Številka 71
TRST, v torek 12. marca 1907.
Tečaj XXXII.
gf Izhaja va&kl dan 'Vt
m*] ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj
!'«paii>iene številke se prodajajo po 3 nv6. (6 atotink) v Knogib tobakarnah v TrHtu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, £t Pe ru. Sežani, Nhbrežini, Sv. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. rjWE OGLASOV se račnnajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke -V, min) ; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink ; e« OfmrtD ce. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov pd 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 5 K. vsaka na-u al j na i rata K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa yo 40 stot. — Oglase sprejema InBeratni oddelek uprave Edinosti'-. — Plačuje Be izključno le upravi .»Edinosti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč t
Naročnina znaia
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece (J K —, na
naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na ure iniStvo lista. Nefrankovaaa
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: nI. Glorflo Galattl 18. (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni nredaik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konzorcija
lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 61 18. cssssss; Poštno »hrani In i č ni račun St. 841*ft>2.
■ TELEFON itev. 1157.	■ —
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK".
BRZOJAVNE VESTI.
Novi španski poslanik na D naju.
DUNAJ 11. Cesarje danes popoludne vsprejel v slovesni avdijenci novoimenovanega poslanika Časa Calva. ki mu je izročil svoje psieriliio pismo.
Češki deželni zbor.
PRAGA 11. Vsi govorniki, ki so prišli danes do besede, mej temi tudi veleposestnik grof Zedtwitz so se deloma izrekli za dolgotrajno nagodbo ali pa za gospodarsko ločitev, deloma odločno za takojšnjo popolno gospodarsko ločitev od Ogrske. Napoved vremena za Primorsko in Kranjsko.
DUNAJ 11. —Spremenljivo, zmerni vetrovi, temperatura malo spremenljiva.
Ogrska zbornica.
BUDIMPEŠTA 11. Na današnji seji je bil v drugem čitanju vsprejet zakonski načrt glede spremembe in dopolnitve kazenskega pravdnega reda. Na to se je nadaljevala generalna debata o predlogi za zboljšanje položaja državnih ljudskih učiteljev. — Prihodnja seja jutri.
Goriški deželni zbor.
GORICA 11. Zbornica je vsprejela pratila zavoda za osebni kredi*, ki se ima ustanoviti, s spremembami, predlaganimi od vlade. Načrt deželnega stavbenega reda je bil izločen deželnemu odboru z nalogom, da ga pošlje namestuištvu, naj se isto o njem izjavi tsr da ga v prihodnjem zasedanju predloži namestništvu. Računski zaključek deželnega ionda za 1905 je bil odobren brez debate. Poleg tega so bile rešene še različne peti-cijs in prošnje za podpore. Prihodnja seja <lBe 13. t. m.
Srbsko-francoska trgovinska pogodba.
BELIGRAD 11. Nova srbsko-francoska trgovinska pogodba je stopila v veljavo dane«.
Sneg.
1N0M0ST 11. Že dva dni in pol silno autii tukaj in po Severnem Tirolskem nepre-nekjma. Toliko na arlberški kolikor na zapadni železuici je vsled snežnih žametov nitavljen promet. Promet po tukajšnjih ulicah js deloma ustavljen. Na lugu je sneg zapadel «1« Franzensfeste. Snežilo je tudi v Bolcanu ua t Meranu. Po gorah je snega dva metra na visoko. Nevarnost je velika radi plazov.
DUNAJ 11. Tukaj sneži že 24 ur nepretrgoma.
INOMOST 11. Ker neprestano sneži, so morali ustaviti ves promet na cestah St. An-toa-Bludenc.
Đva nova romunska ministra.
BUKAREŠTA 11. Dosedanji minister za poljedelstvo Ivan Lahovarj- je bil imenovan miuistrom za vnanje stvari, bivši naučni minut er Istrate je pa imenovan ministrom za p®ljedelstvr».
Crnogorska skupščina
CETINJE 11. 46 poslancev je osnovalo narodno stranko na programu utemeljenem na demokratičnih načelih. Nadejati se je, da se osnujejo se druge stranke. N«vi srbski poslanik v Petrograda.
BELIGRAD 11. — Sekcijski načelnik v •isisterstvu za vnanje stvari Popović je imenovan srbskim poslanikom v Petrogradu.
Turški prestolonaslednik obolel.
CARIGRAD 11. -- Kakor se govori, je prestolonaslednik princ Rešad obolel za inftnenco.
Atentat na bolgar ke ministre. lEinisterski predsednik Petkov ubit.
SOFIJA 11. Ko je ministeraki predsednik Petkov z drugimi ministri sprehajal po
PODLISTEK.
VOHUN
Amerikanski roman. — Spisal F. J. COOPER.
Brž se je Fanika zopet umaknila, kro-»ujar pa je odgovoril pomišljajoč:
..Hm, pravijo, da je Tarleton porazil generala Sumturja ob Tigrovi reki."
Stotnik Hvarton je pomolil glavo izza /.agrinjala, Fanika je zrla v brezdišni napetosti na krošnjaija, in celo Harper je dvignil pogled iznad knjige, t kateri je čital, z izrazom v temnih očeh, ki je pričal, da posluša z velikim zanimanjem.
-Res ?" je vskliknila triumfujoče Sara. .Sumtur kdo je to? Ne kupim od Vas niti iglice več, predno mi niste povedali vseh ■oric, ki jih veste !" je dostavila smeje.
Trenutek je krošnjar pomišljal, vrgel plah P' »gled na Harperja, ki ga je pogledal pomenljivo, nato se je izprememla vsa njegova prikazen. In rekel je naenkrat:
-Hm, mislim, Sumtur mora biti kje na jttgs. med to zamorsko zalego..." •
mestnem Borisovem vrtu, jih je neki neznanec napadel s streli iz revolverja. Ministerski predsednik Petkov je bil s tremi streli iz revolverja ubit, trgovinski minister Genadjev pa na roki ranjen. Napadalec je baje neki odpuščen uradnik.
Japonska eskadra v Nemčiji
BEROLIN 11. Prihodnje poletje obišče nemške luke japonska eskadra. To je prvikrat, da obiščejo Nemčijo japonske vojne ladij e.
Iz Perzije.
LONDON 11. — Kakor poroča „Daily Mail" iz Teherana, je v Jezdu opažati močno gibanje proti Perzom in kristijanom, radi česar mnogo njih zapušča tamošnji kraj. Po mnenju nekega člena parlamenta bo trajala anarhija še dalje, ker nimata prave oblasti ni parlament ni vlada.
Japonska se umakne iz Mandžurije.
MUKDEN 11. (Reuterjev biro). Japonska umakne iz Mandžurije vse čete, le 15 tisoč mož ostane tamkaj za straženje železnice.
Zmeinjave v Centralni Ameriki.
SAN SALVADOR 11. Oddelek nikara-guaŠkih čet je predvčerajšnjem napadel neko kavalerijsko četo republike Honduras, nahajaj očo se v Tuguaru, bil je pa po triurnem boju skoraj uničen.
Glagolica.
(Iz krogov duhovščine.)
I.
Tekom zadnjega decenija je sveti zbor za obrede v Rimu izdal dva posebna odloka za uporabo glagolice. In to: Odlok od 5. avgusta 1898, obsezajoči 14 toček, s katerim je bil označen delokrog uporabe glagolice, pripadajoče stvarno k nekaterim cerkvam. Največi udarec v tem odloku za glagolico je bil, da se je določil čas zadnjih trideset let za dokaz pravice do uporabe glagolice. Zapadni Slovani nadškofij Gorica, Zagreb in Zadar, se niso mogli in se ne morejo zadovoljiti s tem, ker vedo, da rečeni odlok ni mogel iziti drugače, nego pod pritiskom avstrijske kamarile v uničenje Slovanstva in glagolice ; in ker so vedeli, da je v prošlem veku posebno glagolica radi pomanjkanja glagolskih knjig in glagolskih svečenikov in še bolj radi so-vražtva škofov samih in vlade od dne do dne umirala, kjer jej je bilo sledi od starine. Danes se v Istri in v Dalmaciji v malokateri cerkvi glagolja, ali se radi pomanjkanja glagolskih knjig rabi takozvani hrvatski „Slavet", hrvatski obtednik tiskan v Benetkah, a sedaj hrvatski obrednik, natisnjen v tiskarni sv. zbora „de propaganda Fide" 1. 1893, in druge hrvatske knjige za veliki teden in razna sv. opravila v letu.
Najodločneji za glagolico sta se ohranili do sedaj škofiji Senjska in Krška v Primorju, da-si se je pritiskalo od strani nasprotnikov na uničenje glagolice tudi ▼ teh dveh škofijah. Po srčnosti narodnih posvet-njakov in dobrega svečenstva se še glagolja v božjem hramu.
Kadi osobito takozvane nove preskrib-cije 30 let, naglašene v omenjenem odloku sv. Zbora, so Hrvatje v Dalmaciji, Istri in Hrvatski — užaljeni in vznemirjeni — morali povzdigniti svoj glas na sv. Stolico, ki je s svojim odpisom od 14. avgusta 1900 pojasnila, da cerkve, v katerih se ne glagolja, niso hotoma podvržene preskribciji — non volun arie, sed ob externas causas impedien-tes, — ampak radi pomanjkanja glagolskih knjig-misalov, ali svečenikov-glagol jaše v. Mislilo se je s tem kolikor toliko ublažiti slo-
rJaz ne več zamorec kakor Vi zamorec, gospod !" ga je prekinil zamorec, hudo nevoljen.
„Tiho, Cezar, tiho !" ga je mirila Sara, vsa nestrpna, da bi zvedela kaj več.
nČrni mož dobri kakor beli mož!" je nadaljeval razžaljeni zamorec.
rIn včasih še veliko boljši !" mu je pritrdila gospodarica. „Kdo je ta Sumtur ?"
„Saj sem dejal pravkar, da živi na jugu, med črnokožci, in je imel pred kratkim prasko s tem polkovnikom Tarletonon."
„Ki ga je seveda natepei!* je vskliknila Sara v trdni veri.
„Tako pravijo čete v Morizaniji1)."
„A kaj pravite Vi ?" se je drznil vprašati stotnik Hvarton, dasi s tihim glasom.
„Ponavljam samo, kar sem slišal od drugih,u je dejal Harvi in položil pred Saro nov kos blaga. „Toda po dolinah govore," je nadaljeval čez nekaj časa, „da je bil ranjen samo Sumtur in eden ali dva druga še, dočim so angleški vojaki do zadnjega pobiti, kajti brambovci so se bili utrdili lepo v neki koči.
„To ni posebno verjetno," je opomnila
') Kraj angleški tabor.
vanske duhove, ali kdo ne vidi, od kodi riba smrdi?!! Moralka pravi, da blago, ukradeno ali izgubljeno, vedno čaka gospodarja brez preskribcije. Zato se uporaba glagolice, kakor pravice Slovanov, ne more izgubiti, ker ni bila dana ad tempus definitum, kakor začasna, niti se jej niso Slovani nikdar izrecno odrekli. Jedino sovražtvo in nemarnost nekaterih škofov glede preskrbljevanja z misali in svečeniki-glagoljaši, je uničevala polagoma glagolico med dobrimi Slovani. Pa tudi če bi bilo res, da je bilo j to pravo dano samo cerkvam in ne narodu!! Zgodovina nas uči, da so to pravo zadobile od sv. Stolice cerkve med Slovani, a to bi bile danes pokrajine : Češka, Moravska, Štajerska, Koroška, Slovaška, Kranjska, Hrvatska, Slavonija, Istra, Dalmacija in Bosna. In kakor vedno, se zahteva tudi sedaj, da se ta ukradena pravica povrne cerkvam slovanskim, ali pravilneje : narodu. Glagolica se ne more uničiti, kakor nekatere druge liturgije odpravljene radi različnosti obredov in molitev od misala rimskega. Slovanski je identičen z rimskim!
Volilno gibanje v Avstriji.
V	nedeljo so priredili krščanski socijalisti na Dunaju velik shod pod predsedstvom kneza Alojzija Ličhtensteina. Hoteli so proglasiti ta shod kakor shod krščansko-socijalne stranke vse države. Toda krščansko-socijalne organizacije iz druzih pokrajin niso dopo-slale nobenega delegata in so se omejile le na brzojavne pozdrave. Bivši drž. poslanec Gessmann je naglašal zasluge, ki si jih je krščanskc-socijalna stranka pridobila za volilno reformo. Protestiral je proti očitanju, da je krščansko-socijalna stranka klerikalna. Pozival je navzoče na boj proti socijalistom, ki da so v Avstriji bolje organizovani, nego v Nemčiji. Drugi govorniki so posebno pozivali na delo v provspeh male industrije. Končno so odobrili volilni proglas. Najvaž-neja točka v istem je ona, ki se nanaša na vprašanje nagodbe z Ogrsko. Stališče, ki je zavzema krščansk0-30cijalna stranka nasproti temu vprašanju, je označena z besedami : „B o 1 j a je gospodarska ločitev, nego neprestano poniževalno suženjstvo pod Ogrsko".
Ukor cesarjev hrvatskemu saboru.
V	članku „Čista vest* priznava „Obzor" da je bil utis cesarjeve graje globok v vsej hrvatski javnosti, ob enem pa konstatira, da je sodba, kakor redko kedaj, soglasna vzlic temu, da je strankarsko življenje v Hrvatski tako zastrupljeno. Vsi so mnenja, da ni sabor z ničemer žalil pravic krone, ali prekoračil svojega delokroga. Pravica, da prosi za po-miloščenje, pripada vsakemu zločincu, kako ne bi zboru naroda, ki je s svojimi prsi in svojo krvjo branil skozi stoletja dinastijo Habsburgov in njihovo monarhijo ? Brzojavka dalmatinskim škofom pa je vzela v obrambo narodno pravo do glagolice. Deželni zbori avstrijski delajo sklepe, s katerimi se poživlja avstrijska vlada, naj izvede gospo* darsko ločitev od Ogrske. Ti pozivi gotovo še bolj posezajo v visoko politiko in preko-račajo kompetencijo deželnih zborov, nego pa brzojavka hrvatskega sabora, ki se je tikala cerkvenega vprašanja, ob katerem je ta kraljevina avtonomna. Tako je mnenje vsega hrvatskega naroda, ki globoko obžaljuje, da je bil vladar krivo Informiran. Grobni molk — pravi „Obzor" — s katerim je sabor poslušal cesarjevo sporočilo, je bil jasen izraz te žalosti, ali ob enem znak Čiste vesti hrvatskega narodnega zastopstva. Ib ker je ta vest čista, stoji danes za hrvatskim
Sara zaničljivo, „dasi nikakor ne dvomim, da se skrivajo rebeli za lesene stene."
„Jaz bi mislil," je mirno odvrnil krošnjar, „da je dobra ideja, postaviti leseno steno med-se in puškine krogle, vsekakor boljša, nego sebe med steno in krogle.
Harperjeve oči so se povesile mirno na knjigo v roki, a Fanika se je približala in vprašala:
„Ali imate še kaj več teh čipk, Harvi ?"
Tako je postala tudi Fanika kupovalka in ukazala je zdaj zamorcu, naj prinese kro-šnjarju kozarec vina.
„Drugega novega ne veste nič ?" je vprašal stotnik Hvarton, ki se je zopet upal pokazati obrez izza zagrinjala.
Harvi je rekel:
„Ali ste že čuli, da so majorja Andreja obesili ?"
Stotnik se je zdrznil in izmenjal nekaj velepomenljivih pogledov s krošnjarjem, potem še-le je rekel z navidezno ravnodušnostjo :
„To se je moralo zgoditi že pred nekaj tedni."
„Ali vzbuja njegova smit takšno pozornost?" je vprašal stari gospod Hvarton.
saborom ves narod brez razlike strank — političnih in državnopravnih programov.
In mi dodajemo : oni politični despera-tosi ki denuncirajo hrvatski narod, imajo za seboj — ne Staičevičeve stranke, ampak le kliko, ki je vsaki hip pripravljena za vsako izdajstvo.	_
Trgovinska pogajanj« med Avstro-Ogrsko in &rb)jo.
Kakor poročajo iz Belegagrada, je bil t ministerskem svetu prečitan odgovor Avstro-Ogrske na zadnjo srbsko noto, ki je jako prijazno sestavljena Avstro-Ogrska vlada pri-voljuje, da se trgovinska pogajanja prično na novi podlagi, ter poživlja srbsko vlado, da. odpošlje svoje delegate. Avstro-Ogrska vlada se nadeja da bo Srbija pri državnih industri-jalnih naročilih jemala v ozir avstro-ogrsko industrijo enake kvalitete in cene. Ministerski svet je ta odgovor vsprejel z zadovoljstvom na znanje.
O vsebini avstrijske note javljajo dalje : Avstro-ogrska vlada je priobčila srbski vladi, da bo mogla še le po dovršenih pogajanjih z Romunijo in Bolgarsko radi sklepa trgovinskih pogodeb prijaviti, kdaj se bodo mogla pričeti pogajanja s Srbijo. Ta se bodo morala vršiti na novi podlagi. Srbski ministerski predsednik Pašie je umaknil koncesije, storjene v minolosti; zato se tudi avstro-ogrska vlada ne čuti več vezano po prejšnjik obvezah. Nova pogajanja se bodo vršila po načelu „dam, če mi daš" brez v s a c i k političnih ozirov. Srbska vlada sejje izjavila pripravljeno za pogajanja na tej podlagi. —
Če ima avstrijska nota res ta teaor, potem je dosedanje vedenje srbske vlade opravičeno, kajti z naglašanjem, da ise bodo prih. pogajanja vršila brez političnih ozirov, je pripoznano, da je dosedanje postopanje av-stro-ogrske diplomacije imelo namen, da bi spravilo Srbijo tudi v politično zavisnost.
Drobna politične vesti.
Židje v Bolgarski in Romun-ski. „Voss. Zeitung" javlja iz Sotije, da sta se Romunska in Bolgarska dogovorili, da židovski podaniki teh dveh držav ne smejo brez posebnega dovoljenja vlade bivati v področju druge države več nego 8 dni.
Vprašanje presto Ion as 1 ed-stvav Brunšviku. Beroliaski listi poročajo, da je cesar Viljem izjavil, da ne dovoli nobenemu pruskemu princu, da vsprejm« izvolitev za regenta v Brunšviku.
Glagolica. Rimski list „Italie" meni, da papež umakne zadnji dekret o glagolici. z istočasno naredbo, da se sestavi drugi dekret.
Minister Massimini. Iz Rima poročajo, da se je stanje ministra za finance Massiminja, katerega je nedavno zadela kap, zboljšalo.
Dr ž a v n o z b o r s k e volitve na Dunaju. Popis dunajskih volilcev za nove volitve je že dovršen. Pravijo, da je vseh volilcev 360.480. Pri zadnjih volitvah leta 1901 je število vseh volilcev pete kurije znašalo 307.731.
— Potovanje italijanskega kralja na Grško. Iz Rima poročajo, da se kralj Viktor Emanuel med 7. in 10. aprilom poda na Grško. Kralja bo spremljalo pet vojnih ladij. V njegovem spremstvu bosta ministra Tittoni in Mirabello.
Dnevne vesti.
Shod mestnih zaupnikov za držav-nozborske volitve. Sinoči se je vršil v „Sokolovi dvorani" shod mestnih zaupnikov
„Saj veste, ljudje radi brusijo jezike.'"
„Ali je mogoče, da bi bil moj povratek zdaj nevaren ?" je vprašal Harper.
Krošnjar je izpustil iz rok omot trnkov in odvrnil počasi:
Precej dolgo je že, odkar pohaja okoli angleška konjenica... Ne bi bil čudež, če pridejo sem bliže, zakaj tudi viržinski konjeniki niso daleč."
„Ali jih je veliko ?" je vprašal Hvarton, očividno v skrbeh.
„Nisem jih štel."
Fanika je bila edina, ki je zapazila na krošnjaiju izpremembo. Ko pa se je začudena ozrla po Harperju, je gledal ta zopet pazljivo v svojo knjigo. Sklonila se je nad čipke, da so ji padli kodri na obraz in ga zasenčili, in rekla :
„Mislila sem, da je južna konjenica po-^ jezdila proti Delavaru1)."
„Lahko je to res," je del krošnjar. „Videl sem Čete le v precejšnji daljavi."
_ (Pride še.)
') Reka. Glej zemljevid.
Stran II
»EDINOST« Stav. 71.
V Trstu, dne 12. marca 1907
z* bodoče državnozborske volitve. Dvorana je nošo, ki je dobil nalog, da se s stranko hila natlačena volUcev iz vseh štirih mestnih porazgovon. Dotični nas človek pa je bil volilnih okrajev. V imenu političnega društva zbog takega postopanja tako užaljen da je „Edinost" je otvoril shod dr. RjbAr. ki je nekaj stotink, ki jih je bilo še dodati, vrgel predlagal predsednikom prof. Matka Mandića, na mizo in odšel v opravičenem ogorčenju, kar ie shod enoglasno in z odobravanjem j Čas bi že bil, da bi poštno ravnateljstvo vsprejel.	I poučilo izvestne svoje podrejene gospice.
Predsednik je podelil najprej besedo j kako morajo spoštovati tudi slovenske stranke <iru. Ryba.ru. ki je poročal o pomenu dr- in slovensko ljudstvo, ako hočejo službovati žavnozborskih volitev in o važnosti nastopa'na slovenskih tleh.
tržaških Slovcacev pri teh volitvah.	! Priznanje našim poslancem. Volilni
Na to je poročal dr. Gregorin o odbor za prihodnje volitve v Lonjerju je imel organizaciji mestnih Slovencev kar so se priglasili na poziv zborovalci
bili pripravljeni vstopiti v mestne voliln. „	_	.
odbore. Sklenilo se je. da se za prvi volilni v z a d n j e m zasedanju dež. zbora, okraj (Staro mesto in Sv. Jakob) ustanovi en Predvsem je povdarjal zaslugo g. Kyb£fa, pododbor, ki bo imel svoj sedež v „Delav- j poslanca našega okraja, ki je prvi
izustil
skem konsuranem društvu" pri Sv. Jakobu. In aš o besedo v dež. zboru tržaškem. Na
i predsednikove zaključne besede: „Čast in slava našim neustrašenim prvoboriteljem !" je množica navzočih z navdušenimi „živiow-klici in s ploskanjem dala duška svoji hvaležnosti nasproti svojim prvakom !
Za odbor : predsednik Jožef Čok.
Ples „Lege Nazionale" v Škednju.
Minolo soboto se je vršil v dvorani Paskvala Benicha v Škednju ples na korist „Lege Na-zionale". Za ta ples je „Piccolo" živo agitirah V svoji sobotni številki je povdarjal, kako koristno bi bilo, da bi se vse tamošnje ljudstvo udeležilo te prireditve. Ob enem je povdarjal, da morajo Italijani biti hud boj ne le proti Slovencem, ampak tudi proti
Za drugi volilni okraj (Barriera nuova. Novo mesto, Greta in Škorklja) se ustanove trije volilni pododbori, in sicer eden za Barriero nuovo in Novo mesto, drugi za Greto in tretji za Škorkljo. Za tretji volilni okraj (Barriera vecchia in Kjadin) se ustanovita dva rolilna pododbora, a za četrti volilni okraj (Sv. Vid in Kjarbola zgornja) en volilni okraj.
Dr. Josip Mandić je poročal o reklamacij skem postopanju. V pogovor o organizaciji in reklamacijskem postopanju je poseglo mnogo zborovalcev z vprašanji in nasveti.
Slednjič je zaupnik Fran Krav os pozval zborovalce, da izrečejo priznanje in zahvalo okoličanskim poslancem za njih ne- Nemcem, vstrašen nastop v deželnem zboru. Dolgotra-jajoč in buren aplavz po vsej dvorani je pričal, da je predlagatelj govoril vsem iz srca.
V imenu svojem in svojih kolegov v deželnem zboru se je zahvalil burno pozdravljen od zborovalcev dr. Ry b a r na laskavem priznanju, izjavivši, da 60 storili poslanci le svojo dolžnost ter obljubivši, da bodo na začetem potu vstrajali.
Na to se je še zborovalec B e k a r spominjal ključa, ki je priletel posl. Goriupu na glavo ter rekel, da naj bo ta ključ znamenje, v katerem bomo zmagali v Trstu in kateri naj odpre vrata Trsta Slovanstvu.
Predsednik shoda prof. Matko Mandić se je koncem zahvalil zaupnikom na obili udeležbi ter jih pozival, naj se tudi pri pred8toječih volitvah odzovejo svoji dolžnosti ; Skednju ! kakor pri znamenitih volitvah leta 1901, na kar je shod zaključil.
Shod votilcev. V sredo ob 8. uri zvečer bo pri sv. Ivanu — na Vrdeli v društvenih prostorih — shod volilcev tega okraja.
Volilno gibanje v okolici. Volilni shod v K o 1 o n j i je bil minolo soboto zvečer.
G. M. K a m u š č i č je odprl zborovanje ter omenil da do leta 1897 je imela okolica na Dunaju svojega zastopnika v pok. Naber-goju, a od tedaj no več. Po novem državno-zborskem volilnem redu, je pridržan en slovenski poslanec okolici. Kakor pa poznamo naše preljube Italijane, nam oni gotovo ne privoščajo niti tega. Silno potrebno je, da se okoličanski volilci začasno organizirajo : v ta namen smo prišli v Kolonjo, da našim volil-cem pojasnimo novi volilni zakon in da jih spodbudimo na delo.
G. A. Grmek je razkladal volilni zakon, kedo ima pravico biti volilec, kako se je treba pripraviti če bodemo izpuščeni iz imenika. Opozoril je na kazenske določbe na političnih in drugih shodih.
G. N e g o d e je še po domače raztol-mačil navzočim važnost volitev za nas okoličane, ker od Mavronerjev ne smemo nič dobrega prič ako vati. %
Na predlog g. Š m i d a sta bila voli ena krajni odbor g. Anton Kodrič in Ivan
„Piccolov" glas pa je naletel na gluha ušesa. Od vseh škedenjskih domačinov so se udeležile plesa samo — tri gospice: Marija Sancin, bivša odbornica družbe sv. Cirila in Metodija in pa sestri Zofka in Z o r k a, od katerih bi bili smeli pričakovati, da bosta narodnemu ženstvu prednjačili z lepim izgledom. Saj so nam obetali to njiju lepi krstni imeni.
Druzega italijanskega občinstva je bilo do dvesto oseb, od katerih je bil lep del iz mesta. Glavni odborniki, ki so imeli vso prireditev v rokah, ko bili: lekarnar Grego-r i c h, trgovca Žagar in Bradač — kakor vidite, sama pristna latinska imena. Prav je torej rekel „Piccolo", da se morajo Italijani boriti proti Slovencem, saj so se Slovenci urinili celo za voditelje Italijanov v Na pročelju hiše je bil prirejen transparent v narodnih italijanskih barvah: Date aiuto alla „Lega Nazionale". To naj bi bilo menda vabilo, da bi za prihodnji ples dobili še kaj takih odbornikov s slovenskimi
imeni
Tudi — pozdrav! Na neki dopis, do-šel nam od Save, reagira v Celju izhajajoči „Narodni list" tako-le:
„Tržaški „Edinosti* v spominsko knjigo. Že pred meseci se je ta list zaletel v narodno stranko in naš list. Molčali smo takrat, ker se nam ni vredno zdelo, na dopis, ki je kazal popolno nepoznavanje razmer, odgovarjati. Pred par dnevi pa je zopet prinesel isti list nek članek, kjer govori o „zmešnjavah" na Štajerskem. Reči moramo, da vlada res prava zmešnjava v člankarjevem pojmovanju naših razmer. Gospodje, mi bomo pri nas že sami opravili. Z razmerami se imate tudi Vi spodaj dovolj boriti.v uporabite tam svoje sile. Slovenski stvari na Štajerskem s svojimi zmedenostmi prav nič ne koristite. Naše razmere so posledica časovnega toka, ki ga tudi Vi s svojo vodenostjo ne boste ustavili. Roke proč !"
Navajamo ta odgovor, ker nam kaže, kako ti gospodje umevajo slovensko vzajemnost. Odgovarjali ne bomo, ker gospodje niti originalni niso: ta ko;.cept o razmerju med slovenskimi pokrajinami so si izposodili od drugod. Le jedno moramo reči na vsa usta :
fiihtar, tema se pridružijo Ivan Roncel, Ivan Ako bi bili povsod na Slovenskem „gospodje Kreščak in Anton Mikeluc. Gosp. Anton"' S k a b a r je pojasnil, kako naj si ti razdele delovanje in napišejo volilce ...
G. predsednik je opisal še zadnje dogodke v deželnem zboru, ter stavil resolucijo, ki izreka zaupnico našim mestnim poslancem. Resolucija bila je z navdušenjem vsprejeta Za tem je nastal živahen
tako „vodeni" v borbi proti narodnim sovraž nikom kakor smo v Trstu, bi bil vseskupni položaj našega naroda gotovo nekoliko druga čen, nego je — žal — danes.
TRŽAŠKA MALA KRONIKA
Grozen čin zblaznele ženske. V hiši št. 14 v ulici della Guardia stanuje že več razgovor o raznih stvareh. Neki navzoči volilec r let 35-letna Ana Gaeta, in sicer skupaj z eno je omenil govorico, da bo mladina poklicana! sestro in enim bratom. V istej hiši in v v vojake in tako bi bilo mnogo glasov uni- j istem, to je I. nadstropju stanuje Anton Zor-čenih. Mislimo, da se to ne zgodi, če tudi kli- zin se 6vojo 37-letno ženo Marijo, dvema rejo danes nekatere nadomestne rezerviste,! hčerkama in 2-letnim sinkom. Ana Gaeta in ki pa po večini nimajo še 24 let. Pohvaliti Marija Zorzin sta bili veliki prijateljici. Ana moram Kolonjčane, ker so se pokazali, tako ni §la iz hiše že kakih 5 let, ker ji teče iz pristopno za pouk in zavzete za našo stvar. noge. Marija Zorzin je bila zadnje čase jako Namestnik princ Hohenlohe se je pobita; trdila je, da je jako nesrečna. Neki povrnil z Dunaja.	dan je rekla Ani: „Vi ste nesrečna radi vaše
Kdo izziva ? Med predstavo na veselici noge, a meni je življenje tako težko !.... Naj-„Zavoda sv. Nikolaja" v „Narodnem domu" bolje bi bilo, da umrjevi obe !" Ana Gaeta se pri sv. Ivanu se je v veži zbrala družba Ita- je na te besede smejala in jih ni smatrala Ijanov, ki so navlašč peli italjanske pesmi resnim.
tako kričaje, da ie motilo igralce in poslu- V nedeljo popoludne je Marija Zorzin šalce v dvorani. Šele ko je nek gospod ener- naprosila Ano, naj bi jej prišla pomagat, na gično nastopil proti njim, je to prenehalo, kar se je Ana rada odzvala. Marija je pomi-Recimo, da bi bili Slovenci tako motili kako vala kuhinjsko posodo, a Ana jo je brisala, italijansko prireditev, kako bi kričali sovraž- Žnjima je bil le 2-letni deček Marije Zorzin. niki! In bogsigavedi, kaj bi se zgodilo ! Mi Hkratu je postala ta poslednja nenavadno pa vse trpimo ...!	razburjena ter je začela nekaj iskati po ku-
Tudi na poŠti v Škednju je name- hinji. Ana jo je vprašala, česa da išče. „Se-■čena gospica, ki se posmehuje strankam, ki^o !" jej je odgovorila Marija. „Evo jo pod ako govore, ali kaj vprašajo po slovenski, ognjiščem I" je dejala Ana, pokazavša na se-ako se je zgodilo neki stranki tudi v ne- kiro. Marija je pa bliskovo hitrostjo pogra-deljo. Dotičnik je hotel uložiti svoto denarja bila sekiro, skočila proti Ani in. pahnivša jo na ček. Ko jo je ogovoril slovenski, se je tako, da je pala na da, je zavpila: „Sedaj gospica zlobno nasmehnila in vprašala po — bovi skupaj umrli!" Obenem jo je pa začela nemški : Was?! Na to je pozvala pismo-'udarjati se sekiro po glavi. Ko je videla, da
leži Ana vsa krvava na tleh, je spustila sekiro, poiskala neko staro britev ter si z isto prerezala vrat.
Otrok, ki je videl obe ženski ležati v krvi na tleh, je začel vpiti, in še le na njegovo vpitje so prihiteli ljudje.
Pozvali so takoj zdravnika se zdravniške postaje, ki je podelil obema ženskama naj-nujnejo pomoč. Ana Gaeta je imela 4 rane na glavi in eno na levi roki, Marija Zorzin je pa imela vrat grozno prerezan : rana je dolga 25 cm. Ano Gaeta je pustil zdravnik doma, a Marijo Zorzin je dal prenesti v mestno bolnišnico, kjer so jo vsprejeli v X. ki-rurgični oddelek. Stanje te poslednje je jako opasno.
Iz vsega je razvidno, da je Marija Zorzin to storila v hipu blaznosti.
Zopet kradejo suknje. Carinski nad-paznik Anton Buroch je prijavil včeraj pred-poludne na policijskem komisarijatu v ulici Luigi Ricci, da mu je predvčerajšnjim popoludne neznan tat v neki krčmi pri sv. Ivanu ukradel suknjo, vredno 80 kron.
Tatica ? Predsinošnjim je bila na zahtevo pomorščaka Josipa Košuta aretovana 57-letna lahkoživka Marija S., stanujoča v ulici del Forno. Košuta jo je dal aretovati češ, da mu je ukradla novčarko, v kateri je imel nekaj čez 20 kron denarja. Na policiji so jo vzeli na zapisnik in jo potem izpustili.
Dvokolesni voziček so odpeljali spred zaloge oglja Frana Fucha v ulici del Bosco št. 32. Okradeni je prijavil tatvino policiii.
Troperesna deteljica — pijanih bab. Danes je na vrsti Jera Peternel. Zvabila je bila 59-letnega Jerneja C. v vežo neke hiše v ulici delle Beccherie, se mu tam dobrikala in mu mej tem ukradla novčarko, v kateri je imel 10 kron denarja, na kar je pobegnila. Jernej je pa zdirjal za Jero in jo dohitel ter jo tiral na redarstveno stražnico v ulici dei Rettori. Tam je pa začela Jera tako razsajati, da so morali pozvati strežaje z pomožne postaje gospoda Trevesa, da so jo prenesli v zapore v ulici Tigor.
Smeinica. Pri Telebanovih je bila v obiskih neka gospa. Mala Ivanka je prišla k njej ter ji rekla : „Prosim vas, gospa, bodite tako prijazni, da mi pokažete jezik !*' — Gospa, vsa začudena: „Zakaj pa, draga?" — „Zato, ker naša mama pravi vedno, da imate vi jako dolg jezik !"
Zamenjava a oglasnika.
S t ga imaš pred očmi.
S p ušesa trga ti.
(Rešitev prejšnje : KOSA—KOS.)
Koledar in yreme. — Danes: Gregor; Sndislav; Božar.a. — Jutri: Evfrazija; Svetovid ; Roža. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -j- 10° Celzius. — Vreme včeraj : oblačno.
Društvene vesti in zabave.
Veselica „zavoda sv. Nikolaja". Med
najpožrtovalnejša društva v Trstu lahko šte-iemo naš „Zavod sv. Nikolaja", a vendar se zavod ne podpira tako, kakor zahteva njegov človekoljubni namen, zato je odbor čestokrat v zadregi v denarnem oziru. Delavni odbor je sklenil torej prirediti veselico, ki naj bi donesla zavodu nekaj dohodkov. Za izvrševanje programa se je naprosil svetoivanski tamburaški in pevski zbor, rocolska mladina in svetoivanski diletanti. Program je bil prav srečno izbran, tako, da se je moral vsak udeleženec zadovoljiti v vsakem oziru. Igranje in petje svetoivanskega zbora je želo po vsaki točki burno odobravanje. Težke in krasne skladbe so se izvajale z največjo preciznostjo. Opažamo pri vsakem novem nastopu zbora, da isti bolj in bolj napreduje. Čast taki mladini, ki se ne straši težkoč, ampak z vstraj-nostjo hoče svoje moči izboljšati, da le narodu koristi! Prolog k igri „Indijski siroti" je prav dovršeno, s pravilnim naglasom in razločno deklamovala g.ca Vera Ponikva r. Temu je sledila gori omenjena igra, katero je proizvajala rocolska mladima. Nežna deca se je dolgo igro — tridejanko — prav marljivo naučila in izborno predstavljala. Posebno pa nam je ugala „Žita" in pa „siroti". Težko je tako igro tako dobro u vaditi; treba je mnogo trnda pri mladini in — vaditeljici. To je pa prevzela g.ca Č a r g o v a, kateri moramo le čestitati na takem napredku.
Prav umesten je bil za to prireditev prizor : „Iznenađenje-. Točni nastopi diletan-tov, izborna igra in pogoditev značajev je pripomoglo kratki igri do popolnega efekta. Le večkrat še kaj tacega !
Z žalostjo pa moramo konštatovati. da udeležba ni bila povoljna, in še najbolj smo pogrešali one sloje, katerim naš zavod največ koristi, naše slovenske služkinje. Ob tako lepem vremenu in prilični uri pričakovati bi bilo več udeležbe, posebno pa še radi dobrodelnega in koristnega namena.
Pred porotnim sodiščem. Radi razpečavanja ponarejenih bankovcev.
Minolo soboto se je vršila razprava proti 30-letnemu Danteju Bacchelli, doma iz Bo-logne, 40-letnemu Alojziju Bombonati in 37-letnemu Ahileju Fortini, oba doma iz Ferrare, torej vsi trije iz Italije. Dogodek je znan: ti trije ptički so v Trstu razpečavali ponarejene italijanske bankovce po 100 lir. Enega teh bankovcev so zmenjali v restavraciji Steinfeld, enega v hotelu Volpich, enega v kavarni „Specchi", enega v restavraciji Dreher, a zadnjega v kavarni Fabris. Ko so šli za tem v Ljubljano, da bi tam dalje razpečavali svoje falzi tikate, so bili tam aretovani, in sicer je bil Bacchelli aretovan na kolodvoru v Ljubljani, ostala dva pa r Brezovici. Bilje
pa ž njimi še nek četrti človek, ki se mu jo pa posrečilo pobegniti.
Na razpravi je Bacchelli priznal, daje on razpečaval one bankovce, a da je to delal ne da bi vedel, da so bankovci ponarejeni. Bankovce mu je dajal oni četrti, kije pobegnil in katerega on pozna le za „signor Antonio". Ta „signor Antonio" mu je bil povedal, da je pobegnil od doma — iz Verone — in da je okradel svojega očeta za večjo svoto denarja. Prosil je njega, naj mu on zmenja italijanske, očetu ukradene bankovce v avstrijski denar, ker se je sam bal, da je morda policija obveščena o njegovi tatvini.
Fortini in Bombonati sta dejala, da nista ničesar vedela o bankovcih in da nista zmenjala nobenega.
Sodišče je obsodilo Bacchellija na dve leti težke ječe poostrene s postom vsake tri mesece, a Fortinija in Bombonatija, ker sta se bila prijavila pod nepravim imenom, vsacega na teden zapora ; a vse tri na izgon iz Avstrije po prestani kazni. Radi zločina ubojstva lastne soproge.
Včeraj je pričela in nadaljuje danes in jutri razprava proti 35-letnemu Antonu Cillo, doma z Raba, ki je obdolžen zločina ubojstva, izvršenega dne 16. novembra m. 1. na lastni soprogi Amaliji, rojeni Pusich.
Razpravi predseduje sodni svetnik Peder-zolli, votanta sta sodni svetnik Andrich in sodni tajnik Parisini. Državnega pravd niku zastopa dr. Clarici, a toženca brani dr. Robba. Civilno stranko zastopa odvetnik dr. Pincherle.
Amalija in Anton Cillo sta bila ločena. Anton Cillo je bil prokurator tvrdke z manufakturnim blagom „C. Cillo &: Barone" v ulici del Ponterosso. On je stanoval v hiši št. 4. v ulici Malcanton, a ona z dveletnim sinkom Egidijem v hiši št. 22 v ulici delle Beccherie. — Dne 16. novembra je Cillo želel videti otroka in je poslal nekega dečka k ženi s prošnjo, naj mu pošlje otroka. Ker ni hotela žena vstreči tej njegovi želji, se je odpravil in šel sam v ulico delle Beccherie. K ženi v stanovanje ni hotel iti, ampak je čakal na ulici v bližini hiše št. 22, da bi žena prišla ven. In žena je res prišla okolu 4, ure in pol. Šla je v ulico del Pane (ki je tam blizu), kjer ima mati njena ljudsko kavarno. ..Aidue Moretti". On je počakal na ulici, da se ona vrne. Ni čakal dolgo. Žena je kmalu prišla na ulico, a žnjo je bila neka deklina, ki je nosila malega Egidija. Cillo je stopil za njima. Ko je ona vstopila v vežo hiše Št. 22 v ulici delle Beocherie, da bi šla domov, je on stopi; hitreje in dohitevši ženo v veži, je oni deklini vzel otroka iz naročja. Zena se je obrnila I. njemu, ga prijela za roko in vsa srdita zahtevala, naj jej da otroka nazaj. On jej je pa dejal: ,.Bodi dobra! Nikar ne delaj neumnosti in pusti me v miru !u Ona je pa še vpila nad njim, naj jej da otroka. Na to je on, ves razkačen vsled njenega vpitja, potegnil iz žepa revolver ter vstrelil proti njej. Ona se je z groznim krikom zgrudila na tla in tam obležala brez zavesti, a 011 je dal otroka nazaj oni deklini ter zdirjal sam na bližnjo redarstveno stražnico v ulici dei Rettori, kjer je povedal ves dogodek ter izročil revolver in obenem dotični orožni list. Amalija Cillo je bila ranjena v glavo. Prenesena je bi'a v mestno bolnišnico, kjer je poldrugi mesec pozneje vmrla.
O tej razpravi prinesemo jutri obširneje poročilo.
Darovi.
Sežanski ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda, darovala je ccnjena obitelj Mahorčič 10 kron mesto venca pokojnemu g. Aleksandru Mahorčič v Motovunu.
Za družbo sv. Cirila in Metodija na Greti je nabral gospod M. Sila o priliki izleta tamburaškega odseka pev. društva „Kolo" v gostilni pri Starcu 3 krone.
Na plesnem venčku pevskega društva „Lipa*4 v Bazovici so preplačali vstopnino sledeči gg. : Srebotnjak Lokev 4 K, lv. Grgič Bazovica 1 K. Ivan Mahnič 2 K, Mihael Križmančič 2 K, Peter Kumar 1 K, Marica M. 40 stot., Ivan Kavčič 2 K, Ster-pin 5 K, P resi 3 K 20 stot., Velt 3 K 20 stot., Kocian 1 K 40 stot., Andrej Grgič 1 K, Vencel Franc 2, Ražem 60 stot., N. N. 40 stot., Josip Urbančič 3 K, Anton Leban 2 K.	_
Vesti iz Istre.
Istrski deželni poslanci v Trstu.
Predvčerajšnjem so se mudili v Trstu istrski deželni poslanci dr. Laginja in prof. Spinčić, kakor tudi dr. Rizzi in nekateri italijanski sodrugi. Konferirali so z namestnikom radi otvoritve deželnega zbora istrskega odnosno radi izravnanja jezikovnih diferenc v istem zboru. Kakor čujemo iz zanesljivega vira, so ostale konference brezvspešne. ker Lahi vstra-jajo na svojem krivičnem stališču, dočim so naši poslanci vzdrževali svoje pravično stališče. Kaj bo iz tega, pokaže menda bližnja prihodnjost.
S pota. V restavraciji lia postaji Her-pelje-Kozina sem zahteval razglednico po slovenski, kar je menda samo ob sebi umevno z oiirom na okolnosti, da sem Slovenec, in da je zemlja, na kateri stoji ta postaja, tudi slovenska. A odgovor mi je bil italijanski : cosa ! Ne s prevelikim zaupanjem, da dobim zahtevano razglednico, sem vprašal zopet čez nekoliko Časa. Sedaj pa je bil italijanski odgovor : „Subito, un slivovitz" in natakar mi je pomolil steklenico s čašico. Jaz zopet: „Ne, razglednico prosim". Sedaj sem pa do-
V Trstu, dne 12. marca 1907
aEDINOSTc štev. 71
Stran Ilf
bil odgovor, ki ni bil samo italijanski, |ampak "c. kr. pošta Štanjel-. No, odkar smo dobili tudi impertinenten ; „No capisso, no la parla Stanjelci železniško postajo, treba, da se po-i t a 1 i a n ?u Zavrelo mi je v žilab, vendar skrbi tudi kaj več za most do Adrije. C. kr. bera odgovoril mirno : No ! Na to pa je rekel poštna uprava je dala svoj voz na novo natakar nekemu brkinskemu fantu po italijan- prebarvati, in glej čuda : slovenski nad-,lii ; rČuj, pojdi sem, kaj hoče ta gospodl^pis je izginil, a mesto tega nosi Fant mi je odgovoril: r Takoj, čakajte, da sedaj oni voziček razun črno-;>ride oni drugi !« — In prišel je ta „drugi" rumene barve zadaj samonemški ter me vprašal zopet po italijanski : „Prego ! n a d p i s !! To je — da govorimo odkrito — artoline!"4 Izvlekel je iz žepa neko umazano naravnost brezobrazno. Ce je že samonemški i>tnico : Zahteval sem še znamko. „Marca ?u j napis nam v takih krajih žaljenje domaČe Da. Koliko stane?" „Dieci centesimi !" j narodnosti, potem pa moramo dejstvo, daje Tako se dogaja na postaji Herpelje-Ko-1 že bil slovenski napis in se je sedaj odpravil, ina — na postaji kjer bi morali biti neizo- občutiti kakor namerovano provokacijo od strani poštne uprave.
^ibno nameščeni ljudje vešči slovenskemu je iku ! V resnici pa ga ni niti enega postrež-. ka. ki bi znal slovenski. Vprašam restavra-t- ki ima vendar po velikem delu posla
-	slovenskim ljudstvom : mari vam ne ugajajo
-	renske kronice, mari vam ne ugaja naša cnska zemlja?! Ako temu pritrdite, po-
•	; je vaša dolžnost, da si poskrbite ljudij, kiiterimi bo mogel slovenski človek govoriti !
Cesar v Opatiji. Iz Opatije poročajo
.iukor gotovo dejstvo, da pride za Velikonočne praznike tjakaj cesar Fran Josip in da se bo tamkaj mudil nekoliko dni. Cesar o bival v vili „Rosalija".
Tujci v Opatiji. Od 1. sept. 1906 do . marca 1907 je prišlo v Opatijo 11.210 >th. Od 4. do 7. marca je na novo došlo )3(> oseb. Dne 7. marca je bilo navzočih 2639 oseb. ^^^^^
Vesti iz Goriške.
Društvo Sloga" v Gorici za kandidaturo c. k. političnega uradnika. „Po
i in naročilu mnogih rodoljubov s Krasa Vipavske" poplavilo je društvo ..Sloga" as s tem-le vabilom :
„Volilni shod bo v torek 12. t. m. v v /:ini. Po želji in naročilu mnogih rodolju-> s Krasa in Vipavske sklicalo je ta shod •uštvo ..Sloga", ki hoče dati volilcem pri-\ da izrazijo svoje želje in mnenje glede lnjih državnozborskih volitev. Shoda se /a tudi namestništveni svetnik dr. Peter a r n a r, da se snide zopet enkrat e ,mi Kraševci, ki so mu še vedno pri srcu, da jim razloži svoje nazore in namere
-	de poslanstva. Vabila so se razposlala
;«jšim rodoljubom po Krasu in Vipavskem ivznim zaupnikom in veljakom, da jih d med volivce. Dr. Laliarnar se bo mudil i--k; i j dnij na Krasu ter se udeleži tudi =• iov za komenski in ajdovski okraj. Volivci i.aj počastijo z obilno vdeležbo rojaka, na katerega sme po pravici biti ponosna vsa
•	foriška, posebno pa Kras, kjer je ostal obris: »u. v najprijaznejšem spominu. V zmožnosti in odločnosti, v značajnosti in delu, v : oznanju liudskih potreb in v ljubezni do
roda se dr. Laharnar ne more bati konku-rue : kajti prijatelj in neprijatelj priznava, :l:i vse to mu je lastno v nenavadno obilni eri. Vrhu tega je mož vzvišenih načel in v ojem prepričanju trden kakor kraška skala".
Volilni shod v Sežani. Včerajšnje po-j ilo o tem shodu je šlo po neljubem na-
-	jurju v stroj, ne da bi se bila poprej opra-
i potrebna korektura. Zato jejx>ročilo izšlo vsemi tiskovnimi pogreškami in je na ne-* rili mestih izostala tudi kaka beseda.
no teh pogrešk so si mogli čitatelji sami praviti. (Posebno pa besede „pašuskov" v rueiiu d.ra Treota v „pašnikov"). Opozar-!<j le. da se je shod vršil v restavracijski rani gospoda Mahorčiča, ki se je mnogo udil za ta shod ; da je g. dr. Tre o, ;,e odgovarjal na svoječasne napade na ^ovo osebo glede vprašanja slovenskih
-	i-tav povodom otvorjenja železnice, svojimi
janji žel splošno odobravanje. Glede na ta poziv nam pišejo s Krasa : Kako daleč more dovesti strankarska -iepljenost, priča najbolj gornji poziv. „Po i in naročilu mnogih rodoljubov s Krasa i Vipavske" — sklicuje društvo „Sloga" 1. ki naj političnega uradnika proglasi ndiilatom na zaveduo-slovenskih narodnih h ! Uprav klasično je naglašanje da kan-iat dr. Laharnar ,.zopet enkrat" pride d svoje Kraševce! Človek ne bi verjel oiim očem ! ruden poziv to, ki ne ve pohiti druzega. nego da je dr. Laharnar „na--nestniški svetovalec«, da prihaja „zopet enkrat< in >da se bo mudil nekaj dni na Krasu ter se udeležil shodov". In lep kandidat je to, ki še le sedaj origled volitvam, hoče spoznavati „svoje .?. Mvce" ! Kajti, kolikorse je mož v svojem ' ' nju mudil na Krasu, je storil le kakor kr. uradnik ki mora ubogati ! Ne vemo, je bolj drzno ali bolj neslano, ako gornji ;ziv pravi, da voliici morejo biti ponosni na ■cega kandidata. Mi pa pravimo : ako imajo voliici le iskro narodnega ponosa i umevanja svojih in splošno narodnih koristi, poiečejo v popolnem soglasju z zbo-■ alci od minole nedelje: odvisen politični uradnik ne more biti naš zastopnik, pa naj se že zove Peter ali Pavel ! S tem smo završili za danes.
Volilni shod v Sežani priredi danes gostilni Stolfa politično društvo ,.Slogau, "jer se predstavi volilcem kand'dat dr. Peter laharnar, c. kr. vladni svetnik v Černovicah v T3ukovini. O shodu poročamo jutri.
Zopet provokacija od strani poštne uprave. Iz Štanjela. Med Štanjelom in Sežano \ozi poštni voz, ki je še pred nedavnim časom imel zadaj napis: „K. K. Post St. O.iniel" in spodaj je bil slovenski nadpis
Poživljamo slavno c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu, naj priredi na omenjenem vozičku tudi za kraške Slovence primeren slovenski nadpis, kakor je priredilo za kraške Nemce (!!) nemškega. Saj smo kraši Slovenci tudi podaniki iste države, kakor Nemci, in moramo prav tako nositi vsa bremena, ki nam jih naklada državna vlada, kakor jih nosijo drugo-rodci naše države. — Bodoči novi poslanci! Mnogo hvaležnega posla vas čaka širom naše male in zanemarjene domovine.
Smrt Andreja Pavletiča. Prejeli smo iz Gorice : V št. 67 cenj. „Edinosti" ste priobčili pod „Vesti iz Goriške" notico, da smrt Andreja Pavletiča Še vedno ni pojasnjena, da se je predno so ga pokopali, zglasil trgovec J. Dekleva, češ, da je neki mladenič v soboto kupil v njegovi prodajalni revolver. Ko so mu pokazali mrliča, izjavil je, da je dotični kupec, toda takoj se je izkazalo, da se nahaja Dekleva v zmoti, kajti sestra in brat umrlega sta izjavila, da ves dotični dan nesrečnež ni šel z doma !
Ker stvar ne odgovarja resnici, prosimo, da pomoto popravite v prihodnji številki lista „Edinosti" nastopno : En revolver se je prodal v prodajalni tvrdke Saunig & Dekleva v Gorici v nedeljo dne 3. t. m. predpoludne nekemu človeku, ki se je pa nekako čudno vedel. Stvar pa je bila pri nas pozabljena, ali v torek popoludne je prišel v prodajalno c. kr. orožnik s postaje Podgora in je vprašal tamkaj nahajajočega se mojega sina Milana, če smo v nedeljo prodali kak revolver? Moj sin Milan je takoj opisal človeka, ki je v nedeljo res vkupil revolver pri nas ; nato ga je povabil g. orožnik, naj se potrudi ž njim v bolnišnico, da se konštatira, je li mrtvec tisti, ki je v nedeljo vkupil pri nas revolver? Nato se je podal moj sin z orožnikom od Poncija do Pilata, predno se je dovolilo odpreti krsto, ki je bila že od zjutraj zapečatena. Nabralo 6e je vse polno ljudstva po ulicah; vsi so bili mnenja, da je moj sin Milan dotični hudodelec — ubijalec, kajti orožnikovo bodalo na puški je dajalo dosti in razno misliti. — Ko se je dobilo dovoljenje j in se je krsto odprlo in ko si je moj sin Milan ogledal mrtveca je takoj izjavil, da misli, da je isti, ali jamčiti da ne more za identiteto osebe. Vso stvar se je pa potem izročilo c. kr. sodniji. — Za Vašo uljudnost sprejmite najlepšo zahvalo z vsem spoštovanjem	Josip Dekleva, trgovec,
x Kandidati za državni zbor se pojavljajo, kakor gobe po dežju. Zdaj se z vso odločnostjo trdi, da klerikalna stranka postavi kandidatom za goriško okolico sodnijskega tajnika Josipa Fona. Dr. Franko ni vsprejel „Sloginega programa, marveč nastopi kakor samostojen kandidat na Tolminskem, kjer ima precej zaslombe. Vse-kako je vpoštevanja vreden nasprotnik dr. Gregorčičeve kandidature, da-si tudi liberalnega programa ne pripoznava. Dr. Franko je agrarec in ga volilcem na Tolminskem priporoča že dejstvo, da napravlja tam poučne shode o kmetijstvu v družbi s potovalnim učiteljem Štrekeljem in upokojenim deželnim uradnibom Klavžarjem. Zadnji tak shod je imel v nedeljo, 3. t. m. pri Sv. Luciji.
Prošnja deželnega učiteljskega društva na deželni zbor, da bi se znižala doba
službovanja na 35 let in da bi se v pokojnino
vštela tudi stanarina, je padla pod klop. -s-j-r-j--s—tt-
Šolski odsek jo je namreč a limine odbil. Ako €OUiO SlOVailSKO ZaStOpSlYO Z2 iXZ\ M
preidejo^rei«) iste^na^&iev^ri^red. ®°tOTO', i okolico vzajemno zavarovalne banke
*	_ _ * _	____ _	_ • • đ £ mm TDflTTT «11 A A Jt AIIM fla mammA t ^
Municipij goriški se pogaja z dediči po pokojnem baronu Evgeniju Ritterju za (Dalje na 4. strani)-
„Slavije"
K SVOJIM'
v TRSTU, ulioa deli a Caienna 14-
se priporoča, uvaževaje geslo: „SVOJI slovanskemu občinstvu za zavarovanja a« doživetja in smrt, zavarovanja dece ter zavarovanja proti požaru. Ravnotam se dajejo pod zelo ugodnimi pogoji posojila v vsakem znesku proti poro&tvu in na vknjižbe. Uradne ure vsaki dan od 9.—12. predpol. in od 3.-6. popoludne. JOSIP ZIDABIĆ, aaatopnlk.
Dr. Fran Korsano
specijalist za sffilitKne in kožne bolezni itd. vTrstu ima
—nm»aBiM svoj ambulatorij mmam i ulici S. Nicolo st. 9 [iad Jadransko Bailo)
Sprejema od 12. do i. in 5.*/« do 6.% popol.

r
E
J
ANTON KUKIZ
Trgovina, oziroma krojačnica
Trst, ulica Torrente St. 34 (y doti liji) „Jllla ituova Citta di trieste".
VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dečke ===== vsake vrste. ===== Delavske hlače prve vrste, kakor tudi olago vseh vrst iz najpopolnejše novosti*
opocoooooooooooo
Z vsemi udobnostmi opremljena
stanovanja pisarniške
ter
prostore
daje v najem s 24. av^uetoin
»Tržaška posojilnica in hranilnica«. Pojasnila pri upravitelju hiše, Piazza Ca-serma št. 2 od 9.—12. ter od 3.—5. izvzemši nedelj in praznikov.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
izdiranje zobov brez
vsake bolečine
v zobarskem kabinetu
Dr. J. Čermak m g. Juscher
TRST
ulica della Caserma štev. 13, II. nadst.
Tovarna pohištva
■ i
ulica della Sesa št. 46
ZALOGA: Piazza Rosario št. I
Katalogi načrti in proračuni
NA ZAHTEVO.
ohištvo
solidno in elegantno
rs* po zmernih cenah "K*
Rafaele Italia
TR8T — Via Malcanton 7
99
Konsuiiiiio društvo64 v Loujerju
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
vabi na
redni občni zbor
ki se bo vrdil
dne 22. marca t. 1. ob 8. uri sveder
v društvenih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Odobrenje letnih računov, o. Volitev novega odbora.
(i Volitev nadz -raiStva. 7. Bazni predlogi.
Na obilno udeležbo uljudno vabi
ODBOR.
Halbmayr
Izključni zastopnik z zalogo za Trst:
E. SUDAN, Via. Oelai št. 3 — Telef. 1889
I L. Magrini & Figlio
TRST, ulica 8. Giovannl St. 2 (Palača Salem) Telef. 1354 ODLIKOVANA TOVARNA IN ZALOGA
mm GLASOTIRJEV
Specijaliteta priznanih in najboljih pianinov. Zaloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvorne tovarne glaaovirjev Frlodrioh Ehrbsr as Dunaju.
Koncertu Uartrji Ehrtar so Bi mudilo U toncertMoi. — HARMONIJI, ELEKTR. AROMATIČNI PIANIN1, PHOHOLA.
BV	v	v unn«, m obroka. r»pr*TlJa, akordlra. Cena »mwm«. _
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST. ULICA CASSA DI RISPARMIO 5.
KATALOGI BREZPLAČNO.
DOBIVA SE
v_
V VSEH LEKARNAH.
Najvtpešneje sredstvo proti
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
r evmatizmu in protinu
TCIf nriklD rnnikin prirejena V Tistulafacla Sotiaa, lekarn „*Ua Jbtauu della Sahrtc" jri| ie lLftUUrin VaUUinn odlei^v: st. 3ak®bi in Josipa eoduu,lekanu lfea', fariett 4J
Steklenica Mane K 1-40. Is Trata se ne odrofclja -nanje od A steklenic proti pott- povae^« ali proti anticipatiii poBljatvi nneeka 7 K ftnriaoj poitemo tn nwoj«j
etrar: IV
»EDINOST« štev. 71
V Trstu, dne 12. marca 1007
makup palače v Gledališki ulici. Ako bo kupčija sklenjena prenesejo se tja vsi občinski uradi, a sedanje poslopje v Municipijski ulici bi se preravnalo za osebna stanovanja.
Stolni prošt Faidutt; ima s svojo kandidaturo v Furlaniii v,ak dan večjo smolo. Govori se, da mu misli postaviti deželni glavar Pajer protikandidata v osebi deželnega tajnika d r. P e 11 a r i n a.
Tujci V Gorici. Lani je bilo v Gorici 18512 tujcev; med temi iz Nemčije 520, iz Francije 311, iz Italije 5070, iz Anglije 131, iz Rusije 88, iz Amerike 11.
Število udov sv. Mohorja se je v goriškem mestu tako pomnožilo kakor še a»kdar poprej.
e. Briska železnica. Dopis v ..Edinosti14 št. 66, je gotovo razburil naše Brice in jih nekoliko razžalil. Ker jim je povedal TaS sotrudnik v brk bridko resnico, da se dobe železnice.
Žal, da je to resnica. V železniških krogih je vsakdo prepričan o tem. Železnice pa ne bo samo radi tega, ker so vse občine
▼	bližini drugih postaj, ampak tudi radi sledečega.
Kakor je znano so vse železnice združene skupaj v „Verein Deutscher Eisenbahn-verwaltungenM, ki ima svoj sedež v Berolinu. To društvo nadzoruje takorekoč vse železniško omrežje in daje potrebno direktivo. Brez odobrenja tega društva, v katerem so zastopniki skoraj vseh železnic, , se ne more ■arediti v železniškem omrežju nikake spremembe. Vsaka dovoljena sprememba pa se »godi pod gotovimi koncesijami, ki so strogo zaupne.
Za kake koncesije je dovolila južna železnica državi graditi veliko konkurentinjo — bohinjsko železnico, ni nobenemu in ne bo Bobenemu znano.
Ravno tako bi bila velika konkurentinja južni železnici nameravana briska železnica, kar se tiče Italije in Kormina. Prav gotovo ki zahtevala južna železnica veče koncesije za graditev te železnice, nego bi bil vreden ves dobiček, ki bi ga donašala ta železnica.
Jaz mislim pa, da bi se dovolila graditev 1 (»kalne ozkotirne železnice do ene tjčkevBrdab, brez zveze z Italijo, kar bi bilo za Brda pač vsejedno Dokazano je, da take železnice dobro rentirajo.
Vipavski železnici se ui delalo nobenih takih težkoč, ker je le lokalna, do ene točke in ne konkurira nobeni železnici. Videli pa boste, kako dolgo se bo zavlačevalo podaljšanje te proge do Postojne ali do kake druge postaje južne železnice, ker bo potem velika konkurenca južni železnici.
Pravična pa bi bila graditev briske železnice in velikega pomena za eksport zelenjave in vina. Vsekakor je treba zahtevati kako koncesijo za slovenski južni del Goriške radi nameravane graditve železnice Ćervinjan-Belvedere in Gorica-drž. kolodvor-Červinjan. Zahtevati moramo koncesije za to železnico, pa naj bo ta makari ozkotirna briska želez-aica, ali slovenska briska sodnija. Ta zadnja koncesija pa bi ne bila tolikega pomena, ker potem bi se prepustil korminski del popolnoma Furlanom v roke in v kratki dobi bi iaginil še tisti edini slovenski napis v Kor-»inu „C. kr. okrajno sodišče". Sicer je vsa stvar potrebna resnega proučavanja in ne velitvenih manevrov — tistih fraz, ki so se premlevale Bricem na javnem shodu.
Vesti iz Kranjske.
„Slovenska Matica" ima v sredo, dne 13. marca 1907. ob petih popoludne v društveni pisarni v Ljubljani svojo CXLIX. sejo z nastopnim vsporedom : 1. Naznanila pred-sedmštva. 2. Potrditev zapisnika o 148. od-fcorovi seji. 3. Tajmkovo poročilo. 4. Even-tualia.
Letošnjo zimo je izdala mestna občina ljubljanska za kidanje in odpeljavanje snega iz mesta 23.163 K 43 stot.
Kočevska nemška gimnazija se s prihodnjim šolskim letom prične spopolnjevati
▼	višjo gimnazijo. Potrebe za tako spopolnje-»je sicer ni, a dobra naša vlada namerava z nemškimi uradniki, ki so rojeni na slovenski zemlji, popolnjevati uradniška mesta in tako po možnosti pospeševati germanizacijo slo-vtnskih dežel. Bati se je, da se bodo zlasti Belokranjci oprijeli kočevske gimnazije, ker se jim nudi ondi mnogo materijalnih koristi. Kovomeška gimnazija pa utegne izgubiti lepo število učencev. Caveant consules! .
Društveni dom v Kamniku. Pretečeni tsden se je storil odločilen korak za ustanovitev društvenega doma v Kamniku. DrušCva "Lira,, in „Sokol", a na čelu jim „Narodna čitalnica" so kupila posestvo, ▼ katerem je bila čitalnica dolgo vrsto let nastanjena. Poslopje se primerno preuredi za društveni dom.
Dva Gregorčičeva večera. Splošno slovensko žensko društvo je priredilo v nedeljo zvečer v „Mestnem domu" ljubljanskem Gregorčičev večer, ki se je v vsakem oziru izborno obnesel. Glavna točka večera je bilo predavanje g. Pavla Grošlja „o duševni fizionomiji S. Gregorčiča. V blestečem slogu in dovrftem obliki podal nam je predavatelj za-aimivo sliko o razvoju Gregorčičeve pesniške saaze, pojasnil nam težko duševno borbo, katero je moral nežni pesnikov duh bojevati nasproti zelotskim napadom od strani svojih duhovnih sobratov in v kateri je konečno klonil duhom. Burno, navdušeno pritjevanje je pričalo, da je predavatelj govoril občinstvu iz srca. Pevsko društvo „Merkur" zapelo je
[[otoške.
dva možka zbora z običajno preciznostjo, do- j čim je gospa Olga Kobal z nežnim čuvstvom in finim umevanjem deklamovala Moškovo spomen-pnsem „Simonu Gregorčiču". Gospodična I. Š u s t e r š i č in dr. Gvidon Ser-nec očarala sta mnogobrojno občinstvo s svojimi samospevi »Njega ni« in „Srce sirota." ter žela burno pohvalo. Dvorana je bila z eksotičnimi rastlinami okrašena ; med cvetknmi in zelenjem pa se jo dvig la pesnikova soha, d l<» ;tkadem»čnega kiparja Repica. — Drugi Gregorčičevo večer se je vršil v hotelu „Union*4. Razven v«'jaške goi'be sodelovali so pevski zi>'ri katoliškega rokodelskega društva, slovenskega katoliškega delavskega društva in krščansko-socijalne zveze, gospodične Erna; Povše ter gg. dr. Opeka in Fran Finžgar. j Tudi ta večer je prav dobro uspel. Čisti do- ; hodek je naines jen fondu za Gregorčičev J spomenik.
^ssfii is
Tiha bol. Znani državni poslanec, nem- 1 čur 0;a-ch. ki se jo odlikoval v državnem zboru po teui, da je \edno molčal, ali pa kimal, kadar se je šlo proti njegovim rodnim bratom Slovencem, moral je zdaj doživeti nehvaležuost od straui njegove nem&ko-ljudske stranke. V plačilo za njegovo zvesto sodelovanje v zatiranju nas koroških Slovencev in naših pravic ga je stranka pustila zdaj na — cedilu. Ker po novem volilnem redu tukaj ni več volilnega okraja, ki bi se zadovoljil s kimovcem, je bila stranka primorana, djati slavnega Oraža, p. d. Oštinjaka. v zasluženi pokoj. In to ga grozno boli in bati se je za njegovo zdravje, ker tiha bol je vendar le škodljiva. Sicer se je izjavil, da noče kandidirati, ker bi s tem le rušil slogo v stranki in škodoval nemški stvari. Vendar pa je izustil na nekem zaupnem shodu besede, ki pričajo, kako boli ta nehvaležnost Nemcev našega očeta Oštinjaka.
Nemčurske opice. Kar ustanovimo in kar delamo mi Slovenci, v tem posnemajo nas vestno naši nemčurji. Ko smo ustanovili podružnice sv. C. in M., so oni ustanovili „Sudmarkine" podružnice, ke smo imeli mi svoj narodni kolek, je prišla „\Vehrscbutz-marke" in ko smo se podali na oder, tudi tukaj nismo ostali dolgo brez posnemanja in naši nemčurji so poskusili v nedeljo dne 3. t. m. s prvo nemčursko igro pri „Pokiču" na Stopicali v beljaškem okraju. Nisem imel priložnosti, da bi se divil nad njih vspehih, a kadar bodem kaj natančnejšega zvedel, bodem pa poročal. Da so bili zastopani po večini nemčurski učitelji, to je samo ob sebi umevno in so trajale vaje v časih do 3. ure zjutraj_ Čudno je. da nas imenujejo „riickšritlarje**, ko vendar vedno le oni za nami capljajo. Piikič se je zdaj dobro postavil za nemčursko stvar in podal se celo na oder. A najlepša igra bo vendar le takrat, kadar se bo predstavljala igra : „Obhavžvana** žlahta.
Bekštanj. Proti občinskim volitvam je slovenska s ranka vložila protest, ki sicer do zdaj še ni rešen, a županskih kandidatov v nemčurski stranki se pa pojavlja več nego v našem beljaškem volilnem okraju kandidatov za državni zbor. V postev prihaja Hassier, p. d. Kocijančič na Brnci, kateri je še zmi-rom tako milo gledal po županskem stolu. Za njim pride njegov tekmec Gailer, p. d. Plož v Ločah, ki bi bil tudi že davno rad doživel to čast. Sicer pa je bil ta mož enkrat dober Slovenec; ko pa se je ustanovila pošta v Ločah, je pa postal naenkrat pristen „German", kar je izjavil tudi po časopisih, a pošte vendar ni dobil. Nadalje bi bil rad „purgermaster" tudi neki privandrovec Hol-bhng, ki se je priženil na Slovensko. Na zadnie pa se sveti na horizontu najmlaiša zvezda nemškutarstva, Dermutz (bržkone Dre-m-jvc) p. d. Piikič na Stopicah. Govorili so celo tudi od Bukovnika v Rutah, a ta se ne mara puliti za to čast. No, ako ostanejo res nemškutarji na krmilu, smo radovedni, kako nam bodo gospodarili. Na vsak način pa bi ne škodovalo, ko bi udarili nas varčne Slovence malo po ušesih ; morda bi se potem vendar le malo bolj pobrigali za — volitve, ker zmaga za nas je še zmiram možna.
Odsek za narodopis koroških Slovencev se je ustanovil v Beljaku.
Nemški „Schul verein". V slovenskem kraju Železni Kapli, kjer se pitajo „nemčurji" prav prijetno s slovenskimi groši, je imela ta nemška družba dne 2. t. m. letno zborovanje. Iz poročila je posneti, da je ta podružnica nabrala v zadnjem letu K 240.— Vrhu tega pa so znašali dokodki za nemčurski otroški vrtec K 1895.—. Nemčurske šole, ki so prisoj ene nam Korošcem pod imenom „dvojezične", nemški „Schuiverein" in „Sudmarka**, to bo naš pogin, ako se vsaj šolski sistem kmalu ne predrugači. A kaj, ko sem fantič Korošec koj sam, in zraven še dtnarca ne imam!
Beljak. Kakor kaže, se nobeden nemško nacijonalnih kandidatov ne pušča strmoglaviti, ne dr. Aichelberg, ne dr. Angerer. Obadva pridno agitirata, neutrudljiv pa je dr. Aichelberg, akoravno se mu je že v par nemških krajih prav neprijetno obneslo. A kdor ga pozna, ve, da ima mož trdo glavo in ne odneha. Najbolje se mu sponaša še na Slovenskem, ker je skoraj nr oviran. Na ta način more priti vendar le do ožjih volitev, ker tudi socijalni demokratje so na delu.
Gospodarstvo.
Električna razsvetljava v Osleku.
A. J. V zadnji čas posvečajo tudi v Hrvatski večo pozornost električni razsvet-
Razne vesti.
Dne 7. t. m. Bebel izvoijen
Zanimiva 40-lefnica
je minolo 40 let, odkar je bil poslancem.
Sneg Po bavarskih planinah in solno-graških gorah je v zadnjih dneh palo mnopn snega. Mnoge alpske hiše so se porušile pod težo tolikega snega.
Berolin in pofeošriost. Iz nek^ knjige francoskega pisatelja G. vana o pobožnosti v Nemčni izhaja, da je v velikih nemških mestih brezboštvo zelo razširjeno. Leta 1880 je bilo v Berolinu po uradnih podatkih 26°/o nekrščonih otrok. 50% divjih zakonov, a 80"/n pogrebov civilnih. Na to je bilo po inicijativi cesarja Viljema z^radjeno v Berolinu okolu 20 novih cerkev. Od tega časa je po-božnost narasla.
Esburijal. kraljeva palača in samostan blizo Madrida jc tako velik, da bi se rabilo štiri dni, da bi se prišlo skozi vse njegove dvorane in sobe. Pot. ki bi se jo tako napravilo, bi bila dolga celih 190 kilometrov.
Spomenik Napoleona I V Pari/u postavijo v kratkem soho iz brona Napoleonu I. Gre se za soho Fremieta. kije bila leta 1867 slovesno odkrita v Grenoblu. Ko je leta 1870 propadlo cesarstvo, odstranili so tudi soho in od tedaj ni nihče več vnrašal za njo.
v Telili *!i mali množini, kupujem ali pr d*jam. Ponudb« pod „Rabljene znamke'' n „Inseratni oddelek E linonti".	1S0 .
Ijavi. Tako dobi tudi Osiek napravo za elek-1 RabJigne ZflcUTlkB trično razsvetljavo.
Razstava najnovejih iznajdeb.
A. J. Ta razstava se bo vršila v tem letu in sicer v času od 15. junija do 15. septembra v Olomucu. Namen razstavi je, da poda sliko najnovejih iznaideb in zboljšanj na obrtnih, industrijalnih, poljedelskih in druzih poljih.	_
Slavoj Sorlj, krojač Stt?.
Veliko noč svojo moderan urejeno krojnčnico. N modernejši dunajski vzorci. Nizke cene, »olidno d*h Svoji k svojim ! Piaaz* Uarriera 3, I.
Malo stanovanje r^L"™'
sta, iSčem. Pogndha tudi za več let. — Poiadbe po-„Sparta*" na ..Inseratni oddelek Edinosti''. 19S7
F. Ščuka
Ferriera 2\
prodaia knh;nj«i;o opravo: i>* mize itd. iz prve roke Trci, ulica
Gostilna,
oddelek E Jinosti1
z dekretom, uu dobri poziciii, se takoj pruda. K ji ? pove „Inseratni
2M
Prva slovenska zaloga
in tovarna pohi^tT a
\NDKEJ JUG — Trat, ulica fv Lucije 'St. IS (i„ JeJelnim sodiščem). Ceno brez konkurence. — ^voji k avoiim !
l/icln 7p!io rt*Ptt s Krunjake. je v vseh !-. i\IOiU £UlJu oib dobah v zalogi J o 9 i ;> h D o 1 č i č, ulica rforgente 7, telefou	( iT
V Ro.anu
pod „Tri osebe" n
poStena slovenska družina stanovanje z vrt>m. Ponudbe Inseratni oddelek EiiucMU".
1817
llHfl	kaj deoarja, in 1 ofe dober za-duže,:
l\UU illSa kupi lahko hišo v predmentju. V hiši je dobro vpeljana prodajalnica. Ugodna pozieju vu>i: evenluelno za pefearao. lliia nese do ler dohodek, tako, da ae v malo letih amortizira. Pogoji ugodni. Več pove „lnst ratni odJelt-k EJiuostiU
PrnHaiiam Pohi5tvo> postelje, ;uate, Ktulkv. T I U c!CiJ d 131 tapeti za sobe, zavesa, pojrrin i:i svetiljke za postelja, sveč svetlobe) m kuhinjsko Sedaj je pa minister lepih umetnosti preskrbel, j mizo Ulica Acquedottj žt. 24, V. nad. vrata da se soha, ki predstavlja Napoleona I. na J
konju, po>tavi v Parizu.	»m—
2-.3
!
:ih 1
Angelo Lizza
slikar, dekorater, slika izveske itd., lakir e Trst — ulica Paduina št. 9
(vogal uliea Chiozza).
Listnica upravništva.
Ako ima kdo štev. našega lista 38, 55 od leta 1906, naj ju izvoli prinesti poslati upravi lista, seveda proti plačilu.
Uprava lista „Edinosti."
SEaiEliiiiitt^S1
Kupljenih na iavni dražbi in v mestni zastavi alnici Monte di pietžL). Kupujem.	Menjam.
== Piazza della Borsa št. 9. ==
trn	ta* (T9k đtk fTi f*	f' 3
d	Mehanična clelainica	H
Ulica Remota
na mandriji bmajovi^a blizn čistilnice riža, kjer se podira hiša, so na prodaj : okna, pod, palketi, trami in in op*-ke._
Liani* ČLrrrk (ulica Eaffineria št. 3). Tovarna £ □ dir. C Ki liilJ sladČtf, konfetur in kanditov. J Z.raerne cene. Po^iliatvp na deželo._361 ^
Zamenjena je bila "msk"8Ukn a ,4eraj
zvečer proti 8. uri v Narodnfm domu1* pri av Ivanu. Do»ićnik, Li je bil zamenjal, dobi svojo suknjo pri gostilničar u pri Sv. Iv»nu, ' amor naj prinese zamenieno suknjo.
oziroma postranski zMsiužek išče inteligentna osrba. Dotičnik podučuje tud; glasovir. Naslov se izve v tobakarni rNarednog doma" v Barkovljab.	i£5a
popolnoma nepokvarjen, avtomat z 3 valurji po 8 muzikalnih komadov. Vložek 10 vin. Ima na prodaj Hotei Ličen v Rihenberku.	221
Alarik Lantschner
zapriseženi cenitelj TRST — ulica Geppa štev. 12
Ekskluzivno zastopni'tvo in zaloga svetovnoznane tovarne koles (bicikljev in motociklet) .Styrla' tvr-dke Joch. Pnch & Ca. v Gradcu.kukor tudi tu-in inozemskih tvrdk veliko '/.alosro pritiklin.
Zaloga in vpeljava električnih zvoncev
Sprejme SaSoršuo si todi popravo v STCji siroti.
Službo
Orkestron


S BOGOMIL ?\m

Male in velike parcele
B hišami ob cesti v bližini mešta so na prodaj po-ugodnih cenah. Karlov pove ,.,In3eratni oddelek Edinosti".	14
Vinotoč
Rotsa
v lepem po loža u, proda se takoj. Več se poizve pri blagajni ka\arne „Capa od 1. c'o 2. popoludne. ~	1S04

bivši urar v Sežan
javlja svojim cenjenim odjemalcem da je odprl svojo novo	-
t ThSTU. ulica Tlscenza Belini šiv. 13
nasproti cerkve sv. Amona novega.
?roo3ja vsakovrstne ure in popravlja iste
po zmtrnih cenah in z jarnstvorr.
te
Barvanica, pralnica in čistilnica na suho
— (s parnim obratom) =====
xxxxx ALBIN BOEGAN xxxxx
TRST - ulica rapneto štev. II - TRST
s specijalno delalnico za čiščenje na suho, zgrajeno pred kratkim na MIRAMARU.
najnovejšem zistemn, z najvećo na'aojf:aobtjo in brižnostjo.	Csn9 Jako nizko.
Odjemanje In dostavljanje na dom. — Naročila se sprejema samo v uliol Farneto «tev. 11
[Kdor želi pristna, jamčena vina
naj se obrne na dobro mano ZALOGO VINA
DOMENICO RAVAIiZCO,
ulio«. Nloold UaoohlavelU itev. 32. — Telef. 1729
kjer »ajde Istrska, Furlanska, Dalmatinska vina, Kraški teran
kakor tudi stara vina po nizkih canah.
Potili* tuđi nm dom. — Za krčmarje in gomUlničurJe ecno po dogororu.
PRVA ZAIiOGA VINA
UMBERTO ZUCCO
TRST — nlioa Timiano Vecellio 9
ima izključno izvrstna namizna vina
Istrski refoik po 72 stot. litor; Dalmatinsko vino po 80 »t. lltsr ; Opolo U Om&ilja po SO mL liter ; razun tega
SfiT Izbora finih likerjev t buteljkah.
SPECIJALITETA BeToSk ii Iirtel (li Hztilfe TtiasjidoD lalamieno prm 31 m\u.
Pošilja tudi sa do«. — lamči za pristnost lastnih pridelkov. Za gostiln i Carje — jCDk — cene po dogovoru