Edini slovenski dnevnik ▼ Zedinjenih državah :- Velja za vse leto .. $3.00 m Za pol leta......$1.50 GLAS ODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily -: in the United States. :- Issued every day except Sondiys —: and Legal Holidays. :— -: 50.000 Readers. :- TELEFON PISARNE: 4687 OOBTLANDT, Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under the Act of Ooogrofli of March 8,1879. TELEFON PI8AJLNE: 4087 OOBTLANDT NO. 262. — ŠTEV. 262. NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 7, 1916. — TOREK, 7. NOVEMBRA, 1916. VOLUME XXIV. — USTNIK XXIV. Volitve DEMOKRATIČNI MENEŽERJI SO PREPRIČANI, DA BO WILSON ZMAGAL PRI DANAŠNJIH VOLI TVAH. — ISTOTAKO SO TUDI REPUBLIKANSKI. — HUGHES JE PREPRIČAN, NOČE DATI NOBENE DRUGE IZJAVE. — WILSON JE TAKO PREPRI CAN, DA SE 2E VEČ NE BRIGA ZA VOLITVE. -ŽENSKE V ILLINOISU BODO VOLILE ZA WILSO NA. — STAVE. Rusi so odbili napade. Ter so istotako zavzeli nekaj za-kopov. — Vsi nemški napadi so odbiti. Nemško in avstr. poročilo. Petrograd, Rusija, 6. novembra. Nemške čete so včeraj zopet vpri-zarjale napade na ruski fronti, in sieer na erti, ki se vleče vzhodno od vasi Lipnica Dolnaja in zahodno do vasi Silaventin. Nemci so imeli pri tem namen zavzeti po- --stojanke na višinah, ki so zdaj še T1 i-,-- - , , .. i i____ * -~ ^ • __ jv ruskih rokah, toda — kot poro- Politimi mcnczcrji obeh strak demokrat <ri svoji trditvi, da bo predsdenik Wilson nokatc dobil izmed 531-ih glasov najmanj :5(>4 v izvolilnem kole- gijiudB ih točkah so ruski vojaki celo vdrli v nemške zakope in jih obdržali, kljub protinapadom. Vzhodno od Kirlababe so so vraž I.W.W. 7 oseb je mrtvih, 26 ranjenih. — Mestne oblasti ne dovolijo v mesto organiziranim delavcem. Everett, Wash., 6. novembra. — Danes se v mestu zbira mornariška in državna milica, in sieer to je posledica spopada med oboroženimi mestnimi stražniki, katerih je bilo koli 200. ter med 200 delavci, člani I. W. W., ki so se z ladjo pripeljali do mesta, kjer jin pa oblasti niso pustile doli, nakar je prišlo do boja. V bitki je bilo sedem ubitih, šestindvajset pa težko ranjenih. Delavei so poslali poziv Franku P. WalShu, načelniku Unites States Commision of Industrial Relations, da pride sem in stvar preišče. I. \V. W. člani pravijo, da je Z Balkana. Artilerijski boji ob strumski fronti. — Francoski vojni minister dospel v Solun. — Ostala fronta. Nemci. j delavcem brutalno obnašati. V vseh teli bojih smo vjeli osem i I. W. \Y. delavei so prišli do častnikov in navadnih voja-jsem iz Seattle, Wash., da bi se tu- kov ter zaplenili šest strojnih; kaj z govorom borili za pravice 3kf«'dtem pravi pa William R. Willeox, predsednik re- ne čete vprizarjale tudi napade,j prišlo do streljanja vsled tega, puhlikanskega komiteja, da je siguren, da bo imel Hughes'toda imele so iste uspehe kot| ker so se pričeli stražniki napram najmanj 100 glasov večine. Kinoei so razni govorniki po cestah eez polnoe govorili volileem in agitirali za tega ali onega kandidata. Predsednik Wilson je bil vre raj tako siguren, da se ni i pušk. 61 zabojev streljiva itd. | štrajkarjev, napram katerim se poza eelo stvar že nie zanimal, temvee je šel s svojimi illtim- Dunaj, Avstrija, 6. novembra.I lieaji obnašajo nadvse brutalno. Jli prijatelji naprosto ill igral golf. 1'radno se naznanja, da so se pri! Policija je vedela, da pridejo Vsi drugi demokratični leader ji so prepričani, da bo Kiriababi vršili hudi boji. Avstrij- I. W. W. v mesto s parnikom Ve , Tiri • * ^ i 1^.1- iti i - ske čete so vjele 200 Rusov. rono", nakar ie šlo okoli 200 straž zmagal v\ ilson, istotako so seveda tudi republikanski c -i - i • - i i- * .. . .. v iv . Berlin, .Nemčija. b. novembra, rakov na pier, kier so čakali par- leaderp, vsa.i tako pravijo; vprašanje je seveda, ee misli-; Današnje uradno poročilo se gla- nik. jo, kar govore. i si. da ^ ni na vzhodni fronti nič Hughes je na kratko izjavil, da je siguren, da bo zma-1 posebnega dogodilo. galf toda ničesar ni hotel omeniti, zakaj tako misli. j - < lotovo je, da ni niti Hughes niti Wilson popolnoma j 7«h«fln« frnnAa prepričan, da bo zmagal, kajti še nikdar niso bile volitve LdllOulld TlDIlIdi tako dvomljive kot so letos. Predsednik Wilson bo volil v Princetonu za demokra- Ko se je ladja približala, so pričeli streljati na množico, ki je j stala na krovu, nakar so pričeli tudi delavci streljati nazaj. Mestno prebivalstvo se zgraža nad Commercial Plubom (Trgov- --ski klub,t. ki je najel policijo, da Na sommeski fronti se vrše hudi se bori s silo, z orožjem proti tičnega kandidata Wilsona, medtem bo pa Huglies volil v — Angleži ne morejo naprej., štrajkarjem, ki se potegujejo za neki ue\vyorški parlnici za republikanskega kandidata Nemci 80 ^^ nekaj Mpehov- | svo-»e pravice. Preko 400 štrajkar- Huirhesa --jpv Je bilo aretiranih in poslanih ..... , , , „ . .. London, Anglija, 6. novembra.' v ječo, in stavkarji pravijo, da so \ Illinoisu pričakujejo, da bodo ženske napravile ve- strašni boji so se vršili od pre-1 vse obdolžitve krive in izmišlje-lik preobrat v političnem stališču države. Kot izgleda zdaj | tekle noči pa do danes popoldne ne. — kn tole pišemo, bo večina Žensk volilo za Wilsona. »a sommeski fronti. Pri Sail-! - l.v-Sailliselu so nemške čete napa-; dale. Na nekaterih točkah so ne-J Papež bo tri Francoze imenoval koliko uspele in nekaj od zavzetih' kardinalom, pozicij obdržale, nekaj so jim jih j Pari2 Francija. f>. novembra. — pa Francozi v svojem protinapa- Neko poročilo Havas agencije se du nazaj vzeli. da je <oplsl bres podpisa ln osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri «pram*Kbt kraja naročnikov prosimo, da ae nam tudi prejiaje MvaBMe _ naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom In pofiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NAHODA" 99 Cortlasdt St.. New York City. relet on 4687 Portlands M ado manj kot pred enim letom cen j a. Nemci niso mogli pred je Nemčija storila nekaj sličncga Verdunom tako napredovati kot j z Rusi, kot so pred par dnevi na-so proti Rusom. Francoska ver- Nova kralievina Pollaka bo imela svnin — armado iS?* F^cozi z Nemci. Rosi so dunska fronta ni bila prve tri dni 3 ova Kraljevina i-OlJSka DO imela SVOJO armaao blh prodrU v fivstr]jsko Galicijo? or-anizirana. takrat ni Verdun Ker je V proklamacijl rečeno, da bo vladal poljski toda Nemci so jih v zelo kratkem branila mogočna organizaciji, kralj sporazumno Z Avstrijo in Nemčijo, je jasno, da bo času spraviti ven. da so prišli temveč ie junaštvo par desert immoral o poljsko vojaštvo tja, kamor Se bo izljubilo nem- zmagoslavni Nemci do Varšave, cev francoskih vojakov, franeo-Škemu cesarju. - * prav do provinc Stare Rusije. skih častnikov, ki so spredaj svo- VstanoVitev poljskega kraljestva nima drugega po Verdunaid načrt j* voj^ov umirali, mena kot postaviti med Nemčijo in Eusijo ograjo, katero v jamiariu. 1916. si je" Xem,Ua JdT^eVd^ £ bodo V slučaju potrebe Nemci Z lahkoto prekoračili, dočim šepetala, veš, Rusija je gotova, ta sal i. da so šli takrat vsi francoski ki so se nahajali pred rdunom. s prepričanjem, da -o--. še enkrat prikaže, toda prej go-'gredo v gotovo smrt. ko so morali "Amerikanski Slovenec", "Slovenske Novice",44Slo- ne kot ** fst mffee;' ~ ? okopov, da so odbijali napad, ltv t * tt j *i »j i i - • i • -^emei so tudi dobro veaeii, da sc da so vprizorili protinapad itd "in ".Narodni Vestnik", kako vam je pri srcu. ko vas ie kot v ^ii, m,^.:«, i0ii f,- * i V- . , / t . , , ... _ „ i . l,rvJ lv0t- * -šestin mesecih luui An- braneositi vojaki, ki so takrat u- tako izborilo pohvalil Zottljev ZUmaH glija ne more pripraviti. Nemci mirali, niso drugega dosegli, kot ♦ * • s. računali dobro. nihče bi ne bid- le za ntikaj časa preprečili, da ni- Ali ni zdaj vaša sveta dolžnost, ali ne zahteva kolegi- £el raC-anati boljše in previthiej- so Nemci drli naprej kot so si mi- jalnost, da izrazite svojo sodbo o Zottiju in njegovem li- kaj «Jwsw. ko vodno ob- sini. Stu' r ja Star° i;Clkl°' (Ja ra^uni b,v/ Toda to so preprečili le začas- . | kremarja vedno ne obveljajo. Na no? Xemei ^ j^j ?>om,t.lti rp . ! xT , ! Balkanu so Nemci dosegli veli- Francoze in prične so padati pr- I ore J na dan Z oceno. Brez slavospevov, brez nepo- kanske uspehe, taon spodaj so bile ve trdnjav«'. Prva je padla trd-trebnega bvalisanja. Samo pičico resnice, pa bodo ljudje! odstranjene VSO nevarnosti, Nem- njava I^uaiimnot,'ix katere sa že vedli, pri čem so! ' in Turčija sla bili zvezani, lahkw na in ka4]^e * Turek je prišel zopet na noge z » ».»••VWJW, ^VMVMV "VU1V1 MM H.UAVUV CAVX (tVUi, UVWUI ^'Klll, VTO, I\ LJ^ je gOtOVJ, ta SO II. tla bodo imeli Rusi precej sitnosti, predno bodo prišli preko ne ]u> delala nobene sitnosti več; vojaki. nje. —k. 71 mogoče je, da se ruski modved Verdun ga' Poijjska. Malo in V štirnajstem stoletju je združil Vladislav Veliko Poljsko ter postal poljski kralj. Poznejši poljski kralji so se vezali z raznimi drugimi sosednjimi državami. Poljska je bila največja pod Sigismundom U., krog ___L . . • I •! _______TJ^.1 ,r.lrTkvil (TU tt, ,1 , v »j -i. i » j ..T . , . ; nemško pomočjo. Celo Avstrija se V kratkem bomo citali, da je druga "Jugoslovanska]^ taikrat preeej dobro reorg^ni I skupščina'' preložena na»— nedoločen čas. To je veliko zirala in pričela z ofenzivo preti boljše. Manj je razočaranj in manj povpraševanja, če se | beneškim ,]Kxkrajinam. reče: "na nedoločen čas", je lahko spomladi, druge je se- Takrat — v januarju, loic — ni ali pa — nikoli! ' ' bila f "10 na razme- roma dobrih vojaških nogah. Lali-* * _ ko se lt^-e, da je bila Francija ta- '4 Clevelandski Ameriki" je naš članek "Živela Ju go-j krat najmočnejša med zavezniki, slavija" zaprl sapo. Gospodje so sklonili glave, položili Toriii< treba j^ bile streti Fram-roko na srce in sami pri sebi pripoznali, da res ne znaio eiJO- Ako bl.hl!a Franeija strta, napisati kaj takega. ' nemška zmaga Skoro sigurna. Nek naš rojak nas je vprašal, kakšne vere je avstrij- Za Nemčijo je izgledalo Vs^ do- 1.'rKeh s«* mesto Verdu«, na svoj cilj, o kiiti i- ta so pričeli takoj kienkati po sv-.*tu. tla padlo. Takrat so tudi govorili, da bo trdnjava V mix v par dneh padla, toda v n-snici so jo potem zavzeli šele po štirih mesecih, kljub temu da je trdnjava Vaux komaj eno miljo napi*ej od Douaumouta. Takrat je vsak. ki je količkaj simpatiziral z zavezniki, bil v strahu, tla bodo Francozi, ako jim bodo Neme i vzdi Verdim — in le malo jih je bilo, ki so dvomili —. 7. Nemčijo sklepati mir. plača govoriti, izpregovorimo le še o velikanskih izgubah, ki sta jrh imeli obe strani. Pisalo se je in menda je res, da so izgubili Nemci pred Verdu-nom pol miljona vojakov: mogoče jih Francozi niso veliko manj. toda najbrže manj so jih. Pol miljona Nemcev je padlo, toda Verduna le niso imeli, med-časno se je pričela e«»la stvar pa še drugače razvijati. Rusi so pričeli pričetkom junija napadati, potem je prišla še Rum unija v vojno itd. Nemci vo morali opustiti Verdun. kajti treba jim j.- bilo dru-armad. Zadnje poglavje. Koncem oktobra so videli Francozi priložnost in vdarili r spodili Nemce v te-iu treh dni iz trdnjave Vaux. kakor tudi iz drugih. ki so bile pred to trdnjavo. To jr vseka ki r zatinje poglavje verthm»ke trag«slije. Ali s-o pa Nem« i ps i tt-in sploh kaj dosegli? Nekateri trdijo, da so pomorili malo mamj kot |>ol miljona Francf*zov. toda tega mneujii nikakor ne moremo potl-pirati, kajti gotovo je. d;t nis » s tem popolnoma nič dox-gli. ako so pomorili pol miljona Francozov in sjtnro nivno; rekli, da jt- Verdun z vojaškega stališča brez vrednosti. iekli >0. da ni vreden niti enega moža, toda nasprotno pa državniki vstrajali na tem, tla se Verduna ne sme pivdat i, ker s tem bi padla francoska morala na najnižjo stopinjo; rekli so, da Verdun ne sme pasti, temveč, la mora ostati v rokah Francozov, ker } otem hu francoska morala postala še višja kot je. Državniki so videli takrat bolj jasno kot vojaški poveljniki; prvi so vedeli, da bo predajo Ver- poveljstva; Castelnau, ki j*' v av-j gustu, 1 f» 14, rešil Xaney, in IV-tain. kije v septembru. 191."*, pro-! dr! nemške č rt m pri <'liampasrin'.! Nemci so se vso ljutostjo, Francozi niso z manjšo odbijali napade. O podrobnostih bojev so ne iz-i Kaj je vojna? j češ, da hočejo oui s svojo blokado izstradali nemdke in sploh can-HjjHP tralne prebivalce. Poljaki, ki so želeli svobode^ so jo dobili. Vprašanje I Mr. McChrre pravi, da sta to je seveda, kakšna bo ta svoboda. glavna vzroka, ki bosta imela po- V proklamaciji je rečeno, da bo vladal poljski kralj da. zna J?^ trajati mo- sporazumno z nemškim in avstrijskim cesarjem. To sei*°?>e ** ^ aH št»ri let*. ju i , - _ On na vaij a, da je pet držav — pravi, da .bo moral napraviti tisto, kar mu bo nemška via- U^ja, Nemčija J^miaka, Buda zapovedala. _ j sija m Fnuicija —, ki hočejo ime- Ce 'o tega ne bo napravil, bo odvzela Nemčija Polja- kom na ravno tako laliak način svobodo kot jo jim je dala. Toda do tega najbrže ne bo prišlo. Zakaj na čelu Poljske bo stal kak nemški princ ali pa kak madžarski magnat. Morda se bo celo Wied preselil v Varšavo, tisti VVied, katerega so Albanci z gnjilimi jajci pognali iz Dra-ča. Toda vse to bi še bilo, če bi bili v novi Poljski kraljevini združeni vsi Poljaki. Avstrija in Nemčija sta preveč zvitorepk da bi kaj takega dovolili Poljaki, ki ao bili dozdaj pod Avstrijo, bodo ti, -da bo njihov obstanek zasigu- ran. da se bodo mogle razvijati. Anglija hoče imeti nad&ospodotvo nad morjem, Nemčija hoče isto in poleg tega de Malo Azijo ter Bal kan. Taiko pravi McCiure, ki gotovo najbolj poena vse razmere, ki vladajo danes v Evropi. On pravi, da se štiri leta! Le mogoče je, da ie daljčaaa, kaj t še nobenega znamenja ni, da b: 'ae ljudje >ri Marni Nemci so imeli pri Verd umi zopet namen Francijo popolnoma .tre*i. Nemci so spravili prod 7erdnn vse najboijse topove, naj-"»ljie vojake, ki so jih imeli pod ivojo komando. Največja zločinstva d veli sovražnih si na-; nala Francoze, ona jih je računala Te tri vt-like nt-nuške zmote, ki prenizko, kar se tiče njihove 1110-so imele za Nemce posledice veli- rale in njihovega števila. Poraz kili polomov, so zaznamovane s Nemčije sicer ni tako hud in s ta-tremi imeni, nanm-č: Pai-iz, C'a- ko hudimi posledicami kot jt* bil lais in Verd um. Napoleonov, toda poraz j t* vel i k Kot je bila bitka pri Mami važ- in ima lahko še posledice, ki ravna za Pari'z, tako so bili za Ver- no ne bodo ugodne za Nemčijo, dun važni boji pred Verdunom, ki Znano je, da so bili takrat v so menda ravnokar končujejo s Nemčiji glasovi, kot so bili glaso-j Boji. popolnim porazom nemškega vi v Napoleonovem štabu, ki so kronpruica. bili svarilni. Znano je. da je bil /f .m 86 Pr^ U vri,tl obllP" Pri Verdunu ki pri Mami je iz- eden teh glasov Hiiidenburgov. ki "1^^'' " za-iU,ja gledalo za, Francoze zelo slabo, je zdaj nemški vrhovni poveljnik. Francozi so bili veliko šibkejši Toda nemški generalni štab in kot Nemci, šibkejši so bili po Ste- nemško ljudstvo je bilo takrat vilu, po organizaciji, po orožju, tako prepričano, da je Francija sploh po vsem. Vedno so se bra- zelo izčrpana, da so takoj pričeli nili s svojimi hrbti ob steno. Ako|z delom, in kajzer je vse skupaj bi se takrat Francozi podali na gotovo odobraval, kajti tudi on je milost in nemilost Nemcev, potem bil prepričan, da bo uspeh nem-ne bi bil zanje to samo začasen ških armad pri Verdunu uspešen: poraz, poraz v bitki, temiveč po-|da je vse to odobraval, je pripi-raz v vojni. so vati še bolj "temu, ko je gene- General .Joffre, fraaicoski in ralni štab odločil njegovega sina. menda zavezniški vrhovni povelj- da bo poveljeval, čes, — si je mi-} nik, je 5, septembra, 1914, zakli- slil — s to zmago bo hoheiizol-tak-o. ^ Potop "Lusitanije",'cal svojim vojakom besede: "Ne lerasko ime zopet zaslovelo med umor strežnice Cavel, umor kapi-'smejo preko!", .katere so potem nemškim narodom in zopet bomo tana Frjatta, deportiran je prebi-1 vojaid ponavljali, kadar so se pri- na nekoliko višji dištanei. valstva iz L tile in Belgije itd., vse pravi jali na odbijanje sovražnega Ko se je 21. februarja pričela to je napravilo med zavezniškimi napada, kadar so vprizarjali pro- bitka pred Verdunom, so imeli iiot.^, j- Nem-.tinapad. Nemci pred Verdunom uakooiče- Pred paT dnevi, recimo: pred nih nič manj kot 3.000 topov vsa-dobrian tednom, so Franeozi pri- kovrstnega kalibra. Tisti dan je čeli iz nenadno ofenzivo, s katero imel nemški prestolonaslednik »o v par dneh naredili tisto, kar ^00,000 vojakov, najboljših mož. so Nemci dosegli v mesecih in me^ kar jih je imela taikrait. še nemška armada 11a razpolago, lu pred sc-Pnvega novembra so Nemci za- boj je ta nemška vojaška moč pustili trdnjavo Vaux (izg. Vo) imela le okoli 80.000 francoskih in s tem se menda konča agodo- vojakov, ki se niso mogli nikakor vina nemškega prodiranja v primerjati nemških. Zadaj za Francijo, proti Pariza in Calaisu francosko fronto ni bilo težkear-(izg. Kale). tiler i je, ki bi se mogla kosati z Po osmih mesecih je cela povest nemško. Prva črta francoskih* o Verdunu citateiljem že kaj do-, utrdb je bila dobra, toda zadaj so bro znana. bile pa drage slabe, kajti Fran- Nemičija je hotela zavzeti Ver- cozi so se vedno -zanašali na stalne dun in s tem celo Francijo razko- mogočne trdnjave, ki so strašile raj žiti. Tedajnji nemški vrh mm i | Verdun. poveljnik FaWcemhayn je hotel pri Vsak nemški napad je prišel Verdunu narediti tisto, kar so mi- Francozom kort nekak grozen uda-dili storiti že pričetkom vojne, ko I rec. po katerem so mislili Nemci: i *> menili, da bodo vzeli Pariz, če- se par jih bo treiba — pa Fran-; «r pa niso mogli storiti, ker jim: cozi bodo gotovi, je to preprečila francoska zmaga! Prvi trije dnevi Se zdaj ne vemo, kaj se jc prav- j zaf>rav zgodilo tiste tri dni, ki so; sledili 21. februarju. Gotovo je. da so tam umirali oni oddelki, ki so se nahajali tam, ter držali po-stojaokev doUer niao priHa oja- 1 f NAZNANILO IN ZAHVALA. Žalostnim sivem ntiiznaiijam rotlnikoin. prijateljem in znancem. da mi je neiiatloma umrla soproga ANTONIJA. Vzrok ponesrečen porod. Zapustila je tukaj mene žaluj >čt£a moža in troji- netlorastiih otrok, dva brata in dve sestri, v stnri domovini pa eno hčerko, mat^r, "ne£»a brata in eno sestro. Pokojna jr prišla v Združeue države pr. d šestimi !«-ti. iii sicer iz Lošk»-ga Poteka, rojena je bila v Srednji vasi in omožena pa na Travniku. Tem potom sc najtoplejr zahvaljujem društvu št. 132 S. X. P. J., v Nenueiji. kri- mi je pristoj>il0 na pomoč v vrtu —za žalost 11 m urah ter v p.".l?;em šte-j vllu spremilo ran j ko k večnemu I11 končno je državnik dobil počitku. Na-111 v dobn-m. (ienerala Castelnan in Petain1 >pon»inu in b' li ,ji lahka tuja sta šla pred Verdun in pre\Tiela gnida! Žalujoči ostali: John Mikolič, s« »prog. John, Angela in Frank, otroci. Anten in Jchn Vesel, brata. Pepa, oni i žena Špeh, Agata, omožena Lajkcvič, srstri. Klehi. .M :.t. [; >x 20. 7-fS—11 • Rojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni-ških poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne so njene grozote. je narodi veliko sovraštva do cev. Angleže, ki se jih je -smatralo za najbolj hladne in mirne ljudi, so te nemške neza&lišnosti podžgale s takim sovraštvom, da je Anglija taka j spravHa skupaj kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Evropi. Ljudje stradajo, tipe in umirajo ter zastonj čakajo rešitve. j "Boj proti boju" to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be-sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepejo, kar je slabo za narod. Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttnerjeve "Doli z orožjem r Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane 50 centov. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. GLAS NAHODA, 7. NOV1916. 7. - Mi in Srbi. Dr. BOGUMIL VOŠNJAK. rodno borbo. To je prokletstvo njih preteklosti, njih državnega pra- j hinavci in ljudje, ki se ponižuje-^ ni ljudje so na svetu, in čim vec va. Prevzeli so ga od svojih madžarskih sosedov. Deak ni nič manj j j0. Prosi me za desetak in ti ga. jih človek vidi, bolj je svobodo- il, ko glavni parlamentarci Hrvatske v letih, ko se je | dam. ali ga pa zahtevaj, dam ti dba. Na vseh koncih in krajih se je videla posledica i ga še rajši t*r občudujem tvoj po------A—„1.— židovstvo je našlo na Hr- gum. So pa ljudje. fiškalsko mislil sklepala nagodba tega zanemarjenja gospodarskega dela ljuben do njih in jih ne obsoja. O meni so tu slabo govorili: sodili ki se vedno so po svoje. Povedal sem vam, vatskem svoj pravi raj. i plazijo in prosijo----Takrat to-j da se ne brigam za to. kaj ljudje Slovenci in Srbi so bili v tem oziru bolj pametni. Prvi so si sno-; rr.j Sf>m bil zakuril gozd. Nikdar Pišem te vrste v ilneh strašnega ponižanja srbske države. V Be-lemgradu gospodujejo Nemci, v \išu in Skoplju Nemci in Bolgari. N&jstrašneje se je zgodilo, najgroznejša usoda, ki more zadeti kak narod. Srbski narod nima več srbske zemlje. Sredi zime so zapodili nemški vojaki srbske žene, otroke in starce v kraje divje Albanije in kršne Orne gore. Ves narod je brez domovine. Take tragedije ni še videl človeški rod. V letu, v katerem se je prelivalo toliko človeške krvi, smo izgubili smisel za sentimentalnost. Pa to strašno trpljenje in umiranje ob Donavi in Moravi nam gane srce. Ipak je meso našega mesa kri naše krvi vse to kar gine v gorah Albanije. Ali ni v takih dneh pogled v preteklost zastrt od one senzacije, ki se odigrava pred našimi očmi? Pa ravno v dneh največje narodne bede je beseda o bodočnosti na pravem mestu. Samo vztrajni narodi so silni. Ni treba, da je narod ne inteligenten, ne delaven, a treba, da je vztrajen, in vrata bodočnosti so mu odprta. Angleži niso ne bistri, ne delavni, ampak priborili so si svetovno earstvo jedino z železno vztrajnostjo, s katero so zasledovali svoje državne smotre. Bil bi zločin na naši bodočnosti, ako bi se po katastrofi vdajali res Ignacij i. Treba je nadaljevati pot, kakor da bi se ne bilo zgodilo prav nič. — (iovoril sem o ponižanju srbske države. Beseda ni prava. Nikdar ni stalo srbstvo in z njim jugoslovanstvo v svetlejši luči pred Evropo. kot v dneh, ko so Nemci, Turki, Madžari in Bolgari pribili srbski narod na križ trpljenja in zveličanja. Vprašam se, ali ni bilo treba tega velikega trpljenja, da je za-padna Evropa videla jugoslovanski problem v celi svoji velikosti in važnosti in da je spoznala c»-li svoj smrtni greh. Ko je bil zavzet Be-ligrad. je bil zadet britanski imperij v svoje najbolj občutne živce Cesta je bila odprta Nemčiji, preko srbskega mrliča v Carigrad, v Bagdad iu v Indijo. Prvič so se zavedali Angleži, da nima jugoslo vansko vprašanje prav nič lokalnega značaja. Pa vrnimo se k pravemu našemu predmetu. Baviti se imamo naj prej z vprašanjem, kake stike so imeli Slovenci doslej s Srbi. Med Slovenci in Srbi so bili Hrvati. Slovenci smo spoznavali jugoslovanstvo skoraj doslej vedno v luči hrvatstva. Nastala so vatli tega nesporazumljenja, ki so pri nas bila edino v korist omejenemu samoslovenstvu. Ne pozabljamo nikdar prevažnega zgodovinskega dejstva, da je bila Hrvatska po 1. 1861. v očitni dekadenci. V saborih 1. 1860 in 1861 je bila Hrvatska polna občudovanja vredne politične energije in v ognjevitem rodoljubnem zanosu, ki je bil v svojem jedru že jugoslovanski. Pa nagodba 1. 1S68 je stria moč Hrvat stva. Ostala sta sicer Hrvatom dva velika politična moža, kakoršnih Slovenci niso imeli nikdar. Strosmajer in Starčevič. Pa kako je bila Hrvatska zasužnjena Ogrski, sramotno izdana od Avstrije, je bil genij teh dveh velikih Hrvatov podoben zeleni večno sveži oljki sredi opustošenega vinograda. Strosmajer je gotovo silno pospeševal hrvatsko kulturo in s svojim toplim jugoslovanstvom pripravljal stvaranje naeije. Mogel je zalučiti v Belovaru Kranju Josipu v obraz ponosno besedo: — Moja vest je čista, — ko mu je ta očitaj da dela protidualistično politiko. Pa vse to ni moglo rešiti Hrvatske pred političkim propadanjem. Starčevi«' je bil gotovo prvi naš politični pisatelj, bil je velik značaj, pa njegovo ekstravagantno umevanje jugoslovanstva je bilo do najnovejšega časa v kvar sporazumu med Hrvati in Srbi ter je sejalo najstrupenejšo mržnjo. V politični atmosferi hrvatstva sedemdesetih in osemdesetih let je bil Starčevič obsojen k neplodni opoziciji. — Oba sta bila politična duha, ki bi krčila narodu novo pot v dneh velikih odločitev. Tako so bili Slovenci. Hrvati in Srbi v preteklih desetletjih brez pravega narodnega skupnega vodstva. Vsak je šel svojo pot. Strosmajer je imel gotovo preti očmi idealni smoter, da bi bili Hrvati nekaki voditelji jugoslovanstva, pa brez politične moči je bila ta naloga neizvedljiva. Onostran Drine in Save so vladali Obrenoviči, in s svojo avstro filsko politiko v službi Dunaja in Peste strašno škodovali Srbiji. Taka korumpirana Srbija, gospodarsko povsem odvisna od Avstrijcev in Madžarov je bila nesposobna, tla se postavi na čelo jugoslovanstva. Pač je stala proti Milanu Obrenoviču radikalna opozicija, pa kralj je zasledoval njene voditelje z orientalsko krutostjo. Radikalci so bili prijatelji Rusije in iskali rešitev Srbije v borbi proti Avstriji. Pa na povelje Dunaja ni smela ta stranka nikdar priti do veljave in inženir Pašič je moral v pragnanstvo. Ječa in pro-gnanstvo, to je bila usoda radikalnih .prvoboriteljev. Tako je prišlo dvajseto stoletje in jugoslovanstvo je bilo kakor na mrtvi točki. Ko je prišel glas o umorptvu kralja Aleksandra, je pač malokdo slutil, da pride do popolnega preobrata glede odnošajev* med Slovenci, Hrvati in Srbi. Dinastija Karadjordjevičev je or mi je sa-Avstro-Ogrska ni hotela puščati Srbije do morja, s carinskim tari-1 njalo že prej. vse je šlo že v mi- slili tako, kot je imelo biti v res- fom ji je hotela zaviti vrat. Nikdar se pa gospodarske sposobnosti Srbov niso pokazale v j n]ei kako bo zatrepetalo drevje, sijajnejši luči kot v dneh carinske vojne z AvStro-Ogrsko. Srbija ni i kako sse bo vse borilo z ognjem, mogla več izvažati živine v Avstro-Ogrsko. Pa na veliko začudenje | Zato sem zakuril na več krajih, dunajskih iu peštanskih dvornih svetnikov je našel srbski vol in pra-!tia i>i bil užitek tem večji. In za-šič skoraj svoj pot na svetovni trg. Y kratkem času so bili po inieia-; trepetal je gozd. in veverice niso t i v i tedanjega trgovskega ministra Koste Stojanoviča o tvor jeni za 1 znale kam. To so se začudile vra-srbski izvoz novi trgi v Italiji. Franciji in Egiptu. na smrekah. Ta gospodarski čin je dal Srbiji pravo vero v sebe in obenem jej podlasico sem videl, ki je skopa kazal, kake važnosti je za Srbijo vardardca dolina in Sol un. A v- čila naravnost v ogenj, iu nisem strijci in Madžari so pri celi stvari grdo pogoreli in iz carinske voj-! im«.j večjega veselja vez to; ne je izšla Srbija zmagonosna. tudi t,» sem že prej mislil. Osmo- To je bil značilen in dober preludij k prvi balkanski vojni. Ve-!,m jj jt. rep zvila se je in sko-likih gospodarskih sposobnosti Srbov ne bo mogla izbrisati ne sve-i ,-.jja jummnica drugič nazaj: za-tovna vojna, ne balkanska katastrofa 1. 1915. j plesala je. in jo je objelo; dva: Ako gledamo na sorodne črte pri Slovencih in Srbih, nikar uej krat ie skočila i/, dima m se je za-smemo pozabiti to, kar nas loči. Slovenci smo bili pod nemškim. Sr- rjja v zemljo, in ogenj jo ie z;:-bi pod turškim robstvom. To kakor ono je pustilo težko izbrisljive kril. Mnogo veselja sem imel ti-znake. Slovenci se moramo nekoliko pobalkaniti. mramo postati bolj sti trenotek. Nekdo ie zavpil v pristni Jugoslovani, dočim se morajo Srbi otresti sledov vsega one i g„Z(|,| jn takrat sem se spomnil, ga, kar jim je žalostna dedščina turškega gospodstva. Tu kakor tam so bili tuji vplivi inerodajni. Teh se moramo osvoboditi. Slovenska iiesamostojnost je pustila vidne znake v naši politični psihologiji. Nemški režim na vsak način ni bila šola za moško politično samozavest. Avstrijski obsolutizem seve ne bi mogel nikdar ustvariti onega dovršenega političnega tipa. kakor ga predstavlja pod solneem angleške svobode zrastel Kanadijanec, Avstralijanec iu : ca. Takrat so me zgrabili. Danes Južni Amerikanee. Kako samozavestno in pogumno hodijo ti koloni-! ne vem, če bi pobil dva. takra«. sti posvetu povsem drugače ko ponižni Slovenci. j seni jih. In i>otem so me vod i L' Sumadijanec, ki si je sam iztesal svoj politični dom — in mu j«'I iz blazniee v jetnišnico in spet bil ta podarjen kakor Bulgaru, — ima povsem drugo politično za-i na/aj> k^r niso vedeli, kaj bi sto-vest kot Slovenec, kojemu so vedno tujci krojili pravo in vlado. — rili z menoj. Srbski politični temperament je povsem drugi kot slovenski. Srba Povsod je bilo zanimivo. Potem politični duh je živ in ustvarajoč. Pa jedino velika pogreška je ža- so me izpustili. Pogledal sem sve; da je to ljudem neprijetno in tla vidijo tu mojo misel, za katero sem se bal, da jo beir» r. obraza. Zato sem zbežal. Ponoči sem hotel vifheti koščiee zgorelih živali in osmojena, ožgana dreves- s ]irave strani, zato sem zdaj tako zadovoljen. Ni se mi godilo slabo in tudi zdaj mi je dobro. Baba pa mislim, da živi nekje na Ogrskem. Nekoč mi je celo neki tepec pisal o nji, češ da je njen«, ime celo v časopisih. Videl sem dosti sveta in zdaj se mi najbolj ljubi živeti tako. Samo Se konjička si kupim in mali voz, pa bom kosil in vozil. Zelo se mi dopade ko pelja kmom prav naprimer angleški humor, kot pravi plod angleškega duha. Pa An- bogat kmet. Zelo se mi to dopa-gleži kljub temu, da so narod zasebe, kakor malokateri drug živijo ;0, na Jelševini ni nikogar tloma. družbi so izpremembe narodne duše stokrat lažje, kot pri velikih1 Grem z vami v trg. bova pila kap-narodih zapadne Evrope, kjer je današnje stanje plod stoletnega i ljico dobrega." Ni imel. da bi plačal, in so ga hoteli zapoditi iz postelje. Ležal je tam zelo zadovoljno in govoril, tla bo plačal zjutraj. Niso ga pustili. Plačal sem zanj. ker je bil tako debel in je ležal tako zadovoljno. Povedal mi je porem vse. lTšel ie pred ženo. Smilil se mi je. Pisala mu je. naj pride nazaj. Tudi otroci so bili podpisani v pismu. Po vseh listih s stala njena nisma nanj. Nekoč me je hoteT •»krasti, zato sem ga zapodil od sebe. in je šel menda domov. Taki so ljudi«'." Prišla sva do Jelševine. "Bog te živi. Jelševina", je rekel zopet. "'Koliko ie takega na Kranjskem. Zdaj bi se smejal jaz svoji babi, ko bi morala lepo na polje. Zelo lepo ii je stala kmečka obleka. Tako sem videl prvič v gledišču. V meni je bilo včasih mnogo pesnika. Celo nanjo sem pesmi delal. Tako sem videl prvič, in prišla mi je misel, kako bi bila lepa na polju z belimi ošpet-Iji. z ruto okoli vratu, zavihani rokavi, in z belo rutico si briSe pot. Ko bi hotela biti taka. bi Jo jo vzel nazaj, in bi postal kmet na Jelševini." Pogledal je na hišo. "Vse je zaprto, ni nikogar doma. Ce se lotim, bom popravil vse. in še lepo življenje bo tu. Ko bi imr>I gospodinjo, bi vas peljal gori, zdaj pa vas povabim v trg. — Igrati nimam s kom in potem m je dolgčas. Bil sem znan igravee. eel o v Monte Carlo sem bil. Prl-studili so se mi tisti ljudje, zato seiu jih pustil. Lepše je poležati v travi sredi polja." Bila sva na razpotju. "Torej se vidiva še drugič", j rekel. 4*jaz gretn še pit". Noč j bila lepa. "Lahko noč", je rekel. "Lahko noč." In odšel je. Obrnil se je na cesti in vpil "Ako bo kmalu kaj živega na Jelševini. me obiščite: morda bom začel." "Dobro." "Ce pa ne, se dobro imejte "Takisto." "Bog te živi, Jelševina!" Odšel je po cesti skozi gozd. Kmalu se j« začula pesem. Lep glas je bil in močan.... Potem je vse utihnilo v noči. O-zrl sem se in sem videl Jelševino zapuščeno in dvoje odprtin je gledalo z nje pročelja kot mrtvaške oči v noč. Videl sem ga potem Se nekate-rikrat. Vedno ie govoril o .lelše-vini in delal načrte. Sedel je v gostilni med kmeti, dajal jim je za pijačo in pel pr-smi. Bil je zelo vesel človek. Pod zimo je bil izginil. Brali smo potem, da je umrl v neki bol-nišniei, ker se je bil prehladih Za Jelševino se je vneta pravda in je bila pozneje prodana n« drobno. In sedaj šumi mladi gozd, kof bi šumel povest o svojem nesrečnem nekdanjem gospodarju. Tuji ljudje -o ga vzbudili v novo življenje in kraljujejo nad njim, kot kraljujejo kralji nad svojimi zakladi. Pastirji pasejo okoli, in za Grajeno je v^c, reveži pa se spominjajo na vse čase. kot so prišli, in so bili in so prešli. In ee se sliši kdai kje nerazumljiv sum. izmislijo si, da straši duh ranjkejra gospodarja /. Jelševine. In bogvekaj ti vse pripovedujejo ee/ nekaj mesecev. Take čudne so povesti po v.svj deželi, in vse jih pripoveduje, starci možje, gozd in cela ljubljena zemlja, kajti cela zgodovina leži v nji. Zato je tako prijetno hoditi po nji. gledati po njenTTi gričih in gradovih, po vaseh iu rekah, in pomisliti na življenje m na vse. kar leži v davni preteklosti iu bodoč 11 osi i. Srečaš ljudi iu se spomniš potem nanj.*. K«>t hi i»a še dam s videl, kako stopa človek v gosposki obleki, gleda na lepo -lelševino in govori: " Bog te živi. Jelševina ln gre naprej, nunn j in govori : '"Morda začnem...." In ga pelje pot naprej v trg. toži se mu pni gri in piti se mu hoče.... In naprej, naprej, gre cesta daleč svet. Odide po nji gospodar z Jelševine in se ne vrne kinetovat. in stoji -lelševina zapuščena In okna irledajo kot dve odprtini, kot smrtne oči v svet.... Daleč je nje gospodar in j*- slava je prešla, kajti prazne so ceste iu časi so minili. In ni nikjer tistih velikih konj z mogočnim vozom, da bi obstali pred Jelševino in bi se začelo tisto življenje. Tudi zve«Vr se vrne tako gospodar s konjičkom s polja domov. Zato je tako na Jelševini.... "Bog te živi. Jelševina!" In nekdo poje pesem po cesti v noe. Lahkomiselna j.- in vesela kot vsa narodova pesem. razvoja. Ustvarjati nove temelje našemu življenju je pri nas stokrat lažje, kot v starih državah, kjer sin podeduje po očetu mišljenja rutino in tradicije. Nikdo nima boljega mnenja o Srbih nego Amerikanci, ki so po i cesti "Hvala, jaz pojdem domov." '"Xo. jaz še ne grem." Zapel je zopet pesem. &Ia sva tako po tovali po Srbiji. Vsi hvalijo srbskega kmeta v navdušenih besedah. Zdi se. kakor da oni vidijo v srbski in jugoslovanski demokraciji sličen svobodoljuben pojav, kakoršen je njih lastno politično življenje. Ako bo v prihod nj ost i prišlo do nesporazumi jen j med Sloven« i in Srbi treba bo to pripisati v prvi vrsti temu. tla se še ne poznamo dovolj. Veliki svetovni dogodki so prišli tako brzo, da ni bilo časa, da bi se spoznala naša inteligenca s srbsko, naš kmet s srbskim. Pa ni tudi izklučeno, da nas čaka ugodno iznenadenje. Videli bodemo. kako lepo se bo sporazumel naš in srbski kmet. Oba bosta spoznala, da sta istega naroda sina. Morebiti bo prej prišlo do splošnega združe-nnja, nego si sami mislimo. In dober pomočnik pri tem bo doba po svetovni vojni, ko bo vse v preobraževanju in ko bo splošni duh časa pospeševal evolucijo zad nje velike evropske nacije, jugoslovanske. Daj Bog, da se naše besede uresničijo! Ivan Lah. (Konec.) "Vidite, takrat sem bil res za-žgal gozd. kajti peklo me je, da me je zapustila. Ona Je T»IIa zaigrala gozd, in jaz sem ji to dovolil. In ko je zaigrala, je šla, kaj vem s kom.... Naj gre s komur če. Takrat mi je bilo res, kot G* me žge. Zdaj vidim, da je bila neumnost. kot je neumnost vse, če se sploh z &kaj ženemo v življenju. in si delamo nepotrebno ža- .re mahal po grmovju ob cesti. Čakal sem. tla začne dalje. "Aja, vi bi radi zvedeli", je rekel, ko je dopel pes^m. "No. stvar je taka. Mord; e mi je res zmešalo, ali pa se m* je tako zdelo. Ko sem prišel v norišnico, sem bil takoj pameten, za?o so me zaprli. Sicer je vseeno, kje je človek zaprt, zadovoljen sem bil po- * * Zelo lepo je tu življenje". Je začel, "zato sem prišel nazaj. Sicer bi bilo komu neprijetno, pravijo, da kažejo s prstom za človekom. Meni je to vseeno. Včasih sem gledal na ljudi, »traj me n»* brigajo. Vsak naj živi po svoje, kaj bi gledal druge. Jaz nikogar ne »pazujem in dam vsakemu prav — gotovo Je tako po njegovi pameti, pamet pa je neumna ali pa pametna." Oddaleč se je pokaaara -Telševi-na. "Ej. Bosr te živi, Jelševina je rekrd veselo. "Morda bom res postal kmet. Kake čase jaz pomnim tukaj ob Jelševini? Vse je proč. Zelo dobro se mi zdi, kadar na to pomislim, kajti zdaj sem zelo zadovoljen. Menda sem poseben človek. Našel sem v Ameriki človeka, ki je popolnoma kot jaz. Igrala sva skupaj in se stepla do grdega. Odpeljali s» naju. in sva se drug drugemu smejala ter se prijazno klicala po imenu. Tikala sva se prvo uro. ko sva se se- vsod, ker sem povsod videl ljudi.; šla Imel je d^bel obraf: Tafeoj ko tam neumne tu hudobne, jaz pa sem yide] mi je migel nisem bil niti neumen niti hudoben, iu sem bil med njimi. Nekotf mi je prišla misel, da bi se ustrelil, danes se mi zdi zelo prav, da se nisem, in vidim, da je bila neumnost tista misel. l»o2"ejte, kako hodim, veselo in si pojem. Ne- kako bi bilo, ko bi mu vrgel celo skledo jedi v obraz. Povabil me je na večerjo, in ko sva jedla, sem mu vrgel celo skfodo Jed! v obraz. Menda mu je bilo usojeno. Potem sem bil' miren. Zameril mi ni, obrisal se je, in potem sem mu1 tovfnl, gWIBBBIiSIBiiSfaiaiaiBIB^^ CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. aaizigfaigieii^ —.25 POUČNE KNJIGI: Abecednik nemški Ahnov nemakoangleiki tolmač, vezan Cerkvena zgodovina Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Slov.-angleški in angL- slov. slovar Slor.-angL in angl.-alov var Trtna ni in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalca Veliki tlovenako-angleškl tolmač ZABAVNE IN BAZNE DBUOB KNJIGE: Doli z orožjem 1 Božični darovi Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po Iluztrovani vodnik po Gorenjskem Leban, 100 beril Na različnih potih O jetiki Odvetniška tarifa Pregovori, prilike, reki Titanik Trojka, povest Vojna na Balkann, 18. zvez. $L85 Zgodovina e. in k. peipolka it 17 s slikami JO Zgodovina Slov. naroda K. zvezek Življenja trn jeva pot Življenje na avstr. dvoru ali _Smrt cesarjeviča Rudolfa _70 j (Tragedija v Meyerlingu) —.501 RAZGLEDNICI: r-.4t -M —.79 $1.00 —.20 —.28 —.50 elo-1.50 —.40 —.50 «—.50 $2.00 —.50 —J5 —.20 —.20 .-20 —.20 —15 r—30 —.25 —.30 —.50 Newyorike ■ •vetlieami, bumoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Album mesta New Yorka c krasnimi slikami, mali Združenih držav —h veliki Aatrijsko-Italijanaka vojna mfpa Balkanskih drlav Evrope Evrope, vezan Vojna stenska mapa Vojni stlaz Zemljevidi: New York, Co-lorado, Illinois, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in Wezt Virginia in veeh dragih držav po Avztro-Ogrske mall veliki vezan Celi zrel Velika stenska toapa U. 8. na drogi strsnl pa seU zve* —M —.21 — 8» —Ji —.2» —JJ —Ji —JI —.50 $L50 —M —Ji —Ji prijetno življ cnie mi *dela j o samo povedal, zakaj je bilo to.... Cud | OPOMBA: Navoiflom jo pe-flo denarno vrednost, bodkt v go-1 tovini, pofttni nakazntd. ali »eMaih mmkmh. Poitnin* je pri vzet Jogislovanska a Kitil. JediiBta g tnkarporirana dne 24. januarja 1901 v državi MinQMOtec Sedež v ELY, MINNESOTA. SLAVKI UliDIDD) FlIdMdnlki 7. A, «KBM, Ml Cka& W*T. Ki« RLfl dock. Pa. Podhprodaedniki ALOIS BALANT, Box 10*. Paatf Ohio. •lavni tajnik: GEO. L. BEOZ3CH, »y, MhuL H^fajnik: JOHN GOUŽB, Box 105, Ely, MM. ■aapnlk; LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Col* VBHOVNI ZDBAVmai I*. MABTIN IVM, 900 N Chicago Bt_ Joliti, DEL ■ADZOUZKZ! MffH EUNIGH, 411 « 7th St., Calumet, lid, try. KB SPEHAIl, 422 N. 4th St., Kanaaa City, JOHN KBŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POKOTNIKl! FftAN JTJSTIN, 1708 E. 28th St, Lorain, O. JOSEPH PISHTiAB, 308—6th St., Rock Spring«, Wj* «. J. PO RENTA, Box 701, Black Diamond, Wa§k* POMOŽNI ODBOB) jCttMPH MERTEL, od društva it. Cirila in Metod«, Utt* I My, Minn. EjOUIS CHAMPA, od drnfttva rr. Srca Jeauaa, »tev. S, Ely, Mimm. JOHN ORAHEK, »t., od droitva Slovenec, iter. 114, My, M3ml Vri doulsl, tikajoči se uradnih aadev, kakor tndl denagns •otiijatve, naj ae poiiljajo na glavnega tajnika Jednote, vae p> talk« pa na predsednika porotnega odbora. Na oaebna ali neuradna pisma od strani ilanot M ni M) Mkpnlo, Društveno flaaOoj "«£▲■ lAIODi" del je opravljal najtežja dela v Združenih državah. Preteklo pomlad, ko je pričel Cela Avstrija hrepeni po miru. Iz Londona se brzojavnim potom poroča, du je l>. Thomas Cur-tin, Amerikanec, ki se vrača iz Neme-ije v Ameriko, napisal zn :>ar je skoro vsak londonski "Times" članek "The Austrian*; a War Weary People", v katerem opisuje žalostne razmere v Avstriji, kjer se je daljčasa mudil in videl vse na svoje oči. On piše na nekih mestih: "Pred dvema letoma se mi je v Londonu pripovedovalo, da je razpad Avstrije blizu. Avstrija danes grozovito trpi, ona ima že dovolj vojne, toda nisem videl nobenega znamenja, da bi se kaj takega zgodilo. "Kur se tiče hrane so v Avstriji razmere veliko slabše kot v Nemčiji. Dunaj nima toliko zalog hrane kot Berlin, toda boprati sloji tu< 1 i na Dunaju ne trpe nobenega pomanjkanja, lastniki posestev in hiš žive kot so živeli vedno, toda v nepopisni bedi morajo živeti revnejši sloji. "(»lavno vprašanje, o katerem se razpravlja, je vprašanje o hrani. Na Dunaju so vsak teden trije dnevi, na katere ne sme vživati v - ! Črnci se selijo iz Juga, da nadomeščajo bde delavce-bizne*na žeiezni°ah in ^raznih ' , premogarskih ter rudniških druŽ- --: bah eveteti, je pričelo kar naen- Od aprila preteklega leta se je krat zelo primanjkovati navadnih izselilo iz Juga 118.000 črncev, ^.i delavcev-težakov. so se potem naselili v Južni in Za-j Ako se je prejšnje čase kaj slič-hodni Virginiji, Pensylvaniji, New nega zgodilo, so ameriški kapfta-Yorku, New Jerseyu. Ohiu, Mis- listi poslali svoje ageute v Evro-soury-ju, lllinoisu. Michiganu in po in Azijo, največ na Balkan, Connecticutu ter pričeli tam de- kjer so dobili dovolj delavcev, te-lati. • jim pa zdaj vsled vojne ni mo- Vsi ti črnci so zavzeli mesta, ki ffoče storiti, vsled česar so sc maso jili izpraznili tisoči in tisoči de- rali obrniti na Jug. lavcev, kateri so odšli v Evropo v j To gibanje za izseljevanje ern-vojno, bodigl že pričetkom klanja cev iz -Juga so pričele železniške oziroma potem. | družbe, katerim je pričelo naj Iz Juga se je zdaj na Sever,'prej primanjkovati težakov. Vzhod in Zahod preselilo toliko' Družbe so se takoj obrnile na črncev, da so zdaj na Jugu kot n. j delavski department, kjer jim je pr. v Georgiji, Floridi, Tenessee! kmalo potem delavski tajnik \Vil-in Alabami mnoge industrije v ne- so predložil načrt, da bi se "de- Vsem Diaferam. f ki bo izdelal iz njih topove in mu-nicijo. Centralne sile pravijo, da imajo že toliko bakra v zalogah, da jim ga ne more zmanjkati še \ ri leta. < 'e je temu tako, bi jaz raci vedel, zakaj so vzeli s strehe zbor-niee v Bremenu ves baker. "Avstrijci so zdaj popolnoma pod komando Nemčije, vsled če-Avstrijec prepričan, da smatra Nemčija Av-| strijo za nižjo kot je ona sama, za manj vredno. "Nek ogrski poslanec mi je pripovedoval. da bi Avstrijci z veseljem odstopili Italijanom .Tužnw Tirolsko, ako bi jim Italijani pustili Trst. "Znana stvar je, da nemški častniki ne pozdravljajo avstrijskih Častnikov, velikokrat se zgodi, da nemški poročnik ne odzdravi avstrijskemu stotniku. "Xa Avstrijo je tekom te vojne padlo največ najhujših udarcev na je v resnici sita vojne.--'' Tako piše Amerikanec. Ako bi bila ta izjava prva te vrste, bi ji najbrže ne vrjeli takoj ko bi jo prebrali, torta danes nam ta izjava le potrjuje, kar smo že večkrat slišali iz bolj zanesljivih ust. — iz ust naših rojakov, ki so prišli kot ameriški državljani i? stare domovine. Avstrija je danes dobesedno naj varnosti, da prepadejo, ker ne bodo imele dovolj delaveev. Glavni vzroki, da se je toliko črncev izselilo iz Juga v ostale dele Združenih držav, so: 1. Pravica, katero imajo črnci, da se selijo iz kraja v kraj, ako vidijo, da so drugje boljše place kot pa tam, kjer so dotedaj de-laii, 2. Črnci imajo popolno pravico, da se preselijo na Sever, Vzhod in Zahod, kajti na Jugu ni toliko šol, da bi se mogli vsi izobraževati. 3. Na Jugu se še dogajajo stvari, ki so v gotovih ozirm podobne onim, ki so obstojale pred državljansko vojno, namreč, da postopajo beli delodajalci s črnci veliko slabše kot z belimi delavci, kljub temu. da so postave, ki dajajo črncem iste pravice kot belim možem. 4. Potem se pa črnci tudi za to selijo, ker hočejo dobiti iste priložnosti za napredek kot jih imajo beli. To so nekateri onih vzrokov, ki dovajajo črnce do t»*ga, da se selijo iz Juga na Sever, Vzhod in Zahod, in ta je, da hočejo tu«7i črnci vživati večje blogostanje, da hočejo tudi črnci denar, s pomočjo katerega bodo prišli šele v enakopravnost z belimi državljani Združenih držav. Danes je na Jugu vse polno agentov severnih kapitalistov, katerim primanjkuje belih delavcev, ki vabijo zdaj črnce, da naj gredo lavce brez dela poslalo v službe brez delavcev.'' Takoj nato je bil izdan oklic na Florido in Georgi-jo, da se naj prično delavci seliti na Sever, kjer je veliko dela, ako hočejo delati. Naznanjeno ie bilo, da bodo železniške družbe plačevale 22 centov na uro. delalo se bo sedem dni na teden ter da se bo črne delavce rabilo tudi za čezurno delo. Poleg tega je bilo tudi v oklicu navedeno, da se bo takoj preskrbelo črncem stanovanja in sicer v starih železniških vozovih, ter da se bo prodajalo črncem hrano po $2 na teden. Reklo se je črncem, da lahko vsak močan in delaven črnec zasluži od $70 do na mesec, ako hoče delati pri Erie ali Pennsylvania železnici. Novica, da potrebujejo na Severu delavcev se je takoj raznesla po obeh državah med črnim prebivalstvom, nakar so se pričeli pripravljati na selitev, pa ne samo oni, ki so bili brez dela, temveč tudi drugi, ki so imeli delo. Dogodilo se je, da so črni hlapci na farmah peljali domov za gospodarja pridelke in srečali na cesti karavano črnih izseljencev. — Hlapci so pustili vozove in konje ter pridelke na cesti ter se pridružili karavani, in hajd na Sever, ne da bi tozadevno kaj obvestili svoje delodajalce. Vsled tega priseljevanja je bila prizadeta prve mesece vsa in- im sa. medtem sta pa v Budapest; nižja dekla prusianizirane Nemci samo dva. Mesa se večkrat sploh' — v Avstriji zapro človeka ne more dobiti in cene so veliko i ki vzdihne, češ, tla je hudo obesi višje kot v Nemčiji, in v Avstriji veliko bolj primanjkuje masti kot v Nemčiji. "Na ljudstva so prišli velikanski davki, poleg tega so pa še take odredbe, ki povzročajo veliko vzdihovanj^.. Avstrijska ljudstva jo ga. ako kako besedo preveč reče, — pravijo, da je veleizdaja-lec. V resnici je pa avstrijska vlada veleizdajalka Avstrije. — Avstrija je danes popolnoma v nemških rokah, ker ni mogla vlada prepre- zelo zgražajo nad nesramnostjo '*'*»< se 11(1 t« zgodilo. in tiranstvom Nemčije, ki zahteva, da ji Avstrija pošilja toliko in toliko jajc, zaieniave in tako dalje, — veliko več mora Nemčiji poslati pa še Ogrska." V svojem članku se Mr. Curt in tudi spomni zadnjega pogovora, ki ga je imel zastopnik dunajskega lista "Neue Freie Presse" z načelnikom nemškega generalnega štaba, s feldniaršalom von Hin-denburgom. On jem nenja, da je Hindenhurg dal to izjavo samo ra-ditega. da bi Avstrijcem ^lil zop» t nekoliko poguma. Na nekem drugem mestu potem nadaljuje: "Socialni demokrati in tudi ljucl stvo v splošnem se zaveda, da so izgube veliko večje kt se uradno poroča, kot vlada v uradnih poročilih pripozna. "Avstrijssa vlada ne poroča o vseh izgubah, ki jih ima, toda kljub temu, je javnosti znano, da so izgube grozovite. Te izgube povzročajo velik srd, ki ae skriva za umetno živahnostjo in veselostjo na Dunaju--" Mr. Curtin dalje opisuje, kako je vlada lovila po deželi kavčuk, baker in usnje. Najmanj eno tretino avstrijskih zvonov je dobil v roke že Škoda, Dunajska vlada je danes tako podrejena berlinski vladi, kot je bila v normalnih časih podrejena kaka deželna vlada dunajski. Avstrijski cesar je danes le še po imenu vladar Avstrije, v resnici jo pa vlada Viljem II. Danes le še nemški častniki poveljujejo avstrijskim armadam, vsaj v važnejših zadevah. Avstrijski častniki so prišli ob veljavo. Avstrija in Ogrska morati pod pritiskom nemške vlade pošilljati Nemčiji hrano. Avstrija mora danes tako plesati kot v Berlinu žvižgaj«^. Samostojne Avstrije danes ni. — Pa naj ko dokaže, da samostojna Avstrija daries še obstoja. Avstrijci morajo Nemčiji pošiljati hrano, nazaj dobijo pa Hin-denburgove besede. Dober tek! na Sever, kjer jih čakajo boljši dustrija. časi, kjer bodo več zaslužili, kjer Isto, kar se je zgodilo v Floridi bodo našli svoje "prave prijate-i in Georgiji, se je pričelo goditi tu-lje." Idi v Alabami ip Tennessee. Kmalu Kot se slase poročila iz raznih se je potem to gibanje razširilo južnih držav-je po celem Jugu ve-j tudi po drugih južnih državah In lik nemir med Črnci in prideloval-: se še vedno širi. cem bombaža preti velikanska kri-j Širi se raditega, ker so mnogi za, ako bo šlo tako naprej. Pride- črnci, ki so se že pred enim letom lovalei bombaža se ne boje krize ali pozneje izselili na Sever, pisali Še letos, kajti letos je tako slaba nazaj svojim znancem, da je tu-letina, da najbrže ne bodo pogre-!kaj na severu malo slabše kot v Šal delavcev, ker letos je pridelek nebesih, da se zasluži denarja kot slab. kajti je bilo veliko povodni smeti itd,, kajti črnec, ako ni raz-in drugih neugodnosti za bombaž, vaje, je z malim zadovoljen. Zadnje mesece je bilo veliko črn- Nek črnec, po imenu John cev brez dela, ker je bila letina Suggs, je pisal iz West Virginiji-tako neugodna, veliko črnih dru- svojemu bratu v Georgijo: žin je bilo brez centa. Česar posle-1 "Dragi Tim: — Vsedi se na pr-lice so bile, da so se črnci takoj vi vlak in se odpelji v West Vir-odzvali severnim agentom, ki ho- ginijo. Mi delamo v rovih. Dobi-čejo črnce spraviti na Sever, kjer vamo 25c in brinjevca (gin) in primanjkuje skoraj vsem industri jam delavcev. V naslednjem prinašamo nekaj številk iz katerih je razvidno, v whisky-ja je kot vode. Tukaj nam ljudje ne pravijo več "nigger" (negro), temveč "mister". — Iz južnih krajev se glase poro- koliki meri so se črnci izseljevali čila, da dobivajo vsi črnci taka pi- iz Juga : Iz Alabame 60.000 1/. Tennessee 22,000 lz Floride 12,000 Iz eGorgie 10,000 1/. Virginie 3.000 Iz North Caroline 2.000 Iz Kentucky-ja 3,000 Iz South Caroline 2,000 Iz Arkansasa 2,000 Iz Mississippija 2.000 Zračunalo se je, da je 9 5 od sto t- kov teh črnih izseljencev iz Juga moških. sma. Listi, ki zastopajo "črne" interese vedno oglašajo, da se naj črnci selijo na Sever. To gibanje je bilo že popolnoma v tiru in ni ga bilo več mogo-če vstaviti, ko so pričeli industri j-ci v Floridi in Georgiji odločno protestirati, nakar je delavski department svojo kampanjo, da bi spravil "delavce brez dela v službe brez delavcev", vstavil. Oblasti so plačevale raznim črnim govornikom svoto denarja, da so govorili na cestnih vogalih in svarili črno prebivalstvo, da ne gredo na Sever, češ, da jih hoče- Kako delajo republikanci pL-oti Wilsonu. Na Severu in Srednjem Zahodu jo tam le zlorabiti itd. se je zadnje leto pojavilo tolikšno! Potem so v mnogih mestih o-pomanjkanje navadnih delaveev,' blasti agente za izseljevanje tako ki jih imenujeo Amerikanci krat- obdavčile, da niso mogli uspešno ko: "labor", za jame, potem za delovati, toda njihovo delo je bilo razna prekladanja na železnicah, potem, ko je bilo že vse v tiru, da so kapitalisti morali poslati po nepotrebno, ker potem je šla in pomoč na Jug. kjer so bili istočas- še gre cela stvar sama naprej, no zelo slabi časi. | Razni črni govorniki so pa pred Večina teh črncev opravlja zdaj množicam na cestah govorili, da najtežja dela kar jih je v deželi, naj gredo na Sever, kazali so sli-zdaj opravljajo posle, ki so jih ke hiš črncev v Chieagu, New imeli do pred kratkem v rokah j Yorku itd., pozivali so, da naj se Italijani, Črnogorci, Rumunci, Gr, preselijo na Sever, ker tam bo mogoče črnim otrokom poliajati The 'KOPP*S BABY'S FRIEND CO.', katerih otroško zdravilo, ."KOPP'S" je obvarovalo smrti miljone otrok, ki so trpeli na zaprtja, griži, krčih. ne^»a-nju. pri dobivanju zob in drupih otroških boleznih, so prejeli pred kratkim j" sledeče pismo od Mrs. Jacob. P.altimore Md. Pra^i prjiatelj:— Z velikim veseljem vam pošljem sliko mojega deteta. Ne potrebujem ref-i niti Iiesede o vašem zdravilu za otroke;1 Važno za priseljence! Državni delavski department Združenih držav je odprl »vo; nrad na 240 E. 79. St., med 2. ii 3. Ave. v New Yorkn. Urad j« odprt vsak dan od osmih dopol dne do osinih zvečer, ob aedeljal; in praznikih pa od desete ure do poldne pa do opoldne. Namen tega urada je, nndit: naseljencem nasvet, pouk im po mo5, in sicer vse brezplačno. Ta nrad je obenem tudi posre "KOPFS". Zunajnosr mojega deteta'dovalnica za delo in deluje apo pove vse. Dala sem ji "KOPFS". ko ie'raznmno 'm v zvezi z delavskin departmentom Združenih držav. Za storjene usluge ni treba pla Sevati nikakih pristojbin. Piiite ali pa pridite ombmol ji -KOPFS", ko je bila stara en teden m jra rabim š»' vedno z dobrim uspehom. Jaz svetujem: vsem materam, da rabijo vaše zdravilo. Vaše zdravilo je napravilo, da je taka. '"KOPP'S", prijatelj otrok je naprodaj v vseh lekarnah po'lif. in .">0 eentov steklcnica. Ako ga ne dobite pri vašem lekarju, pošljite nam en dolar in z obratno po5to| vam pošljemo dve steklenici jjo r»0e. Kopp's Baby's Friend Co. York, Penna. REŠIMO SLOVENSKI LAKOTE! NAROD NAftl ZASTOPNIC. kateri so pooblaščeni pobirati narot nlno sa "Glas Naroda" In knjige, ka kor tudi sa vse druge v nafio stroki spadajoče posle. Jenny Lind, Ark. la okolica: Mihael Clrar. San Francisco, CaL: Jakob Lovila. Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadvllle, Colo.: Jerry Jamuik. Pueblo, Colo.: Peter Culls, Frank Janes h Ln John Germ. Salida, Colo, in okoliea: Ixiuls la. ln okoliea: Lukan kapitalisti skoro izključno črnce uslužbovali. Policije v raznih južnih mestih dobivajo vedno vprašanja o značajih tamošnjih črncev, kajti obla-' Castello. sti v severnih krajih, kjer so se etimon, Ind.: Laabert Bolskar. črnci naselili, so v strahu, da b<> Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. veliko zločinov. Policiie na Jugu so v mnogih slučajih naznanile, da je odšlo veliko « rnih lopovov, za katere jim ni popolnoma nič žal. V Pennsyl-vaniji se zdaj že dela na to, da bi se sprejelo postave, ki bi ovirale črnce pri priseljevanju na Sever, GaL! kajti boje, da se bodo pričeli aro-] t»»i«*Co, m.: Frank diti kaki zločini, kajti znano jej Springfield, DL: Matija Barborl«. da črnci niso ravno najpoštenejši j in najvzornejši ljudje na svetu. j Woodward, Podbregar. Aurora, 11L: Jernej B. Verb!«. Chicago, I1L: Frank Jurjovec. Depue, flL: Dan Badovlnae. Jolit, lil.: Frank Lauricli, Zaletel in Frank Bambich. Ln Salle, III.: Mat. Komp. Nokomis, 111. ni okolica: Ely, Minn. In okoliea: Ivan /os. J. Peehel In Louis M. Perufiek. Eveleth. Minn.: Jurij Kotxe. Gilbert, Minn. In okolica: Lu VesaL Hibbing, Minn.: Ivan PouSe. Kitzville, Minn, in okoliea: J Adaniich. Nashwauk, Minn.: Geo. Mauris. New Dnloth. Minn.: John Jerlna. Virginia, Minn.: Frank Hrovstlch. St. Louis, Mo.: Mike Grabliau. Klein. Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urlch. Boandim. Mont.: Tomal PauLtn. Dawson, N. Mex.: Mike Krivec. Go wan da, N. Y.: Karl Stern L5a_ Little Falls, N. Y.: Frank Gregorks. Barberton. O. in okolica: Math Kramar in LouU Balant. Bridgeport, O.: Frank Hočevar CoUiowood, O.: Math. Slapnlk. Cleveland, Ohio: Frank Rakser, 1. Marinčič, Clias. Karlinger. Jakob Rfsuik. John Prostor in Frank Meh. Lorain. O. ln okolica: J. Km.u*. i Niles, Ohio: Frank Kogortek Youngstown. O.: Ant. KlkelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M Klarich. -imbridge. Pa.: Frank JakSo. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. BridgeviUe, Pa.: Rudolf Pleterfek. Braddork. Pa.: Ivan Germ. Burdine, Pa. in okoliea: John Demšar. Canonsburg. Pa.: John Kokllch. Cecil, Pa. in okolica: Mike Kočevar. Conemaugb, Pa.: Ivan Pajk hi Vld tovansek. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Darragh, Pa.: Dragutln Slavic. Dunlo, Pa. In okoliea: Joseph Suh or. Export, Pa.: Frank Trebeta. Forest City, Pa.: EL Zalar In Frank Leben in Math. Kam In. FareU, Pa.: Anton Valentlnčlč. Greensburg. Pa. In okoliea: Frank Novak. Irvin, Pa. ln okoliea: Fr. DemUsr. Johnstown, Ps.: Frank Gabrenja la John Polanc. Luzerne, Pa. in okolica: Anton John Osolnik. Meadow Lands. Pa.: Georg 8cbulta. Moon Run, Pa.: Frank Maček. Math. Pittsburgh, Pa, in okoUea: Z. Jaksbe, ; L Podvasnik. I. Magister ln U. B. Ja-Cerne ] kobich. South Bethlehem, Penna.: Jernej Cherokee, Kans.: Frank Režlsaik. KoprivSek. Oglesby, I1L: Matt. Hribernlk h t eel t on, Pa.: Anton Hren. •k. Waukgan, I1L in okoliea: Frank} Ptkovšek in Math. Ogrin. Columbus, Bans.: Joe Knafelc. Franklin, Bans.: Frank Leskovec. Frontenae, Bans, in okoliea: Fram Kerne In Bok Firm. Kansas City, Bans.: Peter Schnelle; Mineral, Bans.: John Stale. Bingo, Bans.: Mike Pencil. KitzmiUer, Md. In okoliea: Frani Indijanec s 30,000 akri zemlje. Domneva se, da je Louis Agard najbogatejši Indijanec na Severo-zaoadu. On je lastnik 30,000 akrov najbonratejše zemlje v South 1 lakoti in ima toliko živine, da sam'Vodopivec. ne ve koliko. j Calnmet, Mieh. In okoilea: Pav^ Njega ne interesira posebno, ako Shfit2'. ^ F- Kob€ 111 ^^ Rade-• C-) „„ „ tin • Mamstiane, Mieh. in okoliea: Fran: je /.no po ah pa po $10. Pac pa ^otzian 80. Range, MIA. la skoUea: M. r Likovlch. Cliisholm, Minn.: K. Zgonc In Jako« Petrich. Dulnth, Minn.: Joseph Sharabon. je veliko bolj zainteresiran v cene go vede. O11 baje zaklada več velikih klavnic v St. Poulu, Minn, z živino. On pravi, da se noče lotiti pridelovanja žita, pravi, da ga le toliko vseje, kolikor <;a potrebuje zase. On redi živino že sedemin-j dvajset let. Država mu je pred sedemindvaj-: setimi leti dala na razpolago nekaj zemlje, kjer je oričel takoj z živinorejo. V tem času si je napra- j vil toliko denarja, rta je počasi nakupil toliko zemlje okoli sebe, j da jo ima danes, kot rečeno, okoli 30.000 akrov. Unity Sia„ Pa.: Joseph Škerlj. West Newton, Pa.: Josln Jovan. Willoek, Pa.: Frank Seme in J. Peternel. Tooele. Ctah: Anton PalClc. Winterquarters. Ctah: L Bla2!<*h. Black Diamond, Wash.: <;. J. ! I'oren tu. Davis, W. Va. in okoliea: J. ttrosieh Thomas, W. Ya. in okolica: A. j Koinchan. Heuosha. Wis.: Aleksander Pesdir. Milwaukee, Wis.: Joalp Tratnik la i Aug. Collander. Sheboygan, Wis.: Heronlm Svetlin la ; Martin Ko» In John StampfeL West Aliis, Wis.: Frank Skok m Anton Demšar, j Botk Spring, Wyo.: A Justin, Vai J 'n V*|pntlD Marrlra Kje so nahaja moj prijatelj ANTON ŠPKIIAR1 Doma je iz Dan ]>ri Ložu. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi svojemu prijatelju doma od ravnotam. — .John Mlakar, Box 45, Gaffnev, Pa. (7-8—11) Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRILL Prodaja belo vino po ...........— SI galUii črno vino po................ 76c. Drožnik 4 gallone za .................... $11.00 Brinjevec 12 Bteklenic za................ $12 00 4 galtone (aodčfk) ............ $16.00 Za obilno narofbo se priporoma Marija Grill, 5308 St. Clair Ave., iN. E., Cleveland, Oba j POTREBUJE SE GOZDARJE za delati logse. Plača $1.50 za tisoč čevljev, za klaftro drv iz spmee ^l.fiO in ni potrdimo nič cepiti, za klaftro na 10 eol cepljenih drv pa -$1.75; na šiht je plača za r«-zati logse $2.85, za drva pa #1.00 11a 10 ur. Joseph J urea, Box 579, Rielnvood, W. Va. VINA! VINA! VINA! VINSKO ŽGANJE (TR0P1NJEVEC) Za samo $26.00 pošljemo 52 ga len sod californijskega rdečega vina in za samo $3 T.SO pošljemo pa sod 52 galon Rieslingaf belega) vina Vse blago jamčeno pod zakonom THE PURE FOOD LAW. Pišite po cenik na: DALMATINSK0-KAUF0RNIJSK0 VINARSKO ZADRUGO 140 Liberty Street, New York, N. Y. Kje je moj prijatelj ANTON HOV G AN T Pred par tedni se je odšel ženit in ker ni nič glasu od nikjer, zato prosim, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi svojemu prijatelju. — Anton Zagorc. Box; 45, Gaffnev, Pa. MACKERJEV' BRINJEVEC ki itd. Izs?ljeniški biro delavskega de- deset mesecev v šolo skupno z be-Iz raznih krajev Pennslyvanlj«-] partmenta je izdal poročilo, da je limi otroci, kjer se jim bo mogoče so prišla poročila, da so kapitali-1 šlo tekom fiskalnega leta 1915 in toliko naučiti kot belim, sti, pristaši republikanskega kan-j 1916 (od 1. julija 1915 pa do 31.) Beli delavci na Jugu se pa vese-didata Hughesa vkrenili razne ko-: junija 1916) v Italijo 169,300 ita- le, da zapuščajo črnci delo ter se rake napram delavstva, da bodo lijanov, dalje se je pa vrnilo tudi selijo na Sever, češ, zdaj bo mo- "Glas Naroda", največji in vsi delavci-državljani volili zanj 2170 Bolgarov, Srbov in Črnogor- goee nam ftoljšo plačo dobiti, kaj- najstarejši slovenski dnevnik v in ne za Wilsona kot bi sicer. cev, 1400 Rumuneev. 1000 Busov ti črnci so radi delali za veliko ni- Združenih državah. Naročajte se O, svoboda! in 1600 Japoncev, katerih večji- žje plače kot beli, vsled česar so nanj! NAZNANILO. S tužnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moja ljubljena in dobra soproga zaspala za večno dne 26. avgusta, 1916, v Št. Jerneju na Dolenjskem ; zadela jo je srčna kap. Ranjko priporočam v blag spomin in molitev. Ludvik Polanc, 1076 Saw Mill Alley. Allegheny, Pa. ie najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznini Oena sa "BRINJEVEC" je: 9 Bteklmlc f 0.00 12 steklarne 1300 V ZALOGI IMAMO turtl Cisti doma« TROPINJEVEO la 8LJVOV-KA kuhana v naSi lastni dlstllerlJL Nase cene so sledeče: Tropinjevec per gal. $2.25, $2.50, $2.75 In $3.00 Sllvovltz per gaL..............$2.75 — $3.00 Tropinjeree zaboj .................... $ 9.00 Sllvovitz zaboj........................ $13.00 "66" Rye Whiskey 5 V ' +ar, saboj......$11-00 Rndeča Ohio vina per sal.......55c. 80c., 70a Catawba In Delaware per gal......75c.—80c. Za 5 ln 10 gsL posodo računam« $1.00, sa 25 gal. $2.00, za večja naroČila je sod zastonj. NaroČilu naj se priloži denar all Money Order ln natančni naslov. Za pristnost pijač* jamčim*. The Ohio Brandy Distilling Co 6102-04 SI. CUB ATE.. CIEVELANft. 0 GLAS NARODA. 7. NOV. 1916. podp. društvo ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE Sedež: FOREST CITY, PA. 21. iuuijt 1902 v Jrtavi PmmmmjW—u* bosti onih, ki bi morali voditi tel "Ahna. ta doktor je tfLAVNI URADNIKI f nMMDk ! J02RF P9WNML, Box OB Willoek, Fa. I po^rrMlMdnik: KARO L 7,Al.AR, Box 547, Forest City, Pill podpredsednik: LOUIS TACCHAR, Box 835, &ock Sprla««, Wja Tajnik: JOHN TELBAN. Box 7C7, Forest City, Pa. IL tajnik: JOHN OSOJLIN. Bex 402. Forest City, Pa. ■lafjnlk: MARTIN MUHlC, Box 637, Forest City, Pa. JOSIP »" i" 100« North Chicago St., Jotoft, HV TUOTM ZDRAVNIKI B* jRARTIK IVKO, POO Cbiea«« Bt^ JeUet HA, ■ADZORNI ODBORI Predsednik: IONAO PODVASXIK, 6325 Station St. E. H., Plttabnr«!!. Ps-I ttdsornlk: JOHN TORNIČ, Box 022, Forest City, Pa. tl. aartanmtk: FRANK PAVLOVClG, Box 705, Conemanc*. Pa. KIL E*d*ornlk: ANDRJ&J 8LAK. 7713 Iaaler Ave.. Cleveland. OkU, POROTNI ODBOR s > PcMssdlilk: MARTIN OB REŽ AN. Box 72, Bast Mineral, ItU L acrvrtnlk: MARTIN gTEFANf ll Box 78. Franklin, Ka.ua. XL *erotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 528 Davaon Its, R. F. D. L «Ntt "eld. Detroit, Mleb UPRAVNI ODBORI PiM.«ed*!k: ANTON HOČBVAR, R. F. D. No. 2 Box 11*. BrldcSysrl, Of t a&ratnlk: ANTON DEMŠAR, Box 135, Brougtton, Pa IL ecramik: PA VRL OBREGAR. Box 402, Witt, DL DaeM mmj m poilljaje L tajnika Ivaa Telbaa. P. a DrvfltrfM glasile: 11X1 V A R O D A"i SIT* Fašist sloje, ki jim režejo kruha. Delavec je tako precej pasje narave. Ce mu pomoliš košček mesa, te ugrizne, za prst. S tem mislim, da je ta malo pomembna stvar rožena. Ali ste zadovoljni, gospod doktor!" Direktor sra je slr.dko smehljaje pogledal in segel po smodki. 'Nikakor nisem zadovoljen. Popolnoma neresnično je. da bi brl navedejii vzrok podlaga sedanjemu gibanju. V kolikor je meni znano, bi bil vzrok prav nasproten. Delavec ječi pod velikim ka-pitalom. Masa jo vpotgnjetna pre-;eoj do tal — ali zlomiti se t»ka sila ne tla. In sila abudi vedno p rot i silo. in ta divia protislla je laM co zelo pogubna za delodajalca in za delavca. Zato trdhn še vedno. da je na'loga izoteraienstva in prav posebno onih, ki so v neposredni stiki z delavci, da se zanjo zavzamejo. "Teorija, gospod doktor, sama teorija! Kaj bi bilo z disciplino, kaj z nlgledom, če bi se tako ravnalo! Recimo, da bi bil slučaj, o akterem govorimo, krivičen. U-gled zahteva, da vsi branimo nadzornika. Kdorkoli jo proti, ruši ;disciplino!" "Da. disciplino V Nadzornik Seme je kot zmagovalec izgovoril io besedo. človek!" "Zakaj?" '" Srečal me je in še pogledal me ni! Komaj da je dvignil klotbnk! Tak kmetLški blaziranee!" strašen ilaani ni bilo ljubo, da sta se j sporekla. "Ne spozabi se ne! On je trdo-glav!" 4'Zna čaj en se meni zdi*', oglasi se Alana. '"Saj je isto trdil oni ve- "Ne sodi tako hitro! Morda je čer pri kontrolorjevLh." bil kaj razburjen ali zamišljen., -Ahna. fcpo te piwim, jnoMi Mož vendar ne more biti vedno! no! Papa bo vedel, kaj je značaj 'in kaj je navadna aroganea!" "Zakaj bi morala jaz molčati? sladak kot bonboneekP' "Ne. to je bilo sirovo! Pravim ti žaljivo je bilo. kakor bi se mu ^ in & trfim da je zna^ljeni ^ kdo silil. Takih natepezev polne M }>olj kot sto Semenov!" nliivi' * ' _ , , . «... 'Pst. Alma. ne govori prevez! Mama je dvignila prst in ji po- ala. Kako 4e Pavla doslej govo- •ila o zdravniku! Alma ji je m o- p " •ala često ugovarjati, da ni vzbu- . 1 b<>f0m mf lilo -----r__ .i,, reeera, da vsak sni mama. Samo to še sme povedati svojo mnenje, samo ja5t ne." a ji zdravnik m nikakor . / / J% . za katerega se ne briga,' ^J^1 ter la je v njej gorela ljube- ^bljeoia vaTlj! da si za- ee- ulice! Almi je sestrina jeza zelo ugajala rila rala dila v njej ljubosumnosti. In danes je prav s to jezico jasno po-, ... . kaza.la, da ji zdravnik ni nikakor' "Lo P*™* ^ravnaku le povej; človek, za marveč da je v njej gorela ljube zen do njega, ki je ne more 11 ta- i "Pavla, pometaj po svoji j iti. >ti!" "Pavla, meni pa moški, ki je j "Mir!" je uikazal papa ter se često zamišljen, veliko bolj uga- j teknil v naslonjač, ja, kakor kak večini plepetavec.'? (Dalje prihodnjič). Kdo ga pa sili, da naj govori? tŠČRM RTnŽKTNJO Toda dostojen naj bo, kot se spo- I&OJSM SLUZ.JiLNJO dobi, ne pa tak kmet!" k trem otrokom. Plača $20 na rae- Pavla je skrčila ustnice, kakor see, za pridno dekle tudi več. bi jih grizla. Alma jo je pogle- Mrs. Mary Derganc, dala čez ramo in se ji glasno na- 440 W. 36. St., New York, N. Y. smejala ter mirno slikala dalje. __(4-7—11) Ali si čudna, Pavla! Kar ti zahtevaš od moških, to je . včasih Kdaj bo konec? Vet »vet napeto pričakuj« konca najstrašnejše vojne, kar jih pomni svetovna zgodovina. - Vsak človek premišljuje, kdaj bo konec tega strašnega klanja, kdaj se bo ljudstvo toliko izpa-metovalo. da bo samo izrazilo svoje misli in želje ter se ne bo ved postilo diktirati od svojih kraljev, cesarjev, diplomatov in državnikov. ^Ti dovolj, da bere človek samo dnevne novice, pač pa mora dobiti tudi nekak pojem o notranjih zapletlpajev v raznih državah, o raznih političnih spletkah, o vzrokih sedanjega klanja, ki so le površno omenjeni v časopisju. O vsem tem razpravlja na dalgo in široko naš "SLOVENSKO-AMERIŠKI KOLEDAR", ki se že prav pridno tiska in bo v najkrajšem času izšel. Ker letos ni mogoče dobiti iz starega kraja nobenega koledarja in nobene pratike, je u-mevno, da bodo posegli po njem vsi ameriški Slovenci. Ker smo ga tiskali le omejeno število, ga naročite takoj. — Cena je isto kot lansko leto. "SLOVENIC PUBLISHING CO." 82 Cortland St., New York. N. Y. Dr. Kienterjev PAIN-EXPELLEJt in io Zdravnik se je obrnil proti nje- že smešno!" imi: "Oe se dene divjemu bikuj "Otrok, tebi je pa vsak drvar (I rof- sik o« i nos in se ga odveze zanj ; dober!" Iz modernega sveta. Roman. Spifial Fr. S. Finžgar. (Nadaljevanje.) je bila ta pot. Zase bi je irehodihi nikoli. Pri vra-vorišre ji j«» silnu pl do Najbodj se jo bala s,« razgovarjali o slučaju P^tra Rozmana. "Disciplina", jV nosljal v e.110-mer nadzornik. Drugega dokaza I ni imel za svoje ravnainje. Kontrolor je zrl nepremično v ravna-,t<-lja iai za njim ponaivljal vsako sodbo ter jo spremljal z gost ob e--•'•liiiin otlobravanjem.Vsi bili edini, da je socialno gibanje v svetu samo prazen, manever, e poslušaj, moj mož bo takle: Govoril bo malo, pa veliko mi- Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building. njegovi li zelenih o, i iu s,- to ponavlja samo tam, kjer ni ^ kaikor bi bil govoril slil. Sedel bo pri pultu in bo šili- lana :_ra j' .kj. Snu^kiiila ,i<- skozi /«10x110 r.»k»% da bi držala tolpo — Klešmana ni bilo v obliz-.na verigi, litro je bila pred Slugoviaii1 Tedaj nekdo potrka, i. Prijavi se zdravnik, d zdravnrkcrin se je drhte«"-■ Ravnatelj ga vljudno sprejme, iala in ga za božjo voljo vsi si podajo roke, izgovarjajoč a pomori. Pov» dala mu je uavadne fraze. Kavnatclj ponudi vedela o Petru, kar je'zdravniku stol prerok. Ne rceeon, dober človek diral in pisal in tuhtal velike modrosti. Tedaj bom jaz hodila po tr em, Ln da ij. da s se je M povedala mu, da' "(ii spod ravnatelj, neko proš- nika. življenja pa ne ume. Celo škoduje prstih v drugi, tretji sobi in še nam lahko!" zakašljala ne bom. Ko pa preneha "Gospod ravnatelj, to je moje. z delom, toda j pobitim k njemu davno prepričanje!" v naročje in bom taka. kakor bo Nadzornik je porabil priliko, da'želel: otročja, ljubezniva in 11a-bi zbudil kak sum zoper zdrav-»vna kakor instifcutka ali pa mor- OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam •roja NARAVNA VINA. i da kakor doiktar filozofije. Jn čc- bi pot' ju ona njo a!i pravzaprav vprašsmje bi \ bcm I>azil nanj! Meni sejme tri dni ne pogleda, kadar bo se ne prem _rli. rnifl za vas." zdi silno slavohlepeji. Nalašč se zamišljen in v delu, imi no zame- iri-Lka s uilila.; "Izvolite, da sva saaua?" zaplete in nam poruši disciplino, 1 rim čisto nič. Ta-kega moža h očem da to dejanje nadzor-1 Oba uradnika sta tr<» neizogibni "Ne, ne, pri^rm. setlita, go»?po- izgube, kaj mu mar. Pobere pozdrava bi se jezila! Saj izobra- 1 tlela vri. Zato jo je ;»o- da! Prav drago mi je, da sla 11a- ^ ^ nikdar jie bilo žen človok ni trgovski pomočnik ►Mjubi!, da stori, kar bo vze.'a." v to tovarno!" i a si- vrne Peter zopet "T<>nj želite, »rospoii doktor?" Ravnatelj ni nič odgovoril. Ne- ! "Stvar vas morda razočara, jevoljen se je obrnil k pisalni mi- Denarne pošiljatve za ujet-liki v Rusiji io Italiji. Lahko se poHjo denar nioial kom, prijateljem is znancem, kateri m nahajajo v vjetniitvm t Bulji ali Italiji Potrebno j«, ka. dar m nam denar poilje, ia ae priloži tudi ujetnikov* dopisnica ali pismo in te nam tako cmof o& pravflno sestaviti naslov. Ako namerarate poslati ieaai ujetnika, pciljite gr takoj, kc »prejmete njegov nr-farr, ker akc U odlašali, bi se lahko dogodilo da M ce ae našli vei ne iste« mesta in ni ne mofii rrežiti de narje. TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York. N. Y i DARUJTE PAR CENTOV SLOVENSKIM TRPINOM V STARI DOMOVINI! Dr. KOLER 638 Pemi Ave., Pittsburgh. Pa. SLOVENSKI ZDRAVNIK Dr. Koler Je najstarejši slovenski ■dravnik. Specialist v p lttsburshn. ki Ima 131etno prak no v idmvijenja tajnih moških bolezni. Sifilis ali saatrn-^Uenje krvi »dra>l 4 glasovi ti m 60«, ki ca Je izumel dr. prof. Erllch. Ce 1-mate mozolje mehurčke po telesu. iu, Upadanje tas. bolečine v kotteh, pridite ln IzClstll vam bc kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se naleze. IzgLbo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec sil tri-per In Vatli vse drugo posledice, Id na- et&nejo radi izrabljivanja samegw ae- be. Kakor hitro opazite, da vam poti ehuje moSka »možnost, ne Čakajte, teaiv«J pridite in Jaa vam Jo boss zopet povrnil. Suienje cevi. 4cl vodi ls mehorja ozdravim v kratkem Časa. HyJrocelo ali kilo ozdravim v 10 urah lo gJcsr brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bols- Mne 7 križu ln hrbtu ln vtaalh tudi pri spuftCanJu vode, osdravlm s *o- tovoetjo. Reumattzam, trganje, bolsCins, ots* kMne, srbečico, ftkrofie In drugs koins bolezn!, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem £aau In nI potrebno letati. Uradne tire: V ponedeljkih, sredah ln petkih od S. zjutraj do popoldne. V torkih, tetvrtklh ln sobotah od S. ure zjutraj do S. ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne. 8 pošto ne delam. — Pridite osebno. - Ne pozabite Ime ln Številko! on ■i jo CKihitfla po siopni- IV« »sil bi n a mre«" za IVtra Roi- zi. Uradnika sta šla v svoje sob«'. v !«»vt k. ki )»' j'-v a l {Miti niana! Dr. Sluera je bil razočaran. Pre- sltlopoiu upnikov, ila Zdravnik jo nekoliko prenehal, priean je vbil, tla se stvar kako n a naeitkrat zadene mo. Za Kb^mana s«- se zmenila zo i. dasiravno je stal pri vratih in e<» . sbadljivo ofororfl. š!a je pro- giedal ravnatelja, ta je pa elsto ' fne nelefte vmešavati me »eiahio-filazofienega ozira. Za- dvorišče mimo direktorjevega !.), nadmaft ^ Uadnli 6« to mi je jasno, daje disei{)li- paviljona v svojo stanovanje. Ou-ix<) so jaz s .mo blamiram. Ce na v tvornioi vaša stvar." til je, da so ga ponižali, ve+lel je, ov« .n «> P« trn. k;ir sem slišal na "Gotovo!"' kako si mane rake (nadzornik. In Sedaj je ravnatelj pogl.nlal to ga je še najbolj dražilo. Preapa. ki je nekaj zamnnral in šel Pri juhi je vladal splošen molk. Papa je bral časnik. Poznali so ga vsi. da je slabe cenah je vitet tudi vojni davek; volje. In tedaj ga ni bilo varno » vino. — Potovalni agent je WO- ogovarjati. I IL ZugeL ^ Pri Črni kavi mu je Pavla pri-! B »potovanjem žgala smodlko in ga pogladila po JACKS®. lie„. ^ Box 161_St. Helena, Cal. Potujočim Slovencem"! 4"Zopet kak nered v tovarni?" priporočam svoj d-»bro urejeni ' je poizkušala mama. 4 * Nered, nered, seveda je in bo še večji. Tade zdravnik je — kaj -'m — i< ^WVyWYVyyVYVYVVVYif7VYVVVYVYVYVYiVVVftW Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav,1 Velikost je 21 pri 28 palcih. CENA 15 CENTOV. Zadaj je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih iadij i. t. d. V zalogi imamo tudi STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50 VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-D IN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $1.50. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTEO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV* : n ušesa, ne bi bilo zanj ugod-In vendar sem s eelo dušo so-nik sistema, ki vlada v tovar-Morain »e prLncipieino boriti J« eksaltiran teoretik. priporočam svoj o^ora urejeni m salon m ter snažna prenočišča. Vsi so naperto poslušali. Mama prodajam dobra domača vina po se je. bala, da se izjailovi »godna zmerni ceni. partija, Pavla se je v slučajni jezi; prijetno shajališče Slovencev! veselila, da papa zabavlja čez I I-^if*!^' zdravnika. Almi je bilo pa tako DIFK> 6006 St. Clair St., Cleveland, O. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa 'ko-lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznIH zemljevidov*] $ .j CENA SAMO 25 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St, New York, H. Y. h AAAA/UAMMMUAMM/AM^^ glavo že vsepovsod _________ v-i usta jim povem---" j gibanje, zato se mi zdi umestno, tam"*, ta jeza je porušila v njerain€S»" /.maj je bil lep mesečen večer.Ida ljudi, ki lahko mnogo skodli- rfi<\ Jezilo ga je, da so je sploh J "Aha, te.ga sem jaz kriv. Cemu .Iiiu' je prinašal gorke sai>e, v vr- j-j., Hli korLs-tijoT pridobimo. In kdaj brigal zanjo. V sobi je pa na se vmešava v stvari, ki ga ne bri-buviii dreves jo šumelo kakor! tak človek je Peter. Menim toraj. ?las li val il Prosenca, da mu je^ ta- rrajo? Danes pride in prosi za ne-probujeno življenje. Zdravnik jo Ida odpust, ki ga je diktiral go- painetno svetoval. Sieer bi se ,ke§a delavca, ki ga je nadzornik slonel pri oknu. Na ravnatelje-1^,.,] nadzornik, ni na m*-stu vsled bil morda prenaglil. 'odslovil. Kam pridemo, če bo vle-j vem vrtu so šumele stopinje po, navedenih razlogov." \ Pavla je s finim ženskim čutom kel vsak na svojo stran? Moral j pesku. Kmalu sta s»* zablestoli v! Nadzorniku se je tresla spod- zapazila v mi-zlenn pozdravu ne-jsem mu čisto jasno povedati, da I-.u<-W'mi dvo \ itki ženski postavi: j nja čeljust. Oziral se je na rav-j nadoio izpremembo. Šla je k Almi-ga to nič ne briga." Pavla in Vlma. Zdravnik je dobro! na t olj a in ga prosil z očmi, naj mu in sedla k njej na altano, kjer je "Dobre namene ima in dobro r.izločovarl konture Pavle, ki je\dovoli, da govori. Ravnatelj je pa ona slikala._srce! Ta spor se hitro pozabi." hodila s tihimi koraki, kakor bi kadil stoično mirno in čakal, da ™ ~~ ......r Kdor* želi poslati svojcem v staro domovino kako svoto denarja za stopala po jezerski gladini. Zdrav- J zdravnik izgovori, niku ht- je zahotelo: ko bi sedaj t '*Polog tega sem se prepričal, on ietal žnjo! Ali winil se j1 da je nevarno pretenje, zaradi ka- ^ vmes zločesti Paji — konflikt mu terega je bil odpuščen, izmišljeno. 0 je b lo ime — raizpor, ki sra brž- To so razlogi, da sem se drznil 4 kone čaka pri ra\-nateljn. Koma i j govorit i!" * tj je trenutek zasanjaril, kakor bi j Ravnatelj se je važno in počasi; B sedel na dehtečo travo po dolgem naignil na stolu nekoliko naprej,'® POPOTNIKI. | potu, že je zazrmelo zopet orožje — razvili sta se dve zastavi: Pavla — principi... XXII. Pri ravnatelju sta bila kontrolor Buftalič in nadzornik Seme. Sedeli so vsi kouiodno, kadili m odložil smodko in odgovarjal: "Kar sem že trdil enkrat, gospod doktor, to trdim še vedno. Teorija — je pač teorija. Praktično življenje je pač drugačno Teoretično imate čisto prav, praktično pa hnaano mi prav. Delavsko gibanje je vikoreninjeaio v ala- 1 Vsem onim. ki ste namenjeni potovati ▼ Cleveland, posebno ako Imate ^ družino, bo potrebno nabaviti pohlitvo ln knbinjsko opravo ako se hočete 0 nastaniti v nasi naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velike ^ prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni Imate vedno po- 0 Steno in zanesljivo blago. ^ Ako dospe te ▼ Cleveland na postajo ln se ne veste kam obrniti, po- ( klIHte na telefon Princeton 1381 ali pa Bosedale 1881 ln jas bom poslal f en avtomobil po vas. Ako pa vzamete pocestno karo se peljite s St Clair karo do 62. ceste ln na vogalu St. Clair Ave. ie naslov: A. GRDINA, 6127 St. Clair Aven Cleveland, O. Pri meni ae vedno dobi letni koledar ca 20c. poitnlh naj to takoj stori in sicer naj pošlje po brezžičnem brzojavu, da svota f voe v pravem času tja. ■^Za cene glejte v listu FRANK 82 Cortlandt Street, na prvi strani. New York, N. Y 4 ^_ / CLA3 NARODA, 7. NOV. 101 <5. I. V« Kraszewskii UMIRAJOČI. ZGODOVINSKI ROMAN. (Za "Glas Naroda" priredil J. T.) MO vsak magnat liiliko zavida!. — Ti si žlaličič, francosko znaš in si vajen salonov. -— Seveda, oče, in kaj se? — Seveda je plemič. — Staro plemstvo je to, staro, precej dobro plemstvo. Kmalo zatem so se začela pogajanja. — Zurba in njegova hči sta odšla v sosednjo sobo zabavat starega Garbovskega in njegovega sina. Okoli male mize ro sedeli advokat Hartknocli. Zembrinski. Ze-non Zurba, Robert in general. Zenon jo otvoril sejo tor dal besedo Hartknoehu. Upniki so mi dali pooblastilo — je rekel Hartknoeh — da se | pogajam z vami. — Že vnaprej vam ca povem, da ni nobenega dru-t trega izhoda, kot ob določenem času plačati vse dolgove. — Da. to .ie nam tudi popolnoma znano — Gre nam le za nekatere olajševalne okoliščine. — Zdaj so težki časi. manjka kredita in denarja. -- V slučaju, da se pogodimo — je nadaljeval advokat. — vam moram z žalostjo naznaniti, da ho dražba brezobhodno potrebna stvar. — Za božjo voljo— je vzkliknil general — i<» vendar ni mogoče. — — Vrjamem. da je težko, toda ni drugače. — 1'pnike se mi je posrečilo toliko pregovoriti, da zahtevajo za -enkrat samo polovico J denarja, polovico pa v določenem času. najkasneje v dveh letih. Po teh besedah je nastal v sobi globok molk. — Zembrinski je Pozor čitatelji! Nove slovensko knjige! 8HMMMMMMMMMMMMMMMMMMMH V se — V kratkem se lahko poročiš. j pogledal advokata v o«"-i in takoj zatem sklonil glavo. — .laz? — Jaz da bi se poročil? — je vzkliknil Sigmund. — ' Gozdowski ga je slednjič vprašal, če bi lahko dobil nekaj časa Nikar se n<* šali, ore. — Jaz da bi se poročil? — Hvala, oče, hvala.: za premislek. poti v življenju Ni nočem zapreti. j Advokat je bil odločno proti temu. slednjič je pa vendarle do- S teboj sploh ni mogoče govoriti. j volil, da naj se prelože pogajanja na naslednji dan. — Le govori oče, le predlagaj j;iz ti« poslušam. i (Dalje prihodnjič). - S;i j in* rečeni, da te bom danes poročil, ali jutri, le v družbo, .......... , , v „.,.-,-, j Listnica uredništva. ().*«». -.trjisiu« sem radoveden. — Ne veni ka.) bi počel, ce ni, mi v.-e«ra ne jwivedal. - Starec j<- zavzdihnil, namazal s surovim maslom košček kruha J. Z. — Cesar Frane Jožef je i .i nadaljeval: katoliške vere. '/.*■ vidim. - teboj ni ni«'-. — 1'vesti sem te hotel, v eno najime-j A., Latrobe, Pa. — Čevljev nitiiejših poljskih družin. — Seveda. če ne l»oš delal škandalov. ni »»»ogoee poslati v staro domo- K am pa? Kam? — (Jovorite oče. i vino. V Hran^k i imam nekaj opravkov. — Morda bom tja poto-\al. Tam imam bratranca. Oho. zda; j»a /.< v<-i.i. — K |>aim Gozdovv>kemu bova šla. kaj n»- ' Prokh-to, Jo mi pa njzaja. Nekoč sem že videl kneginjo Štelo. A(oj lioir. kaka n.*beška lepota! — Pa tudi njeno družabni-o, gospodiefio Antonijo poziiam. —- Oče. oče, ti ne veš. kako sem reeell '. 14»»t: ne daj. da bi napravi! tam kako neumnost. Zakaj me pa -niatraš. oee — V Lubliiiu ž«* lahko uganjam komedije, nikakor pa ne v Rransku. — Častno besedo ti dam oče, da si lahko br»/ -krbi. — Ni treba skoraj omenjati, da se moram obleči kol .-;» plenii' ii spodobi. — Ce -e hočem postaviti, moram imeti denar. Oee je vstal in za."e. sit j >e lahko po«r<»diva. — Vse. kar boni izdal, bom za-1 pisal, tako da boš imel natamVn izkaz. <> e in sin sta s,- več kot eno uro pogajala in se slednjič pogo- J dila za par tisočakov. Sm invt je iKiljubi) roko in se odpeljal v Varšavo po obleke in druge potrebščine. — Moj I»o^- j.- premišljeval starec. — kaj bo žnjim. — Eno je gotovo: /. živino ne bo kupčeval. Zatem se je vrnil k svojim računom. 111. Za smeh in kratek čas. Resnica. lU dmn mmr -y ti V m k \* splt.šnem je bilo zadnji čas v Bransku vse po starem, toda v-i prebivalci so bili nekako potrti. V.lik udarec jim je pretil. Tolažili so drug drugega, vzbujali s,i si upanje, p la veselo razpoloženje >e ni hotelo vrniti. Najbolj miren je bil še >tari kiie/. ki je sicer nekaj slutil, na-1 t. Lenega po ni vetb-l ničesar. — Skof. general in Kolrt*rt se niso boleli /njim pogovarjati o finančnem stanju. Samo Oozdowski je bil skoraj vesel. —- Nikar se ne bojte — je govoril venomer — bomo že dobili i sit dstva. vs«. lxi še dobro, le brez skrbi bodite. O svojem (»okovom z Oarbovskim ni nikomur črhnil niti be-; sede. — l>an, k-, bi se imeli zbrati na Zurbovem posestvu vsi upniki, s«* je bližal. Oozdowski je pisal svojemu bratrancu, da mora biti t-:eh. — Vidva sta prva. Ja/ spi .h dvomim, da bi še kdo prišel. — Vsi upniki so mf-ne jvooblastili. — Vsi so vas pooblastili — To je zarota! — Da. zdi se mi. da sem jaz vseh pooblaščenec. Zembrinski je sedel v kotu in se ni bri«al za nobenega člove-i ka. Proti večeru sta dospela tudi general iu knez Robert. — Po večerji s«* je potrovor razvil in trajal pozno v noč. Naslednje jutro je zavoziia na dvorišču druga kočija. — Na kozlu je sedel zamorec, oblečen v sivo livrejo. (iozdowski je zagledal v kočiji dva znana obraza: starega Ga-i brovskega in njegovega sina Sigiutinda. Zamorec je zahteval ->«»1m> za gospodo, Gozdowski je pa gosta prisrčno pozdravil. Pati Sipmund j»- bil elegantno oblečen. — Bil je res krasen mla-l d nič, ki se je znal tudi elegantno obnašati. — Očetu je obljubil, da bo pameten in je tudi svojo obljubo izpolnjeval. Tudi stari Oarbovski se je bil elegantno obleke. — Izgledal ni| %:cer kot plemič, pač pa kot bogat trgovec in veleposestnik. — Dragi Garb©v ski. — nui je rekel glavni oskrbnik. — Bog ti plačaj, da si prišel. — Prepričan sem, da si premislil celo zadevo in da nam boš pomagal. — Izvrstno, da si prišel. — Tukaj je zastopnik upnikov, ki misli, da bo vse pograbil, toda tako ne bo nič. — kc nekaj! — Kaj pa? — Ali si prinesel denar seboj? — Seveda sem ga prinesel in še veliko denarja.--Vse se bo zgodilo, toda samo pod gotovimi pogoj.i — Pod kakšnimi pogoji? — Počasi, saj je še dovolj časa. \ \ — No, kaj? — Ne boj se, se bova že pogovorila____Pozneje. Gozdowski je sam pri sebi pri poena 1, «la mu je postal ta Gar- oovski v nekako nadlego. \ Pristopil je torej k mizi, kjer so sedeli general, Robert in Zenon ter rekel: — Oni človek tamle, je moj bratranec. — On bi zelo rad videl, da bi prišel njegov sin v kako boljšo družbo. General in Robert nista imela nič proti temu. — General se je malo zamudil, potem pa vprašal : — Ali je plemič? . _ — Jaz ljubim človeka, ki vedno pove. kar misli. — Toda. včasih ljudje take stvari mislijo o drugem človeku, da je boljše. vesil zdaj oko. da globoko v ducsi svoji bi nocoj ne vodni tega. da je sen isaano. Sveti' dan nič več ni »vital Kot smehljaj se nad goro: kakor v duši misli težke, plavali oblaki črni nledi'*e v.*č-je kot mislili pristaši dr. Su-štaršiča. Predsedniku se je pred-baeivalo. da ni reševal diference v st»-anki tako kot dolčajo pravila organizaciji*. pač pa po svojem ** prepričanju . Poslediee t"ga razkola se čutijo po celi deželi. Narodni poslanci brez kruha. "Die Drau" poroča dne 14. septembra : Narodni poslanec dr. Ijorkov!«-je bil pretekle dneve v Osijeku Kakor nam je znano, je bila njegova naloga, da kupi za svoje tovariše kruha. Posrečilo >e mu j< k»tpiti vagon pšeniee. katera l>o smleta v i )>ijekli iu potem z dovoljenjem poslana v Zagreb, kjer se bo razdelila iti***! r:srortne p< slanee. Uatl bi zv»Hle] za iuikIov svojega (H-eta M AKTI NA NOVAK. D'> »na je Ponove vasi št -v. 10. Ker mi ni znano, k j« s,» nahaja, prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi. Nahaja je v Združenih državah že L»7 let. — J. G. Novak. Boje i G7-J Farrell, Pa. n 4-7—11) i Or. LORENZ, n*H*li«t moSklli boleaL t »t »t-m cllnl brvaiko govova- vri «$Tieclaitia uinttlb bolcal t PPtihurghu, Pa. I »K- LOBENL MI j>ti«i Av. II. nadst. aa aOea. Oračoe ure: dnevno od 9. do-poiane do S. are ire^er. V pet-tUi od dopoUie do 2. popoldne. N«fdeSjo od IU. dop. do 2. popoL HARMONIKE IKXIW kakršnekoli vrata laMnJai t> poplavljam po najnižjih eenaH. a 4» to trpetno In sanealjlro. V poprav« mneeJJlvo vsakdo po£IJe. ker sem lr nad 18 let tnkaj v tem poaln tat aeda: i trojem lastnem doma. V popravek • samem keanjeke titer tm drug« tarmotilke ter raCunam po dela ka torfco kdo atkteva brea aadalJsU 'prmAuxJ JOHN WENZKL •17 Ka«* IM tt. OfrdMi OMe PHONE Mi 'GLAS NlftODA' 82 Cortlandt Street. New York, N. Y. Frank Petkov še k Javni notar (Notary Public) 718 720 MARKET STREET WAOKBGAN. ILL. PRODAJA fina vina, iivrstne »motke, patentirana zdravila. PRODAJA vožne listke vaeh prekomor skih črt. POŠILJA denar v atari krai zanesljivo in polteno. UPRAVLJA vae ▼ notarski po«el spadajoča dela. MMMMMNf Parnik potopil en. London, Anglija. 3. novembra. Joyd poroča, da je bil potopljen mgleški parnik "Glenlegan". !<:>t (ilen črte. Socialisti pričakujejo 2.000,000 glasov. Socialistični politični voditelji pričakujepo. tieni predsedniški kandidat Benson najmanj li.000.000 glasov. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne na ».vete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki ž.«-le dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega. k j*-r bo^te točno in solidno postreženi. tOZOR KOJ\Kl: NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v Pensvl vaniji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik MODERNO UREJENA TKKMM GLAS NARODA alaJaaiMftnlJ* aarlio n ituk* Iim. kakor tod <• aaft« brk* ta brado. Od tm srastajo v \ ' Wh todnlh krm*o I gola doId Imm kakor tudi I aoUlia kraani brklla brada ta aobodo o ipadali i a j Bermatima. k o«ti bol ali trganje v rokah. : i tacah ta v križo. v o«mih doch popolno na osdra- : .-i«, raar. opeklin«, bala. tura. kraato in eriate. { MtM aage kurj« oče«a, oaebMao v pas dneh po-DOtaMiM odstranim. Kdor bi owio adravila bres I uspeha rabil mu jamčim za ITN. Piiite takoj po ' •*nik. ki mm takoj pobijam mtooni. JAOOB WAXma WW Bonna Ava, Ombad. Okfto i VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. DELO OKUSNO. a a ■ ■ IZVRŠUJE PREVODE ^ *>RUGE JEZIKE « m m » (JNITSKO ORGANIZIRA' ^ * « • POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA. OKROŽNICE — PAMFLET1^. CENIKI L T. D ▼8A NAKOCUJi POglJITI NA Slovenic Publishing Co. «2 Cortlandt St., New York, N. Y Mr. Janko Pleiko, ki je pooblaščen sprejemati narod lino ca "Glaa Naroda" in izdajat ozadevna potrdila. — Upati i« • mu bodo ill rojaki r vaafa oil rih na roko. Uredništvo. Telefon: Bell 111 Hiland. P. & A. 561X East. SVOJI K SVOJIM! MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Ljubljana, Prešernova ulica št 3. Največja slovenska Koncem leta 1915 je imela vlog 48,500.000 kron. Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po Rezeraegs zaklada 1,330.000 kron. Ignatz Podvasnik, 6325—57 STATION ST., E. E. PITTSBURGH, PA. (Nasproti East Liberty postaje.) Prodajam na debelo domače in importirane pijače; dropo-vico, slivovico in razne druge likerje; razna piva. Dovažam na dom; pismena naročila točno izvršujem. O moji postrežbi se lahko prepričate pri mojih odjemalcih. Bojakom se toplo priporočam. 4VI. brez odbitka. Hranilnica je PtTPILARNO VARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade i Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5^4%, izven Kranjske pa proti 15y<2% obrestim in proti najmanj %% odplačevanju na dolg. ____ *