Oldest Slovene ^aily in Ohio ^est Advertising Medium Volume ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XIX. __ LETO XIX. m] ZOPET ITKKA CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, (PETEK) AUGUST 21, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 198 Broun mu pa da svoboda ni sti, pa pravice 'tovih del bo ostala Španija posnemala Katalonijo? Španski socialistični listi pravijo, da je Katalonija dala dober vzgled in da se bo edino na ta način dalo uničiti fašizem. Ruski zarotniki pripravljali fašizem? baje Cankarjeva ustanova raste! Kaže, da se pobožna želja naših neprijateljev, da bi Cankar- del, I MADRID. — Ko je v sredo* f* ^ i •••",avtonomna vlada španske indus-J nobeni nevarno-j trijalne province Katalonije pravice Hear- proglasila popolno notranjo neodvisnost Katalonije in izročila delavstvu kontrolo nad katalon-' skimi industrijami, kar se smatra za korak v komunizem, j: ' takoj butnilo v ospredje važno ; vprašanje: Kaj poreče k temu ostala Španija? Ali bodo ostale španske pokrajine posnemale Katalonijo, zibelko španskega | revolucionarnega gibanja zadnjih desetletij? ^ PARIZ, — Iz glavnega mesta Socialistično " ' " " »avcev. ^ ^ ~ Tukaj redniških^ , stavka u- **0 drkvr/f 'T'CGv pri Heaunsto- "sencer t' ^ ^^^ttle Post-Inte-^^^^(^vajo priznanje ih izboljšanje' tU List je praie-l REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM? LONDON. — Nepotrjena poročila iz Portugalske javljajo, da je tudi tam izbruhnila revolucija in da je bil predsednik republike Oscar Carmona ubit. Iz Lizbone že pol dneva ni benih brzojavk. no- ovnih n •* ™ h' last j pred f stavke. priruesel u- FRANCOSKI GENERAL VARŠAVI sanje oboževatelj ]e zdaj sekundiral ^2javo, da je prinesel ^ katerem dolži "^tičtig !• ^ štrajk '.'komu- fat, ici ^ gospodar ^ "^udi na obisku v ^ Je velilc v kateri praAd v tf«, ' glavno vpra-^°l5odne»g "vprašanje **"ia kskavsT/obcKlni de-'V. "pQ ? ®tavka delo komu-^ njegova stara vnii, ° "komuni- SSfoaJ? I! ' kadarlaoU so if 5 Bear* ogromni pro-da "ne i?' kjer tiska v de-1 to.v. Vlada drhaisko naw- -American News-wood Broun je ^ ^ tli prav"^°"^' svoboda ^rsh Heyv < "»sovo' časopisje pise o tem, da je vlada avtonomne province Katalonije dala vsem Špancem, zlasti še osrednji vladi v Madridu "lep primer energije in uvidevnosti" in da je to "prava pot proti anihiliranju (popolnemu uničenju in iztrebitvi) fašizma." Obenem piše to časopisje, da bi bilo priporočljivo za osrednjo vlado v Madridu, da bi podvzela slične ukrepe, vključivši regulacijo produkcije in konskripcijo velikih industrij in transportnega sistema pod kontrolo delavskih sindika-Sodeč po tem, so španski delavci pripravljeni s 1 e d iti vzgledu Katalonije, ki je bila (Dalje na 2. str.) Poljske Varšave se je vrnil general Gamelin, načelnik francoskega generalnega štaba in pariško časopisje piše, da je tekom svojega obiska na Poljskem "obnovil vojaške dogovore ki so bili temelj francosko- poljske antante." Prešanje vina za domačo rabo Fred W. Beltz, nadzornik zveznega alkoholnega davčnega oddelka zakladniškega depart-menta v 8. distriktu (Michigan in Ohio) je podal svarilo, da se ,ovih 3% "jih, delavcev Svrho nevarnosti in pravico Hear- i ki so se organi-izboljšanja delov-. ove ^ dosege % J ^je ■ ^ er priznanja H ^jo Prvp ^\^Glavcev, da dosego dla . .zahtev. Hey- k&kih ^ J* *tavl(a dcnre-Seattlu, Kb'' M Hearstove- { j ^ ^wipoLnjuje del^- Iri oboroženimi C'''" "lojalne iz San ^taw ^ ftiitn- ° namenom, /auzbil stavko. pred poslop- VELIKA BRITANIJA GROZI LONDON. — Vlada Velike Britanije je danes zagrozila tako vladnim kot rebelnim španskim letalcem, da bodo topovi njenih bojnih ladij streljali na vsako letalo, ki bo nadlegovalo angleške trgovske ladje ali plulo nad Gibraltarjem. S tem je angleška vlada, ki smatra, da bi bilo bolje, če bi zmagale *v Španiji vladne sile, pokazala, da jo je napeta politična situacija do viška vznemirila. Sodi se, da njena akcija tudi pomeni, da angleška vlada ni pripravljena priznati španske blokade. bo smatralo vsako vino, napravljeno za domačo rabo, ne da bi; je bil duhovni o& zarote, je bilo to prijavljeno temu zvezne- i označil obravnavo Zinovje-inu uradu, za nepostavno produ-j t-ovarfštrrr ^ Titinibu^ . cirano in podvrženo zaplembi, r Trocki pravi, da je očitno, da je OGUP (sov. taj. policija) prisilila obtožence, da so podah izpovedi, kakršne hoče režim, če so se želeli izogniti smrtni kazni in da bi on (Trocki) zlahka ovrgel vse obtožbe, če bi se nahajal v Rusiji. Gregor Zinovjev je priznal, da je bil namen 1 , . I jeva ustanova postala mrtvorc- zarote, dovesti do rasi- . , , . .... , • Ijeno dete, ne bo uresničila, kaj- stične diktature v Rusiji.^ število njenih članov stalno raste, dasi se je s kampanjo ko- MOSKVA. — Včeraj je izpričeval na obravnavi proti 16 zarotnikom, ki so obtoženi zarote proti sovjetski vladi, Gregor Zinovjev, ki je bil m^ vodilnimi silami ruske revolu^je ter izjavil, da če bi bila ota uspela, bi Rusija stopila na^ot fašizma, j Zinovjev je priznal polno krivdo'' udeležbe pri Earoti ;n da so zarotniki nameravali umoriti Stalina in druge sovje^ke veljake, da bi izvedli di-žavni udar. Atentat na Stalina 1. 1934 se je izjalovil samo zato, kes je Zinovje-vev tajnik rajši izvršil samomor kot da bi umoril Stklina, kakor mu je bilo zapovedano. Zinovjev | je izjavil, da je nj(%ova degradacija dosegla dno, I ko je napisal uredniški članek, v katerem je obsojal umor Sei^geja M. Ki-rova, Stalinovega . pomočnika, da«i je bil v veliki tperi odgovoren za atentat na ijirova. Dejal je, da je Kamenjev nameraval storiti isto, kar je pa Kamenjev ogorčeno zanikal. Pričakuje se, da bo aretiranih še več domnevanih zarotnikov. Leon Trocki, nekdahji sovjetski vojni komisar, ki se nahaja na Norveškem in katerega se dolži. maj dobro začelo. Zadnje dni so se priglasili novi člani: društvo Cleveland, št. 126 SNPJ, društvo "Blejsko jezero, št. 27 S. D. Z, društvo "Slovan", št. 3 S. D. Ž., Louis Zorko, John Tau-char, Vincent Coff, Andy Bozich L. Kaferle, 1. Jontez, Milan Medvešek, J. Jauch, y. J. Grill, J: F. Terbi-žan, in Ludvik Medvešek. In to je šele začetek! Naša napredna društva in rojake in rojakinje uljudno pozivamo, da o stvari resno razmišljajo in pristopijo k Cankarjevi ustanovi. Več ko nas bo, lažje in uspešnejše bo ta nova kulturna ustanova vršila določeno ji nalogo med našim naprednim živ-Ijem. Naj nihče, ki mu sredstva dopuščajo, ne odlaša, temveč se nemudoma / vpiše v Cankarjevo ustanovo, kajti prej ko nas bo dovolj, prej bomo začeli z delom. Kampanja za naročnike na Cankarjev glasnik je tudi v teku. Naj nobeden napreden rojak ali rojakinja ne odpravi a-gitatorje za to revijo praznih rok. Gre se za to, da pokažemo, da smo še vedno krepki in zmožni nekaj ustvariti! Naročajte se na delavsko kulturno revijo Cankarjev glasnik! Evropska godlja čedalje nevarnejše vre Mussolinijevo rožljanje s sabljo in Hitlerjevo pritrkavanje s kanoni grozi zanetiti splošno eksplozijo v Evropi, ki utegne eventualno pretresti ves svet. Berlin in Rim dolžita Mehiko, da je poslala 30 vagonov municije španski vladi. . irati irov. iasvali nobenih Si ki dela- ti*%%a,je najela u- Ti pqi^ Pretepli že veo v n... °Jniki se vozijo lev, 4tiV. in terori- ŠPANSKE VLADNE ČETE ZMAGUJEJO MADRID. — Španske čete na južnem bojišču na celi fronti zmagujejo in potiskajo rebelno armado nazaj. Poroča se tudi, da je prispelo v Španijo po I morju iz Mehike 39 vagonov vojnega materiala, namenjeno vladi. -ar ^vj^^j°čih časni ^ ®^^vkox? • ^ P°noči naha ^kovni straži. J' k&dar izlet dramske- Ph XTe:, ^l^vskim Do , Igiis s*' ki ensiko 5 gotovo na-ob petih Joe %i &%] ir. «« 3boda' S s Od 30 do 50 odstot. prihranka V trgovini Antona Dolgana, 15617 Waterloo rd., je v teku razprodaja vsega blaga in če kaj potrebujete, ne zamudite te prilike. Citajte današnji oglaa! Joseph Turšič umrl Sinoči ob desetih je umrl v mestni bolnišnici Joseph Turšič, star 40 let in samski, ki je predzadnji teden dobil težbe poškodbe v avtomobilski nesreči. Cas pogreba, ki ga bo oskrbel F. Zakrajškov pogrebni zavod, bomo sporočili jutri. Nesreča v tovarni V Chase Brass Co., se je po-^®dna Seja dru-1 bil Andrew Kuret, 19016 Ar- . » -ue ® trukom k. bo ^°dčevo farmo. • Na, vrsi, "V iRrmo, borno 7^^°v^kov" iz- ^ nedeljo. Svobode ^ ^ateri^ 'delavskem N. P. rowhead Ave., in se sedaj na- Vka, no udele-«zadev ,.a »fia zankrni. haja v Glenville bolnišnici, kj(r ga prijatelji lahko obiščejo. Ribja pečenka Nocoj servirajo v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave., ribjo pečenko in igrala bo dobra godba. Vsak družinski glavar lahko na-preša do 200 galon vina za domačo rabo, mora pa pet dni pred prešanjem obvestiti o tem ta zvezni urad (Alcohol Tax Unit, Bureau of Internal Revenue, Standard Building, Cleveland). To nič ne stane in je izdelovalec vina za domačo rabo (200 galon) prost davka na vino. Omenjeni zvezni urad lahko obvestite, da nameravate prešati vino za domačo rabo, že zdaj. Rojak Mahnič zbolel Zelo bolan se nahaja na svojemu domu na 1134 E. 78 St. lojak Frank Mahnič. Pred 4. tedni ga je zadela paraliza po desni strani telesa in od tedaj se nahaja v potelji in ne more govoriti, da bi ga mogli razumeti. Mr. Mahnič je doma od Sežane iz zasedenega ozemlja. Želimo mu, da bi kmalu okreval. 9-letnica obstoja slov. drogerije Mandel Drug, 15702 Waterloo Road, obhaja jutri in v nedeljo 9. obletnico obstoja. Pripravili so mnogo posebnosti in kdor kupi za 75centov ali več blaga, dobi zavoj pisalnega papirja zastonj. To je edina in najstarejša slovenska lekarna v Collin-woodu in Nottinghamu. Slike na Holmes Ave. V pondeljek zvečer 24 t. m. priredi firma A. Grdina in Sinovi slikovno predstavo ob vsakem vremenu na dvorišču ali v šoli fare Matere božje. Ker je izostala zadnja predstava, bo sedanja toliko zanimivejša. Cas predstave se prične ko se zmrači. — A. G. Obisk iz Minnesote V našem uradu so se oglasile Mrs. Margaret Shelko in hči Margareta in John Kapla iz Hibbinga, Minn. Tukaj ostanejo |);ir tednov in so gosti Mr. in Mrs. Peter Kozan, 910 East 237 St. Mrs. Shelkq je mati Mrs. Kozanove. HITLER IN ŠPANSKI REBELI BERLIN. — Iz dobro poučenih virov je prišla vest, da je nacijska vlada pripravljena priznati rebelno vlado v Španiji, čim bodo rebeli dokazali, da lahko "vzdržujejo red" in varujejo življenje in imovino tujezemskih državljanov v Španiji. Opazovalci pravijo, da bo vprašanje, kdo "vzdržuje red in zakon" v Španiji, za nacijsko vlado kmalu važnejše vprašanja, kdo ima v rokah Madrid. Pater Hugo in "Cankarjev glasnik" Lemontski frančiškanski pater Hugo Bren ima v uredniški koloni "Am. Slovenca" z dne 20. avg. članek pod naslovom "Krst brez otroica", v katerem skuša svoje čitatelje (in sebe) prepričati, da bo "Cankarjev glasnik" ki ga on pod pritiskom frančiškanske olike imenuje tudi "C(r)knjem glasnik" (črko "r" je namreč previdno izpustil), izdihnil še preden se bo dobro rodil. Dobri pater je očitno pozabil, kako so njegovi bratje pred desetletji brili norce na račun "mrtvorojenega deteta", ki se je z leti razvilo v korenjaka, ki še danes dela preglavice našim klerikalnim bratom ter jim povzo-ča skomine! Nu, pa je že tako, da se nekateri ljudje radi vdajajo pobožnim željam . • ■ V bolnišnico Mrs. Jennie Katin, soproga poznanega papirar ja (paper-hanger), se nahaja v East End bolnici na Eddy Rd., kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Ure o-biskov so vsak dan popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. ure. Želimo ji skorajšnjo okrevanje. Kontroverza zaradi preži-vega psa Pomožni policijski prosekutor William Vidmar, pomožni o-krajni prosekutor Frank D. Ce-lebreeze in Liga za varstvo živali so si včeraj prišli navzkriž, ko je Vidmar svetoval sosedama Esthere Masior, ki so prito-žujeta zaradi njenega psa, da istega lahko ustrelita, ako pride na njuno zemljišče. Mrs. Masior, Celebreeze in ligin superintendent Harry Leffingwell so izjavili, da nihče nima te pravice, Vidmar jim je pa povedal, da se motijo ter jim prečital zadevni paragraf iz mestnega zakbnika, ki daje Clevelandča-nom pravico postreliti tuje pse, mačke in druge živali, ki se priklatijo na njihov svet. Vidmar je naročil lastnici psa, ki je prevračal posode z odpadki in lajal in skakal na otroke, vsled česar so se sosedje začeli pritoževati, naj nepokorneža dene na verigo. Celebreeze pa je odgovoril Vidmarju, da je bil njegov nasvet "zelo nevaren . . . ker bi bil namesto psa lahko zadet kak otrok" in da druga mestna postava sploh prepoveduje rabo strelnega orožja zunaj. Vidmarjev predstojnik prosekutor Perry Frey drži z Vidmarjem in pravi, da je njegov pomočnik •absolutno v pravem." Unij ska preiskava WASHINGTON, dne 20. avg. — Poročila, ki prihajajo iz razburkane in skrajno nervozne Evrope, so vse prej kot razveseljiva in kažejo, da sedi Evropa na kupu dinamita, ki utegne vsak čas' eksplodirati in pretresti ne le Evropo, temveč ves svet v temeljih. Ta dinamit so španska fašistična revolucija in Mussolinijevo in Hitlerjevo prizadevanje, da bi pomagala španskim fašistom do zmage nad ustavno ljudsko vlado. Poročila iz Rima javljajo, da je premijer Mussolini odredil velike vojne manevre, katerih se bo udeležilo 20 tisoč mož, obenem pa je odgodil demobilizaci-jo vojaškega letnika 1914, ki se ga je bilo že začelo odpuščati domov. Mussolini hoče s tem pokazati, da je na vsak način odločen preprečiti, da bi španska ljudska vlada, ki se bori na življenje in smrt s fašizmom, dobila kako materijalno pomoč od zunaj, zlasti v orožju in muni-ciji. Italijanski diktator je gotovo mnenja, da bodo fašisti v Španiji gotovo premagali ljudske čete, ako slednje ne bodo dobile od zunaj orožja in streliva, dočim rebele s tem zalagata na skrivaj Italija in Nemčija. Mussolini rohni proti Franciji, češ, da pomaga španski vladi in da vsled tega ne more podpisati nobenega nevtralnostnega pakta, dokler Francija popolnoma ne neha s tem. Ce ne bo Francija nehala s tem, grozi Mussolini ki sam hiti pošiljati orožje rebe-lom, bo začel odprto pomagati španskim fašistom. Tisoč in pet sto bojnih letal ima pripravljenih "za vsak slučaj"! In Francija pravi: "Potem bo vojna!" Berlin rohni zaradi incidenta v španskih vodah, kjer so španske vladne bojne ladje ustavila pred Cadizom nemški trgovski parnik Kaferun ter ga preiskale, ako nima slučajno prepovedanega tovora (orožja in municije za rebele). Hitler je zagrozil madridski vladi malo manj kot z vojno, poslal v španske vode nadaljnih sedem bojnih ladij, katere imajo povelje, da odgovore s silo na vsako "neupravičeno dejanje", kakor je bila preiskava Kameruna od strani vladnih pomorskih sil. To pomeni vojno napoved. Grom nemških topov v španskih vodah bi nedvomno pomenil vojno — ne samo vojno s Španijo, temveč splošno evropsko vojno. Preveli- Ameriška delavska federacija i gorečnost enega samega bo preiskala slučaj petih sta,v-1 ^g^g^ega mornariškega častnika lahko sproži topovski strel, ki bo odjeknil po vsem svetu- Nacijsko časopisje žolči ji vo napada špansko vlado in imenu- binskih unij, ki so pred kratkim izstopile iz Clevelandskega stav-binskega sveta, ki sestoji iz zastopnikov vseh stavbinskih u-nij. Sem bosta prišla J. M. Mc-Donogh, tajnik, in J. W. Will-ams, predsednik divizije stavbinskih strok A. D. F., ki bosta zaslišala obe sporni stranki. Janko Rogelj odpotoval Mr. Janko Rogelj je danes odpotoval v Ely, Minn., k polletnemu pregledovanju računov J. S. K. J. Vrnil se bo okrog 1. septembra. .1, narodnih dogovorov in da spričo tega ni misliti na kake nev-tralnostne dogovore. (In Berlin sam hiti na moč pošiljati letala in municijo španskim rebelom. Šele včeraj je prišlo iz Lizbone na Portugalskem poročilo, da je velik nemški aecoplan, ki je imel sedem potnikov, o katerih se sodi, da so bili nemški vojaški letalci v civilni obleki, odletel proti Sevilli, ki je v rebelskih rokah!) Anglija posreduje in skuša pridobiti evropske velesile za nevtralnostni dogovor, toda vse, kar je dobila doslej od Mussoli-nija in Hitlerja, je nekaj praznih obljub, ki spričo njunega roh-nenja in rožljanja z orožjem nič ne pomenijo. Evropa se nahaja v godlji, ki utegne vsak čas bruhniti iz kotla ter strahovito opariti ves svet. PARIZ. — Francoska vlada nič ne skriva globokega vznemirjenja spričo nove Hitlerjeve poteze, t. j. pošiljanja nadaljnih bojnih ladij v španske vode zaradi incidenta s parni-kom Kaemrunom, ki so ga španske bojne ladje ustavile in preiskale na visokem morju ("visoko morje" se začne tri milje od obale). Francija bo najbrž skupno z Anglijo skušala posredovati in govori se, da bo prvi korak v tej smeri nasvet španski vladi, da Nemčiji da hitro zadoščenje za omenjeni incident. Izgleda, da je dosega mednarodnega nevtralnostnega sporazuma še prav tako daleč, kakor je' bila pred dvema tednoma in pol, ko se je o njem začelo govoriti. Francosko stališče zaenkrat je: "Čakajmo, da vidimo, kaj pride." WASHINGTON. — Washington ne bo posredoval v španski situaciji. Posle vodeči državni tajnik Philips je odklonil povabilo vlade južnoameriške republike Uruguayja, ki je izrazila željo, da bi Združ. države, prevzele to vlogo. Philipsova izjava pravi, da so zunanje politične smernice vlade Združ. držav proti vmeševanju v notranje politične razmere drugih držav, vsled česar ne more posredovati, dasi želi, da bi se krvava civilna vojna v Španiji čim prej nehala. Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. Fred Kočevarju, 18810 Arrowhead Ave., so se oglasile vile rojenice in pustile krepkega sinčka, prvorojenca. Mati in dete se nahajata v St. Luke's bolnišnici. Vse je zdravo. Dekliško ime matere je bilo Rose Lopatich. Zasebna zabava Nocoj se bo serviralo pohane je njeno bojno brodovje morske točilo dobro pivo pri Mrs. roparje in pirate. Tudi dolzi Mo- Zupančič, 15332 Waterloo skvo vmešavanja v napeto špan-' sko situacijo in že v naprej zvra-1 ča odgovornost za možno izja-j Vstopnice za razstavo lovljenje mirovnih poizkusov na i Pri Mihaljevic Bros., 6031 St. moskovsko in madridsko vlado. ' Clair Ave., še vedno dobite zni- Berlin tudi dolži Mehiko, da je poslala španski vdali ladijsko pošiljko 30 vagonov municije ter izjavlja, da je to kršenje med- žane vstopnice za Veliko jezersko razstavo. Vstopnice, vredne 75c, se prodajajo po 50 centov. STRAN 2. 1 ENAKOPRA"^OST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. VATRO J. GRILL, President 6231 ST. CLAIR A\'E.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 u 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$150 Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6.00 Ea 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedlnjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 Ba 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$150 Za Evropo, Južno Ameilko in druge Inozemske države ca 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ,104 21. avgusta, IS! GLASOVNICE IN KROGLE IV, Dokler so bili italijanski delavci pri-Ijravljeni s parlamentarnim slepomišenjem in političnimi konjskimi kupčijami ali mešetarjenjem, je bilo vse v redu in so smeli rogoviliti v vladnih dvoranah do popolnega zadovoljstva. Čim so pa i-talijanski delavci zasedli tovarne, v katerih so si služili svoj kruh, ali zemljo, ki so jo dotlej obdelovali za druge, pa se je to nenadoma spremenilo in prišel je znani pohod črnosrajčnikov v Rim—in glasovnice so bile nadomeščene s kroglami. Enako se je zgodilo v Nemčiji, ko je sedlar Ebert zasedel Viljemovo mesto. E-bert ni bil nič bolj revolucijonaren kot Viljem. Toda ruska revolucija je do kosti pretresla izkoriščevalce ter jim vlila v kosti božji strah. Nič si niso bili gotovi, kaj bi sedlar utegnil napraviti z večino glasov za seboj in zato je moral priti Hitler, da jih je rešil boljše viške nevarnosti. Toda Hitler sam na sebi ne pomeni nič in prav tako ne Mussolini in njegov fašizem. Kar vsi skupaj štejejo je samo to, da kakor se sVlnjfvrne k ^'oj!m izbljuvkom, tako kapitalizem išče rešitev v diktaturi, ki je zgolj nova označba za oblast po milosti božji (kakršno je cerkev dajala kraljem), ki jo podpira in u-veljavlja s kroglami, namerjenimi na glasovnice. ' Nobenega pohoda v Rim bi ne bilo, če ne bi bili italijanski kapitalisti in veleposestniki preskrbeli Mussoliniju za njegovo podvzetje potrebnih denarnih sredstev. In v Nemčiji bi ne bilo nobenih rjavosrajčnikov, nobenega Hitlerja in nihče si ne bi podvrgel Berlina, če bi ne bili nemški industrijalci, bankirji in veleposestniki preskrbeli rjavosrajčnikom denarja, vojaškega vodstva in krogel. In tudi v Španiji bi ne bilo nobene revolucije, ako bi ne bila nesveta trojica kapitalistov, duhovščine in fevdalnih mogotcev preskrbela srebrnih in svinčenih krogel. V. Fašizem ne pomeni polastitve oblasti po novem razredu. Fašizem ni nova socialna sila, ki išče nove ideale po novih 'potih. Kar fašizem pomeni, je nič več in nič manj kot to, da sta se kapitalizem in fevdalizem (vlada zemljiških mogotcev, ki so si lastili vse pravice, podložniku-tlačanu jih pa ne priznali nič; op. uied.) lepo objela, poljubila in pobotala ter začela s križarsko vojno proti tovarniškim delavcem in obdelovalcem polj, od katerih sta živela in se redila, skupno ali vsak zase, kot prijatelja ali sovražnika, dolga stoletja v preteklosti ! Fašizem je zgolj poslednji argument manj.šine proti večini, ki se glasi: "Svinčene krbgls so težje od papirnatih glasovnic." * * * Zakaj se Mussolini in Hitler tako goreče vmešavata v španske notranje boje in podpirata fašistične rebele? Zato, ker hočeta španskemu ljudstvu dobro? Niti malo. Kapitalizem se je ustrašil, da ne bi pomenila zmaga španske ljudske vlade zanj — mrtvaško zvonenje, zato je zapovedal svojima hlapcema, da p omar gata upornikom, ki so se enako uprli na njegovo povelje. To je vse. UREDNIKOVA POŠTA: Uredništvo "Enakopra\Tiosti" z veseljem priobča dopise naročnikov, kar pa ne pomeni, da se strinja z izjavani ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove svoje mnenje o vsem na drugem mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni. Prijatelju - pevcu An-ju Žagarju v spomin (Rd., zavijte na desno in kmalu boste tam. dreiu Žoaariu v pa Se enkrat apeliram I I*" na vse ostalo obcmstvo in na naše podporne člane, da se vidimo v nedeljo. To nedeljo nI Vselej je težko slovo od pri-^ toliko piknikov, da bi se morali j Doma, žalibog ne bomo nikamor jatelja, ki nam je bil v življenju izgovarjati, da morate iti dru- j prišli. Ne smem tajiti, da Dom posebno ljub in drag. Še težje' gam. Kar k nam pridite in se | povoljno napreduje v tako krat-pa je slovo, kadar odide od nas bomo dobro zabavali. m ga nw&J paapdumm na omrne prosnasm^ odtn^od da ^ gotovo uddeajo vesele domače družbe kakor se ŠKRAT je to zgodilo s teboj dragi prijatelj Andrej! Vem, da mi boš verjel, če ti povem, da me je tvoja nenadna smrt pretresla do mozga. Saj sva si bila dolgoletna iskrena prijatelja, saj sva bila skupaj na stanovanju, pri vojakih in si bil tudi moj tovariš pri poroki, mnogo let sva vaj v nedeljo, da ne boste predolgo spali. Bodite na mestu vsaj ob 9. uri zjutraj. Ljubljanski France članov in če bi vsak zapravil samo en kvoder na teden bi to prineslo $200 tedensko. In če bi se to ponavljalo, bi kmalu zrastel Dom da bi odgovarjal za vse. Toda z samo nekaj podpiratelji Neka ženska je kupila papigo, dober teden jo pnneae da bo &UtTojML:Sovcuiia:aj m se jezi: Ne maram se spustiti v obširno Nekaj iz Euciida razpravo, samo to naznanjam širni javnosti, da smo tudi tu- Rekli ste, da ta papiga govori šest jezikov. Nu, in jaz imam mrcino že en teden, pa ni še kaj v Ihanu auSeU stakozvanwn spn%^)vorna ene sanie be*%U- "Fish Fry" in vabim v imenu direktorija vse cenjeno občin- stvo od blizu in daleč, da pridete v petek v Slovenski Društveni Dom in se prepričate koliko se dobi za težko prisluženi denar. Kakor veste je jako nerodno, ker največ sej je ob petkah Kakor vsi veste, je tukajšnji skupaj j Narodni Dom dobil licenco za to-^repevala pri Zvonu. Vedno svajg^ti vso pijačo. Ker je pa pijače se lepo razumela, morda lepše ■ več kot preveč za direktorja, go-1 in se ne more pričeti z godbo kot rojena brata. In sedaj je ko-'gpoji^jgi^i odsek in par obiako-[ dokler ni seja zaključena, zato nec te lepe in vesele tovarišije! jvalcev, bi.vam svetoval, da bi o-j bi še enkrat apeliral, da podpi-Hvala Ti za yso prijaznost, j tiskali prostore vsi zavedni-Slo- rate Dom in kmalu bomo in^eli dobrotnost in prijateljsko na-iv^nci vsaj enkrat na teden. Ni ' klonjenost. V svetlem spominu , treba, da bi pustili dolar ali več, mi ostaneš do konca mojih dnLlVS&ki kvoder je dobrodošel. Tu- } kaj v Domu zboruje čez 8001 Kakor te zelo pogrešam jaz, |__.__ kako te tucli ipogrešajo vsi Sowiniia DOsrie-'menUi i" relxdne čete eio na Ibe- številni prijatelji in znanci. Ta-! osta.^.. bpanija posne ko te pogreša tudi Slovenski Narodni Dom, čigar zvesti čuvar si Trgovec se je popraskal za u-šesom, poškilil izpod čela na jezikavo žensko ter jo vpraša: "Pa ste papigi sploh dali priložnost za to?" "Ah imate kaj papirja ali cunj za prodati?" "Ne vem — moja žena je šla na počitnice." "No, potem morate pa imeti kar tako težk() pričalcujerno, (losti pniznib steklenic! namreč Dom, da bo odgovarjal vsem. Clan direktorija bil. In še prav posebno te pogrešamo tvoji pevski tovariši in to-varišice, ki smo skupno s teboj preživeli toliko prijetnih veselih ur, obenem pa na tej tuji zemlji čuvali in gojili drago našo Slovensko pesem, pesem, ki je naše mala Katalonijo? (Dalje iz 1. str.) doslej na pol avtonomna provinca. Ni dvoma, da bodo mogočna delavske organizacije, ki tvorijo hrbtišče odpora proti- fašizmu, v slučaju zmage zahte- ga rociu najžUatitnejši n/et. fV)- "'ak! od Ijuclske vlacle viižne jton-graša te naš pevoT/odjii, Iti te je mesije, ki bodo vodile v razpeli-vboko čislal kot vrlega sloven-dežele na kaikih 15 iDopohio -sdkeisa nuoža iri navclušenegii dk)- wivlqfiqruiiUi pcikrcijiii *i v brega fievca. Šczdajne]mor«no ^"^G&hvH:3cr& indwstnj hf p*-umeti zakaj ne stopiš več med | stva. svoje tovariše basiste kadar se j Odgovor na vprašanje, ali bo zbira naš "Zvon". Odšel si od ostala Španija sledila vzgledu nas v času ko najbolj potrebujemo takih narodnih kulturnih delavcev kot si bil ti. Zato sprejmi zlasti od nas pev eev in pevk "Zvena" naših žalujočih src globoko zahvalo za vsa tvoje pošrtvcvainosti in za ve-'ki se je končni s porazom rebe-liko skrb in ljubezen, ki si jo po- lov, ki so se bih približal! me-svečal prelepi slovenski pesmi in stu že na čirto kratko razdaljo, pa nam, tvojim pevskim tovari-: Rebeli so se morali umakniti in šem in tovarišicam. Za vse to bo, vladne čete uo se utrdile na no-dobri Bog plačnik! Tvoj spomin|vih pozicijah. Vladni poveljni-ostane živ med nami. Počivaj ki izjavljajo, da so \iadaq čete mirno, počivaj sladko! |ponovno v i-osesti vbeh važnih Andrej Kežia policij, ki bianijo dohod k Iru- __I nu. Nek« lebelno trimotorno 1^1 , , . i letalo jo sinoči vrglo več sio- blOVOn se pripravijo funtnih bomb na mesto, s če- Imer je povzročilo precejšnjo pa^ katalonske delavske vlade in kako daleč, bo prišel v bližnji bodočnosti. IRUN. — Bianilci Iruna, ki ga oblegajo fašistični rebeli, so Včeraj izvršili hud protinapad. LONDON, — Diplomatski ko-respondent londonskega dnevnika Daily Mail je včeraj poročal, da sta fašistična Italija in Nem- j čija dali jasno razumeti, da ne bosta trpeli vzpostavitve "rdečega" režima v Španiji in da je bila o tem obveščena tudi Francija. Mussolini je odločen storiti vse v njegovi moči, da se prepreči triumf španskih delavskih sil nad fašizmom. * Glede Vprašanja, ali je španska vlada imela pravico odrediti preiskavo nemškega parnika Kameruna. obstojajo tu različna mnenja. Španska vlada trdi, da je imela to pravico, ker je Kamerun skušal prodreti skozi vladno blokado, ki je bila odrejena pred tedni in so bile tuje vlade o tem obveščene. Vprašanje jo, ali mednarodni zakon dovoljuje španski vladi izvajati blokado. London te blokade, o kateri je bil obveščen, doslej ni še priznal. Učitelj je vprašal Janezka: "Če posodim tvojemu očetu dve sto dolarjev pod pogojem, da mi vsak mesec vrne štirideset dolarjev — koliko mi bo še dolžan čez tri mesece?" Janezek se je malo počehljal za ušesom. "Dve sto dolarjev", se je nazadnje odrezal. "Kako to?" se je učitelj čudil Janezkovemu računanju. Janezek se je zasmejal; "Gospod učitelj, jaz našega očeta tako dobro poznam!" SODNIK OBREKOVALEC Španska tujska legija Neka Marta Richardova je v Paiizu tožila avtorja nekega dela o vohunstvii meči vojno" žSVd-Ijo obrekovanja časti in za odškodnino. Delo je izšlo pod psevdonimom, toda pod izmišljenim imenom je stala opazka: dopisni član francoskega instituta. Richardova je bila med vojno sodelavka francoske tajne službe. Avtor omenjenega dela pa je trdil, da je prejemala plačilo tudi cd osrednjih sil, na kar je vložila tožbo. Sodišče je ugotovilo istovetnost pisca. Knjige ni napisal nihče drug nego predsednik neke komore pri pariškem apelacijskem sodišču, ki bo prišel sedaj kot obtoženec pred sodnike. v središču upora v Španiji, ki _ _ . - |Se je začel v severnem Maroku, | jia pred kratkim prva številka . ' zamu' 1 1, pa mio jyigcj prebivalstvom, škode, stoji španska tujska legija. Ttii "H Giornale di Addis Ababa ', ki da se ni prepozno. Vse kar posebne in napad ni zah- vojaški zbor, ki ga je 1. 1920 po gliči po obliki in slogu velikemu ze in gre ljubi prosto naravo. Tako jo ljubi tudi pevski zbor Slovan. Letos nismo bili pevci društva Slovan drugače v prosti naravi kot če posetimo dru-' ge piknike in i;::rte. Moram o-meniti, da smo .-.c zadnjo node-i Ijo prav dobro zabavali tam na' Verbičevih farniali. Tam so imeli Škrjančki svoj izlet in smo' sg prav dobro imeli. V nedeljo iriia pa zbor Slovan svoj izlet in vabimo Škrjp.nčke, da pridejo k nam. Ker pa Škrjančki sami no morejo priti, vabimo pa še njih stariše, da nas pridejo po-j gledat. Najbolj važno vabilo' pa dajemo drugim pevskim zborom, da ae tudi oni nam pridružijo, ker vaaki dobro ve, d;i o pomočjo večine le ue kaj naredi, teval smrtnih ži tov. Isto leta- i vzgledu francoske tujske legije osnoval tedanji nadpolkovnik, poznejši general Millam Astray evropskemu dnevniku. Časnik poroča o vseh dogodkih etiopskega glavnega mesta. lo jc pozne ji, spuščalo bombo na ! cesto, ki veže Irun s Sau Soba-stianom, očitno hoteč onc:no-gočiti zvi>;o med tema mestoma. Vladne čete sd Lndi zažgale gozdove zunaj mjsla, da s tem preprečijo napade rebelnih čet. j stvom generala Silvestra. Samo | % Maksom Schmellingom, več V San šebaiitianu j.> bil. ])rijet .svojim tujskim legijonarjem vesti pa je poročalo o berlinskih gtneral M ust era, bivši čliin vA-: se Španci lahko zahvalili, da so olimpijskih igrah. Ta čas ima jiiskcga direktorata pokojnega sploh še ostali na maroških tleh ]ist še malo naročnikov, sai je v za boj v španskem predelu ma- razen lokalne rubrike pa ima tu-roškega protektorata, se je iz- j di obsežna politična in športna kazal že naslednjega leta po po- j poročila. V prvi številki ie bil lomu španske vojske pod povelj- med drugim objavljen razgovor diktatorja de Riviere, ki se je z po tem hudem udarcu. lickiin svojim pomočnikom sk^i-j Dočim so prvotno za špansko val ct;l mt-iivc v neki P'"''^ ^ j tujsko legijo po francoskem h;Lu ju i>ba o a bila ustieljena. vzgledu sprejeli večinoma ino- MADRID. Vladne četo so, zenice, ima danes večino španski Etiopiji tudi malo, ljudi, ki bi znali brati in pisati. Maroku na razpolago kakšnih 18.000 incž Tujska legija je vojaška formacija, ki r.e je vedno izborno z ofenzivo na dveh non- element. Gro za vojaški zbor, ki tah, d,I prebijejo rebelno frun ^ ge rekrutira povečini iz španskih in ločijo 3-obeino južno in =.t-ver- dobrovoljcev. Zato mu dajejo ^ uporabna po no armado. Hiida bilka se vrsi "tercio", ki izvi- predvsem , v ,,,. .. v pogorju Guadarrama. kjei . ' za boje proti marcškim domači- drugace ne moremo naredili nic. , . . , , . , .oviti časa spansKin\o.iaskin na-1 .„ ........ rn ■ I - • 1 akunajo vladne čete napi*^^!''^ iemniu-nw Torei smo mi p; ipravi tem dru- , , . , , ,• ••, , i j<-mniKov Torej smo mi jji'ipravljt' gim povrniti -ibisk ob iiriliki. Torej še enkr.it apt liram na pevce in pevke in vse ki ljubijo petje, da pridejo k nam, da bo-' m o tako bolj razveselili Jack Nagela, ml., našega učiL-lja. ki ima v Collinvvoodu svoj orkester in zbor. ojaškili ...... nora. To pc je izkazalo zlasti te- predor skozi rebclne linija do ' j daj, ko au poklicali nekoliko f'Ortuf^alskc mi.je tor tako ločiti ieroiu" se deli v devet "ban- bander v Asturijo, dd bi tam i^o-robclni armadi. Vladne čete so deras" (bataljon) in obsega to-j tlačila upor rudarjev. Med legi-iz' ojnvule dve odločilni bitki loj, če računamo povprečno j jonarji je na.stalo veliko nezado-nad ri'b;'li p. i Navaluioralu in lOUU mož na "bandero", noimal- voljstvo, ko .so pozneje mark- Peeui-rinof.u. 9000 mož. V času repu- f;i[;ti zahtevali, rsj j-ic častniki -južni fronti, ki se nahaja blike, posebno zji časa, ko je bil tujske legije ki so tedaj po bvo-kakih sto inilj od Madrida, jc | Azana vojni minister, ao to šte-^ jem mnenju v Asturiji izvršili Ividi'ti, d;i vLidne čete dokon-jVilo prehodno znižali. Či priate-!svojo dolžnost, postavijo pred Izlet se bo vršili pri* Ffank.čno nehale z umikom ter prešle jemo zaščitni' oddelke xz Span-; vojno sodišče. Ti'reio je v na-Kauštku m Vv'hfte'Rd., to je v ulenzivo. Navalmofal' de la cev in domačinov, tpko ^vanc pprotju % vojaškimi oddelki na zapadno od Frank Močilnikarja, Mata, kjer se je vršile, gilovita , ivynlarea", in drug« jiosobiu' polotoku, ki so že več desetletij napisi vsa bodo vodili do pro- bitka, ki se jo končala s popol-■ oddelke, lahko smatramo, da je politično okuženi, trdno v rokah štora. Ko piidete do Bishop nim porazom rebelov, jc v ula-;bilo za vojaški puč v španskem svojih predstojnikov. V času brez miru-v palači nm ilaag' je danes vrt Evrope v prenesenem pomenu te besedo. \ >itkeui koraku te razhi sijonieiiik' slopja spominjajo na aiejiiike v , mednarodnili (xhiosajev. V "lluis len lioscii" ((Jozdni llaaškem parku .^e je pred -iT ^ prva mednarodna. koiiiVrenca za položila temelje sedanjemu stali«''®, narodnemu razsodišču v liaagn- ^ davnem " Ridder zaal" (Viteški tik nie manj starodavnih državni' združenih \' hotero,<;en arliitoktoii> ' BiiiiieW""' i.stn'M PRVI DNEVNIK V ADDIS A BA1$1 V abesinski prestolnici je iz- ])leks, znan |)od imenom j. hiša notraiijiii zadev: sedež niin'' l)ar!amcnta) seje 1. 1!K)7 sestala ierenca za utrdit(!v miru. V zboniic' skeg-a ])arlameiita pa sta za.seclali ^ liaaški konferenci, 1. 1 in 1^^^' Vse te s]iomenike najeistej*']' ® rodnih mirovnih teženj pa svetovno znana "Pahiea miru'' ( leis), ki tudi po svoji lei^i, svoji l"-',®!^ njosti in bogati notraiijo.sti doio' vso arhitektoniko haaškili stavb jih zatemnjuje s svojim bleskom- 'j ki so zbrane pod njenim krovom, H ^ vrsto elitnih mednarodni!) ustauov edina napaka je ta, da so , svoje elitnosii še vse bolj dak'C o rodne stvarnosti kakor je u. "P'' Društvo narodov; zato pa iiion"',^, ])rednost, ker jiiso od mednarotli"^^ uih dofiodkov v toliki meri samo 1)0 njih usmerjale svoje ^ubijale v oportunistienih skokih ma v ekstrem, iz paradoksa v p'"' xiir^ kor to vidimo pri Ženevi. vsi'" la Palača miru je sublimaciju stičnih mednarodnih teženj, . j.., ustanovah, kakor po namenu, ji' \'zrasla v Ihiagn. Ona je jih naporov za mir, nekak narodnih ])acifi.stov, akademiji' ^ narodnih naukov, sodišče nn-Hlm" vice, toda — in tu začenja jjj dišče brez zaporov in redarjev, ječ in jetnikov, skratka sodisC'',^ št e vaj o samo "ljudje, ki so dolii'C i)'W , (1; ,o-a D)' of jim je za mir na zemlji- Za sedež tako zidealiziraiH' Tt«f'n!TfT^ "^T1 "Tno.fftTV biti nobena ])oklieana (m1 Holandske, ki J'-' "človeka in pol" dobi e voljo, tiiisa (Hnx'o de (Jroot), pi'veg'| ])ionirja mednarodne pravice moderne mednarodnopravne ve''''; nos' tudi ena izmed haa-kih "I'" ni bližini Palače miru. ^ Ko je leta podvzel laj II. iniciativo za sklican.N 'j*,!, mednarodne konTei-ence za i""'' 'j,-znamenju (Jrootovih naukov pisane temelje novemu inediu'"^ " mu redu, je bil za sedež te'^"' hran baš I Iaa% kol presloliii^''^ dala svetu tako velikega po!><"" Ta konferenca je dala 1u(ii l"V'|jc z.nr^iditev sedanje palače ini''"' :.S 'J š\" tu pred irideselimi leti. Toda brez razumevanj narodnega mecena Andv('\v;i llaau' morda še danes ne mil n. Ta se je že I. I!)0J odi«'"' ustanovijenemn mednarotbioi"" ^ ^ na !'azp'>la^(> \'ečjo \ solo vil<"v velike liiblioJeke. i'<> holaadskim poslanikom v roiiom (}e\ ('rsom, pa je svoj« P',i\'ečal s lom, da je iiolandsk' skoro šliri milijone h'.Jandsk'' (danes bi to zneslo nad 1-" "" ''nif''^ je v kol sV(\jo "ustanovo mir." .Volarski dokninent 1'' siano\'e je bil svečano jiodpis''' li'0."! n;i j^radu Skibo na ust;'.no\'e ]»a so bila uradii<-' P" ,111. 1!H)4, (Dalje prihodnjih) TOPNIČAR NA MA ("'i' si za vojak.'i iin oidkii Mavriciju \' liulij^kc'" že lahko poloti (loiiiutožjc ■ Icj (■•liti! osani!.j('m';na. .j a,i%lt'>kim lopiiir'arji'Hi, ki ^ " Iciii olokii ill sc jc pi'i'il ki"''^ |,j(i se poroči. Toda žena lii rf •, ■■;i'a rojstnega Jr;ija Tot K'" I' pi^al županu tc.ua priiMi-nio (Inižico. ^ ^iipaii SI' iii ol)olavljnl I iJt'l ( vojaka drl v lisic, ''sad Jii Iciiliairia nc jc poleni pi^ij*''*' ,,, d''.^ delili y.i\ Ijeiijc s l!>piiičai'j<'"' ' |-(i " loku. Mož je 1'il nad v>e vi'^' ' za I o ill izmed stol in pisen' <0 do^.pc ziin"'''";:. i"' je Že izliral liodoeo družic"- ].,i A' \i'šila lakoj \'o,iak si je pri leni iz^'ovo''' t(>ttenhamski župan za ril'' •ii. -I" avgusta, 1936. ENAKOPRA\^OST ■ STR AN 3. I^omladitev - brez operacije no svoječas- n°" mogoče z ope- silito / klicnih žlezah doseči duševne spolnim^h^^' kri s Ba itio-- učinkovala bi bila ekspepiZi. *chz%val8kimi &AaaU, da se ostarelih živali po po- mozgane? Kakšna ®ed mislijo, med duhom telesnosti? zveza naj krvjo napolnijo s %vaLh*t^ ' pri "dadih. čvrstih J bistvu kajt: %% J- sodelavci so ti v mogla u- imeli skeptiki : m pokazal, da stvar r ! »loški sp ni 'tU Ueinv ^li^^kor ni sp <:r" ■"' gimi pridelki gospoda Gemoue-la, ki je končno sklenil, da si bo pomagal sam. Nekega večera se je postavil z nabito puško na skrit kraj v vrtu in je čakal. Čakal je dolgo, toda tatu ni bilo od nikoder. Že se je danilo in že se je bil vrtnar odločil, da odide spat, ko je zagledal nekega možakarja plezati čez zid. Malo pozneje je neznanec že plenil po vrtu. Tedaj je Genouel ves besen skočil iz svojega skrivališča, pomeril s puško proti njemu in zavpil: "Roke kvižku, lopov! Sedaj sem te ujel. ' Tatu je od strahu padlo nakradeno blago na tla, dvignil je roke, toda Genouel mu je potem velel, naj se sleče pravila prostor trajnemu, zado- j do nagega in položi obleko po- tavlja prof. Steinach z uvedbo svoje nove metode. Ta metoda kombinira moški in ženski hormon za skupni učinek. Dodatek ženskega hormona o 1 a j šuje predvsem delo moškega hormona s tem, da povzroča v organih živ obtok krvi, potem pa po-mlaja tudi vse telesne in duševne funkcije, ki so izven spolnih funkcij in na katere nima moški hormon sam nobenega učinka. Svojo novo metodo je prof., Steinach že tudi preizkusil na ljudeh in s popolnim uspehom. Tako je po neoperativnem po-sežku na mah izginila v poskusnih, ostarelih osebah znana starčevska godrnjavost in na- ®Pecifičn; C 1 - ----- ^0 močni vplivi še ta- voljnemu razpoloženju. Če so pacienti prej trpeli za utrujenostjo in nevoljo do dela, se jim je nenadno prebudila mladostna življenjska in ustvarjalna energija, izginila je nespečnost, glavobol, neodpornost proti telesnemu in duševnemu naporu, izginile so neke funkcijske jlabosti, ki jih s samim moškim ■tok. Ha Vendar mu nedostaja ®o%anski krvni ob- bodo njegovi I hormonom ne bi mogli nikoli popolnoma odstraniti. Tako pomenijo odkritja dunajskega učenjaka ogromen korak naprej proti davnemu cilju človeškega rodu, proti cilju neprestane mladostne sile tudi v najbolj dozoreli starosti. °P®f'acije ^ Steinachove 23-(ieva vse življen-^ sodelovati razen moškega seksualnega ^ie »r drugi hor: - le "uimon. 4^ šejk res- hor JG injek- risKega preamestja cagneu^a °^'ti živ sposobna po- j si je neki Genouel uredil nasad Adam v rožnem vrtu Sredi mnogih malih vrtov pariškega predmestja Bagneuxa mož-1 vrtnic. Mnogo truda in pridno- ociti živ 1 sarvi obtok A «^cev J . hor' sti je položil v nego teh cvetlic, ^ ""edno v najde- preden je vrt uredil do dobra in začel donašati denar. V moci. Cev, toy, • organih p nepotreben pri-" ^'Mi ^3- niore te- iJ ]Polni ^•iQiiov f P^Gdinih č i s tih naravi v ži- sklarti ^ v harmoni-^ki horyn' moški in fizini^M skupaj dajeta in hormon moš- inog, silo. Celo RL ^^Pešni ®Polne funkcije ta" v itU".druBR-Žo vv, režiji spre- h2^^i horrtin liormona v % 0,^010*. kakor ie s,kle-^^Jnoveišiv, " 1 ^ . Y " Oha?n, eksperimen- I)opolno- mu le svojo žalost pa je pred kratkim opazil, da se je bil ponoči nekdo splazil na vrt in mu odnesel veza I liko število najlepših cvetlic. Ti nezaželjeni obiski so se ponovili v naslednjih nočeh, pri čemer se je tat spozabljal tudi nad dru- pomlajeval Posebna priložnost Hiša, 10 sob za dve družini, vse v najboljšem stanju, ima fire place, china kabinet, book case, na tlakani in plačani cesti. Se mora prodati za samo $5800, —$1000 takoj, drugo se plača kot rent. Vprašajte pri LOUIS PETRICH 18613 Kewanee Ave. KEnmore 3198 W. 'JinnarrnTT.TTn^-f? CUM BAKE VEČERJA SOBOTO, 22. AVGUSTA, 1936 ■'p bo scrviralo od (i. do 12. zvečer. ''