&otearologlftno poučilo. TiSina nad morjem 306*2 m, «rftdnji iračni tlak 736*0 mm					
< j Cas opa-% 1 sevanja	Stil)« b«ro-motr*. . «».	Torapo-ratnn po 0olii!a	Vetrori.	Neb«	S- -rt «*
7, . ....	.30-2,	10 4	sl. jvzh	, ODI. |	03
J % ijutr. 1 2. popol.	731-1 732 5	10 8 17 5	sr. jvzh. sr jzah.	del. obl. pol. obl.	
J 9. zveč.	734-1 | 10-6 | sl. jvzh.			obl.	
J 7. ijutr. 1 733-8 1 9-5 | brezvetr. | jasno. a|2. popolJ, 734 0 | 17 0 | sr. jug. | pol. obl. Srednja temperatura sobote 9 1°, norm. 13'0C. Srednja temperatura nedelie 13-0", normale 13 1					18 0
					
r—					
Na znanje!
Rli ste že blagovolili ponoviti svojo cenjeno napoebo na
„5lovenca"?
ponovite naročnino takoj, da se Vam list redno dopošiija.
Cena je razvidna na glavi list a.
tliš*

831 1
Tužiim srcem naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znanuem. da je naša iskreno ljubijeni, nepozabljiva ibSerku in sestra, gospodična
Nadina fl\ajdič
previdena s sv. zakramenti za umirajoCe, po dolgi, zelo mučn , bolezni v 14. letu svoje dobe dm?s ob 3. uri zjutrai mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb preljube rajnee bode v torek, dne 10. t. m., oh 6. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče.
Sv. maše zadušnioe se bodo darovale v župni cerkvi.
Nepo/abljivo priporočamo v molitev ia blag spomin.
V Kranju, dne 8. majnika 1904.
Vinko in Matilda Majdlč starši. — Vinko, Demeter, brata — Anica Marica. Saša. TUka. Vera. Zdenka Mira, Zora. Ema, sestre.
z lepim Vrtom, pripravna za vsako obrt, tik državne ceste V Spodnji Šiški
se proda port ugodnimi pogoji.
Natančna pojasnila daje upravništvo »Slovenca«.	798 3-2
Službo organista
811 3-3
sprejme takoj večleten, izurjen orglavec.
Več po»e upravništ»o „S ovenča".
Ciril-Metodove biškote
zahtevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti piškoti so najboljši.
Naročila sprejema družbin založnik S H Škerl, Sv. Ivan pri Trstu.

Franc Stupica,
Ljubljana, Marije Terezije cesta 1, v Ančnikovi hiši poleg Figovca.
Priporoča slamorezntce, mlatllnlce, čistilnice, gepeljne, preše za grozdje in sadje, pluge in brane najboljšega izdelka ter samokol-nlce Dalje: Sesalke za voda jn gnojnloo, pocinkane, asfaltirane in svinčene cevi za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, štedilnike vseh vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, nakovala, prtvljake, žage, kotle za klajo in žganje.
Portland in Rom&n-cement, železniške šine in traverze, poljski maveo.
Mizarsko, tesarsko in ključavničarsko orodje ter vse dru^e v železno stroko spadajoče predmete.
Velika zaloga vedno svežega špe-676 52-3 cerijskega blaga.
Kraškega terana
Več hektolitrov, naravne, iiborae, sploh vsts.ranaKo garantirane kakovosti
ccccccc ima napfodaj
ANTON ČERNE, posestnik 749 5-5 v Tomaji, p. Sežana.
Cene po dogovoru. Oddaja se od 56 litrov dalje"
Kuharica,
v starosti 35 ht, vešča vse kuhinjske stroke in druere obtaliske dožnrsti, ob jednem šivilja, želi si službo dobiti pri kaki slovenski hiši, na deželi ali v mestu.
Naslov se is\e pri upravništvu „Slo-Tenca" pod imenom „kuharica". 8i2 5—5
Najboljše izvršena
zarezana, stisnjena in navadna - »-•
strešna opeka,
opeka za zidovje itd.
rečoc in $ 5trcji narejeoo,
dobi se po nizki ceni pri
Avgustu Aita, Ig - Draga.
.	479 104 16
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. IS
se priporoča prei. duhovščini v izdelovanje vsakovrstna
duhovnlžke obleke
Iz trpežnega In solidnega bla|i po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= Izgotovljena oblaka
posebno na haveloke v na|-
veiji izberi po najnižjih conah
Dobavitelj uniform avstrijskega društvi železniških uradnik«
832
Žilrstni in potiti se klauiamo volji nebeškega 03etr, ki je po klical K Sebi v boljše življenje nam tako I ubega in druzega
Ivana
duhovnika v pokoju.
Star komaj 20 let, v rnsšmka p s večen I. 1901 je po dolgotrajni muJni bolezni stopil pred vt čnejr* Sodn ka.
Pogreb bo v sredo, dne 11. majnika, ob 9. uri dopoldne. Večni mir in j.nkoj raj uživa njegova duša!
V Borovnici, dna 9. maja 1904.
Žalujoči sorodniki.
kt* proda se
1 salonska oprava in otomana
807 (5) po nizki ceni.
Več se izve pri Ivan Galefu, Tržaška cesta št. 2.
Organist in cerkvenlk,
ki je zmožen sprejeti tudi službo občir.sitga tajnica, s« takoj sprejme. — Piača nekaj nad 600 kron, prrsto stanovanje.
Župnijski urad Sv. Marije v Dobju. (P. P a nina, titajtrsBe, dre 7. maja 1904.
830 3-1 Jernej Vurkelc, župnik.

Dve hiši
z vrtom
tet srna i>a*4»«l sij.
Občina Videm (StajerskcJ proda dve hiši, v katerih bo jako primerne sobane. Ena h'.tra stoji ob okrajni cesti, druga sredi vrta. Iz te pr slednje je krasen razgled na ieleznioo, savski most in KrSko; posebno primerna je za letovičarje.
Več se izve pri podpisanem.
829 3-1
Franc Ban,
župan.
V najem se odda takoj
kovačija «
z orodjem in stanovanjem
na Ježici pri Ljubljani.
Kovačiia stoji sredi v*si poleg Dan j-ifee ceste št. 59, kjer se tudi več poiz1 6.
k Klauerjev
1 »Triglav" i
najzdravejši vseh likerjev. -
544 150-17
Za mesec junij
priporoma	8:4 3-2
evharistične pesmi
SlavaJezusu
T. llugolin Sattner
za polovico sniiuiio ceno : oaitiiura 3 K,
štirje glasovi 1 K. Nislov: Frančiškanski samostan, Ljubljana.
.............................................................................
Že skozi 19 let
vvccol*
Prodajalna na Starem trgu št. 26
pripravna posebno za S28 3-2
-prodajo-
prekajenega mesa = in klobas =
se tako] odda v najem.
Pogoji pozvedii se istotam ali pa na Mestnem trgu št. 7, I. nadstropje.
^aljiiv^
boleham na želodcu. Po poskušnjah z različnimi zdravili sem začel leta 18y6. rabiti Vašo
tinkturo
za želodec,
ki mi je vedno prav	|
dobro služila kot učin-	=
kujoče zdravilo, pa nc	=
le meni, ampak tudi	=
= raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po-	§
= daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur,	=
| ki trpi na želodčni bolezni. 790 50—2	§
| Friderik Repolusk,	1
= župnik v M. Vidu nad Valdelcotn, p. ^Hssling,	H
7 IG. dec. 1903.	=
Resnici čast!	|
Vaše ,,Železnato Vino" se mi je pri	=
= mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini,	=
= kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav	=
= posebno je bil njega učinek očividen pri slabo-	i
= krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne-	=
I rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato	§
i morem Vaše res izborno železnato vino iz	=
I lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih	§
i slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati!	§
Anton Žnidaršič,	1
E župnik pri Beli cerJcvi, p. št. Jernej, Dolenjsko	5 E 1. marca 1904.
1 Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje	|
? odlikovani lekarnar G. PICCOLI, Ljubljana	|
= lekarna „Pri angelu", Dunajska cesta, dvorni	=
- založnik Njihove Svetosti papeža.	~ 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
Krojaški salon za gospode
Ivan Magrdič
LjubUana, Stari trg štev. 8.
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najbolj-292 26-iD sega tu- in inozemskega blaga.
NfliVPfi/l 7/lln0/l naiboliša in najcenejša tvrdka za naj vetja MlUga, naročevanje ozir. nakupovanje *
CopiČev za pleskarje, sobne slikarje,
/uiarje ia mizaij«. Lakov, ptistnih angleških,' za vo
eov«
Emajlne prevlake, pristne, v flic»b po '/,, »/« l/s in 1 kar.
Jantarjeve glazure za pode.
Edino uptiiio m najlepše muzilo za trde in mehke pode.
Voščila, štedilnega. brezbarvnega m barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
Rapidola, pripravnega zj vsakovrstne prevlake.
Brunolina za barvanje nsravnpga
lesa in pohištva.	288 60—23
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv v tubah, g. dr.
Sol. Oufeida.
Firneža, prirejenega iz lanenega olja, pristnega, kranjskega.
Steklarskega kleja, pristnega, »ajamčeno trpežnega.
Gipsa, alabasterskega in štukatumega.
Karbolineja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih.
Kleja za mizarja in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnovejših.
Ustanovljeno 1. 1832.
Adolf Hauptmann
Ustanovljeno 1. 1832.
I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja -	v Ljubljani. -
f-•f •f + •f •f f
♦f

Primerna birmska darila!
Naznanjam, da imam v zalogi več sto kosov
srebrnih in zlatih ur
kot birmska darila po zelo znižanih cenah.
Imam tudi prav poceni uhane, broške, zapestnice, lorgnon-ve-rlžico itd., vse nove oblike. Imam tudi veliko zalogo
IC poročnih daril TM
in sicr: namlino opravo (Besteck) is kina- ali iz pravega srebra in različne druge okraske.
Slavno obciiistso vljudno vabim na ogled in obilni obisk. Z vsem spoštovanjem se priporočam
Franc Čuden,
trgovec ln urar v Prešernovih ulicah nasproti frančiškanskega samostana la filljalka na Mestnem trga nasproti rotovža.
Ceniki franko in gratis tudi po pošti.	265 52—17
[
Naprodaj je v StVidu nad Ljubljano
največja jednonadstropna hiša
ob državni cesti, pet minut od kolodvora z gospodarskimi poslopji, ledenico, velikim gostilniškim vrtom (v liiši je stara gostilna), travnikom itd.
Ponudbe in vprašanja sprejema K.Meglič, Ljubljana, Rimska cesta št. 20 r,
ustmene ir,farmacije se dobe istotam vsak dan cd 12. do 2 ure popoldan. 813 14—4
.
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
•A »S^VVK/VA«	t/NAAAAAAO
^ T lSStUi IliSl J V Ljubljani š? lastni Ml ž
•WWVA/V«	iwvwvv«
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
23 104—38
4
ii o; 2 0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
lidajatelj in. odgovorni nreduik: Dr. Ignacij Žitnik.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
uSnnLTnžalfkmetske K mU^l • stavShran K 4,703.762-02. ^promet K 20,24671213. sKrK 77 979*34-
- Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. li Poštno-liranilničnega urada št. 828.406. —Telefon št. 185 f>
Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljaoi.